Jože Šušmelj o svojih gledanjih na slovensko manjšino in na sodelovanje med matico in našo narodno skupnostjo / H Prijatelji Contrade so včeraj predstavili novo gledališko sezono rffl L /i0 Kotalkarskemu društvu Vipava odprli vrata hale goriškega sejmišča Li ¿^ : t J Klop se je tokrat lotil kočljivega odnosa mladih do politike. / 19 Primorski PETEK, 17. OKTOBRA 2008_ Št. 247 (19.337) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Naj razume, kdor more Dušan Udovič Vse pogostejši črni dnevi na svetovnih borzah potrjujejo stopnjevanje finančne krize, posledice na realno gospodarstvo postajajo stvarnost. Priseganja na prosti trg in na toliko opevani ekonomski liberizem se umikajo tezam o potrebi po popolni prenovi kapitalističnega in finančnega sistema. Kakšna naj bo ta prenova še nihče ne ve, v ospredju je strah, da ne bi položaj državam razvitega Zahoda ušel iz nadzora, kolikor ni že. Tako tudi v Italiji prihajajo v sili na dan recepti, ki so še do včeraj veljali malone za bogokletne. Država bo z izdatnimi posegi reševala banke, avtomobilsko industrijo in velika podjetja v težavah. Pa se obenem vendar gre vprašati, kam vodi takšno početje, kam gre davkoplačevalski denar in to v trenutku, ko je, med drugim, izpuhtela volilna obljuba desnice o znižanju davkov in smo, ravno nasprotno, priče najbolj bolečemu klestenju proračunskih izdatkov v zadnjih desetletjih. V razmerah, ko za reševanje bank v nekaj urah padajo odločitve o milijardah evrov, se marsikdo sprašuje, kakšen odgovor bo država dala petnajstim milijonom italijanskih državljanov, ki po pravkar objavljenih podatkih Karitasa živijo v revščini ali na njenem skrajnem robu, srednji sloj pa pospešeno drsi v težave. Po statističnih podatkih je Italija na repu razvitih evropskih držav, kar zadeva posege v korist najšibkejših slojev, sistem socialnih blažilcev je po evropskih merilih absolutno nezadosten. Ob vsem tem za povrh kaže, da je popularnost vlade na višku. Naj razume, kdor more. VRH EU - Usklajevanje na finančnem področju ne zadostuje Državna pomoč tudi gospodarstvu Na tak način naj bi se spopadali z nevarnostjo recesije tržič - Velika množica na demonstraciji zaradi smrti delavca Nesprejemljiva smrt Na gradbišču v ladjedelnici se je smrtno ponesrečil 43-letni Mauro Sorgo G t11Z i i - Zrni ¡m lit ll*11 ■"N®™ TRŽIČ - Tihega sprevoda, ki so ga včeraj v Tržiču priredili sindikati zaradi smrtne nesreče delavca v ladjedelnici Fincantieri, se je udeležilo preko dvatisoč ljudi. Žrtev nesreče je 43-letni Mauro Sorgo iz Ronk, ki je umrl v sredo zvečer med delom na gradbišču nove prekooceanke Ruby Princess. Dinamika nesreče ni povsem jasna, v teku je preiskava. Shoda v Tržiču se je udeležilo tudi veliko število upraviteljev, med njimi trži-ški župan Gianfranco Pizzolitto in predsednik pokrajinske uprave Enri- co Gherghetta. Prizadetost je izrazil tudi Emil Jelen, pokrajinski predsednik združenja invalidov Anmil, predsednik senata Renato Schifani pa je prefektinji Marii Augusti Marrosu poslal brzojavko. Na 15. strani BRUSELJ - Voditelji članic EU so včeraj v Bruslju potrdili, da se bodo z vzroki finančne krize soočili usklajeno in celostno, hkrati so se zavzeli za svetovni vrh o krizi, ki naj bi odgovoril na konkretna vprašanja glede mednarodnega finančnega sistema. Predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je na zaključni tiskovni konferenci sicer poudaril, da bi EU morala usklajeno ravnati ne le v primeru finančne krize, ampak tudi na področju gospodarstva in pri tem omenil primer avtomobilske industrije. Italijanki premier Berlusconi se je pri tem izrecno zavzel za državno pomoč gospodarstvu. Na 6. in 13. strani Obeta se rekordni sejem kave v Trstu Na 4. strani Slovenija: Erjavec začasno prekinil koalicijska pogajanja Na 5. strani SSk spet dobila mladinsko sekcijo Na 8. strani V Narodnem domu posvet o retoriki človekovih pravic Na 8. strani Trije priprti zaradi srhljivke v Turjaku Na 14. strani Trijezična krajevna tabla v Zdravščinah Na 16. strani trst - Okrogla miza Skupine 85 Trubar kot simbol večkulturnega Trsta trst - V sredo zvečer nagrajevanje pri Sv. Ivanu Najboljši projekti Start Cup Prvo nagrado prejel projekt Ghost, drugo mesto je zasedel Airdeco, tretje pa Lsd2 TRST - V gledališču v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu so v sredo zvečer nagradili najboljše projekte, ki so se udeležili letošnjega natečaja Start Cup. Za nagrade, ki jih podeljuje tržaška univerza, se je potegovalo deset projektov. Pristojna žirija je izbrala tri najboljše, ki so jim podelili nagrade 15.000, 10.000 oziroma 5.000 evrov. Prvo mesto je zasedel projekt Ghost, drugo nagrado je dobil Airdeco, tretjo nagrado pa si je zagotovil projekt Lsd2. Sindikalni predstavništvi Fisac-Cgil in Uilca pa sta medtem v tiskovnem sporočilu opozorili, da tvega inkubator Bic Sviluppo Italia FVG zaprtje. Na 7. strani i5 2 Petek, 17. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Treba je vztrajati! Andrej Berdon Te dni je jasno prišla na dan razlika med individualnimi in kolektivnimi pravicami narodnih manjšin. Kreganje okrog namestitve dvojezičnih tabel na avtocesti je potrdilo, da je osnovni problem zaščitnega zakona vidna dvojezičnost in ne pravica posameznika, da z javno upravo občuje v materinščini. Tudi slednjo sicer težavno uveljavljamo. Ko pa gre za skupinske pravice, se moramo mukotrpno podati v boj z raznoraznimi vejami javne oblasti (ANAS, Občina, Prefek-tura itd.). Pravzaprav ni čudno, da je tako. Dvojezična tabla, smerokaz, napis na palači, daje manjšinskemu jeziku dostojanstvo govorice, s katero občuje večina, poveri mu status uradnega jezika. Dvojezični napis opazi kdorkoli (tudi tujec). Ta pravica je trajna, saj napis opazimo vsakič, ko se vanj zazremo. Nadalje: tabla pred zaselkom ali cestni smerokaz ne označujeta prisotnosti posameznika, ampak skupnosti. To je jasno komurkoli. Individualne pravice, recimo dvojezični dokument, ali pismena prošnja in odgovor v slovenščini, pa so stvar posameznika. Dvojezična izkaznica lahko ostane v žepu leta, če je lastnik ne uporablja. Pismeni zahtevek in posledični odgovor ostanejo v kakem arhivu, ali doma pri prositelju. Zato se je prava borba vedno bila, in se tudi bo, na področju vidne dvojezičnosti, se pravi skupinskih pravic. Bi župan Illy namestil dvojezične table ob vaseh tržaškega Krasa, če / ne bi Koordinacijsko združenje kraških vasi, ob pomoči drugih dejavnikov, nekaj let prej organiziralo samostojno nameščanje tabel na parcelah, ki so jih lastniki dajali v najem z ad hoc napisanimi pogodbami? Si lahko pri nas predstavljamo pogrom, ki se je zgodil koroškim Slovencem v sedemdesetih letih, ko so množice v organizirani akciji požagale na desetine tabel, ki jih je postavila javna uprava? Bo koroško vprašanje kdaj rešeno, če bodo Rudi Vouk in njegovi popustili? Čez nekaj tednov bodo svečano predali namenu zadnji, podzemni del kraške avtoceste, ter priključek med Lakotiščem in Rabujezom, baje ob pre-mierovi prisotnosti. Vse to na ozemlju, kjer nesporno prebivamo Slovenci in ki bi moralo biti zapopadeno v odloku, s katerim naj bi predsednik dežele določil območje vidne dvojezičnosti. Te zaenkrat ne bo - vendar je prav, da na tej točki vztrajamo, magari za naslednjih sto let. Medtem naj manjšina uveljavlja tiste pravice, ki so ji na razpolago. Sramotno je, da ni Pokrajina Trst v treh letih postavila na pročelje svoje palače dvojezičnega napisa! Kaj pomaga imeti nebroj slovenskih svetovalcev in »naklonjeno« večino, če se zatakne že pri osnovnih stvareh? Bomo čez nekaj let rekli, da je kriva desnica? Če si je Illijeva Dežela drznila štirije-zičnost na Trgu Oberdan, si ne bo Pokrajina Basse-Poropatove upala dvo-jezičnosti na Trgu Vittorio Veneto? PISMA UREDNIŠTVU Dvojezični napisi »Vodstvo« slovenske manjšine je vsekakor odpovedalo. In vendar je v zadnjem trenutku povabljena županja predložila elaborat in ga pravno neoporečno utemeljila. Dolinska občina je po statutu dvojezična in na njenem ozemlju so vse oblasti dolžne uporabljati slovensko in italijansko obliko krajevnih imen, če obstaja tudi italijanska oblika. Ker je bil Giovanni Balsamo svoj čas v uradu za krajevne ustanove pri kabinetu notranjega ministra in je sodeloval z ministrom pri izoblikovanju zakona št. 142 z dne 8. junija 1990, si drznem domnevati, da bi bil dovzeten za ta pravni argument. Še bolj pa bi utegnil biti dovzeten, ko bi ga seznanili z razsodbo Ustavnega sodišča št. 15 iz leta 1996, ki pravi glede rabe slovenskega jezika sledeče: »Iz zadevnih ustavnih predpisov izhaja vedno in nujno dolžnost, da se najde "najnižje varstvo", ki je nemudoma operativno, odtegnjeno političnim izbiram in neposredno opredeljivo na osnovi ustavnega tolmačenja pravnega reda, tudi z ovrednotenjem vseh obstoječih normativnih elementov, ki jih je mogoče uporabiti v namen, ki ga navaja ustava.« Prefekt je seveda dolžen ustavno tolmačiti pravni red in ne more dopustiti kršitve občinskih statutov, ki so poskrbeli, v mejah pristojnosti občin, za dosego namena, ki ga navaja ustava. To pa seveda velja za vse občinske statute in ne samo za dolinskega. In kaj naredimo z 10. členom zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001, bo kdo vprašal? Ta zakon očitno ne more veljati za naselja, ki so imela dvojezično napisno tablo že pred njegovo razglasitvijo, saj drugi odstavek 28. člena določa, da zakona ne smemo tolmačiti tako, da bi znižali raven varstva, ki je bila že uživana, na osnovi prej veljavnih predpisov. Zato imajo vsa naselja od Bazovice do Križa pravico do dvojezičnih napisnih tabel, ker nihče ni zakonito nasprotoval postavitvi dvojezičnih tabel, ki so že stale v trenutku, ko je stopil v veljavo obravnavani zakon. Te dvojezične table pa so bile očitno postavljene na osnovi tretjega odstavka 5. člena Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954. Ta sicer ni bil nikoli ratificiran, in 7. člen Osimske pogodbe ga je celo razveljavil. Toda 8. člen iste pogodbe je določil, da ostanejo v veljavi vsi notranji ukre- m pi, ki so bili že sprejeti za izvajanje tega statuta, in da bosta obe državi zagotovili raven varstva, ki jo predvideva ta statut. Ustavno sodišče Italijanske republike se je v razsodbi št. 15 iz leta 1996 takole izreklo: »Vsekakor iz sklicevanja Osimske pogodbe -...-, z namenom, da ji zagotovi spoštovanje, na "niveau de protection des membres des groupes éthniques respectifs..., prévu par les normes du Statut Spécial échu", izhaja -...-, da je tista "raven varstva" danes zagotovo del državnega pravnega reda«. Oboževalcem zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 v tolažbo naj povem, da bo odlok predsednika deželnega odbora prišel v poštev za Milje, če jih je paritetni institucionalni odbor vključil v svoj seznam (nekatera naselja v tej občini so dobila dvojezične napisne table že dolgo pred obravnavanim zakonom), v občinah goriške pokrajine, ki v svojem statutu niso predpisale dvojezičnih tabel, v občinah vi-demske pokrajine. Ko pa bi bil ta zakon ustavno zakonit, bi morali biti vsi javni napisi na naselitvenem ozemlju slovenske manjšine dvojezični in »vodstvu« slovenske manjšine bi bili prihranjeni taki pripetljaji, kot je bil 7. oktobra 2008 na prefekturi v Trstu. Ustavno sodišče se je namreč že v razsodbi št. 62 iz leta 1992 izreklo takole: »Na osnovi ustavnih načel in načel mednarodnega prava, ki so tu opisana, ne more biti dvoma, da se varstvo priznane jezikovne manjšine polno izvaja, z vidika uporabe materinega jezika s strani vsakega pripadnika take manjšine, kadar se dopusti tem osebam, znotraj naselitvenega ozemlja manjšine, ki ji pripadajo, da niso prisiljene uporabljati v stikih z javnimi oblastmi jezik, ki je drugačen od njihovega materinega jezika«. Predstavnikom Koordinacijskega združenja kraških vasi in dolinski županji gre pohvala za odločno obrambo ustavnega reda Italijanske republike, kot gre pohvala vsem, ki so podprli njihova stališča. Samo Pahor KULINARIČNI KOTIČEK Tatarski biftek Včasih, ko smo še hodili čez mejo na kosila in večerje, ki so bile bistveno bolj poceni kot v Italiji, je bila ena najbolj priljubljenih jedi tatarski biftek, ki smo ga pri nas bolj težko našli. Nanj sem se spomnil, ko sem v petek brskal po spletu in naletel na eno od mnogih različic te slastne mesne jedi, ki je dobila baje svoje ime po Tatarih. Slednji naj bi med svojimi bojnimi pohodi meso zavili v cunjo, ga dali pod sedlo in ko je bilo dovolj uležano ter, obvezno, začinjeno s konjskim, ga pohrustali, bržkone brez vseh začimb, ki danes sodijo zraven. Recept, ki sem ga izbrskal na spletu se glasi: goveji biftek temeljito očistimo, odrežemo vse kožice, žilice in maščobo, nakar ga z dvema ostrima in težkima nožema sesekljamo. V skledi gladko zmešamo vse sestavine, ki sodijo zraven, in sicer 3 žlice drobno sesekljane šalotke, žličko nastrgane limonine lupine, 2 žlici sesekljanih kaprov, 2 žlički dijonske gorčice, žličko worce-sterske omake, nekaj kapljic tabaska, sol, črni poper v zrnu, 2 žlici sesekljanega peteršilja. Vse te sestavine zmešamo z mesom, ki ga oblikujemo v neke vrste velike polpete. Sam ga delam nekoliko drugače. Ker ima doma malokdo dva težka ostra noža, mi meso dvakrat zmeljejo v mesnici in to ne nujno biftek oz. goveji file, lahko je tudi kakšen drugi kos pustega mesa: če zaupate mesarju, se zanesite na njegov nasvet. Po mojem osebnem mnenju, ki velja seveda, kolikor pač velja, je tudi tatarski iz bržole zelo okusen. Če boste tatarski ponudili kot predjed, bo dovolj 300-350 g mesa za 4 porcije, če bo glavna jed, naj bo mesa približno 400 g. Drobno sesekljamo majhno ša-lotko, dve žlici sesekljanih kaper (bolje če so konzervirane v soli, le da jih je treba dobro oprati, sicer bo jed preslana) in dve žlici sesekljanih kislih kumaric. V plitvi skledi zmešamo rumenjak z žlico gorčice, žlico worcesterske omake, sok pol limone, nekaj kapljic taba-ska, malo sardelne paste in sol po potrebi. Z vilicami dobro razmešamo vse sestavine v gladko omako. V to omako zvrnemo meso in vse skupaj dobro premešamo. Ko je vse dobro premešano, tatarski biftek pokusimo in dodamo po potrebi še soli ali limone, ali kar po vašem okusu pač manjka. Ponudimo z opečenim kruhom in maslenimi kosmiči. Jed bo skladnejšega okusa, če jo pustimo uro ali dve pokrito s folijo v hladilniku. V boljših restavracijah bodo meso sesekljali pred vami in vam ločeno ponudili razne sestavine, tako da si boste tatarski sestavili po lastnem okusu. Dober tek! Ivan Fischer V jutrišnji oddaji Brez meje po koprski TV bo gost Janko Malle, predsednik SPZ v Celovcu KOPER - Gost jutrišnje oddaje Brez meje, ki bo na sporedu na T&V Ko-per-Capodistria ob 18. uri, bo Janko Malle, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Z voditeljico Martino Kafol se bo pogovarjal o novostih na kulturnem in na političnem področju, o novi predstavi Partizan, ki ima na avstrijskem Koroškem že velik uspeh, o pomembnih premikih po avstrijskih parlamentarnih volitvah, pa še po nenadni smrti koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, ki je umrl v soboto ponoči v prometni nesreči. fotografija Na Ravanci razstava o izseljevanju Rezijanov RAVANCA - V Centru za obiskovalce Naravnega parka Julijskih Predalp na Ravanci je od 10. oktobra na ogled fotografska in dokumentarna razstava o izseljevanju Rezijanov. Razstavo prireja Občina Rezija s finančno pomočjo Glavne direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir Dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Odborništvo za kulturo, ki ga vodi odbornica Cristina Buttolo, je že pred časom zaprosilo vse domačine in Rezijane, ki živijo v tujini ali v drugih italijanskih deželah, naj prispevajo stare slike, pisma, razglednice in podobno, ki bi lahko pričali o množičnem izseljevanju prebivalcev Rezije. Zbiranje je potekalo počasi, organizatorji pa so na koncu vendarle zbrali dovolj materiala za razstavo. Število prebivalcev Rezije se je močno zmanjšalo že med prvo in drugo svetovno vojno, po drugi svetovni vojni pa je marsikateri Rezijan zapustil domače kraje, da bi imel več možnosti pri iskanju službe. Tako se je na primer v 50. in 60. letih veliko Rezijanov preselilo v Lombardijo, v približno desetih letih pa se je zaradi izseljevanja število prebivalcev Rezije zmanjšalo za 60%. Nov val izseljevanja je povzročil tudi potres leta 1976. Od leta 1911 se je število prebivalcev (seveda ne samo zaradi izseljevanja) zmanjšalo od 4671 na 1175 (konec leta 2007). Razstava bo na ogled do 7. novembra, po naslednjem urniku: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 17.00. ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK VABI v soboto, 18. oktobra 2008 v veliko dvorano Narodnega doma v Trstu,( Ul. Filzi 14) na POSVET O PRIMORSKEM DNEVNIKU Program: 10. ura - okrogla miza »Primorski medijski prostor« Sodelujejo odgovorni uredniki Slovenskih novinarskih oddaj deželne RAI, Radia Koper, slovenskih oddaj TV Koper, TV Primorke, Primorskih novic in Primorskega dnevnika 12. ura - odmor 12.30 - posvet o Primorskem dnevniku Sodelujejo predstavniki Zadruge PD, založniške hiše DZP/PRAE, odgovorni urednik PD in predstavnika novinarjev 15. ura - zaključki / ALPE-JADRAN Nedelja, 19. oktobra 2008 3 primorski dnevnik - Poslovilno srečanje s slovenskim generalnim konzulom Šušmeljem »V manjšini obstaja strah, da bo ena stran prevladala nad drugo« »Padec meje med državama je morda ustvaril prevelika pričakovanja« TRST - »Slovenska manjšina je pri reševanju svojih življenjskih vprašanj kolikor toliko enotna. Ta enotnost pa bi lahko bila še učinkovitejša, če ne bi v manjšini obstajal strah, da bo ena stran prevladala nad drugo«. Slovenski generalni konzul Jože Šušmelj se je na včerajšnjem poslovilnem srečanju v našem uredništvu z novinarji pogovarjal o stanju v manjšini in o odnosih med manjšino in Slovenijo. Ti odnosi so na institucionalni ravni po njegovem dobri, pomanjkljivi pa v (ne)sodelovanju v obmejnem prostoru in pri oblikovanju t.i. skupnega kulturnega prostora. Slednjega skoraj da ni oziroma večkrat obstaja le na papirju. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič se je Šušmelju zahvalil za opravljeno delo in tudi za stalno pozornost, ki jo je namenjal našemu dnevniku. »Želimo si, da bi na takšna odgovorna mesta, kot je konzulat, prišel vedno človek, ki ima afiniteto z našo stvarnostjo in ki jo dobro pozna,« je poudaril Udovič. Na srečanju je bil tudi Pavel Mahorčič, direktor Družbe za založniške pobude-Prae. Manjšina doživlja precej kritično obdobje in je v tem momentu deležna pritiskov. Šušmelj je omenil napovedano krčenje državnih prispevkov za kulturne ustanove in za Primorski dnevnik, težave na šolskem področju in poskuse, da bi Benečijo ločili od Trsta in Gorice. Gre za probleme, ki se ne pojavljajo prvič, le da so v tem momentu izbruhnili vsi naenkrat. Šušmelj je vsekakor izrazil upanje, da na koncu ne bo tako hudo, kot kaže, in da bo prevladal razum, zlasti pri pristojnih italijanskih oblasteh. Krovni organizaciji SKGZ in SSO zelo dobro sodelujeta in zadovoljujeta potrebe manjšine, je prepričan generalni konzul, po katerem pa bomo morali Slovenci v Italiji prej ali slej dobiti neko rešitev, da bodo naši nastopi še bolj učinkoviti. V manjšini Šušmelj opaža še neko ideološko obremenjenost, ki jo sicer mladi premoščajo, skupne poti pa zelo pogostoma zavira bojazen, da bo ena stran prevladala nad drugo. Gost v naši redakciji je upal in pričakoval, da se bo ta naš prostor po odpravi državne meje bolj odprl in medsebojno integriral. Za to ni kriva samo ena stran, saj ne na tej ne na drugi strani včasih ni opazna volja do sodelovanja. V odnosih med Gorico in Novo Gorico celo prihaja do nazadovanja, na Tržaškem, če izvzamemo nekatere izjeme, pa sploh ni sodelovanja s sosed- Slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj se je včeraj poslovil od uredništva našega časopisa kroma njim kraškim in istrskim območjem. »V glavah tistih, ki bi morali to sodelovanje spodbujati, obstajajo očitno še nekateri predsodki, kar seveda ni dobro,« je dejal Šušmelj. Velika odprta in boleča točka so odnosi med manjšino in Slovenijo. Na ravni institucij so ti odnosi zadovoljivi, v Sloveniji pa še vedno zelo slabo in površno poznajo položaj slovenske manjšine v Italiji. Veliko odgovornost po Šu-šmeljevem mnenju nosijo za to občila, ki pa niso edini krivci za takšno nespodbudno situacijo. Enotni slovenski kulturni prostor obstaja v glavnem le na papirju, za kar je v Sloveniji odgovorna tudi država, v sklopu katere bi moralo posamezno ministrstvo za svoje resorsko področje skrbeti za sodelovanje z manjšino. Šušmelj je navedel primer kulturnega ministrstva, ki je vse odnose z manjšinskimi kulturnimi ustanovami (npr. s SSG) poverilo vladnemu Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu. Slednji razpolaga z omejenimi finančnimi sredstvi in kljub vsej dobri volji ne more zadostiti vsem zahtevam, ki prihajajo iz Furlanije-Julijske krajine. »Morda sem pri vseh teh ocenah nekoliko preveč pesimističen, tisti, ki me poznajo pa vedo, da sem pri svojem delu vedno skušal biti optimist,« je poudaril Šušmelj, ki je Primorskemu dnevniku in vsej manjšini voščil vse dobro. ssk in el - Pismo Borutu Pahorju »Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu je predviden po zakonu« TRST, CELOVEC - Slovenski zbirni politični stranki Slovenska skupnost iz Italije in Enotna lista iz avstrijske Koroške sta se s skupnim pismom obrnili na predsednika Socialnih demokratov kot najverjetnejšega mandatarja za sestavo nove vlade Republike Slovenije. V pismu tajnik SSk in predsednik EL Damijan Terpin oziroma Vladimir Smrtnik utemeljujeta potrebo po prisotnosti ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu novi Vladi Republike Slovenije. »Tak resor je predviden po zakonu o Slovencih, ki živijo izven meja Republike Slovenije in so ga poslanci Državnega zbora odobrili z veliko večino v prejšnji zakonodajni dobi. Zakon in njegovo vsebino vključno z določilom o Ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu pa so enotno podprle vse slovenske reprezentativne organizacije slovenskih narodnih skupnosti, ki živijo v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski ter širom po svetu. Obe stranki, Slovenska skupnost in Enotna lista, ki si, s samostojnim političnim nastopanjem na narodnostni ravni, prizadevata, da združujeta Slovence in zastopata njihove legitimne pravice pred avstrijskimi in italijanskimi državnimi institucijami, sta mnenja, da je imenovanje ministra nujno potrebno in tudi zelo koristno. To narekujejo tudi posebne okoliščine, v katerih živimo Slovenci v sosednjih državah, kjer so naše pravice večkrat zapostavljene, mednarodni dogovori na to temo pa spregledani. V času, ko se zaključuje usklajevanje koalicijske pogodbe med strankami, ki bodo oblikovale novo slovensko vlado, vam želita vodstvi Enotne liste in Slovenske skupnosti ponuditi v presojo to potrebo. Pri tem menita, da bi bilo tudi dobrodošlo predhodno srečanje in pogovor o tej temi ter o širši manjšinski problematiki,« pišeta v pismu Pahorju Terpin in Smrtnik. ljubljana Pojasnilo v zvezi z rimskim obiskom Francesco Nitto Palma LJUBLJANA - Italijansko veleposlaništvo v Ljubljani se je včeraj s pojasnilom odzvalo na poročanje slovenskih medijev o odpovedi sredinega rimskega srečanja predstavnikov slovenske manjšine v Italiji s predstavnikom italijanske vlade. Kot so pojasnili na veleposlaništvu, je bilo srečanje odpovedano, ker je podsekretar na notranjem ministrstvu Francesco Nitto Palma, ki naj bi se srečal s predstavnikoma manjšine, zastopal ministra za notranje zadeve Roberta Maronija na konferenci, ki poteka na Brdu pri Kranju v Sloveniji. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je - tako je zapisalo italijansko veleposlaništvo v svojem sporočilu - s preložitvijo srečanja z manjšino seznanilo slovensko senatorko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina v torek navsezgodaj, se pravi takoj potem, ko je podsekretar Nitto Palma od ministra Maronija izvedel, da ga bo zastopal na Brdu pri Kranju na 8. regionalni ministrski konferenci o nezakonitih migracijah, organiziranemu kriminalu, korupciji in terorizmu. Obenem so z italijanskega veleposlaništva v Sloveniji sporočili, da vladni podsekretar ostaja na razpolago za srečanje s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Za kroniko naj dodamo, da je bila slovenska senatorka Blaži-nova - kot nam je povedala -obveščena o preložitvi napovedanega sestanka na notranjem ministrstvu v sredo in ne v torek zjutraj, kot je navedeno v sporočilu italijanskega veleposlaništva v Ljubljani. izola Pesek rdeča nit skupinske razstave v Insuli IZOLA - Zavest minljivosti - Pesek je naslov skupinske razstave umetnikov Dušana Podgornika, Tilna Žbone, Marca Juratovca in Simona Kastelica, ki so jo odprli včeraj v izolski galeriji Insula. Pesek šestih milijard zrn, ki ponazarjajo šest milijard posameznikov, človeških individuumov na Zemlji, drsi iz stropa v galerijski prostor. Razstava združuje moči treh ustvarjalcev mlajše generacije - Žbone (1976), Kastelica (1977) in Ju-ratovca (1979) ter slikarja in grafika srednje generacije Podgornika (1956). "Projekt, ki se ga lotevajo štirje ustvarjalci in ima aktualno izvedbeno obliko, se pričenja v peščenem polju. Po njem stopajo obiskovalci in ustvarjajo sledi, ki jih tam ujamejo kamere in prenesejo v virtualen svet. Te podobe se razgrajujejo v druge podobe, ki se aplicirajo kot drugo življenje," je ob razstavi zapisal vodja galerije Insula Dejan Mehmedovič. Projekt obiskovalcu omogoča aktivno vlogo najprej v realnem, nato pa še v virtualnem svetu, je še pojasnil Mehmedovič. hrvaška - Zunanji minister v saboru ocenil, da Slovenija ni zavirala hrvaške poti v EU Jandrokovic zadovoljen Zagreba v pogajanjih za z napredkom vstop v Evropsko unijo Hrvaški zunanji minister Jandrokovic je zadovoljen z napredkom Hrvaške pri vstopanju v EU za časa slovenskega predsedovanja arhiv ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je včeraj v saboru izjavil, da je Hrvaška v času slovenskega predsedovanja EU dosegla napredek v pogajalskemu procesu za vstop v unijo, kljub slabemu ozračju na začetku. Dodal je, da je Hrvaška v času predsedovanja Slovenije odprla štiri pogajalska poglavja. "V času slovenskega predsedovanja ozračje ni bilo pozitivno, vendar smo na koncu zadovoljni, ker na nikakršen način ni oviralo hrvaških ciljev - zapiranje pogajanj do konca leta 2009", je dejal hrvaški minister za zunanje zadeve in evropske integracije. Poudaril je, da je Evropska komisija kritizirala Slovenijo zaradi povezovanja hrvaških pogajanj z bilateralnimi vprašanji med Ljubljano in Zagrebom. Jandrokovic je ocenil, da so pogajanja dobila "vsebinski zagon", potem ko je Hrvaška zamrznila izvajanje svoje zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu za članice Evropske unije. Spomnil je, da je Zagreb v prvi polovici letošnjega leta, poleg odpiranja štirih poglavij, predal tudi merila za sklenitev dodatnih dveh poglavij. Hrvaški zunanji minister je izrazil upanje, da bodo članice EU podprle hrvaška prizadevanja za okrepljeno zapiranje in odpiranje poglavij v času francoskega predsedovanja. "Moč Hrvaške je v konsenzu, verjamem da bo tako do konca pogajanj o vstopu Hrvaške v EU". Medtem je hrvaški premier Ivo Sa-nader na včerajšnji seji vlade poudaril, da bo Hrvaška v prihodnjem letu vstopila v Nato in sklenila pogajanja z EU. "Pogovarjal sem se v sredo s kolegi v Bruslju in lahko povem, da lahko pričakujemo sklenitev pogajanj naslednje leto, če bomo izpolnili našo nalogo." Predsednik hrvaške vlade je obvestil ministre o udeležbi na sredinem srečanju voditeljev Evropske ljudske stranke (EPP) v Bruslju. Sanader je napovedal, da bo njegova vlada do konca novembra končala gotovo vse letošnje naloge glede usklajevanja hrvaške zakonodaje z evropsko. Dodal je, da bo v ponedeljek izrazil podporo za nadaljevanje in sklenitev pogajanj na srečanju z vsemi hrvaškimi pogajalci z EU. (STA) 4 Sobota, 18. oktobra 2008 GOSPODARSTVO sejmi - Četrti Triestespresso Expo bo od 13. do 15. novembra na sejmišču Trst bo za tri dni prava svetovna prestolnica kave Specializirani sejem je edini mednarodni v FJK - Evropsko tekmovanje barmanov TRST - Tudi četrta izvedba sejma Triestespresso Expo, specializirane prireditve, ki je medtem postala svetovna sejemska prireditev za operaterje sektorja kave, bo za tržaško sejemsko dejavnost zanesljiv uspeh. Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi sejma, ki bo od 13. do 15. novembra, so morali prireditelji razstavni prostor razširiti na prosto pod platneno streho, saj so pokriti sejemski prostori (več kot deset tisoč kvadratnih metrov) popolnoma zasedeni. Razstavljalcev je za 15 odstotkov več kot pri prejšnji izvedbi, prihajajo pa iz 65 držav. Sejemska družba je v preteklih mesecih razposlala 19 tisoč vabil v 145 držav, je povedal njen predsednik Fulvio Bronzi, ki je tudi napovedal, da bo sejem potekal v nekoliko izboljšanem in olepšanem okolju starega sejmišča. Specializirani sejem kave v Trstu, ki je lani kot edini v naši deželi prejel uradno akreditacijo mednarodnega sejma, je po besedah Vinka Sandalja, predsednika tržaškega združenja za kavo Associazio-ne Caffe Trieste, dogodek svetovnega pomena v najmanjšem mestu, ki prireja tovrstne sejme. »V sejemskih dneh dobi Trst svetovni dih,« je dejal Sandalj, za katerega se povezava med kavo in Trstom še krepi, kot dokazuje tudi Galleria Illy. Assocaffe si je za promocijo kulture kave zamislila tekmovanje barmanov, in sicer evropsko prvenstvo barmanskih ekip, ki je bilo pred dvema letoma v Dublinu in lani v Moskvi, letos pa bo tretjo izvedbo gostil prav Trie-stespresso Expo. »Sejem bomo začeli s posvetom o proizvodnji kave, ki se ga bodo udeležili veliki svetovni proizvajalci in najvidnejši predstavniki italijanske industrije kave,« je povedal Sandalj, ki je postregel s podatkom, da italijanski izvoz kave raste z 10-odstotno letno stopnjo. O pomenu pretovora kave v tržaškem pristanišču, kjer kavo tudi skladiščijo in predelujejo, je govoril predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, ki je priložnost izkoristil tudi za opozorilo o veliki prostorski stiski. Skozi tržaško pristanišče gre več kot 27 odstotkov vsega pretovora kave v Italiji, kar ga postavlja na prvo mesto, do frebruarja letos pa je bilo v njegovih skladiščih 68.374 ton kave. Za rešitev te stiske je po Boniciollijevih besedah nujna čimprejšnja odobritev pristaniškega regulacijskega načrta in pridobitev novega prostora na tovornem terminalu na Fernetičih. V zvezi s tem je Boniciolliju oporekal predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki vztraja pri stališču, da za selitev nekaterih dejavnosti iz pristanišča na Fernetiče ni potrebna lastniška preosnova terminalske družbe. (vb) Z leve Vinko Sandalj, Antonio Paoletti, Fulvio Bronzi in Claudio Boniciolli na predstavitvi v Expo Mittelschool kroma trgovina - Confcommercio in univerza Za nov način načrtovanja trgovin in javnih lokalov TRST - Prispevati k razvoju novega načrtovanja prodajnih mest in storitev, ki jih ponujajo podjetja trgovskega sektorja, je cilj, ki se navezuje na inovativne značilnosti naravnih trgovskih centrov v središčih mest (t.i. CENTRI in VIA), zamišljenih za oživitev tako mestnih središč kot trgovske dejavnosti same. To je okvir sodelovanja, ki ga je tržaška stanovska organizacija Confcommercio navezala s fakulteto za arhitekturo tržaške univerze oziroma z njenim laboratorijem ekonomije mesta in ozemlja, diplomsko s,merjo, ki jo koordinira prof. Vittorio Torbianelli. Sodelovanje ima dvojni namen, in sicer po eni strani izdelati nov model za utrditev in rast proizvodnih enot v nekaterih območjih obravnavanega prostora, po drugi pa ponuditi študentom možnost razvijanja ino-vativnih poti v optiki širjenja nove »kulture dejanj«. Cilj tega sodelovanja je torej spodbujati drugačen in transverzalni pristop bodočih arhitektov k vprašanjem trgovine in storitev, kar je hkrati osnovni pogoj za postopno dosego izboljšanja lokalnega podjetja - Vplivi finančne krize V Istrabenzu bodo znižali zadolženost LJUBLJANA - Finančna kriza vpliva na poslovanje skupine Istrabenz zaradi nestabilnih cen energentov in surovin, povečanja plačilne nediscipline, padca cen vrednostnih papirjev na borzah in zaostrenih pogojev pridobivanja zunanjih virov financiranja, so sporočili iz družbe.Letošnji visoki dvigi cen energentov so negativno vplivali na poslovne rezultate, podražitve pa na varčevanje pri kupcih plinov za ogrevanje in biomas. Obseg trgovanja z elektriko kljub višjim cenam raste hitreje od načrtovanega, zagotavljajo v družbi. »Na področju prehrane je prišlo do visokih skokov cen nekaterih pomembnih skupin surovin (kava, embalaža, žita), kar smo poskušali omiliti z nakupom prek terminskih pogodb. Pomembnejšemu vplivu na poslovne rezultate smo se izognili z varčevalnimi ukrepi na drugih področjih in z delno prilagoditvijo prodajnih cen,« so poudarili v Istrabenzu. V letu 2009 pričakujejo umiritev cen energentov in su- rovin, kar bo pozitivno vplivalo na poslovanje skupine. Letos v Istrabenzu niso utrpeli večje škode zaradi poslabšanja plačilne nediscipline, kar deloma pripisujejo tudi ukrepom na področju upravljanja s terjatvami do kupcev in uporabi različnih oblik zavarovanja plačil. Tudi povpraševanje po proizvodih in storitvah družb iz skupine Istrabenz ostaja skladno z načrti, zato pričakujejo, da bodo letošnji rezultati v okviru načrtovanih. Dvig donosnosti sredstev skupine Istrabenz je bil predviden v strateškem poslovnem načrtu. Znižanje kapitala je poslabšalo kazalnik lastniškosti financiranja, zaradi česar so družbe v skupini Istrabenz pripravile seznam sredstev in naložb, ki so poslovno nepotrebna, niso strateškega pomena ali ne nudijo pričakovanega donosa. S prodajo teh sredstev bo doseženi priliv finančnih sredstev uporabljen za znižanje dolga, kar bo izboljšalo strukturo virov financiranja, so še sporočili iz Istrabenza. (STA) okolja v urbanističnem, gospodarskem in proizvodnem smislu, kot tudi z vidika socialne uporabe prostora s strani prebivalcev in odjemalcev. Prvo konkretno dejanje sodelovanja med univerzo in stanovsko organizacijo je bila delavnica na temo Projekti za trgovsko oživitev in urbano re-kvalifikacijo - Izkušnje tržaškega Conf-commercia med analizo in aktivnostjo. Delavnice so se udeležili predstavniki stanovskega združenja, podjetniki in funkcionarji, člani akademskih krogov in študentje. Na naslednjem srečanju pa bo eden izmed podjetnikov, članov Confcommer-cia študentom pripovedoval o nekaterih inovativnih instrumentih trženja na prodajnem mestu in v trgovskih območjih. Poleg srečanj in seminarjev se bo sodelovanje razširilo tudi »na teren«, in to z izvedbo skupinskih del v trgovinah in javnih lokalih, v katerih bodo študentje predlagali in nakazovali novo in potencialno projektiranje prostorov in podjetja v kontekstu njegove integracije z obkro-žajočim urbanističnim okoljem in njegovimi sestavinami. severovzhod Mala in srednja podjetja se bojijo učinkov krize BENETKE - Velika večina majhnih in srednjevelikih podjetij (MSP) iz severovzhodne Italije je prepričanih, da bo imelo negativno gibanje na finančnih trgih težke posledice za podjetniške posle. Raziskava, ki jo je specializirana družba Panel Data iz Padove izvedla na vzorcu tisoč majhnih in srednjevelikih podjetij iz severovzhodnega dela države, je namreč pokazala, da kar 82 odstotkov podjetnikov pričakuje težke učinke sedanje finančne krize na delovanje svojih podjetij. Kriza je izbruhnila v trenutku, ko so podjetja na severovzhodu Italije že morala računati s poslabšanjem svojega položaja, tako s proizvodnega kot z dolžniškega vidika. Najbolj zadolžena so majhna in srednjevelika podjetja v proizvodnem sektorju, kar 86%, medtem ko je 38% podjetij v zadnjem letu poslabšalo svoj dolžniški položaj. Vlaganja je v zadnjih dveh letih izvedlo 43% anketiranih podjetij, tretjina od teh pa je imelo težave pri pridobivanju posojil pri bankah, je še ugotovila raziskava. Tudi zadružne banke v evropski protikrizni vzajemni navezi PARIZ - Osem evropskih bank, med katerimi je tudi italijanska IC-CREA, banka lokalnih zadružnih bank, se je dogovorilo za medsebojna bančna posojila v višini 15 milijard evrov. Za odprtje medsebojnih kreditnih linij so se banke odločile zaradi vnovične vzpostavitve zaupanja v finančni sektor in obnovitve evropskega medbančnega trga. Pobudo je dala največja francoska banka Credit Agricole, ki se je skupaj s sedmimi bankami odločila za »vzajemno posojanje denarja in odprtje neomejenih kreditnih linij za bančna posojila do treh mesecev«. Vrednosti kreditnih linij t.i. skupine Unico se bodo gibale med 10 in 15 milijardami evrov. V skupini so poleg ICCREA Bance in Credit Agricole še nemška DZ Bank, finska Pohloja, nizozemska Rabo-bank, avstrijska Raiffeisen Zentralbank, Raiffeisen Switzerland in španska Banco Cooperativo. Osem bank obvladuje približno petino bančnega poslovanja s prebivalstvom v Evropi. Dun&Bradstreet znižal rating kar 19 državam LJUBLJANA - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet je znižala rating kar 19 državam. Slovenije in Italije ni med njimi. Glede na to, da se običajno spremeni rating dvema ali trem državam mesečno, gre za neposreden učinek svetovne finančne krize in za zelo neobičajen dogodek. Države, katerim se je znižal rating, so ZDA, Velika Britanija, Švica, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska, Islandija, Združeni arabski emirati, Avstralija, Nova Zelandija, Argentina, Brazilija, Kambodža, Pakistan, Južna Afrika, Tajska in Ukrajina. Unicredit išče kupca za delež v Generali MILAN - Fondazione Cariplo, bogata fundacija nekdanje hranilnice lombardskih provinc, je zanikala, da bi bila udeležena pri pogajanjih za nakup 3,5-odstotnega lastniškega deleža v družbi Generali, ki ga prodaja bančna skupina Unicredit. Ca-riplo ima trenutno v Generali 1,62-odstotni delež. EVRO 1,3507 $ -0,87 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 16.10. 15.10. ameriški dolar japonski jen 1,3507 135,91 1,3625 138,18 kitajski juan ruski rubel 9,2249 35,4654 7,4528 9,3086 35,6145 7,4539 Ual IJKCI M LJI \a britanski funt 0,7826 100475 0,77615 98413 JVCUJKU M Ulici norveška krona 8,9000 24813 8,6035 24,758 LCjIVo M Ul 1 a švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5294 15,6466 266,00 3,5800 1,5425 15,6466 263,00 3 5192 LJUIJJM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6056 2 0018 1,5833 1,9571 CIVjLIaljM UUIC1I bolgarski lev iY\mi m^ki A\/ 1,9558 3,7868 1,9558 3,7945 IUI 1 IU1 OM I C V slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 30,545 3,4528 30,475 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats ICKI rpa 0,7086 2,0452 0,7082 2,8435 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 305,00 2,0064 305,00 1 9035 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,1618 7,1545 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 4.2775 4.5025 4.1785 3.978 LIBOR (EUR) 4.3837 5.0812 5.1562 5.2337 LIBOR (CHF) 3,0033.0933 3.1667 3.3216 EURIBOR (EUR) 3,773 5.09 5.163 5.248 L ZLATO (999,99 %%) za kg 19.208,73 € -1.056,13 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 18,87 imtttdci iddda 1 č. m -3,97 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,79 -2,91 -5,31 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 38,58 177,62 -7,64 -8,53 TELEKOM SLOVENIJE 377,71 183,30 -7,55 -3,96 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 50,04 nm n ddnna ia -8,07 ETOL - -ki/da a\rrnci ci/tdii/a ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST ltlik/idac h/ltc 54,17 16,99 -1,92 -1,74 NIKA - - di\/n\/adma 1 ači/n coin qq POZAVAROVALNICA SAVA ddnbami/a 18,56 -3,18 SALUS, LJUBLJANA - - C A\/A ->Q/I TERME ČATEŽ ŽITO 260,00 170 00 +2 16 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 29,81 -3,21 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 16. oktobra 2008 -6,61 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,403 5,00 13 04 +0,86 -4,67 -1 58 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,00 1 53 -0,40 -1 29 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,68 1 02 +1,74 -1 92 EDISON ENEL ENI 5,00 13 97 -5,74 FIAT FINMECCANICA 7,35 12 79 -7,79 -4,95 FINMECCANICA GENERALI IFIL 20,97 2117 -8,51 -3,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,86 1545 -8,73 -12,54 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,5 -3,37 -2,84 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,81 8,80 1 59 -4,32 -0,56 PIRELLI e C PRYSMAN 0,33 1102 +2,43 -0,45 -10 28 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,8 414 -12,05 +1 22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,945 -4,48 TENARIS TERNA 0,83 8,22 217 -3,24 -10,21 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,7445 12 85 -3,99 -6,23 UNICREDIT 2,16 -4,25 -13,08 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,11 $ +3,24 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana CDITTlD 1 M.kli^n^. 5.454,67 1 mils -4,86 no jui i vi , ljuliijoi ia i j-t PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka 2.607,04 1.314,39 +2,55 -1,12 DlrvS, Dal llalUIVa FIRS, Banjaluka R^al^av 1 Ç RûAnra/l 2.375,30 70QÄA -2,41 _7 SRX, Beograd - -' RIEY QsriiatfA ~> 77Ä -3Q _n DQ 1—111 /\, -•ciiujv-vu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 12.953,54 3.611,74 -2,31 -4,47 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.474,29 1.242,47 -1,21 -0,14 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 891,99 950,36 4.622,81 +0,63 -7,06 -4,91 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 3.161,39 3.381,07 2.080,62 2.080,62 -5,35 -5,92 -8,35 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 938,5 2.423,80 -6,04 -5,98 EUnOSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.458,45 1.951,20 15.180,02 1.909,94 10.581,49 -11,40 -5,25 -5,11 -4,24 -2,11 / ALPE-JADRAN Nedelja, 19. oktobra 2008 5 slovenija - Predsednik DeSUS-a postavlja pogoje glede sestave vlade Erjavec začasno prekinil pogajanja o koalicijski pogodbi Verjetni mandatar Borut Pahor zavrnil Erjavčevo zahtevo, da bi dobil obrambno ministrstvo LJUBLJANA - Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pogajanja o koalicijski pogodbi začasno prekinil, ker predsednik SD Borut Pahor ni pristal na njegov pogoj, da bi v prihodnji vladi še naprej vodil obrambno ministrstvo, je pojasnil Pahor. Verjetni mandatar Pahor pričakuje, da bodo zaplet rešili, čeprav dopušča možnost, da v novi koaliciji stranke DeSUS ne bo. Pahor je pojasnil, da sta včeraj z Erjavcem nadaljevala neformalni krog pogovorov, ki se je včeraj začel tudi s kadrovskimi vprašanji. Erjavec je ob tem nadaljevanje vsebinskih in kadrovskih pogovorov o koalicijski pogodbi pogojeval z zahtevo, da tudi v prihodnjem mandatu ostane obrambni minister, kar pa je Pahor zavrnil. Erjavec je zato pogajanja začasno prekinil. Kot je v izjavi za medije pojasnil Pahor, ni razlogov, da bi Erjavec ravnal drugače, kot ravnata predsednik Zaresa Gregor Golobič in predsednica LDS Katarina Kresal, ki pogojev za začetek kadrovskih pogovorov ne postavljata. "Tako da se mi s tega vidika njegovo pogojevanje ni zdelo ustrezno," je razlog za zavrnitev Erjavčeve zahteve pojasnil Pahor. Predsednik SD še ugotavlja, da je storil prav, ko je bistveno pospešil proces pogovorov o koalicijski pogodbi. Tako namreč po njegovem mnenju ostaja še dovolj časa in manevrskega prostora, da se zaplet, ki ga je sicer pričakoval, razreši. A na vprašanje, ali je mogoče, da stranke DeSUS v novi vladi ne bo, odgovarja: "Da, to je možno." Pahor je ob tem še pojasnil, da so včeraj ves dan potekali tudi pogovori z Zaresom in LDS o vsebinskem delu koalicijske pogodbe. V sredo je začel tudi pogovore o kadrovskem delu z Go-lobičem, danes pa jih bo nadaljeval s Kresalovo. "Moja ambicija je še vedno, da tisti, ki imamo interes za to, v tem tednu razčistimo vprašanja, ki so povezana z vsebinskim delom in nadaljujemo s pogovori o kadrovskem delu," je še poudaril. Predsednik DeSUS Karel Erjavec pa je v izjavi za medije povedal, da so pogajanja glede vstopa v vlado začasno prekinili zaradi neenakopravnega položaja njegove stranke v pogajanjih. Povedal je tudi, da se lahko zgodi, da DeSUS ne bo v novi vladi. "Pričakujemo drugačen način pogajanj in dogovarjanja," je poudaril Erjavec. Erjavec je povedal, da je bil njegov Med verjetnim mandatarjem Borutom Pahorjem (levo) in Karlom Erjavcem (desno) je včeraj prišlo do kratkega stika v zvezi z obrambnim ministrstvom včerajšnji sestanek s Pahorjem zelo kratek. "Prvi stavek je bil, da lahko izberem katero koli ministrstvo si želim, ne morem pa biti minister za obrambo," je pojasnil in dodal, da gre za ultimat in izključujočo potezo, ki ni v skladu z načelom enakopravnosti. "Če gredo pogajanja v takšno smer, da so postavljeni ultimati, potem nima smisla, da se pogajamo naprej," je poudaril. DeSUS se bo o tem, kako naprej, odločala v ponedeljek, ko bo zasedel izvršni odbor stranke, je pojasnil Erjavec. Na vprašanje, ali se lahko zgodi - če bosta on in Pahor vztrajala na svojih stališčih - da DeSUS ne bo v koaliciji, je odgovoril, da se to lahko zgodi. Stališče DeSUS je, da stranka obdrži položaje, ki jih že ima, je pojasnil Erjavec in dodal, da je stranka enotna. Da so pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe med SD in DeSUS začasno prestavljena, pa je pojasnil tudi poslanec DeSUS Vili Rezman. Do prestavitve sestanka pogajalskih skupin SD in DeSUS je prišlo po Rezmanovih besedah zaradi zapleta med Pahorjem ion Erjavcem. Poslanec DeSUS je še dejal, da v DeSUS pa čakajo, da jih bo Pahor znova povabil na razgovor. Rezman je tudi poudaril, da se je stranka za vstop v koalicijo že izrekla in te odločitve organov stranke ne more preklicati ne predsednik ne poslanska skupina. (STA) celovec - Manjšinska politika Bernard Sadovnik izstopil iz Enotne liste CELOVEC - Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ki je opravljal tudi funkcijo občinskega odbornika Enotne liste (EL) v svojem domačem kraju Globasni-ca in bil tudi član deželne Enotne liste, se je umaknil iz zbirne stranke koroških Slovencev. Kot je sporočil javnosti, po skoraj 18 let trajajočem delovanju za EL na komunalni in deželni ravni Enotni listi ne bo več na razpolago na občinskih volitvah in volitvah za župana, ki bodo predvidoma marca prihodnje leto. Svoj izstop iz deželne Enotne liste je Sadovnik označil kot izraz protesta proti vodstvu deželne Enotne liste, ki da iz »katastrofalnih izidov na letošnjih državnozborskih volitvah ni potegnilo nobenih konsekvenc in je tako odgovorno za škodo, ki so jo utrpele občinske liste ter Enotna lista, ki je v preteklosti združevala širšo bazo pripadnikov slovenske narodne skupnosti.« Bernard Sadovnik Sadovnikov najnovejši korak pomeni že drugi umik iz narodnih struktur, v katerih je nekdaj sodeloval na odločilnih mestih. Kot je znano, je leta 2003 zapustil tudi Narodni svet koroških Slovencev celo kot predsednik in nato ustanovil Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Pri EL pa je Sadovnik v 90-tih letih bil tudi njen deželni tajnik. Vodstvo Enotne liste včeraj še ni odgovorilo na najnovejšo Sadovni-kovo potezo. (I.L.) Dražba Armerije in Foresterije odložena KOPER - Vodstvi Univerze na Primorskem in družbe Makro 5, ki je največja upnica projekta obnove Armerije in Foresterije, sta se v sredo zvečer dogovorili o odlogu javne dražbe, napovedane za torek. Univerza naj bi v tem času v sodelovanju z državo vendarle našla rešitev glede plačila dolga za naložbo v obnovo kulturnih spomenikov v historičnem jedru Kopra. Kot so v sporočilu za javnost poudarili na univerzi, je "objektivno in večkrat dokazano upravičena podražitev prenove" znašala le 20 in ne 71 odstotkov, kot trdi vlada. V želji po odpravi vseh dvomov je univerza v minulih dneh posredovala vso dokumentacijo o izvajanju naložbe računskemu sodišču, ki naj bi podalo mnenje o tem, ali je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ko se ni odzivalo na vloge in dopise univerze in s tem posredno povzročilo nastanek dolga, ravnalo pravilno in smotrno pri porabi javnih sredstev. Ker želijo ugotoviti tudi morebitne druge razloge za "neracionalno in negospodarno ravnanje oblasti", ki je samo zaradi zamudnih obresti davkoplačevalce stalo dodatnih 600.000 evrov, je univerza, kot navaja, vse gradivo posredovala tudi komisiji za preprečevanje korupcije. Vodstvo univerze je prepričano, da ni zakonitih in ne kakršnih koli drugih ovir za poravnavo dolga. Revizijsko poročilo o izvajanju tega projekta, ki je za Koper in državo "nedvomno pomemben in upravičen", namreč potrjuje, da je bila naložba izvedena v skladu s postopki, ki jih predvideva zakonodaja. Izjema pri tem je bilo le, da za investicijski program niso pridobili soglasja pristojnega ministra. (STA) Celovško sejmišče konec tedna v znamenju konj CELOVEC - Ta konece tedna - od danes do vključno nedelje - bo celovško sejmišče spet v znamenju konj. Na sejmu bo 75 strokovnih razstavljalcev, priredili bodo prodajo konj, mednarodni jahalni turnir, poskrbeli pa bodo tudi za razvedrilno ponudbo. Sejem pa naj bi podkrepili sloves Celovca tudi kot mesta konj v prostoru Al-pe-Jadran. (I.L.) Pohod po pastirskih poteh KOBJEGLAVA - Kulturno, umetniško in turistično društvo Kraški slavček Kobjeglava-Tupelče organizira to nedeljo ob 14.30 uri Pohod po pastirskih poteh. Zbor udeležencev bo pred kulturnim domom v Kobjeglavi,od koder jih bo pot vodila mimo pisane gmajne do Velike rovne preko Coljave ter čez Groblje nazaj do Kobjeglave, z vmesnim postankom in presenečenjem. V primeru dežja pohod odpade. (O.K.) hrpelje - Koprčanu odvzeli 36 rastlin indijske konoplje Nasad so mu zasegli Policija bo ovadila Koprčana, ki je ob njenem prihodu ravnokar zalival »domačico« KOZINA - Policisti s Kozine so pred časom prišli do informacije, da naj bi se v gozdu med naseljema Hrpelje in Tublje nahajal nasad indijske konoplje, iz katere se lahko pridobiva ma-rihuano. V nedeljo so pregledali navedeno območje in dejansko odkrili manjši nasad indijske konoplje, in sicer ravno v trenutku, ko je nasad zalival 43-letni Koprčan. Zasegli so vseh 36 rastlin, visokih od 150 do 200 centimetrov. Osumljencu, ki dejanja ni zanikal, so policisti odvzeli prostost. V njegovem bivališču so po nalogu sodišča opravili še hišno preiskavo in pri tem našli manjšo količino zdrobljene in posušene rastline, ki so jo poslali na analizo. Zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa z mamili bodo zoper Koprčana podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Na Primorskem in na jadranskem obalnem pasu nasploh je gojenje indijske konoplje dokaj razširjen pojav, ki pa je skregan z zakonskimi določili. Nasad konoplje med Hrpeljami in Tubljami pu koper nova gorica, koper - Od včeraj in danes Na ogled slikarsko ustvarjanje Azada Karima NOVA GORICA, KOPER - Kot četrti v nizu 11. sezone likovnih dogodkov paviljona Hitove poslovne stavbe se novogo-riškemu občinstvu predstavlja slikar kurdskega porekla Azad Karim, ki sicer že vrsto let živi in ustvarja v Ajdovščini. O umetniku in njegovem delu je na včerajšnjem odprtju razstave spregovorila likovna kriti-čarka Nelida Nemec, so sporočili iz Hita. Karimova jasna likovna misel se opira tako na svet, ki ga obdaja, kot na svet, ki je zapisan v arheoloških ostalinah in situ ali v muzejih ter knjigah. Oba se združujeta v prepoznavno sintezo ter v zgovorno likovno sporočilo, oplemeniteno s spoznanji modernizma in postmoderniz-ma ter bogastvom mezopotamske umetnosti, je o razstavi, ki bo v Novi Gorici na ogled do 30. novembra, povedala Nemče-va. Umetniku je prav rojstni kraj - rodil se je 1954 v Iraku - neusahljivi vir iskanj med figuraliko in krajino. Karim je študij umetnosti začel na Inštitutu za likovno umetnost v Bagdadu in ga nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja- ni, kjer je 1983 dokončal podiplomski študij grafike. Za njim je bogata bera samostojnih in skupinskih razstav, s katerimi aktivno soustvarja slovenski likovni prostor, prejel pa je tudi več uglednih nagrad. Je sodelavec številnih slovenskih in mednarodnih projektov, med katerimi so mnogi dobrodelne narave. Danes ob 12.30 pa bodo razstavo umetnikovih del odprli še v Kopru. Na sedežu Banke Koper bo predstavljen izbor slik, ki jih je Karim ustvaril v zadnjih šestih let. Kot so zapisali v Obalnih galerijah Piran, kjer so razstavo pripravili, so izbrane slike avtorsko določljive po specifični barviti znakovni poetiki, kjer se prepletajo izkušnje evropskih modernizmov in vzhodnjaške skrivnostne simbolike.Poimenova-nja slik - Kralj, Kraljica, Sargonova pot, Išta-rin zaklad, Asirski zapis, Tri stele - gledalca asociativno popeljejo v zgodovino in svet starih, visoko razvitih civilizacij Mezopotamije, odsevajo pa tudi avtorjev spoštljiv odnos do preteklosti in njegovo doživljanje sočasnega aktualnega dogajanja, so zapisali galeristi. 6 Petek, 17. oktobra 2008 ITALIJA / finančna kriza - Vodilne borze v Evropi včeraj spet izgubile Recesija pred vrati Na udaru realna ekonomija Državna pomoč industriji - Iz evropske banke Bei bo od 6 do 8 milijard za italijanska podjetja RIM - Recesija je izraz, ki zdaj še najbolj skrbi Evropo. Finančna kriza namreč ni še rešena, na udaru pa je tudi realna ekonomija. Silovit upad, ki so ga zabeležili v široki porabi, in zastoj v industrijski proizvodnji vzbujata zdaj največ strahu. Tolikšnega, da je prišlo včeraj spet do navala izgub na evropskih borzah. Slednje so spet močno izgubile po pozitivnem začetku tedna, ki je sledil načrtu v vrednosti 1.800 milijard evrov v prid bančnemu sistemu, ki so ga odobrile evropske vlade in ki so ga nato sprejeli tudi v ZDA. Najhujše je bilo na milanski borzi, kjer se je vrednost indeksa Mibtel znižala za 4,96 odstotka, medtem ko se je S&P/Mib znižal za 5,75 odstotka. Izgubile so tudi vodilne evropske borze. V Londonu se je vrednost indeksa FTSE 100 znižala za 3,84 odstotka, pariški CAC 40 je bil nižje za 4,18% odstotka, frankfurtski DAX za 2,27 odstotka. Do zastoja je prišlo tudi v New Yorku. Na Wall Streetu sta indeksa Dow Jones in S&P 500 izgubila 0,02% in 0,07%, medtem ko je Nasdaq-Composite zabeležil rast 0, 91 odstotka. Preplah pred recesijo je bil močno zaznaven tudi v Aziji in so tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu zabeležili krepak padec. Vrednost indeksa Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je v primerjavi s sredo znižala za 11,41 odstotka, kar je drugi največji relativni padec indeksa v zgodovini. Krepko v rdeče sta se pomaknili tudi borzi v Seulu (-9,44%) in v Hong Kongu (-7,58%). Če je zavod Istat včeraj dal vedeti, da se je italijanski izvoz v avgustu zmanjšal za 8 odstotkov in uvoz povečal za 2 odstotka (deficit 2,1 milijarde evrov), sta premier Silvio Berlusconi in finančni minister Giulio Tremonti iz Bruslja napovedala državno pomoč industriji. Berlusconi in Tremonti sta se udeležila zasedanja Evropskega sveta in najavila, da bo evropska banka za investicije Bei posredovala 6-8 milijard evrov italijanskim bankam. Bei je namreč določil financiranje 30-40 milijard evrov v korist evropskih srednjih in majhnih podjetij, od teh 15-20% za italijanska. To financiranje bo Rim uporabil za pomoč italijanskim srednjim in majhnim podjetjem, sta naglasila. Tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni pa je medtem v Rimu predstavil sveženj 11 predlogov, ki jih je pripravila vlada v senci. Namen predlogov je dopolniti vladin načrt za zajezitev učinkov finančne krize in predvidevajo ukrepe glede realne ekonomije z namenom pomagati šibkejšim slojem in srednje-majhnim podjetjem. Premier Berlusconi in minister Tremonti med tiskovno konferenco v Bruslju PARLAMENT - Komisija RAI prav tako še brez predsednika Še vedno nič z izvolitvijo člana ustavnega sodišča Kandidat desne sredine za ustavnega sodnika Gaetano Pecorella ansa RIM - Parlament niti včeraj ni izvolil ustavnega sodnika, ki bi zamenjal Romana Vaccarella skoraj pol drugo leto po njegovem odstopu. Predsednika senata Renato Schi-fani in poslanske zbornice Gianfranco Fini sta sklicali obe veji parlamenta na skupno zasedanje brez prekinitve do izčrpanja dnevnega reda, toda na večkratnih glasovanjih ni bila dosežena potrebna tropetinska večina. Demokratska stranka in Italija vrednot nočeta podpreti kandidata vladne večine, Berlusconijevega odvetnika in poslanca Ljudstva svobode Gaetana Peccorella, in sicer »zaradi institucionalne nezdružljivosti«, ker je bil proti njemu sprožen sodni postopek (obtožen je prikrivanja v zvezi s pokolom na Trgu della Loggia v Brescii). Niti danes ni pričakovati, da bi se zadeva rešila, saj sta načelnika skupin Ljudstva svobode Fabrizio Cicchito in Maurizio Gasparri pozvala parlamentarce vladne večine, naj se današnjih glasovanj ne udeležijo. Prav tako brezplodno je bilo včerajšnje zasedanje parlamentarne komisije za nadzorovanje državne radiotelevi-zije RAI, ki je prav tako sklicana na zasedanje brez prekinitve za izvolitev novega predsednika. Kot veleva institucionalna korektnost, je kandidata predlagala opozicija. Gre za predstavnika Italije vrednot Leoluca Orlanda. Tega pa noče vladna večina, češ da zastopa skrajna stališča, zaradi česar njeni predstavniki že štiri mesece bojkotirajo zasedanja komisije. To se je ponovilo tudi včeraj. Danes celodnevna stavka v javnih prevozih RIM - Bazni sindikati Cub, Cobas in Sdl so za danes oklicali celodnevno stavko zaposlenih v javnih prevozih. Delavci in uslužbenci v letalskih prevozih bodo stavkali od 10. do 18. ure, v pomorskih prevozih od 8. do 16. ure, v krajevnih javnih prevozih in v železniških prevozih pa ves dan, pri čemer bodo spoštovali socialno zajamčene časovne pasove. Roke bodo prekrižali tudi člani baznih sindikatov v zdravstvu in v šolstvu ter med gasilci. Ob tem bodo bazni sindikati priredili več demonstracij, glavni pa bosta v Rimu in v Milanu. Bazni sindikati hočejo na tak način protestirati proti vladni politiki na področju plač, socialne države in javnih služb. Magnat pripravljen plačati odškodnino za žrtve azbesta TURIN - Švicarski magnat Stephan Schmidheiny, eden izmed lastnikov podjetja Eternit, je pripravljen plačati odškodnino žrtvam azbesta oziroma njihovim sorodnikom. Schmidheiny je to sporočil preko ene izmed svojih družb, in sicer Be-con Ag, ki naj bi v ta namen dala na razpolago nekaj desetin milijonov evrov. Novica je prišla na dan na sodišču v Turinu, na katerem se mora Schmidheiny zagovarjati pred obtožbo nenamerne povzročitve katastrofe, točneje zaradi obolenja več kot 2 tisoč nekdanjih delavcev podružnic podjetja Eternit v Cava-gnolu pri Turinu, Casaleju Mon-ferratu pri Alessandrii, Rubieri pri Reggiu Emilii in v Bagnoliju pri Neaplju. Ni rečeno, da bo sodišče sprejelo ponudbo švicarskega ma-gnata, saj jo je v preteklosti že enkrat zavrnilo. Vodja 'ndranghete Pelle se je skrival v bunkerju REGGIO CALABRIA - V okolici kraja Ardore v Kalabriji je policija včeraj prijela enega izmed vodij 'ndranghete, kot se imenuje tamkajšnja veja mafije. Gre za 46-let-nega Antonia Pelleja. Moški se je skrival v podzemnem bunkerju, zgrajenem pod obrtniško halo. Bunker je obsegal tri prostore, in sicer kuhinjo, spalnico in stranišče ter je bil tehnološko dobro opremljen. Pelle se je agentom predal brez upiranja. Moški je vodja enega izmed klanov iz kraja San Luca, ki že dolgo vodita medsebojne krvave obračune. Eden izmed teh je bil pokol v nemškem Duisburgu, v katerem je lani na dan Velikega šmarna umrlo šest ljudi. PREHRAMBENA VARNOST - Gozdni čuvaji posegli v neapeljskem pristanišču Zasegli večjo količino kitajskega mleka s strupenim melaminom NEAPELJ - V Neaplju so včeraj zasegli deset do petnajst stotov kitajskega mleka z melaminom. Novico je objavil minister za kmetijstvo Luca Zaia, ki je pristavil, da so blago zasegli gozdni čuvaji med »bliskovitim posegom« v pristanišču kampanijskega glavnega mesta. »K sreči, da je prišlo do tega posega, saj bi nastali hudi problemi, če bi mleko prišlo med uporabnike,« je pristavil minister. Mlečne izdelke, ki vsebujejo strupeno kemikalijo melamin, so včeraj odkrili tudi v nekaterih kitajskih trgovinah. Kot je dejal poveljnik Skupine za boj proti ponarejanju Cosimo Piccinno, so sledi melamina našli v dveh vzorcih mleka in v enem vzorcu jogurta, ki so jih zasegli v Poggiu Marinu blizu Neaplja. V treh pregledanih mlečnih izdelkih, ki so jih zasegli v kitajskih trgovinah, je bila vsebnost melamina od tri do 22 miligramov na kilogram, kar je več od predvidene meje (2,5 miligrama na kilogram), ki jo določajo pravila o varstvu hrane. »Ne gre za smrtonosno količino, škodljivo pa,« je pojasnil Pic-cinno in hkrati opozoril, da gre za hrano, namenjeno otrokom. Generalni direktor za varnost hrane Silvio Bor-rello je dejal, da doslej ni podatkov o morebitnih zdravstvenih težavah prebivalcev. Sicer pa so organi javne varnosti v teh dneh zasegli tudi drugo sumljivo blago kitajske izdelave, od pijač do živilskih integratorjev. šolska reforma Valu protestov so se pridružile dežele Komisarska uprava za dežele, ki ne bi uvedle sprememb RIM - Več tisoč študentov je včeraj preplavilo rimske ulice, da bi protestiralo proti šolski reformi ministrice Marie Stelle Gelmini. Izpred univerze La Sapienza se je gosta gneča odpravila proti palači gospodarskega ministrstva, na koncu pa so študenti za nekaj minut okupirali železniško postajo Termini. V Firencah so bila na vrsti poulična univerzitetna predavanja, študenti so tudi zasedli dve fakulteti. Podobno se v teh dneh dogaja v Turinu, Bologni in mnogih drugih mestih. Protestirali so tudi v številnih šolah, v Rimu pa prireja danes veliko demonstracijo sindikat Cobas. Včeraj so svoj glas dvignile tudi dežele. Predsednik konference dežel Vasco Errani je v izjavi za javnost izrazil ogorčenje deželnih predsednikov nad enim izmed členov zakonskega odloka št. 154. Tretji člen namreč predvideva, da bodo dežele in krajevne uprave, ki do 30. novembra ne bodo udejanjile načrta o reduciranju mreže šolskih zavodov, prešle pod komisarsko upravo. Za Erranija je točka »institucionalno izjemno huda,« dodal pa je: »Ministrstvo za šolstvo nas sploh ni predhodno obvestilo o obstoju tega člena. Opazili smo ga med prebiranjem odloka.« Če bo sporni člen ostal, bodo deželne uprave zapustile omizje. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it start cup - Prvo nagrado podelili projektu Ghost Cenejše in ekološko merjenje krvnega sladkorja Tutor izvajalcev projekta je bil Edvin Bevk iz inkubatorja Bic - Uporaba tudi v druge namene »Bic tvega zaprtje« Sindikalni predstavništvi Fisac-Cgil in Uilca sta včeraj v tiskovnem sporočilu zaskrbljeno opozorili na konkretno možnost, da bo inkubator Bic Sviluppo Italia FVG prenehal z delovanjem. To bi konkretno prizadelo skoraj 70 podjetij in 400 zaposlenih ljudi in bi sploh obubožalo tudi Trst, saj je vrednost proizvodnje sodelujočih podjetij v tem mestu 17 milijonov evrov. Prodijeva vlada je lani v okviru finančnega zakona sprožila postopek, na osnovi katerega je nameravala predati lastništvo deželnih družb grupe Sviluppo Italia - med temi je tudi Bic v FJK- deželnim upravam. Do tega naj bi prišlo do 31. decembra letos, pravi sindikat. V tej luči so ministrstvo za gospodarski razvoj, Sviluppo Italia in Dežela FJK 28. februarja letos podpisali sporazum o namenih za predajo lastništva deželnega Bic. Temu je sledil dogovor s sindikati, na podlagi katerega bi morali predajo zapečatiti pri notarju 30. aprila. Do predaje kljub temu še ni prišlo, obtožuje sindikat in ugotavlja, da so v drugih deželah sorodni inkubatorji klavrno končali. V vseh deželah, v katerih se pogajanja niso pozitivno zaključila (Veneto, Lom-bardija, Piemonte, Emilija-Roma-gna, Umbrija, Sardinija in Kala-brija), je namreč Sviluppo Italia že sprožil postopek za njihov stečaj. V FJK bi morebitno zaprtje prizadelo 68 podjetij, ki so nameščena v centrih Bic v Trstu, Gorici in Spi-limbergu, ter več kot 400 zaposlenih. V Bicu je od njegove ustanovitve začelo delovati 180 ino-vativnih podjetij, ki so zaposlila več kot 2 tisoč ljudi, lokalni Bic pa je bila leta 2006 tudi razglašen za najboljši evropski inkubator za spodbujanje nastanka novih podjetij in širjenje podjetniške kultu- Prva tri mesta so si nedvomno zagotovili projekti, ki zahtevajo od njihovega izvajanja do proizvodnje in končne uporabe najmanj časa. To je nenazadnje tudi namen natečaja Start Cup, ki spodbuja uporabno raziskovanje in v tem smislu nagrajuje najboljše zamisli. In to je tudi dokaz, da Trst ni samo mesto znanosti oz. raziskovanja, temveč se lahko v njem lahko tudi konkretno proizvaja. To nam je povedal včeraj Edvin Bevk, ki je bil v zadnjem obdobju tutor pobudnikov projekta Ghost (Genefinity High Resolution One-Step Transfer) v imenu tržaškega inkubatorja Bic Sviluppo Italija FVG. Projekt si je zagotovil prvo mesto na natečaju Start Cup, nagrajevanje pa je bilo v sredo zvečer v gledališču v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu, kjer so pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave tudi uprizorili igro La nave fantasma. Za nagrade, ki jih podeljuje tržaška univerza, se je potegovalo deset projektov. Pristojna žirija je izbrala tri najboljše, ki so jim podelili nagrade 15.000, 10.000 oziroma 5.000 evrov. Drugo mesto je zasedel pro- jekt Airdeco, ki mu je sledila Elena Co-lonna (vedno v imenu Bica), medtem ko je tretjo nagrado dobil projekt Lsd2, katerega tutor je bil Matteo Montesano iz univerzitetne spin-off družbe Eura. Projekt Ghost, ki ga je vodil Stefano Visintin, razpolaga s patentom in olajša nekatere postopke, ki so trenutno zamudni, dragi in zapleteni. Novi proces je uporaben na več področjih in so zanj že pokazala zanimanje nekatera industrijska podjetja s področja bio-medicine, elektronike in telekomunikacij. Ghost bo lahko nedvomno prispeval k cenejšemu in okolju prijaznemu merjenju krvnega sladkorja. Diabetiki pri merjenju sladkorja uporabljajo testne lističe (slednje vstavijo v posebne naprave in nato vnesejo krvni vzorec, rezultat pa se izpiše v kratkem), katerih proizvodnja zahteva danes več korakov in zato tudi ni poceni. Projekt pa predpostavlja polaganje kovin in drugih snovi na lističe v eni sami fazi. Hitrejše torej in cenejše. Druge možne uporabe zadevajo npr. izdelavo nekaterih vrst vezij, pametnih kartic (smart card) in sploh sistemov Edvin Bevk med nagrajevanjem natečaja Start Cup kroma RFID tehnologije. Tudi v tem primeru je proizvodnja na podlagi procesa Ghost cenejša, okolju prijaznejša in hitrejša. Podjetniška zamisel projekta Airdeco zadeva integracijo in razvoj proizvodov ter inovativnih storitev na področju boja proti zračnemu onesnaževanju oz. zmanjšanja emisij v mestnem in industrijskem okolju ter v zaprtih prostorih. Tretjeuvrš-čeni projekt Lsd2 je predlagal sistem za samodejno preprečevanje poskusov vdiranja v računalniške sisteme oz. spletne strani. Sistem konkretno avtomatično prepreči vidne in nevidne spremembe (nedovoljene) spletnih strani, ki so lahko tudi zelo škodljive in nevarne. Prvi trije projekti se bodo zdaj udeležili državnega natečaja za inovacijo, ki bo 27. novembra v Milanu. Spomnimo naj, da so natečaj Start Cup omogočili finančni prispevki Fundacije CRTrieste, Trgovinske zbornice, Fundacije Carigo, družbe Sviluppo Italia in družbe Friulia. Vse informacije o natečaju so objavljene na spletni strani www.units.it/startcup. A.G. Petek, 17. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik 7 danes stavka Okrnjeni prevozi, zdravstvo in šolstvo Danes bo na vsedržavni ravni splošna 24-urna stavka delavcev javnega in zasebnega sektorja, ki so jo sklicali bazni sindikati Cobas, CUB in SDL proti vladnim ukrepom in v podporo lastnim sindikalnim zahtevam na raznih področjih. Omenjeni sindikati nasprotujejo vladnim ukrepom v šolstvu ter na področju dela in socialne politike. V kolikšni meri bodo posledice stavke zaznavne v Trstu, bo seveda odvisno od stopnje udeležbe delavcev. Okrnjeni bodo v glavnem prevozi, šolstvo in zdravstvo ter delovanje javnih uradov. Šoferji avtobusov bodo v Trstu stavkali od 9. do 13. ure in od 16. ure do konca turnusov. Težave pa naj bi nastopile tudi v železniškem in letalskem prometu. Železničarji bodo stavkali med 9. in 17. uro, leti pa bodo okrnjeni med 10. in 18. uro. V zdravstvu bodo zagotovljene minimalne in nujne storitve, okrnjeno bo tudi delo v otroških jaslih in vrtcih ter v šolah. Doma ga ni bilo Karabinjerji iz Naselja sv. Sergija so v sredo zvečer pospremili v tržaški zapor 51-letnika, ki ni spoštoval pravil hišnega pripora. Okrog 22. ure ga ni bilo doma, zasačili pa so ga na Trgu Sartori. Aretirali so ga zaradi bega iz pripora. R. G. je bil v hišnem priporu zaradi kaznivih dejanj nasilja, groženj in upiranja javnemu funkcionarju. Lulal med slovesnostjo Kaže, da tržaški mestni redarji vestno izvajajo predpise, ki jih predvideva županova odredba v zvezi z lulanjem na odprtem. V nedeljo popoldne okrog 17. ure se je po Trstu še vedno trlo ljudi ob Barcolani, na Velikem trgu pa je bilo v teku slovesno spuščanje zastave. Redarja sta v bližini, na Trgu Squero vecchio, zagledala moškega, ki se je pred njima »sprostil« ob steni nekega poslopja: brez ugovarjanja je sprejel 500 evrov globe. pristaniška kapitanija - Obračun poletnih dejavnosti na obali od Milj do Lignana JI I • • • J «v • S skupnimi napori do varnejšega morja V poletnih mesecih za 48% več kontrol kot lani - S prispevki obalnih občinskih uprav zagotavljali varnost v morju, na plažah in... v restavracijah Kontraadmiral Passaro z deželno odbornico Segantijevo in župani obalnih občin kroma Na tržaški pristaniški kapitaniji so predstavili obračun pomorskih in obalnih kontrol v poletnih mesecih. Obalna straža je letos razvila mrežo sodelovanja z deželnimi obalnimi občinami, kar ji je omogočilo bolj učinkovito nadzorovanje tako na morju kot na kopnem. Dejstvo je, da si številne italijanske kapitanije zaradi skromnih sredstev in visokih cen goriva ne morejo privoščiti, da bi vsak dan redno uporabljale svoja plovila. Čolne v večjem delu Italije dajajo v morje samo za potrebne posege, ne pa za preventivno nadzorovanje. Tržaška kapitanija je izjema, saj (tudi zaradi nižjih cen goriva) še vedno zagotavlja vsakodnevne pomorske kontrole. Poletje, ki privabi na obalni pas dežele domače in tuje kopalce ter pomorce, zahteva temeljitejši nadzor, obalni straži pa so v FJK priskočile na pomoč občinske uprave, ki so ponudile denarno pomoč za nakup goriva in logistično podporo. Občine Trst, Devin-Nabreži-na, Gradež in Lignano Sabbiadoro so skupaj odštele 12.500 evrov za gorivo, Lignano je ob tem gostil 10 dodatnih obalnih stražnikov, k pobudi pa so pristopili navtični klu- bi, trgovci in nekatere stanovske organizacije. Občina Milje letos ni sodelovala, ker je bil načrt zasnovan samo za štiri občine, župan Nerio Nesladek pa je včeraj izrazil upanje, da bi se »tudi severni konec Istre vključil v projekt«. Deželni poveljnik obalne straže, kon-traadmiral Domenico Passaro, je med drugim povedal, da je pomorski promet v naši deželi med najbolj urejenimi. Obalne straže so letos poleti opravile 9293 kontrol (za 48% več kot leto prej), pomagale so 38 plovilom v težavah (25% manj) in 109 osebam (21% manj). Naložili so veliko več glob (346, 45% več kot lani) in zabeležili tudi več kaznivih dejanj (53, celo 89% več). Globe so naložili ribičem, posadkam, trgovcem in drugim, posebno pozornost pa so posvetili restavracijam, ki na jedilnikih ponujajo jadranske morske liste, v pečeh pa v resnici pripravljajo vietnamskega sladkovodnega progastega soma, ki je manj okusen in cenejši. Poleg županov je bila prisotna deželna odbornica za varnost Federica Seganti, ki je napovedala, da bo Dežela FJK pripravila konvencijo za redno sodelovanje na tem področju. (af) 8 Petek, 17. oktobra 2008 TRST / nabrežina - Ustanovitveni kongres Mladinska skupina SSk želi približati politiko mladim Predsednik skupine je Tomaž Špacapan - Priprave na jutrišnji kongres stranke V sredo je v Grudnovi hiši v Na-brežini potekal ustanovitveni kongres mladinske skupine, ki bo delovala pod okriljem stranke Slovenske Skupnosti. S to pobudo se je tudi zaključil niz sek-cijskih srečanj pred strankinim pokrajinskim kongresom, ki bo jutri v Bo-ljuncu. Pobuda z imenom »Mladi za mlade« je sad želje, predvsem pa potrebe, da bi se mladi Slovenci v zamejstvu zares začeli zanimati za lokalno politično dogajanje in se tudi aktivno ukvarjali z njim. Številčna prisotnost mladih, ki so prišli na kongres, je zagotovo pozitiven znak za bodoči uspeh in nadaljevanje pobude. Občinstvo je namreč napolnilo nabrežinsko dvorano. Začetek kongresa so zaznamovali zvoki slovenskih pesmi, ki jih je zapel oktet Akord iz Gorice. Po uvodnih pozdravih Nataše Zerjul je Tomaž Špa-capan predstavil pomen te pobude in orisal njen začetek. Poudaril je dejstvo, da se moramo Slovenci, in to predvsem mladi, vedno boriti za svoje pravice, ne pa kloniti splošnemu nezanimanju za politiko. Politika je namreč v korist skupnosti, v kateri živimo. V spominu na svojega očeta, pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, je dodal, da bi bilo potrebno vztrajati po poti, ki jo je on začrtal in aktivno gojiti slovenstvo v naših krajih. Uvodnemu Špacapanovemu posegu so sledili pozdravi gostov, med njimi Edvina Forčiča v imenu gostiteljske devinsko-nabrežinske sekcije SSk, pokrajinskega tajnika Petra Močnika, deželnega svetnika Igorja Gabrovca in strankinega deželnega tajnika Damijana Terpina. Mladinski pobudi so zaželeli čimveč uspehov in ji obljubili svojo vsestransko pomoč, hkrati pa so si Posnetek s sredinega ustanovitvenega kongresa mladinske sekcije SSk v Nabrežini zaželeli tudi novih izzivov in spodbud s strani mladih somišljenikov. Programske smernice pobude »Mladi za mlade« je nakazal Primož Sturman. Prvi namen je seveda podpirati medsebojno druženje mladih. S tem naj se začne počasi polniti tista vrzel, ki je v zadnjem času zazijala med volivci in izvoljenimi in ki jo lahko povzamemo z besedo antipolitika. Naloga mladih v novi pobudi bo seveda pridobiti čimvečje število somišljenikov in SSk narediti za zbirno politično telo Slovencev v Italiji, in sicer po zgledu drugih narodnih strank v Italiji in Evropi. Mladi morajo biti danes še kako ponosni na svojo narodno samobitnost, kot posamezniki in skupnost lahko preživijo le z žilavimi in močnimi koreninami. Sturman je svoj poseg zaključil z zahvalo starejšim članom stranke, ki so z odobravanjem sprejeli mladinsko pobudo. V zadnjem delu srečanja so prisotni z aplavzom potrdili seznam funkcij v novonastali pobudi. Predsedniško mesto prevzema Tomaž Špacapan, podpredsedniško vlogo bo opravljala Nataša Zerjul, na tajniško mesto je bil izvoljen Primož Sturman, blagajniške posle bo vodila Tanja Peric. V odboru bo nadalje delovalo še deset članov. Delegati, ki bodo zastopali pobudo »Mladi za mlade« na jutrišnjem strankinem pokrajinskem kongresu so Špacapan, Verena Zerjulova, Matia Mosenich, Sturman in Gabriele Calzi. Ob zaključku formalnega dela srečanja je zazvenela pesem »Oj Triglav moj dom«, udeleženci pa so se nato napotili v osmico Ušaj in preživeli večer v prijetnem družabnem vzdušju. narodni dom - Posvet o dokumentu OZN O retoriki oz. univerzalnosti človekovih pravic in svoboščin Kakšen pomen pripisujemo danes človekovim pravicam? Ali se je njihova vrednost v šestdesetih letih spremenila? Ali so zmožne kljubovati vse bolj razširjeni retoriki? Na ta in druga vprašanja so skušali najti odgovore udeleženci včerajšnjega posveta o realnosti oziroma retoriki človekovih pravic ob 60-letnici deklaracije OZN. V veliki dvorani Narodnega doma se je včeraj zbralo veliko mladih, predvsem žensk, študentk univerzitetnega tečaja »Zenske, politika in inštitucije.« Na posvetu, ki so ga priredili Oddelek za zgodovino in zgodovino umetnosti, mednarodni Inštitut za človekove pravice in Oddelek za politične vede v sodelovanju s pokrajinsko komisijo enakih možnosti, so se gostje lotili predvsem današnje slike človekovih pravic, ki so temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu. Predavatelji so prikazali njihovo stanje, ki se je predvsem v devetdesetih letih, zaradi njihove stalne kršitve, izredno spremeni- la in omenili vojne na Kosovu, v Afganistanu in Iraku, pa tudi zadnje Olimpijske igre v Pekingu. Da je splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je 10. decembra 1948 sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, le začetni zapis o pravicah in svoboščinah vseh ljudi, je prepričan ravnatelj Oddelka za zgodovino Guido Abbattista. Vzporedno z razvojem družbe so za njo namreč nastajali drugi dokumenti in protokoli, ki so obogatili in natančneje določili področja izvajanja kulturnih, ekonomskih in seveda človekovih pravic; proces pa se seveda ni in še zdaleč ne bo zaključil. V vprašanje univerzalnosti se je poglobil predstavnik Inštituta za človekove pravice Fulvio Lon-gato in pojasnil, da pojem univerzalnost ne gre enačiti z absolutnostjo. »Človekove pravice so univerzalne oziroma skupne vsem ljudstvom in narodom, brez razlik,« je poudaril. Z njim je soglašal zgo- Od leve Longato, Vezzosijeva in Flores med včerajšnjim posvetom kroma dovinar, pisatelj in odbornik za kulturo v sienski občini Marcello Flores, ki je povzel zadnji člen deklaracije, se pravi dejstvo, da se nobene določbe deklaracije ne sme razlagati tako, kot da ima kaka država oblast nad drugimi in da ima pravico do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine. Pri vlogi zgodovinarjev se je med drugim zaustavila tudi docentka na tržaški univerzi Elisabetta Vezzosi, ki je opozorila, da so bili ti v preteklosti večkrat utišani, saj so jih režimi uporabljali v svoj prid kot sredstvo kontrole in oblasti. Opozorila je na potrebo po svobodnem oglašanju zgodovinarjev, ki bi lahko zapolnili marsikatero vrzel, ki nastaja med retoriko in dejanji. Kot zadnja se je oglasila še docentka iz Terama Silvia Salvatici, ki je osvetlila predvsem hude primere teptanja in zanikanja enakih in neodtujljivih pravic ženskam. (sas) okusi krasa V znamenju Krasa in ■ V* I v v domačih zelišč Gostinci s Krasa ponujajo, od 18. oktobra do 9.novembra, tradicionalne kraške jedilnike, tokrat v znamenju domačih zelišč. Poleg jedi in posebnih srečanj v gostinskih obratih (trinajst v Trstu in tri v Gorici), se tudi letos vrača uspešni kotiček tipičnih proizvodov še v šestih pekarnah ter štirinajstih je-stvinskih obratih in vinotekah na Krasu, v Trstu in Gorici. Pri pobudi, ki jo skupno pripravljata gostinska sekcija in sekcija trgovine na drobno SDGZ, sodelujejo še konzorciji in odbori za promocijo vina Kras, olja Tergeste dop, sira Moisir, medu in Trieste da Gustare. Za promocijo v Sloveniji pa sodelujejo tudi letos gostinci, člani Območne obrtne-podjetniške zbornice Sežana. Pobudo podpira Trgovinska zbornica v Trstu, letos pa sta k njej pristopili tudi Avtonomna dežela Fur-lanija Julijska krajina - Centralna direkcija za proizvodne dejavnosti ter Pokrajina Trst. Pobudo bodo predstavili danes ob 10. uri v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu. Seznam vseh obratov in proizvajalcev, jedilnike ter prireditve lahko najdete na plakatih oziroma v zgibankah, ki so na voljo po gostilnah, hotelih, sedežih SDGZ oz. na spletnih straneh www.trieste-turismo.net in www.sdgz.it. V Nabrežini srečanje o šolskih problemih Demokratska stranka vabi danes ob 18. uri v Kamnarsko hišo v Na-brežino na javno soočenje o škodljivih posledicah vladnih ukrepov na italijansko in slovensko šolo. Na srečanju bo med drugim sodelovala tudi senatorka Tamara Blažina. Sprejem ob stoletnici slovenskih bank Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij prirejata slavnostni sprejem ob 100-letnici ustanovitve osrednjih slovenskih bančnih zavodov v Italiji: Zadružne kraške banke in Zadružne banke Dobedob-So-vodnje. Pomembna jubileja, ki zaznamujeta zgodovinsko navzočnost Slovencev na tem ozemlju, bosta krovni zvezi proslavi danes ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. Jutri v Boljuncu kongres Slovenske skupnosti V občinskem gledališču France Prešeren bo jutri z začetkom ob 15.30 pokrajinski kongres stranke Slovenske skupnosti. Kongres se bo začel s pozdravom predsednika Sergija Mahniča, izvolitvijo predsedstva in volilne komisije. Uvodno poročilo bo imel tajnik Peter Močnik. NŠK napoveduje obisk Igorja Gabrovca V sredo, 22. oktobra se bo vodstvo Narodne in študijske knjižnice srečalo z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem. Srečanje bo ob 11. uri v prostorih Narodnega doma v Trstu, kjer ustanova razpolaga s prostori, ki so namenjeni slovenski narodni skupnosti v Trstu. Gosta bo sprejel prof. Viljem Černo, predsednik NŠK ter ostali člani upravnega odbora. Obisk bo služil tudi k utrjevanju sodelovanja z Visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce, ki domuje v Narodnem domu. Srečanje o diabetikih, ki zahajajo v gore Združenje sladkornih bolnikov (Assodiabetici) prireja danes ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 srečanje o izkušnjah sladkornih bolnikov, ki redno zahajajo v gore. Po uvodnih besedah predsednika združenja Marina Voccija bosta o svojih izkušnjah govorila Marco Peruffo in Daniele Mirolo. Dopoldanski posvet o odgovornostih bolničarjev Deželni kolegij bolničarjev Ipas-vi prireja jutri na Pomorski postaji (dvorana Saturnia) posvet o odgovornostih bolničarjev. Od 9. do 14. ure bo beseda tekla o deon-tologiji ter strokovnosti poklicnih bolničarjev. Srečanja se bodo udeležili strokovnjaki z zdravstvenega in pravnega področja, med njimi predsednica evropske zveze bolničarjev Loredana Sas-so ter odvetnika Francesco Bilot-ta in Alessandro Giadrossi. Vpisovanja na izlet po Trstu Turistični center Acli obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Trstu, ki bo 26. oktobra: namenjen je italijanskim in tujim državljanom med 18. in 50. letom starosti, ki želijo bolje spoznati naše mesto. Rok za vpis zapade 22. oktobra. Informacije so na voljo pri pokrajinskem Acli v Ul sv. Frančiška 4/1 ali na tel. št. 040/370408 oz. trieste@acli.it. / TRST Petek, 17. oktobra 2008 9 skupina 85 - Okrogla miza v dvorani Tessitori Primož Trubar je tudi simbol večkulturnega Trsta 16. stoletja Na dobro obiskanem predavanju je bilo mogoče prisluhniti šestim predavateljem V Trubarjevem letu, v katerem se spominjamo petstote obletnice njegovega rojstva, se je Primožu Trubarju poklonila tudi Skupina-Grup-po 85. Včeraj je tako v njeni režiji potekal še en Trubarjev dan: popoldne okrogla miza v v deželni dvorani Tessitori, zvečer pa predavanje o Trubarju-glasbeniku in koncert, ki sta potekala v baziliki sv. Silvestra; sledenja so izoblikovali Carlo Tommasi, Mešani mladinski pevski zbor Trst (pod vodstvom Aleksandre Pertot) in Moška vokalna skupina Sraka(dirigent Bogdan Kralj). Na dobro obiskani okrogli mizi, ki jo je vodil Pierluigi Sabatti, so številni predavatelji osvetlili lik Primoža Trubarja, njegovo prisotnost v Trstu, stike s škofoma Petrom Bonomom in Petrom Pavlom Vergerijem. Za govorniško mizo so se zvrstili zgodovinar Silvano Cavazza, filolog Stefano Di Brazzano, luteranski pastor Dieter Kampen, esejist Gianfranco Hofer ter slovenist-ka Tatjana Rojc, medtem ko je poseg Claudia H. Martellija prebrala predsednica Skupine 85 Pa-trizia Vascotto. Cavazza se poklicno ukvarja s preučevanjem 16. stoletja, predvsem takratnega verskega življenja. Prva Trubarjeva biografija je izšla že leto dni po njegovi smrti (1586), šlo pa je v bistvu za pogrebni nagovor Jakoba Andreja, ki je ob Trubarjevem grobu obnovil njegovo življenjsko pot. Cavazza je izpostavil predvsem Trubarjevo ostro nasprotovanje vraževernosti. Trubar je namreč o svojih »lubih Slovencih« dejal, da so preveč vraževerni, kritiziral je njihovo prirejanje procesij, romanj, darovanja. Med včerajšnjo okroglo mizo je bilo poudarjeno, da je bil Trubar bolj kot teolog, predvsem prevajalec in razširjevalec svetega pisma. Usoda njegove verske skupnosti mu je bila zelo pri srcu, zato je želel, da bi imel slovenski narod svoj jezik, da bi v njem lahko pel in molil. »Bri-žinski spomeniki so Slovencem dali pravico do molitve v lastnem jeziku,« je pojasnila Tatjana Rojc, »s Trubarjem pa so stopili v novejše obdobje in na pot, ki jih je popeljala v Evropo: rodili so se kot narod.« Protestantski duhovnik se je zavzemal za šole, v katerih bi poučevali v latinščini, nemščini in slovenščini. Ljubil je svoj narod, a se počutil doma tudi v Italiji in Nemčiji, je opozoril Hofer: fizične in mentalne meje so prišle veliko kasneje ... Te odprte, danes bi rekli evropske, miselnosti se je Trubar »nalezel« v Trstu, v škofovski palači Petra Bonoma. Škof mu je predstavil nekatere Po popoldanski okrogli mizi o Primožu Trubarju je bil zvečer še koncert v baziliki sv. Silvestra kroma prodorne pisce, na primer Erazma Roterdam-skega, teologa Kalvina, a tudi Vergila in njegovo Eneido. Trubar je pel v tržaški stolnici in pridigal v več jezikih (seveda tudi v slovenščini). »Trubar je ob zaslugah, ki jih ima za slovenski narod, tudi simbol tržaške večkulturnosti 16. stoletja,« je povzel Sabatti. O Trubarju bo ponovno govor jutri, saj pri- reja Skupina-Gruppo 85 nov zgodovinsko-lite-rarni sprehod po Trstu. Zbirališče ob 10.30 pred katedralo sv. Justa, »izletniki« pa bodo krenili po sledeh romana Il male viene dal Nord (Zlo prihaja s severa), ki ga je napisal Fulvio Tomizza. Pod strokovnim vodstvom bodo tako odkrili sledi, ki so jih protestantizem, predvsem pa Bonomo, Trubar in Vergerij, pustili v Trstu. (pd) pokrajina Overnight: mladi in starši cenijo pobudo Mladi in njihove družine cenijo Overnight, projekt, ki v poletnih mesecih spodbuja pametno in varno zabavo. Overnight je namreč mnogo več kot zgolj nočna avtobusna povezava iz Trsta, Tržiča in Gorice v Se-sljan. Pozitivne ocene izhajajo iz 940 anket, ki so jih mladi izpolnili letos poleti ob prvem vstopu v avtobus: 83% vprašanih je pobudo že poznalo, 54% jih je povezavo uporabljalo že leto prej, 70% družin pa naj bi po mnenju mladih cenilo pobudo. Rezultate so posredovali včeraj na sedežu tržaške pokrajinske uprave, ki vodi projekt na Tržaškem v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem ASS1, socialnimi zadrugami, društvom Etnoblog in prevoznim podjetjem APT. Med Trstom in Seslja-nom se je letos poleti vozilo 7812 potnikov, osebje projekta pa je bilo zelo dejavno tudi v samem Sesljanu, kjer je nudilo pomoč, informacije in nasvete ter preverjalo stopnje alkohola (alkoholnih testov so opravili 688, dvakrat več kot lani). V anketah pa so mladi ponudili tudi nasvete za izboljšanje projekta, npr. bolj pogoste avtobusne vožnje (30% anketirancev) in lažji dostop do avtobusov (12%). Ekipa Overnight pa pozimi ne počiva, saj obiskuje tudi druge zabave, koncerte in podobne dogodke. borzni trg - Prireditev »Gesti e sapori i« Sprehod med kakovostjo Zlatarji, keramičarji, steklarji in usnjarji predstavljajo svojo umetnost - Na voljo tudi kraške dobrote Na Borznem trgu nas čaka obrtni in enogastronomski sprehod kroma Borzni trg (ob galeriji Tergesteo) so včeraj preplavile stojnice. V Trst se je namreč vrnila priljubljena obrtna in enogastronomska pobuda Gesti e sa-pori - Geste in okusi. Obiskovalci se bodo lahko vse do nedelje sprehajali med številnimi stojnicami, pri katerih bodo spoznavali obrtniško dejavnost zlatarjev, kera- mičarjev, steklarjev ali usnjarjev, na primer; petindvajset razstavljavcev pa bo v galeriji Tergesteo publiki postreglo s sodobnim nakitom. Poskrbljeno pa bo tudi za sladokusce, saj bodo pri nekaterih stojnicah ponujali tradicionalne, predvsem pa kakovostne enogastronomske proizvode. Mimoidoči bodo lahko segli po ko- zarčku pristnega vina ali piva oziroma okusili marsikatero kraško dobroto. Pobudo pa bodo vsak večer (s pričetkom ob 20.30)še dodatno obogatili jazz in blues koncerti mednarodnih skupin Boško Petrovič Trio, Tillamook in Mike Sponza Band featuring Matyas Pribojszki. bazovica Sezona SKD Lipa se je že začela Kulturna sezona SKD Lipa iz Bazovice je že v polnem teku. Po poletnem premoru, ki ga je zaznamovalo delo na vaških poletnih praznikih, so odborniki, pevci in ostali aktivni člani SKD Lipa že začeli z delovanjem. Od običajnih dejavnosti je že stekla rekreacija za odrasle v Bazov-skem domu, v katerem se eno-tendensko odvija tudi tečaj klje-klarstva. Mešani pevski zbor in moška vokalna skupina imata redne vaje in za njima so tudi že nekateri nastopi, med katerimi naj omenimo nastop movs Lipa v Prešernovem gaju v Kranju v počastitev bazoviških junakov ter gostovanje mepz Lipa v Lučah v Savinjski dolini. Rekreacijska skupina pri SKD Lipa je organizirala dvomesečni tečaj latinsko ameriških plesov, ki se odvija v športnem centru AŠD Zarja v Bazovici in je privabil lepo število mladih in manj mladih članov, ki vestno vadijo. Sredi septembra pa so se neutrudni Bazovici, člani vaških organizacij, ki redno pripravljajo pustni voz in delajo na poletnih praznikih, podali na izlet v Savinjsko dolino in spustili z raf-tingom po reki Savinji. Andre-nalinski spust s čolni po dokaj mrzlih rečnih brzicah bo ostal še dolgo v spominu drznih Bazov-cev. Kaj več boste izvedeli na spleni strani »http://www.bazo-vica.com«. V novembru je v teku tudi organizacija martinovanja v neznano (sobota, 8. novembra) in tudi vodeni obisk Naravoslovnega didaktičnega centra v Bazovici. V nedeljo, 19. oktobra pa pripravlja društvo Lipa sprehod z ogledom geoloških zanimivosti Spoznajmo kamnine okoli Bazovice. Sprehod po poljskih in gozdih poteh v okolici Bazovice bo vodil Paolo Sossi. Hoje v prijetni družbi bo približno dve uri in je primerna za vsakogar. Zbirališče bo ob 13,30 pri bazovskem kalu ob cesti za Lipico. Predstavitev interaktivnega albuma za otroke Na začasnem sedežu Mestne knjižnice v Ul. Madonna del Mare 13 so v torek predstavili interaktivno publikacijo o zgodovini Trsta, ki je namenjena otrokom iz vrtca. »La storia di Trieste: percorso per bambini delle scuole dell'infanzia« je sad sodelovanja med vzgojiteljico vrtca Borgo Felice Tiziano Sche-rani in knjižničarko občinske knjižnice Quarantotti Gambini Gabriello Norio. Prikupne in barvne ilustracije, za katere je poskrbel vinjetist Michele Co-lucci, predstavljajo malim bralcem tržaška zgodovinska poslopja in jim ponujajo prvi stik z mestom in tem, kar jih obdaja. Z albumom se lahko malčki igrajo, saj lahko ilustracije pobarvajo in hkrati preberejo preproste spremne tekste, ki sta jih uredili Scherianijeva in Norio-va. Album bodo razdelili po vseh mestnih vrtcih. Sekcijo za mlade so v Mestni knjižnici Hortis uredili že konec sedemdesetih let, v Quarantotti Gambini pa so jo namestili decembra leta 1998. Kot je na predstavitvenem srečanju povedala No-riova, želi knjižnica otrokom približati svet knjige in branja. 1 0 Petek, 17. oktobra 2008 TRST / prijatelji contrade - Predstavitev sezone 2008/2009 Pestra paleta pobud od srečanj z igralci do branj SSG: jutri srečanje s Primožem Čučnikom V tržaškem Kulturnem domu bo jutri ob 20.30 na sporedu drugi pesniški večer, ki ga v tej sezoni prireja Slovensko stalno gledališče. Ljubitelji poezije bodo tokrat lahko spoznali Primoža Čučnika, pesnika, esejista, prevajalca. Rodil se je leta 1971 v Ljubljani. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je doštudiral filozofijo in sociologijo kulture. Izdal je sedem pesniških zbirk. Njegova prva knjiga Dve zimi je leta 1999 prejela nagrado za najboljši prvenec. Njegove naslednje knjige so: Ritem v rokah (2002, Zlata ptica), Oda na manhatanski aveniji (2003, v soavtorstvu s pesnikom G. Podlogarjem in vizualnim umetnikom Ž. Karižem), Akordi (2004), Nova okna (2005), Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006) in Delo in dom (2007, Nagrada Prešernovega sklada 2008). Leta 2008 je izšla tudi knjiga njegovih esejev, kritik in fragmentov Spati na krilu Že deset let si Prijatelji Contrade prizadevajo, da bi z bogato ponudbo zadovoljili svoje obiskovalce kroma Kulturno združenje Prijatelji Contrade je včeraj dopoldne predstavilo program nove sezone 2008/2009. Od svojega nastanka si združenje prizadeva, da bi svojim gostom postreglo s pestro paleto dogodkov, od srečanj z igralci, pa do konferenc, razstav, predstavitev knjig in video predvajanj, ki prav gotovo bogatijo mestno kulturno dogajanje. Med najbolj priljubljenimi in najbolj obiskanimi je niz bralnih večerov »Teatro a leggio«, na katerih lahko obiskovalci prisluhnejo gledališkim prvencem od antike do 19. oz. 20. stoletja. Prvo srečanje bo na sporedu v ponedeljek, 20. oktobra, ob 17.30 s komedijo Candida Georga Bernarda Shawa v režiji Maurizia Zacchigne, 24. novembra bo protagonist Paolo Puppa s svojimi Nemogočimi pismi, Evripidova Medeja bo prišla na svoj račun 19. januarja v režiji Ulderica Mananija, medtem ko bo 9. februarja na vrsti severnoameriško gledališče z Dolgega dneva potovanje v noč Eugena O'Neilla. 