L
Poštnina
Štev. 8
plaćana v gotovini.
V Ljubljani, dne 10. marca 1S3Ü.
Cena posamezni številki 1‘50 Din.
XII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. 5= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
Dr. Jože Bohinjec:
Bolniško zavarovanje državnih nameščencev.
Pod tem ali podobnim naslovom je bilo že veliko pisano, o stvari sami tudi že veliko ob najrazličnejših prilb kah govorjeno. Toda vprašanje je do danes ostalo nerešeno. Skrajni čas pa je. da tudi to velevažno socialno vpra* sanje pride do rešitve, katera bi vsaj •skromno zadostila potrebam državnih nameščencev.
Bolniško zavarovanje državnih nameščencev spada v okvir socialno» politične zakonodaje pod pojem so» cialnega zavarovanja. Vsako socialno zavarovanje, ako naj bo isto res efek» tivno in trajno, je mogoče urediti le na bazi obveznosti zavarovanja. Pro» 'stovoljno zavarovanje, pa tudi, ako je isto urejeno na zakoniti osnovi, ne pri» nese zaželjenih uspehov. Prostovoljno zavarovanje na osnov; privatnih pra» vil in organizacij je življenja zmožno ic pri najizrazitejši stanovski zavedno» sti in solidarnosti, pri skrajno dobri :n najvestnejši upravi in pri največji poštenosti vseh za vse. Prostovoljne privatne zavarovalne ustanove so mož» ne le pri veliki požrtvovalnosti član» stva pri najrigoroznejši disciplini in le pri večjih denarnih sredstvih.
Število državnih nameščencev je v državi tako veliko, da je uvedba ob» ligatornega bolniškega zavarovanja zelo lahko mogoča — Izlasti še, ako bi vsa bremena premij prevzelo uradni» štvo samo; zato je uradništvo gotovo pripravljeno, ker se je na svojih stro» kovnih sestankih že pogosto za to iz» javilo in ker uradništvo raznih strok že samo poskuša organizirati samopo» močne akcije. Nimam sicer pri rokah statističnih podatkov, vendar pa bi po izkušnjah iz splošnega delavskega za» varovanja mogel trditi, da bi se pre» mija mogla gibati okoli največ 2'5% od dnevnih prejemkov. S to premijo bi bilo možno kriti vse potrebne stvar» ne dajatve za zavarovance»uradnike in za njih druz.nskc člane. hJa denarne podpore pa uradništvo po svoji pre» težni večini ne reflektira, izvzemši morda v slučajih dolgotrajnejših, zlasti tuberkuloznih bolovanj.
Pri vsaki banovinski upravi bi se ustanovil poseben bolniško»podporni fond, katerega naj bi upravljalo urad» ništvo samo pod kontrolo banske uprave. Premijo bi preodkazovale ra» čunovodske edinice. Poseben pravilnik ali zakon bi ured'1 vrsto in način da»
Finančni uslužbenci.
V	finančno konceptno službo spa» dajo uradniki I. kategorije: finančni konceptni uradniki.
Strokovno finančno službo vrše uradniki II. kategorije, in sicer: račun» ski, davčni, carinski in katastrski uradniki.
V	manipulativno službo so uvr»
ščeni uradniki III. kategorije in se imenujejo:	finančni manipulativni
uradniki.
V	finančni nadzorstveni službi so zaposleni uradniki II. in III. kategori» je, ki se zovejo uradniki finančne kon» trole. Razen teh vrše nadzorstvene posle še zvaničniki fin. kontrole.
Finančni konceptni uradniki redo» vito vrše svojo službo v finančnem ministrstvu, pri državnih pravobranil» stvih in direkcijah. Izjemoma, to pa le do vštete 4. a) skupine smejo biti v službi tudi pri uradih, ki so neposred» no podrejeni direkcijam.
Fin. koceptni pripravniki morejo opravljati službo samo pri direkcijah.
jatev ter uredil tudi potrebna organi» zacijska vprašanja. Upravni stroški bi bili tako reducirani na najskrajnejši m nimum, državne ali banovinske fi» nance ne bi bile obremenjene. Zato pri merodajnih državnih centralnih oblastvih ne more biti ovir ali pomi» slekov od trenutka, ko bi organizacije državnih nameščencev z zadostnim po» udarkom predočile pripravljenost kriti bremena iz lastnih prejemkov. Tu je pričeti s prizadevanji nameščensk h organizacij. V Beogradu bi se organi» ziral centralni podporni fond do zne» ska, ki bi bil za najnujnejše potreben. Vsak banovinski bolniško»podporni fond bi imel svoj lasten rezervni fond. Banovinske uprave bi morda ta fond primerno subvencionirale, ker ureditev socialnega vprašanja »radništva v ba» novini spada med socialne dolžnost banovinskih uprav. Taka socialna usta» nova bi prav dobro vplivala tudi na kvaliteto splošne administracije.
Ponavljam: solidna ured tev bol» niškega zavarovanja državnih name» ščencev je možna le na podlagi obvez» nosti. Treba je doseči, da bi vlada tak zakon ali uredbo izdala. Država ne bo pripravljena kriti bremena iz lastnih sredstev, ali pa bi taka zahteva uredi» tev vprašanja .zavlekla za bogve kako dolgo. Sredstva morajo nuditi name» ščenci sami. Ako so ista primerno nizka — kar je pri široki rizikovi vza» jemnosti lahko mogoče — ne bi to po» menilo posebne obremenitve name» ščencev,, odnosno obremenitev bi bila paralizirana po socialnih dobrinah. Priključiti zavarovanje državn h name» ščencev kaki postoječi obvezni soci» alno»zavarovalni ustanovi ne bi bilo v interesu nameščencev samih. Pošto» ječe organizacije bi morda tudi pre» vzele kolektivno prostovoljno zavaro» vanje vseh nameščencev, toda v tem slučaju državni nameščenci ne bi imeli nobene ingerence na upravljanje imo» vine, katera bi bila tudi pri prostovolj» nem zavarovanju znatna.
Kolaborac ja s postoječimi soci» alno»zavarovalnimi institucijami pa bi bila mogoča predvsem v obliki, da bi se državni nameščenci potom svojega fonda mogli posluževati raznih zdrav» stvenih ustanov in naprav po ceni ki je predvidena za lastno članstvo.
Po tej poti je po mojem mišljenju
Pred polaganjem državnega strokov» nega izpita morajo vsaj po 6 mesecev praktično službovati pri davčnih upra» vab in glavnih carinanrcah. Za čas prakse jim pripada samo povračilo potnih stroškov.
Računski uradniki so uslužbeni sa» mo v ministrstvu in pri direkcijah.
Davčni uradniki redovito služijo pri davčnih upravah, carinski pri ca» rinarnicah, katastrski pa v katastrskih upravah. Izjemoma smejo navedeni uradniki služiti tudi v odnosnih stro» kovnih oddelkih ministrstva, oziroma v odsekih direkcij. Ta določba pa ne velja za pripravnike dotične stroke.
