TRST, sreda 13. novembra 1946
Glas zaveznikov
Leto II • St. 431
ormacijski <dmev>mik A. L S.
Cena 4 lire
UREDNIŠTVO: Via S. FelUco 8 • Telefon it 93854 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaikl L. 5« (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. SocietA per la Pubbllcitii in Italia, Trst ul. Silvio Pelllco St 4, tel. 94044. Cena posamezne številke 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Ilriiilljiio razpravljanje
štela zunanjih ministrov
Ali bodo pogodbe podpisane v teku sedanjega zasedanja
Danes o tržaškem statutu
VRNITEV HMAVSKEGA BRODOVJA
1	Frankfurt, 13. novembra Poveljnik ameriških sil v NemCiji
9‘Hral Joseph T. McNamey je of,kxAl, da bodo Madžarski, Cciko-^°va$ki,-Jugoslaviji, Romuniji ' in ®ulgariji vrnili 500 edinio podonav-^-ga brodovja, ki so na ameriškem. '' drobju. Istočasno je poveljnik atioriSkih sil v Avstriji general Karle W. Clark izjavil, da misli Vegovo poveljstvo izdati glede edi-!«o podonavskega brodovja na pobočju, ki ga nadzoruje to po velj-«V enak ukrep,
. ladje v Avstriji so zasegli v zamiku 1945, ko so ameriSke čete v državo, Enote v Nemčiji so preteklo pomlad. Verjetno k° treba SO dni, da bodo ladje prebijali iz sedanjih sidrišč v države, ** ladje zahtevajo,
Krnitev pribliino 400 ladij je
^enii na ponedeljskem zasedanju ®f*ta zunanjih ministrov tudi ame-^ki zunajni minister Byrnes.
BOLGARSKI polkovnik
2	dokumenti v grčijo
Atene, 13. novembra ^Sko ministrstvo za Informacije k Prejelo kraja Seres (Make-obvestilo, da se je grSki °i>tnejni postojanki na gori Beles podpolkovnik Ivan Ivanov poganov. Izjavil je, da je višji ~J*tnik bolgarskega vojnega mini-T8Wa i;j da ima dokaze za aode-ovanje »grških upornikov* in bol-komunistov. Častnika so 0(tpeljali v Atene In ga izročili grSkernu vojnemu ministrstvu. p° poročilih grškega ministrstva ^formacije so grške čete, ki se ht-etajo v bližini jugoslovanske m«je, zasegle listine «a seznamom irr'<m banditov, ki hočejo avtono-m’io grške Makedonije ter priklju-ft,tev k onemu delu Makedonije, ki ■J* Pad, jugoslovanskim nadzor-
Prestolni govor
angleškega kralja Jurija
SAMOSTAN V KOPRU
London, 13. novembra Vatikanska radijska postaja Je Poročala, da so frančiškanski me-katerih red prebiva v samosta, blizu Kopra že tri stoletja, do-o'1' od jugoslovanske vlade dovoljenj6’ da lahko še nadalje ostanejo v Polovici samostana, katerega dru-Ri del bodo uporabili za namestitev komunističnih družin iz Ljublja-ne». Kot poroča vatikanska radijska postaja, je jugoslovanska vlada menihom ukazala, da takoj zapu-ste samostan. Prebivalstvo področja, hi je naklonjeno menihom — nadaljuje radio — je poslalo deputati j o h komunističnemu voditelju Stoki v Trst; po dolgih pogajanjih «o menihom dovolili, da ostanejo.
NEW YORK, 13. novembra — Več ali manj nezanimivo zasedanje Sveta zunanjih ministrov je sprožilo več značilnih komentarjev diplomatskih opazovalcev v New Yorku. Opazovalci se sprašujejo, kakšen pomen ima razpravljanje ministrov, ki utrudljivo predelujejo pogodbo za pogodbo, a pri razpravljanju ne poskušajo doseči uspeha, marveč le neprestano ugotavljajo nesoglasja, ki so splošno znana. Diplomatski dopisnik agencije «Iteuter» je včeraj sporočil, da bo ameriški zunanji minister Byrnes po mnogih dneh popolnoma brezplodnega razpravljanja sprožil vprašanje, ali ima Svet sploh namen v teku sedanjega zasedanja podpisati pogodbe.
V konferenčnih krogih nč dvomi-
jo, da bi Bevin z veseljem podprl vsak poizkus, da bi se resno lotili dela. Bevin je že poudaril potrebo, da končajo vojno stanje z bivšimi^ sateliti Nemčije. Britanski zunanji minister nima na raapolčgo neomejenega ča6a. Do 16. decembra se mora vrniti v London, kjer bodo razpravljali o palestinskem vprašanju. Ministri bodo moral) pohite-ti, če bodo hoteli do 20. novembra, ko je določeno razpravljanje o Nemčiji, končati delo s petimi mirovnimi pogodbami.
Kar se tiče začetka razpravljanja o Nemčiji, je vzbudila pozornost tudi vest, da je francoski zunanji minister dal francoskemu delegatu na glavni skupščini ZN Couveu de Murvilleu navodilo, naj zahteva, da razpravljanje štirih zunanjih ministrov o nemškem vprašanju prelo-že na Januar. V pariških krogih so pripomnili, da bi Bldault pred januarjem zaradi volitev v Svet republike in zaradi volitev predsednika ter temu sledeče sestave nove vlade težko zapustil Francijo. Francoska vlada po gornjih vesteh ne bi nasprotovala, da predstavniki štirih velesil določijo program -bodočega razpravljanja o nemškem vprašanju, da pa z razpravljanjem samim ne prično prej, Ifeden ne bi bila sestavljena nova francoska vlada Vendar pa je glasnik francoske delegacije pri ZN v ponedeljek gornjo vest uradno demantiral. Pristavil je, da francoska vlada celo želi, da bi o nemškem vprašanju predhodno razpravljali že pred 20.
Pozornost je vzbudila tudi prekinitev razprave o Trstu. Manchester Guardian» je napisal, da pričakujejo, da bo Svet zaradi navidezno nepremagljivih ovir pri iskanju rešitve tržaškega vprašanja posvetil pozornost podonavskim državam, in sicer v upanju, da bosta Italija in Jugoslavija na kak način J« izrazil upanje, da se bodo na
Sanje manj trda od italijdnsko-ju-gbslovanskih odnosajev. Sovjeti so dali ponovno razumeti, da se ne Čutijo vezane na noben sklep, ki so ga dosegli in pariški konferenci; ne brigajo se za nobena priporočila in začenjajo enostavno od začetka, kot da konference nikoli ne bi bilo). Neodvisni italijanski list eMessaggerov, ki se tudi dotika vprašanja Trsta, se sklicuje na ((popolnoma verodostojne diplomatske krogeD in piše, da je italijanska vlada tolmačila preložitev razprave o Trstu in spornem ozemlju Julijske krajine kot vabilo za neposredna pogajanja med Beogradom in Rimom. List pravi, da bi Tito-Togliattijev predlog po mnenju italijanske vlade omogočil pogajanja pod dvema pogojema: 1. v primeru neposrednega sporazuma med Rimom in Beogradom bi morali sporazum jamčiti Združeni narodi; 2. če ne bi dosegli sporazuma, bi morali imeti vse, kar so sklenili na mirovni konferenci 21 narodov v Parizu, za dokončno, kar se tiče Italije, a vzeti bi morali v pretres Titovo ponudbo za priznanje italijanske suverenosti nad Trstom.
Vprašanje razorožitve
Nadaljnje vprašanje, o katerem danes razpravljajo, je vprašanje razorožitve, Zunanji ministri Bevin, Byrnes in Molotov sO bili v ponedeljek zvečer gostje Zveze tujega tiska v New Yorku. Bevin je ob tej priliki izjavil, da bo britanska vlada sodelovala, ako bo prišlo do enotnega prizadevanja, za razorožitev. Izrazil je željo po praktičnih načrtih, omenil pa je, da se posamezne države ne morejo razorožiti, dokler Združeni narodi ne bodo za ohranitev reda in varnosti dovolj močni. Združeni narodi morajo v primeru, če bi prišle do nereda dokazati svojo učinkovitost. Molotov
London, 13. novembra Ob priliki včerajšnje otvoritve novega zasedanja britanskega parlamenta je imel kralj Jurij VI prestolni govor, v katerem je izjavil, da Veliloa Britanija upa, da bo mogoče čimprej zaključiti mirovno pogodbo z Avstrijo, ki bo omogočila umik vseh zasedbenih sil iz te države.
V pregledu zunanjih zadev je kralj izjavil, da se bodo njegovi ministri v kratkem sestali z zastopniki Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije, da bi, razpravljali o bodočnosti Nemčije. eNjihov smoter bo — je nadaljeval vladar — da ustvarijo v Nemčiji pogoje, ki bodo sposobni ustvariti resnično demokracijo, zavarovati svet pred nadaljnjimi poizkusi svetovne nadvlade in odstraniti finančno breme, ki ga je zasedba naložila mojemu ljudstvu.»
O glavni skupščini Združenih narodov je vladar izjavil: «Politika moje vlade bo, da obširno sodeluje pri teh razpravljanjih, enako pa tudi pri zasedanjih ostalih mednarodnih ustanov, ki so jih ustanovili, da bi uresničili medsebojno pomoč in vzajemno razumevanje med državami sveta.* aOojim trdno upanje —• je omenil kralj Jurij — da bo pripravljalno delo za mednarodno konferenco o trgovini in zaposlitvi, ki ga zdaj opravljajo v Londonu, ustvarilo temelje za pospešitev trgovine znotraj obširnega področja in za ohranitev visoke in trajne ravni, kar se tiče zaposlitve v vseh državah sveta. Moja vlada bo storila vse, da bi dovedla ta in še bolj otb-Sirna mednarodna razpravljanja srečnemu zaključku.»
