Razne stvari. Nagla smrt. V Selnici ob Muri se je pri podiranju drv ponesrečil 161etni fant Fr. Reiter. Bil je pri priči mrtev. Nagle, neprevidene smrti varuj nas, o Gospod! Začenjajo spoznavati. Vrli »Sl.učitelj« poroča: Liberalni poslanec Momentje na LaSkem priporočal, da se veronauk zopet vpelje v Sole, kajti v nravnem oziru se kaže očividen propad, katerega je mogoče le z verskim miSljenjem odstraniti, ker le z vernostjo se je mogoče bojevati proti slabim človeškim nagnjenjem. Tako sodijo liberalni možje o brezverski Soli. Vodja šentiljske šulferajnske šole, ter ob enem voditelj Sentiljskih Posilinemcev, g. Holtsch, se straSansko togoti nad naSitn listom, a posebno Se nad šentiljskimi vrlimi slovenskimi mladeniči, ker si ga le-ti >predrznejo v »Gospodarju« tako poSteno osvetliti. Do ram si zavihuje svojo, iz germanskega lana narejeno srajco, ter kliče v »Marbur- gerci« svoje mogočne »gesinnunsgenossen« v boj zoper »Windische Buben«. Ha-ha, gospod, zastonj je vaša jeza; ker teh mladih bojevnikov vi ne boste nikdar premagali! Mi gremo naprej! Sveto leto. Kakor naznanja cerkveni zaukazni list za lavantinsko Skofijoštev. V., kateri se ravnokar tiska in se bode jutri razposlal, se začne sveti ali jubilejni čas za naSo škofijo s četrto postno nedeljo ter se konča s 16. nedeljo po b i n k o š t i h, t. j. na prazaik sladkega imena Marijinega. Začetek jubile}nega časa bode naznanilo v soboto dne 16. marcija zvečer ob 6. uri slovesno zvonenje po vseh župnijskih cerkvah skozi pol urej tJmrl je dne 1. t. m. pri Sv. Bolfenku blizu Središča ondotni trgovec s špecarijo Štefan Sostarko. Mož je vzlic temu, da je živel od Slovencev, bil vendar strogo gcrmanskega misljenja in zvest razširjevalec ptujskega nemčurskega lista »Štajerec«. N. v. m. p.! Samo 14 dnij oženjen. Na Lilaškem vrhu je umrl posestnik Gregor Prener. Pred 14. dnevi je obhajal svojo gostijo; tačas bil je popolnoma zdrav. Iz dravskega polja nam poroča prijatelj lista, da je našel na poti iz Št. Lovrenca v Cirknico nad neko kovačnico nemški napis: Mihael Viher, geprifte Hufbešlag Šmid. Posestnik tega napisa je baje tudi naročnik ptujskega nemčurskega lističa. Dalje na tej poti pa se vidi tudi lep slovenski napis: Vincec Lubec, kovač. Pri tem ie dal naš prijatelj podkovati svojega konja, in njegovemu vzgledu naj sledijo vsi zavedni Slovenci iste okolice. lz Slovengradca. Dosedaj je bila tukaj za mesto in okolico štirirazredna šola z večinoma nemškim poukom. Lansko leto so se pa Slovenci in mestjani ločili, in bojo S!ovenci imeli trirazredno, mestjani pa dvorazredno šolo. Slovenci so si kupili grad Rothenthurn v Slovengradci za Solo, Nemci in nemčurji pa si bojo novo postavili za 64 tisoč kron. Delo je že dobil Gollov prijatelj Miglitsch iz Slatine za 7% nižje, dasiravno je nek stavbarski mojster iz Maribora šel 12% nižje. Prejšna nemčurska šola je bila prava mučilnica za slovenske otroke; merodajni možje naj skrbijo, da bo na okoliski Soli imela slovenščina več pravice, da se ne bojo slovenski otroci dalje mrcvarili in trapili s prevelikim nemškutarienjem. Od same nemščine še človek ni sit, in pameten tudi ne. Št. Pavel pri Preboldu. Pretečeno soboto smo pokopali tukaj fanta, za kateivni nam je žal vsem, ki smo ga poznali. Le eden glas je šel o njem: Rožajev Tonček