Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto X, St. 279 Liubliana. četrtek 28 novembra 1929 Cena 2 Din Naročmoa jnaia mesečno 25 Din, a inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Liubliana. Kaaftjeva obča 5. Telefon štev. 3122. 3123. 3124. 3125 a 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 440. Celie: Kocenova al. 2. Telefon §tev. 190. Rokopisa se ne vračajo. • Oglasa po tarifo. Upravni 4t»o: LiotoUana. Prešernova ai 54. Telefoo tt 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. hseratnl oddelek: UubOana. Prešernova ulica 4. retefoa §t- 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 Teietoo St 455 Podružnica Celie: Kocenova ulica it. 2. Telefon St 190 Računi prt pošt dek zavodih. LJoblJana St. lt-842; Praha čisto 78.180; Wie« Nr. 105.241 Liubliana, 27. novembra. Novice iz notranje politiki sovjetske Rusue so postale v toku zadnjega iew neprimerno obilnejše. nego poprej. Ali hkrati so vedno boij presenečale do svoji vsebini in presenečajo v poslednji dobi še prav posebno. Ako jim svetovni tisk ne posveča primerne pažme in jih ne glosira s kritičnimi Komentarju prihaia le odtod, ker svet tako rekoč izgubil orijentacijo v ruskih notranjih zadevah. Ravno v toku poslednjega leta pa se ne dado utajiti znaki, ki pričajo, da razvoj ruskega notrd.uiega stanja kijub dvanajsti obletnici oktoberskega prevrata še ni dosegel one stopnje, ki bi zagotavljala končno konsolidacijo ter saracijo. marveč kiže prav nasprotno znamenja slabšanja in napredujoče de-strukcije. Skrbno se varujemo pri tem, da ne sestavljamo svojih zaključkov aa osnovi poročil senzacije željnih poročevalcev »z obmejnih postaj«, niti pronon-siranih nasprotnikov sovjetskega režima, marveč r,am je prilika,^ da vidimo neugodno bilanco bjijševissega dela na razmik objektivnih laktih ter pojavih. V prvi polovici letošnjega leta je bila sovjetska vlada prisiljena vpeljati karte za kruh in nekatera druga najpotrebnejša živila, odnosno potrebščine. Marsikdo se je čudil tej uredbi, ki je pač vsakomur v najslabšem spominu iz strašnih časov velike svetovne vojne. Sovjetske oblasti so označevaie svoje izredne ukrepe kot začasne, nova žetev bo zopet omogoči;1 a normalno tunik-cijoniiranije prehrane, tako so se glasili oficijekli komentarji. Žetev v sovjetski Rusiji ni bila slaba. Vendar se je moglo brezhibno zalaganje mest z živili zagotoviti le na ta način, da so se s silo pobirali poljedelski proizvodi po kmetih. Po vaseh so sicer le neradi oddajali svoje pridelke; notranja trgovina namreč dotlej ni bila sposobna, da bi uredila normalno zamenjavanje kmetijskih in industrijskih proizvodov, zakaj kmetje so se rajši obračali na zasebne trgovce nego na državne trgovske zavode, pa še na te le v nezadostni meri. Na kmetih se po pravici vseviprek čuje pritožba, da imajo poljedelski pridelki prenizko ceno v primeri z industrijskimi produkti, ki so vrh tega na razpolago tudi v premajhni izbiri in ne vedno v zadovoljivi kvaliteti. Ali oblasti so nastopile radikakio pot. Zatrle so popolnoma privatno trgovino, usmerile svojo vaško politiko zoper trdnejše kmete in pričele pobirati po vaseh pridelke v toliki meri. da je. kakor se trdi iz oficijelnih virov, prehrana mest zagotovljena. Navidezno bi bil tedaj problem rešen in odpor kmečkega prebivalstva strt popolnoma. Toda za kako ceno se je dosegel ta uspeh, kažejo vesti o novih zarotah ki upori« zoper sovjetske funkcijonarje po deželi. Res so te rn slične vesti včasi morda pretirane, toda razni drugi pojavi, ki iih tudi sovjetske oblasti ne zanikajo. so še boljši dokaz, kako veliko nezadovoljstvo vlada po kmetih. Oni kmetje, katerih predniki so se pred davnimi leti priselili v Rusijo, so se pričeli zopet izseljevati. Predvsem so $e nemški kolonisti pričeli vračati: Drvi izseljenci so se že pojavili v Nemčiji, novi transporti se borijo s sovjetskimi pblastvi za dovoljenje izselitve. Zadnje "vesti pravijo, da se tudi desettisoči grških kolonistov pripravljajo na odhod. Ti dogodki povedo dovoli. Rus>k; kmetje si ne morejo pomagati in se pač morajo udati v svojo usodo, drugorod-tni kmetje so se spomnili svoje prvotne domovine in iščejo v njej pomoči. Močno se ie morala omajati vera v cspeh komunistične obnove. _da je bilo potrebno tako radikalno č;scenje bob-ševiških vrst. kakor ga je izvedel v toku zadniega leta Stakn. Na neštetih mestih prihaiaio organi boksevisKe policije na sled tajn-im oooziciionalmm celicam. zarotam in sabotažnim aktom, v neštetih primerih so postavili osumljence pred sodišča ter iih Obsodili m justificirati. Sodni procesi so se znova postavili v izredne oblike, kakor v dobi naihujše revolucije. Saj je morala celo druga mternaciionala vložiti 0*0-test proti tem justifikacijam v množicah. česar gotovo ne bi storila. ano bi ne imela zanesljivih podatkov. Afera z Besedovskim priča, da je de-fetizem posegel tudi v diplomatska zastopstva, saj te vrste pojavi niso omejeni na Pariz, marveč so se dogodin tudi v Berlinu, v Varšava in še marsikje. Kljub vsemu vztraja Stalin v radikalni smeri in zadnje vesti pravijo, da so vodje desničarske opozicije kapitulirali. Ali jasno je. da pri kapitulaciji ni bilo merodaino objektivno soozna-nje. niti svoboden prevdarek. marveč da vse diktira železna sila Stalinovega režima. Vse zmore Stalinov režim, ali prirodnega razvoja vendarle ne more predrugačiti. Kriza sovjetskega režima traja dalje. Babic in Pospišil pobegnila na Reko Morilca sta se najprej skrivala v okolici Zagreba, nato pa pobegnila preko Sušaka na Reko Sušak, 27. novembra, M. V četrtek 21. t. m. sta okoli 12.30 pobegnila preko mosta s Sušaka na Reko dva moška. o katerih je bilo po opisu in naših izvidih ugotovljeno, da sta bila Babic in Pospišil, za katerima je zagrebška policija razipisala tiralico z nagrado za izsleditev, ker sta ubila v Zagrebu dva policijska agenta in bila tudi udeležena pri umoru pokojnega Tonija Schiegla. Po overovljenih dejstvih je njun beg do Sušaka in s Sušaka na Reko potekel takole: Po umoru policijskih agentov sta se dalje časa skrivala na domu bližnjega Babičevega sorodnika v selu Hrašče v bližini Zagreba. Ker jima ie policija prišla na sled, sta se odločila, da pobeg- neta proti Sušaku. oziroma italijanski meji. Babičev sorodnik, pri katerem sta se skrivala, je pristal na to, da ju z vozom odpelje do neke železniške postaje med Zagrebom in Karlovcem. S pobarvanimi lasmi in preoblečena v seljaško obleko, sta begunca 20. t m. krenila na pot z vlakom, ki odhaja iz Zagreba o polnoči ter prihaja zjutraj na Sušak. S seboj sta imela revolverje, da bi jih uporabila v slučaju, ako bi iu policijske oblasti skušale na železnici aretirati. Preden sta 21. t. m. zjutraj dospela na Sušak. sta na neki železniški postaji izstopila iz vlaka. Begunca sta uporabila trenutek, ko ie bil največji promet ter sta istega dne ob 12.30 pobegnila s Sušaka na Reko. V Bolgariji manifestirajo za revizijo mirovne pogodbe Demonstracijska zborovanja v Soflfi na obletnico podpisa neuillysške mirovne pogodbe Prof. Genov je poudarjal »nepravičnost« neuillyjske pogodbe, češ. da je ta pogodba najbolj nasilmiška. Dejal je, da ni mogoče plačevati reparacij, da bi se s temi reparacijami oboroževali zmagovalci. Zahteval je izvršitev obvez nasproti manjšinam in postoono in mirno revizijo mirovne pogodbe. Hvalil je Madžarsko, češ, da je ona bila prva, ki ie dvignila glas tudi proti neuillyjski pogodbi. Sprejeta le bila resolucija, ki ugotavlja, da ie Bolgariia preobremenjena z reparacijami. Potrebna je revizija mirovnih pogodb. Resolucija dalje veli, da ie prišel čas, da se ta revizija izvrši. Zborovanju je prisostvovalo okoli 1000 oseb, največ predstavnikov raznih društev. Razen tega so imeli zborovanje tudi študenti, ki so odpeli več narodnih pesmi. Policija je bila v pripravljenosti. Na ulicah so nosili majhne trobojnice z napiM: »Revizija pogodb, ki nas ubijajo!« »Doli z re- j paracijami!« Na mnogih hišah so vise'e | črne zastave, precej trgovin pa je bilo zaprtih. Sofija, 27. nov. AA. Za današnjo obletnico podpisa ne>ui>llyjske pogodbe je vse-bolgarska zveza »Otec Pajsije« pozvala meščanstvo, da razobesi črne zastave in da zapre obrate od 11. do 12. ure. Več listov je izšlo s črnim robom, n. pr. »Utro« in »Zarja«. Članki so nosvečeni »težkemu dnevu orne obletnice« in si prizadevajo dokazati škodljive posledice, nepravičnost in potrebo revizije te pogodbe. Policija ie prepovedala vse poulične demonstracije. Zato se bo vršila protestna skupščina pa* triotičnih, kulturnih in ostalih društev v vojnem klubu, a dijaki bodo manifestirali v »Svobodnem teatru«. Sofija. 27. novembra AA. V vojnem klubu je bilo danes ob 11. zborovanje patriotskih in drugih organizacij proti neuillyi-ski mirovni pogodbi. Na zborovanju so govorili metropolit Štefan tn prof. Genov in Mišev. Metropolit Štefan ie v svoiem govoru poudarjal, da beba proti neuillyjski mirovni pogodbi in zahteva Po njeni reviziji nista želja, ampak dolžnost in zapoved. Ne more se dopustiti, da bi se narod uničil zato, ker si je želel svobode in uje-dinjenja. Zasedanje nemškega parlamenta Nezadovoljstvo strank s poJjsko -r emškim sporazumom — Priprave za razpravo o Hug enber rfovem »osvobodilnem zakonu« Berlin. 27. novembra d. Na današnji seji nemške zbornice je razpravljal zunanjepolitični odsek o poljsko-nemški pogodbi za likvidacijo spornih vprašanj, ki ga bo vlada predložila zbornici v ratifikacijo skuo-no z Youngovo pogodbo, ker smatra, da je sestaven del programa za likvidacijo posledic svetovne vojne. Seje se je udeležil tudi nemški poslanik v Varšavi, Ulrich Rauscher, ki je pogodbo podpisal. Rauscher je podal v daljšem govoru zbranim poslancem zgodovino pogajanj in poskušal razpršiti pomisleke proti pogodbi, ki se je pojavila v vrstah centroma, socialnih demokratov in v opoziciji. Ti krogi so zelo nezadovoljni z določbami, da bo nemška država povrnila nemškim izseljencem iz Poljske škodo za njihova po Poljakih zaplenjena premoženja, ker sma. trajo, da bo s tem nemški dTžavni proračun preveč obremenjen. Ob zaključku seje je bilo sklenjeno priporočati vladi, nai izposluje pred izvedbo te pogodbe pri Poljakih abolicijo Ulitzo-vega procesa in ustavitev preiskave oroti nemškim skavtskim organizacijam v Gorenji Šleziji kot poljsko kompenzacijo za Zaključna pogajanja za sestavo vlade ČSR Težkoče z razdelitvijo portfeljev - Diference med agrar- ci in socialdemokrati Praga, 27. novembra, h. Danes ves dan do 20. so trajala pogajanja mkiii-strskega predsednika Usiržala s sooijal-nrtmi demokrati zaradi razdelitve portfeljev. Po 20. uri je g. Udržal odpotoval k predsedniku republike v Lany, ne da bi imel pristanek sociialroili demokratov za vsitop v Vlado. Položaj zaradi neipopustliivosti agrarcev in čeških sooijaJrKih demoiknatov še ni razčiščen. Agrarci bodo dodrli najbrž 4 portteUe iin sicer predsedništvo, poljedelstvo, prosveto in narodno obrambo, število socijalno demokratskih portfeljev še ni določeno, narodni socijafsta bi zasedla z dir. Ben-ešem zunanje mnmstrstvo in z dr. Fnankeiem poštno ministrstvo, klerikalci s Šramikom ministrstvo za javna dela in še en resor, ka še mi določen, •narodni demokrati trgovinsko ministrstvo (posl Matoušek) stranka bi dobila 1 portfelj, ki š ' -ločen, isto-taiko nemški socijalmr krati. Nemški agrarci bi prevz nistrstvo za narodno zdravje. Te š.eviJke bi se iz-premeniJe le gvede agrarcev, ki bi even-tue'no odstopili en portfelj soeijalnim demoikraitom. Nemški socijalni demokrati bodo moča® najbrž sprejeti drugo ministrstvo, namreč ministrstvo za prehrano. ki je bilo leta 1926. ukinjeno. Dunaj, 27. novembra, s. Iz Prage poročajo: V novi koncentracijski vladi bodo češki in nemški agrarci, češki klerikalci, češki narodni demokrati, češki obrtnHki, češki socialni demokrati,j če-§ki narodni socialisti in nemški socialni demokrati Stalin postane predsednik sovjetske Rusije? Spokorna izjava voditeljev komunističnih desničarjev izpremembe v svetu ljudskih komisarjev Velike Moskva, 27. novembra s. Sovjetski časopisi objavljajo izjavo voditeljev desničarjev v ruski komunistični stranki, Riko-va, Buharina in Tomskega, v kateri se ti slovesno odrekajo svoii dosedanji orijen-taciji ter javno priznavajo, da smatrajo kot edino umestno in pravilno politiko, ki jo vodi Stalinova grupa. Sočasno s to izjavo objavlja vodstvo kominterne tudi daljši komunike, v katerem sporoča desničarjem, da morajo sedaj po objavi spokorne izjave dokazati tudi z dejstvi, da so se v resnici poboljšali in sprejeli Stalinove smernice, ako računajo še na to, da bodo lahko člani in funkci- onarji komunistične stranke. V zvezi s to kapitulacijo je pričakovati v kratkem velikih izprememb na najvišjih vladnih mestih v Moskvi. Tako bo odložil Rikov predsedstvo sovjetske unije in mesto v svetu ljudskih komisarjev. Kdo bo naslednik Rikova. se še ne ve. nekateri napovedujejo, da bo prevzel to mesto Stalin sam. da na ta način dokumentira svojo vse obvladujočo moč in neomeieno oblast nad svojetsko Rusijo. V poučenih krogih pa zopet smatrajo, da bo prevzel to mesto Stalinov najboljši sodelavec in zaunnik Molodov. na katerega se Stalin popolnoma zanese. Zahvala ministra Brianda Beograd, 27- novembra. AA. Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovid je sprejel od francoskega ministra zunanjih zadev Aristida Brianda brzojavko te-le vsebine: »Francoska vlada je globoko ganjena od fe'av sožalja, ki jih je Vaša ekselenca blagovolila poslati ob smrti Clemenceauja in pošilja jugoslovenski vladi tople izraze svoje naiiskrenejše zahvale«. Oster romanski glas o Bolgariji Budimpešta, 27. novembra. M. Rumunski list »Cuventul« ugotavlja v svoji zadnji številki, da so metode Madžarske prevzeli sedaj tudi Bolgari, ki prav tako protestirajo proti reparacijam. Bolgari izjavljajo, da reparacij ne morejo plačati ter apelirajo na človeštvo sveta. Toda država, ki se je obrnila na civilizirani svet za pomoč, mora pokazati, da je tudi sama civilizirana, kar pa se za Bolgarsko ne more reči. Bolgari so daleč od tega in delajo z vsemi silamj, da bi vzdržali vojno stanje s sosedi, istočasno pa apelirajo na pomoč v imenu miru. Grozeči prihod orkana Pariz, 28. novembra, o. Danes ie slavni astronom abe Moreux brzojavi! iz observatorija v Boursesu da se bliža od Artamtskesa oceana strahovit' orkan, bi bo najbrž zajel Južno angleško in Severno francosko obalo. List »Datfy MaiU piše da je Morem že večkrat s presenetljivo točnostjo napovedal važne vremenske dogodke. Tako je m primer prerokoval vroče po-fetje teta 1SC8 » zaidnšo ostro zimo. nemško spravijivost. Berlin, 26. nov. AA. Listi poročajo, da je Anglija predlagala Nemčiji neposredna pogajanja glede sekvestriranih nemških posestev. Berlin. 27. novembra, d. Na današnjem sestanku šefov strank vladne koalicije, ki 6e je vršila pol ure pred otvoritvijo »Reichs-taga« je bil izdelan skupen odgovor vladnih strank na desničarski predlog za sprejem »osvobodilnega zakona proti Youngovi pogodbi«, ki ga na zelo kratek in jedrnat način odklanja. Ta izjava bo prečitana na jutrišnji seji zbornice. Desničarji se pripravljajo, da bi ob tej priliki sprovocirali vladno izjavo o Youn-govi pogodbi in o zunanji politiki Nemčije. Vlada pa je trdno odločena zavrniti vsak sličen predlog ter vztrajati na tem, da se desničarski predlog po sprejemu »osvobodilnega zakona« brez drugega z glasovanjem zavrne. Po odklonitvi tega predloga bo vlada predložila novi zakon sa varstvo republike, ki bo predmet razprav prihodnjih sej. Proračun za 1. 1930. še ni izdelan ter bo predložen zbornici šele po zaključku II. haa* ške konference. Razplet krize belgijske vlade Braselj, 27. novembra, s. Kralj Albert je danes dopoldne pričel razgovore s parlamentarci. Sprejel je predsednika senata in zbornice Magnetto in Tibbauda, državnega ministra van de Vivere (katoliška flamska ; stranka) in državnega ministra Massona (liberalec). V parlamentarnih krogih menijo, da kralj dva ali tri dni še ne bo poveril nobeni osebi sestave kabineta. Danes ves dan so politične stranke imele svoje konference. Razven socijalnih demokratov, ki vztrajajo pri svojih preišnjih zahtevah, še ni nobena stranka objavila kak načelni sklen in predloer. Bruselj, 27. nov. g. Kakor menijo belgijski ministri, bo najbrž ponovno poverje- i sestava nove vlade bivšemu predsednic ku Jasparju. Domnevajo, da bodo liberalci na seji glavnega odbora stranke, ki se vrši v nedeljo, sprejeli posredovalni predlog glede uvedbe flamščine na univerzi v Gen-tu. S tem bi bila dana možnost, da se ohrani dosedanja koalicija. Prodiranje italijanskega kapitala v Turčijo in Grčijo Rim, 27. novembra. AA. Včeraj }e MmssoMto sprejel trvšega it aR jamske ga finančnega ministra grofa Voipšia, ki se le vrnil s potovanja po Turčiji m Grčiji. Voioi ie poroča« M.ussolmitu o motnosti; gospodarski in trgovskih stikov med Blatijo m Turčijo. Gospodarske študije le imsl gro* Voftpii HaJs v A4emah. Merodajro čiowtijr so se overili o možnosti itaffiiamsfco-grške.ga sodelovanja pri gospodarska pov?di®i Grč.je zSaati pa o možnosti MdToe*efc)br4Mi obr*tw. Prodiranje ruskih čet v Mandžurijo Razbite in demolirane kitajske čete beže v paničnem strahu proti Harbinu — Razburjenje v Tokiju ruske meje proti središču Mandžurije. Ta panika je poslabšala že itak napeto politično situacijo v Mandžuriji. List naglasa, da javno mnenje sovjetske Rusije popolnoma odobrava in v celem obsegu podpira akcijo rdeče armade na Daljnem vzhodu. Ta akcija je bila potrebna, ker ni bilo možno drugače vplivati na kitajske generale. List zaključuje, da kljub akciji v Mandžuriji se ne bo sovjetska vlada odrekla mirovni politiki, ki jo je vodila doslej. Tokio. 