/Primor 0 St. 165 (15.893) leto UM. " "W| DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. 7096 PARTIZANSKI AA OOOI koper 60090201 ČEDAD - Ul. Ristori28-TeL0432/A3i it _ --- . POŠTNINA PLAČANA V GOTOVM 1500 LIR Stampe in spedizione abbonamento poflak. Comma 26, art. 2, bgge 54995. Fiate diTrieste RTOPR IMA* cosmetics italy KARCO srl. t rst - Tel. 040 - 232430 l av 040 - 232390 SOBOTA, 12. JULIJA 1997 Tetka pot do miru m Balkanu Bojan Brezigar Pozno, prepozno, dolga leta po izbruhu krvave vojne na Balkanu, se na obzorju pojavlja možnost, da bodo tisti, ki so krivi za strahotne pokole, za mučenja, za posilstva in za etnično čiščenje, polagali svoje račune pred pravico. Vse namreč kaže, da so se na vrhu zveze Nato v Madridu za kulisami dogovorili, da bodo Balkan počistili vojnih zločincev in jih predali mednarodnemu sodiscu, da jim sodi za njihove zločine. Mednarodna javnost je torej konCno razumela, da gre za nujnost, Ce Zeli res prispevati h kolikor toliko trajnemu miru na Balkanu. Da je pot do miru še dolga, potrjujejo tudi dogajanja zadnjih mesecev, tednov in dni, vse od nove albanske krize, ki bi se izrodila v državljansko vojno, ko ne bi posegle tuje vojske, pa do zadnjih dogodkov v Makedoniji, kjer so spopadi med Albanci in policijo v prejšnjih dneh zopet terjali človeške žrtve. Vse to povzroča na mednarodnem prizorišču nove probleme in grozi z novimi žarišči, tako da je povsem jasno, da zeli zveza Nato sedaj dokončno rešiti vsaj eno vprašanje. V Madridu so namreč ocenili - in verjetno imajo prav - da mirovnega procesa v Bosni in Hercegovini ne bo mogoče izpeljati do konca, dokler se bodo po Republiki srbski prosto premikali ljudje, ki so kot vojaški poveljniki ali kot politični voditelji odgovorni za toliko grozot. Seveda to še ne pomeni, da bo z morebitno aretacijo KaradžiCa in Mladica, rešeno vprašanje miru v Bosni in Hercegovini. Včerajšnje demonstracije v Prijedo-ru zaradi petkovega »blitza« angleških vojakov potrjujejo, da vojne sicer ni vec, da pa je sovraštvo še vedno trdno zakoreninjeno med ljudmi. Za odpravo sovraštva so potrebni generacijski procesi. Pa še ti ne uspejo, Ce zanje niso bili izpolnjeni pogoji, to je, da niso odstranjeni s prizorišča netilci sovraštva. To pa je zelo zahtevna naloga, saj ne bo zadostovalo brskanje vojakov po Republiki srbski, ampak so pravi netilci zaenkrat še daleč, na varnem ob izlivu Save v Donavo. Zaenkrat pa mednarodna roka pravice tja še ni segla. BIH / HAASKO SODIŽCE UBIRA NOVO STRATEGIJO PROTI VOJNIM ZLOČINCEM Lov na Karadžiča in Mladiča se nadaljuje kljub protestu Pal Med bosanskimi Srbi jeza, a tudi strah, oblasti pa pozivajo k ohranitvi mirnih živcev - Poveljnik Štora zagotavlja, da Natove sile niso presegle mandata Finančni tigi zaupajo Italiji RIM - Lira se je okrepila v odnosu do marke in borza je včeraj spet napredovala. Predsednik vlade Prodi je ta rezultate bral kot izraz zaupanja trgov v italijansko gospodarstvo. Vlada je obrzdala inflacijo in začela sanacijo državne blagajne, sedaj se lahko posveti spodbujanju gospodarske rasti in boju proti brezposelnosti. Na 2. strani RIM / ZARADI OBRAMBE Dl PIETRA Berlusconi polemično odgovarja D’Alemi RIM - Silvio Berlusconi je včeraj polemično odgovoril Massimu D’Alemi, ki je glede Di Pietra dejal, da je treba spoštovati osebe, ki so služile državi. »Kdor hoče biti državnik, mora znati razsojati o ljudeh in razmerah,« je njeni! Berlusconi. Di Pietro vCeraj ni posegel v polemiko, njegov odvetnik Dinoia pa bo danes odšel v Brescio in tamkajšnjim sodnikom izročil spomenico. O preiskavi sodnikov iz Brescie je kratko dejal: »KonCalo se bo tako, kot se je vsakokrat doslej.« Znova se je oglasil poslanec Giuseppe Scoz-zari (Rete), ki je o ostrih polemikah in obtožbah zadnjih dni v zvezi z Di Pietrom, milansko sodnico Ildo Boccassini ter parlamentarko Tizian o Parenti (FI) poudaril, da smo pred končnim obračunom, vendar bitke proti vpletenim v podkupnine in craxijev-cem, ne vodi Di Pietro, temveč italijanska demokracija, ki mora preprečiti, da bi vse končalo nekaznovano v pozabo. Na 2. strani HAAG, BEOGRAD -Četrtkova akcija Natovih stabilizacijskih sil Sfor v osrednji Bosni, v kateri je bil eden domnevni vojni zločinec aretiran, drugi pa ubit, je povzročila v Palah jezo, vendar tudi strah, o čemer govori poziv oblasti Republike srpske k ohranitvi mirnih živcev in njihova obljuba, da se izvajanje daytonskih sporazumov ne bo ustavilo. Zdaj sta na vrsti Karadžič in Mladič, opozarjajo v Haagu, kjer je Mednarodno kazensko sodišče OZN spremenilo strategijo in ne objavlja več zapornih nalogov za domnevne zločince vojne na Balkanu. General VVilliam Crouch, poveljnik Sfora, je včeraj zagotovil, da Natove sile niso prekoračile mandata in da se bo iskanje obdolženih za vojne zločine nadaljevalo. Na 12. strani ZaRai letos... SpaMovo leto! V včerajšnjih opoldanskih italijanskih poročilih tržaškega sedeža Rai so v reportaži o likovnih razstavah v muzeju Revoltelle povedali, da je letos »Spakalo-. vo leto«... Večkrat so nam že servirali Kukana za KuCana, Novo Odliko za Novo Gorico, Prdzerm za Prešerna; dočakali smo tudi Spakala za Spacala. Res je nespodobno, da v mestu, ki se ponaša s svojo mednarodno vlogo, in v redakciji, ki bi se rada uveljavila kot »opazovalnica za evropski Vzhod,« profesionalni novinarji še vedno ne premorejo minimalnega znanja, da bi obvladali najosnovnejša pravila slovenske izgovarjave, in ne pačili imena najpomembnejšega živečega tržaškega slikarja. VREME / DEŽUJE OD PREJŠNJE SOBOTE Poplave po Evropi Desetine mrtvih na Poljskem, na Češkem in v Avstriji BUDIMPEŠTA - Val slabega vremena, ki se je znesel nad Srednjo in Vzhodno Evropo, kjer neprenehoma dežuje od prejšnje sobote, je že povzročil številne človeške žrtve: doslej so zabeležili 32 mrtvih na Češkem, 23 na Poljskem in 3 v Avstriji. Voda je preplavila 50 mest in 280 vasi na Poljskem, na Češkem grozi ekološka katastrofa, ker je Morava prerasla bregove, vdrla v kemijsko tovarno in sedaj ogroža naftno rafinerijo, od koder naj bi že odteklo več sto ton nafte. Visoko je narasla tudi Donava, ki v Budimpešti presegla nižje bregove (na sliki, telefoto AP). Danes v Primorskem dnevniku Manjšinski gospodarstveniki pri Schiffrerju Predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer in podpredsednik Davorin Terčon sta sprejela predstavnike gospodarskih organizacij slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki so mu predstavili skupen predlog za izvajanje resolucije za pomoč avtohtonim manjšinam. Stran 3 Nejasna usoda benguncev V Priešnjem pri Čedadu nameravajo zapreti vojašnico, kjer je nastanjenih okoli 100 beguncev iz BiH. Usoda prebežnikov je zelo nejasna. Stran 3 Kulturni tržaški utrip Včeraj so predstavili niz prireditev »Poletje v Re-voltelli«, Verdijevo gledališče pa je že orisalo jesensko simfonično sezono. Letošnjo mednarodno operetno nagrado bo prejela šarmantna Zizi Jeanmaire. Stran 4 Merkujevih 70 let Glasba in slovenski jezik z »našimi« narečji sta bili od nekdaj veliki ljubezni Pavleta Merkuja, ki danes slavi svoj 70. rojstni dan. Kvalitetna moška in ženska konfekcija priznanih italijanskih znamk OD 10. JULIJA DALJE VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA S POPUSTI OD 20% DO 60% TRST, ul. Flavia di Stramare 99 ACtUlLINIA - tel. 040/231118 veliko parkirišče Pri FANY CONFEZIONI se oblečeš lepo, moderno in okusno! , MAUR/04 \UJ/ <25 OBLACILAU, Jmauri v teku je sezonska si ražprodaja /'i Ul. Ponziana 3 Ul. Settefontane 19 Tel. 764833 Tel. 767513 RIM / OBVEZE ROMANA PRODIJA RIM / GLEDE Dl PIETRA Spodbujanje gospodarstva in milejša davčna bremena Doslej prioriteto sanacija, odslej gospodarski zagon in boj proti brezposelnosti Berlusconi zelo polemičen tudi do Massima D’Aleme Opozorila, da gre za poslednji napad na milanske sodnike RIM - Vladna sanacijska politika je obrodila prve sadove. Sedaj se bo vlada lahko posvetila ukrepom, ki naj bi dali novega zagona gospodarstvu, nato pa bo mogoče tudi nekoliko omiliti davčni pritisk. Premier Romano Prodi je včeraj izbral skupščino združenja obrtnikov CNA za obračun enoletnega vladnega dela in za napoved ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti ter za zmanjšanje brezposelnosti. V tem okviru je tudi obljubil postopno odvijanje davčnega vijaka. »Smo na začetku poti, toda prvi rezultati so že vidni,« je dejal Prodi. Po njegovi oceni je italijansko gospodarstvo začelo rahel vzpon, sedaj pa mora vlada vzpon spodbuditi in doseči, da bo trajen. Pojasnil je, da vlada ni pozabila na zagon gospodarstva, vendar je v prvem letu svojega dela dala absolutno prioriteto sanaciji. »Nismo imeli alternative, saj bi z drugačno politiko nalagal ljudi. Sedaj pa postaja stimulacija gospodarske rasti skupaj z bojem proti brezposelnosti primarna naloga. Predsednik vlade je podčrtal, da trgi sedaj zaupajo Italiji (borza in lira sta se spet okrepili), ker so spoznali, da sanacija ni začasna, ampak trajna izbira. Sedaj bodo potrebni novi prijemi za stabilizacijo gospodarske rasti in za prestrukturiranje ekonomskega stroja. Ko bo gospodarska rast utrjena, bo možno omiliti davčni pritisk, ki naj bi prispeval predvsem k znižanju cene dela. Pogoj zato pa je, da tudi siva ekonomija uredi odnose z državo in plačuje vse dajatve. Naložbe za nov zagon gospodarstva in za omilitev davčnega pritiska bodo omogočila tudi sredstva, ki jih je in jih bo država prihranila zaradi nižjih obresti na državne zadolžnice. Gre za okoli 60.000 milijard lir. Toda za oblikovanje novih delovnih mest je potrebna večja prožnost na tržišču dela. Prodi je tudi napovedal, da bo po spodbudah za prenovitev voznega parka vlada pripravila tudi spodbude za gradbeništvo. Se posebej bo stimulirala obnavljanje mestnih jeder. Vlada je na svoji včerajšnji seji tudi pripravila predlog za preureditev davka na dodatno vrednost Iva in in obdavčitve donosov kapitala. FOSSANO / UMRL JE V VLORI Pokopali mladega alpinca Šele 19-letnemu Diegu Vairi je bila usodna eksplozija bombe FOSSANO (CUNEO) - V kraju SanfAntonino di Salmour pri Fos-sanu je bil včeraj pogreb 19-letnega italijanskega vojaka Diega Vaira, ki je pred tremi dnevi umrl v Vlori, ob eksploziji bombe. Pogrebna slovesnost je bila na nogometnem igrišču oratorija, ki je prav med župniščem in hišo, kjer je Vairo prebival skupaj z očetom, materjo, 18-letno sestro ter 7 mesecev starim bratcem. Prišlo je na stotine ljudi, med katerimi sta bila tudi ministrica Livia Turco in podtajnik pri obrambnem ministrstvu Brutti, general De Salvia in drugi. Predsednik republike Scalfaro je poslav venec in sožalno brzojavko, kot sta naredila tudi ministrski predsednik Prodi in obrambni minister Andreatta. Novi količniki za kapitalski donos in novosti Iva RIM - Na predlog finančnega ministra Vincenza Visca je vlada včeraj odobrila predlog za preureditev sistemov obdavčevanja finančnih donosov in davka na dodatno vrednost Iva. Predlog so poslali pristojnim parlamentarnim komisijam za predpisano mnenje. Na osnovi morebitnih pripomb parlamenta bo vlada lahko prilagodila odlok, ki bo postal dokončen. Finančno ministrstvo je pojasnilo, da skuša z odlokom o obdavčitvi finančnega donosa odpraviti dosedanji nered. Namesto vseh dosedanjih količnikov, namerava vlada ohraniti dva količnika (12, 5-odsto-tnega in 27-odstotnega), v perspektivi pa računa, da bi uvedla en sam količnik. Reforma bo začela veljati 1. julija 1988 in v bistvu povzema predlog, ki ga je leta 1994 pripravila Ciampijeva vlada. Cilj, ki si ga je zadalo finančno ministrstvo, je, kot piše v sporočilu, oblikovati »nevtralno in cigansko obdavčitev kapitalskega donosa, ki naj bo konkure-čen z obdavčevanjem ostalih držav«. Ohranjena sta doslej najbolj uveljavljena količnika in sicer 12, 5-od-stotni količnik za obdavčitev donosa državnih obveznic, in 27-odstotni, ki velja za obresti bančnih tekočih računov. Ohranjen je tudi sedanji sistem obdavčitve, v katerem davke odbijejo kar posredniki. Odlok tudi bolje definira donos kapitala (obresti) in »drugačne« dohodke (nadvrednosti). Odlok predvideva tri različne načine obdavčevanja: na prihranke, ki so zaupani posredniku, za katere je predviden 12, 5-odstotni količnik na končni rezultat poslovanja (obresti, dividende, nadvrednosti in podvrednosti); na sredstva, ki so zaupana investicijskim sklado, za kar je predviden prav tako 12, 5-odstotni količnik, lahko pa davkoplačevalec izbere tudi prijavo na obrazcu 740 in pri tem sam preračuna za vsako operacijo nadvrednosti in podvrednosti ter ustrezne količnike. Novosti zadevajo tudi davek Iva. Odslej ne bo več mogoče, da bi lahko družbe bile lastnice vil, jaht in podobnega, s čimer so se ljudje izognih »merilcu dohodka« in obenem izkoristili tudi davčni popust. Odslej ne bo več mogoče odbiti od davka Iva dobrin, ki ne zadevajo poklicno dejavnost. Novosti so predvidene tudi v kmetijstvu in v založništvu. Kljub tem ukrepom pa se borza ni zmenila za nove količnike obdavčitev kapitalskega donosa in je spet krepko napredovala. Dobro se je odrezala tudi lira. RIM - »Prišli smo do končnega obračuna, bitke proti vpletenim v podkupnine in craxijevcem, ki jih dostojno zastopa Berlusconi in njegovi obsežni zasebni interesi, pa ne vodi Di Pietro, temveč italijanska demokracija.« Tako je o ostrih polemikah in obtožbah zadnjih dni v zvezi z Di Pietrom, milansko sodnico Ildo Boccassini ter parlamentarko Tiziano Pa-renti (FI) včeraj povedal poslanec Mreže Giuseppe Scozzari. Po njegovem mnenju smo v teh mesecih priča dobro začrtani strategiji, katere cilj je porušiti vse, kar so ustvarili sodnij-ski tim čiste roke in tisti sodniki, ki so se v prvi osebi borili proti kompciji. Scozzari je še odločno povabil prebivalstvo, politične sile, posamezne parlamentarce k mobilizaciji, ker je treba preprečiti namero tistega dela političnih sil, ki se zavzemajo, da bi šlo vse nekaznovano v pozabo: ljudje vedo, je še pristavil, za koga se morajo postaviti, če morajo izbirati med Di Pietrom in Berlusconijem. Oglasil se je tudi odvetnik Massimo Dinoia, ki je napovedal, da bo danes v Brescii, kjer bo izročil Di Pi-etrovo sporočilo. O vsebini ni želel govoriti, na vprašanje o preiskavi sodnikov iz Brescie pa je kratko odvrnil: »Končalo se bo tako, kot se je vsakokrat doslej.« Berlusconi je s svoje strani zanikal, da bi bil kdajkoli razpolagal z nekakšno spomenico, ki naj bi mu jo bil posredoval gradbenik in bivši Di Pietrov prijatelj Antonio DAdamo, zadnji v dolgi vrsti tistih, ki hočejo Di Pietra spraviti na zatožno klop. Dejal je še, da z njim ni imel stikov vse od leta 1995, ko je izvedel to, kar je predvčerajšnjim prišlo v javnost. Pristavil je, da se nikoli ni potegoval, da bi ga imel v vladi v obdobju, ko je bil ministrski predsednik, češ da je predsednik Scalfaro posegel pri načelniku milanskega pravdniš-tva Borrelliju, naj Di Pietra prepriča, da morebitne ponudbe ne sprejme. Napadel je tudi D’Alemo, ki je predvčerajšnjim dejal, da je treba spoštovati osebe, ki so služile državi: »Kdor hoče biti državnik, mora znati razsojati o ljudeh in razmerah.« Prav milanski sodniki so imeli včeraj dolgo srečanje, udeležiti so se ga Borrelti in namestniki Ilda Boccassini, Piercamillo Davigo, France-sco Greco in Paolo lelo. Nobene izjave niso dali, češ da se hočejo izogniti morebitnim strumentalizacijam. O zahtevi bivšega obrambnega ministra Berlusconijeve vlade Cesareja Previtija, da se Boccassinijeva vzdrži od nadaljnje preiskave, v katero je Previti vpleten skupaj s Squillantejem, je Borrelti kratko odvrnil, da ni še nič ukrenil. Previti namreč terja, da o njem preiskujejo »umirjeni sodniki«, kar Ilda Boccassini po njegovem mnenju še zdaleč ni. Prav včeraj pa je bilo sklenjeno, da se bo 27. oktobra pričela sodna obravnava proti častnikom in podčastnikom finančne straže ter podjetnikom, ki so vpleteni v plačevanje podkupnin pri davčnih pregledih. Med njimi so polkovnika Gianni Giovan-nelli in Angelo Tanča ter podčastnika Francesco Na-nocchio in-Giuseppe Capo-ne. General Giuseppe Cer-ciello pa je zahteval, da mu sodijo po hitrem postopku. NOVICE DSL in Oljka nočeta več Sanse GENOVA - Demokratična stranka levice in zaveznike Oljke so se odločiti, da ne bodo ponovno kandidirati Adriana Sanso za genovskega župana, ter so že izbrati svojega kandidata. Gre za Giuseppeja Pericuja, odvetnika in nekdanjega laburističnega parlamentarca. Pokrajinski tajniki strank Oljke so se dopoldne sestali z županom Sanso in uvodoma priznali, da je njegov odbor dobro upravljal mesto, a so nato dodali, da čakajo Italijo velike spremembe in da je zato tudi Genova potrebna sprememb. Na prigovarjanje, naj povedo, zakaj sedanja občinska vlada ne ustreza več genovskim levosredinskim strankam, ni župan dobil odgovora. Po srečanju je napovedal, da bo morda sestavil samostojno mestno tisto. Scalfaro v Abrucih o ustavnih reformah TEKAMO - Med obiskom v Abrucih je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro spet spregovoril o ustavnih reformah. Dejal je, da je dvodomna komisija opravila dobro delo, in da čaka sedaj parlament trdo delo. Parlamentarce je povabil, naj pri tem ne hitijo, ker ne gre le za sprejem navadnega zakona, temveč temeljnega zakona države, določila katerega morajo trajati desetletja. Še četrta preiskava o atentatu na papeža? RIM - Vse kaže, da bo rimsko sodstvo uvedlo še četrto preiskavo o atentatu na papeža 13. julija 1981. Pred nekaj dnevi je namreč parlament odločil, da ne bo dovolil nadaljnjega podaljšanja tretje preiskave. HFIRENCE / PREISKAVA 0 PEDOFILIHh Upravitelj znane kavarne zlorabljal mladoletnike FIRENZE - Javno tožilstvo je izsledilo skupino moških, ki so spolno zlorabljali mladoletnike in so bili tudi vpleteni v izkoriščanje prostitucije. Policisti so včeraj aretirali 40-letnega Enza Fan-tuzzija, upravitelja ene od najbolj znanih florentinskih kavarn. Na njegovo sled so prišli na podlagi izsledkov preiskave proti 40-le-tnemu reklamnemu grafiku Mauriziu Lan-gelli in njegovemu 22-letnemu prijatelju Antonimi Scovazzu, ki so ju bili aretirali 9. jimija letos, potem ko sta ju dva mladoletnika prepoznala kot moška, ki sta ju bila spolno zlorabljala med nekaterimi »zabavami« na Langellijevem domu. Po pričevanju obeh mladoletnikov naj bi bilo v nečisti posel vpletenih še najmanj pet ali šest ljudi. Preiskovalci obtožujejo Fantuzzija, da je plačal Langello, ki mu je bil »preskrbel« mladoletnika, s katerim je imel spolni odnos. Langella naj bi svoje »žrtve« izbiral med mladimi, ki so obiskovali verska središča, v katerih je delal kot vzgojitelj. Med hišno preiskavo so pri Fantuzziju našli pornografski film, fotografije mladoletnikov in letake tajskih otrok ter drugo gradivo, ki ga preiskovalci sedaj pregledujejo, da bi ugotovili, ali je bil obtoženec vpleten tudi v tako imenovani »spolni turizem«. Preiskovalci sumijo, da je v to gnusno zgodbo vpleten tudi univerzitetni docent, ki sta ga mladoletnika opisala kot »Langelli-jevega prijatelja«, ki pa naj bi ne sodeloval pri spolnih odnosih. NEAPELJ / PRI RUŠEVINAH POMPEJEV »Arheološki« vinograd Trto gojijo prav na istem mestu, kjer je rasla pred dva tisoč leti NEAPELJ - Carlo Mastroberardino je pridelati podobno vino, kot so ga pili v dogovoru z arheologi pripravil na ar- stari Rimljani. Računajo, da bo pr.va tr- heološkem območju Pompejev majhen gatev čez dve leti. Posebnost Mastrobe- vinograd (Telefoto Ap), na katerem bo rardinovega vinograda je, da je prav na skušal gojiti tiste sorte trt, ki so jih po- istem kraju, kjer je rasla trta tudi pred znali in gojili že stari Rimljani. Skupaj dva tisoč leti, ko je izbruh Vezuva po- z izvedenci bo Mastroberardino skušal kopal Pompeje. _____LJUBLJANA / SREČANJE V DRŽAVNEM ZBORU_ Pomen gospodarstva za ohranitev manjšin . Skupen dokument Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske LJUBLJANA — Predsednik Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu mag. Marijan Schiffrer ter podpredsednik omenjene komisije Davorin Terčon sta se včeraj v Ljubljani srečala s predstavniki gospodarskih organizacij slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Gostujočo delegacijo so sestavljali predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pečenik, predsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem dr. Matevž Grilc, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič lin član vodstva Edi Kraus, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica Vid Primožič, predsednik Kmečke zveze Gorica Ivan Humar in tajnik Kmečke zveze Trst Edi Bukavec. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Odbora Država-nega zbora Republike Slovenije za gospoda-stvo dr. Jože Zagožen in predsednik Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose Jelko Kacin. Poglavitni namen srečanja je bila predstavitev prvega skupnega predloga za izvajanje Resolucije za pomoč avtohtonim slovenskim manjšinam, ki so ga gospodarske organizacije slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem skupno izdelale. Na srečanju so izpostavili pomen dejstva,, da so slovenske manjšine, ki živijo v različnih državah in v drugačnih razmerah, znale poiskati skupen jezik in izoblikovati jasen predlog o programu posegov, ki jih pričakujejo. Gostje so povedali, da se avtohtone slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem že desetletja z vsemi možnimi sredstvi borijo proti asimilaciji, ki na razne načine odtujuje Slovence, ki živijo izven matice. Najučinkovitejše sredstvo proti asimilaciji je močna gospodarska osnova, katero je Drža- vni zbor Republike Slovenije v aktivnem smislu zaobljel v Resoluciji za pomoč avtohtonim slovenskim manjšinam. Jelko Kacin je povedal, da bo državni zbor na 6. redni seji obravnaval tudi točko z naslovom Položaj slovenske manjšine v Italiji in uresničevanje Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije. Obe strani pa sta izpostavili tudi pomen uresničevanja omenjene resolucije, še posebej ustanovitev Sklada za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi manjšinami. ČEDAD / VOJAŠNICO V PR1ESNJEM ZAPIRAJO Nejasna usoda beguncev iz BiH V vojašnici je nastanjenih okoli 100 ljudi, ki so med vojno zapustili Bosno in Hercegovino ČEDAD - Po obvestilu, ki je prišlo iz urada šefa kabineta videmke kvesture, kaže, da bodo 15. septembra letos zaprli nekdanjo vojašnico v Prie-šnjem blizu Čedada, kjer je že šest let nastaljenih nad sto beguncev iz Bosne in Hercegovine. Spočetka je bila vojašnica v naglici organizirana kot prehodno taborišče, kjer je - podobno kot v Cer-vinjanu - našlo zasilno zatočišče mnogo bosanskih družin. Potem je ta »zasil-nost«, kot se rado dogaja v Italiji trajala kar nekaj let, sedaj pa nenadna odločitev o zaprtju objekta, ne da bi bilo komurkoli jasno, kam bodo družine beguncev sploh premeščene. Pred dvema tednoma se je za režitev tega vprašanja zavzel videmski pokrajin- ski odbornik za socialno solidarnost Banelli, ki je spodbudil predsednika Dežele Cmderja, naj v dogovora z zakladnim ministrom najde rešitev za na-daljno finančno pomoč begrmcem. Vendar vse kaže, da doslej izpčrpanih skladov, ki so bili ustanovljeni v ta namen, ne bodo obnovili. Za problem se je zanimal tudi čedajski župan Bernardi, ki je napovedal za prihodnje dni srečanje s predstavniki prefekture, ki so odgovorni za to vprašanje. V nekaj letih, odkar so begunci v Priešnjem, se je njihov položaj precej spremenil. Nekaterim izmed njih je s težavo uspelo najti kako zaposlitev, tako da so kos le vsakdanjim življenjskim stroškom za skromno preživljanje svojih družin. Nekaterim mladim je medtem celo uspelo priti do diplome ali poklicne usposobljenosti in so se pripravljeni vrniti domov, kljub negotovostim, ki jih tam čakajo. Rešitev problema vsekakor ne bo enostavna, kajti državna birokracija nezadržno melje dalje, pogosto daleč od posluha za humanitarno pomoč. (DU) V NEDELJO / OB OBLETNICI POŽIGA SSk vabi na svečanost pred sedežem Narodnega doma TRST - V nedeljo, 13. t.m., bo poteklo 77 let od požiga Narodnega doma v Trstu. Letos bomo to obletnico obhajali v delno spremenjenih okohščinah, saj se je med dragim v obnovljeno stavbo Narodnega doma pred nekaj tedni uradno vselila Višja šola modemih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu. Žal pa na poslopju ni nikjer zabeleženo, da je to bilo nekoč kulturno in politično središče tržaških Slovencev in da so ga fašistične škvadre sežgale 13. julija 1920, pa čeprav se je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine, ko je bila še njegova lastnica, obvezala, da bo dala v tem smislu postaviti spominsko ploščo v italijanščini in slovenščini. Ob nedavni otvoritvi obnovljenih prostorov smo mnogi pristojne kroge opozorih na to hudo pomanjkljivost, žal pa za zdaj ni bilo ustreznega odgovora. SSk meni, da letošnja obletnica požiga Narodnega doma tudi zaradi navedenih dejstev ne sme mimo molče. Zato se je bo spomnila, na sam dan požiga, se pravi v nedeljo, 13. t.m., ob 11. uri s položitvijo venca pred glavnim vhodom poslopja v Ul. F. Filzi 14. SSk vabi vse, ki bi Zeleh obeležiti to pomembno obletnico, naj se ji pridružijo. DIVAČA / OB 90-LETN1CI ROJSTVA Počastili spomin Ite Rine Prizadevanja, da bi igralkino rojstno hišo preuredili v muzej Hitrejša poštna zveza med Trstom in Ljubljano TRST - S prihodnjim tednom bo poštna zveza med Trstom in Ljubljano hitrejša. Po nedavnem dogovoru bosta mesti povezani s poštnim dostavnim vozilom, medtem ko je doslej šla pošta po železnici najprej v Trbiž, od tam pa v Ljubljano. Dogovor med Trstom in Ljubljano bo tudi pospešil poštne povezave med FJK in Hrvaško. DIVAČA - V ponedeljek je minilo devetdeset let, odkar se je v Divači rodila najslavnejša slo-vesnka filmska igralka svetovnih razsežnosti Ita Rina, z rojstnim imenom Ida Kravanja. S proslavo ob njeni rojstni hiši v Divači, ki sta jo pripravili občina Divača in Slovenska kinoteka, so številne vidne osebnosti iz slovenskega filmskega platna obeležile pomemben dogodek. Slovenska kinoteka je z diapozitivi predstavila zgodovino filma na Slovenskem, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogle- dali Se film Erotikon, v katerem igra glavno vlogo prav Ita Rina. Prav ta film je filmsko umetnico leta 1929 popeljal na zvezdnato nebo filmske zgodovine. Prisotni so se razšli z željo, da bi se zbralo dovolj denarnih sredstev za obnovo igralkine rojstne hiše, ki velja za enega najodličnejših spomenikov kraške arhitekture in v kateri naj bi v zgornjem nadstropju postavili stalno razstavo o njenem življenju. Olga Knez OJgZF SLOVENSKA KULTURNO Urile/ GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 14. julija, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20/II, v Trstu. Neurje v Vidmu: poplavljeno pritličje bolnišnice VIDEM - Včeraj okoli poldne je zajelo videm sildvito neurje. Veter, predvsem pa silovit dež sta povzročila precej preglavic v prometu, v slabi pol uri se je nad 50 ljudi obrnilo na gasilce za pomoč. Kanalizacija je odpovedala in voda je zalila marsikateri pritlični prostor. Med drugim so bili poplavleni tudi kletni in pritlični prostori bolnice Santa Maria, kjer je raven vode ponekod dosegla pol metra. Gasilci, ki so nemudoma posegli, so se namučili, preden so odstranili vodo s črpalkami. Kaže, da zdravstvene naprave niso bile poškodovane in da je škoda omejena. CEIOVEC / PRORAČUN ZA LETO 1988 Zadolžitev dežele Koroške dosegla 14 milijard šilingov CELOVEC - Poslanci koroškega deželnega zbora so končali dokaj vročo razpravo o deželnem finančn-cem proračunu za leto 1998, ki je bil sprejet samo z glasovi socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (ČVP). Svobodnjaki so že napovedali, da bodo glasovali proti, kajti po njihovi oceni deželni glavar Chri-stof Zernatto, ki je odgovoren tudi za finance, ni pokazal dovolj iznajdljivosti v naporih za zajezitev zadolženosti, ki bo s proračunom za leto 1998 dosegla novo rekordno raven skoraj 14 milijard šilingov. Dežela Koroška je finančni obračun za leto 1996 zaključila s primankljajem 2, 6 milijarde šilingov, proračunski deficit za leto 1997 bo predvidoma znašal 2, 2 milijarde šilingov, v letu 1998 pa 2, 3 milijarde šilingov. Nova letna neto zadolžitev se je sicer od leta 1996 zmanjšala od 1, 7 milijonov šilingov na milijon šilingov, kljub temu pa se bo zadolženost vsakega Korošca oz. Korošice zvišala od približno 21.000 šilingov v letu 1996 na 25.000 šilingov v letu 1998. Zernatto je v razpravi o proračunu za leto 1998 poudaril, da sicer ne gre za »najboljši proračun vseh časov, ampak za dober kompromis«. Se posebej je izpostavil dejstvo, da zagotavljajo investicije, ki jih predvideva proračun, najmanj 22.000 delovnih mest. V zvezi z debato o dohodkih deželnih poslancev -v načrtu je zvišanje do 40 odstotkov - je predsednik kluba poslancev ljudske stranke povedal, da se skupna vsota dobndkov deželnih politikov ne bo zvišala. Dejal pa je, da bodo članom koroške deželne vlade zmanjšali dohodke in jih prilagodili avstrijskemu provprečju, hkrati pa poslanci dobili »nekaj več«. Ivan Lukan Večnamenska "CartaSi": vse na eni kartici. Poleg avtomatičnih plačil nakupov in dvigov denarja v Italiji in • po svetu s sistemom Visa in Eurocard/MasterCard, z večnamensko "CartaSi" lahko: dvigaš denar na Bankomatih §ijj£P kupuješ s PagoBancomatom poravnaš cestnino s FastPay. Na razpolago je pri naših okencih! COOPERATIVO ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE NOVICE Posl. Diliberto na prazniku SKR Na pokrajinskem prazniku dnevnika SKP Libera-zione na Ferdinandeu bodo imeli danes uglednega gosta. Ob 20. uri bo namreč prisotnim spregovoril posl. Oliviero Diliberto, predsednik poslanske skupine SKP. Poleg njega bo na prazniku govoril tudi pokrajinski tajnik Jacopo Venier. Kioske in knjigarno bodo danes odprli ob 18.30, od 21. ure dalje pa bo ples z ansamblom Oasi. Praznik DSL v Trebčah V Trebčah pri nogometnem igrišču se danes zaCne praznik Novega dela in Unita, ki ga prireja krajevna sekcija DSL. Kioske bodo danes odprli ob 18. uri, sledil bo koncert krajevne godbe Viktor Parma, od 21. ure dalje pa bo igral ansambel »Free Way«. Jutri ob 18. uri bo nastopila godba Arcobaleno, ob 19. uri pa bosta senatorja Fulvio Camerini in Darko Bratina podala obračun enoletnega dela vlade v korist Trsta. Praznik se bo zaključil v ponedeljek. Jutri po TV druga oddaja iz niza »Na počitnice« S poletno sezono se na televizijskih valovih slovenskih sporedov tretje državne mreže pričenja niz oddaj »Na počitnice«. V njem so prikazani utrinki poletnih tečajev, taborov in središč zamejskih društev. Prva oddaja je bila na sporedu v nedeljo, s prikazom poletnega centra Sv. Družine v Gorici in jadralnega tečaja pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. Jutri je na programu drugi sklop poletnih obiskov, tokrat v središčih Nadiških dolin: Špehu in Podbonescu. Ponovitev oddaj »Na počitnice« si lahko ogledate vsak četrtek, ravno tako ob 20.50. Praznik vina v Podlonjerju • V organizaciji športnega združenja Union bo danes in jutri v Podlonjerju praznik vina. V kioskih bo moč dobiti razne specialitete, meso na žaru in tipične sladice, za ples in zabavo pa bo oba večera igrač ansambel »I muli de ena volta«. Filma na Gradu sv. Justa V okviru prireditev Triestate 97 bodo jutri ob 21.30 na Gradu sv. Justa predvajali film Davida Riondina Guba libre, jutri ob 21. uri pa bo na vrsti film Flavia Ottavianija Cresceranno i carciofi a Mimongo. Spet prepovedane klapavice Deželna uprava je iz zdravstvenih razlogov odredila začasno prepoved pobiranja in prodaje klapavic •na območju od Sesljanskega zaliva do kriškega por-tiča. Zadnje analize zdravstvenih organov so pokazale, da so v klapavicah spet prisotni zdravju nevarni toksini. Informacije o novostih pri stikih z občinsko upravo V uradu za stike z javnostjo pri Občini Trst (Trg Unita 4/e, pritličje) delijo osnovne pismene informacije, ki se nanašajo na najvažnejše novosti zakona št. 127 z dne 15. maja letos, znanega kot »zakon Bassanini«. Zakon je poenostavil in tudi olajšal marsikateri upravni postopek (na primer glede prijave rojstev, veljavnosti in izdajanja raznih potrdil, starostnih omejitev pri natečajih in podobno), v krajšem dokumentu, ki ga delijo na Občini, pa so strnjene bistvene novosti. Vsakdo ga lahko dvigne od ponedeljka do četrtka od 9. do 17. ure, v petkih in sobotah pa od 9. do 13. ure. Delegacija »Generali« v Izraelu Prejšnje dni je bila na obisku v Izraelu delegacija »Assicurazioni Generali«, ki so jo sestavljali podpredsednik in poverjeni upravitelj Gianfranco Gutty, glavni ravnatelj Camillo Giussani ter glavni podravnatelj in tajnik upravnega sveta Guido Pa-stori. Med drugim se je delegacija srečala z izraelskim predsednikom VVeizmanom in ministrskim predsednikom Netanyahujem. _______VERDIJEVO GLEDALIŠČE_ Simfonična sezona in operetne nagrade Niz jesenskih koncertov se bo začel 12. 9. Operetno nagrado prejme Zizi Jeanmaire Včerajšnja predstavitev jesenske simfonične sezone Verdijevega gledališča VEČERI V MUZEJU Sinoči se je v Revoltelli začelo »poletje« Včeraj so predstavili program 5. sezone večernih prireditev Mednarodni operetni festival se je šele dobro začel (sinoči so premierno uprizorili drugo letošnje delo, Kneginjo čardaša), ko so predstavniki Verdijevega gledališča že izdelah in predstavili program letošnje jesenske simfonične sezone. Na včerajšnji tiskovni konferenci seveda niso mogli mimo podatkov o prvi operetni sezoni v prenovljenem gledališču: superintendant Jo-rio je z odkritim zadovoljstvom povedal, da so vse predstave skorajda razprodane, za kar se morajo tudi zahvaliti dobri promociji na celotnem deželnem območju in pri neposrednih sosedih. Konferenci namenjeni programu, s katerim bo Verdijevo gledališče po poletnem premoru nadaljevalo z delovanjem, pa je sledila prestavitev letošnjih operetnih nagrad, za katere skrbi Mednarodno operetno združenje. Pred programom jesenske simfonične sezone, ki se bo začela 12. septembra in se bo zaključila 19. oktobra, pa so na konferenci izpostavih letošnjo organizacijsko novost: zadnja leta so se simfonične sezone Verdijevega gledališča odvijale v Trstu z dvema koncertoma in s sobotnim večernim koncertom v Vidmu, ker pa bodo v tem mestu jeseni končno le od- prli novo gledališče, so se odpovedali jesenskim koncertom, ki jih je Verdijevo gledališče »preneslo« v Pordenon, in sicer v dvorano Concordia. Glede na prejšnja leta pa je bila nova tudi udeležba deželnega odbornika za kulturo, to funkcijo opravlja sedaj Roberto Tanfani, kar priča o večji deželni vraščenosti Verdijevega gledališča, ki je bil do nedavnega strogo tržaško zasidran. Letošnji program, ki ga je predstavil odgovoren za produkcijo gledališča Gianni Gori, obsega šest nizov koncertov. Pri njihovi zasnovi so Zeleh predvsem izpostaviti delo dveh velikih skladateljev, Brahmsa in Schuberta, katerim ob njunih obletnicah vsepovsod posvečajo pozornost. Ob teh dveh so želeli podrobneje osvethti še glasbo Mahlerja, tako bo orkester Verdijevega gledališča v tretjem nizu izvedel Mahlerjevo 6. simfonijo, kar bo za Trst novost. Ob navedenih in nekaterih stalnih gostov vseh simfoničnih sezon (kot sta npr. Beethoven in Mozart) pa bodo jeseni v ospredje prišli še ruski skladatelji in to predvsem na zaključnem koncertu. Orkester bo vodilo več priznanih dirigentov, nastopilo bo nekaj znanih solistov, med njimi je Gori posebej opozoril na pianista Alexandra Lon- quicha, ki bo začel sezono, in na Grigorija Sokolova, ki bo igral na drugem koncertu. Neobičajna pa je sestava nastopajočih zadnjega koncerta, ko se bosta publiki predstavila tenorist Sergej Larin in Trio Bekov. V imenu Mednarodnega operetnega združenja je letošnje nagrade oz. nagrajence predstavil predsednik Danilo Soli. Ze enajsto mednarodno operetno nagrado bo letos prejela plesalka Zizi Jeanmaire, ki je med drugim nosilka prve plesne spremne prireditve letošnjega festivala. Nagrado ji bodo izročih dan po premieri njene predstave Zizi v dvorani Tripcovich, in sicer 18. julija opoldne v deželni palači na Trgu Unita. Ob tem že tradicionalnem priznanju bodo letos prvič podelili tudi nagrado v spomin na Sandra Massiminija, enega od ljubljencev tržaške publike in ljubiteljev operete nasploh. Tudi ta nagrada bo šla umetniku, ki je predvsem odličen plesalec, kot je to izredno šarmantna Zizi Jeanmaire: komisija se je odločila za Manuela Fratti-nija, ki bo v tretji letošnji opereti, v Deželi kra-guljčkov odigral vlogo La Gaffa, s katero je Massimi-ni leta ’70 v Trstu začel svojo uspešno pot operetnega izvajalca, (bip) Sinoči se je v muzeju Revoltella začel letošnji poletni niz prireditev, program katerega pa so predstavili šele včeraj dopoldne na novinarski konferenci. Že ta nerodnost daje misliti, da so bile pri pripravi letošnje, že pete poletne sezone tržaškega muzeja kakšne organizacijske težave, kar še jasneje pride do izraza s sočasnostjo dveh, za Trst pomembnih kulturnih dogodkov: začetek »poletja v Revoltelli« je namreč soupadal z drugo premiero letošnjega operetnega festivala. Glede na dejstvo, da je pri obeh pobudah soudeleženo tržaško odbomištvo za kulturo, se krepi občutek, da odbomištvo ne zna najbolje koordinirati raznih pobud. Na včerajšnji tiskovni konferenci na županstvu je do tiska (oz. do Piccbla) včeraj precej polemičen odbornik Damiani glavno besedo prepustil ravnateljici muzeja Revoltella Marii Masau Dan, ki je z vrsto sodelavcev tudi izoblikovala letošnji program. V vsebinski zasnovi ni bistvenih sprememb, na splošno izraženo željo pa so še podaljšali urnik večernega odprtja muzeja. Zvečer bo tako muzej ob delavnikih odprt od 21. do 1., ob nedeljah pa od 18. do ene, tudi poleti pa bo muzej zaprt ob torkih, podnevi je seveda muzej odprt po običajnem umiku. Posamezni zvrsti so na »poletju v Revoltelli« namenili določen dan: ponedeljki bodo julija namenjeni opereti oz. komornim koncertom v okviru letošnjega operetnega festivala, nakar se bodo zvrstili tematski ogledi razstav. Ob torkih je muzej zaprt, sredini večeri pa bodo zapisani videu, najprej bodo predstavili velike likovne razstave, ki so še v teku, nato pa portrete znanih likovnikov. Četrtek pripada filmu, najprej bodo na vrsti filmi o plesu, nato pa pregled kratkih filmov »made in Hong Kong«. Petek so tokrat dosodili književnosti oz. srečanjem s pisatelji, sobote pa bodo izvenele v glasbi, najprej bodo na vrsti 4 »guitars evenings«, nato pa pet koncertov resne komorne glasbe. Ob nedeljah bodo kon-certi-družabnost na terasi, ob Spacalovi veliki razstavi pa bodo pripravili nekaj spremnih. (bip) Pri Sv. Ivanu nočejo nove vojašnice Rajonski svet pri Sv. Ivanu, Kjadinu in Roco-lu je zavzel odločno stališče proti gradnji vojašnice v komprenzo-riju bivše umobolnice. Pri tem »zeleni« poudarjajo, da je prišla znova do izraza zahteva po zaščiti enega od najpomembnejših zelenih območij v mestu, ki mu grozi izginotje zaradi zakonskega določila, po katerem so vojaške zgradbe možne brez pristanka krajevnih uprav in prebivalstva. Tržaška federacija »zelenih« sedaj vabi pristojne oblasti, od župana do predsednika Pokrajine in parlamentarcev, da se angažirajo in preprečijo novo gradnjo, o kateri je bil govor tudi na srečanju med predsednikom rajonskega sveta ter poveljnikom karabinjerske legije v Trstu: poveljnik ni dejal, da je 'gradnja na tamkajšnjem območju obvezna. Z S '5 imamo p ! Večnamenska kartica Visa Electron It BANCAGRICOLA m KMEČKA BANKA gruppo caer VISA DVE V ENI Obrestne mere. in ekonomski pogoji so nakazani na "Informativnih analitičnih listih" na razpolago pri naših okencih. W :.