vsak petek izide TP^^,
UGODNI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka./ posluhom
Če imaš cilj, boš našel tudi pot.
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 20 - CENA 180 SIT (14 HRK)
Foto: Gorazd Kavčič
OGLAS
_Kranj, torek, 11. marca 2003
Evropa - na tri četrt
Ko seje Slovenija pogajala /. Evropsko unijo o neposrednih plačilih za kmetijstvo, je dolgo vztrajala na tem, da hi se že v letu 2004 po tem povsem izenačila s kmeti i/, držav sedanjih članic unije. Bruseljska administracija o tem ni hotela niti slišati, kandidatkam je ponujala postopno uskladitev s plačili na evropsko raven do konca leta 2013, pri tem pa naj bi bila plačila v prvem letu vstopa v unijo le 25-odstotna. Slovenski agrarni ekonomisti, kmetijski politiki in kmetje so si bili tc-daj kot le malokdaj enotni, da takšna ponudba za slovensko kmetijstvo ni sprejemljiva, saj je Slovenija za razliko od ostalih kandidatk že lani skoraj v celoti uveljavila vse vrste ukrepov, kot jih pozna skupna kmetijska politika Evropske unije, in kmetijskim gospodarstvom izplačala plačila v višini 56 odstotkov evropskih. Slovenski pogajalci so ob koncu lanskega leta sicer odstopili od nerealne zahteve po izenačitvi z evropskimi plačili že v letu 2004, a so uveljavili načelo dopolnjevanja plačil iz državnega proračuna, pri tem pa naj bi bilo izhodišče leto 2003, ko naj bi plačila dosegla 75 odstotkov evropskih,
Ko so nekateri že nazdravljali dosežku, po katerem se bo Slovenija z neposrednimi plačili kot edina med državami kandidatkami za članstvo v uniji že leta 2007 izenačila s sedanjimi članicami, so dobri poznavalci razmer opozarjali, da bo treba dobiti bitko še doma in zagotoviti v državnem proračunu denar za "unovčenje" pogajalskega dosežka. Po večdnevnih usklajevanjih med finančnim in kmetijskim ministrstvom je letošnja bitka dobljena, vlada je v četrtek razpisala neposredna plačila v višini 75 odstotkov evropskih. Tako je pravzaprav tudi morala storiti, če ni hotela na hitro zapraviti imenitnega pogajalskega dosežka in verodostojnosti, hkrati pa je pokazala, da lahko z manjšimi popravki meril za uveljavitev plačil privarčuje tudi milijardo tolarjev.
Cveto Zaplotnik
Nato čaka Slovenijo
Brdo - Slovenija je dobrodošla članica v Nato, ki je izvirna obrambna in varnostna organizacija Evrope in Združenih držav Amerike, je dejal med včerajšnjim obiskom Slovenije generalni sekretar zveze Nato lord George Robertson. Slovenija se je lahko mirna in varna izvijala tudi zaradi mirovnega posredovanja Nata v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Kosovcm. Članstvo v Nato je stvar Slovenije in njenih državljanov in ne bo kaznovana, če se ne bo odločila za članstvo. Vendar j>a se mora zavedati, da Nato ne sprejema novih članic vsako leto. Ce se bomo na referendumu odločili za članstvo, bomo ravnali razumno, je dejal generalni sekretar. Včerajšnji obisk Slovenije je začel na Brdu, kjer ga je sprejel predsednik vlade Anton Rop, P°poldne pa je v Ljubljani govoril poslancem državnega zbora.
J.K., foto: Tina Doki
Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli!
080 22 66
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja.
Z Magno dobite več .
možnost plačila do 9 obrokov.
PETROL
Grumova nagrada že tretjič Matjažu Zupančiču
S podelitvijo Grumove nagrade in Grün - Filipičevega priznanja ter premierno uprizoritvijo komedije Blok 2002, se
je v soboto v Kranju začel 33. Teden slovenske drame.
Kranj - Po tradiciji zadnjih let so organizatorji, Prešernovo gledališče Kranj, tudi tokrat začetek Tedna slovenske drame, desetdnevni festival izvirne slovenske dramatike letos šteje že triintrideseto izdajo, obeležili z novo premiero domačega gledališča in podelitvijo nagrad, Grumove za najboljše dramsko besedilo in po treh letih znova G rün - Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski gledališki dramaturgiji. Letošnji Grumov nagrajenec je že tretjič doslej dramatik in režiser Matjaž Zupančič, strokovna žirija je za najboljšo razglasila njegovo dramo Hodnik, Griin -Filipičevo priznanje pa je prejela dramaturginja Diana Koloini.
Nedvomno eden najopaznejših slovenskih dramatikov zadnjega desetletja, Matjaž Zupančič, je že tretjič doslej (zadnjič leta 2001 za dramo Goli pianist ali Mala nočna muzika) prepričal strokovno žirijo in prejel prestižno Gru-movo nagrado. Letos so najboljše dramsko delo izbirali med 34 besedili, pri katerih je bil po ugotovitvah strokovne žirije v sestavi: Matej Bogataj, Vilma Štritof Čret-nik, Jakob Jaša Kenda, Vesna Jev-nikar in Alja Predan (predsednica), viden opazen dvig kvalitete. "Grumova nagrada mi veliko pomeni in je zame še posebej dragocena, ker je priznanje prostora in okolja, brez katerega moje dramatike pravzaprav ne bi bilo oziroma zagotovo ne bi bila takšna, kot je," je med drugim povedal Matjaž Zupančič in dodal, da ga razveseljuje tudi dejstvo da je vse tri nagrade dobil v različnih obdobjih od različnih komisij, v katerih so vselej bili dramaturgi, gledališki kritiki, igralci, ki jih ceni. "To daje nagradi tisto pravo vrednost." Nagrada je bila tudi letos podprta z dvema milijonoma tolarjev in naknadnim prevodom v angleški jezik.
Letos je bilo znova podeljen o tudi Griin - Eilipičevo priznanje.
tančno in celovito loteva zastavljenih problemov je v obrazložitvi zapisala strokovna žirija v sestavi Matej Bogataj, Vilma Štritof C'retnik (predsednica), Jakob Jaša Kenda, Vesna Jevnikar in Marinka Poštrak. "Pozorna je na tekstovne plasti in njihovo artikulaci-jo v prostoru, zato se v uprizoritvi zavzema za izpostavitev in uvelja-
Čestitala sta si za nagradi: dramaturginja Diana Koloini in dramatik in režiser Matjaž Zupančič. Foto: Gorazd Kavčič
Davida Harroverja in Antigona v New Yorku Januzsa Glowackega, slednja je bila uprizorjena prav v Pre še r n ovc m gledališču.
Do 18. marca se bo v tekmovalnem programu zvrstilo sedem predstav, v spremljevalnem pa bomo poleg domače predstave videli tudi tri gostujoča gledališča iz tujine. V programu TSD pa so tudi tri okrogle mize, dve tudi z mednarodno udeležbo.
(Več na str. 8) Igor Kavčič
Za dosežke v slovenski dramaturgi ji v zadnjih treh letih je priznanje prejela dramaturginja Diana Koloini. Da se pri svojem delu na-
vitev problema." Priznanje je prejela predvsem za dramaturško delo v dramah Praznovanje Tho-inasa Vinterberga, Noži v kurah
Kurilno olje evropske kakovosti
★
Z Magno nakup celo do 9 obrokov!
9770352666018
Državni svetniki nočejo beračiti
Začetek petletnega mandata predsednika državnega sveta Janeza Sušnika je bil razburljiv. Državni zbor je svetnikom zmanjšal proračun in jim napovedal izselitev iz parlamentarne stavbe, računsko sodišče pa je opozorilo na problematičnost izplačevanja plač svetnikom. O teh problemih in prizadevanjih, da bi državni svet dobil veljavo,
ki jo ima po ustavi, je Janez Sušnik govoril za Gorenjski glas.
Za Vami so zanimiva srečanja in dogodki. Udeležili sto se 4. srečanja Združenja evropskih senatov v Madridu. Pogovarjali ste se z ljubljanskim nadškofom in metro-politom dr. Francem Rodetom in predsednikom vrhovnega sodišča mag. Mitjo Deisingerjcm, računsko sodišče pa je ugotovilo nekatere nepravilnosti v poslovanju državnega sveta. O državnem svetu pod Vašim vodenjem se veliko več govori in piše, kot se je prej.
s predsednikom sveta federacija Ruske federacije Sergejcm Miro-novom, s predsednikom avstrijskega doma dežel Herwigom Hosele-jem in predsednikom nemškega zveznega sveta Wolfgangom Bo-ehmerjem. S predsednikom avstrijskega doma dežel sva se posebej pogovarjala o prihodnji regiji, ki naj bi obsegala razen Slovenije še del Avstrije, del Madžarske, del Hrvaške in del Furlanije in Julijske krajine in bi bila evropska regija.
"V Madridu je bilo 4. srečanje Združenja evropskih senatov oziroma zgornjih domov. Slovenija je ena od 15 članic in uživa ugled, saj je bila gostiteljica lanskega srečanja in je bila letos v Madridu deležna številnih pohval. Na tokratnem srečanju smo govorili tudi o širjenju Evropske unije in nastajanju njene nove ustave. V nekaterih državah imajo z dvo-domnosljo veliko izkušenj; ki so /a nas dragocene. Počaščen sem bil, da sem se v Madridu lahko srečal s predsednikom španskega senata Juanom Josejem Lucasom,
Pobuda je prišla iz Gradca, z nadaljnjimi pogovori o njeni ustanovitvi pa je soglašala tudi slovenska vlada. Regije bodo imele v Evropski uniji poseben pomen in bodo zato deležne posebne pomoči."
V Madridu ste se pogovarjali o za slovenske razmere zanimivi in aktualni temi odnosa med vlado in parlamentom in njegovi nadzorni vlogi. O tem je v Sloveniji precej razprav in tudi različnih mnenj. Kaj ste sklenili v Madridu?
"Še posebej smo razpravljali o odnosu med vlado in drugim do-
Strankarske novice
Posvet predsednikov mestnih in občinskih odborov Nove Slovenije - Predsednik mestnega odbora Nove Slovenije Kranj Janez Jereb je sporočil, da so se 3. marca zbrali v Stražišču predsedniki mestnih in občinskih odborov Nove Slovenije Gorenjske. Udeležili so se ga tudi člani vodstva stranka s predsednikom dr. Andrejem Bajukom na čelu. Na sestanku so soglašali s stališčem vodstva stranke do prodaje oziroma nakupa Slovenske investicijske banke, ki je bil po sedaj znanih podatkih izpeljan s kršitvijo predpisov in načrtovanim oškodovanjem javnih sredstev.
Oblast bi morala posel razveljaviti, saj je bil narejen s prevaro zaradi velikega dobička. Podprli so šest zahtev opozicije in pobudo civilne iniciative Nekaj je treba storiti. Politična neuravnoteženost v Sloveniji že ogroža temelje demokracije. Stranka je za vključitev Slovenije v Evropsko unijo in Nato.
Slovenska ljudska stranka za Nato in Unijo - Predsednik regionalnega odbora Slovenske ljudske stranke za Zgornjo Gorenjsko Jože Zupančič je v izjavi za jav-
nost zapisal, da deluje odbor v občinah Bohinj, Bled, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica. Odbor je soglasno podprl članstvo Slovenije v Evropski uniji in Nato, zato poziva članice in člane, naj na referendumu glasujejo za članstvo. Slovenci smo in bomo del Evrope. Vsako izključevanje bo povzročilo usodne posledice. S članstvom v obeh organizacijah pridobivamo Slovenci več kakovostnih in stalnih delovnih mest ter pomembne razvojne možnosti in informacije. Varnejši bomo na gospodarskem, varnostnem in socialnem področju, so zapisali v izjavi.
Mlada Slovenija zborovala -Konec februarja je bila v Kranju prva konferenca regionalnega odbora Gorenjska 2 Mlade Slovenije, podmladka Nove Slovenije, je sporočil predsednik Mlade Slovenije Matej Marolt. Konference se je udeležil predsednik kranjskega odbora Nove Slovenije Janez Jereb, predsednik Mlade Slovenije Jernej Pavlin pa je govoril o dogajanjih v državi in vključevanju v Evropsko unijo in Nato. Več pišejo na spletni strani www.mlada-slovenija.org.
/bor kranjske Nove Slovenije
Kranj - Konec februarja so se na rednem občnem zboru sestali člani in simpatizerji Nove Slovenije Mestne občine Kranj. Seznanili so se s poročilom o delu v letu 2002, finančnem poslovanju stranke ter analizi lokalnih in županskih volitev. Stranka je z vstopom v mestni svet (trije svetniki) izpolnila pričakovanja volivcev, zagotovila pa sije tudi prepotrebna sredstva za svoje delo. Predsednik stranke Janez Jereb se je zahvalil vsem prisotnim za zvestobo in finančno pomoč v predvolilni kampanji, ki je bila izpeljana izključno iz prostovoljnih prispevkov članov in simpati/erjev.
Zbora sta se udeležila tudi poslanec v državnem zboru mag. Janez Drobnič in članica Izvršilnega odbora Ženske zveze NSi Marija Lav-tar. Poslanec Drobnič je prisotne seznanil s potekom sprejemanja sprememb ustave in prizadevanji za širjenje podpore za vstop v EU in NATO, Marija Lavtar pa je poudarila pomen vključevanja žensk v politiko in jih povabila, naj tudi v Kranju ustanovijo odbor ženske zveze NSi. Po končanem občnem zboru so prisotni podpisali peticijo uglednih intelektualcev Nekaj je treba storiti, je sporočila Vlasta Sagadin. J.K.
Do8f*» owvoS» Meo pbStA^ci ifv Svetniki
mom. V Sloveniji imamo z državnim zborom in državnim svetom nepopolno dvodomnost. Naš državni svet ima manj pristojnosti kot običajni drugi domovi po svetu. Mi resno pričakujemo, da bomo sedaj, ko to predlaga tudi računsko sodišče, ponovno analizirali položaj državnega sveta in predlagali ustrezne spremembe ustave, ki bodo zagotovile svetu večje pristojnosti. Predvsem bi moral imeti državni svet pravico predlagati dopolnila k predlogom zakonom, kije sedaj nima, njegova pravica veta pa bi morala imeti večji pomen od sedanjega. Na madridskem srečanju smo napisali izjavo v štirih točkah. V četrti točki smo posebej zahtevali vpliv drugih domov na sestavljanje evropske ustave in govorili možnosti pritožbe na evropsko sodišče, če naša zahteva ne bo upoštevana, vendar smo ostrino zahteve kasneje omilili. V ostale tri točke smo zapisali, da sta sodelovanje in izmenjava izkušenj gonilna sila demokracije, ki prispeva k legitimnosti Evropske unije in da dvodomnost parlamentov krepi nadzor nad zakonodajno in izvršno oblastjo. Ker se je sestanek v Madridu izkazal za koristnega, se bomo že jeseni znova srečali na
Češkem. Drugi domovi namreč dobivajo na pomenu in imajo v večini primerov pristojnost vplivati tudi na odločitve vlad. Te pristojnosti naš državni svet nima. Zaradi pomembnosti drugih domov bi kazalo v Evropski uniji razen evropskega parlamenta ustanoviti tudi evropski drugi dom. To rešitev še posebej zagovarjajo države, ki imajo z dvodomnostjo že dolgoletne izkušnje kot na primer Francija. Španija, Nemčija in Avstrija, dvodomnost pa uvajajo tudi v Ruski federaciji."
Slovenski državni svet je sedaj pod hudim pritiskom. Državni zbor vam je zmanjšal proračun. Zaradi pomanjkanja prostora v parlamentarni stavbi vam grozi selitev. Računsko sodišče je odkrilo nepravilnosti v poslovanju. Se je vse zarotilo zoper vas? Sklepam, da ste za nekatere moteč dejavnik.
"Od 17. decembra lani, ko smo bili izvoljeni v državni svet, so se zgodile štiri stvari, ki nam niso le nenaklonjene, ampak težko razumljive. Sklep državnega zbora, da se nam vzame 24 odstotkov proračuna ali 130 milijonov, je bil hud udarec delovanju državnega sveta. Prav tako nas državni zbor opozarja, da se bomo morali
Obisk iz Bruslja
	
1     [»M  - i	
Ljubljana - Slovenijo obiskujejo te dni pomembni predstavniki Evropske unije, ki nas seznanjajo s prednostmi našega članstva, o katerem se bomo odločali na referendumu 23. marca. Komisar Evropske unije za širitev Guenther Verheugen in predsednik evropske komisije Romano Prodi (na sliki skupaj s predsednikom slovenske vlade Antonom Ropom) sta med obiskom pri nas povedala, da bo Slovenija dobrodošla članica unije. J.K., foto: Tina Doki
Nova Slovenija za Unijo in Nato
Škofja Loka - V soboto je bila v Škofji Loki 2. konferenca Nove Slovenije, kije bila namenjena analizi političnih razmer v Sloveniji in referendumoma o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Na konferenci so se izrekli za članstvo v obeh organizacijah, ki se, kot je dejal predsednik sveta stranke Lojze Peterle, dopolnjujeta in ne izključujeta. V Evropi se čudijo, da smo v Sloveniji naklonjeni Evropski uniji, do Nata pa smo zadržani. Predsednik stranke dr. Andrej Ba-juk je povedal, da bo šele z vključitvijo v obe organizaciji Evropa zaživela na naših tleh in se bo Slovenija demokratično razvijala. To želi doseči opozicija z zahtevami, ki jih je posredovala vladi. Ugotovil je, da na medijskem področju vlada monopol vladajočih strank.   J.K.
umakniti iz. njegove zgradbe, ker bodo morali zagotoviti prostor za evropske parlamentarce. Na seznamu protokola o pomembnosti funkcionarjev državnega sveta smo nazadovali za eno mesto. Zadnje neugodno sporočilo, ki nas je presenetilo, pa je prišlo z računskega sodišča, ki je ugotovilo nepravilnosti pri plačah državnih svetnikov, predsednika in sekretarja državnega sveta. Med drugim smo bili opozorjeni, da nov zakon o delovnih razmerjih ne dovoljuje več tretjinske plače. Zato že za jutrišnjo seji predlagamo uvedbo sejnin, ki bodo odvisne od udeležbe na seji in dejavnosti svetnika v delovnih telesih, predsednik in sekretar pa lahko skladno s poslovnikom državnega sveta in zakonom o državnem svetu opravljata funkciji še naprej poklicno. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje 24 zaposlenih v službah državnega sveta. Prepričan sem, da državni svetniki ne morejo kakovostno opravljati svoje funkcije brez ustrezne nagrade, saj gre za strokovnjake na svojih področjih, za ugledne in sposobne ljudi in bi bil vsak drugačen odnos do njih ponižujoč in žaljiv. Ne smemo pozabiti, da je državni svet edini predstavnik interesov civilne družbe. Domnevam, da so poslanci premalo seznanjeni z našim delom, pa tudi sam državni svet je v
preteklosti premalo naredil za svojo prepoznavnost v javnosti. Predstavljanju našega dela v javnosti namenjamo v tem mandatu še posebno pozornost, svoj delež k temu pa bodo morali dodati še svetniki sami."
Problem je veto državnega sveta na zakon, sprejet v državnem zboru. Veto je premalo učinkovit in zavezuje poslance zgolj k ponovnemu glasovanju o spornem zakonu, ne pa tudi k spremembi zakona.
"Prej tej vladajoči koaliciji noben veto nima možnosti za uspeh. Edina možnost je drugačna vloga državnega sveta in njegovega veta. V nekaterih evropskih državah, kjer imajo dvodomni parlamentarni sistem, se v primeru veta zgodnji in spodnji dom sesta-neta na skupni seji in skupaj sklepata ali pa se mora razprava o sporni odločitvi začeti znova. V Sloveniji se v primeru veta državnega sveta v državnem zboru ravna preveč rutinsko. Poslanci večinoma brez razprave ponovno pritisnejo na glasovalne tipke in potrdijo že sprejeto."
Pogoj za večji vpliv državnega sveta pa je sprememba ustave. Jo boste predlagali?
"Tako je. Državni svet bo moral dobiti vlogo drugega doma v parlamentarnih demokracijah. Njegov pomen bo neprimerno večji od deleža državnega proračuna za njegovo delovanje. Čeprav ne gre za veliko vsoto, smo uspeli privarčevati 50 milijonov tolarjev, 86 pa nam jih zmanjka. Če jih ne bomo dobili, bomo septembra zaprli vrata."
Zakaj državni svet kot zastopnik interesov civilne družbe ne išče podpore pri vseh njenih delih in dejavnostih, ki znajo učinkovito izvajati javni pritisk.
"Na širšo podporo našemu delovanju računamo. Če bomo ugotovili, da so vsa prizadevanja pri tistih, ki delijo denar, zaman, bomo iskali širšo podporo v vseh strukturah civilne družbe in javnosti. V državnem svetu se zavedamo, daje treba varčevati in da imajo tudi finance nekje mejo. Na jutrišnji seji državnega sveta bom zagovarjal varčevanjem, vendar pričakujem, da bodo enako ravnali tudi drugi, vključno z državnim zborom."
Jože Košnjekj foto: Gorazd Kavčič
Referendumsko vprašanje na ustavno sodišče
Ljubljana - Sindikat delavcev trgovine je v obvestil javnost, da se je več delavcev družbe Spar Slovenija pritožilo, da delodajalci na skrajno žaljiv način zahtevajo ali celo izsiljujejo podpis izjave soglasja o delu v neugodnem času, v nedeljah, praznikih in ponoči.
Podpredsednica državnega zbora Irma Pavlinič Krebs je zahtevo sindikata za razpis referenduma o obratovalnem času trgovin uvrstila na petkovo sejo državnega zbora. Predlagatelje referenduma je seznanila z mnenjem zakonodajne in pravne službe državnega zbora, da je treba referendumsko vprašanje dopolniti. Predlagano vprašanje se glasi: Ali
ste za to, da se v predlogu zakona o spremembah zakona o trgovini (EPA 750 - III) določi, da so prodajalne odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov z omejeno prodajno površino ter prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih ter železniških in avtobusnih postajah, ki so lahko odprte brez omejitev. Državni zbor je na petkovi izredni seji sklenil, da naj ustavno sodišče odloči, a» je vsebina zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma skladna z ustavo, predvsern pa s 14. in 74. členom. Sporna naj bi bila predvsem skladnost vprašanja s pravico do svobodne gospodarske pobude. J-K'
Anton Kokalj tajnik Nove Slovenije
Ljubljana - Nova Slovenija seje začela pripravljali na parlamentarne volitve leta 2004 in na volitve v evropski parlament, ki bodo prihodnje leto in na katerih bo najverjetneje prvič sodelovala tudi Slovenija kot nova članica. Odločili so se za nekatere organizacijske in kadrovske spremembe. Dr. Andrej Bajuk bo odslej samo predsednik stranke m poslanec, vodenje poslanske skupine pa je prevzel mag. Janez Drobnič. Ker se bo v prihodnje posvetil strokovnemu in znanstvenemu delu, je dr. Janeza Mlinarja v funkciji glavnega tajnika zamenjal Anton Kokalj iz Vodic, nekdanji župan te občine, ki je bil že glavni tajnik stranke. Dr. Janez Mlinar bo še naprej aktivno deloval v stranki. Anton Kokalj pa s svojimi izkušnjami v lokalni samoupravi utrdil dcJ° stranke in njenih 165 občinskih odborov. J«**'
Revolucija v študentski organizaciji
O reševanju študentske problematike so se za zaprtimi vrati pogovarjali tudi predstavniki študentov in vlade
Ljubljana - Konkretnih rešitev srečanje predstavnikov Študentske organizacije Slovenije s predsednikom vlade in ministroma za šolstvo, znanost in šport ter za delo, družine in socialne zadeve pretekli teden sicer ni prineslo, so se pa zavzeli za tesno partnerstvo in stalen dialog. Sestanek je potekal za zaprtimi vrati, vsebino pogovorov pa so strnili zgolj v kratko sporočilo za javnost, v katerem so v glavnem ponovili že slišano. Medtem pa Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU) pretresajo zapleti z izvolitvijo novega predsednika uprave ŠOU, v zraku visi tudi napovedani študentski zakonodajni referendum o tako imenovani antikorupcijski reformi ŠOU - najverjetneje ga sploh ne bo.
Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so predsednika vlade Antona Ropa, ministra /a šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra ter ministra za delo, družine in socialne zadeve dr. Vlada Dimovskega seznanili s študentsko problematiko. Pri tem so izpostavili zlasti projekte izgradnje in prenove študentskih domov, pripravo reforme zastarele štipendijske politike in ureditev perečih težav na področju študentskega dela. Razen tega so spregovorili o načinu komunikacije med predstavniki Študentske organizacije Slovenije in vlade. Anton Rop se je zavzel za tesno partnerstvo in kontinuiran dialog, pristojna ministra pa sta zagotovila, da bosta obe ministrstvi takoj začeli pogovore o odprtih vprašanjih in preko sveta vlade za študentska vprašanja reševali omenjene težave. Ministrica za socia-lo in zdravstvo ŠOU v odstopu Tanja Pihlar je pogovore komentirala le, da upa, da se bodo zadeve zdaj začele premikati. "Prvi kamenček smo že sprožili," je do-
dala. Ljubljansko ŠOU pa medtem pestijo zapleti, povezani z odstopom študentske uprave prejšnji teden. Na seji študentskega zbora ŠOU so namreč odstopili štirje od šestih sekretarjev, to pa po statutu ŠOU pomeni prenehanje mandata celotni upravi. Tanja Pihlar je dejala, da bodo novo upravo izvolili v najkrajšem možnem času, predvidoma v tednu dni. "Po statutu je treba predsednika izvoliti najkasneje v 14 dneh po tistem, ko je prenehal mandat prejšnjemu predsedniku." Zagotovila je, da padec vlade v ničemer ne bo vplival na tekoče delo ŠOU, tako tudi študentje ne bodo čutili posledic. "V vmesnem obdobju bo prejšnja uprava opravljala vse zastavljene naloge, saj si ne moremo privoščiti tako dolgega mirovanja. Marec je mesec študentske kulture, pripravljamo se tudi na april, mesec študentskega izobraževanja."
Ni pa še jasno, kaj bo z v aprilu napovedanim študentskim zakonodajnim referendumom. Zahtevo za referendum sta vložila predsednica nadzornega senata ŠOU
Danijela Cafuta in zdaj nekdanji predsednik uprave ŠOU Matjaž Titan. Predlog referenduma vsebuje enajst točk. njihova uresničitev naj bi med drugim pripomogla k bolj transparentni porabi sredstev SOU. Študentje Univerze v Ljubljani bi tako odločali o tem, ali naj se sredstva ŠOU v prihodnje razdeljujejo na podlagi razpisov ter ali naj se ukine delo po projektih, ki bi ga potem nadomestile stalne dejavnosti. Študentje bi na referendumu povedali tudi.
ali naj funkcije na ŠOU, razen funkcije direktorja, opravljajo le osebe s statusom študenta, ali naj jim funkcija preneha najkasneje v štirih mesecih po izgubi statusa, in še, ali naj funkcije posameznik opravlja največ štiri leta. Študentje bi na referendumu odločali tudi o tem, da študentski poslanci ne morejo prejemati dodatnih prihodkov za delo v komisijah in da ne morejo biti hkrati tudi vodje stalnih dejavnosti ŠOU. Predlagatelja sta se poleg tega zavzela, da
bi bila poročila o delo ŠOU javna in bi jih objavljali na internetu ter da bi več denarja namenili za študentski stanovanjski sklad in sklad za izgradnjo infrastrukture za študentske obštudijske dejavnosti. Več sredstev naj bi nameifi-li še za štipendije in financiranje obštudijskih dejavnosti.
Izvedbo referenduma bi moral potrditi še študentski zbor, vendar predsednik študentskega zbora Izak Matej Ciraj meni, da bodo študentski poslanci najverjetneje
Državljanska pobuda
Nekaj je treba storiti
Nekaj je treba storiti zato, da bo v Sloveniji končno zaživela demokracija. V zvezi z našo državljansko pobudo Nekaj je treba storiti je bilo v tiskanih medijih zaslediti več komentarjev in ocen te pobude. Nikjer, razen v enem tedniku, pa naša pobuda ni bila v celoti objavljena. Prepričana sem, da je bralcem potrebno omogočiti, da se seznanijo s celotnim tek-
V naši državi je prišlo do tolikšne koncentracije politične, finančne in medijske moči v rokah vlade in mreže njenih ljudi na vseh področjih, da je takšno stanje začelo resno ogrožati temelje demokratičnega ravnotežja. Parlament je postal glasovalni stroj vladajočih, ki niso več pripravljeni poslušati kritik opozicije, kaj šele, da hi sprejemali njene konstruktivne predloge.
Barbara Brezigar ena od podpisnikov državljanske pobude. Foto: G.K
s{om te pobude, ker si bodo šele Potem lahko ustvarili svoje lastno Mnenje o njej. Zdaj ob branju rt*zličnih komentarjev te možnosti nimajo. Zato vas prosim, da v va-sem časopisu objavite celoten tekst državljanske pobude z na-slovom Nekaj je treba storiti, ki vam ga pošiljam v prilogi. Prepričana sem, da je to korektno tako «o bralcev kot tudi do vseh tistih, 1(1 smo pobudo že podpisali in ti-s}ih, ki jo še bodo. (Barbara Brezigar)
Škofij V celoti je odpovedal tudi nadzor neodvisne javnosti. Z izjemo nekaterih manjših časopisov in posameznih novinarjev, ki kritično obravnavajo obstoječe stanje in hude zlorabe oblasti, je slovenski medijski prostor skoraj v celoti usmerjen v podporo tako rekoč sleherni vladni odločitvi, za vse napake pa iščejo grešnega kozla v marginal izi rani in zmeraj bolj nemočni opoziciji. Državljani imamo na voljo v glavnem ustrezno prikrojene informacije in pristranske
komentarje v tisku in elektronskih medijih.
Posledica tega je dejstvo, da se z denarjem davkoplačevalcev ravna po domače, razrašča se klienteli-zem in korupcija, državne službe se delijo po kriterijih politične privrženosti ali vsaj lojalnosti, še naprej teče proces privatizacije, usmerjene v žepe podpornikov zmeraj iste oblasti. Celo humanitarne organizacije so v odsotnosti slehernega nadzora postale plen zasebniških interesov. Naraščajoči problemi v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, znanosti in kulturi niso deležni kritične obravnave. Socialna razslojenost je vse hujša, vse več je mladih ljudi, ki v življenje vstopajo s slabimi možnostmi za šolanje, zaposlitev in ureditev stanen unjsk ih\ }p rašanj.
Problemi, s katerimi se sooča današnja slovenska družba - in omenili smo jih le del - niso nerešljivi. Za njihovo razreševanje je potrebno skupno prizadevanje državljanov in njihovih izvoljenih predstavnikov, najsi bodo na vladajoči ali opozicijski strani. Vendar pa je osnovni pogoj za takšno prizadevanje demokratično ravnotežje, upoštevanje različnih mnenj, javni nadzor nad aktualno oblastjo in v perspektivi možnost za zamenjavo sleherne oblasti. Ob današnjem stanju demokracije v Sloveniji, se pravi ob politično nadzorovanih medijih, ob arogantnem obnašanju vladajočih strank v parlamentu, ob samozadostnih nadzornih odborih v državnih kapitalskih skladih in podjetjih, ni mogoča nobena sprememba. Tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo ne bo sam po sebi prinesel večjega demokratičnega ravnotežja in nadzora nad oblastjo, če tega ne bomo zahtevali in uresničili sami.
Vsi dosedanji dobronamerni pozivi, vse peticije, vse kritike in analize, ki so težile k objektivnosti in pluratizaciji medijev, so bile bob ob steno. Vse zahteve opozicije za večji nadzor nad delovanjem vlade, njenih skladov, financ in zaposlovanja so naletele na aroganco
parlamentarne večine. Zato podpisani razumemo in podpiramo tiste zahteve dela opozicije, ki so težile k ustvarjanju razmer za razcvet polne, ne pa zgolj formalne demokracije. Parlamentarni opoziciji, organizacijam civilne družbe in posameznikom je treba omogočiti, da bodo njihova stališča sploh prišla do izraza. Menimo, da sta se parlamentarni opozicijski stranki SDS in N.Si obrnili na pravi naslov, ko sta predsedniku vlade izročili šest zahtev, kajti škarje in platno imata v rokah vlada in njena parlamentarna večina. Dobljene volitve v demokraciji nobeni večini in njeni vladi ne dajejo pravice do uzurpacije oblasti, davko-plačevalskega denarja in medijske javnosti. Vlada je v demokratični državi dolžna omogočati pluralizem mnenj, kritiko in nadzor oblasti, kakor je dolžna onemogočati politične in druge monopole na kateremkoli področju, pa čeprav so to njeni lastni monopoli. Če tega ni pripravljena storiti, je na poti v diktaturo.
Gre za to, da nam do sedaj ni uspelo ustvariti prostora za enakovredno delovanje opozicije in kvalitetnega prostora za delovanje civilne družbe. Namesto da bi z odprtostjo duha in v dobri veri poiskali možnost za kvalitetnejši politični prostor, kjer bodo svobodno dihali vsi, tudi tisti, ki ne prisegajo na trenutno vladajočo politično opozicijo, se ustvarja ozračje za-tohlosti in apatičnosti.
Podpisani zato predlagamo, da vlada prisluhne zahtevam opozicije in začne z njo demokratični dialog.
Najmanj, kar je treba nemudoma storiti za vsestransko informiranje javnosti in omogočanje nadzora nad oblastjo, pa je naslednje:
1. vlada naj izdela in predlaga, parlament pa naj sprejme z.akon o pluralizuciji medijev, ustanovi naj ustrezen sklad in zagotovi sredstva Z.a ustanovitev, zagon in razširjanje nevladnega in neodvisnega dnevnika;
2. v debati z opozicijo, civilnimi
združenji in novinarji naj vladni in parlamentarni predstavniki dosežejo javni konsenz o popolni neodvisnosti nacionalne Televizije in Radia oziroma o reorganizaciji nacionalke v dejanski javno zavod, kot to zahteva že veljavni zakon;
3. sedanji predsednik Sveta RTV, do pred leti predsednik sedanje vladne stranke in njen aktivni član, naj takoj odstopi in prepusti svoje mesto neodvisni, ugledni in zaupanja vredni osebnosti s kulturnega ali znanstvenega področja; spremenjeni zakon o nacionalni RTV mora zagotoviti takšno sestavo sveta, ki bo upravljal zavod dejansko z interesi javnosti;
4. vlada naj omogoči nadzor nad delovanjem vseh nadzornih odborov državnih kapitalskih skladov in podjetij, v katerih ima svoj delež, tako da bo v njih s svojimi strokovnimi predstavniki po dogovorjenem sorazmerju navzoča tudi opozicija;
5. vlada naj se v javni upravi in na vseh področjih javnega interesa odpove imenovanjem po izključno strankarskih političnih kriterijih, k delu in s tem notranjemu nadzoru naj pritegne strokovnjake ne glede na njihovo politično prepričanje m pripadnost;
6. vlada naj sprejme potrebne ukrepe, s katerim bo premoženje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij pravično porazdeljeno med vse stranke, ki so sodelovale na zadnjih parlamentarnih volitvah.
Z uresničevanjem teh zahtev bo storjen prvi korak k demokratičnemu ravnotežjuvn evropskim političnim in medijskim standardom v naši državi. S tem bo vsaj delno omogočena pravica državljanom do vsestranskega informiranja in nadzora nad delovanjem oblasti, kakor tudi njihova enakopravnost v javnem življenju. Čas je, da Slovenija iz demokratizacije in trairj-cije prestopi v demokracijo.
Barbara Brezigar, Drago Demšar, Drago Jančar, Vaško Simoniti, Rudi Šeligo, Aleksander Zorn
ocenili, da tak način za prevetritev dela ŠOU ni primeren. "Isto bi lahko dosegli v študentskem zboru, le bistveno ceneje." Poudaril je namreč, da je samostojna akademska skupina, v katero sodi tudi sam, že pred dvema tednoma i/dala resolucijo, v kateri so izrazili stališča do zadev v ŠOU in kaj bi bilo treba spremeniti. Resolucijo sta kasneje podprli še dve drugi študentski skupini. "Reforma SOU se je torej že začela, in nekateri so verjetno že videli svojo usodo. V predlogu referenduma so zgolj povzeli naša stališča." Proti vsebini referenduma zato nimajo nič, zmotil jih je le način, kako sta se Danijela Cafuta in Matjaž Titan tega lotila, še posebno, ker s svojimi predlogi nista seznanila ŠOU. Prepričan je, da sta se za la korak odločila, da bi oprala svoje ime. Meni namreč, da je referendum skrajno sredstvo.
Izak Matej Ciraj pravi, da je zahteva po referendumu sicer utemeljena, moralno gledano pa ni upravičena. Nadaljnje ukrepe v zvezi s tem bo sprejel študentski zbor. Ni zavrnil možnosti, da do izvedbe referenduma še vedno pride, čeprav ne verjame, saj pravi, da se je zdel študentskim poslancem način sklicevanja referenduma neprimeren. Vendar bo do sprememb v ŠOU prišlo v vsa kem primeru, ne glede na referendum. "Na ŠOU se začenja revolucija. Pred vhodom smo zato razobesili rdečo zastavo gibanja za pravice študentov. Tako želimo simbolično povedati, da bomo ŠOU očistili in da bo ponovno deloval v smeri, kot je bilo namenjeno na začetku." Ob tem je še po: udaril, da njihov namen nikoli ni bil čistiti ŠOU od zunaj, ampak bi do tega moralo priti z notranjimi spremembami. "Ko bo vsega tega konec, bo treba poskrbeti, da bo ŠOU postal organizacija z zglednim delovanjem," je še dodal Izak Matej Ciraj.
Mateja Kant, foto: Gorazd Kavčič
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo nepre--. kinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17 ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
V petek odpirajo športno dvorano
Cerklje - Lani dograjena večnamenska športna dvorana v Cerkljah je že nekaj časa v uporabi. Prvi dogodek, ki ga je gostila, je bila tradicionalna turistična prireditev Naj pridelek oktobra lani, doživela je že več športnih srečanj, sedaj pa jo bodo tudi uradno odprli. Slovesni dogodek bo v petek. 14. marca, ob 17. uri, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki slovenske vlade s predsednikom mag. Antonom Ropom. Odprtje dvorane bodo kronali s tekmo v malem nogometu, kjer se bodo pomerili lokalni politiki na eni in poslanci Državnega zbora na drugi strani. D.Z.
Telovadnica naslednje leto
Gorenja vas - Poljane - Na javni razpis za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje je občina prijavila tri investicije: prizidek vrtca ob Podružnični šoli Sovodenj, telovadnica ob OS Ivana Tavčarja Gorenja vas in telovadnica ob OS Poljane z zunanjim igriščem.
Za investicijo prizidka občina že lani pridobila sklep o upravičenosti dodatnih sredstev iz državnega proračuna za adaptacijo in novogradnjo vrtca. Lani je tako občina pridobila 22 milijonov, letos pa še nekaj manj kot 2,5 milijona tolarjev. Prizidek bo zgrajen letos. Telovadnica ob OS Ivana Tavčarja je bila na razpisu uvrščena šele na 257. mesto, vendar bo občina takoj, ko bo mogoče, začela z gradnjo. Telovadnica pri šoli v Poljanah je bila po razpisu uvrščena na 97. mesto. Razen investicije v izgradnjo telovadnice in zunanjega igrišča pa naj bi uredili tudi dodatne učilnice za potrebe devetletke v mansardi. Za omenjena dela je bil leta 2000 že izdelan idejni projekt, ki je bil kasneje predložen v pregled ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Projekt je usklajen in potrjen, občina pa sedaj čaka še na potrditev sektorja za predšolsko vzgojo. Februarja je vlada dala garancijo za začetek gradnje v letu 2004, prav tako pa so odkupljena vsa potrebna zemljišča. Boštjan Bogataj
Je Kranj prebogat?
Mestni svetniki so ob obravnavi osnutka letošnjega proračuna pokritizirali občinsko upravo, češ da iztrži premalo denarja iz državnih in mednarodnih virov.
Kranj - Čeprav kranjski proračun že presega sedem milijard tolarjev prihodkov, je denarja za nove naložbe v komunalno infrastrukturo, športne, šolske, kulturne in druge objekte znatno premalo. Večino ga "pojedo" izdatki za redno dejavnost. Kranj ima kot središče nekdanje velike kranjske občine in ne nazadnje tudi pokrajine številne institucije in objekte, ki sicer presegajo občinski značaj, vendar pa druge občine zanje ne prispevajo. Premalo denarja občinska uprava iztrži tudi iz državnih virov in iz virov Evropske unije, so bili na zadnji seji občinskega sveta kritični mestni svetniki.
Občinska uprava odgovarja, da zlasti v zadnjih treh letih budno spremlja vse razpise državnih organov in se na njih tudi prijavlja z. različnimi projekti. Vendar pa je treba vedeti, da je mestna občina Kranj ena izmed 25 slovenskih občin, ki se samofinancirajo. Četudi občina na državnem razpisu uspe, lahko pričakuje največ deset odstotkov pokritja določene naložbe iz državnega proračuna. Za preveč razvito, prebogato očit-
Vrednotenje kulturnih dejavnosti
Na zadnji seji občinskega sveta v Železnikih so svetniki sprejeli nov pravilnik o vrednotenju kulturne dejavnosti.
Železniki - Nov pravilnik določa pogoje, merila in postopke za izbiro in vrednotenje ter razdelitev sredstev namenjenih sofinanciranju programov ljubiteljskih kulturnih društev, skupin, posameznikov in kulturnih projektov. To velja le za uporabnike lokalnega pomena in se sofinancirajo iz proračuna Občine Železniki.
Izvajalci programov kulture, ki so upravičeni do sofinanciranja, morajo imeti sedež, na območju občine, so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, imajo zagotovljene možnosti za uresničevanje aktivnosti, imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, delujejo na neprolitni osnovi, poslujejo z zakonom in občinski upravi letno predložijo poročilo o realizaciji programov.
Na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede komisija za kulturo skupaj z občinsko upravo, se zberejo predlogi. Komisija jih uskladi in strokovni oceni ter pripravi predlog za sofinanciranje, v nadaljevanju pa se sklene pogodba in se redno spremlja izvajanje dejavnosti. Iz proračuna bo občina sofinancirala vsebine registriranih kulturnih društev, kakor tudi drugih društev, če imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. Sofinancirali bodo še izobraževanje strokovnih kadrov na področju kulture, sodelovanje na srečanjih doma in v tujini, kulturne prireditve in akcije ter kulturno dejavnost predšolske in šolske mladine. Odbor za družbene dejavnosti je sestavil tudi merila
in kriterije za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Vsaka dejavnost se točkuje, seštevek vseh točk pa na koncu pokaže večjo ali manjšo vrednost kulturne dejavnosti za občine. Slednja jo v naslednjem obdobju tudi temu primerno nagrajuje. Tako za dramsko, gledališko ali lutkovno skupino velja, da morajo pripraviti vsaj eno pred-
stavo letno in se jim ob tem prizna največ 40 vaj po dve šolski uri. Za vsako vajo prejmejo 4 točke, do 6 nastopov na območju občine prejmejo po 15 točk na nastop, do 10 nastopov v Sloveniji po 20 točk na nastop ter do 5 nastopov v tujini po 25 točk na nastop. Materialne stroški na sezono so vrednoteni 200 točk, za izobraževanje pa maksimalno trije programi, vsak je vreden 20 točk. Podobno vrednotenje velja tudi za pevske zbore, instrumentalne, folklorne in plesne skupine, za kulturna društva, za likovne, fotografske, video in film skupine, ter literarna in glasbena dela.        Boštjan Bogataj
Računalniško tekmovanje
Škofja Loka - Tretjega državnega tekmovanja v oblikovanju besedil Word za učence s prilagojenim programom se je letos udeležilo 40 učencev iz 17 šol iz vse Slovenije. Tekmovanje, ki sta ga organizirala Osnovna šola Jela Janežiča iz Škofje Loke in Zveza za tehnično kulturo Slovenije, je potekalo tudi v programiranju s programskim jezikom Logo. Obe tekmovanji iz leta v leto pridobivata na uveljavljenosti, saj se je prvo leto le tega udeležilo le šest šol, letos pa že 17 šol.
V oblikovanju besedil v Wordu je bil najboljši Renato Ivančič iz Vzgojno izobraževalnega zavoda Veržej, Tadej Petek in Boris Bodljaj iz Osnovne šole 27. julij iz Kamnika pa sta se najbolje odrezala s programiranjem v Logu. Najuspešnejšim je priznanja podelil župan občine Ziri Bojan Starman, saj je občina, skupaj z občinami Skofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Železniki, tudi ustanoviteljica šole. Občine so pred začetkom šolskega leta tudi opremile računalniško učilnico šole, ki jo letos obiskuje 78 otrok. Vse tekmovalce je po končani razglasitvi zabaval duo Amor. Boštjan Bogataj
Blejsko knjižnico tare najemnina
Bled - Blejska knjižnica Blaža Kumerdeja čedalje bolj občuti dejstvo, da nima svojih prostorov in je najemnica prostorov na Ljubljanski 8. O njenih težavah je minulo sredo razpravljal tudi občinski odbor za družbene dejavnosti, ki je predlagal odkup hiše ali zamenjavo za Staro bolnico.
Do leta 1993 je bila knjižnica v stavbi Troha pri cerkvi, pred sedmimi leti pa seje občina Bled dogovorila z Emono in Pošto Slovenije za najem sedanjih knjižničnih prostorov. Med obema stavbama je zgradila most. uredili so tudi prijetno čitalnico. Zadnje čase postaja čedalje večja težava najemnina, saj mora knjižnica za prostore nad pošto mesečno plačali 400.000 tolarjev, za prostore nad Emono pol milijona tolarjev mesečno, temu pa je treba dodati še ostale stroške.
Na seji odbora za družbene dejavnosti so povedali, da so se težave še povečale, ko je Emona prodala svoje prostore podjetju Parkplan, ki je najemniške pogoje zaostrilo in postavilo ekonomsko najemnino. Občina pogodbe ni
podpisala in take najemnine ne plačuje, saj se sklicuje na pogodbo sklenjeno z Emono, ki ni bila prekinjena. Knjižnica potrebuje svoje prostore, uradna cenitev stavbe pa je veliko manjša od ekonomske cene, ki jo je postavil Parkplan. Ena od rešitev bi bila zamenjava stavbe·'na Ljubljanski za Staro bolnico na Ribenski cesti, ki je last občine, podjetje Parkplan pa se je zanjo že zanimalo.
Člani občinskega odbora, ki ga vodi Ana Marija Kovač, so ob tem predlagali, naj občina odkupi celo hišo, saj bi tako lahko v pritličje preselili sedanje knjižnične prostore nad pošto, se razbremenili najemnine in celo pridobili možnost za državna sredstva, do katerih je, če je knjižnica v pritličju.
občina celo upravičena. Občinski svetniki bodo županu Jožetu An-toniču predlagali nakup stavbe (pritličja in 1. nadstropja) na Ljubljanski 8, z lastnikom hiše pa naj se dogovori za nakup prostorov na leasing za 5 do 10 let ali za zamenjavo za Staro bolnico.
Renata Škrjanc
no velja tudi, ko gre za denar iz Evropske unije. Pomoči Phare. Ispa in Sapard se namreč stekajo v državni proračun, ki določa nacionalne prioritete. In tu Kranj spet potegne kratko. Neposredne pomoči občini so iz. Evropske unije mogoči le iz razpisov po t.i. donacijski shemi, ki jih evropska komisija prek resornih ministrstev vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji.
Lani sta bila prva razpisa iz programa Phare. in sicer Socialna in ekonomska kohezija za področje varstva okolja in razvoja človeš-
kih virov, vendar je država kandidiranje omejila le na območja s posebnimi razvojnimi problemi. Na Gorenjskem so to le občine Jesenice, Cerklje in Gorenja vas -Poljane.
Edini potencialni vir Evropske unije, kjer mestna občina Kranj lahko računa na denar, je v programu Phare Prekomejno sodelovanje z Avstrijo. V letu 2000 je Kranj iz njega dobil 7110 evrov podpore za ustanovitev LTO Kokra, leto kasneje, ko je kandidiral s projektoma Mladinski center Kranj ter Grajski oder, pa je bil zvrnjen, češ da sta projekta preveč infrastrukturno obarvana. Kranj seje leta 2001 na povabilo Agencije RS za regionalni razvoj k predhodnemu zbiranju projektnih idej odzval z idejnim predlogom projekta Ekonomska obnova starega mestnega jedra, za katerega pa (še) ni dobil niti odgovora.
Kranjske izkušnje kažejo, da je večja verjetnost za uspeh, če v
predlaganem projektu sodeluje več občin. Zato seje mestna občina Kranj v zadnjih treh letih v programe Phare Prekomejno sodelovanje z. Avstrijo vključevala kot partner v projektih razvojne agencije BSC Kranj. Gre za projekte Dodana vrednost podeželja, Izlet na podeželje, Na poti v Evropsko unijo ter Tehnična pomoč pri pripravi regionalnega razvojnega programa Gorenjske in pri usposabljanju kadrov iz občin. V sodelovanju z razvojno agencijo BSC občina spremlja tudi pripravo enotnega programskega dokumenta, ki ga kot podlago za bodoče črpanje pomoči Evropske unije pripravlja služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Vendar zaradi omejenih izpo-gajanih sredstev in očitne težnje države po večji podpori regijam in območjem, ki zaostajajo v razvoju, v mestni občini Kranj niso preveč optimistični tudi v prihodnjih kandidaturah.   Helena Jelovčan
Tržič izziva arhitekte
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič predstavlja študentom arhitekture izziv. Želijo ohraniti staro z možnostjo promocije novejšega na najvišji ravni.
sko arhitekturo in nje značilnimi detajli, naravnost idealen za sodobno promocijo in lahki) pomeni sodoben izziv tudi na oblikovalskem področju."
