Letnik 2.
Maribor, petek 7. marca 1919.
Štev. 54/
Neodvisen političen list.
Naročnina Znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4’50 mesečno, četrtletno K 14-—, polletno K 28’—, celoletno K 56‘— Če si pride naročnik sam po list: Mesečno K 4-—, ' lnserati po dogovoru.		List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin.	Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242.
	Naše meje določene.		
Naše meje določene.
G e n e v e, 5. marca. (Sl. n.) Delo teritorijalnih komisij je dokončano. Kolikor je doslej znano, so bile včeraj meje Jugoslavije določene izvzemši onih, kjer mejimo na Italijo. Doslej se ve le, da dobimo velik del Banata.,
Otvoritev »Državnega predstavništva".
Beograd. (Izvirno poročilo). Nekaj tako veličastnega, tako ganjilega, kakor je bila otvoritev t. zasedanja državnega zbora svobodne Jugoslavije, še ni doživel naš ujedinjeni troimeni narod. V soboto, 1. marca, ob 10. uri dopoldne je bila sejna dvorana v kraljevem dvoru polna poslancev iz celega ozemlja SHS. 84 letni starček, mučenik te vojne, Jeftano\Hč, Srb iz Sarajeva, se vzdigne in pozdravi navzoče po slance. Ginjen je veselja, da je dočakal ta dan, ko vidi zbrane zastopnike ujedinjene svobodne domovine ter jim želi največji uspeh pri težavni, odgo-
vornosti polni nalogi, ko polagajo te-1 melje novi domovini. Solze so stopile navzočim v oči, ko se je spominjal govornik padlih junakov, ki so s svojo smrtjo priborili svobodo svoji domovini in ki so z duhom gotovo med svojimi osvobojenimi brati v sejni dvorani. Te unaške duše se gotovo radujejo z njimi svobode. Stoje so poslušali vsi poslanci te besede ter z ginjenim, hva-ežnosti polnim srcem vsklikali »Slava!«
»Demokratski klub".
Beograd. Zastopniki JDS so ustanovili z drugimi strankami, ki stojijo na istem programu, skupen klub pod imenom »Demokratski klub«. V trenotku ustanovljenja že šteje »Demokratski klub« 84 članov, gotovo največja stranka v državnem zboru. Najprej so se združile vse demokratske stranke na ozemlju bivše Avstrije. Jutri stopi »Demokratski klub« v stik še s strankami bivše Srbije, ki imajo po večini program naže JDS in pristopijo gotovo v velikem številu »Demokratskemu klubu«. Predsednik je dr. Me-
Od kdaj sovražim ples.
(Dalje).
Vstal sem, in se opotekaje prerinil skozi gnečo prve sobe v drugo. Še predno sem vstopil pred njeno omizje, sem v globini svoje duše začutil tisti boj, ki ga mora naj-brže občutiti vsak pošten človek, predno se odloči postati hudodelec. To je boj mec angelom in satanom, boj ljicd dobrem in zlem. Ste že slišali, da malenkostni vzroki v usodnem trenotku tega boja odločijo — veliko zlo? Jaz sem ta proces takrat sam na sebi preizkusil.
Že sem mislil, da je zmagal moj dobr angel satana zapeljivca in da bo ta na sebi otročji dogodek ostal brez posledic, razen k večjem onih — hudega mačka. Toda v naslednjem hipu se je zgodilo nekaj, kar mi je pognalo vso kri v glavo. In tedaj sem čutil, da je zmagal, da mora zmagati satan In satan — izkušnjavec je res zmagal.
Tudi če mi zagrozite, da me na mestu ubijete, ako ne izpovem odkrito, kaj je bilo tisto- »nekaj« kar se je tedaj zgodilo in kar je s tako odločujočo silo vplivalo na mo duševni boj in razdvojenost, bi Vam vseeno
dakovic, podpredsednika Grisogono in Ar Ribnikar, tajniki pa dr. Čorovič, dr. Pestotnik in dr. Čandarevič. Takoj na to so se izvolili razni odseki, v katerih so slovenski demokratje častno zastopani.
Agrarna reforma.
»Službene Noviue* — uradni list'kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev — prinašajo v svoji 11. številki predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme.
I. Del odredbe se bavi z podložniškim razmerjem v Bosni in Hercegovini, v Novi Srbiji in Crnigori.
II. Del govori o odpravljenju kolonatskega razmerja, ki obstoja še v Istri, Goriški in Dalmaciji. To podložniško in kolonatsko razmerje je podobno odnošajem, v katerih so živeli do leta 1848. tudi pri nas kmetje, ki so bili podložni grajščinam in vsled tega primorani dajati grajšeakom desetino in delati tlako.