. Enako morejo izjemoma službo* vati v oddelkih ministrstva, oziroma pri direkcijah tudi uslužbenci finančne kontrole, no Ie»ti kakor tudi ostali strokovni fin. uslužbenci ostanejo še naprej uradniki dotične strokovne službe, oziroma fin. kontrole. — Ma» nipulativni uradniki pa vrše službo po vseh uradih finančne uprave.
Za sprejemanje v finančno službo
veljajo v splošnem določila uradniške» ga zakona. Pogoj za sprejem v kon» ceptno službo je položeni diplomski izpit na pravni fakulteti ali na fakul» teti gospodarsko»finančnih znanosti. Će je pa za posamezne položaje po» trebna tehnična posebna izobrazba, se zahteva diplomski izpit na fakultetah tistih univerz ali tehničnih visokih šol, kjer si je mogoče pridobiti sposobnost za dotično tehnično službo. Za fin. kontrolo veljajo glede sprejema še na» prej specialni predpisi.
Za polaganje državnega strokov» nega izpita je določen rok 4 let od po» stavitve. Pripravnik, ki izpita v tem času ne opravi, izgubi službo. Ta do» ločba velja tudi za pripravnike držav» nih pravobranilstev.
Z določbo o prestanku službe ti» stim uslužbencem, ki v roku 4 let ne opravijo izpita, je zakon upeljal po» vsem nov predpis, ker je doslej mogel po uradniškem zakonu postati usluž» benec stalen tudi brez izpita, če je le prebil zadostno število let (3, odnosno 4 leta v državni službi). Po uradniškem zakonu (čl. 54.) je bil opravljeni drž. strokovni izpit edinole pogoj za pre» stop iz pripravniške v pomož» n o skupino.
Ćisto nova je pa naslednja doioč» ba, ki predpisuje za davčne in carinske uradnike ter uradnike fin. kontrole kot pogoj za napredovanje \ 2. skupino II. kategorije posebni višji državni strokovni izpit. Za ta izpit bo finančni minister predpisal poseben pravilnik. Uradniški zakon tega višjega strokov» nega izpita ne pozna, je pa najti ana» logne predpise v določbah za dosego nekaterih višjih stopenj oficirskih či» nov v naši armadi
Povsem na novo je urejeno vpra» sanje službenih nazivov finančnega uradništva. Baš v tem pogledu je do tega zakona vladala velika nejasnost, ki je bila često povod različnim zrno» tam, to pa predvsem zaradi pogosto» ma enakih in sličnih službenih nazivov za docela različne funkcionarje. Zakon je glede določitve službenih naslovov
kovne organizacije vposlale svoje predloge, iz katerih naj bi se sestavil skupni predlog 'Zveze za revizijo urad» niškega zakona. Tudi mnogi poedinci •— drž. nameščenci so se odzvali vabilu in predložili svoje želje, oz roma na» svete.
Ves ta materijal Zveza zdaj pro» učuje in bo iz njega sestavila sporne» nico, katera se nato predloži revizijski komisij:, oziroma vsem odločujočim činiteljem.
Nekatere teh prejetih predlogov» ki so načelne važnosti, bomo — kot smo to javili že zadnjič — objavili v našem glasilu. V zadnji štev Iki smo že priobčili v izvlečku želje učiteljstva, organiziranega v ljubljanskem pover» jeništvu UJU. Danes nadaljujemo z objavo predlogov raznih organizacij.
Pripom njamo, da ti predlogi za» enkrat še ne predstavljajo oficielnega stališča Zvezei, ker Zvezin odbor o njih še ni sklepal in še ni zavzel stališča napram posameznim točkam teh pred» logov. Nekateri od le»teh tudi niso po» vsem v skladu z okrožn eo — vabilom Zveze, ker vsebujejo čisto konkretne želje, ki se tičejo zgolj posameznih strok, dočim je Zveza želela le pred» loge glede načelnih 'smernic, katere naj bi se pri redakciji novega uradni» škega zakona upoštevale. Dokler Zve» za ne prejme na vpogled osnutka no» vega zakona, je vsako stavljanje kon» kretnih, specialn h želj brez pomena in je mogoče sestaviti samo načelno
zelo sličen zakonu o notranji upravi. Po istem zakonu so uvedene tudi po» sebne nove skupine, in sicer v I. kate» goriji 4. a, 3. a in 2. a, v II. kateg. 1. a.
S tem zakonom so čisto na novem temelju urejeni službeni nazivi, in sicer posebe za ministrstvo, posebe za di» rekcije kakor tudi za druge, direkci» jam podrejene urade. V ministrstvu imamo po tem zakonu ministrske pri» stave (7. in 8. skupina), tajnike (6.), višje tajnike (5.), svetnike in pomoč» nike načelnikov (4. in 4. a), višje svet» nike in pomočnike načelnikov (3. in
3.	a), načelnike (3., 3. a in 2.). Mini» strov pomočnik je v 2. ali v 2. a sku» pini, prvi ministrov pomočnik pa v 1. skupini.
Pri direkcijah so konceptni pri» pravniki (9.), pristavi (7. in 8.), tajniki (6.), višji tajniki (5.), svetniki (4. in
4.	a), višji svetniki in pomočniki direk» torja (3. in 3. a). Finančni direktorji so pa uvrščeni v 3., 3. a in 2. skupino.
Računski uradniki so dobili na» slednje naslove:	rač. pripravnik (5.).
pomožni knjigovodja (4.), knjigovodja (3.), rač. kontrolor (2.), rač. inspektor (2.) in višji rač. inspektor (l.a).
Slično je v davčni stroki: priprav» nik. pomožni davkar, davkar, davčni kontrolor, višji davčni kontrolor in davčni inspektor (1.) ter višji davčni inspektor (l.a skupini).
Popolnoma enako so urejeni na» slovi carinskih in katastrskih uradni» kov. Uradniki finančne kontrole v II. kategoriji imajo pa naslove: uradniški pripravnik f. k., pomožni poverjenik f. k. (4.), poverjenik (2. in 3.), višji po» verjenik (1.), inspektor (l.a skupina). — V III. kategoriji je pa uslužbenstvo finančne kontrole dobilo nazive: pod» nadzornik f. k. (3.), nadzornik f. k. (2.) in višji nadzornik f. k. (1.).
V manipulativnem osebju pozna zakon poleg pripravnikov pomožne ar» hivarje, carinske skladiščnike in kata» strske tehnične manipulante (3.). V 2. in 1. skupino so pa uvrščeni glavni ar» hivarji, carinski skladiščniki in kat. tehnični manipulanti.
spomenico, ki bo vsebovala le glavne smeri, po katerih naj bi se izvršila sti» lizac ja zakona.
