DOMŽALE, 29. JANUARJA 1 993 • ŠT. 1 LETNIK 31 1 GLASILO OBČINE. DOMŽALE — Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja. Prešeren STROKOVNI POGOVOR Reševanje cestne in prometne problematike v Domžalah Strokovni pogovor o cestni Problematiki v občini Domžale je bil v sredo, 9. 12. 1992 v sejni sobi SO Domžale. Udeleženci pogovora so bili: Profesorja dr. Vlasto ŽEMLJIC in dr. Slavko JUVANC, predstavniki republiške uprave za ceste (RUC): DeBatista, Šubic, Novak, Butara, predstavnik projektanta SCT Pugelj, predstavnika zavoda RS za prostorsko planiranje Guzelj in Kos. Žal se vabilu niso odzvali predstavniki Zelenih Slovenije. Občino Domžale je strokovno predstavljal g. Pengal. Povabljeni so bili člani IS, odborniki občinske skupščine, predstavniki KS in občani ki so že aktivno delali na cestni problematiki. Med poslušalci ie bil tudi predstavnik Evropske banke iz Londona g. Kennedv, zadolžen za preverjanje investitorjeve pripravljenosti upoštevati želje krajanov in zahtev varovanja okolja. NAPREDEK TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI K NAKUPU Stran 20 Namen pogovora je bil strokovna razlaga in razprava o reševanju cestne in prometne problematike, s čim bolj širokimi strokovnimi pogledi. Pogovor naj bi predvsem pomagal odbornikom, da se bodo laže odločali med različnimi rešitvami, strokovnimi pogledi in interesi. Pogovor je bil zanimiv, razživel pa se je šele s postavljanjem neposrednih vprašanj. Zaradi obširnosti tematike in kratkega časa ni bila možna globlja in podrobnejša diskusija. Kljub dvomom so na koncu priznali koristnost takih pogovorov tudi nosilci reševanja cestne problematike, med drugim tudi zaradi obiska predstavnika banke, ki naj bi sodelovala pri financiranju izgradnje (do polovice predračunske vrednosti). Navedel bom samo osnovna dejstva in zaključke pogovora. V Sloveniji ima prednost osnovno vzdrževanje, obnova in modernizacija makadama. Med rekonstrukcijami in novogradnjami so trije naši odseki med prvimi petimi (Dob-Vir, Trojane tretji pas, Črnuče-De-pala vas). Avtocesta Ljubljana—Šentjakob naj bi se gradila takoj za južno Ljubljansko obvoznico. Skoraj vse je odvisno od denarja. S sedanjimi deleži državnega proračuna za ceste (12 milijard SIT v letu 1992) bi planirana dela opravili v 50-60 letih. Pomemben problem je tudi izdelava variant, izbor, izdelava projektov in reševanje problemov na terenu pred pri-četkom gradnje. Nadaljevanje na drugi strani JOŽE LENIČ, POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU Večina energije za gospodarski napredek Volitve 1992 so za nami in poslanci Državnega zbora so že sedli v skupščinske klopi in začeli spoznavati svoje delo. Prvi vtisi zasedanj dokazujejo, da bo njihovo delo odgovorno in zanimivo, nekaj več pa bo o prvih dneh zasedanja Državnega zbora povedal |ože Lenič, edini poslanec v Državnem zboru iz naše občine. Na decembrskih volitvah ste bili izvoljeni za poslanca Liberalno demokratske stranke v Državnem zboru. Je bil vaš uspeh na volitvah pogojen s kakšnimi posebnostmi pri vodenju volilne kampanje in kako je ta pravzaprav potekala? Zavedam se, da je k zares lepemu volilnemu rezultatu veliko botrovala sama Liberalno demokratska stranka, ki GEODETSKA UPRAVA DOMŽALE V novih prostorih Za začetek dela današnje Geodetske uprave Domžale se šteje leto 1968, ko je na pobudo sedanjega direktorja uprave Zmaga Čermelja v Domžalah pričel delati Katastrski urad. Takoj so stekla operativna terenska dela, storitve s področja zemljiškega katastra (delitev parcel, mejni spori, spremembe kultur) in urejanja prostora (manjše izmere, posnetki za novogradnje, zakoličbe ipd.). Zaradi novih nalog s področja prostorske informatike ter poznavanja in urejanja prostora kader, oprema in prostori niso več zadoščali. Potrebna je bila selitev, pa še ena in še ena in še najnovejša, po kateri od začetka letošnjega leta najdete Geodetsko upravo na Ljubljanski 80 ~ SPB I - naslednja vrata od sodišča - proti severu. Novi prostori omogočajo boljše delovne pogoje zaposlenim, pa tudi delo s strankami, ki vsakodnevno iščete storitve geodetov, bo lažje. Uradne ure ostajajo kot doslej enake uradnim uram občinskih upravnih organov, le pot od občine do Geodetske uprave se je kar precej skrajšala. Delavcem Geodetske uprave želimo uspešno delo tudi v novih prostorih! je tudi v drugih slovenskih občinah dosegla lepe volilne rezultate. Kljub temu ocenjujem, da je nekaj volilnih od- stotkov zagotovo plod zelo solidne volilne kampanje. Nadaljevanje na strani 5 Divje privatizacije tudi pri nas Večina energije za gospodarski napredek Kje si denacionalizacija? Naš gost: Tone Juvan Domžalčani - slovenski klubski prvaki JANEZ JEGLIČ JE DOBER V VSEM Univerzalna vrhunskost v alpinizmu ljubljanska banka BANKA DOMŽALE D. D. stran 7 MARKET L OKA stran 14 TRGOVINA KOBRA stran 16 DISCOTEKA KLUB, KAVARNA LIFE stran 16 Pred kratkim je doslej najuspešnejši alpinist Domžalske občine Janez Jeglič k svojim uspehom dodal še en lep dosežek. Zmagal je na prvi tekmi v hitrostnem plezanju po zale-denelem slapu pri nas. V soboto, 9. januarja, se je na umetnem ledenem slapu, ki so ga na znanem zabaviščnem prostoru Pod skalco ob Bohinjskem jezeru pripravili prizadevni člani AO Bohinj in njihovi prijatelji, v plezanju po zaledenelem slapu pomerilo 14 naših alpinistov. Prireditelji so tekmovalce zbrali po dokaj strogih kriterijih, saj so želeli res najboljše, preveliko število tekmovalcev pa bi bilo lahko za gledalce tudi utrujajoče. Zbralo se je precej več kot tisoč gledalcev navdušenih nad tekmovanjem. Nadaljevanje na strani 12 NOVOLETNA SREČANJA Sreča je nekaj posebnega... ...sta ob obisku mag. Ervina Antona Schvvarzbartla, predsednika Skupščine občine Domžale, dejala zakonca Šimenc iz Mengša, ko sta obujala spomine na 63-letno skupno življenje v hišici iz »pravljice« na Muljavi, kjer Franc elektrike pravzaprav niti ne pogreša, Julka kljub visoki starosti sama zleze na streho in podstavi novo opeko, si je želi, in sreča bo, če bo kdaj v letu 1993 tudi v njuni hišici na Muljavi zasvetila luč. To je le en od utrinkov letošnjih novoletnih obiskov predsednika naše skupščine, ki še nimajo dolgoletne tradicije, saj so bili začeti v letu 1991, po odzivnosti ljudi, ki so jim bili namenjeni, lahko preprosto zapišem, da so jih bili veseli. Katja, Dejan, Nataša živijo ob Kamniški Bistrici. Dejan že obiskuje malo šolo, Nataša ima tri leta, mala Katja pa je ob obisku spala in se ni dala motiti. Njuna mamica in ati jih imata zelo rada in bi jim rada zagotovila prijetno otroštvo. Del tega je prišlo z novima zaposlitvama, še bolj bi potrebovali novo stanovanje, pa tudi plače so skoraj premajhne za vse stroške, ki kljub stričevi dobri volji spremljajo podnajemniško življenje mlade družine. Delček teh tegob letošnje mrzle zime je odpravil tudi letošnji novoletni obisk, mladi družinici pa seveda vsi želimo prijetno toplo stanovanje, vsein trem otrokom pa čimprijetnejše otroštvo. Ko te obišče bolezen Skoraj dvajset let je minilo, ko je mlad fant prišel v našo republiko in se zaposlil na posestvu Pšata. Kmalu je za njim prišla tudi njegova mlada žena z dvema sinovoma, ki sta danes že velika, pridna srednješolca. Nadaljevanje na strani 4 /lamnik Domžale 20. SEJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Začeta v starem, končana v novem letu Tik pred novim letom, natančneje 28. decembra, so se delegati naše skupščine zbrali na 20. seji. Začetek je bil obetajoč, saj je kljub prazničnemu razpoloženju velika večina delegatov prišla in po daljši razpravi, ki je že obetala zaplete, le uvrstila na dnevni red točko o prenosu pooblastil predsednika Izvršnega sveta na podpredsednika ter o poročilu o proračunskih in izven proračunskih obveznosti, ki bodo bremenile proračun leta 1993. Spet 81 delegatov Po poročilu Franca Krivica, namestnika predsednika Občinske volilne komisije, so delegati soglasno potrdili tri nove delegate: Romana Rutarja in Maksa Strmljana v Zbor krajevnih skupnosti ter Laza Rađeno-viča v Zbor združenega dela - tako da Skupščina občine Domžale zopet šteje 81 delegatov. Kljub uvrstitvi na dnevni red pa je že naslednja točka dnevnega reda - sprejem odločitve o pooblastitvi podpredsednika, da bi opravljal dolžnosti bivšega predsednika Izvršnega sveta, ostala nedokončana, saj je zaradi obstrukcije dela delegatov, med katerimi so delegati LDS in DPS po zahtevnem premoru svoj odhod tudi najavili, zbor združenega dela postal nesklepčen in delegati so lahko skupaj odšli na »novoletno malico«. Nadaljevanje Seja se je nadaljevala 5. januarja 1993, in na veliko presenečenje velike večine delegatov je bila točka o pooblastilih sprejeta brez razprave - z veliko večino glasov. O poročilih bivšega predsednika IS pa se ni več odločalo, saj jih je ta v skladu z dogovorom pravočasno posredoval predsedniku skupščine. Krajša uvodna informacija Zorana Kramžarja, sekretarja Sekretariata za druž- beno planiranje in razvoj o predlaganih spremembah proračuna, je bila sprejeta brez razprave z enim vzdržanim glasom, soglasno pa so delegati sprejeli Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Domžale za leto 1993. Nekaj več besed je bilo namenjenih poročilu komisije za pregled zaključnega računa, ki ga bo v prihodnje nadzirala stalna skupščinska komisija, in že smo bili pri najpomembnejši točki: volitve kandidata za predsednika izvršnega sveta. Kramžar ali Štebe - to je zdaj vprašanje Pravočasno sta bili vloženi dve kandidaturi in oba kandidata sta na seji skupščine dobila priložnost, da se predstavita. Mag. Tomaž Štebe, dosedanji član Izvršnega sveta, zadolžen za področje podjetništva, obrti in turizma, bi v primeru izvolitve namenil največ skrbi viziji in strategiji občine, ki jo je na kratko strnil v misel: da bomo zadovoljno in lepo živeli. Svoje delo bo gradil na kompromisu med realnostjo in ekologijo, poizkušal bo spremeniti način pospeševanja obrti in podjetništva, poskrbel za agresivnejši nastop pri postopkih denacionalizacije, pozabil pa ni niti na lokalno samoupravo, cestno problematiko in tržnico, še posebej pa omenil problem mesta Domžal. Računa na podporo delegatov Skupščine, pomembnejše odločitve bodo sprejete le ob njenem soglasju. Poudaril je potrebo po življenjskem obravnavanju predpisov in hitrejšem reševanju zagat, višji kakovosti storitev in odločitev ter večji kontroli nad porabo sredstev. V zvezi s sestavo novega IS pa je poudaril, da vidi spremembe samo v tem, da je potrebno dokončati vse začete naloge, zagotoviti dosledno in hitro izvrševanje novih obveznosti ter čimprej določiti vizijo in strate- gijo občine oz. regijskih povezav. Zoran Kramžar, član dosedanjega izvršnega sveta, zadolžen za družbeno planiranje, gospodarstvo in razvoj, je v začetku svoje predstavitve poudaril, da bo v primeru izvolitve nadaljeval z nerealiziranimi nalogami iz programa 1992 ob hkratni proučitvi že sprejetih programov razvoja. Zavzel se je za konkretnejšo podporo obrti in podjetništvu, kar naj bi upoštevali že pri pripravi proračuna 1993, ko bi več denarja namenil razvojnim nalogam, saj le to zagotavlja zagon nadaljnji rasti naše občine. Zavzema se za enakomeren razvoj občine ob določeni solidarnosti, za pokritje obveznosti za izglasovne prispevke, v okviru finančnih možnosti, saj proračun ni vreča brez dna. Poudaril je pomen razvoja podeželja in kmetijstva, racionalnega trošenja sredstev brez novih zaposlitev, potrebo po podjetniškem obnašanju občine, pomembnost ekologije in normalni razvoj družbenih dejavnosti. »Ničesar ne obljubljam izven realnih možnosti, ki bodo na razpolago,« je poudaril g. Kramžar, ki bo zahteval trdo delo, poštenost in iskrenost od sodelavcev, to pa ponuja tudi sam. Prav to pa bo zagotovilo, da bo občina Domžale v prihodnje ne pol, temveč cel korak pred ostalimi občinami. Delegati so obema kandidatoma postavili nekaj dodatnih vprašanj, po tajnih volitvah pa je bil za kandidata za predsednika Izvršnega sveta naše občine s 46 glasovi določen mag. Tomaž Štebe. Za šolo Mengeš da, vendar... Po njegovi zahvali za zaupanje in pozivu vsem, da sodelujejo pri pripravi programa prihodnjega izvršnega sveta so delegati soglašali z imenovanjem Eme Škerjanc-Ogorevc za ravnateljico Osnovne šole Roje, obenem pa podaljšali mandat vodstvu Sklada stavbnih zem- ljišč. Brez razprave je bilo sprejeto tudi poročilo o izvajanju Zakona o denacionalizaciji v naši občini. Posebej pestra in na trenutke zelo polemična razprava, v kateri je sodelovalo 16 delegatov iz vseh treh zborov, je bil z večino glasov sprejet sklep: Skupščina občine Domžale podpira dograditev Osnovne šole Mengeš in bo ob sprejemanju proračuna zahtevo obravnavala enakovredno in v primerni dinamiki z zahtevki drugih upravičencev in obveznostmi po že izglasovanih samoprispevkih. Avtocesta in štiripasovnica - še ne kmalu Sprejem Odloka o sprejetju ureditvenega načrta območja D-11 Pokopališče bo omogočil, iz informacije o pripravah na izgradnjo avtoceste in štiri-pasovnice M-10 pa delegati niso izvedeli skoraj nič novega. Nič novega ni bilo sprejetega tudi na področju stanovanjske dejavnosti, saj so delegati sprejeli predlog Izvršnega sveta. Po sprejemu Odloka o ustanovitvi sveta za varstvo pravic najemnikov v občini Domžale ter spremembi odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju naše občine, so delegati prisluhnili še poročilu o poteki aktivnosti za izbiro nove loka cije deponije komunalnih od padkov v občini Domžale - ge ološke raziskave možnih loka cij bodo znane v februarji sprejeli informacije o reorgani zaciji Komunalno-stanovanj skega podjetja Domžale, dal soglasje k statutu javnega vzgojnovarstvenega zavod; Domžale ter sprejeli informa cijo o poteku aktivnosti za iz vedbo rekonstrukcije objekt; na Krakovski 18 b v vzgojno varstveni zavod. Delegati sprašujejo Seja se je končala z vprašanji delegatov, ki jih predstavljamo le na kratko: Peter Jerman in Ciril Smrkolj sta opozorila »' poplave potoka Radomlja v Krtini, Janez Učakar je predstavil problematiko Osnovne šole Jurij Vega Moravče, Katarina Pr-vinšek je zahtevala brezplačni prenos lastništva Zadružnega doma na Trojanah na KS, Martina Grošlja pa je zanimalo, zakaj se seje skupščine sklicujejo na hitro - kar s telegrami. Odgovore bodo dobili na 21-seji, ko bomo dobili (najbrži tudi nov izvršni svet. V. V. STROKOVNI POGOVOR Reševanje cestne in prometne problematike v Domžalah Nadaljevanje s prve strani Cesta M10 od Črnuč do De-pale vasi naj bi bila izvedena kot sodobna štiripasovnica s se-maforiziranimi križišči. Pri variantah skozi Trzin je dilema v gradnji štiripasovnice po obstoječi trasi in ohraniti več kme- tijske zemlje in zaključene kmetije, toda presekati Trzin na dva dela, in tako onemogočiti njegov mestni razvoj v tem delu ali pa v gradnji južno od sedanje trase, ki zahteva 1,1 ha več kmetijske zemlje. Gradnja je nujna, tudi v primeru predhodne izgradnje avtoceste do priključka za Domžale. Izve- dena bi morala biti v naslednjih petih letih. Potrebna je tudi rekonstrukcija trase od Depale vasi do Vira z zelo pomembnimi križišči pri železniškem nadvozu (Helios) in Bistriškem mostu. Glede trase avtoceste je večinsko mnenje, zahteva občanov in občine, da sedanja trasa ni nujno prava, da je bila postavljena v povsem drugih časih, po drugih kriterijih, da ni bila dovolj variantno obdelana in da se morajo nujno upoštevati problemi Črnega grabna. Zelo pomembna je tudi trasa in mesto priključka na avtocesto, ki ju moramo v občini locirati v najkrajšem možnem času. Pomembno mesto v pogovoru je imelo varovanje okolja in prometna varnost, varovanje in ohranjanje kmetijskih zemljišč in podtalnice. Nasprotne interese in poglede bomo morali uskladiti, ker nam v nasprotnem primeru grozi prometna izolacija in infarkt. Upoštevati moramo tudi prihodnji razvoj osrednje pokrajine Domžale-Kamnik, ki bo (moral predstavljal sodoben in visoko razvit predel v prijetnem bivalnem okolju. To dokazujejo trendi v ZDA in Evropi. Eden od pomembnih, če ne bistvenih, elementov odločanja o tem ali najprej štiripasovnica ali avtocesta je v naslednjem. Za vsa načrtovana vzdrževanja in gradnje potrebuje Slovenij? 