je moder in pošten fant. On ni bil eden izmed tistih revežev, ki v zdravih dneh duhovnik? zaničujejo, v smrti ga pa kliCejo na pomoč. Bil je zmiraj na katotiški stranki. Dasiravno v gostilni doma, kjer je ložej sliSati kaj pohujslivega in ložej zajti, pa Tonček je ostal zvest sv. veri. Bog mu daj mir in pokoj, na zemlji pa veliko takih, ki ga bojo posnemeli. Pasja stnklina se je pojavila v okolici Sv. Bolfenk pri SrediSču; zlih posledic še sedaj ni. Psi bodo morali biti dalj časa privezani. Iz Vidma se nam naznanja, da se ondi obhajajo tekoči teden duhovne vaje, katere vodita gg. P. T. Salezij in Fulgencij, frančiskana iz brežiškega samostana. Nank za župnike, žnpane, strelce. V Zrečah pri Konjicah se je minulo leto na veliko soboto ob enem z glasom zvonov po stari navadi oglasila 8e strelba. Pri tej so se rabili tudi topiči, kakorSne je kot novo iznaidbo »zoper točo« izdelovala tvrdka Lorber v Žalcu. Strelbo je ob cerkveoih slovesnostih zkoz celo vrsto let oskrboval popolnoma zanesljiv viničar Mihael Krančan. Ob lanjski slrelbi pa se je jeden možnar razletel na nevesekoliko komadov. Izmed razletih tresek ie jedna zadela strelca v desno lice ter prelomila kost pri ušesu. Vsled tega se je Krančan zgrudil in na mestu umrl. To je dalo povod, da je c. kr. državno pravdništvo v Celji spravilo na zatožno klop tri prizadete osebe. Toženi so bili gg : Lorber, ker je prodajal topiče brez znarake, takoimenovane »Meistermarke«, kakoršno zahteva vis. c. kr. namestništvo v Gradcu z dne 15. maja 1877, deželni zakonik št. 14; nadalje župnik K a r b a, ker je take topiče kupil in izročil v porabo, potem župan R u š n i k, ki je dovolil strelbo s takimi topiči. Dae 6. septembra 1900 je c. kr. okrožno sodiSče oprostilo krivde in kazni vse tri obtožence. Zoper takSno razsodbo se je pritožil c. kr. državni pravdnik, g. dr. Bayer. Letos dne 22. lebruarja je zadevo obravnavalo sodišče na Dunaju, takoimenovani »kasacijski dvor«. To sodišče je potrdilo celjko razsodbo nedolžnosti župnika in župana, a za gospoda Lorberja je odjedilo novo preiskavo v Celji. Crtice iz slovenske zgodovine. Kat. tiskovno društvo je ustreglo občni želji, da se te črtice izdajo v posebni knjižici; izSle 80, kolikor se jih je doslej tiskalo, kot 1. zvezek knjižnice »Pod Lipoc, ki bo prinašala razne poučne spise za ljudstvo. Vsebina pričujočemu zvezku so stari Slovani. Zvezek stane brez poStnine le 30 vin. in obsega 96 strani. Berivo naj pride v velikem številu med ljudstvo, zato se rodoljubi prosijo, da si dado Crtice iz slovenske zgodovine poslati po cel paket, da je razdel6. NajboljSe sredstvo za probujo naroda je zgodovina. Duhovniške vesti. Vsled poviSanja kanonika Janeza K r i ž a n i 6 a stolnim dekanom mariborskega kapitola, je izpraznjen eden kanonikat, ki je razpisan do dne 9. aprila t. 1. — C. gosp. korni vikar Matevž Š t r a k 1 je toliko okreval, da se je vrnil domov in nastopil zopet svojo službo. Postne pridige v mariborski stolnici ima letos kapucinski provincijal Lipniški, o. Edvard Bervar. Govori o trpljenju Kristusovem in o trpljenju sv. cerkve. Papež Leon XIII. Zadnjo nedeljo je preteklo že 23 let, kar so bili kronani sedanji sv. Oče Leon XIII. Leta"1878 bi ne bil nihče mislil, da bi tedanji 681etni starček kedaj doživel tako visoko starost. A