27. novembra o. Kljub temu, da japonski oficijelni krogi ne kažejo nikake-ga vznemirjenja zaradi prodiranja sovjetskih čet v Mandžuriji, so japonski nolitični krogi zelo razburjeni zaradi dogodkov na rusko-kitajski meji. Splošno se naglasa, da bo imeio nadaljnje rusko prodiranje v Mandžuriji dalekosežne posledice. Šanglia], 27. novembra. Po zadnjih vesteh nadaljujejo Rusi s prodiranjem proti Harbimi. Vzdolž vzhodne železnice napreduje močna sovjetska konjenica. Po neki brzojavki iz Cicikarja je japonski konzul v Mančuliju Tanaka pregovoril kitajske čete, naj se predajo Rusom, ker je bilo mesto popolnoma obkoljeno po ruskih četah in onemogočen vsak umik. Kakor poročajo iz Washingtona, }e pozval k sebi ameriški državni tajnik Stim-son japonskega poslanika Debušija, s katerim je imel dolgotrajno konferenco o kritičnem položaju v Mandžuriji. Moskva, 27. novembra, o. »Izvestja« pišejo, da je energičen odpor sovjetskih čet proti naT>adom kitajskih čet in belogardijcev na mandžurski meji popolnoma demoraliziral te čete. ki se v velikem neredu umikajo od Kitajska vlada zahteva intervencijo DN Važni razgovori med kitajskim poslanikom Čangsopi-nom in Drammondom - Rusija odbila kitajski predlog za sklicanje razsodisca Ženeva, 27. novembra s- Kitajski odprav, nik poslov v Bernu, Vookajsing je danes po nalogu berlinskega kitajskega poslanika Cangsopina. ki je stalni delegat Kitaiske pri Društvu narodov, obvestil generalnega tajnika Društva narodov, sira Erica Drummonda in njegovega namestnika Avenola a položaiu. ki ie nastal zaradi ruskega vpada v Mandžurijo. Pri tem ie opozaral na potrebo, k! Je atemelieaa v paktu o Društvu narodov tn v KeHogovem paktu, da intervenira Društvo narodov v rusko-kitajskem sporu- V razgovoru, ki je trajal nad eno uro. so razpravljali o možnostih glede intervenci j k* so predvidene v paktu o Društvu narodov. Generalni tajnik DN sir Drummond i* tzjavil, da more Kita:ska pri kaki demarš« računati na popolno podporo Društva narodov. Po paktu o Društvu narodov mor* generalni tajnik pri konfliktu, kakršen jo rusko-kitajski, na predlog člana Društva narodov takoj sklicati svet Društva narodov. Na podlagi členov 4. in 17. more Svet staviti tak konflik. na dnevni red prihodnjega zasedan a. Kitajski .ie poleg tega na prosto dano, da predloži ves tozadevni ma-terijal o dosedanih pogajanjih med Rusijo in Kitajsko ter obrazložiti sedanji položaj cele zadeve- O teh treh možnostih se j«> danes razpravljalo med kitajskim delegatom in vodilnimi uradniki tajništva Društva narodov. . Na podlagi tega razgovora bo kitajsKi poslanik v Berlinu informiral nan-kinško vlado, ki bo nato kot članica Društva narodov odločila o tem. katerega teh treh na-činov se bo poslužila pri demaršj pri Društvu narodov. _ . , ... . Ženeva. 27. novembra g. Ker Je kitajska vlada poslala svoj apel zaradi posredovanja v kitajsko-ruskem konfliktu ne samo Društvu narodov, temveč storila sličen korak tudi pri signatarnih državah Kelloggovega pakta, menijo, da bo ameriški državni tajnik Stirnson zopet pričel s svojo posredovalno akcijo. O položaju, ki je nastal po depeši kitaj- ske vlade Društvu narodov še poročajo, da je vsebovala samo nujno zahtevo za intervencijo. Ni pa še gotovo, ali se Kitajska sklicuje na člen 17. pakta Društva narodov V tem primeru bi se moral sovjetski Rusiji takoj poslati poziv, naj se podvrže določbam pakta Društva narodov. Ako bi se le ta na poziv sveta Društva narodov ne odzvala in kljub temu nadaljevala z vojno, bi bilo Društvo narodov orisiljeno uporabiti člen 16. statutov DN, ki predvideva finančno in gospodarsko b'okado voiaško intervencijo in druge ukrepe. V Ženevi upajo, da se bo konflikt rešil brez intervencije Društva narodov. Berlin. 27. novembra s. S posredovanjem nemškega poslaništva v Moskvi ruski vla-di predloženi predlogi kita'ske nacionalne vlade za rešitev rusko-kitajskega konflikta predvidevalo med drugim, da bi obe stranke tako] ob istem času umaknile svoie čete približno 30 angleških milj na obeh straneh mefe. Ako bo ruska vlada spre:ela ta predlog, je kitajska nacijonalna vlada priprav-1 ena predložiti vso zadevo nevtralnemu razsodišču v odločitev- Iz Moskve pa so že prišle vesti, iz katerih izhaja, da bo Rusija odklonila kitajski predlog. Anglija pripravljena posredovati London. 27- novembra, g. V spodnji zbornici je izjavil zunanji minister Henderson na vprašanje o položaju, ki je nastal saradi rusko - kitajskega konflikta, da je pripravljen sodelovati pri vsaki skupni akciji, ki bi se predlagala. Razmišljal bo o tem, ako bi Anglija prevzela inicijativo za tako akcijo. Zaradi klevete obsojeni minister Budimpešta, 27. novembra s. V tiskovni pravdi ki jo je madžarsko poljedelsko miirstrssv« naperilo proti bivšemu poljedelskemu mitrstra dr. Bela Mez&ssyju. ker je ta v člatrk« rrdfi da na poljedelsko ministrstvo več tako nedovzetno za korupcijo. kakor ie bilo nekoč, je bil dr. Me-zossy za/radi klevete obsojen na 3000 pengoir, Piačati mora tudi sodne stroške- Predmet sokolskih razprav v Beogradu Komunike starešinstva JSS - O fuziji s Hrvatskim Sokolom in Orlom niso razpravljali - Svečana proslava 1. decembra Beograd, 27. novembra P. Starešinstvo Jugoslovanskega sokolskega saveza, ki se je sestalo včerai v Beogradu k skupnim sejam z zastopniki sokolskih žup, ie izdalo nocoj naslednji komunike: »Delegati JSS so na svojih sejah v Beogradu 36. in 27. novembra 1929., razpravljajoč o tekočih poslih in bodočih prireditvah jugoslovenskega Sokolstva, zlasti pa o II. jugoslovanskem vsesokolskem zletu, sprejeli o teh zadevah važne sklepe internega organizacijskega značaja. Povodom vesti, kakor da gre za nekako fuzijo jugo-sJovenskega Sokolstva z nekimi drugimi organizacijami, starešinstvo JSS izjavlja, da omenjeno vprašanje ni bilo niti najman; predmet razprav, ker ni bilo v tej smeri nobenih predlogov. Končno je bilo nagla šeno v smislu prejšnjih predlogov, da se letošnji 1. december kot uvod v slavno, sttno leto najaostojneje proslavi in da ju-goslovensko Sokolstvo po dosedanjih tradicijah tudi letos 1. decembra živo manifestira za jugoslovensko in državno misel.« Starosta JSS E. Gangl m ostali člani starešinstva JSS so bili danes sprejeti od predsednika vlade generala Živkoviča. Kriza v vrhovni nogometni organizaciji Beograjski podsavez ne priznava več saveza v Zagrebu in zahteva intervencijo oblasti — Objava vodstva JNS pristojne organe, da odrede novo skupščino ki bi se morala vršiti pred 1. januarjem, ker na poslednji skupščini ni bij predviden rok za primer razpusta in je torei razumljivo, da se mora ta skupščina vršiti še te-kom tega leta. Beogra:ski podsavez se jb postavil na stališče, da JNS sploh ne obstoja več in se zaradi tega Beograd ne bo več obračal na JNS v Zagrebu. Zagreb, 27. novembra n. Uprava Jugoslovenskega nogometnega saveza je z ozirom na nedeljsko glavno skupščino JNS, izdala danes obvestilo v katerem pravi: »Ker je bila redna letna skupščina v nedeI!o oblastveno razpuščena, se ima v smislu veljavnih zakonov smatrati, kakor da se sploh ni vršila- Današnja uprava ima tudi naprej voditi vse posle do nove skupščine. Savez« na uprava poziva celokupno članstvo na složno in intenzivno delo ter opozarja, da bo napram vsem, ki bi samo poskušali ovirati delo in disciplino v našem nogometnem športu. uporabHala najstrožje odredbe pravil brez vsakršnih ozirov.« Beograd, 27. novembra, č. Beograjski nogometni podsavez je imel danes izredno sejo, na kateri so poročali delegati o redni skupščini JNS- Vsi prisotni — ki jih je bila velika množica — so soglasno odobrili postopanje svojih delegatov na nedeljski skupščini. Predsednik podsaveza dr. Živkovič ie izčrpno poročal o poteku skupščine ter izjavil, da so razpust skupščine izzvali oni, ki so bili proti pren-csu saveza v Beograd, to je manjšina. Po poročili.! delegatov Bogdanoviča, Si-monoviča in Jovanoviča je bila sprejeta resolucija, v kateri se naglasa, da je predsedstvo JNS krivo, da je bila skupščina razpuščena- Beograjski podsavez ne prizna več Jugoslovenskega nogometnega saveza v Zagrebu in poziva vse podsaveze, da budno zasledujejo razvoj dog-odkov in skrb, da ostane nogometni šport na svoji višini. Beograjski podsavez je pooblastil gg. Živkoviča, Bogdanoviča in Jovanoviča, tla zaprosijo v ministrstvu notranjih poslov Pravoslavna cerkev v Ameriki Beograd, 27. nov. p. V Beogradu se mudi že nekoliko dni pravoslavni vladi ka Mardarije iz Amerike, ki je v svoji izjavi novinarjem poudaril veliko narodno zavest naših izseljencev, njihovo ljubezen do pravoslavne vere in cerkve in zlasti, da so na* ši izseljenci po lastni inicijativi zgradili v Ameriki v nekaj letih že deset novih cerkva. Podpore kmetijskega ministrstva Beograd, 27. nov. AA. Minister poljedelstva dr. Oton Frangeš je odobril strojni zadrugi v Sv. Lovrencu (srez Ptuj) podporo v znesku 5000 Din za nabavo potrebnih motorjev. Srbskemu poljedelskemu društvu v Beogradu 5000 Din, ki jih bo društvo porabilo za podelitev nagrad najboljšim raz-stavljralcem suhih sliv na letošnji razstavi tega društva ter Živinorejskemu društvu za negovanje pasem 5000 Din. Konferenca o bančni zbornici Beograd, 27. novembra p. Jutri se bo pričelo v Beogradu zborovanje zastopnikov udruženja bank. Zborovanje se bo vršilo v prostorih Izvozne banke ter se ga bodo udeležili zastopniki vseh večjih bančnih ustanov. Slovensko bankarstvo bosta zastopala dr. Pavlin in dr. Rant. Na dnevnem redu bo razprava o osnovanju bančne zbornice. Ponarejeni tisočaki Zagreb, 27. novembra, n. Podružnica Narodne banke v Zagrebu je izdala danes obvestilo, v katerem opozarja javnost aa 28 komadov falzificiranih tisočdinarskib bankovcev, ki jih je prejel neki eeljak za vole, prodane na sejmu v Belovaru. Obvestilo Narodne banke pravi, da so falzificirani tisočaki izdelani sicer slabo, da pa značijo vendar znatno opasnost za denarni obtok. Raz-žirjevalcu falzifikatov so že na sledu. Samomor na ženitovanj-skem potovanju Beograd, 27. nov. č. Sinoči je izvršil v nekem tukajšnjem hotelu samomor Vlajko Radulovič, državni mojster pirotehničnega zavoda v Kragujevcu. Izpalil si je iz revolverja dva strela v glavo in takoj umrl. Radulovič je imel svoječasno ljubezen* sko razmerje z neko Kragujevčanko, s katero si je vzajemno prisegel večno zvestobo. Dekle je zbolelo in po kratki bolezni umrlo. Ko so jo pokopali, se je na njenem grobu ponovno zaklel, da ji ostane večno veren. Čas je potekal in starši so nagovarjali Vlajka, naj se poroči z neko drugo devojko. Na prigovarjanje je Radulovič v nedeljo to res tudi storil ter se od* peljal nato na ženitovanjsko potovanje v Beograd. Sinoči je odšel iz hotela, kjer je stanoval s svojo mlado ženo, ter si vzel sobo v nekem drugem hotelu, kjer si je ponoči sam pretrgal nit življenja. Clemenceaujev večer v beograjskem radiju Beograd, 27- novembra AA. Jutri v četrtek 28. t. m. ob 21. priredi beograjska radio-postaja spominski večer za pokojnim francoskim državnikom Georgeom Clemen-caeujem. Spominski govor bo imel šef centralnega piesbiroja pri predsedništvu vlade g- Milan Marjanovič, ki bo govoril o zgodovinskem pomenu CIemenceau'a. Samomor 15-letne deklice Novi Sad, 27. oo>veoče zmage«. Požar v Newyorku Newvork. 26. novembra A A. Srn oči je požar uničil barake in majhne hiše v okolici Newyorka. kjer je prebivalo 200 ljudi, ki sn brez stanovanja. Danes so iz pogorišča potegnili 2 trupli. Hmeljski trg žatee, 27. novembra, h. Danes je bilo zanimanje zlasti za hmelj srednje kvalitete, za katerega se je plačalo 47» — .>2r> Ki:. Pro met: 150 melerskih stolov. Cene so znašale od 475 — 700 Kč. namen ie žrtvoval velike vsote in svoječasno celo nastavil posebnega ribiškega strokovn aka župnika Jakoba KleindiensiA. ki še danes slovi kot eden izmed najboljšin ribiških strokovnjakov. Opetovane povod-nii zadnjih let so ribištvo kakor povsod drugod. tako tudi v tem ribarskem okraju re> zelo poslabšale, toda tega ni kriv tožitelj. Tožitelj je vedno glede ribarstva v polni meri izvrševal svojo dolžnost, pač pa se dogajalo, da na gotove stvari niti ni bi! od oblastnega odboja opozorjen. Sicer pa bi moral oblastni odbor predvsem dognati, je li tožitelj za vse očitane mu napake, tatvine, opustitve itd. res vedel in da iih ie vedoma dopuščal Glede formalne zalite-ve. da mora biti ribiški čuvaj zaprisežen, je bila remedura tako la.ika. da zaradi tega ni bilo treba izrekati kasaciie samosvojega okraja- V vseh pogledih je torej ostalo postopanje oblastnega odbora bistveno tako pomanjkljivo, da je odločba bivšega oblastnega komisarja brez prave dejanske podlage. Oblastni odbor pa tudi ni daJ g. Kendi prilike, da bi svoje trditve in navedbe, ki so nasprotovale onim, ki jih je navedel oblastni odbor, dokazal s pričami in do* kazi. Člen 13. zadevne uredbe izrecno pravi, da more oblastni odbor odrediti odvzem samosvojega ribarskega okraja le tedaj. če posestnik tega ne drži v redu. Oblastni odbor bi bil upravičen nastopiti proti g. Kendi in uporabiti navedene določbe, če bi se g. Kenda nalašč in zavestno ne pokoril njegovim zahtevam glede vla* ganja mladik, in ako bi nalašč in zavestno ne izpolnjeval dolžnosti zadevne uredbe. Odločba bivšega oblastnega komisarja bi morala sloneti na vsestransko objektivnih in zanesljivih preiskavah, kar se pa ni zgodilo. Nato je skušal zastopnik bivšega oblastnega odbora g. dr. Dolinar v par minutnem govoru ovreči pritožbo g. Kende in navedel, da je neka priča pripravljena pod prisego potrditi okolnosti. ki so napotile oblastnega komisarja, da jc nastopil proti Kendi. Po kratkem posvetovanju je g. predsed* nik upravnega sodišča dr. Vrtačnik razglasil sodbo, s katero se tožbi g. Kende ugodi in se odlok ljubljanskega oblastnega odbora od 28. maja 1929. zaradi pomanjkljivosti postopanja in zaradi nepravilne prav: ne presoje v vsem obsegu razveljavi. V razlogih razsodbe so navedene glavne točke rz tožbenega spisa in se zlasti povdarja, da stara uredba ni predpisovala, da posestnik ribarskega okraja mora imeti zapriseženega ribarskega čuvaja, nova uredba pa je stopila v veljavo šele 1. 1929, in da je sodišče po predhodnem preiskavanju ugotovilo, da so navedbe in trditve g. Kende res* nične in pravilne, ugotovilo pa je tudi. da so zaradi vsakoletnih poplav, ki že trajajo nekaj let v Savi Bohinki, uničile mnogo ribjega zaroda ter zelo škodovale ribjemu vališču v Boh. Bistrici, česar pa tožitelj ni zakrivil. Zaključek prvega višjega samaritanskega tečaja LJubljana, 27. notv&nrbra. Danes j« b:i svečamo zaključen višji saska higi-fena. tuberkuloza, alkohol. &j&evna hšgfneoa, obrhi a hiigiiena. Rdeči križ in narodno zdravje, pohfiaoie nalezljivih bolezni, borba proti raku nt deč;a higijena. Višjega in n'žjega tečaja se je torej i:de|lež&> naravnost presenetljivo števflo samaritancev in samarttiTrk ?n to skoro izfcjjučno iz delavskih in ma!o->br!nira Rdečega krža g. dr. Oton Fettch 7. 'sv'mi besednrrn' je ix»zdraivi! ndele-ž?.nce. ki so sf odtrgali za tečaj potrebni ča« ivi -vočVJva j)o d«Vii in se v častnem številu rdele; tečaia. Ud^Wba je b;ha oro«toRv>%a: zeti do b^žmie-pn b'!! m&Avt. ki so n^ele^nce vod"'n wi wM(wa«t. frnterh so se vesbv> ln tv~ *reda'vateriem pa Orožnemu uradni, ki 'e dal na rrzoolago dvo.raex> in vse prinomočke 7.1 no-uk. Pozdravil je tnndi o-bčine dr M Zsa-nJVa. zastopni- ke :m mrMežerce same. i-z^^i^/SitlaVvč v-h 7 • f)rTyvlno.ro. b'i:žn!em'.i pomoč, sob' lTde'eženc.i 'ov^ra so s.- v ••i "te! >11 iV. M:<» še posebno zahval mu Uročil« v znak zahvale Je® kipek o\otHc. Imenovanja v banski upravni službi Beograd, 27. nov. AA. Z ukazom Ni. Veličanstva so bili na predlog ministra poljedelstva postavljeni: v banski upravi dravske banovine: za agrarnega inšpektorja v 4-1 dr- Anton Sapl a, inšpektor agrarne direkcije v Ljubljani iste skupine in kategorije; v s-resku načelstvih: v Mariboru za višjega agrarnega svetnika v 5-1 Ivan Ostoinik. inšpektor agrarnega urada v Mariboru v isti skupini m kategoriji, za agrarnega uradnika v 1-II1 Janko Križaj, tainik agrarnega urada v Mariboru v isti skupin: in kategori:i, za agrarnega uradnika v 1-HI Matija Piefcrer, višji revizor agrarnega urada v Mariboru v isti skupini in kategoriji; v Ljubljani: za agrarnega uradnika v I —TII Simon Rižnar, višji revizor agrarnega urada v Ljubljani. Glasbena Matica v Franciji Metz, 27. novembra, d. Danes je dospel pevski zbor »Glasbene Matice« v nadaljevanju svoje turneje v Metz, v premogo-koptni revir Alzacije. Moselle in Lorrame na meji luksemburški. Po prihodu semkaj so se Matičarji podali v svoja prenočišča, da se malo odpoči-jejo od dosedanjih naporov. Del zbora, bolj o-dpomi člaini. so si ogledali znamenitosti tega zanimivega mesta. Pa kmalu se je moral zbor pripraviti na svoja nastopa, kajti zvečer se imata vršiti dva koncerta, ki sta v prvi vrsti posvečena našim rojakom-iz-seljencem, ki so zaposleni v tukajšnjem premogo-kopnem revirju. V tem okolišu ie zaposlenih okrog 6000 naših rojakov-de-lavcev. Njih središča so Merlebache in Aumotz. Zborov ko-ncert se bo vršil zvečer ob 6. v Merlebachu. kvartet »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Zavr-šan ml., Završan st. in Skalar) pa bo koncertiral istočasno na drugem kraju, v kakih 50 km oddaljenem Aumetzti. Za oba koncerta je dala »Glasbena Matica« tri četrtine prostorov brezplačno na razpolagale našim rojakom-delav-cem. Zgodaj popoldne sta se kvartet in zbor odpeljala na svoje cilje, odkoder se še danes ponoči po koncertu vrnejo nazaj v Metz. kjer prenočijo. Jutri zjutraj pa nadaljujejo pot v Reims. Porota Novo mesto, 27. novembra Tragična smrt priljubljenega moža O zločinu, ki je zahteval ravno pred dvema mesecema smrt priljubljenega posestnika Antona Debevca, daleč po Dolenjskem znanega pod imenom Bancerle. razpravlja današnja porota. Obtožena sta 33-letni posestnik Jože Seiko in 20-letni posestniški sin Franc Regina, oba iz Cuž-ne vasi, da sta v skupnem sovražnem namenu s koli tolkla in z noži suvala Antona Debevca, ki je na posledicah zadobljenih ran umrl. Dne 27. septembra je šel Anton Debevc. posestnik iz Čužne vaši št. 3 z doma v 20 minut oddaljeno zidanico. V družbi je bila tudi njegova postrežnica in sorodnica Marija Velše. Debevc je v zidanici pripravljal posodo za trgatev grozdja pozno v noč in se je šele okrog 22. vračal s svojo postrežnico proti domu. Ko sta prišla nekako do polovice pota, je priletel iz vinograda nad cesto Debevcu pred noge debel kamen, nakar se je Debevc ustavi! in vprašal, kdo meče kamenje in zakaj ne da miru. V odgovor pa je nriletel še en kamen in padel tik pred Velšetovo. Debevc je nato velel Velšetovi, nai gre domov, sam pa se je ustavil, da bi videl, kdo meče kamenje. Ker pa ni nikogar opazil, je nadaljeval pot proti domu. Kakih 70 korakov od mesta, kier ie priletel kamen, sta naenkrat napadla Debevca dva moška, ga tepla s koli in suva'a z nož.i ter ga poškodovala, tako da se ie Debevc 1-^n korakov dalie zgrudil na tla in umrl. Seiko Rozali.io iz Čužne vasi. ki je spala v bližnji zidanici, je prebudilo močno pokanje in zdihovanje, ki je za čas prenehalo, pa se zooet ponovilo. Slišal se je tudi Debevčev glas: »Zakai me bosta ubila?