Ul. Del odredbe se bavi z razdelitvijo veleposestev. Vsa veleposestva na ozemlju celotne naše kraljevine sfe razlastijo. Tako razlaščena zemlja se bo dala onim državljanom, ki se ba-vijo z obdelovanjem zemlje, in himajo sploh nobene zemlje ali pa manje, kakor bi jo mogli obdelati s svojo družino. V prvi vrsti pridejo V poštev pri tej razdelitvi invalidi, vdove in sirote
ne mogel ničesar določenega povedati. Morda je bilo to »nekaj« — nekaj čisto nedolžnega, čisto 'Slučajnega, od njene strani ne nameravanega. Morda je poredni domino ravno v tistem trenotku s kakšno nedolžno predpustno šalo skušal pozabavati svojo plesalko. Skratka, tudi takrat sem le občutil, ne pa tudi se zavedal vsebinp tega za moje in njeno celo življenje usodepolnega »nekaj«.
Nasprotno pa se še danes dobro spominjam, da sem v tistem hipu postal nekam čudno pomirjen, da ‘sem, kakor bi bil popolnoma trezen, trdo, samozavestno stopil tja k njenemu omizju, da sem nekaj besed iz-pregovoril z navzočo njeno teto. Nji sami pa, da sem z neko mirno odločnostjo, ki je dotlej na sebi nisem nikdar poznal, izrekel samo tri besede: Mimica, pojdi ven!
Tedaj me je zadel pogled iz njenih velikih sanjavih oči tako globoko, da sta mi vztrepetala, srce i duša, kot bi ju kdo s silo skušal iztrgati iz prs. Skušal sem, se odtegniti temu pogledu, pa se nisem mogel, čutil sem, da je ta pogled prodrl v skrivnosti mojega natranjega boja, da je spoznal moj blazen sklep, postati iz poštenega človeka —-morilec. V tem pogledu je odsevalo vsa
njena duša, so se zrcalili vsi.občutki njenega srca: očitek, obtožba, obsodba in — udanost. * Prenesel sem z neko hladno mirnostjo celo vsebino očitkov; težje me je zadela obtožba in obsodba, pa tudi to. ni moglo tako silno vplivati name, da bi bil odjenjal od svojega črnega naklepa. Ampak ta njena udanost! Gotovo ste že slišali povest lovca, ki je z navajeno mirnostjo in' hladnokrvnostjo vstrelil srno. Žival pa ni bila dobro zadeta, krvaveč je še nekaj Časa bežala, nakar se je vsled izgube krvi zgrudila in obtičala kje v grmovju. Treba z nožem izpopolniti, kar krogla ni izvršila. In glejte! Isti človek, ki je preje mirno in z neko notranjo slastjo iz svoje dvocevke pognal smrt v isto žival, postane omahljiv — ne pred sunkom ostrine svojega noža, marveč pred pogledom svoj pogin pričakujoče živali. ’
Nekaj sličnega se je v tistem hipu odigravalo v moji duši. še enkrat je moj dobri angel stopil pred tnenoj. Že sem občutil, da se v mojem srcu nekaj- odtaja, da postajam zopet človek z globokim čuvstvovanjem prenapolnjenim srcem, človek, ki niti ni mogel videti, če je ištotako mehkočutna mati doma porinila nož v vrat — kokoši. Ne, niti tega
vojakov ter vojaki in prostovoljci, ki so se borili za osvobojenje in ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev. Vprašanje, katero zemljišče bo snjatrati za veleposestvo, bo rešil poseben zakon. Že sedaj se pa ugotavlja, da pridejo za razdelitev v poštev:	/	-
1. Fidejkomisna posestva, to so posestva gotovih plemenitaških rodbin in nekaterih samostanov, katerim je s posebnim zakonom svojčas zajamčeno bilo^ da jim ostante posestvo pred prodajo in pred zadolžitvijo obvarovano ;
2. posestva pod 3. navedene površine, ki so v najem dana ali popolpoma ali deloma neobdelana in
3. ona posestva, ki merijo 100 do 500 oralov take zemlje, ki jo je mogoče obdelovati. Pri tem se bo delalo razliko z ozirom na različne posestne in gospodarske razmere v posameznih pokrajinah. Najpreje.se bodo delila največja posestva.