milost božja je podpirala razsvitljenega Kristusovega naraestnika v teh viharnih časih, da je vkljub mnogostranskim skrbem in neštevilnim žaljenjem od strani zakletih svojih sovražnikov doživel izredno starost 91 let. Sivolasi starček je celo izrazil, da ima upanje z božjo pomočjo doživeti celo še 100 let. Dal Bog, da bi se to uresničilo! To bi bil sijajen jubilej in veliko veselje za vse katoličane, poraz pa in udarec za vse nasprotnike katoličanstvat Na Crni gori so našli na pustno nedeljo obešenega Franca Smolnika. Vzrok neznan. Mati ga je našla in vrv odrezala. V Nazapljah, župnija Majšberg, so našli zadnji četrtek obeSenega neznanega tujca. Obleka je zaznamovana z R. Š. Sodijo, da je iz radgonske okolice doma. Poslauec dvor. svet. dr. Ploj posreduje pri zunanjem in notranjem ministerstvu, da slovenski delavci na tujem, posebno na Nemškem, dobijo pri vseh nesrečah potrebno varstvo. Več prihodnjič o tem. V vavodu čč. šolskih sester v Mariborn je umrla dne 6. marca prejSna č. mati in ustanovnica mariborskega zavoda, s. Marjeta Pucher v 83. letu svoje dobe. Pogreb danes popoldne ob 4. uri. N. v m. p.! Umeščen je bil dne 1. marca v Slov. Bistrici na župnijo Poličane in v nedeljo župljanom predstavljen č. g. Jožef Mlasko. Ljudsko štetje. Nekje v brežiškem glavarstvu je velika slovenska občina. V tej je baje en orožnik naznanil kot svoj občevalni jezik nemSčino. Cudno! Kako hodi po patroli, ker ljudje nemški ne znajo? Iz Vuzenice se nam poroča: Pri pogrebu g. Mettingerja govoril je naS č. g. nadžupnik ranjkemu na grobu v neraSkem in sloven- skem jeziku. Ta dvojezičen nagovor je razburil nekatere nemške nacijonalce iz dravske doline tako hudo, da so so začeli vesti skrajno nedostojno. NemSko in slovensko občinstvo je bilo razjarjeno zaradi njih nastopanja. Nemška omika je pač povsod enaka. Kai ne ? Iz Sestrž se nam porača: Dne 6. t. m. položili smo k zadnemu počitku telesne ostanke pridne, marljive in pobožne žene Jakoba Sagadina bivšega posestnika in gostilničarja v Sesteržah župnije Majšperske. Rojena je rajna Zofija 15. maja 1832 in je 40 let živela lepo v zakonskem stanu. Pred sedmimi leti je umirala njena soseda. Tudi pokojna Zofija gre kakor vselej rada k smrti svoje priiateljice. Tu nagloma pade v omedlevico, iz katere \o navzoči po umnem ravnanju ojačijo, da ie zamogla peš domu. še isti popoludne zadene io kap po celi desni strani in na jeziku. Vsa zdravila so bila brez uspeha. Reva ostala je mutasta in na desni strani truplja popolnoma mrtva. Par let za tem je še imela toliko moči, da je prišla iz postelje pod milo nebo. Ali zadnji dve leti bila je vedno v postelji ter naznanjala hude bolečine po celem telesu. Prejemala je rada z velikim zaupanjem pogosto sv. zakramente. Imela je vedno rožni venec v rokah in molila v duhu, in nikoli ni bilo videti pri njej. kake nevoije zavoljo tolikega sedemletnega trpljenja, iz katerega jo je zdaj rešil ljubi Bog. Pošten in zanesljiv oženjen mož bi rad našel službo hišnika, sluge, nadzornika itd. v Mariboru ali v Ljubljani. Priporoča se od merodajne strani kol veren, vesten, trezen pošten služabnik. Premenil bi svojo službo rad le zaradi svojih otrok, koiim bi se tam ponudila priiožnost, razne šole obiskovati. Naslov dotičnega se izve pri uredništvu »Slov. Gospodarja«. Iz