Sitv, 227. (Posamezna Številka S vinarjev.) ¥ THtiit f petem ti, avguste 117 Letnih XIII« Ilfeaja vsak dan, tod) ob nedaća* In praznikih, ob 6 *Jutraj. UredoIIhro: Ulica Sv. Frančifka Aftšfceea B. 20, L nidatr. — V* d»p:si naj s« podajo ur«dni*va Kita. Nefrwnkir«»»« pNma at tt sprejemajo in rokopisi se ne vraiajo. IfćsJ* telj in odgovorni urednik Štefan Q od ina Lastnik konsordj fu 3 .Eđiro. — Tlak tlakam« .Edlnoatl-, vpisane zadruge s »re'fnim pcroitvti finemu prekucuštvu na jugu in med Čehi«. »Pan si a vi stičen^ pojav pa je ? tem ljudem vsaka stvarca, ki je kazal a, da hoče bit! naš narod samoza-v ;-fen, enakopraven, enakovreden Člni-teli v tej monarhiji. Kaj vse je bilo »panslavistische Umtrie-V.e . ,iaj dokazuje n. pr. ta-le slučaj. U. i van Hochmuller, upokojeni železniški p ^"uradnik v Beljaku, zdaj posestnik, tr .->vec, špediter in posestnik velike par-re mlekarne. ie vkljub svojemu imenu piav zvest Slover*ec, ki je bil tamošnjim Germanom trn v peti. Ob pričetku vojne so naperili proti nJemu razne ^enuncija-c:kf >o končno spravile Hochinulleria v »internat« — Gftllersdorf 'm na zatožno I op. Inkriminirane so biie in kvalifikova-n--' za z: po 5 65. k. z. naslednje besede, ki jc izrekel nekemu Nemcu r.a štiri očj: »Ako bi bila Avstrija dovolila Srbom izhod na morje, bi ne bilo došlo co vojne.« Vsa»k avstrijski državljan ima pravico, da kritizira nesposobnost diplomatov, in gornje besede niso nič M-rugega nego nedolžna kritika, ako bi bile tudi resnične. Hochmfiller jih je zanikal, kafri evropska k nfsrenca je bila sklenila, da Srbi ne dobe izhoda na Adrijo, kar ni bilo le avstrijsko, marveč še več — talijansko maslo. P^ bi dokazali temu Slovencu nekako srborilstvot so ga dolžili, da Je bil eden prvih voditeljev in aranžerjev > der pan-slavtischen Lmtriebe in Karaten« (»pan-sfavističnih kovarstev na Koroškem«), n. pr. 1. Zbiral je denar za slovensko šolo v Velikovcu; 2. bU je član odbora društva »Drava (nedolžno dijaško podporno društvo); 3. udeleževal se ie zborovanj Družbe sv. Cirila in Metoda: 4. bil je na r> iričnih shodih poslanca Orafenauer}a; 5. bil je član Belja&ke pansl^ivi stične »Ta-f . Irunile - (slovenskega omiz'a). (Čitatelji >l-mosti« se spominjajo, da se je često razglašalo: kdor Slovencev pride v Be- ija!:. dobi v gostilni____ ob dneh..... i. . io si vensko Jružblco!!); 6. bil je v 7 '?zi z znanim pansla\ Etičnim agitatorja' Hribarjem; še! ga je enkrat celo po-s ;!t na Blažko jezero. (Tu so namreč zo-j.et enkra H aria z — dr. Ry- bifetu, kajti njega je obiskal tamkaj). In proti takim neumnostim se je moral u* t. Vrnil se je še večino med inter-iiirance in z označbo »p. u.« — ie šel k v "j \um, — on, 43 let star mož, ki je bil up ojen po neki železniški nesreči vsled Iiude živčne bolezni in iz tega nastale Sr£ae napake. Zdaj ie menda — nekje na fronti. Vse to eJino ra'ii tega, ker so Nemci organizirali v obmejnih krajh strašno gonjo proti Slovencem in Cehom. Hoteli so imeti kolikor mogoče veliko n.aierijala, ki fcl dokazoval merodajnhn krogom; da so postale neizogibne — nemške in niadiarske pridobitve na znotraj. In kdo se ne spominja tistih nesramnih nemških brošur od početka vojne, ki so se nekaj časa neovirano prodajale v Avstriji, dasi so bile stašno — protiavrstrijske. Ne- ka taka brošura ie zahtevaJa — v slučaju najslabšega konca vojne za Nemčijo — da se morajo priklopiti vsi avstrijski Nemci, Cehi in Slovenci k Nemčiji, a v tem slučaju 'daleč proč z vsako tenkočut-nostjo (Oefuhlsduselei), niti eden češki ali slovenski uradnik ne sme bfti več nastavljen, nobene šole, nobenega časopisa, nobene knjige, ne gledišča, ne cerkve...!! Take lepe načrte so kovali Nemci za vsak slučaj, tudi za ta, da se velikonemške želje ne izpolnijo. — Z Madjari so bili na čistem, da bodo podpirali tostranske nemške