GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 21. • LETO XI • 3. JUN. 1972


»Sprejemniki« Sežana
Na zagrebškem sejmišču je bil v dneh 23. do 27. maja 1.1. mednarodni sejem varilne tehnike, »a katerem so sodelovali malone vsi večji proizvajalci s področja varilne tehnike. Solidno je 1° pot nastopila tudi Iskra, ki je na lepo urejenem razstavnem prostoru predstavila celoten Izbor svojih izdelkov s področja varilne tehnike, polavtomatične in avtomatične varilne aparate, kakor tudi aparat za varjenje s plazmo. O sejmu in udeležbi Iskre bomo še pisali. Na sliki: detajl z Iskrinega razstavnega prostora v Zagrebu
Izrabljenost opreme neizprosno terja sredstva za obnovo
Če. katera, potem je naša tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani prav gotovo ena izmed organizacij ZP, ki boleha na najbolj izrabljeni stroini in drugi opremi. Kljub temu bolečemu dejstvu pa je težko dobiti finančna sredstva, s katerimi bi to opremo pomladili in zagotovili potrebno rast proizvodnje, ki ima zagotovljen trg. O teh problemih se je naš sodelavec pogovarjal z direktorjem tovarne Stanetom Pavlinom in iz tega razgovora posnel najbistvene.iše.
Lanska vrednost proizvodnje sežanske tovarne radijskih sprejemnikov je kot vemo dosegla višino 75,960.000 dinarjev. Glede na potrebe trga in možnosti za plasman njenih izdelkov, so v tovarni kljub izredno izrabljeni opremi bili prisiljeni letos še bolj, kot v zadnjih treh letih, dvigniti fizični obseg proizvodnje. Le-ta je v zadnjih treh letih znašal okrog 38 %, letos pa celo 46,9 % in predvidevajo realizacijo v višini
111,618.000	dinarjev, pri čemer naj bi dobršen del prispevala razen radijske tudi proizvodnja profesionalnih ojačeval-nih naprav, TV stabilizatorjev in malih transformatorjev. Z drugimi besedami povedano, se je od 1. 1969 tako proizvodnja sežanske tovarne povečala skoraj štirikrat, kar je nedvomno uspeh kolektiva, ki je v preteklosti preboleval hude krize.
Pri proizvodnji radijskih sprejemnikov ni značilen za letošnjo proizvodnjo morda
številčen porast, pač pa kvalitetni premiki v asortimentu novo osvojenih sprejemnikov iz družine »Savica«, transisto-riziranih in v različnih izved-dah, med katerimi pa je vsekakor največja novost sprejemnik s kasetnim magnetofonom, za katerega je vedno večje zanimanje na trgu. Vodstvo tovarne je že lani, pa še v 'začetku letošnjega leta intenzivno delalo med drugim tudi na elaboratu o neizogibno potrebni preventivni sanaciji, s katero bi bilo čim prej treba obnoviti docela dotrajano proizvodno opremo, katere stanje je že takšno, da lahko slejkoprej povsem zavre ali celo onemogoči proizvodnjo. V letih, ko je tovarna preživljala najhujše čase, ob vsakoletnih izgubah ni bilo možno opreme obnavljati in dopolnjevati. Razumljivo je tudi njena intenzivna raba v zadnjih treh letih storila svoje, saj je proizvodnja tekla v 2 in celo 3 izmenah, pri čemer je bilo vzdrževanje in
popravila omejeno na nedelje, praznike. Takšno stanje proizvodnje opreme je po vsem tem postavilo nujno zahtevo po ustreznih sredstvih, ki bi zagotovila obnovo do kraja iztrošenih strojev.
Po omenjenem elaboratu bi bila za preventivno sanacijo tovarne potrebna sredstva v višini 8,300.000 dinarjev, s čimer bi lahko zagotovili minimalno modernizacijo proizvodne opreme in s tem zagotovili fmalizacijo sprejetih naročil, katerih je spričo novega proizvodnega programa dovolj in sc ob prizadevanjih ustreznih služb povečujejo tudi možnosti za izvoz na tuja tržišča.
Polovico potrebnih sredstev za sanacijo tovarne v Sežani je bilo zbranih v ZP (delno Iskra Commerce, delno sama tovarna v Sežani, prav tako pa tudi Elektromehanika v Kranju z odprodajo licence za ojačevalne naprave na kredit). Preostalo polovico manjkajočih sanacijskih sredstev pa si tovarna prizadeva dobiti pri Koprski banki in republiškem skladu gospodarskih rezerv, medtem ko je svoj delež — 1,200.000 dinarjev odobril tudi občinski sklad gospodarskih rezerv občinske skupščine Sežana.
(Dalje na 7. strani)
Iz tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani: zahteve tržišča terjajo vestno kontrolo
S seje sindikalnega odbora ZP ISKRA
Sindikalni odbor ZP Iskra je imel sejo v drugi polovici meseca maja, v katere prvem delu je obravnaval vprašanje izbire kandidatov za predsednika in namestnika DS ZP Iskra ter komisij DS ZP. Zavzel se je za stališče, naj bi bilo več kandidatov tako, da bi lahko člani DS po svoji presoji izbrali najustreznejšega kandidata za predsednika oz. njegovega namestnika.
V nadaljevanju seje je tekla razprava o samoupravnem sporazumu in o TOZD — temeljnih organizacijah združenega dela. Po daljši razpravi o teh dveh vprašanjih je bilo sklenjeno, naj se še po možnosti v juniju 1.1. skliče širši politični aktiv ZP Iskra, na katerem bi razpravljali o TOZD. Ob tej priložnosti naj bi prisostvovali tudi zunanji politični delavci.
DAN ISKRE
članom sindikalnega odbora je bilo nato podano obširno poročilo o pripravah na proslavo dneva Iskre. Kot je bilo razvidno iz poročila organizatorja proslave — to sta naši delovni organizaciji Elektronika iz Horjula in ZZA vse priprave za proslavo zelo dobro izvajata in je pričakovati, da bo proslava dobro pripravljena v zadovoljstvo vseh udeležencev. Posamezne delovne organizacije so že informativno prijavile svojo udeležbo, pri tem pa moramo
žal ugotoviti, da doslej znana udeležba ni zadovoljiva, če primerjamo udeležbo iz prej-šnih let, zato sindikalni odbor meni, da mora biti udeležba iz posameznih delovnih organizacij številnejša. Družbeno politične organizacije, samoupravni organi in uprave delovnih organizacij naj poskrbijo za večjo udeležbo.
POČITNIŠKI CENTER ZP ISKRA
člani sindikalnega odbora so nato poslušali poročilo o pripravah za izgradnjo počitniškega centra v Dajli v občini Novigrad. Počitniški center naj bi imel zmogljivosti 400 in več ležišč, delno v kampu, delno v zidanih stavbah, člani sindikalnega odbora so o tej gradnji že razpravljali na predhodnih sejah tako, da so akcijo, ki je stekla po naših delovnih organizacijah, v celoti podprli. člani sindikalnega odbora bodo v svojih delovnih organizacijah to akcijo podprli tako, da bo prva faza izgradnje v predvidenem roku končana in bo v sezoni 1973 že omogočala kampiranje z 200 ležišči v eni izmeni.
Člani sindikalnega odbora ZP Iskra pozivajo vse delovno organizacije ZP Iskra, da podprejo akcijo izgradnje počitniškega centra in, da njihovi DS sprejmejo potrebne sklepe v zvezi s to gradnjo in njenim financiranjem.
Kaj pišejo o Iskri v drugih časopisih
ftfovi dinarji za novo telefonijo
»Iskra« gradi novo tovarno na Laborah pri Kranju — Stala bo okrog 278 milijonov — Letno bodo izdelali 100.000 telefonskih priključkov, vrednih 250 milijonov dinarjev
Na Laborah pri Kranju vznika nora Iskrina tovarna avtomatičnih polciektronskih telefonskih central. Jože Hujs, direktor največje Iskrine tovarne, zagotavlja, da bodo konec leta v novi stavbi montirali tehnološko opremo. Ncjevemežcm pove, da so tudi novo stavbo za telefonijo (na starem prostoru) vselili v letu dni. V novi tovarni na Laborah naj bi 970 Iskrašev izdelalo letno 100 tisoč telefonskih priključkov, vrednih (po sedanjih cenah) 250 milijonov din.
Nova tovarna bo veljala okroglo 278 milijonov dinarjev. Iskrin delež je 85 milijonov, 92 milijonov prispeva Ljubljanska banka, 67 milijonov Exim banka iz Wa-shingtona in 32 milijonov belgijski Bell, Iskrin partner pri gradnji telefonskih central »Metaconta 10 C«.
Teža investicije je na tehnološki opremi. Direktor Jože Hujs zatrjuje, da gre za najsodobnejšo opremo v stroki, ki sicer po tej plati hitro napreduje, sodobnejšo, kot jo ima belgijski partner. Kar 185 milijonov od investicije so namenili nakupu osnovnih sredstev, od tega le 43 milijonov »poje« tovarniška dvorana. Hujs pravi, da je to resnično premik Iskre h kapitalno intenzivnejši dejavnosti; da so se zarekli, da bodo poslej vlagali v svoja prizadevanja in rezultate več umskega dela. Dolžni smo še pojasnilo, kam gre preostanek naložbe: 93 milijonov din so namenili za obratna sredstva.
Vrednost proizvodnje na zaposlenega se bo v Elektro-mehaniki v letu 1974 (primerjava z lanskim letom) dvignila za 70 odstotkov.
