Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U redništ vo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva ulica štev. 6, Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Nujna narodna dolžnost Sijajna zmaga pri volitvah v narodno skupščino je pokazala v 20 okrajih od 26, kolikor jih šteje naša banovina, večino, ki niha med 92 in 72 od sto. Samo šest okrajev je, ki so dali slovenski JRZ povprečno 58 odstotkov vseh oddanih glasov. To so laški, prevaljski, črnomaljski, radovljiški, murskosoboški in brežiški, kjer je pisana opozicija pod imnom dr. Mačka dobila od 45.2 do 35.1 od sto volivcev. Ce te okraje proučimo, bomo našli, da gre, izvzemši laški, v katerem je zaradi nizke socialne ravni in življenjskega položaja komunizem še vedno deloma zajeden v rudarskem delavstvu in se ohranja tudi s pomočjo znanega rdečega terorja, za okraje, ki so deloma ali čeloma pod neposrednim vplivom sosedov, Nemcev in Hrvatov. Znaten del prebivalstva, tudi v trboveljskem revirju, je narodnopolitično malo zavedeti, pa tudi še iz liberalne dobe v kulturnem oziru močno dez-orientiran, kakor na primer v severozapadnem kotu naše banovine, kjer tok tujstva skupaj z gibanji in nauki, ki niso zrastli na slovenskih tleh, meša napolizobražencu in delavcu pod Karavankami možgane. Zaradi tega postane razumljivo, če so imeli naši politični nasprotniki, ki so korakali pod zastavo mačkovskega hrvatskega nacionalizma, plitkega niasonskega naprednjakarstva in socialističnega demagoškega internacionalizma, edino podlago za kakšen uspeh med prebivalstvom, kjer v vsakem tretjem človeku strasti, nagoni in razpoloženje politične in včasih tudi kulturne zaostalosti prevladujejo nad slovensko narodno zavednostjo, nad smislom za narodno celoto in strrfjenost in nad politično izobrazbo in duhovno omiko, kakor je dostojna slovenskega naroda. Računali so na ljudi, ki eo jih deset in desetletja vzgajali v omahljivosti, ki se sami čutijo kot manjvredni, ker jih je bodisi tujec, nasprotnik našega naroda, bodisi domača liberalna gospoda za lake smatrala in žigosala, in se v njih tudi niso u računali, saj gredo taki ljudje dosledno za tistim, ki ima zanje najbolj goljufive obljube, jih straši in strahuje, zna raz-grevati njihovo primitivno domišljijo, in se igrati z njihovimi slabostmi Čim bolj jih mamiš, slepiš in zdražiš s sijajnimi prividi bodočnosti ali s strahovi tajinstvenih dogodkov in prevratov, ki da so pred durmi, tem bolj drvijo v svoji nazadnjaški preprostosti, lahkovernosti in razburljivosti svoje slabotne duševpe ekladijje. za vsakim sleparjem. Takfi agitatorji hrvatske seljačke stranke, ki ima doma opraviti z vseskozi zaostalim elementom in je zato do viška izurjena v metodah, kako se lovijo ljudje nizke kulturne ravni, kakor socialistični in komunistični demagogi, ki se v smislu marksistične brezmoralnosti ne ustrašijo nobenega sredstva, da zbegajo neukega, plašnega in brez-značajnega človeka, so imeli med takimi plastmi prebivalstva precej lahko igro. Kdor ni trdno zakoreninjen v veri, nravstvu in kulturi svojega slovenskega rodu, odnekdaj podvržen tujini vplivom in brez narodnega značaja in ponosa, la je verjel hrvatskim grožnjam in volil Mačka, češ kaj bo, če se ne izjavim zanj, pa on zmaga! Ti narodni in moralni slabiči so tudi nasedli geslom Mačkovih agitatorjev, ki so varali ljudi, da Nemci in Madžari želijo, naj volijo vodjo hrvatskega naroda, ki da je vsemogočen v Evropi... Ljudje, ki so do svetovne vojne živeli pod ogromnim političnim in kulturnim pritiskom nemštva in madžarstva ter liiadžarstvu fiodložnega hrvatstva, pa niso imeli nikoli močne in odporne lastne narodne organizacije ali pa so bili od slovenskega svobodomiselnega razumništva prejšnjih časov prepuščeni sami sebi kot »manjvreden kmetski element« brez kulturne, politične in zadružne opore v lastnih društvih in zavodih, so omahnili pred gesli, lažmi in grožnjami ter pritiskom, pa pred laskanjem, obljubami in hujskanjem ■ ter nizkim fiodkupova-njem Mačkovih dobro plačanih agentov in njegovih podrepmikov iz naše domače protislovenske liberalne in socialistične »inteligence«. Zakaj volitve 11. decemhra so bile obenem politična preizkušnja, kdo je dober Slovenec, kdo ne, kdo je za ohranitev in razvoj ter kulturno rast slovenskega naroda, kdo ne, kdo želi politično enakopraven in kultufno samostojen slovenski narod v skupni jugoslovanski državi in kdo ne. Ljudje, ki so volili velehrvata Mačka, rdeče inlernacionalce in Kramerjeve jugoslovanske centralisle, so pokazali, da so narodno šibki, da še niso premagali v sebi sledov tujega političnega gospodstva in kulturnega vpliva ali pa so živeli svoje ozko obmejeno lokalno življenje brez prave zveze z narodnim središčem. Ta slednja okolnost nas poslavlja pred važno nalogo in intenzivno delo, da izginejo zadnje sence na območju slovenskega narodnega življenja in kulture. Naš izobraženec se ne sme braniti, kakor je po pretežni večini delal doslej, če ga kliče službena dolžnost v Prekmurje, v Belo krajino ali v bivše koroške okraje ali na mejo tik Hrvatov. Zavedati se mora, da je to njegova narodna dolžnost, pa saj to tudi ni nobena »žrtev«, kakor se zdi mestnemu razvajencu ali razvajenki, ki misli, da se mora do starosti držati materinih kril v Ljubljani. So to tudi prelepi deli naše Slovenije, polni še nedvign jenega bogastva ljudske duše, ki so jo zanemarjali, prezirali in njen dvig tlačili, pa jo mnogi še danes smatrajo za manj vredno. Tudi naše središčne narodne, politične, kulturne in gospodarske organizacije bodo morale podesetoriti svoje sile, da temu obmejnemu ljudstvu priskočijo na pomoč in ga nacionalno oblikujejo v vseskozi stoodstotno zaveden in do viška omikan slovenski element. II Anglija noče jamčiti za češko - slovaške meje To je zadeva prizadetih držav, pravi Chamberlain London, 20. decembra. Tfi. V angleški spodnji zbornici je jioslanec, bivši minister Noel Baker, ki pripada delavski stranki in velja za izvedenca vzhodnoevropskih vprašanj, slavil na ministrskega predsednika Cliainheriaiua vprašanje, če so vo-lesi le, med njimi ludi Anglija, ki so se udeležile monakovske konference, sedaj že pripravljene dali češko-slovaški državi obljubljeno jamstvo za njene nove meje. in če bodo sedaj hotele izvesti tudi svojo drugo obljubo, da bodo namreč ločno določile dolžnosti Nemčije, Poljske in Madžarske napram novim ozemljem, ki so jili od Češkoslovaške dobile, lako. da bodo češke in slovaške narodne manjšine zaščilenn. Ministrski predsednik Chamberlain je na to vprašanje dal naslednji odgovor: »Nove meje Češko-SInvaškc so bile že s pogodbami med češko-slovaški) vlado in vladami prizadetih držav določene. Pogodba med Češko-Slo-vnško in Nemčijo je bila tudi žc potrjena od mednarodne komisije. in sicer dne 21. novembra IlltfS. » takšnih okoliščinah nove mednarodne pogodbe za nedotakljivost češko-slovaškili meja očividno niso več potrebne. V pogledu jamstev za meje pa ne morem več povedati, kot sem že do sedaj povedal. 0 vseh drugih vprašanjih, ki so nastala z odstopom čeških in slovaških ozemelj pa se bo morala češko slovaška vlada sama s pogajanji sporazumeti i vladami Nemčije, Poljske in Madžarske«. Delavski poslanec Noel Baker je nato vprašal, če naj predsednikov odgovor razlaga tako. da Anglija ne bo prevzela jamstva za nove češkoslovaške meje, čeprav to obljubo vsebuje monakovski sporazum. Chamberlain je na lo suhoparno odgovoril, da lega on ni rekel. V zunanjepolitičnih krogih so prepričanja, da se bo angleška vlada na vse načine zoperstavljala temu. da bi v srednji Evropi prevzela kakšne obveznosti, ki bi ji naložile vojaška bremena. Chamberlain o odnošajih z Nemčijo: „Za sporazum sta potrebna dva" London. 20. dec. TG. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici odgovarjal na vprašanja, ki so jih o zunanji politiki postavljali razni j>oslanci. Pri tem je uvidel jio-trebo, da je Ireba dati nekaj podrobnostnih izjav in so se njegovi odgovori razvili v pravi zunanjepolitični govor (o katerem je včerajšnji »Slovenec« v posnetkih že poročal. Op. ur.). Najbolj značilna je bila njegova izjava glede odnošajev do Nemčije in o svojem bližajočem se potovanju v Rim. Chamberlain je o tem dejal sledeče Ne bomo šli v Rim z nikakim določenim programom in tam tudi ne bomo iskali kakšnega posebnega. sporazuma. Potujemo v Rim. ker hočemo samo izmenjati stališča o vseh vprašanjih, ki so skupna. Odhajamo na lo pol z velikimi željami, da bi zboljšali naše odnošaje in to z vzajemnim razumevanjem ler da tako z osebnimi stiki utrdimo medsebojno zaupanje, ki naj v teh okoliščinah koristi sjilošni ustal i I vi v Evropi, posebno pa med državami okoli Sredozemskega morja. Chamberlain je nato govoril o Nemčiji in je rekel, da bi želel, da hi se odnošaji med Anglijo in Nemčijo uredili. Sicer pa je lo že stalno poudarjal. V tem povojnem času smo prišli do sklepa, da se proti Nemcem ni postopalo zmeraj modro in velikodušno. Toda počasi smo mi spoznali njihove velike čednosti in smo zelo želeli, da bi lahko z njimi sodelovali pri obnovi K v rope. Pri nas ni nikake maščevalnosti, pa tudi ni nobenih želja, ki hi hotele preprečili njihov razvoj. Obratno, mi iskreno želimo, da dokler bo mogoče, privedemo ta močan in krepak narod k sodelovanju za splošno dobro kajti ne bo miru in napredka v Evropi, dokler ne bo sodelovanja pri stvareh, ki omogočajo življenju vrednost, da ga živimo. Lahko v vsaki izjavi, ki sem jo podal v spodnji zbornici ali pa v vsaki formalni izjavi o vladni |>oliliki, potrdim, da vsi v tej državi resno in stalno želijo, da bi narodi Velike Britanije in Nemčije skupno z ostalimi činilelji evropske politike sodelovali za odstranitev vojne nevarnosti. Jaz sem prepričan, da govorim v imenu vseh in tudi v imenu mnogih drugih držav na svetu, če upam, da bomo s svojim delom lahko odstranili to veliko nevarnost. Toda slom, da izrekamo to svojo željo, še nismo slorili vsega, kajti za sporazum sta potrebna immmamBmmmmmmmtmmmmmmmmmammm dva, kakor so tudi za vojno potrebna dva. Jaz pričakujem, da bodo listi, ki govore v imenu nemškega naroda, jasno pokazali, da žele pomagati jiri utrditvi miru ki ho zanje prav tako koristen, kakor zn vse druge. (Splošno odobravanje.) Prav čudno se nam zdi, zakaj nam j>o monakovski konferenci očitajo, da se oborožil jemo. Čudno se nam zdi zakaj se govori o dejstvih, ki so vsemu svetu znana. Vsak čas smo pripravljeni razgovarjati o omejitvi oboroževanja vendar pa tako. da bodo vsi doprinesli svoj del, upoštevajoč pri tom svojo laslno varnost. Dokler pa se drugi ne bodo nehali oboroževali podnevi in ponoči, tedaj moramo tudi mi to storili. Dasi je razum najboljše orožje na svetil, s katerim se lahko vodi borba, in dasi ima malo izgleda na uspeli trditev, da je sila najvišje orožje posebno v borbi proti razumu, bi bila vendarle žalostna zmota, če ne hi boleli drugod pravilno razumeli naše ljubezni za mir in če bi našo voljo za kompromis tolmačili kot našo slabost. Ciano v Pesti nevoljen Madžarske teroristične tolpe so nalašč organizirale krvav napad na slovaško mejo Presenetljivo uradno obvestilo: ..Ciano v Pešti zasebno" Budimpešta, 20. rlec. b. Na največje iznenade-nje diplomatskih krofov je izšlo danes uradno poročilo, da grof Ciano ni uradno obiskal madžarske prestolnice, temveč da je ta obisk povsem zasebnega značaja. Po tem jioročilu se vidi, kakor dn je grof Ciano prišel na Madžarsko le na lov in da ne ho imel nobenih političnih razgovorov. Uradno poročilo med drugim poudarja, da so bili odnosi med Madžarsko in Italijo vedno najboljši in da ni nastopilo nič takšnega, kar bi jih moglo pokvariti. Tu gre samo tn neuradne stike med predstavniki obeli držav, ki so potrebni, da so ugotovi, da ni nobene spremembe v odnosih. Vse kaže, da je do tega uradnega poročila prišlo jio včerajšnjih dogodkih na madžarsko-slovaški meji kjer je v raznih krajih prišlo do krvavih spopadov med madžarskimi terorističnimi tolpami, ki se še vedno zadržujejo v bližini Sv. oče — hiseromašnik Rim. 20. dec. AA. Reuter: Sv. oče Pij XI. slavi 60 letnico duhovniškega poklica. Njegovo zdravstveno stanje je po včerajšnjem napadu astme zdaj popolnoma zadovoljivo. Danes je sprejel v avdi-enco kardinala Pacellija in ostale kardinale. Rim, 20. dec. c. Sv. oče papež Pij XI. jp danes niaševal v svoji zasebni kapeli, in sicer za fil). obletnico, ko je bil posvečen v duhovnika. Za to biserno sveto mašo sv. očeta je bila kapela vsa v cvetju. Japonska hoče evropske velesile pognati iz Kitaja Tokio, 20. dec. dl. Japonski zunanji minister Arita je v neki izjavi časnikarjem poudaril, da je treba Kitajsko najprej osvoboditi njenega sedanjega napol kolonialnega stanja. Ustanovitev gospodarske enote v vzhodni Azijij to je japonskega imperija) jc najboljša pot, da zagotovi neodvisnost Japonske, Kitajske in Mandžurije. Nadalje je minister izjavil, da Japonska nc misli ovirati evropske in ameriške delavnosti na Daljnjem vzhodu. Pač pa hoče gospodarsko udeležbo drugih držav iz narodno-obrambnih ozirov temeljito omejiti. Na vprašanje, kako si minister zamišlja te omejitve, je Arita odgovoril, da so samo po sebi podane. Podrobnosti zaenkrat sicer še ne more navajali, toda gotovo je, da se bodo omejitve raztezale na politično polje. Odpravljene bodo eksleritorialne pravice, kakor naselbine tujcev z raznimi izjemnimi predpravicami. K tovrstni pododbi med velesilami je Arita izjavil, da je še iz časov, ko Kitajska ni bila samostojna. Zaradi tega jo na sedanje čase ni mogoče več prilagoditi. Posojila, ki sta jih Amerika in Anglija dali Čankajšeku, «• imele le za posledico, da se je vojna podaljšala. Sestanek med Goringom in angleškimi državniki v Italiji Kasneje posvet štirih velesil London. 20. decembra. TG. Na merodajnem mestu izjavljajo, da so vesti o kakšnem bližnjem obisku nemškega maršala G li r i n g a v Londonu izmišljene. Razširile so se namreč vesli, da se Nemčija silno zanima za obisk ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Hallfaxa v Rimu in da hi rada dosegla, da ne bi bili sprejeti kakšni sklepi, ki bi neugodno vplivali nn nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev. Angleški merodajtii ljudje izjavljajo, da je Nemčiji predobro znano, da je rimski obisk angleških državnikov, ki pridejo v Italijo nn izrecno povabilo Mussolinija, izključno italijansko - angleška zadeva, ki spada v okvir njune sredozemske pogodbe in da nima ničesar opraviti z Nemčijo. Vendar pa je laburistični list >Oaily Herald« vztrajal na tem, da se bosta Chamberlain in maršal Goring vendar le sestala. List pravi, da .je res, da se ne bosta sestala v Angliji, pač pa da je že vse pripravljeno, da se s n i d e t a nekje v I t n I i j i , kamor bi Giireng odpotoval na oddih za časa Chamberlninovega bivanja v Italiji. Sestanek bi bil potreben že za lo, pravi >Daily Herald«, ker je bila sprožena zamisel novega se-slanka med Chamberlainoin in Hitlerjem ali celo novega sestanka med predsedniki vlad štirih velesil. Zadnjo misel ponovno in s poudarkom objavlja tudi »Dnily Maik. Baje se je o leni v Londonu razgovarjal ludi že predsednik nemške narodne bnnke dr. Schacht, ki je svojo dlplomalično poslanstvo lažje ojiravil jiod plaščem gospodarskih razgovorov, slovaške meje, in med češkoslovaško vojsko. Nihče ne dvomi, da so ti incidenti, ki so so končali krvavo za Madžarsko, nnlašč izzvani prnv za fnsa obiska grofa Ciana v Budimpešti, da bi se tako poudarilo, dn odnosi med Madžarsko in Češkoslovaško niso popolnoma urejeni in dn Madžarska ni zadovoljna z dunajsko razsodbo, ker je pričakovala mnogo več. Grof Ciano, ki je bil ludi razsodnik na tej dunajski konferenci, je dogodke na mndžnrskn-slovaški meji vzel kot osebno žalitev. Brez dvoma ho v tej smeri storil tudi energične korake pri madžarski vladi. Vse kaže. da bo grof Cinnn za časa svojega nndnljncgn obiska v Budimpešti »slavij vsa politična pogajanja, nll pn jih bo skrčil na minimum v znnk protesta. Snoči jp bil grof Ciann sprpjet pri ministrskem predsedniku. Tenui sprejemu so prisostvovale nnjiiglednejše politične i« vojaške osebnosti ter državni funkcionarji. Horthy pomirjuje Dnvi ob S jp prišel regent Horthy r, avtomobilom pred hotel, kjer je stanoval grof Ciano, ter ohisknl italijanskega zunanjega ministra v njegovi sobi. Kmalu nato stn se oba odpeljala z avtomobilom v Godiilii nn lov. To ncnnvndno dejanje državnega poglavarja do zunanjega ministra druge države jp povzročil v političnih krogih splošno iz-iipnndpiije tpr gn spravljajo v zvezo z nevoljo grofa Ciana zaradi včerajšnjih incidentov na slovnško-mndžnrski meji. Današnjega lova se udeležujejo poleg Ilnrfhv-jft in grofa Ciana še madžarski ministrski predsednik Imrpdj', zunanji minister Czakv ler še nekateri drugi ministri. Obed je bil pripravljen v kraljevem dvorcu v Godiilo. Po lovu se je grof Ciano vrnil v Budimpešto ler je ob 18 sprejemal člane italijanske kolonije. Nocoj je večerja pri madžarskem zunanjem ministru Czakyju, o jiolnoči pa se Horlhy in grof Ciano odpeljeta na drugi del lova v severni Madžarski. V teku jutrišnjega dne se bo grol Ciano vrnil nazaj v Budimpešto, nakar bo od|>otoval v Italijo. V Berlinu so nad Madžari razburjeni zaradi Ukrajincev Berlin. 