O britanskem, commontveaHhu je vladar dejal: «Sprejemajo ukrepe za razpis volitev v Burmi v prvih mesecih prihodnjega leta kot bistveno predhodno stvar vsakemu nadaljnjemu napredku na ustavnem področju. Na ozemljih, za katera je odgovorna moja vlada, bo aktivno poskušala pospešiti blaginjo mojih narodov, razviti gospodarsko življenje .ozemelj in nuditi mojim narodom vse praktične šmarnice na njihovi poti k dosegi samovlade.»
Kralj se je nato znova dotaknil
neodvisno premagali obstoječe težave (vsekakor pa nihče ne pričakuje, da bo bitka za podonavsko vpra-
»Namerna kršitev albanske suverenosti"
Odklonilni odgovor na britansko noto o čiščenju min v Krfskem prelivu
BEOGRAD, 13. novembra — Jugoslovanska poročevalska agencija je včeraj na albanskem poslaništvu v Beogradu, izvedela, da je albanska vlada opozorila Veliko Britanijo, da bodo Vsak poizkus britanske mornarice, da odstrani mine v albanskih teritorialnih vodah, imeli za »namerno kršitev albanske suverenosti.*
Albansko poslaništvo Je izjavila je britanoka vlada 10. novembra Postala preko albanskega poslaništva v Beogradu albanski vladi noto. Po kateri naj bi Velika Britant-Ja 12, novembra poskrbela za odstranitev min v Krfskem prelivu.
izjava dodaja, da Je albansko po sl .niStvo po navodilih svoje vlade obvestilo britansko veleposlaništvo, da protestira poroti enostranski od-io- itvi britanske vlade v zvezi z albanskimi teritorialnimi vodami v tem prelivu.
Albanija ne vidi v očiščevanju preliva s strani britanskega brodovja Nobene težave, predlaga pa, naj
Imenujejo zaradi razpravljanja O
vt’rašanju mešano komisijo.
Albanska vlada je od britanske vlatte zahtevala, naj omeji očišče-VanJe min le na oni del preliva, ki ne -Pada pod albanske teritorialne vode.
Jugoslovanska poročevalska a-Gencija je sporočila, da je albanski ministrski predsednik general En-Hodža poslal glavnemu tajniku Združenih narodov Trygve Lteju brzojavko, v kateri ga obvešča o “titanski noti in o albanskem odgovoru.
Po drugi strani pa so včeraj v ondonu iz verodostojnega vira iz. Vedeli, da Velika Britanija ne vid*
razloga, da bi spremenila sklep o odstranitvi min v Krfskem prelivu, kot so to sporočili albanski vladi v noti z dne 10. novembra.
Znano Je, da je ustanova, kateri je poverjeno nadzorstvo nad očiščevanjem. min v področju Sredozemlja, določila Veliki Britaniji nalogo, da očisti Krfski preliv.
Pas morja, ki ga bo očistila Velika Britanija, je bil označen 'z mednarodnim sporazumom, tako da bi nasprotje z albanskim prigovorom, naj ne očistijo albanskih teritorialnih voda, lahko nastalo edino v tem. primeru, če bi obstajal dvom o obsežnosti preliva, na katerega se nanaša sporazum.
Albanska vlada je odgovorila tu <ti na obvestilo Združenih držav c odpolklicu ameriškega političnega zastopnika v Albaniji. Albanska vlada obtožuje ameriško vlado, da je napravila iz vprašanja predvojnih obveznosti eno izmed glavnih ovir sa vzpostavitev diplomatskih odnošajev med obema državama Trdi, da je albanska vlada v noti meseca avgusta stavila prijateljske predloge, po katerih so priznavali vse pogodbe med, Združenimi državami in Albanijo ter predlagali preučitev nekaterih dvostranskih pogodb, kadar bi imenovali ameriškega veleposlanika v Tirani.
notranje politike; izjavil je, da bodo predložili v parlamentu ukrep glede vprašanja nadzorstva nad izmenjavami in drug ukrep, ki zadeva ustanovitev komisije za nakup in razdelitev surovega bombaža, ki ga je treba uvoziti.
Parlamentu bodo predložili tudi zakonski načrt glede izvedbe podriavljenja industrije, ki dobavlja elektriko, in sicer kot nadaljnjo stopnjo sporazumljenega načrta o vzporeditPi industrij goriva ter e-nergije. Nadalje bodo predložili u-krep o podržavljenju in nadzorstvu notranjih prevoznih služb. sPo-vabljeni bon,e tudi, da odobrite predloge, ki se tičejo vprašanja odškodnin in izboljšanj glede načrtnih ureditev mest ter kmetskih področij, kakor tudi predloge o izboljšanju delovanja načrtne ureditve.»
Kralj je izjavil, da priznava vlada nujno potrebe po zagotovitvi primernega dotoka prostovoljcev za redne oborožene sile in da bodo povečali napore za vzpodbuditev naborov. «Z obnovitvijo teh kadrov suhozemskih in rezervnih sil bodo začeli čimprej.z
V pogledu prehranjevalnih težav je kralj omenil, da bo vlada storila vse, mogoče da bo zvišcla dobave in raznolikost živilskih proizvodov. «Tu se zavedajo — je nadaljeval kralj Jurij — da so gospodinje v državi morale pretrpeti še posebno težko breme zaradi pomanjkljivosti v zvezi s stanovanji, živili in 0-stalimi potroinimi predmeti. Vlada si bo trajno prizadevala, da lajša trdote in nevšečnosti, ki jih je povzročila dediščina vojnih let.* Kralj je dodal, da so storili vse potrebne ukrepe, da bi omogočili dvig šolske obveznosti v prihodnjem letu do 15. leta. Ravno tako bodo predložili parlamentu predloge za izvedbo načrtov uspešnega razvoja poljedelstva, ki -temelji na ustroju zajamčenih cen in stalnih tržišč. Ravno tako bodo predložili predloge za izvedbo prenosa Oblasti za označitev mezd od krajevnih odborov za mezdna vprašanja na poljedelskem področju na osrednje sindikalne. ustanove.
Od parlamenta bodo zahtevali tudi odobritev zakonskega načrta, ki bo pooblaščal ustanovitev ministrstva za obrambo.
Attlee o britanskih oboroženih silah
Churchill o Sovjetski zvezi, miru z Nemčijo in Palestini
LONDON, 13. novembra — V včerajšnji razpravi v britanski spodnji zbornici je ministrski predsednik Attlee po prestolnem govoru kralja Jurija javil, da bo po vladnih načrtih trajala obvezna vojaška služba v britanski vojski ob koucu leta 1948 eno leto in pol. Dejal je, da upa, da bo vlada kesneje to dobo lahko skrajšala. Po odsluženem roku bodo možje za nekaj let prešli v rezervo, ki bo imela prostovoljski kader. Glavno je, da bodo morale biti rezervne sile sestavljene iz ljudi, ki so prej odslužili polno dobo vojaškega urjenja.
Attlee je dejal, da Je razvoj tehnike moderne vojne povzročil, da jo postala dežela bolj ranljiva. Anglija je zdaj del celine. Doseči jo je mogoče z napadi iz nje. Anglija je prej imela okrog sebe prostor, v katerem je lahko svobodno diha-
mnenje, čeprav obžaluje, da brez pomislekov uničujejo človečka življenja.
O prehranjevalnem položaju je Attlee dejal, da je sicer težji, kot med vojno, da pa je kljub težavam prebivalstvo hranjeno boljše kot v
la, kadar pa bodo v bodoče nastal* dneh pcd konaervatlv.Mmi vladami, vojne, je to varnostno podoročče
malo verjetno. Logično je, da skuša Anglija zaradi tega imeti učinkovito izveSbane in pripravljene oborožene sile.
Attlee je nato izjavil, da je naloga Britanije, da išče, da pride do varnosti v svetu in da da svoj prispevek tej varnosti. Toda tega smotra ni mogoče doseči z enostransko razorožitvijo. Attlee je izjavil, da 1e izredno težko pr3dv.devati, kakšen bo obseg bodočih oboroženih sil. Dejal je, da je politika njegove vlade, da dela za vpostavit«v svetovne vlade. Za dosego tega smotra skuša Britanija zgraditi Združene narode. Attlee je Izjavil, da želi Britanija učinkovito orodje miru, v katerem bodo vsi narodi lahko varno živeli. Toda varnost Še ni bila dosežena. Zaradi tega je treba poskrbeti za vzpostavitev policijskih ali garnizijskih sil za zavarovanje britanske varnosti v krogu Združenih narodov. Vladni načrt za oborožene sile se bo nanašal samo na Veliko Britanijo, ne pa na severno Irsko.
O palestinskem vprašanju Je Attlee izjavil, da ne sme biti nobene neodločnosti. Britanija je sledila politiki v skladu z mandatom. Upoštevati mora položaj Arabcev in Zidov ter se truditi za dosego sodelovanja Združenih držav na tem po-prišču. Attlee je dejal, da ne'bi bilo primerno podajati Izjave, ki bi lahko zagrenile palestinsko javno
Za Attleejrm Je spregovoril voditelj opozicije Winston Churchill. Izjavil je, da sc svetovni položaj ni izboljšal in da se odnošaji med Britanijo in Sovjetsko zvezo stalno slabšajo, čeprav so zagotavljali, da bo socialistična vlada posebno dobro izhajala s sovjetsko vlado. Britanske in ameriške sile v Evropi so splahnele. Sovjetska armada, ki sloni na despotski obliki vlade, je bila ohranjena v Evropi v veliki moči in v veliki meri v vojni prlpravlje n osti.
danjem zasedanju glavne skupščine lahko lotili tega vprašanja. To bo treba storiti po enotnem načrtu in pod neposrednim vodstvom ZN. Molotov j« omenil sovjetski in ameriški predlog ter dejal, da bi ju bilo treba vskladiti. Byrnes je izjavil, da nedavne volitve v Združenih državah ne pomenijo želje po spremembi zunanje politike. Aktivno sodelovanje Združenih držav pri ZN se bo zmanjšalo; Amerika bo še dalje odločno sodelovala pri prizadevanjih za ohranitev miru,
Na ponedeljskem večernem zase. danju na katerem so zunanji ministri razpravljali o mirovni pogodbi z Madžarsko, so sicer na hitrico preučili vse člene pogodbe, niso pa dosegli nikakega sporazuma o predlogih pariške konference.