naklepe, ako bodo Jmeli zopet oni Jo-ma prosto roko. — Taka zveza med njimi je bila rn je potajno se vedno! Grof Karoly }e bil med prvimi Madjari, ki so vodili tako gibamie na Ogrskem. — V seii poslanske zbonice 16. decembra 1916. je govorih o vojnih ciljih svoje stranke, ki so: pridobitve na znotraf In na njHi podlagi ustanovitev madžarske narodne države. Kaj naj bi pomenila ta »madjarska narodna država«, Je jasno. Vojne še ni konec, a grof Karoly je postal Čez noč steber novi vladi. — Naučni minister grof Apponyi pa je 11. t m. poslal rumtMiskemu grško-orijentalskemu metropolitu Mangra ukaz, da se t novim šolskim letom ne smejo več otvoriti učiteljišča v Sibinju, Aradu in Karonesebe-sut!). Bnak ukaz Je dobil grško-katoliški škof gledć treh katoliških učiteljišč. To je pričetek madiarskega dela v smislu programa — pridobitve ne snotraf. Ali ie ta e&rni ukaz sam je — usodepoln za romunski narod. Ako ostane ljudstvo popolnoma brei učttetfev in brez Šole, kaj bo Iz nJega?! Tak je zaSetek — z Spaza-pani in na Fajtem hrfbu. Napad, ki ga je izvršil sovražni oddelek proti našim postojankam v gornjem delu doline Parole, Je bil odbit v krepkem boju iz bližine. \ če raj zjutraj je izvršilo številno bro-dovje italijamskih bombovskih letal v močnem spremstvu ra-.kl proti važni železniški točki na Jesenicah, da poškoduje In prekine zntani železniški promet nasprotnika. Drugo nič manj močno brodov je jc obnovilo to operacijo popoldfe. Imelo je za cilj plavže. Rezultati so b&i jako zadovoljivi. Letalci so zmetali 6V2 tone bomb srednjih in težkih kalibrov, ined njimi zažigalne bombe. Več tovaren je — Po vsem tem mi je vendar ljubše, da se moje imetje zapravlja, kot pa da se v notarski pisarni čuva tako skrbno, da človeku ni-mogoče, da bi po dvajsetkrat-nem brezuspešnem zafotevauju 'Jvignil vsaj del tega imetja. Te besede so bile zelo razžaljive za poštenjaka Baudouina, ki le zato ni ugodil Brichetovim zahtevam glede dvignjenja imetja, ker je bil njegov resnični prijatelj. Mislil je namreč, da si hoče Brichet, kot mu je povedal Colard, zato pribaviti denar, da bi zopet izginil in Oašel na potovanje. S tem, da ni hotel ustreči Briche-tovi želji, je le kot njegov prijatelj hotel preprečiti, da ne bi Brichet v drugič storil iste neumnosti. Brichetove besede pa so bile take, da se je zazdelo notarju, kot da bi Brichet hotel očitati, da ne ravgia vestno z njegovim imetjem. To je ogorčilo notarja in odgovoril je kratko; bik) zadetih m vžganih par poslopij, med njimi kolodvor. Vsi naši letalci so se vrnili nepoškodovani. Sli smo srečno preko sovražnega zapornega ognja in odbili v živahnih zračnih bojih številne sovražne aparate, ki so se dvignili v svrho zasledovanja naših. Rusko poročilo. 13. avgusta. — ZapaJna fronta: Pehotni ogenj in poizvedovalne akcije. — Romunska fronta: V ozemlju severno Ši-pota je pričel sovražnik po topovski pripravi napadati naše postojanke. Na črti Cena—Grosesti ves dan srditi boji. Proti večenj so romunske čete z našo pcxlporo napacle sovražnika, ga pregnale z vrste višin in nadaljevale prodiranje. Tekom dneva smo ujeli nad 600 mož in uplenili 4 strojnice. V smeri na Focsani so Nemci dne 12. t. m. nadaljevali svoje trdovratne napade zapadno proge Focsani—Adjud. Naše čete so hrabro branile svoje postojanke. 