20, dec. c. Nemški lisk jp zopet zafpl obširno pisati n tem, dn nekatere države ne ma-rajo priznati konfiinvcljaviiosti sklepov dunajskega razsodišča, ki je določilo meje med Českoslo-inško in Madžarsko. Tuji časnikarji opozarjajo na dejstvo, da je znana »Nntionnllzpitiing« v Essenu, ki vpija zn glasilo mnršnla Giiringa, fpz cclo strun prinesla poročilo o spopadu med Češkimi in madžarskimi graničarji nn slovaški meji. List objavlja samo pojasnilo. ki gn je o spopadu objavila slovaška vlada. To poročilo vali krivdo za dogodke na Ma-džnrp. V zvpzi s Cinnovim obiskom v Budimpešti javlja dopisnik »Frnnkfurferzelfiing« svojemu listu, da misli madžarska vlada zopet načeli vprašanje skupne inpje med Poljsko iu Madžarsko. Madžarska vlada se bo zopet obrnila na Berlin in Rim, dn nnj zopet odločitn novo mejo mpii Madžarsko in Češkoslovaške. Isti poroča svojemu listu, da bo Italijanski zunanji ministpr grof Cinno dne 15. januarja odšel v Varšavo, kjer bo s poljsko vlado razpravljal o možnosti novega razsodišča zn spore mpd Ma-džnrsko in češkoslovaško. Nemški tisk piše v cplnti precpj ostro o nn-padih na sklppp dunnjskpgn razsodišča o znhlpvi (Nadaljevanje na 2. strani) Zngrpbška vrpnipnska napoved: Oblačno in nekoliko to|>lejp. Zpinunskn vremenska nnpoved: Polagoma bo mraz popustil, prevladovalo pn bo še vedno oblnč-no vreme. V zahodnih in južnih krajih bo deževalo. snežilo pa v oslaiih |wikrnjinah V Podonavjti bo še vedno pihaln kosava. Dunajska vremenska napoved: Sneg in nekoliko topleje, (Nadaljevanje s 1. strani) j,»o novih mejah med Madžarsko in CSR in poudarja. da jo hila možna samo ena razsodba in da je hila la že izrečena. Angleško mnenje o pomenu obiska London, -0. decembra, b. V političnih krogih je vzbudil veliko pozornost uvodnik »Timesa , ki je posvečen Italiji in Madžarski. Domnevati je treba, da bo grof Ciano poskušal spraviti do izraza svoj vpliv, oziroma vpliv Italije na Budimpešto, in Madžarsko Se bolj pritegniti na os Itim-Bcrlin. Ze preteklo leto, ko je obstojala še Avstrija, je skušal italijanski zunanji manister na neki konferenci, da maržarskega ministrskega predsednika ip avstrijskega kanclerja pridobi za pristop Madžarske in Avstrije k protikomunistič-nemu paktu. Tedaj se grofu Cianu ni posrečilo uresničiti svojega načrta zaradi odpora dr. Schuschnigga. Zelo verjetno jc, da ho imel grot Ciano sedaj več uspeha, ker Avstrije ni več, Češkoslovaška pa je pod nemškim vplivom. Madžarska vlada bo bržkone popustila sedaj zahtevam grofa Ciana. zlasti še zaradi tega, ker se no sme pozabiti, da se Madžarska in Poljska še nista odrekli težnjam za vzpostavitev skupne meje kljub nemškemu odporu. Izid Cia-uovih razgovorov v Budimpešti bo razčistil položaj. ki bi v tem oziru mogel nastati. Težko bo spraviti v sklad željo za skupno poljsko-inadžar-sko mejo s podporo Italije z razvojem nemškega vpliva v srednji in vzhodni Evropi, ki je ena izmed najtežjih točk sedanje politike, katero vse velesile z največjim zanimanjem zasledujejo. Brzovlak v poštni avto! Huda prometna nezgoda za tobačno tovarno - Poštni uslužbenec Rudolf Bat?«t [e mrtev, šofer Ma er Anton težko ranjen Ljubljana, 20. decembra. Nocoj nekaj minut pred osmo je kronika naših prometnih nesreč zabeležila zopet nezgodo v večjem slogu, ki je zahtevala življenje marljivega jKMtiiega uslužbenca, drugi ponesrečenec pa ob času. |K) lo pišemo, leži na operacijski mizi, kjer so zdravniki trudijo, da mu ohranijo življenje. Brzi vlak, prihajajoč iz smeri od Rakeka, je na železniškem prelazu s Poli v Rožno dolino v Glin-ko ulico za Tobačno tovarno, pregazil in razbil poštni avto. ki je privozil iz Kožne doline. Kakor vsak večer, je tudi nocoj okrog pol osmih odrinil mali, zaprti poštni avto. ki se ga poštna uprava poslužuje za izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov jx> vsem mestu, na svojo tako imenovano prvo vožnjo, ki obsega prvi raion. to je vzhodni del Ljubljane. Avtomobil je vodil poštni šofer 29 letni Majer Anton, njegov spremljevalec pa je bil |>aštiii zvaničnik Batist Rudolf. Kakšnih 10 minul pred osmo je avto opravil svojo rundo po Rožni dolini in je hotel zaviti s Poli v Rožno dolino preko železniškega prelaza v Glinško ulico. V tem hipu je privozil v smeri z Rakeka brzi vlak št. 609. ki je imel danes zaradi snežnih žametov dobrih 30 minut zamude. Kakor je mogel med silnimi mukami povedali šofer Majer. preden so ga v bolnišnici dejali na operacijsko mizo. zapornice na leni prelazu niso bile spuščene. 1'ripove- Madžarske tolpe divjajo vzdolž slovaške meje Slovaška prekinila vsa pogajanja z Madžari ški krogi z največjim zadovoljstvom ter ga sma-Irajo za zelo pomembnega .v trenutku, ko se italijanski zunanji minister grof Ciano nahaja v Budimpešti. Včeraj popoldne so madžarski teroristi zopet skušati izvršili napad na nekatere vasi na slovaškem področju. V nekaterih vaseh, kjer izidi volitev niso bili za Madžare povsem prepričevalni, so smatrali madžarski teroristi za potrebno. da nekatere kraje z nasiljem priključijo Madžarski. Najprej je prišlo do izzivanja in provo-kacij na sami meji, pozneje pa so madžarski teroristi prodrli v slovaško ozemlje. Takoj je bila pozvana vojska ua pomor, ki je v krvavih bojih potisnila Madžare rez mejo na njihovo ozemlje. Borba je hila zelo huda ter je bilo mnogo m r t v i h in ranjeni h. Madžari so mrtvece iu ranjence prenesli rez mejo, da »dokažejo«, da so slovaški vojaki napadli Madžare. Po sledovih l,rvi na reškem področju pa jc jasno videti, kdo jc izzval napad. Frača. 20. dec. b. V odnosih mod Madžarsko in Slovaško je spet prišlo do prekinitve podajanj zaradi terorističnega delovanja madžarskih lolp v zadnjem času. Po izjavi merodajnih slovaških činileljev ima slovaška vlada v rokah dokaze, da madžarski teroristi s pomočjo neke tuje države nameravajo zasesti večji del slovaških okrajev, med njimi Trebiževo, Uzmice, Silvaš, Slanec in Kalšo, prav lako pa železniško progo Košice-tlžborod, v kolikor leži na češkoslovaškem področju. Vsi zadnji ponovni napadi Madžarov lia slovaško ozemlje so imeli takšen cilj. Slovaški ministrski predsednik dr. Tiso je izdal nalog, da se takoj prekinejo vsa pogajanja med slovaško iu madžarsko komisijo za razmejitev ozemlja. Pogajanja se bodo nadaljevala šele ledaj, ko bo madžarska vlada, ki je odgovorna /aradi neprestanih vpadov madžarskih teroristov, dala slovaški vladi popolno zadoščenje iu prevzela jamstvo, da bodo razpuščene vse teroristične organizacije na Madžarskem. Odločni sklop predsednika slovaške vlade so sprejeli vsi čchoslova- Latinski sestri Pregled odnošajev med Francijo in Italijo Dolgo časa sta se obe latinski sestri med seboj dobro razumeli- Sicer je francoska sestra na ilalijansko vedno gledala nekoliko z viška in z njo ravnala kot z revnejšo in zaostalejšo. Toda kljub temu se razmerje med njima ni bistveno skalilo. Odkar pa je v Italiji na o.blasti fašizem, je nastopil bistven preobrat. Odnosi med tema dvema državama so od 1. 1922 dalje postajali vedno slabši. Cbc sestri sta pričeli živeti druga mimo druge. Francija je podcenjevala mo,č in tudi bodoče možnosti Italije. Na njeno vojaško moč je vedno gledala z nekakim usmiljenjem in to je Italijane užalilo. Zato se še danes, ko je nedavno bil imenovan poslanik v Kvirinalu in so se diplomatični odnosi uredili, branijo skleniti enako pogodbo s Francijo, kakor so jo sklenili nedavno z Anglijo. Spisi a pogodbi med Mussolinijem in Lavalom iz 1 1935 pa so popolnoma zaprašeni. Ne smemo pa prezreti, da jc evropski mir mnogo odvisen od ilalijansko-francoskega sporazuma. Italijanske zahteve so bile že ponovno z vso jasnostjo postavljene. Kot predpogoj za izboljšanje medsebojnih razmer zahteva Italija novo orientacijo francoske politike v tem smislu, da razrahlja svojo zvezo s sovjetsko Rusijo, da prizna generalu Francu pravico vojskujoče se države in da neha sodelovali z rdečo Španijo ter končno, da Francija počisti one elemete, ki na francoskem ozemlju ru-jejo proti fašistični Italiji. V neki oficiozni izjavi je bilo rečeno, da morajo biti v Parizu na jasnem o tem, kakšna je pozicija Italije v Sredozemlju, k čemur je šteti tudi vprašanje Tunisa in Korzike. Nobenega dvoma ni, da je kolonialna posest Francije resno ogrožena s trikotom Berlin—Rim— Tokio. Ako se Japoncem posreči, da prodro s svojim vplivom v Bangkoku, bo francoska Indokina zelo resno ogrožena. Znana je trdna volja Japonske, da uveljavi geslo: Azija Azijcem. Ako Tokio Francijo na Daljnjem vzhodu resno zaposli, se bo za Francijo v Evropi razvil položaj, ki nikakor ne bo rožnat. Vsekakor Italija tako nastopa, kakor da ji francosko prijateljstvo ni potrebno. Zaradi splošnega položaja v Evropi in drugod po svetu ni izključeno, da bo morala Francija 6topiti na pot koncesij napram Italiji. Zaenkrat so fracosko-italijanski odnošaji jrre-cej skaljeni in obe sestri stojita zagrenjeni druga ob drugi. Položaj novega francoskega poslanika v Rimu nikako.r ni lahek. Francoska gesta, s katero jc priznala italijanski afriški imperij, še ni ustvarila onega optimističnega ozračja nad Rimom, kakor so ga v Parizu pričakovali. Zdi se, da bodo še dolgi prepiri med obema latinskima sestrama, preden zopet pride do mirnega medsebojnega sožitja. »Slovaški kabinet« v Pragi Komunistični poslanski mandati v Pragi razveljavljeni Praga, 20. dec. AA. Havas: Trije državni tajniki Slovaške, ki so nastavljeni v skupnih ministrstvih. so prevzeli danes dolžnost, in sicer Jožef Zvrškovec v zunanjem ministrstvu, Štefan Hasis v ministrstvu za narodno obrambo, in Aleksander Brncija v finančnem ministrstvu. Ti trije tajniki bodo pod predscdništvo.m podpredsednika vlade Karla Sidorja tvorili neke vrste slovaško vlado v Pragi. Danes so imeli že prvo sejo. Praga, 20. dec. c. Češka vlada v Pragi je zahtevala, da naj bo kot zastopnik Čehov v Karpatski Ukrajini imenovan pri vladi poseben češki komisar. Vlada v Chustu jc na to že pristala. Praga, 20 dec. c. Ker je sedaj postal razpust komunistične stranke v ČSR pravo.močen, so bili v parlamentu razveljavljeni poslanski mandati vseh 25 komunističnih poslancev. V senatu pa je bilo razveljavljenih 13 komunističnih senatorskih mandatov. Praga, 20. dec c. Zedinjena narodna stranka je sklenila začeti s podrobno organizacijo po državi. V vseh kraiih so začeli ustanavljati krajevne odbore, ki naj pripravijo vse potrebno za ustanovitev krajevnih organizacij nove stranke, Nova stranka ie sklenila tudi reorganizirati ve« tisk na Češkem. Vse liste bodo ustavili in bodo namesto njih izhajala nova strankina glasila. Praga, 20 decembra. AA. DNB: Komunistična stianka je proda'a tiskarno, kicr ie tiskala svoj strankarski list, delniški družbi Bata. Ista družba jc kupila tudi »Narodne Novine«, glasilo narodne skupnosti, ki ;<> v likvidaciji. Ta list se bo spremenil v gospodarsko g!asi'n na nolitični hniji če*ke zedinjene stranke. Bratislava, 20. dec. AA. Havas: Uprava Hlin-kove garde je obvestila nemške organizacijo, da smejo nadaljevati s svoiim delovanjem ter da njihovo imetje ne bo konfiscirano. NemSkim organizacijam, ki so bile po pomoti razpuščene, bo dovoljeno. da ponovno začno z delm. Chust, 20 dec. AA. Havas: Čehi iz Karpatske Ukrajine zahtevajo, da se pri karpatski ukrajinski vladi postavi državni tajnik za čeSke posle. To žc izrazili Vološinu o priliki obiska, ki «o ga pri njem naredili zastopniki češkega narodnega sveta Podkarpatske Rusije. Verjetno je, da bo svetnik ministrstva Štefan Augustin imenovan za tretjega člana avtonomne karpat6ko-ruske vlade. Atentat na newyorškega župana Nevv Vork, 20. dec. c. Danes dopolddne je bil napravljen atentat na newyorškega župana La Guardio. Ko je zjutraj župan prišel pred mestno hišo in se po stopnišču podal proti vhodu, ga je od zadaj napadel neki moški in ga močno udaril, tako da je La Ctuardia padel po stopnišču. Med tem so priskočili I.a Guardii na pomoč njegovi telesni stražniki in zbili na tla napadalca. Hitro se je zbralo mnogo ljudi okoli napadalca, ki so ga do smrti zbili in pohodili, še preden je prišla policija. Požar na ladji v Trstu Trsi, 20. dccembra. A A. Štefani: Snoči je izbruhnil požar na parniku »Stockholm«. ki ga izdelujejo v Monfalconu in čigar prostornina bo znašala 25.000 ton. Parnik bi morali prihodnje leto spustiti v promet. Velik del parnika je uničen. Italija — 45 milijonov ljudi Rim. 20 decembra. AA. Štefani: Italija je imela z Libijo vred 30. novembra 44,749.000 ljudi. Potres v Turčiji d u jp, da je zaradi toga brez skrbi zavozil na železniško progo. V naslednjem hipu pa je že butnila orjaška lokomotiva brzega vlaka, zadela z vso silo od strani v avto ler ga vrgla kakšnih 15 111 v stran. Avlo se je |>ri tresku povsem razbil, pod njegovimi ruševinami pa sla obležala hudo |x»ško-dovana oba poštna uslužbenca Strojevodja brzega vlaka, ki je seveda opazil nesrečo, je vlak ustavil, toda ker s svoje strani ni mogel prav nič |>oiiia-gati. je lakoj spet pognal vlak naprej. Redki pa-santje, ki so bili v tem času na Poti v Rožno dolino. so telefonirali po reševalni avto, ki je oba |ionesrečenca prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Batistine poškodbe so bile la.o telesu več hudih poškodb. Šofer Majer ima nad levim očesom prespkano lobanjo, poškodbe na glavi, ranjen levi bok ler levo nogo. Zdravniki v bolnišnici upajo, da njegove |x>5kodbe ne Inido smrtonosne. Na kraju nesreče se je kljub mrazu zbralo precej ljudi, ki so globoko pretreseni komentirali tragično nezgodo. Na kraj nesreče jo kmalu odhitela komisija, sestavljena iz uradnikov policije železnice in jiošle. ki bo poskušala ugotoviti vzrok nesreče. Težišče vprašanja je vsekakor v tem, da se nesporno ugotovi, aii so bilo zapornice dvignjene ali zaprte. Šofer Majer zatrjuje z gotovostjo, da zapornice niso bile spuščene, sicer bi na noben način ne zavozil na progo. Neki pasanl pa prij>o-vedu je, da so se zatvoriuce ravno spuščale, ko se je pripetila nesreča. Strojevodja brzega vlaka Ver-nig Vinko pripoveduje, da je ves čas od Brezovice proti Ljubljani dajal pogoste signale z žvižganjem, ik> njegovem zatrjevanju še zaradi tega, ker je imel od snežnih viharjev na Krasu zasnežene prednje luči na lokomotivi. Opazil je sij avtomobilskih luči lik. preden se je zgodila nesreča. Islo je opazil tudi kurjač. Strojevodje brez dvoma ne zadene na nesreči prav nobena krivda. Nista pa mogla, ne on ne kurjač ugotoviti, ali so bile zapornice spuščene ali ne. Značilen za presojo te nesreče je razgovor, ki ga je naš jioročevalec imel z nekim postni in uslužbencem. ki je že mnogokrat spremljal poštni avlo pri izpranjevanju nabiralnikov Povedni je, da jo v zadnjih 7 letih, odkar je zaposlen pri tem poslu, petkrat doživel, da na onem mestu niso bile spuščene zapornice, ko je vozil mimo vlak. Vsekakor |>a je ta nesreča resen opomin za železniško ujira-vo. da slori vse, kar je v njenih močeh, da se takšne nesreče ne bodo mogle več primeriti. Pokojni pošlni zvaničnik Rudolf Balisla je bil slar okrog 40 let in uslužben dobro lelo pri špediciji1 na jHišli Ljubljana I., poprej |ia je služboval v Litiji. Zapušča vdovo. Bil je zelo vesler. in marljiv uslužbenec ler je bil tudi med tovariši zelo priljubljen. Nai počiva v miru, svojcem, zlasti žalujoči soprogi, pa naše iskreno sožaljel Ijo sa Carigrad, 20. decembra. AA. Havas' Potres v pokrajini Kirseira je bil ie silncjši po svojem učinku, kakor pa lanskoletni potres. Porušenih je bilo 50 hiš, 300 pa lih ie poškodovanih tako, da v njih ni mogoče prebivati. Človečkih žrtev ni bilo, ker ie prebivalstvo lahko še pravočasno zbežalo na polja, Občni zbor Slovenske Matice Ljubljana, 20. decembra. Nocoj ob 6 je bil v društvenih prostorih Slovenske Malice njen občni zbor. Udeležili so se ga člani odlx>ra Začel ga je predsednik dr. Dragotin I, on čar, na kar je tajnik g. Fran Albreht prebral zapisnik o prejšnjem občnem zboru, ki je bil soglasno odobren, nato pa je podal v svojem