Darja Sitar se je odločila, da bo iz izpeljane naloge diplomirala. Je absolventka študija arhitekture, doma iz. Križev in pravi, da naloga predstavlja le začetek razvoja nekega trgovinsko obrtnega poslovnega industrijskega centra. Dolgoročno gledano študentje arhitekturne delavnice upajo, da bo zadeva v Tržiču enkrat resnično zaživela.
Razstavo so odprli v Kurnikovi hiši, kasneje pa prenesli v Gašperjev kotiček Tržiškega muzeja. Dvajsetega marca pa bo ob 11. uri v Gašperjevem kotičku Tržiškega muzeja še okrogla miza na temo Bombažna predilnica in tkalnica Tržič - Trgovski obrtni poslovno industrijski center. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od devete do petnajste ure, v sredah pa do sedemnajste ure.
A.B., foto: Tina Doki
Tržič - Minuli teden je Tržiški muzej povabil na razstavo študentske arhitekturne delavnice pod vodstvom prof. Marjana Ocvirka z naslovom: Ureditev Trgovsko obrtno poslovno industrijskega centra (TOPIC) v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Nalogo so izdelali Darja Sitar, Zoran Kovačevič, Mojca Klopčič, Si-
mon Šimenc, Mitja Šeško, Janez Draksler, Lea Prezelj in Nina Peric. V delavnici so med drugim za BPT ugotovili: "Sodobni centri promocije industrijsko obrtnih izdelkov v svetu skušajo v svojih prostorskih ureditvah združevati sodobno s tradicijo, zato je zgodovinski prostor tovarne z relativno še dobro ohranjeno zgodovin-
Polovico denarja šolam in komunali
Bohinjski občinski svetniki so sprejeli predlog letošnjega občinskega proračuna in proračuna za prihodnje leto. Otroški dispanzer bi 'padel' na inšpekcijskem pregledu.
Bohinjska Bistrica - Bohinjska občina še ni razvojno naravnana, saj v občinskem proračunu za razvoj ostaja največ 5 odstotkov proračunskega denarja, kar je po besedah županje Kvgenije Kegl - Korošec premalo za uresničevanje razvojnih projektov in za popolno finančno neodvisnost občine.
V letošnjem proračunu je dobrih 854 milijonov tolarjev, v proračunu za prihodnje leto pa še osem milijonov več. Bohinjski občinski svetniki so se namreč odločili, da bodo sočasno sprejeli proračuna za dve leti in na zadnji seji sprejeli predlog letošnjega občin-
Management in razvoj organizacije
Kranj, Portorož - Fakulteta za organizacijske vede Kranj Univerze Maribor bo konec marca priredila že 22. mednarodno konferenco o razvoju organizacijskih ved v Portorožu. Organizatorji letos pričakujejo več kot tristo udeležencev, ki bodo predstavili 220 prispevkov, razdeljenih na 12 tematskih sklopov. Referenti prihajajo iz desetih držav, razen iz Slovenije tudi z Nizozemske, Kanade, Nemčije, ZDA, Češke, Hrvaške, Srbije, Bosne in Črne gore. Posebej zanimiva bosta plenarni del in sekcija z mednarodno udeležbo, kjer bodo priznani domači in tuji avtorji spregovorili o problematiki razvoja organizacijskih ved skozi prizmo perspektiv na znanju temelječe družbe, sodobnih trendov v managementu evropskih univerz, managementa v globalnem okolju, mobilnega trgovanja, koncepta učnih polj in podobno. Konferenco bo odprl dekan fakultete za organizacijske vede Kranj prof. dr. Jože Florjančič. D.Ž.
skega proračuna in proračuna za prihodnje leto. Letošnji skoraj polovico denarja namenja tamkajšnjim šolam in vrtcem ter ravnanju z odpadki, 17 odstotkov gospodarskim dejavnostim, 26 odstotkov delovanju občinske uprave in 10 odstotkov zdravstvu, kulturnim in športnim dejavnostim ter gasilcem.
Na področju komunalne infrastrukture ima letos prednost ureditev kanalizacije, Lucija Grm pa je predlagala, naj občinif*del denarja nameni otroškemu dispanzerju, saj se lahko zgodi, da bi ga inšpektor ob podrobnejšem pregledu zaprl.
Občinskega denarja naj bi bilo deležno tudi smučišče Senožeta, Franc Kramarje predlagal 3 milijone tolarjev za nakup snežnega topa, zanimalo pa gaje tudi, zakaj se je vsaj za petkrat zmanjšalo število javnih del, s katerimi rešujejo brezposelnost, letos je predvidenih le 7 zaposlitev.
Darja Sorč je predlagala rekonstrukcijo mostu Grmečica, ki je bil zadnjič obnovljen pred dobrimi desetimi leti. "Na žalost ga tedaj niso razširili. Most je preozek, težavno je pluženje in vprašljiva je nosilnost, saj že prazen traktor presega dovoljeno težo. Na most so poleg dveh kmetij vezani tudi lastniki zemljišč in prav bi bilo, da bi se v proračunu našel denar za njegovo ureditev," je pojasnila Sorčeva. Občinski svetniki so t tajnim glasovanjem potrdili tudi podžupana, to funkcijo bosta opravljala Marjan Ravnik (LDS) in Zvone Šolar (ZLSD), delo bosta opravljala nepoklicno in le za plačo enega. S sprejetjem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih p0' gojih za Triglavski narodni paí» pa so svetniki prižgali zeleno ÍUC izjemnim posegom, ki bodo domačinom omogočili začetek obnove objektov, vendar posegi ne smejo ogrožati naravnih vrednot, poleg tega morajo biti v interesi) lokalnega prebivalstva. Odlok je predstavil poslanec DZ Dušan Vučko, Franc Kramar pa je oh tem izpostavil pravilnost izjemnosti. Renata Škrjanc
Ministra v Škofji Loki
Bavarski pravosodni minister dr. Manfred VVeiss je med uradnim obiskom v Sloveniji obiskal tudi Škofjo Loko.
Škofja Loka - Na povabilo ministra za pravosodje mag. Ivana Bizjaka je na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo v četrtek prispela delegacija Ministrstva za pravosodje Svobodne dežele Bavarske, pod vodstvom dr. Manfreda Weissa.
Dr. Manfred VVeiss, Igor Draksler in mag. Ivan Bizjak.
Župan Igor Draksler se je gostu zahvalil za obisk in poudaril dobre odnose z Bavarci, s katerimi Škofja Loka deli skupno preteklost. "Naše sodelovanje bomo v
naslednjem letu še okrepili, saj se lahko ob vstopu v Evropsko skupnost oboji veliko naučimo." "Kolegu Bizjaku sem hvaležen za ogled Škofje Loke, ki ima tesne
stike s Freisingom," je povedal dr. Manfred VVeiss.
Oba pravosodna ministra sta pred tem v daljšem pogovoru pregledala oblike dosedanjega sodelovanja ter uskladila usmeritve za prihodnje. Pozitivno sta ocenila dosedanje sodelovanje tako med ministrstvoma kot med pravosodnimi organi in izrazila pripravljenost za nadaljevanje. Posebej sta izpostavila sodelovanje nemških pravosodnih strokovnjakov pri tvvinning projektih. Bizjak in VVeiss sta se še pogovarjala o odnosih, pristojnostih in odgovornostih ministrstva do pravosodnih organov, minister Ivan Bizjak pa je kolega seznanil še z ukrepi in prizadevanji pravosodnega ministrstva za zagotavljanje učinkovitega delovanja sodstva.
Sodelovanje v prihodnosti naj bi temeljilo na več področjih, kot na primer hospitacije slovenskih sodnikov pri bavarskih pravosodnih organih, na področju izvrševanja kazenskih sankcij, vzajemnega usposabljanja sodnih tolmačev ter pri skupnih projektih v ok-
viru delovanja Slovensko Bavarske mešane komisije. Dr. Manfred VVeiss seje srečal še z. predsednikom Vrhovnega sodišča Mitjo Deisingerjem, z generalno državno tožilko Zdenko Cerar, s predsednikom Državnega zbora Borutom Pahorjem, predsednico Ustavnega sodišča Dragico We-dam Lukič, z Maksimilijanom Lavrincem ter ljubljansko županjo Danico Simšič.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Tudi vodovod in cesta
Bled - Blejska občina tudi letos pospešeno nadaljuje gradnjo kanalizacije, ki spada med večje občinske investicije. Od novembra potekajo dela v Zasipu, minuli mesec pa so začeli graditi primarno kanalizacijsko omrežje tudi na Črtomirovi in Mladinski ulici.
V Zasipu bo podjetje Gratel, d.o.o., poleg kanalizacije uredilo tudi vodovod in javno razsvetljavo ter obnovilo cesto. Do sedaj so zgradili tekalno kanalizacijo in kanalizacijo za meteorno vodo, zgraditi pa morajo še meteorne požiralnike, položiti cevi za plin in obnoviti dotrajano vodovodno napeljavo. Ker so nekatera dela odvisna tudi od vremena, datum zaključka del še ni določen, do začetka aprila pa naj bi uredili prometno signalizacijo in asfaltirali cesto. Obsežna dela podjetje Gratel trenutno izvaja tudi na Črtomirovi in Mladinski ulici, kjer bodo poleg kanalizacije poskrbeli še za obnovo ceste, vodovoda in javne razsvetljave. Omenjena dela naj bi stala okoli 23 milijonov tolarjev, investitor pa je blejska občina. Zaradi gradbenih del bo predvidoma do maja popolna zapora Črtomirove ulice, tamkajšnjim stanovalcem je vsak dan po 18. uri zagotovljen dostop do njihovih stanovanjskih hiš. Ker gradnja poteka po delih, je za promet zaprt le del ulice. Enaka dela bodo opravili tudi na Trubarjevi ulici, jeseni pa bo gradnjo kanalizacijskega omrežja prevzel koncesionar, nemško podjetje WTE.
Renata Škrjanc
Večer pesmi in glasbe
V soboto smo bili s prireditvijo Veselo v pomlad pri Sv. Duhu, v nedeljo popoldne pa bomo na Jesenicah na Jožefovem sejmu.
Otroci o nasilju in zlorabah
V Kranju so pripravili 13. medobčinski otroški parlament.
Kranj - Problematika nasilja je zelo pereča, zato se je o njej treba pogovarjati, bi lahko strnili ugotovitve udeležencev 13. medobčinskega otroškega parlamenta, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine Kranj. Mladi parlamentarci so na tokratnem srečanju izbrali tudi svoje predstavnike, ki jih bodo zastopali na nacionalnem otroškem parlamentu konec tedna v Ljubljani.
Srečanja so se udeležili učenci in njihovi mentorji iz kranjskih osnovnih šol ter osnovnih šol iz Cerkelj, Jezerskega, Naklega, Preddvora in Šenčurja. Najprej jih je nagovoril direktor občinske uprave Ivan Hočevar, ki ugotavlja, da so črne kronike iz. dneva v dan bolj polne, med žrtvami so pogosto tudi otroci. "Trenutek in tema se mi zato zdita pravilno izbrana," je poudaril in dodal, da bi se morali večkrat srečati s starejšimi, ki odločajo o njihovih usodah, preživljanju mladosti in prihodnjih perspektivah. Obljubil jim je še, da bodo z njihovimi ugotovitvami seznanili župana in mestne svetnike.
Pri razmišljanju o nasilju jim je bil v pomoč vprašalnik, ki ga je ustavila Zveza prijateljev mladine Slovenije, sicer pobudnica °troških parlamentov. Pokazala se Je precejšnja razlika med šolami B mestnega okolja in iz bolj vaškega, saj je po ugotovitvah učen-c^v na slednjih precej manj nasilja. Tako so predstavniki osnovne »ole Šenčur izpostavili izredno Pozitivno razmišljanje učencev nJihove šole, ki se je pokazalo v
anketi, ugotavljajo tudi, da med njimi ni veliko pretepačev. Do podobnih ugotovitev so prišli na primer tudi v osnovni šoli Orehek, kjer hkrati opozarjajo, da zaradi tega ne smejo zaspati na lovorikah in da jih kljub temu čaka še veliko dela. Nasprotno pa so učenci osnovne šole Matije Čopa morali priznati, da na njihovi šoli pogosto prihaja do pretepov.
Učenci iz osnovne šole Šenčur so prepričani, da zgled za nasilna dejanja daje televizija, katere gledanju naj bi otroci posvetili vse preveč časa. Zato so svetovali, naj namesto pred televizorjem otroci svoj prosti čas raje preživljajo na sprehodih v naravi ali obiskih pri prijateljih. Učenci iz osnovne šole Stražišče menijo, da seje agresivnemu vedenju mogoče izogniti z izboljšanjem samopodobe, učenci osnovne šole France Prešeren pa so med drugim razmišljali o občutkih tistih, ki nasilje zgolj opazujejo. Ugotavljajo, da nekatere nasilje zabava, drugi želijo pomagati žrtvam, a si ne upajo. Zato so iskali tudi možne načine, kako nasilje preprečiti in poudarili, da nasilja nikoli ne smemo odobravati
in da nasilje ni "frajersko". Posebno pretresljiva je bila izpoved učenke iz osnovne šole Cerklje, ki jo je v svoj krog zvabila slaba družba, a ji je s pomočjo staršev in prijateljev uspelo vzeti življenje spet v svoje roke. Ker je bilo pogosto slišati, da seje o nasilju treba pogovarjati in da se je vedno treba nekomu zaupati, je še toliko bolj presenetila reakcija cerkljanskih osnovnošolcev, ki so opozorili na nogometnega trenerja iz njihovega kraja, ki naj bi otipaval mlajše dečke, a tega, pravijo, niso povedali še nikomur.
Mateja Rant
Sv. Duh - Po nekaj letih smo bili minulo soboto zvečer spet v dvorani kulturnega doma pri Sv. Duhu. Skupaj s krajevno skupnostjo, s tajnikom Markom Prose-nom, ki ste nam ga predlagali bralci, smo pripravili srečanje Veselo v pomlad.
Da imajo radi takšne prireditve, so tokrat potrdili številni domačini in tudi obiskovalci od drugod. Le sedež, rezerviran za župana
Igorja Drakslerja, ki pa je bil zadržan, je bil prost. Zato pa je bil z nami podpredsednik krajevne skupnosti Marjan Ferlan, ki je v odsotnosti predsednika Draga Čarmana v pogovoru z Joželom Košnjekom predstavil dogajanja v krajevni skupnosti, hkrati pa čestital ob prazniku tudi vsem ženam.
Za veselo razpoloženje so poskrbeli številni nastopajoči in med
njimi še posebej člani društva Rovtarji z. ansamblom Suha špaga. Od domačinov je nastopila tudi eitrarka Tjaša Cof, med gosti pa ansambli Bohpomagej, Jevšek, Krila, Slamnik, Ajda z. Neno in Andrejem, Uroš Unetič skupino in pevko Jožico Brdar pa pevci Tjaša Križnar in Valentin Antonijo ter harmonikarji Kristina Pahor, Jernej Arh in Rok Rozman. Prireditev pa so obogatili tudi številni sponzorji, ki so tajniku KS Marku Prosenu prispevali za žrebanje blizu petdeset lepih nagrad. "Bila je zares lepa in vesela prireditev, ki je hkrati potrdila, da nam je v kraju tega manjkalo in da zato velja po tej poti nadaljevati," je povedal Marko Prosen. Zato obljubljamo, da bomo z Gorenjskim glasom še pri Sv. Duhu; morda še letos.
Naslednja prireditev Veselo v pomlad pa bo v nedeljo, 16. marca, ob 15. uri popoldne na Jesenicah na prireditvenem prostoru Jožefovega sejma, ki se bo za Gledališčem Toneta Čufarja začel to soboto in bo trajal do srede, 19. marca. Andrej Žalar
Ministrica Rihterjeva obiskala Bled
Bled - Ministrica za kulturo se je z blejskim županom pogovarjala o Blejskem gradu in Pristavi. Sprejela je ponudbo, da bo predsednica častnega odbora za slovesnosti leta 2004.
Minuli teden seje ministrica za kulturo Andreja Rihter sestala z. blejskim županom Jožetom Anto-ničem, pogovarjala pa sta se predvsem o blejskem gradu in Pristavi. Z veseljem je sprejela županov predlog, da bi bila predsednica častnega odbora za pripravo slovesnosti leta 2004 ob tisočletnici
Urejanje Kamniške Bistrice
' Kamnik - Stoletne vode na za-°etku devetdesetih let minulega stoletju so precej razrahljale stru-8° Kamniške Bistrice. Čeprav so takrat najhujše poškodbe po poplavah odpravili, dokončna in ce-!*)vita sanacija še ni končana, 'ako prav zdaj na odseku pri y|csu Kamnik do mostu v bližini '•tana potekajo sanacijska dela, kl jih opravlja VGP Hidrotehnik. Vodni objekti in ukrepi naj bi ako zdaj dokončno zaščitili sre-'sče mesta pred poplavami ob l^rebitnih stoletnih vodah. Izva-del pa bodo hkrati tudi po-s^rbcli, da bo Bistrica dobila iz-8'cd urejenega vodotoka.
oplave so strugo na začetku devetdesetih let poglobile in poveča-y n|en padec na kar 5,3 promila. 'Uaj bodo strogo uredili, padec pa ^lanjšali nazaj na 3,2 promila. n° struge bodo utrdili tudi z Vcma novima stopenjskima in
talnima pragovoma, pri Šolskem centru tudi razširili, brežine pa bodo obnovili in zaščitili z zidovi.
Z vsemi naštetimi deli in ukrepi naj bi uredili strugo, pretočnost Bistrice pa povečali za okrog
30 kubičnih metrov na sekundo. Dela na tem odseku bodo veljala 26 milijonov tolarjev, trajala pa naj bi ob ugodnem vremenu oziroma nizki vodi do konca marca. A.Ž.
prve pisne omembe Bleda. Do pomembnega jubileja naj bi v gradu poskrbeli za novo pridobitev in uredili stalno razstavo.
Po Zakonu o lastninjenju kulturnih objektov je lastnica blejskega gradu država, ki ga je leta 2001 dala v upravljanje Narodnemu muzeju Ljubljana. Rihterjeva je dejala, da ministrstvo s programom in ponudbo gradu še ni povsem zadovoljno, poleg tega ministrstvo pričakuje pojasnilo, kako blejska občina porabi denar, ki ga dobi s pobiranjem vstopnine. Jože Antonič je pojasnil, da so del denarja porabili za investicijska vlaganja v nekatere druge objekte blejske infrastrukture, ki so za Bled zelo pomembni: v Festivalno dvorano, športno dvorano in kopališče.
Dogovorili pa naj bi se tudi o tem, kaj bo z vstopnino v prihodnje, kajti na Bledu se zavzemajo, da bi 85 odstotkov vstopnine ostalo na Bledu, preostalo pa naj bi dobil Narodni muzej za obnavljanje in vzdrževanje zbirke. Pristava pa je tako za občino kot tudi za ministrstvo težko rešljiva zadeva in kljub temu, da so bila vanjo vložena velika sredstva, mogočna stavba propada, občina pa za njeno ureditev nima denarja.
Renata Škrjanc
barcaffe
Tokrat o drugačnosti
V soboto se je v srednji elektro in strojni šoli v Kranju zbralo 148 učencev in dijakov, na 26. državnem tekmovanju v znanju materinščine.
Kranj - Tekmovanje ima korenine v letu 1976, ko smo praznovali stoletnico rojstva Ivana Cankarja. Letošnje, ki se je februarja začelo s šolskimi tekmovanji, je bilo že 26. po vrsti, v soboto, 8. marca, pa je bilo državno tekmovanje, ki se je zaradi velikega števila sodelujočih, blizu dva tisoč učencev in dijakov, hkrati odvijalo v vseh slovenskih regijah.
V Kranju gaje za tekmovalce iz osnovnih in srednjih šol tergimna zij z območja kranjske. Škofjeloške in trž.iške upravne enote pripravilo kranjsko slavistično društvo v sodelovanju z enoto zavoda za šolstvo. Tako seje v soboto zjutraj v srednji elektro in strojni šoli v Kranju zbralo kar 148 učencev in dijakov, ki so bili najboljši na poprejšnjih šolskih tekmovanjih. Med njimi so bili prvič tudi vrstniki, ki se šolajo v Celovcu. Po pričakovanju je bilo največ tekmovalcev (94) na prvi stopnji, na kateri tekmujejo učenci zadnjih dveh razredov osnovne šole, v njihovi skupini pa so tekmovala tudi tri
dekleta iz celovške gimnazije. Svoje poznavanje materinščine so namreč učenci in dijaki dokazovali v štirih tekmovalnih stopnjah, katerim skupni imenovalec je bila -letos tema Drugačnosti. Učenci in dijaki so se v njej spoznali z aktualnimi besedili štirih slovenskih pisateljev, in sicer Janje Vidmar, Vlada Peteršiča, Ferija Lainščka in Berte Bojetu. Po slovesnem uvodu so tekmovalci najprej pisali teste, zatem pa še naloge) na temo Drugačnosti. Rezultati tekmovanja za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje bodo objavljeni 29. marca na spletni strani zavoda za šolstvo. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Islam ne ogroža, ampak bogati Slovenijo
Razprava o gradnji islamskega kulturnega središča v Ljubljani je povečala zanimanje javnosti za islam in njegova načela. Islam postaja slovenska stvarnost, čeprav je odnos Slovencev do njega različen: od sprejemanja do ostrega
nasprotovanja nečemu, kar je tuje našemu človeku in okolju.
Kranj - Pretekli teden je bilo o islamu in njegovem nauku ter odnosu do drugih ver, zlasti do krščanstva, več razprav. Udeležili smo se dveh. V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu so govorili o rojevanju islama in odnosu med koranom in evangelijem, na Jesenicah pa so govorili o šeriatskem pravu kot temelju življenja in verovanja muslimana.
V četrtek zvečer je bil v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu študentski intelektualni forum Razmišljam, torej sem, temi pogovora pa sta bili rojevanje islama in odnos med koranom kot islamsko sveto knjigo in evangeliji, v katerih so bistveni nauki krščanstva. Profesor zgodovine doc. dr. Janez Peršič je gradil svoje predavanje 0 rojevanju islama na življenjepisu preroka Mohameda, ki je bil napisan v 10. stoletju, torej po smrti Mohameda leta 632. To je prvi življenjepis tega pomembnega moža, ki je vplival na razvoj sveta. V življenjepisu je Mohamed opisan kot prijazen in bister mož, kateremu je Alah preko nadangela Gabrijela pošiljal svoja sporočila, Mohamed, ki je bil po
pričevanju nepismen, pa se jih je zapomnil. Mohamedovi sodelavci, ki so znali pisati, so Alahova sporočila zapisovali in tako je nastajal koran. Islama ne moremo razumeti brez. razumevanja okoliščin, v katerih je nastajal, je povedal doc. dr. Janez Peršič. Mohamed se je rodil okrog leta 570 v Meki, ki je bilo tokrat bogato mesto, križišče karavanskih poti, s številnimi pomembnimi svetišči, v katere je hodil tudi mladi Mohamed. Zaradi sprejemanja Alahovih sporočil preko nadangela Gabrijela ni več častil malikov. Zdeli so se mu prazni, kot je zapisano v življenjepisu. Leta 622 je iz Meke, kjer sta bila njegova življenje in vera ogrožena, zbežal v Medino in tam kot božji sin širil
Prazniki in godovi
Matilda, Gregor in Patrik
Ta teden bo prvi postni teden. Danes, 11. marca, praznujejo škof Sofronij, mučenec Evlogij in spokornik Konstantin. Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ko je spominski dan na slavnega papeža Gregorja. Jutri bo tudi praznični dan mučenke Doroteje ali Rotije, papeža Inocenca I. in opata Teo-fana Carigrajskega. Do prenove svetniškega koledarja po drugem vatikanskem koncilu je bil 12. marca god sv. Gregorja Velikega, papeža in cerkvenega učitelja, ki je umrl leta 604. Gregor ima med Slovenci velik pomen. Vreme postaja prijetnejše, dan pa daljši. Na Gregorjevo se ptički ženijo, rokodelci pa so "vrgli" luč v vodo, ker so že lahko začeli delati pri dnevni svetlobi. Še posebej na Gorenjskem je živ običaj spuščanja luči po vodi.
