1 Leto XIV. 1 štev. 3 TELEFON UREDNIŠTVA; R-« UPRAVE' 2S—67 la 28—67 ; POSLOVALNICA CEI IE Pralarno*« 3. tel. 280 postni cenovni račun ji.im Maribor, četrtek 4. januarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejetnan v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cona din 1‘— | Načrti s Habsburžani opuščeni Anbiila in Franciia nista osvojili načrta, po katerem naj bi se obnovila avstrijska monarhija z Otonom Habsburškim - Nova napoved o prihodu Molotova v Berlin - Priprave za preselitev Nemcev iz balkanskih držav Akcija Otona Habsburškega odbita LONDON, 4. januarja. United Press. Angleška In francoska vlada sta sklenili. da ne bosta podpirali aspiracij Otona Habsburškega na avstrijski prestol. Francoska vlada pa namerava vendarle priznati avstrijsko društvo v Franciji na enak| podlagi, kakor je priznala angleška v Angliji tamkajšnji avstrijski urad. Obe tl organizaciji sta zbirališči avstrijskih emigrantov, nikakor pa ne moreta dobiti takega položaja, kakor ga je dobil češko-slovaški narodni odbor pod vodstvom bivšega prezidenta dr. Beneša, ki predstavlja dejansko emigrantsko vlado pSR. Opuščeni so tudi prvotni načrti glede bodoče usode Avstrije in prevladujejo sedaj popolnoma novi pogledi Nemška pomoč Sovjetski zvezi PARIZ, -.4. jan. Ha vas poroča iz Ber-ina, da so se v tamkajšnjih diplomatskih krogih pojavile vesti, po katerih bo Mostov v kratkem obiskal nemško prestd-n‘co. Namen njegovega obiska bi bilo še tesnejše zbUžanje Sovjetske unije z Nemčijo, in sicer tokrat predvsem na željo same Moskve, ki si žeH nemške pomoči v boju s Finci LONDON, 4. jan. Exchange Telegraph. Amsterdamski dopisnik »News Chroni-clea« poroča, da je nemška vojaška mi- sija že odpotovala v Leningrad, kjer bo vršila posle svetovalstva v sovjetski vojski, ki operira proti Finski. Misjjo sestavljajo v glavnem častniki, ki so leta 1918. sodelovali z generalom Mannerhei-mom v finskih osvobodilnih bojih proti boljševikom. LONDON, 4. jan. Havas. Na poučenem mestu se zatrjuje, da je zelo malo verjetno, da bi Nemčija mogla poslati Sovjetski unij: zahtevane tehnične strokov-njake ker Nemčiji sami primanjkujejo. Ostra nemška nota Švedski KODANJ, 4. jan. Eschange Telegraph. ^vedski parlament je sklican za prihodnji ponedeljek na izredno zasedanje. Ta sklicanje se spravlja v zvezo z govoricami, da je poslala Nemčija Švedski zelo ostro noto, v kateri zahteva, da ne sme Pod nobenim pogojem dovoliti prevoza angleškega in francoskega bojnega ma-ietiaia za Finsko čez svoje ozemlje. Nemško zunanje ministrstvo stoji na stališču da ta zavezniška pomoč Finski ni namenjena dejansko finski obrambi, ampak zavezniški akciji proti Nemčiji s skrajnega severa. Na Finskem nobenih večjih bojev HELSINKI, 4. jan. Havas. Po ponesre ceni sovjetski ofenziv! je nastal na večjem delu finskih bojišč premor, kj ga iz-rabljajo na obeh straneh za priprave za !,adaljnje napade, odnosno obrambo. Vrve se le manjši spopadi. Predvsem čistijo ; 'nef ozemlje, s katerega so pregnali sovjetske čete. , RIM, 4. jan. Stefani. Po poročilih ita-Ijjanskih listov so Finci vrgli v zrak ve-'ko sovjetsko municijsko skladišče, ki je ežaio v bližini železniške proge Leningrad—. Murmansk. Prav tako so finska le-',3Ia bombardirala tudi železniške proge cenlngrad—Terloki hi Leningrad—Bas-,'eIavo. Na ta način so preprečili dovoz n°vih sovjetskih čet na fronto. MOSKVA, 4. jan. DNB. Leningrajsko rnovno poveljstvo javlja, da včerajšnji h ni bilo pomembnih dogodkov, lin •1 ^an- Reuter- P° vesteh iz Tal- s a ie rimska radijska postaja javila °ci, da so zaradi pomanjkanja hrane ttiirl n*nžradu 'n Moskvi izbruhnili ne- i2L0ND0N, 4. jan. Reuter. Po poročilu n , Yorka bodo Zedinjene države a!e Finski 24 velikih bojnih letal. KONFERENCA V KREMLJU KfanK VVA’ 4- ianuarja. Exchange Tele-iettv ■ zvezi z novimi neuspehi sov-°fenzive na Finskem, ki se je po-^Hnb upom, ki jih je Moskva v novega poveljnika generala Šter- »j« • * -sa v wijii|iV|| ftvuvi «ia oicr' v Kremlju konferenca vodite-Lr)n.(^nvjetske zveze in vojske. Sklepi -^rence niso znani. General Štern je nS:ESK0 °ROžJE ZA SVEDSKO Eim, N. 4 januarja. Reuter. »Daily voimf**!* da ie angleška vlada do. da tru avo vo|ne2a materila Švedski, vijjT okrePi obrambno moč Skandina. bil poklican v Moskvo in se po vsej priliki ne bo več vrnil na svoje mesto. KANADSKA POMOČ FINSKI OTTAWA, 4. januarja. Predsednik kanadske vlade Makenzie King je izjavil časnikarjem, da kanadska vlada zdaj proučuje vprašanje pomoči finskemu narodu. Ta pomoč ne bo dana v obliki vojaške pomoči, pač pa se bodo na Finsko pošiljala živila in druge potrebščine, in sicer s posredovanjem Rdečega križa, kakor so to storile Zedinjene države. Kredit za preselitev Nemcev z Balkana RIM, 4. januarja. Exchange Telegraph. Po vesti rimske radiofonske oddaj« nlce je nemška vlada odobrila kredit 100 milijonov mark za prve priprave za preselitev Nemcev iz balkanskih držav v Nemčijo. Pogajanja s prizadetimi državami za to preselitev se bodo pričela takoj, čim bodo dokončana zadevna tehnična dela. Preseljevanje samo bi se pričelo še tekom letošnjega leta. Neprijeten vtis v Sovjetski zvezi LONDON, 4. jan. Havas. Odhod angleškega veleposlanika Seedsa iz Moskve je zbudil v Sovjetski uniji zelo neprijeten vtis, ki se je še povečal, ko se je izvedelo, da zapusti Moskvo v prihodnjih dneh tudi francoski veleposlanik Naggyar. V zvezi s tem so se pojavile tudi vesti, da bo v kratkem odpoklican iz Londona tamkajšnji sovjetski veleposlanik Majski, kar pa na merodajnem mestu v Kremlju za- nikujejo. Izgleda namreč, da si Sovjetska unija ne želi še večjega poslabšanja stikov z zahodnima demokracijama. MOSKVA, 4. jan. Havas. Italijanski veleposlanik Augusto Rosso je zapustil Moskvo sinoči ob 20.30 in odpotoval čez Nemčijo v Rim. Sef gospodarskega odseka nemškega zunanjega ministrstva Ritter je tudi odpotoval sinoči iz Moskve v Berlin, a se bo v kratkem zopet vrnil Italifansko-madžarski obrambni pakt BUDIMPEŠTA, 4. jan. Exchange Telegraph. Madžarski zunanji minister grof Csaky je nastopil daljši dopust, katerega bo, kakor se na poučenem mestu zatrjuje, prebil deloma tudi v Italiji. Vendar se bo grof Csakl ob tej priložnosti sešel z nekaterimi vodilnimi Italijanskimi dr- žavniki. V zvezi s tem so se razširilo tudi govorice, ki pravijo, da je sklenjen med Madžarsko in Italijo defenzivni pakt, ki bi postal veljaven v primeru, ako bi bila Madžarska neprovocirano napadena. Sporazum se nanaša po vsej priliki na primer sovjetskega napada. Manifestacije za Anglijo v Argentini BUENOS AIRES, 4. jan. Havas. Ko je angleška križarka »Achliles« dospela v pristanišče, je sprejela posadko velika množica ljudstva in jo viharno pozdravljala. Vsi listi so prinesli dobrodošlice ter slike ladje In častnikov, ki jim je bila na čast prirejena svečana »Cocktall partyja« v angleškem klubu. Častniki so bili gostje angleškega poslanika in so izjavili, da prisostvujejo počastitvi v imenu vse posadke križarke. »Achilles« je prišla v argentinsko prestolnico na obisk. ZA ŠIROKA POOBLASTILA PREZI-DENTU USA WASHINGTON, 4. jan. Havas. Minister za vojno mornarico Edison je poslal predsedniku predstavniškega doma pismo, v katerem predlaga, naj bi kongres za primer, da bi USA zašle v nevarnost, podelil prezidentu Rooseveltu široka pooblastila zastran izgraditve vojnih ladij, zakupa surovin in rekvizicije tovarn. Ta pooblastila bi morala biti enaka, kakor jih prezident dobiva v Času vojne. Minister spominja v svojem pismu, da so bila taka izredna pooblastila dana od kongresa prezidentu Wilsonu med svetovno vojno. PROTI PRODAJI AMERIŠKIH LADU NORVEŠKI WASHINGTON, 4. jan. DNB. Republikanski narodni poslanik