Odškodnino veleposestnikom za jim odvzeto zemljo bo določil poseben zakon. ■ Do te rešitve lahko dobiva veleposestnik na račun bodoče odškodnine začasno rento.
Brez odškodnine se bo odvzelo posestva: *	1.	ki so last habsburške dinastije in članov
cesarska hiše;	i
2. ki so last dinastij nam sovražnih driav in
3. koja so bila darovana tujcem za usluge, ki so jih storili Habsburžanom in ki še niso prešla v tretje roke.
Odškodnina za ona odvzeta veleposestva, koja so bi)a nabavljena tekom vojne in glede katerih obstoji sum, da so bila kupljena z neraztnernim vojnim dobičkom se lastnikom ne izplača popreje, dokler'se s posebnim zakonom ne določi^ kako bo postopati z vojnimi dobički. , .
Doklqr se razdelitev odvzetih veleposestev ne izvrši, se bodo odvzeta posestva dajala v najem osebam, ki bodo po zgorajšnih določbah delitve prišle V poštev.
Vse najemne pogodbe glede veleposestev, ki jih ne obdeluje najemnik sam kot strokovnjak, se razveljavljajo. Najemne pogodbe, s katerimi so bila veleposestva v manjših delih v najem dana, so sicer veljavnp, vendar pa lahko najemnik zahteva, da se dogovorjena najemnina in roki za plačilo iste razveljavijo in krajevnim ' razmeram primerno na novo določijo.
rtisem mogel nikdar prenašati, kaj še, da bi bil jaz sam prijel nož in hotel končati bodisi katerokoli življenje. Vsaj mi je še duša vztrepetala, če senv videl, ko otroci lahkomiselno davijo mladiče iz ptičjih gnezd ali pa če s palico sekajo glavice rastlinam ob prašni cesti. In zdaj naj bi jaz, isti rahločutni človek, ki mu še celo ob vsaki trdi besedi iz dna srca privre preko očfes potok bridkih solz, kar naenkrat izruval iz svojih prs vso mehkobo svoje narave, takorekoč samega sebe šiloma zatajil in postal največji hudodelec — morilec? In sicer morilec bitja, ki sem ga bolj ljubil kot svoje življenje, bitje, zaradi katerega sem zavrgel ponujajočo se mi srečo od strani drugega bitja, druge deklice, imovite in lepše kot je bila ta pred menoj stoječa,, vame zroča, svojo usodo pričakujoča revna deklica ?
Ali v hipu, ko sem že omahnil, mi je satan šepnil v uho: šleva bojazljiva 1 Satan j e vedel, da me je ob pravfm trenotku zadel ob drugo stran moje narave: trmoglavost, ponos! -------------
Obrnil šem se v stran, prijel svojo žrtev trdo za roko.. Pojdi! sem dejal rezko, odšla sva ven na hodnik.
(Konec prih.)
Zemljišča v podnajem dajati je prepovedano Podnajemnike je smatrati za direktne najemnike.
4. del naredbe se bavi z gozdnimi posestvi in določa brez natančnejših navedb le, da preidejo vsi večji gozdni kompleksi v last države in da bodo kmetje imeli v državnih gozdih pravico paš j in dobivanja lesa zu kurjavo in stavbe. Odškodnino lastnikom gozdov in ureditev navedenih pravic do paše in drva-renja bo ugotovil poseben zakon.
5. del	naredbe govori	o segregaciji, ki
pa	za naše	, kraje ne prihaja	v poštev.
6. del	določa, da se	ustanovi	poseben
državni • urad za agrarho reformo, v kojega delokrog bo spadalo tudi vprašanje naseljevanja in skrb, da se vrnejo naši izseljenci iz Amerike in drugih tujih držav.
Končna točka naredbe določa, da ni nikdo upravičen,	na podlagi te	naredbe	dobljeno
zemljišče prodati, obremeniti ali komu drugemu v posest prepustiti in vse pravice iz te naredbe zgube vsi oni, ki bi po tej naredbi posestva samolastno delili ali plenili in bi bili radi tega kaznovani.
Ta naredba je stopila z dnem razglaša t. j s 27. februarjem 1919 v veljavo in se bo predložila v naknadno odobrenje tudi našemu narodnemu predstavništvu, ki je sedaj v Bel-gradu zbrano.
Za danes objavljamo le določbo te vele-važne in dalekosežne odredbe. K posameznim točkam bomo še spregovorili.
Nemški upi na revolucijo.