Bevin je izjavil, da bo na pri. hodnjem zasedanju sprožil vprašanje umika zavezniških čet z Balkana, Byrnes pa je najavil vrnitev podonavskega brodovja. Sporazumeli so se, naj Finska plača ZSSR 75 milijonov funtov šterlingov (300 milijonov dolarjev) vojne odškodnine.
Molotovlieva osnova
Ministri so se nato ponovno sestali včeraj zvečer (popoldne so se sestali tudi namtstniki).
Ministri so sklenili, da bodo danes začeli podrobno razpravljati o tržaškem statutu. Molotov je predložil, naj bi namestniki preučili osnutek statuta, ki bi temeljil na naslednjih točkah: 1. guvernerjeva naloga Je, da zagotovi izvajanje statuta; 2, guverner la\fko prekliče sprejete zakone in odredbe, ki so proti statutu; 3. vse zavezniške čete na tržaškem področju bodo umaknili v posebnem roku, ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba - z Italijo.
Byrnes se je uprl, da bi bil to temelj razprav namestnikov. Nato so se sporazumeli, da bo Svet danes kot podlago razprave o statutu pretresal francoski predlog.
Ministri so razpravljali -tudi o pismu italijanskega veleposlanika v Washingtonu, ki sporoča, da so v Rimu odložitev razprave o Trstu razumeli tako, da želijo dati mini-
DOKONČNI IZIDI VOLITEV V ITALIJI
Rim, 13 novembra Dokončni izidi nedeljskih volitev
v Italiji so naslednji:
PALERMO:	Uomo qualunque
19.810, monarhisti 16.033, demo-krist. 11.697, komunisti 9.761, liberalci 9.305, socialisti 7.889, demokrat. stranka obnove 3.215, neodvisna palermska zveza 3.027. Volivcev 246.892, glasovalo 80.737, neveljavnih glasov 9.175.
GENOVA: komunisti 121.336, socialisti 79.030, demokrist, 65.496, blok Lanterna 17.882, liberalci 16.325, akclonlsti 1.241.
TURIN: komunisti 104.623, socialisti 85.277, demokrist 58.580, liberalci 33.747, Uomo qualunque 26.376, republikanci 3,058, akcio-nJsti 2.919, Ital. komunist gibanje 323.
RIM: ljudski blok J89.174, Uomo qualunque 106.587, demokrist. 103.387, republikanci 40.323, monarhisti 36.072, liberalci 25.787, trgovina ln turizem 7.909, neodvisni socialisti 3,601.
Volivcev 535.708, veljavnih glasov 512.840, neveljavnih 22.868.
NEAPELJ: blok Vezuv 73.617, Uomo qualunque 46.851, monarhisti 44.484, liberalci 35.323, demokrist. 32.169, narodna zveza obnove 3.827.
Povolivna zasedanja
francoskih vodilnih sirank
Komunisti doslej 14 sedežev več kot MPR
PARIZ, 13. novembra — V Parizu z gotovostjo predvidevajo, da bo ministrski predsednik Georgea Bidault proti koncu meseca, ko bo zbornica izvolila predsednika, s svojo vlado odstopil. Danes se bo sestal politični odbor komunistične stranke, ki bo določil zadržanje stranke glede ustanovitve nove vlade. Kesno zvečer se bo sestal tudi izvršni odbor socialistične stranke. Vršijo se tudi zasebni sestanki strank, na katerih razpravljajo o bodoči politiki in o ukrepih, ki jih bo treba takoj storiti.
stri vzpodbudo za neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Bgrnes je omenil, da so Združene države Italiji odgovorile, da jim ni ničesar znano o kakih razgovorih te vrste in da Združene države podpirajo sklep, katerega '•je sprejel Svet zunanjih ministrov 3. Julija. Amerika je poleg tegcfi-.obvezana po priporočilih, ki jih je -glede Trsta sprejela pariška konferenca.
Vsak sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki bi ne bil v skladu temi priporočili, bi morali kar najbolj skrbno preučiti. Dopisnik T. Barman poroča, da vsi ministri soglašajo v tem, da bi bili neposredni razgovori zelo koristni; vendar pa vsi, obenem z gospodom Molotovom, zatrjujejo, da se držijo sporazuma z dne. 1. julija. Med razpravljanjem so, opazil ipravi Barman da polaga Molotov veliko upanje na neposredna pogajanja med obema strankama. Včeraj se Svet ni mogel zediniti glede predlogov Molotova, da naj bi namestniki zunanjih ministrov razpravljali o tržaškem* vprašanju na osnovi, naj bi guverner imel samo pooblastilo, da ukine one zakone, ki niso v skladu s statutom in da naj bi se tuje čete umaknile po neki določeni dolbi. Dosegli so tudi kompromisno rešitev glede predloga, da naj italijanska pogodba zagotovi osnovne človečanske pravice onim Italijanom, ki bodo prišli pod jugoslovansko oblast.
Po zadnjih vesteh iz prekomorskih ozemelj so komunisti pridobili ponovno dva sedeža. Tako imajo zdaj 175 poslancev, ljudsko republikansko gibanje pa jih ima 151. Nadaljnji dosedanji izidi so sledeči: konservativci in neodvisni 101, eo-calisti 95, radikali in koalicijske skupine 63. Pričakujejo Še izide za 23 sedežev.
Po najnovejših podatkih, ki »o jih včeraj objavili v Parizu, bo v novi francoski zbornici 33 iena (7 več kot v zadnji); 21 bo komunistik, 3 bodo socialistke, 9 pa jih pripada ljudskemu republikanskemu gibanju. Med poslanci bodo tudi 3 generali in 2 športnika (Mazet, ki je bil poklicni nogometa! ter general Delmas, mednarodni prvak v rug-by)u).
Številni francoski politiki so že izrazili mnenje o volitvah. Komunistični voditelj Bonte je dejal, da je njegova stranka pripravljana prevzeti vso odgovornost političnega uspeha. Socialistični voditelj An-urš Fhilippe je pripisal neuspeh svoje stranke zmotni težnji javnega mnenja, naj se opredeli za ali proti komunistom. Izraz.l js mnenje, da bo nova vlada ponovno težila k sodelovanju treh vodilnih strank. Maurice Schumann je izjavil, da so demokristjani ohranili svoj položaj kljub odgovornosti, ki so jo v sedanji vladi prevzeli pred meseci. Neki zastopnk republikanske stranke svobode, ki je govoril za desničar sko skupino, je izrazil zadovoljstvo, ko vidi, da je možnost socialistično komunistične koalicije izključena. Predsednik degoulllstične zveze Re-nš Capitant je o izidu izjavil, da od sedanje zbornice ne pričakuje velikih uspehov, ker bo prav tako slabotna kakor prejšnja. Dejal je, da ne gre za politično več’no, marveč za ustanove. Franesque Gay (MPR) je izrazil mnenje, da končni izidi ne bodo občutno spremenili ravnotežja strank v zbornici. Komunisti uo na splošno pridobili na račun socialistov, ki nočejo zapustiti marksizma (pri čemer jih po<V
pira star; voditelj Leon Blurn), ki pa vendarle odklanjajo zlitje s ko-muniati.
Poročevalec desničarske skupine repub! kanske stranke svobode je že dal pobudo za protikomunistično koalicijo, v katero bi lahko sprejeli tudi desničarske socialiste, ljudsko republikansko gibanje pa doslej še ni, zavzelo stališča do bodoče, koalicije. Zdi se, da je pustilo odprta vrata za ponovno sodelovanje komunisti kljub izjavi predsednika Schumanna, da sta v parlamentu le dve skupini, okrog katerih lahko organizirajo večino — MPR ln komunisti.
VEC KOT TRETJINA EVROPE POD SOVJETSKIM NADZORSTVOM
Več kot tretjina Evrope je pod aovjetskim nadzorstvom. Sovjetska vojaška meja je na Labi (n nemogoče je napovedati, kakšna bo usoda Francije. Britanija naj brez odlašanja izroči mandat nad Palestino Združenim narodom in sporoči, kako dolgo bo trajala evakuacija, ako ne bo mogla izpolniti obljube, ki jo je dala zionistom.
Churchill je v začetku Izvajanj govoril o evropskih Združenih državah. Rekel je, da je medpokrajin-ska zavest Evrope oanovnj temelj svetovne organizacije in Združenih narodov.
Kot je ministrski predsednik tako močno naglasil. Združeni naro-' di doslej niso izpolnili naših upov. Vendar pa so še vedno svetovni branik in popolnoma se strinjamo z vlado v lojalnem ln zvestem podpiranju te ustanove.
Navajanje melanholičnih dejstev, ki Jih vidimo okoli nas, pa ni nujno povezano z grajanjem vlade. Težava so vel'kanske. Silam, ki ji stoje nasproti, je težko priti v okom. Britanski vpliv v svetu se Je izza vojnih dni zelo zmanjšal.
Teh dejstev ne omenjam zato, da bi napadel vlado, ampak, da bi podal pregled našega celotnega položaja. Zunanji minister j« storil vse, kar je mogel ln mi s svoje strani smo mu dali vso možno pomoč včrsih celo v tolikšni meri, da ga je spravilo v drugih državah v zadrego.
Ne moremo dolžiti vlade, da bi bila odgovorna za vse zlo v zunanjem položaju. Socialistična vlada je morala prevzeti oblast, ko so Jo volivci k temu poklicali. Ni njena krivda, če ni kos nalogi, čeprav utegne to biti naša nesreča. Vendar pa niti ne moremo trditi, da bi mo.
so dejstva. Churchill je rekel, da Je prepričan, da bi Potsdam, pa kakor koli bi stvar; izpeljali, pustil za seboj mnogo neprilik za bodočnost Evrope.