Rast Elektromehanske gre po predvidevanjih Iskrinih načrtovalcev nekako tako: lani so imeli 470 milijonov realizacije, izvozili so za 7 milijonov dolarjev, v sklade so prispevali približno 45 mi-
lijonov dinarjev. Letošnji načrt je 570 milijonov dinarjev realizacije, 10 milijonov dolarjev izvoza in 50 milijonov dinarjev ostanka dohodka pri 5.950 zaposlenih (lani 5.450 zaposlenih).
Zanimivo je povedati, da proizvodnja central začne že z junijem in da ne bodo čakali na dograditev tovarne. K temu jih silijo pogodbene obveznosti z jugoslovanskimi ptt podjetji, ki so se — z izjemo štirih hrvaških ptt podjetij — odločila za nove telefonske centrale. V letu 1976 naj bi Elektromchanika zaposlila že 7.650 delavcev, vrednost izvoza pa bi dosegla 25 milijonov dolarjev. Hujs pravi, da gre za enak odstotek povečanja izvoza (350), kot ga je Iskra že zdaj dosegala. Izvažali bi telefonijo in seveda števce, 85 odstotkov izvoza pa gre na konvertibilni trg.
Prednosti novih avtomatskih telefonskih central, ki jih uvajajo že povsod po svetu, pred sedanjim sistemom »crossbar« so po naštevanju strokovnjakov Iskre: fleksibilnost v programiranju, veliko hitrejše vzpostavljanje zvez, manjši stroški vzdrževanja, lahko servisiranje. Prodali so 13 telefonskih central, razen tega je Bell neposredno sklenil pogodbo za dobavo mednarodne centrale v Beogradu. V Iskri pravijo, da se bodo popolnoma držali pogodbenih rokov za dobavo novih central v skladu z načrti o modernizaciji ptt omrežja v Jugoslaviji.
Podjetja ptt so kupila nove centrale pod ugodnimi pogoji (odplačilo 10 let), saj je Ljubljanska banka sklenila pred dnevi v Geelu pri Ant-vverpnu pogodbo o finančni konvenciji z belgijskimi bankami (Banque de Bruxelles, Société General de Banque), s katero belgijske banke dodeljujejo 1 milijardo 130 milijonov belgijskih frankov (22 milijonov dolarjev) za kreditiranje razvoja ptt v Jugosla-
viji v soglasju z - ' inimi obveznostmi.
Pri tem Elektromehanika ni pozabila na potrošnike: v Hannovru so pokazali pred kratkim razviti uspel model novega telefona, povsem novih oblik, tehnično izpopolnjen (namesto številčnice tipke, vgrajena sta zvočnik in mikrofon), ki ga bo tovarna začela izdelovati še letos. Po novem telefonu je precej povpraševanja, zlasti v tujini, kjer so ga že spoznali.
Takšna je torej nova Iskrina naložba. Preostane, da ob letu in pozneje primerjamo rezultate z napovedmi.
(Po DELU)
Z anketo za bralce glasila Iskra, ki je bila izvedena v vseh organizacijah ZP, smo želeli pri bralcih poiskati informacije o tem, kako delavci ZP Iskra gledajo na svoje glasilo, kakšen odnos vzpostavljajo do njega oz. kako in v kakšni meri glasilo uspeva zadovoljevati želje in potrebe delavcev po informiranju in hkrati, če je glasilo vsebinsko približano bralcu .v taki meri, da mu vzbudi zanimanje, da ga razume in sprejme za svojega in pa tudi, koliko in v čem ga želi spremeniti.
V nadaljevanju povzemamo nekaj mnenj, ki so jih bralci podali v anketi, če izhajamo iz dveh osnovnih podatkov namreč: da se 95,1 % delavcev v določeni meri zanima za probleme ZP in probleme lastne organizacije, da 98,6 % bralcev (bolj ali manj) redno prebira glasilo, moramo obravnavati njihova mnenja, ki so jih preko ankete posredovali, resno.
Glede uspešnosti glasila — kot obveščevalca delovnih kolektivov, je četrtina anketiranih mnenja, da glasilo uspešno odigra vlogo obveščevalca. S 67 pa prevladuje mnenje, da glasilo delno uspešno obvešča, medtem ko se pojavlja le 6 % trditev, da glasilo nezadovoljivo obvešča. Razveseljiv je podatek, da so članki v glasilu pisani tako, da so razumljivi širokemu krogu bralcev; to trditev podpira 70 % izjav. Da so članki razumljivi oz. razumljivi le ozkemu krogu bralcev trdi 26 % anketiranih in to predvsem delavci iz neposredne proizvodnje, v naj večji meri pa NK in PK delavci. Le-ti navajajo, da so razlogi za nerazumljivost v tem, ker so članki preveč strokovni, vsebujejo preveč strokovnih izrazov in kratic, ki niso razložene; delavci nižjih kva-
lifikacij pa premalo poznajo gospodarsko-ekonomske, organizacijske in druge strokovne pojme. Menijo tudi, da razni številčni prikazi, ki jih glasilo včasih navaja, niso dovolj jasno razloženi.
Bralci se navdušujejo za krajše zapise, ki naj bodo zanimivi in pisani preprosto, da bodo razumljivi vsakemu bralcu. Tako bo glasilo postalo časopis vsega kolektiva in obenem boljši obveščevalec. Razmisliti pa kaže o tem, da bi Združeno podjetje izdajalo mesečno revijo s strokovno tematiko, ki zanima ožji krog ljudi. Nadalje bralci želijo, da bi jih glasilo s serijo člankov načrtno seznanjalo o dosedanjem in perspektivnem razvoju posameznih tovarn, o njihovih proiz-
»Naprave« Ljubljana
V vseh naših delovnih organizacijah je še vedno dobršen del zaposlenih, ki jih tarejo stanovanjski problemi. Nič bolje v tem pogledu ni v naši tovarni elektronskih naprav na Stegnah, čeprav vsa leta skušajo kar največ sredstev odšteti tudi v ta namen. Prav zato tudi delo delo stanovanjske komisije ni preveč prijetno, saj je velike potrebe ob skromnih možnostih res težko reševati objektivno in učinkovito.
Za letos se je za reševanje stanovanjske problematike zaposlenih nabralo 536.000 dinarjev in delavski svet tovarne je na pretehtani predlog stanovanjske komisije sklenil ta sredstva razdeliti takole: 120.000 dinarjev so namensko vezali pri banki za
Priznanje za družbenopolitično delo
Centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je pred kratkim doslej že drugič podelil priznanja v obliki ličnih plaket (na sliki) najzaslužnejšim sindikalnim delavcem. To Pot so v Sloveniji plakete do. bili štirje prizadevni sindikalni delavci, in sicer: Jože Jurač — Uradni list SRS, Mirko Zupan — železarna Jesenice, Izidor Dolar — Rudnik Trbovlje In Janez Sile, tajnik družbeno-političnih organizacij ZP Iskra ter odgovorni urednik našega glasila. Priznanje Janezu Šilcu je hkrati priznanje sindikalnemu odboru ZP Iskra za tesno sodelovanje pri vseh pomembnih dogajanjih in urejanju družbenih odnosov. Janezu Šilcu ob tem priznanju iskreno čestitamo!
vodnih programih in tehničnih podatkih artiklov, predvsem tistih, ki so namenjeni široki potrošnji. Bralci tudi pogrešajo zabavno stran, ki bi vsebovala humor na delovnem mestu v sliki in besedi, karikature in križanke, kot tudi več prispevkov o človeku — delavcu, na osnovi razgovorov z neposrednimi proizvajalci.
Istočasno pa mora glasilo postati dejanski informator tudi o aktualni problematiki, ki se nanaša na poslovanje podjetja oziroma ima neposreden vpliv na poslovno politiko ZP. Glasilo naj zasleduje in v poljudni obliki prikaže predvsem gospodarska gibanja v državi in posledico teh gibanj, ki se odražajo v Združenem podjetju. MIC
nakup stanovanja prosilcu, ki je na listi prosilcev prvi; nadaljnjih 120.000 din so namenili kot posojilo ing. Karlu Zadrgalu za nakup ustreznega stanovanja, medtem ko je preostalih 296.000 dinarjev namenjenih delavcem za posojila, bodisi pri nakupu stanovanj, ali pri individualnih gradnjah ali adaptacijah stanovanj.
Spričo številnih prosilcev, ki še niso uspeli rešiti svojih stanovanjskih problemov, tudi letošnji, sicer precejšnji delež tovarne, ne predstavlja veli* ke rešitve, vliva pa upanje, da bo ob boljšem gospodarjenju v normalnejših pogojih, tovarna morda le uspela zbrati več sredstev tudi za vse tiste, ki še težko čakajo, da si bodo medili svoje stanovanjsko vprašanje.
ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce razpisuje
javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev in nekurantnega materiala. Licitacija bo v prostorih podjetja in sicer 10. junija 1972 ob 9. uri za osnovna sredstva in elektromaterial 17. junija 1972 ob 9. uri za ostali material.
Mnenja bralcev o glasilu Iskra
Letos 536.000 din za reševanje stanovanjskih vprašanj
)) Polprevodniki« Trbovlje
Uspešno sodelovanje s Poljsko
MLADINA!
SAMO ZA 1.230,00 DIN PO VSEJ EVROPI
Ob 50-ietnici Mednarodne zveze železnic so izdane posebne legitimacije »INTER RAIL 72«, ki veljajo od 1. marca do 30. novembra 1972, in s katero lahko potujete po vsej Evropi. Legitimacijo lahko koristijo vse osebe, ki so mlajše od 21 let. Veljavnost legitimacije je mesec dni od začetka potovanja.