Doslej so se odzvale Zvezine» mu vabilu in poslale svoje predloge naslednje organizacije: Društvo držav» nih upokojencev in upokojenk za Slo» venijo v likvidaciji Maribor, Okrožna skupina državnih nameščencev in upo» kojencev, Kamnik, Udruženje jugo» slovenskih geodeta, sekcija Ljubljana, Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev Krško, Udruženje jugo» slovenskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana, Društvo finančnih koncept» nih uradnikov Ljubljana, Okrožna sku» pina drž. nameščencev in upokojencev Murska Sobota, ista Novo mesto, Dru» štvo drž. pol.cijskih nameščencev in upokojencev Ljubljana, Udruženje nižjih drž. uslužbencev Ljubljana, Društvo sodno»pisarniških uradnikov in oficiantov za Slovenijo, Ljubljana, Udruženje nižjih drž. uslužbencev Ma» ribor, Okrožna skupina drž. nameščen» cev in upokojencev Maribor, Društvo drž. p sarniških uradnikov, Ljubljana, in Strokovno društvo okrajnih in do» menskih gozdarjev, Maribor.
PREDLOGI OKROŽNE SKUPINE DRŽ. NAMEŠČENCEV IN UPOKO» JENCEV V MARIBORU:
1. Kot načelo veljaj, da se izena» ■čijo vse pokojnine po činih in službe» nih letih tako da bo samo ena vrsta upokojencev.
ureditev vprašanja kmalu mogoča.
Nova ureditev finančne uprave.
(Dalj.e.)
(Dalje prihodnjič.)
Želje in predlogi naših strokovnih organizacij.
Na Zvezin poziv so številne stro»
Ifg^ # I
wn ■
v •
e/7,si ^obje
SARGOV
KALODONT
2.	Prejemki aktivnih in upokojenih nameščencev naj sc določijo in vežejo tako. da sc prejemki upokojencev av.-tomatski brez posebne naredbe zvb šajo, če sc zvišajo aktivnim.
3.	Razmerje višin prejemkov upo= kojenih in aktivnih naj ostane kakor doslej, t. j. ob polnih službenih letih znašaj pokojnina 100% zadnje plače.
4.	Preko polnih službenih let naj bi smeli služiti samo tisti uslužbenci, ki so fizično in po kval fil«aciji za to zmožni.
5.	Delazmožne upokojence, ki še niso doslužili polne službene dobe in ne prekoračili 65. 1. starosti, bi bilo po= zvat' v aktivno službo na dotedanji položaj. (Dogajalo se je prej, da so bili često reaktivirani v nižjem položaju).
6.	Pri enaki predizobrazbi in ena* kem položaju naj imajo vse stroke enako plačo.
7.	Stanarina naj znaša primerno sedanj m cenam za najnižjega name* ščenca !(služitelja) letno 7200 Din, za najvišjega letno 18.000 Din. (Stanova* nje sobe in kuhinje velja že 500 Din mesečno).
8.	V eksekutivni službi naj se ra* čuna 1 leto za 16 mesecev (n. pr. poli* eija, kaznilnica, jetnišnica, pošta, fi* nanca).
9.	Omožene državne nameščenke naj dobivajo polne prejemke. (Dogaja se, da nameščenka omožena z advoka* tom dobiva polne prejemke, ona orno* žena z državnim nameščencem pa skr; čene).
10.	'Če izgubi drž. nameščenec po disciplinski kazni leta za napredova* nje, naj bi se ob brezhibnem vedenju in dobri kvalifikaciji to moglo popra* viti.
11.	01. 133.. točka 5. (prestanek službe vsled ponovne slabe ocene) naj odpade, ker zlasti v panogah, v kate* rih je ocena tajna, ni dana uslužbencu možnost, da bi se zagovarjal proti mo* rebitni nepravičn' oceni.
12.	Če ostanejo kategorije, naj bi b la dana možnost, da napredujejo služitelji in zvaničniki po 15. letih sluz* be v višjo kategorijo (služitelji v ka* tegorijo zvaničnikov, ,'n poslednji v lil. kat., če opravljajo službo, ki odgo* varja višjemu položaju).
13.	Čl. 139., drugi stavek (pravica do osebne pokojnine po 10 letih služ* be) in čl. 137. zadnji odstavek (v službi onemoglemu uslužbencu se prišteje 10 let za odmero pokojnine) naj sc zopet
uveljavita, ker sta bila ukinjena s fi* nančnimi zakoni.
14.	Zvaničniki in služitelji naj do* be brezplačno službeno obleko.
15.	Naj se vnese v zakon določba, tla imajo družinski člani aktivnih, nada* lje upokojenci in dnevničarji iste ugod* nosti pri vožnjah po železnici, kakor akt vni, t. j. 50% popusta.
16.	Maribor naj pride v I. draginj* ski razred.
17.	Vprašanje pokojnin od bivše Avstro*Ogrske prevzetih upokojencev ne spada pravno v uradniški zakon, vendar zahteva socialni čut in pravič* nost, da se izenač jo z ostalimi upo* kojenci.
PREDLOGI OKROŽNE (SKUPINE DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV IN UPOKOJENCEV Y NOVEM ME* STU:
1.	Da se kadrski rok vojaške.služ* be in vsa državna služba drž. name* ščenca, pa naj je isto prebil v tej ali oni stroki, šteje v napredovanje in v pokojnino.
2.	Da se redna stanarina zviša na petkratno viš no dosedanje. Ta stana* rina naj bi se štela tudi v pokojnino.
3.	Da se zviša doklada za otroke vsaj na pet Din dnevno brez omejitve starosti otroka. Te doklade naj bi tra* jale ves čas, dokler je otrok v polni oskrbi staršev ali vzgojiteljev.
4.	Da se osnovne in položajne plače izenačijo sorazmerno z doklada* mi v vseh kategorijah.
s patent, odpiračem davno priznana krama za čevlje
V 5 barvah.
Za čevlje v vseh ntodnih barvah bela SHCMOLLPASTA.
5.	Da se pokojnine zvišajo soraz* merno s prejemki in dokladami aktiv* nih državnih nameščencev.
Upokojenci pa, ki so b li upokoje* ni po 1. oktobru 1923., naj bi se prc* vedli po tem zakonu, oziroma soraz* merno z aktivnimi državnimi name* ščenci.
Da se upokojencem, ki stopijo v drugo privatno službo z dobrimi pre* jemki. odvzamejo vse draginjske do* klade.
6.	Da se prizna vsem aktivnim dr* žavnim nameščencem in upokojencem brezplačna zdravniška oskrba v vseh javnih bolnicah, To pa uradnikom v
II.	, služiteljem in zvaničn kom pa v
III.	razredu.
7.	Da se nakažejo pokojnine dr* žavnim nameščencem vselej že z dnem upokojitve.
8.	Da se državni cestni nadzorniki prevedejo v III. kategorijo, kakor to odreja zakon (»Služb. Novine od 3. ju* ni j a 1929., št. 128, L. 111., čl. 2. in od 18. januarja 1930., št. 13, V. 1930./7.).
9.	Da se državnim cestarjem, ka* teri so bili svoječasno že imenovani z j ministrskim dekretom za cestarje*slu* j
žitelje ter imeli kot taki že do 7 let aktivne službe, vrnejo vse pravice in ugodnosti katere so jim bile priznane pred cestnim zakonom od 3. junija 1929.