Fish je protestiral proti prodaji 8 ameriških ladij nekemu norveškemu podjetju. Mnenja je, da se na ta način krši zakon o nevtralnosti. Simpatije Amerike so na strani zaveznikov Govor prezidenta Zedinjenih držav Roosevelta ob otvoritvi novega zasedanja kongresa —• Odmev govora v svetovnem tisku WASHINGTON, 4. jan. Agex. Preži- tona kot potrdilo moralne solidarnosti do dent Roosevelt je imel ob otvoritvi za- načel, zaradi katerih so šli zavezniki v sedanja kongresa Zedinjenih držav velik govor, v katerem se je dotaknil vseh mednarodnih in domačih političnih ter gospodarskih vprašanj. V Svojem zunanjepolitičnem poročilu se je zavzel za zmago načel, katerim je bila Amerika vedno zvesta. Roosevelt je naglasil, da USA ne bi mogle biti napredne in srečne, ako bi se na drugi strani sveta zrušila civilizacija, na katere temeljih je zasnovano vzajemno spoštovanje In človečan-stvo. Skrajni izolacionizjjm bi bil zaradi tega nevarna utvara. USA se sicer ne nameravajo vplesti v sedanjo vojno, hočejo pa vendarle sodelovati pri izgradnji boljšega sveta, ki naj vstane iz sedanjih viharjev. S tem bodo tudi USA Izboljšale svojo usodo. AVASHINGTON. 4. jan. Havas. Govor prezidenta Roosevelta pred kongresom smatrajo v diplomatskih krogih Washing- vojno in za katera se tudi ameriška javnost zavzema, da bi zmagala, kadar bo beseda o miru. Roosevelt sicer ni omenil niti enega naroda, vendar je dovolj jasen njegov poudarek, da bodo USA ogrožene za primer, da bi bila njih po-kolenja kdaj postavljena pred dejstvo »upravljanja s pomočjo sile«. USA so odločen pristaš miru, ta je pa lahko zagotovljen le, če se vse države oprimejo osnovnih načel, ki so bila že večkrat na-glašena. Ko je Roosevelt končal svoj govor, je bil deležen splošnega aplavza kongresa. Ploskanje je prenehalo šele. ko je prezident zapustil dvorano. Med govorom so poslanci in senatorji posebno pritrjevali onim mestom, kjer je Roosevelt naglasil, da bodo Zedinjene države storile vse za ohranitev miru. Tako demokrati kakor republikanci so ploskali govorniku, ko je poudaril, da bo vlada storila vse za zmanjšanje preračunskega deficita in izvedla svoj delovni načrt. Ko je Roosevelt dejal, da bodo v prihodnjem letu nastopile znatne izpremembe v zmanjšanju izdatkov, so mu republikanci navdušeno pritrjevali. Predsednikov govor je v splošnem napravil v kongresu zelo dober vtis, le njegov apel na narodno slogo glede notranje politike ni našel toplega odmeva. Ko je bilo govora o trgovinski politiki Cordella Hulla, so vsi navzočni dolgo ploskali zunanjemu ministru, ki je sedel sredi članov vlade. NEW YORK, 4. jan. Havas. Dopisniki velikih listov naglašajo, da je Roosevelt v svoji poslanici manifestiral voljo USA, da se vojaško ne vmešavajo v evropsko vojno, vendar je pa določno pokazal svoje simpatije za zaveznike in njihov mirovni načrt. List »New York Times« naglašajo, da je Roosevelt ne da bi jo omenjal, tudi Rusijo obsodil. Prezident je ponovno poživil delavnost za mir, ki naj dokončno vpostavi pravični red na svetu. Stran Z- »Večernflc« V Mariboru dne 4. L 1940. ». — - - , , .................................................................... Nemčije bo imeia pe! milijonov vojakov | AMSTERDAM, 4. jan. »News Chro-nicle« poroča, da bo imela Nemčija na pomlad pod orožjem 5 milijonov izvež banih vojakov. Ta vojska bo predstavljala si!o 240 divizij z rezervo dveh do treh milijonov. Okoli 50 divizij bo potrebnih za zaščito mej, zlasti v deželah ki jih je Nemčija zasedla. V sami Poljski Po usodni povodnji v Turčiji ANKARA, 4. jan. Havas. Zaradi poplav v okolici Bruse in Adapazara se je zrušilo 336 hiš, a 622 jih je zalila voda. Reka smit je jela upadati, toda kraji Ikili, Au-dernis in Bergame so še vedno pod vodo. Strokovnjaki menijo, da se je treba za-lvaliti samo odpornemu nasipu pri Brusi, ki je vzdržal močni pritisk vode in preprečil večjo katastrofo. Nasipi so bili zgrajeni za vodni pritisk 1000 m na se-cundo, v resnici je zdaj znašal 6000 n^sek. 3oplave so nastale zaradi nagle odjuge in tajanja snega po vsej Anatoliji. Predsednik Turčije, Ismet Ineni, se je včeraj Sovjetski parnik „Josef Stalin" AMSTERDAM, 4. jan. Havas. Parnik »Josef Stalin«, ki ga je zgradila holandska ladjedelnica »De Zadam« po navodi-ih.sovjetskega trusta »SOVKORFLOT«, daje pravo sliko »sovjetskega družabnega reda brez razrednih razlik«. Neznane osebe so minilo soboto izvesile na ladji finsko zastavo in ko je ladja zaplula na poskusno vožnjo, so sovjetski tehniki odklonili prevzem parnika, češ da ima napake. Parnik »Josef Stalin« ima 8950 ton in je namenjen za plovbo med Vladivostokom in Petropavlovskom. Kljub temu da bo ladja vozila le na sovjetskem morju, so na njej štirje razredi' z različno notranjo ureditvijo. Poleg dveh kabin, opremljenih z največjo razkošnostjo, ki Ve!ika železniška nesreča v Sovjetski zvezi KCDANJ, 3. jan. Havas. Londonski radio poroča iz Stockholma, da je skočil s tira neki sovjetski vlak, ki je vozil vojake na finsko bojišče. Pri tem ]e bilo baie izredno veliko človeških žrtev. Doslej še ni znano, ali se je zgodila le nesreča, ali pa gre za sabotažo, odnosno delovanje finskih »bataljonov smrti«. Konferenca Balkanske zveze RIM, 4. januarja. Stefani. Po zanesljivih informacijah se bodo sešli zunanji mi-nistri držav Balkanske zveze koncem meseca januarja ali v začetku februarja k posvetu o sedanjem splošnem mednarodnem položaju. Požar v ameriškem hote!u MINNEAPOLIS, 4. januarja. Havas. Veliki hotel »Marlborough« je do tal pogorel V plamenih je naš!o smrt 18 oseb, okoli 30 jih je težko opečenih, 19 ossb pa sploh pogrešajo. Požar ja nastal, ker je nekdo vrgel ogorek cigarete na hotelsko smetišče. Ogenj se je razširil s tako brzl-no, da je veliko hotelskih gostov poskakalo pri oknih ven, pri čemer so se hudo poškodovali. DOGODKI NA MORJU STOCKHOLM, 4. januarja. DNB. švedska ladja »Svartoen« 2475 ton, je v sredo naletela na severni obali škotske na mino in se potopila. STOCKHOLM, 4. januarja. Havas. — Švedski parnik »Kivuna« je napadla neka nemška podmornica v Severnem morju. Lastniki »Kivuma« pa javljajo, da mora biti to pomota, ker je njihov parnik trenutno drugod na morju. CARIGRAD, 4. januarja. DNB. Turški parnik »Uskudar«, natovorjen s premogom in namenjen v Marseille, je ustavila neka angleška torpedovka v vzhodnem delu Sredozemlja in ga odvedla na Malto. mora imeti Nemčija stalno okoli 40 divizij svoje vojsk«. Po tem bo imela Nero-MJa spomladi dvakrat številnejšo vojsko, 'takor jo je imela ob začetku sedanje vojne. Nevtralni opazovalci tudi zatrjujejo, da pripravlja Nemčija za pomlad veliko ofenzivo na zahodnem bojišču. po ogledu ponesrečenih krajev vrnil v Ankaro. LONDON, 4. jan. Reuter. Velika Britanija je poslala Turčiji bolničarske ladje za prevoz ranjencev iz zadnje potresne in poplavne katastrofe. MOSKVA, 4. jan. DNB. Svet sovjetskih komisarjev je poslal 10.000 dolarjev za pomoč ponesrečencem ob potresu v Turčiji. CARIGRAD, 4. januarja. DNB. Po včeraj sem prispelih vesteh je bil južno od Erzindžana nov potres, ki je porušil 10 vasi. si jo more človek zamisliti, je 41 kabin prvega razreda. Prednji del krova je namenjen potnikom tretjega razreda. Dvč dvorani sta za otroško igrišče, prva je namenjena deci potnikov I. razreda, druga, povsem mala, je za deco ostalih potnikov. V tretjem razredu m umivalnikov sploh je na ladji za 500 potnikov le 20 umivalnikov. Na ladji je več zvočnikov tako da ni mogoče loviti postaj z enostavnim obratom gumba na radiu. Mehaniki in častniki imajo zasebne klubske prostore, ločene od ostale posadke. Niti eden od 39 sovjetskih strokovnjakov in mornarjev, ki so dospeli v Amsterdam, ne sme sam v mesto, nego