Kakor razvidno iz celjske »Nove dobe«, rie obstoja nemško rovarenje na državen prevrat samo, .pri nas, ampak je ista ideja, bolje rečeno, - ista blazna utopija razširjena tudi še povsod tam koder še ni'iztrebljena glavna vsenemška golazen. Glede vsenemške propaganda v Celju, piše »N. D.«:	-
Dunajska »Zeit« poroča 26. sveč, o nekem . razgovorit z »odličnim« (seveda!) jugoslovanskim politikom, ki je baje izjavil, da sq dnevi Jugoslavije šteti in da se osnujeio na njenem ozemlju 3 nove republike.
Celjski listič »Deutsche Wacht« izraža v svoji zadnji številki nazor, da vprašanje pripadnosti Sl. Štajerske k Jugoslaviji še ni gotovo dejstvo,, češ da dogoki še »tečejo«.
Nemci in Nemškutarji sejejo med našim ljudstvom se vedno seme nezadovoljnosti, z novimi razmerami, hujskajo proti državi in vladi.	,
Nemci in nemškutarji na Slov, Štajerskem uprizarjajo izgrede, streljajo na Slovence, skušajo uprizarjati štrajke, imajo medsebojno neprestano tajne sestanke (v .Celju dr. Ambro-schitscii, Stiger itd). Tudi v naših civilnih jn vojaških pisarnah še vedno sede ljudje, ki imajozveze z nemškimi politiki Ambroschitscheve sorte, ki jim je sicer dober naš kruh, ki pa niti oddaleč ne kažejo nagnenja, postati v resnici lojalni državljani. V javnosti naši Nemci na usta svojih trobil neprestano zagotovljajo svojo lojalnost, med seboj in napram nevednim našim ljudem pa so najhujši zdražbarji.
In nele to. Kakor kažejo slučaj dr. Kamnikarja in drugi, imajo ti ljudje (tudi celjski Ambroschitsch!) še vedno stalne zveze z Gradcem, neprestano se vozarijo sem in tja in dajejo Nemcem poročila o dogodkih v naši državi. Raste jim greben! Odkar se je naš spor z Italijo poostril, se Gdi vedno bolj, da so upi Nemcev začeli rasti Imenovanje poslancev za nemško-avstrjski državni zbor iz našega ozemlja je eden teh znakov. Nemška korajža za napade in kršenje premirja na Koroškem in drugod istotako!
Na svojih tajnih sestankih pa — ko so. si nemškutarji med seboj odkriti in ko vržejo z obrazov krinko lojalnosti 1 —- govore neženirauo
o	revoluciji v naših krajih. Tako se je to go-
dilo nedavno pri nekem nemškem celjskem obrtniku na „hausballu“. Oni sami pripravljajo tla za njo s hujskarljem in vzbujanjem nezadovoljnosti. Zanašajo se pri tem na skozi desetletja umetno v našem ljudstvu vzog. jeno sovraštvo do Srbov. Zanašajo se na to, da je nekaj ljudi med nami, zapeljanih, za republiko. Zanašajo se na bivše Štajerčijance. Govore o tem, da izbruhno pri nas skupno Lahi in Nemci
Mirno lahko opozorimo naše oblasti, da to niso nikake fantazije, ampak dejstva Zato je skrajni čas, da se orlpro enkrat za vselej vrata naše države hujskačem Ambro-schitschevega kova — pa se tudi večno zapro za njimi!
Mi smo svarili — delo je naloga vlade in njenih organov I
H Telefonska poročila. M
Naš regent se vrača.
G e n e v e, 4. marca. (Sl. n.) Prestolonaslednik regent Aleksander je na povratku v domovino zapustil Tulon v ponedeljek. Vozi se na francoski vojni križarki.
Druga meina vprašanja.
G e n e v e, 5. marca. Komisija pariške konference je dodelila celo Nemško-Češko Češki. Rusinska področja Ogrske dobi po večini Rumiinija, ker So ta področja zelo na-mešana z Romuni. Turčija se cmeji na majhno državico v Mali Aziji. Vse ostalo se razdeli.
Francozi nas podpirajo.
Beograd, 4. marca. (JDU.) Francoska vlada je vstavila v letošnji državni proračun 1,300 000 frankov, kot podporo za vdrževanje srbskih dijakov na Francoskem.
1	Wilson se vrača.
Ge n e ve, 4. marca. (Sl. n.) Danes v torek govori Wilson velik govor v rfewyorški operi ob 2. popolne, jutri v sredo odpotuje iz Amerike v Evropo in pridd 13. t. m. v Brest.