tajniškem jioročilu obširen program za nadaljnje delo društva. Slovenska Matica ima letos 10letni jubilej dela |>o svojem oživljeiiju — med vojno je bila namreč razpuščena ler je j>o vojni šele po velikih naporih spel oživela Tajnik g. Albreht je poudarja! veliko kulturno delo, ki ga je Slovenska Malica v teh desetih letih storila. Nalo je na- vedel tudi književni program za prihodnje leto, ki kaže, da bo zelo obširen in za slovensko kulturno delovanje pomemben. Pri debati so zborovalci soglasno ugotovili ]x>trel>o po slovenskem stvarnem slovarju, ki naj ga i/da Matica in ki naj bo tudi opremljen s slikami. — Blagajniško poročilo je dal prof. Kohlar, ki je navajal, da ima Slovenska Matica okrog 900.000 din letnega prometa. Proračun je kolikor toliko uravnovešen, čeprav je članarina nižja, kot pa so vredne knjige, katere člani prejemajo. — Nadzorno poročilo je dal g. Rožanc Odboru je bila soglasno podeljena raz-rešnica Pr. Lončar se je oh sklepu s|>onn1il tudi slovenskih časopisov, ki resnično pomagajo tej slovenski kulturni ustanovi in njenemu delu. Dr, Mačkova večina v hrvatskih krajih Dr. Mačkova lista je, kakor jc sedaj ugotovljeno, dobila v savski banovini absolutno večino v okrajih: Čakovec, Varažd:n, Zlatar, Dol. Stubica, Vel. Gorica, Pisarovina, Ivanec, Krapina, Zagreb-mesto, Zagreb-okrai, Jastrebarsko, Vojnik, Slun, Udbina, Perušič, Pregrada, Klanjec, Samobor, Karlovac, Ogulin, Brinje, Otočac, GosDič, Vrbovsko, Crikvenica, Novi, Scnj, Rab, Krk, Šušak, Kastav, Delnice, Čabar, Pre-log, Novi Marof, Sv. Ivan Zelina, Dugo Selo, Sisak, Ludbreg, Koprivnica, Križevci, Bjelovar, Kutina, Ga-rernica, Pelrinja, Virovitica, Giurgjevac. Daruvar, Po-žega, Nova Gradiška, Slatina, Dol. Miholjac, Našice, SI. Brod. Valpovo, Djakovo, Viokovci, Županja, Čaz-ma, Osijek in Novska. V primorski banovini: Preko, Biograd na moru, Bcnkovac, Knin. Šibcnik, Brač, Hvar, Split-mesto, Splil-okraj, Slivno, Tomislav grad, Imotski, Makarska, Korčula, Metkovič, Ljubuški, Porzor, Mostar in Stolac. V Bosni: Bihač, Bos. Dubica, Bos. Novi, Banja Luka-okolica, Prijedor, Mrkonjič grad, Varoš-okolica, Jajce, Dervcnta, Doboj, Maglaj, Travnik, Bogoiina, Vojnica, Brčko, Sarajevo-okolica, Gradačac in Ro-gatica. V Hercegov;ni: Bileče, Nevesinje in Ljubinje. Utvara opozicije »Samouprava« prinaša uvodni članek, v katerem pravi, da volitve niso samo potrdite dela dr. Stojadinovičeve vlade za preteklo dobo treh let, marveč da so tudi pokazale pot, jio kateri mora Jugoslavija nadaljevati svoje delo za narodni napredek. Kar se tiče opozicije, je doživela tak polom, da se nikoli več ne bo mogla popraviti. Volitve so se vršile v najlepšem redu in vlada, ki jih je izvedla, je spoštovala postavni in moralni red ter je bila celo izredno liberalna in širokogrudna. Njej se torej ne more ničesar očitati in ona se v polni meri zaveda, da je ljudstvo odobrilo njeno triletno delo, da zaupa ljudem, ki so na vladi, pa da zavrača politiko opozicije in njenih voditeljev. Zato se je treba vprašati, zakaj opozicija ne sprejema lojalno dejstva, kakršna so, ampak nadaljuje svoj pustolovstva ter razširja lojalno neverjetne bajke o volitvah in o vzrokih svojega jioraza. Vzrok je v leni. da opoziciji s|)loh ni potrebna realna izhodna točka in nobena dejanska podlaga za njeno bodočo politiko, ampak da potrebuje samo defetistične atmusfere, zmede pojmov in rušenja vsake logike. So taki fantasti med opozicijo, ki še verujejo na kakšen »puč«. in si delajo tozadevno otročje iluzije. Stvarnost je seveda proti temu in kakor je opozicijo demantiral 11. december. lako jo bo tudi bodoči razvoj državne politike postavil na laž. Osebne novice Belgrad, 20. dec. m. Z redom sv. Save stopnje so bili odlikovani naslednji učitelji (-ce) v Sloveniji: Zofija Grundncr v Tržiču, Karlina Kromar v Št. Rupertu, Jozefija Stepenšek v Laškem, Lovro .Tevnikar iz Št. Vida pri Liliji, Matija Pelko v Toplicah, Slavica Vencajz v Ljubljani, Leopold Hladnik v št. Vidu, Peter Nemec v Ščavnici, Kren Josipina v Gornji Radgoni. Alojz Verlič v Gornjem Ix>gatcu, Ciril Drekonja. Pobrežje, Karel Kočar, Cankova. Franc Štuhar, Vavta vas, Janja Šegula v Ptuju, Marija Pokeržin, Škale, Marija Pipan v Javorju, Marija Perin, Sv. Križ, Kristina Sahner iz Ljubljane. Napredovali so: za gozdnega svetnika 5. skup. pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici inž. Bogdan Žagar; pri gozdni upravi Županja inž. Josip Žužek; za gozdnega svetnika 6. skup. inž. Gregor Siler; pri ravnateljstvu za gozdove v Sarajevu inž. Jože Šlander; pri gozdnem ravnateljstvu v Banjaluki Konjar Stanislav; pri gozdnem ravnateljstvu v Mostarju inž. Robert Ilartman; za višjega agrarnega svetnika pri okr. načelstvu v Petrovgradu je napredoval v 4. skup. 2. stopnje Dragoljub Baltič. (Ce katera imena ne bi bila pravilno zapisana, naj prizadeti to blagohotno oproste, ker je bila telefonska zveza ovirana z raznimi motnjami. — Op. ured.) Belgrad. 20. decembra. AA S kraljevim ukazom je ujiokojen na lastno prošnjo Dragan Božovič, svetnik v 4-i. v zunanjem ministrstvu. — S kraljevini ukazom je upokojen Dušan DraškoviČ, tajnik v 4 skup. v zunanjem ministrstvu. Mraz po vsej Evropi pioee odjenjati Po naših poročilih so vremenske razmere v Sloveniji naslednje: Boh. Bistrica —11 C, sneži, ob 8 5 cm snega; Bled-jezero —12 C, sneži, Jesenice —10 C, sneži; Kamnik —7 C, sneži, 2 cm snega; Kranjska gora —13 C, sneži, 10 cm snega: 'Kočevje —12 C, oblačno, 5 cm snega; Ljubljana, ob 8 na gl. kolodvoru, —9, sneži: Novo mesto —8 C, sneži; Tržič —11 C, sneži; Tržišče —4 C, oblačno; Rakek —10 C, oblačno; Brežice —11 C, sneži, 2 cm snega: Celje —8 C, sneži, 1 cm snega: Drava-Meža —14 C, oblačno, snega še ni; Koto-rjl,a —9 C, oblačno, sneg; Ljutomer —9 C, oblačno, 3 cm snega; Maribor —10 C, oblačno. Belgrad, 20 dcc. AA Hud mraz vlada še vedno povsod po evropski celini. Ciklon s središčem nad Južno Francijo se čedalje bolj širi proti srednji Evropi ter omogoča ponovno dotok toplejših plasti do Sredozemskega morja in jugozahodni del Balkanskega polotoka. Širjenje tega ciklona preko Jadranskega morja proti srednji Evropi je Povzročilo tudi močno košavo v severovzhodnih delih naše države. Sneži v zahodni in srednji Evropi, na Sredozemskem morju pa brije burja. Toplota je malo narasla v Primorju in v južnih krajih. V ostalih predelih se temperatura ni dosti spremenila. Oblačno v vsej državi, sneg v dravski banovini in dež v primorskih krajih. Močna košava v podonavju Najnižja temperatura Užicc — 18, najvišja Ercegnovi 10. Belgrad. 20. dec. ni. V teku današnjega dne je v Belgradu kakor tudi v notranjosti države mraz popustil, proti večeru pa je znova pritisnil. V Belgradu je proti večeru zaradi dežja nastala močna poledica in ie cestni promet zelo trpel. Moskva, 20. dec. AA. Temperatura v srednji Rusiji znaša —51 stopinj. Zaradi hudega mraza so popokale vodovodne cevi v Številnih mestnih četrtih in je prebivalstvo oetalo brez vode. V kurdski pokrajini so se pojavile tolpe volkov, ki napadajo vasi. Moskva, 20. dec. AA. DNB: V Moskvi in v okolici je do včeraj vladal nenavadno hud mraz. Temperatura je bila —30, večraj pa je mraz nekoliko popustil. Danes je v Moskvi toplomer kazal — 18 stopinj. V pokrajinah okoli Volge je bdo 24 stopinj mraza, v Novosibirsku pa 48 stopinj pod ničlo, Dunaj, 20. dec. AA. DNB: Zaradi silnega mraza so snoči ustavili plovbo po Donavi. Bukarešta, 20. dcc. AA. Pat: Mraz z snežnim metežem še traja Številni parniki s Črnega morja niso mogli v Constanco zaradi ledu na Donavi. Varšava, 20 dec. AA. Pat: Po vsej Poljski je še zelo mrzlo s povprečno temperaturo 15 do 20 stopinj pod ničlo Pri Vilni je temperatura padla celo na 30 stopinj pod ničlo. Plovbo po Visli so ustavili London, 20. dec. AA. Reuter: V gorskih predelih na severu pada močan sneg, toplina pa ni dosti padla. London, 20. dcc. b. Zaradi hudega mraza, ki jc zavladal včeraj nad Anglijo in je dosegel — 23 stopinj Celzija, jc bilo 30 smrtnih primerov. Vremenske postaje v Angliji pa napovedujejo še hujši mraz. Pariz, 20. dec. b. Ponoči je Pariz zajel še hujši mraz. Ulice so zelo gladke in ie bilo mnogo nesreč. Reševalci so neprestano na delu. Nesreča na reki Tajo Lizbona, 20. decembra. AA. DNB: O veliki nesreči na reki Tajo so se zvedele naslednje podrobnosti: Ladja, ki jp potopila, je bila polna delavcev, ki so se viačali z dela domov. Do 10, zvečer so našli 5 truppl, rešenih pa je bilo 30 oseb. Neznana ie usoda 30 pc.tr ikov, Splošno mislijo, da so vsi potonili. Mariborska cestna petletka Sedanji občinski upravi morajo priznati vsi Mariborčani, da se je s vso vnemo zavzela za ureditev perečega cestnega vprašanja v našem mestu. Še nikoli se n; v Mariboru v kratkem času uredilo in sodobno moderniziralo toliko cest, kakor pod sedanjo občinsko upravo. V bodočih letih se bo modernizacija cestnega omrežja v Mariboru nadaljevala po posebnem načrtu. Predvidena je neke vrste petletka za ureditev vseh važnejših mariborskih cest. Po načrtu, ki je sedaj predložen mestnemu svetu, se delijo vse ceste v dve kategoriji, za težek in za lahek promet. Ceste za težek promet — to so vse važnejše ceste v mestu in dovozne žile iz okolice, se bodo v tem razdobju tlakovale z granitnim tlakom v skupni dolžini 10.220 km ter v ploščini 67.625 kvadratnih metrov. Ceste za lahek promet bodo dobile površinske obdelave z asfaltom, bitumenozno ali katransko prevleko. Teh cest bo moderniziranih v skupni dolžini 5.710 km ter v površini 36.246 kvadratnih metrov. Za vsa ta cestna dela je predvidenih 10—12 milijonov din izdatkov. Tako se bodo v teku določene dobe modernizirale vse mariborske ceste in ulice ter se bo na ta način za vedno odpravila nadloga blata in prahu v mestu. Izven te petletke pa se pripravlja tudi ureditev mariborskih trgov — Trga Svobode, Slomškovega trga, Grajskega trga. Vodnikovega trga in Vojašniškega trga, kar pa se bo izvršilo ob priliki istočasnih regulacij. Kritje za vse te izdatke za ureditev cestnega omrežja in trgov bo dobila mestna občina v svojem regulacijskem skladu in pa v drugih rednih dohodkih, določenih za te namene. Cestni program za prihodnje leto V okviru te petletke je določila mestna občina že program za cestna dela v prihodnjem letu 1939. Po tem programu se bodo tlakovale z granitnim tlakom sledeče ceste za težki promet: Frankopanska cesta od železniškega podvoza do odcepa Radvanjske ceste v širini 7 in pol metra; Grajska ulica, Slovenska ulica od Grajskega trga do Gosposke ulice; Grajski trg (če mogoče); Kopitarjeva in Maistrova ulica, ki tvori skupaj s Koroščevo ulico glavno prometno podolžno smer za del mesta severno do Aleksandrove ceste; Prešernova ulica od Aleksandrove do Maistrove; Pobreška cesta od Kralja Petra trga do Tržaške ceste. Ves ostali del Pobreške ceste je last banovine, ki bi ga morala v svoji režiji urediti. Ob priliki regulacijc Pobreške ceste bodo izginili tudi ostanki zidovja pod Magdalcnsko cerkvijo, takozvane »katakombe«, katerih ni bilo mogoče poprej odstraniti, ker so v njih razne napeljave in kanali. — Za lahek promet se bodo uredile Tomšičeva, Smetanova in Krekova ulica. Za vsa ta dela je predvidenih v novem proračunu 1 milijon 600.000 din. Občinski svet je načrte odobril ter sklenil, da se takoi nakupi 200 vagonov granitnega tlaka, ki se bo rabil za tlakovanje v prihodnjem letu. Zgradba novih skladišč in remiz. V Strmi ulici ima mestna občina manjše remize in skladišča, ki pa že dolgo več ne zadostujejo ter se zaradi tega raznovrsten drag material kvari na prostem, ker ga ni mogoče imeti pod streho. Zaradi tega je predložen današnjemu mestnemu svetu načrt za gradnjo novih skladišč in remiz v Strmi ulici, ki bodo zavzela 2160 kvadratnih metrov površine ter bodo cestni in premoženjski upravi za dolgo vrsto let zadostovali. Načrti so od banske uprave že odobreni. Skladišče bo dolgo 72 m, široko pa 56 m. Stroški za zgradbo tega ogromnega skladišča bodo znašali samo 195.000, to pa zaradi tega, ker se bo porabil za gradnjo materijal od stare carinarnice, ki sc podira. Če bi pa rabili nov materijal, bi to stalo nad 1 milijon dinarjev, Sigmund Ruud o Planici Znani norveški skakač Sigmund Ruud, ki je zbolel spomladi ua tuberkulozi in se zdravi že 8 mesecev v sanatoriju Lillehammer v Norveški, je izdal knjigo o svojih potovanjih kot tekmovalec po Evropi in Ameriki pod imeuoiu: »Smučine po 6vetu.« V njej opisuje živahno svoje doživljaje, na koncu pa daje navodila za trening. V knjigi je posvetil 14 strani poglavju: »Planica, največja skakalnica na svetu.« V njej opisuje svoje doživljaje, obenem pa odkriva v dosti neprikriti obliki razočaranje nad naskokom, ki so ga baš v Planici dobili — drugi I lz zanimivega sestava posnemamo: »Ko smo končali naše skoke onstran Atlantika, smo se obrnili proti največji skakalnici sveta, a kje je ta? To jo skakalnica z največjim odskokom. da še odneseš zdrave kosti, Planica v Jugoslaviji. Lela 19114 spomladi nas je bilo 8 Norvežanov, ki smo potovali proti Ljubljani, najbližjemu mestu za Planico. Odpeljali smo so v Planico. Na postaji nas je čakal trener Por Johnson z voli, ki so v tej deželi najpogostejša vprega (?!) Odpeljali smo se d" skakalnice, lmpozantna naprava. Per nam je po kazal točko 75 m v doskočišču. Bilo nam je, kot da so se naenkrat zrušile v nas vse naše stan predstave o skakalnicah. Takoj smo nataknili smu či in skakali. Dopoldne smo postavili 80 m, popol dne 86 m. To niso več vsakdanje stvari, take daljave so bile takrat nepoznano, a osobilo še v Avstriji ali Kar po abecedi jih kosi smrt naše najboljše duhovnike na Goriškem kakor je nekdo pripomnil ob »mrti nepozabnega monsg. Abrama. — Abram, Aljančič, Blažko in sedaj še Bele — vsi eo odšli, kakor bi jih kdo ukradel, v dobi 5 mesecev. Kdo jih bo nadomestil! V najlepši moški dobi, komaj 50 letnega, je vzelo 19. t. m. Venceslava Beleta, župnika in dekana v Kanalu ob Soči. Bridko bo odjeknila njegova smrt v Vipavski in Soški dolini, povsod, kjer so ga poznali in vzljubili. Otroška leta je preživljal v Oseku na Vipavskem. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici, kot kaplan je pasel duše pred vojno v bovški dolini v Podmelcu in med vojno kot vikar v tolminskih Ponikvah, dokler ni prišel po vojni v razdejani Kanal kot dekan. Kjerkoli je deloval, je ta vzorni duhovnik, visoko izobraženi mož in srčno dober človek, pustil neizbrisne sledove svojega delovanja. Zelo lep človek, umetniška duša, plemenit značaj, jc vsakogar, ki je prišel z njim v doliko, najpreprostejšega delavca kakor največjega izobraženca, na mah pridobil. Ni imel le kulturo duha, temveč tudi kulturo srca. Koliko je dobrega storil ubogim ljudem v onih hudih časih, ka je dan za dnem moral poslušati na Ponikvah smrtno in razdirajočo pesem topov na soški fronti, to ve le On, h kateremu je šel zdaj po plačilo za svoja dobra dela. Mnogokrat je pretila nevarnost, da bo vojaška oblast evakuirala Ponikve in sosednje kraje. Velika zasluga, da je to najhujše gorje izostalo, pripada ravno takratnemu agilnetnu vikarju Belčtu, ki si je znal priboriti dostop do najvišjih vojaških ekscelenc in jih pregovoriti, da niso poslali ljudstva v ubijajoče begunske barake. Tudi na leposlovnem in umetniškem polju ;e deloval pokojni Bele. Imel je izredno fin okus za vse lepo in dobro, posebno pa za upodabljajočo umetnost. , Sedaj si šel tudi Ti, dragi Vencelj, za 6vo|im prijateljem, neugnanim soborcem, nekdanjim sosedom pri Sv. Luciji, Abramom. Slednjemu ni bilo dano, da bi spal svoj večni sen ob Soči — »mrtvim živo šumljajoči«. Tebi se je vsaj ena želja izpolnila, da boš počival med svojimi ožjimi rojaki, v domači grudi tam v lepi soški dolini, kjer Tvoj prezgodnji grob ne bo ostal nikdar pozabljen, kakor ne bo nikdar pozabljen spomin na Tvojo vzvišeno osebnost in na Tvojo umetniško, za vse najboljše in najplemenitejše vnelo dušo, Naj Ti sije lepše sonce v onstranstvul Baški. Volitve delavskih zaupnikov preložene Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je pod St. Br. 100.533 z dne 16. decembra 1938 izdal sledeči odlok: »Na podlagi čl. 2, 3 in 12 Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev odločam: 1. Da se volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma za leto 1039. vrše v mesecu februarju namesto v januarju. 2. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov v sezonskih in novoustanovljenih podjetjih, v kolikor te niso izvršene v mesecu januarju, so bodo tudi v bodoče vršile na podlagi 2. odst. čl. 2 navedenih navodil. O tem je obvestiti ministrstvo za notranje posle, vse kr. banske uprave, upravnika mesta Belgrada, Centralno tajništvo delavskih zbornic in vse Delavske zbornice. Zimska pomoč Rdečega križa siromakom Društvo Rdečega križa, ki je pod predsedstvom in pokroviteljstvom Nj. Vel. kneza namestnika Pavla, sc je izkazal, kakor sleherno leto tudi letos pri zimski pomoči siromakov. Ljubljansko društvo te dni deli siromakom razne potrebščine, kakor kurivo, živila in obleko. Ljubljanski Rdeči križ je kupil 7 vagonov premoga, večjo množino moke in obleke. Sredstva je Rdeči križ dobil od mestne občine ljubljanske in pa iz čistega dohodka kresne prireditve na Gradu. Premog je dobilo dosedaj okoli 600 družin, približno 150 oseb je dobilo moko v količini po 10 kg, približno 20 oseb pa je dobilo potrebno zimsko obleko. Rdeči križ zasluži iskreno zalivalo za lo človekoljubno delo. Visoki jubileji kovinarskega dela Pri jeseniških železarnah je že 120 kovinarskih veteranov, ki so delali pri tovarni nepretrgoma 40 do 63 let Jesenice, 20. decembra. Jeseniške železarne, kakor sploh naše gorenjsko železarstvo, so poznane po častitljivi tradiciji kovinarskega dela, ki sega nazaj za tisočletje. Prav letos je univ. profesor gosp. Schmid odkrival nove tovrstne zgodovinske dokaze v Bohinju. Malo je železarskih središč po Evropi, ki bi se lahko ponašale s tako železarsko zgodovino, kot se ponaša miša gorenjska zemlja. Čisto gotovo je, da ima gorenjska kovinarska delavnost, ki je danes združena v železarskih tvornicah na Jesenicah in Ja-vorniku ter v žebljarui v Kropi, med svojimi delavci potomce rodovi n, ki stolet ja rod za rodom opravljajo železarsko delo. Če je bilo že leta 1700. v Bohinju zaposlenih nad 1000 železarjev in oglarjev, je pač jasno, da je naš gorenjski kovinar potomec rodov, ki so delovali kol železarji pri plavžih in po kovačijah v tem železarskem kolu že dolge, dolge dobe. So rodovine, ki po zapiskih pomnijo večstolelno sodelovanje pri železarstvu. V Evropi pa tudi ni železarne, ki bi v svojih obratih imela toliko jubilantov in tako visokih jubilantov, kot jih imajo jeseniške železarne. Če citamo poročila iz evropskih železarskih središč, vidimo, da praznujejo 20, 25 in 30 letnice nepre-Irganega dela pri železarnah. Pri naših železarnah sedaj že tretje leto praznujejo 40 in večletne jubileje iu je v naših obratih že nad 120 jubilantov, ki so pri železarni delali nad 40 let. To je dokaz, da je naš rod zdrav rod, kajti tako številnih delovnih jubilantov nima nobena železarska tvornica. Letos so dopolnili 40 letnico svojega nepretrganega delovanja pri Kil) sledeči jubilanti: Kleč Jakob, Ravnik Štefan, Justin Franc, Korošec Janez, Vernik Tomaž, Kristan Franc, Mirtic Janoz, Šporn Franc, Kos Jakob, Ambrožič Vincenc, Er-bežnik Jernej, Kunstelj Jožef, Šranc Miha, Lukan Anton in Tarinan Janez. KID je tudi tem priredila lepo slavje v tovarniški kazini. Dvorana, kjer je bila slovesnost, je bila okrašena z državnimi zastavami in s kovinarskimi znaki. Poleg vseh jubilantov, ki so vsi še zdravi in krepki, tako da bi nekaterim pripisali komaj 40 let starosti, kaj šele '10 let dela, so se slovesnosti udeležili tudi vsi obralovodje in prokuristi. Med svoje jubilante sta prišla tudi generalni ravnatelj g. C. Noot in tehniški ravnatelj dr. inž. H. Kliiiar. Najprej so fe vsi skupaj slikali, nato pa je prokurist inž. Petrovčič iniei lep nagovor, v katerem je čestital jubilantom k dolgoletnemu vestnemu in uspešnemu delu. Nato je g. Kuhar v imenu ravnateljstva razdelil med jubilante vsakemu po l(KK) din in lepo pob valilo diplomo. Za jiočastilev se je v itnp-nt; jubilantov zahvalil g. Ambrožič, ki je v lepih besedah popisal takratne delovne prilike. Omenil je, kako so Jeseničani v tistih časih borno živeli v lesenih hišicah, danes pa stojijo tu palače in cvete trgovina, obrt, kultura in prosveta. Vso lo je ustvarila podjetnost, ki naj živi v dobro podjetja in v dobro prebivalstva. Govorili so še jubilanti Justin. Lukan in drugi. Zanimiva jo Bila ta povest iz dobe pred pol stoletjem. Poleni je pozdravil jubilejni zbor novi ravnatelj gosp dr. inž. Klinar v slovenskem jeziku. Bi lo je prvič, da ravnatelj KID nagovori svoje so- delavce v domačem jeziku in celo v gorenjskem narečju. Nastop gospoda ravnatelja je bil prisrčno sprejet. Gosjiod ravnatelj je dvignil časo na zdravje jubilantov in sam intoniral domačo pesem: »Kolkor kapljic lolko lol...« Stopil je med svoje rojake ravnatelj-domačin in zaorile so slovenske pesmi. Četudi 20 let odsoten, pa je še sam popravljal melodije in vodil zbor jubilantov. Jubilanti so se zahvalili ludi prvemu delavcu KID predsedniku gospodu AVestnu, kateremu so poslali brzojavni pozdrav. Na loj prisrčni slovesnosti so 6e sj>oni-ii i li ludi umrlih tovarišev, s katerimi so pred 40 leti šli skupaj na delo ler velikega tehniškega pionirja, umrlega gospoda ravnatelja inž. Dostala. Ves večer jo potekel v najbolj prisrčnem razpoloženju. 'Jubilantom čpslilnnio tudi mi in jim želimo, da bi dbtakali najvišjo starost v najboljšem zdravju. ZZD živahno deluje Zveza združenih delavcev je imela 16. in 17. decembra strokovni tečaj, katerega se je udeležilo nad 70 članov delegatov iz raznih krajev Slovenije. Na tečaju so govorili predsednik ZZD France Prcžclj, urednik »Slovenskega delavca« Andrej Križman, strokovni tajniki ZZD 1'eler Rozman, Franc Luzar in Drago Višnar, dalje inž. Sodja, Jože Langus in Albin Breznik. Bodoči delavski poslanec Rudolf Smersu je imel predavanje o naši socialni zakonodaji. V soboto je počastil tečaj tudi minister dr. Miha Krek, ki je imel pomemben govor. Tečaj sta zaključili predavanji tajnika centrale ZZD Slavka Grebeuška in podpredsednika ZZD Milka Pirilia. Po uspelem strokovnem tečaju je imela centrala ZZD v nedeljo, 18. decembra, v veliki dvorani Delavske zbornice svojo plenarno sejo. Seje se je udeležilo nad 100 delegatov krajevnih edi-nic ZZD. Poročilo o položaju je dal predsednik centrale France Preželj, ki je v svojem govoru orisal delo ZZD in drugih gibanj. Na seji je bilo sprejetih več sklepov. Soglasno je bil sprejet predlog glede društvenih pra|iorov posameznih edinic in zastave centrale ZZD, katere načrt je vzbudil med delegati vpliko veselje. ZZD bo impla odslej tudi svojo delavsko himno ter je soja sklenila, naj ZZD vodi sitematičeu boj proti niark-sizmu-boljševizniu in zato naj se ustanovi posebna kulturna sekcija protiboljševiške obrambe in se v lom smislu preuredi poslovnik. Predsednik Pre-žplj jo zaključil plenarno sejo s pozivom na delegate, naj nabirajo nove člane ZZD in širijo svoj delavski stanovski list »Slovenski delavec« po vseh delavskih središčih. KINO SLOGA, telefon 27-30 i Ob 16., 19. in 21. uri Krik: džungle Warner Bazter, luna Lang Opasnosti iu strahote divjih predelov Afrike Gorenjski kovači pred 50 leti. — Slika kaže može-kovače ene izmene v Radovni. Danes so v Radovni le še razvaline. V tisti dobi pa so tam predelovali javorniško železo. Jugoslaviji. Kot bliskovit požar so šle te vesti v 6vet. Zinugal je Birger s 87.5 m. Ogromno navdušenje, nov svetovni rekord. A ne samo to, ta tekma je bila obenem za vsakega skakača, poleg nas so bili še Avstrijci in Jugoslovani, tudi njegov osebni rekord. Vsakdo je postavil z lahkoto najdaljši skok v svojem življenju. Planica je bila ta dan za nas skakače triumf, ki ga nikjer drugje na svetu nismo mogli doživeti. — A nam še-ni dalo miru. Šli smo znova, padale so kolosalne daljave, končno Birger 92 m z jasnim in čistim stilom, 6pet nov svetovni rekord, in jaz 95 m, a sem se dotaknil tal, toda tudi nov svetovni rekord. Veselje Jugoslovanov je presegalo vsa pričakovanja. Njihova država je poslala mahoma domovina svetovnih rekordov! Mednarodna smuška federacija ni bila zadovoljim s teuii rezultati in je grajala velike skakalnice. Toda sen o 100 metrih se je pojavil in sloji. Leta 1935 so prišli zo|iet štirje Norvežani, Poljaki, Švicarji, Avstrijci, Čehi in Jugoslovani. Norveška zveza je svojim zabranila start. Smatral je prireditev v Planici kot lov za senzacijami in za materialnim dobičkom Reidar je skočil dan pred tekmo 19 m Stometrski skok se ni posrečil, ludi naslednji dnn ne, ko je zmagal Marusparz in so bili naši tekmovalci med gledalci. lz trme (!) do Fise so zgradili Jugoslovani leta 1036 novo. še večjo skakalnico v Planici. Tokrat res niso štedili z dimenzijami. Napravili so lesno konštrukcijo, visoko za trinadstropno hišo! Kritična točka je pri 120 m in šele nad 100 m bodo skoki dobri. Za skakače gotovo težka naloga, niso si bili na jasnem, kako bo šlo. Toda priznati je treba, skakalnica napravlja gotovo zelo ipp vtis in imponira. Smuški klub, ki je zgradil to skakalnico, jo je namenil za scnzacijo, poleg nje pa je zgradil še eno za 60 m in eno za 25 m. Planira bodi skakalni ceutei Srednje Evrope — so kal-kulirali Jugoslovani! Za prireditev je bil razpis na 60 metrski skakalnici. Ko smo prišli Ija, je bil sneg na lej skakalnici epihan in nihče si ni dal truda kaj ukreniti. Više leži velika skakalnica, ta pa je bila skoraj gotova in pripravljena in negovali so jo kot kakega otroka. Aranžerji so uam pokazali položaj, češ na 60 metrski skakalnici so ne da nič napraviti, kaj ko bi skakali na veliki — in lo z najbolj samoposebi umevno naivnostjo, ki si jo je mogoče misliti. Za nas je bilo nerodno, dovoljenje se je glasilo za 60 m. Zalo smo telefonirali v Oslo in dobili dovoljenje za 80 m. Pričeli sino pobliže ogledovati veliko skakalnico. Sedaj smo šele spoznali, da omejitev na 80 tn ne bo lahka stvar. Doskočišče je ravno do 60 m in niti do 70 metrski skoki niso ugodni (Novšak pa je skočil 43 m! Op. ured.), kajti do sem je doskočišče položno. Nc gre za to, da se skoči 80 m, toda kaj bo s tekmovalcem, če bo skočil izpod 70 m! Pa tudi občinstvo hoče videti tekmovanje in navzoči so bili poleg nas najboljši Švicarji, Avstrijci, Čehi in Jugoslovani, ti tudi hočejo pokazati svoje najboljše. Nadaljevali smo ogled. Ogromne dimenzije. S sodniškega stolpa opazujemo smuk tekmovalca s starla. Doseže kolosalno brziuo od 80 do 90 km. To pomeni za skakača ogromno zbranost, da se vzdrži. Pa vendar bi šli tudi mi radi med skakače in skakali s te veličastne skakalnice. Toda imamo omejitev. Start se nahaja visoko nad drevesi. V ozračju morejo poslati morebitni zračni tokovi usodni. Toda dan je miren in sneg prav dober. Prvi je startal Jugoslovan, smuči drži dobro, po zraku naglo krili z rokami in pristane na 75 m. Culi smo, kako so rezale smuči zrak. Naslednji je Rirger. ki namerava poizkusiti skok 80 m in slarta 15 m niže kot Jugoslovan. Vzel pa je prevpč jtred-klona, prislal na 93 m, padel, se odbil kot žoga in pristal znova na 100 m, nato se je odkolalil navzdol. Telefon nani pove, da se mu ni nič zgodilo. Za njim je startal še Kninersdorfer, tudi padec, a nalo so skakalnico zaprli. Vsem nam je odleglo, na vrsti sem bil jaz. Z vespljpm sem šel po stopnicah navzdol. To je nečloveško! Pred nekaj leti sem razdelil skakalnico v gest skupin. Za one preko 100 m nisem našel primerne oznake. Sedaj jo imam, dala jo je Planica. Nečloveški padec! V nedeljo je bila tekma, mi smo šli med gledalce, kajti naša zveza ni hMela imeti nič skupnega s temi lovi za rekordi. Zmagal je 17 letni Avstrijec Bradi. Toda pravega uspeha ni bilo, niti s polnim startom niso dosegli rekordov. Popoldnp so nadaljevali in Bradi je skočil 101.5 m. To je bilo navdušenja! Občinstvo je prejelo svoje za vstopnino. Tekmovalci tudi. Izjema smo bili mil Pred več leti smo skakali svetovni rekord 84 m in 86 m v Villarsu. Takrat so 6e pojavili glasovi, da je teoretično mogoče skakali tudi do 120 m. Jaz sem bil takrat o tem prepričan. Lelos je skočil Bradi v Planici 107 m daljave in nekdanja utopija za mnoge od 120 m se vedno bolj približuje, na podlagi izkušenj, ki jih jo dala Planica, je ta daljava le še vprašanje časa. Toda vendar se mi zdi. da je šlo po Villarsu prenaglo navzgor.« Tako Sigmund Ruud. Iz vsega opisovanja zveni vedno bolj očitno mešanica navdušenja za skakalnico iz strahu pred dimenzijami. Np pojasni pa, kako je mogoče, da je skakalnica, ki je mojstrom skakanja, kot so Norvežani, vzbudila toliko strahu, da so jo smatrali za »nečloveško«, dala tako sijajne prilike za uspeh Avstrijcem, Čehom in nam, ki bi se včasih z Norvežani sploh ne smeli primerjati. In da je kljub ogromnim daljavam, doseženih na njej, odstotek padcev vedno manjši, leta 1938 izmed vseh skokov le en padec, a nikdar kake nesreče. Zadnja pot Marije Megušarjeve Selca, 19. decembra. Vprav sedaj, ko je narava oddala svoje poslednje sadove in lega k počitku je umrla in legla v hladni grob tudi blaga, krščanska Megušarjeva mama. Devet otrok je dala slovenski zemlji, dvoje jih je umrlo že pred njo, drugi pa so ostali izpolnjujoč materine dobre nauke. Megušarjeva mama je bila ena izmed tistih dobrih žena, ki sc ni nikoli postavljala v javnost. Tiho, skromno je živela in delila dobrote, lako da ni vedela levica kaj je dala desnica. Vsa je bila posvečena le svojemu delu in otrokom, kamor ji je velevala njena globoka vera. Sedem odraslih otrok sc je sklonilo v soboto popoldne nad svež grob svoje mamice, potem ko so s svojimi znanci in prijatelji molili pri sv maši zaduš-nici za pokoi njene duše. V spominu na dobro mamico so zajokali tudi številni drugi, ki so jo poznali in bili deležn: njene dobrote. Omeniti moramo, da so se udeležili sv. maše zadušnice in njene zadnje poti poleg drugih ludi številni sorodniki in prijatelji pokoj-nice. Pogreba so se udeležili tudi kranjski župan g. Češenj, narndn; poslanec g. Brodar, tovarnar g. Jo-šo Zabret iz Britofa, industrijalec g. Gorjanc, trgovec g. Kokl, g. Karel Ham, iz Stražišča pa tovarnar g. Šifrer s soprogo in drugi. Vsi, ki rmo poznali blago Mcgušarjevo mamico bomo molili za pokoj njene duše. Kaj pravile ? Večkrat slišimo govorili o tem, da ima ludi svet svojo vest. Ob priliki zadnjega preganjajo Zidov smo mnogo brali, da se je zbudila svetovna vest in preganjanje Judov obsodila. Gotovo je, da so se katoličani povsod pridružili protestom, ki jih je izražala svetovna vest zaradi židovskega preganjanj^. Od katoliške strani je bilo celo z najvišjega mesta obsojeno preganjanje ljudi samo zaradi njihovega pokolenja. Ko to ugotavljamo, pa ne moremo kaj, da ne bi stavili vprašanja, kje je bila svetovna vest, ko so bili katoličani preganjani zaradi svoje vere? Kaj smo namreč doživljali? Ako so Judje preganjani, potem se zgane ves svet in katoličani so prvi, ki protestirajo proti takemu nasilju. Če pa so preganjani katoličani v Rusiji, v Mehiki, v Španiji in po drugih evropskih državah, potem se ves svetovni tisk in vsi polilični krogi, da, celo liga za človečanske pravice, zavije v presenetljiv molk. rariški >Malin« je zaradi tega upravičeno zapisal: »Kjer so preganjani Judje, preganjajo tudi krščanske cerkve. Tako vsaj je povedal vodja socialistov Leon Blum. Vedeti pa moramo, da so v naši soseščini dežele, ko katoličani niso le preganjani, ampak mučeni. Predvsem je lo primer v rdeči Španiji.« ln la ne katoliški list nato opozarja na ugotovitve španskega kardinala pri-masa, po katerih so rdeči od lela 1030 do 1037 umorili 17 škofov in nad G000 duhovnikov. l'se te duhovnike so na najbolj prostaški način pred smrtjo mučili. »Kardinal ima seznam njih imen, prav lako ludi izjave prič, ki morajo vsakega navdati z grozo. Trupla umorjenih duhovnikov so izobešali v mesnicah. Duhovnike so polagoma sežigall, ko so jih še prej skoraj do smrti pobili. Priče potrjujejo, da se je eden izmed rabljev bahal: >Jine pa ob 17, izvzemši delikatesne, ki zapirajo '■ svoje obratovalnice oh 19. Kupujoče občinstvo na-j prnšamo, da upošteva naredbo in se preskrbi pravočasno z nakupom blaga za božič. Združenje trgovcev. I Tiio: Theo Lingen — JennvJugo — Harr* Liedtke v krasni film.drami is današnjega snovanja in življenja Ob 16., 19. in 21. uri NEVARNA. IGRA KINO MATICA 21-24 I K zadovoljnim in sreinim božiinim praznikom spada Sveta noč - blažena not 1 Reveži prezebajo, ker nimajo gorke obleke in obutve. Revež je tvoj bližnji, tvoj brat. Poglej takoj vse shrambe, če nimaš kako obleko, katero lahko pogrešiš, kake ponošene čevlje itd., ter oddaj takoj v Karitativni zvezi v Marjanišču, Poljanska cesta. Pomisli,, kako bi ti bilo pri srcu, če bi prezebal ti, ali kdo izmed tvojih, katere ljubiš! To ti bo prineslo vesele božične praznike. 