10.	Da imajo vsi državni upoko* jenci letno večkratno ugodnost polo* vične vožnje po državnih železn cah Njih družinski člani pa, kakor člani aktivnih nameščencev, To pa ne ve* Ijaj za tiste upokojence, ki so name* ščeni v dobro plačanih privatn h služ* bah.
11.	Da se vse državne služitelje prevede po 121etni služben dobi in do* bri kvalifikaciji za poduradnike.
12.	Državni služitelji, odnosno poduradniki naj bi prejemali brezplač* no službeno obleko.
13.	Da se uredba o draginjskih do* kladah uzakoni.
14.	Da se izdajajo državnim aktiv* nim nameščencem in upokojencem, ki niso še v privatni službi, brezplačna zdravniška izpričevala.
15.	Da se izplača po smrti aktiv* nega uslužbenca in upokojenca po* smrtna četrt vseh prejemkov in do* klad.
Vestnik.
HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ V LJUBLJANI ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 2 0. marca t. 1. (in ne 10. t. m., kakor je bilo pomotoma objavljeno v zadnji številki našega lista.
Vprašanje bolniškega zavarovanja,
K temu velevažnemu problemu vsega drž. uslužbenstva se navzlic vabilu uredništva ni oglasil doslej niti en sam drž. nameščenec. Zdi se, da med nami ni ne resnosti, ne volje, pečati se z najvitalnejšimi vprašanji našega stanu. Zato je urednik tem bolj hvaležen ra v* natelju ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, gospodu dr ju. J. Bohinjcu za njegov temeljiti članek. Opozarjamo nanj vse tovariše in po* novno vabimo vse in vsakogar, naj o vprašanju bolniškega zavarovanja raz* mišljajo in v našem listu objavijo svo* je mišljenje, predloge in nasvete. Stvar je resna in vredna resnega proučevanja.
Uvrstitev Ljubljane v I. draginjski razred. Ob priliki objave odločbe mini* strskega predsednika, s katero je bila Ljubljana uvrščena med mesta, v ka* terih se drž. uslužbencem izplačujejo draginjske doklade I. razreda, je Zve* za v imenu ljubljanskega drž. usluž* benstva izraz la toplo zahvalo g. pred* sedniku ministrskega sveta generalu P. Zivkoviču, gg. ministroma za finance dr. St Švrljugi in za šume in rudnike g. dr. A. Korošcu ter g. predsedniku Glavnega Saveza, načeln ku dr. Mih. T. Jovanoviču.
Strokovno organiziranje pogodbe* nih poštarjev. Kakor poroča »Poštni Glasnik«, je letos pristopilo v ljubljan* ski OPO nad 100 novih članov, po ve* čini pogodbenih poštarjev. Danes je v vsej dravski banovini samö še okoli 30 pogodbenih poštarjev izven organiza* cije, tako, da je približno 90% njih vseh že strokovno organiziranih.
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani se vrši v četrtek dne 20. marca 1930.
in ne 10. marca 1930., kot je bilo pomotoma objavljeno v št. 7 „Našega Glasu“.
Spomini na Francijo.
Piše Rudolf Dostal.
(Dalje.)
Prihodnji dan se zgodaj zjutraj po* siovimo od simpatičnega mesta. Ves dan potujemo po ne posebno zanimi* vem ozemlju v smeri proti Kanalu. Iz vinorodne Champagne, ki je vsa pre* orana od srdite in dolgotrajne svetovne vojne, se bližamo belgijski meji, pa se vozimo tik ob njej vso pot do večera po ozemlju najbolj razvite francoske velike industrije. Premog, železo, tkal* niče in predilnice. Celi gozdovi veli* kanskih tovarniških dimnikov. Hiše, tovarne imajo poseben slog in so rdeče barvane. Večkrat prerežejo železniško progo asfaltirane avtomobilske ceste, ravne, kakor bi jih potegnil z ravnilom, se izgubljajo v perspektivi na obzorju. Dalje časa postojimo v Valenciennes, kjer se izdelujejo najfinejše čipke, kon* kurenca svetovnoznanim bruseljskim. Trda tema je že, ko priropočemo v ve* likanski kolodvor v
Lille. Važno križišče železniških prog proti Kanalu in v Belgijo. S po* staje gredočim nam pihlja topel mil vetrič v lice. Mar ne diši že malo po morju? Pač, to je zapadni francoski »mistral«. Veliko trgovsko mesto v
svetovni vojni ni bilo prizadeto, nem* ška šapa ga je zajela brez boja takoj v začetku vojne. Ogromen promet, ka* kor ga doslej še nismo videli. Svetlobne reklame, da kar slepijo vid. Elegantne kavarne, vse v marmorju in kristalu. — Drugo jutro zajtrkujemo v ogelni točilnici — »brasserie«. Vidim, da so tam priprosti delavci, častniki in razni stanovi. Vsak použije kar stoje svojo kavo, čaj. Za belo kavo s pecivom pla* čam 60 cts. V elegantnih kavarnah sem poprej plačeval zajtrk, sicer fino serviran s surovim maslom, po več frankov. Tako praksa izuči človeka. Nato si ogledujemo mesto. Stopimo v katedralo sv. Mavricija, gotsko stavbo, ki ima pet ladij. Ogledamo si tiskarno lista »Echo du Nord«, ki izhaja že od leta 1815., monumentalne stavbe gleda* lišča in nove borze. Potem pa se po* klonimo spomeniku, ki ga je postavil »Lille ä ses fusilles«. Ob trdnjavskem zidu stoje štirje junaki, trije Francozi in en Belgijec. Mirno in prezirljivo gledajo predse, zlasti tam na desni bra* dač z rokami v žepih. Papež se je za* vzel zanje, intervenirale so nevtralne države, a vse zaman. Viljem je hotel statuirati eksempel, češ, da se niso po* koravali nemškim okupacijskim zako* nom ... Popoldne nas sprejema lillski rnaire. Z občinskimi zastopniki nas ča*
ka odkritih glav pred fasado in nas vodi v baš dozidani magistrat, čudo* vito lep in prostran, gotovo eden naj* modernejših na kontinentu. V neizbris* nem spominu nam ostane simpatični Lille. Spomin pa se vrača nazaj tudi k sladkemu »bordo«, ki teče kakor mleko m ga ni bilo boljšega ne prej ne po* zneje.