Vendar pa ostane dejstvo, da je 18 mesecev po predaji Nemčije in več kot leto po predaji Japonske ter kljub odločnemu in za pomoč pripravljenemu zadržanju Združenih držav, ki ga podpirata obe zgodovinski stranki, svetovna slika še vedno mračna, skrb povzročujoča in zmedena. Nikakega odločilnega izboljšanja ni, razen tega, da so topovi po milosti božji prenehali streljati.
Nato je Churchill obravnaval Nemčijo. Rekel je: «Na prvem mestu vsakega svetovnega pregleda stoji Nemčija — premagana država — stoji, sem rekel, in ne leži na tleh zdrobljena.
»Sedemdeset ali osemdeset milijonov mož in žena nekdanjega sposobnega, strašno zmogljivega področja živi v ruševinah in gladu v srcu Evrope. To stavlja pred nas vprašanja, ki jih za enkrat zmagovalci se čisto nič niso rešili. Mi in Američani vladamo ln upravljamo naša področja z izredno velikimi in neznosnimi stroški za nas ter v naraščajoče nezadovoljstvo za Nemce.
»Niso nam povedali in ne bom poizkušal razpravljati o tem, kaj se dogaja na sovjetskem, področju. Vsi pa se strinjamo, da je pravilna pot, po kateri moramo hoditi, orno-gičiti Nemcem, da si bodo zaslušili, kar potrebujejo za življenje in da bodo kakor hitro mogoče sami u-pravljali svoje zadeve; preprečiti pa moramo vsako obliko ponovne o-boroiitive.
»Nurnberški proces je končan in zmagovalci so obesili krive voditelje nacističnega režima. Govorijo, da je treba soditi še tisoče.* Toda po Churchillovem mnenju ee je treba vsekakor nekoliko ozirati na na. vadne ljudi.
Nato je Churchill prešel na Palestino in Izjave, da se je nemogoče izogniti globokemu obžalovanju zaradi številnih sprememb taktike in metod. To pomanjkanje vsakršnje politike ali sklepov v teh zadevah, ki so pdstale še bolj zapletene, kot so bile prej, je omogočilo klanje in sovraštvo, ki divja pri vstaji v Palestini že več kot leto dni. Vedno sem podpiral sionistično gibanje, čeprav so mnogi prijatelji zavzeli drugačno stališče. Nikakor rve morem odstopiti od nasveta, ki ga imam priložnost dati, to Je, da mo-ramo takoj Izročiti naš mandat nad Palestino Združenim narodom ter objaviti čas za evakuacijo tega področja, ako ne moremo izpolniti obljube, ki smo jo dali zionistom.
gla celo kaka narodna koalicijska vlada uspešno prebroditi vse nasprotne Valove. Konservativna stranka seveda ne more prevzeti nikake odgovornosti za Potsdam, ker so nam zadevo vzeli iz rok v življenski fazi teh razgovorov. To
INDIJA IN PODRŽAVLJEN JE PROMETA IN ELEKTRIČNIH DRUŽB
Churchill je nato rekel, da bi zapustitev Indije z vsemi posledicami, ki bi iz tega izhajale, in vojna s Židi, če bi izročili Palestino Arab-cem, med očitanjem sveta pomenilo, da smo prišli na miselnem in političnem področju do tolikšne neskladnosti, kot jo je redko videti v človeški zgodovini (odobravanje opozicije).
Kar se tiče notranjega vprašanja, je Churchill rekel, da vladni sklep zs podaljšanje obvezne vojaške službe za nedoločeno dobo preko leta 1949 gotovo pomeni korak, ki ga ne bi storili brez pametnih razlogov Nato je Churchill kritiziral notranjo upravo in Je rekel, da je prehranjevalni položaj v prvem le-
tu miru v Veliki Britaniji slabši, kakor je bil v zadnjem vojnem letu.
Churchill je končal z izjavo, da se bc opozicija odločno ln brezkompromisno uprla predlogu za podržav-ljenje notranjega prometa ln električnih družb.
RAZPRAVA 0 REGUNCIH
London, 13. novembra Na včerajšnji seji Združenih narodov so razpravljali ponovno o vprašanju beguncev. Predstavniki Združenih držav in Velike Britanije so priporočili ustanovitev posebne agencije, ki naj hi se bavila z begunskim vprašanjem. Sovjetska sveža Je zahtevala, nej Združeni narodi imenujejo komisijo, ki bi o-biskovala in preiskovala begunska taborišča v Evropi ter ugotavljala, zakaj se begunci nočejo vrniti domov. Jugoslovanski delegat je pa izjavil, da so bile ustanovljene na mejah Jugoslavije vojaške šole, kjer se begunski kadri pripravljajo na vpad v Jugoslavijo. Delegat Je dodal, da so begunska taborišča sre. dlšča gibanja proti jugoslovanski vladi.
mm o sveiovhi nm
Lisbona, 13. novembra Portugalski ministrski predsednik dr. Antonio de Rlvera Salt^sar je govoril na konferenci «Stranke narodne enotnosti*, ki je edina dovoljena stranka na Portugalskem^ Predsednik je izvajal: »Sovjetska zveza ima danes motnost, da popolnoma zagospoduje Evropi. Lahko zagospoduje, ne da bi se večina Evrope sploh lahko borila.
Novo življenje v Berlinu
po zmagi socialnih demokratov
BERLIN, 13. novembra — »Reuterjev* dopisnik poroča, da dobivata berlinski parlament in občinska uprava s prihodom socialnih demokratov na vodstvo uprave in na važnejša mesta popolnoma nove oblike. Pristaši komunistčne stranke, ki jih je že nekaj dni po osvojitvi mesta postavil na vse vodilne položar je sovjetski poveljnik Berlina, se pripravljajo, da bodo ta mesta zapustili; na njihova mesta prihajajo demokrati.
Novi mestni parlament bo moral
na pirvJ seji potrditi imenovanja na upravna nveeta ln v vodstva raznih mestnih okrajev v Berlinu, o katerih so se sporazumele politične stranke. V novem berlinskem parlamentu bodo stranke zastopane takole: od celokupnega števila 100 mošklih ln 30 Senekih zastopnikov bodo imeli sooialnl demokrati, ki so dobili večino glasov, 47 moških ta 16 ženskih zastopnikov; krščanski demokrati 24 moških in 5 ženskih zastopnikov, enotna socialistična stranka 30 moških ln 6 ženskih, liberalni demokrati pa 9 moških in 3 žensk« zastopnike.
Sedež parlamenta bo začasno v prostorni sejni dvorani stare mesto« hiše, doktor na bodo dovršili nove konferenčna dvorana na drug; strani ulice.
Vsa Imenovanja bodo odobrili za-
vezniki. Predvidevajo, da bo v mestni upravi izmed 16 svetovalcev polovica socialnih demokratov, štirje krščanski demokrati, dva liberalca in dva člana enotne socialistične stranke. Skoraj verjetno Je, da bo postal župan Berlina sedanji župan v Wilmer*dorfu dr. Otto Ostrowsltl. Verjetno je, da bodo komunisti izgubili važno mesto pri vodstvu odseka za Javno vzgoja Znano Je tudi, da so socialni demokrati Izdelali načrte za važne *-premembe v vodstvu berlinske uni. verze, ki je zdaj popolnoma pod vplivom komunistov. Sooialnl demokrati zahtevajo tudi, da preneha komunistični vpliv pri berlinskem radiu, v pogledu katerega zahtevajo, da ga izreč« Nemcem, 14 zatrjujejo, da so sposobni sami voditi radio brez vmešavanja zasedbenih oblasti.
Možnost ilennijeiega obiska v Beogradu
De Gasperijev odgovor Togliattiju
RIM, 13. novembra — Včeraj so zunanjemu ministru Nenni-ju stavili vprašanje, če ima italijanska vlada morebitne predsodke proti italijanski iniciativi za obnovo stikov z Beogradom. Vprašanje so stavili v zvezi z izjavo štirih zunanjih ministrov, da bodo Združeni narodi jamčili za morebitne sporazume med obema vladama, in v zvezi z noto, ki jo je Nenni predložil diplomatskim zastopnikom Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije. Nenni je na vprašanje odgovoril: »Stavili smo nekatera vprašanja, na katere še čakamo odgovor*.
Glede morebitnega Nenni jeve-
ga potovanja v Beograd so v palači Chigi mnenja, da zaradi sedanjih italijansko - jugoslovanskih odnošajev Nennijevo potovanje v prihodnjih dneh ni izključeno, čeprav glede tega Nenni trenotno ni sprejel nobenega sklepa.
Kot smo včeraj kratko poročali, je italijanski ministrski predsednik De Gasperi objavil v listu «11 Po-polo* pod naslovom »Odgovor na r.jvreden napad* članek, v katerem odgovarja Togliattiju. De Gasperi pravi med drugim: »Togliatti je napisal do mene nepravičen članek, ki je njega nevreden. Obtožuje mojo zunanjo politiko, da je bila ».relitika lepih besed, protestov in hrupnih protikomunističnih vollv-nih špekulacij, a dejansko po učinkovitosti nramožna in nemočna*, ('e je pogodba slaba, če nam zlasti glede vzhodne meje ni uspelo re. Sit vsaj večjah italijanskih središč in nismo dosegli narodnostne meje, ni krivda Jugoslavije, ki je do zadnjega vztrajala ob vsakem času pogajanj pri svojih težnjah po vsej Julijski krajini in zlasti Gorici, Trstu in Pulju, niti krivda Sovjetske zveze, ki je z vso močjo podpirala jugoslovansko nespravljivost, niti krivda zahodnih velesil,__kl so se nezadostno uprle zahtevam, ki so jjh predložili v imenu proglašene pravice zmagovalca in okupatorja; ne, bila je krivda lepobesed-ne, protikomunistične in nezmožne politike De Gasperija. Želeli bi si nasprotno »odločne in premočrtne politike*. Kakšne? Očividno teke, kot so ji sledili Togliatti in tovariši. Evo nekaj primerov. .
