PREKLETA MLADINA?
Sedim v parku. Prisede sia-rejši moiakar in benti: »Ste videli te klopi? Nimaš se kam usesti. Vse je posvinjano. Pre-kleia mladina!«
Možakar bi še udrihal po mladih, a ga nisem več slišal. Presedel sem se drugam in se zamislil. Kaj je pripeljalo za-grenjenega moia do tega, dase mu je prav mladina tako za-merila? So ga mar hudo razo-čarali njegovi lastni otroci?
Naj bo tako ali drugače, možakar je v svoji trenutni ču-stveni vzburjenosti očilno po-zabil na nekatera splošno znana dejstva. Prvič: v vseh časih, od kamene dobe do da-našnjih dni, je bilo med starej-šimi vedno tudi nekaj takšnih, kijim mladi rod ni bilpogodu ie zato, ker sami niso bili več mladi. Drugič: če nekateri med mladimi niso povsem takšni, koi bi sicer bito treba.
smo za njihovo neprilagojeno vedenje krivi predvsem mi, siarejši, saj smo jim nenehno najbolj neposreden živ tnodel za uresničevanje vsakodnev-nih druibenih norm. Tretjič: v najhujših časih, ko je šlo za obstoj narodov, je najteije breme boja za osvoboditev izpod nasilja jarma vedno no-silaprav mladina, polnapole-ta, trdnega opiimizma in neo-madeievanih idealov. Itn.
Naloga starejših generacij torej ni nekoristno in celo škodljivo nergašlvo zoper mladi rod, marveč nenehno prizadevanje za oblikovanje osebnostno čimboljše mladi-ne, kije naša bodočnost. Kajti vednoje bilo, je in bo tako: na mladih ostaja sve(!