drugih krajev. Kako narašča denar ? Mnogo časa |e imel urednik nekega nemškega lista, k; je izračunal, kako bi narastel jeden nemški pfenig, ako bi se ga ob rojstvu Kristusovem 4-odstotno naložilo. Do 25. decembra 1900 bi iz jednega pfeniga postala ogromra svota 388408290406793712414659432839 mark ia 4 pfenigov. S to svoto bi se 2555317700044695476412kratpokril izdatek (152 mil. ruark) za nemško ekspedicijo v Kino. Koliko velja Angleže jeden Bur? Vojna v južni Afriki je veljala vsak teden Angleže 75 milijonov frankov. Tako zagotavljajo statistiki. Sedaj se ie Stevilo angleških vojakov v južni Afriki zmanjSalo in sedaj velja Angleže vojna vsak teden 50 mil. frankov. Vsak ubit Bur \e torej prej Angleže veljal 1,250.000 frankov, sedaj iih velja 900.000 frankov. Koliko jih bode še-le sedaj veljal, ko Kitchener dobi zopet novih jezdecev. Učitelji v državnem zboru. V državnem zboru je sedaj kot državnih poslancev 8 učiteljev. Ti so: Jos. Černy, narodni socijalist, za Jičin, Jos. Sokol, Mladočeh, za Pardubice, Jan Vojtyka, član »poljskega kola«, za Krakov, Jos. Kasper, nemški radikalec, za Trutnov, Iv. Drexel, nemški nacijonalec, za Bregenz, Fr. Sclireiter, nemški radikalec, za Litomžfice, Karol Seitz, soc. demokrat, za Korneuburg, JMart. Thurnherr, nemški antisemit, za Feldkirch. Ogerski konji za južno Afriko. PrejSnji teden so vkrcali na Reki zopet 700 konj namenjenih za angležko vojsko v južni Afriki. Dosedaj so odpeljali iz Ogerske v južno Afriko že 15.000 koni. Prebivalstvo Petrograda steje po najnovejžem Stetju, ki je ravnokar zavrSeno, 1,439000 duS. Vsako leto se prebivalstvo Petrograda sedaj pomnoži za 40.000 duS. V Perzgo je priSlo pred nekai dnevi večje število uradnikov ruske banke v Petrogradu. Perzijska vlada je dovolila, da ustanovi ruska banka v vseh večjih perzijskih mestih svoje filijalke. To je za ruska diplo- macija velikega pomena, ker po tem potu se utrdi vpliv Rusije na Perzijo za stalno. Stavke. V Palermu v Siciliji vlada splošna stavka. Demonstracije brezposelnih in stavkujočih delavcev proti ministerstvu imajo skoro že revolucijonarno lice. Vse delo miruje, vsi uradi in Sole so zaprte. Splošna beda spravlja liudstvo do obupa. — V Marzelju na Francoskem tudi stavkujejo. Okoli 200 stavkujočih je napadlo tovorne vozove, orožniki so jih razpršili. Ko so pa zopet hoteli obložiti vozove, je priredilo 2000 stavkujočih delavcev demonstracije. Stavka se nadaljuje. Staroslovenski rokopisi v Kitaju. Ruski listi prinašajo zanimive vesti o najdbi staroslovenskih rokopisov na Kitajskem. Ruski vojaki so namreč v mestu Mukdenu našli mnogo starih rokopisov, mej katerimi je bilo tadi več znamenitih. Ti rokopisi izvirajo najbrže iz Carigrada in so iz dvanajstega ali trinajstega stotetja. V trinaistem stoletju so namreč divje čete Mongolov morile in plenile po vsej srednji Evropi in odnesle s seboj marsikateri dragoceni biser evropske zgodovine one dobe. Francoska in Ruska akademija znanosti je tb rokopise začela proučevati in je mogoče, da se najde v njih važnih podatkov iz zgodovine naSih pradedov na vztoku. Zanimivo pa Je to, da so nemSki listi početkom porogljivo hoteli tajiti to najdbo, a so jo naposled venderle morali priznati. Društvene zadeve. Za dijaško knbinjo v Mariboru so darovali: Slavna posojilnica v