-v IkSh m BANCOMAT IN KREDITNA KARTICA SKUPAJ V ISTI KARTICI podrobna pojasnila dobite pri naših okencih v Gorici, Krminu in Trstu. GOSPODARSTVO / SINDIKATI O SKLADIŠČU UTEKOČINJENEGA PLINA ŠOLSTVO / ODLIČNJAKINJA Deset razlogov za pristanek na Seastok Prepričljiva sta predvsem varnost skladišča in zaposlitev Jezikovni načrti »kitinistke« Jadranke Jadranka Cergol z najvišjo oceno -dokončala študij na klasičnem liceju Številnim, deljenim in velikokrat polemičnim mnenjem okrog ureditve obalnega skladišča utekočinjenega plina Seastok na območju opuščene rafinerije Aquile pri Zavijah se je včeraj pridružilo po-voljno mnenje sindikatov, točneje sindikalnih organizaciji delavcev kemijsko-naftne stroke Filcea-Cgil, Flerica-Cisl in Uilcer-Uil. Gre za premišljen pristanek, trdijo v svojem tiskovnem sporočilu, ki sloni na zadostnih jamstvih o varnosti skladišča, kot izhaja iz odloka, ki ga je prejšnjega 26. junija podpisalo pristojno ministrstvo. Prvotni načrt so prilagodili v taki meri, da bodo sedaj lahko vsi uvideli umestnost in sprejemljivost skladišča, tisti pa, »ki so sicer legitimno a ostro nasprotovali pobudi,« piše še v tiskovnem sporočilu, bodo sedaj lahko bolj umirjeno premislili o projektu, ki zagotavlja enkratno gospodarsko in socialno priložnost za tržaško pokrajino. Pri tem sindikalne organizacije navajajo, da so načrt preverili izvedenci 14 vsedržavnih nadzornih organov, ki so med najstrožjimi v Evropi. Očitno ni šlo za lahko izbiro sindikatov, saj so bila razhajanja glede Seastoka zelo ostra, tako da zaradi jasnosti navajajo vrsto konkretnih razlogov, na podlagi katerih pristajajo na pobudo. Gre za deset točk, ki pričnejo z ugotovitvijo, da predstavlja Seastok nov proizvajalni obrat, pa še da bodo ob plinskem skladišču prenovili celotno opuščeno območje nekdanje Aquile in da bodo ob tem lahko preuredili tudi prometno os, ki pelje proti Miljam in meji; v samem obratu in v povezanih dejavnostih bodo zagotovili sto novih delovnih mest; novo skladišče bo prispevalo k uveljavljanju čiste, vame in cenene energije; dve tretjini območja bodo preuredili za javno uporabo in za pristaniške dejavnosti; skupna investicija bo znašala 80 milijard lir in zagotovila lokalnim podjetjem 600 tisoč ur dela za izgradnjo skladišča; uvedli bo- do najsodobnejši sistem radasy-stem za urejevanje pomorskega prometa v zalivu; zaposlili bodo delavce nekdanje Aquile, ki so že tri leta brez dohodka; kot zadnji razlog za pristanek pa sindikati navajajo dejstvo, da bo prisotnost velikega vsedržavnega podjetja, kot je Monteshell, lahko privedla do dragih investicij na Tržaškem. Stališče sindikalnih organizacij torej sloni predvsem na dveh postavkah: na zadostnih varnostnih merah, ki jih zagotavlja načrt za skladišče utekočinjenega plina po preverjanju in prilagoditvi strožjim evropskim varnostnim predpisom, predvsem pa na novih delovnih mestih in gospodarskih perspektivah tako z neposredno zaposlitvijo kot prek posredno zainteresiranih podjetij in dejavnosti. Vprašanje pristanka oz. odklanjanja plinskega skladišča Seastok je torej po odobritvi načrta s strani ministrstva in po stališču sindikatov spet v ospredju soočanja. STOLETNICA / ZAČETEK PRAZNOVANJ ODLOŽEN ZARADI NALIVA Jubilej nabrežinske godbe Sinočnja nenadna ploha jo je pošteno zagodla (izraz je ob tej priložnosti res na mestu) nabrežinski godbi oziroma Godbenemu društvu Nabrežina, ki je moralo tako odložiti proslavljanje pomembnega jubileja, stoletnice delovanja. Sinoči bi morala biti na vrsti predstavitev brošure, ki so jo pripravili ob častitljivi obletnici, slediti pa bi moral slavnostni koncert. Vse to so predstavili na današnji dan (v upanju seveda, da bo vreme tokrat bolj naklonjeno), ko bosta na vrsti (po predvidenem sporedu) tudi nogometna tekma med godbeniki iz Nabrežine in Proseka, in (ob 19.30) koncert godbe na pihala »Medesani« iz Goretta pri Reggio Emiliji, s katero imajo Nabrežine! že dolge prijateljske odnose. Na današnji dan so prenesli tudi izročitev priznanj najbolj zvestim članom godbe in seveda predvsem Stanku Misleju (na sliki KROMA), ki je celih trideset let vodil godbo in je še sedaj, ko je njegovo mesto prevzel Sergio Gratton, njen aktiven član. Osrednja proslava bo jutri, v nedeljo, ko bodo člani godb s Tržaškega, Goriškega in z onstran meje skupno korakali v sprevodu in nato najprej ločeno in nato skupno nastopili. Zvečer, tako kot že dan prej, bo na sporedu ples z Zamejskim kvintetom. O odličnjakinji na klasičnem liceju Franceta Prešerna Jadranki Cergol smo svojčas že pisali. Pozorni bralci se bodo morda spomnili nežnega obrazka te naše »lahnistke, če se lahko tako izrazimo, ki je lani sodelovala na vsedržavnem tekmovanju o prevajanju iz Horacevih del, letos pa je na podobnem tekmovanju prevajala Cicerona. Je bila torej druga pisna maturitetna naloga iz latinščine s prevodom iz Senekovega dela zanjo mačji kašelj? »Skoraj,« je odgovorila. »Profesorica ga je ocenila kot zelo dobrega.« Kdaj pa kdaj se rado dogodi, da naključje - v tem primera izbira latinščine kot dragega pisnega predmeta - bogato poplača vloženi trad, ah - kot bi rekli latinci: »Audaces fortuna iuvai« Jadranka je bila »študijsko drzna« skozi ves petletni študij na klasičnem liceju. O tem zgovorno pričajo učni uspehi, ki jih je dosegala v preteklih letih. S sprotnim učenjem je pridobila odlično podlago, kljub temu pa je priznala, da jo je bilo na maturi strah. »Na začetku je bilo res malo strahu, bila pa sem tudi precej gotova. Če ne bi dobila šestdesetice, bi pač dobila nekaj manj, in bilo bi vseeno prav.« O izpraševanju je povedala, da je bilo »zelo prijetno«. Profesorji so prišli dijakom »na roko«, bili so zelo prijazni. Z Jadranko so imeli sicer nekoliko več dela, saj je obveznima izpraševanjema iz slovenščine in grščine kandidatka dodala še kolokvij iz angleščine. Skratka: mlada odličnjakinja obvlada pet jezikov! V nalogi v slovenščini (izbrala je literarni naslov) se je razpisala o Pahorju in Kocbeku, je pa zato med ustnim izpitom govorila v glavnem o Rebuli in dragih zamejskih ustvarjalcih. Na vprašanje, ali jo je študij na klasičnem liceju zadovoljil, Danes izidi matur na Prešernu in Zoisu Danes ob 13. uri bodo objavili maturitetne izide na znanstvenem liceju F. Prešerna, uro kasneje pa tudi na trgovskem tezhničnem zavodu 2. Zoisa. Na poklicnem zavodu J. Stefana pa bodo maturanti izvedeli za učne uspehe v ponedeljek ob 9. uri. je odgovorila: »Na začetku, v prvem in dragem razredu, smo precej gulili grško in latinsko slovnico, v trieniju pa je postalo mnogo bolj zanimivo. Mislim, da sem pridobila, kar sem iskala, zlasti kar se tiče humanističnih ved. Sola mi je dala veliko.« Tudi o profesoqih se je laskavo izrazila: »Večina profesorjev nudi veliko, mnogo pa je odvisno od dijaka, ali tisto, kar mu profesor posreduje, sprejme, ali ne.« Jadranko so privlačili predvsem antika, filozofija, slovenska in italijanska literatura: pridobljeno znanje bo sedaj postalo odskočna deska za nadaljevanje študija na univerzi. Odličnjakinja že ve, kam po maturi: »Mislim študirati jezike tu v Trstu. Sicer pa se nisem še odločila med študijem jezikov in študijem na visoki šoli za prevajalce.« To je sedaj njen strateški življenjski program. Pred tem pa bo čas še za nekaj prijetnih in pomembnih poletnih taktičnih variant. Prihodnji teden bo odpotovala na maturantski izlet v Slovenijo, sledil bo skavtski potovalni tabor »njenega« Raz-klanega klana, morda pa bo še našla nekaj časa za potovanje po Evropi. Kot nalašč, torej, za vadbo jezikov pred jesensko vrnitvijo v šolski, takrat univerzitetni okvir. OKOLJE / EVROPSKO PRIZNANJE Plava zastava za čisto morje in turistično ponudbo Tržaški občini so spet podelili evropsko plavo zastavo za leto 1997, priznanje za čisto morje in primerno turistično ponudbo, pa tudi za pobude občinske uprave, ki merijo k uveljavljanju omenjenih ciljev. Zastavo je izročil županu Riccardu Illyju, s katerim so bili še odbornik za okolje Gianni Pecol Co-minotto ter funkcionarja oddelkov za ceste in kanalizacijo Pocecco in za higieno in okolje de Visintini, med krajšno slovesnostjo včeraj dopoldne predstavnik odbora pri ravnateljstvu za okolje bruseljske evropske komisije, ki dodeljuje priznanja, obenem Pa podpredsednik italijanske sekcije evropskega sklada za vzgojo o okolju Claudio Mazza. Ko je izročil Piavo zastavo Riccardu Illyju, jo je župan takoj razobesil na drogu pred sinjo dvorano občinske palače. Pomembno priznanje so letos dodelili Trstu, pa tudi drugim 47 mestom in 42 marinam po Italiji. Vodometi... brez vode Od vodometa sredi barkovljanskega borovega gozdiča prek jezerca sredi Ljudskega vrta do Jakomina Pri Rusem mostu in Neptuna na Trgu Venezia: že nekaj dnj so tržaški vodometi brez vode. Žalostnemu izgledu ne botrujejo tehnični, pač pa birokratski razlogi. Vode je namreč na pretek, odpovedalo pa je vzdrževanje vodometov, ker je zapadla pogodba z milanskim podjetjem Sirarn, ki je bilo zadolženo za vsa dela v zvezi z vodometi, in je ob izteku pogodbe zaprlo pipe. Kaže, da bo stanje., »izredne suše« trajalo še nekaj basa, saj bo treba razpisati natečaj za vzdrževanje vodometov in nato izvesti licitacijo, kar bi lahko trajalo tudi več mesecev. OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do 14. julija PRAZNIK TISKA v Ferdinan-deu. TABORNIKI RMV obveščajo, da se bodo na letno taborjenje odpeljali v torek, 15. julija. Zbirališče ob 7.30 na avtobusni postaji v Sežani. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras prireja od 17. do 21. julija v Zgoniku PRAZNIK TISKA. Četrtek, 17. t. m., ansambel Oasi. Petek, 18 t. m., Zamejski Kvintet. Sobota, 19. t. m., Adria Kvintet. Nedelja, 20. Status Symbol. Ponedeljek, 21 t. m., ansambel Shovvest (country-rock band). F.C. PRIMORJE priredi na Proseku »ŠPORTNI PRAZNIK«. Petek, 18. 7., ob 21. uri plesna šola Club Diamante in ples z ansamblom Guba Libre. Sobota, 19. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Nedelja, 20. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 21. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. Petek, 25. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Sobota, 26. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Guba Libre. Nedelja, 27. 7., ob 19. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 28. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. KD LONJER-KATINARA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu društva v Lonjerju (urnik 8.00 -13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čimprej! LIKOVNE DELAVNICE ustvarjalnosti in poglobljenega stika z naravo bodo potekale v Štanjelu na Krasu za mlade od 16 do 26 let od 21. do 25. julija 1997. Delavnice obsegajo likov-no-psihološke delavnice (oblikovanje gline, risanje in slikanje, vaje poglabljanja vase, žganje gline v naravi), delavnica grafičnega oblikovanja, delavnica raziskovanje nevidnih razsežnosti narave, ti a projekcija s poezijo Andi 96 in »dotik neba«. Organizirana je prahrana in prenočišče. Informacije na tel. št. 00386-67-65321. REPENTABORSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanjuz z ZGONISKO, organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Levico Terme (Trento) od 13. 9. 1997 do 27. 9. 1997. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Na-brežina in tržaške občine -Zahodni Kras. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure do najkasneje 21. julija 1997, kjer bodo izpolnili prijavnico in dobili podrobnejše informacije. ZSKD obvešča, da je tržaški urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 14. ure. Od 28. julija do 14. avgusta pa bo urad zaprt zaradi poletnega dopusta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarje vem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku -za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (UL Cice-rone 8/b Trst) obvešča, da bo urad odprt od 7.7. do 31.8. od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8., pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I se-gni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali Crnobele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta. OBČINA REPENTABOR priredi 12. in 13. julija v Repnu 35. RAZSTAVA TERANA IN DOMAČIH BELIH VIN DANES, 12. julija Ob 18.00 - odprtje kjoskov; ob 18.30 - uradna otvoritev vinske razstave sodeluje LOGAŠKI OKTET; ob 19.00 -v sodelovanju s K.D. KRAŠKI DOM otvoritev razstave v Galeriji Kraške hiše slikarjev MARJANA MIKLAVCA in JANKA KASTELICA; od 21.00 do 01.00 - ples z ansamblom ADRIA KVINTET JUTRI, 13. julija Ob 8. uri - mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije KRAŠKI DOM in pod pokroviteljstvom OBČINE; ob 9. uri - ex-tempore za otroke iz vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino v sodelovanju s K.D. KRAŠKI DOM; ob 17. uri - odprtje kjoskov; ob 19. uri - nastop gojencev baletnega odseka S.D. MLADINA - Križ; ob 19.30 - nagrajevanje najboljših razstavljenih vin nagrajevanje ex-tempora; od 20.30 do 0.30 - ples z ansamblom ADRIA KVINTET ŠD SOKOL ob priliki 100-LETNICE GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA vabi na POKUŠNJO DOMAČIH VIN DANES, 12. JULIJA 17.00 - nogometna tekma GODBA NABREŽINA - GODBA PROSEK 19.30 - koncert GODBE »MEDESANI« iz Boretta (RE) 21.00 - ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET JUTRI, 13. JULIJA 16.30 - povorka godb s trga kratek koncert vsake godbe 21.00 - ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 12. julija 1997 MOHOR Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 13.19 in zatone ob 0.57 nik Michele Rigato in natakarica Manuela Barut, inženir Giulio Maleci in zdravnik Alenka Vrtovec, delavec Dieter Zanier in Čistilka Romina Bilosla-vo, železničar Ireno Cro-gnaletti in mestni redar Rossana Favetti. Jutri, NEDELJA, 13. julija 1997 MOHOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,6 stopinj, veter 15 km na uro jugovzhod-nik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA STA SE: Gioia Krasti in Davide Monteleone. UMRLI SO: 37-letni Gianfranco Sergiani, 60-letni Fabio Santini, 76-letni Gastone Comotari, 87-letna Eugenia Vidotto. OKLICI: uradnik Alan Grzina in uradnica Sabrina Brocchieri, uradnik Paolo Busan in uradnica Caterina Marzetti, uradnik Flavio Animirati in uradnica Manuela Fonda, finančni strokovnjak Marino MarsiC in uradni- ca Mojca Milic, financar Giulio Proietti Mattia in gospodinja Anna Criele-si, inženir Leonardo Zan-grando in uradnica Ales-sia Semeraro, trgovec Antonello Morello in frizerka Dajra Espejo Cruz, policaj Antonino Onesta in uradnica Rosalba Ca-stello, vodja podjetja Alberto Cattaruzza in študentka Michela Milovi-ch, elektronski tehnik Fabio Bartoli in uradnica Elena Calia, avtoprevoznik Davide Susanj in prodajalka Donatella Pava-nello, študent Roberto Kidzik in uradnica Cin-zia Glavina, obrtnik Daniele Busecchian in blagajničarka Cristina Venturini, šofer Cristian Mi-raglia in prodajalka Clau-dia Zeriali, avtoprevoz- L ] LEKARNE Od PONEDELJKA, 7. do SOBOTE, 12. julija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Garibaldijev trg 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije RZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. HSfidOd IMSNOZ3S ■o 0 v c CZ) H LA MAGLIA BOGATE PRILOŽNOSTI TR2IC - Ul. Roma 28 - Tel. (0481) 790074 * (Z) Z 0 N lil (Z) SEZONSKI POPUSTI SEKCIJA PDS-DSL »Z. KRALJ« Trebče-Padriče-Gropada skupno z godbo »V. PARMA« iz Trebe organizira 12., 13. in 14. julija Praznik tiska v TREBČAH Nastopali bosta godbi »V. Parma« iz Trebč in godba »Arcobaleno«. Vsak večer ples in specialitete na Žaru Julij v naravi in glasbi Danes, 12. t. m., ob 16. pokušnja domačih vin Jutri, 13. t. m., ob 18. igra s skrlami Ponedeljek, 141., ob 21. igra v vlečenju vrvi Vsak dan dobro založen kiosk z domačim vinom in jedmi. Vabljeni! KINO ARISTON - 21.30 (na prostem) »II santo«, r. Philip Noyce. , EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Emma«, r. Douglas Mc Grath. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Transfer pe-ricoloso«, r. Francis Gi-rod, i. Daniel Auteil, An-ne Parillaud. Danes praznuje Pavle Merku 70. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju mu čestita in Zeli Se veliko let plodnega in uspešnega ustvarjanja dekliški pevski zbor Vesna Dragemu Pavletu želimo Se veliko ustvarjalnih let. Vsi Verčevi Dolgoletnemu predsedniku Pavletu Merkuju vošči, da bi bil vir njegovega dela nevsahljiv Skupina 85 Danes slavi 70 let prof. Pavle Merku Prijatelju želi Se obilo zdravja ter plodnega in ustvarjalnega dela Glasbena matica Svojemu častnemu članu akademiku prof. Pavletu Merkuju čestita ob 70-letnici Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mars Attacks«, r. T. Burton, i. Jack Nicholson, Pierce Brosnan. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Petere assoluto«. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un giorno da ricordare«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II ci-clone« r.-i. Leonardo Pie-raccioni, Natalia Estrada. NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Solu-zioni estreme« i. Hugh Grant, Gene Hackman. MIGNON - 16.00, 22.00 »La donna delle be-stie«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La stanza di Marvin«, i. Leonardo Di Caprio. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Basquiat« r. Julian Schnabel, i. Jeffrey Wri-ght, David Bowie, Dennis Hopper. J PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgoniški občini. V sredo, 16. julija, ob 21. uri pri Petelinovih, v Zgoniku št. 6: Paolo Pao-lin & i Rocciosi - Balkanizacija 97. E3 ČESTITKE Draga Nastja, ob odlično opravljenem univerzitetnem študiju ti prisrčno čestitamo ter želimo mnogo uspeha in osebnega zadovoljstva teta Ivanka, Alenka in Danica z družino. V prejšnjih dneh je uspešno opravil maturo Mitja Košuta. Iskrene Čestitke mu vošCi Godbeno društvo Nabrežina. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA -Sola »M. Kogoj« sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 97/98, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure do 29. julija. 1., 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja v Ricmanjih na Zrebčevem -----------2 l& ® (§] §1J (§) tt ® w b @ II ©---- Danes, 12. julija ob 16. uri - odprtje kioskov od 20.30 - ples z ansamblom Status Symbol Jutri, 13. julija ob 16. uri - odprtje kioskov od 20.30 - ples z ansamblom Status Symbol ob 22. uri - ŽREBANJE TOMBOLE OB VSAKEM VREMENU ZSKD in KD VESNA -Križ v sodelovanju z Zadružno kraško banko vabita na ogled predstave Eduarda de Filippa »FILUMENA MATURANO« Dramaturška priredba in režija Mario Uršič V glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč Danes, 12. julija 1997, ob 21. uri na dvorišču Doma Alberta Sirka TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040-7796333 V OKOLICI PEVME se je izgubil Husky bele in Črne barve. Tel. 0481/30179. PSICA Cmobela, lovske pasme se je izgubila v nedeljo v okolici Gabrovice. Kdor kaj zna, naj telefonira na št. 327137. KOMERCIALNISTICNI urad išče sodelavca/ko, ki ga veseli samostojni poklic. Potrebna diploma ekonomske fakultete, starost največ 30 let - volja do izpopolnjevanja. Perspektivni pogoji. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »komercialist«. PRODAJAM kosilnico, cena po dogovoru. Tel. 208936. PRODAJAMO SKLADIŠČE na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št. 212658. POHIŠTVO KORŠIČ ul. S. Cilino 38 - Trst, vam nudi raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni . Tel. 54390 ali 575145. PRODAJAM novogradnjo trosobnih apartmajev v Portorožu in Cr-varju ter dvosobnih v Opatiji. Za informacije tel. (0481) 30802 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 14. uro. NA IGRIŠČU SD SOKOL v Nabrežini je po končanem turinirju 24 ur odbojke ostalo nekaj stvari (med temi brisača, majčka, dva zgornja dela trenirke...). Kdor jih pogreša naj se zglasi pri organizatorkah. PRODAM 8 zvočnikov JBL, 2 ojačevalca, 1 cros-sover, 1 suond processor, ' vse v super dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 417937 - v večernih urah. MLAD PAR išCe hišico, z drvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil. Tel. 040/421106 ali 040/326900 ob uri kosila. PO UGODNI CENI prodajam harmoniko Vic-toria, po 120 »bassi semiti«. Tel. 040/299577. PRODAJAMO nove strešnike po polovični ceni za površino 50 kv. m. Tel. 040/299577. PRODAJAM KNJIGE za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 225879 ob uri kosila. NUJNO IŠČEM izkušeno ženo, ki bi nudila pomoč pri gospodinjskih delih. Tel. 251031 ob večernih urah. PRODAM veliko opremljeno avtomehanično delavnico s pooblastilom za popravilo avtomobilov znane avtomobilistične hiše. Tel. 393148. NA FESTIVALU DRAMSKIH SKUPIN v Mavhinjah sem izgubila zlato ogrlico. Najditelj bo primerno nagrajen. Tel. 200927. NUJNO RABIM 24-ur-no vešCo pomoč starejši osebi s tedensko izmenjavo. Tel. po 20. uri na št. 398597. NUJNO IŠČEMO vešCo prodajalko za novo trgovino otroških oblačil. Idealna starost 35-40 let. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Kids«. IŠČEMO diplomiranega knjigovodjo z opravljenim vojaškim rokom, za uradniško delo nasplošno in * špedicijo. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »špedicija«. DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje na zahodnem Krasu. Tel. št. 225320, v večernih urah. KUPIM knjige za prvi razred Liceja »F. Prešeren« - jezikovna smer. Tel. 231037. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alumi-niaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. ToCi belo vino in teran ter nudi jedi na žaru. Zaprto ob četrtkih. OSMICO sta odprla Mario Gruden in Ondina, Sa-matorca 17. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mackolje 133. OSMICA bo pri Budi-novih v Koludrovci do sobote, 12. julija. OSMICO ima odprto Stanko Gruden iz Sama-torce. OSMICA je odprta v Borštu. OSMICO je v Sli vnem odprl Iztok. TERČON IVAN, Mavhinje 42 je odprl osmico. Toči belo in cmo vino. Poskrbljeno je tudi za jedačo. NA OPČINAH »Pri KvrtiCeveh« so odprli OSMICO. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. OSMICO je odprl Košuta Boris v Sv. Križu. OSMICO je odprl Edi Škrk, Salež 33. PRISPEVKI Ob 30. obletnici smrti oCeta Ivana Rustja darujeta Lidija in Egidio 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Ado Cuk daruje Lizi 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob 1. obletnici smrti moža Rika Kralja daruje Lizi 50.000 lir za Center za rakasta obolenja in 50.000 lir za kardiološki oddelek glavne bolnišnice v Trstu. V spomin na prijatelja Guida Zidariča darujejo dolgoletni sodelavci v upravnem in nadzornem odboru nabrežinske hranilnice Carlo Rolic, Miloš Kralj, Humbert Doljak, Sergio Kante, dr. Marija Marc, dr. Robi Gantar, dr. Dušan Gruden, Andrej Spetič in Pepko Milic 450.000 lir za SKD Igo Gruden in 450.000 lir za Godbeno društvo Nabreži- Ob izgubi dragega bratranca Guida Zidariča darujeta Olga in Boris 200.000 lir za nabrežinsko cerkev. V spomin na Guida Zidariča darujeta Tatjana in Antek 50.000 lir za SD Sokol. Namesto cvetja na grob g. Guida Zidariča daruje družina Devetak 100.000 lir za SKD Igo Gruden. V spomin na prijatelja Maria Pipana in Guida Zidariča darujeta Pepi in Vesela 50.000 lir za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Guida Zidariča darujejo Ivan Radovič 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina ter Lidija Radovič 100.000 lir in Divina Radovič 50.000 lir za nabrežinsko cerkev. V spomin na moža Slavka Pertota daruje žena Aurelija z družino 60.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na drago mamo Marijo Sancin daruje hčerka Sida 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na teto Anico daruje Bogdan Milič z družino 50.000 lir za KD RdeCa zvezda. Ob zaključni družabnosti darujeta Dorci Maver in Stano Žerjal 100.000 lir za tamburaško skupino KD France Prešeren. V spomin na Ado Cuk vd. Verša daruje Lidija Milic 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontocel. V spomin na Anico Budin daruje Milka Milic vd. Peric 20.000 lir ter Ivanka Orel Peric 20.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. 9 let je že, kar je preminil naš Robert Peroša. V njegov spomin darujejo starši in teta Anita 100.000 lir za MePZ Viša- V spomin na Vladimira Kendo in Pepija Rudeža darujeta Gracijela in Alek-sij 50.000 lir za ohranitev Stadiona 1. maj. V spomin na Anico Budin vd. Stubelj daruje družina Furlan iz Saleža 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. V spomin na Anico Budin vd. Stubelj daruje Marija Milic (Salež 38) 25.000 lir ter Marija Pirc (Salež 48) 25.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. Za zvon cerkvice na Jezeru darujejo družine Fonda in Gašperut 1.000.000 lir ter Zmaga Sedmak 25.000 lir. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NAŠE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI / GRUPACIJA CUNJA MED OBLETNICAMI IN NOVIMI VELIKIMI NAČRTI Integracija prevoza in špedicije To je jamstvo za prihodnost meni Danilo Cunja - Vodja splošnih služb Ivo Sirca o problemih sektorja in novih tržnih izzivih - Kmalu nove podružnice v Italiji in tujini - Drevi predstavitev novega imidža grupe s 120 zaposlenimi CunjaniREDi Eurocar EumcaiSped® Espego TibCunja Cunja Cunja Internacional Italijansko avtoprevoznistvo je poddimenzionirano, o čemer govori podatek, da je na trgu kar 200 tisoč podjetij, ki premorejo v povprečju komaj 1, 3 tovornjaka. V Nemčiji je na primer podjetij le 20 tisoč, povprečno število tovornjakov, ki jih premorejo, pa je 20. 2e ta primerjava daje sklepati, da je prevozniški sektor v Italiji neracionaliziran in totrej potreben globoke reforme. O tem smo se pogovarjali z Ivom Širco, vodjo splošnih služb v podjetju Cunja, ki ima sedež na tovornem terminalu na Fernetičih in je s svojimi skoraj 200 tovornjaki in približno 120 zaposlenimi močmi gotovo daleč nad ita-hjanskim povprečjem. Brata Danilo in Vladimir Cunja sta dejavnost prevzela od očeta po njegovi smrti leta 1974 in jo potem postopoma - v začetku vsak s svojim podjetjem - razvila do današnjih zavidljivo velikih razsežnosti. Z nakupovanjem manjših podjetij sta si pridobivala licence in potem ne-konstituirano družbo Cunja Bredi spremenila v družbo z omejeno zavezo, ki je postala vodja grupe. Pred tremi leti je prišlo do nakupa podjetja Eurocar, ki je bilo last madžarskega Hungaroca-mion, s čimer so se kapacitete slovenskega prevoznika praktično podvojile. Zadnja pridobitev je špedicijsko podjetje Central-sped, ki je zašlo v krizo po krahu Tržaške kreditne banke in ki je postalo v okviru grupe Cunja Eu-rocarsped. S to rešitvijo je bilo ohranjeno 40 delovnih mest. Razpad nekdanje Jugoslavije je podjetje Cunja le delno prizadel, saj je že takrat delovalo na številnih drugih trgih, z delokro- gom, ki gre od Turčije do Norveške in od Španije do Kazahstana. Kljub za italijanske razmere velikim dimenzijam tega slovenskega avtoprevoznika, ga problemi, ki tarejo sektor, seveda ne obidejo. Neekonomičnost sistema, njegove strukturne šibkosti in visoka stroškovna raven na eni strani, na drugi pa konkurenca - pogosto nelojalna - avtoprevoznikov iz držav vzhodne Evrope, potiskajo sektor v vse večje težave. »Tem prevoznikom oziroma državam ne moremo konkurirati na cenovnem nivoju, zato smo obsojeni na kom-peticijo, ki sloni na kakovosti in na visoki specializaciji,« ugotavlja Sirca. Specializacija pomeni v transportnem sektorju prevoz nevarnih snovi, stekla, strojev ipd., posebej pa tudi tako imenovani zborni promet, ko prevoznik zbere več pošiljk skupaj. Ponudba je tako bolj izpopolnjena, tudi po formuh door to door (od vrat do vrat). »Za vse to je seveda potrebna komercialna in operativna mreža,« pravi naš sogovornik, »zato poleg že obstoječih fihal v Italiji in tujini nameravamo odpreti nove, in to na Madžarskem, v Romuniji, Srbiji in Turčiji.« Ob vsem tem najdejo tudi čas za praznovanje, nam je na koncu »razkril« Ivo Sirca. Drevi bodo predstavili osebju novo podobo, tim. imidž podjetja oziroma grupe, kar bo seveda tudi priložnost za družabnost, na kateri se bodo lahko zaposleni tudi boljše spoznati med seboj. »Naša družina raste,« je na koncu ugotovil naš sogovornik, »in zdaj nas je že toliko, da ni nič čudnega, če se vsi ne poznamo med seboj.« Danilo Cunja: Naša rast nas je stala veliko odpovedi V zvezi s pomembnimi novostmi, ki jih načrtujejo pri največjem slovenskem avtoprevozniku in špediterju na Tržaškem, seveda nismo mogli mimo »duše« te uspešne dejavnosti, Danila Cunje (na posnetku Davorina Križman-CiCa, ko prejema potrdilo o obiskovanju nekega strokovnega teCaja), ki ima v rokah operativo, medtem ko se njegov brat Vladimir ukvarja z upravnimi in knjigovodskimi zadevami. Gospod Cunja, s kakšnimi občutki se lotevate novih načrtov, za katere smo izvedeli, ko prav te dni proslavljate okrogle obletnice in obenem nujno preverjate tudi prehojeno pot? Ne morem seveda mimo zadovoljstva in ponosa, da smo uspeli v razmeroma kratkem Času razviti tako zelo zahtevno dejavnost, kot je mednarodni prevoz in špedicija, saj smo iz malega družinskega podjetja prerasli v eno najveCjih tovrstnih realnosti v dežeh. Ob tem pa človek takoj pomisli na to, kolikšen davek je bilo treba za to plačati, koliko truda, žrtev, problemov in razočaranj je bilo, tako da se posebno v takšnih kriznih obdobjih človek sprašuje, ali je rezultat sorazmeren s tistim, kar je bilo vloženo. Po značaju pa sem kljub vsemu nepoboljšljiv optimist, zato gledam vedno naprej in seveda še ne nameravam odnehati. Mar to pomeni, da se kuhajo novi razvojni načrti? Seveda, v našem delu je tisti, ki zaspi, pokopan. Podjetje oziroma grupacija podjetij, ki tvorijo našo realnost, se mora stalno prilagajati tržišču. Konkretno to danes zahteva višjo stopnjo specializacije, širšo razvejanost na trgu, ki za nas pomeni prisotnost od Španije do Uralov in še dlje, ter vključevanje v nove dejavnosti. V načrtu so zato nove izpostave, tako v Itali- ji kot v tujini (Romunija, Madžarska, Srbija), predvsem pa nova integracija dejavnosti prevoza in špedicije. Ko smo že pri Špediciji, nam lahko poveste kaj več o operaciji, ki je privedla v grupacijo Cunja Speditersko hišo Centralsped? S Centralspedom smo kot prevozniki sodelovati od vsega začetka. Ker bi letos Centralsped praznoval okroglih 50 let, naše podjetje pa bo prihodnje leto slavilo 45-le-tnico delovanja, že to pove, da smo zgodovinsko komplementarni. Nevihta, ki je zajela TKB, je kar naenkrat postavila pod velik vprašaj celo sam obstanek podjetja, ki je bilo med najsolidnejšimi v naši manjšini. S podjetniškega vidika se nam je zdelo nedopustno, da bi kar Cez noc izginile izkušnje, znanje in uspešnost delokroga približno 40 naših ljudi, zato smo v nekaj tednih, s sodelovanjem vodstva Centralspeda predlagali uspešno rešitev. Dejavnost te špedicije zdaj v našem krogu poteka pod nazivom Eurocar-sped, prvi uspehi pa dokazujejo, da je prav v integraciji naših dejavnosti najboljše jamstvo za nadaljnji obstoj in razvoj. V 44 letih iz družinskega podjetja v grupo V letih takoj po vojni, ob komaj nastali železni zavesi in začasni razmejitvi med dvema različnima sistemoma, torej v vse prej kot lahkih okoliščinah, je Riccardo Cunja ob pomoči žene Silve s prvim, sopihajočim tovornjakom začel prevozniško dejavnost za tretje osebe. Tovor je bil pač tisto, kar je ostalo iz predvojnega časa, les, vino, ribe in vse ostalo, kar si je naravno zaledje Trsta izmenjavalo s tem trgovskim mestom. Odveč je opisovati, kako težka so bila tista leta, kako izredno težavno je bilo ohraniti samostojnost, še posebno, če si bil slovenske narodnosti in kot tak podvržen posebni »pozornosti« najprej zavezniških in potem italijanskih oblasti. Toda s požtvovalnostjo in odpovedovanjem je podjetje raslo, prišli so prvi novi tovornjaki, prvi uslužbenci in z njimi razširitev območja delovanja, ki pa je vseskozi sledilo razvoju blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Danilo Cunja je že veliko pred svojim 18. letom izbral tovornjak namesto šolskih klopi in kmalu mu je sledil tudi brat Vladimir. Nesreča, ki nikoli ne počiva, je prizadela družino prav takrat, ko so začeli prihajati prvi sadovi dela: leta 1974 je umrl oče Riccardo. Danilo in Vladimir nista izgubila poguma, ampak sta se odločila, da prevzameta krmilo v svoje roke in dejavnost razvijeta. Z navdušenjem sta se lotila za tiste čase neverjetnih izzivov in se kot pionirja napotila na nove trge na Bližnjem vzhodu (njun je bil prvi italijanski tovornjak, ki je prišel v Saudovo Arabijo). Teheran, Bagdad in Aman so kmalu postale običajne etape trdih, a donosnih prevozov, ki so bratoma omogočili vlaganja v rast podjetniških dimenzij. S prvo arabsko-izraelsko vojno se je to obdobje končalo in dejavnost se je preusmerila proti Vzhodni Evropi z novimi vlaganji, ki so leta 1986 privedla do ustanovitve družbe Cunja R. Bredi, danes vodilne v grupaciji, v katero sta konec osemdesetih let prišli tudi mešana italijansko-slovenska družba TIB-Cunja (s Petrolom Transport Ilirska Bistrica) in podjetje Cunja d.o.o. v Sežani, leta 1992 pa še Cunja Internacional d.o.o. v Zagrebu. Istega leta je postala operativna podružnica v Sežani, dve leti kasneje pa je prišlo do kakovostnega skoka z nakupom družbe Eurocar in letos še s Centralspedom. To so seveda samo nekatere glavne etape burnega razvoja, ki je danes pred novimi cilji. Na posnetku vidimo enega prvih Cunjevih tovornjakov v prvih petdesetih letih. 5 ®m < 2" se tj ti (0 g N O < IM 11. JULIJ 1997 v Ul ?AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1690,00 1735,00 nemška marka 965,00 985,00 funt šterling 2864,00 2919,00 švicarski frank 1163,00 1193,00 belgijski frank 46,26 48,26 francoski frank 283,00 293,00 danska krona 250,00 260,00 norveška krona 227,00 237,00 švedska krona 216,00 226,00 kanadski dolar 1226,00 1266,00 portugalski eskudo 9,16 10,06 nizozemski gulden 851,00 876,00 avstrjski šiling 136,10 140,60 španska pezeta 11,04 12,14 grška drahma 5,89 6,69 irski šterling 2472,00 2552,00 japonski jen 14,52 15,42 avstralski dolar 1223,00 1293,00 madžarski florint 8,75 11,50 hn/aška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 11. JULIJ 1997 v URAH 11. JULIJ 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1693,00 1723,00 ameriški dolar 1715,020 nemška marka 968,00 986,00 EKU 1918,420 francoski frank 284,00 294,00 nemška marka 973,890 nizozemski gulden 852,00 877,00 francoski frank funt šterling 288,230 2910,560 belgijski frank 46,48 48,28 nizozemski gulden 865,040 funt šterling 2838,00 2918,00 belgijski frank 47,174 irski šterling 2570,00 2665,00 španska pezeta 11,530 danska krona 252,00 262,00 danska krona 255,610 grška drahma 6,01 6,61 irski funt 2614,030 kanadski dolar 1224,00 1259,00 grška drahma 6,198 švicarski frank 1164,00 1189,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,651 1252,480 avstrijski šiling 136,38 140,880 japonski jen 15,088 slovenski tolar 10,50 10,85 švicarski frank 1177,330 avstrijski šiling 138,420 norveška krona 232,100 švedska krona 221,660 finska marka 328,100 MILANSKI BORZNI TRG 11. JULIJ 1997 INDEKS MIB-30: +1,67 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.427 +2,66 Montedison 1.144 -0,26 Bca di Roma 1.345 +0,74 Olivetti 478 -0,45 Bca Fideuram 5.875 +2,87 Parmalat 2.475 +0,56 Benetton 26.226 -0,68 Pirelli Spa 4.222 +0,21 Comit 4.229 +2,39 Ras 14.305 +0,21 Credit 3.634 -2,31 Rolo 22.525 + 1,45 Edison 8.781 + 1,47 Saipem 9.411 +0,04 Fiat 6.320 - San Paolo To 14.353 -1,75 Generali 32.709 +2,12 Sirti 9.699 -0,34 Imi 16.143 -0,37 Štet 10.174 +1,07 Ina 2.584 - TIM 5.757 -0,06 Italgas 5.328 -0,65 Telecom Ita 5.649 + 1,34 La Fondiaria 7.427 +0,59 Mediaset 7.666 +0,32 Mediobanca 11.312 +0,92 Mediolanum 23.389 -1,97 _____________________PAVLE MERKU / VSE NAJBOLJŠE Ustvarjalno življenje med V zaključku svojega članka za Merkujev šestdeseti rojstni dan je pred desetimi leti Ivan Silič pisal tako: 'Tavle Merku je bil rojen v Trstu 12. julija 1927. Študij slavistike je končal na Ljubljanski univerzi in v Rimu, kompozicijo pri Ivanu Grbcu in Vitu Leviju v Trstu; bil je profesor na slovenskih srednjih šolah in glasbeni urednik tržaške radijske postaje; pred kratkim se je upokojil, vendar ga delo nič manj ne spremlja." Različni avtorji v knjigah in leksikonih označujejo Merkuja kot "skladatelja, glasbenega pisca, kritika, slavista, etnomuzikologa", tako, da se lahko popolnoma strinjamo z Andrejem Rijavcem, ko piše, da je Merku "razgledana in vseskozi razno smemo angažirana osebnost". Kljub taki navidezni razdrobljenosti pa vendar obstaja v njegovem raznosmernem iskanju neka rdeča nit: Merkujev svet je namreč tesno povezan s tistim etničnim in kulturnim območjem, v katerem živimo Slovenci v Italiji. Be večkrat je sam poudaril vraščenost svojih družinskih korenin v nas prostor, kjer se srečujejo najrazličnejši kulturni in rasni vplivi. Kot je tudi sam izjavil v intervjuju z Ivanko Hergold se čuti "mešanica, kot smo radi mešanci pri nas." In drugje: "OCe je bil Slovenec, sin vipavskega delavca-meha-nika in kraške gospodinje, ljudske pesnice. Toda mati ni bila Slovenka, čeprav se je rodila v gorenjskem Tržiču. Njen oče je bil Italijan iz Vodnjana, hčere so z njim govorile po italijansko in se imele za Italijanke; njena mati je bila tržiska nemškuta, hčere so z njo govorile po nemško." "Najpomembnejša mi je vedno bila umetniška ustvarjalnost: morda zaradi glasbenih izraznih sredstev, ki veljajo prav zato kot mednarodni jezik, morda zaradi vloge posrednika med slovensko in italijansko kulturo, ki sem jo prevzel v javnosti kmalu po letu 1954, morda pa tudi zaradi užitka, ki sem ga vedno imel ob stikih z glasbeniki in gledališčniki, sem se v glasbenih krogih hitreje in lažje znašel, in to prav tako v Ljubljani kakor v Italiji." V Merkujevi široko razvejani dejavnosti posebno izstopa njegova kreativna, ustvarjalna žilica, ki se nazorno izraža v glasbenem opusu. V raznih spisih in intervjujih je večkrat poudaril, da so že njegovi prvi otroški spomini vezani prav na glasbo, in sicer na domače poustvarjalno delo, na tisto muziciranje, ki je bilo značilno za srednjeevropski prostor: oče, mati in še -kak družinski prijatelj so skupaj doma igrali in razkrivali radovednemu otroku čarobni svet zvokov. "Moje otroštvo so dejansko vse do leta 1943 osrečevale predvsem violina in slovnice". Mali Pavle se je učil violine z očetom in z znamenitim Tržačanom Cesarejem Barisonom (1885-1974), pozneje pa je osvojil tudi prvine skladanja pri Ivanu Grbcu (1889-1966) in nato še pri Vitu Leviju (1899). Pri tem ne smemo spregledati dejstva, da je Merku (hote ali nehote) ohranil pedagoško in glasbeno kontinuiteto svojih mentorjev kompozicije, ki sta oba izhajala iz "šole" slavnega Istrana Antonia Sma-reglie (1854-1929); muzikologi pa označujejo le-tega kot enega največjih italijanskih wa-gnerjancev. Zelo razumljivo je torej, zakaj se Merkujevi začetki uvrščajo nekako na "prehod med poznoro-mantiko in novimi strujami, ki so se odprle v tem stoletju". Tržaški skladatelj in pianist Fabio Nieder je pred desetimi leti napisal, da "če pregledujemo zajeten katalog Merkuje-vega glasbenega opusa, nam bosta takoj padli v oči velika enovitost in pa zvestoba določeni duhovni in etnični pripadnosti, ki kljub spremembam in dvomom ne podleže puhli modi. Merkujevo vračanje k stilemom in gradivu iz preteklosti zanj ni novost, ampak značilnost, ki ga vedno spremlja". Splošen pogled na celoten kompozicijski opus Pavleta Merkuja nam razkriva kompozicijski razvoj od modernističnih teženj tja do odkritja in vrednotenja ljudskega izročila. Po drugi strani pa lahko vidimo v njegovem skladatelje-vanju različne oblikovne zvrsti, s katerimi si običajno pomagamo pri katalogizaciji skladateljevega dela. Na prvem mestu je vokalna glasba, ki jo lahko "delimo" na umetno glasbo in na tisto, ki je zrasla iz ljudske (pri tem pa je treba vedeti, da je teoretična določitev zvrsti Merkujevega opusa nekako nasilna); zatem je opera Kačji pastir in razne skladbe, ki so vezane na dramsko besedilo ter dela, ki so nastala za radio; in last but not least instrumentalne skladbe za enega ali več izvajalcev. "Sem iskal vedno besedila, ki so bila umetniško na višini in ki so povrhu še v celoti ustre- zala mojemu okusu, mojemu trenutnemu razpoloženju, mojim nazorskim in kulturnim idejam." Velik del svojega opusa je Merku "zgradil" na pesniški besedi in ga posvetil vokalnim zasedbam od zborov tja do solističnega glasu. Pri tem so mu bili pri srcu predvsem Srečko Kosovel, Svetlana Makarovič in pa Italijan Carl o Be-tocchi. Iz knjige Pajčevina in kruh, kjer najdemo seznam njegovih skladb in njegovih spisov do leta 1987, izhaja, da so njegove prve skladbe iz leta 1947; zanimivo je dejstvo, da so v tem letu nastale tri skladbe, in sicer za zbor, tenor in sopran, od katerih sta kar dve nastali na besedilo Srečka Kosovela. Navdušenje nad Kosovelovo poezijo je stalnica v Merkujevem življenju; Merku je Kosovelovo pesniško delo odkril že v zgodnjih 40. letih. "Nisem čakal ne na Ocvirka in ne na Zadravca, da mi povesta, da so Kosovelova besedila dobra! " Merkujevo občudovanje Kosovelove poezije temelji na poglobljenem poznavanju; ne smemo pozabiti, da se je Merku v 70. letih lotil tudi prevajalskega dela, saj je leta 1972 izšla pri italijanski založbi knjiga z naslovom Poesie di velluto ed Integrali z nekaterimi njegovimi prevodi (poleg J.Milic) Kosovelovih pesmi. To Merkujevo zanimanje za Kosovelovo poezijo je poglobila Marija Gombač v zanimivi knjigi Pesnika glasbe Krasa, v kateri avtorica evidentira stične točke med Kosovelovim in Merkujevim opusom. Za ostali del Merkuje ve glasbe, ki je nastala na druga besedila, pa nimamo podobnih analiz, ki bi nam lahko orisale bistvene smernice skladateljevih izbir. Lahko pa omenimo nekatere med najzanimivešimi skladbami iz te skupine: na besedila Svetlane Makarovič so nastale Vojskin čas za alt in manjši ansambel (1974), Pelin za alt solo (1975) in Dvanajsta ura za sopran solo (1986). Fabio Nieder posebej poudarja, da "se Merkujeva lirična narava odlično sklada s turobnimi, a kljub temu nadvse poetičnimi verzi Svetlane Makarovič". Tudi pesmi Carla Betoc-chija so posebej navdušile Merkuja, saj je na njih napisal več zbirk, med katerimi lahko navedemo Qui od altrove za bariton in godalni ka-vrtet (1971) in Canto delPerba secca za sopran, alt, tenor, bariton in štiriročni klavir (1974). Iz skupine skladateljevih samospevov so pevci večkrat črpali skladbe za svoje koncerte in snemanja; naj omenimo Justino Vuga, On-dino Ota, Danila Merlaka, Noro Jankovič, Stelio Doz itd. V tej skupini vokalnih del naj Se omenimo dve maši, in sicer Mašo o božjem usmiljenju na slovenskem besedilu po naročilu celovškega škofa in Messa da requiem "Pro telici mei transitu" (1987), ki predstavlja izjemen umetniški višek v komponistovem opusu. Lebič meni, da tu -kot sicer tudi v zborih-Merkii "besedil ne podvaja z glasbo, pač pa povzdigne njihovo zgradbo in pomen, le tako zmore besede