le v spremstvu članov GPU. STIKI MED ARABSKIMI DRŽAVAMI KAHIRA, 4. januarja. Kakor se uradno sporoča, se bo iranski (perzijski) vele. poslanik v Kahiri prihodnji teden udeleži velike romarske procesije v Meko in bo pri tej pril:ki obiskal Hedžas. Politični krog pripisujejo tej vesti velik politični pomen, zlas i z oz rom na sedanji položaj na bližnjem vzhodu. GENERAL NEWTON REAKTFVIRAN BRUSELJ, 4. jan. Havas. General Ne\v-ton, ki je bil še pred štirimi leti šef bel-gijskega generalnega štaba in nato upo-jj kojen, bo reaktiviran in postavljen za inšpektorja belgijske vojske. NOVA ŽELEZNICA V SOVJETSKI ZVEZI BERLIN, 4. jan. DNB. Prva dela za gradnjo velike železniške proge Stalinsk goslavijo in Francijo. Brugere je nagla-—Altaiskaja so končana. Proga bo dolga'sil, da bo novi sporazum služil interesom 280 km in bo kasneje podaljšana do obeh držav, ker odgovarja aktualnim po-Magnitogorska. trebam tako ene kakor druge. Ma r i b o r, 4. januarja. Med državami evropskega jugovzhoda je zunanjepolitični položaj kraljevine Romunije najtežavnejši, glavne njene tež-koče pa izvirajo iz problema njenih narodnih manjšin. Romunski narod je eden izmed redkih v Evropi, ki je dobil po svetovni vojni take državne meje, da ni vključil vanje samo vseh svojih sonarodnjakov, ampak tudi še znatno število pripadnikov sosednih narodov. Samo v kraljevini Jugoslaviji je ostalo še nekaj Romunov, katerih število je pa približno enako številu Srbov in Hrvatov, ki so pripadli Romuniji. Tako obstajajo revizionistične težnje pri vseh ostalih njenih sosedih, pri Rusih, Bolgarih in Madžarih. Na vzhodu in severu sta pripadli Romuniji Bukovina in Besarabija. Prva je pripadala prej carski Rusiji, druga cesarski Avstriji. V obeh deželah so sicer Romuni v večini, toda na obmejnem »zemlju žive v strnjeni naselitvi Ukrajinci, katerih je najmanj okoli 700.000. Od bivše Ogrske je dobila Romunija Sedmograško, ki je pretežno romunska, ima pa precej veliko madžarsko in nemško manjšino. Prva šteje po raznih cenitvah od 1 do 1.5 milijona duš, dočim tvorijo sedmograški Nemci skupino okoli pol milijona ljudi, z ostalimi v drugih romunskih pokrajinah pa okoli 750.000. Na jugovzhodu je bila deloma v drugi balkanski vojni, deloma pa po svetovni priključena Romuniji bolgarska Dobru-dža, v kateri predstavljajo Bolgari še vedno relativno večino prebivalstva. V tej, tedaj Romuniji prideljeni južni Do-brudži, živi približno 150.000 Bolgarov, v severni, ki pripada Romuniji že od prej, jih je še okoli 50.000, v Besarabiji pa okoli 200.000. Tako bi bilo v vsej Romuniji sedaj še okoli 400.000 Bolgarov. Nazadnje pa živi v Romuniji tudi precej nad milijon Židov. Pri okoli 20 milijonih prebivalcev kraljevine Romunije predstavljajo torej njene narodne manjšine (da niti ne štejemo Turkov in drugih Azijcev v Dobrudži) znatno skupino, ka-sere ni mogoče podcenjevati. Ukrajinska narodna manjšina je v severni in severnovzhodni Bukovini ter vzhodni Besarabiji strnjeno naseljena in le v pasu, kjer se oba naroda stikata, sta medsebojno pomešana. Romunija ni priznala tej manjšini do pred kratkim nobenih manjšinskih pravic. Ukrajinščina (odnosno ruščina, ki je vladala prej) je bila vržena tako iz šol kakor iz uradov in prepovedana je bila nekaj časa celo na ulici. Šele ob koncu preteklega leta so bile Ukrajincem priznane enake manjšinske pravice, kakor že prej Nemcem in Madžarom. Prav tako so bili do lani brez manjšinskih pravic Bolgari. Sicer pa so Bolgari narodno zavedni večinoma le še v južni Dobrudži, dočim so oni v severni že močno poromunjeni, oni v Besarabiji pa porušeni. V južni Dobrudži žive pomešani s Turki, Kumani, Romuni itd. in predstavljajo, kakor že omenjeno, le relativno večino, so pa vendarle mnogo močnejši kakor Romuni, ki so se mimo tega priselili tja večinoma šele po svetovni vojni. Bolgarske revizionistične težnje segajo tu le do stare bolgarsko-romunske meje, se torej nanašajo samo na južno Dobrudžo. Položaj madžarske narodne manjšine je že mnogo bolj kompliciran. Večina transilvanskih Madžarov, tako imenovanih Seklerjev, živi sicer na strnjenem in zaokroženem ozemlju, toda daleč notri pod Transilvanskimi Alpami in sredi kompaktnega romunskega narodnega ozemlja. Seklerji so od ostalih Madžarov popolnoma odrezani. Naseljeni so bili tam umetno kot obramba proti Turkom, ko so ti še gospodarili v Moldavi in Va-lahiji. Ostali Madžari so raztreseni med strnjenim romunskim narodom po zahodni Sedmograški, posebno po mestih in večjih krajih. Le na skrajnem zahodu, tik ob romunsko-madžarski meji. je nekaj obrobnih predelov, kjer so Madžari strnjeni. Vsi ti so bili naseljeni tam šele v zadnjih stoletjih, da bi utrdili madžarsko nadoblast nad Sedmograško. ali pa so potomci pomadžarjenih Romunov in Slovanov. Problem pravične revizije je tu nerešljiv. Ako bi Romunija tudi‘odstopila Madžarski zahodne dele Se«imo-graške, bi £e vedno ostala večina Madžarov v Romuniji, ako pa bi Madžarska dobila vso Sedmograško, bi ji s tem pri- padlo trikrat več Romunov, kakor bi dobila Madžarov. Najbolj kompliciran je pa položaj nemške manjšine, ki je vsa za več sto kilometrov ločena od kompaktnega nemškega narodnega ozemlja, saj ležita vmes Madžarska in Slovaška. Večina Nemcev, tako imenovanih Saksov, pa živi vendarle v strnjenih seliščih v srcu Romu- BOJ PROTI IRSKIM TERORISTOM DUBLIN, 4. jan. Havas. Irski parlament je vladi odobril zakonski načrt, po katerem lahko brez sodnega postopka pridrži v zaporih sumljive osebe. Zakon je poslan senatu, ki se bo sestal popoldne ob 15. NEMŠKI 2IDJE V PALESTINI HA1FA, .1. januarja. Havas. Semkaj je prispel na italijanskem parniku tretji tran šport beguncev iz Nemčije od začetka vojne. Gre za šest sto ljudi, med katerimi je sto otrok brez staršev. Borza. Curih, 4. januarja. Devi-z e : Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.60, Ne\v York 445,B/«°, Milan 22.50. Berlin 178.60, Praga 5.30, Budimpešta 3.35. Bukarešta 3.30. Mariborska napoved. Pretežno oblačno vreme. Ponekod bo mogoče snežilo. Včeraj je bila najvišja temperatura —3.3, danes najnižja —145, opoldne —7.0. nije, v vzhodni Sedmograški, zraven madžarskih Seklerjev. Tudi ti so bili naseljeni tam umetno. Ostali žive raztreseno po romunskem Banatu (Temišvar), Bukovini in Besarabiji, dočim jih je v stari Romuniji (Moldaviji in Valahiji) le malo. Njihovega problema ni mogoče rešiti drugače kakor na manjšinski podlagi, ali pa s preselitvijo. »r. O oma gan/slt« mHBnaBMiao Politični posveti v Beogradu Včeraj zjutraj se je vrnil v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček. Na kolodvoru so ga sprejeli hrvatski ministri. Popoldne je imel dr. Maček važno posvetovanje s predsednikom vlade Cvetkovičem. Sestal se je tudi z banom dr. Šubašičem. finančnim ministrom dr. Šu-tejem, ministrom dr. Konstant:novičem in ostal dalje časa v razgovoru z ministrom dr. Budisavljevičem. Odmev Cvetkovičevih izjav Madžarski listi se toplo izražajo o besedah. ki jih je na odnošaje obeh držav naslovil predsednik vlade Cvetkovič. V uvodnikih naglašajo. da prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko ni bilo še nikoli tako tesno, kakor je danes. Madžarska bo čakala zdaj na gesto Romunije. Listi s posebnim poudarkom prinašajo čestitke kneza namestnika Pavla in Hor-thyia ob Novem letu. prav tako izmenjavo voščil med generalnima štaboma obeh sosed. N’č malodušnosti! Skoro dve tretjini vsega človeštva sta že v krvavi vojni. Ostala tretjina s strahom čaka, kdaj bo potegnjena v vrtinec. Ali naj zaradi tega pustimo vse svoje deale, ali naj vržemo vsako nado. da se bo tudi človeštvo kdaj spametovalo? Ne! 5e verujemo v možnost take organ‘zacije človeštva, ki bo izključevala