V četrtek, 13. marca, bosta go-dovali mučenki Kristina in Teodora oziroma Božidara. V petek, 14. marca, bo petek prvega postnega tedna, petek pa bo spominski dan kraljice Matilde, opatinje Florentine in redovnice Pavline. Matilda je znana med Slovenci. Pogosto jo povezujejo s smrtjo, vendar v njenem življenju ni ničesar takega, da bi lahko povezali s človekovo zadnjo uro. Matilda seje rodila okoli leta 895 na Saš-
kem. Bila je sposobna in učena. Poročila se je s saškim vojvodo Henrikom, ki je bil vdovec. Njun zakon je trajal 26 let in Matilda ima velike zasluge, daje bil Henrik izbran za nemškega kralja. Leta 936 je mož umrl in Matilda je bila 32 let vdova. Imetje je razdelila za dobrodelne namene, za cerkve in samostane, kar ni bilo po godu sinovoma Otonu in Henriku, sin Bruno pa je postal kbln-ski nadškof.
V soboto, 15. marca, bo svetovni dan potrošnikovih pravic in prvi evropski dan evropskih univerzitetnih študentov. Najbolj znana godovnika tega dne pa sta redovnik Klemen Marija Dvorak in redovnica Ludovika de Maril-lac. V nedeljo, 16. marca, bodo godovali škofa in mučenca Hila-rij in Tacijan, škof Herbert in mučenec Juli jan.
V ponedeljek, 17. marca, bo praznoval Patrik, apostol Ircev. Patrik je za Irce enako kot sta Ciril in Metod za Slovane. Na praznik sv. Patrika se Irci pražnje oblečejo, za klobuk pa si zataknejo pomladno zelenje, najraje deteljo. Caščeni svetnik naj bi rad uporabljal triperesno deteljo. Ima največ zaslug, daje postala Irska krščanska brez. nasilja.
Jože Košnjek
Dr. Fikret Karčič
vero, ki mu jo je preko nadangela sporočal Alah. Ko je kot posvetni in duhovni vladar osvojil Medino, se je z vojsko zmagovito vrnil v Meko. Doc. dr. Janez Peršič je povedal, daje morda prav v tem dejanju začetek islamske bojevitosti, džihada kot svete vojne. Do mno-gobožcev je bil islam krut (islam ali smrt), judom in kristjanom pa je na ozemljih, ki jih je osvojil, puščal svobodo, saj tako kot v islamu verujejo v enega boga. Obdržali so lahko nekatere svoje cerkve (tak primer je krščanska cerkev Božjega groba v Jeruzalemu), najlepše pa so običajno spremenili v džamije. Tudi zaradi grobega ravnanja Turkov v zgodovini, ko se jim ni šlo vedno za vero, ampak za bogastvo in zemljo, je postal islam za drugače verujoči svet nekaj grdega, slabega, krutega. Islam je strog, ne pa tog, je dejal dr. Janez Peršič. Na vprašanje o gradnji džamije v Ljubljani je odgovoril, da ne pozna prepričljivih razlogov proti gradnji. Sožitje z islamom bo nujno.
Mag. Blaž Jezeršek, ki ga mnogi poznajo kot tajnika nadškofa dr. Franca Rodeta, je ovrgel trditev, da imajo evangeliji v krščanstvi enak pomen kot koran v islamu. Krščanstvo je verstvo osebe, islam pa verstvo knjige. Koran, ki pomeni v arabščini branje, prenašanje sporočil, je nastajal 23 let, v letih 610 do 632, do Mohamedove smrti. Mohamed je bil medij, informacijski kanal, preko katerega je pošiljal Alah svoja sporočila človeku. Alah jih je nosil v srcu, potem pa sporočal naprej ljudem, ki so jih zapisovali. Nastal je koran kot enoten in edini zapis božje govorice. Pravi koran je samo eden in to le v arabščini. Prevodi niso pravi korani. Zato ima posebno mesto. Na poseben način ga je treba hraniti in
nositi. Nikdar ga ni dovoljeno položiti na tla. Koran je vreden posebnega spoštovanja. Višji od korana je samo bog sam, je povedal mag. Blaž Jezeršek. V evangelijih pa so isti dogodki opisani na različne načine. Nobena verzija ni absolutna, ampak je samo poskus zapisa razodete božje besede. O primerjavi kristjanov in muslimanov je dejal, da se kristjani lažje prilagodijo novim razmeram, muslimani pa težje, zato se pogosto znajdejo v stiskah ali se počutijo kot tujki. V takih razmerah jim ostajata dve možnosti: ali se odrečejo svojemu načinu življenja ali si prizadevajo razmere prilagoditi njim, je povedal mag. Blaž Jezeršek. Gradnji džamije osebno ne nasprotuje. Pomisleki so posledica dejstva, da islam zahteva gradnjo džamij, sam pa v državah, kjer prevladuje, ne dovoljuje krščanskih cerkva. Problem je torej načelo recipročnosti.
Islam ni sekanje rok in mnogoženstvo
Na Jesenicah je v petek zvečer islamska skupnost v novih prostorih kulturnega društva Biser pripravila pogovor o pomenu šeriata. Na pogovor je povabila tudi drugače verujoče (ali neverujoče) in tako prispevala k ustvarjanju sožitja, večjega medsebojnega nezaupanja in pogleda javnosti na islam, njegovo delovanje in načela. Ob tej priložnosti so prišli na Jesenice mufti islamske skupnosti v Sloveniji Osman Džogič ter ugledna profesorja islama in šeri-atskega prava dr. Fikret Karčič in dr. Enes Karič.
Dr. Janez Peršič (levo) in mag. Blaž Jezeršek na pogovoru o islamu.
Ljudje različnih kultur in ver se morajo družiti, ker se bodo lahko le na ta način spoznali in drug drugega razumeli. Predstavniki ver naj sami govorijo o svoji veri: muslimani o islamu, kristjani o krščanstvu. To je najbolj demokratično, je dejal mufti. Islamski mešihat v Sloveniji bo še naprej spodbujal taka srečanja. Dr. Fikret Karčič je opozoril, da se z govorjenjem o šeriatu kot o nečem mračnem in nasilnem, ki sodi v srednjem veku, o kamenjanju in sekanju rok ter mnogoženstvu, povzroča velika krivica. Šeriat pomeni v arabskem jeziku pot k izviru. Kdor v puščavi najde vodo, je rešen. Šeriat je način življenja in pravila obnašanja, ki so podobna desetim zapovedim, ki jih je bog razodel Mojzesu. Njegova osnova so vera, morala in etika ter pravo, ki posebej obravnava služenje, zakonsko in družinsko življenje, družbene komunikacije, kazensko pravo in odnose med verami in državami. Spoštovanje načel je odvisno od razmer v katerih živijo muslimani. Šeriat še posebej ščiti življenje človeka, vero, katerokoli in ne zgolj islam, družino, lastnino, ki jo je treba dobiti in upravljati na zakonit način, in človekovo dostojanstvo. To so načela, ki jih upošteva večina civilnih pravnih sistemov. Končni cilj šeriata je vzpostavitev pravičnosti, je dejal dr. Fikret Karčič. Do zlorab prihaja v državah, kjer spoštujejo le eno načelo brez upoštevanja celote in kjer kaznujejo brez spoštovanja načel zaščite posameznika in njegovega življenja. V državah, kjer sta cerkev in država ločeni, deluje
islam tako kot vse druge religije. Islam nikjer ne zahteva več od drugih. Dr. Enes Karič je dejal, da so muslimani v številnih evropskih državah svobodnejši kot v
Dr. Enes Karič
njihovih državah. Do držav, v katerih živijo, morajo biti lojalni in spoštovati njihove zakone. Zaživeti morajo univerzalno in pokazati, da sta islamska vera in kultura pozitivna za okolje, ne pa nekaj strašnega in nevarnega. Muslimani v Sloveniji so lojalni slovenski državi in so tudi njeni državljani-Država pa naj jim pomaga uresničiti pravico do pogojev, v katerih bodo lahko opravljali svoje verske in kulturne naloge. V Bosni in Hercegovini kroži naslednja šala: Če mi dovoljujemo Mercatorju gradnjo trgovskih središč, naj nam Slovenija dovoli vsaj gradnjo džamije, če le trgovin ne moremo, je povedal dr. Enes Karič.
Jože Košnjek
Osman Džogič
Mufti Osman Džogič je pohvalil delovanje islamske skupnosti na Jesenicah in kulturnega društva, ki je uredilo svoje prostore.
Osupljive najdbe v starodavnih deželah
Kranj - Društvo prijateljev svetega pisma, ki ima sedež v Ljubljani, pripravlja v Kranju med 17. marcem in 11. aprilom v konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav na Bleiweisovi cesti 20 serijo predavanj o osupljivih najdbah v starodavnih deželah. Predavanja bodo vsak delovni dan ob 19. uri. Z njimi bo Društvo prijateljev Svetega pisma počastilo leto Svetega pisma.
Poseben gost predavanj v Kranju bo David Currie iz Nove Zelandije, profesor zgodovine in arheologije. Kot svetovni popotnik je večkrat obiskal izgubljena mesta starih civilizacij, med obiski Bleda pa se je zaljubil vanj in v Slovenijo. Profesor iz Nove Zelandije je tudi odličen fotograf. V Kranju bo predstavil slavno preteklost Egipta, Jordanije-Iraka in Izraela, bajeslovne palače, veličastne ternplje, grobnice, dokumente in zaklade. Predavanja bodo v angleščini, vendar bodo simultano prevedena v slovenščino. J.K*
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Podložniki, pritikline zemlje
Darovnica, s katero je cesar Oton II. junija 973 podaril freisinškemu škofu Abrahamu prvi del loškega gospostva, je tudi sijajna ilustracija fevdalnih družbenih odnosov. Pedantno našteje vse, kar pripade škofu kot novemu zemljiškemu posestniku - torej svetnemu in ne duhovnemu vladarju loškega ozemlja (slednje je, kot smo že poudarili, duhovno še naprej sodilo pod oglejskega patriarha). Poleg z.emlje, voda, rastlin (je tedaj v teh krajih uspevala tudi vinska trta?), živali in stavb, so škofu pripadli tudi "podložniki obeh spolov". Za uho z začetka tretjega tisočletja se sliši precej nečloveško, a zgodovinarji znajo razložiti, da je bilo to takrat nekaj najbolj "normalnega ". Biti nekomu podložen - to je bilo bistvo fevdalnega družbenega razmerja. Tudi freisin-ški škof je bil za cesarja "naš zvesti, nadvse nam dragi podložnik ". In cesar sam je bil duhovno podložen papežu v Rimu, ta pa Bogu, katerega namest-
nik na zemlji je bil (in trdi, da je še zdaj). Temeljna kategorija je bila zemlja in vse, kar je na njej raslo, stalo, lazilo, hodilo in letalo. Zemlja je bila najprej od vladarja; ta jo je dajal v posest (fevd) sebi podložnim plemenita-šem (vazalom), ti so mu bili zato nekaj dolžni (škofje hvaležnost in molitev, svetni plemiči sodelovanje v njegovih vojnih pohodih). Enak, a prav nič plemenit odnos so nato veljaki svetnega in duhovnega plemstva vzpostavili do sebi podložnih tlačanov. V obdelovanje so jim dodelili kos zemlje, ti pa so jim morali za to odvajati natančno določene dajatve. Te so se, kakor je natančno razložil dr. Pavle Blaznik v svojih prikazih loških urbarjev, razlikovale od enega urada (officium) do drugega, od vasi do vasi, od ene hube do druge.
Da bi od podložnikov kaj imeli, jih je bilo treba najprej naseliti, z njimi kolonizirati od cesarja pridobljeno ozemlje. "Škofovo uradništvo se je trudilo, da bi bilo loško gospostvo čimbolj donosno. Zato je bilo treba tu naseliti kolikor mogoče veliko kmetov. Ko je dobil škof l. 973. to ozemlje, je bilo precej rahlo naseljeno; večinoma je bilo pokrito z gozdom; celo po Sorskem polju se je širil obsežen gozd. Od gozda pa zemljiški gospod v tistih časih ni imel nobenih koristi. Zato je bila ena glavnih nalog, da podložniki gozd krčijo ter svet spremene v njive in travnike. Ogromno delo je bilo storjeno v stolet-
Loški podložniki v pasijonu 2000.
jih. V pokrajino je dihnilo novo življenje. Začelo se je bujno naseljevanje, ki ga je vodil škofov oskrbnik. Z veseljem se je lotil posla, zakaj vsaka deseta novoustanovljena kmetija je postala njegova last. Sprva je škof velik del ozemlja obdeloval v lastni režiji; razdelil ga je na posamezne dele (curtiferi), ki so jih morali obdelovati podložni kmetje. Ali kmalu je zemljiški gospod spremenil način gospodarstva. Lažje delo je imel, če so obdelovali kmetje zemljo, na kateri so bili naseljeni, zase in od tega dajali škofu samo davek, tako je škof lahko računal na
stalno rento, ki se mu je odrajtovala deloma v denarju deloma v žitu in živini. V 12. stol. je obdeloval škof v lastnem gospodarstvu le še del ravnine okrog Škofje U)ke. Tu so mu morali tlačaniti kmetje iz okoliških vasi. Vse ostalo obdelano ozemlje je bilo pa & takrat razdeljeno na posamezne kmete, ki so zenilj0 le uživali. V splošnem so v 14. in 15. stol. dobili p<"a' vico posestvo prodati in s tem tudi pravico do svobodne odselitve. Pravi lastniki zemlje so pa postali šele l. 1848."
Tako dr. Blaznik (Škofja Loka in njen okraj v pfe' teklosti, 1936). Zanimivo, mar ne? Uvedba fevdalti' ma v naših krajih in kolonizacija loškega gospostva freisinških škofov sta temu območju in njegovemu zemljiškemu gospodu (in še marsikomu tik pod njim) prinesli velike in donosne spremembe. Navadnih lju\ di, tedaj imenovanih podložniki, danes pa državljan' "obeh spolov", teh vsakokratna oblast itak ni nikoli zares upoštevala, slej ko prej jih rabi predvsem ZüUh da delajo in kaj zaslužijo, kajti šele v tem primes lahko od njih tudi nekaj pobere. Zanimivo je dejstvo, da so skušali zemljo najprej obdelovati na nekakšni" fevdalnih kolhozih (curtiferi, Hofstatt), na veliki'1 "pridvornih gospodarstvih " okoli U>ke, a se je ktnü' lu pokazalo, da so podložniki bolj motivirani, če delajo na zemlji, za katero mislijo, da je njihova in cc od tega dela imajo tudi nekaj zase. Oblike gospoduj"' jenja in gospodovanja se skozi zgodovino spreminja' jo, vsebina ostaja v bistvu ena in ista.
Upokojenci praznovali Abrahama
Društvo upokojencev Predoslje je ob petdesetletnici ustanovitve priredilo Večer petja, plesa in recitiranja. V Preddvoru
pa so upokojenci praznovanje združili z občnim zborom društva.
Obrazi Himalaje
Pretekli petek in sobota sta minila v znamenju jubilejnih praznovanj nekaterih gorenjskih društev upokojencev. Udeležili smo se petkovega praznovanja v Predosljah in sobotnega v Preddvoru.
V Predosljah so priredili zani- recitalom. Kulturni program je
miv kulturni večer, na katerem so povezovala tajnica društva Metka
nastopili različni izvajalci, se Zibert, ki nas je seznanila tudi z
predstavili s plesom, pesmijo in zgodovino društva. Skupaj s pred-
V Predosljah so počastili petdesetletnico obstoja društva upokojencev s prisrčnim kulturnim programom.
sednico Društva upokojencev Predoslje Regino Martinčič sta se zahvalili predstavnikom sosednjih društev upokojencev, gostom, predsednikoma krajevnih skupnosti Britof in Pjredpslje, Dejanu Ko-tarju in Ignacu Korenjaku ter vsem sedanjim in nekdanjim zvestim sodelavcem društva. Nekaterim se je društvo zahvalilo tudi z darili. Spomnili sta se tudi preminulega predsednika Krajevne skupnosti Predoslje, Jakoba Vrečka. Predsednica Društva upokojencev Predoslje se je naslednji dan udeležila praznovanja petdesetletnice društva upokojencev v Preddvoru, kjer je bilo praznovanje združeno z letnim občnim zborom. Po uradnem delu, ki je minil brez zapletov in s sprejetjem vsega, kar so naredili in kar naj bi sledilo v prihodnje, je sledil kulturni del, ki gaje vodila Saša Pivk Avsec. Kulturni del programa so sestavljali igra, pesem, ples in de-klamacija. Sledila je pogostitev udeležencev in zabava z ansamblom Fantje z vasi.
Med drugim so se preddvorske-ga praznovanja udeležili sedanji in prejšnji župan občine Preddvor Franc Ekar ter Miran Zadnikar, predsednik Društva upokojencev Železna Kapla Pavel Bevc, predstavniki gorenjskih upokojenskih društev, direktor Doma starejših občanov v Preddvoru Peter Stare in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je ob koncu kulturnega programa podelil zahvale, male plakete za skoraj dvajsetletno uspešno delo v društvu in veliko plaketo za petdesetletno delovanje Društva upokojencev Preddvor. Predsednica preddvorskega društva Anica Celar Gorza je pred tem podelila še društvena priznanja.
V okviru praznovanja pa je skupina za ročna dela pri Društvu upokojencev Preddvor pripravila v prostorih Turistične poslovalnice v Preddvoru tudi razstavo ročnih del.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Alpinist Tone Škarja in dr. Jože Andlovic.
Ljubljana - Slovenski alpinist Tone Škarja je pripravil razstavo fotografij z naslovom Obrazi Himalaje; Gore - dežele - ljudje. Razstavo so odprli prejšnji torek v Galeriji TR/3, na Trgu republike 3 v Ljubljani in bo na voljo za ogled do 24. marca. Razstava prikazuje ljudi, pokrajino in življenje v Nepalu, Sikimu, Tibetu in Indiji. Dotakne se tudi alpinističnih odprav v časovnih presekih med letom 1965 in 2002. Posvečena je 110. letu Planinske zveze Slovenije, 40. letu Komisije za odprave v tuje gore in 50-letnici prvega vzpona na najvišjo goro sveta Mont Everest, pri čemer nikakor ne smemo pozabiti na gorenjske alpiniste. Razstavo je odprl predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, med navzočimi pa so bili tudi starejši in mlajši ljubitelji gora, alpinizma in planin. .       A.B., foto: Gorazd Kavčič
Drugi največji na Gorenjskem
Žiri - Prihodnje leto bodo v Zireh imeli jubilejni 25. redni občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov in za takrat pripravljajo tudi razvitje novega prapora. Podporo in sodelovanje k takšnemu dogovoru sta jim na zadnjem občnem zboru v soboto že obljubila tudi žirovski župan Bojan Starman in gorenjevaški Jože Bogataj. Sicer pa so na občnem zboru združenja, ki ima 223 članov in 67 uniformiranih članov, ponosno ugotovili, da so drugo največje združenje po Številu članstva na Gorenjskem.
V primerjavi z drugimi združenji pa je bilo žirovsko združenje januarja letos prvo v Sloveniji, ki je povabilo člane na krvodajalsko akcijo pod naslovom Voznik za voznika.
"Bili smo pravzaprav presenečeni nad odzivom, ki smo jo prvi organizirali med 51 slovenskimi združenji. Udeležilo se je 38 naših članov. Odločili smo se, da jo bomo poslej organizirali redno na začetku leta. Naše združenje pa je tudi med tistimi, ki jim je v zadnjem letu uspelo pridobiti kar 24 novih članov," sta poudarila predsednik Marjan Dolenec in poveljnik uniformiranih članov Vojko Jezeršek. Na občnem zboru pa so sklenili, da bodo medse povabili še več novih, mladih članov, saj le-ti tudi drugače in odločneje rešujejo ali opozarjajo na Probleme.
Slednjih, problemov, med poklicnimi vozniki ni malo. Ena glavnih pripomb že ves čas je, da tisti, ki pišejo zakone o cestnem prometu, ne poznajo praktičnega dela poklicnih voznikov.
V zirovskem združenju redno Pripravljajo sestanke in predavanja o cestnoprometnih predpisih,
sodelujejo s sveti za preventivo v občinah Žiri, Gorenja vas -Poljane, Škofja Loka in Železniki. Aktivni pa so tudi na vseh drugih področjih ob skupnih akcijah v občinah. V letošnji program so med drugim na občnem zboru zapisali tudi sodelovanje na Evropskem srečanju, ki bo 8. junija v Rogaški Slatini, na praznovanju 60-letnice dneva šoferjev 13. julija v Žužemberku, sodelovali bodo na športnih srečanjih, na začetku šolskega leta pa v akciji Varno v šolo.
Na zboru so za predsednika združenja izvolili Marjana Dolenca, za poveljnika uniformiranih članov pa Vojka Jezerska. Podelili pa so tudi več priznanj. Tako je za 40-letno članstvo dobil značko Božo Oblak iz Gorenje vasi, za 45 let pa Polde Filipič iz Žiri. Osem članov je dobilo priznanje Vzorni voznik in jih imajo v Združenju Žiri zdaj skupaj trinajst. Štiriindvajsetim novim članom pa so slovesno podelili članske izkaznice.
Andrej Zalar
Zaradi visoke članarine ob članstvo
Člani Planinskega društva Križe so se zbrali na občnem zboru.
Križe - Planinsko društvo Križe je v soboto pripravilo redni občni kot st0 tisoč t0,arJev. Na podlagi zbor. Podali so poročilo o delu društva v preteklem letu in predstavili prihodnje načrte, podelili so tudi društvena priznanja. V razpravi so bili izredno kritični do vedno višje članarine Planinske zveze Slovenije, ki jo letos nameravajo še dvigniti. To je po njihovem prepričanju razlog za precejšen osip članstva v planinskih društvih. Spregovorili so še o tem, kaj storiti z Zavetiščem v Gozdu.
Planinsko društvo Križe šteje 488 članov. Opažajo, da je članov vsako leto manj, letos za deset odstotkov, kar pripisujejo vedno višji članarini. "Osip članstva, zlasti med mladimi, se bo verjetno nadaljeval tudi v prihodnje, saj Planinska zveza Slovenije znova na-
Gobarjev veliko, članov manj
Gobarsko društvo Kranj povezuje do 40 članov, ki se zavedajo pomena izobraževanja. Zato pripravljajo tudi razstave gob.
Kranj - Jeseni so na razstavi v OŠ J. Aljaža v Kranju prikazali kar 360 vrst gob, ki si jih je ogledalo 650 šolarjev in 250 odraslih. Marsikaj o gobah je moč izvedeti tudi na večerih za določanje gob in predavanjih. Za izobraževanje bodo odslej boljše možnosti, saj je društvo dobilo lani svoj prostor.
Društveni prostor so lani uredili v stavbi na Cesti Staneta Žagarja 27 v Kranju. Kot je na 33. občnem zboru ugotovil predsednik Gobarskega društva Kranj Božo Malovrh, ima za to največ zaslug Bojan Arzenšek.
Njegovo delavnost so opazili tudi v Gobarski zvezi Slovenije, zato je bil na lanski skupščini izvoljen za podpredsednika. Ob tem je nabiral gobe za farmakološke raziskave in našel čas za pisanje; Arzenšek in Malovrh sta namreč soavtorja nove knjige "Naše gobe". Več članov je od pomladi sodelovalo na večerih za določevanje vrst gob. Imeli so kar 22
srečanj z nabiralci gob. Med drugim so se udeležili mikološkega srečanja v Idriji in letos obiskali strokovna predavanja v Ljubljani. Največ dela so imeli z organizacijo oktobrske razstave gob v OŠ J. Aljaža v Kranju, kjer so pomagali gobarji iz Ljubljane in Škofje Loke ter z. Jesenic. Slednjima društvoma so pri pripravi njihovih razstav priskočili na pomoč kranjski gobarji. Razen tega je Franc Dolenc postavil razstavo gob na domu na Šutni, kjer so obiskovalci lahko videli 340 vrst gob. Kot je poudaril znani določevalec gob, pa so zaman vsi napori za
izobraževanje domačinov, dokler bo država tujcem dovoljevala ropanje gob v naših gozdovih. Ker pri nabiranju storijo največ kršitev predpisov ljudje, ki niso člani gobarskih društev, si bodo še naprej prizadevali za širitev članstva. Ob tem je pomembno, da strokovno usposobljeni člani opozarjajo nabiralce na nevarnosti zastrupitev z gobami, je ocenil Franc Vrhovnik.
Slednji član je bil na volitvah na zboru imenovan za gospodarja. Predsednik bo še naprej vsaj eno leto Božo Malovrh, tajnik Bojan Arzenšek in blagajničarka Valerija Škrjanc. Za desetletno blagajniško delo je prejela priznanje Siiva Vuk. Častni član društva je postal Ivan Jelen, ki ga bodo zaradi bolezni obiskali doma.
Stojan Saje
črtuje dvig članarine," je opozoril predsednik društva Ivan Likar in dodal, da se bodo morali o tem še pogovarjati. Z njim se je strinjal tudi predstavnik radovljiških planincev, ki obenem pravi, da bi od krovne organizacije pričakovali več navodil glede vedno bolj zapletenega poslovanja društev, a se ta v glavnem ukvarja samo še sama s sabo.