VVilson in Mirovna konferenca.
Pari z, 3. marca. (Dtln. KU.) Kakor poroča Reuterjev urad, je predsednik Wilson svojčas nameraval, po,svojem povratku v Evropo posesti opustošene pokrajine v Belgiji in Franciji. Sedaj pa je to namerd opustil. Predsednik se 13. ali 14. t. m. izkrca v Brestu in se takaj udeleži sej, ki,so v zvezi s sklepom prehodnega miru. Poset Bruslja in opustošenih krajev je 'odgodil do 22. t. m. Pričakuje se, da bo mirovna konferenca, katere se udeleže tudi nemški zastopniki, sklicana med 1. in 10. aprilom.
Političen pregled. ^
Orel—
Srbski denar za celo državo SHS. Finančno ministrstvo je odredilo, da je oti sedaj dovoljeno (izvažati srbski denar in denarne nakaznice srbske narodne banke iz ozemlja kraljevina Srbije v vso kraljestvo SHS. Prepoved izvoza srbskega denarja preko mej, kraljestva SHS ostahe tudi nadalje v veljavi.
Finančno poverjeništvo v Ljubljani za Slovenijo in Istro.' Ministrski svet je izdal začasno uredbo o finančnih poverjeništvih, ki jih bo v celi državi pet, in sicer v Ljubljani za Slovenjo in Istro v Zadru za Dalmacijo, v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Medmurje, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino in v Somboru za Bačko, Baranjo
in Banat.	. *
Amerika preživlja Češko. Minister Beneš je danes brzojavil iz Pariza, da j« •ravnokar podpisal definitivno pogodbo z amerikansko vlado, glasom katere dobijo Čehi iz Amerike v mesecu marcu 15.000 ton žita, 25.000’ ton pšenične moke, 1Q00 ton izdelkov iz prašičjega mesa in 500 ton kondenziranega mleka. V aprilu pošlje Am^rjk^
M,a#pr, dne 7.,tw&
Čehom 30.000 ton žita, 15.000 pšenične moke, 1000 izdelkov iz prašičjega mesa in 500 ton kondensiranega mleka. Potrebni kredit je Amerika že dovolila. Dne 1. marca bo imela češka država že vsa za mesec marec določena živila na razpolago.
Posebne vesti.
Tihotapstva živil In živine na naši meji — organizirano. Iz zanesljivih poročil, ki nam dohajajo iz raznih krajev ob naši zasedeni meji, je, ugotovljeno, da verižna kupčija in tihotapstvo z najpotrebnejimi živili in živino, zlasti s konjih ni več le posamezno in slučajno, marveč, da se vsa ta kupčija vrši na dobro zamišljeni, do najmanjših, podrobnosti izborni izdelani qrganizaciji. Ta organizirana družba sega ne le prav v srce našega Slov. Stajerja, marveč daleč preko naše meje tja na Hrvatsko, Dolenjsko in sploh Kranjsko. Lahko se reče, da vse, kar hrepeni po izredno bogatem ^aslužku in vsi taki elementi, ki se v tem času ne pečajo s kakšnim določenim opravilom ali službo, je več ali manj udeleženo na tej organizirani »kupčiji«. V zadnjem času se vedno gosteje v vseh teh poročilih izraža sumnja, da ,se vse to prevažanje preko meje vsaj na gotd-vih krajih vrši tudi z vednostjo nekaterih nezanesljivih kontrolnih organov. Drugače bi bilo vtihotaplenje sploh ne mogoče ali vsaj omejeno. Zato vsa ta obvestila priporočajo kot nujno potrebno: takojšnjo nadomestitev kontrolnih organov, ojačenje kontrolne straže v Špiljah, Črnišču, Ljutomeru, Radgoni in Ptuju. (Glede Ptuja, glej dopis). V zadnje omenjenih okrajih ali sploh ni nobene kontrole ali pa je tako, kakor bi — je ne bilo —. Mi tu v Mariboru si vbijemo glave, da najdemo pravi odgovor na vprašanje: zakaj ravno pri nas taka draginja, ki bi je ne bilo potreba. Evo, tu imate odgovor! Če se večji del najpotrebnejega živeža za dražji denar vtihotaplja preko meje, potem seveda moramo to, kar se nam .tu ponuja, tudi le po oderuških cenah si dobavati. uospodš, zagrabite —* pa brez — rokavic!