vojne, še verujemo v možnost take preureditve :loveške družbe, d? ne bo nikomur treba iskati razširitve njegovega življenjskega irostora, ker bo prostora in kruha dovolj za vse! (Dr. D. Puc v »Slovenski besedi«) Kaj £e nam freba pomanjkanja? »Hrvatski dnevnik« se zavzema za Sim prejšnjo rešitev draginjskega vprašanja in ugotavlja: V državi imamo dovolj hrane, zato je vsaka politika, ki ne bi preprečila glad, nezdrava. V državi je iovolj stanovanj, zato naj ima vsak streho nad glavo. Dovolj je dela za vsakogar. vsakemu je treba najti zaposlitev. Imamo dovolj surovin, za naše potrebe ‘udi dosti industrije, tako da pride lahko vsak do blaga, da se pošteno obleče. Zraka in vode nam tudi ne manjka. Pri ias nikakor ne bi smelo biti občutne dra-rin:e. Država mora poseči vmes ter pomagati predvsem najpotrebnejšim. Francosko-‘ugos1ovanski trgovinski sporazum podpisan Francoski poslanik Brugere in trgovinski minister dr. Andres sta včeraj podpisala trgovinsko pogodbo med Ju- Praviinik o internaciji na Hrvatskem Ban dr. Šubašifi je podpisal poseben pravilnik o osebah, ki se bodo poslale v prisilno bivanje, člen 1. določa, da pojdejo v interniranje osebe na podlagi čl. 12. zakona o zaščiti javne varnosti in pod nadzorstvom policije, ki jim določi stanovanje ter jih nadzoruje sama ali po pooblaščencih, čl. 2. odreja, da se v potrebnem primeru lahko določi več osebam isto stanovanje in predpiše poseben hišni red, ki določa med drugim tudi sprejemanje poštnih pošiljk. Musliman tajnik dr. Subaš’ča Ban banovine Hrvatske bo v kratkem menoval tri ali štiri banske tajnike. Sodijo, da bo eden izmed teh tudi musliman, kar bodo simpatično sprejeli vsi muslimani Bosne in Hercegovine. Podonavfe In Balkan V Podonavju je Slovanov gotovo dvakrat toliko kolikor neslovanih narodov. Z usodo Podonavja je vezana bodočnost treh svetov: Evrope. Azije in Afrike. Z Madžari in Romuni je treba, da se vrnemo na pot najtesnejšega prijateljstva in sosedstva. Predvsem pa moramo Slovani nastopati kot gospodarska in kulturna celina. (Stjepan Radič). V Marffior* Hat 'A. L Wb. »TeSerntf« Stnm 3. Novice Težka pravda za košček zemlje Življenje ..berošev" na veleposestvu madžarske grofice Zichy V »Večerniku« smo že ponovno pisali 0 težkem boju, ki ga vodijo prekmurski grofovski koloni, tkzv. »beroši«, na beltinskem veleposestvu, da bi se jim po-delil košček lastne grude in to iz super-maksimuma, ki je ostal veleposestvu radi semenogojne postaje. V zadnjem poročilu smo omenili, da sta bila dva od prosilcev odpuščena iz službe ter bosta morala z družinama na cesto. Sedaj sta nam poslala pismo, kjer pojasnjujeta svoj odpust in položaj. Prvi, Jožef Gjerek, pravi: Na zaipo-sem ®or&l puščati nellcenoovanega ,na, kobile. Pri tem ga je neka ko-ven<*ar se žrebcu k sred ni Har S,nicesar hudega. Zdrav je In vozi , mene 50 fadi iega odslovili iz zt>e. Imam 22 let službe ter sem ro-„vVna veleposestvu. Zdaj nhn&m pokojne, ne prihrankov, še celo iz stanovanja me podijo zdaj na zimo. Kam naj se ornem? Imam štiri majhne otroke od Katerih je najstarejši star 8 let. Kako naj »n prehranim zdaj pozimi, ko ni dobiti : nikjer zaslužka? . . Mihael Herci pravi, da je odpuščen ysakega razlo«a. Rojen je na vele-posestva ter ima dva majhna otroka. Se- miJ-t ez vseh sre da si niti ne morejo osKrbeh potrebne obleke. Kmetski vini-niti za sol nima, za milo in petrolej, r J,,ze več mesecev nima denarnih domkov, dočim je poleti delal le za živež, stanovanje in kurivo. Kmetski hlapci so sedanjem času plačani v veliki večini v* največ 50 din mesečno, dekle od 40 50 din in še tega zaslužka radi sla- cn fazmer’ v katerih se nahaja kmet, ^roti ne prejmejo. ___________________ CENJENE NAROČNIKE • vljudno prosimo, naj na položnicah naslov (Im®, priimek In bivaB-če) vedno razločno napišejo, da ne 00 Pomot pri knjiženju in pošiljanju Usta. > UPRAVA »VEČERNIKA« 18 OSMOSOLCEV^ZKUUCENIH ZARADI gitinaSl j® v Trebinju bilo izključenih iz rali a«! 28 osmošolcev, ker so organizi-šl stavko pn nemščini. Star- anriiLe,Kh d^kov bodo poslali po-«ePutaciio k prosvetnemu ministru svetlin bo°° Proti i iH^tvi in raz- 111 razmere na trebinjskl gimnaziji. N ROPARSKI NAPAD znani prI Sp* Sv’ Kun80ti * neki ^ notapcc napadel kolesarji. Ivana mok? hlapca lj: Do1- Polhove. S sa-m kresom v roki je prisilil Škrgeta, da pel;,. izročil kolo> s katerim se je od-,al v Maribor. W »?M?p?.^arski ,i8t »Kmetovalec« je pr»v- dovai n!l • *et0 Shajanja. List je poarc-iarjai "°ve >*sledke v kmetijski stroki in opo-tidtin il® načela kmetijske znanosti ter prak-listi r»H-(fnLa.nja in l*ku»tva. R®*™ strokovni kar dSL“Javljajo ponatise h »Kmetovalca«, ki ie {la ima slovenski kmet glasilo, n o. 11* iru,I?otl upoštevano. Sv: i.-TP otr?k *° obdarovali na božičnici pri Jtoittv i1* °. Pe9nicl- Največ zaslug ta ob. borsko $1, na obmejrti šoli ima mari* o. v/druženje trgovcev. ' “otnrsld namestnik dr. Sičneit-, ,*mrt je tem Ira- ^ ^otarjif y' &iUki.prav tl> dl" imen0VUn Kje naj ti siromaki vzamejo potreben denar za slike in potrebne zakonito predpisane poselske knjižice, ali naj ves mesečni zaslužek izdajo v ta namen, m kje naj potem vzamejo denar za potrebno obleko? To je problem, ki ga podeželski revni sloji v živo občutijo in gotovo je, da bodo mnogi ostaH zaradi navedenih okoliščin brez potrebnih knjižic in bodo na milost in nemilost izpostavljeni kazenskim postopkom ne po svoji lastni krivdi. Ali bi ne bilo umestneje, da bi ta bremena nosili, vsaj polovično, delodajalci, ki bi jih po vsej verjetnosti laže zmogli? — Prizadeti siužiteli o Slovenska Bisfrlea: V nedeljo ob pol 16. uri bo uprizoritev lepe narodne igre: „Rokovnjači“ v Slomškovem domu. Prodaja vstopnic v trafiki Pibrovec. o Iz Pragerskega je bil premeščen na postajo Maribor—Studenci železniški kon* trolor Kokot Karl. o Delo m pragerski pošti vidno napreduje. Sc par tednov in pošta bo dobila novo lioe. Cmlfm c Smrtna kosa. V Javni bolnišnici je umrla 29 letna služkinja Terezija Klepej iz Celja, na Cesti na grad št. 17 pa 10 letna kovačeva hčerka Ivanka Osekova. c Smrtna nesreča. 40 letni posestnik Vladimir Kačur od Sv. Krištofa pri Laškem ~~ jc peljal z vozom proti domu. Med 9. t m., ob je 4.500 din. 9. dopoldne. Izklicna cena bam. c Statistika tujcev. V decembru je obi skalo Celje 788 tujcev, od teh jc bilo 727 naših in 61 tujih gostov. c Nedeljski počitek pri mesarjih. Od nedelje dalje ie tudi v celjskih mesnicah uveden nedeljski počitek. Veljaven bo do 1. marca. c Mesnice v Celju bodo na praznik 6. t m. odprte, v nedeljo pa zaprte. c Celjske brivnice bodo poslovale v so boto dopoldne, v nedeljo pa bodo ves dar zaprte. PfUf p živinski sejem. 