Društvo je lani poslovalo z izgubo v višini skoraj milijon tolarjev, nadzorni odbor pa pri pregledu finančnega poslovanja ni odkril nepravilnosti. Izguba je posledica povečanih investicij in padca prometa v kočah. "V preteklem letu je bil promet v obeh kočah, na Kriški gori in v Gozdu, manjši za devet odstotkov. Na Kriški gori je promet padel na račun slabega vremena v jeseni, pa tudi oskrbnika se nista najbolje obnesla. Smolo z oskrbnikom smo imeli tudi v Gozdu," je razložil Ivan Likar. Po prekinitvi pogodbe jim je oskrbnik Robert Oman dolžan še več
analize poslovanja Zavetišča v Gozdu razmišljajo, da bi ga oddali v najem, do takrat pa morajo za objekte v Gozdu pridobiti uporabno dovoljenje. Lani je društvo izpeljalo tudi precej naložb. Tako so zgradili žično ograjo okrog rezervoarjev pitne vode na Kriški gori, veliko so vložili še v izgradnjo nove strojnice za tovorno žičnico. Na pomožnem objektu v Gozdu pa so uredili strelovod.
Društvo se lahko pohvali s štirimi novimi vodniki, skupaj jih imajo zdaj osem. Dejaven je bil tudi markacijski odsek. Dva nji hova markaeisla sta se med drugim udeležila zvezne akcije Mar-kirajmo Slovenijo pri Pogačniko-vem domu na Kriških podih. Letos društvo čaka proslava ob petdesetletnici koče na Kriški gori, ob 110-letnici slovenske planinske organizacije pa bodo sodelovali tudi na dnevih slovenskih in gorenjskih planincev. Ob koncu občnega zbora so podelili še društvena priznanja. Bronaste plakete so prejeli člani Franci Kralj, Peter in Mira Mali, Štefan Močnik, Franci Pavee in Mirjana Urbane, razen tega pa še kriški župnik Alfonz Grojzdek in član planinske sekcije Merkur Ivan Kern.
Mateja Rant
Občni zbori
Društvo upokojencev Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor v soboto, 15. marca, ob 16. uri v prostorih nove športne dvorane v Cerkljah. Društvo vljudno vabi svoje člane, naj se ohčnega zbora udeležijo v čim večjem številu.
Kulturno društvo Dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica -Občni zbor bo v petek, 14. marca 2003, ob 19. uri v kulturni dvorani Franceta Prešerna na Breznici. Vabljeni člani, ohiskovalci prireditev društva in vsi, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delu društva. Uradnemu delu občnega zbora bo sledil zabavnejši ob živi glasbi. A.B.
Načrtujejo nabavo avtomobila
Suha pri Predosljah - Na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Suha pri Predosljah, ki ima okrog 80 članov, so sprejeli v članstvo 28 pionirjev in mladincev. Ugotovili so, da so bili lani še posebej Uspešni na različnih tekmovanjih in pri izobraževanju. Posebno skrb so namenili tudi opremi. Kupili so 15 novih delovnih oblek, nove sesalne Cevi, od GZ Mestne občine pa so dobili 23 tlačnih cevi in tri pozivni-ke- Imeli so tudi več vaj in v mesecu oktobru preventivne preglede hi-drantov in gasilskih aparatov. V programu dela za letos so zapisali pri-Prave na 80-letnico društva in nabavo novega avtomobila. Uredili bodo čajno kuhinjo, napeljali elektriko v skladišču, nabavili tri nove nadzemne hidrante, preuredili orodjarno, ustanovili žensko desetino, sodelovali na tekmovanjih in s sosednjimi društvi ter organizirali tečaje ln vaje za mladince, člane in članice.
Na zboru so za novega predsednika izvolili Klemena Robleka, Poveljnik bo še naprej Robert Sušnik, podelili pavso tudi priznanja. £riznanje za 50 let dela v gasilstvu je dobil Stane Žibert. Anton Ro-^•ek je dobil gasilsko odlikovanje i. stopnje, Robert Aleš in Franci ubežnik pa plamenico II. stopnje. Občinsko priznanje II. stopnje so dohili Tomaž Ažman2 Slavko Žibert in Klemen Roblek, priznanje 111 stopnje pa Brane Zibert in Andrej Kalan. Andrej Žalar
Društvo, ki skrbi za člane
Kranjskogorski invalidi so se zbrali na rednem letnem občnem
Novi predsednik je Jože Zupančič.
zboru v hotelu Kompas.
Kranjska Gora -' Društvo invalidov Kranjska Gora spada med najštevilnejša in najbolj delovna društva občine Kranjska Gora, saj šteje kar 298 rednih in 68 podpornih članov. Ko so se minulo nedeljo zbrali na rednem letnem občnem zboru društva v hotelu Kompas, jih je prišlo zelo veliko iz vseh krajev občine in tudi predstavnikov tistih društev, s katerimi društvo redno sodeluje. Predsednica društva Marija Zupančič je na občnem zboru spregovorila o delu društva, nato pa prejela srebrni znak Zveze društev invalidov Slovenije, saj je Marija dolgoletna zelo aktivna predsednica društva invalidov Kranjska Gora. Na občnem zboru se je poslovila, za novega predsednika so izvolili Jožeta Zupančiča. Društvo, ki ima svoje lepe prostore v Zdravstvenem domu
Kranjska Gora - za kar se lahko zahvali predvsem občini Kranjska Gora, kije imela posluh za njihovo delo in jim je pomagala - ima dvakrat mesečno uvedeno dežurno službo, en dan v mesecu pa si lahko člani pod vodstvom medicinskega osebja pregledajo kri. V društvu so ustanovili sekcijo ročnih del, starejši člani pa so bili zelo veseli organiziranega prevoza iz kranjskogorske knjižnice v Gozd Martuljek. Ta prevoz ljubeznivo opravi Janez Zupančič kot tudi prevoz ob nujnih primerih v jeseniško bolnišnico.
V takem društvu, ki ima toliko članov, je res veliko dela. Ob 3. decembru, svetovnem dnevu invalidov in Prešernovem rojstnem dnevu imajo kranjskogorski invalidi vedno pogostitev, ob takih in podobnih priložnostih se lepo
izkaže tudi krožek piscev pesmi, ki so ga ustanovili skupaj / invalidi, ki delujejo v sosednjih občinah Jesenice in Žirovnica. Izdali so knjigo pesmi Jesenske iskrice. Poleti za težje invalide in njihove svojce pripravijo piknik, najbolj socialno ogroženim so za ozimnico razdelili 52 živilskih paketov, številnim omogočili brezplačno letovanje, redno pa obiskujejo starejše in bolne na domu in v domu dr. Franceta Berglja. Poskrbijo za letovanje v zdraviliščih po ugodnejših cenah in plačilom na obroke. Na občnem zboru so vsem, ki delajo v društvu od začetka, podelili priznanja. Dobili so jih: Anica Arih, Dragica Bogataj. Janja Kralj, Ema Mertelj, Vida Mertelj, Marica Pretnar, Darinka Tarman, J ust i Robič, Milena Gregori in Francka Zupan.    Darinka Sedej
Teden slovenske drame v polnem teku
Šesti blok, trave nič
Svečanemu odprtju in podelitvi Grumove nagrade ter Grün - Filipičevega priznanja je sledila premierna uprizoritev komedije Blok 2002, v izvedbi Prešernovega gledališča.
Kranj - S komedijo Blok 2002, ki jo je s psevdonimom podpisal Rokgre, režiral pa Matjaž Latin, se je v nadaljevanju sobotnega večera začel tudi tekmovalni program letošnjega Tedna slovenske drame, v katerem smo in še bomo videli skupno sedem predstav. Spremljevalni program je letos naravnan mednarodno, saj se bodo med drugim predstavila tri gledališča iz tujine, mednarodna pa bo tudi zasedba na okroglih mizah.
Prva mnenja po predstavi. Vesna Slaparje v komediji Blok 2002 igrala vlogo Marinke Zakrajškove in igralka Iva Zupančič, ki jo na kranjskih premierah pogosto vidimo.
Teden slovenske drame je v gorenjski metropoli zagotovo največji kulturni dogodek v letu. To Kranjčani spoznavajo vsako leto ob koncu zime, ko se slovenska gledališka produkcija preteklega leta v najboljših izdajah predstavlja večinoma na odru Prešernovega gledališča. Letos že triintride-setič. To je v slavnostnem nagovoru potrdil tudi kranjski župan Mohor Bogataj, ki je prepričan, da ta edinstven festival slovenske dramatike ohranja tudi izredno
bogato kulturno izročilo Kranja in se hkrati povezuje naprej. Ob tej priložnosti je izrazil tudi priznanje ekipi Prešernovega gledališča, kije s svojo odprtostjo, pobudami in bogastvom idej v prvi vrsti zaslužno za uspeh in odmevnost festivala. O pomenu mednarodnega odpiranja TSD je govoril tudi ravnatelj Prešernovega gledališča Borut Veselko, kije prepričan, da so naše pridruževanje Evropi prehiteli s tem, ko so v goste povabili dvanajst uglednih evropskih
Pestra zborovska ponudba
01 - 2001 et prve matiuc
Kranj - Pretekli petek in soboto je JSKD OI Kranj v sodelovanju s ZKO Kranj pripravil letošnje območno srečanje odraslih pevskih zborov. Oba dni se je predstavilo kar dvajset pevskih zborov in pevskih sestavov z. območja nekdanje kranjske občine, ki so se predstavili vsak s po tremi skladbami ki so segale od ljudskih do
umetnih pesmi, mnogi pa so posegli tudi po klasični zborovski literaturi. Tudi tokratno srečanje kaže na to. da se bogata tradicija zborovskega petja na tem področju nadaljuje, razveseljuje pa tudi opazen dvig kvalitete. Na fotografiji Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja.
I.K., foto: Gorazd Kavčič
strokovnjakov, ki je ukvarjajo z istimi stvarmi, kot Teden Slovenske drame. Čimbolj efektno in konstruktivno vplivati na razvoj slovenske dramatike, da bomo imeli več mladih dramatikov, večjo konkurenco, več dobrih besedil in dram, ki bodo našla pot v tujino. To pa bo spet vzpodbujalo mlade k dramskemu pisanju. "Svet pravijo, da je globalna vas. Če je res tako, mora Slovenija postati samo še globalna, pa bo reprezentativna za ves svet," je s hu-mornim vložkom požel aplavz ravnatelj Borut Veselko, ki se je pol ure po odprtju TSD in podelitvi nagrad, predstavil tudi na odru v komediji Blok 2002 v vlogi Etbi-na, kjer je tik pred zdajci zamenjal za gripo obolelega Gabra K. Trse-glava. Odlično, kot pravi profesionalec. Blok 2002 je ena tistih komedij, ki gledalcu ne izvablja smeha na prvo žogo, ampak dobro Voljo in komično lagodje avditoriju vzbuja skozi sam potek predstave, bodisi z duhovitimi dialogi ali pa izvrstnimi igralskimi kreacijami. V vlogi hišnika Milana Za-krajška - Čehova blesti Tine Oman, z govorno napako (njegova izgovarjava ne pozna strešic), v kateri do konca predstave ne popušča niti za trenutek, tudi kadar ga v nič daje njegova žena Jožefa Čeh, ki jo je kot "verna podoba domačice" odigrala Vesna Jevni-kar. Vseskozi dovolj neroden, de-vičniško zmeden, a hkrati pametnejši kot njegova okolica, je v vlogi trafikanta Vita Traubeja gostujoči igralec Peter Musevski. Popolni sliki se pridružuje ostali del ansambla Prešernovega gledališča, od po mami podedovano vulgarne Marinke, ki jo igra Vesna Slapar, do Darje Reichman, v vlogi "hohštaplerske" Heme Žvaj-ker in Roka Viharja, ki v vlogi starega zapostavljenega strica Ivana odlično skriva svojo siceršnjo mladost. Ansambel zaokrožata
Prebliski skozi čas
Gorenja vas - V Galeriji Krvina v Gorenji vasi bo v petek, 14. marca, predstavitev knjige rojaka Poljanske doline Petra Dolinarja, Prebliski skozi čas. Knjigo bo predstavil in se pogovarjal o avtorjevem delu pisatelj Vladimir Kavčič. Na večeru v Galeriji, ki se bo začel ob 20. uri, bo sodeloval tudi avtor Peter Dolinar. V knjigi so življenjske zgodbe izpred 50 let na Hotavljah, v Leskovici in Gorenji vasi. Na večeru z avtorjem in pogovoru bo knjiga naprodaj po ugodni znižani ceni. Če ste se namenili, da se udeležite prijetnega večera in srečanja z avtorjem, svoj obisk potrdile na telefonsko številko 04/51-07-300 ali pa na številko 01/50-56-379. A.Ž.
Borut Veselko (v alternaciji) in Pavel Rakovec v vlogi klošarja. Gledalcu je prepuščeno, ali predstavo gleda skozi optiko bednosti človeškega življenja ali pa se napaja ob nostalgiji na nekdanje čase. Bo torej močnejši občutek tragičnega ali komičnega?
Uprizoritev svojega teksta si je ogledal tudi njegov avtor Rokgre, ki je ob tej priložnosti dejal:" Sam svoj tekst vidim že ko ga pišem, zato grem na premiero vedno na nek način gledat drug tekst in ne svojega. Mislim, da seje Matjaž v kar precejšnji medi držal nekega tira, ki ga določa moj tekst, seveda pa so ob njegovih režiserskih prijemih opazne tudi nekatere spremembe. Sam sem Blok 2002 doživel kot topel prijazen tekst, ki naj bi segal do ljudi in jih razveseljeval."
Teden slovenske drame se danes zvečer nadaljuje s predstavo Srebrno rebro Milana Jesiha v režiji Matjaža Zupančiča in izvedbi MGL, jutri bo v Drami SNG v Ljubljani na ogled Strniševi Ljudožerci v režiji Mileta Koruna, v četrtek pa se bo predstavilo PDG Nova Gorica s predstavo 'Mte ubu Zorana Hočevarja in v režiji Matjaža Latina. V sredo ob 17. uri v Prešernovem gledališču v sodelovanju z. Gledališčem Ptuj na sporedu okrogla miza Mlada dramatika v slovenskem gledališkem prostoru. Skratka TSD gre naprej.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
V Bloku 2002: avtor besedila Rokgre in režiser Matjaž Latin.
Prvič samostojno v Kranju
Kranj - V četrtek, 6. marca, so v prostorih Galerije Prešernove hiše odprli prvo samostojno razstavo Agate Pavlovec. Velika subtilna platna in novejše tkan-inaste abstrakcije odkrivajo avtorico, zapisano podobam eteričnih dimenzij.
Agata Pavlovec je bila rojena 28. aprila 1973 v Kranju. Sprva je obiskovala smer za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti, leta 1996 pa se ji je uspelo vpisati na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2002 je diplomirala pri profesorjih Emeriku Bernardu in Jožefu Muhoviču. Od letos deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture.
Že v času študija na Akademiji v Ljubljani je sodelovala na številnih skupinskih razstavah po Sloveniji, lani pa je v Uradu Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj imela prvo samostojno razstavo. Razstava v Prešernovi
galeriji je tako druga samostojna in prva v rodnem mestu Kranju. Agata živi v Škof ji Loki, ustvarja pa v ateljeju na Rudnem pri Železnikih. '
Razstavljena dela so velikih in manjših dimenzij. Veliki formati presenečajo z izrednim občutkom za slikanje duhovnih dimenzij in meditativnih stanj, ki jim lé določeni izrisi in podobe nakazu-
jejo majhen stik z realnim svetom-Sicer ostajajo podobe in duhovna stanja v svojih dimenzijah. Izjemen je tudi barvni kolorit. Svoje umetniško ustvarjanje je v novejšem času prenesla tudi na kolažirano platno, iztrgano iz slikarskega okvirja, z dodanimi tkaninami poslikano in obešeno s klinčki na vrv.
Katja Dolenc
Anka in Alenka v Budnarjevi hiši
Palovče - V Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah nad Kamnikom je upraviteljica Iva Šuhelj Kramar v nedeljo še posebej tenkočutno obeležila in obogatila mednarodni dan žena. V Muzejsko hišo je povabila sestri Rutar, Anko Volgemut in Alenko Podobnik, ki sla otroška leta preživljali v Piranu in Tolminu, kasneje pa sta se preselili v Kamnik, kjer sta si po gimnaziji ustvarili tudi dom in družino.
Z ljubeznijo do umetnosti in v želji po ustvarjanju sta začeli vsaka svojo ustvarjalno pot. Anka seje posvetila lončarstvu in je kmalu svoja dela predstavila pod naslovom Velika forma po raznih mestih v Sloveniji. Danes ji je bližja uporabna keramika, določen izziv pa ji predstavlja tudi dekorativna keramika. Alenka pa je naklonjena slikarstvu in kiparstvu. Sodelovala je že na več skupinskih razstavah, samostojno pa je imela v
Medvodah in v Cerknici. Njuna skupna razstava v Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah bo na ogled do konca marca.
Andrej Žalar
Piše Eva Senčar
S knjigo o
France Rotar, avtorica študije dr. Špelca Čopič, zbirka Arkade, založba Arkadija, Ljubljana 2002, 160. str.
Aprila bo minilo dve leti, odkar ga ni več -kiparja iz Medvod. Asociacija na Franceta Rotorja so besede krogla, razklanost, bron, les, križ- Kranjčanom je na Fakulteti za organizacijske vede trajno na ogled njegova Krogla z jedrom, v Ljubljani pred Mobitelom stoji njegovo Rojstvo (marmor), na Taboru fontana Krogla z jedrom, pred Moderno galerijo Razrezana krogla (jeklo), z enakim naslovom tudi v Škof ji Loki, pred Smel toni Blok (bron). Njegova dela so v Nemčiji, Srbiji, Italiji. Leta 1964jè prvič samostojno razstavljal na Bledu v Festivalni dvorani, skupaj s Stanetom Kre-garjem, zadnjič leta 1999 - veliko pregledno razstavo so mu v sodelovanju postavili Kultur-
ni center Ivana Napotnika v Velenju, Gorenjski muzej Kranj in Pilonova galerija v Ajdovščini - na ogled je bila v vseh treh krajih, izšel je obširen katalog. Tudi sicer je literature o avtorju ogromno, še najmanj 'ortodoksna' avtorja joto g raja Tihomirja Pinterja z naslovom Umetnik v ateljeju (/984), s fotografijami, ki povedo marsikaj, z intervjuji, ki jih je z. umetniki opravil Aleksander Bassin. Rotar mu je pojasnil, da je krogla njegov življenjski problem; nima konkretne asociativnosti, pač pa je v njej močna čustvena razsežnost: v razpoki ji skuša dati posebno vsebino, ji dati del življenja, tudi tragedije ... Simbol za večne vzgibe v materiji, je njegovo kroglo in s tem umetnost označil Ivan Sedej: "Najprej je potegnil krepak moški enačaj med živim in neživim svetom, saj je temeljna zgradba, sestav atomov enak v obeh primerih, osnova vsemu pa je gibanje, kipenje, niz eksplozij in vulkansko valovanje. "
Svoje kipe je ulival v tesni livarnici pri 1400 stopinjah. "Slišim, kdaj bron pravilno teče, kdaj se pravilno stapljata kosa železa pri varjenju... Vse življenje sem moral brusiti, vlivati, polirati ... ampak s tem nagrajujem sam sebe. Nič lepšega ni, kot v umiranju snovi od-
kriti prostor, zametek novega bivanja ..." Njegov material kovina je bil kot neki podzavesten cilj, ki mu je sledil, ki izvira iz njega samega - položaj livarja mu je fizično ustrezal' oblikovanje kovine je bilo blizi njegovemu etosu. "Pri delu se zxinasam predvsem na občutek, " pravi, "oblike se ne da naštudirati-C e se kipar ujame s samim seboj in z izrazom, potem je to on sam." Kdo je bil torej on? Njegova generacija, sošolci z Akademije so umetniki, kiparji, Janez Lenassi, Drago Tr-šar, Slavko Tihec, Janez Boljka, Peter Černe, Stane Jarm, Vinko Tušek ... Ko si je pustil brado, je vedno bolj izgledal kot divji mož ti davnine, piše Čopičeva. Že od mladosti ga]e privlačevalo vse naravno, "tudi kamen v vodi, stena, dvorišče - vse to so likovna doživetja. " Posekano orehovo drevo, ki ga je videl na kmečkem dvorišču, je moral imeti, da bi « njega naredil križ. Označujejo ga kot živahnega, komunikativnega in z družino in prijatelji obkroženega, pa spet potopljenega v krizne trenutke, v temne ure. Njegovo kipa''' stvo je abstraktno - z izjemami. Pretanjeni proporci, sugestivna moč, enostavno primarno kiparstvo je nekaj ključnih besed iz njegove zadnje monografije.
Polarna deklica Minka
Ko se je odločila, da bo osvojila severni tečaj, so vanjo dvomili. Postavljali so ji smešna vprašanja. Njen naslednji podvig je Grenlandije. Tokrat vanjo ne dvomijo.
Ljubljančanke Minke Kahrič ob razmišljanju o severnem tečaju dolgo nihče ni jemal resno. Niti prijatelji. Po izgledu ni športnica, zdravnica je bila prepričana, da ne bo zdržala. Ker v Ljubljani ni našla razumevanja, se je odločila, da se bo za odpravo pripravljala v Kranju. Sašo Petrič, njen fitnes trener, ni veliko spraševal. Povedala mu je, kam gre, da potrebuje nekoga, da bi jo pri pripravah usmerjal.
Aprila 2000 smo se Slovenci že tretje leto zapored odpravili na najsevernejšo točko na Zemlji. Pod vodstvom Staneta Klcmenca je sedemčlanska ekipa dosegla svoj cilj. Prečenja Grenlandije pa seje leta 1936 prvič lotil francoski raziskovalec in avanturist Paul Emile Victor. Bistvo odprave je
"V bistvu sem vse prepotovala sama. Ponavadi imam s seboj le letalsko karto in vodnik. Poskušam potovati "mimo" turističnih poti, če se tako izrazim. Pač odvisno tudi od tega, koliko dopušča država. Potujem peš, z lokalnim prevozom, trekking. Bila sem že petnajstkrat na Tajskem, kar pa že
mi je to zdela oddaljena, nemogoča želja. Izhajam iz delavske družine, kjer doma ni nihče potoval. Tudi denarja ni bilo toliko, da bi si lahko to privoščili. Že takrat je moj sanjski poklic predstavljala služba turističnega vodnika, kar sem kasneje uresničila. Sem pa vedno želela, da bi v življenju dosegla nekaj več kot povprečni človek. Nisem si želela slave, kot jo imajo igralci, pevci, televizijske osebnosti. Spominjam se, da sem hodila po ljubljanskih ulicah in razmišljala, kakšnega uspeha si želim, kakšen uspeh bi to bil - da ne bi bila izredno slavna, da pa bi
bilo prečenje največjega otoka na svetu ter kljubovati ekstremnim podnebnim razmeram ter viharjem. Danes se na Grenlandijo odpravlja Minka. Odhod je predviden za 20. aprila 2003. Otok bo odprava prečila s smučmi in sanmi. Celotna pot od zaliva Disco na zahodni strani do Ammassalika na vzhodni Strani je 800 kilometrov in sovpada z zgodovinsko potjo Francoza Paula Emila Victoria. Člani
spada v sklop mojega dela. Organiziram tudi potovanja in vodim turiste."
Torej ste tudi turistična vodička?
"Ja. tudi. Pravzaprav je to moje sanjsko delo (smeh). Sem tudi lokalna vodnica za Ljubljano. Malce kompenziram. Ko sem dalj časa doma, v Sloveniji, delam še v Ljubljani. Drugače zaključujem študij nemščine in geografije. Nekako se to pokriva z mojim de-
odprave predvidevajo, da bodo pot zmogli v največ 40-tih dneh. Organizatorji odprave so Francozi, zato je tudi ekipa v glavnem francoska. Namen slovenskega dela odprave je, da Minka kot prva Slovenka preči 800 kilometrov dolgo in zahtevno pot čez Grenlandijo v eks-tremnih podnebnih razmerah in brez dodatne oskrbe.
Prečenje Grenlandije v aprilu bo največji slovenski ženski podvig na Arktiki. Za seboj imate že ogromno različnih poti.
"Jugovzhodno Azijo skoraj vso, Vietnam, Laos, Kambodžo, Tajsko, Burmo, Sri Lanko, Malezijo, Singapur, Indonezija."
Peš, s kolesom, v dvoje?
lom, pa vendar za turistično vodnico ne potrebujem univerzitetne izobrazbe. Dokončanje študija je tako bolj moja želja. Sem samostojna podjetnica, kar se bo mogoče nekomu zdelo čudno, vendar nočem redne zaposlitve v agenciji." Svoboda torej.