16. marca bo na sporedu poklon Contradi z Dunajskim tangom Pietra Turrinija, sezona pa se bo zaključila 27. aprila s Čudežnim trikotnikom Alessandra De Štefanija. Članarino (15 oz.13 evrov) lahko poravnate v gledališču Bobbio od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 16. do 18. ure. Podrobnejše informacije so na razpolago na spletni strani www.amicicontrada.it. Včeraj danes Danes, PETEK, 17. oktobra 2008 IGNAC Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 18.17 - Dolžina dneva 10.55 - Luna vzide ob 19.27 in zatone ob 10.54. Jutri, SOBOTA, 18. oktobra 2008 LUKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,5 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel- poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. U Kino 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 16.30, 22.00 »La mummia -La tomba dell'imperatore Dragone«; 18.15, 20.15, »Il papa' di Giovanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Miracolo a Sant'Anna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00 »Na muhi«; 17.00, 19.20, 21.40 »Sodni dan«; 16.50, 19.00, 21.00 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«; 18.15, 20.15 »Sfida senza regole«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mist«; Dvorana 4: 18.30, 20.15 »No problem«; 16.30, 22.00 »The Hurt Locker«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Disaster Movie«; Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10, 22.15 »Zohan - Tutte le donne ven-gono al pettine«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »No problem«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Mi-racolo a S. Anna«. M Izleti Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Disaster Movie«. ARISTON - 16.30 »Parigi«; 20.00 »Il ri-torno dell'idiota«; 22.00 »Bene, grazie«. CINECITY - 17.15, 20.00, 22.15 »The Mist«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Disaster Movie«; 17.55, 20.10, 22.15 »The Women«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 15.50 »L'arca di Noe'«; 16.15 »Kung Fu Panda«; 21.00 »Miracolo a Sant'Anna«; 18.30 »Sfida senza regole«; 10.45 »Piccolo grande eroe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.10 »The Women«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, nik (1796 m). Zbirno mesto bo ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. V društvenim kombiju je še nekaj prostih mest. Vse informacije Vam nudi Livio - tel. 040/220155. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezi-kovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. SK DEVIN začenja novo smučarsko sezono s trodnevnim izletom »Openday v Dolomitih« 6., 7. in 8. decembra v Sextenu s smučanjem na Helmu. Prijave in informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. ¿i Čestitke POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje -Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040220693 ali 347-9322123. ASD-SK BRDINA organizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta v nedeljo, 19. oktobra na tradicionalni praznik kostanja Burnjak v Zgornji Tarbij v Nadiških dolinah, da bo odhod avtobusa sledeči: Boljunec (F.Prešeren) 7.30; Ricmanje (Barde) 7.35; Bazovica (pred cerkvi-jo)7.45;Padriče (avtobusna postaja) 7.50; Trebče (spomenik) 7.55; Opči-ne (ex Bar Centrale) 8.00; Prosek (pred društveno gostilno) 8.05; Križ (ex Verena) 8.10; Nabrežina (Bunker) 8.15; Sesljan (hotel pošta) 8.20. SKD TABOR vabi v nedeljo, 19. oktobra, na »Jesenski dan« s pohodom, kosilom, igrami ter družabnostjo, ob kostanjih in novim vinom. Po kosilu ex tempore za otroke. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. V primeru dežja bo pohod v nedeljo, 26. oktobra. SPDT organizira v nedeljo, 19. oktobra izlet, z osebnimi avtomobili, na Snež- Kolegici v sosednji stavbi želimo veselo praznovanje v upanju, bo nekaj dobrot ostalo tudi za nas... Danes v Doberdobu bo bilo veselo. Vse najboljše DARIO bo povsod donelo, prišlo bo tudi do Zahodnega Krasa, kjer te vsa tvoja družba okoli šanka čaka. Da tudi mi ti sedaj zakričimo, da vse najboljše iz srca zaželimo. Prijatelji Zahodnega Krasa. Dragi DARIO danes 3 x zdravo jaz ti želim, saj 42 svečk s teboj ugasniti hitim. Ostani vedno vesel, zdrav in nasmejan, da v tvoji družbi prijetno bo vsak dan. Michelle V Boljuncu pr'Slovence se velik praznik slavi, saj naša SANJA na torti kar 10 svečk gasi. Vse najboljše ji iz srca želijo nonoti in teta Suzi, ki jo zelo, zelo rada ima. Loterija 16. oktobra 2008 Bari 61 19 43 5 65 Cagliari 87 40 68 47 84 Firence 23 14 57 61 18 Genova 36 76 65 13 74 Milan 1 63 88 35 62 Neapelj 22 70 36 55 13 Palermo 82 27 42 9 26 Rim 20 81 71 22 84 Turin 12 82 51 60 84 Benetke 70 26 58 62 37 Nazionale 58 7 17 45 75 Super Enalotto Št. 125 1 20 22 23 61 82 jolly 70 Nagradni sklad 14.231.403,88 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot -€ 2 dobitnika s 5+1 točkami 1.423.140,39€ 49 dobitnikov s 5 točkami 43.565,53 € 6.134 dobitnikov s 4 točkami 348,01 € 264.248 dobitnikov s 3 točkami 17,33 € Superstar 58 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 22 dobitnikov s 4 točkami 34.801,00 € 878 dobitnikov s 3 točkami 1.733,00 € 14.021 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 91.038 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 193.690 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € NOVI PEUGEOT ROJEN EURO 5 & * OBISCITE NAS 18. IN 19. OKTOBRA 40? SW Tecno 2.0 140 CV Hdi FAP Euro 5 za 23.500€ * S super vrednotenjem rabljenjh vozil. Nov motor homologiran po določilih Eurü^j in bogata serijska oprema: nova notranja oprema nov integrirani ^Jlr navigacijski sistem WIP Nav z avdio in multimedialnimi funkcijami, kit za prostoročno telefoniranje Bluetooth zavorni sistem ESP s pomočjo pri zaviranju «r3i v sili 7 airbag-ov indikator zmanjšanja pritiska v pnevmatikah avtomatsko prižiganje luči in brisalcev sprednji in zadnji parkirni senzorji sistem Road PEUGEOT Touch Tech za edinstveni užitek pri vožnji. Novi 407 v verzijah SW, Berlina, Coupe. Mesečni obroki od 146€. Primer se nanaša na 407 SW CIEL Tecno 2.0 16V 140CV Hdi FAP. Primer obrokov: cena 28.032 € (DDV vključen in registracija vozila izključena). Promocijska cena 23.500 € s super vrednotenjem rabljenih vozil. Financirani kapital 14.050 €, predujem 9.700 € stroški za odprtje financiranja 250 € vključeni; 23 mesečnih obrokov v višini 146 € in bodoča vrednost 14.064 €. Obrestovanja TAN 7,90% in TAEG 9,62%. Promocijsko ceno ponuja koncesionar. Ponudba ni združljiva z ostalimi promocijskimi akcijami. Pr. lizinga: cena 23.500 € DDV in registracija vozila vključena (IPT izključen),predujem 9.400 €; 23 mesečnih obrokov v višini 145 €. Možnost odkupa za 9.400 €. Stroški za postopek 20ftE. Obrestovanja TAN 7,90% in TAEG 9,79%. Zneski obrokov vključujejo znesek za zavarovalno polico "PolizzaAntifurto Identicar + Incendio/Furto (prov. Mi.)" Ponudbe , veljajo do 30/11/2008 z izjemo odobritve »Peugeot Finanziaria divisione Banque PSA Finance - Succursale d'Italia«. Informacije dobite pri koncesionariju. Slika je informativnega značaja. íjjrÑTmn^^ izvenmestna Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA Majnica 12, tel. 0481 391808 TRŽIČ ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it TRST Petek, 17. oktobra 2008 1 1 SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj v v TRŽAŠKI POKRAJINSKI KONGRES v soboto, 18. oktobra, z začetkom ob 15.30, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji! t SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Slovensko stalno gledališče pesniški večeri 08/09 Pesniški večer s Primožem čučnikom. Danes, 17. oktobra ob 20.30. Slovensko stalno gledališče, fqyer balkona, vstop bo prost. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1.nad-stropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINA ZGONIK, ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA TER KD Rdeča zvezda vabijo v petek, 24. oktobra, ob 19.30 v prostrore bivše zbiralnice mleka v Zgoniku na predstavitev in praktičen prikaz uporabe Sušilnika z dr. Mauro Arh. Vabljeni! SKUPINA 85 TRST prireja razne prireditve ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. V soboto, 18. oktobra, ob 10.30 izpred katedrale sv. Justa sprehod po srednjeveškem Trstu, ob 13. uri v ribji restavraciji v centru mesta uradna predstavitev publikacije »Forum Tomizza« in družabnost s kosilom. Info in rezervacije na tel. št. 3485289452 ali amm.Oberdan@libero.it. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 17. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnici Generali v ul. Trento 8. Predavanje na temo diabetiki na visokih gorah. Predavala bosta Marco Peruffo n Daniele Mirolo, ki bosta orisala njun podvig in bosta tudi odgovarjala na vprašanja med filmom. Vabljeni so vsi. DELAVNICA SWAROVSKY namenjena odraslim, bo potekala v soboto, 18. oktobra, od 16. do 18. ure, na ul. Cicerone 8. Izdelali bomo dragulje z bi-serčki Swarovsky. Informacije in prijave na info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KD ROVTE KOLONKOVEC (Ul. Monte-sernio, 27) vabi na večer z Biserko Cesar in »Njeni Afriški biser«, v sliki in besedi. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 338-8086691 (Igor-Nacjo). MLADINSKA MAŠA ob začetku šolskega, študijskega in delavnega leta, bo v soboto 18. oktobra v Marjaniš-ču na Opčinah. Ob 16. uri spoznavne igre in duhovna misel, ob 16.30 pogovorne skupine in delavnice na izbiro: pevska, športna (nogometni ali odbojkarski turnir), družabne ire in plesi. Ob 18. uri Sv. maša v dvorani Mrjanišča. Sledi zakuska. Vabljeni srednje in višješolci, mladi v poklicu in mlade družine! Org. Slov. mlad Pa-storala, društvo MOSP in ZCPZ. Info: MOSP ul. Donizetti 3, Trst, tel: 040-370846, 339-7046331. Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst a [M» (MMEäBffiü OK) (KHSnMHIjO V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu Prisrčno vabljeni! REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj »Tržaški pokrajinski kongres« v soboto, 18. oktobra, z začetkom ob 15.30, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 18. oktobra 2008,ob 15.30,tek-movanje v risanju,ter ob 16.30, predvajanje risanke »Rataouille« (v ital. jeziku, 110 min). Prost vstop... Vsi toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. SKD LIPA vabi v nedeljo, 19. oktobra, na naravoslovni sprehod z ogledom geoloških zanimivosti Spoznajmo kamnine okoli Bazovice, ki ga bo vodil Paolo Sossi. Zbirališče pri kalu ob 13.30, sprehod bo potekal od 14. do 16. ure in je primeren za vse. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.30 na srečanje z jubilantko Zoro Tavčar. Glasbeni intermezzo: Aleksander Ipavec - Ipo. Prof. Tatjana Rojc bo spregovorila o najnovejši knjigi jubilantke, člana Radijskega odra Nadia Roncelli in Ivan Buzečan pa osta prebrala nekaj odlomkov iz njenega zadnjega dela »Kroži, kroži galeb«. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Donizet-tijeva 3. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi otroke od 6. do 10. leta na poskusno vajo skupinskih plesov (HIP HOP) z učiteljico iz »Club Diamante« Anno Settomini, v ponedeljek, 20. oktobra, od 16.15 do 17.45 v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Boljuncu. Toplo vabljeni!! SKD VIGRED obvešča, da bo v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri, v društvenih prostorih v Šempolaju informativno srečanje za tečaj za pripravo narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adriano Cibic. ŽUPNIJA IN MLADINSKI DOM BO-LJUNEC vabita v torek, 21. oktobre, ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljun-cu na srečanje z misijonarjem g. San-dijem Skapinom. Prikazal nam bo misijonarsko življenje z besedo in ponst-ki na Slonokoščeni obali. O.N.A.V. tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, prireja v torek, 21. oktobra, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degu-stacijo refoška.Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBVESTILO OLJKARJEM: obvešča svoje člane oljkarje, da na osnovi obvestila Deželne fitosanitarne službe z dne 10. oktobra 2008 niso več potrebni škropilni posegi proti oljčni muhi. Izjeme so lahko le oljčniki, v katerih je prišlo do pomembnega ulova muhe. V tem primeru svetuje služba poseg s sredstvi za zatiranje muhe. Sredstva morajo imeti zelo kratko ka-renčno dobo, ker se bliža čas obiranja plodov ( Deltametrin, Piretro ). Zveza obvešča tudi, da bo torklja Pa-rovel Group - Obrtniška cona Dolina, 546 (tel. 040-227050 ali 040-8326364) začela delovati v ponedeljek, 27. oktobra, torklja v Tržaški kmetijski zadrugi v ulici Travnik, 10 (tel. 0408990111) pa bo začela obratovati v torek 21. oktobra. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi v torek, GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2 (Trg-Piazza Vecchia 6) do 24. oktobra razstavlja LIVIO MOŽINA 21.oktobra 2008 ob 20.30 v galerijo »Babna hiša« v Ricmanjih na potopi-smo predavanje Biserke Cesar z naslovom »Uganda, moj afriški biser...« Bi-serka nam bo predstavila svoje štiri-mesečno bivanje v Afriki, kjer je kot prostovoljka delala s tamkajšnjimi otroki. Prisrčno vabljeni! TEČAJ AEROBIKE z vajami za oblikovanje telesa v organizaciji AŠD Cheer-dance Millenium je namenjen vsem in poteka ob ponedeljkih in/ali sredah v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah od 20.15 do 21.30. Vpisovanja so še v teku na tel.št. 346-1852697 Petra ali 3497597763 Nastja. TEČAJ STANDARDNIH IN LATINSKO-AMERIŠKIH PLESOV v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium poteka vsako sredo od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opcinah. Vpisovanja so se v teku. Tečaj je namenjen vsem in ni potrebno vpisovanje v paru! Info na 346-1852697 Petra ali 3497597763 Nastja. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 21. oktobra, ob 20.45 pevska vaja na sedežu na Padričah. OBČINA DOLINA IN REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s Srenjo Boljunec in s prispevkom Dežele FJK, vabita v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri na otvoritev Sprejemnega Centra Naravnega Deželnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Pozdravom predstavnikov oblasti bosta sledila predstavitev opreme in dejavnosti Sprejemnega Centra ter nastop ženske pevske skupine »Stu Ledi«. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu vabimo otroke, ki so se udeležili letošnjega ora-torija v Slomškovem domu v sv. Križu k pevskim vajam, ki bodo potekale ob torkih za večje (od . razreda OŠ do 3. razreda NŠ) od 16.30 do 17.30, za male (od 5. do 8. leta starosti) pa od 17.30 do 18.15. TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati zadnje dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zgla-sijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel.št. 040/8990120 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 12.30. 35-LETNI KI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »mailto:vecer-ja1973@yahoo.it« vecerja1973@ya-hoo.it ali tel. št. 329-8012528 in 3389436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtor-ja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: no-redv@tele2.it ali testudo.ts@gmail.com OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopi- sa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo danes, 17. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pri-četkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polno-številno udeležijo. Prireditve ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 5. revijo odraslih in otroških pevskih zborov openske dakanije, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu. KD IVAN GRBEC (Škedenska ulica 124), vabi na »Koncert dalmatinskih pesmi« izvaja Duo Melody v nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri. SKD VIGRED vabi v sredo, 22. oktobra, ob 19. uri v Štalco v Šempolaju na potopisno predavanje Biserke Cesar »Uganda, moj afriški biser...«. Biserka bo s sliko in besedo predstavila njeno štirimesečno bivanje v Ugandi, kjer je kot prostovoljka delala s tamkajšnjimi otroki. SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). GLASBENA MATICA vabi na koncert v okviru mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi 2008«, ki bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Nastopili bodo baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant. S Poslovni oglasi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU preverja kandidate za delovno mesto odrskega delavca. Zaželjene izkušnje tudi iz tonske tehnike in razsvetljave. Prijave sprejemamo do 20. oktobra 2008 na elektronski naslov tehnika@teaterssg.it ali na naslov: Slovensko stalno gledališče, Ul.Petronio 4, 34141 -Trieste-Trst TAJNICO s polnim delovnim urnikom zaposli servisno podjetje v Trstu. Humanistična univerzitetna diploma, znanje angleškega in slovenskega jezika, Office. Obvezni začetni stage. Življenjepis poslati na: cv.trieste@libero.it TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Ul. Travnik 10 obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago krasne in cvetoče KRIZAN-TEME in v torkli ekstra deviško OLJE po ugodni ceni. NOVOST: BUKOVA DRVA ZA KURJAVO po zelo zanimivi ceni. Ponudba po znižani ceni žag JONSERED in ALPINA ter cepilcev ''spaccale-gna''. Obiščite nas! KRAŠKO HIŠO (120 kv. metrov) s 60 kv. metrov ateljeja na parceli 948 kv. metrov, le 1 km oddaljeno od centra Sežane prodam. Tel. št.: 040-208084. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosob-no stanovanje, z balkonom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PODARIMO kaminsko peč rabljeno dve sezoni. Klicati v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAJAMO PSIČKE pasme Golden retriver z odličnim rodovnikom. Tel. št.: 335-8111393. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija. Tel. 347-3404638. PRODAM 4OOO kv m. nezazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom (takoj po mostu, ki prečka avtocesto). Dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel.347-6145807. PRODAM manjše opremljeno stanovanje v bližini ul. Orsera. Cena 98.000 evrov. Tel. 040 - 281107 ob urah kosila ali 320-4291333. PRODAMO ZEMLJIŠČE »gozd«, 10.000 kv. m., pod Volnikom (blizu Efe), cena 23.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 040-225654 ali 338-7281332 (Što-ka). ZARADI NEUPORABE prodam profesionalno kletko znamke Meneghin, v zelo dobrem stanju, za vzrejo kuncev (2 x 6,18 m). Deluje povsem avtomatično. Cena 2.000 evrov. Tel. 3297260688 v večernih urah. [H Osmice MARIO IN ONDINA GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci, 17. Tel.: 040229449. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. Vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040299442. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 je odprt od petka do vključno ponedeljka. 339-4193779 KMEČKI TURIZEM ŠVARA j e odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040/200898 Prispevki S Mali oglasi IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in hrvaščine, samo v jutranjih urah. Tel. 347-1542693. V spomin na predragega Črta Rapotca daruje Sara 50,00 evrov za Gasilsko društvo Breg in 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na prijatelja Črta Rapotca darujeta Walter in Romina 60,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na Olgo Kukanja vd. Verša daruje Bruno Metelko z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Nosilci krste pok. Olge Kukanja vd. Verša darujejo 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. 12 Petek, 17. oktobra 2008 KULTURA / trst - Državna knjižnica in Galerija Cartesius Michelangelo Guacci: dela, slike, pričevanja Razstavi, ki nudita celosten vpogled v umetnikov opus, bosta odprti še do 23. oz. 30. oktobra Michelangelo Guacci je pri devetih letih zapustil rojstno mesto Trani, da bi se leta 1919 združil z ostalimi člani svoje družine v Trstu, kjer je medtem ustanovila podjetje. Njegovo zanimaje za umetnost je prišlo do izraza v letih univerzitetnega šolanja tako, da se je začel aktivno udejstvovati s slikarstvom pod vodstvom profesorja Renata Brill. Mladi slikar se je, ob vsestranskem spodbuja-njanju, udeležil številnih univerzitetnih razstav. Pri tem velja omeniti važno vlogo, ki sta jo imela Umbro Apollonio in Silvio Benco. V kratkem času je Guacci brez težav uspešno prodrl v elitni tržaški slikarski krog. Toda, čeprav mu je umetnost pomenila bistveno nagnjenje, se je zaradi življenjskih razmer odločil za bančni poklic, ki ga je do leta '53 oddaljil iz Trsta in mu preprečil plodno ustvarjanje. Šele po vrnitvi se je končno globlje posvetil umetnosti do svoje prezgodne smrti leta 1967. Velika nadarjenost, intuicija in iznajdljivost, s katerimi je bila prepojena njegova poetika, so prispevale, da je bilo v sedemdesetih letih njegovo delo predstavljeno javnosti na dveh beneških razstavah, in sicer v muzeju Correr in v galeriji Il Torchio. Ponovna želja po odkritju njegovega dela je sprožila pobudo, ki zaobjema dve razstavi. Prva se odvija v prostorih tržaške Državne knjižnice, kjer okoli petdeset del iz osebnih zbirk, ob fotografskih in pisnih prispevkih, nudi obširen vpogled v celoten umetnikov opus. Med eksponati tega sklopa srečamo akvarele, olja, tuše in monotipe. Galerija Cartesius pa predstavlja v glavnem dela na papirju iz zadnjega obdobja umetnikovega življenja, in sicer iz šestedesetih let. V tem primeru gre predvsem za tuše in akvarele. Guaccijev stil izstopa po osebni prostovoljni izbiri figurativizma. V obdobju fašizma slednja usmeritev ni sledila prilagajanju smernicam režima. V šestdesetih letih pa, ko so se na mednarodnem slikarskem pozorišču pojavile abstraktne težnje, umetnikovo vztrajanje pri isti smeri gre jemati kot pogumen protikon-formističen pristop. Figurativizem je njemu pomenil najprimernejšo sredstvo za njegovo ironično vizijo sveta. Začetno materično in ekspresioni-stično slikarstvo se je prelevilo v raziskovanje primitivističnih rešitev. Slika Mondana, iz leta 1938, ki je razstavljena v Državni knjižnici, priča o zasuku v smeri karikaturalnega humorizma. Na sliki je predstavljeno podeželjsko dekle v disar-moničnih in nerodnih potezah. Delo z naslovom Ladjedelnica iz '39 leta pa prikazuje premosorazmerno stopnjevanje ostalih značilnosti slikarjeve poetike, kot so na primer uravnovešenost kompozicije in gestikulacijske poteze. V razstavljenih delih iz konca štiridesetih let omehčani in valoviti nanosi poenotijo površine in poudarijo grotesken vidik. Vpliv velikih mednarodnih umetnikov, afriške, egipčanske in grške umetnosti ter grafike je spodbudil kompozicije figur različnih subjektov. Poglabljanje v grafiko in slikarstvo je nadalje prispevalo stilizaci-ji in spreminjanju ozadja v čisto abstraktno površino. V vedno večjem poenostavljanju in prečiščevanju označevanja in vedno večjemu poudarku barvnih tonalitet je Guaccijevo delo zaživelo v evokativni luči. V tej smeri je slikar obravnaval različne tematike, mnoge še iz otroških spominov, za katere je zaslovel. Pred nami se tako razprostira čarobni svet s konjički, godbami, metulji, vrtiljaki in drugim, ki nam omogačijo kratek oddih pred neusmiljenostjo življenjskega pretakanja v uživanju pristnega preprostega navdušenja. Razstavo v Državni knjižnici si je mogoče ogledati do 31. oktobra, od ponedeljka do petka med 8.30 in 18.30, ob sobotah pa med 8.30 in 13.30. Razstava v galeriji Cartesius pa traja do 23. oktobra z naslednjim urnikom: od torka do sobote, od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Štefan Turk Guaccijevo umetniško delo doslej v Trstu ni bilo zelo poznano benetke - Glasbeni bienale Pianist Andrea Lucchesini in njegov poklon Lucianu Beriu Pianist Andrea Lucchesini je prejšnji teden obogatil program dogodkov glasbenega bienala v Benetkah z izvrstnim in originalnim glasbenim projektom, ki ga je predstavil v lepem okviru male dvorane gledališča La Fenice. Priznani italijanski pianist je namreč interpretiral vezno temo festivala (povezave med sodobnostjo in preteklostjo) s poklonom Lucianu Beriu, izrednemu skladatelju, ki je s svojim odprtim, svobodnim mišljenjem postal vzor spoštovanja do preteklosti in prekoračenja meja v glasbi. Posebno alternacijo skladb z večstoletnim razmahom je Lucchesini tankočutno povezal v duhu spomina z izbiro skladateljev, ki so bili Beriu posebno pri srcu. V prvem delu so se skladbe italijan- skega sodobnega mojstra prepletale v neprekinjeni celoti z izborom sonat iz obširnega opusa Domeni-ca Scarlattija, v drugem pa so se tri Debussyjeve etide povezale na skupnem področju eksperimentalnega hotenja s Sonato, ki jo je Berio napisal za Lucchesinija. Pianist je uporabil klavirski potencial za pričaranje kristalno čistih baročnih glasbenih prepletov. Neposredna povezava s sodobnimi miniaturami, ki so nastale v efektnem stilu dodatka (Encores), je osvetlila bistveno govorico 20.sto-letja z razkrivanjem vrednosti »neizrečenih« glasbenih »besed«, kot da bi v dolgih notah zazvenele iz časovne razdalje vsebine Scarlattijeve, bolj goste govorice. Toplina Lucc-hesinijeva izraza v kombinaciji s strogo, poglobljeno razčlenitvijo strukture Scarlattijevih sonat se je popolnoma ubrano povezala z magičnimi sugestijami štirih elementov (Erdenklavier, Wasserklavier, Luftklavier, Feuerklavier), ki jih Berio pričara z obvladanjem glasbenih sredstev, intelektualno in emocijsko širino. Izredna preizkušnja pianista se je nadaljevala z zahtevnimi tehničnimi prijemi Debussyjevih etid v »italijansko« čustveni izvedbi, medtem ko je zvočno ravnovesje oz. osmišljanje vrednosti zvoka predstavljalo velik izziv Beriove sonate, ki sloni na metamorfozah ene same note v odnosu do različnih glasbenih kontekstov. Dolg aplavz je nagradil pianista, ki se je oddolžil polni dvorani z ganljivim dodatkom, ko je Schubertov lirični Impromptu zazvenel v občuten spomin na enega od največjih italijanskih mojstrov prejšnjega stoletja. Bienale se ta konec tedna izteka. Danes (petek, 17.oktobra) bo na sporedu koncert znamenitega kvarteta Arditti, jutri pa bo festival sklenil pravi glasbeni praznik najprej na izrednem odru trga sv. Marka s koncertom za pet pihalnih orkestrov, nato z večernim glasbenim maratonom v Arsenalu, ki bo trajal pozno v noč s priznanimi gosti, med katerimi bo španska pevka Fatima Miranda. Rossana Paliaga rossetti Impresionistične podobe gradeške lagune Nežne, z impresionistično svetlobo obsijane podobe grade-ške lagune so skupaj s toplim čustvom navezanosti na lastni kraj in na ljubljene ljudi najgloblji vtis, ki ga v gledalcu pusti predstava La vita xe fiama, s katero Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine začenja letos abonmajski niz alternativne scene. Predstava sloni na pesmih in proznih zapisih Biagia Marina, ki se je z verzi v blagoglasnem muzikaličnem narečju zapisal kot najvidnejša osebnost obmorskega mesteca. Z uprizoritvijo se je deželno Stalno gledališče poklonilo pesniku, ki je bil navezan tudi na Trst, kjer je deloval trideset let, in obenem nedavno umrlemu Robertu Da-mianiju, ki je skrbno in z rahločutnostjo izbral pesmi in dnevniške ter druge zapise za odrsko postavitev leta 1992 - Damiani je bil dolgo let predsednik Stalnega gledališča FJK, in to eden najzaslužnejših, kot poudarjajo tudi v gledališčem samem. Predstavo je tako kot pred šestnajstimi leti re-žiral Furio Bordon, medtem ko pesmi in druga besedila bere igralec Massimo De Francovich, ki ga v živo spremlja Severino Zannerini na violončelu, najljubšem Marinovem glasbilu. Biagio Marin se je rodil leta 1891 v skromni meščanski družini. Njegovo nemirno življenje je zaznamovalo več tragedij; že kot otroku mu je umrla mati, zato ga je vzgajala babica. Ko je bil star dvajset let, je odpotoval v Firence, kjer se je družil z drugimi tržaškimi literati italijanskega rodu, pozneje je študiral na Dunaju; v tem času je leta 1912 izdal svojo pesniško zbirko Fiuri de tapo. Še pred začetkom prve svetovne vojne je spet odpotoval v Firence, kjer se je poročil. Po koncu vojne je nato diplomiral v Rimu, nato je poučeval filozofijo, a je zaradi spora s klerom poučevanje opustil. Sprejel je mesto vodje turističnega podjetja v Gra-dežu, slednjič pa postal knjižničar zavarovalniške družbe Assi-curazioni Generali. Leta 1943 ga je hudo prizadela sinova smrt v bitki na slovenskih tleh. V naslednjih letih je bil kot predstavnik liberalne stranke predsednik tržaškega CNL. Zadnja leta je preživel v Gradežu, smrti v družini in bolezni so ga hudo prizadele. Umrl je leta 1985, isto leto je posthumno izšla njegova zadnja pesniška zbirka Lontane rade. Pesmi Biagia Marina z nežno izrazitostjo opisujejo naravo, zlasti spreminjajočo se svetlobo na nebu in na morski gladini, ki s svojo nemirnostjo ponazarja tudi nemir človeškega srca. To vzdušje sta za njihovo odrsko postavitev iskala tudi Roberto Da-miani in Furio Bordon. Gradeško morje in nebo je Bordon uporabil tudi kot scensko ozadje: prizorišče omejujeta poševno postavljeni steni, na katere so projicirani video posnetki gradeške lagune, medtem ko si na ozki steni, ki zapira oder, sledijo podobe krajev in oseb iz Marinovega življenja. Predstava poudarja zlasti lirično in nežno čustveno vzdušje in bo všeč predvsem poznavalcem in ljubiteljem Marinove-ga pesniškega opusa, zaradi nekoliko statičnega ritma drugim od časa do časa pozornost zaplava drugam. Predstava bo na sporedu v mali Bartolijevi dvorani Rosset-tijevega poslopja do 2. novembra. (bov) / SVET Petek, 17. oktobra 2008 IB vrh eu - Predsedujoči povezavi, francoski predsednik Nicolas Sarkozy: Usklajevanje potrebno tudi v gospodarstvu, ne le financah Sarkozy in Barroso sta po vrhu poudarila tudi, da v povezavi obstaja soglasje za svetovni vrh o finančni krizi vrh eu Klavrn nastop Poljske BRUSELJ - Poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je kljub nasprotovanju poljske vlade odpotoval na vrh EU in tam sprožil protokolarni škandal, je včeraj zamudil razpravo o Gruziji, zaradi katere je prišel na zasedanje. "Predsedujoči Evropskemu svetu je predčasno končal razpravo o podnebnih spremembah in začel debato o Gruziji," je po vrhu pojasnil Kac-zynski. Kot je še dejal poljski predsednik, ga v času razprave o pod-nebno-energetskem paketu ni bilo v sobi za zasedanja, ampak je bil 150 metrov stran. "Moje mesto je zasedel finančni minister Jan Ro-stowski," je še dejal Kaczynski in dodal, da ga je poljski premier Donald Tusk obvestil o začetku razprave o Gruziji. "Tekli smo nazaj, a je bilo že prepozno. Razprava, ki se je začela le dve minuti pred tem, je bila že končana," je pojasnil. Poljska je v sredo sprožila protokolarni škandal, saj sta na vrh prišla oba, premier Tusk in predsednik Lech Kaczynski, pri čemer slednji ni imel obvezne priponke in je prostor v razpravah odvzel zunanjemu in finančnemu ministru. Ob prihodu v Bruselj so Kaczyn-skemu dovolili vstop v prostore vrhunskega srečanja, pa čeprav ni imel ustrezne priponke. To so mu pripeli ob vstopu, zato se je lahko v glavni dvorani brez težav posedel poleg Tuska za pogajalsko mizo. Kaczynski in Tusk, ki se nista mogla dogovoriti, kdo bo zastopal Poljsko na vrhu EU sta odpotovala v Bruselj vsak s svojim letalom. Kaczynski je za pot v Bruselj najel zasebno letalo, kar ga je po navedbah AFP stalo 43.000 evrov. Spor o pristojnostih predsednika in premiera se na Poljskem vleče že leto dni. Poljska ustava namreč teh pristojnosti ne ločuje jasno. (STA) BRUSELJ - EU bi morala usklajeno ravnati ne le zdaj v primeru finančne krize, ampak tudi na področju gospodarstva, je včeraj po koncu vrha EU v Bruslju poudaril predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in pri tem omenil primer avtomobilske industrije. Navedel je tudi celo vrsto vprašanj glede bodoče strukture mednarodnega finančnega sistema. Sarkozy je po končanem dvodnevnem vrhu EU na vprašanje, kaj se da narediti za preprečitev recesije, poudaril, da se mora Evropa najprej izkopati iz krize. Za nas je prioriteta, da bančni sistem uredimo tako, da institucije spet začnejo opravljati svoje delo, je dejal. Sarkozy je prepričan, da se bo EU, če se je sposobna usklajeno odzvati na finančno krizo, sposobna usklajevati tudi pri gospodarski krizi. Odgovor na vprašanje, ali potrebujemo za gospodarstvo enako usklajevanje kot v primeru financ, se po njegovem glasi "da, da, da", odgovor na to, ali o tem tudi obstaja soglasje, pa je, pravi Sarkozy "ne, ne, ne". Napovedal je, da bo predsedujoča Francija vodilna tudi v tem primeru in omenil, da so se Američani odločili, da bodo avtomobilski industriji dali na voljo posojilo v