466 milijard SIT in po sedanji vlaganjih 50-60 let. Za štiripa' sovnico je potrebno 15 milijard in za avtocesto do Domžal 75 milijard SIT. To pomeni, da bi avtocesta zgrajena v 10 do 15 letih. Ker štiripasovnico potre bujemo v vsakem primeru, jf najbolje, da je glede na res nično kritično stanje, zgradim' v najkrajšem možnem času. Se veda bi bilo najbolje, da bi naj prej zgradili avtocesto do Domžal in potem še mestno vpadnico M10. mag. TOMAŽ ŠTEBl odbornik DPZ SO Domžal« Nova zakonodaja tudi na socialnem področju Z decembrom je začel veljati nov zakon o socialnem varstvu, ki določa v 1. čl., da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov in skupin prebivalstva. Upravičenci po tem zakonu so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav po zakonu, so: - socialna pomoč, - osebna pomoč, - pomoč družini, - institucionalno varstvo, - vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, - pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih varstvenih delodajalcih Tretje poglavje zakona govori o socialno varstvenih dajatvah (prej so bile to socialno varstvene pomoči). Dajatve po tem zakonu so: - denarna pomoč kot edini vir preživljanja (tudi po Samoupravnem sporazumu o dodeljevanju socialno varstvenih pomoči je bil edini vir), - denarni dodatek (ta pa obsega vse druge prejšnje socialnovarstvene pomoči; dopolnilni vir, začasne in enkratne pomoči) Denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša 60% zajamčene plače, kar je bilo v januarju 12.800,00 SIT, upravičenci do edinega vira preživljanja pa so osebe trajno nezmožne za delo in osebe starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oz. nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati. Višina izplačila edinega vira se bo valorizirala ob vsakokratni spremembi zajamčene plače. Do denarnega dodatka pa so upravičene osebe, ki si začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživetje v merilih tega zakona iz razlogov, na katere ne more vplivati. Merila pa so: Posameznik je upravičen do denarnega do: datka, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zajamčene plače; 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% zajamčene plače; 3. za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% zajamčene plače; 4. za odrasle osebe 52% zajamčene plače; Iz tega člena je razvidno, da se izračuna denarni dodatek na vse člane družine in se tudi štejejo vsi dohodki družinskih članov. Za lažjo predstavo napisanega primer izračuna denarnega dodatka za 4 člansko družino: Oba starša sta prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, kjer prejema oče nadomestilo osebnega dohodka v višini 12.600,00 SIT, mati pa denarno pomoč v višini 10.800,00 SIT. Imata pa dva otroka v starosti 5 in 14 let. Denarni dodatek se izračuna po naslednjem principu: oče 52% zajamčene plače mati 52% zajamčene plače otrok (5 let) 29% zajam, plače otrok (14 let) 34% zajam, plače 11.090,00 SIT 11.090,00 SIT 6.185,00 SIT 7.252,00 SIT 167% 35.61 7,00 SIT to je zagotovljena raven družine. Od tega zneska odštejemo dohodek družine (12.600,00 SIT + 10.800,00 SIT), ki znaša 23.400,00 SIT. Razlika med dohodkom in zagotovljeno ravnjo pa je denarni dodatek, ki ga je družina upravičena dobiti 6 mesecev oz. do spremenjenih okoliščin. Denarni dodatek j v tem primeru torej 12.217,00 SIT. (st Zakon prinaša še nekaj novosti: Prosi - Upravičenci do edinega vira in denarneg* mor; dodatka, ki so trajno nezmožni za delo in imaj' želel za to ustrezno mnenje komisije, so upravičeni 9 strež do pomoči za tujo nego in pomoč, ki znaša 30°/ Za denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, javni - S sprejemom tega zakona se dokončno ukj s°ci; nja tudi pomoč subvencija stanarine. Prejemni alni kom denarne pomoči kot edinega vira in prt dom jemnikom denarnega dodatka, ki so dolžni pk za u čevati najemnino za stanovanje, se edini vir oi Prav denarni dodatek poveča za višino najemnin drug v socialnem stanovanju. 8<\ni; - V dohodek družine se ne štejejo dodatek i 1 'ask pomoč in postrežbo, prejemki za oskrbo v tU družini, dohodki od občasnega dela invalide Prori ki so vključeni v institucionalno varstvo, štipeC . nc dije in družbeno denarne pomoči otrokom. cuna Centri za socialno delo smo dolžni v rok1 3 mesecev opraviti revizijo vseh prejemnike1 družbeno denarnih pomoči, zato smo že v d« ,~ cembru povabili prejemnike začasnih družben'0""13 denarnih pomoči, v januarju in februarju p bomo povabili še ostale upravičence, ki moraj . c prinesti s sabo ob obisku na centru naslednj1?',1 ? dokumentacijo: ! Z€ - potrdilo o prejetem neto osebnem dohodk|V!m zadnjih treh mesecev zase, zakonca in drugCla'n družinske člane, v^a - potrdilo o prijavi na Zavodu za zaposlov<^z'<( nje zase oz. za družinske člane, višino nadom' a)a stila za zadnje tri mesece, če niso zaposleni, *Pre' - potrdilo o premoženjskem stanju, ,|vne - potrdilo o skupnem prebivališču, on' - osebno izkaznico, er - potrdilo o državljanstvu zase in za vse dru žinske člane, a< - št. hranilne knjižice oz. tekočega računa, . ~ teki oka od -8e okt arJL jarti ■ari dal iegi -od; ma i iz ekt< )jn( anji imo i in na Kravi! Ju« Pr-ični ega 1ar-za-ejo 21. od) AKTUALNO Kmečke zahteve - vladna ignoranca Zahteve kmetov, organiziranih v Slovenski kmečki zvezi pri SLS, kmetov zadružnikov, članov Zadružne zveze Slovenije in kmetov članov Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD, so pri slovenski vladi naletele na gluha ušesa. Izrabili smo vse možnosti dogovarjanja, toda vlada nič. Še slabše, po mnenju nekaterih vladnih resorjev bi predlagane zahteve povzročile 25 % dvig cen hrane in 10% dvig inflacije. Toda temu ni tako, zahteve so bile jasne: 1. takojšnji sprejem ukrepov za zaščito domače kmetijske proizvodnje: 2. takojšnje uvedbe pre-levmanov - dodatna dajatev na uvožene kmetijske pridelke - na uvoz kmetijskih proizvodov do višine razlike med uvozno in intervencijsko ceno, izračunanih v absolutnih zneskih; 3. uvedbo reda in dosledne kontrole pri uvozu agroživilskih proizvodov; 4. ureditev odkupnih cen kmetijskih pridelkov do pokritja proizvodnih stroškov povprečno produktivnega proizvajalca; 5. da se vzpostavijo ustrezna razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno, tako da ne bo bistveno prizadet kmet oziroma potrošnik; 6. takšno kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala stabilne razmere za gospodarjenje. Če analiziramo podane zahteve, bi se osredotočili predvsem na tiste, ki so po mnenju nekaterih odločilne. Predlagano razmerje med odkupno in drobno prodajno ceno 1:2,2 za meso in zakon- sko potrjeno razmerje za mleko ne bi podražilo hrane na policah trgovin. Zakaj ne, bi se kdo vprašal in odgovor bi bil jasen. Sedanje razmerje za meso je 1:3,05 v korist predelave, trgovina in ubogi potrošnik pa to plačata, ne da bi država oziroma vlada zastavila dobro besedo zanje, da bi pokarala požrešnega posrednika. Ravno tako je z uvozom. Uvozniki uvažajo hrano, njena uvozna cena je nizka, toda ista hrana ni na policah prav nič cenejša, velikokrat ni označen njen izvor in kakovost. Prav sram me je, da ne skrbimo niti za potrošnika, če že za kmeta nočemo. Ponižan in užaljen pa sem bil v sredo, 23. 12. 92, v Ljubljani, ko sem protestiral skupaj s preko 3000 slovenskimi kmeti proti nerazumljivi politiki demokratično postavljene vlade Slovenije. Žalosten sem bil , ker nas kmete oziroma predstavnike ni hotel sprejeti predsednik vlade, gospod Janez Drnovšek - LDS. Spoštovani Slovenci, potrošniki, preberite naše zahteve, razmislite, in če imamo prav, nas podprite na našem naslednjem protestu. kmet CIRIL SMRKOLJ jra) oko /alejo ne nja ica >ru nI ni j? arrrr ad- :Bl alt DO PETEGA FEBRUARJA 1993 Divje privatizacije tudi pri nas Dve leti je potrebovala Skupščina Republike Slovenije, da je bil sprejet Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, s katerim so postavljena pravila in odprta vrata za celovito lastninsko reformo, ki naj bi dejansko povečala učinkovitost podjetij in celotnega gospodarstva. Temeljni motiv Zakona pa je odprava družbene lastnine. V zvezi s tem se je večkrat pojavilo tudi vprašanje DIVJE PRIVATIZACIJE, do katere menda tudi v naši občini nismo imuni. 48. člen omenjenega zakona namreč določa, da se pred začetkom preoblikovanja v podjetjih ali v od njih odvisnih ali povezanih podjetjih, ki so se v času od 1. 1. 1990 do uveljavitve tega zakona (5. 11. 1992) kakorkoli statusno preoblikovala, reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital ali ustanavljala in vlagala v nova podjetja ali so prenašala posamezne poslovne funkcije na druga podjetja, opravi finančni, računovodski in pravni pregled ter preveri zakonitost in pravilnost poslovanja, če obstaja utemeljen sum, da je pri tem prišlo do odškodovanja družbene lastnine. Zakon podrobno določa, v katerem primeru se tak postopek - revizija - opravi, obenem pa določa tudi, da postopek revizije opravi Služba družbenega knjigovodstva. O tem pišemo tudi zato, ker se postopek ravizije na zahtevo organov za notranje zadeve, javnega tožilca in pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, Agencije, Sklada, Odškodninskega in Pokojninskega sklada ter upravičencev, ki so vložili zah tevke za vračanje premoženja v procesih lastninskega preobli kovanja podjetij, ki jih v skladu s predpisi o vračanju premože nja uveljavljajo upravičenci. Pobudo za postopek revizije lahko podajo pri prejšnjih orga nih upravičenci, sindikati ter vsakdo, ki meni, da je v proce sih lastninskega preoblikovanja podjetij prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Zadnji rok za dajanje predlo gov in pobud za revizije je 5. februar 1993. v - po potrebi še druga ustrezna potrdila. Isto dokumentacijo morajo prinesti tudi novi Prosilci. Tisti, ki žele uveljavljati še najemnino, egj morajo prinesti še najemno pogodbo, tisti, ki bi iaj< želeli uveljavljati še dodatek za pomoč in po-i I strežbo, pa mnenje ustrezne komisije. 0°l, Zakon v nadaljevanju določa, da opravljajo a. iavno službo javno socialni zavodi (Centri za jki socialno delo, Domovi za starejše, posebni soci-iiii alni zavodi za starejše, varstveno delovni centri, ort domovi za otroke in socialno varstveni zavodi pil za usposabljanje) na podlagi koncesije pa tudi o'i Pravne osebe oz. zasebniki. Opredeljeni so tudi lin drugi socialno varstveni zavodi, dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč, inva-< i lidske organizacije in pa zasebno delo. tu Socialno varstvena dejavnost se financira iz \0\ Proračuna republike in občine. Najkrajše povedano je, da se financira iz republiškega proračuna vse socialno varstvene dejavnosti razen ok ~ osebne pomoči, ko1 ~ pomoči družini na domu, de ~ pomoči pri uporabi stanovanja (najemnina), p w se financirajo iz proračuna občine, raj .Poskusila sem predstaviti najbistvenejše novo-Inf?*' 0 Zakonu o socialnem varstvu, na koncu pa bl želela poudariti še nekaj prvih izkušenj z no-dkV|m zakonom strokovnih delavcev centra za so-ugCialno delo. Zakon smo delavci centra za socialno delo kar )Vitežko pričakovali, ker je bila prejšnja zakono-mne< i| od t I v if ^ne puJ me< i b ~) a Tini ve< Sta 0 m ' če raz Za >ric< 1 src dek kini , d ieni ;ani t j i ž ■dlo ave 'ŠE( Ministrstvo za kulturo je tik pred novim letom slovenske knjižnice razveselilo z zanimivim darilom. Vsem knjižnicam, med drugim tudi domžalski, je poklonilo komplet 47-ih knjig, ki jih je skozi ves povojni čas izdajala v slovenskem jeziku SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA iz Buenos Airesa v Argentini. To gradivo so pisali slovenski literarni ustvarjalci iz diaspore in je bilo vse do dandanes matičnemu slovenskemu bralcu praktično nedostopno (in seveda tudi v Sloveniji nezaželeno), torej je pomenilo veliko vrzel v našem narodnem literarnem spominu. Knjige bodo v kratkem tudi na policah Knjižnice Domžale in na nekatere najbolj zanimive bi Vas želeli opozoriti in Vas obenem povabiti, da si jih izposodite. Leta 1958 je bila izdana živahna povest z blejske okolice priljubljenega avtorja Karla Ma-userja z naslovom jerčevi galjoti. Druga knjiga istega avtorja iz leta 1970 nosi naslov Na oazah. Med knjigami pa je tudi Mauserjeva pesniška zbirka Zemlja sem in večnost. Marijan Marolt je zbral in uredil knjigo Slovenska likovna umetnost v zamejstvu in v njej zbral reprodukcije del Franceta Goršeta, Franceta Ahčina (Domžalčan!), Marjance Savin-škove, Teda Kramolca in drugih. V Antologiji slovenskega zdomskega pesništva je izbor 40 pesnikov, večinoma zdomcev ali pa tistih, ki v Sloveniji niso objavljali. Med takšne nezaželene je spadal tudi Lev Detela, ki ji je v svoji knjigi Časomer življenja prikazal svojo rast v domovini, preden se je umaknil na Dunaj. Marko Kremžar je leta 1984 izdal razmišljanja o prenovi družbe v svetovnem in slovenskem merilu z naslovom Obrisi družbene presnove. Vinko Rode je pesnik, ki izbira motive s slovensko in argentinsko tematiko - pesmi je leta 1987 izdal v zbirki Nekje je stvarnost prozorna. Opozarjamo tudi na knjigo razmišljanj o cerkvi, slovenstvu in komunizmu avtorja Franceta Dolinarja z naslovom Slovenska katoliška obzorja. Med najbolj znane slovenske slikarke spada Bara Remec; bila je tudi ilustratorka številnih knjig, ki jih je izdala Slovenska kulturna akcija. Med knjigami pa je tudi njena monografija Bariloche. C. Z. O. ljav ibra 11 tal osti zkil eml i fe tav< >val ieril □pe > si Me o s< li s< 10V1 ro Fotfl /ŠEI KNJIŽNICA DOMŽALE IN DRUŠTVO SMO Predstavitev knjige GORE S. Klemenca Tik pred novim letom je izšla čudovita monografija z naslovom GORE, avtorja fotografa in znanega planinca, vodnika, alpinista in vodje številnih alpinističnih odprav Staneta Klemenca. Spremno besedo h knjigi je napisal Janez Bizjak. V knjigi so zbrane fotografije Julijskih Alp, Kamniško-Savinj-skih Alp in Karavank. Sporočilo knjige ni le v poudarjanju lepote planin in gorskega sveta, pač pa v iskanju skrivnostnosti in vznemirljivosti gora tudi v manj prijaznih trenutkih megle, viharjev, mraza in neviht. Knjižnica Domžale in novoustanovljeno društvo SMO vas vabita na predstavitev knjige GORE in pogovor z avtorjem Stanetom Klemencem, ki bo v sredo, 10. februarja 1993 ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Predavanje bo popestreno tudi s diapozitivi. C. Z. O. >rga kuj ce. ,e I 1EL/ >ajff D fl dprl ilan< PESNIŠKI VEČER IN POGOVOR Aleš Debeljak -predstavnik mlajše pesniške^eneracije V Knjižnici Domžale je bil sredi decembra zanimiv pesniški večer, na katerem se je predstavil eden vodilnih slovenskih pesnikov in esejistov mlajše generacije, Aleš Debeljak. Pogovor z njim je vodil kritik Matevž Kos. Debeljak je doslej izdal tri pesniške zbirke (Imena smrti, Slovar tišine in Minute strahu). Za zbirko Slovar tišine, ki pomeni svojevrsten mejnik v slovenski poeziji, je prejel leta 1987 tudi Jenkovo nagrado. Avtor je v uvodu orisal prodor mlajše generacije literatov in kritikov (Jani in Tomo Virk, Mozetič, Zabel, Blatnik, Potokar, Njatin), ki se je zbirala okoli založbe Aleph, kasneje pa vzela v svoje roke revijo Literatura. Nihče jih sprva ni jemal resno in le težko so se uveljavili, saj so bili izrazito razbiti. isasneje jih je kritika umestila med postmoderniste, dandanes pa so že pomemben del slovenskega literarnega trenutka. V kasnejšem delu pogovora se je Debeljak osredotočil predvsem na svoje doživljanje fenomena Amerike, kjer je preživel kar nekaj let (bil je štipendist). Amerika je nek simbol, je neko hrepenenje, toda njegova ocena jo je močno demitizi-rala. Ker je Debeljak angažiran intelektualec, ki se opredeljuje do vseh vprašanj družbe, je prikazal tudi svoj pogled do nekaterih političnih in družbenih vprašanj. O svojih razmišljanjih veliko piše, izdal je tudi več esejističnih knjig. Zadnja med njimi je izšla v zbirki Znamenja Temna stran Amerike. Na koncu pa se je znova vrnil k poeziji in prebral zbranim nekaj svojih pesmi. CVETA Z. ORAŽEM BOŽIČNI KONCERT Raduj, človek moj J? Hladno je bilo. Burja je zavijala okoli voglov hiš in tudi meni ni prizanesla. Oblečena v debel plašč, sem hitela proti cerkvi. Vstopila sem vanjo. Bilo je prijetno toplo. Presenečena sem obstala, saj je bilo v njej veliko ljudi. S težavo sem se zrinila v zadnjo klop in bila ob tem zadovoljna, da sem dobila sedež. Kmalu nas je pozdravil g. župnik in z nekaj spremnimi besedami napovedal božični koncert. Pred seboj smo zagledali komorno zasedbo Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom g. Tomaža Habeta in Domžalski komorni zbor, ki je vse bolj prisoten v kulturnem življenju Domžal in Slovenije; vodi ga g. Karel Leskovec. Pozdravili so nas z mogočno in veselo Havdnovo Glorio. Iz žepa sem potegnila program koncerta in ugotovila, da nam Božični koncert Domžalskega komornega zbora in komorne zasedbe Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v Kamniku. znana imena skladateljev, kot so G. Tartini, G. F. Handel, B. Britten... obetajo lep večer. Nisem se motila. Čeprav smo poslušali komorno zasedbo, je bila cerkev polna zvoka, ki nam je pesmi prinesel prav v srce. Znane in malo manj znane slovenske in tuje pesmi so nam pripovedovale o bo- žiču, o sreči, o družini in miru, o vsem, kar je lepega in vrednega spomina. Za uro in pol smo bili tudi mi srečni. Pozabili smo na težave in z veseljem sprejeli, kar sta nam dala zbor in orkester. Seveda tega ne bi bilo, če se zbor, orkester in solisti ne bi bili potrudili in bisere božičnih pesmi, ki jih je za zbor izbral g. Karel Leskovec ter za orkester izbral in priredil g. Tomaž Habe, izvedli doživeto in lepo. Koncert je minil nenavadno hitro, čeprav je bilo na programu skoraj dvajset pesmi, ki so dvigovale napetost v nas in okoli nas ter dosegle vrhunec in konec s himno božiča. Čudovita priredba Svete noči g. Tomaža Habeta in prefinjena izvedba zbora sta se nam vtisnila globoko v spomin. Pretreseni in veseli hkrati smo poslušali ter s ploskanjem burno pozdravili nastopajoče in se jim zahvalili za lep večer, ki je dosegel svoj namen in v nas zbudil radost, ki smo jo skozi burjo narave in življenja prenesli tudi v svoje domove, najprej prebivalci Domžal, nato pa še prebivalci Doba, Vrhnike in Kamnika. P. G. V pričakovanju novega leta Preden je mami odšla v nočno službo, smo igrali TV igrice, potem pa je oči gledal dnevnik. Po dnevniku sva povečerjala in komaj čakala, da bomo prestopili iz starega v novo leto, čeprav je bila ura šele devet. Vsa napeta sva gledala film in kar pozabila na uro. Ko pa sva opazila, da bo kmalu polnoč, sva pripravila pijačo in točno ob polnoči nazdravila in si voščila vse naj naj v letu, ki je pred nami. Nato sem odšla k oknu in v ušesih mi je kar bobnelo od pokanja petard. Porabila sem vse iskrice, kar smo jih imeli, in odšla noter, ker me je že pošteno zeblo. Do konca sva pogledala film, se še malo poveselila in odšla v posteljo, vendar še dolgo nisem zaspala, ker sem mislila na mami, ki je bila v službi. BRANKA GUMILAR, 6. a O. Š. Domžale Večer božičnih pesmi Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš je pred kratkim priredil dva uspela večera božičnih pesmi v prazničnih dneh v mengeški župnijski cerkvi na Štefanovo, dne 26.12. 