« Noto na ie vse utihnilo, le zdelo se je, kakor da bi se Debevc plazil na-prei po vseh štirih. Drugo jutro je našla Seiko Rozalija. ko je šla po drva. Debevca mrtvega, sedečega na zemlji in s hrbtom naslonjenega na debel hrastov hlod. Bil je gologlav, glavo ie ime' sklonjeno na prsa. noge pa skrčene. Na glavi, nad desnim ušesom ie imel kr\ravo rano in desno uho v gornjem delu preklano. Na travniku pred hišo Jožeta Šejka na kraiu napada nazaj proti Je-rengi pa so našli čepico pokojnega Debevca. okrog katere So bile v zemlii 3 zaseke. zadane z ostrim orodieni. Pokojni Debevc ni imel sovražnikov, užival je v vasi in daleč naokoli veliko spoštovanje. Selkova žena je bi'a prva. ki je osumila zločina svojega moža. Seiko ie namreč sovražil Debevca. ker je imel ta nekdaj znanje z njegovo ženo. Še'ko je že prej grozil, da bo Debevca napadel. Končno sta oba obdolženca priznala svoi zločin. Najprej sta Debevca tolkla s koli in ko sta ga pobila na tla. sta odšla. Po. zneie sta se vrnila in Debevca oonovno obdelovala z noži. Drugi napad sta prvotno tajila, no zdravnikovem mneniu pa Je gotovo, da sta mu prizadela smrtne poškodbe tudi z nožem. Oba obtoženca sta priznata dejanje v toliko, da sta hotela oškodovati pokoin!-ka. nista pa imela namena ubiti ga. Ker sta izvedenca izjavila. da je nastonila smrt_ zaradi šoka. je bi'o norotnikom poleg vDrašania na uboi stavljeno še vprašanje glede lahke telesne noškode. Porotniki oa co prvo vnrašanie z 8 srlasovi potrdili, nakar sta bila oba obtoženca zaradi uboja obsojena vsak na eno teto težke ieče. Senat so tvorili: nredsed-nik sod. svet. T.nz-ner. votanto viS. sod. Rozina in sod. svet Hočev">r Obtožnico .ie zn«tooa! prvi drž nravdnik Bari p. zagovornik pa je bil dr. Turna iz Ljubljane. asi Kraji in ljudje Gg. poverjenikom Vodnikove družbe Druž'bina uprava prosi gg. poverjenike, da po možnosti pobero članarino za 1. 1930. obenem, ko razdele članom knjige za tekoče leto. Za družbo je to velikega pomena: Ako vsaj do novega leta pošljejo članarino vsi letošnji člani, potem lahko uprava pravočasno določi višino knjižne naklade in ne more se zgoditi, kakor je to bilo letos, da bi »Vodnikova pratika« že pošla v trenutku, ko se prično knjige šele razpošiljati. Takisto bi ne šli družbi v izgubo težki tisočaki, ki bi iih lahko dobila ma obrestih, ako bi vsi stari člani poravnali letnino do novega leta. Pomislite: 18.000 članov po 20 Din, to je 360.000 Din. Koliko obresti bi ta velika vsota dala v 10 mesecih, to je od 1. januarja do 1. novembra! Družba bi za ta denar lahko izdala še eno knjigo! A tako? Olani drže 20 Din v svo.iem žepu, od tega pa nimajo koristi ne oni, še manj Pa družba! To naj gg. poverjeniki uvažujejo in po tem ravnajo! Popoln uspeh naše razstave v Haagu Tz Haaga smo prejeli naslednjo brzojavko: Razstava jugoslovenskih ročnih del je uspela zelo dobro. Vsi listi so polni kritike, ki je zelo ugodna. Listi prinašajo sike daril za princeso Julijano. Med temi se odlikujejo čipke Državnega osrednjega zavoda iz Ljubljane. Lepo slavje v Guštanju Guštani. 27. novembra. Sokolsko društvo v Guštaniu je slavilo v nedeljo desetletnico s slavnostno akademijo. Sodelovali so vsi domači oddelki in vrsta prevaljskega društva, ki je nastopila ma drogu in bradlji z velikim uspehom. Vrsto ie vodil marljivi in priljubljeni načelnik br. Vidmar. Koroško okrožje sta zastopala br. okr. načelnik in sestra okr. načel-rica, društvo v Slovenjgradcu starosta br. dr. Železnikar in predsednik gradbenega odseka br. Ivan Rojnik. Pogrešali pa smo zastopnika župe. Prireditev je otvoril orkester pod vodstvom šolskega nadzornika br. Močniki Domači starosta br. Rožman je očrtal zgodovino društva, ki nam kaže vseskozi le delo in borbo za obstanek. Društvo je v enem desetletju storilo ogromno za napredek in naci.ionalni značai Guštanja. Veselilo me je. da Guštanjčani niso pozabili na ideino stran. Br. Verdikon je v poljudni obliki orisal zgodovino in idejo Sokolstva. Lepo je. če se ob veselih prilikah take stvari ne pozabijo. Mali Finkov Ivanček je deklamiral slavnostno pesem, ki jo je zložil šolski upravitelj br. Gačnik. Reklamacija se je vseh prav globoko dojmila. Odločilo je deklamirala tudi Jamšekova Franica. Njen energični nastop nam je zelo ugajal. Moška deca (13) je nastooila z vajami, ki so bile določene za okrožni zlet 1929. Vaie so bi'e skladno izvedene, le nastop je bil premajhen. Ako ni mogoče zaradi pomanjkanja prostora izvajati v prostem raz-stopu, vzemite pri vajah vmesni razstop. Moško deco je vodil br. Kieutzer. Ženska deca (25) pod vodstvom s. Zegove je nastopila z vajami, obveznimi za okrožni zlet 1929. O primernosti vaj, baš za koro- Z umetnostne razstave Dolinar—Kos— Palovec v Jakopičevem paviljonu ška društva, smo že poročali. V dvorani so prišle vaje šele prav do izraza. Izvedba prav dobra. Nastop članov z Murnikovimi vajami za Beograd pod vodstvom br. načelnika Jelenka je bil odličen. Šestorica je izvajala vaje elastično in ritmično. Sestavo na skladbo »Stephanie Gavotte« so izvajali člani in članice skupno (4+4). Lepa telovadna skladba je vsem zelo ugajala. Vse telovadne točke je spremljala s. Šijančeva. Po dovršenem programu je pozdravil in čestital v imenu_ društva Slovenjgradec starosta br. dr. Železnikar. Jedrnati pozdrav in čestitke so tem boli učinkovale, ker je bil to edini pozdrav od zunaj. Po akademiji se je razvila prijetna sokolska zabava, pri kateri je sviral dobro izvežbani salonski orkester. Čestitkam k lOletnici se pridružuje tudi vodstvo »Koroškega okrožja«, ki želi svojemu marljivemu društvu v drugem desetletju najlepših uspehov. Bratje in sestre! Tudi, ko bodo nastopili za nas najkritič-nejši trenutki, ostanite trd^ni kakor doslej, kajti zavedati se morate, da je vaša sokolska družina postojanka, iz katere bodo nekoč izleteli borci za svobodo naših bratov. — M. V. Itosilt A. G. Kos: »Tihožitje«, olje. Miklavž Če bo izbiral zimske suknje, obleke, konfekcijo, pletnine, trikotažo, dalje krasne športne čepice, perilo, klobuke in druge oblačilne potrebščine v veliki in ceni Izberi pri tvrdki ANTON PRESKER Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 14, Spored novinarskega koncerta 1. Državna himna. 2. A. Debeljak: Praznik ujedirtjenja. (Deklaracija, v zboru.) 3. a) Belar: Kranjc, tvoja zemlja je zdrava, b) Dcv: Koroška narodna. 4. Hochreiter: Praznik ujedinje-nja. (Mešani zbor, sopran in bariton solo s klavirjem in harmonijem.) Izvaja dija-ski pevski zbor I. drž. gimnazije. Dirigent: g Luka Kramolc. 5. a) V Mirk: Šumi, potok šumi. b) Z. Prelovec: Bela, rdeča je gredica. Poje slovenski vokalni skvintet (gg. Gostič, Jug, Petrovčič, Vončina in Šulc). ODMOR. 6. a) M. Bajuk: Oblaki so rdeči. (Mo* ški zbor.) b) P. Jereb: Pelin, roža. (Moški zbor z bariton solom). c) E. Adamič: April. (Mešani zbor). Poje pevsko društvo »Slavec«. Dirigent: G. I. Repov š 7. a) J. Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg. (Mešani zbor), b) E. Adamič: Zgodaj vstala mlada je devojka. (Ženski zbor s klavirjem). Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dirigent: g. Zorko Prelovec. 8. a) J. Brnobič: Na poljani. (Mešani zbor.) b) Dt. A. Dolinar »Venček narodnih II«. Poje glasbeno društvo »Ljubljana«. Dirigent: g. dr. A. Dolinar. 9. SaintsSaens: Le carneval des ani-maux. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice. Dirigent: g. prof. L. M. Šker-janc. Vstopnice se prodajajo danes od 17. dalje in vsak dan v Matični knjigarni. Atmosferične motnje zaradi solnčnih peg Znani naš astronom g. Ivan Tomec, ki ima v Kamniku svoj observatorij in že 20 let pridno opazuje in proučuje solnčne pege, nam poroča: »Na solncu so se pojavile mogočne skupine peg, ki so že pričele in bodo v prihodnjih dnevih še povzročale večje atmosferične motnje. To sem napovedal letos 10. avgusta v razgovoru, ki ga je objavil urednik »Slov. Naroda«. V tem članku navedeni dokaz subperijode solnčnih peg in možnost prognoz glede pojavljanja peg v gotovih razdobjih ter njih posledic (atmosferičnih in drugih motenj) se s tem potrjujeta.« Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, .uitrujenosti, pofoMosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi grenčici« domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki iroašo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj prežene-mo. Sfcmfci z!iravrt:(ki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh vfiišje starosti. »Franz Josefova« grenčfca se dobi v vseh lekarnah, drogerijalh in špecerijskih trgovinah. Drenj Ptuj, 27. novembra. V ponedeljek sem bil na ptujskem kolodvoru priča dogodku, kakršni so se dogajali menda samo še ob prevratu. V Ptuju je bil sejem, številno obiskan od kmetov z Dravskega polja in Slovenskih goric. Po poldnevu se je nabralo na kolodvoru več sto ljudi, ki so čakali na vlak proti Cakov-cu ali Mariboru. Komaj je zavozil na postajo lokalni vlak Maribor — Cakovec, je vsa množica naskočila vlak, ki je bil že skoro poln, sai je bil sestavljen le iz treh vagonov tretjega in enega vagona drugega razreda. Ljudje so se natrpali po vagonih kakor vžigalice, obešali so se na stopnišča, skoro polovica sploh ni dobila prostora... A v drugem razredu sta bila Ie dva potnika. Moral je intervenirati stražnik, da so spravili ljudi s stopnic in jim dovolili vožnjo v prtljažnem in službenem vozu. Vendar še sedaj veliko potnikov nI dobilo prostora v vlaku. Prav ista slika se je ponovila pri vlaku v nasprotno smer. Gotovo bo železniška uprava prihodnjič ob sejemskih dneh, če blagajna izda toliko voznih listkov, preskrbela toliko vagonov, da bo imel vsakdo za svoj vozni listek svoj sedež. Želeti bi tudi bilo, da se v takih izjemnih slučajih, kadar so vagon1 tretjega razreda prenatrpani, dovoli potai-kom vstop v drugi razred. Pri isti priliki sem videl, da je imel neki trgovec s perutnino in divjačino, čigar roba je bila nemško deklarirana, čeprav ie bila namenjena le v Čakovec. v nizkih kurnikih zbasanih toliko kokoši, da so se vsi zgražali in pomilovali ubogo žival, ki se je mučila ro kurnikih. Torej drenj tudi tu. Dobro bi bilo, da železniška uprava prihodnjič take pošiljke odkloni, če trgovec sam nima toliko čuta in srca, da bi kokoši odpošiljal, kakor se človeku spodobi. _Č. §. Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte ki ima vsled svoje vsebine slada veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv in draži tek (apetit). Dobiva se v vseh lekarnah._ Bosanci na Boču Poličane, 27. novembra. »Spet smo jih videli!« »Koga?« »Turke!« »Niso Turki, cigani so... Pri Drofeniku smo jih videli... Imajo široke hlače in dolge mustače... Na glavi pa turške kape.« Tako so pripovedovali otroci v šoli vsi hkratu že drugi ponedeljek. Kajpak, niso ne eno ne drugo, marveč Bosanci, ki spravljajo z Boča dTva za g. Drnovška. Govoril sem z njimi zadnjo nedeljo, ko so prišli z Gabernika, kjer ložirajo, po živež h gosp* Droieniku v Poljčane. Obhodili so že velik del Slovenije. Nazadnje so bili v Konjicah. Doma so pretežno iz Travnika in okolice. V ponedeljek sem si jih ogledal pri njihovem poslu. Dobro uto hoda iz Poljčan, eno uro pred vrhom Boča, nekoliko vstran od cerkvice sv. Miklavža je Kitov gozd. Sekira je že pred letom dni opravila svoje ogromno delo. 200 klaiter krasnih bukovih drv ie tod okoli nagrmadenih. Vešči Bosanci jih zdaj spravljajo v dolino. Vsega skupaj imajo 15 konjičkov, ki jih oDravlja z vodjo Stipom vred le 5 ljudi. Vsakih 5 koni nosi do 2 m drv, 15 konj 6 m, in tako znosijo dnevno po 5 klafter. Sprednji konjiček ima zvonec in vodi. Drugi stopajo za njim. Pot je ozka in je prostora komaj za enega. Natovorjeni so kakor vojaški konjički mitraljezkih oddelkov; na vsaki strani sedla imajo naloženih do 10 polen. Divje romantična steza, po kateri se vi-ej kolona 15 natovorjenih konjičkov, je tako strma, da se ti zdi: zdaj Pa zdaj bo spodrsnilo konjičku in bo padel v globino in se ubil... »Pa se nam to doslej še ni zgodilo,« pojasnjuje Stioo. Pri pečini, kjer so nekdaj gnezdili planinski orli. je pot najbolj huda. Od vseh strani se stekajo tu vodni curki ter drvijo potem kakor mali hudourniki po strmini navzdol... Počasi in previdno se spuščajo konjički po strmih in ozkih serpentinah v dolino. Pot je vedno slabša. Konjičkom se ugrezajo noge do gležnjev v blato, pa tudi Bosanci so že blatni do ušes... A vendar: v dobri uri smo prispeli v dolino — v Gabernik. Kakor so konjički zgorai pohlevno čakali, da so jih natovorili, tako zdaj čakajo drug za dTugim. da iih raztovorijo. Potem pa je, da je oosestnik omenienega gozda V dolini leži in čaka nadaijne odpreme že kakih 50 klafter drv, ki so jih znosili pridni konjički v dobrih 8 dneh. Zanimivo p aje, da je posestnik omenjenega gozda lansko zimo sam zmrzoval kljub tolikim drvom, ker jih ni mogel dobiti v dolino. Zato jih je letos raje kar na mestu prodal. Brez pridnih Bosancev in njihovih odpornih, žilavih konjičkov pa bi jih tudi sedanj: lastnik težko spravil v promet. Z veliko večjimi stroški in večjo težavo bi jih bilo mogŠče nekaj dobiti po zmrznjenem snegu... »Kaj pa delate ob nedeljah?« sem vprašal Bosance. »Čistimo in krmimo živali in hodimo v Poljčane po živež. Dan nam brzo mine.« ,Je kdo oženjen?« »Da, vsi!« odgovarja za vse prijazni Stipo. Svoje žene pa vidijo komai enkrat na leto, navadno o Božiču, za kar jih nesrečni zakonci lahko zavidajo. Vsi so katoličani in hodijo tudi v cerkev. So zelo prijazni. Z živaljo ravnajo usmiljeno in ljubeznivo, da so lahko v zgled vsakemu sirovežu. Niso Turki, niso cigani, — so pridni, zelo delavni in pošteni ljudje! —x. Prosvetno in zadružno delo v Dobovi Dobova. 27. novembra. V vasi Loče kraj Save se je družba marljivih ljudi pred par leti združila ter osnovala godbo na pihala. Složno in zato uspešno delo te godbe vodi g. Bogovič. Vpliv tega složnega dela se Dozna na šoM odrasli mladini, ki se je svojčas prav rada udeleževala pretepov ob nedeljah, a je sedaj lahko vzor drugim občinam. Ni pa omejeno delo mladine samo na godbo, temveč je ista v zvezi z odraslimi možmi osnovala lepo napredujoče gasilno društvo. Pod okriljem godbe se pridno ve-žbajo narodni igrokazi, kjer sodeluje tudi ženska mladina. To prvovrstno delo vodi mlajši Bogovičev brat. Med drugim so zadnii čas priredili igri »Deseti brat« ter »M'inar in njegova hča«. Tako delo je vredno vsega priznanja. Glavna ovira prosvetnemu delu je pomanjkanje primerne dvorane, za katero se bo treba zavzeti nam vsem, ki nam je tako delo pri srcu. Na to na'' repnata roka res taka. da jo pred dobrim kosilom marsikdo ne bi rad občudovai Pa nam še vedno prihajajo podobne zanimivosti. Groteskne forme, da te posili smeh, druge zopet tako pohujšljivih oblik, da jih še razstaviti nismo smeli. Nekaj sadežev. ki jih skoro nismo mogli delj časa ohraniti, smo pa kar pojedli. Včeraj nam je zopet poslal prijatelj našega lista g. Alojz Franc iz Šiške storž zelinate glave, na katerem pa 'e toliko ze'jnatih glav, kakor jih običajno zrase na enem samem manjšem vrtu. Ima namreč 11 srednje velikih in vmes še pet drobnih glavic. Nič mani. kakor ta, nas ie vzrado-stila zadnja pošiljka k zbirki norosti narave. ki nam jo ie poslala neka dobra gospt tam nekje od Št. Lovrenca v Slov. goricah. Dva srčka iz lecta. ki sta se pri peki skupaj zarasla... Dobra potegavščina! Ponižno ie čakal ta življenski simbol, da ga uvrstimo med zbirko v izložbenem oknu. Pri ogledovanju pa je padel Benjaminu iz tresočih rok in se je rariteta razbila. Letošnja jesen je res bogata na raznih izrodkih. Vražji in učeni ljudje so si iz tega bržkone že ustvarili podkrepitev svojim prerokovanjem. Mi pa, ki nam \ raže in prerokovanja kar ne grejo do srca, jih samo beležimo kot kronisti v zabavo našim čitateliem. Proti nahodu priporoča zdravnik »FORMAN«. Ta takoj odpre pot zraku, prekomerno izločevanje j sluze preneha, med tem ko glavobol in omotica takoj izgineta. FORMAN dobite v vseli lekarnah in droserijah. Zahtevale ne »sredstiva zcp-er nahod«, temveč Prečno »FORMAN«! Iz Kranja r— Izplačevanje vlog Slavenske banke. Kakor čujemo, je te dni že pričela tukajšnja podružnica Jadransko-podunavske banke izplačevati odobrene deleže od vlog vLožnih knjižic prejšnje Slavenske banke za okraje Kranj, Škofja Loka in Jesenicc. r— Redna avtobusna vožnja iz Kranja v Ljubljano za obisk gledališča se z 28. t. m. ukine. Po naročilu pa jc vožnja seveda vsak dan možna. Naročila za najmanj 10 oseb se sprejemajo v pisarni družbe v ho* teki Stara pošta v Kranju. Dnevne vožnje ostanejo nespremenjene. J)ancb ptemijera t Ob 4., pot 6., pol 8. in 9. uri. Nekai, česar LiirMoana še ni g'edala! Umotvor velikega mojstra E. W. MURNAU-a. vra Jfanet ftaviior Nancy Drexet, Charles Morton, Barry Norton, Mary Duncan Rezervirajte vstopnice ietefcmično! Poleg tega: Najnovejši »lifa žurnal«. £Citni kino H/latica Telefon 2124. Kulturni pregled Repertoar | i LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 28.: Grob neznanega vojaka. B. LJUBLJANSKA OPPRA. Začetek ob pol 20. Četrtek, 28.: Gorenjski slavček. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 28.: Wormski orožar. B. Kuponi. Petek, 29.: Zaprto. Sobota. 30.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski. Svečana predstava. Gostovanje^ ge. Vike Podgorske in gosp. Hinka Nučiča. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Sobota, 30.: Morala ge. Dulske. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 2. decembra: Velika abeceda. Gostovanje Mariborčanov. * Razstava K. Hakmana Beograd, koncem novembra. Zadnjo nedeljo je bila v Umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu otvorjena izložba slikarskih del Koste Hakmana, enega naših mlajših umetnikov, ki je pa slovenskemu občinstvu najbrž še čisto neznan. Bosna je v likovni umetnosti, dasi bolj kasno, dala nekaj sijajnih umetnikov, med drugimi prvorstnega kolorista Jovana Bije-liča in pa Sretena Stojanoviča, ki stoji čisto spredaj v vrsti naših sodobnih kiparjev. Bo-senski slikar« so po motivih, ki pogosto nosijo v sebi dehteči pridih eksotičnega ori-jenta, še bolj pa po vnanji obliki svojih del, razred zase. To isto je jasno opaziti tudi pri književnikih iz Bosne (Osman Kikič, Borivo-je Jevtič, Hamza Humo in dr.) in v narodni muziki. specialno v tako zvanih sevda-linkah (umetne pesmi domačih skladateljev je v Bosni danes še malo). Odlike te svoje-vrstnosti so: tenko občutje za liričen moment, izredno poudarjena senzualnost, zato nametanost toplih tonov, velika ljubezen do narave (v«i bo.-enski slikarji po vrsti so do- bri pejsažisti), ki ee prepogosto pne v rasno sirovost in elementamost, tako da so olja posameznikov (Bijelič) skrajnostno naturalistična. V to sredino spada tudi K. Hakman. Še par besedi o slikarju samem. K. Hakman je izšel iz vrst sMlade Bosne«, katere člani so v gorečem revolucijonarstvu pripravljali narodno osvobojenje in mrli za svoje ideale, a se tudi navduševali za lepo besedo in sliko. Dijaška leta iskanj je v za njegove dobe aktivni Tuzli. Gosp. dr. V. Corovič je v besedi, ki jo je govoril ob otvoritvi razstave, lepo dejal: »Ta tuzlanska generacija dala je Sretena Stojanoviča, mog dragog učitelja u rezbarekom zanatu u ze-ničkim zatvorima, i Kostu Hakmana, koji je jos u banjalučkoj ,crnoj kuči' i bihačkoj kuli pravio umetničke karikature u pisanim šaljivim listovima radjenini u potaji.« Po prelomu se je Hakmanov talent stopnje-ma kristaliziral in 1. 1926. je slikar z uspehom razstavljal v Beogradu. Potem je bil v Parizu, kjer je študiral umetnost Nedavno pa se je vrnil v domovino z večjim številom pariških slik, ki jih sedaj še z nekaterimi starejšimi razstavlja v Umetniškem paviljonu. Po obsegu je izložba majhna. Vendar nekaj čez petdeset slik nazorno kaže Hak- manovo razvojno pot in je obenem dostojna reprezentacija njegove umetniške sile in stvari tel j>ke raznovrstnosti. Ravno v krajinah je morda najboljši. Posebej so mu uspele: Ulica kraj džamije. Mont Rouge, krajini iz Skadarlije in iz Moisa in pa: Bosanski predeo. Sicer so pa njegove pariške slike po vzdušju težje in razodevajo neko tragično občutje. Portret goji manj. Pač pa je zopet na višku v tihožitjih. Zanimiv je čisto impresijonistični: Jorgovan (Španski be-ze"). V celoti je Hakmanova razstava ust>eh. Tone P. Georges Clemenceau kot pisatelj. Ob smrti velikega francoskega državnika so ee -kar ie umljivo — poudarjale predvsem Cle-menceaujeve politične in državniške vrline. Bolj v ozadju je ostalo njegovo literarno delo. Priznati je treba, da v francoskem slovstvu, ki ima mnogo izvrstnih pisateljev, zaostaja to delo daleč za povprečnim pisateljskim slovesom; četudi ni v umetniškem oziru baš prvovrstno, je brez dvoma močan in pristen izraz Clemenceaujeve osebnosti. Zanimivo je, da je »tiger* šele kot 611etni mož (starec takrat še ni bil) debutiral na odru; spisal je dramo »Tančica sreče«, ki je malo prožeta z budhističnim pesimizmom, vendar pa ne zatajuje aktivističnega duha svojega avtorja. Izdal je tudi knjigo filozofskih premišljevanj »Veliki gospod", roman > Na j močnejši t in originalni potopis iz Galicije >Na podnožju Sinajer, ki v njem opisuje gališke Žide. Mnogo pozornosti je vzbudila njegova študija o Demostenu. ki jo je spisal že po vojni. Iz nje citiramo naslednje stavke, ki so značilni tudi za Clemenceaua: slmel je trdno voljo do konca; to je vse, kar lahko rečemo . . . Demosten je bil mož v polnem pomenu besede. To je precej. A če pogledamo bližje, vidimo, da je to mnogo. Po. raz je samo tedaj nepopravljiv, če se sami odpovemo reči, ki se za njo borimo. Demo-sten nam dokazuje, da v nekaterih trenutkih zadostuje en sam človek, da iz izgubljene bitke napravi zmagovito bitko.« Cle;nen-ceaujevi spomini so končani (zadnje poglavje je dovršil nekaj dni pred smrtjo). Izidejo v pariškem tedniku »L' Illustration?, po novem letu pa v posebni knjigi. Omeniti je tudi, da je Clemenceau poslušal nekoč v Angliji filozofa svobodne misli in dela I. St. Milla in prevajal njegove spise, prav kakor na§ kralj Peter Veliki. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" m&Cavžu in ottdarovancem M nudimo iskrenega veselja s prekrasnimi pariškimi modeli večernih hi dnevnih dam-skih toalet ter elegantnih plašiev za dame. Za gospode pa krasne obleke, zrmske suknje, kravate in vse modne potrebščine. - Najugodnejši nakup daril. . i Fr. Lnkič, Stritarjeva ulica | Domače vesti * Miklavž bo napravil veselje malim in velikim, kjerkoli bo prinesel pravkar izišle najnovejše zvezke »Mladinske knjižnice ,Jutra'«: »Skok, Cmok, Jokica«, »Prigode porednega Bofoija«, »Janko in St2nko«< in »Prigode gospoda Kozamurnika«. Dobi jih v upravi »Jutra«, pri »Tiskovni zadrugi in V vsaki drugi knjigarni- * Izprememba v šolski službi- Profesor francoskega jezika Josip Karba je iz Bele cerkve premeščen na realko v Mariboru. ; * Premestitev v davčni službi. Dosedanji davčni upravitelj v Višnji gori Rudolf Žeslin 3e po službeni potrebi premeščen k davčni uprav; v Gjurgjevcu- * Premeščenje. Učteljica telovadbe na gimnaziji v Senti Justina Bolharieva, je premeščena na gimnazijo v Šabcu. * Rezervni oficirji se opozarjajo na določila člena 474. službenih pravil I. del, po katerih so dolžni na državni praznik v nedeljo 1. decembra 1929 prisostvovati cerkveni svečanosti, ki bo ob 10. v stolni cerkvi sv. Nikolaja- Kdor nima uniforme, nai prida v civilu. Pol ure prej se člani zberejo v pisarni Zveze rezervni.i oficirjev (Kongresni trg 1), odkoder bo skupen odhod. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani- * Natečaj za bolniške zdravnike. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je razpisalo natečaj za upravnika, dva šefa oddelka in dva sekundama zdravnika bolnice za umobolne v Stenjevcu pri Zagrebu- * Vodnikova družba javlja vsem onim, direktnim članom in poverjenikom, ki so nakazali članarino po 20- novembru t. 1. da iim ne more več dati z ostalimi knjigami tudi Vodnikovo pratiko, ker je pošla- Zato naj oni reflektanti, ki so iposlali denar in bi se no zadovoljili s samo tremi knjigami, takoj javijo, da iim družba denar vrne- * Za pospeševanje turizma. Do konca tekočega leta bi" se imelo dovršiti vse naše turistično zakonodajstvo. V to svrho je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo sestavljena posebna komisija- Pred končno redakcijo teh zakonov se bo vršilo še nekoliko konferenc med ministrstvom za trgovino in industrijo ter zainteresiranimi faktorji. V to svrho se Je v Splitu vršila tudi konferenca hotelskih družb. Dne 1. de. cembra bo na Sušaku skupščina Zveze za pospeševanje turizma, dne 5. decembra pa turistična konferenca v Zagrebu. Na konferenci v Splitu se je razpravljalo vprašanje propagande v inozemstvu ter vprašanie gradnje novih hotelov ob Jadranu- Glede gradnje hotelov se naj določi program. Iz inozemstva je tozadevno prispelo že več ponudb, ki jih v ministrstvu sedaj proučujejo. * Jugoslavija povabljena na čikaško razstavo. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Hoover je te dni izdal prokla-macijo. s katero vabi narode vsega sveta, nai se udeleže svetovne razstave v Chicagu v letu 1933., ko bo čikaško mesto proslavilo stoletnico svojega obstanka. Državnemu tajniku Stimsonu je naročeno, da razpošlje formalna povabila vladam vseh držav sveta- Ameriški kongres je že v februarju spre ie! zadevno resolucijo, s katero je vlada odobrila projekt razstave in pooblastila predsednika, naj v imenu čikaškega mesta povabi ves svet na razstavo. Korporacija, ki izvrši vse delo, se oficijelno imenuje »Stoletje napredka«- Na razstavi, ki se bo vršila v nalašč v to svrho zgrajenih otokih v Michiganskem jezeru, bo reprezentiran ves napredek v industriji znanosti itd. v preteklih 100 letih ne samo Chicaga in Ame rike. temveč vsega sveta. * Opozorilo hišnim posestnikom. Z zakonom o praznikih je končnovel.iavno rešeno vprašanje praznovanja državnih praznikov 1. jn 17. decembra- Ob ten praznikih se smejo izobešati na poslopjih samo državne zastave. Ob teh dneh se morajo izobešati državne zastave na vseh državnih in samoupravnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav iavno-pravnega značaja. V mestih in trgih pa moraio vsi lastniki zgradb izobešati državne zastave. Vsaka zgradba torej mora biti na omenjena dneva okrašena z državno zastavo. Odgovorni za izvršitev te zakonite določbe so lastniki, odnosno od njf.i postavljeni upravitelji zgradb Zato naj si vsak še pravočasno nabavi predpisano državno zastavo za vsako zgradbo, ker morajo biti zastave 1- decembra že izobešene. * Smrtna kosa- V ponedel;ek popoldne je umrl v Ljubljani g. Josip Paulin. bivši trgovec in posestnik- — Včeraj je ugrabila smrt upokojenega železniškega uradnika g. Franca Plečka. Njegov pogreb bo danes ob 15 na pokopališču pri Sv. Križu. — V Št-Vidu nad Liubljano je podlegel dolgi in težki bolezni g. Janez Slapničar. posestnik, ki bo iutri položen na farnem pokopališču k večnemu počitku- Pokojnim blag spomin, Žalujočim iskreno sožalje. * Mednarodna prometna konferenca. Delegati naših železniških direkcij so odpotovali na veliko mednarodno prometno konferenco, ki se bo dne 30. t. m. vršila v Miinchenu. Ta konferenca bo nadaljevanje mednarodne konference za vozni red, ki se ie prošli mesec vršila v Varšavi. Na konv jerenci se bodo reševala vprašanja mednarodnega prometa ter s® bodo določili vozni redi za mednarodne potniške in tudi za mednarodne tovorne vlake- * Strossmaverjeva roistna hiša se ie zrušila. V Šacnački ulici v Osijeku se ie te dni zrušila ena najstarejših tamkajšnji.! hiš- V Samo še danes •Vo*m gospoda Ob 4., pol 6., pol S. in 9. uri. J'UftT'i: velika prerniiera: LYA MARA v vel eli tami Rdeči krog; Po slovitem romanu Edgar Vallacea. Kino Ideal, * Grozen samomor pod lokomotivo. V ponedeljek zvečer se je pri Dolnjem Stenjevcu vrgel pod lokomotivo samoborskega vlaka šestintridesetletnl tesar Štefan Požar, rodom iz okolice Brežic- Vlak ga je grozno razmesaril. Identiteta samomorilca se ni mogla takoj ugotoviti; naslednjega dne pa je žena pokojnika spoznala v mrtvecu svo!ega moža. Vzrok obupnega čina so baje rodbinske razmere. * Velik vlom na deželi- Od Sv. Tomaža pri Ormožu nam pišejo: Komaj sta minula dva meseca, ko so neznani vlomilci skušali vlomiti v Posojilnico, že so se zopet pojavili tatovi, ki pa so, žal imeli sedaj večjo srečo- V noči od 23. na 24. t. m. se je pozno ponoči slišalo po tako zvani »purgi« petje in razgrajanje fantov. Ko je vse vtih-nilo, so neznani lopovi vdrli v trgovino g. Fr- Antoliča in mu odnesli za 60.000 Din blaga. Kakor se govori, ni izključeno, da so bili vlomilci med ponočnjaki- Kaj gotovega pa se ne ve. Neznane vlomilce išče sedai orožništvo, ki pa še ni našlo sledu. * Zelo važen del vaše toalete je higiiena ust- Ne pozabite, da vam izven doma pri tem najbolj pomagajo okusne pastile ANA-COT. * Arborin, priznano sredstvo za zatiranie sadnih škodljivcev osobito v jesenskem in zimskem času izdeluje »Chemotehna«, Ljub Ijana, Mestni trg 10. Imenovana tvrdka ie izdala tudi brošuro »Nad sadne zajedavce«, ki jo dobe interesenti brezplačno. * Dr. Metod Dolenc: Tolmač k novemu kazenskemu zakoniku. Knjiga izide še ta teden- Subskripcija poteče 30. t. m. Cena v subskripciji za broširan izvod Din 170, za vezan 150 Din- Po subskripciji bo cena višja. Subskripcre sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Prešernova ui. * Opozarjamo cenjene odjemalce, da je razstava in prodaja vsak dan odprta, ter vljudno vabimo tudi posetnike z dežele na brezobvezen ogled. P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova 16. ITO — zobna pasta najboljša f * Tovarna Jos. Relch spreiema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Gospodinje! Vaše peiilo pere, posuši, tnonga aH lika tovarna Jos. Reich. * Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Karel Prelog, LJubljana. 249 A Podružnica Jutro Mejni d. d. t Ljubljani, Šelenburgova ulica 3 utjirdno vabi vse svoje cenjene odj-eimafoe, nMh rodbime, pr#ait-elje in znance k pokusnemu kuhanju čaja, ki se vr&i v petek 29. t. m. (celi dan). Vsak gost dobro došel! I in potrehS&ine fl»;ce£tej« » drogsrijah KANC. LJUBLJANA ia r— SAMO (Wol»M«!, MARIBOR CENIK (iRAT|S, Iz Ljubljane hiši so stanovali nameščenci hotela »RoyaI< kj so bili baš v hotelu zaposleni, ko se je pripetila nesreča. Samo tej okoinosti je pripisati, da ni bilo človeških žrtev. V tei stari hiši je bil rojen veliki jugoslovenski vladika Strossmayer. * Češkoslovaška kupuje naš tobak. Predvčerajšnjim je odpotoval v Prago naš upravitelj državnih monopolov Marko Marko-vič s članom uprave Mitom Dimitrijevičem V Pragi bosta naša delegata uredila prodajo našega tobaka za češkoslovaško tobačno režijo. * V počastitev spomina umrlega g. M. Bolničarja so darovali v korist CMD v Ljubl!ani po še;itpeterski moški podružnici: Zupančič Leopold 150 Din, po 100 Din: Potočnik Fran, Ro.irman Viktor, Medic Fran, Richter Hinko, Tomec Hrvo.ic: po 50 Din: Ludovik Avgust, Urbas Miroslav, Turk Rajko; 10 Din Klarman Viktor; skupaj 810 Din. Iskrena hvala! * Zlikovci ob železniški progi. Prejeli smo: Ob dolenjski progi se često kaki nepridipravi lotijo državne lastnine. Pred dnevi so ugotovili železniški delavci iz stiške okolice, da so vdrli ponoči neznani zlikovci v zaboj ob železniški progi, kjer se shranjuje orod'e ter ukradli sekire, francoske ključe, sekače, žage in drugo, kar jim je prišlo pod roke. V bližini Gorenjih Prapreč pa so podrli neznanci ogrado, ki Jo je postavila progovna sekcija, da prepreči pre.iod preko odprtega tira in s tem združene nevarnosti. Domneva:o. da so odstranili oKrajo okoiičani iz nagajivosti. Obe zadevi preiskujejo orožniki, storilci pa prejmejo zasluženo kazen. u— Na drugem mestu prinašamo obsežni spored novinarskega koncerta, ki se bo kakor vsako leto vršil na večer narodnega praznika 1. decembra v veliki dvorani ,io-tela »Union« Novinarji stopi o pred javnost samo enkrat v letu zato pa njihova priredi tev tradicionalnega slovesa vsako Iet0 tudi prinese toliko novosti, da je vredna tako velikega dne, kakor ie ravno t- dccember. praznik sloge, bratstva in kulturnega pro-gresa JugOsIovenov Šs vsako leto .ie bil3 dvorana Uniona nabito polna in bo seveda tudi letos. Tembolj, ker se javlja močna udeležba tudi iz deželskih krajev. V inte. resu cen enih gostov samih zato priporočamo, da si nabavilo ali rezervirajo vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu- u— Praznik uedinienla v Ljubljani 1. december praznujemo kot državni praznik uedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod iezlom dinastije Karadjordjevieev. V ta namen bo na la dan ob 10 uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni ka peli se bo vršila služba božja ob 9. uri. v evangeljski cerkvi pa ob 10. uri. Od 11 30 naprej bo ban dravske banovine v banski palači (Blehveisova c. 10) sprejemal p.»klo nitve in čestitke. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravne ga značaja morajo biti razobešeue državne zastave. u— Ljubljanska mestna občina bo razobesila na dan 1. decembra na vseh svoiih poslopjih državne zastave- Zupan dr. Puc vabj vse hišne posestnike in ostalo občinstvo, da okrasi svoie hiše na ta dan z državnimi zastavami. u— Sokol I. vabi svoie članstvo na proslavo narodnega uedinjen'a v nedeljo 1. decembra ob 11. uri dopoldne na Taboru-Po proslavi svečana zaobljuba vseli novo pristoplih članov in članic ter onih, ki iz kateregakoli vzroka še niso opravili svoje zaobljube. Članstvo, udeleži se proslave v čim večiem številu! u— Akademikom! Tovarišem, ki se udeleže zagrebških slavnosti. sporoča pripravljalni odbor: Odhod posebnega vlaka bo v soboto ob 12. prihod v Zagreb 15.25; vlak se ustavi sa-mo v Zidanem mostu in Brežicah- Povratek iz Zagreba v poncdel:ek ob 0.55, prihod v Ljubljano ob 4.15; na povratku se vlak ustavi v Brežicah, Raj-.lenburgu in Zidanem mostu, število udeležencev je omejeno na 300. Razdelitev na grupe bo objavljena v petek dopoldne na deski SSIJJ. Vsak udeleženec ie dolžan se pokoravati odredbam vodje svoje grupe, kateremu izkiučno javi tudi svoje želje. Vsak udeleženec dobi izkaznico od vodje svoje grupe- Opozarjamo, da vzame vsak udeleženec seboj akademsko legitimacijo. Akademiki pevci, ki se udeleže slavnosti, naj se zglase sigurno danes ob iS. v dvorani arene Narodnega doma zaradi skupne vaje. V V krasni Logarski dolini, l>iil v veseH sem družini, tam pre!ao ie letni kraj, in najbolj1! BUDDHA čaj! Tea Iniport, Ljubljana, Aškerčeva ulica u— Ljudska predstava filma Bali, Jutri, v petek ob 14-30 se bo predvajal v prostorih Elitnega kina Matice zadnjikrat najnovejši kulturni film o otočju Bali. Cene za to predstavo so izredno znižane na 2 in 3 Din za osebo. Tako je omogočen ogled najširšim krogom, posebno šolski mladini in dijaštvu. Film je nov in se predvaja pr-vič v Ljubljani-__ Zemljo za kakteje, palme i.n druge cvetlice nudi Ivan Šimenc, cvetličarna, Ljubljana, Šelenburgova ul^.ca __14590 u— Iz gledališča. Drevi se bo pel Foer-sterjev »'Gorenjski slavček« za abonma A. Zasedba- Ribičeva, Popovičeva, štagl arie-va, Gostič, Orba, Rumpel', Mo.iorič, Janko in drugi- Dirigent prof. Jeraj. Režiser prof. Sest- V petek bo v operi Čajkovskega »Onjegin« s Primožičem, v soboto na predvečer 1. decembra pa »Prodana nevesta ž Vičarjem kot gostom- Nadalje bodo nastopili v glavnih partijah Ribičeva. Križaj, Mohorič in drugi. Dirigent Štrtof. Izven abonmaia. u— »Morala gospe Dulske«. Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 30- t. m. komedijo »Morala gospe Dulške«, ki se je občinstvu zelo priljubila. Na to ponovitev opozarjamo cenjeno občinstvo. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karničnik. Stari trg 18. u— Klavirski koncert. Ena najnadarie-nejših pianistk gdč. Jadviga Poženelova nastopi tudi v letošnji sezoni s samostojnim koncertom v ponedeljek 2. decembra v Fil-harmonični dvorani. Gdč- Poženelova ie ljubljanskemu občinstvu že dobra znanka s svojih prejsniih samostojnih koncertov. Po končanem konservatoriju je študirala še dve leti v Franciji in Španiji ter bila učenka znamenite umetnice-pianistke Blanche Selva v Parizu. Začetek koncerta točno ob 20. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. — X. Slovanski večer. Jugoslovensko napredno akademsko društvo. »Jadran* bo priredilo letos svoj jubilejni slovanski ve- Danes drugi dan dveh velikih in zabavnih premijer! X a m o i* e i v svetov 11 i vojni in velemestna pikantno s t Zlati p a V v glavni vlogi Dolores Costello im Conrad Nagel. Dve urne predstave! Ob 4., 7. in 9. KINO LJUBLJANSKI DVOR. — Tel. 27-30. čer v soboto, 18. januarja, na Taboru. Opozarjamo društva in korporaciie na to prireditev in jih prosimo, da ne prirede istočasno svojih plesov. — Odbor- u— Akademski pevski zbor bo ime! danes ob 20. v balkonski dvorani univerze skupno pevsko va o- u— Plesna vaja družabnega odseka ZPNJ se drevi ne bo vršila, ker priredi naša plesna šola v soboto 30. t. m. čajanko s plesom v veliki dvorani hotela »Union <. Pri-četek ob 20- konec ob 2. ziutraj. Vabljeni tudi oni. ki vabila niso prejeli. u— Na smučeh po švicarskih Alpah (Anberg-Spliigen itd-) Znani alpinist in odlični fotoamater Karel Koranek, ki je z velikim uspehom tudi v Ljubljani že večkrat predaval in čigar slike so vsakikrat močno zadivile obiskovalce njegovi.1 predavani, se je odzval vabilu TK ^Skale« ter bo predaval v torek 3- dccembra v veliki dvorani hotela Uniona. To pot nam bo popisal malo poznane kraje Arlberga — Spliigna in drugih smuskih terenov v centralnih Alpah. Opozarjamo alpiniste in predvsem zimske športnike na to predavanje. u— »Soča«. V soboto 30 t- m. predavanje pri »Levu«. u— Krajevna organizacija jugoslovenskjh emigrantov (Orjem) v Liubrani opozarja člane, da bo v torek 3. decembra ob 20. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v areni Narodnega doma (soba Preporoda) vhod z Bleivveisove ceste. u— Plesna vaia JNAD »Jadrana« bo drevi ob pol 20- v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Plesni odbor priredi prihodnji četrtek istotam ob pol 20. Miklavžev večer in vabi cenjene plesalke in plesalce. iklavža najlepše vrtnice, nageljčke, kakteje iti druge cvetlice v cvetličarni Ivan Šimenc, Ljubljana, Šelen-burgova ulica. 14590 Miklavž lahko jzbere najrazličnejše ostanke po skrajno nizkih cenah, kakor tudi drugo primerno manufakturno blago za svoje darovance pri OBLAČILNI CI ZA SLOVENIJO LJUBLJANA/ Miklošičeva cesta 7. Volnene nogavLce no nainižiih cenah pri J. Hofler, Miklošičeva 14 u— Seznam najdenih predmetov. V prvi polovici tekočega meseca, so bili izročeni policiji naslednji najdenj predmeti: več manjših svot od 10 do 210 Din, ena ročna torbica z raznimi toaletnimi potrebščinami, ena denarnica z dvema prstanoma, en zlflt ženski uhan, ena ženska srebrna ura, en ženski čevelj, en par starih visokih čevljev, en ženski dežnik in zeleno pleskana ciza. V kavarni Union so bili pozabljeni tile predmeti: ena športna čepica, 4 klobuki, 4 dežniki, 1 usnjata cigaretna doza, 1 očala, 5 žepnih robcev, 2 vžigalnika, 4 knjige, 1 kravata, 4 palice in otroška pelerinca. V železniških vozovih pa so bili najdeni naslednji predmeti: 30 dežnikov, 3 palice. 4 klobuki, 4 nahrbtniki. 3 ročne torbice, ena moška suknja, 1 moški suknjič, 3 m platna, 1 košara z različno drobnarijo, 1 zlata zapestnica, 1 kolesna sesalka, 1 zavitek slik. šoferska očala ter aktovka z raznimi dokumenti. u— Pretep na gostilniškem dvorišču. Na dvorišču dalmatinske gostilne v Novi ulici sta si skočila predsinočn'im v lase dva mlada obrtnika. Kakor bi trenil, so pričele leteti zaušnice od obe.i strani, nakar sta se znašla boieviteža na tleh v blatu- Obema se je pocedila tudi kri in bi se pretep končal najbrže še boli žalostno, če ju ne bi ločili drugi gostje. Naslednii dan ie L. prijavil zadevo policiji, a se je kmalu na to potrudil do njega njegov nasprotnik ter ga pre-govoril, da odstopi od prHave. Oprostil se je s tem, da je priznal svojo popolno pijanost, v kateri ni vedel, kaj počen:a. Tovariš je njegovo izpoved upošteval in sta se boieviteža nato zedinila v tem. da odpustita krivdo drug drugemu- u— Še stražnike kradejo. K sodarskemu mojstiu Antonu Rožmanu na Sv. Jerneja cesti št. 7, je prišel predvčera'šniim na vse zgodaj ziutraj mlaišl, športno oblečen človek, ki je prosil za delo. Rožman neznancu dela ni mogel dati, zaradi česar ga ie odslovil- Kmalu zatem pa je Rožman zapazil, da mu je neznanec medtem, ko se je naha'al v delavnici, ukradel ameriški stražnik in ga skril pod obleko- Oškodovanec je zadevo prijavil, vendar tatu niso mogli izslediti. u— Ukradeno perilo. Sekretar pri poštni direkciji v Ljubljani Ivan Kosovinc, stanu-ioč V Ciril-Metodovi ulici št. 19. je prijavil, da mu ie predvčerajšnjim na večer neznan zlikovec odnesel s pritličnega balkona tia dvorišču omenjene hiše več karirastih srajc, dalje nočnih sraic in spodnjih hlač. Tat je prišel na dvorišče na ta način, da .ie preskočil zidno ogiajo. nakar se je po izvršeni tatvini po isti poti vrnil spet na prosto. u— Drzen vlom v delavnico. Predvčerajšnjim ponoči je vdrl neznan storilec v delavnico slaščičarja .Muharema Sefloviča v Ulici na Grad št- 5 ter odnesel iz lokala za 1300 Din rajnih slaJčic. Tat je prispel v delavnico z izredno lahkoto. Na veznih vratih ie man kala šipa in je storilec posegel enostavno skoz; odprtino ter odrinil zapah. Iz Maribora a— Miklavž v Mariboru naj kupuje knjige in slikanice kakor tudi druge šolske potrebščine v knjigarni Tiskovne zadruge Maribor. Aleksandrova cesta 13. Tu dobi Miklavž za mal denar lepa in najcenejša darila. -»-T a— Uboj ali umor. Pri Sv. Barbari pri Mariboru so našli v torek popoldne v njegovem stanovanju posestnika Ignaca Zorca mrtvega z razbito glavo in sedečega na stolu. Na lice mesta je prišla sodna komisija, da bi preiskala zagoneten primer. Komisija je ugotovila, da je prišel pokojni Ignac Zoreč v torek zelo vinjen dermov in se spri z ženo- Ali gre za uboj ali umor bo pokazal šele potek preiskave. Iz Celja e— V pomirjenje javnosti. Na hiši Ljubljanske kreditne banke se je v zadnjem času pokazala desno od hišnih vrat v zidu mala razpoklina, oziroma vsedlina, ki se sedaj popravlja. Glede na razne zadevne komentarje, ki se dnevno slišijo, se občinstvo opozarja, da ni povoda za kako razburjenje in poslujejo vsi trgovinski obrati, nastanjeni v hiši, nemoteno dalje- e— Ljudska univerza v Celju. Pretekli ponedeljek je predaval v nabito polni predavalnici celjske trgovske šole ljubljanski odvetnik in splošno znani slovenski alpinist dr. Henrik Tuma o pomenu in razvoju alpinizma. Predavanje so spremljali krasni naravni posnetki iz Kamniških, oziroma Savinjskih planin ter Julijskih Alp v vseh letnih časi.i- Poslušalci so bili predavatelju zelo hvaležni za njegov trud. Zal, da je Ljudskemu vseučilišču skiopton na razpolago le na trgovski šoli v predavalnici, ki je bila za veliko množico poslušalcev dosti premajhna- Mnogo jih ie moralo zaradi prenapolnjene dvorane oditi. 'Ljudsko vseučilišče upa, da bo moglo pridobiti dr. Tumo še za eno predavanje v teku letošnje zime. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek 2. decembra ob 20- istotako na trgovski šoli. Predaval bo šolski upravitelj Jo-ško Bizjak o potovanju ob jadranski obali od Črne gore do Sušaka in o obisku zgodovinskega gradu Visoko pri Škofji Loki. Tudi to predavanje bodo spremljale lepe skiop-tične slike. e— Tudi tretji trojček umrl. Soprogi tukajšnjega ključavničarskega mojstra GIo-bočnika, ki je rodila preteklo nedeljo trojčke in sta oba dečka še isti dan umrla, jc umrla sedaj tudi deklica- e— Za ubogo Celmerjevo družino je daroval trgovec g. Hladin iz Celja več koso\» obleke- Uboga družina se lepo zahvaljuje za dar! e— Izgubljena ie bila v torek dopoldne v mestu ali pa med potjo do Gaberja podolgovata zlata broša z vdelanim modrim sa-. firjem. Najditelj naj jo odda lastnici Elzi Korentovi v Gaberju, ali pa na celjski policiji- e— Podružnica »Julio MelnI« v Celju priredi v soboto 30. t. m- poskusno kuhanje čaja. Vsak gost dobro dosel! Iz Dobove d— O imenu kraja Loče. Pred vojno so nemškutarji usiljevali Slovencem tudi spremenjena krajevna imena. Takrat je paše-val na okr. glavarstvu neki Jančer. Ta je pregovoril župana iz Loč, da je predlagal spremembo imena iz Loče v Loč, češ, da pisma vedno zahajajo namesto v obsavske Loče v one pri Sv. Duhu. Seveda so takr>j naročili občini žig v besedo »Lotsch«. Še sedaj je to spačeno ime uradno v veljavi, vendar bi bil že čas, da sresko poglavarstvo to popravi, kajti beseda »Loč« bi bila pravilno moškega spola in bi se reklo: grem v Loč — sem bil v Loču — sem šel iz Loča. To pa ne velja, ker narod govo* ri: grem v Loče — sem bil v Ločah — seni šel iz Loč. Na mlajših zavednih občanih je tudi, da sami predlagajo pravilno rabo narodnega imena domače vasi. Iz Škof?e Loke šl— Žegnanje na Spodnjem trgu. Ker je Martinova nedelija šla mimo Škofje Loke skoro neopazen o, se je pa tem izdatneje uveljavila tradicija cerkvenega žegnanja na Spodnjem trgu, ki se praznuje vsako leto s cerkvenim opravilom, izvešeno zasti« vo v Špitalski cerkvi ter večdnevnim raia-nem in veseljačenjem po lontrških gostilnah. Malone vsa Škofja Loka je šla v »sejem«, kjer je bilo pripravljenih nebroj dobrot za grlo in želodec. Veliko ljudstva se je zbralo v prijetno urejenem Kavčiče* vem salonu, ki je bil to nedeljo otvorjen. šl— Spremembe v en'tobusnem prometu Škofja Loka-LjubIjana-Kranj. ki stopijo v veljavo v soboto, so naslednje: odhod iz škofje Loke. glavni trg, v Krani ob 7.30, iz Kranja (Stara poŠta) ob 12 Odhod iz Škof i e Loke v Ljubljano ob 13., iz Ljubljane (Kmetska posojilnica) ob 1R. Cene: Škofja Loka-Kranj 8 Din in Škofj-a Loka= Ljubljana 16 Din. šl— Ponedeljski sejem sv. Katarine je bil boljše obiskan od zadnjega sejma na dan sv. Mihaela. Da ni bil pritok scjmar-jev še obilnejši, je bilo bržkone krivo deževno jutro, ki pa se je izprevrglo v dopoldanskih urah v solneen jesenski dan. Kupčija je bila povoljna. Poleg slaščic je bilo v prodaji največ železnmarskih, usnjarskih in lončarskih izdelkov. Tudi več voz zelnatih glav je bilo videti. V opol« danskih urah se je sejmišče močno izpraznilo. Ljudje so se razšli po gostilnah, kramarji pa so podirali stojnice in nakladali blago na vozove. Kakor vse kaže, pa so se sejmi take vrste vendarle že preživeli za-Tadi široko razpredene trgovine. Vzdržuje jih ponajveč tradicija. 51— Predavanje ZKD o zimskem športu, olimpijadi v St. Moritzu in modernih tuj-skoprometnih ustanovah v Švici je bilo 7a spoznanje šibkeje obiskano, dasi je bilo izredno zanimivo. Poldrugourno predavanje g. Gnidovca je izpopolnjevalo nad 70 krasnih, koloriranih skioptičnih siik. Iz Litije i— Občni zbor CMD Litija-Šmartno se je vršil v petek 21. t. m. v gostilni pri gospodični Pavli Meškovi. Predsednica gospa Svetčeva je pozdravila navzoče in otvori-la zborovanje, nakar je gdč. Kalinova podala izčrpno poročilo o družbinem delovanju. Podružnica je po številu članstva nekoliko padla in to zaradi odhoda nekaterih članov, nekatere pa je prerana smrt iztrgala iz naše srede. Posebno pogrešamo go. Žigonovo. Podružnica je v stalnih sti= kih s centralo v Ljubljani in je glede točnosti pošiljanja prispevkov med prvimi. Blagajniško poročilo izkazuje precejšen napredek, saj je družba v preteklem letu z lepimi prispevki podprla smoter pTe-potrebne organizacije. Zlasti Ciril-Metodov kres. ki sc je vršil na predvečer godu slo« vanskih bratov, je pokazal, kakšni uspehi se dosežejo s požrtvovalnostjo in ljubeznijo d'o dela. Zasluge omenjenega večera g-edo pred vsem ge. Končarjevi in odboru. G. Hinku Brilliju se jc izrekla javna za-b-vala. ker je na lastne stroške preskrbe! bengalično razsvetljavo. V razpečavanju razglcdnic in kolkov je podružnica častno izvršila svojo dolžnost. Dan bonbončkov je tudi prinesel željeni uspeh. Vsem, ki so pripomogli db lepih uspehov, se odbor nai-iskreneje zahvaljuje. Pri volitvah je po-ndarila ga. Končarjcva zaslužnost sedanje predsednice ge. Svetčeve in odbornice ge. Bevkove ter predlagala izvolitev za častni < dbornici, kar so vsi z veseljem sprejeli. Končno se je razvila precej živahna doba* ta o programu nadaljnjega dela. V kratkem se bo vršila mladinska prireditev S pomočjo otroškega vrtca pod vodstvom gospodične Godinove. V četrtek 28. t. m. se ko vršila v litijski cerkvi sv. maša zaduš-mca za pokojnim Vladimirom Gortanorn. Po debati jc zaključila predsednica gospa Svetčeva dobro uspeli občni zbor. Iv. i— Zadušnica za Vladimira Gortana. Danes ob 8. bo sv. maša zadušnica za narodnega mučenika Vladimira Gortana. Podružnica Jugoslovenske Matice poziva Li-tijane in okoličane na polnoštevilno ude* ležbo spominskega počaščenja nesrečne žrtve. i— Pritožbe o slabih cestah. Naše ceste so v strašnem stanju. Vsak dan dobivamo ! lavne pritožbe tako od Litijanov kakor tudi od Šmarčanov. Zakaj se ne izvede načrt. da sc zgradi za pešce do Šmartna poseben banket, oziroma hodnik? i— Vijolice. Ma>li Tonček Grošelj iz Litije nam je poslal z nedeljskega izleta šo-psk viiolic i— Vsem. ki se zanimajo za zimski šport! Oni člani SFD. ki si žele nabaviti smuči, dobe na razpolago cenike pri društvenem ♦ajnihu g. Župančiču. b Trbovelj t— Stavbno gibanje. Avtopodjetnik gospod Kučnik si gradi v trgu ob glavni cesti lastno garažo. Iz Hrastnika h— Proslava 1. decembra. Narodni praz* nik ujedinjenja bo praznovalo naše Sokolsko društvo v nedeljo ob 5. popoldne v Narodnem domu z akademijo. Sodeloval bo zbor Glasbenega društva. Vstopnina 5 Din. h Šoštanja št— Pevski zbor. Nedeljsko »Jutro« je poročalo, da se je obnovil pevski odsek Sokoiskega društva v Šoštanju, kar pa ni točno. Obnovil sc je sicer pevski zbor, ki pa ni odsek ne Sokola ne kakega drugega društva, ampak je samo pevski zbor, ki ima cilj in namen: gojiti in širiti narodno in umetno pesem. V tem smislu vabljeni vsi, ki se še niste prijavili, pa ste pevci. Iz Ljutomera lj—■ Žerovinsko postajališče je zelo frek-ventirano, ker leži ugodno za vse vasi za-padno od Ljutomera. Osobito zvečer vsto* pa in izstopa tam precej potnikov, ki občutijo kot velik nedostatek neprodimo temo, obdajajočo to postajališče. Sicer stoji ria peronu soha za svetiljko. toda luči ni. To bo trajalo menda tako dolgo, da se bo v temi in megli zgodila kaka nesreča. Dalie čakajo potniki na prostem v dežju in mrazu ter vidijo skozi okno postajališča prazno sobo. ki bi bila za čakalnico prav primerna. Ali bi sc železniška uprava ne usmilila prezebajočih in premočenih re-vežev ter jim dala omenjeno sobo kot ča» kalnico, četudi nekurjeno, na razpolago? Iz Slov. Bistrice sb— Parna žaga v Slovenski Bistrici, ki je bila do sedaj last industrijske lesne družbe Žuraj in Razboršek, je prešla cela v roke industrijca g. Ivana Žuraja. Kakor zn.i= io se je prejšni solastnik g. Razboršek ;ranc pri avtomobilski vožnji ponesrečil :n ter se njegovi dediči ne marajo baviti z lesnim podjetjem, so svoj delež prodali go->podu Ivanu Žuraju, ki je sedaj edini last-iik za našo okolico tako važnega podjetja. Zavednemu naprednjaku g. Žuraju želimo mnogo uspeha. Iz Ptuja j— Francoski krožek v Ptuju priredi 30. t. m. ob 6.15 v društvenem lokalu na gim= naziji zanimivo predavanje prof. Marc Ve-ya iz Ljubljane o »Les čcoles decadentes de poesie et J. Morčas«. Vsi, ki se zanimate za francoščino, posetite naš krožek! Šport Tek ujedinjenja Akademski Športni Klub Pr.imorje razpisuje pod pokroviteljstvo«! bana dravske banovine g. inž. Dušana Serneca internacionalno propagandno la-hko-aitfctsko tekmovanje skazi Ljubljano in preko Ljubljanskega gra-du, dne 1. decembra ob 16. uiri. Tek se imenuje »Tek ujedinjenja«. Tekmovanje se vrši vsako leto ob 16. liri dne 1. decembra ko* športna spominska proslava ujedirojenja. Teče se na dveh različnih progah s skurpnnm startom pred Ljubljansko Kreditno banko in ciljem pred Narodnim domom. Proge so sledeče: 1. Dunajska cesta, Tavčarjeva, Komenakega, Reslljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Studentov-■ska. Na okopih, Grad, Pot na Grad, Kariovska cesita, Privoz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Coizova, Emcnska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova. Dolžina proge cca. 5000 m. 2. Dunajska, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg. Star« trg, Trubarjeva, Coizova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Sekmburgova, Aleksandrova. Dolžina proge cca. 2700 m. 3. Tekmovalci se ddnjo v sledeče -kategorije: a) vojaki, b) neveriiiciranii atleti do l. 1911, c) neveriiicirani atleti 1. 