2. Jan. ie bik) od 9U prignanih volov prodanih o0 po 3—5,25 din: od 217 krav 109 po 2-4 din; od 14 bikov 11 po 4—5,40 din; od 14 junce* 2 po 3—4 din; od 51 telic 13 po 3—5 din; k konj po 300—5300 din; 1 žrebe po 900 din. 3. jan. je bilo pripeljanih 136 svinj Pršutarji so se prodajali po 7—7,75 din; debele svinje po 8—9 din in plemenske po 6—6,50 din. p Koncertni večer. Drevi ob 20. nri jo v dvorani Glasbene Matico koncertni večer ljubljanskih visokošoloev, ki se vrti pod oTcriljem CMD. p Nesreča ne počiva. Lampreta Ludvika, 29 letnega železniškega delavca iz Medvedcev pri Majšpergu so pri premikanja Vagonov ujeli odbijači. Težko poškodovanega so prepeljali v ptujsko nolnišnico. — Pleteršek Marija iz Dominikanskega trga si jc pri padcu zlomila nogo. p Komandant mesta major Markovič Mi-jp je napredoval t čin podpolkovnika. Uspešna borba proti zavratni morilki Protiiub*rfculoxni dispanzer v Ptuj« j« zaključil lanskoletno dolo z bogato bilanco Danes poteka eno leto, odkar se nahaja ptujski protituberkutozni dispanzer v novih prostorih na Ljutomerski cesti, kjer Ima primerno ordmacijsko sobo, rentgensko kabino, čakalnico, pisarno za zaščitno sestro in stanovanje za služkinjo. S preselitvijo v prostore, ki so preurejeni v dispanzerske namene, je bilo vsaj delno rešeno vprašanje dispanzerskih ordinacijskih prostorov, ki Je spričo pomanjkanja prostora v ptujski bolnišnici postajalo iz dneva v dan bolj pereče in važno. Ptujski okraj je največji in t» ugotovitvah dr. L. Simonitija (v »Času« leta 1937.) za dolnjelendavsklm okrajem najbolj tuberkulozen okraj v Slovenci. Procent tuberkuloznih obolenj močno dvigata dva v ogromni večini zelo pasivna predela: Slovenske gorice in Haloze. Pa tudi Ptujsko polje prav nič ne zaostaja za Slovenskimi goricami in Halozami, kar n. pr. prav lepo dokazuje po statistiki tuberkuloznih obolenj iz leta 1938. fara Sv. Marko pri Ptuju, ki v tem letu stoji po številu za tuberkulozo umrlih in številu bolnikov z odprto tuberkulozo na prvem mestu v ptujskem okraju. Iskati vzroke bi segalo precej preko okvira tega članka, gotovo pa je, d« so socialni motivi (silno slabo gmotno in gospodarsko stanje) zelo važen faktor pri nitvarjanju pripravnih tal za širjenje tuberkuloznih obolenj vseh vrst. Socialni položni hnk>$kega in slovenjegoriškega človeka jc pa itak 2c vsaj v irrobih obrisih znan, saj dobro vomo, da so Haloze zadnjih deset let ena najbolj pasivnih slovenskih pokrajin, če sploh ne najbolj pasivna. Podobno je v Slovenskih goricah in nič boljše na Ptujskem polju. Industrije Ptuj in ptujski okraj nima nmogo in vendar je procent tuberkuloznih obolenj zelo velik, saj stoji v Sloveniji, kakor sem že omenil, ptujski okraj v tem oziru na drugem mestu. Prav statistika tuberkuloznih obolenj v ptujskem okraju bi lahko pričala, da tuberkuloza ni le izključno bolezen, ki se Jo razpela v industrijskih krajih. V ptujskem okraju imamo dovolj zgovoren dokaz, da Je tuberkuloza zvesta družica bedi in pomanjkanju. Za ves ta veltk (terensko ip po številu prebivalstva) okraj deluje samo v Ptuju protituberkuloznl dispanzer, ki je zraven na novo organiziranega zdravstvenega doma na Ptujski gori edina zdravstvena ustanova v ptujskem okraju. Zdaj se Sele organizira in ureja v Ptuju zdrav stveni dom, ki bo baje začel 2 delom že v Januarju 1940. Pomembnost m vrednost protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju postaja v takšnih okoliščinah še posebno važna. S svojim šestletnim delom je pro* tituberkulozni dispanzer v Ptuju dokazal svojo upravičenost in potrebo podobnih zdravstvenih ustanov na terenu. Naj govori le nekaj suhih Številk, ki bodo najbolje pokazale delo protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju. V pretečenem letu (1039) je bik) na novo pregledanih okrog 700 pacientov, ki so- jih poslali v dispanzer okrožni zdravniki, bolniška blagajna ali pa so se sami zatekli po pomoč v dispanzer. Ako prištejemo temu številu še število kontrolnih pregledov, številka naraste na približno 2000. Rentgenskega aparata. Povprečno je stalno letu približno 1500 in moramo pri tem upoštevati, da je bil dispanzer po selitvi v nove prostore od 4. jan. 1939. pa do srede februarja 1939. brez lastnega rentgenskega aparata. Pvprečno je stalno prejemalo okrog 50 pacientov v dispanzerju pneumothorax in injekcije. Delno je po svojih močeh protltuberkulozna liga v Ptuju, ki dispanzer vzdržuje, tudi pomagala bolnikom z denarnimi podporami, odnosno podporami v živilih, obleki, milu, mleku in kruhu. To so le nekatere številke iz zelo zanimive statistične slike dela protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju. Mimo morem trditi, da dispanzer v Ptuju, ki ga z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodi g. dr. Boleslav Okolo-Kulak, v danih raz-merah vrši zelo važno m pomembno socialno in zdravstveno nalogo v ptujskem okraju, želimo le vsi, da bi oblast, ki mora skrbeti za dviganje zdravstvenega nivoja v Sloveniji, posvetila več pažnje ptujskemu okraju in problemu tuberkuloze v njem in podprla protituberkulozno delo dispanzerja in lige s primemo in predvsem potrebam odgovarjajočo denarno subvencijo. Pa tudi posamezniki, ki morejo utrpeti nekftj materialnih sredstev, naj bi ligo in njen dispanzer s svojimi podporami pri delu pod-pcli. Maribor Žalostna plat življenja v številkah Sokolstvo Policija je imela v razburkanem preteklem letu ogromno dela. Zaradi policijskih prestopkov je bilo kaznovanih 3267 oseb. Aretiranih je bilo 605 oseb policija pa je rešila 9125 kazenskih zadev, medtem tudi 64 prestopkov zoper red in varnost, 5 težkih telesnih poškodb 18 primerov zoper prostost in varnost. 505 tatvin, 49 utaj, 73 prevar in 146 osta-iib zločinov in prestopkov. Poleg tega je policija obravnavala 6666 prekrškov, nadalje 22 samomorov, 17 smrtnih nesreč Wi več požarov. V seznam ukradenih ko- les je bilo lani vpisanih 726 kolesarskih tatvin. Izgnala in odgonskim potom odpravila iz Maribora je lani 2176 oseb Zelo mnogo dela je imela tudi kriminalna razvidnica. V kartoteko so naložili 3719 novih listkov, v evidenco predkaz-novanih pa so zabeležili 2812 oseb. Na podlagi kriminalne razvidnice je bilo lan: ugotovljenih 211 bivališč osumljencev, kar je gotovo prav lep uspeh mariborske policije. Daktiloskop je fotografiral 214 zločincev in 36 krajev zločina. Na novo je daktiloskopira! 215 oseb, kontro- liral pa 70. V razvidnico je naloženih 481 novih daktiloskopičnih pol in 584 fotografij. Mnogo dela je imel tudi policijski prijavni urad, kjer je bilo lani vloženih 35.145 prijav in 34.980 odjav. Policija je lani izdala 679 novih potnih listov, podaljšala 1151, vidirala pa 384, tujcem pa 335 potnih listov. Dovoljenj za bivanje in zaposlitev je lani policija izdala 1745. kar ie za Maribor gotovo veliko število. Dovoljenj za študij v tujini je bilo izdanih 25. ŽIVAHNO GRADBENO GIBANJE LETA 1939 Preteklo leto je bilo gradbeno gibanje v Mariboru zelo živahno. Maribor je dobil 99 novih stayb s 317 novimi stanovanji. Skupna vrednost teh zgradb je din 22,672.000. Med stanovanji je 75 enosobnih, 100 dvosobnih, 39 trisobnih, 2 štirisobni, 1 petsobno in i več kakor petsobno. Lani so zgradili tudi 50 obrtnih lokalov m pisarn. SLEPAR SRKULJ PRI GRAFU Ravnatelj zagrebške mestne električne centrale inž. Marcel Srkulj, sin bivšega ministra, je poneveril nad 800.000 din mestnega denarja. Takoj po odkritju poneverbe je Srkulj odpotoval v Maribor, kjer si je pri tukajšnji policiji hotel nabaviti potni list za Nemčijo. Ker pa se je slepar zelo sumljivo obnašal, so ga zaprli v policijski zapor. Bil je dva dni pri grafu. Ko so ga izpustili, je iz Zagreba prišla tiralica. Medtem pa je mladi slepar že pobegnil v Albanijo. AKADEMSKI PLES TRUE DELOMRZNEŽI IN 36 VLOMOV Orožniki so prijeli te dni 28!etnega Karla Zlabra, 361etnega Franca Gungla in 161etnega Jožeta Š., ki so od maja do .sedaj zagrešili v okolici Šmartna, Plo-deršnice, Sv. Marjete ob Pesnici in Cmu-reka nič manj kot 36 vlomov in tatvin. Vlamljali so v kleti, hleve in shrambe ter odnašali vse, kar jim je prišlo pod roke. Skupna škoda znaša nad 11.000 din. NAPAD NA DELAVCA V Jurovcih pri Sv. Vidu pri Ptuju so neki moški zvečer napadli s koli kletnega delavca Jožefa Kranjca, ko se je vračal proti svojemu domu v Spodnjem Bregu pri Ptuju. Napadalce so orožniki že zajeli in zaslišali. POPRAVKI V VOLIVNIH IMENIKIH Od 15. I. do 5. II. 1940 bo popisovalni urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6^1 uradno popravljal stalne volivne imenike; ves ta čas se bodo v tem uradu sprejemale stranke le vsak delavnik od 9. do 12. ure predpoldne. ORIENTACIJSKE TABLE NA POBREŽJU Nedavno je pobreška občina na splošno željo