^ Dnevne hovice. R
+ Reis Teodor, urar, v Gosposki ul 26 je umrl nagle smrti. Ker je pokojnik brez svojcev — žena in sin se nahajata v Nem. Avstriji — in se je v njegovi > delavnici našlo mnogo za popravilo mu izročenih ur in drugih predmetov, se je delavnica uradnim potom zaklenila. '
Zakaj se tujci protežirajo ? Iz občinstva se nam poroča: Vedpo slišimo o pomanjkanju premoga, če se gre namreč za nas domačine. Kako je to, da tu naseljeni agentje tujih tvrdk dobivajo redno ne le svoj premog, ampak še po 200 kg na teden 24 nameček? Pričakujemo, da nam bo to uganko pojasnil g. Pehčim, kot referent za oddajo premoga.
„Ich spreche deutsch". Nekoč je na državnem mOstu stala vojaška straža s puško in z »mašincami«. Te male krote So Nemce, posebno pa nemške železničarje straŠfio bodle v oči, še huje pa v *rce. Vandar sef z gotovim rešpektom hodili okoli njih. -Zakaj toliko neumni tudi naši hajlovd niso, da ne bi vedeli da če take krote pričnejo kveketati, tedaj čim dalje od njih, tem bolje. Prideta iz Magdalenskega predmestja dva taka vročekrvna nemška leva pa naenkrat obstaneta pred — »mašinco«. Gledata in bereta, preko malega žrela železnate krote je stal napis: »Ich spreche deutsch«. Eden možakarjev je bil tega napisa zelo \esel, češ, vidiš, kako nas rešpektirajo 1 Drugi pa ga je ozlevoljen zavrnil: Bedak! Le poskusi, pa bož Občutil, kako te > mašitice« nemške govore.
Strašna draginja na Dunaju. O naravnost neznosnih razmerah na Dunaju, zlasti glede prehrane, smo dobili izvirno poročilo, ki ga priobčimo jutri.
Namesto usnja — papir. V naše uredništvo je prišla revna žena, ,ki je pri tvrdki
Bregar v Gosposki ul. kupila čevljičke za
2	let starega otroka in za koje je morala dati 32 K. Zahtevala je izrecno dobre usnjate čevlje, za katere bi bila rajše še nekaj kron žrtvovala. Toda prodajalka jo je zagotovila, da so čevljički iz pristnega usnja. Toda že prva poiskušnja je pokazala — pristen papir. Ko je kupovalka prišla s čevljički nazaj, so jo surovo odslovili, češ, naj se gre zahvalit Kranjcem, kar ti prodajajo tako blago v Maribor. — Dobro bi bilo, če si oko postave omenjeno zalogo malo natančneje ogleda.
Brezobziren boj oderuštvu! Ne glas, ampak tisoči glasovi iz vseh vrst našega meščanstva kličejo in vpijejo po ureditvi živilskih cen na trgu in po — gostilnah. Dozdaj je bila »bela« Ljubljana razkričana kot ena najdražjih naših mest. V zadnjem času pa jo skuša Maribor vsaj na tem polju napredka nadvladati.- Prodajalci si kar sami delajo cene, kakor se jim zljubi. Za kazni se ne zmenijo, ker so — premile. Z denarnimi globami ne dosežemo nič. Na ričet in star kruh z vsakim oderuhom!
Kupi kamenja in blata na glavnih ulicah apelirajo' na usmiljena srca.-Več — na licu mesta.
Navijale! cen — za sy. Cirila in Metoda so imeli na pepelnico večer svojo ustanovno »sejo« v gostilni g. Kirbiša. Kot prva točka nočnega reda je bila na mizi pristna kranjska klobasa, kateri so po daljši debati navili ceno od ustanovnega kapitala 10 K na 110 kron. Podrobno poročilo še pride.
Dr. Prijatell-ev Cankar. Poročilo o vče-iajšnjem predavanju s no morali za danes odložiti. Za danes izrekamo le kratko iskreno priznanje gospodu generalu Majstru, ki nam je preskrbel včerajšnjo predavanje, polno višjega duševnega vžitka.
Ostanejo še mednarodni? Po novejših zatrdilih iz Gradca in Ljubljane ostanejo naši jugosl. soc. demokrati še nadalji — mednarodni. Mi tem zatrdilom skoro ne moremo verjeti. Sicer pa se o tem še razgovorimo.