»Letos poleti sem v govoru v Luksemburški palači skušal sprostiti železni sporazum, ki so ga v našo škodo sklenili zastopniki štirih velesil (opustitev narodnostne meje in internacionalieavija Trsta) z zahtevo po preložitvi, da bi Italija v tem času lahko poskusila najti ncvo sporazumno rešitev z Jugoslavijo. Bil je pameten in praktičen predlog, toda Molotov — ne vem, kdo ga Je obvestil — je videl v njem zahrbtno mahinacijo in komunistični tisk je začel vpiti, da «je fcllo zaman upati v bistveno spremembo, ker Trsta ne bodo dali niti italijanski niti jugoslovanski državi* (list »Unite* 13. avgusta); v tem ter v ostalih člankih in oelo letakih so obtoževali De Gasperija, da Je iznesel ta predlog za nadaljevanje »zastrupljanja notranje politike s tržaškim vprašan jeni*. Takrat je bliža te gospo de, vključno Togliattija, sporazum zastopnikov štirih velesil v bistvenih določilih nedotakljiv: upati na spremembo pogojev za Trst in Pulj bi pomen lilo biti nerealen.
»Ta gonja je slabila položaj Italijanske delegacije. Nato sem se vrnil v Rim in v ministrskem svetu 24. avgusta obnovil vso polemiko, pojasnil naša stališča in izzval odločitev vse vlade. In evo vam resolucije, za katero je glasovala vsa vlada, vključno komunisti, in katero je predložil Nenni.
»Toda to še ni vse; štiri dni Pozneje sem stopil pred «kom'sijo za pogodbe* v konstituanti in komisija je bila na podlagi mojega
nad vse obširnega poročila in razpravljanja dokaj naklonjena vedenju aeregacije v Parizu in je soglasno izglasovala anevno povelje, v katerem so z zadovoljstvom odobrili dero De Gasperija in delegacije. To dnevno povelje je sestavil m predložil Togliatti.
«V Parizu pa so med tem prešli v drugo obdobje, v obdobje razgovorov s Slovani, ki se je razvijalo z neposrednim sodelovanjem komunističnega veleposlanika Realea in veleposlanika v Moskvi Quaroma. Ta razpravljanja niso rodila uspeha, ker so tudi v zasebnih razpravljanjih jugoslovanski delegati prav tako kot pri javnih razpravljanjih postavljali kot absolutno predpostavko priključitev Gorice k Jugoslaviji. V tem sporazumu bi dali koncesije glede notranjega režima v Trstu, ne pa glede razširitve svobodnega področja in bi zato v vsakem primeru istrska obala morala biti žrtvovana,
»Tako so torej Slovani merili takrat na Gorico in naši delegat! so zapustili Pariz z vtisom, da bodo v Kew Yorku Slovani verjetno napravili isto.
»Kaj je nato prišlo vmes v slovanskem taboru? Ne vemo še točno; ali Tito sporazumno s Sovjetsko zvezo resnično namerava opustiti svoje stališče glede Trsta in bomo morali mi to vzeti na znanje z zadovoljstvom in mu skušati olajšati to zbližanje, ali pa je to nadaljevanje manevra, da bi dosegi. pri zaveznikih odstop Gorice, katero Togliatti n-eresn.čno in z grobo napako proglaša za večinsko slovensko, in da bi tako mogli priti o tem v očeh zaveznikov mogoče do pogajanj, če Italijani ne bi takoj reagirali. To je bila upravičena zaskrbljenost ministrskega sveta in tudi zaskrbljenost italijanskih delegatov v New Yorku. Ministri in delegati so pripravljeni obnoviti razgovore z Jugoslavijo, hočejo pa biti uverjeni, da ne gre za manever, s katerim bi izgubili še tisto malo, kar so v Parizu pridobili.
»Ali Togliattija ta zaskrbljenost preseneča? Krivda je v veliki meri v njegovem ravnanju. Odpotoval je v Beograd^ ne da bi bil zunanji minister poučen o njegovem načrtu in Nenni je vedel tako malo, da se mu ni zdelo niti potrebno obvestit! predsednika ministrskega svete.
»NI moja dolžnost soditi, če to vedenje odgovarja duhu sporazuma o enotni akciji, toda imam pravico Izjaviti, da ga ne narekujejo interesi državo.
«Ob koncu odgovarjam Togl'at-tiju, da mu izredni način, s katerim je skušal izrabiti svoje potovanje, ki je bilo skoraj poteza notranje politike in volivnega predvet čera, odvzema vsako pravico, da bi me po krivici obtoževal, da sem branil Trst, Gorico in Istro v strankarske namene in da ga njegov nekritični obrarnbeni spis jugoslovanskega režima, katerega je oprostil vsakega nas.lija proti našim sonarodnjakom, re kaže kot nepristranskega sodnika med vzhodom la zahodom.
«Ne, ni res, da bi v Luksemburški palači z zadovoljstvom sprejel »poniževalno božanje sočutnega ministra Bymesa po sključenem hrbtu*. Ameriškemu ministru sem bil hvaležen za njegov stisk roke *
T ZDRUŽENIH DRŽAVAH
SPET SVOBODNI TBG
tVashington, 13. novembra Predsednik Truman je odredil takojšnjo ukinitev vsega zveznega nadzorstva nad plačami in cenami, razen za najeme, sladkor in riž. Združene države so se vrnile k svobodnemu trgu in svobodnim kolek-livnim. pogodbam.
Predsednik je izjavil, da nadzorstvo ne bi več služilo koristnim namenom. Dejal je, da so začeli utrjevati povojno narodno gospodarstvo. Kritiziral je «pomanjkanje praktičnosti zakona o nadzorstvu .nad cenami, ki nam ga je dal v upravljanje Kongresi), ker vodi do oslabitve sodelovanja javnosti pri nadzorstvu nad cenami. Predsednik je pozval ameriške potrošnike, naj sc upirajo vsakemu nespametnemu poviševanju cen predmetov, ki niso pod nadzorstvom. Zagovarjal je načrt za stabilizacijo, da bi se izognili povečanju inflacije.
PORAST BANDITSTVA
V SEVERNI GRČIJI
Atene, 13. novembra Iz Makedonije in Tesalije so prispele vesti o močnem dslovanju banditov. Od konca tedna je bilo severozahodno-od Larise v Tesa-liji več spopadov med uporniškimi oddelki in tretjo gorsko brigado. U-porniki so poškodovali tri mostove in prekinili cestno zvezo med La-mio in pristaničč:m Volo. Neki grški vozač tovornega avtomobila ministrstva za javna dela v Atenah je bil težko ranjen, ko je avto v bliž’ni Larise zadel na mino.
Po uradnih poročilih iz Soluna napredujejo očiščevalne akcije v osrednji Makedoniji. Banditom so prizadejali težke izgube.
Grška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim podeljuje «možem v gorah*, ki se bodo v enem mesecu od vstopa zakona v veljavo javili oblastem, amnestijo. Po zakonskem načrtu ne bodo postopali proti osobaha, ki so obtožene kršitev dekreta iz junija 1946, ki vsebuje «izredne u-krepe za javni red.*
BRITANSKA NOTA ALBANIJI O MINAH
London, 13. novembra Britansko zunanje ministrstvo je v soboto zjutraj uradno javilo, da je Velika Britanija poslala Albaniji noto o vprašanju min v krfskem prelivu, kjer sta bila pretekli mesec poškodovana dva britanska torpedna rušilca. Bilo je tudi več človeških žrtev. Noto so poslali preko Beograda, ker Velika Britanija nima diplomatskih stikov z Albanijo.
Poročevalec zunanjega ministrstva je izjavil, da jo do note prišle po predhodnem zasedanju mednarodne ustanove za mine, ki so Jo ustanovili leta 1945, in v kateri so Velika Britanija, Združene države, Francija., in Sovjetska zveza. Mednarodna ustanova ima določeno število področnih svetov; v njej je zastopana tudi Jugoslavija, opazovalce pa Jč poslala tudi Italija. Sveti priporočajo potrebne ukrepe za čiščenje minskih polj ter poročajo, kako napredujejo čiščenja. Poročevalec je Izjavil, da je vse, kar stoji v britanski noti, v skladu s priporočili omenjenih svetov.
IZ JUGOSLAVIJE
V ljudski republ.ki Hrvatski so končali agrarno reformo. Prebivalstvu so razdel li 48.180 ha zemlje, ki je bila last veleposestnikov, cerkve in sovražnikov ljudstva. Ugodnosti agrarne reforme je bilo deležnih 60.000 oseb.
Agencija «Tanjug» poroča, da so v Jugoslaviji obnovili drugi veliki važni most, in sicer na reki Neretva, v bližini Konjiča v Hercegovini. Most, k; je dolg 87 metrov In ki je zgrajen na treh obokih, je na začrtani moderni cesti Sarajevo-Split. Most so zgradili na istem kraju, kjer je bil prejšnji most, ki so ga uničili .Nemci.
Pri motor Diesel so zgradili Jugoslovani v tovarni torpedov na Reki, ki še vedno nosi vojne sledove. Jugoslovanskim delavcem in tehnikom je uspelo premagati vse težave, kljub temu da je bila tovarna za 80 odstotno uničena in kljub ne.zvežbanosti pri gradnji motorja ter pomanjkanju novega materiala n posebnih strojev. Po izjavi ravnatelja tovarne Danila Mania, mladega italijanskega inženirja, ki se je bojeval v XIII. jugoslovanski diviziji, so še pričeli s proizvodnjo motorjev v serijah, po odličnem izidu preizkušnje prvega motorja.