Legitimacijo lahko kupite v naši poslovalnici na osnovi posebne naročilnice, ki jo ravno tako dobite v naši poslovalnici na mednarodni blagajni.	.
Podrobnejše informacije zahtevajte v našem biroju, TTG poslovalnica Ljubljana, Titova c. 32, telefon 311-851; 311-852.
Želimo vam prijetno potovanje!
TTG Turistična poslovalnica Ljubljana
Iskra — tovarna polprevodnikov Trbovlje že vrsto let uspešno sodeluje s poljsko firmo »Elektrim«. Do leta 1971’je bilo to sodelovanje predvsem na kupo-pro-dajnem odnosu; Iskra-Trbov-ljc je prodajala svoje artikle v začetku kot sclcnske plošče, kasneje se je prodaja razširila na plastične diode, močnostne diode ter v zadnjem času na planarne diode ter mostičke. Od »Elektri-ma« so »Polprevodniki« kupovali silicijev monokristal.
Povečanje prodaje na Poljsko je predstavnike Poljske spodbudilo, da so skupno z Iskro-Trbovlje začeli iskati kvalitetnejše oblike medsebojnega sodelovanja. V Poljski so začeli pogojevati uvoz z izvozom. Iskra-Trbovlje je veliko manj kupovala na Poljskem, kot je prodajala. V letu 1971 pa so se Poljaki pričeli zanimati za kooperantske odnose, ki imajo prednost pri nakupih in so potrjeni s pogodbo o medsebojnem sodelovanju Jugoslavije in Poljske.
S	strani Poljske so se pričeli zanimati za tehnologijo polprevodniške dejavnosti. Zanimiva jim je predvsem tehnologija že obstoječe proizvodnje, kakor tudi novejša General Elektrik ter tehnologija po skupnem vlaganju Iskra — Knapic. Iskra in Elektrim sta sklenila pogod-
Prvo zasedanje DS kranjske tovarne je bilo sklicano
12.	maja. DS je verificiral mandate novoizvoljenih članov ter za predsednika ponovno izvolil Henrika Peternelja, absolventa višje tehniške šole — vodjo obdcloval-nice v obratu števcev. Za namestnika pa je bil izvoljen Jože Avbelj.
Delavski svet je potrdil poročilo volilne komisije in potočilo poslovnega odbora ter odborov za kadrovske zadete, za družbeni standard, nagrajevanje, disciplinske zadete ter komisije za prošnje in Pritožbe.
.Na predlog družbeno polifonih organizacij je bil izvoljen nov poslovni odbor Wože Hujs, dipl. oec., Franc Klemenčič, ing. Anton Kaštiv-nik, dipl. ing., Leopold Mrak, Kače Pavlin, pravnik, Anton Knap, dipl. ing., Niko Bevk,
bo tako, da je prenos tehnologije vezan na sestavne dele iz Iskre Trbovlje, Elektrim pa se je obvezal, da bo kupoval še naprej izdelke Iskre-Trbovlje, ki so predmet sedanje kupo-prodaje.
V	letu 1971 je Iskra Trbovlje prodala na poljsko tržišče za 204.000?, za letošnje leto pa ima že zaključenih naročil za 310.000$. Povečanje od lanskega je kar za 50 %. Vsi izdelki, ki so predmet letošnje prodaje, so iz starega programa Iskre, saj vrednost naročila za nove Varikap diode znaša le 20.000$. Dobave za varikap so predvidene za december 1972, zato ni bojazni, da bi sedanje vzorno poslovanje oslabelo.
V	maju letošnjega leta so bili končani pogovori o do-
Komisija ZB ZP Iskra je imela svojo redno sejo 26. maja v Ljubljani. V prvi točki je razpravljala o pripravah na proslavo dneva Iskre in na dan borca v Horjulu. Kot vemo bo proslava dneva Iskre v soboto, 1. julija, v Horjulu, v neposredni bližini naše tovarne. Ob letošnjem prazniku Iskre bomo proslavljali kar štiri pomembne dogodke: dan borca, dan Iskre,
dipl. ing., Tomaž Jamnik, dipl. ing. Namestnika: Alojz Možina, ing., Jože Peklenik, ing.), odbori ter komisije za prošnje in pritožbe. Obravna vano je bilo tudi poročilo o poslovanju tovarne v I. trimesečju 1972, razvrednotenje nekurantnih zalog ter potrjen predlog, da se znižajo osebni dohodki šefom, vodjem proizvodnje in vodjem oddelkov tehničnih priprav dela tistih obratov, ki presegajo planirani odstotek doseganja norm.
Delavski svet je obravnaval tudi pritožbo delavcev iz livarne in »duroplasti« zaradi prenizkega dodatka na nočno delo in sklenil, da bo predlagal ustrezno spremembo samoupravnega sporazuma, da se dodatek za nočno delo poveča od 30% na 40%.
... lin
bavah za leto 1973, pogodba pa bo podpisana na Poznan-skem sejmu. Izgleda, da je poljska elektronska industrija napravila velik napredek, saj predvideva, da bo v letu 1973 napravila 700.000 televizorjev ter 600.000 gramofonov ter 600.000 radijskih sprejemnikov. Omeniti je treba, da je poljska elektro industrija povsem združena. Po izkušnjah lahko ugotavljamo, da so bile njihove napovedi točne, saj so vedno kupovali po predvidenem načrtu. Kupo-prodajna pogodba za leto 1973, bo postavila Poljake v Iskrinem izvozu (710.000$) na visoko mesto, Iskra-Trbovlje in Elektrim pa bosta dokazala, da trud za obdelave tržišča ni bil zaman.
L.	D.
15 let obstoja tovarne Elektronika v Horjulu in 30. obletnico Dolomitskega odreda.
Člani komisije ZB, ki so se seje polnoštevilno udeleži-žili, so bili soglasni, da je treba z ustrezno propagando doseči čim večjo udeležbo na proslavi, na kateri tudi letos pripravljajo bogat kulturni program. V kulturnem delu programa bodo nastopile predvsem kulturne skupine iz naših delovnih organizacij, katerih nastope bo ocenjevala posebna komisija, najboljše pa bodo prejele tudi ustrezna priznanja.
Ob tem pozivamo vse kulturne skupine v naših delovnih organizacijah, naj se takoj prijavijo organizatorjem proslave v Horjulu. Za popestritev dneva Iskre bodo poskrbeli tudi nekdanji borci dolomitskega odreda, ki bodo izvedli pred pričetkom proslave taktičen napad na sovražnika, nakar bodo točno ob 10. uri, skupaj s pripadniki civilne zaščite, gasilci in grupo nekdanjih borcev iz naših delovnih organizacij prišli pred slavnostno tribuno, kjer se bo začel uradni del proslave. Predviden je tudi nalet borbenih letal.
V spodnjih prostorih tovarne in restavracije bodo pri-
ZP Iskra
pravili razstavo o delovanju dolomitskega odreda, drugi del razstave pa bo nazorno prikazoval razvoj tovarne Elektronika od začetka do danes.
Komisija ZB je končno sklenila na proslavo dneva Iskre povabiti nekdanje zamejske borce iz Koroške in Benečije.
Naša tovarna avtoclcktrič-nih izdelkov v Novi Gorici je del svoje proizvodnje že od 1.1961 do 1968 dobavljala tudi novomeški tovarni: Industriji motornih vozil, dokler je ta izdelovala dostavne avtomobile z motorji DKW. Pred dobrimi štirimi leti pa je tovarna IMV sklenila novo kooperacijsko pogodbo z angleško firmo BLMC. kar je naši tovarni v Novi Gorici narekovalo poskrbeti brž za avtoelektrične izdelke, ki jih bo tovarna v Novem mestu
V nadaljevanju razprave so člani komisije ZB govorili še o letovanju članov ZB v letu 1972. Vsem komisijam ZB po delovnih organizacijah priporočajo, naj pošljejo čim več članov ZB na letovanje, predvsem, tistih, ki jim je to potrebno iz zdravstvenih razlogov.
-S,-
potrebovala pri svoji novi proizvodnji.
Že tedaj je Avtoelektrika ponudila svoj dinamo, napetostni regulator in vžigalno tuljavo za vozila IMV 1300 (Austin), vendar je prvim vzorcem in ponudbi sledilo precej dolgotrajno preizkušanje vzorcev v angleški firmi, preden je firma BLMC sporočila, da kakovost ponujenih avtoelektričnih izdelkov iz Nove Gorice ustreza.
Trud kolektiva v Novi Gorici je bil s tem poplačan in že letos v začetku leta je bila podpisana ustrezna pogodba, po kateri mora naša tovarna v tekočem poslovnem letu dobaviti IMV prve • količine dinam, viigalnih tuljav in napetostnih regulatorjev, s katerimi bodo opremljali vozila IMV 1300 Prvim količinam bodo sledile nove 'in nove, kar bo kolektivu Avtoeleklri-ke najboljša nagrada za prizadevanja na tem področju.
Želimo jim, da bi uspešno poscgaK tudi na mnoga druga področja, kjer lahko s svoj?—i kakovostnimi izdelki zanesljivo osvojijo trg.
OBVESTILO
Uredništvo glasila Iskra vabi vse, ki so v anketi Izrazili željo, da bi sodelovali, naj čim-prej pošljejo svoje naslove uredništvu glasila Iskra v Kranju, Savska loka 4.
Hkrati uredništvo razpisuje nagrade za:
a)	najboljšo reportažo iz naših kolektivov,
b)	najbolj aktualno fotografijo ali risbo,
c)	najboljši humoristični prispevek.