prebivalstva izobesila na Aleksandrovi cesti na Pobrežju In pred tezenskim postajališčem dve orientacijski tabli, na katerih bodo ljudje brez težave našli vsako ulico, ki jo iščejo. Orientacijski tabli sta najnovejši in zelo pregledni. Prav bi bilo, da bi si jih umislile tudi druge predmestne občine. m Jubilej javne delavke. Ob Novem letu je slavila 20 letni jubilej svojega dela kot blagajničarka pri Mariborski tiskarni gdč. Peričeva. Jubilantka je znana in odlična delavka v mariborskih narodnih društvih, zlasti pa kot aktivna članica orkestra Glasbene Matice. m Poroki. V frančiškanski cerkvi sta se poročila asistent etnografskega muzeja v Ljubljani g. Fran Kos in privatna uradnica Klara Švare, ter cana. iur. g. Alojzij Cafuta in učiteljica gdč. Nežika Napast. m Obdukcija trupla pokojne Ivane Orov-čeve od Sv. Marjete ob Pesnici je pokazala, da je starka umrla naravne smrti. Aretiranega nečaka, ki je bi! osumljen umora, so takoj izpustili. m Iz železniške službe. Za inšpektorja V. pol. skup. na postaji Maribor je imenovan bivši narodni poslanec Avgust Lukačič. m Borza dela potrebuje več kovino-strn-garjev in elektro varilcev. Reflektanti se naj javijo med uradnimi urami v Gregorčičevi ul. 37. m Tradicionalni planinski ples bo tudi letos l .februarja v Sokolskem domu. Prireditev bo združila vse prijatelje planin in lepe prirode. m Smučarski avtobus v Ribnico na Po-horju bo vozil v petek ob 15. z Grajskega trga. Prijave sprejemata tvrdki Divjak m Cop. * Redek filmski dogodek v Mariboru. Kakor smo izvedeli, se bo predvajal v tukajšnjem Grajskem kinu od 6. do 11. januarja epohalni film Ufe „D r. R o-bert Koch“, in sicer pod pokroviteli-stvom mariborske protituberkulozne lige. Film „Dr. Robert Koch" (genijalni raziskovalec in najditelj bacila tuberkuloze) je kakor znano, prejel na Mednarodni filmski razstavi v Bene tkali (Biennale) prvo nagrado. Glavno vlogo igra oblikovalec človeško globokih značajev Emil Jan-nipgs. jRazumliivo je ;,da vlada za ta redek filmski dogodek v naši javnosti že sedaj živahno zanimanje. m Družba sv. Cirila In Metoda je prejela od g. Vikt. Glaserja v Rušah ISO"-; din kot novoletno darilo. Prijatelji obmejne mladine, posnemaj te I m Iz mornarice: Napredovala sta v čin poročnika bojne ladje 1. razreda Kopriva Ernest ih Rebula Ivan v zrakoplovm komandi v Divuljali. Oba sta izšla iz ma riborske gimnazije. 40% vseli potnikov prihiti na vlak v poslednjih 10 minutah. — Izognite se čakanju in gneči pri postajni blagajni ter kupile vozni listek (po originalni ceni kot na kolodvoru) pravočasno In mirno pri „PL’TMK-u“. m Iz poštne službe. Na pošto Maribor II je premeščena Josipina Makuc s pošte Maribor I; na pošto Brezno je premeščen Ferdo Nadrah s pošte Ljubljana II, na pošto Mežica Rafael Trampuš s pošte Ljubljana II, na pošto Trbovlje I pa Elizabeta Zolšek s pošte Crna pri Prevaljah. m Za regulacijo Drave Ptuj—Budina je za 5. februarja razpisana prva licitacija. Proračunska vsota znaša 2,925.573 din. m Carinski promet Decembra je bilo pri tukajšnji glavni carinarnici 8,346.371.50 din dohodkov, od česar odpade na uvoz 8 milijonov 247.378.50 din, na izvoz pa samo 98.893 din. Decembrski dohodki uvoza so bili skoraj za dva milijona večji kakor novembrski.' * Izredno važen datum za vsakogar je sobota, dne 13. januarja 1940! žrebanje IV. razreda državne razredne loterije! Nabavite srečko čimpreje pri „PUTNIK-u“, Trg svobode-grad. Preizkusite svojo srečo! 5. I. 1940 m Sadjarska in vrtnarska podružnica ima občni zbor s predavanjem o obrezovanju sadnega drevja na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v soboto, 8. t. m., ob 9. dop. m Tako dolgo si je masiral s snegom roke, da so mu zmrznile, 66 letni kamnosek Miha Verdir iz Slovenske Bistrice. Starec si je. vsako zimo masiral roke, ali tokrat je bila zima le malo prehuda. Zdaj leži na dermatološkem 6ddclku-*v bolnišnici s črnimi rokami. « ■ m Roko in noge so zmrznile 18 letnemu tkalcu Jožefu Pematu iz Zgornjega Radvanja. Pernat je v snegu, med potjo domov zaspal, ker mu je baje postalo slabo. K sreči pa so ga našli ljudje, ki so poklicali rešilni avto. Pernat se zdravi v bob nišnici. m S drkularko si je odrezal prste na roki 50 letni delavec Ivan Leskovar iz Aleksandrove ceste na Pobrežju. m žrtve poledice. Včeraj so sprejeli!, v bolnišnici tri Osebe, ki so se poškodovale pri padcu na poledenelih tleh. BOŽICNaTkCIJA DRUŠTVA »JADRAN~ NANOS« Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom v Mariboru je kot .socialni odsek agilnega društva Jadran-Nanos razdelil letos med revne primorske starčke, vdove, sirote in med brezposelne siromašne družine naših rojakov božičnih daril v vrednosti preko din 7000.— ter je tako obdaroval 34 takih družin, katere so dobile podpore deloma v denarju, deloma v jestvinah >n blagu. Posebno pa se je letos izkazal ženski odsek tega društva pod agilno predsednico go. Antonijo P In ter, ki je zbral z marljivostjo naših požrtvovalnih dam potrebno blago za božičnico obmejnih šol v Prekmurju, kjer so naseljeni naši primorski rojaki in sicer v Benici, Petešovcih in Pincah, kjer je bjlo obdarovanih 131 šolo obveznih otrok. Razdelilo se je ob tej priliki 340 m raznega blaga za obleke in perilo, 42 parov čevljev. 47 komadov čepic, 25 parov hlač, 78 volnenih puloverjev, 57 parov nogavic, 23 parov rokavic, 30 raznih šalov, 26 kg keksov, 35 vencev fig, 20 knjig in 50 zvezkov razen drugih drobnarij. Ob tej priliki se imenovani odbor najlepše zahvaljuje vsem našim domačim darovalcem za podpore, ki so nam jih nudili kakor tudi vsem onim, ki so s svojim delom pripomogli, da je ta naša pomožna akcija tako lepo uspela, za kar gre seveda največje priznanje ravno našim narodnim damam, ki nišo sledile ne truda ne časa, ki so ga žrtvovale za pomožno akcijo. NAPAD NA ŽENSKO V-STANOVANJU V Betnavsi ulici sta se oglasila pri 38-letni šivilji Mariji Florjanovi 2 neznana moška, od katerih je eden zabodel Florjanovo z nožem v glavo. Ranjeno šiviljo so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. m Poštna vreča v Dravi. Nedavno je bila ukradena s kolodvorske pošte poštna vreča za Studence. Včeraj pa je to vrečo ujel neki ribič v Dravi na Pristanu. V vreči je bilo samo nekaj praznih kuvert, drugo so tatovi odnesli. * Prosimo, da se prispevki za Akademski ples dostavijo 5. januarja popoldne od 13. ure dalje v Sokolski dom (Union). SOKOLSKI DOM (Union) m Božičnica na Teznem. Krajevni šolski odbor, RK in upravitelistvo tezenske šole je priredilo veliko božičnico. Obdarovali so z obleko, čevlji in perilom 378 revnih otrok s Teznega in Dobrave. Tezenske tvrdke in številni zasebniki so z denarnimi prispevki in darovi veliko socialno akcijo1 podprli. m Sredi nafvečjega razmaha zimskega športa je izšla v Mariboru zimska številka revije »Jugoslovanski biseri«. Vsi sestavki, ki so pestro ilustrirani, so posvečeni razvoju TELOVADBA .SOKOLSKEGA OBRTNEGA NARAŠČAJA Da bi se omogočilo posečanje telovadbe tudi trgovski in obrtni mladim, uvaja Sokolsko društvo Maribor-matica oddelek obrtnega naraščaja — moškega in ženskega- Tem potem pozivamo vse sokolstvu naklonjene obrtnike in trgovce ,da svojim vajencem, trgovskim pomočnikom, trgovskim uslužbencem in nameščencem o slutijo Nemci, nadaljuje avtor, s eutegne ponoviti' Tsta taktika in zato skušajo omajati angleško obrambo na tej skrajni postopanki' Obrežje vseh otokov je globoko razjedeno, tu najdejo ^celo največje ladje idealna zašidraMča. Olna nrth, 30 km .oddaljena-od: Lerwicka, je bila v svetovni vojni baza angleških križark. Pisec pravi i dalj«,' da je tudi Lpt-wick sam močno utrjen in tla je z vidika sedanje borbe Anglije'proti Nemčiji zanimivo, da je edini angleški diktator Oliver Cromwell v 17. stoletju .uporabljal - Ler-'svick kot strateško orožje v bojih prot' Holandcem in Francozčrn.’ Cromwell je zgradil okrog Lerw?cka močne utrdbe, ki so se uspešno upirale marsikateremu na padu, dokler jih niso Nizozemci koncem 17. stoletja premagali in razrušili. Znova so bile zgrajene in uporabljene v vojnah proti Napoleonu. Shetlandsko otočje je v britanski posesti od 1469 leta. Dotlej je pripadalo Danci nišo mogli plačeval .■obljubljene dote 60X000 florintov, zato so -Morali v skladu z dogovorom, po preteku enoletnega plačilnega roka 20. maja 1469 odstopiti Shetlandsko otočje škotski. Tako Dancem. Ko se je 1468. danska princeza I je. prešel najbolj severni del Britskega omožila s škotskim kraljem Jamesom, j otočja iz danske v britansko posest. Proučavanie ptičje seSitve na Jadranu V lanskem oktobru so naši ornitologi prvič proučevali selitev ,ptic na • Jadranu. Izbrali so si otok Korčulo* kjer so markirali 150 pevk s številkami A 13.771 do 13.800 in A 50.909 do 5^0.955, A 50.801-do 50.870. Kdor bi kje našel ptice s temi številkami,'je žaprošfcii nžij to javi na omitološki oddetek, Zagreb, Kačičeva ul. 9. IL \ : ■ ; Korčula je za znanstveno proučavanje ptic zelo povoljna. Ima mnogo, maka iti pozimi se .ustavljajo tod'-cele-jate krilatic. Energično bodo nastopili proti vsem, ki ptice love. ' • Sarajevski prerok: Pri nas ne bo vojne! ' /-•S-' Sarajevski muslimanski, duhovnik Še-rifhodža je zelo učen in- svet mož ter uživa kot prerok velik sloves. Ko so ga vprašali, kako bo z vojno, je zatopljen v knjige odgovoril, da se volna- nas ne bo dotaknila. Zanimivo je, da se je že več njegovih prerokb uresničilo. Tako je ob priliki velikega požara v Sarajevu to katastrofo že vnaprej sporočil in delal, da se požar njegove hiše'ne bo dotaknil. Veseli bi bili, če bi se tudi zadnja napoved sarajevskega preroka uresničila. >■■■ 1 • Tudi vreme izkoriščajo v vo’ne svrhe Znani angleški strokovnjak -general sir Charles Gwynn je objavil mišljenje, da pred pomladjo, ni pričakovati večje ofenzive. Vremenske prilike so važen činiteii v vojni in onemogočajo operacije v večjem stilu. Posebno velja to za zahodno bojišče, kjer je vreme zelo spremenljivo. Boji trajajo tedne, medtem-se lahko vremenske prilike temeljito izpremene. . • Artilerijski ogenj preiva*- - * • „Nelson“, ena nat ve angleških bo'nih lat Pogled na k t<> vojne ladje, ki topove angleške narice. Takšni kloni so prave strah sovražnlii ■ j Y ' insVa je imela kralja Dne 6. decembra 10-1-7 je finska narod-skupščina proglasila neodvisnost dr-re. Ko je bila rdeča vojska pregnana .ii* maršal s pomočjo Nemcev postal zrna--aled, ie bil pHnc Rar0 Hes^hskl ;'teV n za ‘finskega kralja. Medtem se .Je ie odrekel prestoli), ker je v Nemčiji tala izprememba vladavine. Predsed-a1 Svinhufvuda Je . zamenjal Manner-m, Rusija je priznala Finsko v doreat-;m miru 14’’ avgusta 1920 ter. ji oasto* a Petsamo, dostop do Ledenega m.or* •Finska republika je postala nato čla-:a Zveze narodov, ki ji Je odstopila ie ilandske otoke. ) imenu filozof.. »Bodi miren! Prebujal se iz otrplosti. Kmalu boš popolnoma prebujen m zopet živ.«' Obujenec se je zastrmel v filozofa, m poznalo, se mu je, da se trudi obuditi-.spo-min, čez nekaj trenutkov je pa vprašate »Kdo ste? Ne poznam vas.« •;,; »Hampur KamthU-. . »Hampur Kamthi? Takurjev obraz }« spreletelo tiho zadovoljstvo. »Hampur Kamthi...« je ponovil in šepetajoče vprašal: »Kje je Sadiya? Zakaj je ni tu?« »Izvedel boš vse, sin mp]!«;.mu je odgovoril filozof, »vendar moraš Še neko-, liko potrpeti. Slab; sil okrepiti se mo* raš.« Segel je po okrepčnjoči pijači inm*-jo ponudil. •, Takur je izprazni! čašo in se zastrmd! v vdlikega: , i. :. - »In kdo je to?« ' -r : »Rayani.« . ■ , »Ustanovitelj Rayanlpura?« »Da, jaz sem,« je dejal veliki. . ; < »Saj toni mogoče!« se je začudil Ta^ kitr. -»Rayani je že dva tisoč let nirteV^. »Ni bi! mrtev, ampak :samo ,blr.pnfejv kakor si bil sedaj ti,« je posegel ymes Hampur Kamthi. ■ . - Vr* r- »Otrpnjen? Jaz sem bil otrpnjen?« 1 »Da. Yagiri Seoni te je onesvestil in dat nato otrpniti.« (Dalje prihodnjič.) Stran 6. »V e ? e r n 1 le* V Manhor-u 'dne d. I. 1940, jjdajjjgtol Kupujte, dokler me, hubertuse. še Imamo veliko zalogo po znano nizkih in še starih cenah za damske in moške o3>Ieke, plašče, kosto* oficirske, financarske iu železničarske uniforme itd. CESKI MAGAZIN • MARIBOR pri glavni policiji. Velika odprodaja ostankov! Krojaške potrebščine! Kultura 60 letni jubilej Mičuna Pavičeviča Dne 13. decembra je slavil šestdesetletnico življenja in štiridesetletnico pisateljevanja eden izmed najoriginalnejših književnikov ne samo med Srbi, ampak menda med vsemi Južnimi Slovani, Črnogorec Mičun M. Pavičevič. Paviče-vi6 je originalen že po tem, da je izdal doslej 86 knjig, nadaljnjih 35 jih pa ima deloma v tisku, deloma v rokopisu. Skupno predstavlja torej ves njegov opus 121 zvezkov. Vsekakor rekord! Med tem je 24 zvezkov črnogorskih anekdot, več pesemskih zbirk, pripo- vedk, povesti, raznih spisov itd. Da je pri taki produkciji kvantiteta nad kvaliteto, se ne moremo niti čuditi. Kljub temu je vmes tudi nekaj zrnja, ki bo ostalo. Predvsem velja to za anekdote, po katerih so postali Črnogorci široko popularni. Za šestdesetletnico je izdal te dni svojo 87. knjigo pod naslovom »Antologija Mičunovih pjesama«, obsegajočo 96 strani osmerke. Izšla je v Zagrebu, kjer M. M. Pavičevič živi v zadnjem času, a v cirilici. V njej je zbral iz svojih pesemskih zbirk, izdanih pred vojno, med vojno in po vojni v Črni gori, Ameriki in Jugoslaviji, lepo število pesmi, ki so. se mu zdele najboljše in najznačilnejše. Njihov svet obsega erotiko, refleksivno liriko, domorodne in celo politične motive, prigodnice ter epiko v duhu in stilu srbskih guslarskih pesmi. Tam, kjer ne posnema narodne epike, je še najbližji Aleksi Šantiču, pod katerega uplivom se je gotovo razvijal, a Šantičevo moč je dosegel le malokje. Naj navedemo za primer njegove domorodne lirike verze iz pesmi »Domovini«: Ja ljubim tvoje doline i gore, simbole svete, krvlju orošene; svijetli tračak tvoje rujne zore nikad se neče ugasit u mene. Za primer njegove epične v narodnem, guslarskem stilu pisane pesmi pa naj po-služi sledeči odlomek iz pesnitve »Grujiča Mara«, nekake nove Kosovke Devoj-ke, ki išče po bojišču svoje brate: Tttži, plače, polunaga skače; krše vadi, a zemlju premeče, fcraži braču koju nači neče; i ko avet kroz groblja se vije, zove braču, al odziva nije. V teh epičnih in na pol epičnih prigod-nicah je opisana vsa novejša zgodovina črne gore, medvojne Srbije in Jugoslavije. Posebno močno je seveda odjeknila v duši Mičuna Pavičeviča osvobodilna vojna, najprej s Turki in nato z osrednjimi silami. Na njo je gledal z očmi Črnogorca, junaka. Zato je v njegovi poeziji toliko zanimivih fragmentov, da zasluži že zaradi tega zanimanje. Knjiga je čedno opremljena in natisnjena. -r. SIMFONIČNI KONCERT GLASBENE MATICE Letošnja koncertna sezona je v Mariboru mnogo bolj mrtva, kakor so bile dosedanje. Večja prireditev bo šele veliki simfonični koncert Glasbene Matice 17. t. m. v veliki dvorani Sokolskega d ma. Koncert priredi orkester pod vo stvom g. kapelnika Josipa Jiranka in sporedu je monumentalno delo Bedric Smetane »Moja domovina«. Temel; priprave za ta koncert nam dajejo n boljše zagotovilo, da bo pomenil doj dek v našem mariborskem glasben življenju. k Razstava umetnostnega kluba LA v Ljubljani, ki je privabila tudi o boi nth praznikih lepo število Ljubljančai v prostore Jakopičevega paviljona, bila 26. XII. 1939 zvečer zaključena. Splošna zadovoljnost s prvo večjo reditvijo oživljene LADE, se zrcali