STANE RUPNIK POLJSKI POSKUSI POT DO NAPREDKA Napredek zahteva nenehno oblikovanje novih stvari, tehnik in metod dela. To ve lja tudi za kmetijstvo. Uvajanje novih tehnologij v kmetijsko prakso je najučinkovi tejše z dobrim zgledom. Take zglede omogočajo natančni in demonstracijski poljski poskusi. Natančni poskusi so določeni z Zakonom o potrjevanju novih sort, dovolitvi in- trodukcije tujih sort in varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin. Praviloma se izva jajo tri leta najmanj na dveh lokacijah in v petih ponovitvah po metodi naključnega bloka. Ocena primernosti sort za registracijo temelji na osnovi statistično obdelanih rezultatov preciznih poljskih poskusov ter laboratorijskih raziskav, ki so specifične za posamezne vrste poljščin in vrtnin. Izvajanje teh predpisanih poskusov, ki jim v stroki pravijo uradni poskusi, je poverjeno pooblaščenim strokovnim organizaci jam, npr Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Med natančne poskuse sodijo tudi ekološki poskusi za potrebe rajonizacije po sameznih sort poljščin in vrtnin za pridelavo v različnih talnih, podnebnih in ra stnih pogojih. Sorte preizkušajo na različnih lokacijah s štirimi ponovitvami ter z ustreznimi laboratorijskimi preizkusi. Na temelju teh rezultatov strokovnjaki pripra vijo izbore priporočenih sort za posamezna pridelovalna območja, za različne nači ne pridelave in rabe pridelka. Natančni poskusi se izvajajo tudi za potrebe uvajanja in registracije sredstev za varstvo rastlin. Uvajanju novih znanstvenih dosežkov so namenjeni demonstracijski poskusi, pri katerih brez uporabe znanstvenih metod v neposredni praksi primerjamo novo in staro sorto ali novo in staro tehnologijo. Ta metoda se uporablja že zelo dolgo; obli ke in izvajalci pa so se spreminjali. Z demonstracijskimi poskusi in ogledi nove kul ture, sorte ali tehnologije so na Kranjskem uvajali krompir, deteljo kot krmno rastli no, sadne sorte in mineralna gnojila. V času merkantilizma so te poskuse izvajali na gospoščinskih in cerkvenih posestvih, kasneje pa na najnaprednejših kmetijah v določenem kraju. Obe vrsti poskusov se izvajata tudi na Loškem. Natančni poskusi Kmetijski inštitut Slovenije od leta 1968 na Jezerškovi kmetiji v Stari Oselici 54 izvaja znanstvene poskuse s področja pridelave krme na travnikih. Poskuse izvaja- 243 LOŠKI RAZGLEDI 49 jo na parcelah št. 88/1 in 88/2 k. ko. Stara Oselica na rjavih kislih tleh, nastalih na perm-karbonskih skrilavcih in peščenjakih z nadmorsko višino 900 m. Od takrat da lje so na tej lokaciji potekali številni znanstveni poskusi: Leta 1968 poskus z novovzgojenimi rodovi črne detelje, pri katerih so ugotavlja li sposobnost prezimitve, trpežnost in druge pomembne lastnosti. Kasneje so pre skušali žlahtniteljski material 12 potrjenih slovenskih sort trav in detelj z namenom ugotavljanja sposobnosti prezimitve in trpežnosti sort. Leta 1971 so na tej lokaciji izvajali projekt FAO o vplivu nadmorske višine na fe- nološki razvoj in produktivnost različnih vrst in sort trav. V letih 1972-74 je potekala raziskovalna naloga, v kateri so proučevali produk tivnost izbranih sort trav na različnih nadmorskih višinah pri kosni in pašni rabi. Isti poskus so izvajali tudi na Trebiji. Tej raziskovalni nalogi je sledil projekt FAO, s katerim so proučevali možnosti za povečevanje produktivnosti travne ruše ume tno zasejanih travno-deteljnih mešanic in naravnega travnika pri pašni in kosni ra bi. Podobno vsebino sta imela tudi projekta Intenziviranje travinja na hribovitem svetu Slovenije in Proučevanje različnih travno- deteljnih mešanic za zamenjavo obstoječe travne ruše v hribovskem območju nad Poljansko dolino. Od leta 1982 izvajajo na Stari Oselici tudi ekološke poskuse. Takrat so zasnovali prvi ekološki poskus s 5 sortami lucerne, 6 sortami črne detelje in 29 različnimi vrstami trav. Od tega leta dalje je ta lokacija stalno poskusno mesto za ekološko preskušanje kr mnih koševin. Od leta 1993 je Stara Oselica stalno poskusno mesto (poleg Jabelj in Rakičana) za uradno preskušanje krmnih koševin. Na tej lokaciji izvajajo uradne sortne posku se za vpis v slovensko sortno listo s 15 sortami različnih vrst trav in detelj. Zaradi pridobljenih rezultatov na tem poskusnem mestu je Stara Oselica postala znana v slovenski strokovni javnosti. Prav je, da se to poznavanje razširi tudi izven tega kroga. Ob pisanju o izvajanju poskusov v Stari Oselici ne smemo pozabiti ome niti, da je prav na tej loka ciji prof. dr. Jože Korošec zaključil vzgojo nove sor te črne detelje, ki ji je dal ime poljanka. Novo sorto je dr. Korošec vzgojil v le tih 1960 do 1968 po meto di individualne selekcije večletnih tujeprašnic s preizkušnjo vegetativne ga in generativnega po tomstva. Kot izvorni mate rial za selekcijo je upora bil izbrane klone iz 52 po-Poskusne parcele so pripravljene