Občni zbor »Tiskovne zadruge v Mariboru" se vrši v soboto, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne v Mariboru, v Narodnem domu. Vspored: poročilo pripravljalnega odbora, 2. volitve odbora in preglednikov in 3! slučajnosti. Vse naše prijatelje, ki se zanimajo za naš tisk vabimo, da se občnega zbora udeleže.
je razumel svojo izvoljenko do nezavesti — vpi janiti. V takem stanju in proti zagotovilu, da jo tudi oficielno poroči, se je izvršila po »zaroki« tudi »poročna noč«. Medeni čas pa je kratke ureštel. Reinfried se je svoje neveste pre-kmalo naveličal, na vrsto bi imela priti druga naslednjica. Pretrgel je oseben stik in občavanje, pisal je žrtvi grozilna pisma, češ, ako deklica takoj ne zapusti Maribora, bode on preskrbel, da se jo kot tujko izžene. S temi grozilnimi pismi si je gospod ženin sam.. spletel vrv za svoj vrat. Obesili zato ga sicer še. ne bodo,
ampak no ja, kakor rečeno, tega^ romana
še ni konec, za danes naj «e omenimo, da je bil Einhauer vslužben kot nekak poslovodja pri tvrdki pl. Lehmann v Grajski ulici in da tvrdka Reinfried Einhauer & Co. sicer ne obstoja drugje, kot le na pismih, ki nam predstavljajo tvrdko Einhauer kot brezvestno trgovino z dekleti.
Iz malega naraste veliko. Brezposelni trgovski pomočnik Josip Welst je pri brzovoz-nem skladišču na Glavnem kolodvoru si »izposodil« zvezek 500 iztisov »Večernega lista«. Ko so ga povabili na odgovor, zakaj hoče kar 500 listov brezplačno citati, so pri njem našli celo zalogo raznih dokumentov, krstnih listov, domovnic, krušnih izkaznic na imena: Vezjak Janez in Gnezda Alojz. Potem še naučno pogodbo od tvrdke Ferdinand Prankl. Ko ga med sprevodom iz kolodvora na cesti zagleda neki Repula, je isti izjavil, da se mu zdi ta tiček nekako poznan, *od tistega časa, ko mu je »neznani storilec« iz hleva izmaknil .13 .kuncev. Morda se za g. Welsta še kdo zanima?
rv
&
Zadnje vesti.
y Kletka za zrele ptiče. ><
Brezvesten trgovec z dekleti. Naši državni, policiji se je zopet posrečil izboren lov, na katerega sme biti ponosna in ki mora zanimati vsa'tista naša in tuja dekleti, ki-v časopisju pod »slavno« rubriko: »korespondenca« iščejo srečo in svojo usodo. Slučaj, o katerem nastopno poročamo, še ni docela' izčrpan, lov sega še tudi v revir, za katerega se bodo zanimali tudi oni, ki v svojih zlatih rozetah ne nosijo znakov SHS. Tukajšno pošto so v zadnjem času preplavljala pisma trgovskega značaja, z terasi to tiskanim nadpisom: Reinfried Ein-ltauer & Co. Marburg. Moj bog, Maribor vendar tudi zdaj pod kraljevino SHS ni kar čez noč tako visoko vzrastel, da bi se nove tvrdke s »temno« trgovino, smele dolgo veseliti svojega obstanka. Tudi tvrdka »Einhauer« ni vživala predolge potrpežljivosti naših varnostnih oblasti. Pri ravno ožnačenih pismih, je postajalo sumljivo, da se je večina teh piš m pečala i naslovi nežnega spola. lil sicer je šlo večinoma^ teh pisem v Nem. Avstrijo. V teh pismih je »častivredni« gospodin Reinfried razpošiljal oferte za uteho svojih srčnih in drugih še bolj tajnih bolečin* Nastopal je kot ženin, ki išče za svoje »podjetje« primerne družice. Na eno takih limanic se je vsela tudi 18 letna Dunajčanka, Gabrijela Brandenberg. Kt;r je »ženin« v Mariboru slutil pri dunajski nevesti lepo doto. je poslal po njo svojo posebno zastopnico. Reinfriedu se je Gabrijela tudi osebno tako dopadla, da jo je takoj priprihodu v Maribor pregovoril, da sta nekaj lepih ur sklenila »zakon«; Brez pijače seveda se take »ofceti« ne sklepajo in Reinfried
Revolucionarno gibanje v Italiji. — Upor vojaštva. — Vlada pred odstopom.