1 Družina Kurent-Bajuk daruje za Vincenci-jevo konferenco sv. Krištofa, v počastitev spomina umrle ge. Line Reven, 100 din. Bog plačaj! Važno sporočilo Paul Richltr in Ani Harlmann v (1. vlogah I Klim o pesmi miru. ljubezni in sprave. Čudovito lepi naravni posnetki I---- ■■—■ iiiiaiiiiiiiiiMnniiiiiiiiiaiiii mini mini......i.....i........... da si ie danes ogledate naš prekrasni iilm, ki Vam predofuje zgodovinsko ozadje o postanku prekrasne popularne ho?.it'ne pesmi skladatelja Fr. Gruber/a Predstave ob 16., 19. in 21 uri _ Kino Union Telefon 22-21 V nedeljo 18. deccmbra je bila zlata nedelja in so bile v Ljubljani vse trgovine odprte. Pri nas smo imeli takšen naval kupujočega občinstva, da nam ni bilo mogoče vse naše cenjene odjemalce iz mesta kakor tudi iz okolice, postreči, kljub znani solidni in prikupljivi postrežbi. V polnem zaupanju .dobrega in cenenega nakupa pri nas, so naši kupci potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto in si izberejo blago katero so bili namenjeni kupiti sebi in za darila svojim ljubljencem. Mnogo strank je moralo oditi, ker niso prišle na vrsto in so nam zagotovile z besedami; saj smo vaši odjemalci, vrnemo se k vam še ta teden pred prazniki. Zavedamo se zaupanja naših cenjenih odjemalcev do nas, pa vse eno prosimo vse, kateri v nedeljo pri nas niso prišli na vrsto za nakup, da nas obiščejo čimprej, dokler je še zaloga popolna. Prosimo pa tudi vse druge, da nas obiščejo v lastno korist preden se odločijo k nakupu oblačil za sebe ali pa za darila. Saj naši izdelki prinašajo vsakomur trajno veselje in zadovoljstvo v hišo. TIVAR OBLEKE: ANTON BRUMEC LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 53 Nasproti glavne pošte, TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA! TIVAR OBLEKE OB VSAKI PRILIKI! TIVAR OBLEKE VODIJO V TEJ STROKII Božična darila za skromen in razvajen okus nudi damam, gospodom in otrokom v bogati izbiri, a po nizkih cenah- veletrgovina mode, galanterije in igrač Ivan Samec. Ljubljana. Mestni trg 21 1 Za božičnico najrevnejših v stari cukrarni so dobrosrčni ljudje že pričeli pošiljati darila v kuhinjo samo v cukrarni na Poljanskem nasipu šl. 40. Prvi je pokazal svoje dobro srce za mestne reveže znani trgovec s kislini zeljem in repo g. Gustav Erklavec iz Povšetove ulice 10, ki jo za božičnico daroval 70 kg svojih delikatnih izdelkov. Sedaj pa čakamo še na tiste dobrotnike siromakov med mesarji in prekajevalci, ki h kislemu zelju pošljejo še klobase, da bodo reveži imeli o božiču zares velik praznik in se s hvaležnim srcem spominjali svojih dobrotnikov. Vsi dobrotniki revežev so vabljeni na božičnico, ki bo v petek 23. t. m. ob 17 popoldne v stari cukrarni, da spoznajo dobri namen mestne uprave in res izredno velike prostore prepotrebnega novega mestnega zavoda za najpotrebnejše siromake našega mesta. Vsem velikodušnim darovalcem najlepšo zahvalo v imenu revežev in v imenu mestnega poglavarstva! 1 Za mestne reveže so darovale stranke v hiši dr. Frlana Franca v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 18, 200 rlin namesto venca na krsto pokojne gospe hišnega gospodarja. Plemenitim darovalcem se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. 1 Dve nesreči. Včeraj zjutraj okoli 8 6e je na šentjakobskem mostu zgrudil 41 letni čevljarski pomočnik Anton Zupan, stanujoč na Gradu. Na poledenelih tleh mu je spodrsnilo. Pri padcu si je nalomil hrbtenico. Prenesli so ga na trnovsko stražnico, odkoder so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Zaenkrat njegovo stanje šc ni nevarno. — Iz Dvoršakove ulice so ob polil prepeljali reševalci pasarskega pomočnika Staneta Ulčarja, ki je uslužben pri »Naši slogi«, v bolnišnico. Imel je pri delu opravka s kemikalijami ter je po nesreči zanesel troho tegas trupa v U6ta, nakar je omedlel. Njegovo stanje ie 6icer nevarno, vendar ne brezupno. Gledališče Drama. Sreda, 21. dec.: »Brezov gaj«. Red Sreda. — Četrtek, 22. dec.: »Labodka«. Red A. — Petek, 23. dec.: Zaprto. (Generalka.) Opera. Sreda. 21. Zaprto. — Četrtek, 22. dec.: »Ljubavni napoj« (Kapljice za ljubezen). Gostovanje tenorista Cristy Soiarija. Red Četrtek. — Petek, 23. dec.: Zaprto. (Generalka.) Prireditve in zabave Cankarjev koncert v počastitev 20. obletnice smrti slavnega pisatelja bo drevi ob 20 z naslednjim sporedom: Najprej jc kratka uvodna beseda. Nato sledi recitacija Ivanu Cankarju, ki ja je napisal Čurkovski. Prvi nastop zbora je naslednji: Štefanovič-Pregelj: Družnost; Mokranjac: Prva Ru-kovet; Mirk: Mornarska — nato recitacija odlomka iz drame »Hlapci«. Sledijo zbori: Gotovac: Ponuda dragoga in dve ruski narodni, prirejeni od Slavljanskega, Recitirala se bo Cankarjeva pesnitev Sultanove sandale. Zbor zapoje Matzove tri narodne iz dubrovačke renesanse. Steinava: Grelo je jasno sonce. Schumanovo: Sanjarjenje, Grečani-nov: Lan, in Tajenjev: Vzhod sonca. — Mešani in moški zbor Delavskega pevskega društva »Cankar« vodi Kristo Perka Koncert bo drevi ob 20 v mali filharmonični dvorani. Leto Kili), v Ljubljani. Po meslu odmeva trušč proleslanlslva in reformacije, plemiči so neprikriti cesarjevi sovražniki. Mogočna prolirefornincijn z visokim zaletom prodira vsepovsod. Na škofijskem Danes ie povsod dobite lepe, dobre in poceni zimske suknje in obleke. Dubite pa tudi še boljše Toda oblačila „TIVAR", presegajo danes vse v kvaliteti, izdelavi in nizki ceni. Največja in najbolj sortirana zaloga: Anton Brumec, Ljubljana Praiernova ul. 54, nasproti Glavne poŠte. TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA. OB VSAKI PRILIKI! prestolu v Ljubljani sedi veliki protireformator Tomaž Hren. Vsa Kranjska se pripravlja na nekaj velikega, odločilnega. Jezuitske šole vzgajajo mlade plemiče. Cvet plemiške mladine raste v teh letih v Ljubljani. Boji, zarote, igre, dvoboji, romantika, sijaj, knežji dvorci, vse se giblje po bleščečem tlaku, v deželo prodira barok. Na praznik 26. decembra imate priliko, da vidite staro Ljubljano, kakršna je bila, v frančiškanski dvorani. Cankarjevo proslavo priredi v četrtek, 22. t. m., literarni krožek »Polet« na I. drž. realni gimnaziji v gimnazijski telovadnici (na dvorišču), to je na bivši realki, katero je tudi Cankar obiskoval. Začetek je ob 18. Vstop prosti Predavanja Družina ln karitas je naslov karitativnemu predavanju, ki ga bo imela drevi ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union ga. Milica Grafenauer-jeva. Vstopnine ni. Prijatelji krščanske karitas vljudno vabljeni! Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 bo imel predavanje gosp. dr. Franta Mis pod naslovom »Zdravje in sreča družine. »Sedejeva družina« vabi svoje člane in prijatelje k predavanju zanimive vsebine, ki bo v četrtek, dne 22. t. m., ob 20 v Rokodelskem domu. Predaval bo g. dr. J. Lovrenčič. — Odbor. Sestanki Zadruga Dom učiteljic vabi na sestanek, ki bo v sredo 28. decembra ob 9 dopoldne v Učiteljski tiskarni. Poleg društvenih poročil bo tudi predavanje tov. Vodetove: »Učiteljica v službi svojega naroda«. Lekarne Nočno službo imajo lekarno: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Uustar, Šelenburgova ul. 4. No dovolite, da Vam kukavica znesa jajce ▼ Vaše zdravje! originalna, naravna ln zdravilna je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitekl Maribor m Ker se pojavlja pred vsakimi božičnimi prazniki čezmerno navijanje cen mleku in mlečnim proizvodom, se opozarjajo vsi prodajalci na mariborskem trgu, da se bo proti tem navijalcem cen postopalo po zakonu o pobijanju draginje. m Banke in denarni zavodi bodo v soboto, dne 24. t. m. v Mariboru ves dan zaprti. m Redka lovska trofeja. G. Voršič iz Sv. Lenarta v Slov. goricah je ustrelil belo fazanko, g. Saulner iz Slov. Bistrice pa črnega fazana. Obe redki ptici je nagačil preparator g. Valner ter ju je razstavil v svoji izložbi v Slovenski ulici 18. m V Ljudski uuiverzi v Studencih predava jutri, v četrtek ob 7. zvečer primarij dr. Brezov-nik o samaritanski pomoči ljudem. m Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru ima drevi ob 20 v Gambrinovi dvorani svojo božičnico. m Prisrčno zahvalo izrekamo šefom tovarne Avgust Ehrlich za velikodušno pomoč k naši bo-žičnici, ravno tako se zahvaljujemo upravništvu Zadružne gospodarske banke, da nam je dala na razpolago brezplačno svojo dvorano, ter vsem ostalim darovalcem in vsem, ki so s svojim delom in trudom pripomogli k uspehu. — Delavska godba tovarne Ehrlich. m Razburjenje v nočnem zabavišču. Ko so včeraj v zgodnjih jutranjih urah zapuščali zadnji gostje neki mariborski nočni lokal in so odhajale iz lokala tudi že artistinje, je opazil direktor podjetja, da ena plesalka še ni prišla iz garderobe. Zaradi tega je pogledal v garderobo za artiste ter prestrašen opazil plesalko, ki je ležala nezavestna na tleh. Dekle si je prerezalo na levi roki žile. Slučajno sta bila to noč v lokalu dva zdravnika, ki sta nudila nesrečnici prvo pomoč ter ji ustavila kri. Zakaj si je hotela vzeli življenje, ni znano. Ker ni izgubila preveč krvi, je že izven nevarnosti. Zeiss Punktal očala so najlepše božično darilo, Samoprodaja E. PETELN, dipl. optik, Maribor, Grajski trg m Huda nesreča železničarja. Na postaji v Prevaljah se je nevarno ponesrečil 50 letni kurjač Simon Merkuš iz Maribora. Ko je pri popoldanskem vlaku, namenjenem v Maribor, polnil na prevaljski postaji lokomotivo z vodo, se mu je zdrsnilo na ledenih tleh pri tem pa ga je udarilo dvigalo črpalke s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja. Nezavestnega so pripeljali z njegovim vlakom v Maribor ter ga spravili v bolnišnico. m Vlom v podstrešje. V Kolodvorski ulici 3 je nekdo vlomil v podstrešno shrambo ter je odnesel šivilji Ani Vudler perila in obleke za 1500 dinarjev. Gledališke Sreda, 21. decembra: Zaprto. Četrtek, 22. decembra: ob 20 »Kralj na Be-tajnovi«. Red B. TIVAR OBLEKE zimske suknje so darila trajnega veselja in hvaležnega spomina. Največja in najbolj sortirana zaloga: Anton Brumec, Ljubljana nasproti Glavne poŠte, Preiernova ulica Svetovna industrijska proizvodnja Najnovejši statistični mesečnik Zveze narodov Sa december prinaša tudi podatke o svetovni industrijski produkciji do septembra 1038. Obenem prinaša tudi grafikon, ki kaže ta razvoj v 4 najvažnejših industrijskih državah na svetu: v Angliji, Franciji, severnoameriških Zedinjenih državah in Nemčiji. Najstalnejši razvoj industrijske produkcije navzgor kaže Nemčija, katere industrijska proizvodnja je dosegla v septembru 1938 130.2% stanja iz leta 1929. V teh podatkih je vpoštevana tudi Avstrija. Francoska industrijska produkcija ne more priti iz krize: za september 1938 jo ceni Zveza narodov na 70% stanja iz leta 1929. Angleška industrijska produkcija je lsni dosegla svoj višek s 123.7% stanja leta 1929. v tretjem četrtletju 1938 pa je znašala le še 108.5% že omenjenega stanja. Najizrazitejše fluktuacije pa kaže severnoameriška industrijska proizvodnja. V USA je proizvodnja padla od avgusta 1937 do novembra 1937 od 98.3 na 74.8, letos pa se je padec nadaljeval ter je prispela industrijska produkcija severnoameriških Zedinjenih držav maja 1938 na 63.9% stanja iz leta 1929., od tedaj naprej pa je začela industrijska produkcija zopet rasti in je dosegla novembra 1938 že 84.0, kar pomeni, da je višja kot novembra lani, dočim je bila še oktobra letos nižja kot oktobra lani (oktober 1937 86.6, 1938 80.7, november 1937 74.8, november 1938 84.0.) « ' a R0VAUMC-UNI- UNITED KIN6D0M --- FRANCI v- Lx ■ ■ ...... rv s ^s -a ^ / i \ / ' v v \ — CTATS-UNIS-US A — ALLEMA6NC -6ERMANT ■ ■ 1 i i 1 i ■ 1 1 i L' J-Li 1 1 J LII.I , 11., 11 ■ *,, 1936 140 130 HO HO IOO 90 eo 1937 (938 Razvoj svetovne industrijske proizvodnje (rudarske in manufakturne) nam kaž/e naslednja tabela v % stanja iz leta 1929, katerega smatra Zveza narodov za normalno leto: svetovna brez Rusije Evropa Severna brez Rusije Amerika 1929 100 100 100 1932 63.8 71.9 54.4 1936 96.4 101.4 &S.9 1937 103.5 110.8 93.4 september 1937 104.9 113.0 94.3 junij 1938 88.0 107.4 66.3 julij 1938 ' 89.9 106.3 71.1 avgust 1938 91.0 104.4 75.1 september 1938 93.7 108.0 77.2 f; Indeks za severno Ameriko obsega poleg Zedinjenih držav še Kanado, ki ima tudi znatno industrijsko produkcijo in zelo slične gospodarske razmere kot Zedinjene države. Evropska industrijska produkcija je stalno višja kot ameriška, če jo primerjamo z letom 1929., posebno zaradi dviga v Nemčiji. Nadalje prinaša mesečnik tudi podatke o razvoju zalog 24 najvažnejših kmetijskih proizvodov in surovin na svetu. Indeks zalog je narastel od junija 1937 do septembra 1938 od 79.7 na 108.7 (stanje iz leta 1929 je vzeto kot 100). Pripominjamo, da je bilo stanje junija 1937 najnižje v letih krize. Statistika obsega kmetijske proizvode, kjer je indeks narastel od junija 1937 do septembra 1&38 od 74.6 na 97.0, indeks zalog surovin pa je narastel v istein času od 83.3 na 117.0, kar kaže, da je sedanja kriza proizvodnje zadela predvsem surovine kot dobavitelje industriji. Svetovna trgovina Končno so objavljeni tudi podatki o svetovni trgovini, iz katerih je razvidno, da je vrednost svetovne trgovine od septembra 1938 na oktober 1938 narasla od 2.118 na 2.245 milij. zlatih dolarjev (stare paritete) ali v odstotkih stanja leta 1929. od 39.0 na 41.3. Pripominjamo, da je lani oktobra znašala vrednost svetovne trgovine (76 držav) 2.640 milij. dolarjev ali 48.6% stanja iz leta 1929. Kljub nazadovanju v primeri z lanskim letom moremo vendar letos ugotoviti nadaljni dvig svetovne^ trgovine v oktobru, kar je v časih, ko smo preživeli težko krizo, zelo značilno. Cene Iz podatkov o gibanju cen posnemamo, da je Ljubljanska Kreditna banka. Poroča se nam, 3a je uprava banke na seji dne 17. t. m. sklenila počenši s 1. februarjem 1939 v celoti likvidirati vse stare vloge na vložne knjižice in tekoče račune do 15.000 din. Nadalje se izplača na kapital vsem starim vlagat iljem do 50.000 din 10% kvoto, vlagateljem preko 5(j000 din pa 3% kvoto. Banka je na ta način likvidirala 57% svojih starih kre-ditorjev. Uprava banke je nadalje vzela na znanje ooročilo ravnateljstva, da je v letošnjem letu pri-akovati ugodnejši bilančni rezultat kot lani. V teku so priprave za ustanovitev podružnic v Belgradu, ki bo kot edini predstavnik slovenskega denarništva v prestolnici, pričela poslovati s 1. februarjem 1939. Likvidacija. Labor, gradbena d. d. v Zagrebu. Tekstilna industrija Milan Brpič v Zaboku dd. sklicuje izredni občni zbor delničarjev za 27. decembra 1938, kjer bodo sklepali o likvidaciji družbe. Izvenkonkurzna likvidacija je odobrena »Agrarni štedioni, d. d.« v Zlatarju (savska banovina). Proračun novosadske zbornice za 1939 znaša 1,992.000 din v dohodkih in ravno toliko v izdatkih. Doklada znaša 7%. Posebej znaša proračun Zavoda za pospeševanje obrti 356.600 din, Kemičnega laboratorija v Horgošu pa 207.495 din tako v izdatkih kakor v dohodkih. Cerkveni vestnik Za mladino ljubljanskih šol. Prvi, januarski zvezek »Bogoljuba« - 1939 je že izšel. V predelku »Razno« beremo, da bo misijonski dan za ljubljansko šolsko mladež 28. decembra (sreda po Božiču). God Nedolžnih otrok je kaj primeren, da se povabijo deležniki in deležnice »Dejanja svetega detinstva Jezusovega« k skupni cerkveni pobožnosti, pri kateri se ob jaslicah spominjajo ljubezni božjega Deteta, hkrati pa tudi onih betle-hemskih otrok, ki so kot prvenci prelili za Jezusa svojo kri in tako prejeli krst krvi. Spominjajo se pa tudi onih poganskih otrok, ki sicer ne umirajo pod mečem krvnikov, pač pa v temi zmot in nevere in poganstva. Rešitvi teh nekrščenih revčkov jo namenjeno sveto Detinstvo. Praznovanje dne 28. decembra naj poživi hvaležnost naše mladine za dar svete vere, obenem pa naj obudi živo zavest, da zadeva poziv Jezusov »Pojdite in učite vse narode...« tudi nas in celo mladino, če ne naravnost, pa posredno. D. sv. D. daje priložnost, da se že nežni otroci uče in nauče ljubiti svojo duhovno mater — sveto Cerkev in širiti kraljestvo Kristusovo na zemlji. Da hi bili tudi sami deležni božjega blagoslova in pomoči in da bi se tem bolj utrdili v pravi veri, v ta namen bo zanje 28. decembra v uršulinski cerkvi ob osmih zjutraj sveta maša. Isti dan ob štirih popoldne pa ho misijonska hožirnica z nagovorom, božičnim petjem in izrednim blagoslovom dečkov in deklic. Nagovor bo imel in božično petje vodil gen. lektor p. Krizo-stom Sekovanif, frančiškanski gvardijan. Trosimo prav posebno vse gg. katehete ln voditelje Križarjev in Klaric, da pripeljejo svoje skupine ta dan v uršulinsko cerkev. Lepo petje teh vrst je že lani vso pobožnost očividno poživilo. Božično petje pri sv. maši in deloma pri popoldanskem sv. opravilu bo oskrbel uršulinski rer-kveni pevski zbor. Pri sv. maši bo priložnost za sveto obhajilo. — Šk. vodstvo D. sv. D. Vestnik »Dejanja sv. d o t i n s t v a Jezusovega«. letno poročilo za 1938 —• z izkazi darov, z zanimivo in vzgojno vsebino in nekaterimi slikami — je izšel. Gg. poverjeniki ga dobe v znani ljubljanski prodajalni devorionnlij Nični a n. Tudi novim poverjenikom je na razpolago. Istotam lahko zahtevajo sprejemne podobice in JilKtinstvene« svetiujicc za vpeljavo D. sv, D, državah (podlaga so cene v 1. 