412. pešpolk je pri krepkem protinapadu ujel 500 avstrijskih vojakov. Proti večeru so se umaknile naše čete pod sovražnim pritiskom na črto Straski—Doskoči. — Letalstvo: Naša letala so metala bombe na razne sovražne postojanke za njegovimi črtamu_ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 16. (Ker.) Wolfrov urad poroča: V zapornem vodovju krog Anglije je bilo potopljenih zopet 26.000 ton. Revolucija v Rušil I • SKLICANJE DRŽAVNE KONFERENCE V MOSKVO. PKTROGRAD, 15. (Kor.) Vsled sedanjih izrednih dogodkov in z ozirom na cilj, da se združi vlada z vsemi organiziranimi silami v deželi, ie provizorifima vlada sklenila. da skliče me'J 25. in 27. t. m. v Moskvo državno konferenco, na katero bodo povabljeni zastopnfki javnih demokratičnih, narodnih, gospodarskih, konumalnih in industrijskih organizacij, dalje vodilni organi .revolucionarne demokracije, višji zastopniki armade, vseučilišča in znanstveni zavodi kakor tudi člani 4 dum. Ge-neralissimus in bivši ministrski predsednik k rez Lvov sta dobila posebno povabilo. RUSKA VLADA IN STOCKHOLMSKA KONFERENCA. PETROORAD, 15. (Kor.) (Pet. brz. ag.) Z ozirom na poročila inozemskih listov glede stališča začasne vlade napram stockhohnski konferenci se poroča z me-rodajne strani: Vlada nikdar ni mislila na to, da bi zabranila ruskim socijalistom potne liste za Stockholm, ker smatra za koristno, '^a predloži vprašanja o vojni in miru mednarodnim socijalistom v posvetovanje. Izjavila je tudi potom ministrskega predsednika 111 vojnega ministra aliira-nim viastim, da ne želi, da bi se stavljale socialističnim organizacijam kake ovire za udeležbo na konferenci. Akoprav torej provizorična vlada nikakor ne zanikuje političnega pomena socijalistične konference s stališča razjasnitve velikih vprašanj, ki so povzročila vojno, vendar Odločbam, skler:>enim na konferenci, nikakor ne more priznati karakterja, ki pripa'Ja edi-nole odločbam aliiranih vlad. Carska rodbina na tihem prepeljana v neznan kraj. PETROORAD, 15. (Kor.) Bivši car in caiska rodbina so bili v noči na 14. t. m. poginoma na tihem prepeljani v dosedaj neznano mesto, ki bo naznanjeno pozneje. Prevoz se je izvršil na podlagi sklepa pro-vizorične vla'ie. Vojaški m delavski svet ni bii nič poprašan za nasvet. PETROORAD, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: Vsa poročila listov o določenem bivališču prejšnjega carja in o okoliščinah povtfdom njegovega prevoza iz Carskega Sela na določeni kraj so popolnoma izmišljena. Noben član provizorične vlade ni spremljal prejšnjega carja. Vprašanje preselitve prejšnjega carja je nastalo sredi julija vsled političnih m vojaških pomislekov in je bilo od provizorične vlade rešeno v potrdilnem smislu. Niti delav-sko-vojaški svet v Petrogradu, niti oni v Carskem Selu nista udeležena pri odločitvi o tem vprašanju. Provizorična vla'-la je ukrenila vse odredbe, da zagotovi prevoz prejšnjega carja, kakor je bilo dolo^ čeno. Prepeijava sama je ostala strogo tajna. ki stavlja entento pred ljudmi, ki hrepene po miru, v čudno luč. Izgleda, kakor da bi se baJe mirovnih razprav, ki jim centralne vlasti dosedaj niso 'delale nobenih težkoč. V organizacijskem odseku so mnenja, da stv«r še ni izgubljena. Važna bo konferenca Labeur Party dne 21. avgusta, kjer se odloči, ali z amo rejo ostati drugi delavski zastopniki v angleškem kabinetu. Kitajska v vojnem stanju z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. PEKING, 16. (Kor.) Izšla je od predsednika republike in vseh ministrov podpisana proklamacija, v kateri se izjavlja, da obstoja od 14. t. m. od 10 dop. Kialje med Kitajsko in Nemčijo ter med Kitajsko in Avstro-Ogrsko vojno stanje. TISKOVNI ODSEK POSLANSKE ZBORNICE. DUNAJ, 16. (Kor.) Tiskovni odsek poslanske zbornice je soglasno sprejel Steinhauscv predlog, ki poživlja vlado, naj odpravi politično cenzuro: dalje isto-tako soglasno Zenkeriev predlog, ki poživlja vlado, da naj sestavi predlogo glede zakonite ureditve vojaške cenzure. Odlikovanje. DUNAJ, 16. (Kor.) Cesar fe imenoval ministra za vnanjc stvari, grofa Otokarja Czernina in avstroogrskega veleposlanika v Berolinu, princa Bogomira Hohen« Iohe za viteza reda Zlatega runa. Amnestija v poljski guberniH. LUBLIN, 16. (Kor.) Jutri bo povodom rojstnega dne cesarja v območju generalne vojaške gubemije proglašena amnestija. Ponjatovskega tnost v Varšavi zgorel. VARŠAVA, 15. (Kor.) Ponjatovskega most v Varšavi, ki so ga Rusi lik pred vojno zgradili s stroški 22 milijonov rabljev, je včeraj popoldne ogenj deloma razrušil. Ameriške četo v Londonu. LONDON, 15. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ameriške čete so korakale po -londonskih cestah, pozdravljane viharno od množic. Imenovanje ameriških generalov. W A S HIN G TO N, 15. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Predsednik \Vilson je imenoval nad 200 novih generalmaiorjev m brigadnih generalov za vodstvo nove narod« ne armado. Glasovi o stališču entente napram konferenci. STOCKHOLM, 15. (Kor.) Huysmans je označil sklep entente kot prekršitev skupnega miru, vsled česar mora nastati boj delavstva proti vladam. Dveh milijonov dclavcev, ki so se izrekli za konferenco, in mogoče kar tako ignorirati. Boj se bo nadaljeval toliko časa, da bodo potni listi dovoljeni. STOCKHOLM, 15. (Kor.) Zabranitev potnih listov od strani entente je napravila tu mučen vtis. Posebno v 'konferenčnih krogih se smatra ta sklep kot prelom med vladami in socialističnimi strankami, katerega posledice so nedogled ne. Cesarjev rojstni dan. Nalš cesar praznuje danes svoj 31. rojstni dan, dopolnjujoč 30. leto svoje starosti, in praznuje ta dan prvikrat kot vladar avstro-ogrske monarhije. Znamenit je ta dan za njega, kakor je tudi znamenit za vse avstro-ogrske naro de, in da ne vihra nad nami že nad tri JeUi silna svetovna bojna vihra, prizadevajoč nešteta zla državi in njenim naro-om, bi se ta dan gotovo proslavil s svečanostmi, kot jih že dolga leta niso doživeli narodi monarhije. Vojna s svojimi bridkostmi irn težavami pa ne dovoljuje takih -.večano-sti, in cesar sam je izrazil željo, da naj bi se njegov rojstni dan ne proslavljal s Šum<-nimi prireditvami, temveč edino le z - cM človekoljubja. Naš cesar praznuje prvikrat svoj fojstnl dan kot vladar. Osem mesecev bo Šele, kar je zasedel prestol avstro-ogrske monarhije, mlad, a vendar popoln mož. dalekoviden, krepak v svoji volji in modernih nazorov, sprejemljiv za pametne nasvete iz vrst svojih podanikov, vla'i-ar, ki živi z duhom časa. in se ne zapira za stare, oikorele oblike, vladar kot ga je treba državi v sedanjih težkih, zanj samega kot za državo in njene narode tako usodepolnih časih. Branting sam označuje v svojem organu ta sklep kot politično napako prvega reda, za državo, ki sedaj 2e nad tri leta nezlom- »Proseč nebeške milosti hi blagoslova zase in za Svolo hišo ter za Svoje ljubljene narode, prisegam pred Vsemogočnim, da bom zvesto upravljal zapuščino Svojih de:!ov. Storiti hočem vse, da zaustavim strahote in žrtve vojne čimprej, da zopet pridobim težko pogrešani blagoslov miru Svojim narodom, kakor hitro mi bo dovoljevala to čast našega orožja, življenjski pogoji Mojih i?ržav in njihovih zvestih zaveznikov ter kljubovalnost naših nasprotnikov. Svojim narodom hočem biti pravičen m ljubezniv vladar. Spoštovati hočem ustavne svoboščine ixi druge prav ice ter skrbno čuvati enakopravnost za vse. Neprestano si bom prizadeval, da bom pospeševal nravno in duševno blaginjo Svojih narodov. čuval svobodo in red-v Svojih državah ter zagotovil vsem pridobitnim članom družbe sadove poštenega ćela.