V nedeljo zjutraj 1. decembra smo zopet med našimi rojaki, v jugoslovcn* ski rudarski koloniji. Komaj dobro uro vožnje iz L ila proti jugu in dospe* mo v večji center premogokopov v
L e n s. Tod okoli so divjali med svetovno vojno poleg Verduna najhujši boji. Karkoli se je dvigalo iznad zem* lje, vse je bilo izravnano. Ko pa so po končani vojni Francozi začeli z obnovo industrije, so bila v treh mesecih iz* grajena povsem moderna bivališča, ve* činoma pritlične hiše, za več deset tiso* čev rudarjev. Pripovedoval je rudar*ro* jak da ima stanovanje štirih sob s ko* palnico. V splošnem pa ista pesem ka* kor v prvi koloniji: plača zares dobra, a delo za tako dobro plačo izčrpa v kratkem vse delavčeve telesne moči. Vpliv visoko kulturne države se dobro pozna tudi pri naš h rudarjih. Pri skup* nem obedu v lepi dvorani Alhambre vstajajo naši rudarji za mizo in izreka* jo drug za drugim vsebinski in formal*
no dovršene pozdravne govore, da se jim kar ne moremo načud ti. — Po obedu nas opozore na 11 km oddaljeno vojno pokopališče Loretto. Večina se nas odloči in kmalu nas avtokari odpe* Ijejo tja čez nizko brdoviti teren. Od* ložijo nas spodaj na cesti, odtod pa še peš nekaj minut po nekakšnem kolo* vozu, kakor bi šel na Golovec. Spoto* ma opažamo na polju izkopan'ne voj* nih ostankov, dele pušk in raznega voj* nega materijala. Ko smo na vrhu, nam zastane korak in srce. Moj Bog, kaj je to? Kamor ti sega pogled, naprej, na desno in levo: križ pri križu sto tisoč belih križev, sto fsoč belih grobov, na sredi pa veličastna bazilika in nasproti visok svetilnik. Ko se zmrači, se izasveti zgoraj električna luč in pozdravlja v krogu se vrteč do zore spomin pokoj* nih. Ne mine dan, da nc bi prihajali semkaj sorodniki in znanci padlih. Pri* bajajo iz Francije, pa iz Belgije in An* glije in Amerike. Stopimo še v grobnico pod svetilnik, kjer se vrste rakve in sveti večna luč, pa se poklonimo spo* minu vojnih žrtev. V mraku zapuščamo z vsesvetsklmi čustvi ta kraj veličastne grozote in se vračamo na postajo, od* koder nas potegne vlak v dobrih štirih urah v Pariz. Krvavordeča zarja nam ga javlja že oddaleč.
(Dalje prih.)
Imenovanja. V področju dravsKe finančne direkcije so b li iz 1. skupine II. kategorije prevedeni v 5. skupino I. kategorije po določbi § 115. zakona o organizaciji finančne uprave davčni inspektor Miroslav Pirkmajer, računski inspektor Milan Paterno* s t c r ter katastrska inšpektorja Ab fonz Gspan in Stanislav Brinšek.
Važna določba zakona o ustrojstvu gradbenega ministrstva. Po § 33. nave* denega zakona obdržc uradniki II. in HI. kat. in ostali uslužbenci vse pri« dobljene pravice do zvanj in položajev njihove kategorije, tudi če nimajo kvalifikacije, katero za njihove položaje predpisuje zakon o ustrojstvu gradbe= nega ministrstva. S to določbo je do= končno ugodno rešeno in urejeno raz* mer j e mnogih uslužbencev tega minb strstva, posebno še ptt stroke, ki so svoj čas dosegli svoje položaje brez kvalifikacije, katero je predpisoval za njihove čine uradniški zakon.
Rodbinske pokojnine po invalid: skem zakonu. V obči seji državnega sveta, ki se je vršila dne 31. januarja 1930., je bila sprejeta pod št. 3186 od* ločba, ki se glasi: »Rodbinske pokoj* nine, o katerih govori poslednji odsta* vek čl. 108. invalidskega zakona, tečejo od dne 21. novembra 1925., kot dne, ko je stopil invalidski zakon v veljavo; zakaj v zakonu ni v tem zmislu nobene omejitve, ker je treba v najožjem zrni* slu tolmačiti predpis čl. 102. invalidske: ga zakona, ki določa, da začno teči in* validnina in doklade po invalidskem zakonu od dne 1. aprila 1926., za izje* mo od občega pravila.«
Strokovni izpiti pripravnikov no= tranjega ministrstva. V »Službenih No* vinah« od dne 20. februarja je bil ob* javljen pravilnik o polaganju drž. stro: kovnih izpitov pripravnikov II. in III. kat. ministrstva za notranje posle. Po tem pravilniku mora biti vsak priprav:
nik najmanj dve leti v pripravniški službi. V nadaljnih dveh mesecih mo* ra vložiti pri pristojnem banu (oziro* ma pri ministrstvu) prošnjo za pripu* stitev k izpitu. Da bodo mogli pri* pravniki izpit uspešno oprav,ti, jih morajo starejšine tako zaposliti, da sc tekom pripravniške dobe seznanijo s celokupnim ustrojem službe ter se teoretično in praktično popolnoma usposobijo za svoje službeno poslova* nje. V pravilniku so še nadalje določ* be o sestavi in poslovanju izpitne ko* misije, katero imenuje ban za svoje nameščence (oziroma ministrstvo za svoje) in odredbe o predmetih, iz ka* terih se polagajo izpiti.
Celjski mestni občini vrnjena pri* stojnost. Ban dravske banovine je na podstavi čl. 19. in 20. zakona o notra* nji upravi odredil, da se s 1. marcem 1930. vrne mestni občini celjski v pos* lih, ki se nanašajo na 1. stanovske ma: tiče in sklepanje zakonov, 2. ljudsko štetje, 3. volitve v zakonodajna za* stopstva, 4. socialno* zavarovanje de* lavcev in nameščencev, 5. vodno pravo in 6. bogočastje, pristojnost, ki ji je bila odvzeta in prenošena na okr. na* čelnika v Celju z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 7. ju* lija 1920.
Nove poštne direkcije. Z zakonom o ureditvi gradbenega m nistrstva je bila izvršena tudi reorganizacija poštne uprave. Po tej novi ureditvi imamo v državi spet poštne direkcije, in sicer vsega skupaj deset. Nahajajo se v glavnih mestih banovin, deseta pa za mestno upravo v Beogradu. S tem za* konom so dobila mesta Beograd, Niš, Cetinje, Sarajevo in Split spet poštne direkcije, ki so že svojčas obstojale v teh mest h.
Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna J O S. REICH.
Pregledniki računov: Jeranče Av* gust, višji stražnik, Poljanska c. 15. Do* bravec Ivan, polic, agent, Rimska c. 2.
Pregl, namest.: Valentinčič Leop.. višji stražnik. Dunajska c. 40. Bavdaž Ivan, višji stražnik v pok., Dunajska cesta 1.
Odborniki: Krctič Ivan kot gospo* dar. Abram Ivan, Jazbec Josip, Sevšek Franc, Urdih Alojzij in Colarič Mihael.
Po izvolitvi odbora je podpredsed* nik zaključil redni letni občni, zbor, se zahvalil za udeležbo in prosil član* stvo, da tudi v bodoče vedno in vestno zasleduje delo naše stanovske organi* zacije.	—čič—.
Udruženje nižjih državnih usluž* bencev v Mariboru naznanja in vabi vse svoje člane, da se vrši redni letni občni zbor dne 6. aprila 1930. z običaj* nim dnevnim redom. Prostor in dnevni čas bb objavljen dne 1. aprila v »Na* šem Glasu«. — Odbor.
Občni zbor okrožne skupine drž. nam. in upok. v Mariboru. Dne 16. fe* bruarja sc je vršil v mali dvorani Na* lodnega doma ob 10. uri.