"Tako nekako. Če agencija ne bi imela dela, bi me verjetno dali v pisarno, jaz. pa si življenja v pisarni ne znam predstavljati."
Kaj žene človeka, da se odloči za severni tečaj, prečenje Grenla-dije. Od kod to izvira? Že od malega podobne želje?
"O potovanjih sem sanjala že kot punčka, o Grenlandiji pa še nisem razmišljala konkretno. Takrat se
LEKARNA PLAVŽ
takoj zaposli mag. farmacije
- farmacevta, receptorja, lahko tudi pripravnika
Lekarna Plavž, C. Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice - Informacije po tel.: 041 ali 031/612 579
bil še vedno uspeh. Mislim, da kasneje, če si človek nečesa res tako želi, ga življenje samo usmeri."
Glede na stvari, kijih počnte v Življenju, bi človek lahko rekel, da se verjetno že vse življenje ukvarjate s športom. Da ste nori na šport, da ste zagrizena športnica.
"V bistvu nikoli nisem nobenega športa prav posebej gojila ali trenirala. V osnovni šoli sem za čela z odbojko, rokometom, potem je v srednji šoli sledila odbojka, pa badminton, nekaj časa tenis; potem je sledilo kolesarjenje. Na koncu mi je kolesarjenje ostalo kot največja ljubezen med športi, če temu lahko tako rečem. Ker sem veliko odsotna ga precej pogrešam in sem se odločila, da bi poklic morda povezala s kolesarjenjem. Razmišljam, da bi organizirala, ne vem, kolesarjenje po Vietnamu, na primer."
Če narediva preskok na Grenlandijo, ki ni ravno običajno potovanje, je pa zanimiv cilj. So vas za to pot izbrali, ste se odločili sami, ste pač izpolnili formular, se enostavno prijavili ?
"V bistvu izbor zagotovo predstavljajo finance. Že tu se začne selekcija. Ravno sem razmišljala, zakaj sem že drugič na odpravi bistveno mlajša od ostalih. Že na odpravi na severni tečaj sem bila najmlajša, vsi ostali člani so bili starejši. Če plačaš pot, opremo -znese vse skupaj krepko čez dva milijona tolarjev. Jaz sem si opremo uredila s pomočjo sponzorstva. Vrh meje opremil z. oblačili. Druga selekcija je psihična pripravljenost posameznikov. li/ič no marsikdo morda tovrstno od pravo zmore. Povprečni Slovenec ne. kak tak, ki pa se vsaj dvakrat na teden redno rekreira, pa morda že. Problem je bolj psihične narave. Severni tečaj je bil le pet dni. Vsak dan je bilo nekaj zanimivega, novega, nekaj kar še nisi doživel in te je že želja po novem gnala naprej. Grenlandija predstavlja poseben izziv, ker je prvi teden zanimiv, potem pa postane vse isto. Pokrajina se ponavlja, zajtrki se ponavljajo, vstajanje se ponavlja -stvar postane monotona. Nikjer ne bocivilizacije, okrog minus petindvajset stopinj, problem bo verjetno nastal tudi zaradi utrujenosti. Vsak dan hodiš dvajset kilometrov in od nekod se prikrade vprašanje:
zakaj to sploh počnem, zakaj je to potrebno. Lahko se zlomiš."
Odhod na Grenlandijo je aprila. Čez slab mesec.
" Sredi aprila je odhod iz Pariza, kar pomeni, da moram že prej v Francijo. Potem gremo preko Islandije na Grenlandijo. Štirideset dni, 850 kilometrov pri približno minus petindvajset. Članov odprave bo osem, devet."
Kako pa moški gledajo na ženske pri tovrstnih podvigih?
"Odvisno. Nekateri se počutijo ogrožene, drugi so navdušeni. Kar se tega tiče je moj fant izreden, ker se ne počuti ogroženega. Njemu je všeč, da sem uspešna."
Za Grenladijo so potrebne priprave, treningi. Kako to zgleda. Kot vem, ste se nedavno vrnila iz Avstralije?
"V bistvu sem šla na ogled poti za kasnejše vodenje. Vsako jutro sem vstala zelo zgodaj in tekla. Glede tega je Avstralija fantastična. Vedno se najde pešpot, poti za kolesarje so urejene, parki so krasni. Če bi izbirala pot v Aziji, bi bilo s treniranjem težje, ker je več izpušnih plinov, ni urejenih poti, promet je hujši in za tek ni primernih prostorov."
Najbolj zanimivo je, da sploh niste športnica.
"Nisem, (smeh) Večina odprave na Grenlandiji) predstavljajo alpinisti. Moj fantje na primer triindvajset let treniral nogomet, sedaj zaradi poškodbe ne more več in se je odločil za udeležbo pri odpravah v polarne kraje. Jaz. sem izjema. Sem neke vrste rekreativna športnica, vendar to ni ovira, da se ne bi udeleževali takih in podobnih odprav. Vem, da se bom morala še veliko naučiti. Na Grenlandiji si bom nabrala veliko izkušenj, se izpopolnila."
Tek ste že omenila. Pa tudi plavate. Kako vlogo igra plavanje pri pripravah za Grenlandijo?
"Potrebujem vzdržljivost. Vse kar delam, moram delati na dolge
vlečem 60 kilogramov. Sliši se smešno, vendar ravno pri tej vaji "delajo" vse mišice. Na odpravi bom vse vlekla na saneh in to bo zneslo okoli devetdeset kilogramov. Telo se mora navaditi na napor. Morda bo kasneje celo lažje, ker bodo sani drsele."
Omenjaš improvizirano vleko sani. Zanjo pa je najboljša "vaja Z gumo" ali kakorkoli to imenujete? Kako pa to izgleda?
"Tudi sama sem najprej mislila, da bom morala vleči največjo avtomobilsko pnevmatiko, kar jih poznam. Pa ni tako. Pnevmatika
■P
proge, če se tako izrazim. Naj bo to tek, plavanje, hoja. Vse gre na dolžino. Pomembna ni hitrost, temveč vztrajnost. Hodila bom vsaj sedem ur na dan. Vsi omenjeni športi mi prinesejo neko kondieijo. Pri plavanju delajo roke, kar je dobro, ker bomo držali padalo. Tako, da moč v rokah potrebujem. Če bo dober veter, bom morala padalo držati uro, dve, več ur. Če bo veter močen, bo stvar še toliko nupornejša." S padalom?
"Pri prečenju si bomo pomagali pač z vetrom - kolikor se bo dalo. V bistvu si na smučeh, držiš padalo in ni hoje. Stvar bo lažja v toliko, ker boš lažje vlekel sani. vendar si v prisiljenem položaju. Vendar ni nujno da ga bomo sploh uporabljali. Lahko, da bomo vso pot prehodili. Če bo veter prešibek, ga ne moreš uporabljati, če bo premočen, te lahko vrže v sneg, če piha v napačno smer, pa spet ne gre. Tako za uporabo padala potrebuješ neke "idealne" pogoje."
Kako pa je z razporeditvijo treninga? Treniraš po urah ali kolikor zmoreš?
"Sedaj sem trening začela stopnjevati. Na litnesu sem tri ure - od tega 45 do 50 minut delam Z ulcž-mi. ostalo predstavljata hoja in tek na stezi. Medtem ko okoli uro in pol improviziram vleko sani, kjer
je običajna, ima platišče in nanjo potem naložim še čez trideset ki logramov težko utež.
Najbolj idealni prostor za izvajanje vaje je na Rakitni oziroma splužena pot proti Krimu. Vlečem jo v hrib kak kilometer in pol. Navzgor in navzdol, kjer je malce lažje, pa vseeno guma ne drsi. tako dajo moram ravno tako vleči."
Kako pa pogledajo žensko, kije "privezana" na gumo. Kdaj kak sprehajalec na vašo vleko kaj pripomni?
"Ravno to je pri vsem najboljše. Tam. kjer vadim, ni ljudi. Morda kdo zaide, vendar redko. Je pa lino, da treniram na tak način, ker naša pot bo najprej štiri dni navkreber, potem sledi planota, več ali manj ravnina in potem spust. Gremo pa z vzhodne na zahodno stran. Vem. da to ne bo moja zadnja odprava. Omislila sem si že naslednjo (smeh)."
V toplejše kraje?
"Ne. izključno v polarne kraje. V Sloveniji v tej smeri ni narejenega veliko. Naši popotniki so osvajali vrhove, kar se tiče prečenja, pa še vse ostaja odprto. Gotovo se bom vračala na Arktiko in Antarktiko."
Kako človek gleda nase, ko osvoji severni tečaj? Ixihko najdete ime, oznako, če se tako izrazim, zase? Glede na to, da niste, pa spet ste, športnica. Bi vam lahko ljudje rekli ekstremna re-kreativka?
"O. ta je pa težko. Ekstremna športnica nisem, čeprav je stvar delno res ekstremna. Za polarne kraje najti definicijo ... K alpinizmu prečenje ne spada, je delno šport, pa spet ne čisto pravi. Izkušnje alpinistov pomagajo, razmere
so pa v teh krajih popolnoma drugačne.
Najraje bi se odločila za izraz "polarno dekle", kot pravijo polarnim moškim, polarni možje."
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
Kam v prihodnjih dneh?
Prijatelji rekreacije! Naj za vaš rekreacijski dogodek izve vsa Gorenjska! Z vašo pomočjo bomo rubriko sčasoma izpopolnili.
Če v vasem kraju v prihodnjih dneh, mesecih pripravljate zanimive, znane ali le rekreacijske prireditve nas o njih obvestile: faks - 04/ 201 42 13, telefon - 04/201 42 00, e-pošta - alenka.brun(tfg-glas.si (za Rekreacijo) ali po pošti na naslov Gorenjski glas, Rekreacija, Zoisova I, 4000 Kranj
28. zimski pohod na Porezen - Planinsko društvo Cerkno organizira osemindvajseti zimski pohod na Porezen. Pohod bo v nedeljo, 23. marca. ()manizatorju se pridružujejo enote NOB. ki so bile udeležene v boju na Poreznu 24. in 25. marca 1945. Pohod bo v vsakem v remenu. Ob U. uri bo na vrhu Porezna spominska slovesnost - polaganje venca in prižig žare v spomin na padle na Poreznu in okolici. Organizator opozarja vse udeležence pohoda, da je dostop do vrha dovoljen le po poteh, ki bodo označene in zavarovane. Hoja po drugih poteh je zaradi zimskih razmer nevarna in prepovedana. Udeleženci naj se oblečejo in obujejo vremenu primerno ter poskrbijo za hrano, za topel čaj pa bo poskrbel organizator.
Košarka - Klub radovljiških študentov že tretje leto zapored organizira Zimsko košarkarsko ligo KRS, ki poteka od I. februarja do konca meseca aprila. Tekme so vsako soboto od 14. do ure v telovadnici Srednje ekonomsko turistične šole v Radovljici. Vabijo vse ljubitelje košarke, da se jim pridružijo in uživajo v dobri košarki. A.B.
Biatlonec šele drugo leto - in že zmagal
Prejšnji konec tedna se je z evropskim prvenstvom v Forni Avoltri v Italiji končal letošnji evropski pokal v biatlonu. Veliki met je uspel Tržičanu Klemenu Lausegerju, ki je kot prvi Slovenec zmagal v skupnem seštevku
evropskega pokala za mladince.
Tržič - Kar je uspelo 21-letnemu Tržičanu Klemenu Lausegerju, članu TSK Merkur Kranj, je zavidanja vreden dosežek. Sele drugo sezono biatlonec pa je že zmagal na tekmi evropskega pokala za mladince, nazadnje pa še v skupnem seštevku evropskega pokala. Preden je prestopil med biatlonec je blestel že v smučarskem teku, kjer je leta 1995 zmagal na neuradnem svetovnem prvenstvu - Pokalu Topolino in bil Čez dve leti drugi. Leta 1997 je zmagal na športnih igrah Alpe Jadran, naslednje leto tudi na športnih igrah OPA. Med vidnejše uspehe lahko pripišemo 6. mesto v štafeti na olimpijskih dnevih mladih leta 1999 na Slovaškem in 13. mesto v šprintu na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2000.
Ž,e takoj prvo sezono v biatlonu si dosegel neverjetno dobre rezultate, letos si njihov nivo le še dvignil. Kako je možno biti v tako hitrem času tako uspešen?
"Tudi sam sem se spraševal, kako je to možno. Ne vem pravega odgovora, očitno imam poleg talenta za tek tudi nekaj talenta za streljanje."
Že v teku na smučeh si bil zelo uspešen. Zakaj si sploh prestopil v biatlonske. vrste?
"S tedanjim trenerjem v mojem klubu Merkur Kranj nisva imela več takega sodelovanja, kot bi si ga sam želel, enostavno nisem več gojil pravega zaupanja do njega. Zaradi tega nisem imel več prave volje tekmovati in preostali sta mi le dve možnosti - prekiniti s športom ali pa postati biatlonec. Enostavno sem izgubil vso motivacijo, in če ne bi šel tedaj v biatlon, bi zagotovo prenehal s športno potjo." /
Pred letošnjo sezono je bil menda tvoj cilj vsaj ena zmaga na tekmah evropskega pokala?
"Lani pred začetkom prve sezone v biatlonu bi bil zadovoljen že s tem, da bi se kdaj uvrstil med prvih deset. Potem pa sem bil že na drugi tekmi drugi, s čimer so se vsi osebni cilji razumljivo premaknili višje. Kasneje sem se še nekajkrat uvrstil med tri oziroma pet najboljših, tako da mi je manjkala le še zmaga. In ko se je tudi letošnja sezona začela z 2. in 3. mestom, sem zares pričakoval le še zmago."
Ob takem cilju so bile tihe želje verjetno tudi visoka uvrstitev v skupnem seštevku ?
"Lani sem bil skupno četrti, letos sem si rekel, da moram biti med prvimi tremi. Vendar si ciljev nikoli ne zastavljam dolgoročno, ampak glede na trenutno formo in moje sposobnosti. Tako sem si šele sredi sezone, ko mi je dobro kazalo, zastavil cilj, da poskušam storiti vse, da bi zmagal tudi v skupnem seštevku."
BALINANJE
vi. í ' 1
^^^^
BIATLON__
Grašičeva, Dolenc in Ožbolt
Pokljuka - Na sončni Pokljuki je v soboto in nedeljo (8. in 9. marca) potekalo državno prvenstvo v biatlonu. Državna prvakinja v šprintu in zasledovalnem teku je postala Križanka Andreja Grašič, medtem ko je pri moških v šprintu slavil Marko Dolenc (Brdo), v zasledovalnem teku pa Pošto-jnčan Janez Ožbolt.
REZULTATI: sobota, šprint - člani (10 km): 1. Marko Dolenc (Brdo) 24:54
(1) , 2. Janez Ožbolt (Kovino-plastika Lož) +0:11 (0), 3. Janez Maric (Bled) +0:13
(2) ; članice (7,5 km): 1. Andreja Grašič (Tržič) 24:09 (2), 2. Tadeja Brankovič (Merkur Kranj) +0:13 (4), 3. Andreja Mali (Jub Dol) +0:18 (3); starejši mladinci: 1. Grega Brvar (Brdo), mladinke: Petra Starčevič (Hrvaška) 31:15(7), 2. Gabi Humerca (Bled) +1:35 (9); nedelja, zasledovalno -člani (12 km): 1. Janez. Ožbolt (Kovinoplastika Lož) 34:04 (2), 2. Marko Dolenc (Brdo) +0:14 (6), 3. Janez Maric (Bled) +0:39 (5); članice (10 km): 1. Andreja Grašič (Tržič) 33:00 (3), 2. Tadeja Brankovič (Merkur Kranj) +1:13 (7), 3. Lucija Larisi (Gorje) +3:07 (11); st. mladinci: Gregor Brvar (Brdo); ml. mladinci: 1. Peter Doki (Ihan); dečki: 1. Nejc Kordiš (Kovinoplastika Lož), mladinke: I. Gabi Humerca (Bled). S.Š., foto: S.V.
KOLESARSTVO
Andreja Grašič je prvakinja.
dvakratna državna
Klemen Lauseger (v ospredju s št. 104) na tekmi v italijanski Forni Avoltri.
Piljojčiču dvojna zmaga
S tem, ko si se preizkusil v obeh športih in bil v obeh tudi uspešen, ali lahko oceniš, v katerem športu je konkurenca večja?
"Pri smučarskem teku je po mojem manjša konkurenca, saj imaš tam deset tekmovalcev, ki se redno uvrščajo med prvih deset, medtem ko v biatlonu obstaja trideset potencialnih kandidatov za zmago. Vsi dobro tečejo, ali bodo posegli po vrhu, pa je potem odvisno le od dnevne strelske forme."
Prav streljanje dela biatlon zanimiv. Sam do vstopa v ta šport puške še nisi imel v rokah. Kako hitro si se spoprijateljil z njo?
"Sprva je bilo zelo čudno, ni bilo pravega napredka, tako sem že malo obupoval. Za nameček so se pojavila še velika nihanja - na začetku sem streljal zelo slabo, nato dobro, nazadnje že zelo dobro, nakar sem na začetku sezone spet tako zelo slabo streljal, da sem se že spraševal, kaj bom na tekmah sploh počel. A na tekmah se povsem drugače skoncentriram kot na treningih, tako da mi je tudi streljanje nazadnje steklo. Sedaj večinoma streljam solidno, še vedno pa pride do tekem, ko bi bilo zaradi slabega streljanja vseeno, če sploh ne bi nastopal." V streljanju imaš potem takem največje rezerve za napredek?
"Tudi v teku imam še veliko rezerv. Trener mi sedaj pravi, da tečem na 60 odstotkih svojih tekaških zmožnostih, tako da me čaka še veliko dela.Seveda pa imam ogromne rezerve tudi v streljanju, še posebej pri svoji starosti. Če se ozrem nekoliko naprej, pa bom imel čez pet, šest let v članski konkurenci verjetno večje rezerve v samem teku."
Center prvič v evropskem pokalu
Kranj - Pred jnxlprvakom Slovenije Centrom pekarno Vrhnika so težki trenutki. Že v soboto, 15. marca, imajo namreč prvo tekmo v evropskem pokalu. V goste bodo dobili prvake Francije, balinarje njihovega državnega prvaka Monlpelliera. Strehe nad igriščem še ni, je pa obljubljeno, da naj bi bila postavljena v marcu. Tako je od vremena odvisno, ali se bo tekma tega prvega kroga odigrala v Kranju ali pa na balinišču na Jesenicah, kjer je dvorana in kjer so balinanj Centra tudi trenirali čez zimo.
Moštvo je glede na preteklo sezono, v kateri so osvojili drugo mesto in s tem tudi pravico nastopa v evropskem pokalu, nekoliko spremenjeno. V njem ni več Bojana Novaka, ki se je preselil na Hrvaško v Buzet, Antona Kosarja, ki bo sedaj balinal v Ljubljani in Gregorja Mešiča, ki bo kariero nadaljeval v Čirčah. Sta pa v moštvo prišla izkušena Dejan Koren iz Mlinar Padne in Peter Tonejc z. Jesenic. Glavno breme igre bodo tako sedaj nosili Gregor Moiičnik, Davor Janžič, Matjaž Rutar in oba novinca. Prav Gregor Moiičnik je na nedavnem regijskem tekmovanju dokazal, daje v odlični formi, saj je v igri natančnega izbijanja izenačil svetovni rekord. Tekma z Monlpel-licrom se bo začela ob 14.00 uri. J.M.
Prejšnji vikend se je sezona končala z evropskim prvenstvom v Italiji. Ekipno ste bili mladinci šesti, medtem ko si bil 16. v šprintu, 21. v zasledovalnem teku in 23. v individualni tekmi. Rezultati so bili pod nivojem nastopov v tej sezoni. Kako to?
"Z rezultati -na EP zagotovo nisem zadovoljen, saj sem bil sposoben več. Ž dobrim streljanjem bi se uvrščal med prvih pet, a na žalost se mi streljanje ni izšlo na prav nobeni tekmi. Je pa tako, da se je večina mojih konkurentov posebej pripravljala na EP, medtem ko smo se v naši reprezentanci odločili, da se udeležimo vseh tekem v pokalu in smo tako v bistvu izpustili priprave za EP, zato tudi tekaška forma ni bila najboljša."
Se slabše si se odrezal na svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskem v začetku februarja, kjer je bilo 41. mesto v šprintu še najboljši rezultat...
"Tam je v treh dneh zapadlo 1,5 metra snega in organizatorji niso
SMUČARSKI SKOKI__
Rok Benkovič odličen
Oslo - V Meki smučarskih skokov, Oslu, je karavano svetovnega pokala kot običajno pričakala megla. Ta je bila na nedeljski tekmi posameznikov (K-115) ob koncu druge serije že tako gosta, da so morali tekmo prekiniti. Zmagovalec je tako postal vodilni po prvi seriji Poljak Adam Malysz, drugi je bil Avstrijec Florian Liegl, na tretjem mestu pa domačin Roar Ljokelsoy. Odličen osmi je bil 17-letni Kam-ničan Rok Benkovič, Robert Kranjec je bil petnajsti, Primož Peterka dvajseti, Peter Žonta 26., medtem ko se Igor Medved (49) ni uvrstil v finalno serijo.
Na sobotni ekipni tekmi so slavili so zmagali osmoljenci svetovnega prvenstva Avstrijci pred Finci in Nemci. Naša posadka v postavi Fras, Benkovič, Žonta in Kranjec je bila peta. Svetovna^ karavana se seli v finski Lahti.
S.Š.
dobro pripravili proge. Zaradi močnejše konstrukcije sem imel zato težave pri teku po mehkih progah, poleg tega so na moje streljanje vplivala še velika pričakovanja, vsi so vsi pričakovali medaljo."
Simon Šubic,
Kranj - Že po tradiciji seje kolesarska sezona za mlajše kategorije začela v Istri. Na krožnih dirkah v Poreču seje v dveh dneh 150 kolesarjev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije pomerilo v treh kategorijah. Gorenjski kolesarji so se odlično odrezali, še posebej savčan Vanja Piljoj-čič, kije zmagal tako na sobotni kot tudi na nedeljski dirki starejših mladincev. REZULTATI - sobota: st. mladinci - 1. Vanja Piljojčič (Sava), 4. Grega Bole (Radenska Rog), 16. Gašper Švab (Sava); ml. mladinci -14. Tadej Bernik (Sava); dečki - 4. Žiga Primožič, 6. Blaž Bonča, 8. Domen Rozman (vsi Sava). Nedelja: st. mladinci - 1. Piljojčič, 2. Bole, 7. Tom Jerše (Sava); dečki - 3. Rozman, 6. Bonča. S.Š.
Andreja Grašič ostaja doma
Med devetimi potniki na svetovno prvenstvo v biatlonu v ruskem Hanti Mansijku (15. do 23. marec) ni Andreje Grašič. Najboljša slovenska biatlonka se je svojemu nastopu odpovedala zaradi preslabe tekaške forme. Prvo slovensko orožje bo Blejec Janez Maric.
Pokljuka - Na svetovno prvenstvo v biatlonu v ruskem Hanti Mansijku, ki se začne 15. marca, danes odpotuje devet slovenskih reprezentantov in reprezentantk, med njimi pa ni naše najboljše biatlonke Andreje Grašič. 31-lelna Križanka se je namreč odpovedala nastopu zaradi ravnokar prebolele gripe in preslabe pripravljenosti, predvsem tekaške.
"Po enem tednu ležanja v postelji, sem Šele tretji dan spet na tekaških smučkah. Kljub zmagi na državnem prvenstvu je bil moj tek še slabši kot na tekmah svetovnega pokala, v katerem letos nisem naredila nobenega vidnejšega rezultata. Enostavno letos tečem katastrofalno, vsaka tekma je zame veliko mučenje, kar je težko prenašati. Že v najboljših letih sem le z veliko sreče prišla med najboljše tri, letos, ko sem v teku nazadovala za deset korakov, pa je kaj takega nemogoče. In ker nimam nobene možnosti' za dober rezultat, enostavno nimam nobene motivacije," je po sobotni osvojitvi naslova državne prvakinje v šprintu razlagala zmagovalka treh tekem v svetovnem pokalu.
Kot sedemkratna udeleženka svetovnih prvenstev Grašičeva nima več nobenega motiva boriti se za mesta med 20 in 30, kar je po njenih besedah tudi glavni razlog za odpoved nastopa na bližnjem svetovnem prvenstvu, čeprav jo je zveza prijavila kot udeleženko. "Ne gre za to, da nočem iti. Zavedam se pač, da nimam nobenih možnosti za dosego pravih rezultatov. Pred vsakim svetovnim prvenstvom sem jih pričakovala, letos pa zaradi slabe tekaške forme ne, in zato sem se po posvetu z direktorjem reprezentance Juretom Velepcem odločila, da ostanem doma," se je
Grašičeva trudila razložiti sedmi sili, zakaj ne odhaja v mrzlo Sibirijo. Nekateri novinarji so bili nad njeno odločitvijo dobesedno ogorčeni...