Rok: 25. junij 1972.
»Elektromehanska« Kranj
Prvo zasedanje DS
DS je verificiral mandate novoizvoljenih članov — Za predsednika je ponovno izvoljen Henrik Peternelj, za namestnika pa Jože Avbelj — Izvoljeni so novi kolektivni izvršilni organi —
S seje komisije ZB
»Avtoelektrika« Nova Gorica
Slednjič tudi za IMV v Novem mestu
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
Končali ste srednjo šolo ekonomske ali upravno-admi-nistrativne smeri
0 Imate veselje do dela na enem izmed naslednjih področij: komerciale, knjigovodstva, financ ali korespondence?
0 Opravljali bi radi zanimivo in kreativno delo?
0 Želite delati v mladem in ambicioznem kolektivu z urejenimi delovnimi pogoji in dobrimi medsebojnimi odnosi?
Vabimo vas, da se zglasite osebno v kadrovsko-socialni službi, Ljubljana, Masarykova 15, ali prek telefona, štev. 314-133 interna 05.
Z veseljem vam bomo posredovali podrobnejše informacije.
Grenak priokus kljub uspešni prireditvi
TK ZMS Elektromehanike je 24. maja organizirala v domu JLA prireditev v počastitev Titovega jubileja in dneva mladosti. Praznično vzdušje je ustvarila uvodna prosla-
URNI MEHANIZMI LIPNICA
3. mesto v prvi pomoči
13.	maja je bilo občinsko tekmovanje v »prvi pomoči« v Radovljici, kjer je ekipa Iskra Lipnica v sestavi: Marija Debeljak, Anica Šparovec, Ančka Skalar, Tončka Resman, Zala Kržišnik in Milica Glamočak, zasedla 3. mesto od nastopajočih 80 ekip. Ista ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo 3. in 4. junija v Ilirski Bistrici.
Sodelavci iz obrata urnih mehanizmov v Lipnici čestitamo k doseženemu uspehu z željo, da se tudi na republiškem tekmovanju uvrstijo na kar najboljše mesto.
I.	M.
va in podelitev športnih odličij. Podeljen je bil pokal najboljšemu in vsestranskemu športniku Elektromehanike za leto 1971, ki ga je prejel Damijan Hvala ter prehodni pokal kranjskih mladinskih aktivov, ki ga je že drugič zapored osvojila ekipa Iskre. Za veselo razpoloženje in ples je igral ansambel »Trgovci«, ki je s svojim odličnim igranjem pripomogel, da je imela prireditev prijetno in prijateljsko vzdušje.
Kljub uspehu prireditve pa je umestno vprašati: Ali mladi resnično ne poznajo drugačnega praznovanja kot ples? Mladi bi vendar morali imeti še kakšne drugačne in kulturno zahtevnejše želje, ne le ples in zabavo. Kje je tisti elan in sveža miselnost, ki so jo nekoč imeli naši starši? Mar bomo vedno sedeli na doseženih uspehih, ki so jih dosegli drugi? Mislim, da je treba pridobljene uspehe nadaljevati, jih še razvijati in poglabljati, kar je predvsem naloga nas — mladih.
Predsednik kulturne
komisije TK
Staša Krpan
Poglobljeno sodelovanje Prešernovega gledališča in kranjske Iskre
Letošnja sezona kaže izboljšanje kontaktov med gledališčem in gledalci, predvsem pa je treba omeniti izreden odziv kranjske Iskre in Iskrinega šolskega centra.
V Prešernovem gledališču v Kranju amatersko sodeluje tudi deset igralcev, ki so zaposleni v Iskri oz. Elektromehaniki. Pri predstavi Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« so uspešno sodelovali Biba Uršič, Cveto Sever in Zvone Kozina.
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja dramaturg Prešernovega gledališča v Kranju, JANEZ POVŠE.
svoj trud. Pa ne samo to: tudi strokovni pogovori, ki spremljajo srečanje, so potrdili Prešernovo gledališče v
uspešno izpolnili dokaj odgovorne naloge. Zavedati se je namreč treba, da je mogoče prav med vlogami, ki so jih omenjeni izoblikovali, ugotoviti nujno potrebo po že izkušenem ali pa vsaj zavzetem gledališkem znanju.
Prešernovo gledališče je v tej sezoni z 9. predstavo Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« sklenilo uprizarjanje te zanimive komedije, ki bo spet na sporedu v na-
BIBA URŠIČ — kot uspešna igralka v Cankarjevi komediji »Za narodov blagor«
S komedijo Ivana Cankarja »ZA NARODOV BLAGOR« je Prešernovo gledališče sodelovalo na jubilejnem, 15. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Velenju in sicer na otvoritveni prireditvi. Na ta način je — kot že mnoga leta doslej — prispevalo svoj nedvomno kvalitetni delež k stvaritvam ljubiteljskih gledališč.
Predstava v Velenju je lepo uspela in čeprav je treba omeniti, da je kranjsko občinstvo v večji meri dodajalo svoje reakcije zahtevnejšim poudarkom besedila oz. predstave, je ob tej ugotovitvi res, da so bili izvajalci nadvse toplo nagrajeni za
CVETO SEVER — v vidni vlogi Partljičeve komedije »Tolmun In kamen«
prepričanju, da se s takšnimi odprtimi in v tej odprtosti seveda tudi rahlo polemičnimi predstavami dotika tistega načina gledališke izpovedi, ki jo lahko imenujemo vsesplošna razgibanost oživljenega občinstva. Žirija letošnjega srečanja amaterskih gledaliških skupin v Velenju je sklenila, da bo slovenski gledališki amaterizem na zveznem festivalu jugoslovanskih gledaliških amaterjev, ki bo letos v Trebinju, zastopalo Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Ivana Cankarja »Za narodov blagor«.
Nemajhen delež so k temu uspehu prispevali tudi »Iskra-ši«: Biba Uršič, Zvone Kozina in Cveto Sever, ki so
ZVONE KOZINA — še zelo mlad, toda obetaven igrale« v igri »Tolmun in kamen«
slednji sezoni oz. v jeseni. S Partljičevo komedijo »Tolmun in kamen« pa bo gostovalo 17. junija v Kropi, 24. junija pa v Preddvoru.
Ob koncu sezone Prešerno* vo gledališče upa v še boljše stike z občinstvom kot jih je bilo mogoče opažati doslej, zato bo po potrebi organiziralo odprte razgovore, ki naj bi pojasnili stremljenje gledališča, kot tudi želje gledalcev. Letošnja sezona že kaže boljše stike med predstavami in odjemalci, pri čemer je predvsem treba omeniti Iskrin šolski center in tovarno »Iskra«, ki sta odkupila po celo predstavo, kar obeta možnost še živahnejše : ga sodelovanja.
Ogledali so si tovarno
Po skoraj 21 letih marljivega dela v Iskri, je te dni odšla v zasluženi pokoj Ivanka Saje, ročna delavka v galvaniki tovarne elektronskih naprav na Stegnah. Sodelavci so se od nje poslovili z najboljšimi željami, da bi pokoj uživala v zdravju in zadovoljstvu, v spomin na lepo dobo službenih let v kolektivu, pa ji je sindikalna organizacija poklonila zlato zapestnico. Prijetno presenečena in počaščena se Je poslovila od tovarne ln sodelavcev, želeč jim še naprej bogate delovne uspehe. Na sliki: Ivanka Saje s svojimi sodelavci (s šopkom) ob slovesu
Na upokojence v naši tovarni električnih aparatov ne pozabljajo. Že tradicionalna so njihova vsakoletna srečanja in upokojenci se jih radi udeležujejo, saj se še vedno čutijo povezani s tovarno. Na lanskem srečanju so se dogovorili, da si bodo ogledali tovarno, ko bo dokončana tovarno, ko bo dokončana njena faza nadaljnje izgradnje.
Upokojenci so se vabilu na ogled tovarne na letošnji dan mladosti v lepem številu odzvali. Sprejel jih je direktor Ivo Klešnik, nato pa jim skupno s predsednikom delavskega sveta razkazal zlasti pravkar dograjene nove delovne prostore, ki zares po-
menijo za tovarno veliko pridobitev. Upokojence sta seznanila tudi s potekom letošnje borbe za izpopolnitev obsežnih proizvodnih nalog kolektiva, prav tako pa tudi s predvidenimi nadaljnjimi dograjevanji tovarne v letošnjem in naslednjih letih.
Preden so se upokojenci poslovili, so se z vodstvom tovarne dogovorili še o tem, naj bi namesto vsakoletnega srečanja ob koncu leta, rajši priredili v jeseni piknik nekje v ljubljanski okolici. Pobudo upokojencev so predstavniki tovarne sprejeli in bodo izbrali ustrezno mesto za piknik, ki naj bi bil enkrat v septembru.
»Avtomatika« Ljubljana
AKCIJSKI PROGRAM STABILIZACIJE POSLOVANJA IN DRUŽBENO
EKONOMSKIH ODNOSOV
Delavski svet Iskre — tovarne za elektroniko in avtomatiko Ljubljana — Pržan je na svoji 12. seji dne 19. aprila 1972 v skladu z akcijskim programom poslovanja ZP ISKRA KRANJ in s splošno akcijo za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva sprejel
AKCIJSKI PROGRAM POSLOVANJA TOVARNE
UVOD	NALOGE IN UKREPI
" PO PODROČJIH DELA
Delavski svet predlaga, da je akcijski program za leto 1972 in 1973 osnovno vodilo dela organov upravljanja družbeno političnih organizacij in vodstva tovarne.
Izhodišče akcijskega programa je sedanja stopnja drubžbcno ekonomskega položaja tovarne.