Ker ob določenem času ni bil ob* čni zbor sklepčen, ga otvori predsednik g. dr. Pečovnik vdruglč ob pol 11. uri in konstatira sklepčnost. V svojem po* ročilu omenja g. predsednik potrebo obstoja Okrožne skupine še posebno za upokojence. Sedaj dela vlada na no* vem enotnem zakonu za aktivne in upokojene drž. nam. in tu utegne kak umesten predlog našega društva mnogo koristiti. Omeni tudi ustanovitev novih dveh zadrug, stanovanjske in kreditne, od katerih bo zlasti poslednja prinesla še mnogo koristi.
Tajn k dr. Perhavc poroča na krat* ko o delovanju društva v minulem letu. Imeli smo 17 odborovih sej in dva in* formativna sestanka. Odhajajočemu predsedniku g. dr. Pečovniku smo pri* redili 30. januarja poslovilni večer. Do* pisov je došlo 35, odposlali smo jih 26 Člani so uživali popust pri zdravnikih, v lekarnah, v kino*glcdališčih, v mest* nem kopališču in pri avtobusnem pod* jetju. Popust v mestnem kopališču je žal odpadel. Štor li se bodo potrebni koraki, da organizacija to zopet doseže.
Blagajnik g. Alt poroča, da je bilo vseh dohodkov 28.396'07 Din, izdatkov 28.392'12 Din, torej ostanka v blagajni 3'95 Din. Celotno društveno premože* nje znaša 57.084 Din 98 par in je zraslo napram lanskemu letu za 84'92 Din.
K debati se oglasi g. dr. Vidovič, ki se zahvali predsedniku in ostalim od* bornikom, da sc je udeležila Okrožna skupina z znatno vlogo 28.651 Din pri Kreditni zadrugi in ji s tem zelo veliko pomagala.
V imenu preglednikov poroča g. dr. Rostohar, da je našel račune v po* polnem redu in predlaga odboru abso* lutorij s pohvalo. Predlog je sprejet soglasno.
Nato se izvolijo v novi odbor sle* deči gg.: Orel Franc, Alt Aleksander, Kos Joško, Maroh Peter, Masten Jože, dr. Kronvogel Josip, Vidic Franjo Žmavc Andrej, Gregorič Fran in dr. Perhavc Rudolf. Za namestnike gg : Niko Vrabl, dr. Fran Vidovič in Ivan Tomažič. Za preglednike pa gg.: dr. F. Rostohar in Josip Rajšp.
Pri slučajnost h sc sklene, da osta* ne članarina 6 Din letno. G. Alt sc za* hvali še enkrat odstopivšemu g. pred* sedniku za njegovo dolgoletno in uspešno delo v društvu kot predsednik in mu želi na novem službenem mestu obilo uspeha. Zahvali se pridružijo na* vzoči z burnim ploskanjem.
Na predlog g. Mastena se sklene pismena zahvala Posojilnici, ki je dala ponovno brezplačno na razpolago ma* lo dvorano za naša zborovanja. Prav tako se sklene na predsednikov pred* log pismena zahvala gimn. ravnatelju g. dr. Tominšku, ki daje že mnogo let na razpolago sobo za odborove seje.
Nato zaključi predsednik občni zbor.
Takoj nato otvori občni zbor Sa* mopomoči državnih nameščencev. Taj* nik in blagajnik g. Vidic poroča, da je imelo društvo 698 članov, od teh je umrlo 17. Na posmrtninah smo izpla* čali 23.168 Din. Čisto premoženje dru* štva znaša 20.800 Din.
Na predlog preglednika g. Rajšpa da zbor odboru soglasno absolutorij. V novi odbor sc izvolijo isti gospodje,
dbvejno zim&fco ve&eije
daje ličnost lepe in pedantno čiste volnene obleke. Ako se ne pere kakor je treba, se stisne in daje utis stare ponošene obleke. V mlačni raztopini' Schicbtovega Radiona se stvari nalah-ko ožmejo in ostanejo mehke in lahke ter varujejo svojo prvotno barvo in sveži ton. Celi ta posel se opravlja hitro in brez truda, ako se uporablja
Schicht oy ^5»
RADION M
kakor pri Okrožni skupini. Kot četrti pa g. Ivan JCos. V razsodišče so izvo* Ijeni gg. Remec Jernej, Loparnik Peter in dr. Jančič.
Po 'daljši debati se sklene napra* viti dve skupini članov, A*skupina pla* čuje kakor doslej 2 Din od smrtnega primera, B*skupina pa 4 Din. Članom se razpošlje zadevna okrožnica.
Pravda se spremene v toliko, da sc črta v nazivu besede »mariborske ob* lasti« in istotako v členu 4.
Ob 12. uri 10 min. zaključi pred* sednik tudi ta občni zbor.
Gibanje upokojenih vojaških ga* ž'stov. Na občnem zboru »Zveze voja* ških upokojenih gažistov« v Mariboru dne 23. februarja t. 1. se je ustanovil posebni »Mestni odbor Maribor« skup* nega »Udruženja penz. oficira i vojnih činovnika kraljevine Jugoslavije«, či* gar pokrovitelj je Nj. Vel. kralj sam, ker je število rednih članov že preseglo predpisano višino. Kot predsednik je bil soglasno izvoljen podpolk. v pok. g. Davorin Ž u n k o v i č , ravnatelj »Študijske knjižnice« v Mariboru.
Jugoslovensko veterinarsko udru* ženje, sekcija Ljubljana si je za po* slovno leto 1930. izvolilo naslednji od* bor: predsednik vet. g. Pravdoslav Re* bek. podpredsednik g. dr. I. Weble. tajnik g. Leon Kocjan, blagajnik vet. g. Franjo Golar, odborniki gg.: prof. dr. Kern, vet. inspek. Černe, vet. Rajko Deu in vet. I. Zemljič.
Delovanje okrožne skupine v Kam* niku. Na rednem občnem zboru okrož* ne skupine drž. nameščencev v Kam* niku, ki se je vršil meseca januarja, jc tajnik ugotovil, da je imel odbor v mi* nulem letu sedem sej in so se vršili trije društveni sestanki. Organizacija je priredila za svoje članstvo izlet v Kamniško Bistrico. Premogovna sek* cija je za člane naročila večjo množino premoga in drv, po zelo ugodnih ce* nah. Društvo je štelo 90 članov. Za leto 1930. se je določila mesečna člana* rina 1 Din. Stanje blagajne je povoljno. Društveno delovanje v minulem letu je bilo prav živahno, in se je okrožna skupina udejstvovala pri raznih stano* vanjskih akcijah drž. nameščenstva, tako n. pr. za podaljšanje stanovanjske zaščite in za odpravo draginje. Iz po* ročila sledi, da se jc kamniška organ'* zacija živahno udejstvovala.
Zdravstveni vestnik.
Utrjenje po zim L
Skušnja nam pravi, da je utrjenje važen činitelj v zdravstvu. Pomotno je mnenje, da jc utrjenje po zimi odveč ter da poletno utrjenje zadostuje za zmago nad nevarnostmi mrzlega letne* ga časa. Pač pa nam preti pozimi ne*
Organizacijske vesti.