1992, v župnijski kapeli v Jaršah pa na predvečer svetih treh kraljev dne 5. januarja 1993. Zbor, ki je lani praznoval svojo 20-letnico in do nedavnega sodeloval na znamenitih Novoletnih koncertih, je čutil potrebo po pevski zapolnitvi od začetka sezone do pomladanskih nastopov, zato se z vso vnemo v pomlajeni sestavi pevcev in z dvema pevovodjema Natašo Stopar in Matevžem Goršičem odločil za božično novoletni koncert. Začeli so ga z latinsko mašo Missa brevis, nadaljevali pa z evropsko ljudsko in umetno božično pesmijo, večinoma v angleških priredbah. Za Gallusovo Resonet-in laudius so se zvrstile poljska, češka, angleška narodna pesem, kot tolikokrat doslej pa je zbor imenitno ujel zlasti ritem in občutje črnske duhovne pesmi. V drugem delu koncerta so bile seveda slovenske božične pesmi od Trubarjeve božične, prek ljudskih motivov (od Prekmurja do Goriškega, nekatere v ljudskem melosu), druge v umetni priredbi. Oba večera je zbor sklenil z ljubljeno Sveta noč, ki od božiča do božiča združuje vsa človeška srca. Poslušalci so bili nad izvajanjem zapetih pesmi zelo navdušeni. In tudi pevci so bili hvaležni , župnikoma Mateju Zevniku in Lojzetu Rajku. Pevci upajo, da bodo tak koncert še kdaj pripravili, saj brez božičnih pesmi in slovenskega Božiča, njihov izbor pa je poslušalce seznanil v evropskem prostoru enako čutečega človeka. HELENA ŠKRLEP Že veste ? Takole iz leskovih viter nastane košara, ki so jih včasih meli na vseh kmetijah (slika spodaj) Pletenja kit iz pšenične slame so se hitro naučili tudi šolarji (slika desno) V petek, 15. januarja, popoldne je bila avla - večnamenski prostor podružnične osnovne šole v Krašnji prizorišče prijetnega kitarskega večera in še nekaterih sedaj že skoraj pozabljenih domačih opravil. Poleg učencev so v šolo prišli še številni domačini iz Krašnje in okoliških vasi, največ je bilo seveda pletic kit iz slame. S seboj so prinesle pšenično slamo in umetnost pletenja kit naučile številne radovedne malčke. Bilo je vse tako kot nekdaj na pravem kitarskem večeru, niti godec ni manjkal. Gospa s frajtonarico - harmoniko je meh rada raztegnila. In ko so s harmoniko pritegnile še pevke, je bilo prav živahno. Seveda se delo zaradi tega ni ustavilo. Kakšnih trideset mladih in starejših ljudi, največ je bilo žensk, je ves čas pridno pletlo kite. Videli pa smo v Krašnji še nekaj zanimivih opravil. Mi-kova mama je spretno pletla košaro za krompir iz leskovih viter. Nekaj žensk je pletlo kite iz koruzne slame - ličkov ne za predpražnike in copate. Tudi predpražnike in copate iz koruzne slame, ki so včasih prinašali dodaten zaslužek na kmetijah, so v Krašnji izdelovale vse popoldne. Okrog ženice, ki je spretno zavijala suhe rože iz papirja, se je zbralo precej učencev in ji pomagali. Še veliko zanimivega je bilo videti. Vse pa je vse popoldne snemala televizijska ekipa. In kot so obljubili, bomo na televizijskih zaslonih 4. februarja popoldne lahko najprej iz Krašnje videli pletenje kit in še marsikaj o kitah in slamnikarstvu. O šoli v Krašnji, kraju in okolici pa bomo več izvedeli v oddaji 25. marca. §. S Spretna šivalka copat iz kit iz koruzne slame - »ličkovne« Sejem bil je živ! Ob zaključku veselega kitarskega popoldneva v krašenjski šoli je nastal tale posnetek. Pred udeleženci so izdelki iz slame. Na sliki je tudi gospa Vera Beguševa, ki je bila glavni organizator srečanja 12 /lamnik Domžale Nadaljevanje s prve strani Organizatorji so se dobro odrezali, saj so slap odlično pripravili. Prek skal, po katerih so pred tem napeli jeklene vrvi, so več tednov polivali vodo. Ob nizkih temperaturah, ki so jih imeli v Bohinju konec lanskega in na začetku letošnjega leta, je nastal 35 m visok slap z naklonino od 60 do 90 stopinj. V predtekmovanju so tekmovalci plezali do višine 30 metrov, ker je bil slap dovolj širok pa sta lahko hkrati plezala po dva tekmovalca. Za Janeza Jegliča pa je bila tekma samo potrditev njegove alpinistične univerzalnosti. Redko kateri alpinist se lahko pohvali s takimi uspehi v težkih stenah visokih gora, v ekstrem-nem športnem plezanju in plezanju v ledu. Spomnimo se samo Janezovih uspehov v južnoameriški Patagoniji in veličastne »trilogije«, ko je Janezu v manj kot letu dni uspelo preplezati skrajno težavno prvenstveno smer na šesttisočak Ba-girati v indijski Himalaji (7. 9. 1990), se povzpeti na najvišji vrh sveta Everest (7. 10. 1990) in prosto preplezati smer s težavnostno stopnjo -X (Sonce v očeh, 30. 8. 1991). Po dosegljivih podatkih takšne trilogije še ni uspelo opraviti nobenemu alpinistu, prav gotovo pa doslej še noben drug naš občan ni v plezalnih centrih preplezal smeri s težavnostno stopnjo -X, pa tudi na Everestu še nismo imeli drugega Domžalčana. Janez pa tudi v pretekli alpinistični sezoni ni počival na lovorikah, čeprav smo o njegovih vzponih slišali sorazmerno malo. Lani je opravil kar 130 vzponov, od tega v hribih kakih 50. Šlo je za smeri do težavnostne stopnje -VIII, večino pa jih je preplezal kar sam. Vrhu- Ne spominjam se več natančno, kaj je bilo tistega sobotnega jutra po božiču bolj vznemirljivo: ali v jutranjem mrazu misliti na zimovanje domžalskih izvidnikov in vodnic ali opazovati te mlade pod-kapo-kuštravce, kako oprtani z nahrbtniki »skavtajo« na avtobusno postajo. »Na sv. Mohorja,« da gredo, so hiteli pojasnjevati nekaj čakajočim na nevem kateri avtobus. V Moravčah smo počakali Poslušnega Geparda, ki je rumeno (barva bunde) prisopihal ŽE z Mohorja: z vrečo, tako veliko, lačno kruha... Skavt, ne bodi len - brž smo jo nasitili, potem pa lapata, korak za korakom, cilju naproti. V resnici se zgodba šele začenja. Najprej Korajžni Čriček, pa topla hiška, pa vroč čaj, pa moja in katera je tvoja postelja, skoraj nazadnje pa - po Toni-jevo - ogabni makaroni, ki so dali pečat celemu zimovanju. Pa kaj zato! S toliko večjo vnemo smo izdelovali bakle in lovili buldoge, ki se niso kar tako ugnali z enega na drug breg kotanje. Prva večerja, prvi nočni sprehod z baklami, prva noč za hišne nočne sprehajalce in preganjalce pi-pi manije... Novo jutro. Gospodov dan. Načrtovali smo izlet na Limbar-sko goro. Načrtovali, pravim. Pridemo do potoka. Takole: trideset metrov levo od mostu. Pustolovščine pa so, žal, terjale svoje: kaj bi most, brv!! Vse je šlo tako kot po hlodu z dvema palicama, naravnost proti nec poletne sezone je dosegel v avgustu, ko je v enem tednu preplezal kar 4 izjemno težavne smeri. V Vipavski Beli je sam preplezal Črne čipke, ki imajo oceno IX, njegov vzpon pa šteje med najtežje solo vzpone pri nas. Isti teden je v Vipavski Beli zmogel še smer Maša sprave, na Verdu pri Vrhniki je preplezal Pokrculjo, v Bohinjski Beli pa še Eko sistem. Vse tri smeri so ocenjene z angleško oceno 8a oziroma z +IX, -X po UIAA lestvici, ki je pri nas mogoče bolj znana. Nedvomno gre za velike podvige, ki Janeza še naprej uvrščajo v vrh slovenskih alpinistov, ki pa tudi v svetovnem merilu zelo veliko štejejo. Ob tem je treba povedati, da je Janez lani opremil tudi tekmovalne smeri za tekmi v slovenskem pokalu v športnem plezanju v Kamniku in Novih Jaršah v Ljubljani ter za državno prvenstvo, ki je bilo v Domžalah. Na vseh teh tekmovanjih so poznavalci in tekmovalci Janezovo izpeljavo smeri zelo pohvalili. Izbral je zelo dobre kombinacije, tako da je do vrha običajno prišel le zmagovalec. Treba je povedati, da med športnimi plezalci velja prepričanje, da primerne smeri za tekme lahko pripravijo le vrhunski plezalci, ki bi se, če bi se pomerili na tekmi, uvrstili v sam vrh. Za takšne uspehe se mora Janez tudi marsičemu odreči in močno samodisciplinirati, saj za svojo dejavnost potrebuje veliko treninga. V šali pravi, da mu kar prav pride, da čaka na delo, saj ima tako več časa za plezanje in treninge, ker pa vr-hunskost le ni tako poceni, je Janez vesel, da mu je uspelo soncu in malici POD Limbar-sko goro. Popoldne so nas obiskali naši klanovci in kaplan Janez iz Domžal. Skupaj smo pripravili mašo v bližnji cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Zataknilo pa se je že kmalu po slovesnosti. Še pravkar zvrhani krožniki peciva so razkazovali svoje obličje in odmevali glasno petje in dretje e zig e zig e zaj zadovoljnih želodčkov aj aj aj. Tretji dan. Zdaj pa čisto zares. Igra Ozri se okrog. Mravlje, žolne, žrebci in tigri so se za cel dan odpravili po bližnji okolici. V kolikor vas zanima, kaj so ta dan počeli, jih vprašajte sami. Sliši se, da so urili skavtsko oko in brusili šesti skavtski zakon. V torek je, ne boste verjeli, kar mrgolelo Indijancev tam na moravškem. Ni ga čez dober bivak, še boljši ogenj in besno dober lok pri domžalskih žabah, ki so se tokrat vživljale v kulturo rdečekožcev. Skavt pa je skavt - tudi takrat, ko je Indijanec; obetal se je namreč izvrsten lov na zastave in prav takšen je tudi bil! Sreda: ljubo doma, kdor ga ima. Vesela sva ob spoznanju, da so pod trdo skorjo pogumnih skavtov vendarle še ostali »stari« pobje in deklici. Bog jim ohrani zdravo telo in mladost srca! Bi-Pi! NUŠA POHLIN in PETER RIHARD SCHVVARZ-BARTL, voditelja IV-STEG Domžale 1 trgovina. Iz Domžal pa: Pivo-varna-pivnica ADAM RAVBAR, Kovinoplastika Goltez, Likar Sport, Metal profil Juhant, Mizarstvo Arnež, Elektro Počivav-šek, Kovinarstvo Paliska, Izdelava šotorov Orehek in drugi. Janez trenira praktično vsak dan. Prostor za trening si je uredil kar v kleti stanovanja, kjer ima umetno steno z 250 premičnimi oprimki, tako da si poljubno izbira smeri. Med drugim si je uredil tudi previse, pleza pa tudi po stropu. Zaradi varnosti ima po tleh blazine, da lahko odskoči, ko ne zmore več. Sicer pa Janez meni, da so najboljši trening za hribe hribi. Poleti, ko je vreme dobro, v glavnem ves čas pleza po hribih in plezalnih centrih. Prepričan je, da so težavni vzponi v hribih osnovni pogoj za uspehe v Himalaji. Janez nekaj kuha, to potrjuje tudi podatek, da se je letos spet začel več ukvarjati s plezanjem v ledu. Med drugim je 6. januarja preplezal zaledeneli slap Peričnik. Ta slap je doslej uspelo preplezati le redkim. Gre za 120 metrov visok slap, v katerem se led večkrat prevesi tudi čez 90 stopinj naklonine. Janez je slap preplezal z Miho Praprotnikom iz Ljubljane. V bistvu je pri vzponu šlo za priprave na tekmo v Bohinju, vendar pa se zdi, da je imel Janez pri tem še druge načrte, mogoče tudi v Himalaji. MIRO ŠTEBE Mladi domžalski košarkarji so dosegli zopet odmeven uspeh po letih uspešnih uvrstitev te kategorije (pionirji), saj se še spomnimo uspehov tedanjih pionirjev leta 1962 in leta 1964, pa nato prvaki republike (tedanje) letnik 73 - ekipa pionirjev leta 1987, pa zopet prvi v republiki ekipa pionirjev letnik 75 leta 1989, in sedaj še, lahko rečemo, prvi v državi ekipa pionirjev letnik 1978; ta je 19. in 20. decembra 1992, v Škofji Loki osvojila naslov državnih slovenskih klubskih prvakov za leto 1992. Tekmovanje pionirske ekipe je potekalo tri-fazno in razdeljeno na vzhodno in zahodno skupino. V drugo fazo se je uvrstilo 12 najboljših ekip v Sloveniji, razdeljenih v dve skupini po 6 ekip na vzhod in zahod. Prva ekipa iz posamezne skupine se uvrsti direktno v finale (kar je uspelo naši ekipi), drugi in tretje uvrščeni iz vsake skupine pa so po križnem sistemu O razvoju učenčevega mišljenja je bilo že veliko napisanega. Večina ljudi je prepričana, da je matematika predmet, ki od A do Ž zadostuje za razvoj miselnih procesov. Za šah bi lahko rekli, da učenec z igro razvija sposobnosti opazovanja, prostorskega pred- odigrali še polfinale in se v finale uvrstita zmagovalca obeh tekem. 4 najboljše ekipe so se tako v organizaciji Košarkarskega kluba Odeja Marmor iz Škofje Loke pomerile za naslov prvaka. Da se je naša ekipa uvrstila v finale, je pomenilo 17 zaporednih zmag v ligi ter utrpeli samo en poraz. Na finalnem tunirju smo laže, kot smo pričakovali, izločili ekipo Miklavža 55:42 ter nato še ekipo Polzele 66:39. Zato je o državnem prvaku za leto 92 odločala razburljiva in kakovostna tekma med domačo Škofjo Loko in Domžalami. Domžalčani so v finalu, kjer jih je spodbujalo kar nekaj domžalskih navijačev, med njimi tudi vsi starši naše ekipe, pričeli silovito, močno v obrambi, iznajdljivo v napadu, na odmor odšli s točko prednosti (25:26). Tudi v nadaljevanju je bila tekma zelo enakovredna, tri minute pred kon- stavljanja, povezovanja stanj, sklepanja, kombiniranja in idealno dopolnjuje matematiko, ki je za mnoge učence izrazito težak učni predmet. S šahom postaneš vztrajen, samostojen pri reševanju najtežjih nalog in razsodno miren... koncem imeli zaradi nepazljivosti domačih igralcev na voljo dvakrat možnost metati proste mete (eden za enega), katere je izvajal Tomaž Vouk, ter od štirih vrženih prostih metov zadel tri, kar je zadostovalo za zmago 56:59. Uspeh domžalskih košarkarjev vsekakor ni naključen, temveč je plod vestnega in vztrajnega triletnega dela. Za prvenstvene tekme smo se namreč pripravljali petkrat tedensko, v šolskih počitnicah pa so trenirali celo dvakrat dnevno, udeležili pa so se tudi sedemdnevnega klubskega košarkarskega tabora. Vse skupaj je ponovno potrdilo, da z mladimi košarkarji dobro delamo. Ekipo smo sestavili v treh letih in v tem obdobju so fantje načrtno in vestno vadili. Že predlani smo ekipo vključili v redno tekmovanje kot leto mlajšo ekipo, kjer smo si nabirali izkušnje, ki smo jih do zaključka maksi- Mladi šahisti Tik pred novim letom se je( v večnamenskem prostoru Osnovne šole Venclja Perka zbralo kakih 80 učencev - igralcev šaha in prav toliko tudi občudovalcev te plemenite igre. Igrali so šah v dveh težavnostnih stopnjah. Tekmovanje sta organizirala in vodila prizadevna mentorja šahovskega krožka na šoli Jože Koritnik, učitelj, in Mojca Podgoršek, mamica učenca na tej šoli. Tekmovanje je bilo naporno in je trajalo kar dva dni. Ob koncu tekmovanja so bili razglašeni rezultati, podeljene medalje in praktične nagrade. Pri mlajši skupini je bil najboljši Dalibor Stevanovič, pri starejši pa Elvir Muhič. M. S. malno izkoristili. Izkušnje pa smo pridobivali tudi v tako imenovani Jolly ligi - ligi mest, katero je še v takratni Jugoslaviji (spomladi 1991) organiziral KK Rijeka (Gornja Vežica), kjer so sodelovali še KK Šibenka, KK Zadar, KK Cibona, KK Velika Gorica, KK S. Olimpija, KK Slovan in KK Triglav, torej tekmovanje za letnik 78 ter osvojili 4. mesto. Pomembno pa je, da za vstop v državno reprezentanco in napredovanje vse do članske ekipe izstopa nekaj posameznikov. Za ekipo prvakov so nastopali: kapetan ekipe Jaka Ogrinc, Uroš Kovačič, Boštjan Ambrož, Simon Tomažič, Sandi Žemljic, Andrej Vidic, Boštjan Kramar, Ivan Drljepan, Tomaž Kosmina, Primož Glavica, Tomaž Vouk, Igor Pajič in Jure Gorjanc, pomočnik trenerja (prej tudi igralec te ekipe, vendar pa zaradi prirojene napake na hrbtenici moral prenehati aktivno igrati košarko) Marjan Gostič, in glavni trener Sašo Kisela. Na koncu naj še pohvalno omenim starše naših igralcev te ekipe, saj so nam pomagali ne samo materialno, temveč so bili pripravljeni odreči se marsikateri stvari, s