Akcijski program zasleduje uresničitev sklepov in dokumentov, ki so izraženi v:
—	resoluciji o družbeno-ekonom-ski problematiki ZP ISKRA;
—	akcijskem programu sindikatov Slovenije;
—	akcijskem programu izvršnega sveta SRS;
—	ustavnih amandmajih zvezne ustave — predvsem v XXI. ¡n XXII. amandmaju;
—	sklepi 2. seje Konference ZKJ;
—	sklepi 3. seje Konference ZKS;
—	podan predlog direktorja na seji DS dne 4 4-1972 o programu razvoja tovarne Avtomatika za srednjeročno obdobje;
—	predloga programa in poslovne Politike direktorja, ki ga je podal na zasedanju Delavskega sveta tovarne dne 7/12-1971;
—	ostalih družbeno-političnih dokumentih, ki so bili sprejeti v času razprave akcijskega programa.
Uresničitev teh zahtev pomeni:
—	slediti družbeno-ekonomskemu razvoju naše skupnosti;
—	notranja konsolidacija poslovanja;
~ doseganje boljših poslovnih rezultatov v prihodnjem obdobju.
OCENA SEDANJEGA
GOSPODARSKEGA POLOŽAJA
Kljub izvršitvi gospodarskega Plana 1971 in stabilizacijskih ukre-P°v. ki so se izvajali, niso bili do-^zenj pričakovani rezultati.
Iztrošenost in zastarelost proizvajalnih sredstev, zaostajanje v uva-lanju sodobne tehnologije, nizka Produktivnost, veliko zastojev v Proizvodnji, pomanjkanje sredstev 23 osnovna in obratna sredstva ter Posledice, kot so: gospodarske nestabilnosti, inflacija, zaostreni po-f°Ji gospodarjenja in poslovanja, zahtevajo učinkovite ukrepe za izboljšanje sedanjega stanja in povezuje dohodka.
Kadrovsko organizacijsko
področje
a)	Na podlagi dolgoročnega razvojnega in proizvodnega programa tovarne, kadrovsko-splošni sektor redno dopolnjuje kratkoročni in dolgoročni program kadrovske politike, ki naj obsegajo:
—	analizo struktur zaposlenih in manjkajočih kadrov na podlagi sistemizacije delovnih mest;
—	program izobraževanja zaposlenih delavcev z rednim šolanjem in funkcionalnim izobraževanjem;
—	dolgoročni program pridobivanja novih kadrov s štipendiranjem na visokih, višjih, srednjih in poklicnih šolah;
—	analizo vzrokov in ukrepe, ki naj vsebujejo materialne pogoje za zmanjšanje fluktuacije kadrov;
—	analizo vzrokov in ukrepe za zmanjšanje izostankov z dela.
b)	Pripraviti nov sodobnejši način predloga nagrajevanja produktivnih in režijskih delavcev.
c)	Pripraviti nov predlog pravil nika o normah, ki bo temeljil na WF sistemu, pri čemer naj bo poseben poudarek na ureditvi startnih osnov, ki naj bodo enake za vse proizvodne oddelke. Rezanje norm naj se ukine ter uveljavi princip, da se z zvišanjem norm prenese osebni dohodek na povečanje osnovnih postavk ter ostane na istem nivoju (zviševanje norm — zviševanje vrednosti grup dela).
d)	Uveljaviti v praksi priporočilo sindikatov Slovenije, da delavec ne more prejemati manj kot 1.000 din osebnega dohodka mesečno za delo v rednem delovnem času.
e)	Organe upravljanja redno mesečno obveščati o izvrševanju nadurnega in pogodbenega dela ter o izplačilu kilometrin in dnevnic.
f)	Družbeni standard programsko opredeliti, pri čemer naj bo poseben poudarek na:
—	kratkoročnem in dolgoročnem programu stanovanjske politike v smislu smernic Resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in predpisov, ki so in bodo sprejeti na podlagi te resolucije;
—- z uporabo funkcionalne amortizacije
—	s skupnim vlaganjem
—	z združevanjem sredstev
c)	Do konca izkoristiti že obstoječo kontrolo lastnih cen in hitreje ukrepati na osnovi mesečnih poročil:
—	porabi delovnega časa
—	porabi izdelavnega in režijskega materiala
—	zastojih
—	proučiti možnost za izboljšanje družbene prehrane ter uveljaviti regres za prehrano do višine, kot dopušča samoupravni sporazum in možnost tovarne;
—	poglobiti delo na zdravstvenem in socialnem varstvu delavcev.
g) Dosledno težiti za tem, da se pri vsaki investiciji, kj pogojuje razširitev proizvodnje ter povečanja števila zaposlenih, zagotoviti potrebna srestva za zadovoljitev potreb na novo zaposlenih na področju izobraževanja in družbenega standarda.
hi Izboljšati, dopolniti in analizirati program prehoda na strojno obdelavo podatkov ter v skladu s programom prilagoditi notranjo organizacijo tovarne.
i)	Posodobiti administrativno poslovanje v tovarni.
j)	Izboljšati informiranje članov delovne skupnosti.
Tehnično programsko področje
a)	Nadaljevati z etapno rekonstrukcijo tovarniških prostorov po gospodarskem načrtu za leto 1972 in dokončno izdelati bodoč; načrt prostorske ureditve.
b)	Pričeti s sistematično zamenjavo zastarelih in dotrajanih strojev in delovnih priprav s sodobnimi visoko produktivnimi.
. c) Nadaljevati delo po sprejetem razvojnem programu.
d)	Intenzivno delati na racionalizaciji proizvodnje, stremeti za čim-večjo mehanizacijo, avtomatizacijo, tipizacijo in standardizacijo.
e)	Oddelek tehnične kontrole opremiti z ustreznim instrumenta-rijem, ki bo omogočal predvsem boljšo kontrolo vhodnega materiala.
f)	Sistematično zasledovati izmet in na osnovi analiz ukrepati za njegovo zmanjšanje.
g)	Konsolidirati oddelek vzdrževanja po postavljenem programu.
h)	Izdelati program in pričeti z uvajanjem WF sistema (sistem za merjenje dela).
i)	Na osnovi ekonomskih analiz izvršiti selekcijo artiklov.
j)	V okviru leta kvalitete pa predvideti naslednje:	■
—	izdelati poslovnik za kakovost
—	izdelati sistem za ugotavljanje stroškov za kakovost
—	zasledovat; zanesljivost izdelkov
—	izdelati kontrolne in prevzemne postopke
—	sistematično uvajanje statistične kontrole kvalitete
—	organizirat; tekmovanje med oddelki za izboljšanje kakovosti
—	organizirati tipske preizkuse na podlagi katerih bi pridobili znak kvalitete.
Gospodarsko finančno področje
a)	Osnovna usmeritev na finančno gospodarskem področju se mora poudariti na povečanju akumulativ-nosti, kar lahko dosežemo:
—	z dvigom produktivnosti, ki je odvisna od modernejše opreme, boljše predpriprave proizvodnje, delovne discipline, pravočasne preskrbe repromateriala in delovne sile;
—	z ekonomičnejšlm obračanjem sredstev, ki se naj doseže z učinkovito kontrolo nad zalogami surovin, materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov;
—	z optimalizacijo nabave, planiranja, terminiranja in nabavnih cen;
—	s korigiranjem prodajnih cen po legalni in tržni situaciji;
—	z zniževanjem stroškov in skrajno racionalnim poslovanjem.
b)	Da zagotovimo večjo produktivnost, ekonomičnejše obračanje sredstev, kontrolo nad zalogami, optimalizacijo nabave in porabe ter znižanja stroškov na enoto proizvoda, je potrebno:
—	1. zagotoviti zadostne vire obratnih sredstev:
—	z angažiranjem zunanjih faktorjev, kot so: poslovne banke, kooperacijski posli, združevanje sredstev ter pospešitev izvoza;
—	z racionalnejšim koriščenjem obstoječih sredstev, kot so: boljša organizacija planiranja in terminiranja, krajši plačilni roki za kupce z ustvarjanjem pogojev za to;
—	z večjo akumulativnostjo in izločanjem dobička v obratne namene.