višini 25 milijard dolarjev. Vprašal se je, ali lahko EU od evropskih avtomobilskih proizvajalcev zahteva, da povsem spremenijo oziroma preusmerijo proizvodnjo k čistim tehnologijam, ne da bi jim pri tem pomagala. Pri tem se je obrnil k predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Bar-rosu, ki trdno stoji za cilji podnebno-energetskega paketa, ki države članice sili k varovanju okolja, čemur bo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Sicer pa je rok za dogovor glede podnebnega paketa tako pomemeben, da finančna kriza ne more biti izgovor, da cilje opustimo, je bil jasen Sarkozy. A ti Predsedujoči EU, francoski predsednik Sarkozy, v ozadju predsednik EK Barroso Sarkozy in Barroso sta po vrhu poudarila tudi, da v povezavi obstaja soglasje za svetovni vrh o finančni krizi, ki ga svet, kot je dejal francoski predsednik, potrebuje za preoblikovanje "kapitalističnega sistema" oziroma "finančnega sistema", kot se je izraizl Barroso. "Ne govorim o reformi kapitalizma, ker se mi zdi preveč ideološko. Raje govorim o reformi finančnega sistema, ne gre torej za veliko razliko v razmišljanju. Resnično verjamemo v tržno gospodarstvo, ampak skupaj s pravili, kar evropsko gospodarstvo tudi predstavlja," je dejal Barroso. Po njegovi oceni bo sobotno srečanje z ameriškim predsednikom Geor-geom Bushem zelo pomembno, saj ne more priti do globalne rešitve brez dejavne udeležbe ZDA. Vidimo, da ob- Vrh EU dokončno potrdil pakt o priseljevanju in azilu BRUSELJ - Voditelji držav in vlad članic Evropske unije so danes v Bruslju dokončno potrdili pakt o priseljevanju in azilu, v katerem so se EU in države članice zavezale, da si bodo prizadevale za pravično, učinkovito in dosledno odzivanje na izzive in priložnosti, ki jih prinaša priseljevanje, piše v osnutku sklepov vrha. Vrh je potrdil tudi ambiciozne podnebne in energetske cilje ter časovni okvir, ki predvideva dogovor do decembra, zavzel pa se je tudi za več prožnosti pri uresničevanju teh ciljev ob upoštevanju posebnosti posameznih držav. Za to sta se posebno zavzeli Italija in Poljska. Vrh je naposled potrdil člane t. i. skupine za premislek, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030. Slovenija si je izborila mesto generalnega sekretarja skupine. staja pripravljenost, ki je prej ni bilo, da stvari pogledamo skupaj - ne le z Američani, ampak tudi s hitro rastočimi gospodarstvi, je dejal. Sarkozy je dejal, da se zaveda, da bodo kmalu v ZDA volitve, ki bodo prinesle novega predsednika, a ta bo položaj prevzel šele januarja. To pomeni, da bi do mednarodnega vrha o finančni krizi v najboljšem primeru prišlo spomladi, kar pa je resnično prepozno. Stanje bi se lahko denimo še poslabšalo, lahko pa se stvar obrne tudi na bolje, pri čemer nekateri, ki so bili prej v težavah, ne bi hoteli sprememb, je dodal. Na vrhu mora biti govora o davčnih oazah, je poudaril Sarkozy in dodal, da banke, ki se jim zagotavljajo jamstva, ne bi smele delovati v davčnih oazah. Govoriti bi morali še o razlikah med hedge skladi in državnimi premoženjskimi skladi, o vlogi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter tudi o bonitetnih agencijah. Po besedah Sarkozyja se bo moral vrh dotakniti tudi o nagrajevanja vodilnih v finančnih institucijah, govoriti o tem, koliko velikih valut mora biti na svetu v prihodnje in kakšno razmerje naj bo med njimi. O vsem tem se moramo pogovoriti, zelo ambiciozno agendo moramo imeti, želim pa, da bi bil vrh novembra, je dejal Sarkozy in opozoril, da ne smemo zamuditi priložnosti za organiziranje družbe v 21. stoletju. (STA) Makedonski državni vrh proti imenu Severna Makedonija SKOPJE - Makedonski državni vrh je sklenil, da je predlog posrednika v pogajanjih med Skopjem in Atenami o ustavnem imenu Makedonije Matthewa Nimetza o imenu Republika Severna Makedonija najmanj ugoden. Kot tak tudi ne more biti osnova za reševanje spora z Grčijo, so včeraj sporočili iz urada makedonskega predsednika Branka Crvenkovskega. Nimetz, ki se je 9. oktobra v New Yor-ku sestal z makedonskim predstavnikom Nikolo Dimitrovim in grškim Adamatiosom Vasilakisom, naj bi jima predlagal, da bi se Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija poslej imenovala Republika Severna Makedonija, krajše Severna Makedonija. Glede identitete v mednarodni uporabi pa naj bi predlagal naziv "makedonski" oz. "jezik in državljanstvo Severne Makedonije". V Španiji 18 aretiranih pri razbitju teroristične celice MADRID - Španska policija je včeraj razbila islamistično teroristično celico, ki naj bi bila povezana s terorističnimi napadi v Madridu marca 2004. Pri racijah v Barceloni, Madridu in Algecira-su na jugu Španije je bilo aretiranih 18 osumljencev, so sporočili s španskega notranjega ministrstva. Aretirani naj bi pomagali pri skrivanju in begu najmanj petim osumljenim sodelovanja v bombnih napadih na madridski železnici 11. marca 2004, v katerih je bilo ubitih 191 ljudi, več kot 1800 je bilo ranjenih. Prijeti osumljenci, ki večinoma prihajajo iz Maroka, naj bi poleg tega finančno podpirali mednarodno teroristično mrežo Al Kaida ter novačili morebitne samomorilske napadalce za Irak. Večino je policija aretirala v okolici Barcelone. FAO poziva donatorje k izpolnitvi obljub o pomoči RIM - Le desetina od 22 milijonov evrov, ki so jih donatorji obljubili za letošnje leto, je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) dejansko prejela, je včeraj ob obeležitvi dneva hrane v Rimu povedal njen prvi mož Jacques Diouf. Obenem je opozoril, da finančna kriza odvrača pozornost od svetovne lakote, pri čemer se mu je pridružilo več govornikov. "Kljub navdušenim govorom in finančnim zavezam smo prejeli le majhen del obljubljenega," je povedal generalni sekretar FAO Diouf. Samo na konferenci o prehranski varnosti, ki jo je Diouf gostil junija, je bilo namreč obljubljenih sedem milijard evrov pomoči. "Le deset odstotkov od obljubljenih 22 milijard evrov je bilo izplačanih," je povedal Diouf in dodal, da je bila večina teh sredstev namenjenih pomoči v hrani in ne nujno potrebnim vlaganjem v kmetijstvo. (STA) zda - Na sredinem zadnjem televizijskem soočenju pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 4. novembra McCain napadal, Obama zmagal NEW YORK - Republikanski kandidat na ameriških predsedniških volitvah John McCain je na sredinem zadnjem televizijskem soočenju z demokratom Ba-rackom Obamo na Long Islandu v New Yorku ostro napadal nasprotnika, ki pa je na koncu glede na anketi televizij CNN in CBS prepričljivo zmagal. McCain je tako po mnenju političnih analitikov zamudil zadnjo priložnost, da bi potek predsedniške tekme obrnil v svoj prid. Nekaj možnosti naj bi ležalo le še v tem, da bi na dan volitev prevladal strah pred "drugačnimi" pri ameriških volivcih, ki doslej v Belo hišo še nikoli niso poslali drugega kot belega moškega, starejšega od 43 let. McCain je med soočenjem na univerzi Hofstra v Hempsteadu med drugim omenil povezavo med Obamo in nekdanjim domačim teroristom Williamom Ayersom, ni pa se dotaknil povezave demokratskega nasprotnika s prav tako spornim duhovnikom Jeremiahom Wrigh-tom. Obama je zavrnil kritike glede Ayer-sa in dejal, da je slednji počel obsojanja Joh McCain in Barack Obama na televizijskem soočenju vredne stvari, ko je bil sam star šele osem let, kasneje pa sta služila v istem dobrodelnem odboru, ki ga je ustanovil član kabineta predsednika Ronalda Reagana. Po njegovem mnenju dejstvo, da se McCain tako obremenjuje z Ayersom, govori bolj o kampanji McCaina kot pa o Obami. Sicer pa je demokrat odgovoril na vse napade in ob tem komentiral, da ta vprašanja Američanov v času finančne krize v bistvu ne zanimajo. Prav finančna kriza je bila po mnenju analitikov tudi odločilnega pomena za prepričljivo vodstvo Oba-me v anketah. Po mnenju večine Američanov je bil namreč glede tega vprašanja bolj umirjen in zanesljiv, McCain pa zale- tav in poln spremenljivih predlogov. Pri televizijskih soočenjih predsedniških kandidatov je v ZDA poleg vsebina debate izjemno pomemben videz in glede slednjega je Obama prepričljivo slavil. Ameriške televizije so na razdeljenem ekranu prikazovale oba kandidata. McCain je tako ob Obamovih odgovorih zavijal z očmi in vzdihoval, podobno kot demokrat Al Gore leta 2000 proti republikancu Georgeu Bushu, kar je po mnenju številnih političnih analitikov prispevalo k porazu Gorea na volitvah. Medtem ko je McCain deloval napeto in kot da se komaj zadržuje pred izbruhom, je Obama po besedah konservativnega komentatorja televizije Fox in časopisa Washington Post Charlesa Kraut-hammerja deloval umirjeno, na večino napadov pa je odgovarjal s sproščenim nasmeškom. Prav tako se je vzdržal vsakršnih napadov na podpredsedniško kandidatko Sarah Palin, ki ga je obtožila druženja s teroristi. Po mnenju Krauthammer-ja je Obama gladko zmagal in bo najverjetneje postal naslednji predsednik ZDA. Podobno so menili tudi gledalci televizij CBS in CNN, ki sta izvedli takojšnjo anketo. Po anketi CBS je zmagal Oba-ma s 40 odstotki glasov proti 26 odstotkom za McCaina. Po anketi televizije CNN pa je zmagal Obama s 58 proti 31 odstotkom. Anketi sicer ne kažeta realnega stanja, ker sta zajeli nekaj več demokratov kot republikancev, kažeta pa, da McCainu na zadnjem soočenju ni uspelo doseči preobrata v svoj prid. Zaradi McCainove napadalnosti je bila sicer zadnja debata zanimivejša kot prejšnji v Mississippiju in Tennesseeju. Obama je povezoval McCaina s politiko predsednika Georgea Busha, na kar je republikanec odločno odvrnil: "Senator Obama, jaz nisem predsednik Bush. Če želite kandidirati proti njemu, bi to moral storiti pred štirimi leti." Obama je odgovoril, da je včasih morda res zamenjal McCai-nove politike z Bushevimi, ampak zato, ker je senator iz Arizone glede osnovnih vprašanj ognjevito podpiral Busha, tako glede davkov in energije kot porabe. (STA) 1 4 Petek, 17. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it turjak - V stanovanju našli truplo direktorja zavoda INPDAP 63-letnega Lorenzettija zabodli z nožem v grlo Preiskovalci so priprli tri osebe, med njimi je žena umrlega Giuliana de Nigris Zabodli so ga z nožem v grlo, da je izkrvavel. Tragična usoda je doletela Eriberta Lorenzettija, 63-letnega direktorja goriškega zavoda INPDAP, ki je bil v sredo umorjen na svojem domu v Turjaku. Truplo naj bi našla njegova žena Giuliana de Nigris, ena izmed treh oseb, ki so jih tržiški karabinjerji včeraj priprli. Preiskovalci namreč sumijo, da je umor dozorel v družinskem krogu. Žena naj bi dvema bivšima sosedoma naročila, naj možu zagrozijo zaradi pogostih nasilnih izpadov, opomin pa se je sprevrgel v tragedijo. Po navajanju preiskovalcev, je rešilno službo 118 v sredo poklicala Lorenzettij eva žena, 61-letna Giuliana de Nigris, slikarka in profesorica na nižji srednji šoli v Pierisu. Med zaslišanjem je izjavila, da se je vrnila domov okrog 23. ure in da je našla moža na tleh v luži krvi. Karabinjerji so včeraj po naročilu državnega tožilca Fabrizia Suriana zaslišali več deset Lo-renzettijevih znancev, njegovo ženo in dve drugi osebi pa so priprli zaradi suma soudeležbe pri umoru. Sosedje so povedali, da so bili odnosi med možem in ženo že dalj časa slabi. Pogosto sta se prepirala in sta živela ločeno življenje pod isto streho. De Nigrisova je kara-binjerjem omenila, da je imel Lorenzetti tudi izvenzakonska razmerja. Preiskovalci so ubrali pot naročenega umora, glasove o priprtju treh oseb pa so potrdili šele zvečer. Preiskava je presegla meje goriške pokrajine, saj so sile javnega reda zaslišale Lorenzettijeve znance tudi v drugih italijanskih deželah. Preiskovalci se včeraj niso prenaglili, vesti, ki so pricurljale vjavnost, pa so dajale vtis, da se preiskava uspešno razvija. Županja občine Turjak Alessandra Brumat je povedala, da je preiskava na dobri točki, poudarila pa je, da je turjaška skupnost zelo pretresena zaradi nasilnega dogodka. »Gre za dramatično zgodbo, ki pa je v skupnosti, kot je naša, povsem izolirana. Vprašanja varnosti namreč pri nas ni in občani ne občutijo tega problema,« je povedala županja. Krajani so potrdili, da so bili odnosi med Lorenzettijem in De Nigrisovo že več let načeti, znanci ženske pa odklanjajo možnost, da bi bila ona odgovorna za umor. »Resnico bo pokazala preiskava, vendar ne morem verjeti, da je moža ubila ona. Gre za prijazno in umirjeno osebo, ki je težko družinsko situacijo prenašala v tišini. Pred leti je mož utrpel srčno kap in mu je ona kljub vsemu ostala ob strani. Ko bi hotela, bi ga lahko zapustila, zato je absurd razmišljati, da se ona skriva za umorom,« pravi njen prijatelj, slikar Amerigo Visintini. Prizorišče srhljivega umora v Turjaku altran pričevanja Sosedje: »Vseskozi sta se prepirala« Sosedje niso slišali ničesar. V tišini pa je v sredo v stanovanju v ulici Gramsci v Turjaku prišlo do umora Eriberta Lorenzettija, 63-letnega direktorja inštituta INP-DAP, ki je tam živel z ženo Giuliano De Nigris. »Menim, da je do umora lahko prišlo popoldne. Med 14. in 19. uro ni v okolici nikogar, saj so vsi v službi. Sama sem se vrnila domov po 20. uri, in med 20.30 in 21. uro sem slišala pse, ki so lajali na čuden način. Pravijo, da psi čutijo, ko nekdo umre,« je povedala soseda Nena Damianovic, ki se je iz Srbije preselila v Trujak pred približno osmimi leti in ki v pogovoru z novinarji ni skrivala določene mere sovražnosti do Lorenzettija. »Gospa se je vrnila domov kasneje. V stanovanju je ostala približno četrt ure, nato je ponovno izstopila. Ko je ponovno vstopila, je poklicala na pomoč. Jokati je začela, ko so prišlo karabinjerji,« je povedala soseda. Damianoviceva je tudi izjavila, da sta se mož in žena pogosto kregala. »Lorenzetti ni bil lepa oseba. Žena je večkrat spraševala po nasvetih, saj ni vedela, kako bi ga lahko pustila.« Lorenzetti je z de Nigrisovo imel tudi sina, ki živi v Veroni in je star 35 let. Krajani so povedali, da je ženo pogosto varal in da se mu je iz izvenzakonskega razmerja rodil še drugi sin, ki je star tri ali štiri leta. De Nigrisova, ki se je rodila v bližini mesta Frosinone in se je po študiju v Benetkah preselila v FJK, ni imela lahkega družinskega življenja, kljub temu pa jo vsi opisujejo kot prijazno, odprto in sladko osebo, ki se je iz zakonskih razočaranj rada zatekala v umetnost. ščedno - Deželna gozdarska straža izvedla regulacijska posega Grojnica ne bo preplavljala ceste Na dveh lokacijah so utrdili bregove, očistili strugo in utrdili dno - Sanacijska posega je omogočil deželni prispevek Včeraj so na Grojnici kolavdirali in preverili učinkovitost dveh regulacijskih posegov, ki jih je deželna gozdarska straža izvedla za utrditev in očiščenje bregov potoka. Le-ta je namreč ob večjih deževjih preplavljal cesto, kmečke površine in bližnje hiše, gozdarska straža pa je s preko 200.000 evri deželnega prispevka poskrbela, da bo voda odtekala drugam. Prvi poseg so izvedli pod mostom na cesti, ki iz Ščed-nega vodi proti Aščevim. Doslej je most prepuščal 6,39 me- Med včerajšnjim ogledovanjem opravljenega dela trov kubičnih metrov vode, kar je bilo odločno premalo. Pretok vode so obenem ovirale številne skale, težave pa je povzročal tudi potok Visoko, ki se je izlival v Grojnico s pobočja na njenem desnem bregu. Strugo pod mostom sta podjet'i Val But Inerti in Gerussi poglobili za približno šestdeset centimetrov in jo utrdili s cementno prevleko. Približno petnajst metrov bregov so prekrili s kamnitimi bloki, pretok vode pa so olajšali z očiščenjem nabrežnih rastlin in drevja. Levi breg gorica - Franco Juri Razmišlja, zakaj je takšen, kakršen je so utrdili tudi nizvodno od mostu; kamnite bloke pri dnu potoka so utrdili s cementom. Po navajanju Vincenza Bordona iz goriškega deželnega urada za gozdove, ki je bil direktor gradbišča, so drugi poseg izvedli vzdolž cestice, ki iz Ščednega pelje v kraj Lenzuolo Bianco na Oslavju in ki je zaprta prometu že več let. Podjetje je vzdolž bele ceste obnovilo in utrdilo 450 metrov bregov Grojnice, očistilo cesto, zgradilo šest novih odtočnih jaškov in uredilo porušeni kamniti zid. (Ale) Franco Juri bumbaca »Ritorno a Las Hurdes« je naslov avtobiografske knjige Franca Jurija, ki je izšla letos poleti. Ob njenem izidu je Goriški lok povabil Jurija v Gorico, na svojo klepetal-nico, ki jo je vodil Livio Semolič. Paolo Rumiz v uvodu h knjigi razmišlja o mešanici narodov in kultur. V času, ko so nacionalizmi spet na udaru, omogoča istrska hibridnost razumevanje etničnih kompleksnosti iz zornega kota izoliranega polotoka, ki je bil ob koncu prejšnjega stoletja v središču pozornosti in izjemna opazovalna točka, pravi pisec. Jurijeva knjiga je neke vrste retrospektiva življenja petdesetletnika, ki se za trenutek zazre v preteklost, zato da ugotovi, kako je postal takšen, kakršen je danes. S pripovedjo se prepletajo spomini generacije, ki ni imela prostora v zgodovini, ker se je že prej vse zgodilo. Bila je polna sanj, ki so se spremenile v utopije in jo pokopale. Cesco, ki v knjigi odigrava vlogo avtorja, je socialist, ki ima v sebi liberalno plat. V skupnosti z razvitim socialnim čutom želi zaščititi posameznika kot osnovno enoto skupnosti. Ti dve polovici se v njem neprestano primerjata in merita. V Cescu se rojeva socializem s človeškim obrazom. Franco Juri se je po sedemnajstih letih vrnil v slovenski parlament, kjer po njegovem ni več entuziazma, s katerim je bil prežet državni zbor v prvi mandatni dobi. »Takrat smo bili neprofesionalni poslanci. Naravno je, da se ob utrjevanju države porazgubi začetno navdušenje, evforija. Upam pa, da v Sloveniji še obstaja politična strast, ki je nujno potrebna za demokratično delovanje katere koli države,« je dejal. Po njegovem mnenju vlada Janeza Janše ni bila nedemokratična, pač pa avtoritarna. »Vse, kar je bilo javno ali je dišalo po socialni državi, jo je motilo. Občutiti je bilo željo po avtoritarnih mehanizmih, ki bi v državi podrejali vse, od sodstva do medijev,« je še ocenil in z duhovitostjo opisal občutke idealistov iz prejšnjega stoletja: komunist se veseli, da se bo kapitalizem sesul, kot je to zatrjeval vse življenje, nazadnje pa se zave, da bo propadajoči sistem padel ravno nanj. »Končati moramo s špekulativnim kapitalizmom. Ovrednotiti bi morali pozitivne izkušnje preteklosti, prevzeti sistem samoupravljanja in ga vključiti v moderni kapitalizem. Tako bi bili zaposleni tudi odgovorni za rezultate podjetij, ki ne bi bila podvržena špekulacijam na svetovnih trgih,« je povedal gost ponedeljkovega srečanja v KB centru. V klepetu z njim so se prisotni dotaknili odnosov Slovenije s sosedi ter populizmov in nacionalizmov. »Mladi so prepojeni s čustvi. Prefinjeno izbrana parola, izrečena v pravem trenutku, jih takoj pritegne, zgrešeno izražena čustva pa lahko v času recesije in krize postanejo izredno nevarna in zaidejo v nestrpnost. Zato moramo biti zelo pozorni,« je poudaril Juri. Njegova knjiga je prepojena z resničnimi zgodbami, ki opisujejo protislovja sodobnega sveta. Primer je zgodba inženirja informatike Jožeta, ki izgubi orientacijo v veleblagovnici na otoku Tenerife in se po njem izgubijo sledi celih pet dni. Tako tudi civilizacija informatike in informiranosti izgublja orientacijo v vse manjšem svetu. Skratka, Jurijevo knjigo gre prebrati za boljše razumevanje našega časa in prostora, bralca pa nagovarja tudi njegovo tolmačenje povojnega obdobja, prežetega s sanjami, čustvi in ideali, ki jih morda danes pogrešamo. (P.d.P.) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. oktobra 2008 1 5 tržič - Na gradbišču najnovejše ladje se je smrtno ponesrečil 43-letni Mauro Sorgo Tihi sprevod za umrlega delavca Zaradi tragedije uvedli preiskavi Po tržiških ulicah preko dva tisoč manifestantov - Odpovedali jutrišnjo slovesnost na ladji Ruby princess po nesreči Osuplost in jeza »Vest o smrti delavca v tržiški ladjedelnici je zame zelo boleča. Dejstvo, da bi moral v prihodnjih dneh obiskati ladjedelnico, me še bolj navdaja s čustvi jeze, osuplosti in tesnobe.« Tako je predsednik italijanskega senata Renato Schi-fani napisal v pismu, ki ga je po smrti Maura Sorga poslal goriški prefektinji Marii Augusti Marrosu. Schifani bi se moral namreč jutri udeležiti slovesnosti ob predaji nove ladje Ruby princess, ki pa jo je vodstvo odpovedalo. Ob Schifaniju so včeraj izrazili svojo žalost in solidarnost Sorgovi ženi tudi sindikati, upravitelji, vodstvo družbe Fincantieri in združenje italijanskih občin ANCI. Le-to je tudi odločilo, da prenese v Trst slovesnost ob začetku letnega zborovanja, ki bi moralo sprva potekati na ladji Ruby princess. Predstavniki sindikatov FIM, FIOM in UILM poudarjajo, da je vzroke nesreče treba še preveriti, ocenili pa so, da je vprašanje varnosti v tržiški ladjedelnici kritično. Spomnili so namreč, da je pred šestimi meseci v ladjedelnici umrl tudi 41-letni hrvaški delavec Jerko Juko in poudarili, da je na področju varnosti delavcev treba nujno začeti s stvarnimi ukrepi. Tržiškega župana Gianfranca Pizzolitta in predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghet-to, ki sta se udeležila jutranjega sprevoda v Tržiču, je smrt delavca močno pretresla. »Potrebno je, da globoko razmislimo o tej tragediji. Če nismo sposobni graditi ladje, ne da bi pri tem umirali delavci, nehajmo graditi ladje,« je povedal Gherghetta, solidarnost družini pa je izrazil tudi predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro. Poverjani upravitelj družbe Fincantieri Giuseppe Bono je predlagal, naj se ustanovi skupino izvedencev, ki bi v sodelovanju s krajevnimi upravami in sindikati izdelali projekt na področju varnosti. Izrazil je tudi sočustvovanje z ženo in šestletno hčerko ter zagotovil, da jima bo družba ob strani.« Prizadetost je izrazil tudi Emil Jelen, pokrajinski predsednik zveze delovnih invalidov ANMIL, ki opozarja, da je število delovnih nesreč v Italiji naravnost dramatično. Preko dva tisoč oseb se je včeraj dopoldne v Tržiču udeležilo tihega sprevoda, ki so ga sindikalna predstavništva kovinarjev FIM, FIOM in UILM priredila po smrti 43-letnega delavca v ladjedelnici Fincantieri. Žrtev nove tragične nesreče pri delu je Mauro Sorgo, izkušen delavec iz Ronk, ki je umrl v sredo zvečer med rutinskim delom na gradbišču ladje Ruby princess, najnovejše velikanke tržiške ladjedelnice. Dinamika nesreče ni še povsem jasna, podjetje in goriško državno tožilstvo pa sta že odprla preiskavi. Po prvih vesteh se je nezgoda pripetila okrog 21. ure, ko je Sorgo skupaj z ostalimi sodelavci opravljal simulacije električnega mrka na krovu luksuzne križarke, ki bi jo morali naročniku slovesno predati jutri ob prisotnosti predsednika senata Renata Schifanija. Med testiranjem je kontrolna naprava pokazala, da je prišlo do napake pri mehanizmu za odpiranje in zapiranje vrat; da bi preveril, kaj se je zgodilo, se je 43-letni delavec odpravil v prostore, kjer so nameščeni stroji za pogon ladje. Vrata so bila napol zaprta, zato je pritisnil na kljuko, da bi jih razširil in vstopil v sobo. Ko je kljuko spustil, so se neprepustna vrata avtomatsko zaprla. Moški je ostal ujet, vrata pa so ga s svojo težo zmečkala. Nedolgo zatem se je sprožil alarm. Na kraju je posredovala rešilna služba, ki je Sorga skušala oživiti, za delavca pa ni bilo več pomoči. 43-letnik, ki se je iz kraja Soleschia-no pred nekdavnim preselil v novo stanovanje v Štarancan, zapušča ženo Antonel-lo Parovel in posvojeno hčerko. V ladjedelnici v Panzanu je bil zaposlen celih 25 let, najprej pri podizvajalcih, v zadnjem desetletju pa pri podjetju Fincantieri. Sodelavci, ki so bili zaradi dogodka zelo pretre- Umrli delavec Mauro Sorgo (zgoraj); stavkajočim delavcem in sindikalistom so se v sprevodu pridružili krajevni upravitelji, med njimi tržiški župan Pizzolitto in predsednik goriške pokrajine Gherghetta altran seni, so o Sorgu povedali, da je bil previden in sposoben delavec. Novica o smrti delavca je takoj odjeknila v ladjedelnici in na Goriškem nasploh. Vodstvo podjetja Fincantieri je odpovedalo slovesnost, s katero bi morali jutri predati naročniku Cruises Lines novo ladjo. Sindikati FIM, FIOM in UILM so sklicali osemurno stavko, med katero je bil vstop v tržiško ladjedelnico onemogočen. Štiriurno stavko kovinarjev goriške pokra- jine so včeraj sklicala tudi sindikalna združenja CGIL, CISL in UIL, roke pa so protestno prekrižali tudi delavci ostalih ladjedelnic podjetja Fincantieri v Genovi in La Spezii. Sindikati so včeraj priredili tudi sprevod, ki se ga je po ocenah organizatorjev udeležilo preko dva tisoč delavcev, občanov, sindikalnih predstavnikov in upraviteljev. Udeleženci so se zbrali pri vhodu v ladjedelnico, sprevod pa se je nato nadaljeval po tržiškem mestnem središču. gorica - Društvo Vipava je včeraj začelo trenirati v ulici Barca Kotalkajo v sejemski hali Hale se poslužujejo tudi druga športna združenja - Cosma: »Lepo bi bilo, če bi paviljon preuredili v pravi športni objekt« Kotalkarji društva Vipava bodo v letošnji sezoni trenirali v prostorih sejemskega razstavišča v ulici della Barca v Gorici. Prvi trening v obširni hali D, ki si jo bo amatersko športno-kulturno društvo s Peči v prihodnjih mesecih delilo z društvom Pattinodanza ter sabljači in atleti goriškega športnega združenja UGG, so slovenski kotalkarji imeli včeraj popoldne. Prostore bodo po besedah predsednice društva Tanje Peteani uporabljali trikrat ali štirikrat tedensko, saj velikost hale omogoča, da bo v njej hkrati treniralo več društev. »Glede na pomanjkanje vadbenih prostorov v mestu, se je občinska uprava odločno zavzela zato, da bi športna društva imela možnost treniranja v hali D sejemskega razstavišča. Naposled je Trgovinska zbornica le pristala na naš predlog,« je povedal občinski odbornik Sergio Cosma in nadaljeval: »Edina omejitev, ki so nam jo postavili, je razpoložljivost paviljona v obdobjih, ko potekajo na razstavišču sejmi ali druge pobude. Prva bo na vrsti že v prihodnjih tednih, ko bo po- krajina organizirala salon študijskega in poklicnega usmerjanja, med 26. novembrom in 3. decembrom pa bo na vrsti sejem Ruralia. Zaenkrat še ne vemo, če bodo organizatorji ob teh priložnostih zasedli tudi halo D. V tem primeru bi se morala društva nekaj dni umakniti.« Tanja Peteani je povedala, da so pri društvu Vipava zelo zadovoljni, ker so pridobili nove prostore za treninge. »Drugače bi namreč morali upati v lepo vreme in trenirati ob sobotah in nedeljah v sovo-denjski telovadnici, ki je vsekakor veliko manjša,« je povedala predsednica društva Vipava, ki še vedno čaka na prenovitveni poseg na kotalkališču na Peči, kjer naj bi ploščo pokrili. Slovenski kotalkarji, ki jih je letos pri društvu Vipava 35, in ostali športniki bodo v paviljonu sejemskega razstavišča lahko trenirali do aprila. »Takrat je namreč predvideno, da bo Trgovinska zbornica začela s prenovo hal. Lepo bi bilo, da bi halo D preuredili v pravi športni objekt, dogovorov na ta račun pa nismo še sklepali,« je zaključil odbornik Cosma. (Ale) Kotalkarice društva Vipava na včerajšnjem prvem treningu v hali goriškega sejmišča; v pričakovanju, da jim bodo zagotovili pokrito kotalkališče na Peči, jim ne bo več treba čez zimo iskati začasnih kotalkališč v bolj oddaljenih krajih bumbaca štmaver - Danes Dobre prakse proti divjim prašičem Informativno srečanje o preprečevanju škode zaradi divjih prašičev bo danes ob 17. uri na sedežu bivše osnovne šole v Štmavru. Prireja ga goriška pokrajina in se ga bosta udeležila od-bornica za okolje Mara Černic in Renato Semenzato, naravoslovec in izvedenec s področja lova, ki bo predstavil izsledke večletne raziskave o merjascih na območju Goriških Brd. Pokrajina si v sodelovanju s predmestnimi rajoni neprestano prizadeva, da bi zajezila problem divjih prašičev. Informativno srečanje so pred kratkim priredili v Pod-gori, danes pa ga bodo še v Štmavru. Postregli bodo s podatki o naseljenosti divjih prašičev, predvsem pa bodo izpostavili dobre prakse za preprečevanje škode in omejevanje njihovega vdora v naselja. Poseben poudarek bo namenjen uporabi električnega pastirja, ki uspešno odganja merjasce, vendar pod pogojem, da je pravilno nameščen, pravi Mara Černic in pojasnjuje, da so se številni briški kmetje odločili zanj, kar se je obrestovalo. »Škode je že manj v primerjavi z minulimi leti, vendar ostajajo divji prašiči problem, ki ga je treba nadzorovati in reševati s primernimi ukrepi,« dodaja odbornica. Na današnje srečanje vabijo kmečke organizacije, lovske družine in krajevne upravitelje, odprto pa je prav vsem, ki jih tema zanima. Gherghetta v Feiglovi Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta bo danes ob 11. uri obiskal slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici, kjer ga bo sprejel predsednik knjižnice Viljem Černo. Delovanje ustanove bo predstavila Luisa Gergolet, sledila bosta ogled prostorov in pogovor o sodelovanju in podpori knjižnici. »Obisk predsednika pokrajine potrjuje in utrjuje vlogo slovenske knjižnice, saj ustanova odigrava pomembno vlogo pri medkulturnem in večjezičnem delovanju v obmejnem prostoru, kjer postopno padajo politične in miselne pregrade,« je povedal ravnatelj knjižnice Milan Pahor. V Gabrjah o klopih Na sedežu društva Skala v Gabr-jah bo nocoj ob 20. uri nadvse zanimivo predavanje o klopih, predvsem pa o tem, kako se izogniti nevarnostim za zdravje. Prirejajo ga združenja prostovoljnih krvodajalcev v sodelovanju z društvom Skala. Besedo bosta imela Maurizio Ruscio, direktor oddelka za diagnozo v San Danieleju, in Vincenzo De Angelis, direktor oddelka za transfuzijsko medicino v Trstu; sledila bo razprava. 1 6 Petek, 17. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR zdravščine - Kulturni krožek Sdraussina s podporo občine in pokrajine Postavili bodo tablo ^ •• tv • • I • s trijezičnim imenom kraja Nič več samo Poggio Terza Armata, temveč tudi Sdraussina in Zdravščine h h >- i- volčja draga - Po zaslugi zaposlenih se požar ni spremenil v katastrofo Zagorelo v prostoru z barvami Lažje poškodovan delavec italijanskega podjetja - Po zagotavljanju pristojnih oseb je strah krajanov zaradi morebitnih strupenih hlapov neutemeljen Hala, v kateri je gorelo (desno); iz stavbe naj bi stekel rdeči pigment, ki je za okolje neškodljiv (levo) fotok.m. V nedeljo, 26. oktobra, bodo v Zdrav-ščinah namestili novo krajevno tablo z imenom kraja v treh jezikih: Poggio Terza Armata, Sdraussina, Zdravščine. Za ta korak si že dalj časa prizadeva kulturni krožek Sdraussina, na podporo in razumevanje pa so naleteli tudi pri upraviteljih občine Zagraj in pokrajinske uprave. Slabih pet let po koncu prve svetovne vojne so namreč italijanske oblasti spremenile ime kraja. Sdraussina (v starih časih se je ime pogostoma pisalo tudi samo z enim »s«) je s kraljevim dekretom št. 800 z dne 29. marca 1923 postala Poggio Terza Armata. V spomin in slavo tisočih med svetovno vojno padlih vojakov, vendar pa tudi z niti toliko prikritim namenom zbrisati ime, ki je bilo slišati tako drugačno. Ukrep o uradni spremembi imena je, kakor prav dobro vemo, prizadel tudi številne kraje na Primorskem, v Kanalski dolini, na Južnem Tirolskem. V nizu pobud ob delni vrnitvi izvirnega imena naselja - začele so se 12. oktobra, zaključile pa se bodo 26. oktobra, - so v Zdravščinah v sredo pripravili srečanje z raziskovalcem in danes zagotovo najboljšim poznavalcem krajevne toponomastike, Mau-riziem Puntinom. V imenu prireditelja je številne udeležence - veliko je bilo mladih - pozdravila Lucia Vinzi. Občinsko upravo je zastopal odbornik Albertino Boschin, med navzočimi pa zasluži omembo Aleksandra Devetak, ki je angažirana pri krajevnem društvu. Puntin je predstavil dosedanje ugotovitve glede izvora in pomena imena Sdraussina / Zdravščine in izvajanje podkrepil s številnimi navedbami ter ugotovitvami o tem, kako se tudi izvirna imena v času spreminjajo. Prvi zapis o imenu kraja, ki je bil dolgo last oglejske cerkve kakor sosednje Pe-tovlje in tudi Fara ter nekateri drugi kraji, je iz leta 1031 »Drausan«. Kasnejše navedbe so iz druge polovice 12. stoletja, sledijo pa vse bolj številni zapisi iz naslednjih stoletij. Kraj omenja leta 1398 tudi slovenski zgodovinar Kos v študiji o urbarjih Slovenskega primorja. V listinah, ki so nastale po 15. stoletju, se ime kraja omenja v drugačni, novi obliki: »Dramsa, Drausa, Dransa«. V zapisih najdemo navedbe Sdrausinae, Sdrausina, Sdrains. Poleg pridobitve črke »s« velja ome- gorica - SIULP »Za varnost je pristojna le država« »Goričani naj vedo, da policija že primerno zagotavlja nadzor teritorija tako čez dan kot ponoči. Da je tako, pravijo podatki o stanju kriminala, ki jih objavlja notranje ministrstvo in po katerih je Gorica med najbolj varnimi mesti v Italiji.