V njeni odsotnosti bodo žensko reprezentanco na svetovnem prvenstvu zastopale Cerkljanka Tadeja Brankovič, Kamničanka Andreja Mali, Gorjanka Lucija Larisi in Dijana Grudiček. Pri moških presenečenj ni. V Rusijo so danes odpotovali naše prvo orožje Janez Maric z Bleda, Janez Ožbolt, Marko Dolenc, Škofjeločan Tomas Globočnik in mladi Danilo Kodela, ki si je mesto v reprezentanci priboril z dobrimi nastopi v evropskem pokalu.
Direktor reprezentance Jure Velepec pričakuje, da bodo naši biatlonci v Hanti Mansijku pritekli oziroma pristreljali najmanj eno posamično uvrstitev do 6. mesta in še tri posamične uvrstitve do 15. mesta, medtem ko bi se morali štafeti uvrstiti med najboljših osem. "Žal pa mi je, ker Andreja ne odpotuje z nami, a tako se je odločila in njeno odločitev smo upoštevali," je še dejal
Velepec. Tudi glavni trener reprezentance Tomaš Kos je bil pred odhodom na svetovno prvenstvo optimističen: "Zadnje tekme so pokazale, da se naša forma dviga, predvsem moška ekipa je na njih dosegla vrhunske rezultate. Dekleta se še vedno nekoliko mučijo s streljanjem, zaradi katerega tudi izgubljajo dobre uvrstitve. S strelskim trenerjem Robertom Teržanoni smo zato zadnje dni na Pokljuki odpravljali njihove strelske napake. Na svetovnem prvenstvu pričakujem dobre nastope. Vrhunske rezultate je zelo težko doseči, a možnosti imamo, in če se bo komu posrečil zelo dober nastop, potem lahko ponovimo tudi najboljše letošnje uspehe."
Prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva leži ob severnem polu, zato pričakujejo, da bo največji nasprotnik tekmovalcem hud mraz. "Na velik mraz se predhodno ne moreš pripraviti. A mraz bo nasprotnik vsem reprezentancam, ne le naši," je še dodal Kos.
Simon Šubic, foto: Samo Vidic
Slovencem dvojna zmaga
Kot prvi so letošnjo sezono zaključili tekmovalci v nordijski kombinaciji in skokih, ki so tekmovali v alpskem pokalu.
Sklepni del tekmovanja, finale, je bil v soboto in nedeljo v Planici.
ALPSKO SMUČANJE
Planica - Slovenski športniki in športnice, skakala so tudi dekleta, so oba dneva nastopali odlično. Posebej je potrebno izpostaviti dvojno zmagoslavje mladincev v solo skokih, saj sta bila Rok Urbane in Jure Bogataj v skupni razvrstitvi prvi in drugi. Izkazala se je tudi Monika Pogladič, ki je bila oba dneva zmagovalka.
Na sobotnih skokih so naši skakalci skakali odlično. Med prvimi šestimi so bili kar štirje naši. Zmagal je sicer Avstrijec Thurn-bichler, vendar si je Rok Urbane z. drugim mestom že skoraj dokončno zagotovil skupno zmago. Prvi ne bi bil le, če bi v nedeljo dvakrat padel. Med šesterico so bili ob Urbancu še: Bogataj (3.), Kern (4.) in Oblak (6.).
Ob odsotnosti dveh najboljših Avstrijk je oba dneva med dekleti prevladovala naša Monika Pogladič, V soboto je bila edina naša na stopničkah, v nedeljo pa seji je na 2. mestu pridružila še Tamara Kancilja.
Sobotno tekmo kombinatorcev je dobil skupni zmagovalec, Avstrijec Lukas Klapfer. Odlično je skakal in tekel Gregor Verbaj, ki je bil drugi. Se bolje pa so se naši odrezali v nedeljo. Pri dekletih sta dvojno zmagi slavili Pogladičeva in Kancilja, zmagovalka pa je v 1.
seriji s skokom 94,5 m dosegla tudi osebni rekorod. Skupno zmago v AP je slavila Avstrijka Dani-ela Iraško, Pogladičeva je bila 6., Kanciljeva 8.
Nedeljski šprint v nodrijski kombinaciji je dobil Francoz. Jansoi Laniv Ohapuis. Primož Zupan je bil tretji, Grega Verbaj pa peti. Najbolj veselo in slavnostno je bilo po končani nedeljski tekmi posameznikov v skokih. Jure Bogataj in Rok Urbane sta priskakala dvojno zmago, Urbane pa je z drugim mestom dokončno potrdil skupno zmago, ki jo je z 2. mestom dopolnil Jaka Oblak.
Po zmagi je Rok Urbane povedal: "S sobotnima skokoma nisem bil najbolj zadovoljen. Oba sta bila prezgodnja. Zato pa sem toliko bolj zadovoljen s sobotnim rezultatom. V nedeljo sem prvi skok popolnoma zgrešil, zato pa je bil drugi, glede na pogoje na skakalnici, odličen. Sicer pa nisem zadovoljen s poletnim delom pravkar končane sezone, saj sem si skupno zmago priskakal v zimskem delu. Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi pomagali pri doseganju letošnjih uspehov."
Skupni zmagovalec v nordijski kombinaciji je bil Avstrijec Lukas Klapfer. Naš najboljši je bil Grega Verbajs na 13. mestu. Za konec so
Rok Urbane je z dobrima nastopoma v Planici le potrdil skupno zmago v alpskem pokalu.
podelili še priznanja najboljšim ekipam. Med skakalci so slavili Avstrijci pred Slovenijo, v nordijski kombinaciji so bili prvi Nemci, Slovenija je bila četrta. Med dekleti so najbolje skakale Av-strijke, Slovenke so bile skupno pete.
REZULTATI - skoki, fantje (K-90), sobota - 1. Thurnbichlcr
(Avs) 250 (94, 94.5), 2. Urbane (Slo) 244,5 (93.5, 92), 3. Bogataj (Slo) 243.5 (93, 94)..., nedelja -1. Bogataj (Slo) 252,5 (96.5, 92),
2. Urbane (Slo) 245,5 (93.5, 93). Končni vrstni red: 1. Urbane 577, 2. Oblak 428, 3. Muller (Avs) 404; nord. kombinacija, sobota (2 skoka + 10 km) - 1. Klapfer (Avs), 2. Verbajs (Slo)+0:37, 8. Zupan (Slo) +1:16; nedelja (1 skok + 5 km) - 1. Lamy Chapuis (Fra), 3. Zupan (Slo) +0:08, 5. Verbajs +0:35, skoki, dekleta - sobota: 1. Pogladič (Slo) 212 (90, 82.5), nedelja -1. Pogladič (Slo) 234 (94.5, 87).
M.D., foto: T.D.
Termo Lubniku spodletelo
Kranj - Kamničanke so na svoji letošnji zadnji tekmi pred domačimi gledalci uspele presenetiti gostje iz Benedikta, saj so presenetljivo osvojile točko, kljub temu pa bodo kamniški ljubitelji ženske odbojke lahko naslednjo sezono spremljali le drugoligaške tekme, saj se Varstvo Broline po eni sezoni ponovno vrača med drugoligaše. Varstvo Broline : Benedikt 2:3 (23, -18, 23, -17, -12). V ženski konkurenci so krog pred koncem rednega dela znane vse štiri ekipe za končnico - HIT Nova Gorica, Nova KBM Branik, Sladki greh Ljubljana in Benedikt. Poleg Kamničank, pa vse
KOŠARKA
kaže, da bodo izpadle tudi odboj-kariee AC Pivka jama Evi Vital iz Ljubljane, saj jih je Formis Bell Miklavž po presenetljivi zmagi v Kopru že prehitel.
Daje bila za gorenjske ljubitelje odbojke to soboto zagotovo najpomembnejša tekma v Škofji Loki, je nazorno pokazal obisk gledalcev, ki niti niso mogli vsi v dvorano OŠ Šk. Loka Mesto, saj je bila ta enostavno premajhna za vse, ki so si želeli ogledati derbi in s svojim navijanjem pomagati domači ekipi do tako želene zmage. Obe ekipi sta tekmo začeli dokaj nervozno, gostje iz. Novega mesta pa so predvsem po zaslugi
Helios za prvaka
Kranj - Kranjski Triglav kljub izredno razpoloženemu Juretu Erženu (36 točk) v soboto v 21. krogu 1. SKL za moške v športni dvorani na Planini ni uspelo premagati Kopra. Usodna je bila tretja četrtina, ko se, je v gostujoči ekipi razigral še lani član kranjskega moštva Dario Kre-jič. Helios Domžale je brez. večjih težav ugnal zadnje uvrščenega Birokrata SQL. Ekipe, ki se bodo v drugem delu DP pomerile za državnega prvaka, so že znane. To so Gcoplin Slovan, Koper, Helios, Elektra in Rogla.
odličnega organizatorja igre, ki je poleg dobrega "deljenja" žog povzročal obilo težav tudi s servisi, dobili prvi niz. Ob bučni podpori občinstva so se domači uspeli vrniti v igro in dobili drugi niz, nato pa v tretjem naredili preveč nepotrebnih napak, da bi lahko resnejaogrozili izredno borbene goste. Še najbolj napet in nervozen je bil zaključek četrtega niza, v katerem so gostje že visoko vodili, domači so jih v zaključku niza uspeli ujeti, očitno alkoholi-zirani navijači Krke pa so skorajda povzročili prekinitev tekme. Toda izkušeni mednarodni sodnik Seifried je odlično opravil svoje izredno težko delo in tekma se je brez večjih težav izpeljala do konca, na katerem pa je manjkalo samo eno - zmaga domače ekipe. Termo Lubnik : Krka 1:3 (-23, 20, -19, -23). Odbojkarjem Termo Lubnika po porazu ostaja praktično le še eno upanje - četrtouvršče-na Prvačina, kamor potuje Krka čez štirinajst dni.
Veliko manj upanja za obstanek pa imajo odbojkarji Flycom Žirovnice in to navkljub tokratni presenetljivi zmagi nad Vezoder Mislinjo, ki so jo Zirovničani dobili v gosteh z 2:3 (12, -23, 22, -
HOKEJ ;_
19, rl3). Kljub dvema točkama Flycom Žirovnica še vedno ostaja na 11. mestu s 16. točkami. V ženski konkurenci 2. DOL so blejke gostovale v Šempetru in po maratonskem dvoboju, polnem preobratov tesno izgubile proti Spodnji Savinjski s 3:2 (22, -16, 15, -21, 14). Blejke si v zadnjih treh krogih ne smejo več privoščiti kakšne nepričakovane izgube točk, saj zasledovalca (Mežica in Sp. Savinjska) pridno nabirata točke, tako da je prednost Blejk pred "nevarnim" devetim mestom le še štiri točke. B.M.
NAMIZNI TENIS_
Kranjčanke zmagale
Kranj - V 1. slovenski namiznoteniški ligi za ženske je kranjski Merkur gostoval pri Iskri AE in zmagal s 3:6. Safranova in Polončičeva sta prispevali po dve zmagi, po eno sta dodali Lučičeva ter dvojica Polončič/Safran. Kranjčanke so druge za Ilirijo, ki na Gorenjsko prihaja v soboto.
S.Š.
Kljub razpoloženemu Juretu Erženu (z žogo) je Triglav izgubil.
Rezultata: Helios : Birokrat SQL 87:72 (74:59,53:40, 25:11), Triglav : Koper 82:87 (51:62, 37:34, 15:20). Lestvica: Geoplin Slovan 39, KoPer 33, Helios 30, Elektra 30, Rogla 29, Alpos Kemoplast 28, Savski Hopsi 26, Zagorje 26, Triglav 25, Kraški Zidar 25, Birokrat SQL 24.
v l.B ligi (20. kolo) je Radovljica doma premagala Hrastnik s 96:84, L°ka kava TCG pa Rudar 90:88. Vodi Unika TTI Postojna z. razmer-Jern 19:1, Radovljica je peta (13:7), Loka kava TCG pa šesta (11:9). . V L SKL za ženske (6. kolo II. dela) Jeseničanke niso bile kos Cel-'U|ikam (41:86), Odeja pa je bila v Ljubljani v tekmi z Lekom Jezico ^el" blizu senzacije, a je nazadnje zmagalo uglednejše moštvo (79:73). Vrstni red: Merkur Celje 6:0, Lek Jezica 5:1, RC Maribor 4:2, Jesenice 2:4> Lcgrand BTC 1:5, Odeja 0:6. S.Š., foto T.D.
Drevi prva tekma končnice
Jesenice - Drevi se začenja končnica 12. državnega prvenstva v hokeju na ledu, v katerem se bosta znova pomerila Zavarovalnica Maribor Olimpija in Acroni Jesenice. Prednost domačega igrišča imajo Ljubljančani, tako da se bosta prvi dve tekmi odigrali v Tivoliju, naslednji dve na Jesenicah, nato pa bodo vse do četrte zmage enega izmed tekmecev igrali izmenično v Ljubljani, na Jesenicah in ob morebitni sedmi tekmi spet v Ljubljani.
Že pred začetkom končnice so hokejisti poskrbeli za dvig temperature. Na četrtkovi novinarski konferenci so namreč Jeseničani nasprotovali odločitvi, da finalne tekme sodijo slovaški sodniki, a kot sedaj kaže, bo ostalo pri odločitvi hokejske zveze. Nato je kri zavrela ob odločitvi Ljubljančanov, da na prvih dveh tekmah v Tivoliju ne bo televizijskega prenosa. Ob taki finančni preračunljivosti (brez prenosa bo večji obisk) so tudi železarji napovedali, da potem takem tudi tekem na njihovem ledu hokejski navdušenci ne bodo mogli spremljati preko televizijskih sprejemnikov. Upajmo, da se bodo razgrete glave ohladile, saj tako postopanje ni v prid slovenskega hokeja. Današnji in sobotni obračun se bosta v Tivoliju začela ob 18. uri.
Rezultati zadnjega kroga II. dela DP: ZM Olimpija : Acroni Jesenice 4:1 (2:0, 1:1, 1:0), za Jesenice je v 31. minuti zadel Vidmar (Terlikar, Razinger), za Olimpijo so biliv uspešni Jan (Terglav, 4), Murič (Mušič, 10), Jan (Kontrcc, 33) in Župan v 57. minuti. Bled : Slavija M Optima 4:5 (3:0, 0:2, 1:3). Končni vrstni red: ZM Olimpija 24, Acroni Jesenice 18, Slavija M Optima K), Bled 6. Skupina B -HIT Casino Kr. Gora : Maribor 8:6, vrstni red (K) odigranih tekem) - Marc Interieri 18, Triglav 12, Maribor 11, HIT Casino Kr. Gora 9.
S.Š.
V drugem smuku tretja
Serre Chevalier - V francoskih Visokih Alpah je prejšnji teden potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. V slovenski reprezentanci je bila najuspešnejša mlajša mladinka Alenka Kiirner z Bleda, ki je v smuku osvojila odlično tretje mesto, čeprav je bil to šele njen drugi smuk v življenju.
V smuku mladincev je Tržičan Rok Perko z zaostankom sekunde in osem stotink za zmagovalcem Švicarjem Danielom Albrechtom pristal na petnajstem mestu. Martin Kuhar iz. loškega Alpetoura je bil 24., Tržičan Janez Jazbec 39. in Nace Gartner (Alpetour) 42..
V smuku mladink je zmagala Švicarka Tamara Wolf, najhitrejša med Slovenkami pa je bila Urška Rabič iz Kranjske Gore, ki je z zaostankom sekunde in 84 stotink tekmo končala na 19. mestu. Urški je letošnja sezona šele prva smukaška. Ana Kobal (SK Radovljica) je bila 36., Alenka Kiirner (SK Bled) 38., Jeseničanka Petra Robnik pa je bila 42.
Superveleslalomski preizkušnji za naše nista bili tako uspešni. Še najboljši je bil med mladinci član loškega Alpetoura Martin Kuhar na 24. mestu (zmagal je Kanadčan Francois Bourque, med mladinkami pa Petra Robnik 25. Znova se je s četrtim mestom med mlajšimi mladinkami izkazala Kiirnerjeva.
Na zahtevni slalomski progi je med mladinci zmagal Švicar Marc Berthold, medtem ko je večino naših smučarjev izpadlo, razen Tržičana Roka Perka, ki je končal na 33. mestu. Slovenske mladinke so bile v slalomu za odtenek boljše, čeprav je tudi pri njih zahtevna proga terjala velik davek. Še najboljša je bila na 11. mestu Ana Kobal (Radovljica), Maša Redenšek je bila 33., svetovna prvakinja pa je postala Michaela Kirchgasser (Avstrija).
Tudi v veleslalomu so naši mladinci množično odstopali, tako da je tekmo na 24. mestu končal le Janez Jazbec (Tržič). Zmagal je Avstrijec Mario Scheiber. Mladinke so bile zopet uspešnejše: Ana Drev (Velenje) je bila trinajsta, Blejka Alenka Kiirner 28., pet mest za njo pa je končala Ana Kobal (Radovljica). Svetovna prvakinja je postala Norvežanka Jessica Lindell - Vikarby. V kombinaciji je bila Kobalova deseta. S.Š.
Tudi Pretnarjeva v finalu
Siga Kognu - V zadnjem slalomu pred finalom pokala v alpskem smučanju v Lillehammerju v japonskem Siga Kognu sije s sedmim mestom Mitja Dragšič prismučal nastop na Norveškem. Tako se bo na finalnem slalomu pridružil Mitji Kuncu, ki je tako kot ostala slovenska slalomska četa odstopil. Zmagovalec slaloma je bil Avstrijec Schonfelder, medtem ko je na zadnjem slalomu drugi Finec Pa-lander v slalomskem seštevku svetovnega pokala prehitel Hrvata Ivi-co Kosteliča.
Špela Pretnar je bila na slalomu v švedskem Areju 18. in si zagotovila nastop na finalu na Norveškem, medtem ko je Lea Dabič v drugi vožnji odstopila. Zmagovalka Janica Kostelič si je že zagotovila slalomski kristalni globus. S.Š.
Gorenjski zmagi v slalomu
Krvavec - Minuli konec tedna so se najmlajši slovenski smučarji pomerili na državnem prvenstvu v veleslalomu in slalomu - mlajši dečki in deklice na Pohorju, starejši dečki in deklice pa na Krvavcu. Medtem ko so si na Pohorju mladi tekmovalci naslove in kolajne lepo porazdelili po klubih po vsej Sloveniji, so na Krvavcu dominirali varovanci ljubljanske Olimpije, ki so osvojile vse štiri naslove državnih prvakov. Uspešni so bili tudi Gorenjci, saj sta Nika Smodiš (Blejska Dobrava) in Tirni Gašperlin (Bled) zmagala v slalomih za mlajše deklice in dečke, mladi Gorenjci pa so osvojili še nekaj drugih kolajn.
ZMAGOVALCI - Maribor: veleslalom, ml. deklice - 1. Sara Globočnik (Novinar); ml. dečki - 1. Tilen Debelak (Črna TAB); slalom, ml. deklice - 1. Nika Smodiš (Blejska Dobrava); ml. dečki -1. Tirni Gašperlin (Bled), 2. Jaka Sušnik (Tržič). Krvavec: veleslalom, st. deklice - 1. Tesa Herman (Olimpija), 3. Tina Ravnikar (Blejska Dobrava); st. dečki - 1. Aljoša Krdžič (Olimpija), 3. Anto Bučič (Kranjska Gora); slalom, st. deklice - Tesa Herman (Olimpija), 2. Katja Jazbec (Tržič), 3. Maruša Ferk (Blejska Dobrava); st. dečki - 1. Jan Debeljak (Olimpija), 2. Matic Skube (Alpetour). S.Š.
ATLETIKA_______
Langerholčeva in Osovnikar na svetovno prvenstvo
Kranj - V nedeljo je bil na Dunaju sedmeroboj atletskih reprezentanc Avstrije, Slovenije, Slovaške, Madžarske, kitajske, Kanade in Avstralije. Za slovensko ekipo sta nastopila tudi Tina Čarman in Rožic Prezelj iz. kranjskega Triglava.
Prezelj je skočil v višino 222 centimetrov in zmagal, Čarmanova pa je bila v skoku v daljino druga (6,20), v troskoku pa peta (12,55). Brigita Langerholc zaradi prebolevanja gripe ni nastopila, že jutri pa bo skupaj s trenerjem Dobrivojem Vučkovičem odpotovala na svetovno dvoransko prvenstvo v Birminghamu, kjer je bo tekla na 800 metrov. Matic Osovnikar iz Škofje Loke, sicer član atletskega kluba Mass iz Ljubljane, bo na prvenstvu nastopil v teku na 200 metrov. C.Z.
VATERPOLO
Finalista letošnjega prvenstva sta znana
Kranj - Dvomov o tem, kdo bo igral v velikem finalu in kdo v malem, je konec. Za to so poskrbeli rezultati, doseženi v četrtem krogu drugega dela, kajti razlike v točkah so sedaj takšne, da do nekaterih sprememb ne more več priti.
Kranjčani bodo prav gotovo ta ligaški del končali brez izgubljene točke in v takem slogu naj bi tudi igrali samo končnico z Branikom, ki pa bo na sporedu v začetku aprila, torej po mednarodnih akcijah reprezentančne selekcije, ki bo prvo nastopila na odprtem prvenstvu Francije, nato pa še na Donavskem pokalu na Slovaškem. O prednosti domačega bazena več v tekmi za tretje mesto med Koprom in Olimpijo, pa bo odločalo sredino srečanje v Ljubljani.
Do sprememb pa ni prišlo tudi na lestvici najboljših strelcev, kjer še vedno vodi Triglavan Jure Nastran.
4. krog - TRIGLAV ŽIVILA : KOPER 19:5 (6.0, 3:1, 4:3, 6:1), OLIMPIJA : BRANIK   9:11 (2:2,1:4,2:3,4:2).
Vrstni red - Triglav Živila 12, Branik 9, Koper 3, Olimpija 2.
5. krog - sreda, 12. marec: Maribor - bazen Pristan ob 20.30 -BRANIK - TRIGLAV ŽIVILA. J.M.
Za cestnino 1500 tolarjev na uro prihranka
V članku /. naslovom "Vpliv višine cestnine na preusmerjanje prometa", kije bil objavljen konec februarja, seje ob povzetku v tekst prikradla napaka, ki lahko povzroči zelo neprijeten odziv javnosti. Pravilen povzetek ugotovitev doc. dr. Marijana Zure, predstojnika Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo: Na osnovi anket voznikov smo ugotovili, da so domači vozniki osebnih vozil v povprečju pripravljeni plačati 1.500 sit na uro prihranka časa. Seveda je to zgolj povprečje. Posameznikova odločitev je odvisna zlasti od njegovega socialnega statusa in ostalih osebnostnih lastnosti. V konkretno opisanem primeru CP Dob (odsek Višnja Gora - Bič) je seveda razlika v potovalnih časih po avtocesti in vzporedni cesti bistveno nižja. Višina cestnine 1.500 sit za cestninski razred Rl bi povzročila zelo velik odliv prometa na vzporedno cesto, kar bi pomenilo bistveno nižje prilive cestnine, še hujši pa bi bil vpliv na prometne, ekološke in prometno-varnostne razmere na vzporedni cesti. Za napačen zaključek se avtorju opravičujem. Boštjan Bogataj
Februarja osem mrtvih
Zima se poslavlja in z njo povezane nevšečnosti na cestah tudi. Toplejše vreme prinaša boljše vozne razmere, s tem pa se bodo na cestah pojavili tudi bolj ranljivi udeleženci v cestnem prometu - kolesarji, vozniki
koles z motorjem, motornih koles in drugih.
Kranj - Kot je pokazala statistika, je bila varnostna situacija v prometu v prvih dveh letošnjih mesecih ugodna. Tako se je število smrtnih žrtev glede na enako lansko obdobje zmanjšalo kar za 29 odstotkov. Spodbuden je tudi podatek o posledicah med telesno poškodovanimi, saj so poškodbe med udeleženci v prometnih ne-
Porast uporabe prisilnih sredstev
Slovenska policija je opravila posebno analizo, v kateri ugotavljajo, da se je v obdobju 1997 - 2001 povečalo število primerov, pri katerih so bila uporabljena prisilna sredstva.
Kranj - Tako so leta 1997 evidentirali 2.5II takih primerov, v katerih je bilo uporabljenih 4.443 prisilnih sredstev nad 2.970 oseb. Naslednje leto so našteli 3.179 primerov, v katerih je bilo uporabljenih 6.331 prisilnih sredstev nad 3.852 osebami, leta 1999 3.210 primerov, v katerih so uporabili 6.134 prisilnih sredstev nad 3.775 osebami. Pred tremi leti so policisti 6.428 prisilnih sredstev uporabili v 3.430 primerih in nad 4.020 osebami.