2.	Zagotoviti zadostne vire osnovnih sredstev:
—	z uporabo funkcionalne amortizacije
—	s skupnim vlaganjem
—	z združevanjem sredstev
c)	Do konca izkoristiti že obstoječo kontrolo lastnih cen in hitreje
(Dalje na 6. strani)
LETO KAKOVOSTI — PREGLED NAŠIH PRIZADEVANJ ZA KAKOVOST
(Nadaljevanje s 5. strani) ul; cpati na osnovi mesečnih po-
porabi delovnega časa - porabi izdelavncga in režijskega materiala
—	zastojih
—	izmetu
—	vrednosti proizvodnje na zaposlenega
—	kontroli klitja stroškov po stroškovnih mestih.
d)	Zaostreni pogoji gospodarjenja, nastali z valutnimi spremembami, zamrznitvijo cen in drugih gospodarskimi ukrepi, terjajo intenzivnejše in poglobljeno delo na vseh področjih, zlasti še na področju prodaje in nabave. Ti dve službi predstavljata namreč pričetek in konec proizvodnega procesa in je njihovo učinkovito delovanje imperativ za vsako delovno organizacijo. Poglavitne naloge naše nabavne in prodajne službe sc v prihodnje zlasti naslednje:
Na osnovi samoupravnega dogo-verjanja s sorodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
—	še intenzivnejše nastopati na prodajnem tržišču kot kreator, ini-ciator in kontrolor vseh akcij, ki jih administralivno-tehnično izvaja naš glavni kupec Iskra Commerce doma in na tujem;
—	upornejše zasledovati tržna gibanja in dajati vedno nove predloge za osvajanje novih izdelkov na osnovi proizvodno-tehničnega sodelovanja, industrijske kooperacije ali nakupa ustrezne licence;
—	neposredno se vključevati v načrtovanje in izvajanje vseh ekonomsko propagandnih akcij, ki so v zvezi s prodajo naših proizvodov;
—	vsestransko krepiti marketing dejavnost v okviru nabavne in pro-
l	dajnc službe in s tem slediti skle-j pu 4. seje Poslovnega odbora ZP in j ustavnim amandmajem. Izvajanje te j naloge zagotavlja še uspešnejše vo-I denje poslovne politke in njeno pri! bKževanje neposrednim proizvajalcem;
—	uporno nadaljevati s politiko nabavljanja materiala na tržiščih, ki nudijo v danem položaju najugodnejše nakupne pogoje;
—	s pomočjo uvedene mehano-grafske obdelave skladiščnega poslovanja dokončno rešiti vprašanje optimalizacije zalog materiala;
—	izvršiti odprodajo ugotovljenih viškov materiala in s tem odmrznje-nje obratnih sredstev;
—	organizacijsko izpopolniti in rešiti vprašanje skladiščenja blaga;
—	službi okrepiti z delavci, ki poleg strokovnosti obvladajo tuje jezike.
1
Realizacija ustavnih amandmajev
a)	Ustavni amandmaji XXI. in XXII. nalagajo obveznosti proučitve in realizacije, katera od enot se lahko formira kot temeljna organizacija združenega dela.
Ker v sklopu tovarne nastopajo tudi dislocirani obrati in predvsem obrat elektrolitskih kondenzatorjev, predstavlja delovno celoto, v katerem se uspeh skupnega dela delavcev lahko meri na trgu, ali v delovni organizaciji, je to osnova za formiranje temeljne organizacije dela.
Na taki osnovi je potrebno zagotoviti pravico do ugotavljanja delitve dohodka in s tem neposredno odločanje o siojem delu.
Medsebojne obveznosti se bodo morale urediti s sporazumom, kateri mora zagotoviti, da bo taka organizacija gospodarila z vso odgovornostjo.
Formiranje temeljnih organizacij združenega dela se mora organizacijsko vskladiti in ustrezno spremeniti Statut in druge splošne akte.
b)	Na 4. seji Poslovnega odbora Združenega podjetja ISKRA je bil sprejet sklep o imenovanju branžnih odborov v ZP ISKRA.
Predlagana organizacija branž je bližnji interes tesnejšega povezovanja v cilju doseči boljše poslovno-tehnično sodelovanje in koordiniranje programov organizacij v ZP na
področjih razvoja, tehnologije, pro. izvodnje, prodaje, nabave, investira, nja in pridobivanja finančnih sred. štev.
Cilj povezovanja mora zasledovati interese tovarne ter se mora podre' jati koristim tovarne. Zato naj se organi upravljanja, družbeno-politif. ne organizacije in uprava poveže j j z ustreznimi organi v drugih organi, zacijah ter proučijo oblike in možnosti realizacije.
ODGOVORNOST IN NADZOR
NAD IZVAJANJEM AKCIJSKEGA
PROGRAMA
Ta akcijski program obsega le okvir osnovnih nalog in je izhodišče za izdelavo podrobnih programov po področjih dela. Prav tako druž-beno-politične organizacije in samoupravni organi izdelajo v svojem okviru konkreten program dela a izvedbo akcijskega programa.
Za koordinacijo, kontrolo in izvajanje akcijskega programa je odgovoren direktor tovarne.
DS in UO tovarne sta zadolžena, da na podlagi tega programa sprejmeta sklepe, s katerimi bodo precizirane naloge nosilcev nalog in roki, Izvajanje tega programa morata obravnavati ob vsakokratni obravnavi periodičnih poročil.
DS tovarne za elektroniko In avtomatiko Ljubljana — Pržrj
Akcijski program komunistov 1C
Izhajajoč iz kritične ocene svojega dosedanjega delovanja, kot še posebej iz dokumentov ZK, sprejetih na II. konferenci ZKJ, III. konferenci ZKS in sejah CK ZKS, kot tudi organizacije ZK na področju naše občine, sprejema konferenca ZK IC naslednji akcijski program, kot svojo delovno obveznost:
1. Uresničevanje ustavnih dopolnil, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, je naša takojšnja obveznost in dnevna akcijska naloga. Glede na poseben položaj, ki ga ima IC v samoupravni integrirani skupnosti ISKRA, je to za nas še toliko odgovornejša in pomembnejša naloga. V ta namen bomo člani ZK dajal: iniciative in sodelovali pri obravnavi celotne samoupravne organizacije združene ISKRE, s posebnim ozirom na položaj IC, na njene odnose s proizvajalnimi delovnimi organizacijami in na odnose v skupnem ustvarjanju dohodka. V tem sklopu srno zadolženi, da pregledamo naše dosedanje odnose v celoti in skupaj s člani ZK ter vsemi nosilci samoupravnega razvoja v ISKRI preverimo obstoječe rešitve in poiščemo nove, vse z namenom, da postavimo naše odnose na še poglobljene trajnejše osnove, osvobojene vseh primesi kratkotrajnih tako imenovanih ožjih koristi posameznih kolektivov.
V tem sklopu se bomo zavzemali za take rešitve, ki bo-
do s skupnimi pravicami definirale tudi skupne odgovornosti. Pri tem posebej mislimo na nadaljno vključitev ISKRE v zunanjetrgovinske tokove, še posebej izvoz in na oblikovanje takih storitvenih dejavnosti npr. servis in montaža, kot izrazito specifične skupne odgovornosti celotne ISKRE.
Znotraj naše organizacije se bomo zavzemali za take medsebojne odnose, ki bodo lansko leto oblikovanim OZD dali še potrebne, ustavnim dopolnilom ustrezne, vsebinske dopolnitve. V ta namen bomo takoj uresničili nalogo, da preverimo vsa določila našega sedanjega statuta in predlagamo ustrezne spremembe in dopolnitve. Naša obveznost je, da bodo vsi samoupravni organi sestavljeni iz dejanskih struktur zaposlenih, da bomo podpirali kandidate, ki so tudi sicer nosilci krepitve vloge delavskega razreda v samofuprav-nih družbenogospodarskih odnosih in ki so s svojim dosedanjim delom tako orientacijo tudi praktično potrjevali.
V tem sklopu bomo posebej proučili sestavo DS IC, njegov način izbire in delovanja; isto velja za OPP, s tem da naj bo bolj — kot je sedanji — odsev samoupravnega dogovora vseh OZD v naši IC. V tem sklopu je treba proučiti vprašanje oblikovanja morebiti še drugih kolektivnih izvršilnih or-
ganov. 0 poteku tega dela in vseh predlogih mora biti do popolnosti in v časovnih razponih, ki so zadostni, seznanjen delovni kolektiv. Vse prilagoditve pa naj se pripravijo med letom, torej brez nepotrebnega odlašanja.
V svojem delovanju bomo dnevno izvajali najostrejšo kritiko tehnokratsko-birokrat-skega odnosa do ljudi, pa če tudi se le-ti skrivajo za poslovnostjo in dnevnimi operativnimi gospodarskimi problemi.
2.	Obseg našega poslovanja in še posebej poslovanja celotne ISKRE nas zavezuje, da v stabilizaciji ekonomskih tokov damo svoj prispevek. Zaradi tega moramo svoje delo konkretno usmeriti predvsem v tiste sredine, ki so pristojne za posamezne odločitve.
To zahteva ostrejše kriterije pri obravnavanju vseh investicijskih programov — tudi majhnih, izjemno zaostritev na področju obračanja sredstev, od zalog do terjatev.
Nadalje to zahteva kontrolo in tudi našemu družbenemu sistemu ustrezno ukrepanje na celotnem področju stroškov; povečanje storilnosti in smotrnejše izkoriščanje vseh sredstev, ki so nam na voljo.
Glede na posebnost našega položaja na področju investicij podpiramo zamisel o udeležbi kolektiva v obliki javnega posojila, vendar z us-
treznim programom in z ustreznimi pripravami.
Glede na naše odgovornosti v odnosu do tovarn, sprejemamo obveznost, da ustvarimo ustrezne odnose tudi v dejanskih stikih s predstavniki družbenopolitičnih organizacij tovarn, ob polnem upoštevanju koordinacijskih teles združene ISKRE.
3.	Zmanjšanje socialnih razlik je tudi naša obveznost. V ta namen se bomo konkretno zavzemali za nadaljnje odpravljanje neutemeljenih razlik pri dohodkih delavcev istih kvalifikacij in enakega delovnega prispevka. Zahtevali bomo, da o vseh odločitvah za plačila zunaj rednega delovnega časa odločajo neposredno DS OZD, kar še posebej velja za vsa honorarna in pogodbena delovna razmerja.
Zavzemali se bomo za razširitev socialnozdravstvene pomoči in za organizacijo te službe, tako da bo le-ta dejansko enako na voljo vsem članom koletkiva, kar je še naša posebna obveznost glede na dislokacijo naših obratov in enot. S ciljem, da se pospeši reševanje stanovanjske problematike, bomo predlagali, da se vse anuitete iz stanovanjskih posojil obravnavajo kot dohodek ustreznih skladov enot in da se preverijo vse sklenjene kreditne pogodbe, s tem, da se čimbolj izenačijo pogoji in pri tistih, ki jim je to z ravnijo njihovega osebnega dohodka omogočeno, pospeši odplačevanje posojila.