« Goriški tajnik policijskega sindikata SIULP Giovanni Sammito odgovarja županu Ettoreju Romoliju, ki se je na srečanju z deželno odbornico Federico Seganti zavzel za okrepitev nadzora v sodelovanju z mestnimi redarji in za zagotavljanje izplačila nadur varnostnim silam. »Vsaka ojačitev nadzora je seveda dobrodošla, a mora biti jasno, da sta za operativne strategije pristojna edino prefekt in kvestor, ki sta se dolžna dogovarjati s policijskimi sindikati,« poudarja Sammito in opozarja, da je varnost po ustavi izključno v domeni države. »Preseneča pa nas možnost, da bi deželna odbornica za varnost in goriški župan prevzela breme na upravi, ki bi prispevali k izplačevanju nadurnega dela karabinjerjem in policistom. Morda jima ni jasno, da mesečni strošek za nadurno delo znaša okrog 60 tisoč evrov. Nista pa niti seznanjena z načelom, da sta varnost in strošek za varnostne sile v izključni pristojnosti države. Bolj primerno bi bilo vlagati v krvavo potrebne izboljšave policijskih struktur in opreme,« zaključuje Sammito. niti tudi pripono »ina«, ki je - po naved Puntina - značilna za oblikovanje števi krajevnih imen na Slovenskem. Glede i: ra in pomena oz. razlage imena je pred telj poudaril, da so Zdravščine zagotovo trd oreh in marsikaj ostaja nedorečeno. Omenil je tri možne in najbolj verjetne razlage imena kraja: da izvira ime iz jezika, ki so ga govorili ljudje v naših krajih še pred Rimljani, ime pa naj bi pomenilo drevesno vrsto (jelšo). Druga razlaga, ki se avtorju zdi bolj verjetna, je, da je ime nastalo v povezavi z besedo Drau, Drava. Gre za ime reke na Koroškem in v Sloveniji, pa tudi nekaj sorodnih imen poznajo na Poljskem. In v kakšni povezavi je to z Zdravščinami? Puntin meni, da so se v kraju že v zgodnjem srednjem veku naselili ljudje s Koroške. Navaja tudi podatek iz 14. stoletja o nekem »Henricusu Drau« iz Červinjana. Najmanj verjetna pa se zdi povezava s slovensko besedo »dravsa«, vrsta bodeče rastline. Beseda je navedena v Pleteršnikovem slovarju. Puntin je nanizal še nekaj ugotovitev, ki dodatno pojasnjujejo oblikovanje številnih ledinskih imen tako v Zdravščinah kakor v bližnjih naseljih. Imena, ki imajo značilnosti furlanskega in slovenskega jezika in ki dokazujejo prisotnost tako slovenskega / slovanskega, kakor furlanskega / romanskega prebivalstva. O tej prisotnosti (Petovlje) govorijo tudi najstarejši dokumenti. Paraeti-mološke razlage, da naj bi ime Zdravščine izhajalo iz imena Zdravko, pa ni mogoče jemati resno v poštev. Pobude, pri katerih so poleg krožka soudeležene tudi druge vaške organizacije in društva ob sodelovanju pokrajine, se bodo nadaljevale v nedeljo, 19. oktobra, ko bodo v kulturnem centru odprli zanimivo razstavo z naslovom »Saluti da Sdraussina« (Pozdrav iz Zdravščin) in razstavo izdelkov dveh slikarskih ex tempore. V petek, 24. oktobra, bo srečanje z zgodovinarjem Dariom Mat-tiussijem, 26. oktobra pa sklepna slovesnost z odkritjem nove krajevne table. Na njej bosta, poleg uradnega imena, ki ostaja, tudi izvirni imeni Sdraussina in Zdravščine. Pričakovati je, da bo ime v množinski obliki, kakor je v splošni rabi. Kako bo tabla izgledala, na sredinem srečanju sicer ni bilo povsem jasno. Korak naprej pa je le in tega se krajani veselijo. V sredo nekaj minut po 20. uri je zagorelo v podjetju Ultrapac v Volčji Dragi. Požar je izbruhnil v prostoru za pripravo barv ravno takrat, ko je pooblaščeni serviser italijanskega podjetja IST na napravi za destili-ranje opravljal vzdrževalna dela. Moški, ki je bil tedaj v prostoru sam, je nenadoma zaslišal močan pok, mimo njega pa je švignil ogenj, ki se je takoj razširil po prostoru, polnem vnetljivih snovi. Samo prisebnosti ostalih delavcev, ki so tedaj delali v večerni izmeni, in takojšnji intervenciji novogoriških gasilcev gre zahvala, da se požar ni spremenil v katastrofo. Delavci so namreč takoj začeli gasiti ogenj in ga uspeli zadržati, da se ni razširil na bližnja poslopja podjetja ter na sode z barvami v neposredni bližini objekta. V pičlih desetih minutah po izbruhu ognja so bili na kraju dogodka tudi gasilci. Kljub njihovemu trudu je objekt, ki so ga ravno na novo urejali za pripravo barv, v njem pa je bilo tudi skladišče barv, pogorel v celoti. Po besedah direktorja Ultrapaca, Marjana Lasiča, je bilo v prostoru več kot tri tone barv, škode pa je za okrog 400.000 evrov. »Vseeno smo prišli zelo "poceni skozi". Ogenj se k sreči ni razširil na ostale objekte. Včeraj smo ob 6. uri že normalno začeli z delom v ostalih prostorih,« pravi direktor. Plamene, ki so se dvigovali tudi več kot 20 metrov v zrak, je krotilo 70 gasilcev, ki so na teren prišli z 20 vozili. Poklicnim novogo-riškim gasilcem so na pomoč priskočili še kolegi iz prostovoljnih gasilskih društev Šempas in Dornberk, kanalski kolegi pa so v Novo Gorico z vozili prišli dežurati, če bi bila morebiti kje še kakšna intervencija, saj so tamkajšnji gasilci v Volčjo Drago odhiteli z vsemi razpoložljivimi gasilskimi vozili. V požaru se je lažje poškodoval le omenjeni italijanski delavec, ki je dobil blažje opekline na levi roki. Ob novici, da je zagorelo v prostoru z barvami, so se vznemirili krajani, saj so se ustrašili morebitnih strupenih hlapov. »Razloga za preplah ni,« zagotavlja pomočnik di- —/ Pri Štandrežu zavozil s ceste V Štandrežu se je včeraj ponesrečil avto-mobilist. 31-letni I.B. iz Gradišča se je okrog 13. ure z avtom tipa fiat uno vozil po ulici Tabaj v smeri Štandreža. Pri križišču, ld povezuje parkirišče veleblagovnice Smart s cesto, je izgubil nadzor nad avtomobilom in zavozil v desno. Po oceni prometne policije je k nezgodi botrovalo spolzko cestišče. Voznik vsekakor ni bil poškodovan. Na Vrhu novo pevsko leto Otroški zbor Vrh sv. Mihaela začenja novo pevsko leto. Prva vaja pod vodstvom Sare in Tatjane Devetak bo danes ob 18. uri v pevski sobi ob cerkvi na Vrhu. Otroke iz vrtca in osnovne šole, ki radi pojejo in si želijo vesele družbe, vabijo, naj se jim pridružijo. Stavka javnih uslužbencev Iz goriškega podjetja APT so sporočili, da bodo zaradi današnje celodnevne stavke javni prevozi tako na mestnih kot izvenmes-tnih progah okrnjeni med 9. uro in 11.59 ter spet med 15. uro in 23.59; ljudem je na voljo brezplačna zelena številka 800955957, in sicer med 7.30 in 19.15. Zaradi stavke bo okrnjeno tudi delovanje javnih uradov. Razvoj ladijske tehnologije V občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bodo danes ob 18.30 odprli razstavo o tehnološkem razvoju električnih naprav za pogon ladij v zgodovini tržiškega ladjedelništva. V okviru jubilejnih prireditev jo je pripravil rekreativni krožek družbe Ansaldo Sistemi Industriali in bo na ogled do 2. novembra; vstop je prost. Danes posveta v Gorici V goriškem Kulturnem domu bo danes popoldne posvet na temo evroregije, ki ga prireja evropeistična akademija ob udeležbi deželnega odbornika za kulturo Roberta Mo-linara, ki bo ob tej priložnosti prvič obiskal slovensko žarišče. V avditoriju Fogar v Se-meniški ulici pa bo z začetkom ob 17. uri posvet ob 50-letnici študijskega centra Sen. A. Rizzatti; govornika bosta Renato Tubaro in Giovanni Bachelet. Zbornik o Radu Simonitiju V viteški dvorani gradu Dobrovo bo danes ob 19. uri predstavitev zbornika o briškem skladatelju in dirigentu Radu Simonitiju. O knjigi bosta spregovorila Primož Kuret in Jo-natan Vinkler, v programu bodo sodelovali recitatorji in otroški pevski zbor osnovne šole Dobrovo ter mešani pevski zbor Rado Simoniti pod vodstvom Patricije Pečar Kumar. (km) rektorja Franc Glavič. Njihovo podjetje izdeluje in tiska embalažo, ki je v uporabi v prehrambeni industriji, zato morajo biti vse snovi nestrupene. Po njegovih besedah je po požaru na kraju dogodka in v bližnjem potoku pooblaščenka republiške agencije za okolje opravila analize vode, ki so pokazale, da ta ni ogrožena. Ob gašenju je namreč iz objekta izteklo nekaj barvnega pigmenta, ki pa ni nevaren, zagotavljajo v podjetju. »Zrak pa je bil ogrožen le v času požara,« dodaja Glavič. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. oktobra 2008 1 17 gorica-nova gorica - Čezmejna pobuda univerze Ozaveščeni kolesarji V gesti študentov in profesorjev naj mesti dobita dodatno spodbudo za ukrepe na področju energetike Start kolesarjev izpred sedeža novogoriške fakultete v Križni ulici v Gorici bumbaca Izpred sedeža novogoriške fakultete za znanosti o okolju v Križni ulici v Gorici so včeraj na 30-kilometrsko kolesarjenje krenili študentje in profesorji Univerze v Novi Gorici. Z akcijo želijo širšo javnost opozoriti na nujnost večje in učinkovitejše uporabe obnovljivih virov energije. Ali so prekolesarili vso zastavljeno pot, nismo uspeli izvedeti, saj se je dobro uro po startu vlil dež. Vsekakor pa so s startom v Gorici in ciljem v Rožni Dolini organizatorji želeli poudariti mednarodno vpetost univerze, ki je temu zavezana že od same ustanovitve. Študentje in profesorji tudi na drugih univerzah po svetu na podoben način opozarjajo na globalne okoljske težave. Na Univerzi v Iowi, od koder prihaja na Univerzi v Novi Gorici gostujoči profesor David Oster- berg, organizirajo dogodek The Green Bike Tour, od koder so črpali zamisel za včerajšnje kolesarjenje. Med potjo so imeli v načrtu dva postanka: na Goriški lokalni energetski agenciji - GOLEA in v Soških elektrarnah, obe podjetji sta lokalna proizvajalca in promotorja obnovljive energije. Mladen Franko, dekan Fakultete za znanosti o okolju, je pred dogodkom izrazil upanje, da bosta v gesti njihovih študentov in profesorjev obe mesti - tako Gorica kot Nova Gorica - dobili dodatno spodbudo za ukrepe na področju energetike. Opozoril pa je tudi, da segrevanje ozračja in s tem povezana uporaba obnovljivih virov energije je problem globalnega značaja in presega okolje dveh mejnih mest, torej je namen njihove akcije globlji. (km) gorica - Jutri prvič Home Movie Day Ne medte stran družinskih filmov Home Movie Day je mednarodni dan družinskih in amaterskih filmov. Njegov cilj je odkriti in rešiti pred pozabo in uničenjem zakladnico amaterskih filmov, ki so bili posneti v dvajsetem stoletju po vsem svetu. Letošnja prireditev je šesta po vrsti in se bo jutri odvijala v enajstih državah in več deset mestih, med drugim tudi v Gorici na pobudo univerzitetnega laboratorija za re-stavriranje filmov La Camera Ottica in laboratorija Crea, Kinoateljeja, pokrajinske mediateke, društev Makin'go in Sergio Amidei ter družbe Transmedia. Home Movie Day bo potekal v Hiši filma na Travniku. Pobudniki vabijo k odkrivanju zasebnih arhivov prebivalce Gorice in Nove Gorice, zato ima goriška izvedba čezmejni pečat. Organizatorji pozivajo vse, ki hranijo posnetke na formatih 8mm, super8, 9,5mm Pathe Baby in 16mm, da jih čez dan prinesejo v Hišo filma, kjer jim bodo izvedenci svetovali, kako ravnati z njimi in jih primerno hraniti. Po predhodni selekciji bodo filme v dobrem stanju predstavili na projekciji ob 21. uri. »Ne mečite stran družinskih filmov, saj so del vašega spomina,« prigovarjajo pobudniki. To so pričevanja dogodkov in navad, so vestne beležke pozabljenih ali podcenjenih vsakodnevnih dogodkov. Mimo zgodovinskega pomena so dragoceni, ker oživljajo spomin in podobe časa, ki je nepreklicno spremenjen. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.40 -20.15 - 22.10 »Wall - E«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »Vicky Cristina Barcellona«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15, »Odvetnik terorja«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Wall - E«. Dvorana 2: 16.30 - 18.20 »Wall - E«; 20.10 - 22.15 »The Mist«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 4: 17.50 »Disaster Movie«; 20.10 - 22.10 »No Problem«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Vic-ky Cristina Barcellona«. JSJ Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVAN TRINKO v Gorici sporoča, da bodo v ponedeljek, 20. oktobra, potekale na šoli v ulici Grabizio volitve za obnovo razrednih svetov, in sicer od 17. ure dalje. Ob tej priložnosti bodo razredni koordinatorji predstavili staršem razrede. Starše pozivajo, naj se ponedeljkovih volitev polnošte-vilno udeležijo. Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku prodaja novih abonmajev za sezono 2008-09 pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 3408624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je za lanske abonente v teku vpisovanje abonmajev za sezono 2008-09, od 18. oktobra za nove abonente, medtem ko bo možen od 27. oktobra nakup posameznih vstopnic; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Jedretič - Ribno z Molierjevo komedijo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jea-na Cloda Danauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Boži- dar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo danes, 17. oktobra, ob 20.30 iz niza festivala Goriški grad gledališka predstava Eduarda de Filippa »Questi fan-tasmi« v izvedbi skupine Ma chi m''o'ffa fa. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo do 5. novembra možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Kulturni center Lojze Bra-tuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. S Izleti AKŠD KREMENJAK IN KRAJEVNA SKUPNOST SELA NA KRASU prireja v nedeljo, 19. oktobra, 13. kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu. Ob 9.30 bo vpisovanje pohod-nikov v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica v večnamenskem centru v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14. uri družabne igre. JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 19. oktobra, ob 9.30 bo zbirališče pri kostnici na Oslavju; informacije pri organizatorju LApe giramondo (tel. 3487507866). SPDG priredi v nedeljo, 19. oktobra, v okviru tradicionalnega praznika kostanja pohod do Štekarjeve domačije na Valerišču v sklopu Kekčeve poti in kolesarsko vožnjo po Brdih. Odhod s parkirišča pred športno halo v Podgo-ri ob 10. uri; informacije na tel. 3331581015 (Dino Paulin) in tel. 0481882328 (Marko Lutman) v večernih urah. Društvo nadalje obvešča, da bodo ob priložnosti sprejemali prijave za martinovanje, ki bo 16. novembra na Vipavskem. Organiziran bo avtobusni prevoz. □ Obvestila MLADINSKI ODSEK DRUŠTVA JEZERO iz Doberdoba v sodelovanju z družbo Rogos prireja danes, 17. oktobra, od 21. ure dalje »fiesto mexicano« v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Na programu bo zabava z dj-ejem Cri-stianom P. Pobudniki pravijo, da sta zaželena mehiški poncho in sombrero. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481-882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481-390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). KŠD DANICA IN KŠD KRAS vabita v soboto, 15. novembra, ob 20. uri na martinovanje v gostilni Pregelj na Lokvi-ci; vpisovanje do 4. novembra v večernih urah na tel. 333-6734565 (Zdenko) in 333-9950610 (Zvonko). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Lungo Isonzo Argentina - danes, 17. oktobra, 15.3016.30. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na otvoritev novih prostorov, skladišča in meteorološke postaje, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 11. uri. Svečanosti bo sledila družabnost (s predhodno najavo do 20. oktobra na tel. 0481-78024, 335-8291389 ali faks 0481-710681). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. OBČINSKO OKENCE ZA GRADBENIŠTVO v Ul. Garibaldi 7 v Gorici deluje s podaljšanim urnikom: ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro. SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu. Vabljeni so odrasli nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE bodo potekala v telovadnici osnovne šole Duca d'Aosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15 od 5. novembra dalje; informacije na tel. 347-2471222. UNITRE (Univerza za tretje življenjsko starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da se zaključi danes, 17. oktobra, vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v ul. Baiamon-ti 22 v Gorici med 10. in 12. uro; začetek lekcij bo 20. oktobra. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). IS Prireditve KULTURNI DOM, ODBORNIŠTVO ZA MIR PRI GORIŠKI POKRAJINI IN ZADRUGA MAJA prirejajo predstavitev knjige Enise Bukvič »Il nostro viaggio - Identita multiculturali in Bosnia Er-zegovina« (Naše potovanje - Multie-tničnost Bosne in Hercegovine) v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Med večerom bodo tudi predvajali video-dokumen-tarec Jajce - Mesto v Bosni. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja v torek, 21. oktobra, ob 20. uri prireditev ob 80-le-tnici Dorice Makuc. Pogovor s publi-cistko, režiserko in scenaristko bo vodila Marija Mercina, pozdravne besede bo izrekla podžupanja Darinka Kozinc. ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV GORICA, SOVODNJE IN DOBERDOB TER KD SKALA GABRJE prirejajo predavanje z naslovom Klopi... kako se izogniti tveganjem za zdravje, ki bo v petek, 17. oktobra, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah. Sodelovali bodo predsednik združenja krvodajalcev Gorica Egidio Bragagno-lo in zdravnika Maurizio Ruscio in Vin-cenzo De Angelis. SKD HRAST vabi na praznovanja ob svoji 40. obletnici: v soboto, 18. oktobra, ob 20.45 bo jubilejni celovečerni koncert MePZ Hrast v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V VITEŠKI DVORANI GRADU DOBROVO bo v petek, 17. oktobra, ob 19. uri predstavitev zbornika Rado Simo-niti - Pevec Goriških brd. H Osmice SALOMON v Rupi je odprl osmico. Odprta je od ponedeljka do petka od 16. ure dalje, ob sobotah in nedeljah pa od 10. ure dalje. 1 8 Petek, 17. oktobra 2008_PRI REDITVE trst - Izredno gostovanje v Rossettiju V soboto in nedeljo skupina Alvin Ailey American Dance Theatre r Med izredne dogodke, ki jih v okviru svoje letošnje sezone ponuja Stalno gledališče FJK, sodi tudi gostovanje prestižne ameriške plesne skupine Alvin Ailey American Dance Theatre. Ansambel, ki ga sestavljajo odlični plesalci, odlikuje značilnost, da goji in predstavlja kulturno ustvarjalnost in poustvarjalnost afroameriške skupnosti v ZDA. Kako umetelno zna to narediti, priča koreografija Revela- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Janko Petrovec: »Pesniški večer s Primožem Čučnikom« / Foyer balkona, vstop prost, danes, 17. oktobra, ob 20.30. Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret« / gostuje Mestno gledališče ljubljansko; v petek, 24. oktobra, ob 20.30 (združeni abonmaji A, T, F in labilni), v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 (red B in labilni), v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri (združeni abonmaji C, K in labilni). Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: jutri, 18. oktobra ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 17.00. La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. Jutri, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 18. oktobra, ob 20.30 / v okviru niza komičnih predstav Komigo nastopa Gledališka skupina Fortifluidi (Trevignano - TV) z igro »Tren de vin«. Kulturni center Lojze Bratuž Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / v priredbi SSG Trst v torek, 28. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / danes,17. in jutri, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 17. oktobra, ob 19.30 / Andrej Hienig: »Osvajalec«. Jutri, 18. oktobra, ob 19.30 / J. B. P. Bodliere: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 17. oktobra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Jutri, 18. oktobra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. tions ustanovitelja skupine Alvina Ai-leya, ki jo je pripravil že leta 1960. To izjemno koreografijo bo skupina predstavila tudi na svojih treh nastopih v Trstu, in sicer na večernem sobotnem (18. oktobra ob 20.30) in dveh nedeljskih (19. oktobra ob 16. in 20.30). Ta plesni prikaz življenja črnske skupnosti v južnem predelu ZDA bo zapolnil zadnji, tretji del sporeda (na sliki prizor iz te koreografije). Alvin Ailey za V torek, 21. in v sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / v soboto, 18. oktobra, ob 19.30. Simon Bent: »Elling« / gostuje SLG Celje; danes, 17. oktobra, ob 19.30. V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.30 / nizozemski drami Daphne de Bruin »Eva« in Oscar van Woensel »Vezuv«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 19.30 / Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret«. V sredo, 22. oktobra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 25. oktobra, ob 19.30 / Jar-di Galceran: »Gronholmova metoda« - gostuje Mestno gledališče Ptuj. Mala scena Jose Sanchis sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino« / v sredo, 22. oktobra, ob 20. uri. Caryl Churchill: »Punce in pol« / jutri, 18, in v torek, 21. oktobra, ob 20. uri. Jana Pavlič: »Tosca« / v četrtek, 23. in v petek, 24. oktobra, ob 20. uri. Mini teater Ljubljana Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / gostuje SSG iz Trsta, jutri, 18. oktobra, ob 17.00 in v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.00, 17.00 in 18.00. Cankarjev Dom William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Spored: v nedeljo, 19. ob 19.30, v ponedeljek 20. ob 15.00 in v torek 21. oktobra ob 12.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Šesti kocert Brahmsove glasbe / v sklopu simfonične sezone 2008. Dirigent: Dan Ettinger. Sopran: Eteri Gvazava. Bariton: Markus Werba. Orkester in zbor gledališča Verdi. Danes, 17. ob 20.30 in jutri, 18. oktobra ob 18.00. Gledališče Rossetti Alvin Ailey. American Dance Theatre. Umetniški vodja: Judith Jamison. Urnik: Jutri, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 19. oktobra ob 16.00 in ob 20.30. KRMIN ■ Jazz & Wine of Peace Festival 2008 V četrtek, 23. oktobra, v Občinskem začetek in zaključek: za začetek tržaškega programa so izbrali nekoliko novejšo koreografijo, in sicer prizor Night Creature iz dela Ailey Celebrates Ellington iz leta 1974. Temu prizoru bo sledila točka Unfold koreo-grafa Roberta Battlea. Po krajšem premoru bodo na vrsti Ljubezenske zgodbe - Love Stories koreografinje Judith Jamison, ki trenutno tudi vodi ansambel sodobnega plesa. gledališču ob 20.30 Michel Portal & Jac-ky Terrasson (Francija, Nemčija), ob 22.30 Henry Threadgill & Zood (ZDA). V petek, 24. oktobra, v cerkvi sv. Ivana (Borgo S. Giovanni) ob 11. uri Tryg-ve Seim & Frode Haltli (Norveška); v Občinskem gledališču ob 18.30 Wolfgang Haffner »Acustic Shapes« (Nemčija) in ob 21.30 Marc Ribot Trio (ZDA). V soboto, 25. oktobra, v Medani 20 pri Dobrovem (Slo.) ob 11. uri Piirpauke (Finska); v Občinskem gledališču ob 18.30 [em] (Nemčija), ob 21.30 William Parker (ZDA). V nedeljo, 26. oktobra, v Občinskem gledališču ob 11. uri Odwalla (Italija, Senegal), ob 15. uri Nicolas Simion Quintet (Romunija, Madžarska, Italija, Makedonija, Hrvaška) in ob 17. uri Randi Werston and his African Rhythms Trio (ZDA). _SLOVENIJA_ KOPER Pokrajinski muzej Koper: v sredo, 22. oktobra, ob 20.00 bo koncert v priredbi Družbe prijateljev glasbe Koper, kjer bosta nastopila saksofonist Ninoslav Dimov in pianist Denys Masiliuk. SEŽANA Kosovelov Dom Jutri, 18. oktobra, ob 20. uri / koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00 / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.00 Linhartova dvorana / 8. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2008. SNG Opera in Balet Ljubljana »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. Danes, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era già qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3, bo do 22. oktobra na ogled razstava prvega fotografskega natečaja »Immagini del cambiamento«, ki sta ga organizirala združenje Autoaiuto in Volontariato Club Zip. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. Galerija Rettori Tribbio 2, Stari trg 6: do 24 oktobra razstavlja Livio Možina. Spazio d'arte Bossi & Viatori Assicu-razioni, Ul. Locchi 19/A: danes, 17. oktobra, ob 18.00 bo odprtje razstave likovnih in keramičnih izdelkov Anice Pahor z naslovom »Kompozicija listov«. Raztava bo odprta do 31. oktobra, od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob petkih od 8.30 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE V Občinski dvorani umetnosti G. Ni-grisin, (Trg Republike 4) je na ogled razstava »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sul-čič. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: jutri 18. oktobra, ob 20.30 odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja, pod naslovom »Brazde, struge in sledi v kamnu.. « REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija«. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V deželnem avditoriju v Ul. Roma, bo ob 90-letnici konca prve svetovne vojne, do 11. novembra, na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Go-rizia«. Kulturni center Lojze Bratuž: jutri, 18. oktobra, ob 18.00 odprtje razstave slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Umetnika bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn; na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled do 18. oktobra skupinska fotografska razstava »Fotosrečanje 2008«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti: ob 100-le-tnici tržiške ladjedelnice bo odprtje razstave z naslovom »La forza motrice nel-la storia navale monfalconese« danes, 17. oktobra, ob 18.30; na ogled bo do 2. novembra, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in praznikih od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, (vstop prost). ZDRAVŠČINE Kulturno društvo Zdravščine prireja ob 85-letnici spremembe imena Zdrav-ščin odprtje razstave z naslovom Pozdrav iz Zdravščin v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.00 v občinskem središču v Zdravščinah; na ogled bo do petka, 24. oktobra, od 17.00 do 19.00, v soboto, 25. oktobra, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Na ogled bodo tudi risbe udeležencev ex-temporeja. ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ricordi del-la Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra, ki jo bodo odprli v petek, 24. oktobra, ob 18.30 ob prisotnosti zgodovinarja Lucia Fabija. Na ogled bo 25. in 26. oktobra ter 1. in 2. novembra med 10. in 18. uro, 8. in 9. novembra med 10. in 20. uro (za šole predhodna prijava na tel. 0481-966904). _SLOVENIJA_ IZOLA Palača Manzioli: danes, 17. oktobra, bo ob 19.00 odprtje razstave mozaične umetnice Megi Uršič Calzi z naslovom »Med starim in novim«. Odprta bo do 7. novembra od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. SVETA GORA V Frančiškovi dvorani je v organizaciji KD Slikarjev amaterjev Tolmin na ogled razstava likovnih del, nastalih na Humanitarnem likovnem ex-temporu Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran od danes, 17.10. do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica od 24.10 do 24.11. Eva Petrič »Znaš Plavati« / Mestna galerija Ljubljana do 2.11. Jelena Vivoda »Urbano - ruralno« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 3.11. stir! mnenja Mladi na politični sceni Klop si je že dolgo želel napisati stran na temo mladi in politika. Mislimo namreč, da je napočil čas, da bi se mladi začeli aktivno ukvarjati s politiko in si tako v večji meri sami krojili bodočnost. Premalo se zanimajo tako za politične problematike kot za delovanje slovenskih organizacij in ustanov. Pobuda Mladi za mlade nam je ponudila izhodišče za tovrstno razmišljanje. Mladinska skupina, ki se predstavlja kot nekaj nadstrankarsekga in ima torej cilj združiti vse mlade Slovence, ne glede na njihovo politično opredeljenost, pomeni na današnji politični sceni zanimivo novost. Ta združitev, ki bi temeljila na treh glavnih načelih: narodna pripadnost, teritorij in jezik, je hvale vredna, konkretno pa pušča nekaj odprtih vprašanj. Skupino sestavljajo le mladi, ki so, razen redkih izjem, individualno ali družinsko vezani na Ssk. To se odraža tudi pri dodelitvi vodilnih funkcij ... Konkretno ni sedaj nobene združitve, saj je skupina enostransko obarvana. Lepo bi bilo, ko bi že na začetku v odbor vključili tudi take člane, ki niso eksplicitno politično opredeljeni. Tako bi se besede, ki so doslej ostale le na papirju, konkretno uresničile. Podčrtali bi dejstvo, da gre vsekakor komaj za začetek, ki bo lahko v bodočnosti resnično pripeljal do postavljenih ciljev. Do tega pa bo prišlo le, če bo novonastala skupina konkretno delovala v to smer ter resnično udejanila svojo odprtost. Klop se je odločil za pogovor z nekaterimi mladimi, ki se aktivo ukvarjajo s politiko. Zanimalo nas je, kako se je začela njihova politična pot, kaj menijo o odnosu mladih do politike in kako ocenjujejo novo skupino Mladi za mlade. IME IN PRIIMEK: Iztok Furlanič LETA: 30 LETA V POLITIKI: 8 STRANKA: Stranka komunistične prenove Zakaj si se odločil za politično kariero v vrstah Stranke komunistične prenove? Stranko sem izbral glede na politično stališče, s katerim sem se skoraj v celoti stri-TJAšA ŠVARA njal- Izbral sem edino stranko, ki še zagovarja levičarske ideje v politiki. Z razliko od veči- IME IN PRIIMEK: Tjaša Švara ne, ki politiko vedno kritizira, sem skozi me- LETA: 31 LETA V POLITIKI: 6 STRANKA: Lista Ret Zakaj si se odločila za aktivno politično nastopanje? Zgodilo se je po naključju. Ko je bil Ret prvič izvoljen za župana devin-sko-nabrežinske občine, mi je ponudil funkcijo znotraj večine, da bi se tako približal slovenskemu prebivalstvu. Ponudbo sem sprejela, ker se rada preizkušam, saj sem se spustila v čisto nov svet. Zakaj prav k stranki, ki nastopa v sklopu desnosredinske koalicije? Vedno sem gledala prej na osebo, ki upravlja teritorij in manj na stranko. Dobro sem poznala županove ideje. Hkrati sem bila mišljenja, da lahko slovenska manjšina in italijanski del sodelujeta brez zgodovinskih ločitev na našem teritorju, ki so tu vedno bile. Ponudbo sem sprejela, ker sem smatrala, da je prava priložnost za uresničitev takega mišljenja, ne glede, če bi nastopila na levi ali na desni. Ko moraš glasovati v občinskem svetu zakon, ki zadeva slovensko manjšino, zastopaš prej interes stranke ali interes naše skupnosti? Moram poudariti, da se v teh šestih letih nisem nikoli znašla v stiski. Moja prva misel gre manjšini, ker smo z županom bili vedno mnenja, da moramo podpirati vse prebivalce teritorija in seveda v prvi vrsti slovensko manjšino. Kljub temu, da nastopaš v koaliciji, kjer je veliko strarokopitnih desničarjev? Seveda, saj imam veliko avtonomijo. Sledim šolstvu, kjer vedno poudarjam prisotnost slovenskega jezika, kar skušam tudi prikazati večini v občinskem svetu. Do sedaj nisem imela nobenega težkega odpora do takega nastopanja. Kaj pa o pobudi Mladi za mlade? O tem nisem veliko slišala. Vsekakor menim, da je približanje mladih do politike zelo pozitivno, ne glede v kateri obliki se predstavlja. Politika vedno potrebuje mlado mišljenje. Iztok Furlanič nil, da je to najučinkovitejši način izboljševanja sistema, v katerem živimo in da odpravlja spore ter socialne razlike. Iz vseh teh razlogov sem si želel aktivno prispevati. Že vrsto let si član občinskega sveta. Kakšno je vzdušje znotraj zelo aktivne opozicije? Vzdušje znotraj opozicije je dobro. Sodelovanje je tudi lažje, saj imamo skupni cilj. Vsi se trudimo izboljšati načrtni program večine, ki nam ni naklonjen, čeprav istočasno menim, da v primeru, da bi moral delovati z istimi strankami, ki so sedaj v opoziciji, bi prav gotovo prišlo do nesoglasij. S Švabom in Ukmarjem pa sodelujem zelo dobro, kar se tiče tematik, ki zadevajo našo manjšino. Zadnje parlamentarne volitve so bile, z nastankom Demokratske stranke, za Komunistično prenovo pravi polom. Se morda zaradi tega mladi odločajo za včlanitev v SKP v manjšem številu? Mislim, da velja obratno. Nastanek Demokratske stranke, ki se občutno nagiba k sredini in sili v skrajni bipolarizem, nam nudi velike možnosti za širitev politične baze. Objektivno gledano je precej ljudi, ki se ne strinja s tako vrsto opozicije, ki jo goji DS, kar nam spet odpira vrata parlamenta. Meniš, da so ideje o združevanjih in novih izhodiščih naše zamejske politike pravilne? Z idejo Ssk kot zbirne stranke se nikakor ne strinjam. Kljub temu, da odlično sodelujem s Švabom in Ukmarjem (oba zastopata vrste SSk op. ur.), ko se moram odločati med Italijanom, ki ima iste politične ideje kot jaz in Slovencem, ki ima povsem različne ideje, seveda izberem prvega. Z idealističnega vidika bi bila zbirna stranka dobra ideja, ampak v vseh modernih demokracijah se stranke ločujejo po ideološkem principu. Pojavila se je nova pobuda z imenom Mladi za mlade pod pokroviteljstvom SSk, ki zagovarja načela enotnosti in sodelovanja med mladimi zamejci. Kako ocenjuješ to politično novost? O tem sem bral v zadnji številki KLOP-a. Ocenjujem zelo pozitivno to, da se mladi približujejo politiki, vsekakor pa poudarjam, da se z idejo skupne slovenske stranke ne strinjam, ker obstajajo še velike razlike v političnem mišljenju Slovencev, saj se jih veliko odloča tudi za desničarske stranke. Ideja ni uresničljiva, ker bistvo politične stranke ni etnično združevanje. S tem lahko celo tvegaš izvolitev manjšega števila slovenskih predstavnikov. V svojem političnem življenju sem prej komunist kot Slovenec, saj imam več skupnih stvari z enim Italijanom, ki je komunist, kot s Slovencem, s katerim nisem v soglasju v 90% slučajev, ko je treba voliti za odločitve, ki ne zadevajo manjšino. Pred dnevi si bil tarča medijskega napada, ker si priznal, da si v preteklosti pokadil kak joint. Kako je prišlo sploh do tega outinga? Enostavno sem se odzval stalnim napadom s strani kolegov iz desnosredinskih skupin, ki so kritzirali politiko leve sredine ločevanja prepovedanih substanc na težka in lahka mamila Sedanji sistem kriminali-zira tudi nekoga, ki doma pokadi nekaj join-tov, kar mislim, da ni nič tragičnega. Ob tem si je desna sredina prizadevala, da bi šola reševala te probleme, kljub temu, da ji stalno krči sredstva. Mojo izjavo so nekateri mediji prekomerno poudarili, saj mislim, da ni taka neverjetna stvar leta 2008 priznati, da si v preteklosti pokadil nekaj jointov. IME IN PRIIMEK: Tomaž Špacapan LETA: 27 LETA V POLITIKI: 1 STRANKA: kandidat na listi Ssk za deželne volitve 2008, predsednik Mladih za mlade Kako se je začela tvoja politična pot? Začel sem že za čase višješolskih klopi, ko sem s prijateljem Primožem Šturma-nom tvoril t. i. Slovensko gibanje, ki je v bistvu nastalo iz konkretnih problemov teritorija kot npr. problem dvojezičnih napisov v knjigarni in nekaterih trgovinah v Nabre-žini. Kaj bi povedal o novi skupini Mladi za mlade? Je to mladinska sekcija Ssk ali nekaj povsem novega in različnega? In zakaj ste se obrnili prav na SSk? Mi smo de facto mladinska sekcija SSk, kar nam seveda doprinese nekatere pravice in privilegije, ki jih imaš le če si del stranke. Ssk nam je namreč dodelila tudi volilno Tomaž Špacapan moč, saj bomo sami izvolili pet delegatov v pokrajinski kongres Ssk in dva kandidata v deželni. Logično je, da mora skupina od nekod črpati sredstva, da se uveljavi. Izbrali smo SSk, ker je to edina slovenska stranka in nikakor ne bi mogli izbrati italijanske. V njej prepoznavamo naše vodilno načelo oziroma slovenstvo. S Slovenskim gibanjem sem se pravzaprav zavedal, da ne moreš brez katerekoli podpore nikamor. Če te nihče ne podpira, si nemočen! Bili smo kot glas vpijočega v puščavi ... Kaj naj bi predstavljala mladinska skupina?Združitev pomeni namreč tudi konec pluralizma ... Naš cilj je, da bo ta skupina odprta vsem: ne zanima me, kateri stranki nekdo pripada ali ima ali nima določenih političnih idej; važno je, da imaš eno samo karakteristiko: moraš se čutiti Slovenec! To je edino, kar nas lahko resnično združi. Naš cilj je zastopati interese slovenske manjšine in zato moramo nastopati združeno, tako kot se dogaja na Južnem Tirolskem. Če bi nastopali v strnjeni, združeni vrsti, bi bila naša politična moč znatno večja. Kako bi odgovoril nekaterim, ki očitajo, da ste vodilno vlogo pridobili predvsem tisti, ki osebno ali družinsko pripadajo SSk? In katera so načela Mladih za mlade? Kako točno pojmuješ politično združevanje vseh mladih Slovencev v sklopu tvoje skupine? Rekel bi, naj se ne ustrašijo, saj nismo samo mi ... Najprej smo se res združili tisti, ki smo družinsko vezani na SSk, ki nam je sicer dala tudi možnost za pravi nastanek skupine, vendar je sedaj drugače: skupina je zelo raznolika, združuje mlade od osemnajst do tridest let, ki imajo različne poglede. Naša skupina je nekaj, kar je nad političnimi težnjami, saj se ne zanima za politična vprašanja pač pa za vprašanja slovenske manjšine in njenih ustanov. Zanimajo nas problematike našega jezika, naših šol, naših društev, našega teritorija ... Ne zanima me če si komunist, važno je, da si Slovenec! Veže naj nas skupna nit, ki jo predstavlja naša pripadnost slovenski manjšini, slovenskemu jeziku in kulturi. Za strankarske delitve so krive vse-državne stranke, vendar so take delitve na lokalni ravni nepravilne. Slovencev nas je že itak malo, če pa smo še razdeljeni, nimamo nobene politične moči. Misliš, da je to nadstrankarsko združevanje res mogoče? Prepričan sem, da je to mogoče, ker se je de facto že uresničilo v preteklosti in se še danes dogaja. Moj oče mi je večkrat pravil, da ko je šlo za interese manjšine, je odlično sodeloval z Bruno Zorzini Spetič, celo bolje kot s kolegi iz SSk. Tudi Premoli-nova zelo dobro sodeluje z drugimi levičarskimi strankami. V repentabrski občini pa se je tvorilo pravo zavezništvo med županom in Pisanijem. To so konkretni podatki, ki dokazujejo, da je združitev možna. Sam sledim načelom svojega očeta, ki si je večkrat zaželel, da bi nastala taka skupina mladih, ki bi gledala prav v to smer, v smer nadstrankarskega združevanja. Ali to združevanje lahko pripelje do nove skupne stranke? Mislim, da je sedaj taka stopnja združitve težko dosegljiva, predvsem, ker so starejše generacije še preobremenjene z ideološkimi predsodki preteklosti. Mlada generacija pa bi lahko s časom pripeljala prav do enotnega političnega nastopanja. Smo generacija, ki nima »stolčkov«, nima mest, funkcij ... Smo torej generacija, ki lahko res ubere to novo pot. Kaj pa bodočnost Mladih za mlade? Skupina mladih mora postati bodočnost slovenske manjšine in torej stranka! Kaj pa mladi in politika? Kako bi ocenil politično udejstvovanje mlajših generacij? Mladi se absolutno premalo zanimajo za politiko, kar je seveda vsesplošni fenomen. To je razvidno iz najenostavnejših primerov: je malo zanimanja, posledično je tudi zelo malo informacij, tako da se zlahka nasede medijem. Verjame se temu , kar se sliši preko televizije. Želim si, da bi bili mladi borbeni v duhu, da ne bi bili ovce! IME IN PRIIMEK: Igor Gabrovec LETA: 36 LETA V POLITIKI: 12 STRANKA: SSk v federalni povezavi z Demokratično stranko S politiko si se začel ukvarjati že od zelo mladih let. Kaj te je gnalo v to odločitev? Petek, 17. oktobra 2008 Št. 27 (80) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it Vse se je začelo, ko sem še kot osem-najstletnik sledil sejam občinskega sveta v Nabrežini, takrat še kot neizvoljen. Zanimal me je razvoj kraja, kjer sem živel. Takrat je bilo že aktualno vprašanje Sesljanskega zaliva. Politika je kot prvo upravljanje prostora v katerem živiš, tako da lanska izvolitev v občinski svet mi je dala veliko zadoščenje. Izkušnja v deželnem svetu pa je nekaj drugega, saj smo tu na zakonodajskem nivoju, tukaj res lahko v prvi osebi krojiš zakone. V zadnji volilni kampanji si se predstavil kot oseba združevanja. Izbral si pot, ki je marsikaterega presenetila, vendar se je izkazala prava, saj si kot neodvisen na listi SSk zbral največ glasov. Prišel si do prvega cilja, kaj pa sedaj? Na listi SSk sem uspel, ker mislim, da je uspelo sporočilo o politični novosti, ki želi preseči zgodovinska razlikovanja, ki nas bremenijo že celo stoletje. Moram reči, da sem se med volilno kampanjo počutil zelo osamljenega, ker me je levi del imel za tistega, ki je prestopil na nasprotno stran, na drugem pa me niso v dobri meri imeli za svojega. Mislim, da čez pet let, ko bomo spet obnavljali deželni svet, bodo take vrste sporov že mimo. Povezovanje pojmujem tudi v tem, da sem prisoten med ljudmi, ne samo med tistimi, ki so me kandidirali in iz-volili.Vedno sem verjel, da Slovenci lahko marsikaj dosežemo, če damo moči in glave skupaj, ne glede kateri stranki pripadamo.Ne gre za nacionalizem, če rečem, da mora bi- Igor Gabrovec ti interes do skupnosti na prvem mestu. Verjamem v koncept zbirne stranke v najširšem smislu, ne da bi bila to stranka katoličanov oziroma »belih«, v katero morajo vsi pristopiti. Ustaljena praksa narekuje, da se vo-lilci po določenem času pritožujejo nad delovanjem izvoljenih kandidatov, čes »zdaj je dobil stolček in sedi«. Kako si razlagaš take trditve? Kot sem že povedal, mora biti politik stalno prisoten na teritoriju. Zase vem povedat, da sem vsak dan prisoten na raznih pobudah, dajem mnenja, pišem tiskovna poročila. Seveda obstaja tudi možnost zasedati svoje mesto v brezdelju. Take ljudi smo že imeli na Deželi, na naslednjih volitvah so se jim glasovi razpolovili. Bistveno pri tem je zapisovanje preferenc, ki dajejo možnost ljudem da sami odločajo, kdo jih bo predstavljal in ne strankarski tajniki. Z nastajanjem skupine Mladi za mlade, je spet privrela na dan želja po združevanju in odpravi ločevanja na »bele in rdeče«. Kako gledaš na to iniciativo in katero mnenje si si ustvaril? Ustvarjam si pozitivno mnenje ob rojstvu katerekoli pobude, ki soudeležuje mlade. Res je, da obstajajo tudi med mladimi ideološke razlike. Predvsem zadnje čase pa je veliko mladih, ki se zapira v egoizem in apatijo, ki ni samo problem Slovencev. To je širši problem, ki se pozna tudi v naših društvih, saj je malo takih, ki si prevzemajo večje odgovornosti in vodilne položaje. Mladi niso vedno tako slabi, kot pravijo starejše generacije. Mislim, da ni problema v tem, če si »bel ali rdeč«, to se da odpraviti z ustvarjanjem določenih tvorb, kjer se spoštuje poglede vsakega. Podčrtovalo se je tudi dejstvo, da bi pri tej skupini želeli biti čim več avtonomni in se s oddaljiti od Ssk? Upam, da bo ta skupina stopila na podobni in težki poti Ssk-ja. Upam, da se Ssk spremeni v nekaj širšega. Hkrati pa upam, da skupina nekaterih mladih bi se strinjala z idejami te široke tvorbe, zato ne bi omejil te skupine pod pokrovom določene stranke. Mislim, da ustvarja Ssk tisti prostor, kjer najde vsakdo možnosti zagovarjanja specifičnih vprašanj, ki nas zadevajo. Podobno možnost so dali tudi meni, kar je predstavljalo veliko tveganje za Ssk. Upam, da so se njeni vodilni kadri odločili, da gredo na to pot tveganja in pustijo proste roke tudi mlajšim. 20 Nedelja, 19. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Kvalifikacije za SP »Azzurri« povprečni, štejejo pa samo rezultati Italija še nepremagana na vrhu skupine - Lippi: »Prenova moštva je uspešna« Evropski nogometni prvaki, repre-zentanti Španije, so dobro formo iz Avstrije in Švice prenesli tudi v kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Po štirih igralnih dneh - v četrtem krogu so v gosteh z 2:1 premagali Belgijo, so stoodstotni, poleg njih pa imata poln izkupiček le še Capellova Anglija in Nizozemska, medtem ko so še brez poraza tudi Italija, Irska, Danska, Švedska, Izrael, Nemčija Turčija in Ukrajina. »Devištvo« je na Češkem izgubila Slovenija. Že na začetku kvalifikacij, ki se bodo zdaj nadaljevala marca prihodnjega leta, so se v težavah znašli Portugalci, ki so v skupini 1 zabeležili še drugi zaporedni domači neuspeh. Po porazu z Dansko tokrat niso uspeli premagati niti Albanije, tekma se je končala brez zadetkov. Italija je po tesni zmagi proti Črni Gori trdneje v vodstvu skupine, njen selektor Marcello Lippi pa se veseli izenačenja rekorda legendarnega selektorja Pozza, ki je tako kot on, na klopi »azzurrov« že trideset tekem zapored nepremagan. Pri tem pa se mora Lip-pi menda najbolj zahvaliti vratarju Buffonu za čudežne posege na Cipru, pa tudi Marco Amelia je proti Črni gori marsikdaj odločilno posegel. Črna gora se je na gostovanju odlično upirala Italiji. V za oko lepi tekmi si je priigrala veliko priložnosti. A izkoristila je le eno (Mirko Vučinič), kar je bilo ob katastrofalnih napakah v obrambi premalo, da bi presenetili svetovne prvake. Italija v tem prvem delu kvalifikacij za SP še zdaleč ni igrala dobro, toda rezultati so na Lippijevi strani, v štirih tekmah je trikrat zmagal, enkrat igral neodločeno, to pa je edino, kar šteje v nogometu, čeprav se človek ne Marcello Lippi že trideset tekem nepremagan na klopi »azzurrov« ansa more znebiti vtisa, da bi bil tisk z Lippijevim predhodnikom Donadonijem, ob enaki kakovosti prikazane igre, veliko manj prizanesljiv, kot je s strokovnjakom iz Viareggia. Lip-pi pač ima tudi do predstavnikov sedme sile potrebno avtoriteto in deluje zelo prepričljivo, ko hvali svoje moštvo. »Reprezentanca znova rase. Pestile so nas številne poškodbe, veliko igralcev je opravilo krstni nastop, med temi je več mladih obrazov. V teh desetih dneh pa se je moštveni duh zelo okrepil in fantje zaslužijo pohvalo. V dveh mesecih so pokazali napredek, za katerega je moja prejšnja reprezentanca, tista, ki je osvojila svetovni naslov, potrebovala tri, štiri mesece,« je prepričan Lippi. tenis - Turnir ITF Paola Cigui v osmini finala s kvalifikantko DUBROVNIK - Paola Cigui, naša najboljša teniška igralka, se je uvrstila v osmino finala mednarodnega turnirja v Dubrovniku z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Včeraj je v drugem krogu glavnega turnirja premagala osmo nosilko, Slovakinjo Veresovo s 6:3, 4:6 in 6:3. »Lahko bi jo premagala tudi v dveh nizih, a sem zaradi padca koncentracije v drugem setu popustila,« nam je povedala 19-letna Paola, ki se je nasprotno v prvem in tretjem nizu dobro upirala Veresovi. »Šlo je za dobro igralko, ki je igrala napadalno. Njena igra mi je bila všeč,« je še ocenila nasprotnico gajevka, ki se bo v naslednjem krogu pomerila s Hrvatico Mirno Marinovic. 19-letna igralka iz Mostarja se v glavni turnir uvrstila šele po kvalifikacijah, na svetovni lestvici WTA pa še nima točk. Z včerajšnjo zmago je Ci-gujeva napredovala še za nekaj mest na jakostni lestvici. KVALIFIKACIJE ZA SP Povprečni ali odlični? Dimitrij KriZman Preveč optimist sem bil, ko sem v torek (pre)suvereno napovedoval, da se v Slovenijo vračajo zlati nogometni časi. Ob prvi malo resnejši zapreki so slovenski nogometaši, sicer ne brez olajševalnih okoliščin, položili orožje. Manjkalo je nekaj kaznovanih igralcev, a to se je dogajalo tudi v preteklosti in dogaja se vsaki ekipi. Olajševalna okoliščina za igralce je bolj kot drugo selektor. Z leti sem pridobil zdravo navado, da večkrat raje molčim. A opazil sem, da ogromna taktična zabloda Matjaža Keka na sicer zmagoviti tekmi proti Severni Irski ni šla mimo neopažena tudi pri tistih, ki nogometu sledijo veliko bolj vneto kot sam. Potem so tu že znane izjave v slogu »igralci bodo igrali kot profesionalci« (lahko od poklicnega nogometaša sploh pričakujemo, da bo odigral amatersko?), po tekmi s Češko pa je Kek trdil, da je Slovenija odigrala vrhunsko. Mogoče, toda potem je v sredo popoldne na TV Slovenija 2 bila na sporedu neka druga tekma, Češka - Slovenija pač ne. Trenutni izbor igralcev, ki ga premore Slovenija, je vsega spoštovanja vreden in le žal nam bo, da ni na čelu reprezentance kdo drug, en pragmatik kot recimo Pavel Pinni. Sicer pa o nogometnem profilu Keka govori njegova zgodovina: za časa, ko je jugoslovanski nogomet v 80-letih doživljal enega izmed vrhuncev, je sam odšel igrat v Avstrijo, k nekemu SVSpittal... Drugače povedano, če ne bi bil Mariborčan, ampak Koprčan, bi prišel v Trst igrat k San Luigiju ali San Sergiu. Sicer pa so kvalifikacije širom po svetu že izstrelile prvo kvalificirano eki- po. Matematično sicer ne še, toda de facto že. Španija, Anglija, Nemčija so vsekakor na odlični poti v Južno Afriko, a najbolje se godi, ne boste verjeli, Paragvaju. V10 tekmah je nabral naravnost sanjsko bero 23 točk, kar 6 več kot Argentina in Brazilija (!), v preostalih 8 tekmah pa mora le paziti, da ne stori samomora. Za Argentino in Brazilijo so težavne kvalifikacije dober znak. Vsakič, ko sta se ta velikana sprehodila skozi južnoameriško sito, sta na SP igrala slabo; obratno, ko sta se mučila v kvalifikacija, sta na SP igrala odlično. Se pa vrnem k Paragvaju, ki ne računa na bistveno številčnejšo bazo kot Slovenija ali države ranga Slovaške, Norveške, da takih čez 10 milijonov prebivalcev niti ne upoštevam. »Gvarani-ji« bodo v Južni Afriki igrali na četrtem zaporednem SP, vmes so tudi osvojili kolajno na olimpijskem turnirju v Atenah. Razen prelestne metalke kopja, ki je v Pekingu bila neuradna »miss« iger, se tako na pamet ne spomnim nobenega drugega paragvajskega športnika. Preprosto zato, ker jih praktično ni. Dejansko je edini razviti šport nogomet. Gotovo ne zaradi neke strateške izbire, toda vseeno se poraja vprašanje, aktualno za majhna okolja, nenazadnje tudi za naše: imeti vse mogoče športe in v njih biti skromni ali povprečni - ali pa imeti manj športov in v njih biti dobri ali celo odlični? Primerov je po svetu veliko, naj spomnim na Islandijo, kjer najbrž odbojka in košarka ne obstajata, so pa zato Islandci prava mala rokometna velesila. (dimkrizman@gmail.com) smučarski tek - Načrti Petre Majdič Želela bi ■ v • v v doseči še več LJUBLJANA - Smučarske tekače, natančneje tudi najboljšo slovensko smučarsko tekačico Petro Majdič, v prihajajoči sezoni čakajo trije vrhunci. Tradicionalno že tekme svetovnega pokala in novoletne turneje Tour de ski, poleg teh dveh pa še svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v češkem Liberecu. Za Majdičevo bodo vsi trije vrhunci enako pomembni. Potem ko je nekaj časa celo premišljevala, da bi tekaške smuči postavila v kot, si je dobitnica malega kristalnega globusa za lansko zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v sprintu na srečo le premislila. Kot pravi Majdičeva, so priprave potekale po načrtih, trener Ivan Hudač pa je svoji varovanki pripravil zelo zahteven program. »Veliko sva delala na tehniki, priprave so potekale na višini, na Rogli in v Ramsauu. Naredila sva vse, kar sva načrtovala, tako tehnično, kot tudi fizično sva dobro pripravljena,« je dejal Ivan Hudač in dodal, da priprave le niso bile tako hude kot tiste smučarskih skakalcev. »Kdor pozna Ivana ve, da temu ni tako. Da je velikokrat preveč skromen. Priprave so bile še kako naporne, še vedno mu uspe, da me spravi v jok, kadar so napori res prehudi,« pa je uvodoma dejala slovenska športnica leta. »Celotno pripravljalno obdobje je nekoliko bolj umirjeno, bolj razvlečeno, saj so prvo tekmo iz meseca oktobra prestavili v drugo polovico novembra in tako smo pridobili en mesec za dodatno pripravo. Testirali smo res ogromno in s pripravami sem res zadovoljna,« je povedala Majdičeva. Kot zmeraj pravi, je njena želja vedno premikati mejnike. To bo skušala tudi letos, tako da so cilji vsekakor vi- kroma soki. »Vsi trije vrhunci so zame letos enako pomembni. V Tour de ski je nekaj več tekem v klasični tehniki, kjer bom iskala svojo priložnost, a dejstvo je, da moraš že od prve tekme naprej biti res v vrhu. V svetovnem pokalu mali kristalni globus že imam in če želim premakniti mejnike, potem vemo, kaj to pomeni. Za svetovno prvenstvo je pa tako. Kolajno s SP že imam in zmeraj je lepo biti med najboljšimi na svetu. Proga v Liberecu mi sicer ne leži, je zelo razgibana in nanjo nimam dobrih spominov,« je še dejala Majdičeva, ki je letos, kot še dodaja, dobro fizično pripravljena za vse tri velike cilje sezone, nekoliko bolj pa je dodelala tudi tehniko. Jutri rokometna poslastica v Kopru KOPER - Rokometaši koprskega Cimosa v evropski ligi prvakov še niso okusili slasti zmage, bržkone pa ga ne bodo niti po obračunu z močnim tekmecem s Pirenejskega polotoka. Jutri bo namreč v dvorani Bonifika gostoval Portland San Antonio, za katerega nastopa Renato Vugrinec, slovensko-špan-ski klubski dvoboj pa se bo pričel ob 17.45. kolesarstvo Zaradi dopinga prihodnje dirke po Nemčiji ne bo BERLIN - Doping v kolesarstvu je po številnih aferah v zadnjem času posredno poskrbel še za eno kolesarsko žrtev. Prireditelji dirke po Nemčiji so se odločili, da naslednje leto tekmovanja ne bodo izvedli, saj imajo zaradi negativnih dogodkov v tem športu precejšnje finančne težave. LAUBERHORN - Ciljni skok na legendarni smukaški progi Lau-berhorn v Wengnu bo zaradi varnosti poslej nekoliko lažji. Po besedah prirediteljev tekme svetovnega pokala je Mednarodna smučarska zveza (FIS) zahtevala, da progo nekoliko spremenijo. Na omenjenem skoku, ki sledi težavnemu dvojnemu zavoju, je Avstrijec Gernot Reinstadler leta 1991 izgubil življenje. »Skok sledi povsem na koncu in večina smukačev na tem mestu nima več moči za obvladovanje smuči,« je dejal podpredsednik organizacijskega komiteja Fredy Fuchs. Prireditelji bodo zato za spremembo skoka vložili 130.000 evrov, med drugim bodo odstranili 2500 kubičnih metrov zemlje in 800 kvadratnih metrov gozda. Od spremenjenega skoka bodo imeli več tudi gledalci, ki bodo zdaj dogajanje bolje videli. BREZ SPREMEMB - Olimpijski kolesarski prvak Samuel Sanchez bo tudi v naslednji sezoni vozil za baskovsko moštvo Euskaltel. BRIATORE - Šef Renaulta v formuli ena pričakuje, da bo finančna kriza vplivala na svet formule ena. Po njegovem mnenju potrebujejo moštva »shujševalno kuro,« dirke pa morajo postati bolj spek-takularne, kar je mogoče doseči z ukinitvijo dodajanja gorica med dirko in podeljevanjem točk tudi na kvalifikacijah. MAGNY COURS - Francoska avtomobilistična zveza (FFSA) je namreč sporočila, da dirke formule ena v Magny Coursu naslednje leto ne bo. Kot vzrok odpovedi so pri FFSA navedli gospodarske razloge. FIA še ni uradno reagirala na odpoved Francozov, po kateri je zdaj v koledarju za 2009 samo 17 dirk. Ena od možnosti bi bila vrnitev preizkušnje za VN Kanade v Montrea-lu, ki jo je FIA nekoliko presenetljivo črtala iz koledarja. POLITIK - Legendarni nekdanji srbski košarkar Vlade Divac (40 let), ki si je svoj kruh 16 let služil v ligi NBA, se bo preizkusil tudi v političnih vodah. V srbski vladi je prevzel položaj svetovalca na področju promocije športa in humanitarne dejavnosti. V uradu podpredsednika srbske vlade in notranjega ministra Ivice Dačica, bo zadolžen za stike s srbskimi izseljenci, šport in humanitarno dejavnost. BOGATI ŠVICAR - Švicarski teniški igralec Roger Federer, nekdanja številka 1 moškega tenisa, je postal največji zaslužkar v belem športu. Doslej si je v svoji karieri priigral že 43,29 milijona ameriških dolarjev (približno 32 milijonov evrov). Pred njim je bil najbogatejši tenisač Američan Pete Sampras, ki si je v karieri priigral 43,27 milijona dolarjev. PODVIG - V 2. krogu teniškega turnirja v Zurichu je Italijanka Flavia Pennetta s 5:7, 6:3, 6:3 premagala številko ena na svetu Srbki-njo Jeleno Jankovic. ODHAJA - Slovenski košarkarski reprezentant Dragiša Drob-njak je po dobrem tednu zapustil novomeško Krko in okrepil nemško Albo iz Berlina. Gorenjski košarkar je imel z novomeškim moštvom dogovor, da lahko v primeru dobre ponudbe iz tujine nemudoma prekine pogodbo. ^C_ŠPORT namizni tenis - Začetek ženske A1-lige Kras že na začetku čaka ključna tekma Sicilski Riposto se je zadnji hip okrepil še z Rusinjo Buharovo košarka - Moška D-liga Breg jutri pred resnejšo oviro Romans je mlad, a perspektiven - Dom že drevi proti Don Boscu - Kontovel lahko proti Libertasu nadaljuje niz zmag »naša napoved« - Pavel Križman Pri Sokolu ustvariti »klapo izpred dveh let« Petek, 17. oktobra 2008 21 šah - Danes zamejsko prvenstvo Med prijavljenimi šahisti je tudi veliko mladih Danes se bo v organizaciji šole Žige Zoisa in s pokroviteljstvom ZSŠDI in Zadružne kraške banke odvijalo zamejsko prvenstvu v šahu. Vpisanih je že preko 30 šahistov, med katerimi je veliko mladih. Najmlajši prijavljeni šahist je Boštjan Petaros (letnik 2002), najstarejši pa mojster Pino Lakovič (letnik 1937). Slednji (trenutno Elo točkovanje 2132) tudi brani lanski naslov v absolutni in moški konkurenci, medtem ko je bila Tjaša Oblak lani prva v ženski konkurenci. Med moškimi se bodo za prva mesta verjetno borili še Dušan Jelinčič, nekdanji italijanski mladinski prvak, in drugokategornika Igor Lakovič (elo 1724) ter Mitja Oblak (elo 1721). Med mlajšimi pa izstopajo Jan Zobec (ki je uspešno nastopil na nedavnem mednarodnem turnirju »Sklada Libera in Zore Polojaz« v Trstu) v kategoriji Under 16, njegov brat Matjaž v kategoriji Under 14 in Liam Visentin (udeleženec letošnjega državnega prvenstva za posameznike) v kategoriji Under 10. V ženski konkurenci, kjer ni prijavljenih članic, pa se bodo za prvo mesto bržkone potegovale še Ajlin Visentin, sicer favoritinja v kategoriji Under 14, ter Cristina Sustersich in Roberta Chissich, ki sta s Tjašo Oblak osvojile 3.mesto na ekipnem šolskem državnem prvenstvu. Med tistimi, ki so se vpisali zadnji trenutek, pa bo verjetno še kak dober šahist, ki bi lahko posegel po najvišjih mestih. Tekmovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v ul.Ricreato-rio na Opčinah in se bo pričelo ob 15.30 (potrditev vpisov do 15.ure). Predvidenih je 6 kol s časom za razmislek na igralca 15 minut. Zaključek turnirja je predviden za 18.30, sledilo bo nagrajevanje vseh starostnih kategorij. Marko Oblak Krasove namiznoteniške prvoli-gašice čaka ob povratku v najvišjo ligo že v prvem krogu ena od ključnih tekem za obstanek. Jutrišnji gost Ri-posto - tekma se bo v zgoniški telovadnici pričela ob 18. uri, naj bi namreč sodil v spodnji kakovostni razred prvenstva, ki je sicer za Kras izjemno zahtevno. Tako kot večina drugih društev ima tudi ekipa iz sicilske pokrajine Catania v svojih vrstah dve tujki. Kitajki Dingovi se je namreč prav tik pred zapadlostjo registraciji pridružila še izkušena Rusinja Olga Buharova, tretja igralka pa je prav tako izkušena 2-ka-tegornica Marina Conciauro, ki jo naše igralke prav dobro poznajo. Vključitev Buharove je Krasov tabor presenetila, tako da zdaj za Riposto ocenjujejo, da je vsekakor močnejši kot so sprva mislili in se je iz najslabše ekipe v ligi spremenila v resnega tekmeca za obstanek. »Dosti bo odvisno od žreba. Če bo ta ugoden lahko zmagamo ali pa vsaj osvojimo točko,« meni športni V tretjem krogu D lige sta na sporedu kar dva lokalna derbija: že drevi se bosta v Tržiču spopadla Nab in Gasthaus, jutri pa bosta med seboj igrali še dve izmed treh "miljskih" ekip - Poggi in Intermug-gia. Proti tretji tržaško-miljski ekipi pa bo že danes zvečer igral Dom. V miljski telovadnici Pacco se bo tekma z Don Boscom začela s sodniškim metom Calabreseja in Miana. Domovci bodo tudi v Miljah igrali brez mladega krilnega centra Gorjupa, za katerega je še v teku postopek za registracijo. Sicer pa bi morali igrati z enako postavo kot v prvih dveh krogih. Če bo pristop Ambrosijevih varovancev tak, kot pred dvema tednoma proti Kontovelu, bi morda lahko celo presenetili favorizirani Don Bosco. Izkušena in zelo uigrana skupina, ki že več let nastopa s skoraj nespremenjeno postavo je zmeraj dobro pričela prvenstvo. Z bivšim borovcem Vol-pijem na čelu so tako minuli petek premagali Gasthaus in bodo vsekakor skušali obdržati prvo mesto na začasni lestvici. Po dveh visokih zmagah čaka Brežane prva resna prvenstvena preizkušnja. Jutri je ob Jadran ZKB - Snaidero UD 81:51 (18:16, 46:24, 67:37) JADRAN: Pegan 3, Škerl 2, Ban 24,Del-lisanti 14, Zaccaria 2, Longo, Sacher 13, DellAnno, Valič 5, Starec 2, Daneu, Berne-tič 16. TRENER: Gerjevič. Jadranovci so v kakovostnem prvenstvu U17 uspešno prestali pravi zrelostni izpit in so po tretjem krogu še nepremagani. Videmčane, ki so bili prav tako še brez poraza (Jadran je bil sicer v 2. krogu prost), so povsem nadigrali. Po izenačeni prvi četrtini so v drugi povsem prevladali: zelo požrtvovalno so igrali v obrambi, v napadu pa so bili zelo precizni. Z delnim izidom 28:8 so prevzeli vajeti v svoje roke in jih do konca srečanja niso izpustili. Visoko prednost so še povečali na plus 30 in obdržali tudi v tretji in zadnji četrtini, kljub številnim menjavam. »Pokazalo se je, da ko ekipa kolektivno in agresivno brani, lahko enakovredno igra z vsemi najboljšimi ekipami v prvenstvu,« je po tekmi povedal trener Gerjevič in nadaljeval: »Za prizadevnost bi pohvalil vse igralce, predvsem mlajše, ki so vstopili, in so bistveno pripomogli dobri igri v obrambi.