« S temi znamenitimi besedami je nagovoril cesar Karel I. narobe avstro-ogrske monarhije tedaj, ko je zasedel nje prestol, in priznati je treba, da se je odslej tudi najresneje prizadeval, da bi kar najnatanč-neje izpolnjeval svojim narodom dano obljubo. Odkar je zase'-el prestol, si je cesar Karel nadel nalogo, da zagotovi čim preje državi blagodejen mir na zunaj in znotraj.. Njegova je bila pobuda za ponovne ponudbe miru pod pogoji, ki bi bili častni Stran II. „fcLMNOSl * Slev. 227. V Trstu, dne IV. avgusta 1917. Uivo vztraja na svoii obrambi, in njegova je bila zamisel, da naj se narodom v monarhiji zopet vmeio ustavne svoboščine in se tako doseže tudi oni mir med narodi v monarhiji, ki }mi edini more jamčiti za vsestranski razvoj in procvit, ki jim predvsem omogoči vztrajanje do dosege onega svetovnega miru, po katerem neutešno frrcpeni ves svet. Grozote vojne na bojr-fcčih in nje strahote v notranjosti države, povzročevane po razmerah, ki so jih ustvarili ljudje, kateri niso umeli in niso hoteli umeti duše zapostavljanji, zaničevan ih in zlobno obrekovanih narodov, so presegale že vse, kar se more prenesti, in tedaj se je pokazala pravičnost in liudo-milost našega mladega cesarja v najlepši luči: izdal je amnestijski proglas in tako vrnil rodbinam in narodom tisoče mož in žena, katei i so ali popolnoma po krivem, siji v sle J neprevidne prenagljenosti zadele naiokrutnejše kazni. Kakor si je naš vladar z onimi drugimi svojimi ukreni pri-lobil ono spoštovanje svojih narodov, ki gre možu-poštenjaku. kateri vestno iznolnujc dar-o obljubo. ta^o mu njegovi narodi za njegovo ljudomilost vračafo hvaležno ljubezen. Prvikrat praznuje naš cesar svoj rojstni dan na prestolu avstro-ogrske monarhije. I odeli mu VsL-višnii, da bi ga praznoval se dolgo vrsto let, srečnih rn veselih zanj In nje le ve narode! Obenem s tem vošči-1«is pa izrekamo tudi vročo željo, ki je gotovo želja vseh narodov države, da naj I>1 Z VSCTill Slui mi dtlo^l na to, da vrne svojim na re dom čim preje blaženj mir in žujim vso srečo in blagostanje. Enako p: v vi cen in blag vsecn svojim narodom, naj zagotovi čim preje tudi obljubljeno ena;' pravnost vsemi svojrm narodom, in ti njegovi narodi — Bog daj, da se vse te želje izpolnijo žc dotlej — bodo tedaj, ko se zopet vrne ta d: >. presrečni v vdani na.i-hvaležnejši ljubezni praznovali rojstni dan svojega vladarja! _ narodna In mednarodna misel. H. Člankar svojim pristašem o bistvu socija^ lizma njegovih nalogah in namenih! Ni dovolj, Za se socijalen demokrat ohranja socijalizmu za boj proti kapitalizmu, marveč je tudi njegova dolžnost, da seolirania svojemu narodu, ker »vsaka asintiftizaciia — potapljanje v drugi narodnosti — menja kulturno izgubo!« Ljudje, ki so se narodno potvorili in sovražijo svoj narod, so »razdiralni elementi« — nasprotniki kulture! - Mi smo vedno rotili našo socijalno demokracijo, naj se ne izključuje iz narodne skupnosti, marveč naj bo enakopraven in uvaževan komponent našega narodnega življenja, kar da more brez vsake škode za svoj program in svoja načela. To je dolžna — smo vedno govorili — tudi sama sebi, kajti tudi nje — kot slovenske socijalne demokracije — postainek in nje možnost razvoja izhajata iz narodnega stremljenja po samosvojem, saniobUnem življenju. Da se ni n. pr. tržaško Slovenstvo s tako odločnostjo in tako vspešno borilo za svoje narodne pravice, za primerno pozicijo svojemu elementu v tem mestu, tudi slovenske socijalne demokracije ne bi b;lo tu. Tudi njej dsj3 naša na^ ciRmalna ideja podlago in možnost življenj.';! In kaj pravi sedaj člankar v »Na-preju< ? Piše: »Ali že sam stranrarski egoizem nam mora narekovati, da ohranimo slovensko, jugoslovansko delavstvo svoji socijaJistični stranki, da postame močna in slina, da ne bo le životarila, da marveč zadobi odločilen vpliv v narodovem življenju. Narodi so resnični, so dejstva. Na teh dejstvih, na narodih, mora sloneti vsa internacijonala! Vsak drug intci nacijonalizcm je fantom, je eldorado za samopašne nacionalistične namene tujcev.« Ce kje, velja pr: nas v Trstu, kar pravi nadalje: kapitalist je ob enem tujec, *ki ne skuša zasuznjiti našega človeka samo gospodarsko, marveč tudi duševno!