1911, 1912, 191.5; d) ne-verificiram atleti 1. 1914, 1915, 1916; e) jumiorji 1. 1911, 1912, 1913; f) iumiorjl 1. 1914, 1915, 1916; s) seniorji že plasirani na progah preko 800 m; h) seniorji še doseda? neplasirami na progah preko ko 800 m. Atleti, rojeni v letih 1911 do 1916, ne morejo tekmovati na progi, o-značeui pod št. 1. 4. Tekmuje se po pravilih JIAS-a v Zagrebu. 5. Pravico nastopa imajo vsi verificirani, ne-verificiraoi atleti, atleti z zabrano starta in atleti, ki so kaznovani. 6. Prijave s priloženo prijavn-ino Din 5 za ne-verifioirane atlete iiz Ljubljane, Din 20 za verificirane ljubljanske atlete (zunanji tekmovalci so prijavmine oproščeni), je poslati do 30. novembra ob 13. uri na geom. Černe Miroslava, Mestni gradbeni urad, Kresija; na dan tekmovanja so pa dopustne prijave do ene ure pred startom na isto osebo na licu mesta. 7. Nagrade: tršje prvopila-sirani vsake kategorije si priborijo spominske plakete s klubskim ■potrdilom o piacement«. Zmagovalec dolge proge ne glede na kategorijo (proga pod št. 1) si pribori v prehodno posest pokal, ki ga ie daroval ban dravske banovine g. inž. Dušan Ser-nec. Pokail je prehoden in preide v končno posest amagoivaioa po trikratni zaporedni zmagi ali pa po štirih zmagah v presledkih. A. S. K. Primorje. Po glavni skupščini JNS Razburjenje v športnih krogih zaradi zadnjih dogodkov na glavni skupščini JNS se je nekoliko poleglo. Beograjski listi obširno razpravljajo o dogodkih ter obraz-'agajo stališče, ki ga zavzema skupina, ki jc na skupščini dosegla impozantno večino. Zagrebški listi so bolj skromni ter se ne spuščajo v razpravo o nastali situaciji. Prvi novi moment, ki ga treba zabeležiti in o katerem smo že včeraj objavili krat* ko brzojavko, je ta, da je policijska direkcija obvestila bivšega predsednika JNS dr. Pandakoviča in tajnika dr. Ribolija, da je dosedanja uprava saveza pozvana, da vodi dalje vse agende do dTuge skupščine in da skliče novo glavno skupščino. Stališče, ki ga je zavzela policijska direkcija v Zagrebu, se nikakor ne strinja z mišljenjem večinske skupine, ki se je takoj po razpuščeni skupščini sestala v hotelu »Esplanade«, da sklepa o svojem nadaljnjem postopanju. Predstavniki večine sto= ie na stališču, da dosedanji upravni odbor JNS ne obstoji več v celoti. Dobil je od skupščine absolutorij. S tem so prenehale funkcije onih članov upravnega odbora, ki so letos izpadli. Med temi je tudi dosedanji predsednik dr. Pandakovič. Pač pa je ostala v svoji funkciji druga polovica upravnega odbora, ki ni izpadla s III. podpredsednikom Krčeličcm na čelu. Za nadaljnje upravljanje tekočih poslov da je pozvan ta okrnjeni odbor, ki naj tudi odredi dan in kraj nadaljevanja skupščine. Tudi v pogledu tega vprašanja so mnenja deljena. Dočim zastopa Zagreb stališče, da se mora sklicati nova glavna skupščina, zahteva Beograd s' svojimi pristaši, naj se prekinjena skupščina z istimi dele« gati nadaljuje tam, kjer je bila razpušče-na. Bolj logično in pravilno je vsekakor beograjsko stališče. Beograjčani so tudi načeli vprašanje kraja, kjer naj se nadaljuje skupščina. Oni so mišljenja, da Zagreb za to nikakor ne mo- e več priti v poštev, ker so bili delegati, VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 27. novembra 1939. Višina barometra 908.8 m Kraj Cas M Smer vetf« Bar Evropa t sestanek vseh nogometnih sodnikov. Po sestanku seia upravnega odbora za delegiranje. SK Sava (Sevnica) : SK Celje 3:2. V nedeljo e gostovalo moštvo SK Sava iz Sevnice v Celju, da odigra revanž-r.o tekmo s prvakom Celja. Mlado moštvo SK Save jc že večkrat dokazalo, da je vredno ugleda in slovesa, ki ga uživa med sipormo publiko. Z izredn.im eianom je prisililo SK Celie, da se je slednje ome-jilo na obrambo ter doseglo časten rezultat 3:2. S tem je SK Sa-■a faključfl letošnjo sezono, ki je bila zelo pk>-dovi-ta. Kakor čuie-mo, se bo klub prijavil ljubR. r.og. podsavezu, da se izogne neljubim opazkam in da za-more sodelovati v prv. tekmah. ŽSK Hermes. Važna seia centralnega odbora se vrši d-anes ob 20. pri Štepiou. Prosijo se vsi gg. odborniki, d-a se iste zanesljivo udeleže. ŽSK Hermes. Seja širšega odbora se vrši danes v četrtek ob 20. uri pri »Nifcotn«. — Tajnik. Gosoodarstvo Ob občnem zboru pivovarne „Union" V torek se je vršil v Ljubljani občni zbor Delniške družbe pivovarne »Union«, na katerem je bilo med drugim sklenjeno, da se z izdajo gratis - delnic poviša delniška glavnica od i2 na 24 milijonov Din. Sredstva za izdajo teh gratis - delnic bo družba vzela iz kapitalnega rezervnega sklada, ki znaša po bilanci z 31. avgusta 1929 34.2 milijona Din. Družba izkazuje za 1. 1928./29. 2.215.000 Din čistega dobička napram 1.925.000 Din v 1. 1927./28. Glede na povečanje čistega dobička je bila dividenda povišana od 14 na 16 %. Ugodni bilančni zaključek pivovarne »Union* je vsekakor značilen v času, ko se naše vinogradništvo bori za svoj obstanek. Pred meseci, ko se je v Splitu vršila velika konferenca o krizi našpga vinogradništva, je bilo čuti mnogo pritožb proti favoriziranju pivovarniške industrije v naši državi na škodo vinogradništva. V Dalmaciji so letos pred trgatvijo ponujali ogromne količine vina po 2 Din za liter (brez trošarine), dočim se je istočasno plačevalo za liter piva 8 — 10 Din. Vinogradniki se pritožujejo, da je pri nas pivovarniška industrija premočno zaščitena z uvozno carino, dočim je baš zaradi te visoke carine izvoz vina skoro onemogočen. Češkoslovaška bi inogla konsu-mirati dober del našega vina, vendar zahteva reciprociteto za svoje pivo v obliki znižanja uvozne carine. V borbi med vinogradništvom, ki je številnim, večinoma ubožnim kmetovalcem v Sloveniji, Dalmaciji in Vojvodini glavni vir dohodkov, in med pivovarniško industrijo, so doslej vedno podlegli vinogradniki, ki sedaj z nervoznostjo pričakujejo, kaj jim bo prinesla bodoča tarifna pogodba e Češkoslovaško, odnosno revizija carinske tarife. Vprašanje je za širok krog naših vinogradnikov življenske važnosti. S favoriziranjem pivovarniške industrije pa je prizadet tudi ves naš gostilničarski stan. Pivovarne so si po dogovoru »razparcelirale« državo ter ima vsaka skoro neomejen monopol na svojem teritoriju. Kjer pa ni konkurence, se tudi cene ne morejo razvijati po gospodarskih principih. Pred vojno so imeli naši gostilničarji od pivovarnarjev znatne ugodnosti, ki so pa danes povsem ukinjene. Sicer je bila cena pivu v zadnjih letih nekoliko znižana, toda to znižanje gre v glavnem na račun znižanja trošarine, kar nam potrjujejo naslednje številke. Leta 1925. je bilo v Sloveniji plačano skoro 9 milijonov Din na račun trošarine na pivo, 1. 1928. pa komaj 900.000, in sicer zato, ker je bila leta 1927. znižana trošarina na pivo za skoro 90 %. Naše kmetijstvo se pritožuje, da za te ugodnosti jugoslovenske pivovarne niti letos niso izkazale domaČemu hmeljarstvu, ki je v najtežji krizi, toliko pozornosti, da ne bi šle na češkoslovaško kupovat znatno dražji češkoslovaški hmelj, čeprav je naš hmelj tako dober, da piješ na vseh ladjah paroplovne družbe Norddeutscher Llovd in v vseh jedilnih vozovih nemških železnic pivo iz savinjskega hmelja. Da bi razbili kartel pivovarn v Sloveniji, se naši gostilničarji pripravljajo, da osnujejo lastno pivovarno. V Laškem imajo, kakor čujemo, že na razpolago potrebna zemljišča in tudi finančna pomoč jim je že zasigurana. = Izplačilo 22od?totne poravnalne kvote Slavenske banke. Konkurzni upravitelj Slavenske banke sporoča, da je kraljevi sodni stol v Zagrebu kot konkurzno sodišče s svojim odlokom od 22. t. m. proglasil 22% poravnavo v konkurau kot pravomočno. Prav tako je s svojim sklepom od 25. t m. dvignil konkurz nad skupno premično in nepremično imovino Slavenske banke. Izplačilo 22% poravnalne kvote je poverjeno Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu, ki prične takoj izplačevati upnikom drugega razreda kvote na vložne knjižice, kakor tudi na terjatve po tekočem računu. Kvote na terjatve pri centrali Slavenske banke izplačuje Prva hrvatska štedionica potom svoje centrale v Zagrebu, na terjatve pri podružnicah Slavenske banke v Brodu, Beogradu. Celju, Dubrovniku, Ljubljani, Mariboru, Osijeku, Sarajevu, Sušaku in Subotici pa potom svojih podružnic v teh mestih. Kvote na terjatve pri podružnicah Slavenske banke v Kranju, na Jesenicah in v škofji Loki izplačuje Jadransko - podunavska banka, podružnica v Kranju. Kvote na terjatve pri podružnicah Slavenske banke v Murski Soboti in Gornji Radgoni pa izplačuje podružnica v Mariboru. Vel upniki po vložnih knjižicah ®e pozivajo. da v svrho izplačila kvote osebno predloži io hranilne knjižice pri imenovanih plačilnih mestih, kjer se morajo zaradi izplačila kvote javiti tudi upniki po tekočih računih. = Stanje Narodne banke. Narodna banka je izdala izkaz o svojem stanju na dan 22. L m., Iz katerega je razvidno, da se je obtok bankovcev zaradi povečanja Žirovnih vlog in dobroimetja države zmanjšal za 109 milijonov na 5543 milijonov Din. V tretji četrtini novembra je bil nakup deviz zopet večji kakor prodaja in so se devizne rezerve dvignile za 14 milijonov Din. Stanje meničnega portfelja dalje nazaduje, prav tako stanje lombardnih posojil, tako da znašajo vsa posojila Narodne banke sedaj komaj loOO milijonov in ?o le za dobrih 150 milijonov večja, kakor žirovne vloce (ki so dosegle že 1 milijardo 100 milijonov), skupno z dobroimetjem države (ki se je povečalo na 233 milijonov Din). Stanje od 22. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. t. m.): Aktiva: kovinska podlaga 387.1 (4- 1.1). saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1249.0 (+ 12.8). posojila na menice 1209.4 (- 1S.4), lombard 230.9 (— 5.7); pasiva: obtok bankovcev 5543.0 (— 109.0) obveznosti napram državi 232.9 (+ 72.3), žirovne obveznosti 1102.6 (+ 38.4). razne obveznosti 118.3 (— 11.9). = Zadruge in prostost od družbenega davka. Po zakonu o neposrednih davkih so zadruge, ki izpolnjujejo določbe čl. 76-, točke 7. (da ne delijo dobička in tantijem in da se rezerve v nobenem primeru ne smejo razdeliti med člane) proste družbenega davka. Zahtevo, da zadruge ne smejo delili dobička in da ne smejo dajati nikakih dividend, so naše finančne oblasti tolmačile tako, da tudi obrestovanje deležev ni dovoljeno, kakor tudi ne dajanje podpor in nagrad v dobrodelne svrhe. Glede na to tolmačenje je Glavni zadružni savpz v Beogradu pred meseci interveniral pri finančnem ministrstvu, ki je odločilo, da se dajanje podpor v dobrodelne namene in obrestovanje deležev do višine obrestne mere Narodne banke ne smatra kot delitev dobička v smislu omenjenega Člena davčnega zakona. — Knjigovodstvo za gradbene in instalacijske obrti. Pred kratkim je izdala Zbornica za TOI v Ljubljani v vrsti učnih knijg novo knjigo, ki jo je spisal pokojni profesor gosp. Henrik Podkrajšek. Knjiga se zove »Knjigovodstvo za gradbene in instalacijske obrti« in je 5. knjiga v zbirki te strokovne literature, ki jo je izdala Zbornica za TOI v Ljubljani. V knjigi so zbrani pripomočki. ki jih rabi gradbena in instalacijska stroka za pravilno knjigovodstvo. Pisatelj uvodoma razlaga splošne pojme o knjigovodstvu, pri čpmer je modernemu tabelarnemu knjigovodstvu posvetil posebno poglavje. Vrednost knjige povečujejo vzgledi in naloge za malo obrt. Vzgledi in knjigovodstvo so v knjigi zbrani za gra<1J:~no obrt, za tesarsko obrt, za kamen ar sko obrt in za elektrotehnično obrt. Pridejanih je knjijri tudi 17 nariskov, ki ponazorujejo vodstvo kalkuladjske knjige in s tem olajšujejo kalkulacijo. Pri sestavi knjige =>o sodelovali naši praktični strokovnjaki gg T. Korn, Ivan Novak. Ivan Ogrin. Fran Ravnikar in Tomo Vojnovič. Knjiga je sestavljena tako, da jo morejo s pridom porabljati mojstri in pomočniki za samoizobrazbo. dobro pa bo služila kot pomožna učna knjiga tudi učencem obrtnih nadaljevalnih in gradbenih šol, za kar ima oblastveno odobritev. Knjiga, k] obsega poleg načrta 226 strani. ?lane 45 Din in se naroča pri Zbornici za TOI v Ljub-Uani. . .. . . , = Jfemški hmeljski provenijenrni zakon pred uzakonitvijo. Io Berlina poročajo, da je narodno - gospodarski odbor državne zbornice odobril znani zakonski načrt o prove-nijenčnem označevanju hmelja, ki vsebuje stroge predpise glede signiran.ja nemškega kvalitetnega hmelja in glede prometa s takim hmeljem. Nekvalitetni hmelj se lahko izključi od te zaščiti. = Pred zvišanjem avstrijske carine na sladkor. Predvčerajšnjim je bil v avstrijskem parlamentu stavljen predlog za zvišanje uvozne carine na sladkor od 28 na 35 zlatih kron za 100 kg. Istočasno naj se tudi trošarina na sladkor poviša začasno (dokler ne stopi v veljavo nova carina) od 16 na 23 zlatih kron za 100 kg. Produkcija sladkorja je bila po prevratu v Avstriji brezpomembna. danes pa krije že 60 % lastne potrebe. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave raznih tiskovin. Direkcija državnega rudnika Preža sprejema do o. decembra ponudbe szlede dobave vijakov, raznega zidarskega orodja, držajev za pile, konjskih podkev, žebljev za podkve, 40.000 kg portlandskega cementa in 10.000 karbida. Direkcija državuega rudnika Velenje sprejema do 9. decembra ponudbe glede dobave žimnatih ome-1. kokosovih otiračev za čevlje, konopnenih gurt, razne pločevine, kovin, žice, kositra. ?mir-kove paste, smirkovih plošč, ventilov in parnih cevi. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 9. decembra pri direkciji državnih želez.nic v Sarajevu glede dobave posteljnine; 9. decembra pri direkciji dr-ža%mih želez.nic v Subotici glede dobave 60 tisoč komadov hrastovih pragov in raznega električnega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 10. decembra se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 200.000 m hidrofil-ne tkanine. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.) . = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 10 kg stenja za olje, 60 komadov go rilcev, 500 komadov krtač za ribanje, 4200 kg raznih barv. 500 kg alabasterskega mavca. 200 kg sikativa in 150 kg motvoza. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 2000 kg koruze. Direkcija državnega rudnika Kakan] sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 700 kg papirnatih vrečic in 300 kg ovojnega papirja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. decembra po nudbe glede dobave volnenih odej, gum za avtomobile, bencina, pločevine in avtomobilskih delov. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. decembra ponudbe glede dobave raznega orodja (pile. vijaki, žagim listi, svedri rezila, kositer. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. decembra ponudbe glede dobave 58 m gradla za rolete. Direkcija državnega rudnika Kreka sprev^ma do 13 decembra ponudbe glede dobave 30o kg subox - barve in dvodelnih zveznih vijakov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. decembra ponudbe glede dobave uklopnih baterij. 5 m3 črnega tmbra. 480 m trofaznegn knbljn. 600 kg vulkanskega olja. 300 kg streinegn olia in 300 kilogramov cilindrovega olja. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. de- cembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 6800 komadov hrasto, vih pragov. Dne 15. decembra pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 100.000 kg kartona. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zborni« i za TOI.) Dne 16. decembra se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 10.000 kg masti. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) = Prodaja starih sodov. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 10. decembra ponudbe glede prodaje ca 1000 starih lesenih sodov. (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 2". novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah na Curih in Berlin. Deviza Dunaj je popustila na 7.0397. deviza Ne\vyork na 56.345 in deviza Praga na 167.40. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes popustila ter je bila za aranžma zaključena po 432 (včeraj 435 — 436.5): ob sklepu borznega sestanka pa se je zopet dvignil tečaj na 433 — 435. V ostalem je bila za december zaključena po 436.o. V agrarnih obveznicah ie bil zabeležen zaključek po 51.5. Med b.-inčnimi papirji je bil pro. met le v Unionbanki po 200 in v Jugobanki po 83; med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Slavoniji po 155 in v Brcd-ski tvornici vagonov po 140. Trboveljska notira nespremenjeno 450 — 460. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.79 Berlin 1.3.50—13.53 (13.515). Bruselj 7-8959, Budimpešta 9.8SS2. Curih 1094-4—1097-4 (1095.9). Dunai 792.47—795.47 (793.97). London 275-43, Newyork 56.245—56.445 (56.345). Pariz 222 38, Praga 167—167-80 (167.40). Trst 294.45—296.45 (295.45). Zagreb. London 275.03 — 275.83. Newyork 56.745 — 56.445, Pariz 221.3S _ 223.38, Milan 294.531 — 296.531. Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.76 — 22.82, Berlin 13.50 do 13.53, Dunaj 7-9247 — 7.9547, Praga 167 do 16780. Budimpešta 9.8732 — 9.9q32. Curih. Zagreb 9.127, London 25.13125, Nevvvork 515.15. Pariz 20.29, Milan 26.9625, Madrid 72.00. Berlin 123.30. Dunaj 72.45. Praga 15.28. Bukarešta 3.07125. Budimpešta 90.10, Sofija 3.72. Varšava 57-75. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 437 bi., za december 440 bi., za februar ex 412, Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Prašte-diona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Ruše 250 — 26t1. Vevče 130 den., Kranjska industrijska 315 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 433 — 435, kasa 433 — 435, za december 436 — 437. za februar 411 — 413, aerarne obveznice 51.5 — 52.5; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910. Union 200 do 201, .Jugo 83 — 84, Narodna 8200 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Srpska 157 denar, Zemaljska 128 den., Poljo lo — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 39 do 45 Našička 1400 den., Gutmann 190 den., Slave!« 95 — 99. Slavonija 155 — 160, Drava 320 — 330, Šečerana 380 — 390, Brod vagon 140 — 150, Vevče 132 den., Dubrovačka 420 — 430. Jadranska 540 _ 600 Trbovlje 540 — 600. Beograd. Vojna škoda 436.5 — 437-5 zaVIj., za februar 413.5 zaklj., investicijsko 81.5, agrarne 51.5 — 52, Narodna banka 8280. Blagovna tržišča Žito -f Žitni trg (27. t. m.) Na chicaški borzi je včeraj cena pšenici ostala skoro nespremenjena (za december 122 in pet osmink) in budimpeštanska borza beleži danes povsem nespremenjen tečaj 23.70 za marc. Na vojvodinskem žitnem trgu je razpoloženje dalje prilično čvrsto ter se na obvodnih postajah plačuje pšenica za izvoz preko Bolgarije in Rumunije po 195 Din. Cene koruzi se niso spremenile. + Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za pšenico komaj stalna, za rž. koruzo in oves pa stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 79 kg 242.5 — 345, baška 87 kg 240 — 242.5. sremska 80 kg 240 do 242.5, sremska 77 kg 232.5 — 235, slavonska 77 kilogramov 225 — 227.5; rž: 72/73 kg kilogr. 202.5 — 205; moka: »Or, franco Ljubljana 365 — 370; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197-5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvnntiu: baški 245 — 247.5; oves: baški. 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100. kg. + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 59 vagonov pšenice, 23 vagonov koruze in 11 vagonov moke. — Pšenica: baška 77 kg 187-5 — 190: 78 kp 190 — 192.5; bana-ška 77 kg 185 — 187-5; sremska 77 kg 180 — 185. Oves: baški 137.5 — 142.5. Ječmen: baški 120 — 125. Koruza baška in sremska 10-5 — 107.5; s kakovostno garancijo 112.5 — 115; za december-januar 117.5 do 120; za marc. ladja Dunav 135 — 1375: umetno sušena 137.5—137.5. Moka: j/Ogc 295 do 305: »2? 265 — 275; >o< 235 — 245: -t- Dunajska l>orza za kmetijske proizvode (26. t m.) Tendenca na dunajski borzi je ostala v glavnem nespremenjena. Potrebe konsuma so dalie neznatne. Jugoslovenska potiska pšenica «e nudi za december 1.3SKČ ex šlep Dunaj, za april pa 1.50 Kč. Za koruzo zahtevajo ex šlep Dunaj za marc 9-8 do 99 Kč. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni, le notacija za oves je bila znižana za 25 grošev. Les -f Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih drv in 1 vagon hrastovih drv. Povpraševanje je za 300 do 400 m" merkantilnih tramov (5 6 do 24/29, 4—12 m), za 3 vagone bukovih neobrobljenili plohov (60. 70. 80 in 90 mm. 2 do 5 m), za 4 vagone bukovih neobrobljenih plohov (28. 38. 48. 6-8 in 78 mm, 2 do 4.5 m, od 18 cm širine navzgor) in za vsako množino na živ rob rezane smrekovine (v naslednjih dimenzijah: 75 X 23o. 75 X 305. 230 X 230. in 305 X 305, dolžina najmanj 4 m). Živina -f Dunajski svinjski sejem (26. t. m.) Do-gon 13.231 komadov, od tega 3410 iz Jugoslavije, 5627 iz Madžarske in 3334 iz Poljske. Pri živahnem prometu so se prvovrstne pitane svinje podražile za 10 groiev ostale na za 5 grošev. Cene mesnim prašičem so ee obdržale na stari višini. Za kg žive 'eže notirajo: pitane svinje I. 2 — 2a5. angleške križane 1.90 — 2.15. kmetske 1-80 — 2, mesne poljske 1.70—2.30, pozeneke 2.30—2.65 »Tigrova« rojstna hiša Clčmencean se Je rodfl t MouIIIeron-ea-Pareds v Vandejj, kamor so prepeljal! tno« ra predal slušateljem »brezbožniški pozdrav«. Radio na Češkoslovaškem O velikem razvoju radiotelefonije v bratski državi govori dejstvo, da ima« jo tam že preko 250.000 radioabonen« tov. Interesantno je, da jih je v vaseh okoli večiih mest razmeroma več ne« go v mestih samih. /A //A J/L. //A //!. /A ///. //A ///. //J. Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno ADUA prašek za pecivo //A //A //A //A //A //A //A //A //A //A Cerkvena kupola se je udrla V cerkvi Srca Jezusovega v Bolog« ni se je udrla te dni kupola. V cerkvi je bilo samo šest oseb, ki so se uteg« nile pravočasno rešiti. Pač pa je padel kos opeke na glavo nekega dečka, ki je šel tam mimo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Italijanski kralj in papež sta odlikovala drug drugega Ob priliki poseta italijanskega kra« lja v Vatikanu si bosta podelila ka« kor poroča agencija Štefani, kralj in papež medsebojno svoj najvišji red. Papež bo odlikoval kralja s Kristuso« vim redom, a kralj papeža z redom Anunziate. Kakor znano se vitezi tc« ga zadnjega reda v medsebojnem ob« čevanju titulirajo kot »bratranci«. Nov dokaz očetovstva Danski profesor Olaf Thomson S patologičnega zavoda na kodanjskem vseučilišču je odkril dva nova krvna tipa, ki omogočata brezpogojen do« kaz, da«Ii je kdo oče kakšnemu otro* ku ali ne. Znanstveni svet čaka z za« nimanjem na podrobnosti o Thomso« novem odkritju, ki utegne biti epohal« nega pomena za vse človeštvo. Z A O takoj odpravi prašek Na konici noža po jedf z malo vode. V lekarnah in drogeriiah 1 omot 4 Din. 5264 kaznovanih ljudi na en sam dan To je bilo v Ljeningradu. Kakor javlja »Krasnaja Gazeta« kaznujejo tam vsak dan na tisoče ljudi zaradi prestopkov naredb o pouličnem pro« metu. Rekord je dosegel letošnji 3. ju« lij, ko so oglobili celih 5264 ljudi. In vendar kazni ne zaležejo dosti. Lje« nigrajsko prebivalstvo se ne more na« vaditi, da bi hodilo in vozarilo po predpisih po mestnih ulicah. Dopisi MOKRONOG. Dolenjske gorice so dale letos sladko, pa tudi močno kapljico, Ivi je žai zlasti pri Mar-1 in »vanju prišla pri nekaterih ponočnjakih do nelepega izraza. Sicer se pa rane hitro zacelijo in oddski palic kmalu izginejo. — Smrtno se je ponesrečil Jože Crček, posestnikov srn iz Mokronoga. Ko se je ponoči vračal s sejma, se je pri pokopališču prevrnil voz in pokopal nesrečnega mladeniča pod seboj. Zjutraj so ga našli mrtvega. Pokojnik je bil splošno priljubljen. — Tukaijšnji Sokol še vprizoril narodno igro -Prisega ob polnoči*, ki je v oiorataieim in gmotnem Oiziru zelo dobro irspela. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Kakor čujemo bo v kratkem pni nas razpisano ačrtetisiko me-sito. Želeti bi bilo, da ga zasede oseba, ki bi imela zanimanje in sposobnost tudi za delo izven šote. Naš kraj ie znan po svoji prijazni togi ia čistosti, potrebujemo le še človeka, ki bo mladino navajal h ku&umem« deta. Ljudje si tega žete, sicer ne bi napravili dvoranice nad gasilnim domom; in da ima mladina veselje dokazuje tam-buraški zbotr, ki pa je brez veščega voditelja. Moderna nemška arhitektura V Rintrlnsenti pr? \VUhelmsbattni so zgradili oov hote) v popolnoma modernem slogu. hupo. «aataa zgradba, ki spominja v svojih linijah na tvorbe starih Babiloocev ali Asircev, CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutraje plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče da c« mu pomije po pesti naslov ali GaGo druge in form a cij o ticoco mm matih e$U*«©r na)priloži r »namfcah • sicer ne bc prejel odgovora t « Ž^MMM CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Šteparico ii šivanje čevljev ^prej-iB'-m; lis-top takoj. Plača po dogovoru. — Vprašati: Vlado Biih.ja, Bo«. Gra-dišfca. " 42447 Trg. pomočnika 4ot>rega prodajalca io izložbenega aranžerja, verzi-ranega. v vsoh panogah mešane trgovine, a ana-n;«m nemščine. f-prejmem. Ponudbe t navedbo riose-da.pj h službovanj, plačilnih »shtevkov in sliko poslati pod »Msi.''no m'-to 99«. 42499 Izurjeno pletiljo ■ -f:mem. Naslov v otrla.-. ■ Melku »Jutra«. 42593 Žagarja s-pre;mem na žago veneci-janso z elektr. pogonom. J y?-] u Puncer, La^ko. 43563 Učenca »prejme takoj slaščičarna VTistan. Maribor. Aleksandrova 64. 42o79 Starejšo žensko ozir. vdo>vo za vodstvo gospodinjstva. iščem za vas v Bosni. 12 km od mečta. Mesečna plača 300 Din. stanovanje, hrana in dobro ravnanje. Biti mora tudi dobra kuharica. Ponudbe na naslov: Ana Jovanovič. učiteljica, Gorinja (Mag'aj, Bosna). 42-S98 Nakupovalce za trdi les na v#sh progah proti visosi proviziji iščem. Samo strokovnjaki naj pošljejo svoje obširne ponudbe oa »l> r a v a«, Zagreb. Menčetičeva 20. 424CO Knjigovodstvo bilance, kontrolo trg. po-.-lovnih knjig, tuli v provinci prevzame prvovr.tna strokovna meč po ugodnih pogojih. Do-iise na og'.a.-n! oddelek ».Jutra« pod «ifro »EUiaktno delo«. ' 42G03 Pletilja sprejin- delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Pletilja 333«. 42594 Natakarico -'projmem v Vodmatu — Zaloška cesta 3. 4259<3 Prodajalko v delikate-s. trgovino s.nrej-mem za mesec, december. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42621 Vajenca za elektrotehnično obrt sprejmem takoj. Predstaviti ce je pri Iv. Bogataju, Kongresni trg 19 — vsak dan med 8. ra 11. uro. 42041 Čevljar, pomočnik doh: stalno delo s hrano in s-' itiov3njem v hiši. N.ofto-prti je takoj, brez dr.piso-vatrja. I^totako sprejmem rudi čevljarskega vajenca Alojzij Negro. Ljubno. postal Otočc. Gorenjsko. 42190 Kroj. pomočnika dobro izuj-jenogi sprejme takoj Frane B r o d a r — Biftrica-Tržič. 42491 Učenca e> primerno šolsko izobrazbo. poštenega. zdravega in krepkeca, sprejme takoj trgovina mešanega blaga v manjše-.n mestu. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbo je po«!af.i na podružnico »Jut.ra« v Celju pod šifro »Priden učenec 100«. — 42430 Kroj. pomočnika za metana dela sprejme takoj Ciril Toniše, kroj. moj.-iter. Retnje, p. Križe ra Gorenjskem 425S3 Vajenca takoj eprejmem v manufak- tur-no in konfekcijsko trgovino. Naslov v oglatem oddelku »Jutra«. 42020 Dva čevljarska pomočnika Ink«?' aprejme Ivan Vi .Imava* Zagradec, pošta Fužina pri Zatični, Do! en »-k". 42597 Gdč. k otroku ki govori perfektno neaiško io ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu. spre:mom k triletnemu deč;.-u. Ponudbe s sliko na naslov: Dr. Ačimirde. Su-bot-ica, Pravni fakoKet. 425ij2 Čevljar, pomočnika v etakto službo sprojme takoj Franc inidaršič, Tr-bovIje-Eet.jp. 42647 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta št. 28 — telefon interurban 3109 rabi nrvecra kuharja, kuharice, 'i.vakarU;e ui eluikiinje. — Za odgovor priložite dvo- dinarsko znajnko. 42648 Kroj. pomočnika sprejme Franc Diaei. Sv. Jedert, Laško. 42653 Trg. pomočnika iščem za takoj. Na-lov v ogiannem oddelku »Jutra«. 43655 Mlado dekle pridno in pošteno. na;raje z dežele, za manjša hišna dola sprejme Fani Hrejčafc. Škofljica 45. 42636 Čisto postrežnico sp-ojm^tn takoj. Karlov v oglasne-m oddelku »Jutra.« 406^1 Učenca krepkega in T^iSteniih Maršev. • prftdipisano šolfiko izobrazlK). z vso oskrbo v h>ši fprejrnem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »jutra«. -t^SS Fina šivilja oblek se priporoča cenj. datnam po nizki ceni na dom. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 42G06 Pisarniška dela korespondenco itd. sprejemam v izvršitev na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lastni stro'«: 42605 Postrežnico vajeno vseh h'šnih del — Za nekaj ur na dan — iščem za Šiško. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42438 1. obl. kon. šoferska šola Camernik, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 23S6 Pouk io praktične vožnja. 231 Angležinja daje angleške ure in kon-ve.rzaeijo. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Angležinja« 42571 Akademik ki je inštruiral z uspehom že v srednji šoli, daje in-Strukcije srednješolcem iz vseli realnih predmetov. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«. 42461 # ' * j/ '4 Za prevajanje trg. dopisovanja v angleščini 'n francoščini, popolnoma v pisavi in strokovnih izrazih zmožno osebo iščem proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ned šifrft »Anglais«. 42483 Otvoritev novih tečajev (1. novembra) italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine. ruščine. Vpisovanje: Vošojakova ulica št. 4 (pritličje) med 10. in 12. ter 18. in 20. uro. 366S9 Kapelnik godbe prvovrsten, ki bi opravljal tudi posel skladiščnika pri lesni trgovini, ali kaj uličnega. tudi na deželi išče primernega mesta. Dopise" na. oglasni oddelek »jutra« jjod »Kapelnik«. 42533 Prodajalka orafcso biagajničarke — spretna in zanesljiva, iščp primerne službe v Ljubljani. Izvežbana je tudi v cvetličarski stroki. Dooise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna kavcije«. 42533 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Skladiščnik -in mai^rulint alkohol- n e branže želi premen'4'i mesto. Cenjene dopise pod »Skladiščnik«, na oglasni oddelek »Jutra«. 42518 Gozdar v neodpovedar.i službi, želi premeciti mesto — Do-pise p-o-si pod »Stručnjak« na oglafni oddelek »jutra« 41287 Zobotehnika zmožnegi operative in tehnike iščem,- —-Pomulbo na-oglas, oddelek »Jutra« pod »Dveletna praksa«. 42608 Kopalno peč k">mp!efno nroda M. Kau-čič v Zg Sišiki. 42412 Prodam zaradi opustitve obrti do-hro ohranjeno tkovaSko orodie ju meh. Poizvo se rvi Tcso Prešeren, ^nr, Javoru i k 3 43223 38. Ko je prebil tako teden dni, je prišla krastača v goste. Zrealo je bilo še vedno razbito, zato se je odpravila k sosedi povaso-vat. »Ali mi ne bi mogla pomagati, da pobegnem?« je vprašal bratec Branko. — »Ne,« jc dejala krastača. »V tem treuiitku Rusobrada ni doma. a vrata so zaklenjena. Daj, povprašaj pajka. Ce mu zažvižgaš lepo pesmico, se morda spusti dol; nemara bi ti spredel nitko, da splezaš po njej na vrh. Meni je svet tam zgoraj ie presedel,« je nadaljevala krastača. »Toliko let sem lovila žuželke, ki so ugonabljale zelnike, a neumni ljudje so me zffpodili, moje otroke pa pohodili. ker sem jim pregrda!« Razstava K. Hakmana. Štedilnik ž«!e*no wčicc° in eno mai-hno samot peč. eftoraj novo. prodam. Oddam tudi profMrivt »klad.iščp. Poiz-re ^o KručavničarsVn ul. st. 3. Tf Ljubljana. Ar sredini mosta. 418-14 Vsak petek »veže namočeno polenovko kakor tt»di v«p špecci^k" Ui:,rro dobite najcenpje pri F. R. Kovačič. Ljubljana. Miklošičema 8S. 2S6 Drva. premog, koks pri trrdki »Kurivc«. Du- na^ska cesta 33" .T-1 vin* »kla i-šča Balkan. Te'-f-> št. 5434. 42047 Hodu 20% ne kron. bone Radio štiriceviu. kompleten naprodaj za 170p Din jva. siov .pf.ve oglasni oddelek »Jutra«. 42615 :> ačuje oajboljle »tediona«, Osijek. »Pučka 235 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenah Čer ne — juvelir Ljubljana, W0lf0va ulica 3. Tovorni avto enotonski. v prav dobrem stanju prodani ali zame-njam z 1V4—2tonsl:im. — Istotam naprodaj tudi pisalni stroj znamke »Courier«. Dopise pod šifro »V dobrem stanju« na oglasni oddelek »Jutra«. 42585 Kože zajčje in lisičjf po najvišji ceni kupuje Senwo, Miklošičeva cesta 14. 267 Pozor! Pozor! Volno in bombaž l-ipite najceneje pri tvrdki iharl P r e 1 o g, Ljubljana, fctari trg št,. 12 in Židovska piica št. 4. 249 Mahovino hrasta ali sliv in bučne koščice, suhe in rešetane kupujeano. Ponudbe z vzorcem na naslov: G. Hoff-mann & Co., Zagreb. Be-rislaviče-va 3. 42480 Sani kupim Ponudbe na oglas, oddelek .•Jutra« pod šifro »Le res kaj boljšega«. 42629 Družabnico sorejmem v mlekarno. Na-slo"v pove oglasai oddelek »Jutra«. 42381 5—10.000 Din mesečno lahko zasluži *v Ljubljani marljiv gosjpo«!. spretnega obnašanja, s prodajo uglednega predmeta. Popudbe z natančnim opisom' dosedanje zaposlitve in sliko se prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv 500«. 42367 Družabnico z 10—17.000 Din iščem k dobro vpeljani gostilni. — Conjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop 29. 11.« 42009 30 % obresti in provizije dobi tisti, ki vloži nekaj denarja v rentabilno podjetje. Vračilo točno in zanesljive Ponudbo na oglasni orldr-lek »jutra« po-d »Rentabi! nost«. 4361 • Več abonentov s«prp;me-m na domačo hrano Florija-nski ulici 1911. 4262« Restavracija dobro idoča, brez alvmen-tov. v ceutru Zagreba, s kompletnim inventarjem in dolgoletno najemninsko pogodbo takoj nanrodaj, ali se sprejme družabnik — zakonski par od stroke, ki bi sam vodil restavracijo. Samo repne ponudbe pod »Restavracija u cootrumu« Da poste restanto, Zagreb I. 42198 Špecerija V Ljubljani takoj prodam staro in dobro vpeljano Špecerijsko trgo-vino z v*o zalogo in inventarjem. Ponudbe na oglasni Oddelek »Jntra« pod »Špecerijska trgovina«. 41787 Pekarna na '.i9Že'i, brez konkurente, z vsem inventarjem takoj naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 43473 Brivnico v Ljubljani radi odipotovania prodam za 7000 Din. Ogledati med 12. m 13. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42589 Velike prostore svetle in suhe, pripravne sa tovarno pletenin, konfekcije ali slično. takoj oddamo v Ljubljani, v bližini glavnega -kolodvora in ob glavni cesti. Vprašati v Roalitetmi pisarni društva hiSnih (posestnikov. Saler-drova 6.' 42t»ll Opremljeno sobo elegantno in strogo sej;*-rirano oddam boljšemu go-»poiu v Flori janski ulici št. -31/1. 42576 Starejši gospod išče primerno eobo z dvema posteljama. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pol »Starejši«. 42604 A\esečno sobo 7. elektr. razsvetljavo od/ dain mirni gospo-iič-ni r.a Poljanski cc-sti 12. 42623 Sobo s posebnim vhodom in e>k. trično razsvetljavo oddam takoj v bližini frančiškanskega mostu. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42632 Sostanovalca sprejmem s hrano v Flori-janski ulici 19/11. 42627 Prazno sobo veliko, z elektriko, na željo tudi meblovano. oddam. Poizve »e v ogl. oddelku »Jutra«. 42649 Sobo z 2 posteljama oddam na Miklošičevi cesti št. 4/tII, desno. 42643 2 opremljeni sobi lepi, sc,parirani. posamezno ali -»kupno o d d a m sredi mesta solidnim osebam. — Kopalnica na razpo'ago. —. Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra«. 42650 Dve sobi opremljeni ali prazni, ko-jih -ena bi bila uporabna za mirno pisarno, iščem za takoj sredi mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pačam dol>ro«. 42651 Mesečno sobo lepo _ opreanljeno. ! strogo separiranim vhodom, v cen--t.f-u mesta išče mlad samostojen podjetnik. Ponudb" na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba 15. decembra:. 42643 Veliko skladišče 7. ali brez -pisarn® oddaJ« v centru mesta. Pismene ponudbe na naslov: Privšek, T.;jiibljana. Duna>ska epsta št. 7. ' 43657 Gostilno staro in dobro vpeljano, v centru Ljubljame takoj oddam. Potreben kiioital Din 20.000. Pismene ponudbe na naslov: Privšek. Ljubljana. Dunajska cesta 7. 4263S 'Mlajšega dijaka (injo) sprejme boljša družina v vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42451 XA au Hiša na Kodeljevem pravkar dograjena, enonad-stro-pna, s vrt-om. 4 etano-vanja, za vselitev 1. dec. se ugodno proda Potrebno 60.000 Din gotovine. Pojasnila daje J. Slokan. Kole-ztjska ulica 7. 42350 Posestvo v dobrem stanju. 20 ha. v trgu Trbovlje prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42489 Stanovanjsko hišo večjo (vilo) s prostim stanovanjem in vcčiini vrtom, v ceni 150—SOil.OOO Din kupim v mestn ali na periferiji. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« poj šifro »Rentabilna hiša«. 43509 Dvodružinska hiša t velikim, vrtom, v Litiji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« poti - šifro »Rentabilitcta«. 42619 DvostanOvanj. vila pol Rožnikom ugodno naprodaj. Stanovanje za kupca že prosto. Naslov pove c-glasni oddelek »Jutra«. 42633 Otroško Posteljico proda Košak. Nunska ulic* št. 19.T. 4252:», Restavracijo na. Bledu z lepimi stanovanji, pripravno za trgovino, zelo ugodno oddam v n»jem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42271 Gostilno dobro idočo vzamem takoj ali z novim letom v najem na prometnem krajn v mestu ali kje blizu. Ponudbena oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 42617 Rezanega gabra 1 vagon. 10.000 m8. 25. 30, 4«! m 70 mm. hrapta 2 000 m3, 35 mm in jevše O.GOO m*, 35 mm. v.-e od 2 ni naiprej poceni prodom. Naslov pove oglasbi odd"'-k »Jutra«. 42635 Hlode hrastove in smrekovo kupuje stalno Lavrenčič & C.. Ljubljana. Dunajska c. št. 47. -^l'"' Mlad oženjen par miren, z 1 otrokom, išč'-za takoj sobo in kuhinjo, v ceni 350 Din ntes. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Broj 350«. 42392 Stanovanje J sob. kuhinje in priti klin s 1. decembrom ali pozneje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. . 42616 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddani takoj za 800 Din. Knez. Rožna dolina cesta VI/4. 42630 Stanovanje eno tri- in eno dvosobno (800 in 600 Din mesečno) v pravem centru oddam s 15. decembrom. — Pismeno ; onudbe na naslov: Privšek, Dunajska cesta št. 7. 42650 Salonska sukna črna, skoraj nova. za šibkejšo moško nostavo naprodaj za 450 Dir, v Stre-liški ulici 10. pritličje levo druga vrata " 42311 Opremljeno sobico v novi vili. (olnčno in zračno. parket, elektrika, poseben vhod, oddam dvema gospod:£nama ali zakonskemu paru. Event. s souporabo kuhinje in kopalnice. Naslov v ogl. odd. »Jutr««. 42466 Sobo v sredini mo*ta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku -Jufcrs«. 42522 Opremljeno sobo lepo oddani v centru. Na-s^v r4 Lepo sobo - bližini tehnike, z zayr-' im oddam taftol eni ali drema oseb.ima. Naslov v oglasne« oddelku »Jitt-a«. 42602 Gospodično na atmovaM*. — Na-^lor t OirIa.~ne-iii »Jutra«. ffvpiti Preprost mladenič Išče pošteno družico. Dopise s sliko na ogla-ni oddelek »Jutra« pod značko »Značajnost«. 4258S Dama želi "dopisovati z inteligen-tom od 35—40 iet. Donise na Oglasni o Idelc-k »Jutra« "pod »Osemindvajset let«. 42587 Dva iščeta dve v »vrl)o dopisovanja in razglabljanja življeoskih problemov. Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Morski pes«. 42642' Dve zanemarjeni gospodični iščota finih gospodov. — Dopise pod »Zanemarjeni« na »glasni oddelek »Jutra« 42586 Mlada Primorka Pi-mo še do danes nisem dvignil. Otrla^ite se. ako ste sprejela moje d r u g o pismo. — Nudena sreča; 42637 Trgovec star 22 let. trezen in blagega »ro.a, želi resnega znanja v svrho poznejše ženitve. z enako caohraZene. simpatično gospodično, no Bad 20 let. staro. Cenjene ■lopke » imenom in oo možnosti s sVko na • ?'.<. ojdel^k »Jutra« po.r.-'t- > »Sijajna bodočnost«. 426.39 Gospodična v rozi pro^i go^-oda za jKJ.asnilo pisma pod i.-to značko na oglasni oddelek »Jutra«. 43628 Ivan Magdič, krojač Gledališka ulica 7 -e priporoma za Moč® sezono 421S2 ti * ' f 4 'd* • V Kratek klavir črn. dobro ohranjen, ceno n:- ,rO'laj. Naslov y ogl oddelku »Jutra«. 42209 Klavir 'StutzHiigei) dobro ohranjen. z angleško meliaiii. o prodam Na-lov v ogla"-, oddelku »Jutra«. 41775 Klavirji in pianini svetovnih tvrdk po zniža nih cenah v zalogi — tu li na obrok;! M Ropaš. Celje. Popravila, uglaševa-nje. 40334 Pes volčjak mcšanec. se je zatekel. — l.a.-tnik naj ' -e obrne na Slovensko društvo za var-stvo živali. Pijanska 59. 42622 Šivalni stroj fKiccni prodam. Naslov v oglasnem oddelku -».Jutra«. 42624 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugun Hibšer, Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 212 Fotoamaterii! Du<-at oiošč dobi rt-akd*) za 1i»|jo sli »o naših planin. H- vi<£. kopališč va-i trgov in mest cel" Jugosla vije, pri Brata jSmue, tvor lica fotosiik. Ljubljana -\Volfova ulica 12 242 Vs.ed bolezni prodam trgovino prostor z ogromnimi skladišči z a!' brez lesnega blagu, tik železniške posl-ale. v bližin*: vode, prikladno za vsako kombinacijo. Odlična priložnost za vse stroke. Ponu-ibe na Jugos!. Kupili Mosse d. d.. Be-osrad. pod »Dunavski kcj br. 54j«. 14565 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo tvrdka M. Trebar Sv. Petra c. 5 Ueč dobrih tesarjev sprejme tesarsko podjetje Jos. Vernuš, Kranj 14906 Manjša tvornica usnja z vso opremo itn inventarjem ie naprodaj na prostovoljni javni dražbi pri sresikem sodišču v Dafuvanu na dan 23. decembra 1929 ob 9. uri dopoldne. Četo kupnina ni i>orrena. More biti tudi bančna garancija. Informacije daje Daruvarska štediona u Daruvaru. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Ako želne zaupat;-e ln fineso, kup::« »OLLA«. kogoetc st nevarnosti. Dokazan« najpopolnejša. Izvleček iz programov Četrtek. 28. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirjna glasba. — 13.O0: Napoved časa, borza, reproducirana gl-us- iz dncvnlko-v. — 17.30: IS.30: Portreti iz 19.00: Srbohrvaščina. — »Gorenjski slavček.- — poročila. — 22.15: Koli- ba. — 13.30: Poročila K-.neert r.tdio-orkcs:ra. svetovne literature. 19.30: Prenos iz opere: 22.00: Napoved časa in eert radio-orkestra. Petek, 29. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 1.3.00: Naipoved ča5a, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dne\ nikov. — 17-30: Koncert radio-ockes>:ra. — 1S.30: Športno predavanje. — 19: Gospodniska ura. — 19.30: ItaJi.janščina. — 20.00: Predavanj eo sloa čroi chaiselongui v svojem budoarju. Pred njo je stal Maurice de Thouars. Rafini-rano elegantna Obleka je še /podčr tavala gizdalinski dojem njegove pojave. V izrazu njegovih oča, ko je gledal Simono, je bilo dokaj več poželjenja nego sočutja. »Dovolite, draga prija-beljiea, da vam povem svoje mnenje,« je rekel z nežnim glasom. »Ne vidi se mi pametno, da ste poslali gospodično Bergenovo k Jacquesu Beikgardu. Ta riovinar je zadnji, ki bi še smeli obrniti do njega. On nima dovolj zanosnih, bogatih domislic, da bi se ujemal z vašo nravjo. Vi potrebujete ljubimca, ki bo žiivefl samo ljuibezni!« Maurice de Thouairs se je sklonil k Sfenoni. MlaxTa žena je trudno maibnila z roko. »'Pustite me,« je rekfe s potrtim glasom. A zdačei ji je obleteJ bolestno sknemžerri olbraz žarek upanja. Vzkriknila je in se brez .posebnega napora vzravnala na kanapeju. Gospodična Bergenova je bila pravkar stepala v sobo. Naglo je krenila k Simoni, ka ja je tesnobno zrla naproti. »Pride!« je povedala Skandinavka in prijela prijateljico za roke. Maurice de Thouars se je zmračil. Tisti mah se je ustavil pred hišo tudi taksi, ki ga je v odmerjeni razdalji zasledoval grbec s svojim avtomobilom, »Pustite me samo!« je z zapovedtujočim glasom velela Simona Mauriceu de Thouarrsu. Maiurioe de Tihouans se je spoštljivo prJdkunfl. Gospodična Bergenova .mu je mignila z roko in oba sta se umaknila v salon. Čez dsve minuti je sobasr spustil Jacquesa Befiegardea v Simonin budoar. »T5! Vendar že! Ti!« je planik) iz njenih ust »Simona!« je zamrmral Jacques, ganjen po tem izbruha cuvstva. Spustila se mu je v naročje in vzdihnila: »Saj ne morem verjeti, da naj bo vse končano.« V budoarj« ie nastala težka, tragična tišina, »Jacques,« je izpregovorila Simona, »odpusti mi, vem, da sem pogrešila! Ne smeš mi tako hudo zameriti . . . Ljubim te .. . preveč te ljubim! Tako rada bi bila postala tvoja žena!« »To ni mogoče!« je odvrnil Beliegarde s sočutn&m glasom, v katerem pa je razločno odmevala trdna volja). »To si mi že povedal!« Pokazala je na pi-sma, ki so ležala 'blizu nje .na mizici, m dodala: »Celo pisal si mi . . . a sedi vendar k meni! Tako si vsaj teh pet milrrnt lahko domišljam, da si še vedno nekoliko moj.« Jacqnes je 9edel in Simona je spet pričela: »Ali hočeš, da skupaj še enkrat prečitava ta draga pisma? Ne odgovoriš mi . . . Dolgočasim te! To je strašno! Le zakaj sem te hotela imeti vsega? Čutim, moja ideja z možitvijo je vse skazila, pokvarila sem čar najinih strkov! Ti si prav takšen, 'kakor sem bila preje jaz . . . ljubosumen na svojo prostost.« Za Miklavža W0/ popusta pri / znani tvrdki /o M i Mejo* 14537 Šelenburgova ulica 3 ShCaj Koristnejše •Mifelavževe darilo xo šolsGo mladine /e otrcšfca pisalna mixa Kdor ima šofefco deco in žeti od nje vztrajnega učenja, naj nudi otroku nadvse praktično ottolfco pUaCno mi$tce katera Je vporabljiva ob 6. do 16. teta ta ki prisili otroka k pravitaermi drža-nju telesa, nos io rok, ter tnu obenem »udi vso komodnost. Mizico, kš je tudi shramba za šolske potrebščine, izdeluje I «11 a e Kopše. tvornica ln zaloga pohištva Ljubljana. Dvorni trg 1. Vi morete zidati tudi v mrazu, ako malti primešate »ANTIFREDDIN« Dobavi Vam ga Ljubljanska komercialna družba Ljubljana, Bleiweisova 18. Najstrastneiši kadilec postane zanesljivo NEKADILEC čim Je enkrat pre&knsi do sedaj ne preko« ti »v o Reinischevo ustno vodo »NIKOPROST«, ki raakužuje usta, ie piršjetneiga ofousa ter je zdravniško priporočena. Ena steklenica zadostuje in slane 56 Din po poštnem povzetim 72 Din. — Zahtevate po vseh drogerijah, tekarMa.h in trs. z mešanim blagom. Glavna zaloga za Jugoslavijo »JADRAN«, Ljubljana, Komenskega ulica št. 36. Znižane cene za IKiklarža O-gJejte si igraone in otroške vozičke, iric&ije, holendeTše, male avtomobile, šivalne stroje najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika irbera. Prodaja aa obroke. Ceniki frarfko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kariovška cesta 4. Samo ta znamka vam jamči za odlično kakovost vrh-nih in snežnih čevljev. Vsak par se pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn, številko. Kupite še danes vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši! •TRAPEZ En gross! Oglejte En detašl! st za Miklarža Igračne vozičke, skyro, kolesa, otroške vozičke, kolesne dele, pneumatiko. — Sprejema vsakovrstna popravila, ponijkljanje, lakiranje. OTON ZEMELROK, Ljubljana, Mariiin trg št. 8. Ceniki firanko! Plačilne otejSave! 12871- Prvovrstna opnena lojco v zabojih po 720 ali 1440 komadov, Din 1.38 za komad, postavno Poljčane, vključno zaboja, razpošilja po povzetju Ekspertna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor poštni predal 6. LES 31iri$a ©#/je Premog In drva rajboljge vrste dobavlja L Pogačnik Bohoričeva ulica itev. 5. Telefon St. 2059. 246 K Kovom! Norost! Železna služinska Brezovtč-patent postelja zlož- 3>va, s tapeciranim ma* racom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.-— Raspošlljam po poštnem povzetiu. Smrekova, jelova in borova debla za žago kupim v vsaiki količini. Ponudbe z označbo cene at> oddajna postaja na nasVv: Hartner, Murska Sobota. 14553 Zahtevajte v trgovini Jtubertus mast najboljša za lovske in turistovske čevlje. Izdelovatelij: It, Lapajne, Ljubljana — Moste Zahtevajte brezplačni cenik poštnine prosto Din 60 Lesena patent postelja tložliiva, s tapeciranim madracom, tele praktična stane Din. 880.— Z glavo ob zid U butnili, ko nas ponovno napade zobobol .. Ako tudi Vj trpite na tem, tedaj samo ne-koKtoo kapljic prijetno disečpjra Feilerjevega Eleaflnida na bomba« in v pisk.w loti, a na lice obklaflek z Elsafluidom — in bolečine prenehajo! »Ekafluid« zavarovan z zakonom! Ze 33 let je povsod r »njeno, to fireiskužemo narodno predetvo in kozmetikam Poizknfite pa pri oblaženju bolečin pri revmatizma, gihtu, prehlaje-njn, nervoHiosti, tot za-šč to proti gripi — notranje na sladkorja proti želodčnim krčem, slabostim in iašlju. To pomaga! V lekarnah in podobnih trgovinah: poiikiraia «te- klenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 36 Din. Po poŠti: najmanj? 1 zavoj z 9 poizkiienimi aii 6 dvojnimi, ali 2 epecijaVnima steklenicama f=ta.ne 62 Din Dva tata zavoja s poštnino in zavojem 6aJno 102 Din. Naročila na naslon: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg 245. Ako pa potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želedee, tedaj zahtevajte Fel-lerjeve EIsa krogljice, 6 ekatljic 12 dinarjev. Dražba posestva št. K in 57 na Po/Fjamski cesiff v Ljufcfanf bo diie 29. novembra ob 10. dop. na sodsšou soba St. 15. Posestvo sestoji iz dveh h«š z sosipodar-SkŠJi posfopiesn, * gostiteo k mesarijo ter vrtom dalje treh parceS za sfcavbišče na Ižanski cesti. 14560 Čitajte! Naročajte! >ROMAN< zabaven tednik LJUBLJANA, Breg 10. a mama aia ma oraia 0O V svodem kafaor v Smesru snro-je sestre CeciSije m svojih otrok ter ostalega sorodstva na^naiHam žatest-00 vesit, da se je naš doferi brait, oaikomu stric, aospod Janez Slapničar posestnik dames Bjatrz^ ob tri četni na 3. mo po dol® at težki bo lami, večkrait prevideti s svetimi zaJoratnenti, preseli« v veičnost k svoj-errm Savacnikji. Pogreb se bo vršil v petek 20. tm. ob 8. uri rVuSraE na farno pofecsvainšče St. VšdU. št. VM n. LJ-, 27. novembra 1929. Ivanka Šetwa roj. Slapničar, siestra. 1456S Trodetnl s volno pol-meni madraci stanejo Din. 750,- Elegantna ploščnata _ _ nikelj, cilinder nra [||n 99 s kamni, kot slika ",u ~ Ista ▼ jrladki škat- f|,n f Q ljici »R o e k o p f« lllll OO Najcenejše kv nt. kovosti » Roskopf « UII1 "f W Petletno jamstvo. Za neod-gorarjajoče ee vrne denar Anton Kiffmann Maribor 136/b Specijalirt samo »a boljše švicarske nr«. OMhta LJubljana Vestni pogrebni zavod. Potem mam veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blaga , L BROZOVIC Zagreb. Ilica 82. Jenik brezplačno! aitvii GcGB Dtmalsta e. 44. Telefon 28-20 V globoki žalosfi naznainja-mo pretuižno vest, da je rtaS nad vse ljubljeni soprog, oče, brait. stric in svak, gospod Franc Plečko železniški uradnik v pok, dne 27. t m. po dolgi, mučn? bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega poko^iika se bo vršil v četrtek, dne 28. novembra 1929, ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti. Poljanski nasip štev. 48, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. noveirfbra 1929. 14622 Žalujoči ostali. Peki In slaščičarji pozor ! Gradimo modeme pekovske la slaščičarske inštalacije po zelo utneirjeoita conah in Jako ugodnih plačilnih po-gcjSi. Nada#e izdelujemo vse potrebščine pekovske ki slaščičarske obrti, armaturne dele za parne la običajne peči (vrata, lita, kovana; tiiplje liite; sve-taljke, pirometie) itd. Nabavljagno pekov-sfce in slaščičarske irtroje najmodernejših sistemov. — Zadevajte bre®oi>veane ponudbe, breepiaičn« oglede na bcu mesta, „PAROPEc" k. d. ZAGREB, Ilica br. 69 14611 direktne U Tovarne oz. tov skladišča ZAnrevajrc BBEZPL&CI.i K A TA LOG UHeinefiJferoCd} fMaribor it 101-AI Do dna duše raiažailo§čena naznanjam sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga poznali žalostno vest, da me je za vedno zapustil moj srčno ljubljeni, nepozabni mož, gospod Ivan Krajnik . nadučrtelj v poboju. Na njegov zadnji dom ga pospremimo v četrtek 28. i m. iz kapele mestnega pokopailišča v Pobrežju. Darujte za Jugoslovensko matico 31irifa premof ^na Krajnik, soproga.