Med zasedbo Hrvatske je bilo porušenih približno 9900 km cest in nad 1000 železniških prehodov. Zaradi naporov ljudskih oblasti in prostovoljnega sodelovanja prebivalstva so zdaj obnovili skoraj popolno cestno mrežo Hrvatske. 2e ob koncu leta 1945 so obnovili vse važne viadukte, nasipe in ostala dela. Skupno so popravili približno 3 milijone kvadratnih metrov cest. To leto so začeli z gradnjo modernih cest, ki so v načrtih. Betonirane ceste bodo vezale Zagreb z Beogradom, Varaždinom in Sušakom. Gradijo tudi jadransko turistično cesto.
Veliki solni rudniki v.Bosni so bil; med vojno skoraj popolnoma unl ceni. Sovražnik je uničil in odpe Ijal kot vojni plen večji del strojev, tako da se je zmogljivost proizvodnje rudnikov znižala za 50 odstotkov. Takoj po osvoboditvi so pričeli obnavljati rudnike in proizvodnja se je v času maj-movember znatno zvišala. Zdaj prekaša za 44.3 odstotkov proizvodnjo leta 1939.
IZ SLOVENIJE
V Ljubljano je prispela mednarodna mladinska brigada, k. jo sestavljajo Švicarji, Francozi in Dan. ci ter nekaj Angležev in Mehikancev. Brigada je sodelovala pri gradnji proge Brčko-Banoviči.
Ob koncu oktobra je mariborska opera otvorila sezono s Puccinijevo opero «Madame Butter£ly», v kateri je naslovno vlogo pela Marica Lu-bejeva, Pinkertona pa je igral Nino Uršič.
Kulturna brigada z mladinske proge je po uspelih nastopih v vseh večjih mestih Jugoslavije obiskala tudi Ljubljano. Kulturno brigado so ustanovili 8. avguste 1946 in v r.jej sodelujeta v glavnem delavska in kmetska mladina. Dramatsko-pevski zbor, folklorna In fizkuliur. na skupina, ki so nastopili v lju-bljansksm opernem gledališču, so v obliki revije prikazali življenje in delo na mladinski progi.
..PRAVDA" KRITIZIRA
DELAVNOST KONZUMNIH ZADRUG
Moskva, 13. novembra
Sovjetska vlada je z dekretom, ki ga označuje za »izredno važnega za dižavo*, zaukazala razširitev zadrug, ki trgujejo z živili za potrošnjo v mestih in na deželi. V dekretu je predvidno tudi pojačenje državnega nadzorstva nad zadrugami.
»Pravda* piše, da so zadruge delovale na povsem nezadovoljiv način, ker so se omejevale le na razdeljevanje nekaj vrst blaga, ki ga je dobavljala vlada. List dodaja, da so izgubile vsak stik z zahtevami sovjetskega trga.
V praksi bo dekret verjetno pomenil ustanovitev novih trgovin ali prodajalnic, ki bodo prodajale živila v mestih in potrošne predmete v vaseh.
SOVJETSKA ZVEZA
IN AVSTRIJSKI PETROLEJ
Dunaj, 13. novembra
Po verodostojnih vesteh iz av-strljke prestolnice so sovjetske zasedbene oblasti v Avstriji stopile v stik z zastopniki inozemskih tvrdk, ki stavljajo lastninske zahteve po petrolejskih vrelcih v Zi-sterdorfu ki leže ob avstri'sko-eeškoslovaški meji. Sovjetske oblasti zahtevajo, naj lastniki podrobno označijo lastnino, glede l-atere postavljajo zahteve.
Ta novi razvoj spornega vprašanja o lastnini petrolejskih polj, ki jih imajo zdaj na podlagi potsdamskega sporazuma zasedena Sovjeti, sledi vesti, da je britanski visoki komisar v Avstriji general sir James Steele poslal sovjetskemu vrhovnemu poveljniku generalu Vladimirju Kurascvu noto, v kateri zahteva, naj ne storijo nobenega škodljivega ukrepa proti izkoriščevalcu pravicam na petrolejskih poljih, ka kateri^ Je zainteresirana Velika Britanija.
Zisterdorfska petrolejska polja, ki »o po važnosti za romunskimi polji druga v Evropi, sq proizvedla v letu 1937 33.000 ton petroleja. Kakor zatrjujejo, so med vojno nacisti tam pridobivali 1,300.000 ton netro-leja na leto.
Britanska demokracija
Izjava ministra Herberta Morrisona
LONDON, 13. novembra— Minister britanske vlade Herbert Morrison je na sestanku ameriških dopisnikov v Londonu izjavil, da je v dobi, ko je Krištof Kolumb prvič preplul Atlantik, deloval angleški parlament le dalj časa, kot danes znaša zgodovina Združenih držav.
«Naša demokracija je med naj-zreUiimi na svetu* - je dejal Mor-rixm. «Vprešam se, če smo storili vse potrebno za razložitev našega posebnega načina demokracije, kako deluje in čemu smo na njega ponosni. Naša demokracija je preprosta in ima jasne smotre. Njen preprost način ne nalaga vladi nepotrebnega dela, da bi morala iskati primerne kompromise med strankami ali — kar bi bilo še slabše — na pritisk zunanjih skupin.
eClani zgornje zbornice popolnoma sodelujejo pri spoštovanju želj, ki jih ima britanska demokracija
družino te družine. Mi mislimo, da bo svet moral čimdalje bolj gledati na svoja vprašanja kot na probleme narodov, ki živijo in delajo sku. paj, ne pa kot na abstraktna vprc šanja o gospodarstvu, politiki in sociologiji,
«Mi lahko veliko razpravljamo in se prepiramo; toda ob koncu dneva ali pa, kadar se pojavijo izredne teikoče, se vrste strnejo kot začarane in narod ter Common-wealth delata skupaj, ne zato, ker bi jih kdo na zunaj k temu silil, ampak zato, ker je ta enotnost u-slvarjena v notranjosti.»
Iz Zagreba je prispela v Ljubljano delegacija VOKS-a (Vsezveznega družtva za kulturno sodelovanje Sovjetske zveze s tujino). Dele. gacijo s:stavljajo njen vodja akademik in literarni zgodovinar Ivan Anisimov, pomočnik ministra za kmetijstvo ZSSR akademik Nikolaj Cicin; rektor leningrajske univerze Aleksej Voznesenski, sovjetska kiparka Vera Muhina In sovjetski književnik in novinar, sodelavec «Pravde» Boris Poljevoj. Pred hotelom Union so goste pozdravili Franc Albreht ter predstavniki ljudskih oblasti, znanosti, kulture, tiska ter Društva za kulturno sode. lovanje Slovenije z ZSSR.
Organi krlminalno-prelskovalnega
oddelka okraja Maribor-mesto so od 1. avgusta t. 1. odkrili in aretirali 24 zločincev, organizatorjev, voditeljev in soudeležencev številnih roparskih vlomov' in posilstev v okolici Maribora in v ptujskem okraju. Na podlagi dokaznega materiala in priznanja zločincev so v preiskavah dognali, da so ti vlomilci v mesecih maju, juniju in juliju zagrešili skupaj 116 roparskih napadov, tatvin, posilstev in drugih kaznivih dejanj.
in ki se izražajo v tako imenovani spodnji zbornici. Drug življenjski činitel) v naši demokraciji je monarhija. Premalo se je govorilo o modernem razvoju monarhije, ki stoji nad prepiri in ki pooseblja bi. stveno enotnost naroda in Com-monioealtha. Mt vedno bolj gledamo na narod kot na neko družino in imamo Commonmealth za
AMERIŠKA MORNARICA
BO OBISKALA SMIRNO
Wash)ngton, 13. novembra Ameriško mornariško ministrstvo je sporočilo, da bosta 27 tisoč tonska letalonosilka »Randolph* in ad-mi-alska ladja ameriških pomorskih sil v Sredozemlju križarka «Fargo» koncem novembra obiskali Smirno. Obisk spada v vrsto vljudnostni^ obiskov, ki Jih ameriške vojne ladje delajo pristaniščem v Levantu.
Ladji bosta obiskali tudi Belrut iu Pirej, križarka «Huntington» bo odplula v Aleksandrijo, križarka »Houston* pa v Port Said. Rušilca »Noa* In »R. L. Wllson» bosta obiskala Kreto*, rušilca «Corry» in cHolder* pa bosta obiskala Geddo [ v (lovnem morju.	'
LOUIS WILTON
Kilometrski kamen št. 27
Vso noč ni zatisnila očesa; sedela je na klopi pred vhodom z napol prazno steklenico v roki. V mislih je imela samo troje: Molly, svojo nehvaležno hči, ki je izginila, neumno gospodično, ki je tudi odšla in tisto prekleto pasjo zverino, ki Je ni bilo več ne videti ne slišati.
Pod vso težo popolne samote, ki jo je čutila, se je Drevvova sama sebi smilila; pričela je ihteti... Na mah pa Je kot v halucinaciji dvignila glavo... Prebledela je.
Na glavnem vhodu se je prikazal Perkins in se je neodločeno bližal. Drewbva pa, ki je bila vsa prepojena z whiskyjevo soparico, je bila prepričana, da vidi dva višja nadzornika.
— Kako je kaj, mama Drew? — je vprašal uradnik. — Se vam ne zdi čudno, da me spet vidite? Vzemite hitro vašo culo ln pojdite z menoj: saj dobro veste, da ne potrebujete veliko.
Ženščina je počasi razumela, za kaj gre; iz svojih starih
Je vedela, da nima nikakega smisla, delati neumnosti. Vedela je, da se s policijo ni šaliti in zato-je ubogala in pri tem še ust ni odprla.
— Prosim, za vami, draga gospa Drevvova — je dejal Perkins, ko je četrt ure pozneje prišel z žensko do glavnega vhoda. — Molly je že v avtomobilu; pobrali smo jo na poti do sem. Ne boste pa mogli biti deležni njene družbe, ker te trenotek spi. V Telesburyju jo boste mogli videti samo od časa do časa.