« Martina Milič vodja krasovk Sonja Milič. Krasove barve bodo v tem uvodnem nastopu branile Yuan Yuan, Martina Milič in Eva Carli. Pogoj za uspešen nastop sta dve zmagi Yuanove, za katero pa ne smemo pozabiti, da se v tekmovalno areno vrača po celi sezoni mirovanja zaradi poroda. Za ostali krasovki pa je 20.30 v Dolini na sporedu dvoboj z mlado a perspetkivno ekipo iz Romansa, ki ga bosta sodila Giust in DAgostino. Po neuspehu izpred dveh let so v Romansu skoraj v celoti pomladili ekipo in kljub temu lani brez težav dosegli obstanek. Pri tem pa so tudi presenetili nekaj boljših ekip -med temi tudi sam Breg. Med poletjem se ekipa z Goriškega ni posebno okrepila, tako da so nosilci igre še vedno hitri play-maker Stanissa, brata Ravasin in center Pieri. Krašovčevi varovanci so na papirju boljši v vseh pozicijah, večji vzdržljivosti gostov pa lahko zoperstavijo večje število enakovrednih menjav, kljub odsotnosti Jevnikarja in poškodovanega Lokatosa. Za začasno prvo mesto se bodo borili tudi Kontovelci, ki bodo pri Briščikih ob 20.00 gostil Libertas. Pravico bosta delila Trži-čana Sissot in Dagri. Tržačani so kljub zmagi še vedno med slabšimi ekipami v ligi. Ob večji nadarjenosti posameznikov so Brumnovi varovanci tudi bolj uigrani, saj imajo v bistvu nespremenjeno postavo v primerjavi s prejšnjo sezono. Mitja Oblak Ivan Bernetič, 16 točk kroma imperativ, da premagajo vsaj Con-ciaurovo. Letošnje prvenstvo A1-lige šteje osem ekip, od teh pa bosta v nižjo ligo izpadli dve, zato je za Kras ZKB pomembno, da začne prvenstvo s pravo nogo. Vodilna moška ekipa bo v B2-li-gi igrala v gosteh, vendar bo gostovanje kratko, saj se bo v Gorici pomerila z Azzurro, ki je v prvih dveh krogih - tako kot Kras - dosegla prav toliko zmag, čeprav je nastopila brez svojega najboljšega igralca Urizia, ki pa naj bi jutri vsekakor igral, tako da bo naloga pomlajene Krasove vrste težka. Z derbijem med ekipama A (J. Kralj, I. Rustja in T. Doliak) in B (G. Buttazzoni, T. Kralj, E. Rotella) se bo v nedeljo dopoldan v Traminu pričela tudi sezona Krasovih B-ligašic. Obenem bo to tudi bratski derbi trenerjem Roberta in Sonje Milič. Spored v Tra-minu predvideva še nekaj dvobojev, saj bo prvenstvo tudi tokat potekalo po turnirskem sistemu. Obe Krasovi ekipi lahko merita na zgornji del lestvice. Pavel Križman se je po sezoni na posodo pri Bregu vrnil k Sokolu, s katerim je pred tem uspešno nastopal v D ligi, saj je bil drugi najboljši strelec za Markom Hmeljakom. V Dolini ga trener Pregarc ni mogel primerno izkoriščati, saj je moral pretežno igrati pod košema, kjer so imeli Brežani lani največ težav. Zakaj pa se je Pavel vrnil k Sokolu? »Že lani smo se menili za ekipo, ki bi nastopala v promocijskem, iz finančnih razlogov pa je odpadlo bodisi to kot nastopanje v D ligi. Večina igralcev tudi letos ne more trenirat trikrat tedensko in ima rajši prosto soboto in nedeljo, tako da bomo spet igrali ob petkih. Poleg tega pa smo hoteli spet ustvariti »kla-po« izpred dveh let.« Tako bodo v promocijskem prvenstvu nosilci isti kot v višji ligi v sezoni 2006-07 z izjemo Michela Grbca, ekipi pa so se pridružili še Martin in Matej Guštin, Dean Černe in Jan Sos-si. Ti igralci so se Nabrežincem pridružili čez poletje, ko so s Kontovelom odločili, da bodo spet sestavili dve ekipi. Pri Sokolu pa še vedno upajo, da bo z ekipo nastopal tudi tridesetletni sežanski center Igor Pirc, ki je v preteklosti igral tudi v prvi slovenski ligi. Cilj pa je seveda prvo mesto in napredovanje v D ligo, kamor bi ekipa na papirju tudi spadala. Breg je letos nesporni favorit za prvo mesto in po mnenju mnogih skoraj nepremagljiv: ali bi se lahko Kontovel-Sokol z Doljakom, Hme-ljakom in Križmanom lahko zoperstavil letošnjemu Bregu? »Upam, da bi se. Na papirju bi bili Brežani še vedno močnejši, z dobro igro pa bi se ga dalo vseeno premagati. Pod pogojem, da bi tudi mi resno trenirali.« O slovenskih C-ligaših Bor in Jadranu kontovelski strelec meni, da se bosta težko uvrstila v končnico za napredovanje, ne bosta pa imela velikih težav z obstankom. V D ligi pa je Breg glede na močne okrepitve glavni favorit za napredovanje. Letos je namreč zmanjkalo nekaj močnih ekip, kot sta Goriziana in Perteo-le, iz višjega prvenstva pa v to skupino ni izpadla nobena ekipa. Zato pa lahko tudi Kontovel upa v play-off - tudi če ne (in dokler) ne bodo utegnili registrirati Jurica. Dom nima možnosti, da bi se uvrstil v končnico, z obstankom pa ne bi smeli imeti težav, še predvsem po prihodu Gorjupa. PAVLOVE NAPOVEDI Breg - Ferroluce Romans: zmaga Brega +10 Round Midnight Don Bosco - Dom: zmaga Don Bosca +8 Kontovel - Libertas Rimaco: zmaga Kontovela +15 Giants Marghera - Bor Radenska: zmaga Bora +3 Jadran - Super Solar San Daniele: zmaga Jadrana +2 (M.O.) □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 11.00 z društvenimi učitelji. Začetek tečajev ob sobotah od 8.11 do 29.11 oz. ob nedeljah od 9.11 do 30.11.2008. Možnost najema opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na tel. 338 8621592 (Janja). ASD - SK BRDINAorganizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. nogomet Ljubitelji Sovodenj uspešni Domio - Sovodnje 1:4 Strelci: 20. in 25 min. Florenin, 35.min Pahor Adam, 70.min Cotič LJUBITELJI SOVODNJE: Gri-maz, Peteani, Tomsič, Pahor Ivan, Fi-gelj, Cescutti, Pahor Adam, Grilj, Flo-renin (Cotič), Ferfoglia (Visintin), Bellini. Najdaljše gostovanje prvenstva je prineslo prvo letošnjo zmago. Ekipa se je predstavila na tekmo v zelo okrnjeni postavi, a je kjub temu igrala prepričljivo. Po desetih minutah igre je Flo-renin že zgresil enejstmetrovko, a se je hitro oddolžil in v presledku nekaj minut, najprej z levo in nato z desno nogo, dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Domačini niso popustili in imeli v par minutah na voljo kar dve najstrožji kazni. Prvo so realizirali, drugič pa je vratar Grimaz strel mojstrsko ubranil. Proti koncu prvega polčasa je Adam Pahor rezultat zaokrožil z natančnim strelom zunaj kazenskega prostora. V drugem polčasu so se plavo-beli urejeno branili. Denis Cotič je v protinapadu vratarja neizprosno prelisičil in postavil končni 1:4. To je bil njegov prvi gol v karieri. Jutri bo na sporedu v Sovodnjah tekma proti Turriacu. Vrstni red: Cervignano, Chio-pris in Leon Bianco 6, Mossa in Mo-raro 4, Sovodnje, Pieris in Staranza-no 3, Turriaco 2, Porpet in Villesse 1, Domio, Fincantieri in Fossalon 0. DISCIPLINSKI UKREPI Monteju 3 krogi, kaznovana dva trenerja Nogometaš Vesne Marino Monte bo tri kroge diskvalificiran. Tako je določila disciplinska komisija deželne nogometne lige, ki je več kazni dodelila v prvi amaterski ligi. Sovodenjci bodo v naslednjem krogu igrali brez trenerja, saj je bil Claudio Savi izključen do petka, 24. oktobra, klub pa je dobil globo v višini 100 evrov. Disciplinska komisija je za en krog diskvalificirala še Borisa Portellija (So-vodnje) in Diega Krevatina (Primorec). Ob trenerju Sovodenj Saviju bo prav tako do petka 24. oktobra diskvalificiran tudi trener Juventininih deželnih mladincev Luigi Curato. košarka - Državno prvenstvo U17 Jadran ZKB prestal prvi zrelostni izpit 22 Sobota, 18. oktobra 2008 ŠPORT / ODBOJKA - V moški deželni C-ligi bodo nastopile štiri naše ekipe Sloga Tabor lahko meri visoko Mnogi goriški derbiji za obstanek Soča, Olympia in Val bodo se bodo v medsebojnih obračunih skušali izogibati dnu lestvice Jutri bo na sporedu prvi krog moške odbojkarske C lige, v kateri imamo letos kar štiri predstavnike. Z izjemo Našega prapora bodo v njej igrale ekipe vseh slovenskih društev, ki se ukvarjajo z moško odbojko. To so Sloga Tabor Televita, Olympia Tmedia, Val Imsa in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Liga bo tudi zaradi tega letos še posebno zanimiva, saj bo na sporedu res ogromno derbijev, ki bi lahko bili še posebno za goriške ekipe tudi odločilni. Vse tri goriške ekipe bodo imele v svojih vrstah veliko mladih in še neizkušenih igralcev in se bodo tako verjetno potegovale za obstanek v ligi (če jim ne bodo večkrat priskočili na pomoč starejši igralci), zmage na derbi-jih pa bodo imele tako dvojni pomen. Slo-gaši pa imajo letos dobre možnosti, da se uvrstijo v play-off za napredovanje. V play-off se bodo tudi letos uvrstile štiri najboljše ekipe, novost pa zadeva število izpadov iz lige. Potem ko je Deželna odbojkarska zveza število ekip povečala na 14 (in imela zaradi tega precej težav, saj se je marsikatera ekipa odpovedala igranju v C ligi), se je povečalo tudi število izpadov. Ti bodo letos trije, tako da si bo potrebno zagotoviti za obstanek kar precej točk. Za tiste, ki se bodo borili proti izpadu, pa predstavlja pozitivno novico to, da bosta deželna predstavnika v B2 ligi letos verjetno med boljšimi, tako da bo verjetno zaradi tega ena ekipa nato ponovno vključena v najvišjo deželno ligo. Med poletjem je ogromno igralcev prestopilo v druge klube, tako da bo verjetno potrebno počakati nekaj krogov, da bomo imeli bolj jasno sliko o tem, koliko bodo letos konkurenčne posamezne ekipe. Večjih presenečenj pa pri boju za najvišja mesta verjetno ne bo, tako da se bodo za play-off potegovale ekipe, ki so že vrsto let na vrhu deželne odbojke. Za obstanek v ligi pa se bodo verjetno v glavnem potegovali novinci. Spored 1. kroga: Basiliano - Olympia Tmedia, Prata - San Giovanni, Ferro Alluminioll - Pozzo, Val Imsa - Buia, Porcia - Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje, Sloga Tabor Televita - Rigutti, San Vito - Cus. (T.G.) SLOGA TABOR Lani dobri, letos še okrepljeni Po lanskem zelo uspešnem prvenstvu bo verjetno tudi letos med našimi ekipami najboljša Sloga Tabor Televita, ki se je letos še okrepila, tako da bo imel lahko potrjeni trener Edi Bosich več manevrskega prostora, precej boljši kot lani pa bo tudi napad. To bo lahko letos, ko bo prvenstvo spet daljše (po nekaj letih bo v najvišji deželni ligi igralo 14 ekip), še kako koristno. Spremembe v igralskem kadru: Ekipi so se pridružili tolkač Andrea Va-tovac, ki je lani igral z Bibionejem v B2 ligi, in izkušeni podajalec Igor Strain ter center Marko Strain (oba lani v D ligi). V Slogine vrste se vrača še tolkač Tibor Drasič, ki lani ni igral, prej pa je nekaj let nastopal v pokrajinskih prvenstvih. Po potrebi bi lahko ekipi priskočil na pomoč še David Jercog, ki je sicer pomožni trener. Povprečna višina: 187,3 cm Povprečna starost: 26,3 let Plus: Ekipa je homogena in za vse vloge je na razpolago tudi dobra zamenjava, tako da bo letos manj težav, če kdo ne bo v formi in če bo kdo zbolel ali se poškodoval. Minus: Trener Bosich nam je, sicer v smehu, zaupal, da bi lahko bilo večje število igralcev tudi problem. Lani pri sestavi postave in menjavah ni imel veliko izbire, letos pa bo imel več manevrskega prostora in se bo lahko kdaj pa kdaj tudi zmotil. Kapetan: Matevž Peterlin Trenerjeva napoved: »Glede na to, da je ekipa letos boljša kot lani, ne smemo doseči slabših rezultatov. Zato je cilj osvojitev vsaj šestega mesta, upam pa, da nam bo uspelo lansko uvrstitev izboljšati.« Naša napoved: uvrstitev v playoff. Ostale slovenske ekipe: »Vala in Soče letos še nisem videl igrati, tako da ne vem, kaj lahko v prvenstvu dosežeta. Olympia pa je na pokalni tekmi proti nam igrala dokaj dobro, tako da mislim, da se lahko v C ligi dobro odreže.« Favoriti: Glavni favorit bi moral biti letos okrepljeni San Giovanni, nevaren bo tudi Ferro Alluminio, če bodo zanj igrali vsi starejši odbojkarji, Il Poz-zo, za katerega bi morala igrati večina lanskih odbojkarjev Faedisa (lani na 4. mestu), Buia ter Prata. (T.G.) SOČA Koliko bodo lahko računali na Že tretje leto zapored bo v najvišji deželni ligi igrala Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Tudi tokrat bodo Sočani nastopili z mešano postavo starejših in mlajših odbojkarjev, trener pa bo že četrtič zapored Lucio Bat-tisti. Lanski starejši igralci so potrdili, da bodo tudi letos pomagali mlajšim soigralcem v zahtevnem prvenstvu, trener Battisti pa ne bo mogel vedno računati nanje. Tako že v prvem krogu, ko se bo Soča v gosteh pomerila z novincem Porcio, ne bo Simona Černica, po vsej verjetnosti pa niti Brainija, Testena in Va-lentinčiča. Spremembe v igralskem kadru: V primerjavi z lansko sezono v ekipi ni več Mateja Koširja, tako da bo vlogo libera prevzel Matej Juren, razen če se ne bo v naslednjih dneh ekipi pridružil še kak igralec. Delni novinci so Martin De-vetak, Saša Butkovič in David Škorjanc, ki so lani v tem prvenstvu nastopili le nekajkrat. Povprečna višina: 187,1 cm Povprečna starost: 24,7 let (na večini tekem pa bo verjetno precej nižja) Plus: Igralci so zelo borbeni in bodo kljub morebitnim težavam vedno dali vse od sebe. Minus: V ekipi je veliko mladih in neizkušenih igralcev, zaradi česar bo verjetno igra zelo nihajoča. Kapetan: Daniele Braini Trenerjeva napoved: »Ker ne vemo, koliko bomo lahko zaradi njihovih službenih obveznosti in poškodb res računali na starejše odbojkarje, je naš edini cilj obstanek v ligi. Upajmo, da nam bo to uspelo. Sicer bo pa že po nekaj krogih jasno, če bomo lahko brez težav dosegli obstanek v ligi ali če se bomo morali zanj pošteno potruditi.« Naša napoved: V popolni postavi bi se lahko Soča potegovala za sredino lestvice, če bodo v glavnem igrali mlajši, pa se bo borila za obstanek. Ostale slovenske ekipe: »Val in Olympia sta imela pri sestavi ekipe precej težav in sta svoji ekipi pomladila, tako da bomo šele med prvenstvom ugotovili, kaj lahko dosežeta. Slogaši pa so letos še boljši kot lani, tako da mislim, da lahko ciljajo na najvišja mesta.« Favoriti: Sloga, San Giovanni, Ferro Alluminio (če bo nastopil s svojimi najboljšimi igralci) in mogoče Prata. (T.G.) Val - Olympia bo eden od tolikih letošnjih goriških derbijev bumbaca OLYMPIA Skoraj vsi igralci so • ■ v • neizkušeni Po lanskem nekoliko nepričakovanem napredovanju v C ligo so pri goriški Olympii iskali okrepitve, a se niso dogovorili z nobenim novim izkušenim igralcem, tako da se bodo v zahtevno prvenstvo podali z močno pomlajeno ekipo. Tako kot zadnji dve sezoni bo prvo ekipo še vedno vodil Claudio Conz. Spremembe v igralskem kadru: Ekipo so zapustili Jurij Hlede, Damjan Dor-nik, Gregor Sfiligoj, Mauro Maraž, Aljoša Devetak, Davide Caregari. Vanjo pa so pri Olympii vključili nekaj odbojkarjev, ki so sicer perspektivni, a so doslej redno igrali le v mladinskih kategorijah (Brotto, Capparelli, Caprara, Komjanc), poleg njih pa sta se ekipi pridružila še Diego Polesel in Peter Špa-capan, ki pa zaradi službenih obveznosti še ne ve, če bo ostal v Gorici. Pod vprašajem je pravzaprav tudi Tadej Lango, ki bi rad zamenjal klub in se preizkusil v B2 ligi v Ca-tanzaru, društvi pa se za njegov prestop še nista dogovorili. Povprečna višina: 184,2 cm Povprečna starost: 21,4 let Plus: Ekipa ima dobrega in izkušenega podajalca, poleg tega pa lahko med prvenstvom še veliko napreduje. Minus: Skoraj vsi igralci so zelo neizkušeni. V primerjavi z lansko sezono, ko je igrala ligo nižje, je ekipa slabša, medtem ko se ponavadi ekipe, ki napredujejo, okrepijo. Kapetan: Filip Hlede Trenerjeva napoved: »Zavedamo se, da naša naloga ne bo lahka. Upam, da se bo od starejših igralcev vrnil vsaj Jurij Hle-de, ki bi lahko bil zanesljiv libero, in da ne bomo izgubili še Langa in Špacapana. Če bodo vsi trije na razpolago, bi moralo biti vsaj nekaj ekip, ki so v našem dometu. Kakorkoli že, pa bomo skušali iztržiti čim več. Sicer bo pa prvenstvo tudi v najslabšem primeru koristno, saj bodo domači mladi odbojkarji gotovo še dodatno napredovali.« Naša napoved: Brez okrepitev in v primeru dodatnih odpovedi bo ekipa težko dosegla obstanek. Ostale slovenske ekipe: »Sloga se je v primerjavi z lansko sezono okrepila. Va-tovac je odličen korektor in bo lahko na marsikateri tekmi odločilen. Tudi ostale vloge pa imajo slogaši dobro pokrite, tako da so gotovo med boljšimi v ligi. Valovci bi se morali z nami boriti za obstanek, Soča pa sodi v popolni postavi na sredino lestvice.« Favoriti: Sloga, San Giovanni, Prata, ki si močno želi napredovanja, in Buia. VAL Za obstanek se bo treba potruditi Pri Valu Imsa začenjajo v letošnji sezoni nov ciklus, saj so se odločili, da bodo več pozornosti namenili mladinskemu sektorju. Sestava izredno kompetitivne ekipe v C ligi zato ni prišla v poštev in klub je zapustilo več lanskih igralcev. Kljub velikim težavam je Valu na koncu vendarle uspelo sestaviti ekipo za C ligo, čeprav bi letos raje nastopili v D ligi, vlogo trenerja pa bo prvič prevzel dolgoletni pomožni trener in »scoutman« Robert Makuc. Spremembe v igralskem kadru: V ekipi ni več Ombrata, Lavrenčiča, Pan-tica, Berzacole in Lo Iacona, tako da so pri Valu ekipo dopolnili z nekaterimi mlajšimi odbojkarji, na pomoč pa bo, če bo to potrebno, priskočil tudi Danjel Ra-detič. V ekipi bosta letos tudi podajalec Aljoša Devetak, ki je lani igral z Olym-pio, in Slobodan Marget, ki je bil pri trži-škem Fincantieriju. Povprečna višina:185,7 Povprečna starost:26 let (na večini tekem bo povprečna starost nižja) Plus: Ekipa je zelo povezana in vsi igralci se odlično razumejo. Minus: Letos bodo morali mlajši igralci prevzeti večje odgovornosti, kar se bo lahko v igri poznalo, saj so še neizkušeni. Kapetan: Ko bo na tekmi, bo to Igor Florenin, sicer pa Aljoša Devetak. Trenerjeva napoved: »Na papirju nas je v ekipi res precej (čakajo tudi, da jim Soča izda izpisnico za Gregorja Nanuta), nekateri starejši odbojkarji, kot sta na primer Radetič in Florenin, pa nam bodo priskočili na pomoč, le če bo to potrebno. Zato se bomo morali pošteno potruditi, če bomo hoteli doseči obstanek v ligi. Na srečo se nam je pridružil še Marget, ki predstavlja za nas pomembno okrepitev.« Naša napoved: Tako kot Olympia in Soča se bo tudi Val boril za obstanek. Ostale slovenske ekipe: »Sloga je gotovo med boljšimi v ligi in bi se lahko tudi uvrstila v play-off. Olympia in Soča bosta verjetno tako kot mi morali igrati v glavnem z mlajšimi in neizkušenimi od-bojkarji, tako da se bomo vse tri goriške ekipe borile za obstanek.« Favoriti: Med boljšimi bi morali biti Sloga, San Giovanni in Il Pozzo, ki se je med poletjem združil s Faedisom. Oni bodo po mojem letos zelo nevarni. KOLEDAR Letos kar 12 slovenskih derbijev 25. 10. ob 20.00 Soča ZBDS -Sloga Tabor Televita; 22. 11. ob 20.30 Val Imsa - Sloga Tabor Televita; 29. 11. ob 20.30 Olympia Tmedia - Soča ZBDS; 6. 1. ob 20.30Val Imsa - Olympia Tmedia; 10. 1. ob 20.30 Olympia Tmedia - Sloga Tabor Televita; 24. 1. ob 20.00 Soča ZBDS - Val Imsa; 14. 2. ob 20.30 Sloga Tabor Televita - Soča ZBDS; 14. 3. ob 20.30 Sloga Tabor Televita - Val Imsa; 21. 3. ob 20.00 Soča ZBDS - Olympia Tmedia; 18. 4. ob 20.30 Olympia Tmedia - Val Imsa; 25. 4. ob 20.30 Sloga Tabor Televita -Olympia Tmedia, 9. 5. ob 20.30 Val Imsa - Soča ZBDS. Sloga Tabor Televita DRASIČ Tibor 1979 186 T KANTE Vasilij 1988 196 T PETERLIN Matevž 1980 187 T PRIVILEGGI Nicholas 1984 181 L RIOLINO Danilo 1973 188 T SLAVEC Danjel 1987 193 C SORGO Daniele 1982 190 C STRAIN Igor 1972 178 P STRAIN Marko 1989 189 C VATOVAC Andrea 1982 195 T VELJAK Igor 1976 180 T VELJAK Vanja 1988 184 P Trener: BOSICH Edi Pomožni trener: JERCOG David Soča Zadružna Banka Doberdob Sovodnje BRAINI Daniele 1965 187 C BUTKOVIČ Saša 1991 186 C ČERNIC Ivan 1988 200 C ČERNIC Jan 1990 176 P ČERNIC Marko 1980 186 T ČERNIC Simon 1978 186 T ČEVDEK Mitja 1975 187 T DEVETAK Martin 1990 195 C DEVETAK Robert 1992 176 P JUREN Matej 1991 186 T/L ŠKORJANC David 1988 193 T TESTEN Gregor 1977 188 T VALENTINČIČ Igor 1978 186 T Trener: BATTISTI Lucio Olympia Tmedia BERNETIČ Rok 1985 198 T BROTTO Luca 1991 178 P CAPPARELLI Davide 1993 181 T CAPRARA Edoardo 1992 186 C FAGANEL Danjel 1982 186 T HLEDE Filip 1982 173 P KOMJANC Matija 1993 186 T LANGO Tadej 1989 183 T MANIA' Gianni 1975 192 C POLESEL Diego 1982 176 L ŠPACAPAN Peter 1984 196 C TERČIČ Luka 1991 175 T Trener: CONZ Claudio Val Imsa BRISCO Gregor 1979 176 T CORAZZA Andrea 1989 197 C CORVA David 1984 176 P DEVETAK Aljoša 1975 181 P FAGANEL Stefano 1984 184 T FLORENIN Igor 1975 192 T GRUSOVIN Marco 1984 182 T MARGET Slobodan 1978 192 T MASI Francesco 1984 193 T MUCCI David 1979 190 C NANUT Danjel 1984 185 C PLESNIČAR Simon 1987 173 L POVSIČ Peter 1984 180 T RADETIČ Danjel 1977 193 T SANZIN David 1987 192 C Trener: MAKUC Robert / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. oktobra 2008 23 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Pesem mladih 2008: OPZ OŠ Albin Bubnič - Milje Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.20 18.50, 1.05 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 22.55 Dnevnik 21.05 Nan.: Terapia d'urgenza (i. E. Rocc- hetti, C. Bocci) 23.00 Aktualno: Punto di vista 23.05 Proza: Nord & Sud ^ Rai Tre Rete 4 15.00 16.00 18.40 18.55 20.20 21.10 23.25 tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Nick mano fredda (dram., ZDA, '67, r. S. Rosenberg, i. P. Newman) 21.10 Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nad.: Tempesta d'amore Film: Colpevole d'omicidio (triler, ZDA, '02, r. M.C. Jones, i. R. De Ni-ro) 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15, 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 22.55 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo Piano 23.45 Aktualno: Pianeta Files 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Dok.: Vado a vivere da solo Nan.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Paperissima - Errori in tv Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) Dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.. Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI: Miami (i. Emily Procter) 22.10 Nan.: Life 23.05 Nan.: Dexter 0.10 Nan.: Six Feet Under ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 12.45 Info. oddaja: La provincia ti informa 13.15 Il Rossetti 13.55 Inf. odd.: ...Tutti i gusti 14.30 Inf. odd.: A casa del musicista 14.50 Inf. odd.: Volley time 15.15 Dokumentarec o naravi 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Inf, odd.: Musa Tv 20.15 Snaidero passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: TriesteLoveJazz 23.35 Lavoro donna 23.55 Film: Crime d'amour (tril., '98, r. M. Bunio, i. L. Favoli) LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.55 0.55 w La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Due minuti in un libro Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Ercole l'invincibile (mit., It., '65, r. A. Mancori, i. D. Vadis) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Le invasioni barbariche Šport: Victory Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan.: Trojčice 9.35 Ris.nan: Hotel obmorček 9.45 Kratki film: Kaj vidim? 10.00 Enajsta šola 10.35 Štafeta mladosti 11.30 Osmi dan (pon.) 12.00 City folk 12.20 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Duhovni utrip 13.40 Nad.: Komisar Rex 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka 16.00 Iz popotne torbe 16.10 Nad.: Čarodejev vajenec 16.45 Slike iz Sečuana: Sajenje riža 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Tv pogled 17.45 Dok. Nan.: Časi, ko so Evropi vladali Mavri 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Kratki film: Miha Mlaker 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Polnočni klub (t Slovenija 2 9.30, 2.35 Zabavni infokanal Infokanal 11.00 Otr. infokanal Tv prodaja Glasnik Pisave (pon.) Evropski magazin Črno-beli časi Šport špas 50 let Tv Hum. nad.: Bram in Alice Primorski mozaik Študentska Mostovi - Hidak Migaj raje z nami! Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana: Marjan Richter Dok. serija: Stari Rim Hum. nan.: Statisti Film: Odštevanje na nimitzu Film: Finistere - Na koncu sveta 6.30 7.00 8.00 9.00 12.45 13.00 13.35 14.05 14.20 14.45 15.10 16.00 16.35 17.00 17.30 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.55 21.55 23.30 Koper 15.00 23.30 Športna oddaja 15.30 Film: Volkovi prihajajo (Fr, '70, r. J. Ertaud, i. P. le Person) 17.00 Vas tedna 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne novice 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Glasb. oddaja: Metalcamp 2008 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.10 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Košarka: NLB Magazin 0.05 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Miš Maš (pon.) 18.45 Kmetijska oddaja 19.45 Kulturni utrinek 19.55 22.00 Epp 20.00 23.05 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja (pon.) 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.00 Sodobna umetnost 22.05 Vedeževanje 23.10 Dnevnik in vremenska napoved 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend, sledi Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Na-povednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.10 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Svetovni dan duševnega zdravja; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchiera-dio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in po- morščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.05 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 17. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla vremenska slika A Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1 15/24 ' „ 9 D Danes bo naša dežela pod vplivom zmerne atlantske fronte, potem pa bodo pritekali bolj suhi in hladnejši severni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 18.17 Dolžina dneva 10.55 r LUNINE MENE ® Luna vzide ob 19.27 in zatone ob 10.54 A Hladna fronta bo dopoldne prešla Slovenijo. Nad severnim Jadranom bo prehodno nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje bo od severovzhoda dotekal občutno hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Danes bo splošna vremenska obremenitev slabela in do večera povsod ponehala, okrepljeni bodo ostali le nekateri bolezenski znaki. zrak. MORJE Morje mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.17 najnižje -24 cm, ob 11.31 najvišje 51 cm, ob 18.12 najnižje -52 cm, ob 24.37 najvišje 19 cm. Jutri: ob 5.40 najnižje -12 cm, ob 11.54 najvišje 41 cm, ob 18.53 najnižje -43 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m .............6 2000 m............0 1000 m............3 2500 m ...........-1 1500 m............1 2864 m ...........-1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 9/11 TOLMEČ O 3/14 TRBIŽ O 2/13 o 8/6 KRANJSKA G. VIDEM O 9/18 O PORDENON 1D/17 ČEDAD O 1D/7 12/18 CELOVEC O 10/10 o TRŽIČ 11/8 O KRANJ O 10/10 S. GRADEC CELJE 11/9 O MARIBOR o 10/9 PTUJ O M. SOBOTA O 9/11 öl O N. GORICA I 16/14 O ' LJUBLJANA 12/8 N. MESTO 13/7 O 12/7 TRST 14/19 PORTOROŽ O 17/14 UMAG OPATIJA PAZIN O š R m KOČEVJE O j ČRNOMELJ ZAGREB 14/1D O REKA 18/15 ^NAPOVED ZA DANES V prvem delu dopoldneva bo še oblačno s plohami, zlasti v Julijski krajini, kjer bodo padavine dlje vztrajale, nato pa iz visoke Karnije pričakujemo izboljšanje z delnimi razjasnitvami. Sredi dneva bo ob morju začela pihati zmerna do močna burja. Dopoldne bo oblačno in deževno. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine med 1000 in 1300 metrov. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Popoldne bo dež ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 7, najvišje dnevne od 8 do 15 stopinj C. O GRADEC D/13 POREČ VATIKAN - Pričevanje režiserja Pawela Pitera Sinoči predpremiera filma o Janezu Pavlu II. VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je sinoči v Vatikanu gostil predpre-mierno predvajanje filma o svojem predhodniku, papežu Janezu Pavlu II. Nad ustvarjanjem filma je bdel poljski režiser Pawel Pitera, zgodba pa temelji na spominih dolgoletnega papeževega osebnega tajnika Stanislawa Dzi-wisza. "Film bo zagotovil, da Janeza Pavla II. ne bomo pozabili," je Dziwisz povedal na sredini novinarski konferenci in dodal, da mu je bil Karol Woj-tyla "kot oče". V filmu so zbrani tako dokumentarni material kot tudi odigrani prizori iz zasebnega življenja nekdanjega papeža, kot se jih spominja kardinal Dziwisz. Slednji je papežu Wojtyli ob strani stal skoraj 40 let, tudi pred letom 1978, ko je bil izbran za papeža. Dziwisz je sicer že lani izdal knjigo z naslovom Življenje s Karlom, ki je bila prevedena v več deset svetovnih jezikov, tudi slovenščino. Samo na Wojtylovem rodnem Poljskem so Janez Pavel II. prodali več kot milijon izvodov omenjene knjige. Med snemanjem filma, ki je nastajal v koprodukciji Vatikana, je na režiserskem stolčku sedel poljski režiser Pawel Pitera, vlogo pripovedovalca pa je odigral britanski igralec Michael York, ki je med drugim doslej igral v filmih Kabaret in Jezus iz Nazareta. Film so posneli tako v Vatikanu kot tudi v rojstnih Wadowicah na Poljskem in v Krakovu, kjer je Wojtyla služboval kot nadškof. Gre za uro in pol trajajočo zgodbo, med snemanjem katere je Vatikan prvič za svoje zidove spustil tuje kamere in holly-woodske igralce. Predpremierno so film, ki nosi naslov Pričevanje, predvajali sinoči v Vatikanu, ki prav je prav včeraj obhajal tudi 30. obletnico izvolitve Wojty-le za papeža. Film, ki je posnet v poljski, italijanski in angleški različici, so včeraj predvajali tudi na Poljskem, urnik predvajanja drugje po svetu pa še ni znan. (STA) Z D A - D. Trump Busha bi bilo treba odpoklicati WASHINGTON - Nepremičninski magnat in nepopustljivi republikanec Donald Trump je v pogovoru za CNN v sredo ocenil, da je ameriški predsednik George Bush ZDA zapeljal v vojno z Irakom, zaradi česar bi ga morali leta 2006, ko so večino v kongresu prevzeli demokrati, odpoklicati. Trump je prepričan, da je Bush ZDA z lažmi zvabil v vojno, kar je veliko hujše od ljubimkanja s pripravnico v Beli hiši, zaradi česar so skušali leta 1999 odpoklicati Billa Clintona: "Lagal je. Z lažmi nas je spravil v vojno. Poglejte, v kakšne težave je zaradi nečesa povsem nepomembnega zašel Bill Clinton. In njega so skušali odpo-klicati, kar je popolni nesmisel." "Presenečen sem, da ni naredila več glede Busha in preganjanja Busha," je v pogovoru za CNN še ocenil 62-letni Trump, pri tem pa mislil na demokratsko predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi. (STA) NEMČIJA - Anketa revije TV Guide Sean Connery še vedno najboljši interpret Bonda Sean Connery v mlajših letih ZDA - Nekdanja prva dama Nancy Reagan si je zlomila medenico LOS ANGELES - Vdova pokojnega ameriškega predsednika Ronal-da Reagana, Nancy Reagan je minuli teden na svojem domu padla in se nato v ponedeljek odločila obiskati zdravnika. Na kliničnem centru univerze v Kaliforniji, ki nosi ime prav po njenem soprogu, so ugotovili, da ima zlomljeno medenico, je povedala njena tiskovna predstavnica Joanne Drake. Kot je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še pojasnila Dra-keova, je 87-letnica očitno vstala sredi noči in padla potem, ko si je zvila nogo. Operacija ne bo potrebna, ne- kdanja ameriška prva dama pa je dobro razpoložena. Ne ve se še, kako dolgo bo ostala v bolnišnici, je še dodala Drakeova. Nekdanja igralka je sicer po podobnem padcu tri dni v bolnišnici preživela že februarja. Ronald Reagan je bil na čelu ZDA med letoma 1981 in 1989. Leta 1994 je prišlo na dan, da ima Alzhei-merjevo bolezen. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, si je njegova soproga takrat prizadevala za zaščito svojega soproga pred javnostjo in postala glasna borka za raziskave te bolezni. Reagan je po dolgoletni bitki z boleznijo umrl leta 2004. (STA) HAMBURG - Sean Connery je najboljši interpret Jamesa Bonda v celotni zgodovini tega filmskega junaka. To je pokazala anketa nemške revije TV Guide. Anketiranci so škotskega igralca in nekdanjega Bonda Conneryja prepričljivo postavili na prvo mesto, zanj je glasovalo 54 odstotkov vprašanih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sledijo Roger Moore z 21 odstotki, Pierce Brosnan s 15 odstotki in Daniel Craig z osmimi odstotki glasov. Za aktualnega tajnega agenta 007 Craiga pa še obstaja upanje, da se bo povzpel na lestvici priljubljenih Bon-dov, saj so mu anketiranci v starostni skupini od 14 do 29 let namenili 17 odstotkov glasov. V kinih, tudi v Sloveniji, bodo 6. novembra sicer začeli vrteti novo delo v nizu filmov z junakom Jamesom Bondom, Kvantum sočutja (Quantum of Solace). Po filmu Casino Royale je v zgodbi o Bondovih dogodivščinah tajnega agenta tokrat drugič zaigral Daniel Craig. (STA)