Državni upokojenci in upokojenke
— novo pristopivši člani »Društva dr* žavnih upokojencev in upokojenk v Ljubljan « — se naprošajo, da se poslu* žijo za plačilo članarine za tekoče leto položnic, ki so bile priložene odposla* nim članskim izkaznicam. — Po mož* nosti naj se članarina plača vsaj za pol leta naprej, če že ni mogoče za vse leto, ker je s tem manipulacija olajšana in se precejšnji stroški prihran jo. — Položnice, ki se glase še na prejšnje ime društva (Društvo upokojenih jav* nih nameščencev za Slovenijo), so v ve* ijavi še zanaprej, ker ostane številka t ekovnega računa — 12.131 — neizprc* menjena: iz tega vzroka bo torej dru* štvo v svrho varčevanja najprej upo* rab io celotno zalogo položnic, ki se glase na prejšnje društveno ime — Vse tovariše(ice), ki so v zadnjem času pristopili(le), oziroma ki še pristopajo, prosimo, da naj potrpe za izkaznice in čekovne položnice, ker jih pustimo na* tisniti šele po potrditvi pravil. — Dru* štvo državnih upokojencev in upoko* jenk v Ljubljani.
Izredni občni zbor finančnih prav* nikov. Dne 13. februarja 1.1. sc je v go* stilni »Činkole« v Ljubljani vršil izred* ni občni zbor »D ruštva finanč* nih k o n c e p t nih uradnikov na Slovenskem«. Izredni občni zbor je bil jmtreben, ker je bilo dvoje članov odbora, predsednik fin. svetnik g. dr. Lj. Valjavec in blagajnik fin. taj* nik g. K. Škoflek, premeščenih iz Ljub* Ijane v Kragujevac oziroma v Kosov* sko Mitrovico. Občnega zbora se je udeležilo častno število v Ljubljani ži* večih društvenih članov, ki so po iz* erpnih poročilih odbora o njegovem delovanju v prošlem letu odobrili spre* membo pravil. Društvo se bo odslej zvalo: »Društvo finančnih pravnikov« s sedežem v Ljubljani. V odbor sta bila namesto odstopivših dveh članov izvoljena gg. finančna svetnika Ditz in Sušeč. Premeščenemu predsedniku go* spodu dr. Ljudevitu Valjavcu se je v Imenu društva zahvalil za njegovo za* res uspešno organizacijsko delovanje navzoči finančni direktor g. dr. Josip Povalej. Odhajajoči predsednik je ob* ljubil, da bo tudi nadalje ostal zvest član društva in tudi v novih razmerah še nadalje deloval na polju stanovske organizacije. Sklenilo se je, da društvo
pri odločujočih činiteljih zaprosi, da se premeščenim društvenim članom, ki so prisiljeni živeti v težkih gmotnih ne* prilikah, mnogi celo ločeni od svojih rodbin, priznajo primerne nagrade. S pozivom na složno in kolegijalno so* delovanje je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
DRUŠTVO DRŽAVNIH POLICIJ* SKIH NAMEŠČENCEV IN UPOKO* JENCEV V LJUBLJANI
je imelo koncem januarja svoj 11. redni letni občni zbor ob številni ude* ležbi rednega članstva. — Podpredsed* nik tov. Počkar je vodil občni zbor me* sto predsednika tov. Iv. Močnika, ka* teri je bil 30. decembra 1929. po sluz* beni potrebi začasno premeščen v Skoplje. V pričetku svojega poročila se je spomnil med letom umrlega zve* stega tovariša kontrolnega nadzornika Antona Prelca, kateremu je član* stvo vzkliknilo »Slava«. Po rednih for* malnostih je podal predsedujoči tov. Počkar besedo tov. tajniku in častnemu članu Janku Benedičiču, kateri je v daljšem izvajanju poročal o poteku društvenega dela v XI. poslovnem letu, iz čegar smo posneli, da se je predsed* stvo trudilo ublažiti mizerno financi* jelno stanje policijskih nameščencev. Blagajnik tov. Koren je poročal o sta* nju blagajne, o izplačanih podporah, pogrebninah itd. Oba ta dva referata sta bila z zadovoljstvom vzeta na zna* nje. Računska preglednika tovariša Žajdela in Dobravec sta poročala, da sta pri pregledu blagajne in knjig, našla vse v naj vzorne j šem redu, ter sta pred* lagala absolutorij blagajniku, oziroma predsedstvu.
Pri volitvah so bili izvoljeni v od* bor tovariši, ki so se konstituirali ta* kole:
Predsednik:	Kek Josip, okoliški
nadz. agentov, Dolenjska c. 50.
Podpredsednik:	Počkar Bernard,
kontrolni nadzr. straže, Poljanska e. 54.
Tajnik: Benedičič Janko, policijski agent, Kolodvorska ul. 31.
Tajnikov nam.:	Razbornik Blaž,
okoliš, nadzr. straže,. Sp. šiška, »Mali dom«.
Blagajnik: Koren Joško, višji straž* n:k v pok.. Dunajska c. 47.
Blag. namest.: Žižmond Ivan, višji stražnik, Vrhovčeva ul. 12.
varnost, da prekoračimo meje dopust* nega in da gremo predaleč. S premrzlo vodo na primer se je že marsikaj pokvarilo, in neprestano mrzlo umivanje v nezakurjenih sobah bo gotovo po* speševalo revmatizem in katare ali pa jih bo celo povzročilo.
Če se hočeš privaditi mrzlemu umi* vanju in otiranju, moraš pričeti z mlač no vodo in znižaš temperaturo vode po* lagoma, morda za eno stopinjo na dan. A po mrzlem umivanju se moraš zme* raj dobro otirati.
Prav tako važno ali pa še bolj važ* no kot utrjenje telesa z vodo je utrje* nje z zrakom. Zrak je pa naravni medij, v katerem živimo. Porabimo po zimi vsako možno priliko, da gremo na zrak. Tisti, ki zmeraj doma čepe, se laže prehlade. Pa tudi premočno kurjenje, kakor je običajno v mnogih stanova* njih in posebno še v uradih, pripomore le k pomehkuženju kože. Temperatura v sobah naj se giblje vobče med 17 in 19 stopinjami Celzija. Te meje nikar ne prekorači; če je pa temperatura višja, skrbi z zračenjem za to, da se zniža na omenjeno povprečno toploto. Sicer je pa ravno zračenje sob z odpi* r-anjem oken tudi po zimi izborno sred* stvo, da zmanjšaš nagibanje k prehla* jenju. Spalnica ni treba da bi bila tako topla kot so drugi prostori; popolnoma nekurjena spalnica pa tudi ni dobra, in za stare ljudi še prav posebno ne; lahko nas namreč zapelje, da se preveč odenemo. Na ta način se razvije pre* močno potenje in se s tem poveča ne* varnost prevelikega ohlajenja kože.