« To jc tista velika resnica, ki smo jo imeli mi vedno pred očmi v prejšnjih svojih bojih proti naši scciialni demokraciji. Sedaj jo čujejo »sodrugi« iz ust svo}- MMi nam uhajajo v mimJe čase. Oživ-jca in sedaj jim bo jasno, kako zgrešeno jajo se nam spomini na živaluie, tu pa tam i je bilo vse niiiiovo postopanje, ko so brez- celo srdite polemike, ki smo jih imeli z glasili naše sncrjahie demokracije. Zvene nam zopet v ušesHi hude debate na govorniških odrih mej- našimi in voditelj* slovenskih socijalnih demokratov. Boj se je vršil med dvema tezama: našo, da socijalista ne odvezuje njegovo politično mišljenje od dolžnosti do iastn^^a naroda, rri ono socijafn'h demokratov, ^a ideja mednarodne soi< da mosti izključuje narodno čutst\ ovaii?s, vsak ozir do lastnega plemena. Iz gori označenega svojega nauka, ki so n J — »ver i ni brezdomosvinsko«, da »globoko koreiiiui v narodu«, Oa »za delavca na- ':;] ' pomembnost dogme, rekli bi rodnost ni fairtoin*. »internacijomala je .e res nce . ki ostaja večno nespre-I papirnata stavba, ker jc V;ilo ircno bitstvo li;iva. Jts ■:» soc i ialm >d emok ra: i j n i vo- I breznarodiiost \ !i tudi smer sv >jcmu taktične-' lin napram stremljenju na-! tiv „JI re nu e 11 ke tecTiji. v praksi pa pri-zm:va?*j.j vteifejači'i narodov!« »Ta in- tL ■ nacij:;iK lizcm, ki ga je vrglo v svet res »ti hi nasproti drugim poli- j uUeniacij« naluo židovstvo, jc poražen v Liiikam svoijga naro-.la. Nikdar,'tej vojni! Vstane nova organizacija doli no en.in \ \ raran':i da ne no- bvstva. ki bo temeljila v na*odih, ker narodi so o:ie prvine, ki sestavljajo človeško družbo!« Eden njihovih prosvitlienih 'Juliov uči lih st:Ki n d rit/ i rrt !gr; rie i re- ii med socijalno de-ni strankami. Veliki i in razredno razli-i. ki je nepremostljiv .anali na vsako ar- z naše strani in na vsak po-j ta muh nastopu ob vprašanjih, ki' torej s/rcnalne demokrate, kako krivo so si tolmačili kleio intemacijonalizma, ker ranKap len ftitiC za v Ki J n-. . ka stvar, marveč a. Tunu stališču Y ■ se čase z; spriseŽLme mi valno odrekali ' ^ skusnktii političnej Ji »liiKoli ii i mesta stvar velja« 110 V o.nenjne breznsrodnosti, še ma-c i> -> protinarod : >sti. Breznarodni ali pr :;i;iarodni socijalizein je obsojen tu kot škodljiv narodu, ki mu pripadajo socijalist', kulturi in tudi za interese stranke same! v i>o- i Kei ista v n svet* ed i n močni u d izaj, ki bo dtaficl! demokracijo so res se ,Jki p Tu imamo torej očitno napoveti revizije prt grama in taktike. Pozdravljamo jo z nolx ia str;- i ; i ni I ^ jošćenjem. Ni nam bilo na misli, da bi \.Mia I C J I /.:i«;siš'., da jo d- god-jp|,a]; rekriiiimacije — ker to bi bilo malenkostno v tako velikih časih: niti se no-| čemo postavljati v pozo zmagovalcev v d. sedanj'h bojih z našo socijalno demo-tavili pred tak j kracijo, marveč pozdravljamo ta pojav le /a«, ki jo ie prisilil, da ie začela raz- v na koristi nam vsem skupnega na- Ijati o reviziji svojega stali>ea napram I raja. iK?'!»»fn« vesti. Ministrski predsednik dr. Seid!er in češka deklaracija. Nokcga dne je naš min. pred. dr. Seidler povabil k sebi dunajskega poročevalca = Pester Lloyda«, da se pogovori žn' o zahtevi Cehov, da se Češki držav! . iklopijo tudi ogrski S!o-vaki. Pri tem scvcJa vem, ali ie ogrski narodi '.emu vi ;rasan;u in takt iLiicga po- sto§ at ]a v ». r i - iktični |K>!iu ki. O tem nas je u verii že v i i/fi ramaiičiii č jro Cj priob; ila lt>\ o s,)wiia!.i jilaslio »Na pre j v svoji r rvi številki. BIT smo u f»' v" > P r'w>wiiečci;i. Članek "e prine- sel M ve iii i si i nova ranja, po\ se lli no v o n« »v i »idikov ozir«). i na 1 ožaj in d; ti socijalne demo1 \ rstcij e \ ■ okviru na rodne sku pnosti. Izjav i 1 Si i! akuj. da na .n ie • rugram t j . »p le J* godki. ki ;-e !X-Je drug za dr J^tHI ta so na vnem •m>z »rišču kakor iU ii in še posel nhj \ n< iraii.'v.i;i i a nalist i-kal balzam ; \ ali nas mi! j;-.