tem so pripomogli za kakovostnejše treninge ter bili psihološka spodbuda tako igralcem kot trenerju. O takih starših klubi po Sloveniji samo sanjajo. Zahvala tudi upravi kluba, čeprav bi se dalo narediti več za izpeljavo treningov, saj v prenovljeni HALI KC primanjkuje košev, glede na to, da sta stranska igrišča že narisana, kajti našim igralcem močno primanjkuje individualnih treningov, nekaj terminov pa so nam pobrali še kotalkarji; zahvala tudi trenerjem v klubu posebno Branetu Kuzmi in Martinu Gorencu za pomoč pri delu. S to ekipo v tej kategoriji pa imamo še dodaten cilj, in sicer čim višjo uvrstitev na šolskem prvenstvu - Pionirski Festival 93 - pokal MARS, ki bo v mesecu marcu in aprilu. Sestavil trener SAŠO KISELA JANEZ JEGLIČ JE DOBER V VSEM Univerzalna vrhunskost v alpinizmu dobiti nekaj pomočnikov. Njegovo dejavnost podpirajo: PAP-INTEL kjer je zaposlen, Metalka Skavt-zdravo telo in mladost srca MLAJŠA SKUPINA ŠIFRA IME PRIIMEK 6. KOLO SEST. 7. KOLO SEST. 34 DALIBOR STEVANOVIČ 1 5,5 1 6,5 1 AMEL ACOVIĆ 1 4,5 1 5,5 44 JERNEJ PLES 1 4,5 1 5,5 24 ŽICA PODGORŠEK 1 5 0 5 28 ALEKSAN. SIMIĆ 0 5 0 5 17 MATEJ MEJAK 1 4 0,5 4,5 22 GREGA OVNIČEK 1 3,5 1 4,5 32 ROK ŠOŠTARIČ 1 4 0,5 4,5 45 LUCIJA ROVTAR 0 3,5 1 4,5 40 TADEJ ROVTAR 1 4,5 0 4,5 43 GREGOR MLAKAR 1 3 1 4 12 JURE KLADNIK 0 3 1 4 27 MATEJ ROVTAR 1 3 1 4 31 GREGOR ŠME 0 3,5 0 3,5 15 ALEKSAN. KOVLJENIČ 1 3 0,5 3,5 STAREJŠA SKUPINA ŠIFRA IME 19 5 17 26 32 2 11 15 27 16 33 34 24 31 ELVIR DEJAN ANŽE UROŠ MARKO JASMIN VAHID ZORAN GAŠPER SIMON CORAN ROK MATEJ MIHA MARKO ŽICA PRIIMEK 6. KOLO SEST. 7. KOLO SEST. 1 71 1 6] 1 51 1 " 51 MUHIČ ČADJAVČAN MARN SRŠEN ZILNIK AGOVIĆ AGOVIĆ KONCULIĆ KOŠENINA LOCOZAR STOIMENOVIĆ MAJHENIČ ZUPANČIČ ZUPANČIČ OCEPEK VIRK I 1 0 1 I 0 0,5 0,5 1 0 0 0 1 0,5 0,5 1 4 4 5 3,5 3,5 3 3 4 3 2,5 3,5 3,5 3 3 4,5 4,5 4 j 4 41 3,5 3,5 3,5 3.1 31 I I cem tekme pa so domači vodili I I že s šestimi točkami prednosti, J I kar je bil dovolj velik razlog, da z minuto odmora ter dogovorom trenerja in igralcev le poskusimo spremeniti potek igre v našo korist s svojim konceptom igre, ki je temeljil na agresivnosti in hitrosti, kar nam je tudi uspelo, saj smo pri rezultatu 56:56 in 15 sekund pred Stojijo: pomočnik trenerja Marjan Gostič, Ivan Drljepan, Vouk Tomaž, Simon Tomažič, Igor Pajič, Uroš Kovačič, Boštjan Ambrož, trener Sašo Kisela čepijo: Jure Gorjanc, Andrej Vidic, Primož Glavica, Boštjan Kramar, kapetan ekipe Jaka Ogrinc, Tomaž Kosmina in Sandi Žemljic Domžalčani - slovenski klubski prvaki Šah na osnovni šoli Domžale /lamnik 13 )s-ka ev ko ite iv- ala rja iže >d-tej no )ili ne: a)" p- S :st. 7 6 4,5 4,5 4 4 *] Al 3,5 3,5 3,5 3 3 pa ie-ka-viji KK MOTOKROSIST ROMAN JELEN Vsa prihodnost je pred njim Roman Jelen iz Pšate je med najbolj talentiranimi mladimi motokrosisti v Sloveniji. Lani je pokazal zelo lep napredek in osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v razredu do 80 ccm. Letos pa bo ob prestopu prvaka v višji razred najresnejši kandidat za naslov državnega prvaka. V tem športu se je znašel po naključju. Kot 9-letni mladenič je s svojim tomosovim torijem prišel na motokros progo na Močilnik pri Dobu, na petek pred eno izmed dirk. V nedeljo P3 je po komaj polurnem sobotnem treningu z 80-kubično vamaho že nastopil na prvi dirki in osvojil 4. mesto med pionirji. V nadaljevanju je imel dosti smole z okvarami na 60-kubičnem kavvasakiju. Predlani je bil v svoji prvi sezoni v članski kategoriji šesti. Lani pa je na 80-kubičnem kavvasakiju potrdil svoje znanje in sposobnosti. Ob naslovu vice prvaka je zma- Romanova zmaga na otoku Rabu gal na treh super motokros dirkah v Sloveniji, po koncu sezone pa še na super motokrosu na otoku Rabu. »Z lansko sezono sem zelo zadovoljen. Ne samo zaradi dobrih rezultatov. Končno je šlo brez posebnih okvar na motorju in poškodb. Z malo sreče, ki je v tem zelo nevarnem športu vedno potrebna, bo v letošnji sezoni lahko še boljše,« je povedal skromen 14-letni tekmovalec, pred katerim je še vsa prihodnost. Na srečo ima razumevanje pri starših, ki poskrbijo za vse, kar je potrebno; vse tudi sami financirajo. Veliko mu pomaga tudi sestra Barbara, ki ga je že ničkolikokrat, ko starši niso utegnili, peljala na trening. Čeprav se morajo zaradi moto-krosa marsikateri stvari odreči, se nad tem ne pritožujejo. Razočarani pa so nad nerazume vanjem vodilnih mož našega motokrosa do tekmovalcev. Uspešno sodeluje s sovrstniki predvsem iz Novega mesta in Tržiča. Skupni treningi dosti pripomorejo k večjemu in h trejšemu napredku. Z dobro pripravljenostjo, tudi kondicij-sko, ki ji posveča vse več časa je pridobil tudi v borbenosti. Zato optimistično pričakuje novo sezono, v kateri znova meri na sam vrh. Po izstopu iz AMD Kamnik pa še ne ve, za kateri klub bo tekmoval. MIRAN KOKALJ za ICO ;ke ni-to-ika an ič, ic, m, lato reje, la-te-ar-išo no te ne so ■si- lO- ige ■da ju. /e-jdi alo in-KC to, iri-sm al-iov rji; bu in pri pa :er srn val ie- ler LA 'na Grilj, Andreja Ručman, Alenka Ivančič, Aleksandra Mohar Prva uspešna preizkušnja novega (KK) Pirueta Konec novembra je bil novoustanovljeni Kotalkarski klub Pirueta povabljen na prvo mednarodno prijateljsko tekmo v Piacenzo. Za lep začetek so poskrbele kar tekmovalke same, saj so z izvrstnimi rezultati dokazale, da v novem klubu ne manjka volje do trdega dela. Sprejem naših kotalkaric v Piacenzi je bil nepozaben, vključno tudi z družabnim de-jom. Organizacija tekmovanja je bila izvrstna. Poleg medalj so vse tekmovalke prejele tudi 'epa praktična darila. Zato tudi v novo izdanem klubskem časopisu Pirueta ne manjka vtisov s tekmovanja, saj v enem izmed člankov tudi piše: Komaj čakam nove tekme. Zatorej: Hura Pirueta! - Kar tako naprej! Rezultati: pionirke »C« 2. mesto - Andreja Ručman pionirke »U« 2. mesto Aleksandra Mohar pionirke »B« 4. mesto Alenka Ivančič kadeti 2. mesto - Nina Grilj Jubilejno leto trzinskih planincev Planinsko društvo ONGER Trzin letos praznuje 10-letnico obstoja, hkrati pa tudi 80. obletnico rojstva svojega prvega častnega člana in vidnega planinskega delavca profesorja Tineta Orla. Društvo je v desetih letih razvilo res bogato dejavnost, lahko pa se pohvali tudi s številnimi uspehi. Opravili so res veliko lepih izletov, na katere jih vežejo nepozabni spomini. Omeniti velja, da so se med drugim povzpeli na najvišja vrhova Afrike in Kenije Kilimandžaro in Mount Kenyo. Spoznali so strmine Matterhorna v Švici, osvojili Olimp in Parnas v Grčiji, povzpeli so se na več vrhov v slovaških Tatrah, bili so na najvišjem vrhu Avstrije Grossglocknerju in še številnih vrhovih v Sloveniji pa tudi v zamejstvu. Spoznavali so tudi gorstva nekdanje Jugoslavije, še zlasti Durmitor in Prokletije, bili pa so tudi v več kraških jamah, spoznali so čare spustov po divjih vodah, opravili pa so tudi vrsto turnih smukov. Vsako leto za novo leto izdelajo društvene koledarje z letnimi programi akcij, ki jih razdelijo po hišah, pripravili so precej pla- ninskih piknikov, ki so Trzin-cem že prišli v kri, njihovi člani pa se tudi zelo radi udeležujejo zabavnih novoletnih srečanj in izletov v neznano. Člani PD Onger ves čas posvečajo veliko pozornosti vzgoji mladih planincev in novih strokovnih planinskih delavcev. Več let zapored so v OŠ Trzin pripravili planinsko šolo, številni člani društva pa so se udeležili tečajev in opravili izpite za planinske vodnike, mladinske vodnike, markacijske in gorske stražarje. Člani markacijskega odseka že več let prizadevno skrbijo za planinske poti na območju Krvavca, varstveniki narave pa si prizadevajo za zaščito redkih rastlin in sploh za varstvo oko-Ija. Ob jubileju na društvu pripravljajo več prireditev. Med drugim bodo v svojih društvenih prostorih odprli sobo prof. Tineta Orla, v kateri bodo shranjeni nekateri eksponati iz profesorjeve bogate planinske zapuščine, v kulturnem domu v Trzinu pa bodo odprli tudi razstavo o profesorju Tineto Orlu, s katero bodo počastili spomin na tega pomembnega Trzinca. Profesor Tine Orel je V SPOMIN MILANA OSOLINA ///. šahovski dvoboj Domžale-Kamnik Že tretjič smo se zbrali najboljši šahisti kamniške in domžalske občine, da z medsebojnim merjenjem šahovskega znanja in prijateljskim srečanjem počastimo spomin na šahista Milana Osolina, ki je bil eden izmed najboljših moštve-nih igralcev ŠD Domžale v Sloveniji, pa tudi kot posameznik je s svojimi šahovskimi uspehi posegal v vrh slovenskega šaha. Naš tradicionalni šahovski dvoboj je tokrat potekal 19. decembra 1992 v Domžalah, kjer se je zbralo štiriindvajset šahi-stov obeh občin, ki so se med seboj pomerili na desetih šahovskih deskah, in sicer vsak z vsakim, to je po ševeninškem sistemu, pri čemer je imel vsak šahist na voljo deset minut časa za razmišljanje med partijo. Tekmovanje je sodil republiški sodnik g. Stane Laznik. Po napetem in športnem dvo- boju so skupno zmago slavili šahisti šahovskega društva Domžale, ki so ugnali šahista iz Kamnika in okolice z rezultatom 55:45. V desetih kolih so bili domžalski šahisti boljši v sedmih dvobojih, dvakrat je bil rezultat neodločen (5:5), enkrat pa so zmagali šahovski kolegi iz občine Kamnik (6:4). Najvišjo zmago so domači šahisti dosegli v 6. kolu, ko so svoje šahovske nasprotnike premagali s 6,5:3,5. Najboljši dosežek pri ŠD Kamnik so dosegli Marjan Kar-nar (9), Igor Kragelj (7,5) in Tone Ribič (6,5). Pri gostiteljih pa so bili najboljši Vlado Ivačič (8,5), Artur Jack (7) in Bogdan Osoli in (6,5). Ker je ŠD Domžale zmagalo trikrat po vrsti, je prehodni pokal V SPOMIN MILANA OSOLINA prejelo v trajno last. BOGDAN OSOLIN bil neumoren planinski delavec, skoraj 30 let je urejal najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik, bil pa je tudi nepogrešljiv na številnih drugih organizacijskih področjih v našem planinstvu. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij v planinski organizaciji, zraven pa je tudi pisal, prevajal in bil zgleden pedagog in profesor na gimnaziji v Celju. Bil je res prizadeven in marljiv delavec, ki je, kot zatrjujejo njegovi prijatelji, pogosto opravljal delo za tri običajne smrtnike. S svojim Košarkarski pol-finale osnovnošolcev V telovadnici Šole Venclja Perka so v soboto, 9. januarja, potekali napeti košarkarski dvoboji. Pomerile so se po štiri najboljše ekipe, ki so se v pred-tekmovanjih uvrstile v polfi- delom se je krepko zapisal v zgodovino slovenskega planinstva pa tudi slovenske kulture. Po profesorjevi smrti so se njegovi dediči odločili, da profesorjevo planinsko zapuščino prepustijo trzinskemu planinskemu društvu. Člani društva se zavedajo, kako pomembno zapuščino so dobili, zato nameravajo napeti vse sile, da bi nalogo kar najbolje izpolnili. Ker vedo, kako pomembno je ohraniti pričevanja o delčku slovenske planinske zgodovine in slovenske kulturne identitete, se za pomoč obračajo tudi na druge ustanove in podjetja v naši občini in zunaj nje. Ob jubileju bodo izdali bilten, s katerim se bodo vsaj delno zahvalili sponzorjem, pripravljajo pa tudi druge akcije, ki naj bi prispevale k uspehu njihovih prizadevanj. MIRO ŠTEBE nale. Tekme so bile izenačene, zmagovalci pa znani šele v zadnjih minutah. Ker v večini moštev (ne)uspeh temelji na enem ali dveh dobrih posameznikih, so rezultate krojile tudi osebne napake, teh pa v borbenih srečanjih ni manjkalo. Na koncu se je pokazalo, da bomo v finalu pri dekletih gledali mestni spopad (Domžal čanke proti Mengšankam), pri fantih pa podeželskega (Rado m Ija ni proti Trzincem). Rezultati: DEKLETA Vencelj Perko : Radomlje 41:36 (14:14) Mengeš : Domžale 42:41 (20:21) FANTJE Radomlje : Domžale 44:40 (35:35, 17:13) Trzin : Vencelj Perko 43:37 (22:27) Besedilo in foto: IGOR LIPOVŠEK EKOLOŠKI KOTIČEK Hrup Velik odstotek prebivalcev Doba živi ob zelo prometni cesti, ki poleg slabega zraka, z nepregledno množico vozil povzroča tudi neznosen hrup. V zvezi s hrupom je bilo že marsikaj napisanega, vendar bi vam rada ponovno postregla z nekaterimi podatki. Če bi hoteli poiskati definicijo za HRUP, bi jo našli zelo hitro, saj je bistvo hrupa, da nas moti, na nas kvarno vpliva, nas jezi, straši in nam lahko poškoduje slušni organ. Hrup se širi po zraku sicer z majhno hitrostjo, nanjo pa vplivajo tudi veter, vlaga temperatura in gostota delcev v zraku. Nenadni hrupni dogodki, posebno še ponoči pa na človeka zelo slabo delujejo, ga vznemirjajo. Če pa smo dolgo časa izpostavljeni določenemu hrupu, nam to lahko poškoduje in nam pušča trajne okvare na slušnem organu. Poleg industrije, letalskega in železniškega prometa je poglaviten vir hrupa cestni promet. Človek zaradi hrupa ne more zbrano delati, postane živčen in razdražljiv. Zmožnost koncentracije se zmanjša, poveča se njegov krvni pritisk, krvne žile se krčijo in kapilare ožijo. Nekateri znanstveniki ugotavljajo, da je vzrok izgube sluha ravno v tem, ker se zaradi pomanjkanja krvi uničujejo slušne celice. Kako se lahko zaščitimo pred hrupom? Ko se bo skozi Dob izvajala rekonstrukcija magi-stralke, se predvideva urediti tudi protihrupna zaščita. Protihrupnih ograj, sten in nasipov je pri nas zelo malo. Upajmo, da ne bo izgovorov zaradi pomanjkanja denarja in se bo država • in širša skupnost zavedala, da ni dovolj le široka cesta, ampak je potrebno zaščititi tudi ljudi, ki živijo in delajo ob njej. Če se že tako radi zgledujemo po sosedih, v Nemčiji imajo preko 300 kilometrov nasipov in 600km proti- hrupnih sten. Tudi v sosednji Avstriji imajo estetsko zgrajene protihrupne stene, ki so v glavnem narejene iz odpadnih materialov. Ko se vozimo skozi Avstrijo, ob glavnih cestah sploh ne vidimo mest in vasi. Čeprav stroški za te zaščite res niso majhni, pa je vendar najpomembnejši zdrav človek. Tudi mi, ki živimo ob glavni cesti, želimo delati v miru in biti predvsem zdravi. T. K. Novoletne smreke Sedaj, ko je novoletni čas že za nami, marsikje po drvarnicah ležijo novoletne smreke. Je že tako, da njihova lepota in blišč po bučnem prihodu novega leta za nas ni več zanimiva, zato ostanejo na kakšnem dvorišču, zgorijo v peči ali pa so celo na smetišču. Marsikdo izmed nas si mirne vesti reče: Smrečica gor ali dol in gre v sosednji gozd, odseka najlepšo in jo prinese domov. Nekateri celo po dve, eno za dnevno sobo in drugo za balkon. Stop! Storite nekaj za ekologijo, za ohranitev Zemlje, ki smo si jo vendarle le sposodili od svojih vnukov. Zakaj toliko posekanih smrek? Ali je potrebno, da sredi naših vasi in'mest stojijo posekane smreke, ko bi jih posadili tja in bi leta in leta krasile križišča? Kako čudovita je smreka pred Tosamo. Vse leto skoraj neopazno raste, v decembru pa zagori v stoterih lučkah. Posadite smreko na svoj vrt, tovarniško dvorišče, na zelenico sredi mesta. Storite nekaj za lepše okolje. Ne pozabite, da so bile na Zemlji najprej rastline, brez njih se živalski svet in z njimi tudi človek ne bi nikoli razvil. Ko izgine ena rastlinska vrsta, povzroči izumrtje do 30 živalskih vrst. Zato ne sekajte smrek, raje pojdite v drevesnico, kupite si smreko ali jelko in si olepšajte vrt. Pozimi pa vam bo drevo olepšalo praz- nike TATJANA KOKALJ BIRO ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOMŽALE, Slamnlkarska 1, tel. (061) 712-805 prodajamo nova stanovanja in trgovske lokale v centru Domžal prodajamo in oddajamo pisarniške in proizvodne prostore v Domžalah in Ljubljani prodajamo, kupujemo, najemamo, oddajamo hiše, stanovanja, lokale in podobno INFORMACIJE VSAK DAN od 10. do 14. in od 16. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure 14 /lamnik Domžale Janez Kocjancic iz Studenca 85-letnik Janez Kocjančič-Merkuš iz Studenca je pred kratkim praznoval 85-letnico. Rojen je bil 20. decembra 1907 pri Koporcu v Gradišču pri Lukovici. Za bralce Slamnika je povedal nekaj prav zanimivih spominov in življenjskih izkušenj. Zaradi številne družine in težavnih gospodarskih razmer je moral z doma, ko še ni imel 15 let. Povedal je celo dan, 1. marca 1922. Poslali so ga k Matetu na Studenec, kjer je bila poročena njegova teta. Potem je kar 16 let ostal pri hiši in delal. Medtem je zaman iskal službo. Prve svetovne vojne se spominja posebej po hudi lakoti. Ko je šla tedaj že precej bolna mama k zdravniku v Ljubljano, jo je snažilka na vlaku prosila za košček kruha. Iz otroških let je povedal, da je ni bilo katerekoli ure ponoči, da ne bi bil šel sam po gozdu od Studenca do Gradišča. Pošiljali so ga po pomoč bolni materi. Strah ga ni bilo, dokler mu stari Šuštarjev oče z Vidma ni dejal, da sta ob poti v gozdu nad Kosezami pokopana dva Turka. Od tedaj je bil na tem delu poti bolj napet in mu je bilo večkrat vroče. Vse druge poti pa bi bile daljše. Ko je 28. septembra 1934 pri Grdavu na Studencu gorelo gospodarsko poslopje, bi ga bila kmalu pod seboj pokopala zidana stena, ki se je podrla. Prijatelja, Kebro-vega Lojzeta, ki sta skupaj gasila, je zadela opeka na glavo in je bil takoj mrtev. Požigalca orožniki niso odkrili, bil pa je isti, ki je 2. oktobra 1940 zverinsko umoril tedanjo lastnico Gr-davove domačije Ivano Krušnik. Janez Kocjančič je tudi povedal, da je Krštavov Mavric s Prevoj prišel Tomažu Svetlinu-Matetu povedat, da je tako požig kot umor svoje tete Ivane Krušnik leta 1942 pred usmrtitvijo partizanom priznal nečak Franc Krušnik-Jernačkov z Imenj. Poleg trdega dela in takšnih dogodkov, ki so pretresali okolico, pa seveda včasih ni manjkalo lepih in prijetnih dogodkov. Tu je bilo prijetno vasovanje in nepozabno fantovsko petje, zlasti ob sobotah zvečer. Pred drugo svetovno vojno je vendarle dobil delo v Ljubljani. Tako kot mnogi drugi se je po okupaciji v juniju 1941 Janez na hitro poročil z Ivano Merkužič-Mr-kuševa iz Studenca. Ker je okupator nato zaprl mejo med Gorenjsko in Ljubljansko pokrajino, skoraj pet let ni videl žene in ne sina Jožeta, ki se je rodil pozneje. Po vojni je prišel za gospodarja k Mrkušu. Najprej je moral obnoviti gospodarsko poslopje, katero so požgali Nemci. Domači funkcionarji Krajevnega ljudskega odbora Krtina pa so mu hoteli vzeti najlepši gozd, pritiskali pa so ga tudi z velikimi dajatvami. Nanizal je še vrsto dogodkov, ki jih je življenje izpisovalo s trdo roko. Več kot petnajst let se je vsak dan iz Studenca s kolesom vozil ha ■ delo v Ljubljano in pozneje na vlak v Domžale. Še pre-nekatero življenjsko izkušnjo je Kocjančič povedal v zanimivih treh urah najinega pogovora, nato pa dodal: »Veš, mladi tega ne morejo razumeti, ker niso doživeli.« Ob slovesu sem mu zaželel, da bi tako zdrav in vesel, kot je sedaj, živel še veliko let. Na obisku je bil urednik Gasilstvo v naši občini Občinska gasilska zveza Domžale deluje že 37 let in združuje 27 gasilskih društev, 6 industrijskih gasilskih društev in 2 gasilski enoti v podjetjih. V gasilskih društvih je v domžalski občini vključenih 3400 gasilcev, od teh je tretjina operativnih gasilcev in so usposobljeni za gasilne in druge akcije. Zveza je v letu 1992 organizirala dva gasilska tečaja, ki sta trajala po 90 ur, s tem se je v gasilske vrste vključilo 60 novih izprašanih gasilcev. Na osnovnih šolah je v pionirskih gasilskih društvih vključenih okrog 400 učencev. Za vzgojo teh mladih bodočih gasilcev skrbe gasilci brezplačno, upajo pa, da bodo nagrajeni s podmladkom v matičnih gasilskih društvih. Gasilskih tekmovanj se je v lanskem letu udeležilo 90 desetin. Tekmovalo je torej okrog 900 gasilcev od pionirjev, mladincev, članov in starejših članov obeh spolov, ki so sposobni gasiti požare ali pomagati pri drugih nesrečah. V prejšnjih letih je tekmovalo po 170 gasilskih desetin. Zaradi bližajočega slovenskega gasilskega kongresa, ta bo letos v Slovenj Gradcu, so kriteriji na regijskih tekmovanjih strožji. V letu 1991 je bilo tako imenovano regijsko, v letu 1992 pa prvo državno gasilsko tekmovanje. Udeležilo se ga je vseh 29 desetin. Vse te enote so dosegle ustrezne normative in se tako udeležile kot najboljše tekmovalke na Ptuju, v Velenju in IZ DRUŠTVA INVALIDOV DOMŽALE Pojdite z nami i Ob koncu Vam želimo SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. VESELIMO SE NOVEGA PREDVSEM ZATO, KER TAKŠNO VESELJE POMENI VOLJO DO ŽIVLJENJA, PRIČAKOVANJE RADOSTI IN IZPOLNITEV SKRITIH ŽELJA so napisali v Društvu invalidov Domžale v svojem voš-čilu vsem članom. Izleti V okviru prijetnega koledarja, kjer najdemo godovnike vseh 365 dni letošnjega leta, so predstavili tudi izlete, ki jih bodo organizirali. Tako bodo avtobusi odpeljali v Prebold in Dobrno (6. 2.), veselo bodo pustovali v Lendavi in spotoma obiskali Madžarsko (februar), srečali jih boste v Celovcu, Borovljah in Pliberku (4. 3., 28. 5., 2. 9., 2. 12.). V Izolo bodo šli za dan (21. 4., 9. 9.), lahko pa tudi za teden dni, načrtovan pa je tudi obisk Pršu-tarne Kobje glava, 1. maja pa bodo kolesarili in pripravili piknik v neznanem. Obiskali bodo Škofjo Loko, Žiri in Šmarjetno goro (22. 5.), Goriška Brda in Gorico (5. 6.), posebej zanimiv pa bo izlet v Ribnico in Kočevsko Reko (19. 6.). Kopali se bodo v Čateških, Dolenjskih, Ptujskih Toplicah ter v Laškem (10. 7., 7. 8. 23. 10., 27. 11.), prav ti, pa tudi drugi izleti pa bodo povezani tudi z obiski industrijskih prodajaln. Odpeljali se bodo v Bohinj in na Pokljuko (24. 7.) ter Roglo in Zreče (28. 8.), spet v začetku septembra kolesarili (4. 9.), obiskali Jeruzalem, Ljutomer in Ra-dence (9. 10.) ter 12. 11 martino-vali. Če omenimo še silvestrovanje ob koncu decembra, smo povedali skoraj vse. Za njihove člane oz. podporne člane pa še ta pomembnost: PRIJAVE SPRE- Uradne ure so v sredah od 16. do 18. ure in v petkih od 9. do 11. ure, pokličete pa lahko tudi 713-418. JEMA DRUŠTVO NAJKASNEJE 14 DNI PRED POSAMEZNIM ODHODOM. VELJA PRIJAVA Z VPLAČILOM! Srečanje vseh invalidov Že tradicionalno srečanje vseh invalidov, s katerim zaznamujejo mednarodni dan invalidov in ima pomembno mesto v osemnajst-letni tradiciji društva, bo tudi le- tos v HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH, in sicer 27. marca 1993 in se zanj že sedaj pripravljajo. Nadaljevali pa bodo tudi z aktivnim sodelovanjem s pobratenima društvoma v Izoli in Laškem. Balinanje, streljanje z zračno puško, pikado, kegljanje, šah, pa tudi kolesarjenje bodo tudi v prihodnje del njihovega športnega in družabnega življenja, s katerim skušajo popestriti delo društva. Več kot tisoč nas je Ob koncu preteklega leta je bilo v društvo včlanjenih 1225 rednih in 183 podpornih članov, za katere skrbi in vodi evidenco 33 poverjenikov v krajevnih skupnostih, v programu izletov pa je sodelovalo več kot 1200 udeležencev, ki so bili z njimi zelo zadovoljni. Ob tem omenimo še, da so ob koncu preteklega leta obiskali skoraj 100 hudo bolnih in socialno ogroženih invalidov in jih razveselili s kar bogatimi paketi ter jim tudi tako polepšali zadnje dni starega leta. VSEM, ki so kakorkoli pomagali, zlasti pa Komunalno stanovanjskemu podjetju Domžale, Skupščini občine Domžale, Mesarstvu Kmetic Mihael Trzin, Gostinskemu podjetju Trojane, se Društvo invalidov iskreno zahvaljuje in želi veliko uspehov v letu 1993. Prisrčna hvala tudi vsem. ki ste sodelovali v različnih kulturnih programih! Vidimo se 27. marca 1993 na srečanju ob mednarodnem dnevu invalidov! Mengšu. Tudi tu so enote iz Doba, Topol, Domžal, Loke pri Mengšu in Papirnice Količevo dosegle mednarodne normative, zaradi tega imajo možnost po opravljenih testih udeležiti se mednarodnega tekmovanja v prihodnjem letu v Berlinu. Pomanjkanje sredstev nas je vseskozi spremljalo. Če Skupščina občine Domžale ne bi bila primaknila glavnine sredstev, bi bila udeležba naših enot vprašljiva in tudi učinki dela bi bili verjetno drugačni. Omeniti moramo tudi državno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev, ki je bilo v Mengšu. Zaupanje dobrih organizatorjev smo potrdili, saj smo z veliko in enkratno pomočjo članov Gasilskega društva Mengeš in še nekaterih drugih nalogo izvedli odgovorno in dostojanstveno. Omembe vredna je moralna in materialna pomoč Skupščine občine Domžale in pa zahvala županu g. mag. Ervinu-Antonu Schvvarzbartlu, dipl. inž., kot predsedniku organizacijskega odbora I. državnega tekmovanja starejših gasilk in gasilcev Republike Slovenije. Tudi sekretar za obrambo g. Bogdan Zupan, dipl. obramboslovec, pravilno vrednoti strokovno usposabljanje gasilsko reševalnih enot, saj so pripadniki teh že nekajkrat v zadnjem času uspešno odpravljali posledice naravnih ujm in suš. Katastrofalnih požarov na vso srečo ni- - CPV KOLIČEVO - GD Domžale - G D Mengeš - GD Vir - GD Dob - GD Radomlje - GD Moravče - GD Blagovica smo imeli. Gasilska zveza Slovenije je organizirala letno tekmovanje učencev osnovnih šol v Ljub-Ijani-Polju. Tekmovanja so se udeležile ekipe skoraj vseh osnovnih in podružničnih šol. Predsednik komisije za pionir-sko-mladinsko dejavnost g. Marjan Ručigaj ocenjuje lepe rezultate, saj so se vse ekipe uvrstile v prvo zgornjo tretjino. Tovrstno dejavnost moramo skupno gojiti, saj se zavedamo,da bomo pridobili nove člane gasilske organizacije ravno iz vrst učencev naših šol. Večje gasilne in druge akcije Lahko ugotovimo, da so se naša gasilska društva in njihove enote srečevale z vsemi glavnimi vrstami nesreč, kot so požari, suša in poplave. Požari Skupno so enote gasilskih društev gasile na 32 požarih. Gorela so gospodarska poslopja, hiše, stanovanja, travniki, gozdovi in podobno. Največkrat je vzrok požara človeška malomarnost in naravne sile. Suša Gasilska društva, ki razpolagajo z avtocisternami, so se aktivno vključila v dovoze pitne vode na ogrožena območja Črnega grabna, Moravske doline in okolice Radomelj ter Ihana. Tako so opravila prevoze: 41 voženj 81 voženj 35 voženj 5 voženj 24 voženj 368 voženj 629 voženj 522 voženj 164 m3 538 m3 140 m3 16m3 53m3 736 m3 2.833 m3 2.349m3 reprtčaite market LOKA V Loki pri Mengšu na Teste-novi 5 (prejšnja Na ulicah 8) je Jožica Sinigoj že pred več kot letom dni odprla MARKET LOKA, klasično samopostrežno trgovino, v kateri na približno 100 m2 dobite skoraj vse in še kaj več. MARKETA LOKA ni težko najti, saj lične lesene table z vseh strani kažejo pot do trgovine, ki se od drugih razlikuje po svoji preglednosti, tudi velikosti in dobri založenosti (več kot 650 izdelkov), pa ugodnostih, s katerimi se srečujete tako pri nakupu živil za vsakdanjo rabo, kot pri nakupu različnih pijač, čistil, tekstilnih izdelkov, posode in še kaj boste našli, če boste podrobneje pogledali po dobro založenih policah. Kruh, vsak dan svež, dobivajo iz domače pekarne Rž, vedno imajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov, kvalitetnih raznovrstnih svežih mesnin in jajc, dvakrat v tednu imajo tudi sveže piščance, pa s sadjem in zelenjavo, tudi zmrznjeno, se lahko oskrbite v prijetni trgovini. Posebej bodite pozorni na različne akcijske prodaje, na oznako UGODNO, saj vas z njo označeni izdelki vabijo še s posebej privlačno ceno, pa mimo police, kjer so izdelki s kar do 50% znižano ceno, ne pohitite preveč. Prav sedaj vam v trgovini, ki je odprta vsak dan od 7.30 do 19.30 uie, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12., ure priporočajo ugodne ETINE izdelke, kompote, med Skupno je bilo opravljenih 1.705 voženj in pripeljanih 6.829 m3 pitne vode. O podatku se lahko zamislimo! Posebno so bili obremenjeni gasilci iz Moravč, Blagovice in Radomelj, saj so vozili vodo tudi po 12 ur dnevno. Omeniti moramo veliko prizadevnost posameznikov, saj so vzeli svoj dopust, drugi pa so žrtvovali prosti čas. Ne smemo pozabiti, da so vsi prevozniki delo opravljali prostovoljno in so se žrtvovali in ponovno dokazali pripadnost našemu humanemu načelu - pomagati sokrajanu v stiski. Velika finančna obremenitev je tudi za Občino Domžale, ki refundira del materialnih stroškov dovoza pitne vode neposredno gasilskim društvom. Pri poplavah v novembru leta 1990 je na primer sodelovalo 990 gasilcev, opravili pa so okrog osem tisoč prostovoljnih delovnih ur. Sodelovanje s Centrom požarne varnosti na Količevem Ugotavljamo, da ima Center požarne varnosti na Količevem pomembno vlogo pri krepitvi požarne varnosti v Občini Domžale. Intervencijska ekipa štirih članov je budna 24 ur dnevno. Občani iščejo pomoč preko telefonske številke 93 in tako enota prispe na kraj dogodka v najkrajšem možnem času. Enota posreduje prva, po potrebi pa iz Centra požarne varnosti preko radio zvez aktivira tudi prostovoljne gasilce iz društev, kjer je pač požar ali podobna nesreča. Sirene po gasilskih domovih se vključijo po brezžični radio zvezi ali pa tudi po telefonskih žicah. Čas za organizacijo akcije je minimalen. Pri požaru je vedno najpomembnejši čas, zato so posledice toliko manjše, kolikor hitreje smo pričeli gasiti. Glavno delo in odgovornost pa sta še vedno na prostovoljnih gasilskih enotah. Delo na kraju dogodka poteka strokovno in usklajeno. Pov prečno sodeluje na gasilsko reševalni akciji do sto gasilcev. Center požarne varnosti ima razvojni program, ki temelji izključno 'na boljši obliki organiziranosti ter krepitvi splošne požarne varnosti v občmi? V programu je še nakup gasilske dvižne košare in formiranje servisa za vzdrževanje dihalnih aparatov. Servis za polnjenje ročnih gasilskih aparatov že obratuje. Splošno gospodarsko finančno stanje zavira razvoj, vendar upamo, da se bo stanje spremenilo v našo korist in korist občanov, katerim je požarna varnost prvenstveno namenjena. [tekstilnimi izdelki pa je posebej vabljiva cena trenirk, saj lahko kupite trenirko že za 1.100SIT. Pa na pomlad že tudi mislijo v MARKETU LOKA. Tako pri njih že lahko dobite vrsto kvalitetnih uvoženih semen za vaš vrt, priporočajo različne cvetlične lončke in korita, pa tudi CVETAL boste našli na njihovih policah. Pozabili niso niti na vaše hišne ljubljenčke: vsakovrstna hrana za vaše mačke, pse, kanarčke in papige vas čaka. Poleg objavljenega kupona, s katerim vam omogočajo 5% popust, če boste kupili več kot 1500 SIT vas bodo opozorili še na druge ugodnosti pri večjih nakupih (odlog plačila), pa še njihov telefon bomo zapisali 738-538, saj človek nikoli ne ve, kaj bo potreboval danes ali jutri. Obiščite MARKET LOKA in se sami prepričajte o dobri založenosti prijazne trgovine! MARKET LOKA MARKET LOKA MARKET S tem kuponom Vam bomo v MARKETU LOKI pri nakupih nad 1500 SIT priznali 5% popusta! SLAMNIK Domžale /lamnik 15 /lamnik ravnokar drži vašo reklamo 32.000 ROK telefon: 721-320 Mali oglasi NJIVO do 0,5 ha v Jaršah najamem. Telefon: 722-653. KNJIGOVODSKE storitve za zasebna podjetja in obrtnike. Informacije: (061) 715-516 od 16. ure dalje. UGODNO prodam 6 m2 klasičnega parketa in 2 kg laka - sijaj - s trdilcem ter 20kg izravnalne mase. Naslo\: Boris Vilic, Lukovica 86 KUPIM zazidljivo parcelo (600 do 800 m2) v okolici Mengša ali Domžal. Kličite: 737-839. PRODAM triplex garažo v Domžalah, Zupančičeva ulica. Informacije po telefonu 712-885. SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n.h. (v bližini Kemisa), telefon 723-324, 727-897, odprto od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. MIZARSKE storitve - izdelava in montaža pohištva, oblog, stopnic ter popravila. Cene konkurenčne. Telefon: 711-165. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam 462 kv. m. veliko zazidljivo parcelo v središču Domžal, primerno za nadomestno gradnjo. Voda, elektrika na parceli. Ponudbe na tel.: (061) 713-120 po 14. uri. MLADA, urejena ženska najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici. Sem redna plačnica. Telefon: 737-530 od 18. do 22. ure. IŠČEMO vestno in zanesljivo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Pokličite 722-653. Janez Grošelj, Sp. Jarše 43, 61230 Domžale. KUPIM zazidljivo parcelo (600 do 800m2) v okolici Mengša ali Domžal. Kličite: 737-839. OSNOVNOŠOLEC! Če ti učenje angleščine dela preglavice, ti nudim uspešno pomoč. Telefon: 724-202, Simona. Sveti dedek Božiček Ravno sem si prezračil votlino pod Triglavom, nakrmil jelene, srne, zajce, medvede, lisice in veverice, potresel z naftalinom svoj kožuh in ga obesil v omaro ter si pripravil posteljo za celoletno spanje, ko je zazvonil telefon. Božiček mi je sporočil, da so ga jeleni varno pripeljali na Laponsko in da je pred nebesi spotoma odložil še Miklavža, pred peklom pa par-keljne. Spomnil me je še na tale članek in obljubil, da se bo decembra spet oglasil. Nas, tri dobre in modre može druži prijetna navada, da se po novem letu sestanemo za dva tedna v moji votlini in se v miru pogovorimo o" obdarovanjih za prihodnje leto. Seveda rečemo tudi kakšno ostro in Miklavž je predlagal, da letošnjo jezo prenesem na papir: »Mogoče bo pomagalo!« »Zakaj pa jaz?« sem zavzdihnil. »Ker si razbremenjen! Prej si nosil od 6. decembra do Silvestra, zadnja tri leta pa je Božiček prevzel dve tretjini tvojega dela!« je izračunal Miklavž. Božiček je narekoval: »Ker morajo trgovci zaslužiti, bomo tudi prihodnjič darove nosili vsi trije. Moti nas, ker iz nas treh nekateri delajo eno osebo, nekakšnega DEDKA MIZIČKA. Miklavža še nekako spodobno oblečejo, zato pa je zmeda pri meni in Mrazu: Mraz mora imeti dolg slovenski kožuh (poglejte Gasparijeve slike) in polhovko, jaz pa daljšo brado, rdeče hlače, rdeč površnik s pasom in rdečo koničasto kapo s cofom - vse obrobljeno z belim krznom.« Miklavž je strogo dodal: »Zapiši, da sem bil jezen, ker so me politične stranke izkoristile za volilno propagando. Oštej tiste Slovence, ki celo v izložbah, koledarjih, čestitkah in plakatih ne napišejo pravilno naših imen in ne vedo, ali se imena praznikov pišejo z veliko ali malo začetnico. Okregaj tudi tiste neučakane starše, ki ne razumejo, da premladi otroci od srečanja z nami nimajo nobene koristi, a jih vreščeče, tuleče in jokajoče kljub vsemu tlačijo nam v naročje.