Ormožu 20 K, župnik France Hrastelj v Ribnici 10 K, župnik Ivan Pavlič na Bizeljskem 5 K in odvetnik dr. J. Glančnik v Mariboru 200 K Posojilnica v Mariboru je imela dne 24. svečana 1.1. redni občni zbor. Po poročilu ravnateljstva je pristopilo posojilnici preteklo leto 201 novih druStvenikov, izstopilo pa 124. Stanje posojilnice, kakor kaže sklepčni račun, je veleugodno. Seja bralnega drnštva v Kozjem. Dne 3. suš. t. 1. je bila sklicana seja imenovanega društva. Ker pa druStvo že delj časa nima pravega predsednika, vodil je vse tačasni podpredsednik. V nekem listu na odbor se je v novejšem času tudi podpredsednik odrekel tej časti. Radi tega je vodil srjo župan, kateri je po pregledu imenika takoj naznanil, da seja ni sklepčna, ker ni prišlo dosti udov. Bilo jih je samo 29 mesto ene tretjine 55. Ko bi bila seja razpisana z opombo, da se bode kake pol ure pozneje sklepalo pri vsakem Stevilu, bi bila vsa zamotana zadeva razvozlana in društvo bi imelo svojega predsednika. Ker se to ni zgodilo, se je naznanilo, da bo prihodnja seja v pondeljek, dne 11. marca ob 3. uri popoldne, ter sklepčna pri vsakem stevilu udov. Toraj udje bližnji in daljni, udeležite se tega zborovanja v pondeljek v obilnem številu, da bo ta zadeva vendar enkrat povoljno rešena. Kmetijska zadrnga za Slov. gradec in okolico ima dne 17. sušca glavno skup Sčino v Starem trgu pri Petriču ob 3. uri popoldne. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor č. g. prefekta KoroSeca iz Maribora o zadružnistvu. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev treh udov predstojnistva. 6. Razni nasveti. Posojilnica na Frankolovem, rer. zadruga z neomejeno zavezo, vabi na drugi redni občni zbor, ki se bode vrSil v nedeljo dne 24. marca popoldne po večernicah v prostorih kmetijskega društva v Frankolovem. Dnevni red: 1. Poročilo načeljstva. 2. Predložitev in odobrenje letnega računa 1900. 3. Volitev članov načeljstva in nadzorstva. 4. Slučajni predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi O d b o r. Iz Braslovč. »Slov. Gospodar« vedno poroča o raznih bralnih druStvih, kako lo j ali ono napreduje, naše pa nekako spi. Ko j bi čč. gg. duhovniki naSega društva vedno ne podpirali, in ko bi tako zvestih udov ne imeli, bi bilo že gotovo preminulo, pa sedaj imamo pa zopet upanje boljše bodočnosti, kajti pristopilo je lepo Stevilo novih udov. Casnikov se letos sicer ni nič več naročalo, pafi pa je knjižnica močno narasla; za njo imajo č. g. kaplan Ivan Gorišek kot društveni tajnik največ zaslug, ker so društvu darovali mnogo knjig, za kar se njim tem potom izreka prisrčna zahvala, istotako gosp. Juriju Klančniku za lepo izbirko knjig, katere so društvu darovali. Bog njima tisočero plati! Iz Kozjega. Gospodarskega bralnega druStva občni zbor dne 3. t. m. se zopet ni mogel lzvršiti, ker ni bil sklepčen. V smislu društvenih pravil vrši se tedaj osem dnij pozneje to je v pondeljek dne 11. t. m. (ne, kakor se je pomotoma razglasilo, dne 10. t. m) ob 4. uri popoldne drugi občni zbor, pri katerem zamore zborovati vsako Stevilo udov. Odbor. Za »Našo Stražo" je daroval g. Kolenko v Gabersdorfu 2 K. Slava mu! Hranilnica v Šent Kungoti je imela od 13. majnika 1900 do konca leta vseh prejemkov 28.248 K 53 h, in izdatkov 28.103 K 84 h. Skupni denarni