Cu r ih, 5. marca. Ljubljana »Večerni list* poroča: Iz Italije prihajajo ponovne vestij o nemitih v Italiji. V Milanu in Turinu imajo nemiri republikanski značaj. V Bologni so bili veliki izgredi radi draginje. Izgredniki so navalili na trgovine in plenili.' Policija je bila brez moči in poklicati so morali vojaštvo. Vojaki so odpovedali pokorščino častnikom in niso hoteli streljati. Mnogo vojakov jo prestopilo k izgrednikom. Morali so jih odpoklicati ter so jih v vojašnici razorožili. V Turinu je vojaštvo zahtevalo naj jih puste domov. Ker se to ni zgodilo, so vojaki ustreliii dva častnika, napadli trgovine, jih oplenili ter nato zasedli vlak in prisilili železničarje, da so jih peljali domov. V gornji Italiji snuje vojaštvo delavske in vojaške svete ter prog aša republiko. „Augsburger Abendzeitung* poroča iz Lugana, da se italijanska vlada resno bavi z izgredi ter si je v svesti resnosti polažaja. Revoluci-jonamo gibanje je nevarno in vlada ne taji, da je položaj skrajno nevaren, posebno zato, ker se republikansko gibanje širi med vojaštvom. Vsak čas je pričakovati, da odstopi italijanska vlada.
Listnica uredništva:
Gg. dopisnikom Pobrežje, Studenci, Ptuj in dr.: Hvala za poslana zanimiva poročila, pridejo deloma že jutri na vrsto. Se priporočamo!
»Slovanska čitalnica« v Mariboru priredi v soboto 8. t. m. ob pol 8.'uri zvečer svojim članom
družbinski večer
v dvorani Narodnega doma z zelo zanimivim vsporedom. (Pozdrav predsednika, poučljivo predavanje, koncert vojaške godbe, petje itd.)
Pristop imajo izrecno le Člani čitalnice ter po njiK vpeljani gostje. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Mariborski delavec
Maribor, dne 7. marca U919
Pfj slovenski rodbini šče
I Knjigarna in veletrgovina papirja p 15^
i. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Od sobote 8,—14. marca 1919
\
Samo za odrasle! Največji film! Samo za odrasle!
Po romanu od M. Bohm-ove od ene mrtvfc. V glavni ulogi ERNA MORENA.
P07nrl Od 15.-18.FernAndra Pn7npl 1	■_in velikanska aktua- 1	.
liteta: Sprejem VVilsona v Rimu.
Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. uri, v nedeljah in praznikih ob 1/43., 4., 6. in 8. uri zvečer
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril
trgovino z mešanim blagom
na drobno in debelo v Grajski ulici št. 16.
Vladimir Pavlšek.
Maribor, Tegetthoffova cesta 21
se najboljše priporoča vsem cenjenim1 gospodom
Vladni komisar: Dr. Pfeifer, 1. r,
Florjan Skale, čevljar, Maribor
Vitrinjska ulica 15
Zaloga vsakovrstne čevljarske potrebščine. Velika iz-bera izgotovljenih moških in ženskih čevljev. Stalna cena!	Solidna	postrežba!
stoječe in viseče,, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki tenožini se prodaja po nizkih cenah.
Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik!
C. Th. Meyer
Maribor ob Dr„ Zg. Gosposka ulica št. 39.
Ob sobotah zaprto.
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
sprejema hranilne vloge na f knjižice in vloge v tekočem računu,
daje posojila na hipoteke in na osebni kredit.
Eskontira menice in daje tr-' • govske kredite.
Lastno premoženje zadruge nad K 600.000. Upravno leto osem-< intrideseto.
Konto poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani št. 502.
Trgovska agentura in komisijska trgovina
Franjo Vidovič
Maribor, Cvetlična ulica št. 15
Preskrbuje prodajo in nakup vseh — v trgovino spadajočih stvari. —
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J.,	„	„
Czadriik L., Stolna ulica
Handl Karolina, Tegetthoffova cesta
Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezia
Schifko Maria, Melje
Pichler Ana,	„
Jurko Maria, Koroška cesta Lackner J„ Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., IT)agdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Meier J., Pobrežje, Frau-Staud. cesta Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
Že 20 let izvršujem mojo obrt kot strokovnjak, zato se priporočam ' cenj. občinstvu' za vse v mojo stroko spadajoča , poprgvila.
Natančna popravila gramofonov.
Zaloga vsakovrstnih zlatnin in srebrnim po nizkih cenah.
Lovrenc Stoječ, urar, Maribor
Tegetthoffova cesta it. 30.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar,
Tiskarna: Karl Rat^tscti v Mariboru,
Izdaja: Tiskovna zadruga,