« »In če ne bodo ubogali?« sem skeptično vprašal. »Vama bom pa jaz moje peklenščke posodil. Seveda bosta stroške zanje poravnala iz denarja za darila. Biznis je busi-ness.« DEDEK MRAZ MITSUBISHI FXo je najmanjši krmilnik na svetu INE/I Sedaj lahko tudi Vi kupite najzmogljivejši in najmanjši krmilnik FXo Informatizacija in vodenje industrijskih procesov. Prenos in uporaba raziskovalnih dosežkov Instituta Jožef Štefan INEA, 61230 Domžale, Ljubljanska 80, Slovenija, telefon: 061/712563, telefax: 061/721672, telex: 31-296 YU JOSTIN Domžale d.o.o. Matije Tomca 15, 61230 Domžale Tel.: 061 /721-990 ZIMSKA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA Med zimskimi počitnicami organiziramo enotedenske tečaje za srednješolce in študente. Namen tečaja je udeležence seznaniti z osnovami operacijskega sistema MS - DOS, z urejevalnikom besedil VVORDSTAR in programskim paketom OUATTRO PRO, s katerim urejate številske podatke. I 1* • \ . 4•■ c ■ tal■ji OBVESTILO Obveščamo vas, da se bomo 1.2.1 993 preselili v nove poslovne prostore na Ul. Matije Tomca 15. Naša nova telefonska številka je 061/ 721 - 990 PESEM ZA POKUŠINO Pred izložbo Pod uro sem zmenjena z njim. Čakam. Vsak hip mora priti. Zagledam se v okno izložbe. Poravnam si krilo, popravim pričesko. Mimo hitijo ljudje. Mlad par, držeč se za roke. Dekle se brezbrižno v izložbo ozre, razposajeno si pošlje poljub. Mlad moški odloži potovalko. Potegne iz žepa glavnik. Počeše si gladke lase. Prižge cigareto. Me zagleda, nerodno pokima in gre. Mati priganja svoja otroka, da bi hodila hitreje. Fantek v izložbi nekaj zagleda. Le stežka ga mati odvleče naprej. Pijani gospod pozdravlja kolega, pomečkano desnico moli proti izložbi. »Greva še na dva dec/f« Odkimata. Počasi jo odšvedra kdovekam. Mimo hitijo ljudje. Zagledam obraz, ki ga čakam. Vztrepetam. Med vsemi vidim samo še njega. Radomlje, 19. 1. 1993 SEPARATISTIČNE NOVICE Čas mrhovinarjev Domžalska občina oziroma tisto, kar je od nje še ostalo, se sesiplje v prah. Prvi udarec ji je zadalo zasedanje v Ljubljani, kjer je bilo odločeno, da bo Slovenija razdeljena na 300 občin, to pomeni, da bo truplo domžalske komune razpadlo na vsaj 5 občin; dokončni je bil narejen na zadnjem zasedanju občinske skupščine. Sedanji občinski veljaki se iz trdnih politikov, hočeš nočeš, spreminjajo v stečajne upravitelje. Po eni strani poskušajo za »svoje« kraje nagrabiti čimveč, po drugi pa se trudijo, da bi na sedanjem ozemlju ohranili vsaj še ohlapno konfederativno zvezo neodvisnih svobodnih občin in s tem svoje položaje. Izbrali so že ime: Zveza občin Slovenije Mengeš - Radomlje - Trzin - Vir - Obrše - Učak - Domžale - Imenje ali kratko ZOS MRTVOUDI. Prvi protest na te ideje prihaja iz trzinskega vodstva, kjer trdijo, da gre le za »prefarbane« ideje o nadaljevanju domžalske nadvlade. Jezno so intervenirali tudi v Dobu in domžalski občinski upravi odtegnili sleherno pravico vmešavanja na področju gradbeništva, komunalnih zadev, zdravstva in šolstva. Radomeljski obrtniki so se odzvaH specifično: zasedli so prostore domžalske banke v Jaršah in jih preimenovali v Banko za obnovo in razvoj Radomelj. V Lukovici poteka seminar z naslovom: Genocidnost Domžalčanov kot vzrok za izseljevanje Rokovnjačev iz Črnega grabna. V Moravski dolini, še zlasti na Javorščici in pri Trojici, je bilo preko 120 vikendov Domžalcev premazanih z napisi: DUMZALSKI PRIŠIČI RAUSS! 8 vikendov so že nacionalizirali in vanje naselili 12 družin moravskih brezdomcev. Nekatere krajevne skupnosti že razmišljajo o umestnosti pošiljanja svojih delegatov v domažalsko občinsko skupščino, ker si od nje nimajo česa nadejati. Pametnejši kraji pa so svoje poslance še bolj naščuvale, naj iz neizbežne smrti stare občine potegnejo čimveč dote za bodočo lastno občino: letos je zadnjič, da lahko še kaj izmolzejo iz skupnega »žak-Ija«. Na prihodnji seji, ko se bodo pogovarjali o proračunu, lahko pričakujemo tudi uporabo strelnega orožja, saj bodo delegati Domžal in neposredne okolice, ki imajo večino v občinskem parlamentu, še zadnjič poskusili »ofrnažiti« ostale kraje. Kot kaže, so se še najbolje pripravili v Mengšu. V spomin na ljube »socialistične« čase najprej referendum za samoprispevek ni bil izglasovan, potem so prilagodili pravila igre in je bil rezultat (po dobri »socialistični« maniri z nekaj stotinkami prek 50%) ugoden. Protestiral ni noben Mengšan, saj naj bi polovico denarja primaknila občina. Če jim uspe še Mengšana zriniti za predsednika Izvršnega sveta občine Domžale, bodo pa sploh na konju in si bodo uspeli pri delitvi dediščine stare občine zagotoviti največji delež. SLEPARATIST Radomlje že dolgo slovijo po svojem gostilniškem turizmu z dvema diskoma, gostilnami, bistroji in pizzerijo. Konec leta /992 pa se je ponudba povečala še za eno gostilno Pri Zlati Kaplji na Šlan-drovi 1. V tej hiši so Kapi je v i že pred vojno imeli gostilno Pri Modru, vendar so zaradi slabih povojnih časov to dejavnost opustili in se preusmerili v predelavo plastike. Preusmeritev je kmalu bogato obrodila in Kapljevi so postavili velik obrat Pozd Plastenka. Mladi Kapljevi so staro hišo zopet prezidali in predelali v gostinski obrat. Njihovo vodilo pri ideji gostilna da ali ne je bilo ponuditi gostu nekaj več. To sedaj uresničujeta zakonca Marjeta in Franc Prudič, ki sta vzela gostilno v najem za dobo 10 let, oba že prekaljena gostinca, doma iz Medvod. Radomlje jima niso tuje, tu je bil Franc že zaposlen kot natakar pri Starem Kovaču in nekaj let tudi pri Spornu, kjer je ob vikendih dodatno pomagala tudi njegova žena. Zadnjih osem let sta imela v najemu hotel in oba bifeja na smučišu na Krvavcu. Tam se je za gostinsko dejavnost navdušil tudi njun sin, ki sedaj hodi že v tretji letnik srednje gostinske šole in tudi že pridno pomaga pri strežbi. Gostilna Pri Zlati kaplji ima v pritličju velik prostor s šankom in več mizami, sobo s kaminom, prehodno sobo s kanapejem, če je potrebno malo počakati, in še posebno sobo za zaključene družbe za približno 20 ljudi. Opremljena je sodobno z veliko lesa, stekla in slik. Vse sobe so imenitno ozvočene z glasbo. Prudičeva sta s svojo sposobnostjo, prijaznostjo in šarmom vdihnila v gostilni prijetno ozračje. Kuhinja je nova, v njej pa kraljujeta mož in žena, oba kuharja in pripravljata prave specialitete: divjačino (srnin medaljon z mandarinami), postrvi, škampe, purane s pestrimi prilogami in seveda sladice - ajdove palačinke s sa- djem, kostanjeve rezine, parfait z vročo čokolado. Dokler klet še ni zgrajena, točijo izbrana buteljčna vina, kasneje bodo imeli pristno domačo kapljico. V prvem nadstropju imajo velik prostor, kjer lahko prirejajo razne predstavitve podjetij, degustacije, manjše prireditve, spoznavne večere. Gostilna ima velik, senčen vrt za vroče poletne večere in zelo veliko parkirišče, kar je prav gotovo prednost. Od februarja dalje bo v centru Radomelj v sklopu lesenih smernic Turističnega društva tudi smerokaz. Mizo si lahko zagotovite po telefonu 727-936. Odprto je ob delavnikih, razen torka, od 12. do 23. ure in ob sobotah in nedeljah od 12. do 01. ure. Pridite, ne bo vam žal. Pa lep pozdrav iz Radomelj. ZLATKA LEVSTEK 16 /lamnik DomžalOi KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE prireja v hali Komunalnega centra Domžale v soboto, 20. februarja 1993, ob 20. uri PUSTOVANJE Igra ansambel MARELA INTERNACIONAL in KARNEVAL OTROŠKIH MASK v nedeljo, 21 februarja 1993, ob 15. uri. Predprodaja vstopnic in informacije v Hali tel.: 721-015 VABLJENI! JATA - REJA nudi poleg prodajnega izbora v trgovini farme Duplica še: ► krmila za kokoši nesnice ► krmila za brojlerje ► žita (pšenica, koruza, ječmen, oves) ► koruzni zdrob ► kompostiran kokošji gnoj (v 5 litrskih vrečkah) ► kokošji gnoj v 40 kg vrečah ► kokošji gnoj (razsut, z dostavo z našim kamionom do njive) ► Priporočamo ugoden nakup enoletnih nesnic in 18 tedenskih jarek. TEN • TEN Domžale KAVARNA CLUB DISKOTEKA SLAVKO Š0R0TAR odprto vsak dan od 8. ure DALJE TEL: 061/712-067 Za vsakogar nekaj - za vse generacije Dobrodošli v klubu Life ZA VSAKOGAR NEKAJ, ZA VSE PA VELIKO ZABAVE, bi na kratko zapisali o pestri ponudbi KLUBA LIFE, ki v sklopu Teniškega centra TEN-TEN ponuja veliko kvalitetne zabave. Dve ločeni plesišči: na zgornjem se vrti evergreen in plesna glasba, zaplešete pa lahko tudi ob starih in najnovejših disco in drugih hitih, spodnje pa vas vabi z novo techno, house, rap in pop glasbo, glasbeni program v živo, presenečenja, dobra glasba in prijetno razpoloženje - vse to vas pričakuje v lokalu, ki je odprt VSAK DAN OD 8. DO 21. URE KOT KAVARNA OD 21. DALJE PA KOT DISKOTEKA DO 5. URE ZJUTRAJ. V TREH NADSTROPJIH JE 250 SEDEŽEV, VENDAR PRIPOROČAJO REZERVACIJE, ZATO POKLIČITE 712-067! Med tednom vstopnine ni, vendar se kljub temu vsak večer nekaj dogaja: ob nedeljah je vsaka četrta pijača ali runda zastonj ob ponedeljkih je VINO PARTY ob torkih ŽGANE PIJAČE DOMAČI PARTY ob sredah PIVO PARTY ob četrtkih WHISKY PARTY PARTY preprosto pomeni, da je tisti dan navedena pijača 30% ceneje. GLASBENI PROGRAM: 28. JANUAR 1993 - URADNA OTVORITEV ZA POSLOVNE PARTNERJE - DUO BLACK JACK IN PLESNI NASTOPI 29. JANUAR 1993 - OTVORITEV ZA VSE OBISKOVALCE - VLADO KRESLIN IN PLESNI NASTOPI 5. FEBRUAR 1993 - AVI A BAN D 12. FEBRUAR 1993 - PUERTO RICO 20. FEBRUAR 1993 - PUSTNA SOBOTA Z MAŠKERADO IN LEPIMI NAGRADAMI PA ŠE NOVOST ZA »NAJMLAJŠE«: NEDELJSKA MATINEJA OD 16. DO 22. URE PRIDITE, PRI NAS SE VEDNO ZABAVAMO! EKO CONTROLS, d. o. o. kamnik vam nudi: D> servis vseh vrst hladilnih naprav > menjava izolacije pri zamrzovalnih skrinjah, omarah > menjava kompresorjev > servis klima naprav in aparatov za hlajenje mleka Telefon: 815-570 in 831-435 Se priporočamo! FACTA podjetje za ekonomsko-organizacijske storitve firm, d.o.o. Ljubljana Ind. cona Trzin, Špruhe 1, p. MENGEŠ, tel./fax: 061/712-759 C. Ceneta Štuparja 28a, p. LJ-ČRNUČE, tel.: 061/ 372-200 • davčno svetovanje • izdelovanje poslovnih načrtov in investicijskih programov • svetovanje mladim podjetnikom • finančno svetovanje OBČANI! OBRTNIKI! PODJETNIKI! NAJ VAS NE TLAČI MORA ZARADI IZPOLNJEVANJA DAVČNE NAPOVEDI ZA LETO 1992! POKLIČITE (061) 712-759 dop. ALI (061) 372-200 pop. IN POMAGALI VAM BOMO! VSAK TEDEN KAJ NOVEGA Dve KOBRI samo za vas! KOBRA, Vir, Parmova 2 je simpatična trgovinica, v kateri Vas že od decembra 1990 Polonca in Bojan Galjot oblečeta od nog do glave, Vam mimogrede ponudita še šolske potrebščine, otroke razveselita z igračami, pa še kaj bi se našlo. KOBRA, Domžale, Slamnikar-ska 18 (prej Kidričeva 18) pa je elegantna trgovinica, odprta od decembra 1992, v kateri Vas ob vrsti oblačil presenetijo z unikatnimi tunikami, lepimi (tudi svilenimi) bundami, otroškimi trenirkami in veliko izbiro bižuterije. V KOBRI na Viru boste našli vse: od spodnjega perila do bolj zahtevnih kosov obleke: za otroke (od 2 leta starosti dalje), za ženske in moške, kompletni program v majhnih serijah, saj lastnika ne želita, da bi Vam bilo nerodno, če se srečate z drugimi kupci, ki trgovini že radi obiskujejo. Vsak teden najdete kaj novega, privlačnega, modernega. Prav sedaj posebej priporočajo trenirke za otroke (od 1.500 SIT dalje), visoke se-miš škornje (od 6.000 SIT), ki so hit, srajce (od 1.200 SIT), nekaj več boste dali za moderno kravato, »špichoze«, brez katerih ne more skoraj nobena, v različnih barvah in materialih dobite že za 2.000 SIT. Nekaj več boste dali za bluzo, priporočajo tudi kvalitetne »bo-dije«, pet parov »žab« pa boste dobili že za 500 SIT. Sami se boste odločili za kvalitetnejši izdelek, ali pa boste najprej pogledali na ceno. Trgovinici ponujata vsakega po malo: najbolj zahtevni se bodo najbrž razveselili ročno poslikanih unikatnih tunik, ročno pletenih puloverjev, svečanih kostimov (od 11.900 SIT dalje), pa duhovito oblikovane bižuterije. Če pa boste malce pobrskali, boste s pomočjo prijaznih prodajalk našli tudi cenejše kvalitetne izdelke. Obe trgovinici sta odprti od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, pokličete pa jih lahko tudi po telefonu 714-062. Obiščite jih in se sami prepričajte o pestri izbiri, ugodnih cenah, lepih izdelkih, ki jih po potrebi tudi TRGOVINI Vir, Parmova ulica 2 Slamnikarska 18 (bivša Kidričeva) Domžale USTANOVLJENO NOVO DRUŠTVO zožajo ali na njih naredijo druge manjše popravke. Pa še to: V KOBRI že mislijo na bližajoče se VALENTINOVO, zato v obeh trgovinah že dobite drobna darilca, srčke, pa še marsikaj, s čimer boste lahko razveselili svoje najdražje. Da pa bo vse skupaj še lažje, ne prezrite KUPONA! Prisrčno dobrodošli v obeh KOBRAH! KOBRA KOBRA KOBRA KOBRA S tem kuponom imate pri nakupu nad 5.000 SIT 5 % popusta, nad 10.000 SIT pa 10% popusta! i* ,0° v* 0 V Domžalah je bilo 13. januarja ustanovljeno novo društvo SMO - STARŠI, MLADI, OTROCI, v njem so združeni ljudje, ki želijo našim otrokom dati nekaj več, jim ponuditi kreativne in ustvarjalne oblike preživljanja prostega časa. Pomagali pa bodo z nasveti in predavanji tudi staršem ori vzgojnih problemih. V društvo SMO imajo veliko idej in upajo, da jih bodo čimbolj uresničili. Seveda pri tem računajo tudi na pomoč in sugestije staršev in mladih. Društvo čaka nove člane in je odprto za vse, ki jim lahko pomagajo pri realizaciji njihovih zamisli. Naj vas na nekatere opozorimo že zdaj: organizacija rednega ali občasnega varstva otrok, priprava raznih kreativnih delavnic (gledališka, lutkovna, slikarska, računalniška), prireditve za otroke in mladino, igralne urice, potopisna predavanja, svetovalnica za starše, razgovori z mladostniki... SKRATKA, VSE ZA USTVARJALNO IN BOGATO SKUPNO ŽIVLJENJE MLADIH IN NJIHOVIH STARŠEV! Primeren čas za prve korake pa so POČITNICE. Z veliko prijaznostjo NAPREDKA TRGOVINE, d.d. iz Domžal, ki je kot glavni sponzor društvu odstopil prostor^ ...;J trgovino KOVI-N,\K (stara Pošta poleg občine), so pripravili obsežen in zanimiv počitniški program, ki so ga poimenovali HURA - POČITNICE SO TU! In kaj ponujajo? PROGRAM VESELE ZIMSKE POČITNICE - organizirano počitniško varstvo za otroke nižjih razredov. Program bo pester: sankanje, drsanje, obisk naravoslovnega muzeja v Ljubljani, kino, spremljanje vaje simfonikov, igranje, kozmetični kotiček - pust! kdaj: vsak dan od ponedeljka do petka - začetek od 8. do 9. ure, zaključek ob 14. uri. MODELARSKA DELAVNICA: S pomočjo izdelave jadralnega letala boste spoznavali modelarstvo in tehniko. Vsak udeleženec dobi model. kdaj: od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Izdelava zmaja: namenjeno otrokom od 1 -4. razreda Starši -Mladi r Otroci kdaj: od ponedeljka do srede, od 13. do 15. ure. RAČUNALNIŠKI TEČAJ: vključuje spoznavanje računalnika in programiranja. Na razpolago bo računalniška učilnica z 8 računalniki. kdaj: od ponedeljka do petka, od 9. do 10.30 ure (otroci 1. do 4. razreda); od 11. do 12.30 ure (otroci od 5. do 8. razreda). GLEDALIŠKO - LUTKOVNA DELAVNICA: gledališke improvizacije in druge otroške vragolije na temo Pike Nogavičke z naslovom PIKA STRUMF GRE NA POČITNICE. Namenjeno otrokom od 2. do 5. razreda. kdaj: 1. skupina - ponedeljek, torek, od 10.30 do 12. ure 2. skupina - sreda, četrtek, od 10.30 do 12. ure petek - prikaz naštudi-rane predstave za ostale skupine PRIREDITVE: Vsak dan ob 17. uri: ponedeljek, 1.2.: POTOPISNO PREDAVANJE Tatjane Cerar s poti po Južni Ameriki torek, 2. 2.: predavanje in prikaz KOZMETIKE ZA NAJSTNIKE; vodi kozmetičarka Janja Škrinjar-Osol-nik. sreda, 3. 2.: srečanje s čarovnikom MIRANOM ČA-NAKOM četrtek, 4. 2. predavanja o ASTROLOGIJI v petek, 5. 2. ob 16. uri pa vas čaka zanimivo PRESENEČENJE: v KLUBU DISKOTEKE LIFE pripravljamo veliki POČITNIŠKI PLES. V spodnjih prostorih se bodo zabavali učene j nižjih razredov, v- zgornjiIjt^a višji rk>,Vsekakor bo velik ŽUR. INFORMACIJE IN PRIJAVE: DRUŠTVO SMO, DOMŽALE, LJUBLJANSKA 71, 1. nadstropje; (nad Napred-kovo trgovino Kovinar - stara Pošja, poleg Občine Domžale). OSEBNO: vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure v prostorih društva. TELEFONSKO: 711-875 CVETA Z. ORAŽEM ikovno riazstavišče Uomžale V Likovnem razstavišču Domžale je od 29. januarja 1993 do 10. februarja na ogled zanimiva razstava, ki jo je Knjižnica Domžale organizirala skupaj s Slovensko izseljensko matico. Predstavljata se namreč slikarki, absolventki Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, in sicer Carolina Koglot de Maurera iz Venezuele in Beatriz Tomšič iz Argentine. Obe sta slovenskega rodu in sta imeli štipendiji Slovenske izseljenske matice za študij slikarstva v matični domovini. Sodelovali sta že na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Pravkar končujeta študij, po zaključku pa se vračata v Južno Ameriko. Ob razstavi sta bila izdana tudi predstavitvena kataloga obeh mladih slikark. Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. CVETA Z. ORAŽEM Domžale /lamnik 17 Klub mladih intelektualcev Ljudje smo si med seboj različni. Razlikujemo se v mnogih lastnostih - zunanjosti, starosti, značaju, navadah, željah, uspešnosti, uspehih, znanju... Mnoge razlike so samoumevne, naravno pogojene in nanje ne moremo vplivati. Veliko naših medsebojnih razlik je takšnih, da bi nanje lahko vplivali, vendar zaradi njihove nepomembnosti tega ne storimo. Nekaj lastnosti, v katerih se razlikujemo, pa je tudi takšnih, ki so pomembne, spremenljive in predstavljajo glavne argumente pri delitvi ljudi na nadpovprečne, povprečne in podpovprečne. Znanje, delavnost, sposobnost, iznajdljivost, želja po napredku in uspehu..., so le nekatere od lastnosti, ki pogojujejo uspehe in dosežke na življenjski poti vsakega posameznika. Nekateri te lastnosti imate. Ste mladi in dosegate na svojem področju dela in ustvarjanja nadpovprečne rezultate. Če ti trditvi držita, potem so te vrstice, povabilo in članstvo v Klubu mladih intelektualcev namenjeni prav vam. Klub bo popolnoma nepolitična organizacija - društvo, ki bo imelo značilnosti prostozidarskih lož, z namenom: - medsebojnega spoznavanja članov, - izmenjave izkušenj, mnenj, pogledov, razmišljanj, - pogovorov o aktualnih družbenih dogajanjih, - organiziranja vnaprej pripravljenih tematskih srečanj. - pretakanja informacij in nuđenja uslug ter pomoči med člani, - nenehnega kvalitativnega in kvantitativnega razvoja Kluba, - medijskega prodora dejavnosti in rezultatov dela Kluba, - propagandiranja uspešnih posameznikov - članov, - sodelovanja s podobnimi organizacijami doma in na tujem, - izobraževalne dejavnosti in nenazadnje - prijetnega in sproščenega druženja. K včlanitvi v Klub ste vabljeni uspešni mladi podjetniki, dijaki, študentje, raziskovalci, kulturniki, politiki, športniki..., skratka, vsi, ki se kljub mladosti lahko pohvalite z rezultati, dosežki, položajem, vplivom... in predstavljate nekaj boljšega v generaciji šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Vemo, da ste omejeni s časom in si želite druženja s sebi enakimi. Zato ne zamudite priložnosti, ki se vam ponuja. Ne bodite preskromni pri ocenjevanju svojih sposobnosti za vključitev v Klub. Prvi bodo imeli kot ustanovitelji poseben status, vsi ostali pa se bodo vanj lahko vključili le na povabilo enega od članov. Če vas projekt ustanovitve in delovanja Kluba mladih intelektualcev zanima in bi se vanj radi vključili, potem v dopoldanskem času pokličite tel. št. 711-790 in pustite svoj naslov (zaželena je tudi tel. št.). Pridružite se nam in ne bo vam žal. Skupaj poskušajmo doseči cilj, da bo zaradi dejavnosti, značilnosti in strukture Kluba, članstvo v njem nekaj prijetnega, koristnega, in če hočete, tudi častnega! Z željo po čimprejšnjem snidenju vas lepo pozdravljamo! za pripravljalno skupino Kluba mladih intelektualcev SIMON MAVSAR Nikoli in nikdar z levo Ste že kdaj pomislili, koliko imamo pogovornih izrazov, s katerimi si dajemo duška nad LEVIMI stvarmi? Po splošnem prepričanju nam beseda ali oznaka »LEVO« pomeni nekaj negativnega, neprijetnega. V tem sestavku vam bom omenil samo nekaj najbolj pogostih LEVIH izrazov, tistih, s katerimi se več ali manj vsakodnevno srečujemo. Ko zjutraj vstanete in odhitite v službo, vas zaradi vaše slabe volje šef vpraša: »Ste morebiti vstali z LEVO nogo?«. Če mu odgovorite da ne, vas razveseli z besedami: »Potem pa ne imejte dveh LEVIH (rok) in pričnite delati.« Da, izraz ..»imen' dve LEVI« nam označuje lenuha, nekoga, ki se brani dela. Pojdimo naprej z našimi »LF-VIMI« izrazi. Imate službeni sestanek v nekem drugem kraju. Tja se odpeljete z avtomobilom. Poslušate poročila in slišite novico o strašni nesreči, vzrok pa je - nenadoma zavil v IFVO. Ko pridete pred stavbo, kjer imate sestanek, želite parkirati avtomobil, vendar, glej ga zlomka. Povsod same enosmerne ceste, na vsakem križišču pa je znak - prepove- dano zavijanje v LEVO. Ko nekako odpravite težave s parkiranjem svojega jeklenega konjička in z zamudo (zaradi »FF-VIH« prometnih znakov) pri h i-tite na sestanek, doživite zopet hladen tuš. Tudi tokrat LEVO obarvan. Prisotni na sestanku ne odobravajo vaših idej. Pravijo, da imate »ful LEVE ideje«. Ozrete se naokoli in vidite, da vaš sosed piše zapiske z LEVO roko. Spomnite se svoje babice, kako vam je govorila, da je LEVA roka grda roka in da morate pisati z desno. Skoraj že odprete usta, da bi ga opozorili s temi besedami, pa se vam besede zalomijo v grlu. Kajti, kar vidite ga, kako vam pravi, da ne bodite čisto »LEVtip«. Ko se odpeljete domov, spotoma razmišljate o stari resnici, ki pravi nekako takole - kar desnica zgradi, LEVICA podre. Pridete domov, kjer vas žena pozdravi z nasmehom, za katerega se vam zdi, da vleče bolj na LEVO (kisel nasmeh) in vas povabi, da ji pomagate pripraviti kosilo. Seveda ji ustrežete, saj menite, da tu ne bo nič, kar bi vas spravilo v slabo voijo glede LEVICE in veselo poprimete za kuhalnico. Kakšna zmota! Že po nekaj sekundah vas žena opozori, da nikar ne mešajte v IFVO stran. Nato pa še doda: »Pazi, da ne prismodiš, ko bo preveč vrelo, obrni stikalo na štedilniku v IFVO.« Po kosilu si privoščite ogled nogometne tekme. Vašemu najljubšemu igralcu danes ne gre. Zgrešil je že tri 100% priložnosti za zadetek. V skrajnem obupu pomislite na to, da ima on danes dve LEVI nogi. Ob gledanju TV Dnevnika zopet doživite pretres. Glas voditelja vas ob- Razstava o Slomšku Več kot štirideset let so bila prikrita mnoga imena Slovencev, ki so za slovenski narod naredili preveč, da bi jih pozabili. Eden takih je bil Anton Martin Slomšek. Na naši šoli smo ugotovili, da večina učencev sploh ne ve, kdo je bil ta človek. Zaradi tega smo se člani knjižničarskega krožka ob 130. obletnici njegove smrti odločili, da bomo pripravili razstavo o tem pomembnem Slovencu in o času, v katerem je živel. Dela je bilo veliko. Obiskovali smo knjižnice v naši občini in v Kamniku, hodili po galerijah, brskali po knjigah v NUK-u in v sredo, 9. 12. je bila razstava odprta. V kratkem kulturnem programu, v katerem so učenci peli in brali njegove pesmi ter nam povedali nekaj o Slomšku, nam je zaigral tudi šolski trio Pogačar. Na razstavi si ogledamo lahko politično karto sveta, preberemo vse o pomembnih dogodkih, o pomembnih osebnostih, o izumih, o znanstvenikih, ki so živeli v Slomškovem času in tudi o Slomšku. Slomšek je bil za Slovence pomemben predvsem zato, ker se je močno prizadeval za ohranitev slovenskega jezika. Vodil je tečaje slovenščine in posvečal veliko časa nedeljskim šolam. Zanje je napisal tudi prvi slovenski učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1800 sta se torej rodila dva pomembna Slovenca: pesnik France Prešeren in škof in učitelj Anton Martin Slomšek. Nikoli nista pozabila, da sta Slovenca in da bodo kljub zatiranju znali ohraniti lepo slovensko besedo. Beseda pa je naše najboljše orožje. MAJA SMRKOLJ, 7. r., OŠ Janko Kersnik Brdo vešča, da bo nova vlada LfVO obarvana. Kajti politična LEVICA je na volitvah dobila večino, zato bo tudi vlada sestavljena iz LEVIH strank. V skrajnem obupu že pomislite, da ste skoraj edini Slovenec, ki je desničar. Kajti če so na volitvah, kjer naj bi se pokazala volja naroda, zmagale LEVE stranke, potem skoraj ni rešitve za naš narod. Bomo morali vsi vstajati z LFVO nogo, imeti dve LEVI (biti lenuhi - no ja, nekaterim LEVIČARJEM bi to kar ustrezalo), imeti LFVF ideje... Ne, tako ne bo šlo. Povsod v Evropi prev laduje desnica, samo v Sloveniji pa LEVICA, nak, tako res ne gre. Odločite se, da boste pričeli z izkoreninjenjem LEVICE, pa naj vas stane, kar hoče. Če vam bo po naključju kdaj karkoli ponujeno z LFVF strani, boste to odločno zavrnili. Prežeti z novim elanom vstanete iz fotelja in odidete k sosedu. Povabi vas na pijačo. Ko vam nataka, z grozo opazite, da vam nataka z LF-VICO... JANEZ STIBRIČ ISKRENA HVALA! Vsem, ki ste nam pomagali ob požaru, se za pomoč iskreno zahvaljujemo. Hvala sovašcanom, ki so nam prvi pomagali prt gašenju, gasilcem za njihovo posredovanje ter vsem, ki ste nam s finančnimi sredstvi ali kako drugače pomagali pri odpravi posledic požara. Vsem in vsakomur posebej za pomoć in razumevanje iskrena hvala! Vehovčevi u Vodic na Limbarski gori ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA Obvestilo upokojencem! Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS št. 9-92), ki je začel veljati s 1. 3. 1992, na drugačen način določa zavarovane osebe, ki se obvezno zavarujejo. Izdelan je bil nov šifrant podlag, Zavod Republike Slovenije za statistiko pa je pripravil novo klasifikacijo dejavnosti, ki je usklajena z nomenklaturo dejavnosti Evropske skupnosti (NACE klasifikacija). Zaradi teh sprememb je potrebno vsem zavarovancem ha novo urediti zdravstvene izkaznice. Po 10. točki 15. člena Zakona zavarujemo upokojence, ki prejemajo pokojnino po predpisih Republike Slovenije in imajo bodisi: - potrdilo o stalnem bivanju v R Sloveniji (če so državljani RS, se izkažejo le z osebno izkaznico) - bivalno vizo pristojnega občinskega upravnega organa, izdano za obdobje daljše od 3 mesecev (za tuje državljane) Da bi pri uveljavljanju zdravstvenega varstva v zdravstvenih zavodih in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev ne imeli nepotrebnih težav, vabimo vse zavarovance upokojence, da se oglasijo na sedežu IZPOSTAVE DOMŽALE, Ljubljanska 70 in prinesejo s seboj: - zdravstveno izkaznico za sebe in družinske člane, ki so zavarovani iz istega naslova - osebno izkaznico (tuji držav Ijani - bivalno vizo) - enotno matično številko občana in potrdilo o šolanju za družinske člane, ki so zdravstveno zavarovani iz istega naslova in se šolajo na višjih oz. visokih šolah) - enotno matično številko občana za družinske člane - zakonce, ki so zavarovani iz istega naslova. ZA STRANKE POSLUJEMO VSAK DAN OD 8-12, v sredo TUDI OD 14-17. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA IZPOSTAVA DOMŽALE DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Enota za izobraževanje Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, tel.: (061) 711-082, tel.-fax.: 712-278 RAZPIS POJDITE V KORAK S ČASOM IN IZKORISTITE MOŽNOSTI, KI VAM JIH PONUJAMO V TEČAJIH: • RAČUNALNIŠTVA: - osnove operacijskega sistema DOS - osnove programiranja v programskem jeziku: PASCAL - urejanje besedil: VVORD 5, VVORDSTAR - delo s preglednicami: LOTUS 1-2-3, QUATTRO PRO - urejanje kartotek in evidence: dBASE Med zimskimi počitnicami organiziramo TEČAJE RAČUNALNIŠTVA ZA OTROKE od 6 do 15 leta (LOGO, PASCAL). Tečaji se pričnejo 1. 2. 1993. Omogočite sebi in svojim otrokom vstop v sodobno informacijsko družbo! • TUJIH JEZIKOV - ZA ODRASLE IN OTROKE začetni, nadaljevalni, konverzacijski - nemščina - angleščina - italijanščina - slovenskega jezika za neslovence • ZA VOZNIKE VILIČARJEV • ZA POSLOVNEGA SEKRETARJA • STROJEPISJA • ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE • ZA VODENJE RAČUNOVODSTVA MALIH PODJETIJ • KROJENJA IN ŠIVANJA • KUHANJA • VRTNARSTVA IN CVETLIČARSTVA Zakonska določila vas zavezujejo, da svoja znanja preverjate v: • TEČAJIH IZ VARSTVA PRI DELU - vsaki 2 leti • TEČAJIH HIGIENSKEGA MINIMUMA - vsakih 5 let • SEMINARJIH ZA UPRAVLJALCE »Ex« NAPRAV (elektromonterje, vzdrževalce, upravljalce in izvajalce »S« naprav) IMATE NAMEN PRIČETI Z GOSTINSKO DEJAVNOSTJO ALI SE ZAPOSLITI V GOSTINSTVU? Pridobite in verificirajte svoje znanje in sposobnosti za gostinskega delavca KUHAR - NATAKAR v PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSTVU Posebna pozornost bo posvečena: - poznavanju jedi in pijač - pripravi pogrinjkov za različne priložnosti in postrežbi gostov na različne načine - pripravi različnih vrst toplih in hladnih jedi Vpišite se v AVTO ŠOLO, ki vam nudi največ: - brezplačen tečaj cestno-prometnih predpisov; - brezplačno literaturo; - organiziran tečaj prve pomoči in zdravniški pregled; - organizirano pripravo na občinski izpit iz teorije A in B kategorije; - BREZOBRESTNI KREDIT ZA VOŽNJO. Tečaje organiziramo dvakrat mesečno. DIJAKI, ŠTUDENTJE med zimskimi počitnicami bo tečaj CPP v dopoldanskem in popoldanskem času. Tečaja se pričneta 1. 2. 1993 ob 9. oz. 16. uri. USPOSABLJANJE VAM ŽELIMO PRIBLIŽATI. V kraju vašega bivanja ali zaposlitve bomo organizirali vse tečaje, če se prijavi vsaj 10 kandidatov. Pričakujemo vas na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6, Domžale, vsak delavnik od 7. do 15. ure in ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure. Za vaša vprašanja in prijave nas pokličite na številki: 711-082 in 712-278. 18 /lamnik Domžale DRUŠTVO UPOKOJENCEV RADOMLJE OBVESTILO! Letna skupščina Društva upokojencev Radomlje bo v soboto, 20. februarja 1993 ob 14. uri v Kulturnem domu Radomlje. Obveznosti za leto 1993 lahko poravnate vsako sredo od 76. do 18. ure v pisarni Društva do 31. marca 1993 in sicer: članarina: 200,00SIJ društvena samopomoč 200,00 SIJ - izplačana posmrtnma 3.500 SIJ republiška samopomoč S00,00SIT - izplačana posmnnina 12.S00,00SIT. Posebnih vabil za letno Skupščino ne bo. PREDSEDNIK DU: Rajko HAFNER, l.r. KNJIŽNICA DOMŽALE PRIREDITVI ZA OTROKE Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale v skladu s 6. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 17/92) objavlja RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev priznanj občine Domžale v letu 1993 Na osnovi citiranega odloka se v občini Domžale podeljujejo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana se podeli osebam, ki so s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjanja prispevale k napredku občine Domžale in širše družbene skupnosti. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. posameznem letu lahko V skladu z odlokom se v občini v podeli največ: 1 zlato plaketo 3 srebrne plakete 5 bronastih plaket NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Podeljenjih bo največ sedem nagrad, njihovo višino bo določila Skupščina občine Domžale. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do i5. marca 1993 na naslov: Skupščina občine Domžale KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA, 61230 Domžale, ustrezne obrazce pa lahko dobite v Sekretariatu skupščine. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: - točen naziv predlagatelja - ime, priimek, roj. podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje - vrsto priznanja - podrobnejšo obrazložitev predloga Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za odlikovanja ne bo upoštevala. Predsednik komisije: MATJAŽ VOVK, I. r. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in prababice Stanislave Nahtigal rojene Brojan iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale, g. župniku za pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našo drago mamo. Žalujoči: sin Stane z družino Lutkovna igrica avtorja Mihe Mazz nija SLONČEK LEOPOLD Gostuje Lutkovna skupina pri GM Jesenice KULTURNI DOM MENGEŠ TOREK, 16. FEBRUARJA 1993 OB 17. URI Vstopnice v pred-prodaji: Knjižnica Domžale, Brigita Market Mengeš, trgovina Zarja Mengeš. GLASBENA PRAVLJICA ZLATI KAMENČKI KNJIŽNICA DOMŽALE, SREDA 24. FEBRUARJA 1993 OB 17. URI. Pravljico bo pripovedoval in z otroki prepeval znani glasbeni pedagog JANEZ BITENC. VSTOPNICE V PREDPRODAJI V KNJIŽNICI DOMŽALE! OBVESTILO Kinološko društvo Domžale obvešča vse, ki želijo šolati svojega psa, da bo vpis v začetni in nadaljevalni tečaj po programu ISP v četrtek, 4. februarja 1993 od 16. do 18. ure v domu društva za Šumberkom (ob cesti Vir - Ihan). Hkrati bodo tudi vpisovali v tečaj za šolanje vodnikov in psov »reševalcev« za reševanje ljudi izpod ruševin in iskanje pogrešanih oseb. Če se boste odločili, da boste svojega psa šolali za humano človekoljubno delo, ste na vpis vljudno vabljeni, prav tako pa ste vabljeni vsi, ki želite imeti šolanega svojega štirinožnega prijatelja. Vse ostale informacije boste dobili pri vpisu v tečaj. Komisija za šolanje ac cent on Language d.o.o. English Language Center VABI V SPOMLADINSKE TEČAJE ANGLEŠČINE: • pričetek tečajev 15. februarja 1993 » vpis od 1. februarja dalje med 9. in 11 ter 16. in 18. uro vsak delavnik TELEFON: 712-658, Ljubljanska c. 36, Domžale Tečaje organizira ameriški profesor. Prisrčno vabljeni! ZAHVALA 26. decembra 1992 je v šestinsedemde-setem letu starosti umrl dragi mož Mirko Zaje z Vira, Cojzova 21 Vsem, ki ste ga v življenju spoštovali in ga imeli radi ter ga tako številno spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Hvaležna sem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom - zlasti Novakovim, ki so mi bili v dneh bolezni in smrti pokojnika v pomoč in oporo. Moja hvaležnost velja dr. Frangešu in vsemu zdravstvenemu osebju UKC in Onkološke klinike. Papirnici Količevo, KS Vir in ZZB NOV Vir. Hvala za organizacijo pogreba, za opravljeni pogrebni obred, za poslovilno petje in čudovite zvoke »Tišine«. Za vse ustne in pisne izraze sožalja in druge oblike spoštovanja pokojnika in njegovega spomina - hvala! Žena Lojzka ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in brata Franeta Urbanije se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in vso izkazano pomoč. Zahvalo izrekamo oktetu bratov Pirnat za lepo zapete pesmi, g. Zajcu za govor pri odprtem grobu, g. Peru za zaigrano Tišino. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo namenjamo sosedi Joži Hribarjevi. Vsi njegovi IN MEMORIAM Sigfrid Krejan Bil je sveti večer. Po hišah smo postavljali jaslice in krasili božična drevesca, ko je Mengeš z okolico obšla žalostna novica, da je našega Sikota povozil avtof Kje t Kdajf Kako je z njimi Tisoč vprašanj je bilo izrečenih med nami, ki smo ga dolga leta poznali in imeli radi. Štirinajst dni smo tiho upali na njegovo ozdravitev in skorajšnjo vrnitev v Dom počitka. Vendar se je zgodilo tisto, česar smo se najbolj bali. Njegov glas je za vedno utihnil in njegove zvedave oči ne bodo iskale nikogar več. V večnost je odšla legenda, na katero smo bili vsi navezani in tudi ponosni. Bil je človek brez lastnega doma, zato pa globoko zasidran v srcih Mengšanov ter ljudi bližnje in daljne okolice. Srečati in pogovarjati se z njim je bilo pravo doživetje, saj je znal tako hudomušno spraševati in odgovarjati. Da je bil med nami zares priljubljen, je dokazala velika množica ljudi na njegovi zadnji poti. Siko, pogrešali te bomo na naših ulicah, na katerih smo te tako pogosto srečavali. JOŽE BROJAN IN MEMORIAM Anton Drolc V iztekajočem se letu 1992 je sklenil življenjsko pot naš upokojeni sodelavec ANTON DROLC. Rojen je 1898 pri Kamniku. Decembra 1918 je vstopil v Slovenski polk in bil eden redkih še živečih borcev za severno mejo. Dolga leta je bil zaposlen na občini. Srečevali smo ga kot hišnika, skrbnega gospodarja, pridnega vrtnarja, ki je dobre volje skrbel, da sta bili občina in njena okolica vedno lepo urejeni. Svoje delo je opravljal mrfm z veliko ljubezni in skrbi, ne glede na delovni čas. Ko je odšel, smo pogrešali njegovo skrb in vedrino, pogrešala pa sta ga tudi občinsko dvorišče in park, saj ni bilo dne, ko ju njegove pridne roke ne bi polepšale. Ostal si nam v lepem spo- NEKDANJI SODELAVCI Krajevna skupnost Mengeš obvešča krajane, da lahko prevzamejo nove hišne številke vsako sredo med 15. uro in 17. uro v prostorih KS Mengeš, razen za naslednje ulice: 1. bivšo Kidričevo in Blejčevo (nova Jelovškova), predlog za Slovensko cesto 2. bivšo Jelovškovo (nova Pot za malnom), predlog za preimenovanje nazaj ujelouškovo 3. bivšo Jelovškovo (novo Koblerjevo), predlog za preimenovanje nazaj v Jelovškovo 4. del bivše Tomšičeve med hišnima štev. 14. in 16. (novo Liparjevo) predlog za preimenovanje v Baragovo ulico 5. del bivše Tomšičeve med hišnima štev. 24. in 30. (novo Liparjevo) predlog za preimenovanje v Koblarjevo ulico 6. bivšo Ropretovo pot, predlog za preimenovanje v Ropretovo cesto. Vse navedene ulice od 1. do 6. bodo preimenovane na prvi seji občinske Skupščine, za kar boste prejeli nove odločbe od Geodetske uprave Domžale in kasneje tudi tablice, o čemer vas bomo naknadno obvestili. Prosimo vas, da upoštevate čas, rezerviran za razdeljevanje hišnih številk. 7Vo/e srce zdaj mirno spi, spočiti se hoče za vse težke dni V SPOMIN Enajstega januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je tiho, brez slovesa, za vedno zapustila naša ljubljena hčerka Darja Novak - Roje iz Domžal Spomini nate v naših srcih še živijo in drobni plameni svečk naj na Tvojem grobu Ti gorijo. Iskrena hvala vsem, ki se je skupaj z nami spominjate! Njeni domači lOomžale /iamnik 19 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem pa praznina, v srcih naših bolečina. V petinštiridesetem letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mami, žena, sestra in teta Dragomira Oražem rojena Kočar, z Rov pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njenem slovesu stali ob strani in nam pomagali. Hvala tudi vsem in vsakomur posebej, ki ste za našo drago mami našli dobro besedo in razumevanje ter jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta Petra Bernota iz Homca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga poznali in v njegov spomin darovali za maše, cerkev, cvetje, sveče ter ga v velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prehodil jo je pokončno in z ljubeznijo do nas vseh, kljub velikemu Taljenju; ki ga je prestajal zadnja leta. Posebno se zahvaljujemo g. župnikoma za lepo Opravljen pogrebni obred, g. Vinku in homškim gasilcem, ki so poskrbeli za organizacijo pogreba. Nazadnje se zahvaljujemo tudi podjetju LIP Radomlje in DUK Kamnik, ki so nam stali ob strani v teh zadnjih dneh. Žena, sin in hči Zaspala si, mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to zaželeli smo ti vsi. ZAHVALA V osemdesetem letu nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, teta, babica in prababica Marija Šuštar rojena Merela, iz Velike vasi 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno pa sosedom ter sovaščanom za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, svece in darove za maše. Hvala Gasilskemu društvu Velika vas - Dešen in gospodu Vinku Čampa za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni domači ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete, babice in prababice Ivane Klopčič rojena Kokalj, Žagarjeve mame s Sv. Andreja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za spremstvo na njeno zadnje počivališče, darovano cvetje, izražena Sožalja in prispevke za svete maše ter druge namene. Zahvaljujemo se g. župniku Viktorju Primožiču za poslovilni obred. Vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tete, babice in prababice Marije Čretnik rojene Urbanija, s Trnjave pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, i ste sočustvovali z nami, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše ter P pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prof. Antonu Kosu J? PraPreč za poslovilne besede, praporščakom in spremstvu, MPZ KUD lanko Kersnik iz Lukovice za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred, skrena hvala dr. Marku Pippu za obiske in skrb. Vsem prijateljem, ki ste karkoli dobrega storili naši mami, jo v prejšnjih težkih časih in v zadnjih letih bolezni obiskovali in tolažili ter jo ohranjate v mislih in srcu - iskrena hvala. Vsi njeni Če bi mama Tebe solze prebudile, nebi Te črna zemlja krila. ZAHVALA Umrla je naša draga mama Frančiška Grilj, rojena Kosec, Lukeževa mama, s Prevoj nad Blagovico Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in za spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za'lep govor in pogrebni obred. Posebno se zahvaljujem Pramžetovim in Matjanovim za dobroto in trud za mojo drago mamo. Žalujoča hčerka Pepca z družino in vsi njeni Hiša tiha, prazna je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete Marije Kaplja roj. Pestator z Vira, Stritarjeva 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prebivalcem Stritarjeve ulice za pomoč. Hvala tudi župniku iz Doba za pogrebni obred in Tunjiškemu oktetu za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Desetega januarja nas je za vedno zapustila naša draga žena in mamica Magdalena Mal roj. Barlič iz Moravč, Tomanova pot 3 a Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mamice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih preranega slovesa stali ob strani in z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala tudi moravskim pevcem, g. Juretu za odigrano Tišino in g. župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Prezgodaj se Ti izteklo je življenje, smrt prekinila zemeljsko trpljenje, od nas odšel v onostransko si veselje, saj veroval v večno si življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Janeza Pera s Prevoj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Kvedrčkovim, prijateljem in znancem za pomoč ob njegovi dolgi in nudi bolezni. Hvala za pomoč v najtežjih urah slovesa, izraze sožalja, cvetje in svete maše. Posebno se zahvaljujemo pogrebni ekipi, Oktetu Lipa iz Trojan za lepo petje v cerkvi in na pokopališču, gospodu župniku z Brda in gospodu župniku iz Blagovice za pogrebni obred in govornikoma g. Korošcu in g. Florjančiču za poslovilne besede. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi f ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Ane Urbanija roj. Uršič z Rov se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala osebju Doma počitka Mengeš, posebno vsem sestram in strežnicam. Hvala dr. Zajčevi za njen trud pri zdravljenju naše mame in vsem, ki ste jo obiskovali v domu počitka. Iskreno se zahvaljujemo župniku g. Janezu Jarcu za pogrebni obred in pevcem iz Naklega za ganljivo zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni Delo, skrb, trpljenje, to tvoje je bilo življenje ZAHVALA Oh boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica Jerneja Hribarja s Prevoj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Mojci Zajčevi in dr. Marku Frangežu ter patronažni sestri ge. Irmi Markušek za nego in lajšanje bolečin. Iskrena hvala ge. Francki Cmeiner iz Mengša za pomoč v težkih dnevih. Zahvaljujemo se župniku g. Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Lukovice za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA l Ob smrti našega dragega očeta Janeza Dimca iz Depale vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, darovom namesto cvetja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem TOSAME, gasilcem STOBA, dr. Zajčevi in sestri Jelki za zdravniško pomoč. Hvala g. kaplanu za opravljen cerkveni obred. Vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našega očeta, najiskrenejša hvala. Vsi njegovi Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste pospremili dragega moža in atija Jožeta Rojca iz Radomelj k večnemu počitku. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svete maše in sveče ter vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujeva sosedi gospe Minki, ki nama je bila na voljo v vsakem trenutku, g. župniku in radomeljskim pevcem. Žalujoča žena Dragi in sin Franci ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Janeza Jenka Antonovega Johana iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem podjetij Helios, Plastenka, Primex in kolektivu ŽG Ljubljana. Hvala osebju Doma počitka Mengeš za nego v zadnjih dneh njegovega življenja ter osebju Zdravstvenega doma Domžale, še posebej dr. Frangežu za dolgoletno skrb. Zahvaljujemo se g. Likarju za poslovilni govor, Zvezi borcev, Društvu upokojencev, Slobovskemu oktetu, g. Stoparju, g. župniku za pogrebni obred in pogrebni ekipi. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Zaspala si, mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, zaželeli smo ti vsi. ZAHVALA V oseminosemdesetem letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica Frančiška Grilj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v dneh slovesa od naše drage mame z nami. Posebej se zahvaljujemo obema patronažnima sestrama za njuno nesebično pomoč, sosedom in gospodu župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, nam izrekli sožalje in mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Na obisku svojih korenin iz Argentine Devetdeset mladih pevcev in plesalcev NAŠ DOM San Justo v Argentini je bilo v nedeljo, 3. januarja, na obisku svojih korenin v občini Domžale. Ker je bil Mešani pevski zbor Gallus iz Buenos Airesa spomladi 1991 v naši občini lepo sprejet, so tudi mladi pevci in plesalci želeli nastopiti pri nas. Srečanje mladih Argentincev so v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Domžale pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale podprle tudi Ljubljanska banka, Napredek Domžale in Krajevna skupnost Mengeš. Ob pol desetih dopoldne so se z dvema avtobusoma pripeljali v Dob, kjer so s svojim lepim petjem popestrili bogoslužje. Nato so jim mladi iz župnije Dob z gospodinjami in župnikom Vladom Pečnikom v veroučni učilnici pripravili prijetno srečanje. Kar iz avtobusov so si nato ogledali Stare-tovo domačijo, rojstni dom Miloša Stareta, ustanovitelja slovenskega časopisa Svobodna Slovenija, ki že šestinštirideseto leto izhaja v Buenos Airesu. Opoldne so prispeli v Moravče, kjer so jih sprejeli domači pevci, nato pa so ob spremljavi orgel še sami zapeli na koru. Po vrnitvi so si najprej na Gorjuši ogledali Železno jamo in muzejske zbirke v jamarskem domu. Tu so imeli tudi kosilo, ki se je že kar prileglo. Na poti v Mengeš so se za nekaj minut ustavili v Grobljah in si ogledali cerkev s freskami našega najboljšega baročnega slikarja Franca Jelovška. Z majhno zamudo so mladi slovenski Argentinci prispeli v Mengeš; tam so jim številni domačini skupaj z narodnimi nošami in Mengeško godbo na čelu pripravili prav prisrčen sprejem. V imenu Mengša je goste pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Janez Per. Na odru je mlade Slovence iz Argentine pozdravil pokrovitelj srečanja predsednik Skupščine občine Domžale, Ervin Anton Schvvarzbartl. V uvodu je pohvalil dekleta in fante, hčere in sinove naših rojakov v daljni Argentini za lepo materino besedo, ki so jo privzeli od svojih staršev in jo skrbno negujejo. Svoj govor je nadaljeval: »Tako smo povezani, tako istih misli, želja in hotenj, da nas še tolikšne razdalje ne morejo ločiti. Ločil nas ni niti čas, tisti mračni, ki ga želimo vsi preseči, ne moremo in ne smemo pa ga pozabiti, zakaj znamenja kažejo, da si nekateri želijo, da bi se povrnil. Vaš simbol posekanega drevesa, ki ponovno odganja, je tudi naš in srečni smo, da vas lahko pozdravimo ob koreninah, ki so še žive in komaj čakajo, da novo drevo rodi bogate sadove.« V prvem delu nastopa v polni dvorani mengeškega kulturnega doma je mladinski pevski zbor iz San Justa, ki je že praznoval dvajsetletnico delovanja, odlično izvedel koncert slovenskih in argentinskih božičnih in narodnih pesmi. Zborovodja sta bila Andrej Selan in hčerka Andreja. V drugem delu so mladi gledalce osvajali z živahnimi slovenskimi in argentinskimi narodnimi plesi. Čeprav bi pri nekaterih točkah programa kazalo izbrati malce drugačno glasbeno spremljavo, so plesalci gledalce navduševali vse do zadnjega nastopa. Program trajal tri ure. Obiskovalci so i dovoljni zapuščali dvoranici nastopajoči pa so se na sreč" M nju z domačini in organizatoi v prostoru pred odrom še dolg pogovarjali in se zahvalili 't tako prisrčen sprejem ter ^e.enk obisk poslušalcev in gledalceyety0 Prispevek o srečanju rnlad)a/JU slovenskih Argentincev na ot,e/n sku pri svojih koreninah n končam z besedami, ki jih I , svojim mladim članom ob o' mi v Sloveni o zapisa prei hodu sednik NAŠEGA DOMA SA! e v enk JUSTO Stane Mustar: »Ro| kom doma pa prikažite in pr*fafc vejte, da Slovenija v svetu ni 'aJđr> lepa beseda, marveč granitr^ dejstvo, s katerim sme dom^Ol vina - danes svobodna - z v! ^ gotovostjo računati.« |a: s- bču NAPREDEK kupuj m v ■ _. " DOMŽALSKEM I __ iu Jk DP17riKI T Veliko sezonsko znižanje cen - do 40% za oblačilainobutev.TrgovinaŠportNapredek - 600 m2 v neposredni bližini blagovnice Vele. Vse za zimske počitnice: smuči, drsalke, športna oblačila. Blagovnica VeleDomžalejeodprtavsakdanod 8. do 19.30, ob sobotah od 8. do 13. ure, vsako prvo soboto pa do 19. ure. Nagrade: osebni avto fiat panda 1000 in deset Napredkovih tort Kupcem priporočamo za večje nakupe Napredkov diskontni center v Zg. Jaršah -3.000 m2. Velika izbira živilskega in drugega blaga. Diskontne cene. Odprto vsak dan bd 8. do 18. ure,obsobotahod8.dol2.ure.Ugodnikrediti, plačilo s čeki, popusti. Nakup v Napredku je prihranek denarja. Z malo sreče lahko dobite tudi fiat panda 1000. 'Je t 'ahk iotr, nač io o Vrbi bi g; i/i Mart lise, a/e 'seh )ose ludi Tl r/ce D KI Od 15. januarja dobi vsak kupec ob nakupu v naših trgovinah za vsakih 1.500 SIT kupon za nagradno žrebanje, ki bo 20. marca 1993 ob 10. uri pred blagovnico Vele v Domžalah. /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Oomžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • |anez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratih zveza - Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovol urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik |an' DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga ti<"J] Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddaj""« v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Sloven'*— oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. "■ ♦