Vedi pa tudi še prav posebno to, če se še nisi nikdar utrjeval, da začneš z utrjevanjem v poletju ter da nadalju*
ješ z njim po zimi, upoštevajoč pač spremenjene razmere. Če pa vseno ho* češ po zimi pričeti z utrjevanjem, mo* raš biti skrajno previden, se moraš ogi* bati enostranskega vodnega fanatizma in moraš porab ti kot utrjevalno sred* stvo večinoma zrak, najprvo topli sobni zrak, nato stopnjema zrak v nezakur* jeni sobi in slednjič sobni zrak pri od* prtih oknih.	iz „Zdravja“, Ljubljana
.........m»-..	..... I HBIM
Prosveta.
KNJIGE SLOVENSKE MATICE ZA LETO 1930.
Letošnji knjižni dar za članarino 30 Din je naslednji:
Prevodi iz svetovne književnosti, in sicer ;
1.	XI. zvezek: Rcymont * Glonar, Kmetje, II. del: Zima (ca. 17 tisk. pol).
2.	XII. zvezek: Reymont * Glonar, Kmetje, III. del: Pomlad (ca. 20 tisk. pol).
3.	XII. zvezek: Calderon de la Barca —- Oton Župančič, Sodnik zala* mejski. Igrokaz v treh dejanjih (ca. 6 tisk. pol).
4.	Literarno delovanje Slovenske Matice od začetka do leta 1930. Biblio* grafski pregled. Sestavil dr. Janko Šle* binger.
5.	Po izberi eno od naslednjih knjig (ozir. ad h] dve): a) Lončar Drag., Politično življenje Slovencev (od leta 1797. do 1919.) ali b) Kovačič Fr., Slo* venska Štajerska in Prekmurje. Zgo* dovinski opis. c) Mencinger L, Izbrani spisi, III. zvezek: Povesti, satire in članki, č) isti, IV. zvezek: Abadon,
d) Knezova knjižnica, XXII. "žv., .Tuš Kozak: Razori; Rado Murnik: Tujec itd. c) Lermontov * dr. Vlad. Borštnik, Junak našega časa, f) Jerajeva Vida. Iz Ljubljane čez poljane, g) Lah Iv., Češka antologija, h) Golia Pavel, Pes* mi o zlatolaskah in Večerna pesmarica.
Glede izbere pete knjige naj služi vsem poverjenikom in članom v ved* nost dejstvo, na ni nobene teh knjig v tolikem številu v zalogi, da bi si mogli izbrati vsi člani ali njih velika večina eno in isto knjigo. Iz tega vzroka se mora omejiti izbera le na obvestilo, katere navedenih knjig posamezni člani ne žele, oziroma katero knjigo pred vsem žele. V tem primeru pa je treba navesti vsaj tri knjige, da je upravi dana možnost odločitve po raz* položljivosti.
Za letos pristopivše člane prihaja v poštev pred vsem v letu 1929. izdani I. del romana »Kmetje« (Jesen). Cena 50 Din se zniža za te člane na 20 Din.
Izvirna vezava vsake knjige v naj* finejše platno stane 12 Din. Kdor želi imeti vezane knjige, naj to naznani poverjeniku ali pa društvu.
Članarina mora biti poravnana najkasneje ob sprejemu knjig. Knjige izidejo o veliki noči.
Vabimo k pristopu, ki ga je javiti ali poverjenikom ali društvu po dop:s* niči, nakar se pošlje položnica za po*. ravnavo članarine.
Slovenska Matica.
*
Državni nameščenci in upokojenci ljubitelji knjig, poslužujte se te nad vse ugodne prilike za nabavo dragoce* nih, znanstvenih in leposlovnih knjig
trajne vrednosti za primeroma zelo nizko ceno!
Članarina 50 Din — pristopnine i» — ne krije niti stroškov tiska in tono rarjev za izdane knjige. Primanjkljaji črpa Matica iz drugih virov.
Zadostuje prijava po dopisnici mt Slovensko Matico, članarina se plača po položnicah tudi na obroke, najmanj: po 10 Din, vendar do sprejema knjig
Redni člani dobivajo vse v zalogi; Slovenske Matice se nahajajoče knji* ge in zemljevide po zelo znižanih ce nah. večinoma za polovico. Tudi ns obroke! Seznam se pošlje na zahtevo brezplačno.
Časopisni pregled.
»Zdravje«, Vsebina 1.—2. številke: Uvodna beseda 1930. (Ured.) Obram* ba in zatiranje nalezljivih bolezni. (Dr K. Petrič.) Utrjenje po zimi. Tuberku* loza dece. (Dr. Fr. Debevec.) Zdravilna, moč postelje. Trije temeljni nasveti z» ohranitev našega zobovja. (Dr. L. Bren* čič.) Ali sme zdravnik usmrčevati? (Dr. Fr. Gosti.) Papigina bolezen. Medi* cinalni učinki na koži. (Dr. Fr. Gosti.) O smrčanju. (Dr. V. Me ršol)L Reševanj e s pomočjo sodovke. Drobtine. Glasnik higijenskih ustanov. Križem po Slove* niji. Drobiž. — Urednik je dr. Ivo Pirc šef ljubljanskega higijenskega zavoda Ilustrira Justin, slikar*grafik. List iz* haja vsakega petnajstega v mesecu Uprava in uredništvo lista »Zdravje«: Ljubljana, Zaloška cesta 2 (Higijenski zavod). Letna naročnina za Jugoslavijo 30 Din. — Zanimivi in poučni mesečnik vsem drž. nameščencem toplo priporočamo.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Inserirajte v „NAŠEM GLASU“!
»•••M t« it §•§••••
Medna in msnufakturwa trgovina »a motite in genske
Nudi vse potrebščine za krojače in šivilje, razne vence in cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih rut.
ČEŠKUTI & ZAJC
„POD VELBOM“
UUBU&NA, Stari trg 3.
Ribje olje
sveže, najfinejše, norveško iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebam.
L. Mikuš
LjDbljana, Mesini trs 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno

•:
•:
•:
•:
•:
•:
LEONARD TREPP0
ujedinjene opekarne d. d. v Karlovcu
dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic
zidno in strešno opeko
v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah.
Zahtevajte ponudbo!
:•
»
:•
»
:•
:•
:•
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 8.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Specijalna trgovina ščetarskiii izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerije
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM GLASU“
Ai/U/U/U/Uyru/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/M/UbiJU/M/U/U/U/UfVI/U/U/W)l/l|£
a	Kr. dvorni dobavitelj	^
1 ANTON VERBIČ, Ljubljana I
H Delikatese iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiii Špecerija
3	Solidna postrežba, zmerne cene.
/mu/fumn/n/u/i\) nvu/n ju/n/n/n/p/n/u/n/u/u m/p/n/u/it/tvu
|Ivan Perdan nasl., Ljubljana
j Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
J Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, g Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
J. HAMANN
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov* perja* modnih potrebščin - Predtiskarija modernih rožnih del-
Izdaja Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Zanjo odgovarja nač. dr. J. Ferjančič. Odgovorni uredn k dr. Karl Dobida Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.