V prvem trenotku je bilo videti, kot da Je Zenska užaljena nad preveliko nadzornikovo vljudnostjo, kljub vsemu pa Je v precej dostojnem tonu zaprosila:
—'Oh, dragi gospod Perkins, dajte mi leto dni več, samo v neki drugi ječi. Nečem je več videti, te nesramnice, razumete? Za deset šilingov, mogoče še za več,-
Tudi veliki igralec je mislil n* dogodke pretekle noči, ko je v na-izkušenj -grlici pripravljal svoje kovčegr: ni
TRŽAŠKA KRONIKA
TISKOVNA KONFERENCA POLKOVNIKA BOWMANA
Izplačilo nagrade: .zimska pomoč”
O spremembi Ukaza št, 1, reviziji obsodb, ukinitvi pozivov pred sodišče 11 voditeljem nezakonite stavke itd.
Najvažnejša vprašanja, o katerih so vCeraj popoldne razpravljali na tiskovni konferenci, ki jo je imel višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bovvman, so bila: možnost za plačilo «zimske pomoči» osebam, ki imajo pravico do «nagra-de republike«, sprememba in boljša prilagoditev besedila Ukaza št. 1, in sistem za revizijo obsodb.
V odgovor na vprašanje, če bo ZVU izdala pooblastilo za plačilo »nagrade republike*, ki ga je odobrila pred nekaj meseci italijanska vlada, je polkovnik Bovvman dejal, da ne nameravajo nakazati nagrade po istih določbah. Vendar je dodal, da je bil gospodarski razvoj od zadnje tiskovne konference »takšen, da smo preučevali nakazilo »zimske pomoči* v bistveno e-nakem znesku in istim osebam.* Polkovnik je izjavil, da bodo izdali objavo o tej zadevi v nekaj dneh, ko bodo zadevo podrobno preučili.
Glede na pr pombo, da je Ukaz št. 1 ZVU postal odveč, ker ne obstajajo več vojne razmere, je polkovnik Bovvman odgovoril:
«To je res; vprašali sto vrhovnega zavezniškega poveljnika za spremembo Ukaza. Vendar je Ukaz dejansko naša temeljna listina in vre-buje velik del poslovanja z glavnimi stani. Zato smo sklenili, da bomo praglas okrepili, namesto da bi ga spremenili.
«Kdor koli se je potrud'1 prebrati listino, je lahko ugotovil, da so v njem strožji ukrepi, ki jih nitimo vedno polno uveljavili.«
Poveljnik Zavezniške obveščevalne službe podpolkovnik D.A.M. Street, je izjavil, da so višje oblasti izrecno ukinile člen o prihajanju časopisja na to področje.
JUL KRAJINA
imoiio 88. uivuije o najdbi trupel
V BLIŽINI GORICE
Gorica, 13. novembra V kraju Selo pri Sv. Gori, približno 300 metrov od bloka, so v zvezi z govoricami preiskali zemljišče nekega pašnika, na katerem so bili svojcas strelski jarki; našli so človeška okostja in ostanke oblačil.
Policija domneva, da gre za o-sfcanks neugotovljenega števila o-seb, ki so jih odpeljali iz Gorice prve dni maja leta 1945. V pričakovanju, da bodo pričeli z izkopavanjem. stražijo kraj, policisti.
Obveščevalni urad 88. divizije je izdal naslednje poročilo:
«V nedeljo 10. novembra okoli opoldneva je civilna policija Julijske krajine odkrila v bližini Gorice neki jarek, v katerem je bilo več trupel.
«Trenotno ni znana ne istovetnost niti celotno število trupel, zaradi razkrojenega stanja, v katerem so jih našli. Takoj, ko bodo znane nadaljnje podrobnosti, jih bomo objavili.«
Obisk aenera a Jaynesa v Gorici
Gorica, 13. novembra Za danes je v Gorico napovedan prihod ge n t rala Mawranceja G. Jagnesa, šefa glavnega stana MTOUSA.
Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave poroča, da bo general ostal na gonškem področju !) dni in bo med tem časom pregledal divizijske enote.
SPREMEMBA
TR08ARINSKEGA DAVKA NA VINO
Trst, 13. novembra Z ukazom Zavezniške vojaške uprave št. 82 so trošarinski davek na vino spremenili takole: Navadna vina z ne manj kot 5% in ne več kot 15% alkohola 1000 lir za hektoliter; posebna vina z ne več kot 21% alkohola 2000 lir za hektoliter; yfna v steklenicah 20 lir za steklenico; šemeča vina v steklenicah 100 lir za steklenico.
Dopisnik lista «11 Lavoratore« se
je pritožil zaradi obsodb oseb, ki jih je označil kot «protifaš:ste». Polkovnik Bowman je dal sledeč odgovor:
»Prizadevamo si, da bi uvedli sistem, pri katerem bi od časa do časa celo brez priziva izvedli revizijo obsodb ter upoštevali pripornikovo vedenje pa obsodbi. Ta postopek bo informativnega značaja in ga bo vršil pravni častnik ZVU.
«Vendar zato ne bo trdnih pravil, na podlagi katerih bi priporniki absolutno lahko zahtevali svoje pravice. Upam. da bo to korak do uvedbe sistema začasnih izpustov in oproetitev, kakršne so v navadi
v drugih demokratskih državah« Neki drugi dopisnik je želel vedeti, če bodo v odgovor na nedavno posredovanje konference Svetovne nd;kalne zveze ukinili pozive pred otlišče za 11 voditeljev nezakonite davke v letošnjem juliju. Polkovnik Bowman je odgovoril: «Z velikim zanimanjem sem bral časopisne vesti o imenovani konferenci. Opazil sem, da so naslovili prano na ZVU.
«Cakal sem na to obvestilo, a ni nikdar prišlo,«
'Neki dopisnik je vztrajal na tem, da bi se informirali v Caserti, če so morda pismo poslali tja. Polkovnik Bovvman je izjavil, da bo neuradno poizvedel, če bo primerno.
»Toda mi Želimo vedeti — je dejal dopisnik lista «11 Lavoratore* — če bodo teh 11 voditeljev oprostili.*
bil brez osebne izkaznice.
Dne 26. oktobra ob 1.30 uri je obtoženca zaradi sumljivega vedenja na cesti v Starancano ustaviln obhodnica civilne policije. Ob njegovih nogah so našli dve bombi. Policijskim agentom ni hotel dati nikakega pojasnila, medtem ko jc na policijski centrali izjavil, da je dobil obe bombi pred nekaj urami cd svojtga znanca Antonija. Sku paj sta nameravala snati jugoslovansko zastavo, ki je visela na nekem drevesu v središču Staranca-na, bombi naj bi imela za obrambo.
Ko ga je predsednik sodišča majer F. O. S.. Baylfcs o tem izpraševal, je Cargnelutti gornje priznal, a je dostavil, da ga je Antonij sprva samo povabil v Ste-rancan na ples, kesneje pa ga je obvestil v svojem načrtu za odstranitev zastave ter mu tudi dal bombi.
Branilec ^dvetnih F. Presti je poudaril odgovornost Antonija, ki se je hotel za izvedbo svojega načrta poalužiti obtoženca. Predsednik je izjavil, da je sodišče obsodilo Cargneluttija na milo kazen zaradi njegove mladosti.
Pred tem je sodišče obsodilo na dva mesca zapora Silvana Palesa, ki so ga 27. oktobra našli v posesti sedmih odej, last Zavezniške vojaške uprave.
Polkovnik Bowman je odgovoril: »Pismo lahko vsebuje kakšen prepričljiv razlog za spremembo, toda za zdaj ne nameravamo izvesti nobene take spremembe.*
Odgovarjajoč na kritike, nanašajoče se na doloc tev 11. novembra namesto 4. novembra kot spominski dan, je polkovnik Bowman izjavil: «Veseli me, da lahko povem razloge, zaradi katerih imam 11. november bolj primeren za datum za to slavnost kot pa 4. november.
»Italijanski narod je bil zaveznik Velike Britanije in Združenih drž^v v prvi svetovni vojni, in skupno s tema narodoma je zmagal v vojni, za katero ostali zavezniki menijo, da se je zaključila 11. novembra. Ta datum so zdaj sprejeli v moji domovin; kot točen datum za dan spomina padlih.
»Menim, da bi lahko nekateri krogi imeli proslavo datuma 4. novembra kot oznako, da se je vojna za Italijo končala 4. novembra, kar pa ni res. Vojna se je za vse zahodne zaveznike ončala 11. novembra, četrti november pa je datum, ki spominja na dogodke, ki so drugi kot pa je poraz Avstrije, dogodki, ikaterih eventualno proslavljanje bi lahko imeli kot izzivalno.
»Upoštevajoč vse te činitelje, mislim, da je spremenitev datuma 4. novembra na 11. november zaželena in to vsaj postavlja Italijo na isto stopnjo z njenimi zavezniki v prvi svetovni vojni.*
Na vprašanje, če pripravlja Zavezniška vojaška uprava načrte za prenos svoje delavnosti, ko bo pod. pisana mirovna pogodba, je polkovnik Bovvman dejal: »Mi vršimo le običajne priprave, katere lahko stori vsaka uprava ali organizacija, ki bi bila v našem položa. ju, potem ko bere dnevni tisk in pazi na tek mednarodnih dogodkov, Naravno ne moremo odločiti ničesar, preden ne bo mirovna pogodba podpisana in ni domnevati, da bi lahko nastopila kakšna posebna možnost. Pripravljeni smo, da se lotimo okolnosti, naj bi bile kakršne koli, takoj ko bi nastale.*
Najdba streliva
PRI SV. SOBOTI
Včeraj zjutraj je čuvaj plavžev Josip Fabian odkril v neki jami, in sicer približno ste metrov od železniške postaje, majhno skladišče raznega streliva. Takoi so obvestili policijo, ki je poklicala čistilce min. Tl so na kraju r.asli 20 ročnih bomb, 90 eksplozivnih svinčnikov ih razni drobni material za proizvodnjo sabotažnih predmetov. Vse je bilo izvrstno ohranjeno.
