kar 80 gospodarskega polja.= Prldelek sladkorne pese. Bavnodošla poročila o približnem lanskem pridelku sladkorne pese. Sodi se, da vsa produkcija znaša 6,399 900 ton proti pravemu pridelku predlanskega leta s 6,640.000 tonami. V posameznih državah se je pridelalo: v Avstro-Ggrski 1,417.100 ton (laui se je sodilo, da se pridela 1,393.900 ton, v resnici pa se je samo 1,330.600 ton), Nemčiji 2,056.600 (lani 1,997.200, oziroma 2,241.100), Eusiji 1,403 000 (lani 1,380.000, oziroma 1,433 900)r Franciji 707 000 (lani 704,000, oziroma 747.100), Belgiji in Nizozemskem 405.000(lani 404.100. ozir. 461.2000), Švedski 109.50n (lani 111.000, oziroma 155 700). Italiji 140.000 (lani 140.000 , oziroraa 115.000), Španiji 109.000 (lani 109.000, oziroma 89.800) in Danski 52.000 (lani 50.000, oziroma. 66.000 ton). = Državna subvencija. Za olajšanje nabave sena in stelje na Prirnorskem je dalo poljedelsko ministrstvo 79.000 kron državne podpore. = Podružnica čebelarskega društra T Kranju je imela na Primskovem svoj občni zbor. Podružnica šteje 60 člauov, torej je najmočnejša podružaica čebelarskega društva na Slovenskem. Dohodkov je imela 21020 K, stroškov pa 106 77, torej prebitka K 103-43. V odbor se izvolijo: predsednikom g. Ivan Lampe v Kranju, njega namestnikom nadučitelj Fran Luznar na Priraskovem, tajnikom cestar Miha Eržen in odbornikom Janez Strupi. Slednjič se je sklenilo: 1. do prihodojega rednega občnega zbora podružnice nakupiti 100 kranjskih panjev po normalni ceni, ki se je sprejela na občnem zboru dne 19. marea laaskega leta; 2. tekom leta prirediti sestanek čebelarjev. = DolgoTi mesta Gfradec so znašali koncera 1907. leta 23,766.891 kron. = Živinoreja na Ogrskem je v letu 1907 lepo napredovala. Število konj se je pomnožilo od 1,788.416 na 1,797.664, število govedi od 5,634.555 na 5,952.929, število ovae pa od 6,891.089 na 7,549.336. = Trg;ovina s pivom t Srbiji. Srbija proizvaja toliko piva, da to zadostuje za domače potrebe in da ga še izvaža. Tako je leta 1906 izvozila v Turčijo 341:524 litrov, v Bolgarsko pa 21.899 litrov. Neke vrste pira je Srbija leta 1906. tudi uvozila, in sicer iz Nemčije 68.926 litrov, iz Avstro - Ogrske pa 242.257 litrov. = Delavska beda In higiena na Ogrskem. Menda v nobenem sredujeevropskem mestu ne vladajo tako nezdrave razmere za najnižje sloje kakor v Budimpešti. Po državni etatistiki je med tisoč stanovanji prenapolnjenih v Berlinu in na Dunaju 280, v Petrogradu 460, t Budimpešti pa 740! Za tuberkulozo umre izmed vsakih 100.000 oseb na Nizozemskem 192, ,na Angleškem 201, na Ogrskem pa 364 oseb. Na vsakih 100.000 prebivalcev na Ogrskera pride le 28 zdravnikov in 9 babic, tako da urare skoraj tretjina brez zdravniške pomoči. Na Ogrskem hodi uad 40.000 blaznih brez vsakega nadzorstva okolo. Delavske plače so skrajno slabe. Odrasli moški delavci v tvornicah zaslužijo povprečno na teden po 13 K, ženske le 6V, K, dočim zasluži poljski delavec le 9 K 30 h, ženske pa celo le 4 kroae 26 h na teden. = Češko učlteljstro t narodno-gospodarskem delu. Narodno-gospodarski in socialni odsek Ijudske napredne stranke na •Češkem se je z vso energijo lotil gospodarskega in socialnega dela na Pošumavskem. Za svoje načrte je pridobil učiteljstvo ia priredi za nje te-le gospodarske tečaje: za živinorejo, za gojenje gob, brusnic in malin. Nadalje je odsek etoril že vse potrebne korake, da se bo začelo sistematiško zasajati nasade vrb, iz katerih pletejo koše, stole mize itd., obrt, katera daje tisočem zaslužka ia širiti rejo kuncev. Toliko košarstvo, kolikor reja kuneev bi bila za male kmete velike važnosti. Mnogi imajo koščke zemlje, ki jim ne dajejo nikake koristi, ker so močvirnati, na katerih bi pa vrba dobro uspevala. Ako bi dotičnik znal plešti koše in razne izdelke iz vrbja in ličja, bi v onih dneh, ko nima dela na svojem raajhnem posestvu in tudi ne pri imovitejših sosedih, pozimi in v deževnera vremenu lahko preeej zaslužil s pletenjem košev itd. jNjegova ženajin otroei bi pa z majhnim trudom lahko redili znatno število kuncev, ki bi jira dajali ranogo mesa za hrano in za katerih kože bi tudi izkupili na leto lepe denarje. Eno in drugo bi se lahko tudi pri nas gojilo. — To bi kajžarjem in malim kmetom t resnici pomagalo, ker bi jim odprlo nov vir cenih živil ter bi se tudi naučili svoj prosti $&s uporabiti za koristonosno delo.