Posebna skrb naj bo posvečena štipendiranju in dodatnemu strokovnemu usposab-
ljanju zaposlenih, s stalnim nadzorom, da so za vse vedno in vsepovsod dejansko enaki pogoji.
4.	S ciljem, da bo organizacija ZK najbolj dejavna v organizacijah združenega dela, smo izvršili ustrezno notranjo reorganizacijo. Naša naloga je, da vseh šest osnov, nih organizacij dejansko utrdi svoj prostor in da je aktivni dejavnik v razvoju samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov v teh organizacijah. Zaradi posebnega značaja naše organizacije ustanavljamo aktiv ZK, v katerega so vključeni tudi predstavniki vseh naših terenskih članov ZK. Tu naj se posebno skrb posveti prav delovanju komunistov v naših fili-jalah na področju SFRJ.
Z namenom, da se preseže resen zaostanek v ideološkem in teoretičnem delu, bomo ustanovili poseben seminar za člane ZK, ki naj bo pripravljen do letošnjega jesenskega roka, s tem, da posodobimo in kakovostno dvignemo ideološko znanje članstva.
Komunisti se bomo zavzemali za stalno informiranost kolektiva. V ta namen ocenjujemo, da je naše glasilo tudi opravilo dober start, da pa je v njem potrebno bolj kritično obravnavati tekoče probleme v kolektivu. D1 smo jasni — glasilo naj bo dejansko glasilo kolektiva in zato je potrebno tudi postaviti odgovornost uredniškemu odboru.
Pri izvajanju takega pro* grama bomo hkrati okrepili tudi vlogo in vpliv sindikalne organizacije v naši IC.
KOLIKO SI DOSLEJ PRISPEVAL H KAKOVOSTI ISKRINIH IZDELKOV?
Kvaliteta je cenejša
Kvaliteto in zanesljivost po fvetu vse pogosteje obravnavajo, Ver je to dokaj hvaležna tema, tako za strokovno kot tudi za manj strokovno literaturo. V tem prispevku opisujemo gledanje znanega ameriškega strokovnjaka na kvaliteto ter njegove bogate izkušnje iz prakse.
Ameriški direktor za kvaliteto in član uprave firme ITT Crosby je izdal knjigo »Cutting the cost of quality«, ki je sedaj izšla tudi v nemščini pod naslovom »Qualität kostet weniger« (»Kvaliteta je cenejša«), Crosby gleda na kvaliteto s širšega vidika, pomeni mu nekaj drugega kot večinj strokovnjakov s tega področja. Zanj je to predvsem faktor stroškov. V svojih dolgoletnih izkušnjah se je dokopal do globokih spoznanj, ki se kažejo v nekaterih njegovih opombah. Lahko bi jim rekli domislice. Navajamo nekatere njegove misli.
0 odnosu med nadrejenimi in podrejenimi meni tole: »Ljudje se pri delu ravnajo v »mejnih tolerancah« svojih predstojnikov. Počenjajo to, kar je ravno še sprejemljivo.« Ali pa: »Prepričan sem, da ne izveste več čiste resnice, brž ko ste postali vodja oddelka.« »Cim večjo odgovornost imate, tem teže boste ugotovili razliko med tem, kar verjamete in tistim, kar se v resnici zgodi. — Zadnji ste, ki kaj izve.«
Formulacije nas pogosto osupnejo zaradi jedrnatosti, npr. o vzrokih napak: »Delavkam, ki bodo spajkale, lahko nudite visoko izobrazbo, morda tja do doktorata; pa vendar jim ne bo lahko pri-spajkati žice na ponikljan priključek. Za to so namreč potrebni poseben postopek in naprave.«
Prvi odnos stranka — dobavitelj primerja s srečanjem larzana z ekspedicijo, ki je odšla na safari. Z gestikuli-ranjem in guturalnimi glasovi se končno sporazumejo o Potrebnih stvareh.
0 reklamacijah: »Prvi kos. Pri katerem ste našli ponav-
ljajočo se napako, nesite osebno nazaj k dobavitelju in ukrenite vse potrebno. Dajte ga vodji trgovine: strmeli boste, kako to deluje.«
Notranje vodstvo: »Pošiljke je treba preskusiti, ali ustrezajo tistim zahtevam, ki so po pogodbi zagotovljene — nič drugače, če jih preskušajo z drugačnega stališča, 9e pojavijo subjektivne domneve. Ne bi verjeli, koliko napak lahko očita neka strojna delavnica izdelkom druge delavnice«.
0 napakah pri delu in v zasebnem življenju pravi:
»Ker ljudje verjamejo, da je motiti se človeško, nimajo ugovorov proti nastajajočim napakam. Ce delamo v službi s 5 %-no napako, lahko predvidevamo, tla tudi v privatnem življenju ni drugače. Ce npr. menjamo denar, ga bomo dobili vedno 5 % manj; pustili bomo, da bo 5®/o naših otrok padlo na tla. Ali bi rekli, da je AQL prevelik, če pade 3 % novorojenčkov na tla?«
Pri reševanju različnih problemov je Crosby prišel do spoznanja: »Nihče si ne vzame dovolj časa, da bi preprečil težave. Ko pa težave nastanejo, je vedno dovolj časa za razglabljanje, kako rešiti zavožene situacije.« Namesto tega priporoča: »Vzemite svinčnik in papir in povprašajte vsakega, kaj je njegov naj večji problem!
Z užitkom beremo o prikazu tipično napačnega planiranja, pri katerem pripeljejo »kompenzirani« termini do napačnih odpošiljatev in do problemov v zvezi s kvaliteto. In če bi končno prišli do rešitve slehernega problema, nas Crosby opomni, da je »današnji triumf že jutrišnje povprečje«.
V svoji knjigi Crosby na eni strani pojasnjuje mene-žerske metode, ki se uporabljajo v sistemu kvalitete, na drugi strani pa apelira na zdrav človeški razum.
Njegove bogate izkušnje z vsega sveta, vključno z evrop-
skimi firmami so ga naučile, da peljejo večkrat navidez trivialni ukrepi do posebnih uspehov. Pri tem je važno, da se vsi sodelujoči lahko prepričajo o pravilnosti teh ukrepov. Zato priporoča vpeljavo programa o kvaliteti, za katerim stoji samo vodstvo firme. V zvezi s to temo vsebuje knjiga vrsto pomembnih vzpodbud, ki se v posameznostih nanašajo na zvezo podjetij. Druga podiet-ja bodo tu morala potegniti črto v smislu tistega znanega reka, da ni bistveno kopirati, ampak »kapirati« (razumeti).
Mnogi bralci verjetno ne bodo imeli vseh vodilnih Crosbyjevih misli za popolnoma nove, vendar pa jim bo knjiga nudila nove argumente pri vsakdanjem boju za kvaliteto.
Po Qualität
und Zuverlässigkeit
Tone Tekavec, dipl. ing.
OBVESTILO
Obveščamo delovne organizacije ZP ISKRA, da bo MONTAŽNO-SERVISNI SEKTOR — Direkcije za telekomunikacije Iskra Commerce na kolektivnem dopustu od 3. julija do 14. julija 1972.
Redno bo Montažno-servisni sektor pričel poslovati dne 17. julija 1972.
DIREKCIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE ISKRA • COMMERCE LJUBLJANA
Izrabljenost opreme neizprosno terja sredstva za obnovo
(Nadaljevanje s 1. strani)
S temi sredstvi bi zagotovili nemoteno nadaljnjo proizvodnjo in realizacijo naročil, kar vse jc odvisno zlasti od obnove proizvodne opreme, delno pa bi izboljšali tudi nevzdržne prostorske probleme tovarne, saj bi s tem lahko pridobili montažno-skladiščno halo v izmeri 860 m!. Tovrstna sanacija tovarne je vsekakor neodložljiva, zato si delovni kolektiv, ki je v zadnjih treh letih dosegel lep gospodarski napredek, ob nenehnem varčevanju pri osebnih dohodkih in skrajnih naporih, obeta razumevanje in pomoč povsod tam, kjer so bili zaprošeni potrebni krediti za sanacijo tovarne. Le-še pravočasna sanacija, ki je ne bi smele zavreti niti vse znane omejitve
na področju investiranja, lahko tovarni zagotovi potrebno nadaljnjo rast proizvodnje in boljše gospodarjenje. Pri tem ne smemo prezreti dolgoletnega odrekanja kolektiva od ustrezne rasti osebnih dohodkov, v korist skladov tovarne, ki je ob 30 % porastu obvezne amortizacije sama uspela zbrati delež sredstev za svojo sanacijo.
Letošnja proizvodna naloga sežanske tovarne seveda predstavlja za strokovne službe v tovarni izredno zahtevo, kajti terja vsestranske napore in popolno proizvodno, komercialno in finančno disciplino. Toda vsi ti napori in prizadevanja bodo morali biti kos zunanjim faktorjem, kot so splošna nelikvidnost, tržni pogoji, zamrznjene cene itd„ saj so
-5	«kad
Posnetek prikazuje najnovejši radijski sprejemnik Iz družine »Savica« s kasetnim magnetofonom
to naj večje ovire za rast proizvodnje v takšnem obsegu. Vemo namreč, da ustrezne službe že od novembra 1971 sem ne morejo zagotoviti nemotene proizvodnje z redno preskrbo z reprodukcijskimi materiali. Od tod tudi vzrok, da proizvodnega načrta v prvem letošnjem trimesečju niso dosegli v celoti, pač pa 82%. Na vso srečo je letošnja proizvodnja nekoliko bolj akumulativna in zato količinski izpad proizvodnje nima hujših finančnih posledic, čeprav se sicer motnje pojavljajo na vseh področjih gospodarjenja.