te maše... napisati v strašni vedrini vdane pripravljenosti". "Iskanje ljudskega blaga je točno sredi poti med mojo glasbo in mojim jezikoslovjem oz.mojim zanimanjem za zgodovino jezika, narečja, imenoslovja." Plodovit humus Merkujevega opusa, ki se navezuje na vokal, je v uporaba ljudskih besedil in ljudske glasbe. V tem sklopu del so nastale številne priredbe za najrazličnejše zasedbe. Lojze Lebič meni, da "je v Merkujevih obdelavah ljudskih pesmi skrita slovenska mitologija". To zanimanje za "ljudsko blago" je od konca 50. let dalje postalo naj-markantnejša poteza Merkujevega opusa, čeprav imamo prvo tako približanje ljudskemu že v pesmi Dekle, dekle... za moški zbor iz leta 1948. Njegovo uredniško delo na Radiu Tr-st-A mu je omogočalo, da je raziskoval na italijanski strani meje slovensko ljudsko glasbeno izročilo, o katerem lahko rečemo, da smo ga Slovenci tostran in onstran meje res spoznali in začeli ceniti le preko Merkujevega dela. V tem raziskovalnem delu, ki je bilo pravzaprav pionirsko, je Merku -kot sicer v marsičem- oral ledino. Leta 1976 je izšla zajetna dvojezična publikacija Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, sad devetletnega zbiranja na terenu od Korošcev v milj-ski občini tja do Rateč v trbiski. V tem Merkujevem "oplajanju pri koreninah (naše) nacionalne glasbene kulture" so vzklile, zrasle take pesmi, o katerih lahko rečemo, da jih danes poznamo skoraj vsi: medimurska Dremle mi se, dremle (1960), biske Da jora ma Caninaua (1969), Čiči nana Ma-ričica (1975), Da gora ta Skarbinina (1978), Jnjen čeua jti gna‘ (1982) itd. Posebno mesto zavzema tudi zbirka Otroških pesmi (1982), v kateri je po mnenju Boruta Lo-parnika Merku "ohranil, celo poudaril samobitno veljavo drobnih napevov, vendar na skladateljski, avtorski ravni". "Meni je opero Kačji pastir naročilo tržaško operno gledališče. Spričo izredno majhnega deleža, ki ga glasbeni Trst prizna sodobni glasbi, spričo nenaklonjenosti, ki jo Slovenci v glavnem uživamo v tem jadranskem mestu, kjer nas skuša javnost še vedno v glavnem ignorirati ali izigrati, ima to naročilo pomen izjeme. Velike izjeme. Naročilo dolgujem izključno gledališkemu superin-tendantu, svojemu bivšemu sošolcu liceja Petrarca in dolgoletnemu tovarišu pri opravljanju glasbene kritike Giampaolu de Ferri.... Ko je de Ferra postal superintendant, mi je takoj naročil operno novost za gledališče Verdi. Z njo sem mu lahko postregel komaj nekaj let pozneje. Toda takoj sem ga vprašal, ali se zaveda, da z naročilom novosti slovenskemu skladatelju za tržaško italijansko gledališče izziva nacionalistične kroge in veliko tvega. Njegov odgovor je bil prozoren: "Kot glasbeni kritik sem večkrat pisal, da je Merku eden boljših tržaških skladateljev. Zdaj, ko to morem, hočem z naročilom dokazati, da sem to res mislil." Po premieri mi je za kulisami takoj prišel naproti s svetlimi očmi in mi čestital: "Si videl, Pavle? Zmagala sva." Opera Kačji pastir je nastala v letih 1974-1976 na dveh enakovrednih libretih, in sicer v italijanščini in v slovenščini, na besedilo Svetlane Makarovič. Prvič je bila uprizorjena v gledališču Verdi v Trstu leta 1979, drugič pa v mariborski Operi. V tem delu je čutiti "popolno sozvočje dveh estetskih sremljenj, sozvočje besede in zvoka, poezije in glasbe, kajti kot je Merku tenkočuten vokalni skladatelj, tako je tudi pesnici jezik neke vrste instrument" (M. Mrak). Marjana Mrak poudarja tudi, da je "struktura pesničine pripovedi večplastna: od realističnih prizorov iz vsakdanjosti do fantastičnih in nezavednih predstav". Po mnenju Fabia Niedra se v tem delu prepletajo tri slogovne prvine, in sicer ljudsko petje, reci-tativi ter ekspresionistični patos, "ki ustvarjajo izrazito čustveno napetost v spopadu med bedno vsakdanjostjo in liričnimi sanjami". Podrobnejša analiza Kačjega pastirja je priobčena v Muziko-loškem zborniku XIX, pripravil pa jo je priznani italijanski muzikolog Pierluigi Petro-belli, profesor glasbene zgodovine na Univerzi v Rimu. (Kratka vsebina: Na sceni stojita Mrvtec-Mož in Mesečnica-Bena, ki si v težki ekspresionistični atmosferi prik-licujeta v spomin bodisi skupno življenje bodisi razhajanje. Ob glavnih likih sta dve skupini, v katerih razne figure utelešajo po eni strani zlobo in praznino (Hrošč Oklepnik, Teta Miš, Zbor Čipk) in po drugi strani lepoto (Vrba, S one e-Spomin). Dogajanje nima linearnega časovnega poteka, ampak si na odru sledijo brezčasni utrinki.) Od leta 1958 dalje je Merku napisal številne skladbe, ki so vezane na dramsko besedilo, od scenske glasbe k Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi (rokopis je izgubljen), ki je nastala za šolsko predstavo klasičnega liceja v Trstu, do glasbe za Wildovo igro Zaenkrat smo se izmazali (1977). Del svojih skladateljskih moči je Merku posvetil radijskim igram in nadalje-.vankam, kot je npr. spremna glasba k radijski nanizanki Hlapec Jernej in njegova pravi- KULTURA Sobota, 12. julija 1997 9 OB SEDEMDESETEM ROJSTNEM DNEVU . "Pomembno je: zave-daths$.da je tonalnost znaCilnd-^a pokopano zgodovinske?podobo in da je attmalnost najpomembnejša in najširša skupna značilnost glasbe v našem stoletju." (leta 1961) "Toda čas avantgarde se je iztekel in danes imajo skladatelji na voljo več izhodišč: vztrajati v avantgardi pomeni živeti v grobnici... Samo skladatelji, ki se resno spoprimejo z ljudsko glasbo, jo študirajo, se ji posvečajo, znajo skozi njo razkrivati korenine slovenske ljudske kulture (to pomeni razkrivati drugo stran Lune slovenske zgodovine!), bojo znali nahraniti slovensko umetniško glasbo s prvinskim mozgom slovenske ljudske glasbe." (leta 1983) Merku je posvetil veC skladb instrumentalnim zasedbam. Zelo uspešni so bili trije godalni kvarteti: Quartetto breve (1952), Quartetto št.2 (1968) in Quartetto ro-mantico (1987). S temi kvarteti se je posebej ukvarjal Tomaž SimCiC v krajšem eseju Pavle Merku: godalni kvarteti. Simčič poudarja predvsem "liriCnost in intimi-sticno izpovednost, ki sta sicer temelj Merkuje-ve glasbe nasploh". Vsekakor se ti kvarteti, tudi zaradi različnih obdobij, v katerih so nastali, "po slogu in glasbeni obdelavi med seboj razlikujejo". Ta dela so doživela različne izvedbe: najprej je prva dva izvedel Zagrebški kvartet, slišali pa smo tudi izvedbo Kvarteta slovenske filharmonije, Godalnega kvarteta Glasbene matice in godalnega kvarteta Tartini. Pri izvajalcih so imele velik uspeh tudi skladbe za en sem instru-nient. Ce ostanemo v svetu godal, lahko pritrdimo Niedru, ki domneva, da v Merkujevem opusu obstajajo "posamezni deli namišljenega godalnega kvarteta za violino, violo, violončelo in kontrabas, ki si diahronicno sledijo v štirih monologih za godala", to so Calmo espressivo za violino (1983), Alba za violo (1986), Madrigal za violončelo (1985) in Epi-stola a Franco Feruglio za kontrabas (1985). Ob teh skladbah, ki so nastale v Časovnem razponu štirih let, je še veliko drugih skladb za razna solistična glasbila: Due canti popolari za kitaro (1961), PUP 1967 za harfo (1967), Meta-morfosi di un canto po-Polare za rog (1973), Tre invenzioni za angleški rog (1978), Pesem in ples za flavto (1979), Tre canti per Luisa za altovsko flavto in Citira za violino. V to skupino sodijo tudi skladbe za klavir. Merku pa temu glasbilu v solistični vlogi ni posvetil veliko del. V njegovem opusu lahko naštejemo nekaj veC kot deset skladb, prva je nastala leta 1948, zadnja pa leta 1978. Merkujevo delo šteje tudi veC skladb za manjše instrumentalne skupine, kot so npr. Variacije na temo Primoža Ramovša za oboo in klavir (1955), Astrazioni za klarinet, violončelo in klavir (1956), Preludij za flavto in klavir (1962), Invenzioni per trio d‘ance (1978), In-venzione e danza za flavto in fagot (1983), Epistola a Giampaolo de Ferra za violončelo in pet glasbil (1972), Di-vertimento III za kvintet trobil (1979) itd. Čeprav so različni muzikologi večkrat poudarili, da je glavnina Merkujevega zanimanja v komornem iskanju, so tudi njegove skladbe, ki so nastale za večje skupine, imele zanesljiv uspeh. Med temi so Concertino za mali orkester (1957), Baročna uvertura za dvojni godalni orkester, klavir in tolkala (1958), Concerto Urico za klarinet in orkester (1959), Musiča per archi (1962), Koncert za trobento in orkester (1974), Ali sijaj, sijaj sonce, slovenska rapsodija za godala (1977) in še Koncert za violino in orkester, za katerega je Merku leta 1971 dobil Prešernovo nagrado. Ob koncu tega bežnega pregleda Merkujevega glasbenega ustvarjalnega opusa ne smemo pozabiti njegovih glasbenih kritik, predvsem pa ne smemo spregledati njegovih muziko-loških spisov. V vseh teh delih je Merku jasno (vCasih preveč jasno) izražal svoje poglede in svoja stališča. Tudi to njegovo delo se v veliki meri navezuje na obmejni prostor, kjer živijo Slovenci. Bil je med prvimi, ki je opozoril na "pozabljenega" Kogoja v umobolnici [Marij Kogoj šestdesetletnik, izšlo v Novih razgledih leta 1955); pozneje pa je še prispeval k poznavanju Kogojevega otroštva (Identiteta in otroštvo Marija Kogoja, objavljeno v Muzikološkem zborniku XXII), lika in dela. Zavzemal se je tudi za ponovno odkrivanje oz. pravo vrednotenje primorskih glasbenikov. S posebno vnemo in s poglobljenimi muzikološkimi raziskavami je ovrednotil med drugimi osebnost in skladateljsko delo Ivana Grbca (npr. Lik in delo Ivana Grbca v knjigi Skedenj nekdaj in danes) in Ivana Trinka Zamejskega. Luisa Antoni Nove publikacije kot obračun in pa načrti še za nekaj življenj Dogovorila sva se, da se srečava pri njem doma. Njegova delovna soba je namreč skoraj neločljivi del Merkujeve osebnosti, v njej se še vedno rojevajo knjige, v njej je zbranega veliko gradiva, ki ga je Merkii-raziskovalec vneto zbiral »po terenu« in po arhivih. Razgovor ob Častitljivem jubileju je bil prvenstveno zamišljen kot nekakšen obračun opravljenega, vendar pa je jubilant vztrajno govoril o sedanjosti in bodočnosti, tako da je preteklost v najinem pogovoru ostala le kot njuna nujna predhodnic in seveda kot iztočnica. Od vselej se posvečate veliko stvarem... »Nekateri pravijo, da ni resen Človek tisti, ki se ukvarja s preveč stvarmi, zato se lahko definiram za neresnega človeka. Nekateri pa pravijo, da je Človek, ki se ukvarja z več stvarmi, ki izpopolnjuje nekako svojo vednost v raznih strokah in ima veC zanimanj, takorekoC sferičen človek in kot najvecje-ga med sfericnimi ljudmi navajajo vedno Leonarda. Recimo, da se v enaki meri imam za neresnega in za sfericnega Človeka.« V današnji dobi velike specializacije ni zelo običajno, da se Človek posveča različnim zvrstem, ki se sicer med sabo lahko dopolnjujejo, ampak ne sodijo v isto stroko. »Drži, vendar prevelika, ozka specializacija predstavlja za Človeka veliko nevarnost, ker mu zoži pogled, vidi ogromno stvari v kaplji vode in ne vidi sveta, ki obdaja to kapljo vode. Jaz sem v prvi vrsti ustvarjalec, z grško besedo poet, čeprav ne pišem poezij. In ta Človek mora biti pozoren na življenje, mora imeti tipalke v vse smeri, da ne izgubi stika s svetom in predvsem z ljudmi. To je zame izredno pomembno: ne ustvarjam zase, ustvarjam za ljudi, zato moram ljudi poznati, na eni strani moram vedeti, kaj lahko pričakujem, na drugi, kaj jim lahko dajem, da delno utešim njihova pričakovanja. Zato ti pride prav vednost o raznih strokah, seveda ne morem biti enako razgledan v vseh strokah. Berem ogromno od otroških nog naprej, še danes, Čeprav berem v glavnem ob počitnicah in branje mi je potrebno kot kruh, kot zrak, ker tudi skozi knjige vzdržuje človek stalno stik z ljudmi, ki jih pišejo, s strokami, ki jih predstavljajo.« Lahko pa vseeno rečemo, da ste od vedno imeli dve veliki ljubezni, glasbo in slovenski jezik? »To sta stroki, ki sodita skupaj. Poznam celo vrsto slavistov-glasbe-nikov od pokojnega Rupla, ki je bil ravnatelj Studijske in narodne knjižnice in hkrati violinist, do Janeza Boleta, ki je slavist in zborovodja, do Kumrove: Zmaga Kumrova je hkrati slavist in etnograf in se ukvarja predvsem s teksti ljudskih pesmi, ko bi ne bila glasbenica, bi se s tem ne mogla tako uspešno ukvarjati, kakor se. Sam tudi spadam v to kategorijo slavistov-glasbenikov. Jezikoslovje me je zanima- sem prosil starše, naj mi kupijo slovnice namesto igraC. Slovnica je bila zame igrača, odprl sem jo, gledal, kako je sestavljena oziroma kako je jezik grajen. Jezik je bil zame vedno stava in igrača, zato sem se kot otrok uCil malo japonščine, malo danščine, ko mi je prišla katerakoli slovnica v roke, sem se vrgel vanjo. Ne znam ne japonščine ne danšCnine, ampak dobro vem, kako sta ta dva jezika grajena.« Vsekakor ima za pripadnika slovenske manjšine v Italiji skrb za slovenski jezik še poseben pomen, tudi razkrivanje njegove zakoreninjenosti. »Zanima me prostor, v katerem živim. Moj prostor je prostor slovenske manjšine v Italiji, gledam sicer, kaj delajo koroški Slovenci in porabski Slovenci, ker je naše delo vzporedno, Slovenci v matici pa niso odzivni, nimajo smisla za manjšine, za njih se Slovenija konča pri državnih mejah. Zelo sem vesel, da sem se lahko tako dolgo posvetil tej naši manjšini, njeni kulturi, njenemu jeziku in njenim narečjem, in kolikor mi bo ostalo še diha, bom to še naprej počenjal. Ogromno zadoščenje mi daje to, da izpopolnjujem vednost o naši manjšini, z zgodovinskega in jezikovnega vidika. Moje jezikoslovje je dejansko zgodovinsko jezikoslovje. Prijatelj Vasilij Mirk, zgodovinar v Ljubljani, pravi vedno: »Pavle, ti nisi slavist, ti si zgodovinar, se zavedaš tega?« In jaz mu vestno odgovarjam, da se zavedam.« To potrjujete tudi z raziskavami o toponomastiki. »Toponomastika je konzervativna, ohranja imena, besede, oblike, zveze, ki so bile nekoč žive in so že umrle. Včeraj (prejšnji petek, op. ur.) sem oddal knjigo o terski toponomastiki, ki jo bo v kratkem izdala Barska občina. Pri pripravi knjige sem ugotovil, koliko terskih narečnih imen je ohranjenih v toponomastiki, ki jih ljudje ne poznajo in ne rabijo veC. Toponomastika torej postane tako podlaga za narečni slovar, ki ne bil popoln, Ce ne bi imel tudi besed, ki so že izginile iz rabe.« Ob tem, da se posvečate jeziku ste vedno veliko skrb namenjali obrobnim krajem, kjer živi slovenska manjšina. »Ja in ne. Svojo pozornost namenjam prav tako obrobju, predvsem zahodnemu obrobju, se pravi Reziji in Benečiji, predvsem njenemu zahodnemu delu, ki ga nihče ne raziskuje. Vsi hitijo v Rezijo, cela procesija ljudi z vseh celin, celo Američani prihajajo v Rezijo, medtem ko sem na Terskem območju res osamljen. Mislim, da je prav zato moj prispevek slovenski zgodovini ali jezikovni zgodovini toliko dragocenejši in to mi dajejo Čutiti tudi domačini, saj me sprejemajo vedno kot edinega, ki se ukvarja z njihovo kulturo in z njihovo zgodovino. Včeraj (prejšnji petek, op. ur.) sem bil tam in doživel sem, da so me ljudje, ki sem jih morda v življenju srečal enkrat ali dvakrat, spoznali in sprejeli kot starega prijatelja.« Na jezikoslovnem področju, pa Ce ga jemljemo kot strogo jezikoslovnega ali kot zgodovinskega, ste pripravili veliko del. Bi katero od teh izpostavili ali pa se vam zdijo vsa enako pomembna? »S tem je tako: ne bi se lotil nobenega od teh del, niti najkrajšega članka, Ce se mi ne bi zdel zanimiv, potreben. Tudi članki z lažjo vsebino so potrebni ljudem, da se približajo določeni stroki. Vendar od vseh knjig, ki sem jih doslej napisal, je najzahtevnejša, najtežja, najdaljša po pripravah, prav ta, ki sem jo vCeraj (prejšnji petek, op. ur.) izročil - Toponomastika zgornje terske doline. 30 let dela in sicer 30 let zbiranja podatkov, zadnja tri leta hkrati sestavljanje te knjige. To je prva knjiga, ki sem jo sam računalniško sestavil, tudi s tehničnega vidika je izredno komplicirana, bo pa tudi lepa na oko.« Vendar to ni edina knjiga, kateri sedaj posvečate svoj Cas? »Kot človek, ki se priznava tudi za sfericnega, zelo rad delam več stvari hkrati. V teh tridesetih letih, ko sem pripravljal to knjigo, se ni-" sem ukvarjal samo s tem. V zadnjih 22 letih sem pripravil tudi drugo knjigo, ki je popolnoma drugačne narave, Čeprav se tudi nanaša na topono-mastiko. Pred 22 leti mi je prijatelj Dušan Čeme, Časnikar, ki je umrl eno leto pozneje, povedal, kako pogrešajo Časnikarji priročnik o slovenskih krajevnih imenih v Italiji, o njihovi rabi in o korespondenci z uradnim italijanskim imenom in furlanskim imenom, za Kanalsko dolino tudi z nemškim imenom. Takoj sem začel nabirati gradivo, razmišljati, kakšna naj bo ta knjiga. V zadnjih dveh letih sem jo sestavil, tako je tudi ta konCana, čez nekaj dni bom dal disketo založbi Mladike, ki jo bo izdala še pred koncem leta.« Ob visokih jubilejih so v navadi obračuni, midva pa pravzaprav ves Cas govoriva o novih knjigah. »To je samo delno res, saj gre za dela, ki so nastajala 30 let in to niso mačje sozle v sedemdesetletnem življenju. Zato je to hkrati obračun.« Imate še kakšne nadte, ki še niso tako dodelani? »Seveda jih imam za nekaj življenj. To pravim vedno, ampak še dve knjigi sta skoraj pripravljeni. Ena je razmeroma drobna, ampak dragocena, gre za tekst iz leta 1393 v latinščini. To je notarska pogodba o razdelitvi cenzov med dvema bratoma gospodov Frangipane iz Cente. Po očetovi smrti si brata delita cenze, to se pravi davke, in omenja se od hiše do hiše, od človeka do Človeka, kaj kdo dolguje gospodu temu ali onemu. V tem dokumentu je Gez 500 imen, polovica je Furlanov iz ravnine, polovica je Slovencev s hribov terskega območja. Tako sem naletel na stara slovenska tudi predkrščanska imena, tam je najpogostejše slovensko moško ime, kakor v Trstu v istem Času, Stojan. Knjiga je pripravljena, vse je že v računalniku, samo na založnika še Čaka. Druga pa je spet tak trd oreh, s katerim sem se tudi ukvarjal veC desetletij: gre za tržaško srednjeveško topono-mastiko. Gradivo sem Črpal iz stolnega arhiva Sv. Justa, po večkratnih poskusih, ki me niso zadovoljili, sem se lotil zelo težke naloge, da v kopici veC desettisoC imen oziroma omemb skušam ugotoviti prav individualno prisotnost posameznika. In tako sem v enem stoletju našel v arhivih podatke za Cez pet tisoC ljudi, to se pravi za Četrtino celotnega tržaškega prebivalstva v 14. stoletju. Ce imam podatke za veC kot 5 tisoC ljudi, pomeni, da bodo tudi statistični izidi izredno zanimivi. Lahko le citiram podatek, ki me je skrajno presenetil: v 14. stoletju je živela v Trstu tretjina Italijanov, tretjina Furlanov, tretjina Slovencev. To se pravi nobena od teh treh narodnosti ni bila močnejša od druge.