t drugimi tudi v tem, da so bili razprod vsi katalogi. Vseh obiskovalcev je 1 vštevši dijake 1135, vsekakor lepo šte lo za sedanje čase. Člani LADE bode velikim optimizmom nadaljevali sv< akcijo za oživljenje vseh štirih »Lad« s tem za organizacijo velikih južnosl vanskth razstav v naših glavnih mest od Sofije do Ljubljane. Inorf IZPREMENJEN SPORED KLUBSKEGA DNEVA Spored klubskega dneva, ki smo ga objavili v&e včeraj, se je medtem malo izpreme nil. ISSK Maribor je omejil oficielni program le na nedeljo, dočim je SK Rapid svojo prireditev radi pomanjkanja snega sploih odpovedal. Ker nekaterim tekmovalcem ISSK Maribora na praznik sv. treh kraljev ne bi bilo mogoče startatl, je preložen tek na 12 km na nedeljo dopoldne, popoldne ob pol 14. pa bo slalom. Trening na skakalnici je radi tega preložen na soboto. TABLE-TENI8KO PRVENSTVO MESTA CELJA Table-teniški odsek SK Celja bo priredil v soboto in nedeljo v mali dvorani Celjskega doma table-teniški turnir za prvenstvo Celja, na katerem morejo tekmovati le člani celjskih klubov. Na sporedu je single seniorjev in juniorjev, double seniorjev ter tekmovanje moštev. Med števlinirai nagradami sta najdragocenejši prehodni pokal, ki ga brani član SK Jugoslavije Furlan ter pokal g. Rebeusch-nigga za zmagovito moštvo. Tekmovanje se bo pričelo oba dni ob 8.30, prvi dan bo tekmovanje moštev in double, drugi dan pa tek- movanje v singlu. s. Število klubov v Zagrebški nogometni podzvezi je v zadnjem letu naraslo od 94 na 123. ..»»VI V UiUU M. - . ~„aHNJU V ZAGREBU V soboto popoldne bo gostovala v Zagrebu elita naših drsalcev v okviru prireditve ZKD. Glavni sodelujoči bodo državna prvakinja Silva Palmetova, ki bo zaplesala kolo iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, s katerim je žela toliko uspeha na Dunaju, dalje seniorski državni prvak Emanuel Tbu-ma, bivši prvak dr, P. Schwab ter juniorski prvak Bieber. s. Ljubljanska plavalna podzveza bo imela drevi ob pol 20. v klubski sobi kavarne Union izredni občni zbor, da se sklene, kakšno stališče bodo zavzeli slovenski plavalni klubi na občnem zboru JPZ, ki bo 14. t. m. v Zagrebu. s. Smučarsko prvenstvo Medvednice, ki je bilo določeno za 6. in 7. januar, bo bržkone odpovedano, ker je na Sljemenu premalo snega. s. Beograjska Jugoslavija in sarajevska Siavija bosta odigrali za pravoslavni božič v Beogradu zaostalo lansko tekmo za zimski pokal. s. V Zagrebu bosta preko praznikov dve tekmi, prvi dan Gradjanski — Bata, drugi dan Hašk — Concordia. Gradjanski bo drugi dan gostoval na Šušaku proti Orientu. s. V tradicionalni božični plavalni tekmi na Seini pri Parizu je zmagal C. Hatot v 1:45 pred Hubertom z 1:49. s. Madžarski boksar Istvan Ekenes, olimpijski zamgovalec iz Los Angelesa, je skočil skozi okno sanatorija, v katerem se je zdravil, ter se ubil. s. Iz Finske poročajo o prvi vojni žrtvi iz vrst najpopularnejših športnikov. Padel je maratonski tekač in svetovni rekorder na 25.000 m (1:21.270) ter do 1. 1936 tudi reprezentativni smučar Erkki Tamilla. s. Teniški reprezentanci Italije in Madžarske se bosta srečali od 6. do 8. januarja v Milanu, teden kasneje pa bo revanž v Torinu, Igrali bodo po sistemu za Davisov cup. Madžare bodo zastopali Asboth, Gaborjr, Szigeti in Dallos. ZDRUŽENJE TRGOVCEV OPOZARJA, da ostanejo jutri, v petek, 5. t. m., v Mariboru trgovine preko poldneva odprte. V soboto, na praznik Treh kraljev, In v nedeljo, 7. t. m., pa ostanejo trgovine ve* dan zaprte. MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih sfane vsaka beseda 5C Da, nalmanlia orlstolbina za is oglase le din S— Dražbe orcklicl dopisovanja In ienitovanjski oglasi din 1.— do besedi Naimanlšl znesek za te oglase le din 10— Debelo tiskane besede se raiunaio dvolno Oglasni davek J* enkratno objavo znala din 2— Znesek aa male oglase se nlaiule tako) ort naročilo, oziroma ta le vnoslatl v nismo skupaj z naročilom ali na oo ooštnl položnici na čekovni raion št. 11.406. Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno m Fino olivno OLJE lit din 19.—, najfinejša kava, čai, čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«, Gosposka 28 12153-1 PRIMORCI! Ob sobotah dobite primorsko orodje, fanče i. dr. stojnica, Glavni trg, pred gosiilno Tscheligi. 12726-1 NAJCENEJE pošilja v inozemstyo petkilo-grarnske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVALIR«, Gosposka 28. 12152-1 ZA ZAROČENCE! Ugodna priložnost! Nova trda spalnica in jedilnica za vsako ceno naprodaj v skladišču, Meljska 29. 13268-1 ZAHVALJUJEM SE Kmetiču, da žbc. Ritter 13277-1 TILKE govci elez- ’81-1 IN -ncih -•nrvh: ra\ 'ie d m sti 'O- ri- 3-2 pod »Denar« na 021. »Večernika«. Aa- dbe slek 13272-2 HIŠA 15-stanovanjska. v Marmoru levi breg, z 80.000 din letnega bruto-donosa, naprodaj za 630.0000 din. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« Pod »Kupim«. 13273-2 HIŠA 6-stanovanjska, v Magdalen-skem okraju (Maribor) naprodaj za din 230.000. hipoteka 50.000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Resen kupec«. 13274-2 &agsltal POSOJILO din 7000.— za dobo 6 mesecev išče gospa za nakup blaga. Dam 2 leti brezplačno celo oskrbo. Ponudbe na »Ve černik* Ptuj pod »Takoj«. 13279-16 V naiem DOBROIDOČI BIFE vzamem takoj ali pozneje v najem. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 12283-15 Prodaja za MARIBOR SCHHEIDER ZAGREB, NIKOLICEVA10 Perc Oto Gosposka 34 ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CENIK Iiam* kje? m GOSTILNA BARIČ, TEZNO V soboto in nedeljo domače koline. Se priporočam. 13278-17 Stanovanje KOMFORTNO STANOVANJE 5—6-sobno, iščemo, najraje vzamemo celo vilo v naiem. Ponudbe pod »Industrijec« na ogl. odd. »Večernika«. 13275-6 Prodam TRGOVINA z mešanim blagom, s trafiko, na zelo dobrem položaju, takoj na prodaj. Ponudbe pod »Dobra eksistenca« na ogl. odd. »Večernika«. 13254-4 6 ŽELEZNA PEČ naprodaj. Vprašati Erjavčeva ul. 14, Melje. 13284-4 & m Sobo odda SOBO oddam takoj v naiem. Koroška cesta 63. 13256-7 NA VSO OSKRBO sprejmem gospoda '.akoj ali s 15. januarjem. Dobra domač* hrana. Meljska 29. 13258-* KRALJA PETRA TRG 6 RAZNO STARO POHIŠTVO ugodno naprodaj. Vprašati Vetrinjska 5. 13266-4 NAPRODAJ otroška odeia, nova. smoking, novi moški čevlji št. 42 in 43. Sodna ul. 23, Kervina. 13276-4 Kdor hoče imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov In drugih obve- stil, nal priloži 3-- din v znam- kah. Na vpra- šanja brez pri- loženih 3*- din v znamkah uprava ne odgovarja SOBO lepo opremljeno, separirano. oddam. Krekova 5. pritličje levo. 13260-7 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem dve gospodični za 350 din. Meljska cesta 59-1-vrata 7. 13262-7 MAJHNO SOBICO opremljeno, oddam takoj. Koroška cesta 85. 13267-7 Službo dobi ABSOLVENT (KAT realne gimnazije leto 1938/39 ali pa učitelj(-ica) se takoi sprejme k 3 otrokom radi in-strukcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« nod »Instrukcija«. 13261-9 SAMOSTOJNO KUHARICO ki opravlja tudi vsa drltga hišna dela, sprejmem s 1. februarjem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Kuharica«. 13265-9 KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Male, Koroška 50. 13269-9 NATAKARICO kavcije zmožno, iščem. Ponudbe na »Večernik«, Ptuj. pod »Dober zaslužek«. 13280-9 Službo Ište ŠIVILJA za moško krojaštvn Išče zaposlitve. Nastopi takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Šivilja«. 13257-10 lokal TRGOVSKI LOKAL skupaj z manjšim prostorom iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »16«. 13259-14 Izd (a In nrejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne mčajo. — Uredništvo in upravas Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. U. 409.