V zadnjem obdobju se zaloge materiala desortirajo in celo naraščajo, namesto, da bj opadale. Zastoji v proizvodnji zaradi nepravočasnih dobav materiala s carine so zato še tembolj boleči, medtem ko novi predpisi dobesedno diktirajo tovarni izvoz za vsako ceno. Ob takšnih pogojih poslovanja opada tudi produktivnost dela, posledica česar je še nadaljnja stagnacija v nagrajevanju. To pa vemo, da resno ogroža življenjsko raven zaposlenih, saj življenjski stroški naglo naraščajo, delavci sežanske tovarne pa so že tako vsa leta nazaj bili s svojimi OD med zadnjimi v okviru ZP.
Tembolj bo treba skrbneje gospodariti, da bo mogoče obdržati poprečne neto OD na 1.254 ¿in, kar je za 19,1 % več kot v lanskem letu in, da pri tem ne bi porušili delilnega razmerja ter za sklade kljub vsemu ustvarili predvidena sredstva.
V dneh od IS. do 23. maja je bil v Umagu tradicionalni moštveni šahovski festival v čast dneva mladosti, letos že petnajsti. Prireja ga šahovska zveza Jugoslavije vedno v drugem kraju.
Sahisti našega podjetja so se ga prvič udeležili in je skupno sodelovalo 170 moštev iz Jugoslavije in inozemstva. Ekipe so bile razvrščene v deset skupin po 17 moštev. Ekipa Iskre je tekmovala v sedmi skupini, moštvo pa so sestavljali: Miha Šmid, Milovan Rulic, Janez Kumše, Bogdan Brezigar, Dane Černe in Jože Špende.
Ekipa je bila sestavljena na hitro in zato nam ni uspe-
lo	izbrati res najboljših v podjetju. Pogrešali smo predvsem igralca za prvo desko, pri čemer smo računali še na tov. Kercca in Galeta. Žal ju v Umagu ni bilo, a kljub povprečnemu uspehu smo opravičili zaupanje in sc srčno borili.
Organizacija tekmovanja je bila odlična, kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim. V Umagu smo se odlično počutili in si želimo še več takih srečanj.
Zahvaljujemo se tudi vodstvom tovarn, ki so svojim članom omogočili sodelovanje na tem tekmovanju.
Bogdan Brezigar
Strelci Elektromehanske drugi z vojaško pištolo
Tovarna IBI iz Kranja je v počastitev 80. obletnice rojstva predsednika Tita priredila na strelišču v Struže-vem tekmovanje v streljanju z vojaško pištolo. Organizatorji so povabili k sodelovanju ekipe kranjskih gospodarskih in družbenopolitičnih ter vojaških organizacij, med njimi tudi tri strelce iz Elek-tromehanike. Naši tekmovalci sicer s tem orožjem streljajo bolj poredko, zato so pripravili pred tekmovanjem nekaj krajših treningov. Doseženi rezultati so pokazali, da lahko računajo na dobro uvrstitev.
Na dan tekmovanja se je zbralo na strelišču štirinajst ekip. Strelci Peternelj, Lombar in Rozman so se dobro držali, saj so le za 9 krogov zaostali za zmagovalno ekipo in zasedli odlično drugo mesto. Ravno tako je bil Peternelj drugi tudi v razvrstitvi posameznikov.
Rezultati: 1. Združenje vojaških rezerv, starešin Kranj 255; 2. Iskra — Elektromeha-nika 246, 3. Postaja milice 218; 4. Živila 178; 5. Sava 177;
6.	Tekstilindus 175; 7. IBI 169;
8.	Planika 156 itd.
B. M.
Že 10. Junija celotno kegljaško tekmovanje moških ekip v Ljubljani
Ker je v Šentjerneju, kjer bodo letošnje VIII. letne športne igre, kegljišče le dvo-stezno, prijavljenih pa nič manj kot 18 šestčlanskih moških ekip, je bilo že pred časom sklenjeno, da bodo tekmovanja moških kegljaških ekip v celoti izvedli na kegljišču v domu »Maksa Perca« v Ljubljani, kjer je na razpolago šest stez, kar bi omogočilo hitrejši potek tekmovanj.
Osemnajst moških ekip se bo v ta namen 10. junija v času od 9. ure dopoldne pa do 9. ure zvečer zvrstilo na šestih stezah sodobno urejenega avtomatskega kegljišča. Sicer stalni kegljači nodo spričo 108 Iskrinih kegljačev ta dan lahko samo okrepili zbor gledalcev, saj bodo naši tekmovalci morali zares pohiteti, če bodo hoteli tekmovanje po 100 lučajev dokončati do predvidenega časa.
Organizatorji kegljaškega tekmovanja se bodo potrudili, da bo tekmovanje potekalo hitro in brez nepotrebnih zastojev, veliko pa je seveda odvisen normalen potek številnih srečanj tudi od discipliniranosti samih ekip in njihovih članov, saj bodo že morebitne majhne motnje lahko povzročile nepotrebne zamude dragocenega časa, ki
ga bo treba izrabiti zelo učinkovito, da bo tekmovanje končano v 12 urah.
Tako najboljših moških kegljaških ekip in posameznikov ne bomo videli tekmovati na kegljišču v Šentjerneju,
pač pa jim bomo le lahko zaploskali za dosežene uspehe na slavnostni razglasitvi re. zultatov in ob podelitvi poka. lov in priznanj v nedeljo
25.	junija popoldne v šmar. jeških toplicah.
Odloženi turni smuk s Triglava vendarle bo
Vsem interesentom za turni smuk (zaradi neustreznega vremena dvakrat odloženi) s Triglava bo od 9.—11. junija 1.1. Odhod avtobusa s Trga revolucije (nasproti univerze) v petek, 9.6. ob 17. uri, z običajnimi postanki v Šentvidu Medvodah in Kranju (kino Center) do doma v Vratih, kjer bomo prespali.
V soboto, 10.6. ob 4. uri, odhod za Cmirom do Kredarice (8 ur hoje), kjer bomo drugič prespali. V nedeljo spust za Cmirom v dolino Vrat. Prihod v Ljubljano v večernih urah. Potrebna je popolna zimska oprema! Vsi prijav-Ijenci naj svoje prijave obnovijo na tel. 57-969.
Vodja turnega smuka je Stojan Julij (ZZA), tel. 20-341, zagotovljeno pa je tudi spremstvo gorskega reševalca.
V prejšnji številki smo poročali o gostovanju športnikov »Elektromehanike« v Kopru, kamor so jih povabili športniki podjetja »Tomos«. Izredno topel sprejem bo vsem Iskrinim športnikom ostal v najlepšem spominu. V tej številki objavljamo še dve sliki iz omenjenega srečanja. Na športnem srečanju Elektromehanika : Tomos so Iskrini strelci zmagali z moško in žensko ekipo. Na sliki (od leve); Mravlje, Trelčeva, Malovrh in Kalan (vsi Elektromehanika Kranj)
Športniki iz Iskrine tovarne »Elektromehanika« v Kranju so bili v tovarni Tomos zelo lepo sprejeli, zato jim bo športno srečanje ostalo v najlepšem spominu. Na sliki: udeleženci športnega srečanja iz Elektromehanike pred tovarno Tomos o Kopru
PISMA BRALCEV
POZDRAV OD VOJAKOV HVALA ZA GLASILO
Iskren pozdrav iz Kragujevca, kjer služim vojaški rok, hkrati sč zahvaljujem za redno pošiljanje glasila »Iskra«. Kot bivši član kolektiva Iskra - ZZA mi je list v veliko zadovoljstvo in mi omogoča vsaj bežen stik z delovno organizacijo, v katero se mislim po končani vojaški obvezi tudi vrniti. Ob tej priliki se zahvaljujem tudi sodelavcem v Zavodu za avtomatizacijo (RSE), ker so mi s posredovanjem naslova omogočili prejemanje glasila »Iskra«.
Pozdravljam vse nekdanje sodelavce in jim želim čim več delovnih uspehov.
Razvodnik Aleš Žagar V. P.9166/19 34002 Kragujevac
Zelo sem hvaležen, da mi pošiljate glasilo Iskra, saj mi je s tem omogočen stik s podjetjem, v katerem sem delal in imel veliko prijateljev. Kolektivu ZP želim čim-več uspehov. Iskreno po-zdravljant vse člane kolektiva
v obratu »Stcvoi«, zlasti pa v razvoju in montaži stikalnih ur, hkrati pa obveščam ured; ništvo in prijatelje, da imam zdaj številko vojne P°i>te 4450/3 Čakovec.
Desetar
Curanovič Franjo V. P-4450 3 42300 — Čakovec
Hvala za pozdrave. Želimo Vam dobro počutje pri voja-kil.!	_
Uredništvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame KAROLINE PROSEN se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem sektorja za žične zveze ZZA za sočustvovanje, izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerki Marija Zajec,
Frida Korelec in bratje Prosen
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kianl, industrije za elektromehanika telekomunikacije, elektronik in avtomatiko — Llreiui-uredniški odbor — Ola' urednik: Igor Slavec. OdS vorni urednik: Janez si • — Izhaja tedensko — Ro, pisov ne vračamo,- Nas'° uredništva:	ISKRA K«n ■
Savska loka 4, telefon u- • im 333 - Tisk in W|5eJ'j »CP Gorenjski tisk* Kra