za zimski počitek (Iz arhiva Kmetijske svetovalne službe) .;,.,..,, 244 POLJSKI POSKUSI - POT DO NAPREDKA sevkov domaČe njivske črne detelje z območja Gorenjske, ki so izvirali iz avtohtone domače detelje. Največ takih avtohtonih posevkov je našel prav na osamljenih kme tijah na poljanskih in idrijskih hribih. Spominjam se, da so v tem obdobju tudi na moji rojstni kmetiji pri Sivkarju in na drugih kmetijah v Stari Oselici še pridelovali deteljo za seme. Prav izvor genetskega materiala in lokacija zadnjega preskušanja je novi sorti dala tudi ime. Večina novih sort je običajno v sortno listo vpisanih le kra jši čas. Sorta črne detelje poljanka pa je bila na jugoslovansko sortno listo vpisana leta 1971 in je zaradi svoje trpežnosti, odpornosti proti boleznim in kvalitetnega pri delka še vedno konkurenčna novejšim domačim in tujim sortam. Zato je še vedno vpisana na slovenski sortni listi. Poljanko še vedno sejejo na naših zasejanih travni kih tako v čisti setvi kot tudi v številnih travno-deteljnih mešanicah. To samo potrju je, kako pomemben selekcijski uspeh je z njo dosegel dr. Korošec. Demonstracijski poskusi Na našem območju se izvajajo tudi demonstracijski poskusi, ki so namenjeni uvaja nju novosti v neposredno kmetijsko prakso. Verjetno je temu namenu služil posajen krompir na vrtu župnika Feleniča v Selcih. Opisana epizoda iz Tavčarjeve Visoške kro nike kaže na vse težave pri uvajanju novosti in izvajanju takih poskusov: možnost, da poskus uničijo naravne neprilike ali pa nasprotniki novosti in nevednost. V obdobju med obema vojnama so poljske poskuse na najbolj naprednih kmeti jah izvajali okrajni kmetijski referenti. Kot okrajni kmetijski referent v Kranju je v le tih 1929-35 deloval kmetijski strokovnjak Josip Sustič, ki je svoje strokovno poslan stvo opravljal tudi na Loškem in o tem pogosto tudi pisal v strokovni reviji Kmetovalec. Vodil je poskusne krožke za uporabo (umetnih) mineralnih gnojil in izboljševanje pridelkov na travnikih. Tak gnojilni poskus je bil postavljen leta 1934 na travniku Josipa Peternelja v Selcih. S poskusom so želeli spodbujati uporabo mi neralnih gnojil tudi na travnikih in prikazati učinek gnojenja na količino pridelka. Josip Peternelj je bil na preden kmet in inovator. Doma je izdelal univerzal ni sejalni stroj, ki je bil jav nosti predstavljen na Sre- ski kmetijski razstavi v Kranju leta 1932 in v reviji Kmetovalec leta 1934. Od začetka 70. let prejšnjega stoletja je izva jala demonstracijske po skuse kmetijska pos peševalna služba, od nje ne reorganizacije v letu 1991 dalje pa kmetijska svetovalna služba. S po skusi se kmetijska stro- Josip Peternelj na svojem poskusnem travniku t. 1934. Očitna je razlika v višini pridelka gnojenega in negno- jenega travnika (Iz arhiva Tonetove kmetije izSelc 84) 245 LOŠKI RAZGLEDI 49 kovna služba odziva na probleme in potrebe neposredne prakse na kmetijah. Ing. Franc Nelec je že takoj po prihodu v pospeševalno službo v Škofji Loki postavil po skus pridelave krmnega ohrovta na strnišču. Na osnovi organiziranih ogledov po skusa se je pridelovanje krmnega ohrovta kot strniščnega posevka hitro razširilo. V kasnejših letih je bilo največ demonstracijskih poskusov namenjenih pravilni izbiri hibridov za pridelovanje silažne koruze. Kmetijski svetovalci vsako leto postavijo na loškem območju vsaj nekaj takih poskusov na različnih tleh in pridelovalnih razme rah. V teh poskusih uporabijo koruzne hibride različnih selekcijskih hiš in jih pri merjajo med sabo ter na osnovi rezultatov priporočijo najprimernejše za pridelavo na določenih pridelovalnih območjih. V zadnjih letih pa selekcijske hiše veliko po skusov s svojimi hibridi koruze opra vijo same in na organiziranih ogledih s prikazom pridelka in lastnosti posa meznih svojih hibridov, propagan dnega materiala in prigrizka skušajo pridobiti kupce za svoje seme. Veliko poskusov je opravljenih tu di z različnimi sortami žit, s katerimi pomagamo svetovati pri izbiri naj boljših sort za naše pridelovalne ra zmere. Prav tako izvajamo tudi več poskusov z različnimi travno-deteljni- mi mešanicami, s katerimi želimo pri dobiti podatke o višini in kvaliteti pri delka ter trpežnosti. Rezultate upora bljamo pri svojemu svetovalnemu de lu. O rezultatih pišemo tudi v strokov ni literaturi. Ogled različnih sort pšenice (Iz arhiva Kmetijske svetovalne službe) Uporabljeni viri in literatura Podatki iz arhiva Kmetijskega inštituta Slovenije (Zbral: Janko Verbič, univ. dipl. ing). Dr, Jože Korošec: Najpomembnejše morfološke in proizvodne značilnosti "poljan- ke" - nove sorte črne detelje. Sodobno kmetijstvo št. 5. 1972 (str. 259-262). Ivan Tavčar: Visoška kronika, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, (str. 54-56) Enciklopedija Slovenije, 12 knjiga. Kmetijsko zadružništvo in mlekarstvo na Loškem, Škofja Loka 1999 246