« laž: .Viaijare \ ? \ svoii izjavi se IIU last urzave, so dali izraza temu bili vzrok, da j pred oe ■'at: Učenju in da a\ M' ia d. p »etri iv v i- :a \ ei u v sNaprejH . ki >e čitate'jk. poKUtaen fiv-o vpraš-nje, ki ensK ikiu v i i y< kr ir je p i a : očo madžarsko - cr za/elel prilike, literesu svoje osc-1 dr. Seidler branil jem od strani grofa Tisze, češ. i vlada m bila na svojem mestu. ko jc rebalo zavzeti stališče pr< ii tw-;.dt:iwaiii, naperjenim proti dr/a v ni in-'e^riicti Ogrske. Jaz sam som se — je nagia.-al — ob slovesnem in pomembnem povodu, v ustavnem odseku. obrniT Toniti na primernom mestu zabe!e- taktni tendencam. Z.tiij in za \ sakega av-življenja našega naroda. Kajti,! strijske^a politika, ki st*>j? na razmerju ^o (■menjoiti članek sprwočil le v j Odrske, določenem po državnih zakonih, glavnih potezali, nam i pa sedanji pctaemb-Jje samoobsebi usnevno, da se spoštujeta *. ' retizira. Naj se ozrc-iiiu nekoliko su\ ereni:eta in iiuegrit_ia ogrske dr>:u\ e na nekatere markantne HMBkente v te.i« \ . K- : r hacemt. »ni, da se sp .y:u-čk ku! iete naša suvereniteta iu integriteta. Mi /l iz\ v.da politično pripadništvo »C; se ne vmešavamo v državnopravne raz-izpreii :nja naroiac pcihe, treba i>odčrta- mere Ogrske, kakor nočemo, da se drugi ti. P jbno pa avtorjevo trj ;zoritev ra' vmeša*, aio v naše. — GosikkI ministrski ttični izgled, ki ga dakt nemška so- predsednik dr. Seidler je izvedel tu Madja-cijalna Jeni racija. Cla tkar potrja. kar rom ueoden zaključek iz premise, ki ne smo mi vediio trdili, da namreč zija pre-|drži. Iz premise namreč, da se Ogri ne pa J ir.^d narodnostno tet>rijo in narodnostni, prakso nemškega socijalizira. Bolj ra-zn.nl ji vo i>ovedano: kraj vsega svojega programa, svojega razrednega boja in mednarodne ideje ostajajo nemški socijalni demokratje nacijonalni v stvareh, ki se tičejo interesov narodne skupnosti. Ta konstatacija ima tem večo vrednost, ker jo člankar podkreplja s praktičnimi slučaji in dogodki. I'osel/ io va/ca je pouk, Kj ga \ meša vajo v naše notranje stvari. Kef si pa ne moremo misliti, da g. ministrski predsednik ne bi poznal politične zgia!! Ko pa vidijo se 5'aj, da jim izginja nada do uresničen i a tega drugega pričakovanja, ko vidijo, da merodavni krogi nekoliko drugače razumevalo zgodovinsko nalogo te države in potrebe in zahteve^ ki jih z neiz-prosno logiko dozorevajo sedanji dogodki, in ko vidijo, da se ti slovanski narodi ne dado iztrebiti — psujejo v svoji po-besnelosti. Psuiejo — kolesa naših mlinov i>a se vendar vrte m mlini naši bodo n deli, ako bomo le mi sami dobri mlinarji! Delavsko gibanje na Ceikem. Časopisi do 6 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca avgusta leta 1916. na zelene listke seriie 140 in sicer od« št. 14.601 do štev. 16.500._ C. kr. zavarovalna družba »Riunione adriatica di sieurta«. V seji upravnega sveta te zavarovalne družbe, ki se je vršila dne 14. t. m„ je ravuatelj&tvo predložilo začasno bilanco za prošlo delovanje, ker ni bilo dosedaj mogoče zaključiti \ ;)-polnoua račune za upravno leto 1916. V obče je bil zelo zadovoljen razvitak delovanja v raznih oddelkih za zavarovanje proti elementarnim nezgodam. Tudi v oddelku za zavarovanje tia življenje jc družba imela boljši uspeh od prejšnjega leta. Redni in izredni stroški se vsak dan povečujejo. Med tem je bilo določeno Jcliti devidendo v isti meri kakor lanjsko leto, namreč K 160.— za vsako delnico. Vta/tffttSK? opeke za sfrrhe. veliko in r zk^ riUUUJttlil opeke, veliko kamenje in k me jo 7.UL zidunje. l^rcdoazau, Gostilna ul. Conti 40. ;:l'lJ3 TršoasKegs vajenca iJiuli* 29. iz mesta se »pr« j me takoj, l'les >.