1929. kot 100): avg. sept. okt. nov. Nemčija 77.2 77.0 77.0 Belgija 72.9 73.1 72.5 71.7 Francija 103.5 104.0 105.9 107.5 Madžarska 79.3 81.8 80.2 Italija 97.3 98.0 _ ._ Holandija 71.0 70.7 71.1 70.4 Poljska 57.2 57.1 56.9 _ Romunija 76.6 77.2 76.0 _ Anglija 76.2 76.0 75.8 74.7 Švica 74.6 74.7 749 75.1 Švedska 913.4 90.7 91.4 _ Jugoslavija 76.3 77.5 76.3 M USA 82.0 82.2 81.4 — Iz te razpredelnice je razvidno, da cene v septembrski krizi niso znatno narasle in da beleži cela vrsla držav tudi padec cen na debelo, kar se je posebno poznalo v novembru. Edino v Franciji kažejo zaradi posebnih razmer cene stalno naraščanje. Nadalje se je zvišal tudi indeks v Švici od oktobra na november. Palma Kavčuk. Okrožno kot trgovsko sodišče v Zagrebu objavlja, da je pravilno ime novega člana uprave Palma Kavčuk, d. d. v Zagrebu dr. Kobal Alojzij, ne pa dr. Kobald Alojzij. Borza Dne 20. decembra. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleSkl funt neizpremenjen na 237.30—238.80. Nemški čeki so stalno na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 37.036 do 37.735, v Belgradu 37.01—37.71. Devizni promet je znašal v Zagrebu 7,613.922, v Belgradu 15 milij. din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,555.000 din. Ljubljana — Tečaji s p r i m o m. 2392.67—2407.26 1765.52—1779.40 741.94— 747,— 996.45—1003.52 205.66— 207.72 4373.51—4409.82 115.72— 117.16 150.93— 152.04 230.95— 234.03 Pariz 11.645, London Amsterdam 100 hol. gold, Berlin 100 mark . , , Bruselj 100 belg , . , Curih 100 frankov ■ • ■ London 1 funt . . . ( Ne\vyorl< 100 dolarjev ■ Pariz 100 frankov < ■ ■ Praga 100 kron ■ ■ ■ Trst 100 lir . , . . . Curih: Belgrad 10, 20.67, Newyork 442, Bruselj 74.45, Milan 23.25, Amsterdam 240.—, Berlin 177.25, Stockholm 106.40, Oslo 103.85, Kopenhagen 92.275, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.11, Buenos Aires 100.125. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 1% investicijsko posojilo 99—99.50, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 466—468, begluške obveznice 88.50—90, dalm. agrarji 88—89 50, 8% Blerovo posojilo 96 do 97, 1% Blerovo posojilo 89—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—99, 7% stab. posojilo 97—99. Delnice: Narodna banka 7.600—7.800, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 blago, vojna škoda promptna 465—468, 8% Blerovo posojiio 96—96.50 (96.50), 7% stab. posojilo 96.50—98.50. — Delnice: Narodna banka 7.800 denar, Trboveljska 180—185, Gutmann 47 blago, Isis 50 blago, Osj. sladk. tov. 75—100, Osje-ška livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25 denar, vojna škoda promptna 466.75 do 467 (467), begluške obveznice 89—89.50 (89), dalm. agrarji 88.50-88.75 (88.50), 8% Blerovo posojilo 96—96.50 (96), 7% Blerovo posojilo 90 do 90.50 (90), 7% stab. posojilo 97—99. — Delnice: Priv. agrarna banka 221—224 (drobni komadi). 2itni trg Somhor: Pšenica, gornja bač 150—152, slov 149—151. — Oves, bač srem slov 155—160. — Koruza bač pronipt 90—92, beč za januar kosa du-plikat 92 —94, bvač sušena 108—110. — Moka bač Og Ogg 245—255, 225—285, 205—215, 185—195, 155—165, 110—115. — Otrobi hač 96—98, srem 9-2 ,l0 94. - Fižol bač beli 285—290. — Vse ostalo neizprem. Tend. prijnzna. Promet 35 vag. Novi Sad: Pšenica bač 152—155, srem 152 do 154, slov 153—155, ban 152—155. Vse po 78—79 (kg in 20-2). — Oves bač srem slov 157.50—160. — Koruza bač parit Indjija in Vršač 94—96. bač parit Indjija, Vršač sušena 108—110. — Moka bač ban 0.r Ogg 240—250, 220—230, 200—210, 180 do 100 150—160, 117.50—122.50. 112.50—115, srem slov Og Og" 235—245, 215—225. 195-205, 175 do 185, 145-155, 117.50—122.50. 122.50-115. — Fižol bač srem beli brez vrečo 880—895. — Olrobi bač, srem ban juta vreče 91—100. — Tend. čvrsta. Promet sreduji. Celje c Lepa gesta eeljskih skavtov. Celjski skavti so priredili v nedeljo ob 4 popoldne v telovadnici okoliške šole v Celju dobrodelno skavtsko akademijo,^ na kateri so obdarili lejio število mestnih revežev, zlasli pa umogo otrok z okoliške iu mestne šole. c Odbor Vincencijeve konference v Celju prosi vse člane, da se zaradi praznikov polnoštevilno udeleže današnje seje. Istočasno se odbor ]x>nov-no obrača do vseh dobrih ljudi, da bi se vsaj zdaj za božič spomnili revežev, ki jih podpira konfe-renra. Dobrodošel je vsak najmanjši dar bodisi v blagu ali v denarju. c Poslovilni večer opernega pevca g. Luk-mana ho v petek zvečer ob 9 v hotelu Evropa. c Rezervni častniki, bivajoči v celjski mestni občini, naj predložijo najkasneje do 30. decembra svoje železniške legitimacije mestnemu poglavarstvu v sobi št. 40 zaradi |>odaljšanja. Legitimaciji je priložiti železniško znamko za 2 din, ki so dobi pri železniški blagajni. c Brat ubil brata. Pred tričlanskim senatom se je zagovarjal 18 letni posestniški sin R. Karel iz K ladja pri Blanci ob Sevnici. Oktobra meseca je v prepiru zabodel z nožem v prsa svojega brata Jožcla, da je lakoj izdihnil. Sodišče ga je oliso-dilo na 4 leta strogega za|>ora in na 500 din po-vprečnine. — Žalostno je poslušati take razprave, kot je bila včeraj dopoldne proli 29 letnemu delavcu Žepeku Anionu z Dražje vasi pri Ločah. Vzgoja je bila vzrok, da je Tone začel pravcato rokovnjaško življenje. Mnogo je že sedel v zaporih, pa se še ni spametoval. Kazenski list našteva kar 12 predkazni, nied temi tri vlomile tatvine in šte- vilne pretepe. Dne 15. oktobra se je spozabil tako daleč, da je s koloni udaril po glavi svojega brala Ludovika, da je čez 11 dni v celjski bolnišnici umrl. Sodišče ga je obsodilo na 5 let robije. Kulturni obzornik Razstava Kos-Maleš-Gorše Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Po katalogu je na razstavi 97 slikarskih in kiparskih del Barva v ploskvi je glavno umetnostno izrazilo v G, A. Kosovi umetnosti. V zgodnejših delih je dobra vidno, kako je pod vplivom akade-mistične tradicije slikarski predmet po svoji konturi še narekoval mnogo bolj lokalno uporabo barve. Toda le ta je bila kmalu pozabljena in »barvni« čut ter osebni razvoj umetnikov sta iznašla vedno nove probleme. Aktualno barvno problematiko odražajo dela izza nekoliko let nazaj, katerih dovolj tipičen zastopnik jc na naši razstavi »Slovenska vas« iz leta 1937. Dočim ga v prejšnjih delih zanima predvsem obdelava slikarskega predmeta na čisto barven način, se loti poslej upodabljanja prostora, pri čemer uporablja barvo v vedno bolj strnjenih ploskvah. Sporedno z dograjanjem tretje dimenzije v slikarsko ploskev, se izpremeni tudi barvna skala, ki, sloneča na hitrih prehodih barvne intenzivnosti, 6icer doktrinarno, a na prepričevalen način dokaže umetnikovo pripadnost realističnemu pojmovanju umetnosti. Vsaka šibkejša umetnostna osebnost bi ob tem frapantnem realizmu, zlasti pa spričo načina, kako je pod slikar-jevimi rokami nastajal (saj je ob njem moral vendar vsak občutiti nekaj podobnega ko,t odkrit-je), v kratkem času zabredla v šablono, ki bi na posled ne dala drugega rezultata, kot več ali manj dober dekor. Sijajno izpričevalo umetniške potence so letošnja dela G. A. Kosova! S tankim čutom pravega umetnika je zaslutil dograjenost svojega dela z ozirom na tretjo dimenzijo, ob enem pa je uzrl pred seboj novi poti svojega izpopolnjevanja in razvoja. Poglejmo na primer Cesto (1938. I.). Abruptni barvni prehodi, tipični za prejšnja dela, so izginili. Na jarko belino ceste je padla senca in tako 60 intervali na tonovski skali postali krajši in prehodnejši. Realizem oprt na barvo, ki je deloval popreje kot odkritje, je sedaj definirana stvar in znano je, da so početki reformacije (in vsake nove stvari) radikalnejši in nabreklejši, kat pa njihovo nadaljnje življenje. Prav tako je absolviral temo o oblikovanju prostora in sedaj je imel proste roke, da se je lo.til novih, važnih problemov. Slogovno je torej prehodila barva dolgo razvojno pot: od oblikovanja telesnosti do upodabljanja prostora. Manjka torej še ena lunkcja in sicer kompozicionalna! In poglejmo sedaj »Načrt za kompozicijo« I, II, da se prepričamo o eksaktni in logični doslednosti umetnikovi v pogledih njegovega umetnostnega razvoja! Tod je povsem jasno nakazan pot za pojmovanje barve kot skupinske funkcije. V obeh slučajih so upodobljene skupine (igur v prostoru izključno s pomočjo barvnih ploskev in razlik v njihovi intenzivnosti. S tem pa je Ko« načel zelo važno vprašanje v lastnem umetniškem razvoju, vprašanje, ki zna imeti za njega še nedogledne posledice. In še v nečem je zaznavna novost in napredek v sedanjem delu. Kakor rečeno je barva kot nosilec tretje razsežnosti vsled miselne primesi fungirala v več ali manj kontrastnih razmerjih. Sedaj pa je, ko je umetnik, kar 6e tiče prostora »nad spoznanjem« in se je barvna lestvica umirila, prišel čas, ko se je mogel posvetiti tudi njenemu kultiviranju. Poglejmo le »Polakt«, ali katerokoli od »Mrtvih prirod«. Na barvno harmonijo se polaga sedaj neznansko važnost, barve se skrbno izbirajo, da celo predmet sam po svoji lastni barvi ni brezpomemben. Tako je danes v Kosovih slikah očitna velika stilna doslednost in barvna kultura, kar njegove slike močno približa solidnim delom iz »dobrih, starih« časov. M. Maleš je Kosov antipod. Realizem in predanost predmetu, ki sta bistvena za Kosovo umetnost in preko katerih ni nikoli iskal za apriorno sestavljenimi liki, so Malešu prav do temeljev tuji. Povsem drugi umetnostni svet se oglaša s sten tega na nasprotni strani ležečega razstavnega prostora. Dočim priznava Kos slikarskemu predmetu njegovo lastno vrednost in samostojno cksistenco, mu Maleš vse to odreka in ga priznava le v toliko, v kolikor mu služi kot inštrument za izživljanje njegove lastne notranjosti. Človeški duh pa je brez meja in razprostrt preko stvari vidnega, naravnega in nevidnega miselnega sveta. In oba ta svetova je združil Maleš v kraljestvo svoje umetnosti, le s tem zadržkom, da daje prednost drugemu. Menim, da ga ni poznavalca Maleševe umetnosti, ki bi ga slednja ed razstave do razstave vedno znova ne presenetila. Vsak teoretik, ki se noče boriti s sencami, si ustvari za presojanje nekega dejstva metodo, in tudi umetnostna teorija ne dela drugače. Tako imenuje nekatere umetnike krajinarje, druge portretiste in tretje zopet drugače. In ko se teoretik prikaže na razstavi, že računa z »gotovim dejstvom«, da bo n. pr. Pavlovec razstavil krajine ali nekaj, kar bo s temi v zvezi, Gaspari folklo-ristične motive itd. Sedaj pa naj kdo kaj podobnega poizkusi pri Malešul Umetnik, ki mu je vsak predmet dobrodošel, da se ob njem izpoje, ki mu je vsak drag, ali pa v odnosu do drugega vsaj enakovreden, po drugi strani pa, najsi se sliši to šc tako paradoksno, tako hudo malovreden, res ne more vezati duha, ki je edino, kar upodablja, na določeno vrsto predmetov. In tako jc opica iz Berlina, ki sc čoha po glavi, ustvarjena s povsem isto ljubeznijo kot bolniška sestra in nežna gazela ravno tako, kol ženski akt.. Nič nc škodi mala ekskurzija na Tahiti (Ležeči ženski akt) in v Kalisto-ve katakombe, odtod pa v surrealizem (Na morskem obrežju) — in čemu ne bi slikar upodobil vesele sončne pokrajine? (Motiv iz Tivolija). Ko je predmet vendar tako irelevanten, da ne samo predmet, celo tisto, kar bi negoden človek utegnil očitati: »Poglejte Maleša, pri tem in onem slikarju se je inspiriral«. Poglejmo ženske akte, s katerimi se bavi zadnje čase. Saj je pri nekaterih viden prav resen študij pri modelu — toda menda samo zato, da ga bomo drugje srečali v njegovi najbolj neživljenjski, da prav anorganski podobi. — Koliko začudenih obrazov sem srečal pred Matijo z Jezusom (št. 32). Temu je bila preveč »dekorativna«, onemu »dobra za preprogo«. Slikar sam jc predmet podrobneje označil, da je napravljen »po slovenskih narodnih motivih«. Ta oznaka je važna, ker v tem primeru absolutno ne gre za upodabljanje kultne podobe, marveč za slovensko narodno ornamentiko. Kdor le malo pozna n. pr. božjepotne podobice z njihove koloristične strani, si ob njih spričo naravnost paradigmatične primitivnosti in barvne neuglašenosti, se ne more ubraniti nepremagljivega vtisa dekorativnosti! In čemu naj bi potem moderni »barbar« ne smel mesto Marije z Jezusom upodobiti kot glavni in najvažnejši predmet dekorativnosti Maleš je spričo te podobe to storil in moram reči, da se je bistveni podobi slovenske ornamenlike močno približal. Pa najsi bo vidni svet Maleševe umetnosti še tako pisan, je vendar preko vseh slik razprostrlo nekaj, kar vse njegovo delo druži v enoto, kar ji daje enoten pefat in kar pušča v nas dojem Maleševe osebnosti. Ta »nekaj« jc duhovna intenzivnost, s katero je poživljen vsak umetnostni predmet od naše kmečke hiše pa do pTelepe Marije z Jezusom (št. 30), kar je naposled alta in ornega Maleševe umetnosti. Zdi sc, da jc delo kiparja F. Goršeta danes na razpotju. Ne da se več tajiti, da je stari ekspre-sionistični plastični ideal z ozirom na današnje umetnostno prepričanje že močno obledel in da ie moderna plastika krenila ponovno v realni svet, da si ob neusahljivem viru naravnih oblik nabere novih formalnih pobud in zakladov. Lepa kolekcija zgovorno pripoveduje o tem umetnikovem iskanju, «> osvobajanju od ekspresionističnih vezi in o novem predanem študiju narave. Poglejmo na primer »Kmetijstvo«. Po naročilu in meri posredovano idealiziranje postavlja plastiko razvojno šc v eks-presionistično ero. Preračunana za pogled od prednje strnai, nerazgibana, v izrazu monumenta-jizirana, s težkimi, stiliziranimi gubami draperijc je še vsa otrok izrazne umetnosti. Nekak prehod k naravnejšim oblikam jc ponazorjen v »Pozdravu pomladi«. Mlado deklica je objestno stopila z nogo naprej in dvignila roko nad glavo. Še jc zaznavna nekaka arhaistična tipika v obrazu, zlasti v njenem smehljaju, vendar pa se jc telo osvobodilo blo.ka, in sc odločno razgibalo v prostor. Pod dra-perijo, ki še očituje sledove stilizacije, pa so prav tako že vidne realno možno razgibane telesne forme. V teh letih iskanja po resničnem umetnostnem izrazu nikakor ni mogoče potegnili ravne črte med uspehi enega leta, marveč si v času, ko se staro ruši in nastaja novo, formalni problem prepleteno in neurejeno skušajo priboriti veljavno mesto v novem umetnostnem nazoru. Tako je nastal leta 1937. plesni duet Pio in Pina Mlakar. Par je upodobljen v bežni plesni figuri. To, kar je bilo na tej skupini kiparju glavni problem, se prav gotovo sklada z naturalističnim umetnostnim prepričanjem. Le poglejmo, kako je kipar vestno prepisal anatomske detajle z modelov, kako je upodobil oba telesa v njihovi organični zakonitosti, kako je obraza individualiziral. Ta živa želja, ki jc vodila kiparja za čim vernejšo reprodukcijo naravnega predmeta, je tudi vzrok, da se ta plastika nikakor ne more povzdigniti od navadne študije do čiste umetnine. Natančno obdelani telesi so v opreki z mirnim izrazom obrazov, prav tako teatralne poze in geste upodobljenccv razbijejn enoto celotne kompozicije. Interesantno je, koliko je bojjši isti predmet v manjši, novejši izdaji, kjer pride poleg spremenjenega načina obdelave teles človeku nehote do zavesti izredna važnost estetskih faktorjev mere in višine. Višek in nekaka sintezo te večletne borbe za novo umetnostno obliko pa predstavlja Eva (1938), ki je nedvomno najboljše delo na vsej razstavi Kar je v »Pozdravu pomladi« branilo telesu, da bi zaživelo v vsej svoji organičnosti, je tod našlo presenetljivo veren izraz. Krepko vsajena v tla stoji naša pramati pred gledalcem. Geste rok, glava, ki jc zasukana v levo in ki kaže v obrazu sledove vprav modcl-ske individualizacije, trup, ki sc plastično boči, razkazujoč ob tem anatomske posameznosti, vse to priča o istem realizmu, ki ga jc do prevelike natančnosti razvil v »Plesnem duclu«. Po drugi strani pa jc vidna tudi druga komponenta, ki je soodločala pri postanku tega kipa. V obrazu so le še ostanki arhaičnosti, geste rok ponazarjajo nekake kompozicionalne premise, posebno pa so noge v svoji masivni neobdelanosti zgovoren dokument stare primitivnosti. Tako sta ob tej plastiki obe prvini našli svojo, nad vse mere uspelo sintezo in stanje Goršctove umetnosti, če ga merimo ob tej plastiki, ie danc6 na resnično visoki slopnii. S. Mikul. Nova vrsta