« Kot vnet raziskovalec s pedagoškim občutkom je prof. Merku svoja izvajanja podkrepil z dokazi, v obliki že zbranega ali celo obdelanega gradiva. In se ob svoji 70-letnici nikakor ni želel prepustiti spominom, razen nekaterim drobnim utrinkom, ki jih radi namenimo prijateljsko razpoloženemu poslušalcu. Breda Pahor NOVICE RONKE / UPRAVA LETALIŠČA TEATER / FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ Slovesnost ob odprtju balinarskih stez v Štandrežu V Štandrežu bodo danes ob 20.30 izročili namenu nov objekt za balinanje, ki so ga zgradili ob telovadnici, po prizadevanju rajonskega sveta in balinarskega kluba Mak. V objekt so elani kluba vložili veliko prostovoljnega dela. Uvod v slovesnost bo v znamenju športa, oziroma tekmovanja: ob 19.30 se bodo v balinanju pomerile ženske in moške ekipe (slovenske upokojenke proti ekipi društva Pro Senectute in Mak proti balinarjem iz Locnika). Ob 20.30 bo slovesnost s krajšim kulturnim sporedom, ki ga bosta oblikovala združena zbora ”0. Župančič” in "Standrež”, blagoslovitev, nagovor in družabnost. Strokovni seminar za urarje Pokrajinsko združenje trgovcev - pred kratkim so obnovili vodstvo - bo v jeseni priredilo kar nekaj pobud na področju strokovnega izpopolnjevanja elanov. Tako pripravljajo strokovni seminar na temo "Poizvod ura”. Namenjen je lastnikom in upraviteljem uram pa tudi uslužbencem, ki so v teh trgovinah zaposleni in ki imajo seveda opravka s kupci ali potencialnimi kupci, ki so, kakor navaja združenje ASCOM, zelo zahtevni in po navadi tudi že dobro informirani o značilnostih artikla, ki ga nameravajo kupiti. Poklicna usposobljenost je toliko bolj pomembna pri specifični dejavnosti. Podobne seminarje so priredili že tudi v drugih krajih. V Gorici bodo seminar priredili 10. novembra. Tečaj grafike v ludoteki Občinska ludoteka, ki deluje v ulici Baiamonti, v prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra, bo od 28. julija do 8. avgusta pripravila tečaj grafike. Informacije in prijave sprejemajo v Javnem večnamenskem centra tel. 532377/537379. TeCaj je namenjen mladini med 10. in 14. letom. Slabo vreme presenetilo: pozna se v številu nesreč Mokro in spolzko cestišče, po popoldnaski nevihti, pa tudi neugodno počutje spričo bližajoče se vremenske motnje sta med vzroki številnih prometnih nesreč v mestu in okolici. Na sreCo razen precejšnje gmotne škode, ni bilo hujših posledic. Izjema je le nesreča, ki se je zgodila v Podgori, nekaj po 17. uri in v kateri je bila ranjena ena oseba. Na loCniškem mostu so v razmeroma kratkem razdobju zabeležili kar dva naleta. Veliko sreče pe je imela avtomobilistka Marina Godas, ki je na cesti med Gradežem in Belvederejem zavozila s ceste in zapeljala v morje, ki na srečo na tistem mestu ni globoko. Odi. julija delniška družba Konzorcij je ohranil še nekaj pristojnosti - Načrti za razvoj Drevi na gradu musical "Favolescion” v izvedbi skupine Giocoteatro Do konca prireditve še dve predstavi Od 1. julija upravlja deželno letališče v Ronkah kapitalska družba "Aereoporto Friuli -Venezia Giulia S.P.A.”, ki je bila ustanovljena lani avgusta z začetnim kapitalom 500 milijonov lir. Glavnica je bila zatem povišana, na izrednem obenem zboru, na 6, 1 milijarde lir. 51 odstotkov glavnice je v lasti Konzorcija za deželno letališče, ki je objekt upravljal v vseh teh letih. Preoblikovanje je bilo pravzaprav obvezno, saj to nalagata zakona 537/93 in 351/95. Upravni organi družbe so takole sestavljeni. Upravni svet: predsednik Adalberto Pellegri-no, podpredsednik Ser-gio Ceccotti, elani upravnega sveta Giaco-mo Borruso, Angelo Bra-gagnini, Eugenio Del Piero, Giulio Staffieri, Erminio Tuzzi. Nadzorni svet: Ettore Colelli Ria-no, predsednik (predstavnik Ministrstva za zaklad), Giuseppe Sel-vaggi (predstavnik Ministrstva za promet), Ser-gio Bolzanello, Danilo Marinig, Lorenzo Snide-ro. Predsednik upravnega sveta delniške družbe Adalberto Pellegrino je ob prevzemu odgovornosti naglasil, da se za leta- lišče odpira novo obdobje razvoja, zlasti še na področju blagovnega prometa. Povečalo pa naj bi se tudi število potnikov. S prevzemom upravljanja letaliških strukturs strani nove delniške družbe, pa ni prenehala dejavnost "starega” Konzorcija. Ta ustanova je ohranila še nekaj pristojnosti. Tako bo prav Konzorcij poskrbel za dokončanje del na objektu potniške Čakalnice in tudi na objektu blagovnega terminala. Dela naj bi zaključili do konca letošnjega leta. Letališče naj bi v prihodnjih letih znatno povečalo in predvsem dopolnilo paleto storitev, kar naj bi seveda ugodno vplivalo na obseg prometa. Deželni srednjeročni načrt predvideva izgradnjo, v neposredni bližini letališča, multi-modalnega prometnega terminala. Novi objekt naj bi uresničili na približno 50 hektarijih površine na prostoru med državno cesto št. 14 in železnico Tržič - Benetke . Do tu bi zgradili železniško in cestno povezavo, z letališčem pa bi bil povezan s sistemom premičnih stopnic. Sedmi gledališki festival na goriškem gradu se je nagnil v drugo polovico. Le še tri predstave, vključno z nocojšnjo, so do konca letošnje manifestacije. Drevi, ob 21.15, bomo lahko prisluhnili musicalu "Favolescion” v izvedbi skupine Giocoteatro iz Rima. Delo sta napisala Paolo Quattroc-chi in Mauro Cattivelli. Skupina Giocoteatro sodi med najboljše amaterske odrske skupine v Italiji. Na goriškem festivalu je že nastopila pred štirimi leti in takrat osvojila nagrado občinstva z delom "Anima bianca” in šte- vilna druga priznanja. Že naslov gledališkega, oziroma odrskega dela opozarja, da se bomo preselili v svet pravljic. Vendar pa poslušalcev oziroma gledalcev ne bi radi zavajali. To je poseben svet pravljic, nekako obrnjen na glavo. Manjka namreč glavna sestavina pravljice, fantazija, sanje. V tem pogledu je delo kritika na današnji naCin življenja, ko je televizor nadomestil fantazijo in sanje in smo na pravljice pozabili. In kdo menite, da nastopajo v glavnih vlogah? Junaki iz pravljic vendar, Ostržek, volk, RdeCa kapica, kraljična, vila, princ itd, itd. Režiser predstave je Claudio Boccaccini, scenarist Massimo Nicotera, kostume je izdelala Barbara Bruni, za luči pa skrbi Gianluca Carbonelli. Vstopnice je mogoče nabaviti v predprodaji v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51, kjer so na razpolago tudi vstopnice za predstavo, ki bo v sredo 16. trn. ”La vita che ti diedi” Luigiha Pi-randella. Nastopila bo skupina "La Formica ” iz Verone. Na sliki - prizor iz musicala "Favolescion”. GIORGIO AJRMANI OCCHIALI EMPORICT^RMANI OCCHIALI OD VALENTINO s UNE s GORICA Calvin Kloin ul morelu 36, tei. 0481/531308 OB SOBOTAH ODPRTO NON-STOP POLICE OTTICA GORIZIANA e y e w e a r VERSACE DOLCE > GABBANA byblay * STING * OCCHIALI FLORENCE © VDQUE 3R1KO POLETNA PROMOCIJA Z DANIM OGLASOM 20% POPUSTA I M v PRI NAKUPU SONČNIH OČAL B G E N N Y T A N I U M FENOL 'vmmknj 1 LUNETTES V occhiali OLIOOER nVALENTINO VCGAET OCCHIALI GORICA Sobota, 12. julija 1997 ŠTEVERJAN / OBČINSKI SVET Odobren zaključni račun za leto 1996 O regulacijskem načrtu na prihodnji seji Občina bo pripravila osnutek grba V Četrtek se je na redni seji sestal občinski svet v Steverjanu, ki je po krajši razpravi odobril finančni obračun poslovanja v letu 1996, drugo pomembno vprašanje - obravnavo pripomb in priporočil Dežele glede splošnega regulacijskega načrta -pa je župan Corsi umaknil z dnevnega reda z utemeljitvijo, da z dežele še niso prejeli dokumentacije. Po vsej verjetnosti bo to vprašanje predmet razprave na prihodnji seji občinskega sveta. Poslovanje v letu 1996 so v števerjanski občini zaključili s pribitkom v znesku nekaj nad 235 milijonov lir. To je številčni saldo. Od omenjenega zneska pa ostaja na razpolago občini (za kritje lukenj na posameznih poglavjih) približno 39 milijonov lir. V obrazložitvi bistvenih postavk poslovanja je župan Corsi podčrtal, da predstavlja upravljanje vodovoda še zmeraj težko breme za občino, saj je treba kriti znaten primanjkljaj. Od vodarine so v lanskem letu vnovčili 97 milijonov lir, stroškov v zvezi z vodovodom pa so imeli 115 milijonov lir. Splošni stroški uprave so se sicer nekoliko zmanjšali zaradi upokojitve enega uslužbenca , v drugi polovici lanskega leta. Za odobritev obračuna so, po branju poročila revizorja, glasovali le _ predstavniki večine (9 glasov za), medtem ko so se trije predstavniki manjšine vzdržali. Razlog takega stališča je navedel Ivan Humar: Ce je obračun prikaz tega kar je občina naredila, oziroma ni naredila, potem s tem prikazom ne moremo biti zadovoljni. Na kritiko je odgovoril župan Corsi, ki je dejal, da je bilo nekaj zamud, glede izvajanja raznih del, da pa so zamudo že nadoknadili v letu 1997. V nadaljevanju seje so svetovalci vzeli v pretres še nekaj drugih vprašanj, v glavnem povezanih s proračunom; odobrili so nadalje dopolnila k sklepu o pove-ritvi naloga revizorju ter nekatere druge sklepe. Župan Corsi pa je svetovalce seznanil z obiskom predsednika deželne vlade Cruderja in z obljubo, da bo mogoče v zelo kratkem uporabiti nekaj nad milijardo lir (1.190 milijonov) za odpravljanje posledic usada na cesti proti Oslavju. Te dni naj bi namreč zs podpisom zadevnega akta sprostili omenjena sred-stav in s tem prižgali zeleno luč za začetek del na sicer zahtevnem gradbišču. Povedal je tudi, da namerava občinska uprava zaCeti postopek za pripravo osnutka občinskega grba in praporja, po zgledu doberdobske oziroma sovodenjske občine. Informacijo so svetovalci sprejeli brez komentarja. GORICA / SREČANJE DELEGACIJ Za stalen dialog in sodelovanje med SKGZ in CGIL Pozitivne izkušnje preteklosti Sindikat CGIL in SKGZ sta v preteklosti z aktivnim sodelovanjem bistveno prispevali k utrjevanju odnosov in sožitja med pripadniki večinskega naroda in slovenske manjšine na Goriškem in izpeljali kar nekaj pomembnih pobud. Po tej poti je treba-nadaljevati in še utrditi sodelovanje. To je srž razgovora vodstev omenjenih organizacij, ki se je vršilte dni na sedežu CGIL v Gorici. Beseda je bila o različnih vprašanjih, zlasti gospodarskega in socialnega področja. Poudarjena je bila skrb za nadaljno gospodarsko rast posoškega prostora, v katerem se dan za dnem porajajo zaskrbljujoči podatki o brezposelnosti, V ČETRTEK NA ŽUPANSTVU Priznanje Občine Ediju Skoku Osvojil je državni naslov v streljanju na glinaste golobe Na županstvu v Steverjanu je bila v Četrtek krajša slovesnost ob izrednem dosežku Edija Skoka z Jazbin, ki je na tekmovanju v streljanju na glinaste golobe v Bologni, v kategoriji TRAP, dosegel prvo mesto med 230 tekmovalci. Z zares odlično uvrstitvijo si je priboril tudi mednarodno priznanje FITASC. Zupan Hadrijan Corsi je Ediju Skoku v imenu občinske uprave Čestital in izročil plaketo, priznanje pa so pripravili tudi lovci. (Foto Bum-baca). istočasno pa naraščajo potrebe in popraševanje po odpiranju novih delovnih mest. Postavljeni so bili tudi predlogi novih odnosov v sodelovanju z Novo Gorico, oziroma Slovenijo, o novem kulturnem pristopu v samem goriškem okviru, v katerem ravno organizacija kakor je SKGZ, oziroma slovenska manjšina, lahko bistveno pripomore k nadaljnemu razvoju. To je bil le prvi krog srečanj oziroma pogovorov. Vseh vprašanj niso, uspeli podrobneje obravnavati, zato pa so se predstavniki sindikata in SKGZ dogovorili o nujnosti specifičnih srečanj, za katera se bodo dogovorili v prihodnje. OGLEJ Srečanje visokih cerkvenih osebnosti V Ogleju bo danes, ob priložnosti praznika zavetnikov oglejske cerkve, sv. Mohorja in Fortu-nata, srečanje predstavnikov in cerkvenih dostojanstvenikov iz srednjeevropskih držav, oziroma dežel, ki so bila nekdaj s cerkvenoupravnega vidika v pristojnosti Ogleja. V dopoldanskem Času bo posvetovanje o vlogi oglejskega patriarhata ter o pomenu bližajočega se jubilejnega leta 2000. Ob 19. uri bo v baziliki slovesno bogoslužje, ki ga bo vodil kardinal Marco Ce. Pred liturgijo bo orgelski koncert Huberta Berganta. Deželno upravo bo na slovesnosti zastopal predsednik Giancarlo Cruder. OBČINA / ZAGOTOVILO DE GIOIE Dežela namerava potrditi prispevke zavodu IACP Deželna uprava bo potrdila finančne prispevke Zavodu za ljudska stanovanja (IACP) v Gorici. Zagotovila v tem smislu je občinski odbornici Gianni Pao-lini dal deželni odbornik Roberto De Gioia na srečanju, kjer so preučili celotno problematiko. Gre za finančni prispevek za tri obsežnejše gradbene posege v mestu - v ulici sv. Klare, v ulici Baiamonti in v ulici Garzarolli - o katerih teCe razprava že lep C as, vendar pa so se glede samega začetka del nakopičile velike zamude. Na srečanju kjer so se seznanili tudi s poročilom, ki ga je glede poteka postopkov pripravil arhitekt Lo Bue (imenovala ga je Dežela, da podrobno preuči zadevo) so ugotovili, da so zamude nastale zaradi objektivnih težav, kot posledica birokratskih zapletov. Odločitve, ki so bile sprejete pred Časom o gradbenih posegih še zmeraj veljajo. Odbornik De Gioia bo deželnemu odboru predlagal naj zato potrdi že odobrene finančne prispevke in s tem omogoči ureditev večjega števila stanovanj v mestu, piše v sporočilu iz urada goriškega župana. 73 OBVESTILA SCGV EMIL KOMEL sporoča, da je poletni urnik tajništva za mesec julij vsak dan razen sobote in praznikov od 9. do 13. ure. V tem Času lahko uCenci potrdijo vpis za prihodnje šolsko leto. Vpisovanje se bo nadaljevalo tudi po poletnem premoru, in sicer od 25. avgusta dalje. URADI ZSKD in SKGZ poslujejo od 30. junija po poletnem umiku in sicer med 8. in 14.30. Danes se poročita Alenka in Zvonko Neutrudljivi odbornici našega društva in soprogu iskreno Čestitamo in želimo vse najboljše. KD Sovodnje Alenka in Zvonko! Oci zrcalijo notranjost srca. V njih najdita iskrenost in lepoto duha. Sovodenjska dekleta IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča interesente, da je samo do 15. julija rok za prijavo za zanimiv izlet na Poljsko (z avio-nom, namesto utrudljive vožnje z avtobusom). Informacije na sedežu društva. SPDG priredi v soboto 19. in nedeljo 20. julija izlet v Dolomite z vzponom na Antelao. Vzpon na tri tisočak po navadni smeri ni zahteven, traja pa nad štiri me. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije in prijave (do srede) pri Vladotu. Konec julija, zadnjo soboto in nedeljo, bo društvo priredilo izlet v Kamniške Alpe. a ŠOLSKE VESTI ekologija/ na odlagališče v Šempetru ne sodijo Novo poglavje v zgodbi z industrijskimi odpadki ■ nakopičenimi na Malnišču GOLJUFIJE Z LOTERIJSKIMI LISTKI Zapadel je rok pregona Kasacijsko sodišče razveljavilo procesa V zadevi industrijskih odpadkov, namenjenih predelavi in uskladiščenih v nekdanji papirnici na Mal-nišCu se te dni piše novo poglavje. Podjetje namreč išCe novo rešitev potem ko je odpadla možnost, da bi industrijske odpadke, ki naj bi bili namenjeni predelavi, prepeljali v odlagališče gradbenega materiala v občini Šempeter ob SoCi. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so na Pokrajini že ugotovili in podjetje opozorili, da taka rešitev ne bi bila v skladu s predpisi in seveda tudi ustrezno ukrepali. Odlagališče v občini Šempeter je namreč le za odpadni gradbeni material in vanj ni mogoCe odlagati industrijskih odpadkov. Kakor smo že poročali, je sovodenjski župan z ukazom dne 7. julija podaljšal rok za odvoz nakopičenega materiala za nadaljnih petnajst dni. Že pred tem je bil izdan prvi ukaz za prenehanje sleherne dejavnosti in odstranitev materiala. Kaj se bo zgodilo ob koncu prihodnjega tedna? Najbrž bo podjetje zaprosilo za novo podaljšanje roka, ki pa ga župan, kakor je pred dnevi izjavil, ne namerava odobriti. Ostaja še ena možnost: da se odpadki spet odpeljejo v Lombardijo, od koder so jih prepeljali, ali pa v okolico Rovi-ga, kjer naj bi jih predelali v izolirne plošCe, kakor so še pred Časom napovedali predstavniki Ecological Service. Zakon je zakon in ga je treba spoštovati. In tako je ravnalo Kasacijsko sodišče, ki se je ukvarjalo s prizivom, ki so ga vložili Aldo Pieratto-ni ter Carlo Crisci in Roberto Crisci, trije od vpletenih v zadevo goljufije z listki loterije, ki jim je lani septembra drugostopenjsko sodišče potrdilo obsodbo. Kasacijsko sodišče je ugotovilo, da je od dneva, ko so bila storjena kazniva dejanja minilo že veC kakor sedem in pol let in je torej potekel rok za kazenski pregon. Vzelo je na znanje to dejstvo in razveljavilo oba procesa. Proti odgovornim in obsojenim (in tudi vsem drugim, ki so bili vpleteni v zadevo) ni mogoCe veC ukrepati. Z drugo besedo, kar so zagrešili so zagrešili, in nihCe jim nic ne more. Zadeva velike goljufije je prišla na dan pred devetimi leti, v goljufije z loterijskimi listki pa je bilo vpletenih trinajst oseb. V nekaj letih so s preizkušenim sistemom - tako da so na listke loterije natisnili številko izžrebane srečke, ki pa ni bila predložena v inkaso, uspeli vnovčiti za skoraj 2, 5 milijarde dobitkov. Zapletlo se je spomladi leta 1988, Cisto naključno: lastnica srečke je predložila v inkaso odrezek, sicer izven termina, v upravi loterije pa so ugotovili, da je bil dobitek pravzaprav že izplačan. Začela se je preiskava, ki je imela tudi politične posledice: odstop predsednika pokrajine Gianfranca Cri-scija, ki je bil sam, Čeprav obrobno vpleten v zadevo in kasneje tudi oproščen. Od trinajstih obtožencev so jih osem oprostili, pet pa obsodili na različne kazni. Zaradi zastaranja pregona jim zdaj nihče nic ne more. E3 ČESTITKE Danes stopata na novo življenjsko pot ALENKA in ZVONKO. Svoji podpredsednici in soprogu Čestita Deželno predsedstvo ZSKD. BI ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - UL Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103 TRZIC MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23 ESSO - Ul. 1. Maja, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21 KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da do torka, 15. julija 1997 sprejema predvpise za šolsko leto 1997/98 Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev nudijo na tajništvu šole v Gorici, Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure (tel. 531508): I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes: ob 11.30, Ester Lepri, iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 12. uri, na glavnem pokopališču Silvano Bozzin, krsto pripeljejo iz Fare. Izlet gostincev SGZ v Piemont Odbor gostinske sekcije SGZ prireja dvodnevni avtobusni izlet v pokrajino Langhe, v Piemontu. Termin: 25. in 26. avgust (ponedeljek in torek). Program: obisk treh vinogradniških posestev in sicer: Scavino Enrico Castiglione Falletto (CN); Rivetti Giorgio “La Spinetta ” Castagnole Lanze (AT); Contemo Fantino Monforte D'Alba (CN); ter sirarne Occelli Farignano (CN); pekarne in slaščičarne Alba (GN).VeCerja bo v restavraciji II Centro v kraju Priocca (CN); Prenočišče bo v novem hotelu I Castelli di Alba v Albi (CN). Cena: približno 300 do 350 tisoC lir (vključen prevoz, hrana, prenočišče in degustacije pri vinogradnikih). Prijave: sprejemajo do petka 25. t.m na sedežu SGZ ali po telefonu (0481) 537386 (Martin). Na razpolago je samo 25 mest! BOSNA IN HERCEGOVINA / PO AKCIJI NA OZEMLJU REPUBLIKE SRPSKE BRUSELJ / NEURADNO Haaško sodišče pripravlja lov na Karadžiča in Mladiča Prijeli naj bi ju v reko enega leta - Oblasti v Palah nočejo reakcij Tudi Slovenija in Estonija med kandidati za širitev EU HAAG - Medtem ko se polnijo celice posebnega zapora OZN v Haagu, kjer je zdaj že devet domnevnih zločincev vojne na Balkanu, se postopoma razblinja tudi ozračje varnosti pred kaznovanjem, v katerem so zadnja leta živeli glavni protagonisti »etničnega CiSCenju« v Bosni. Četrtkov dvojni »blitz« Sforovih sil v Prijedorju, kjer so se prvič spravile na lov za osebami, ki jih išče Mednarodno kazensko sodiSCe, je »jasno pokazal Radovanu Ka-radžiču in drugim iskanim zločincem, da se je obdobje nekaznovanosti končalo«, kot so vCeraj v Bruslju dah vedeti severnoatlantski diplomatski viri. Izvedenci ne izključujejo možnosti, da bi lahko Čete Nata v naslednjih tednih izvedle nadaljnje aretacije, Čeprav se generalni sekretar Nata Solana o tem ni hotel izreci: »Cim manj se govori, tem bolje,« je dejal novinarjem. Aretaciji nekdanjega župana Vukovarja Slavka Dokmanoviča in Prijedorja Milana Kovačeviča ter Sfo-rov poskus aresta bivšega šefa prijedorske policije Sima DrljaCa so posledica dveh sprememb v strategiji Mednarod kazenskega sodišča, ki se je odločilo za izdajo tajnih mednarodnih zapornih nalogov, da tako ne bi alarmiralo domnevnih vojnih zločincev. Strategijo pa so spremenile tudi velike zahodne države, posebno ZDA in Velika Britanija, ki so zdaj pripravljene poslati v lov za kriminalci neposredno lastne vojake. Toda, kako daleč so te sile pripravljene iti, za zdaj Komentarji evropskega tiska o akciji Sforja Evropski Časniki v včerajšnjih izdajah komentirajo akcijo enot Sfor proti domnevnim vojnim zločincem v Bosni in Hercegovini. V članku z naslovom KaradžiC se ne more počutiti varnega britanski Časnik The Daily Telegraph piše, da četrtkova aretacija in smrtonosni streli služijo predvsem kot svarilo ostalim obtoženim, da ne morejo biti varni pred aretacijo ter da je zveza NATO pripravljena tudi na izgube pri prizadevanjih, da obtožene privede pred haaško mednarodno sodišče za vojne zločine. Ali bodo obtoženi to dejansko tudi tako razumeli, je odvisno od odločnosti enot Sfor, da to, za mir in spravo v BiH odločilno nalogo, tudi nadaljuje, povzame The Daily Telegraph. Vedn,o znova se pojavlja trditev, da KaradžiC pred haaškim sodiščem predstavlja nevarnost za daytonsko "mirovno" ureditev, saj bi njegove izjave lahko obdolžile srbskega predsednika Slobodana Miloševiča in ga s tem v oCeh mednarodne javnosti onemogočila kot predsednika Srbije oziroma ostanka Jugoslavije, piše dunajski Die Presse. Spričo napetih razmer v Republiki srbski je izključitev Radovana KaradžiCa in Ratka Mladiča zelo pomembna, ob tem pa ni mogoCe izključiti možnosti za ponoven izbruh nasilja, ki bi Republiko srbsko razpolovil in morebi- ti znova vpletel tudi Hrvate in Muslimane, opozarja Die Presse. Da bi rešili mir je treba aretirati Karadžiča, poudarja francoski časnik Liberation in dodaja, da voditelj bosanskih Srbov ostaja človek, ki ga je treba premagati. Čeprav je pod pritiskom Zahoda formalo odložil svoje funkcije, je dejansko ostal na položaju. Dokaz za to je trenutno merjenje moCi z njegovo naslednico Biljano Plavšič, ki je sicer prav tako skrajno nastrojena kot Ka-radžič, a sprejemljivejša, ker je manj kompromitirana. Edini doslej obtoženi pred mednarodnim sodiščem so le majhna kolesca v pogonu grozodejstev, storjenih v Srebrenici ali srbskih taboriščih na severu BiH. Sedaj prihajajo v klešCa po-veljevalci, piše Liberation. Radovan KaradžiC in ostali domnevni vojni zločinci na srbskem delu BiH