ćar. ul. 1. !»2 Žalost fllna M. Kalin, ss^™ naprodaj veliko množino belex;l 'u črnega vina. (l J74 hm vpake trste krpuje Jakob Margou. Via Sol'.tario 21 (pri mestni boluiinici) 1 58 Kupujem Mar^on hO«le eiQ9ke, petrolejeve, olieve v vsaki mao^ini I lica Solitario 21, 1:71 Ulno belo, opol, žganje ter vermouth iz daja Apollonio, Trat, Amaiia 10. (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanj? proti škodi, povzročeni po streli in eksplozijah. Zavarovanja stekleuih pLošč proti razbitju, pripraviti na to? Na vsak način bi nujno ! Zavarovanja proti tatvioi % vlomom Sotfs vins ce kupim od 10» 1 naprej. Fe' o o št 2 Gulič, — .-t Anton Jeritič p os uje v svojem atel « ju I Uiušrui T Trstu, Via delle Poste št 10. •! 7 Riunione Mrlaiicef di Sieurta u Trski pij« želeli, da se take nerodnosti ne pripete več. Draginja v Avstriji in — Nemčlil! — Razni listi so n. pr. že objavili, da ie v vsej Nemčiji dovolj avstrijski«! tobačnih izdelkov po izvirni čemi. Ljudem se ni treba nastavljati. — Dobri čevlji se dobe že za 24 do 28 mark (v Trstu 75 do ion K); dobra moška obleka /8 mark (enaka bi stala v Trstu najmanj 200 K). Kar se tiče prehrane, je v Nemčiji vsega morda po manj, a je vse urejeno in cene so zelo — zmerne. Neki trgovski zunanji list, ki leži na Dunaju v kavarnah, je priobčil jedilni list od 7. julija v obmejnem mestu Pasovi (Passau) v hotelu »Passauer Wolf.< in sicer: juha 20 pfenigov (30 vin.), pečeno vime M 1'50, ocvrt golob s solato K 1'— fHe obložen K 1'30, goveji jezik obložen' M T20, telečja ali goveja pečenka s so-j lato K 1'20, telečja glava s hrenom M riO. srce 'dušeno K 1*10, telečji drob 60 pf.. češnjev kompot 30 jri., porcija emen-talskega sira 30 pf. Potniki pravijo, da so porcije poštene, zadostne* da se čfovek lahko naje. — Korak sem čez avstrijsko mejo pa so cene povprečno trikrat večje itri porcije za polovico manjše. Odkod to prihaja? Dunajske gostilne hi restavra^ cije delajo velikanske dobičke^ a nihče se ne gane! Povprečno stane vsak košček mesa, ki ga neseš v usta, po 1 krono. —" S prikuhaini je pa naravnost škandal. Dve žlici malo ali nič zabeljtne zejenjadf od 70 v do K 1'20; dve žlici svežih narezanih kumaric, »zabel j enih« s kisom in papriko K 1'20 »do 1*50: poldrugi krompir (kuhan na vodi, srednje velikosti) 60 do, hO vin. — In vendar lastna cena vseju tem prikuham ne presega nikjer 20 do 30 v. — Zakaj take velikanske cene? — In Zavarovanja pošiljate v* na morju in po subeai. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalno glavnice na življenje (31 12 1915) K 546.405.84» — Odkar obstoja družba, je bilo v vseli brundah izplačano na Škodah K 872-45 1443-85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro -Ogrske monarhije. Kdor ima naproea! ZEMLJIŠČ v Trstu ali v okolici nsj pošlje svoja natančne pismene ponudbe na Ins. odtf. Edinosti pod „ZemljiSča' ZOBQZDR2IV33!X Dr. J. Cermak v Trstu, ul. Poste vecchje 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. M Plombiranje. UMETNI ZOB J S &9roviz@c Slske stvari« Nove izkaznice za kruh so veljavne že danes. Povodom „cesarjevega rojstnega dne stopijo na pobudo g. namestnika krusue izkaznice, ki bi morale veljati Šele od 18. t. m. Ua!:e, v vtrijavo že danes, 17. t. m. Raz-:: tuli so veijavue, sevetta, tudi izkaz-nkc >t;tre izdaje. JADRA -j! - arr~ Trst Cdssb dl Rlspsrrnle trn. 5 (Lastao poslopje) Kapital in rezerva K 13,2£G~03d.— Fllijalke: Dunaj TegetboJstr-sse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Sibeniic, Zadar. Vlogo na knjižice 31a°o VSe^a na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestcvanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Uaje predujme na vrednostne papirje in bUuo ležeče v javnih skladiščih. — Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loter.je. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredir, rembours krediti. — Borzna naročila.---Inkaso.--Men?a'nica.--Eskompt men c. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. J Brzojavi: JADRANSKA. Uradne ure s od 6 do t popoldne — Ijst-^ - 3B—ir urgjjg'g^v i