zavarovanja - proti samstvu Danska dekleta, ki ne upajo na zakon, se lahko za stara samska leta zavarujejo in si pomagajo z zavarovalnino Sir Anthony Eden v Ameriki Za en govor po radiu so mu dali 5000 dolarjev (okrog 220 tisoč din) Bombniki z bremenom 2000 kg preleteli 408 km na liro Italijanski vojni letalci (od leve na desno) Dino Risalti, mehanik, Angelo Tohli, poročnik in mehanik Jlattia Razzano so na vojaškem bombniku kljub bremenu 2(100 k« (v bombah) dosegli hitrost 10S km na uro. Slika jih kaze na rimskem aerodromu. Od našega prijatelja na Danskem smo prejeli sledeče zanimivo pismo, iz katerega razberemo, da ie Dansko zavarovalstvo odkrilo novo panogo zavarovanja: samstvo. Kakor nam naš dopisnik poroča, se bo tudi to zavarovanje vpeljalo med ljudmi. Kopenhagen, 17. dec. V našem miru vam danes drugega ne morem poročati, kakor to, da se bojimo hude zime in pu, da smo dobili novo panogo zavarovanja: zoper samstvo. Na Danskem se sedaj že lahko zavaruješ zoper »smolo«, če bi do 40. leta ne mogel smukniti v zakonski pristan in bi moral ostati na odprtem morju. Takrat ti pride na pomoč zavarovalnica, ki si io naročil žo s svojim 20. letom. Zaenkrat pa je to zavarovanje namenjeno — žal — samo šc ženskam. V ta namen se jc ustanovila posebna »proti-samska zavarovalna družba«, ki pa čimdalje bolj širi svoj delokrog. V zavarovanje sprejema samo dekleta v starosti od 13. do 20. lela. Večkrat zavarujejo slarši svoje hčere, za katere se boje, da se ne bodo mogle poročiti. Kakor že kratka izkušnja kaže, ima zavarovalnica najbolj ugodne posle s takoimenovanimi »nelepoticami«, ki se v strahu pred samstvom na stara leta ali same zavarujejo, ali pa jih zavarujejo starši. Neredkokrat pa se zgodi, da se take preje poroče, kot lepotico, ki jih sicer vedno obdaja trop kavalirjev, od katerih pa nobeden nima poguma, da bi živel s kako tako »izvoljenko« v trajnih življenjskih odnosih. Tako imajo kavalirjev do solidnih let na pretek, med tem pa leta minejo in moža ni, tedaj pa jih tudi zavarovalnica ne sprejme več, ker so že prekoračile 20. leto. Letni prispevki so dovolj majhni, da jih zmorejo tudi srednji krogi. Največ se jih zavaruje v starosti med 18. in 20. leloin. Če se taka zavarovanka kljub pričakovanju pred svojim 40. letom poroči, nima do zavarovalnice nobenih zahtevkov, če tudi bi se zakon pozneje ločil. Vplačani prispevki pripadajo k premoženju zavarovalnice, iz katerega prejemajo tiste, ki se do 40. lela še niso mogle poročiti, trajno vzdrževalnino v razmerju z njihovo zavarovalno višino. Ta vzdrževalnina je tolikšna, da koristnikom omogoča sicer skromno pa vendar varno življenje. Prvotno se je bilo bati, da bi to zavarovanje moglo zlasti med ženskim svelom ubijati veselje do zakonskega stanu. Torej izkazalo se je, da strah ni bil upravičen, ker konec koncev je vsaki ženski materinstvo in družinsko ognjišče le veliko več kot zavarovano samstvo. Doslej je še večina zavarovank pravočasno prišla do zakonske skupnosti in premij še ni bilo treba veliko izplačevati. Kolikor pa jih je družba izplačevala, je bilo Io v primerih, v katerih je bilo že vnaprej z veliko gotovostjo računati, da se zavarovanke zaradi teh ali onih okoliščin pač nikoli ne bodo poročilo. Anekdota Napoleon je nekega dne prišel v neko francosko podeželsko mesto, kjer so ga nadvse slovesno sprejeli. Sam cesar je bil presenečen nad tolikim sijajem in razkošjem, ki mu ga je mesto pripravilo za sprejem. Županu, ki ga je v spremstvu odličnih meščanov nagovoril, je izrazil začudenje nad tolikim bogastvom sprejemnega slavja. Župan pa mu je skromno, pa nekam zaskrbljeno odgovoril: »Veličanstvo, storili smo, kar smo bili dolžni, za to, kar smo storili, smo pa še dolžni.« Cesar je razumel besedno igro, da je občina v velikih denarnih težkočah in je k svojemu prispevku primaknil znatno vsoto. Bivši angleški zunanji minister Eden se pač ne bo mogel pritoževati, da je postal priljubljen in cenjen šele po smrti, kakor toliko drugih velikih ljudi. Ko je pred kratkim nastopil svojo pol v Ameriko, da bi tam imel javen govor zoper zunanjo politiko sedanje angleške vlade, je bil sprejet s takim navdušenjem, kakor še malokdo. Nobena filmska zvezdnica še ni prejela toliko pozdravnih pošiljk, toliko vabil in družabnih ponudb, kakor ta Anglež, ki je v Ameriki na mah postal »ljubljenec« javnega mnenja št. 1. Ni znano, s kakšnimi občutki je Chamberlain po radiu spremljal poročila o slavju, ki ga je Eden deležen v Ameriki. Gotovo bi ga popadla nevolja, če bi z vso gotovostjo vedel, da ovacije ameriške jav-nosli veljajo izključno Edenovi zunanji politični smeri, ki je s Chamberlainovo v popolni opreki, nič manj pa seveda tudi lepemu in elegantnemu možu, ki se čudovito zna poigravati s klobukom in rokavicami, kjer mu Chamberlain gotovo ne more konkurirali. 5000 dolarjev za govor. Kakor poroča newyorški tedni »Time«, je ameriška zveza tvorničarjev plačala bivšemu angleškemu zunanjemu ministru Edenu 5000 dolarjev in potne stroške za govor, ki pa je imel due 9. decembra 1938. Na sliki jc videti, kako govori Eden v hotelu Astoria v New Yorku. Pred razpustom samostanov v Nemčiji Sneg Ljubljana, 20. decembra. Davi je pričel padati sneg po vsej Sloveniji. Upanje smučarjev pa s tem še ni izpolnjeno, ker je padel le droben in suh sneg, vsaj v ljubljanski okolic' neprikladen za smuko. Temperatura se je nekoliko zvišala ter je bilo v Ljubljani zabeleženo približno —3° do 4" C. Do večera ;e v Ljubljani padlo okoli 3 cm suhega snega. Železniški in avtomobilski promet 'mata zaradi snega le majhne ovire. To pa samo v Sloveniji. Večje zamude imajo vlaki, ki vozijo iz Belgrada, tam namreč razsaja huda kosava, ki onemogoča pravilno kurjenje v vagonu. Vagone morajo premenjati v Vinkovc.h in v Zagrebu ter jih na novo zakuriti. Potniki, ki morajo sedaj v tem hudem mrazu potovati, naj si zato preskrbe toplo perilo in obleko, ker bodo sem in tja prisiljeni, da počakajo na spremembo vagona nekaj časa v Hudem mrazu '.n snegu. Železniška uprar va se bo seveda potrudila, da potovanja čimbolj olajša. Velike zamude pa imajo vlaki, ki prihajajo iz Nemčije iz bivše Avstrije. Vlaki, ki prihajajo čez Dravograd in Maribor, sicer prihajajo še kolikor toliko redno, ker vozijo na lažjih progah, pač pa ie težava z vlaki, ki prihajajo čez Jesenice. Onstran Karavank so najbrže velike snežne mečnjave. Brzovlak iz Monakovega, ki bi moral priti že ob 9 dopoldne v Ljubljano, je dospel šele ob 2 popoldne, torej s petumo zamudo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno,- da redno pi.iete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. VELIK POŽAR V TOVARNI LIKERJEV V mestu Owenshoro v Ameriki je v tovarnah »Olenmore Destillations« skoraj do tal pogorel oddelek za likerje. Velike zaloge ivhiskvja in likerjev so bile uničene, ker so steklenice v vročini popokale in jo dragocena kapljica tekla po tleli — niti gasilcem niso mogli postreči z njo.. Škode r je za 2 milij. dolarjev (okrog 90. milij. din). Tako mine slava tega sveta Velik padec orjaškega dimnika, ki sestoji iz 50.00(1 opek. v South Yarri v Ameriki, kateregn niso porušili z dinamitom, ampak z žično vrvjo. Londonski tednik »Calholic Herald« z velikimi naslovi poroča, da se nacionalistični krogi v Nemčiij resno bavijo z namenom, da bi konec januarja prihodnjega leta razpustili vse samostane in samostanom podobne ustanove v Nemčiji, njihovo imovino pa zaplenili. Tednik svojo vest pri-občuje po poročili'! uglednega nemškega kaloli-čana, katerega ime pa iz razumljivih razlogov seveda ni prišlo v javnost. V Londonu se katoliški krogi že pripravljajo, kako bi sprejeli begunce iz Nemčije in jim omogočili življenje. Diplomatski dopisnik istega tednika dalje poroča, da bi po načrtih Himmlerja samostani pripadli SvS oddelkom kot domovi za njihove tečaje, dalje državnim šolam in za muzeje. Po teh poročilih bo vsem duhovnikom, menihom in laič- Zima zahteva prve žrtve fz vseh krajev Evrope prihajajo poročila, da je zima pritisnila zelo močno. Zlasti severnejše pokrajine so že v pravi zimi, ki bi mogla biti ena izmed ostrejših, Paroplovne reke že močno zadržujejo plovbo, ponekod pa je bila žc prekinjena. Tako so vsi parniki na Odri včeraj prejeli obvestilo vremenske postaje, naj se čimprej zatečejo v pristanišča, ki naj jih do nadaljnega nc zapuščajo. Ceste v Nemčiji jc pokrila poledica in je vožnja v nekaterih predelih nemo.goča, tako na viso-koalpski ccsti na Grossglockner: od vasi Fcrlaiten do Sv. Krvi (Hciligenblutt), je cesta zaprta. Znano nemško državno avtomobilsko ccsto pa posipaja, da vozila ne drče. V severnih krajih Poljske je mraz že dosegel —33 stopinj Celzija in jc povzročil žc velika škodo. Zaradi mraza jc bila elektrarna v Poznanju več ur ustavljena. Več ljudi v Wilni, Varšavi in Lodzu je zmrznilo. Nad Anglijo že od sobote pihajo strupeni vzhodni vetrovi, ki so prinesli močen mrzel val, kakršnega že deset let ne pomnijo. Mraz je res dosegel šele —4 stopinj Celzija, za tamošnje razmere jc to že veliko, ker nobene naprave na tak mraz niso bile pripravljene. Nekatere radijske postaje so imele hude težave pri odajanju svajega programa, ker so jim zmrzovalc hladilne naprave. Tako je neka londonska postaja morala oddajo za štiri ure ustaviti, ker ji je vodni hladilnik ad mraza — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-'»se?« grenčice. počil. Promet med Anglijo in Evropsko celino je zelo otežkočen in ima čimdalje večje zamude. Zgodilo se je že tudi, da nekateri manjši rokavski parniki nisa zmogli vetra in razburkanega morja. Niso sc mogli približati angleškim pristaniščem in so se morali vrniti nazaj v severno Francijo. Na Škotskem so bili veliki snežni zameti, dočim v Londonu snega ni veliko. Kljub temu pa sta doslej v Londanu dva človeka zmrznila. Mrzel val je zajel tud Francijo. Na Scini se je že začela delali močna ledena plast, ki onemogoča plovbo. Iz Pariza in province poročajo o več primerih možganske kapi, ki je poslcdica hitro na-stopivšega mraza, kakršnega Francozi pač niso vajeni. Le na francoski rivieri še vlada razmeroma topla jesen. V Nizzi je predvčerajšnjem bilo 9 stopinj Celzija nad ničlo, Meteor se je izgubil Zavod za vremenoslovje in geofiziko v Frank-furtu ob Majni raziskuje, kam je padel meteor, ki so ga v nedeljo zvečer videli v južno nemških krajih. Mnogo ljudi je videlo svetli rep in tako ima zavod polno domnev, proti kateri smeri naj bi meteor padal — tu ima domišljija vsakega opazovalca veliko besedo. Kljub iskanju se še ni posrečilo kraj, kamor naj bi meteor padel, kaj bolj natančno ugotoviti. Med tem pa so že prišla poročila, da so tudi v pokrajini okrog Kolna opazovali padec tega meteorja in — iskanje se nadaljuje. nim bratom izpod 58 let prepovedano zapustiti nemško državno ozemlje, če so zmožni za vojsko. Za duhovnike pa, ki so v svetovni vojni bili častniki, se ta prepoved razteza do 65 let, za one duhovnike, ki so v svetovni vojni bili častniki glavnega šlaba, pa do 75 let. Rimski dopisnik omenjenega tednika pa poroča: »Neki nemški duhovnik, k: je bil pred kratkim v avdienci pri sv. Očetu, izjavlja, da je pod »grozečimi nevarnostmi«, na katere je papež nedavno namignil, razumeti omenjene nameravane ukrepe. Katoliška cerkev v Angliji raste V kratkem bo izšel »Catholic Directory« za 1. 1939, ki bo natančno objavil številčne podatke o stanju katoliškega življenja v Angliji in v Wa-lesu. Po teh podatkih je sedaj v Angliji katoličanov 2,375.196, liar je 13.692 več kakor lansko leto. Večina katolikov je pristojna v škofijo Liverpool. Po vseh .katoliških cerkvah v Angliji je bilo preteklo leto 65.989 krstov in 28.569 porok (lansko leto 27.360). Župnim uradom je bilo prijavljenih 10.691 konverzij ali izpreobrnitev iz brezverslva, odnosno anglikanske cerkve v katoliško cerkev. Število katoliških šol se je pomnožilo za 22 in jih je danes v Angliji 1453. Število učencev pa je v preteklem letu kljub temu padlo od 390.373 na 386.755. Seveda, fotoaparat si želi! Ona pa parfum, kolinsko vodo in milo to so stvari, ki si jih sama ne privošči — zato pa bo to Božiček prinesel iz Drogerijc Gregorič, Ljubljana Prešernovo ulico 5 Angleška javnost je letošnje leto s posebno napetostjo pričakovala, da izide dvorni almanah »Debrett;:, ki objavlja novice z dvora v letošnjem letu. Zlasti je javnost zanimalo, ali bo kralj Jurij VI. ustregel željam svojega brata Edvarda in njegovi ženi Simpson podelil naslov »kraljevo viso-čanstvo«. Pričakovanja pa so izpadla v negativnem smislu. Po dveh letih, odkar se je Edvard odpovedal prestolu in dobil naslov »vojvoda VVind-sorski«, se dvor še ni odločil, da bi njegovi ženi dal ta naslov. Pri tem pa je zanimiva majhna statistika. Lansko leto, ko je minilo leto dni, odkar se je Edvard odpovedal prestolu, so mu glavni angleški katoliški listi v poročilih posvetili še 186 stolpcev, v katerih so na dolgo in na široko opisovali njegovo življenje. Letos je bilo teh njegovi osebi posvečenih stolpcev satno še 23 (običajna številka »Slovenca« ima 32 slolpcev). Tako mine slava tega sveta! NOUGAT GALAK 4 NOVE SPECIALITETE IZVRSTNA SLAŠČICA FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA Keštle - CRAKLAIT CITRA MLEČNA ČOKOLADA S PRAŽENO RŽJO, ZELO REDILNA ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE Programi radio Ljubljana: Sreda. 21. dec.: 12 Zvezdo lu zvezdniki (plošče) — 12.15 Porodila — 13 Napovedi — 18.20 šruinel .sker-janček« — 11 Nnpovedi — 18 Mladinska ura: al Nekaj o jezikih in njihovi zemljepisni razširjenosti te. dr. V. Bohince); h) Itoina del«: Hlevček za jaslice (g. M. Zor) — 18.90 Chnbier: lispana, rapsodija — 18.hi l)u-lonjski gradovi i«. l,co Pettniuir) 10 Napovedi, po ročila — l!i.:ui Niic. ura: Oharle* Noilier iu Ilirija (ilr. Pavel Hrežnikl — 19.,M 1'rirodoplmii kotiček (K. prof. 1'eiigov) — -.li Cankarjeva proslava nh priliki 'Jlllcliilce smrti, lzvuja pevsko drušlvo .Cankar - 21.3(1 1'rnnc Schulert: Nedokončan,, simfonija (plošče) — 22 Napovedi, (»oročila — 22.15 Akademski pevski kvartet. Drugi programi: Čettrek, decembra: 12 To in ono (ploSče) — 12.15 Poročila - 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koneert Radij, orkestra — 14 Nnpovedi - 18 Slavne koračnice (plošče) — 18.111 Slovenščina za Slovence (g. dr. Hud. Kolnrič) — l!i Nnpovedi, poročil" — 10.30 Nae. urn: Zasluga jug. prostovoljcev za naše osvobojenje (Mirko joviinovič) — Id..Ml Deset minut i.nliuve — 20 Koucorl Sodelujeta: g. Dr, go Zugar iu liadij. orkester — 21.30 Kozaške pesmi (ploščol — 22 Napovedi, poročili — 22.15 Kvartet mandolin. Petek, ?,1. decembra: 11 Šolska ura: TloSiPna nd-(lnjit (hrezpos. iičit. abitur.) — 12 iz naše domovino (plošče) — 12.45 Poročila - 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kouce-t Radij, orkestru — 11 Napovedi — 18 li'1/.ič v družini (ga. Ivanka Velikon.ial — 18.20 Sramli Igrajo (plošče) — 18.10 Francoščina (ir dr St J.ehen) — 1!) Nnpovedi, poročila — 10,30 Nn1. uia: Tuoin-dnn in božični kolači v narodnem verovanju (Jelica lle-lovič Bcrunčikovs''. ' - 10.50 Smučanje, nnš ljudski šporl (g. ,tanko Siclicrl) — O zunanji politiki (g. urednik Al. Kuhiirl - -'11.30 Orgelski kou ert (msgr. Slanko Premrl) — 21.15 Koncert !»mli,l. nrkcs'.ra — 22 Napovedi, poročita — 22.JM) Angleške plošče. Najboljše božično darilo je Steinwny, Ehrbahr, Fiirster, Stingl, Seiler itd. klavir iz klavirskega salona M. Bauerle, Maribor, Gosposka 56-1. Za zamejskega odjemalca iščem veliko gozd o posestvo, ne predaleč od Zagreba ali Ljubljane — po večini črni gozd. Obširne pismene ponudbe s točnim opisom gozdov prosi advokat dr. Lavoslav Šik, Zagreb, Amruševa ulica 7. Korespondent zmožen perf. slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, s čimboljšo teoretično pred-izobrazbo, po ino/nosti tudi s prakso v večjih podjetjih, sc sprejme na odgovorno. stalno in dobro plačano mesto. — Ponudbe s prepisi spričeval in z navedbo rcfcrcnc poslati upravi »Slov.« pod 19.703. ■a Plemeniti zmh stnte uicllne daje koncertu posebno noto: taka vijolina ima svojo dušo. Stradivari med radijskimi aparati je RADIONE tipa 539 A Din 5400-— za gotovino Din 6000-— na 12 mesecev Glas tega šesteloktronskega aparata je čudovit. Mehak je in zvonk, nežen in silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki imate čut za glasbene finese, pride v poštev le aparat RADIONE 539 A. Zahtevajte lakoj poseben prospekt. Poslušajte ta aparat pri nas in pri naših zastopnikih MADIO dr. 25 o. z. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta 7 NB: Naša trgovina je v soboto 24. decembra odprta le do 17. ure. Mlad fant izginil V sredo, 14. decembra, je poslal mesarski mojster Podvratnik v Gaberju pri Celju s kolesom svojega 18 letnega mesarskega vajenca Ivekoviča Vladimirja na Ljubečno po tele k nekemu posestniku. S seboj mu je dal tudi 450 din. Fanta pa zvečer ni bilo domov. Mesarski mojster je mislil, da se je kje zakasnil in da bo prišel pozneje. Pa ga ni bilo. Pozno v noč so ga šli iskat na Ljubečno, da bi ga našli morda pri posestniku, kjer bi moral dobiti tele. Tu so zvedeli, da fanta sploh ni bilo na Lju-bečni. Čakali so ga, da bo prišel prihodnji dan. Tudi ta dan ga ni bilo. Ker fant nima staršev, niti sorodnikov, je skoraj izključeno, da bi pobegnil. Mojster sam, kakor tudi drugi ljudje, mislijo, da so fanta kje napadli in je postal žrtev zločina: Fant ima namreč večjo doto. Jc srednje postave, podolgovatega obraza, kostanjevih las, nosi rjav suknjič, temnorjav sviter, črne jahalne hlače, črne usn jene gamaše, rjav,o športno čepico in rjave goj/.erice. Njegovo kolo je znamke »HanibaU in nosi številko 2-31.479-3. & Smuči in vse zimskošportne potrebščine dobite najugodneje pri Baniai LJubljana, Miklošičeva 20 Tržišče Komisijski ogled stare proge od Pijavc proti Trebnjem je bil že pretekli ponedeljek. Ta proga je tako slaba, da ni zmožna za večji promet, kaj šele za promet brzovlakov. Progo bodo čisto preuredili, izravnali ovinke in položili dolge tračnice. Kredit za to je že dovoljen. potem pa jo dvigneta in odneseta preko trate. Tedaj pa je sonce potemnelo od žalosti, ker ni bilo več krasote na zemlji. Vse ptice so tiho zapele pesem žalostinko in vse rožice so potočile grenke solze: Kraljičine Marjetice ni več! čitajte in širite »Slovenca«! Dolores Vieser: 6 Podkrnoški gospod Roman. — Poslovenil Janez Pucclj. Čez nekaj časa zazvoni pri svetem Tilnu enajst in Nartej vstane. Duri se zaloputnejo. Ka-trica gre v izbo, da bi pogrnila mizo. Tedaj vidi, da se njenih žličnikov nihče niti dotaknil ni. — No, lepi res niso — ampak dobri so pa le! Saj je celo nekoliko limoninega soka kanila nolerl — Toda Narteju je nekaj bilo, zato ni mogel jesti. in zdaj poklekne dečelca na klop pod oknom in oprezuje doli na trg: Spodaj gre Narlej. Še vedno dela tako dolge, nagle korake! Glavo nese pokonci, pa ko korači povprek preko trga, vidi Katrica, da mu je obraz ves bled in teman. —. Prejšnje čase je bil zmeraj dobre volje, kvečjemu enkrat je bil hud. Pa seveda, kadar je človek že tako velik —I Nartej teka čez trate. Kaj naj bi tudi sicer? Doma: materin tihi obraz, ki iz njega zro oči vsak dan skrbne,je; pri Flegarju: bladna. dobrohotna modrost starega moža in strastne sanjarije prijateljeve. Kaj naj bi si človek delal erco še težje? Dnevi potekajo: prihodnji torek bo v Brezah. Moral bi si marsikaj napraviti: suknjič, dvoje hodnih srajc, nogavice — morda plašč. Pa kadar začne govorili o teh stvareh, se mali prestraši in meni. da se še ne mudi. Ali pa začne jokali. Srce ji kujo, da. odskaluije ruta na prsih. Bilo bi bolje, da bi z Dunaja VIjahal kar k Ungnadu. Odkar je prišel domov, ni prav nič drugega, kakor da mora prizadevati materi srčne bolečine in delati skriv in ugonablja pri tem njo in samega sebe. Dobro, da bo že kmalu konec! Ob molčeči Glini se blišči rdeče vrbovo šibje. Breg je zeleno ohrobljen in na obronkih se mo-tirijo prvi jetruiki. Sonce razvnema barve v 6vetlo, Huda nesreča 6 letne deklice Brežice, 20. decembra. Danes dopoldne se je nevarno opekla po vsem telesu 6 letna Vretič Jožefa, hči najemnice iz Globokega pri Brežicah. Danes zjutraj je mati, ki ji ie spomladi umrl mož, odšla po opravkih v Brežice. Jožefa je ostala 6ama doma kot že večkrat poprej. Starejša sestra ie odšla v šolo, pa tudi starejšega brata ni bilo doma. Verjetno je, da |e deklica odprla vratica železnega štedilnika, ki je bil v sobi zakurien in nalagala drva na ogenj. Pri tem pa ji je najbrž padla žerjavica na obleko, da se je vnela in na njej vsa zgorela. Ko je prišel brat domov o,krog 11 dopoldne, jo je našel na tleh ležečo, čisto golo in opečeno po vsem telesu. Deklica jc bila še pri zavesti in brat je stekel po gospodarja, pri katerem stanujejo Gospodar jo je hitro prepeljal v brežiško bolnišnico. Ni nobenega upanja, da bi ponesrečenka okrevala. ZFO Smuški. tekmovalni in nadaljevalni tečaj priredi Koroško fantovsko okrožje v dneh od 26. decembra do 1. januarja na prekrasnih terenih pod Uršljo goro v bližini Guštanja. Tečaj bo vodil zvozili trener iz Ljubljane. V' tečaj sc lahko prijavijo člani vseh odsekov s področja mariborske pod-zveze. Celotna oskrba za vseli šest dni znaša samo 95 din. Prijave naj pošljejo odseki za svoje člane takoj Koroškemu fantovskemu okrožju na naslov: Koncčnik Ljttlmmir (luštanj-Ravne. Poslednja navodila za tečajnike bomo objavili v ? Slovencu« v soboto (v božični številki). — Koroško fantovsko okrožje. VDK Zveza dekliških krožkov v Ljubljani priredi v dneh 30. in 31. decembra t. 1. v Ljubljani tehnični tečaj za učiteljice. Namen tečaja je naše učiteljstvo praktično seznaniti s sodobno telesno vzgojo. Za prehrano in prenočišče je preskrbljeno po zmerni ceni. Rok za prijavo jo do 26. decembra t. 1. na VDK, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1., ki daje tudi polrebne informacije. Kraljične Marjetice ni več! je turobno odmevalo po vsem svetu. Iu zbirala so se dekleta in položila mrtvo lepotico na nosilnico in jo odnesla na domači grad. In vsa dežela se jo vdela v črnino in bridko zaplakala: kraljične Marjetice ni večl vriska.jočo radost. Nartej vsega tega ne vidi; pohajkuje vzdolž reke in se ves izgublja v 6voje misli. Danes je pelek. Le pet dni še, hvala Bogu! In vendar: Če se vrne domov od Turkov in matere več nenajde? Hiša bo prazna, Nanej in Tevža bosta beračila na cesti —? Ali če pade? Mali bo čakala iz lela v leto In ko 'se bo postarala in obolela, kdo bo tedaj skrbel Zanjo? — Nartej strese z glavo. Na lake stvari ne mara mislili. Mora na vojsko, saj zanj vendar ni druge poli. »Podkrnoški prošt... kdo bi se ne smejal !< Skoiaj ne more človek razumeti, da mu tudi Flegar. modri mož, svetuje kaj takega I Zakaj ne bi bil Flegar? Slar je in moder, deloval bi kar se da razumno in pravično iti ne bilo bi mu dolgčas. Ampak on. Nartej, ko je vendar tako mlad in mu je kri tako vroča! V zraku zablisne nekaj belega: jezen žvižg pretrga lišino. In nato omahne z mehkim glasom perutnic v vrbe: bel sokol. Narlej skoči v grmovje. Tu visi ptič in loži med vejevjem, rad bi se šo enkrat dvignil, a se ne nlore. ('e7 b'erčo?<' se perje mu curlja rdeč znoj Nartej seže po ptici, tedaj ga la divje useka v prste: »Plu — piu —«. Sokol se upehano brani, loda vešča Nartejcva roka ga lahko kroti in ca dvigne iz gošče. Je krasna žival, kar se da plemenito vzrejena in najžlaht-nejše pasme! Je podoba, da se je boril z jastrebom: kremplji so krvavi, prsi razkuzmane. Pe-ruliip kile pn, je videti, da niso ranjene. Narlej spet nadene sokolu oglavtiico. ga bož.a in ljubkuje, da ga pomiri. Kri solzf živallci iz burno dvigaiofih se prsi naprej in naprej Previdno odkrije Nartej rane1 globoke so m široke, škoda vrlega junaka, če so mu nc bodo dale pozdravili! Čez goliavo sem dirja mala družba. Dve dami, trije gospodje; nekaj lovcev za njimi. Nartej zleze gori na breg. da bi na lahko zagledali. Veter mu prinaša sem čez objeslen smeh. Ko pa pridejo jezdeci bliže, spozna Nartej v enem izmed njih — očeta. Vroč val mu zagomazi po udih — najprej hromeč, otročji strah, nato pa nenadna, odločna volja, da bi se ustavil sani in bi ustavil njega. Sokola si drži na prsih in ga rahlo boža; oči pa mu gord jezdecu nasproti. Sebnstijan z Žrelca bi pač rad zdirjal mimo, pa Nartej ga zdajci pokliče; »Gospod Sebastijan!« Vitez se ozre kvišku, osupne. Nato okrene prama tja čez čez okršjine, ne da bi zadrževal spremljevalce. »Oo, Nartej,c zakliče veselo, »si že doma?< »Teče že drugi teden,« odvrne fant in gleda preko viteza. »Zakaj pa se nič ne pokažeš?« »V Žrelcu?« vpraša Narlej s čudnim nasmeškom. »Kaj naj bi iskal lam?« Vitez se zasmeje; sijajno, to fi jo ponos! »No, mislim, nekaj zahvale sem si pač zaslužili« Nartej misli samo vprašati: Za kaj zahvalo? Toda potegne ga skoiaj proti njegovi volji: >1 la, kaj naj so že zahvaljujem? Da veste, od vas ne sprejmem prh v nobene milosti! Ste lahko sumi prošt Pod K r nosom! Svoj živ dan se niste menili zame in zdaj naj bi rekel — lepo Hog lo-nnj? Nisem vaš pes' Počnem, kar sam hočem: pojdern z Ungnadoml« Gospod Sebaslijan iz Žrelca se ves čudi; mislil si je svidenje vse drugače. Pa dečko je fanl od fnre — — lak divji zlodejičl.Le kako ti zna pogledali I »Tako preprosto, kakor si misliš ti, zdaj to več ne gre. Moral bi j(iz — < »Kaj mi mar, knj bi momli vi? Vi tudi meno niste prej nič vprašali,« se srdi Nartej posmehljivo vitezu v besedo »Tudi Irebn ni bilo. da bi te bil vpraševal! Očetu moraš biti pokoren!« »Naenkrat zdaj? Saj mi prej tudi ni bilo treba ubogati! Sploh pa — vi ete gospod v Zrelcu, Pod Krnosom, nn Grajfenielzu in Jadovcah — jaz pa uboga para Nartej — — ne Nemec in ne Slovenec, ne gospod in ne hlapec — kaj imam opravka z vami ?< Zdaj le šinp Zrelčnnu izpod sivoplave brade rdečica in vročina v oči. »Kaj, ti se hočeš z mano pravdati?« zakriči na fanta. Glas mu malo da ne pojema od razburjenja: »To je za zahvalo, če je človek dober! — Ti potepini Če nočeš, ti tudi treba ni imeti opravka z manol« Tedaj se zasmeje Nartej rezko in porogljivo vitezu v besedo: »Prav! tako se baš lepo zahvaljujem za trud in —« »Dobro, naj bo po tvoji volji,« zarjuje stari, k' ga je bliskajoča se upornost fantinova pripravila v veliko togoto. »Od danes naprej lahko pogineš, kjer hočeš — povej to svoji materi, ti — ti —« Samo za spoznanje bolj bled, z ustnicami le malce ožjimi kljubuje Nartej Zrelčanu v obraz s široko razprtimi, divjimi očmi in se ne gane, ko la spodbode prama in odjaha za lovsko družbo, ki ga čaka tam čez ob robu gozda. »Zdaj sem rekel, zdaj Je konec, pa amen. O Rog, debelo svečo zaobljubim svetemu Lenartu, da Je šlo lako zlahka in tako hitro; bil je zadnji čas! t Čez ozki most čez Glino privihra Nartej, da zaropotajo moslnice Še trpoli jeza v njem, pa močno, veselo vzbuijenje raste više in više, dn gn kar prerašča.---Zdrj se jo odločilo, končno! Zdaj ne more postati več šibak — nobenega boja ne bo treba več. »Juhoj, v torek toroj odjahamol« , Mrzel veler zavoje Narleju v obraz; ne čuti ga. Košuta, ki se je še pted eno uro lesketala kakor bel niz biserov, je rahlo zastrla; slabo vreme bol 1 Aha5ičs Jaka Spaka in čudodelna diaka OPOZARJAMO na novourejeno prodajalno damske, moške in otroške konfekcije „SOKO" Ljubljana, Sv. Petra cesta 23 in novootvoriena na Tyrševi cesti 18. (Nasproti gostilne ..FIGOVE C" Velika izbira vsakovrstnih oblačil, po priznano nizkih cenah! Božična darila! Trikotažno perilo, nogavice, sokni, rokavice, srajce; samo-veznice, naramnice, žepni robci, šale za ilame, gospode in otroke priporoča v veliki izbiri in nizkih cenah HAKS PUCHER, MARIBOR, Gosposka ulica 19. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Radio Ekonom-vrtnar dober živinorejec — se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jahač« št. 10.699. (b) Tkalskega mojstra samostojnega, z dolgoletno prakso. Iščemo. Nastop takoj ali pozneje. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mojster« 19.(>62. (b) Sobarico «n1n.Jšo moč, z daljšo prakso in z znanjem nemščine. sprejme prvovrstni hotel v Ljubljani. - Ponudbe s sliko in s točnim opisom vseh dosedanjih služb na upravo »Slov.« jiofl »Hotelska sobarica« »t. 19.695. (b) Tečaj za stenografijo šestmesečni, priredi Trg. učillšče ln stenografskl institut Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. -Poučuje ga. prof. Robido-va. TJčntna nizka. Uspeh garantiran. Začetek januarja 1939. - Pojasnila v pisarni učlllšča. Trnovska ulica 15. (u- Tečaj za strojepisje priredi Trgovsko učillšče ln stenografskl institut Robida, Trnovska ul. 15, Ljubljana. Novi moderni stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek januarja 1939. Pojasnila v pisarni učilišča: Trnovska ul. 15. II I Od 750 din naprej radio aparati nove tipe. Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20. (i) Radio aparati Loew&, Minerva. Graetzor in Mcnde - blagozvočno božično darilo. - Tudi na obroke pri Klcindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Obrt Čitaite in širite »Slovenca« Snežne čevlje, galose kakor drupe čevlje popravlja »Express«, brzo-popra vljalnica, čevljev — Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Za twžit primerna darila Na zalogi ima krasno izbiro za vsako ceno tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra c. 29 in 30 za gospede modne in športne srajce v vseh kvalitetah, zimske pidžame in spalne srajce, spodnje hlače, navadno in Benger triko perilo, pletenine, kravate, šale, krasne žepne robce itd. za dame jutranje halje, domače obleke, predpasnike bele. iz batista ali sifona, barvaste ali klotaste, svilene in flanel spalne srajce in pidžame, svileno in mako triko nerilo, ovratne rute, žepne robce, nogavice, rokavice, pletene jopice itd. Kdor kupi pri nas nad din 100-— dobi svilen robiek, ako ie sklicuje na ta inserat Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, tliklošiteva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. Žalostni naznanjamo, da je naša dobra žena, mati ir stara mati Uršula Tišlar roj. Gale previdena s svetimi zakramenti, odšla v kraljestvo milosti in plačila. Pogreb blagopokojnc se vrši v četrtek, dne 22. decembra ob 9. uri dopoldne v Spodnjih Dupljah. Vsem znanim jo priporočamo v molitev. Spodnje Duplje, Škoija Loka, Slovenj Gradec, dne 19. decembra 1938. Jakob, mož; Micka por. Planina, Jakob, hči in sin; Planina Lovro, zet, Štefka roj. Štimnikar, snaha, Anka, Francclj, Franci, vnukinja in vnuka. K0-K0-DAK Jajce ludi po zimi, kadar so najdražje Vam znesejo Vaše kokoši I Pojasnila brezplačno Milan VrabiC, Ptuj 33 Štajerska jabolka vedno na zalogi po nizki ceni pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Tyrševa c. Orehova jedrca in fižol nudi Sever & Komp. — Ljubljana.^ Gosposvetska cesta 5. (1) Medarna Ljubljana, 2idovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji cent. (l) Smuči in sanke najboljše, dobite pri izdelovalcu Fajfar, Ljubljana. Trnovska ulica 25, telef. 34-10. (t) ^J^ Prvovrstni A trboveljski premog brez praha koks, suha drva nudi I. Pogačnik Bohorlčtvai Teleion 20-38 ---- £epa, praktična darila si nabavite za Božič v znani manu-fakturni veletrgovini R. miKLHUC - „pri Škofu" Velika izbira ostankov svilenega, volnenega in perilnega blaga po znatno znižanih cenah. 991 LJUBLJANA Lingarjeva ulica — Pred škofijo lUiTCnrri V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) irrmni Tega ne more nikdo Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30- — Razen lega vzamemo tudi stare v račun Moške srajce maje, spodnje hlače, kravate, nogavice, rokavice še vedno najceneje pri I. Tomšič. Sv. Petra c. SS. Štajerska jabolka zopet na zalogi. Kupite tudi vse vrsto sira po nizkih cenah v trgovini Martine, Tyrševa 17. (1) K Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks ■■■MmnaaMBMna po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 33-13 Razprodaja raznega pohištva., klavir Itd. Rimska cesta 20/11., od 2.—4. ure. (š) KAPPEL pisalni stroji - božični sen 1 Tudi na obroke pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova .44 Šivalni stroj pogrezljiv, ki šiva naprej in nazaj, štlka ln štppa, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa c. 36, nasproti Gospodar, zveze. CviCck pravi, dolenjski, dobile pri Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. P1CCOL1JA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Iščite seznam. Darila za male in velike gitare, harmonike, violine in drugo najceneje pri M. MODIG Ljubljana. Cojzova e. 9. Lepo darilo je nova gramo fonska plošča, slane samo Din 15"— dokler traja zaloga R. VelepIC Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25 C<3 s je zfčfo pa tudi dobra rek/a nra v k J •SLOVENCU' II Denar Srbske tobačne srečke prodam. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod zn. »89« št. 19.697. (d) mm Prazno sobo s souporabo kopalnice — oddani v Trnovem. Sta-retova ul., nova stavba. $tanotanja Dvosobno stanovanje parketlrano, v I. nndstr., takoj oddam. Rudnik 81, Dolenjska cesta. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico ln vrtom se odda. Staretova ul., nova stavba, Trnovo (č) II Živali ii Harzer kanarčke prodam. Trlmerno božič no darilo. Jcrše, Ilirska ulica 20.