so dobili svarilo, ocenjuje nizozemski Časnik Algemeen Dagblad, ki meni, da so vojaki zveze NATO kot kaže konCno le odprli lov tudi na te zločince. Upati je, da iskani poslej ne bodo imeli več niti za trenutek miru, kam lahko pripelje lov, pa se je že pokazalo. V spopadu z enotami Sfor je bil ubit policijski poveljnik bosanskih Srbov, prav tako pa je težko pričakovati,: da se bodo Karadžič in njegovi sodelavci pustili ujeti kar brez odpora, povzame Algemeen Dagblad. (STA) še ni jasno. Ah vse do aresta Radovana Karadžiča in Ratka Mladiča (M se skriva v Cmi gori), za ulov katerih naj bi bil - kot poroča ameriški tisk - že pripravljen skriven načrt Cie? Ali pa njuna aretacija morda - tudi zaradi tveganj, ki bi jim bili podvrženi vojaki sil Sfora - ne sodi v novo zahodno strategijo? Odgovora zaenkrat še ni. Poleg uradnega seznama iskanih oseb (bilo naj bi jih od 65 do 75, med njimi poleg Karadžiča in Mladiča tudi bivši drugi mož hr-vaško-bosanskih sil Dario Kordič), se daljša tudi skriven seznam, na katerem naj bi bilo po virih haaške-ga sodišča vsaj 30 imen. Od lanskega novembra, ko je funkcijo generalnega pravdnika Mednarodnega kazenskega sodišča prevzel Kanadčan Louise Arbour, v Haagu niso izdali več niti enega javnega zapornega naloga. Strategija novega tožilca je namreč ta, da ohranja obtožnice v tajnosti, s čemer želi preprečiti njihov pobeg. Zadnja dogajanja potrjujejo pravilnost te izbire, aretacija Karadžiča in Mladiča pa se zdita bolj realni. To je včeraj potrdil tudi predsednik haaškega sodišča Antonio Cassese, ki ne izključuje, da bi bila zločinca lahko predana pravici v roku enega leta. Oblasti Republike sr-pske so kljub ostri obsodbi uboja DrljaCe pozvale javnost, naj ohrani mirne živce, in obljubile nadaljevanje izvajanja daytonskih sporazumov. »Kavbojsko akcijo« Sfora je obsodila včeraj tudi Moskva, medtem ko je za Evropsko unijo Natov poseg povsem upravičen. EU: akcija Sforja je povsem legitimna BRUSELJ- Luksemburško predsedstvo Evropske unije je akcijo Sforja v Prijedoru, kjer so mednarodne sile pod Natovim poveljstvom aretirale enega osumljenca, drugega pa ubile, ocenilo kot legitimno. »EU od strani zahteva, da v celoti spoštujejo obveznosti, sprejete v Daytonu, zlasti dolžnost, da mednarodnemu sodišču izročijo osebe, obtožene vojnih zločinov,« je poudarilo predsedstvo unije. Predsedstvo unije je poudarilo, da obtoženi vojni zločinec Radovan KaradžiC sodi na mednarodno sodišče v Haagu, dejstvo, da KaradžiC "ni izločen iz političnih razprav v Republiki srbski" pa je ocenilo kot nesprejemljivo kršitev obveznosti, sprejetih 18. julija lani. EU je znova izrazila "globoko zaskrbljenost" zaradi krize v Republiki srbski ter jo pozvala, da hitro najde rešitev za politično blokado in zagotovi spoštovanje funkcije predsednice Republike srbske. EU meni, da je bila predsedniči-na odločitev o razpustitvi parlamentarne skupščine Republike srbske v skladu z ustavo, ter od vseh strani zahteva, da si prizadevajo za politično rešitev na miren način in skozi dialog. EU opozarja, da so dogodki, ki ustvarjajo krizo v Republiki srbski v »očitnem nasprotju z razvojem normalnega demokratičnega življenja«, ter d*a gre za »nesprejemljive ustrahovalne ukrepe«, ki preprečujejo nadaljevanje mirovnega procesa v Bosni in Hercegovini. Unija od policije v Republiki srbski zahteva, da prekliče ustrahovalne ukrepe ter izvede svojo reformo in prestrukturiranje. Predsedstvo je tudi pozvalo medije v Republiki srbski, naj prispevajo k umirjanju krize. »Predvsem morajo spoštovati svojo dolžnost objektivnosti, čemur doslej nismo bili priča, ter javnemu mnenju predstaviti razvoj dogodkov v celoti in brez popačenj, s katerimi bi želeli vplivati na določene usmeritve javnega mnenja,« je poudarila EU. EU je tudi od Zvezne republike Jugoslavije, ki je podpisnica daytonskega mirovnega sporazuma, zahtevala, da sprejme svoje odgovornosti in si prizadeva za »politično, demokratično in mirno rešitev krize v Republiki srbski«. (STA) BRUSELJ - Evropska komisija naj bi predsinočnjim po celotedenskih pogajanjih na visoki ravni sklenila, da bo poleg Cipra, Poljske, Češke in Madžarske k pogajanjem o včlanitvi povabila tudi Slovenijo in Estonijo, je včeraj zapisal britanski dnevnik Financial Times. Dnevnik dodaja, da je to povečanje skupine prvih novih članic zmaga komisarja za zunanjo pohtiko Hansa van den Broeka, odgovornega za širitev EU. Britanski dnevnik piše, da sta k van den Broekovem uspehu pripomogla komisar za trgovino sir Leon Brittan in komisar za industrijo Martin Bangemann, ki sta menila, da sta Slovenija in Estonija pripravljeni na začetek pogajanj na podlagi objektivne ocene njunih gospodarskih rezultatov, in da bi drugačna odločitev pomenila pohtično diskriminacijo. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer naj bi prvotno želel prvo skupino omejiti na Češko, Madžarsko, Poljsko in Ciper, ki je pozitivno oceno prejel že prej. Santerjeva previdnost deloma izvira iz nezadostnih rezultatov vrha EU, ki prejšnji mesec v Amsterdamu ni opravil reforme ustanov skupnosti, potrebne za razširitev na veC kot 20 članic. Toda van den Broek in Santer sta se predsinoCnjim strinjala, da vabilo šestim državam ne bo nujno zahtevalo nove medvladne konference. Ta odločitev bo razočarala Bolgarijo, Romunijo, Slovaško, Latvijo in Litvo, toda komisija bo njihove prošnje za včlanitev letno revidirala. (STA) NATO / JANEZ DRNOVŠEK »V Madridu smo dosegli, kar je bilo mogoče« LJUBLJANA - Slovenija je na madridskem vrhu zveze NATO dosegla največ, kar se je realno dalo, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal premier Janez Drnovšek. Glede Evropske unije pa je predsednik vlade izrazil prepričanje, da bo Slovenija med kandidatkami, ki bodo začele pogajanja o polnopravnem članstvu v prvem krogu, seveda ob predpogoju, da spremeni 68. člen ustave in ratificira evropski sporazum. V Evropski komisiji je očitno prišlo do dogovora o tem, s katerimi državami, naj EU najprej začne pogajanja o polnopravnem članstvu, in med njimi je tudi Slovenija, je dejal premier, ki je sicer opozoril, da je to strokovna odločitev, medtem ko bodo" politično sprejeli na ministrskem svetu EU, vendar pa po njegovem ni verjetno, da bi bila drugačna. Drnovšek je prepričan, da je Slovenija tako najtežji preizkus uspešno prestala. Premier Drnovšek pričakuje, da bo ameriška državna sekretarka Ma-deleine Albright med današnjimi pogovori v Ljubljani pojasnila ameriška stališča glede širitve zveze NATO", obisk pa ne bo posvečen le temu, temveč naj bi precej pozornosti namenili tudi dvostranskim odnosom. (STA) BANGKOK / V ZNANEM TURISTIČNEM MESTU PATTAVA Požar v hotelu teijal na desetine žrtev Vsi zasilni izhodi so bili zaklenjeni Uprava hotela se je bala, da gostje zbežijo, ne da bi poravnali račun BANGKOK - Reševalci so našteli 63 smrtnih žrtev, vendar se bojijo, da bo število naraslo, saj do vseh prostorov, ki so jih dosegli plameni in dim, niso še prišli: kot je povedal tamkajšnji župan, je požar, ki je pustošil po Royal Jomtien Resori: Hotelu, najhujša katastrofa, ki je doslej prizadela mesto Pattaya, 200 kilometrov južno od Bangkoka. Požar je izbruhnil v pritličju, v jedilnici 16-nad-stropnega poslopja, v katerem je 400 sob, in se razširil vse do 6. nadstropja. Vsaj dvajset oseb se je zadušilo, ko so skušale priti do glavnega vhoda. Število žrtev je tako visoko, ker je uprava hotela zaprla zasilne izhode iz bojazni, da bi gostje zbežali, ne da bi poravna- li raCun. Poleg tega v poslopju ni bilo dovolj protipožarnih naprav. Ko je izbruhnil požar, je bilo v hotelu veC kot 300 gostov, v glavnem so bili iz Tajske, sledili so nekaterim seminarjem, ki so bili v 5. in 6. nadstropju. Za tiste, ki so ostali v zadnjem nadstropju, so gasilci zahtevali poseg helikopterjev. Kaže, da so bili gostje večinoma domačini, tujcev naj bi bilo pet, tri ženske in dva moška, med njimi pa naj ne bi bilo nobenega italijanskega državljana. Pattaya je eden od turistično najbolj obiskanih krajev na Tajskem, znan je po svojih plažah, a tudi po svojih črtrtih, v katerih je razširjena prostitucija in razpečevanje mamil. ZDA / SMRTNO OBSODBO BODO IZVRŠILI 23. JULIJA Guverner Virginie zavrnil zahtevo po testu DNA, OrDell tik pred usmrtitvijo VVASHINGTON - Guverner zvezne Po razsodbi vrhovnega sodišča, ki je države Virginia George Allen je včeraj zavrnil zahtevo odvetnikov obsojenca na smrt Josepha 0’Della, da bi opravili nov test DNA, da bi ugotovili, ali je res on umoril Helen Schartner. Allen je v svojem odgovoru zapisal, da »ne obstaja noben dvom o 0’Dellovi krivdi.« Prvi test DNA, ki so ga bili opravili že leta 1990, je dokazal, da je kri, ki so jo našli na pbtoženčevi suknji, O'Dell o-va, obstajajo pa še številni drugi dokazi o njegovi krivdi, je zapisal guverner. Med te dokaze je vključil tudi pričevanje nekdanjega 0’Dellovega jet-niškega kolego Stevena VVatsona, ki pa jo je sam VVatson pred nekaj dnevi demantiral v intervjuju za italijansko vsedržavno televizijsko mrežo Raiuno. potrdilo obtožbo na smrt, je bilo 0’Dellovo življenje le še v rokah guvernerja Allena. Le on bi lahko preprečil eksekucijo, ki je predvidena za 23. julij. Medtem se je razvedelo, da so obto-sojenCevi odvetniki prijavili guvernerja Allena sodišču. V prijavi ga obtožujejo kršenja človekovih pravic, ker zaradi njegovega odklonilnega sklepa OTtell ne more dokazati svoje nedolžnosti. Teste bi lahko opravili v dveh tednih, za kar pa bi bila potrebno, da bi guverner privolil v preložitev smrtne obsodbe na kasnejši datum. Odvetniki se bodo srečali z guvernerjem 21. julija, ko mu bodo tudi vložili prošnjo za pomilostitev. ______ODBOJKA / NA TROFEJI DE2EL ZA NARASCAJNICE Vrsta FJK presenetila z osvojitvijo 7. mesta Trener Mario Čač, v ekipi pa tudi tri naše igralke, od katerih je bila Paola Uršič med najboljšimi - Dobra igra V Aosti se bo danes s finalno tekmo med Lacijem in Emilijo Roma-gno zaključila letošnja odbojkarska »Trofeja dežel« za igralke do 14. leta starosti. Reprezentanca F uralnij e-Julij ske krajine (na sliki) je svoje nastope zaključila že včeraj, ko je v tekmi za sedmo mesto zasluženo premagala Trento z 2:0 (15:9, 15:8). Uvrstitev predstavlja lep uspeh, v primerjavi z lanskim letom pa velik skok naprej, saj je lani deželna reprezentanca osvojila Sele 15. mesto. Predvsem pa so se dekleta izkazala z igro (razen proti Piemontu) in so po mnenju mnogih predstavljale eno najprijetnejših presenečenj. Ekipa FJK, ki jo je kot trener vodil Mario CaC, njen vodja pa je bil podpredsednik deželne odbojkarske zveze Boris HZSŠDIIN SŠZ / OBISK V LJUBLJANI »Za zamejski šport naj gre 10% manjšini namenjenih sredstev« Delegacija obeh krovnih organizacij na pogovorih pri Mihaeli Logar LJUBLJANA/TR- državno sekretarko ST/GELOVEC - Pred- so bila skupna priza-stavniki Združenja d e vanj a ZSSDI in slovenskih športnih SSZ za izboljšanje fi-društev v Italiji (ZSS- nanCnega položaja Dl) in Slovenske zamejskih športnih Športne zveze na Ko- struktur, Kufersin in roškem (SSZ) so sre- Velik sta ob tej pridi tedna na ministrst- liki predala novemu vu za zunanje zadeve vodji urada za Slo-R. Slovenije opravili vence pri MZZ sku-skupen predstavitve- pno resolucijo, v kani obisk pri novi teri obe organizaciji državni sekretarki za pozivata slovensko Slovence v zamejstvu državo, da iz finanč-in po svetu Mihaeli n ih sredstev za po-Logar. moč Slovencem v Skupna delegacija, Avstriji, Italiji in ki sta jo vodila pred- Madžarskem letno sednika Jure Kufersin namenja najmanj de-in Marijan Velik, je set odstotkov prenovo državno sekre- računa za potrebe tarko seznanila s ši- športa v zamejstvu, S roko dejavnostjo in tem bi - vsaj v se-tudi s težavami in danji situaciji - slovenska država skrbela in zagotovila obstoj zamjeskih življenjsko potrebnih športnih struktur. Prav tako sta predsednika ZSSDI in SSZ izrazila pričakovane, da bo zamejski šport deležen tudi sredstev Fundacije za šport. Državna sekretarka Mihaela Logar je v pogovoru s predstavniki ZSSDI in SSZ izrecno pozdravila dejavnost slovenskih športnih organizacij in društev v zamejstvu. Pozitivno je ocenila tudi njihovo v zadnjih letih tesnejše sodelovanje in skupno nastopanje ter jim zagotovila, da si bo prizadevala za pospeševanje športa oz. športnih struktur v zamejstvu, v kolikor bo to v njeni pristojnosti. (I.L.) problemi slovenskih Športnih struktur tako v Italiji kot tudi na avstrijskem Koroškem. Predstavniki ZSSDI in SSZ so državno sekretarko nadalje seznanili tudi s kratko in srednjeročnimi načrti obeh krovnih organizaciji do leta 2000. Oba predsednika in ostala člana skupne delegacije, poslovo-deci tajnik SSZ Ivan Lukan in blagajnik ZSSDI Mirjam Žagar,' So ob tem še posebej poudarili vedno te-spejše sodelovanje predstavnikov zamejskih športnih organizacij in tudi vse številnejša srečanja zamejskih športnic in športnikov s Koroške, Italije in tudi Porabja, Pomembna tema pogovora z novo Žerjal, je v predtekmovanju dosegla tri zmage. Najprej je v zelo važni tekmi premagala Apulijo z 2:1 (5:15, 16:14, 15:5), nato je z 0:3 (6:15, 4:15, 15:17) izgubila z Lacijem in na koncu dosegla še dve gladki zmagi s 3:0. Bočen je proti FJK v treh setih osvojil vsega 10 točk (15:6, 15:0, 15:4), Umbrija pa 13 (15:3, 15:6, 15:4). S tremi zmagami so se CaCeve varovanke uvrstile v nasledno fazo, kjer so v boju za uvrstitev med najboljšo Četverico izgubile s Piemontom z 0:2 (4:15, 9:15). To je bila edina tekma, ko so zaigrale slabo, vzrok pa je treba iskati v preveliki tremi. Nato so morale z 0:2 (11:15, 11:15) priznati premoC še Toskani, ki jo je vodil tržaški trener Maurizio Cavazzoni, v boju za 7. mesto pa so, kot rečeno, premagale Trento. V ekipi FJK so bile tudi tri slovenske odbojka- rice. Valovka Paola Uršič je bila v začetni šesterki in je bila najbrž najboljša - prav gotovo pa najbolj konstantna - igralka v deželni reprezentanci. Občasno je na mestu centra uspešno zaigrala slogašica Martina Coret-ti, tretja naša igralka v dvanajsterici pa je bila Debora Vitez (Kontovel), ki pa je bila leto dni mlajša od ostalih. Fantje (o njihovem nastopu homo podrobneje poročali jutri) so bili manj uspešni in so včeraj zvečer igrali za 15. mesto, potem ko so v predtekmovanju v svoji skupini s 3:0 premagali Molise in Sardinijo, z istim rezultatom pa so izgubili proti Kampaniji in Emiliji Romagni. POSTAVA FJK - DEKLETA: Vitez, Coretti, Uršič, Buttolo, Sioni, L. in D. Dentesano, Mari-nig, Nali, Ruoso, De Pa-ce, Raunich; trener CaC; vodja Žerjal; pom. trener Robba. HTOUR/6. ETAPA}-| Nemcu Zabelu odvzeli zmago Tako je slavil Blijlevens MARENNES - Nemec Erik Zabel se ni dolgo veselil zmage v Sprintu šeste etape kolesarske dirke po Franciji. Tekmovalna žirija mu je namreč zaradi nekorektne vožnje v sprintu odvzela zmago in mu prisodila zadnje mesto. Istočasno pa so člani tekmovalne komisije izključili belgijskega prvaka Toma Steelsa zaradi nasilnega obnašanja. Steels je namreč v Sprintu zalučal v Francoza Moncassina svojo stekleničko za vodo. Etapo od Le Blanca do Marennesa (217 km) je tako dobil Nizozemec Jeroen Blijlevens pred Abdoujapurovom in Traversonijem. Mario Cipollini se je tudi poskušal prebiti v ospredje, toda po dveh padcih med etapo in z razboljenim kolenom je 100 m pred ciljem popustil in se ni vmešal v boj za zmago . Ponovno je padel tudi Ivan Gotti in »pridelal« dodatno minuto zaostanka. Precej hudo je padel tudi Evgenij Berzin, za katerega sumijo, da si je pri tem zlomil ključnico. V skupni uvrstitvi še naprej vodi Francoz Cedric Vasseur, Iti ima 2 minuti in 9 sekund prednosti pred Zabelom, tretji pa je Cipollini, ki za Zabelom zaostaja 6 sekund. Danes je na sporedu 194 km dolga etapa od Marennesa do Bordeamca. PADR1CE / V OKVIRU ŠPORTNEGA PRAZNIKA GAJE Stari napolnili mrežo mladih Nagradili tudi najboljše igralce turnirja v malem nogometu Stari-Mladi 7:1 Stari: Marko Žagar, Wal-ter Kalc, Dario Slavec, Dušan Berzi, Marjan Gre-gori, Mitko Mazzarol, Sandro Pome, Maks Taverna, Karlo Gabrielh, Rado Križ-mancic. Mladi: Tomaž Žagar, Martin Kalc, Martin Grego-ri, Aleksander Kalc, Damjan Gregori, Robert Milkovič, David Vesnaver, Patrik Berzi, Danijel Balde, David Ota, Peter Milkovič, Aleš Antonič. Sodnik: Marjan GojCa (Gropada). Strelci za Stare: VValter Kalc 3, Mitko Mazzarol 1, Marjan Gregori 1, Dušan Berzi 1, Dario Slavec 1. Strelec za Mlade: Aleksander Kalc V okviru športnega praznika Gasje na Padričah je bila tudi tradicionalna nogometna tekma med »Starimi« in »Mladimi« (na sliki). Premočno so zmaga-li stari, treba pa je omeniti, da so mladi igrali v okrnjeni postavi. Ob igrišču so se zbrali številni gledalci iz Padric in Gropade, pobudo pa so takoj prevzeli mladi. Toda stari so bili bolj konkretni in v desetih minutah je njihov najboljši igralec VValter Kalc dosegel dva gola. Aleksander Kalc je kasneje zmanjšal rezultat na 2:1, Stari pa so nato v protinapadu še dvakrat premagali vratarja Mladih Žagarja. V nadaljevanju se Mladi niso vdali, ampak niso imeli sreCe. Odlično se je odrezal vratar starih Marko Žagar. Mladim je nato zmanjkalo moCi in starejši so bili še trikrat uspešni. Oboji pa so se najboljše odrezali na koncu tekme, ko je bUa na sporedu zakuska. Kot smo že poročali, je Gajin turnir 7:7 letos dobil Bar Oxis iz Križa, ki je imel v svojih vrstah tudi najboljšega igralca turnirja. To je hil Peter Gergolet, medtem ko je bil najboljši vratar Sandro Babich (Primorje). Doma pa je ostal pokal za najboljšega strelca. Z devetimi zadetki je prvo mesto osvojil igralec Carozzeria Guštin Maks Verše. Disciplinski pokal je osvojila ekipa Proseka. (Kalc) NOVICE Udinese se zanima za Biaggia VIDEM - Potem, ko je propadla možnost, da bi se Roberto Baggio preselil v Parmo, postaja vse bolj realna tudi hipoteza, da bi Baggio prišel v Videm. Športni direktor videmskega prvoligaša Carin Piaz-zola je že povedal, da je navezal stike z Milanom in da je Udinesfe pripravljen Milanu plačati 9 milijard lir odškodnine in tudi sprejeti Baggiove pogoje v zvezi s finančno platjo pogodbe. »Toda pogovori so šele v začetni fazi, zdaj čakamo na odgovor Milana,« je še povedal Piazzola. Trener Udineseja Zac-cheroni pa ni želel komentirati poskusov vodstva kluba, da dobi Baggia. »Za nakupe in prodaje nogometašev je zadolžena uprava. Seveda sam ne bi imel nič proti, Ce bi Baggio prišel v Videm,« je povedal trener, ki uživa zadnje dni počitnic. Mika Hakkinen najhitrejši na prostem treningu SILVERSTONE - Finec Mika Hakinen (McLaren-Mercedes) je bil najhitrejši na včerajšnjem prostem treningu pred jutrišnjo veliko nagrado Anglije v Silvestoneu. Hakkinen je krog prevozil v Času 1:22.935, pri Čemer je imel poprečno hitrost 223, 14 km na uro. Drugi je bil KandaCna Jacques Ville-neuve na williamsu (1:23.266), tretji Nemec Heinz Harald Frentzen (VVilliams, 1:23.327), medtem ko sta ferarijevca Michael Schumacher (1:24, 132) in Eddie Irvine (1:24, 414) dosegla sedmi oziroma deveti Cas. Danes bo na sporedu uradni trening za določitev štartnih mest na dirki. Finci in Nemci tudi na odbojkarsko EP DUNAJ - Odbojkarska reprezentanca Finske je zmagovalka dodatnih kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu na Nizozemskem. Finci, ki so bili v prvem krogu kvalifikacij drugi v skupini A, kjer je igrala tudi Slovenija, so v finalu s 3:0 premagali Nemce. Kljub porazu v finalu bodo na Nizozemsko potovali tuefi Nemci. Becker se je prijavil na odprto prvenstvo ZDA WHITE - Nemški teniški igralec Boris Becker se je odločil, da bo vendarle nastopil na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku. Po vsej verjetnosti pa bo njegov nastop v New Yorku zadnji na grand slam turnirjih, saj bo nato igral samo še na enotedenskih turnirjih. »Vesel sem, da je Boris potrdil svoj nastop v New Yorku. Je eden najatraktivnejših igralcev na svetu in prava škoda bi bila, Ce bi pri nas manjkal,« ni skrival zadovoljstva Jan Snyder, direktor največjega turnirja na ameriških tleh. Becker je odprto prvenstvo ZDA dobil leta 1989, lani pa ga zaradi poškodbe zapestja v New Yorku ni bilo. Triestina zelo aktivna na trgu TRST - Za naslednje prvenstvo v C2 ligi je Triestina vCeraj najela še dva nogometaša. Gre za nakup zveznega igralca Giancorrada Montonerija (1974), ki je v pretekli sezoni igral za Iperzolo, začasno pa se je v Trst preselil tudi branilec Simone Masi (1977), ki je prišel iz Reggiane. Na splošno je bila Triestina izredno aktivna, saj je v svoje vrste pripeljala še veznega igralca Gianluco Hervatina (Parma, 1974), napadalca Giovannija Riccarda (Padova, 1977), levo krilo Tiziana Came-valija (Roma, 1978), zveznega igralca Alessandra Canello (Padova, 1977) in ofenzivnega veznega igralca Marca Nicolosija (Lazio, 1980). Poleg tega pa je dokončno odstopila Temani Ezia Brevija. Gomeza varuje policija BOGOTA - Nogomet je v Kolumbiji najvažnejša stvar, s tem pa so povezane tudi nevarnosti. 