RIBOLOV Z LUČMI
Pristaniško poveljstvo sporoča, da odlok št. 256 dopolnjuje koledar ribolova z lučmi za tekoče leto in prepoveduje ribolov od 13. novembra zvečer do 1. decembra zvečer.
Kršitelje odloka bodo kaznovali po obstoječih zakonih za ribolov.
NESREČA
V ponedeljek zjutraj, v ulici) Son-nino št. 55, nekaj pred 6. uro, se je neki zavezniški ai|to trčil v avtomobilsko prikolico, ki .e tam stala. Pri nesreči se je angleški vojak, ki je vozil avtomobil, težko ranil ter so morali prepeljati v vojaško bolnišnico.
Obsodba mladeniča zaradi posesti dveh bomb
Višje zavezniško sodišče je včeraj obsodilo na 12 mesecev zapora 19-letnega dijaka Lu gija Cargneluttija, obtoženega, da je bil v posesti 2 ročnih bomb vrste «OTO». Nadalje se je moral zagovarjati, ker je
Ustanoviter ..Pokrajinske komisije za prehrano"
Z ukazom Zavezniške vojaške U-prave št. 242 so ustanovili »pokrajinsko komisijo za prehrano« 1DI-TERAL), 'ki bo imela nalogo vzpo-rediti in nadzorovati oddelke SE-PRALA v Trstu, Gorici in Pulju Nalogo novega ravnateljstva je d8 zdaj upravljal medpokrajinski vfr poreditveni urad pri SEPRALU ? Trstu, ki Jo ga sestavljali vodite' člani SEPRALA. Zato bo novi gan, medtem ko v bistvu ne predstavlja nič novega, olajšal nalog8 SEPRALA v Trotu, ki se bo lahW posvetil samo prehrani mesta.
SEPRAL bo še nadalje — kot ie bil doslej — javni organ, ki ga nadzoruje Zavezniška vojaška uprava kateri nima nobenega spekulativnega namena, ampak samo namen nadzorovanja in centraliziranega razdeljevanja živil.
Ravnatelja in podravnatelja Dl-TERALA bo imenovala Zavezniška vojaška uprava in prav tako tudi člane upravnega sveta. Ravnatelj DITERALA, ki bo imel sedež' Trstu, bo imenoval ravnatelje tri oddelkov za prehrano.
Vse stvari, vse aktive in pari?* SEPRALA bodo prenesli na DlTE RAL, ki bo imel po določilih ukaza št. 242 sledeče naloge; nakup0, vanje, vskladiščenje in razdeljevanje živil, ki jih bo oskrbela podi0 čju «A» ZVU aili jih bodo poskrbe ii jz drugih virov; organiziranje i( nadzorovanje razdeljevanja; nadz° rovanje prvotnih živil in njih pr* de lave; preskrba živil po navodili Zavezniške vojaške uprave; nadz° rujo razdeljevanja — racionirana al, ne; nadzorovanje dovoza in odvoda vseh živil na področje; preskrb« povrnitve upravnih stroškov in polnjevanje nalog, katere mu w poverila Zavezniška vojaška uprav*
GORICA
POŽAR
V LJUDSKEM DOMU V MEDANI
Včeraj zjutraj proti 4 uri, so «*’ čeli goreti prostori v prvem nadstropju v Ljudskem domu v dani. Vaščani so z majhnimi kote Cinam; vode pogasili požar, ki J8 uničil pohištvo in različne listine-Prispeli so tudi goriski gasilci, E' so se omejili gamo na pregled l0, kalov in zidov poslopja.
NAJDBA TRUPLA
V ttftIUft Sočnlfcu je 9. t. m. p«;
poldne neki Josip Goring odkril tjuglo približno 25-35 let stariS4 neznanca. Truplo, ki je že moč'8 razpadalo, je imelo v desnem se®' cu luknjo od strela.
Policija domneva, da je nastopi1* smrt pred približno enim mesece)8 in da gre za zločin. Truplo so pr*' peljali v mrtvašnico gorišk^ga P0, kopališča.
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 kc
SLOVENSKI SPORED
Sreda, 13. novembra 18.45 izleti po Julijski krajini; I® češki napevi; 10.15 radijska univerza. Atomska zaščita; 19.30 odda)* odreda jugosl. armade; 20 napov*4 časa, vesti; 23.15 zadnje veati.
Četrtek, 14. novembra 8 vesti; 8.20 komorni zbor; 11^ glasbene uverture; 11.45 preda?4’ nje: dr. Alojzij Gradnik; 12 gla®04 po željah; 12.30 sobodne osebno**-1' Jehudi Menuhin; 12.45 napoved č*'' sa, vesti.
italijansko spored
Sreda, 13. novembra
17 ples ob čaju; 17.30 obnova 10 razvoj krajevne industrije; 18 morska glasba; 18.30 orkester tra; 20.15 ital. vesti; 20.30 lab«? glasba; 20.55 »Lohengrim; 2f'v zadnje ital. vesti; 23.50 zadnje sl vesti; 24 zaključek.
Citajte	„
„Qlas zatrep00
vzdrži več v Blackfieldu s svojimi živci.
Smrtni strah se ga je polotil, ko j« nenadoma vstopil v sobo Dun-can, zaklenil za seboj vrata in vtaknil ključ v žep. Vljudno se je smehljal, kar je bilo v ostrem nasprotju z obupanim Gwynnejevlm obrazom.
— Nisem prišel k vam, da bi pogrevala tisto staro zgodbo iz kluba, ne, hotel sem vam čestitati, ker ste si znali izbrati teko prijazen kotiček na deželi za vaše bivanje. Ne morem pač reči, da slovi Alderscourt zaradi posebne lepote; vendar ima na sebi nekaj, kar ljudje od časa do časa rabijo in zahtevajo. Ni vedno mogoče potovati v tujino, ker Je vse to v zvezi z neštetimi nevšečnostmi, tu pa, pol ure iz Londona, ste popolnoma odrezani od svete... Da, prav zares »rečno roko ste imeli v izberi, gospod Gwynne.
Alf, ki Je bil vidno zelo zadovoljen nad svojimi besedami, si je primaknil stol in udobno sedel, medtem ko je Igralec s stisnjenimi zobmi, skoraj jezen in ves prestrašen obstal pred njim. Bil Je pripravljen na vsakršno presenečenje, I toda nikoli si ni predstavljal, da ga I 'Ajlc, z Alde-scourtom 'Rio ♦zavrte-
li*, Čeprav se je tam doli v teku noči nekaj zgodilo, česar sam prav za prav ni čisto razumel, je vendar upal, da mu j« uspelo uteči, če že ne brez znaka, vsaj tako, da ga niso spoznali.
Ko je svetilka padla na tla in je bilo slišati prvi strel lz revolverja, je v temi nekdo skočil nanj. Potem je ustrelilo 'se drugič in strel ga je ranil v ramo, medtem ko se je moral napadalec umakniti. Trenotek pozneje je Gwynne prišel do izhoda, ki je vodil na stopnišče, zaprl za seboj zapah in nato zbežal po običajni poti... In zdaj pride ta nevarni izsiljevalec Duncan še k njemu in mu govor) o Alderscour-tu. Slabo kaže!...
— Nesrečnik... — je siknil Gwyn-ne, medtem ko mu je Duncan pritrdil.
— Kaj hočete, da vam povem, spoštovani gospod Gwynne. Vem, da moj poklic ni preveč časten, niti zelo donosen, toda nekaj je res: ima eno dobro stran in ta je, da ni tvegan. Lisica na primer ima mnogo bolj pestro življenje ter nagrabi več plena v zadovoljstvo mrčesa, ki živi v njeni koži, toda končno le raglabl, medtem ko mrčes verelo odskoči in sl poišče
drugo bivališče... Nisem prišel k vam, da bi vam govoril o teh stvareh, pač pa sem prišel, da vas kot dober prijatelj opozorim na težke neprijetnosti, ki vas lahko doletijo zaradi vašega gosta v Alderscour-tu. Kaj se je zgodilo z mlado gospodično?
Nepričakovano vprašanje je Gwynneja zadelo v polno, zakaj očitno je bilo, da mladenič mnogo ve. Mislil pa je, da ve, kaj hoče Duncan in je bil zato prepričan, da je našel izhod iz zadrege.
— Res vam ne vem dati zadevnih pojasnil — je dobrohotno izjavil. — Alderscourt sem ji dal na razpolago na prošnjo nekega prijatelja, potem pa se za stvar nisem več zanimal.
— In kdo je bil ta prijatelj?
— Gospod Barres — j® takoj de-jal Gwynne.
Duncan se je za trenotek zamislil,
— Torej Barres — J® končno dejal. Zdaj je vse jasno: nepošteno ste Igrali z vašim prijateljem F:el-derjem, ki vas je vzel za svojega so-trudnlka v donosni zadevi z dolarji; vi pa »te se pridružili Barresu... Ne bi bil rad v vaši koži, gospod Gwynne,
besede	^
rok in veliki igralec je »
tisti miv- ki ga je imel. razumen1 vas — je zabie-Toda uPam, da mi ne 5°* težav. Ze'° bi bilo mučn0, Ce Pa-
"iz žepa listnico in Prlle' )o njej; Duncan mu J® otno kretnjo preprečil* lanena vprašanje reši®*0 sneje — je dejal.
' a® Je z rahlim nasrn® JSt>h, s takim, š katerim le
Jč se je smehljal še tud' ko je zajtrkoval z zčra* * * * v * ril pa je duševno 8k°rt^ teko da je zdravnik iu. st, da mu »meri utrip®0
i, je naredil zaskrblj®110
brvL	_voril
;t v polno — je oas lakonično.
azumnik z medicinske ’ Cambridgeu je i*brtI ve. ačen smeh in še sam 111	.
:j se prav »a P®*v ie potekel v največj«^