promet torej znaSa 56.352 K 47 h. To je znamenje, da \e hranilnica in poso|ilnica koristna in potrebna. Slov. kat. delavsko drnštvo v Zalci ima v nedeljo dne 17. marca t. 1. ob 3. uri popoldne svoj letni občni zbor v dvorani gosp. Franc Virant-a v Zalci. Posebno zanimanje na to zborovanje vzbuja govor v delavski in gospodarski organizaciji g. Josip Gostinčarja iz Ljubljane. Zatoraj se je nadejati prav obilne vdeležbe. Zborovanje bode kratkočasil pevski zbor gotoveljskih fantov. Sadno in vinorejsko društvo za šoštanjski okraj zboruje dne 17. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Fr. Rajšterja v Šoštanji. Razven običajnih poročil in volitve novega odbor& je na dnevnem redu tudi predavanje o umni sadjereji. Pri tej priliki delili se bodo brezplačno cepiči najboljših sadnih in trsnih vrst; ter se bodo zapisovali tudi udje, koji želijo drevesc in trt iz društvenih nasadov. Mnogobrojne udeležitve pričakuje o d b o r. Kat. polit. in gospodarsko drnštvo pri sv. Lenartu v Slov. Goricah si je izvolilo pri občnem zborovanju dne 10. febr. svojim predsednikora g. M. Šumana — podpredsednikom pa g. J. Ropa, oba posestnika v Lormanju. — Kot odborniki so bili sledeči gg. izvoljeni: Franc Krajnc, Dragotin Negovetič, Ivan Šilec, Dragotin Gorjup, Fran Arnuš in M. Ocvirk. — To so možje značajni, ki so v boju zrastli in sicer v boju za narod. Mlademu druStvu želimo veliko plodonosnega vspeha. Na zborovanje BSlov. kat. delavskega društva" v Žalci je obljubil priti in govoriti v delavski in gospodarski orgaaizaciji delavcem in njih pravim prijateliem kakor tudi nasprotnikom, dobroznani gosp. Josip Gostinčar iz Ljubliane, ki si je poleg g. dr. Kreka pridobil obilno zaslug za delavsko organizacijo na verski podlagi. Toraj v nedeljo dne 17. t. m., ob 3. uri popoldne pojdemo prav obilno v Žalec poslušat znamenitega organizatoria delavstva. Od Sv. Bolfenka pri Središči. »Zora puca, bit če dan«! Te besede so zelo pomenljive, ker z njimi izražajo naSi sosedni bratje Hrvati svojo narodno staliSče; pri njih se je že začelo zoriti v narodnostnem oziru, in oni upajo, da se jim bode tudi kmalu popolnoraa zdanilo. Tudi pri nas je sedaj, po dolgej narodnostnej temi vendar Ie enkrat napočila zora, takorekoč zora narodnostne probuje. Tudi pri nas, se bo morebiti vendar le enkrat zdanilo, in bo zasijalo solnce, — solnce omike in duševnega procvita. NaSi požrtovalni rodoljubi nam bojo namreč v kratkem osnovali bralno društvo, katerega namen je, da se liudstvo poučuje in izobra- žuje v narodnostnem, in po mogočnosti tudi v gospodarskem oziru. Želeti bi bilo, da bi k temu prekoristnemu društvu pristopili brez izjeme vsi župljani. Posebno pa polagam na srce vam, dragi mi mladenči, pristopite vsi k temu društvu, in naj nobeden ne izostane; ker to društvo bo temelj vaSe omike, in le na podlagi omike morete domovini koristiti. Vi bodete potem lahko ponosno zaklicali: Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladenči! Onim g. rodoljubom pa, kateri se trudijo za osnovanje tega društva, kličemo tem potem, le podvizajte se s tem korakom, dokler se sovragova ljulika ne vkorenini. Na svidenje pri osnovalnem zboru. Pri Sv. Petru v Savirgski dolini ima kmetijsko in bralno druStvo »S 1 o g a« svoj ustanovni zbor-dne 10. marca 1901 ob 3. uri popoludne v gostilni pri »Miheljaku«. Vspored: 1. Pozdrav predsednika, 2. govor o potrebi in koristi društva, 3. branje in razlaga druStvenih pravil, 4. vpisovanje udov, 5. volitev novega odbora, 6. nasveti. Med točkami vsporeda in po zborovanji petje. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala; toraj tem potom k obilni udeležbi prijazno vabi ustanovni odbor. Št. Pavel pri Preboldu. Dne 3. marca je imelo tukajšno »KatolSko izobraževalno društvo« v kaplaniji svoj prvi občni zbor. Zbralo se je okoli 40 samo veljavnih mož ia fantov iz Št. Pavelske župnije. DruStvo se je naročilo na »SlovenskegaJGospodarja«, >Doraoljuba«, »Dolenjske novice«, »Narodni Gospodar«, »Dom in Svet«, »Vrtee« z »Angeljčkom«, »Venec«, »Cvetje«, >Mir«, »Slovenski list«, »Socijalizem«, na knjige Mohorjeve družbe. V društvo prihajal bo tudi »Slovenec«, »Primorski list« in »Zgodnja danica«. Društvo šteje zdaj 112 udov in bo v kratkem še precej zrastlo. Društvenike smo razdeiili v 7 skupin in za vsako skupino določili nekatere može in fante, da bojo prisli po liste v bralno sobo in jih odrajtovali udom svoje skupSčine. Društvo ima (udi že knjižnico, v katero se je prostovoljno darovalo raznih lepih in dobrih knjig. Končno se je prebralo iz treh Stevilk »Slovenca« pretečenega tedna članek »Kaj pa inteligenca?«, da so tako zborovalci sami razsodili, da je dolžnost vsakega katoličana, z dobrimi listi spodrivati slabe liste. Bog pa daj novemu druStvu, ki se je v svojem pričetku tako lepo pokazalo in veliko upati daje, tudi svoj blagoslov; ker če Gosdod ne zida hiše, zastonj se trudijo, ki jo zidajo. Slovenska zadrnga odlikovana. Kmetijska zadruga v Št. Petru pri Gorici je dobila na svetovni razstavi v Parizu kot darilo zalepo razstavljeno sadje bronnasto svetinjo. Pred leti Je dobila pri jubilejski sadjarski razstavo v Gorici prvo državno darilo srebrno svetinjo. Mlekarska zadrnga pri Sv. Trojici v Slov. goricah že prav lepo deluje. Surovo maslo prodaja 4e na vse kraje in kmalu bo začela razpošiljati napravljeni sir. Zadrugo priporočamo doraačim trgovcem in konzumentom! Gasilno drnštvo za Ormož in okolico s sedežem na Hardeku izvolilo si je pri občnem zboru 24. februarja 1901 ta Ie odbor enoglasno: gg. Martin Stanič, načelnik; Andrej Žinko, namestnik; Vekoslav Mikl, denamičar; Anton Porekar, tajnik; Franc Stanič, vodja brizgalničarjev; Lovro Kirič, njegov namestnik; Andrej Vrhovčak, vodja plezalcev; Jože Vaupotič, njegov namestnik; Martin Skoliber, vodja varuhov; Ivan Trstenjak, njegov namestnik; Franc Vaupotič, nadzornik orodja; Franc Magdič, zdravstveni načelnik; Martin Perc, vodja brizgalne cevi, dalje Franc Haozelič mlajSi in Andrej Kovačič, trobentaSa. — Občni zbor je sklenil, da priredi društvena godba v korist druStva v poletju koncert, in da si isto omisli s pomočjo blagih podpornikov in prijateljev letos društveno zaslavo. Začetek je storjen, prosi se vsestranske podpcn«. Vinarska zadrnga se je ustanovila v Novem mestu na Kranjskem. Ker bodo pri njej sodelovali priznani strokovnjaki, upamo, da bo ta zadruga postala nekako vzorna vinska zadruga za slovenske pokrajine. Posojilnica v Makolah je izdala računski zaključek za sedemnaisto upravno leto. Skupnega denarnega prometa }e imela 434.242 K 33 h. Redn: občni zbor je sklican za dne 7. marca.