0 tem priča primer kolumbijskega selektorja Hemana Da-ria Gomeza, ki so mu neznanci zaradi zadnjih neuspehov reprezentance na prvenstvu Amerike in kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu zagroziti s smrtjo. Obvestila PR1MOTOR KLUB obvešča elane, da bo seja v sredo, 16. julija, ob 21. uri v baru Petaros v Borštu. SK BRDINA organizira v naslednjih tednih športne dneve v naravi. Informacije in prijave na sedežu kluba v ponedeljek, 14., in sredo, 16. t. m., od 20. do 21. ure. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SD SLOGA priredita v nedeljo, 13. t.m., vzpon na Planino pri jezeru in na Viševnik v Triglavskem narodnem parku. Vpisnina in informacije na tel. št. 208373 (Ludano) ali 226283 (Viktor). SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA prireja od 28. julija do 1. avgusta na igriščih in v objektih SD Breg v Dolini NOGOMETNI KAMP ’97 za dečke in deklice, rojene 1986 in mlajše. Vabljeni k udeležbi vsi, kr bi se radi zabavali v prijetni in sproščeni družbi. Za informadje in prijave: Občinski športni center, tel. 227044, ali Fabio Zennaro, tel. 232194 po 20. uri. YCCUPA prireja tečaje jadranja za otroke od 21.7. do 1.8., za vvind-surfe pa od 14.7. do 18.7. in od 21.7. do 26.7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na št. 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na št. 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. Sobota, 12. julija 1997 PRIREDITVE GLEDALIŠČA FURLANIJAvJULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete Danes, 12. t.m., ob 20.30 opereta »Vesela vdova« (La vedeva allegra) F. Lebarja. Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi pod vodstvom Nikse Bareza. Ponovitev v torek, 15. t.m. ob 20.30. Jutri, 13. t. m., ob 20.30 opereta »Kneginja Čardaša«. Ponovitve v sredo, 16., v soboto, 19., v petek, 25. in v nedeljo, 27. t. m. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, umik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za sledeče operete: »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), »Zizi« (17., 18. in 20.7.), Broadway Memories (22. in 23.7.) ter »Milonga Boulevard (od 7. do 10.8.). Grad Sv. Justa - Triestate 97 Danes, 12. t. m., ob 21.30 Glam & Chic - večer z D) Paolom Zippom. Jutri, 13. t. m., ob 21.30 »Guba libre - velocipedi ai Trapici« Davida Riondina. Nastopata David Riondino, Sabina Guzzanti in Antonio Catania. V ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri v sodelovanju s kinom Alcione »Cresceranno i carciofi a Mimongo«. Miramarski grad - Luci in zvoki V ponedeljek, 14. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Miramarski cesarski sen«. VILLA MANIN Glasbeno poletje 97 Danes, 12. t. m., ob 21. uri nastop baletne skupine L. Gosi - M. Stefanescu »Armonie Classiche«. _______________SLOVENIJA____________________ SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela Sežanske kulturne prireditve V torek, 15. t. m„ ob 20.30 film »Romeo in Julija«. V sredo, 16. t. m., ob 18. uri lutkovna predstava »La tarima de Locombia« iz Kolumbije; ob 20.30 film »Usodni nagon«. PORTOROŽ Avditorij (portoroška ploščad) Jutri, 13. t.m., ob 20. uri Istrski veCeri: nastopajo Istrski muzikanti. 4. Primorski poletni festival Danes, 12. t. m., ob 21.30 v Kopm, Vrt - Kettejeva ulica gostuje SNG Drama iz Maribora s predstavo »Zoo«. Režija Matjaž Latin. V torek, 15. t. m., ob 10. uri v Kopra - Park ob tržnici, lutkovni studio Drvarnica: Hopa Hop; ob 18.30 ponovitev v kopališkem parku. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ZGONIK TRST Poletje pri Sv. Ivanu V Četrtek, 17. t.m., ob 21. uri veCer z D). Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri glasbeni veCer ob Festivalu operete »Naja. La donna fatale nella canzo-ne italiana«. SESUAN Poletje v Sesljanu V Četrtek, 24. t.m., ob 21.15 predvajanje Walt Di-sneyevega filma »II gobbo di Notre Dame«. SLIVNO Na borjaCu pri Terčonovih bo v sredo, 16. t. m., ob 21. uri veCef dalmatinskih pesmi s Klapo Leut iz Zadra. Poletni večeri v zgoniski občini V sredo, 16. t.m., pri Peterlinovih v Zgoniku št. 6: Paolo Paolin & I Rocciosi - Balkanizacija '97. PRAPROT Danes, 12. t. m., ob 21. uri bo na 2. Bikers Meetingu koncert že zgodovinskega ansambla country Plava trava zaborava. Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe Danes, 12. t. m., bodo v cerkvi Sv. Antona v San Daniele del Friuli nastopila skupina Rhapsodija Trio; v Tramonti di Sopra irska skupina Afternours; v parku v Pasiano di Pordenone skupina Glaz iz Bretanije. LIGNANO Občinski stadion V ponedeljek, 14. t.m., ob 20. uri celovečerni koncert Jovanottija. VERONA Arena Danes, 12. t. m., ob 21.15 Puccinijeva opera »Mada-ma Butterfly«. ______________SLOVENIJA________________ KOPER Folkest Danes, 12. t. m., nastopa na Titovem trgu priznani ansambel Mau Mau. IZOLA Festival Mediteran Danes, 12. t.m., ob 21. uri bo na Manziolijevem trgu nastopil Romano Rai. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassa-nese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Galerija Cartesius: do 31. t. m. je na ogled razstava Gra-ziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 15. t. m. razstavlja Hans Joachim Uthke. SESUAN Sedež letoviSCarske ustanove: do 12. t. m. razstavlja Mirta Segnan. MIUE Sedež letoviSCarske ustanove: do 16. t. m. je na ogled razstava Sergia Norbeda. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava - Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigama (Travnik 25): razstavlja Herman KosiC. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA KC Srečka Kosovela: do 18. t.m. je na ogled razstava fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«. PIRAN Galerija Meduza 2: do 1.8. je na ogled je razstava slovenskega slikarja Valentina Omana. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Ja-glenke M. Leban in Božidarja Ščurka. KOROŠKA CELOVEC Kavama Kamer: odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. RAZNE PRIREDITVE KOROŠKA ŽELEZNA KAPLA Pred občinskim kopališčem: danes, 12. t.m., ob 20.30 »Poletna noC« z ansamblom »Štajerskih sedem.« LOČE Pri Pušniku: danes, 1-2. t.m., ob 13. uri planinski izlet v Lienzer Dolomiten. TINJE V Katoliškem domu: danes, 12. t.m., ob 9. uri začetek tečaja za fotografiranje, ki ga vodi P. Schreiner. Danes, 12. t.m., začetek Latinskih požitnic. Vodita mag. Michael Huber in p. mag. Christian Brandstatter. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 7.00 7.30 9.30 10.00 10.45 12.25 12.35 13.30 14.00 15.20 15.50 18.00 18.10 18.30 19.50 20.00 20.35 20.50 23.10 23.20 0.10 0.30 2.10 2.40 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo Mednarodni baletni maraton: La Bajadera Film: Little Rita nel Far West (glas., It. ’67, i. Rita Pavone, Terence Hill, Lucio Dalla) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansburj) Dnevnik Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Corona) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Darkwing Duck in Disney Time Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Nan.: Se bojiš teme? - Super Specs, 18.55 Velika dolina - Stari cow-boy (i. Barbara Stanwyck) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Igre brez meja (vodi Maria Teresa Ruta) Dnevnik, 23.15 Izžrebanje lota Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: II tuffo (dram., It. ’93, r. M. Martella, i. Carlotta Nato-li, Vincenzo Salemi) Glasba: O’ sole mio Variete: In cerca di Titi-na RAI 2 ŠS RETE 4 Variete: Videocomic m Nad.: Lasciati amare Nad.: La traidora IB Nan.: Komisar Cordier Harry in Hendersonovi H Pregled tiska Film: Per im pugno nell’ FjTj Nan.: Wings occhio (kom., It. ’64) Aktualno: Časa per časa - 10.00 Dnevnik Nasveti za lepSi dom Evropski dnevi Dnevnik Dnevnik Aktualno: Giu la masche- n*? Nan.: Komisar Kress ra - C. Alt in A. Falchi m Perche? - Zakaj? La macchina del tempo m® Dnevnik Dnevnik m® Ci vediamo in TV Variete: Classici... ma mo Dnevnik non troppo Rj® Oddaja o izletih in poto- Aktualno: Eurovillage vanjih Sereno variabile Nan.: Havvaii Avtomobilizem Fl Variete: Perdonami Aktualno: Cercando cer- Dnevnik in vreme cando Variete: Game Boat Film: 11 college piu pazzo Film: I figli... so pezzi ’ e del mondo (kom., ’89) core (dram.. It. ’82, i. Ma- Tg2 Dosje rio Merola, M. Esposito) Sereno variabile Film: 11 bianco, il giallo, Nan.: Hunter il nero (vestern, It. 74, i. Komični filmi G. gemma, Eli VVallach) Dnevnik Pregled tiska TV film: Amicizia peri- Nanizanka colosa (dram., Kan. ’97, i. Chris Penn, Stuart Stone) Opera: I pagliacci (pojejo Teresa Stratos, L. Pava- H CANALE 5 rotti, J. Pons, r. F. Zeffi- relli), vmes (23.40) dnevnik, vreme Na prvi strani Nan.: VVonder Woman, 10.00 La donna bionica , m RAI 3 11.00 Blondinka za očeta - Ljubezen in telovadba, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, Film: Campane a martel- 12.30 Nonno Felice (i. lo (dram., It. ’49) Gino Bramieri) Film: 11 figliodi Giuda Dnevnik TG 5 (kom., ZDA ’60, i. Burt Sgarbi quotidiani Lancaster, J. Simmons) Film: Un ragazzo e una Film: La citta e spenta ragazza (kom., It, ’83, i. dram., ZDA ’54) Jerry Gala, Marina Suma, Dnevnik Sandro Ghiani) Aktualnosti o Albaniji: Nan.: Il ritomo di Missio- Da costa a costa ne impossibile (i. Peter Nan.: Komisar Maigret Graves) Deželne vesti, dnevnik, Nan.: Robinsonovi vreme Nan.: Časa Vianello Nan.: ENG - V živo Variete: 6 del mestiere Kolesarstvo: Tour de (vodita Claudio Lippi in France (7. etapa) Luana Ravegnini) Šport: Rally RAI, mla- Dnevnik TG 5 dinske igre, jadranje, itd. Variete: Paperissima Vremenska napoved Sprint (vodi Michelle Dnevnik, deželne vesti Hunziker) Aktualno: Arfe Variete: Sotto a chi tocca Variete: Blob (vodita Pippo Franco, Pa- Dok.: V kraljestvu živali mela Prati) Dnevnik in deželne vesti Dnevnik Aktualna oddaja: Le in- Nan.: N.V.P.D. (i. J. Mice- fedeli - Nezveste li, Jon Polito, Dennis RJaj Nan.: Erotic Tales Franz, N. Turturro) Dnevnik in vreme Nočni dnevnik KjSj Nočni Šport: Atletika Nan.: Swift il giustiziere Fuoi orario Sgardbi quotidiani iQ> ITALIA 1 |r Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Otroški variete, vmes ri- Vremenska panorama 1.25 Teletekst sanke, Giao ciao mattina, Včeraj, danes, jutri Euronevvs Ancora insieme con... Otroški program: Rado- Tedenski izbor. Film: Aktualna odd. o otrocih: vedni TaCek: Mladic, Salvador (ZDA, 1986, r. Pianeta bambino 8.05 Taborniki in skavti, Oliver Stone, i. James TV film:A.A.A. mamma 8.20 Zgodbe iz školjke Woods, James Belushi, cercasi(kom., ZDA ‘OS, i. EMK: Al Andaluz (2. del) Michael Murphy, John Sissy Spaček) Tedenski izbor: nan. Savage) H Šport studio, 12.25 Odpr- Snežna reka - Saga o Mc- A Poletna noč. Naizanka: M ti studio, Fatti e misfatti gregorjevih (15. ep.) Caroline v velemestu m Nan.: Happy Days TV igrica: Hugo (pon.) (ZDA, 12. epizoda) Variete za najmlajše: Švedski film: Brezrepi Pe- Nanizanka: Svilene sence Ciao ciao parade, ri- ter v Ameriki (ZDA, 9. epizoda) sanke, 14.25 Telepanza- Tednik Šport ne Poročila Dnevnik, vreme Variete: Mai dire TV Razvedrilna oddaja TV Šport Nan.: Alta marea - Plima Koper: Karaoke Včeraj, danes, jutri Variete za najmlajse: Pro- Nanizanka: Strela z ja- Film: Reka poje mi (ZDA, ve su strada di Bim Bum snega (Nemčija, 9. ep.) 1992, r. Robert Redford, i. Bam, risanke Videostrani Craig Sheffer, Brad Pitt, Variete: Batrgberto 2 10.000 obratov Tom Skerritt, Brenda Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Videostrani Blefhyn) Helene in njeni prijatelji Obzornik Dokumentarna serija Na- Odprti studio, vreme, Dokumentarna oddaja: tional Geographic: Novi 18.50 Šport studio Svet narave - Križišča šimpanzi (ZDA, 2. del) Nan.: Baywatch, 20.00 Nanciteja (VB, 6. del) V vrtincu Mr. Cooper Na vrtu Sobotna noč Odprti studio Ozare Nan.: Mike Land, detecti- TV igrica: Hugo ve (i. Fred Dryer) Včeraj, danes, jutri Film: Furia esplosiva Risanka (pust., ZDA ’94, i. C. TV dnevnik 2, vreme Plummer, N. Kinsky) Šport, 19.50 Utrip Fatti e misfatti Planet In (finale, 2. del) Italija 1 šport * Poročila, vreme, šport Poletna noč. Nanizanka: TELE 4 Caroline v velemestu (ZDA, 13. epizoda) Nan.: Svilene sence (ZDA, 10. epizoda) RJE] 19.30, 23.00 Dogodki in Nemško koproducijski odmevi film: Skipper - Usodni Nad.: Amando, 17.15 Joa- Atiantik (1993, r. Peter Ke- na glevič, i. J. Prochnikov, Pat- n*™ A tu pertu sy Kensit, E. Hurley, F. Bu- Športna oddaja chriester) Enos Videostrani Bjgj Film: L’ uomo della porta accanto, 23.30 Šport SU Koper 0 MONTECARLO Euronevvs Film: Nasilna mladež (N. Zelandija, 1984,i. Junior Amiga 19.30, 22.30, 1.15 Dnev- Porgram v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanimo prijatelji nik, 19.50 TMC Šport Primorska kronika Nanizanka: Bo oker Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Film: Nel mondo della Jutri je nedelja - verska oddaja luna (kom., VB ’37) Oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare Variete: Tappeto volante Dokumentarna oddaja: Podpis delfina Nan.: Parker Lewis TV dnevnik: Vsedanes, vreme Aktualno:... e moda Koprska kinoteka - Film: The Philadelphia Story (ZDA, Film: La regina vergine 1940, r. G. Cukor, i. Katharine Hepburn, Cary Grant) (zgod., ZDA ’53, i Char- Nogomet: Italija - Brazilija (ponovitev) les Laughton) Vsedanes - TV dnevnik Film: Le tirgi di Birmania (vojni, ZDA ’45) Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd, v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno: Koka; 23,30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7,30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.30 Zvezdni pregled; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Jambalaya: Country, bluegrass, itd. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci (9. del); 18.25 V podvečer; 19.30 Upera: Višnjani (H. Svetel); 21.25 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.00, 8.30,9.30, 10.30,13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8,50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?i; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13,30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10,15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Dorot/ in AJice; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10,00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9,30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe; 11,30 Odprta knjiga: Vnuki (23. del), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato tropicana; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev: števerjan 97; 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Pousod je lepu, najlepše je doma (T. Turco); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 KJla-sični album; 18.00 Roman: Oštrigeca; 18.15 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17,10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17,10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699. fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG lul J. . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA c A Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49. Dolžina dneva 15.16. f LUNINE MENE^D^§K§)\ Luna vzide ob 13.19 in zatone ob 0.57. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinje. _y PLIMOVANJE Danes: ob 1.36 najvišje 2 cm, ob 7.56 najnižje -24 cm, ob 15.42 najvišje 28 cm, ob 23.30 najnižje -11 cm. Tutri: ob 3.35 najvišje -6 cm, ob 8.44 najnižje -15 cm, ob 16.51 najvišje 29 cm, ob 0.58 najnižje -21 cm. —7 (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale manjše težave, sredi dneva pa bo počutje po nižinah poslabšala soparnost. ^ OVIDEM 16/30 GORICA GORICA 0 15/29 O n ° 14/28 JBLJANA VZX 14/28 m MFsrn °C °C 500 m 23 2000 m 9 1000 m 18 2500 m 5 1500 m 13 2864 m 2 °UUBUANA ’ 14/28 n. MESTO 13/28 POSTOJNA o O 12/26 KOČEVJE o CRNOMEU O SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Pariz: Thieny Mugler predstavi! svoje barvite čarovnice in ženske-gigoloje PARIZ - Čarovnice in ženske-gigoloji: za prihodnjo jesen in zimo je Thierry Mugler pripravil vrsto zelo zaznavnih modelov, ki so dodelani do zadnje picice, kot tudi pričajo naše fotografije. Mugler, ki nedvomno sodi med predstavnike spektakularne mode, je s Četrtkovim defilejem zadovoljil vse, ki jim je do spektakularnih predstav in paše za oci. Njegove manekenke so namreč bile ali barvito oblečene ali pa umetelno pobarvane, težko bi rekli, da so predstavljale modele, prej bi rekli, da so predstavljale neke osebe, ženske inaCice Mefista, po domaCe hudička, in pa gigoloja, elegantnega zapeljivca. Skupni ime- novalec obeh variant je absolutna lepota, tudi Ce nekoliko zastrašujoča. Primer »vražje« lepote je na sliki levo, spodaj levo pa je nežnejša varianta Zenske zapeljivosti, ta pa se je zgleduje po tipičnih kitajskih elementih. In končno še primer neposredne izzivalnosti, ki jo ponuja model na sliki desno spodaj: kaCa, v tem primeru je narisana, kot simbol izzivanja in zapeljevanja. Med 56 modeli, kolikor jih je Mugler tokrat predstavil, je bilo tudi nekaj bolj običajnih oblek, ki pa so bile strogo ozke in Črne, k njim pa so si manekenke morale obuti srebrne Čeveljce z visokimi in ozkimi petami (vse f. AP). Givenchy ni uporabila človeških kosti in zob PARIZ - Modna hiša Given-chy je zanikala vest, ki jo je objavil britanski časnik Sunday Times, Ceš da je kreator te priznane hiše Alexander McQueen v svoji zadnji kolekciji uporabil Človeške kosti in zobe. V hiši ocenjujejo, da je nezaslišano, da resen Časnik objavi novico, ne da bi preveril njeno resničnost Sicer pa je 28-letni McQueen znan po izzivalnih kreacijah. Na modelih neke revije, ki so jo prikazali leta 1992 v Londonu, so bili madeži krvi, insekti in človeški lasje. (STA/Tanjug) Jež mora biti previden ljubimec LONDON - Zadnja znanstvena raziskava je pokazala, da morajo biti ježi zelo previdni pri parjenju, da se ne bi zbodli. Kot so ugotovili ameriški strokovnjaki iz kalifornijske univerze Davis po petletnem opazovanju navad ježev v Nevadi, samec ostane pri samici tri dni, da ta postcme spolno dovzetna. Medtem samica spušCa krike, podobne mijavkanju, da bi tako privabila še druge samce, da se pomerijo s snubcem. Sledijo spopadi samcev, med katerimi se ti grizejo in tepejo s svojimi repki, ki so pokriti z ostrimi bodicami. Poraženec je po spopadu poln bodic; po ugotovitvah strokovnjakov ima po glavi in prsih zabodenih od 30 do 50 bodic, kar mora biti zelo boleče. Nasprotno pa so samice med parjenjem izredno previdne in se le redko zbodejo. (STA/AFP) Na Marsu zebe PASADENA - Prvo vozilce na Marsu Sojoumer je imelo nekaj težav pri raziskovanju drugega kamna doslej, ki je, sodec po posnetkih, po sestavi drugačen od prvega kamna. Pristajalni odsek sonde Pathfinder (Stezosledec) je poslal tudi novo vremensko poročilo. Znano je, da so znanstveniki kamnom v okolici Sojoumerja zaradi lažjega sporazumevanja nadeli imena junakov risanih in drugih filmov. Drugi kamen, ki ga bo raziskovalno vozilce preučilo, se imenuje Yogi. Vozilce se je pred njim nekoliko prepozno zaustavilo, zato je s sprednjima kolesoma zapeljalo nanj in se nekoliko dvignilo od tal; vendar pa se ni prevrnilo. V prvih treh dneh je 10-kilogramsko vozilce prevozilo vsega 300 cm dolgo pot. Naslednji cilj Sojoumovih raziskav s pomočjo nemškega rentgenskega spektrometra bo kamen, ki ■so mu nadeli ime Scooby Doo. V Četrtek zveCer, po srednjeevropskem Času, so znanstveniki iz Laboratorija za reaktivni pogon JPL v kalifornij- ski Pasadeni predstavili primerjalno analizo rezultatov meritev temperatur marsovega ozračja na višinah od 120 km do površja, ki jih je pred 21 leti izmerila ena od sond vrste viking, meritve pa je nedavno tega, med spustom na Mars, ponovila tudi sonda Pathfinder. Primerjava je na višinah, nižjih od 60 km, pokazala skoraj enake podatke o temperaturi. Na večjih višinah pa so tokrat izmerili precej nižje temperature. Na višini 80 km so zabeležili celo rekordno nizko temperaturo minus 178, 8 stopinje C. Pathfinder, ki se imenuje zdaj spominska postaja Carla Sagana, je poslal na Zemljo tudi novo vremensko poročilo, ki ga je na konferenci za novinarje v četrtek zveCer predstavil Nasin meteorolog Julio Magolhaes. V poročilu za Četrtek, 10. julija piše piše, da je ob 14.55 po krajevnem marš o vem Času zračni tlak znašal 6, 76 milibara, izmerjena je bila navišja dnevna temperatura minus 13, 3 stopinje C, veter je pihal z zahoda, najnižja jutranja temperatura pa je znašala minus 75 stopinj C. (STA)