Ob omenjenih primerih je bilo leta 1997 devet oseb hudo poškodovanih, 67 lažje, 107 pa jih je utrpelo sled poškodbe. Leto kasneje je bilo hudo poškodovanih sedem oseb, 76 lažje, sled poškodbe pa je utrpelo 219 oseb. Leta 1999 je bilo ob uporabi prisilnih sredstev hudo poškodovanih devet oseb, 131 lažje, sled poškodbe pa je bila vidna pri 217 osebah. Leta 2000 je bilo hudo poškodovanih pet oseb, lažje dvesto, sled poškodbe pa je utrpela 101 oseba. Predlani pa se je pri uporabi prisilnih sredstev hudo poškodovalo osem oseb, lažje 233, sled poškodbe pa je utrpelo 46 oseb.
Pri naštevanju števila poškodb, je treba vedeti, da precejšen delež poškodb leti tudi na policiste. Hude poškodbe je tako leta 1997 utrpelo pet policistov, leto kasneje štirje, ostala tri leta pa po trije policisti. Lahke poškodbe pa je utrpelo leta 1997 39 policistov, leta 1998 36 policistov, še leto kasneje 59 policistov, pred tremi leti se je v primerih, ko so bila uporabljena prisilna sredstva, lažje poškodovalo 77 policistov, leta 2001 pa 95 policistov.
Med vzroki za uporabo prisilnih sredstev je največkrat upiranje osebe ob izvedbi policijskih nalog (80 odstotkov) in napad na policista (20 odstotkov). Med vzroki za uporabo prisilnih sredstev zaradi upiranja osebe v postopku je največ primerov zaradi neizpolnjevanja policistovega ukaza (tretjina) in ob-
vladovanja osebe ob kršitvah javnega reda in miru (četrtina). Med napadi na policiste izstopa uporaba fizične sile (udarci, brce, odrivanje, vlečenje), sledijo napadi z. uporabo nevarnih predmetov, vozil, orodja in orožja. s.Š.
srečah vedno blažje, na kar ima nedvomno vpliv več dejavnikov, ugotavlja policija.
V januarju in februarju 2003 je bilo skupaj 5.155 prometnih nesreč, ki so terjale 25 smrtnih žrtev, 102 hudi poškodbi in 1.510 lažje telesno poškodovanih. Leto prej je bilo v enakem obdobju 5.476 prometnih nesreč, ki so terjale 35 smrtnih žrtev, 286 ljudi se je v njih hudo poškodovalo, 1.426 pa lažje.
V enakem obdobju leta 2001 je bilo 5.463 prometnih nesreč, zaradi katerih je umrlo 31 oseb, 314 je bilo v njih hudo poškodovanih, 1.299 pa lažje. V januarju in februarju leta 2000 je bilo 5.675 prometnih nesreč, ki so terjale 38 smrtnih žrtev, 344 hudih poškodb in 1.243 lažje poškodovanih udeležencev. Še leto prej je v 5.789 nesrečah umrlo 34 oseb, 170 se jih je hudo ranilo, 744 pa lažje.
V prvih dveh mesecih leta 2003 so slovenske ceste terjale 29 odstotkov manj smrtnih žrtev kot v enakem obdobju lani.
Posebej ugodna je prometna statistika za letošnji februar. V tem mesecu so slovenske ceste terjale 8 življenj, kar je najmanj vse od leta 1975 naprej. Še najmanj živ-
Nad gospodarski kriminal z novimi močmi
Notranji minister je od vodstva policije zahteval, da izvede kadrovske ukrepe in zagotovi tako prenovo policije, da bo ta sposobna boja z zahtevnim gospodarskim kriminalom.
Ljubljana - Notranji minister dr. Rado Bohinc je bil na petkovi novinarski konferenci kritičen do razmer pri preprečevanju kriminala belih ovratnikov. Tako je od vodstva policije že zahteval, da hitreje ukrepa, tudi z. ustreznimi kadrovskimi ukrepi, in s tem zagotovi, da bo policija zmožna iti v boj s sodobnimi, vse bolj zahtevnimi oblikami gospodarskega kriminala. Njegove besede so letele tudi na ljubljansko policijsko upravo, ki raziskuje največ gospodarskega kriminala v Sloveniji.
V notranjem ministrstvu ne pričakujejo, da bi na področju beloovratniške kriminalitete prišlo do hitrih sprememb, saj policijo pesti tudi pomanjkanje dobrih kadrov, ki jih je v policiji težko zadržati. Zato je po besedah ministra potrebno zgradili boljše delovne pogoje.
popraviti medsebojne odnose in kadre primerno stimulirati, da ne bi odhajali drugam.
Toda, opozarja minister, zvišanje plač na eni strani, bo za seboj potegnilo nezadovoljstvo na drugi strani, zato se je treba tega problema rešiti sistemsko in celovito. Ena od predlaganih rešitev je, da se odpravijo nesorazmerja sorodnih poklicev, kar je glavni razlog za odhod kriminalistov, ki pokrivajo gospodarsko kriminaliteto, v druge službe, kot sta tožilstvo, davkarija, čeprav po ministrovem mnenju zgolj povišanje plač ne bo rešilo problema.
Državni sekretar Miha Molan je dejal, da je program Herkules (pomoč pri reševanju zaostankov) le kratkoročni ukrep, v katerem naj bi kriminalistična policija odpravila večletne zaostanke.
Zatrdil je, da kriminalisti potrebujejo dodatno usposabljanje.
V obdobju 1990 do 2001 je bila na področju gospodarske kriminalitete vloženih 501 ovadba, tri so tožilstva vrnile policiji v dopolnitev, 140 jih je bilo zavrženih, v 89 primerih je prišlo do odstopa od pregona, zahtevanih pa je bilo 71 preiskav. Trenutno na tožilstvu ležijo trije nerešeni primeri od preiskanih, vloženo pa je bilo 109 obtožb. Od tega je bilo 58 pravnomočno obsodilnih sodb, 42 je bilo pravnomočno zavrženih, v 46 primerih pa so se tožilci pritožili.
Po mnenju notranjega ministrstva pa število odkritih primerov ni realna slika, saj se pod površjem skriva povsem drugačna podoba - gospodarskega kriminala je veliko, prav tako pa je velika tudi povzročena gospodarska škoda. S.Š.
ljenj je promet terjal leta 1985 (12 mrtvih) in leta 1999 (13 mrtvih), v najslabših letih pa je februarja na slovenskih cestah izgubilo življenje tudi po 40 oseb in več.
Policisti voznikom svetujejo, da naj pred pomladjo svoje vozilo odpeljejo na tehnični pregled, v spremenjenih prometnih razmerah pa naj svojo vožnjo prilagodijo drugim udeležencem - kolesarjem, mopedistom. Promet bo zaradi njih gostejši, čas potovanja se bo podaljšal, kar naj vozniki upoštevajo pri načrtovanju poti.
Kljub boljšim razmeram na cestah naj se vozniki držijo načela defenzivne vožnje, naj bodo strpni. Policija zlasti opozarja motoriste in moped i ste, naj v prvem obdobju, ko se znova privajajo na vožnjo in spoznavajo lastnosti svojih vozil, prilagodijo svojo vožnjo svojim sposobnostim, uporabljajo pa naj tudi čelado. S.Š.
RADIO
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
PREJELI SMO
Odstop
treh svetnikov
Odmev na članek pod gornjim naslovom.
V časopisu Gorenjski glas je bil na notranjepolitični strani v petek. 28. februarja 2003, pod podpisom novinarja J. K. objavljen članek z naslovom Odstop treh svetnikov. Brez komentarja podpisnik članka citira pretežni del pisma, ki ga je medijem posredoval občinski odbor Nove Slovenije, v zvezi s protestnim odstopom svetnikov te stranke iz vseh funkcij v občinskem svetu. Žal so doslej njihov protestni odstop treh svetnikov občinskega odbora Nove Slovenije prejeli le izbrani mediji, občinski svet ali župan pa še vedno ne.
Da pa si bo javnost lahko ustvarila svojo objektivno sliko o "politični nehigieničnosti in farsi", brez komentarja objavljamo seznam nadzornih odborov preteklih dveh mandatnih obdobij in prisotnost občinskih svetnikov, ki ''bedijo nad pozicijo ", Nove Slovenije na sejah občinskega sveta v polovičnem mandatu (toliko časa obstajajo!) preteklega obdobja (25. maja 2000 do 18. decembra 2002): '
Občinski nadzorni odbor v mandatnem obdobju 1994 - 1998 (župan Vladimir Čeme; koalicija SDS, SLS, SKD; razmerje med pozicijo in opozicijo je bilo v občinskem svetu 53,8 odstotka : 46,2 odstotka); Bernard Tonejc -ZLSD, predsednik; Janez Rajgelj - SDS; Aleš Bregar - SDS; Vladimir Kaše - predlagan od SDS; Ja-
nez Cengle - SKD; Matej Resman - SKD in Aldo Jovan - SKD.
Občinski nadzorni odbor v mandatnem obdobju 1999 - 2002 (župan Janko S. Stušek; koalicija LDS, ZLSD, DeSUS, SNS, DS; razmerje med pozicijo in opozicijo je bilo 57,7 odstotka : 42,3 odstotka): SDS je imela v občinskem nadzornem odboru 2 Člana, med njima tudi predsednika, po županovem predlogu sta bila 2 člana, SKD 1 člana, LDS 1 člana in ZLSD I člana.
V tekočem mandatu je sprejet nadzorni odbor, v katerem imajo pozicijske stranke 3 člane, opozicijske 3 člane in ena članica je bila sprejeta na predlog župana in je bila že v prejšnjem mandatu v nadzornem odboru. Predsednik še ni izvoljen, ker ga izvoli nadzorni odbor sam.
Kar se tiče odgovornosti do volilnega zaupanja in bdenja nad pozicijo, zgovorno pove udeležba občinskih svetnikov Nove Slovenije na sejah občinskega sveta, ki je bila 38,8 odstotka po urah prisotnosti, pri tem je en cenjeni svetnik zaradi už.aljenosti celo odstopil in je bila potrebna menjava.
Tone Kapus, predsednik OO LDS Radovljica
Sporočilo za javnost
Nasprotovanje vaščanov Žirovnice postavitvi bazne postaje mobilne telefonije podjetja Mobitel na stavbi železniške postaje Žirovnica.
Ustava Republike Slovenije in preskusi na ljudeh
Kot eden od razlogov, zakaj nasprotujemo postavitvi bazne postaje sredi Žirovnice, je dejstvo, da bi tudi v primeru, če delovanje objekta ne bi presegalo "mejnih vrednosti", to delovanje za nas pomenilo že po ustavi prepovedano "opravljanje medicinskih in drugih znanstvenih poskusov na ljudeh brez njihove svobodne privolitve" (2. stavek 18. člena Ustave Republike Slovenije). Mejne vrednosti * so namreč določene zgolj na osnovi toplotnega delovanja elektromagnetnega sevanja na tkivo. Bolj problematično pa je delovanje t.i. netermičnih vplivov, to je vplivov različnih frekvenc mobilne telefonije na človeka. Te vplive v svetu šele raziskujejo, prvi rezultati so zelo zaskrbljujoči, podrobnejši rezultati raziskav pa naj bi bili znani šele po letu 2004 ali še kasneje. Prav zato je Svetovna zdravstvena organizacija, ko je sprejela zaščito pred toplotnimi učinki EMS, sprejela tudi priporočilo ALARA. To je angleška kratica (As Ujw As Reasonably Achie-vable), ki poslovenjena pomeni naslednje: izpostavljajmo se sevanjem tako malo, kolikor se da to še racionalno doseči. Aarhuška konvencija in Slovenija
Pravico in dostopnost do informacij pa najbolje opredeljuje Aarhuška konvencija, ki jo je Slovenija podpisala skupaj s 35 državami in Evropsko skupnostjo 15. junija 1998 na četrti ministrski konferenci Okolje za Evropo v Aarhusu na Danskem. Konvencija 'Se poleg ostalega osredotoča na vlogo civilne družbe - zagovornice zdravega življenjskega okolja. Zgodovinski pomen le-te je tudi v tem, da povzdigne deklarirane pravice civilne družbe z znameni-
te konference oz. svetovnega vrha leta 1992 v pravno obvezujočo normo mednarodnega okoljskega prava.
Glavni namen tega dogovora je, da se država zavezuje javnosti omogočiti
- vpogled v vladne dokumente, ki prinašajo okoljske informacije,
- sodelovanje pri sprejemanju odločitev na okoljskem področju, te postopke je naredila jasne in pregledne, vložitev pravnega sredstva (pritožbe, tožbe, itn.) proti oblastem ali zasebnim
Za pripravo zakona o ratifikaciji konvencije je (kako protislovno!) je zadolženo prav MOPE!
V žirovniškem primeru sta tako Mobitel kot MOPE praktično ignorirala stališča lokalne oblasti -Občine Žirovnica, krajani Žirovnice pa v postopek sploh niso bili vključeni ali z njim vsaj seznanjeni.
Zgovoren molk ministrstva za okolje, prostor in energijo in Slovenskih železnic
Dne 25. januarja 2003 je Odbor vaščanov poslal pisno zahtevo za razveljavitev Enotnega dovoljenja pristojnemu ministru Janezu Kopaču. Minil je že več kot mesec dni, vendar od ministrstva, še manj pa od ministra, nismo prejeli nobenega odgovora.
Dan kasneje, 26. januarja 2003, je Odbor vaščanov poslal pismo z zahtevo po prekinitvi najemne pogodbe tudi predsedniku uprave Slovenskih železnic Blažu Miklav-čiču. Tudi slednji doslej ni posredoval še nobenega odgovora.
Sprašujemo se, kaj pomeni molk ministra Kopača in z njim celotnega MOPE, kot tudi g. Mi-klavčiča in Slovenskih železnic'/ Ali gre za popolno ignoranco do
prizadetih državljanov - prebivalcev Žirovnice, ali pa za v posameznih medijih že večkrat nakazane politično - gospodarske povezave, saj gre za najdonosnejšo gospodarsko panogo v Sloveniji? Predlog za novo lokacijo poslan Mobitelu
Mobitel je, očitno tudi zaradi močnega in organiziranega odpora Žirovničanov, predlagal srečanje s predstavniki Občine Žirovnica in Odbora vaščanov Žirovnica. Na sestanku 10. februarja 2003 smo izmenjali že znana nasprotujoča ši stališča, dosegli pa smo dogovor, da žirovniska stran predlaga druge, tudi za vaščane sprejemljive lokacije. Po skupnem sestanku vaških odborov okoliških vasi je župan Franc Pfajfar 21. februarja 2003 poslal Mobitelu dopis s predlaganimi lokacijami.
Reševanje problematike po pravni poti na Upravnem sodišču
Odbor vaščanov je nadaljeval s svojimi aktivnostmi. Podrobno smo proučili dokumentacijo, izdelano v postopku pridobivanja Enotnega dovoljenja, in naleteli na vrsto napak, med seboj nasprotujočih si podatkov in neupoštevanja pogojev v soglasjih različnih ustanov. Doslej smo v sodelovanju z domačimi strokovnjaki preko Občine Žirovnica vložili že pet dopolnitev tožbe, podkrepljenimi s številnimi dokazi o kršitvah pri pridobivanju tega dovoljenja.
Ne gre zanemariti tudi dejstva, da je odgovorna oseba, ki je podpisala Strokovno mnenje o sevalnih vplivih na okolje, dr. Peter Gajšek z Inštituta za varovanje zdravja RS, med drugim tudi avtor Mobitelovih reklamnih brošur,
ki govorijo o neškodljivosti elektromagnetnega sevanja mobilne telefonije. Že s tem je njegova nepristranskost postavljena pod velik vprašaj!
Enotna podpora lokalne politike in občanov občine Žirovnica
Tudi Občinski svet Občine Žirovnica je soglasno podprl prizadevamo našega odbora in vaščanov Žirovnice.
Da bi ovrgli očitke Mobitela, navedene tudi v odgovoru na naše odprto pismo, da gradnji oddajnika sredi Žirovnice nasprotujejo samo nekateri krajani, smo zastavili široko akcijo zbiranja podpisov polnoletnih občanov za prepoved postavljanja oddajnikov mobilne telefonije v naseljih naše občine in njihovi bližini. Odziv je bil izjemen, saj smo v pičlih dveh tednih zbrali 1707 podpisov! S svojim podpisom in pismom podpore nas je iz daljnega Londona podprl tudi naš rojak, pevec Aleksander Mežek. L·ihko rečemo, da gre za neke vrste spontani referendum, ki zavezuje tako lokalno kot državno oblast, da morata upoštevati voljo ljudi. Pravno utemeljena zahteva razveljavitev Enotnega dovoljen nja poslana tudi na MOPE
Zaradi številnih kršitev l' postopku pridobivanja Enotnega dovoljenja in neupoštevanja Zakona o upravnemjjostopku smo prizadeti vaščani Žirovnice 15. 2-2003 na MOPE vložili vlogo za obnovo postopka v zadevi izdaje Enotnega dovoljenja, saj smo bih kot mejaši, sosedje in lastniki nepremičnin, ki so v neposredni bližini železniške postaje Žirovnica, izločeni iz postopka.
Odbor vaščanov Žirovnica Aleš Čop, predsednik
Poročilo kranjske policijske postaje za leto 2002
Več kriminala in kršitev, manj
prometnih nesreč
S tako visokimi številkami kot lani se že dolgo nismo srečevali, pravi direktor policijske uprave Kranj Jože Mencin in hkrati dodaja, da je varnostna ocena za Gorenjsko
kljub temu dobra.
Kranj - V policijski upravi, ki pokriva območja sedemnajstih gorenjskih občin, so lani obravnavali kar 3928 kaznivih dejanj. Preiskali so jih dobrih dva tisoč, med njimi večino zahtevnejših. Na vseh področjih preiskovanja se povečujejo zahteve po zvišanju dokaznih standardov, kar pomeni, da preiskovanje posameznih dejanj traja dlje, saj naj bi v preiskavi zbrani dokazi zdržali tudi obravnavo v kasnejšem kazenskem postopku. Tako so gorenjski kriminalisti za dokazovanje kaznivih dejanj lani opravili kar 195 hišnih preiskav ali dobrih 66 odstotkov več kot leta 2001, več je bilo tudi prepoznav, zasegov predmetov in podobno.
Pridržali so 151 osumljencev (leto prej 83) in si ogledali 1045 (706) krajev kaznivih dejanj. Po drugi strani pa ima policija ob prijavi zahtevnejših primerov vedno manj kvalitetnih izhodišč za svoje delo; vse manj je ljudi, ki so pripravljeni pričati, storilci pa svoje sledi praviloma uničijo že "na kraju zločina". Kriminalne združbe se namreč prepovedanih poslov lotevajo načrtno, "strokovno", storilci premoženjskih delik-tov pa postajajo vse bolj nasilni, kar od policije terja še posebej poglobljeno in strokovno preiskavo.
Razkrinkali več kriminalnih združb
Na področju splošne kriminalitete so gorenjski kriminalisti lani obravnavali za skoraj sedemnajst odstotkov več kaznivih dejanj kot leto poprej, raziskanost pa se je zmanjšala za blizu tri odstotke. Pri tem Jože Mencin poudarja, da so bili uspešnejši zlasti pri raziskanosti težjih primerov, kot so ropi in vlomi. Od štirih ropov je ostal nerešen le rop v Krekovo banko. Sicer pa se lahko pohvalijo, da so lani razbili tudi več združb, ki so se ukvarjale s tihotapljenjem drog, ilegalcev, tatvinami dražjih vozil pa tudi vlomi. Zlasti pri vlomih opažajo, da veliko storilcev prihaja na Gorenjsko od drugod, zato se kriminalisti povezujejo z drugimi policijskimi upravami in tudi, zlasti na področju tihotapljenja prepovedanih drog, s tujimi varnostnimi organi.
KRIMINAL
Tako so lani sodelovali z angleškimi, hrvaškimi, italijanskimi in avstrijskimi kolegi.
Jože Mencin
Lani so kriminalisti obravnavali štiri umore in poskus umora, vse so uspešno raziskali. Zanimivo je, da leto poprej umorov na Gorenjski ni bilo, bili pa so trije poskusi. Posilstvi so kriminalisti lani zabeležili dve, razen tega so obravnavali še 26 drugih primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, raziskali vse in storilce, ki so se v večini primerov z. žrtvijo poznali, tudi kazensko ovadili. Na področju mladoletniške kriminalitete so obravnavali 215 kaznivih dejanj, zlasti vlomnih tatvin, obravnavali pa so tudi dvajset primerov spolnega napada na osebo,
Audi s prerezanimi gumami
Bled - Kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari bodo policisti ovadili neznanca, ki seje med 7. in 8. marcem na Selu polotil osebnega avtomobila audi A8. Prerezal mu je vse štiri pnevmatike dunlop, in to tako, da bo moral lastnik kupiti nove. Škode je za 200.000 tolarjev.
Vlomi v trgovine, lokale, hiše
Jesenice - V noči s petka na soboto je neznanec skozi odprtino, ki si JO je utrl v strehi, prišel v enega od jeseniških gostinskih lokalov. Pri točilnem pultu je našel denarnico s 6000 tolarji, odnesel pa je še nekaj cigaret in alkoholnih pijač. Škode je za približno sto tisočakov. ^ Med 27. februarjem in 7. marcem je nekdo iz skladišča podjetja na C. želez.arjev odnesel okrog tisoč kilogramov medeninastih cevi različnih dimenzij. Različne kose medenine je našel še v drugem skladišču. Za zdaj ocenjena škoda se suče okrog pol milijona tolarjev.
Kranj - Med koncem tedna je nekdo skozi okno spletal v pleskarsko delavnico. Iz pisarne oziroma predala je ukradel 25.000 tolarjev.
V sredo, 5. marca, dopoldne je nekdo vlomil v stanovanje bloka v u'iei Franca Rozmana Staneta. Odnesel je za približno 200.000 tolarjev zlatnine in denarja.
Bled - Neznanec je v noči na nedeljo nasilno odprl vrata v trgovino v Prešernovi ulici. Odnesel je za 260.000 tolarjev denarja in orodij. V •sti noči je nekdo, prav tako na Bledu, razbil steklo na avtobusu, parkiranem na' avtobusni postaji. Iz njega je ukradel plačilno kartico in dokumente. Iz drugega avtobusa, v katerega je prišel na enak način, ni Odnesel ničesar. Škodo ocenjujejo na približno 350.000 tolarjev. v Radovljica - V noči s sobote na nedeljo je nekdo skozi vrata skladišča vlomil v trgovino v Lancovem. Iz delikatese, ki jo je prav tako na-silno odprl, je odnesel za okrog 300.000 tolarjev cigaret različnih znamk.
V hišo v Janševi ulici pa je nekdo vlomil v noči na četrtek. Nepridiprav je pregledal vse prostore od kleti do podstrehe, odnesel pa oseb-n» računalnika, vredna 450.000 tolarjev.
Škofja Loka - Neznanec je med 3. in 9. marcem skozi kopalnično °kno vlomil v stanovanjsko hišo v Valtcrskem Vrhu. Iz nje je odnesel gensko uro, videorekorder sharp, sobno TV anteno, električni poda-JŠek, več steklenic vina, kopalniško ogledalo in ročno orodje. Lastni-
ka
Je olajšal za kakšnih 300.000 tolarjev.
H.J.
mlajšo od petnajst let. Trend upadanja števila obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se je nadaljeval tudi lani. Kriminalisti so od 343 (predlani 462) preiskali 314 dejanj. Nasprotno od števila dejanj pa je porasla škoda, povzročena z njimi. Lani je znašala 990 milijonov tolarjev, predlani pa 858 milijonov tolarjev. Kar 805 milijonov tolarjev škode je bilo lani povzročene z. goljufijami, s poslovnimi goljufijami in zlorabami položaja ali pravic. Temu področju, kot tudi odkrivanju davčnih utaj in pranja denarja, so se lani na sploh kriminalisti posebej posvetili.
V kriminalistični policiji so obravnavali še 74 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, deset kaznivih dejanj povezanih z orožjem, 41 kaznivih dejanj s področja ilegalnih migracij ter 64 kaznivih dejanj ponarejanja denarja.
Povprečno dvanajst kršitev na dan
Policija je lani obravnavala 4501 kršitev s področja vzdrževanja javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja, kar je resda za skoraj 500 več kot leta 2001, vendar pa v povprečju preteklih let. Intervencij je bilo za desetino več, pridržanj pa za 26 odstotkov več. Gre predvsem za opite kršitelje, ki ne upoštevajo policijskih odredb. Kot žrtve nasilnežev so še vedno na prvem mestu ženske, sledijo policisti in otroci.
Obravnav sumljivih smrti oziroma sumljivih najdb trupel je bilo lani 67, vendar v nobenem primeru ni bilo znakov kaznivih dejanj, ogledov gorskih nesreč 46, samomorov 57, požarov 156, delovnih nezgod 41 ipd. Najpogostejši načini samomorov so še vedno obešanje, zastrupitve in skoki. Razen tega so policisti zabeležili tudi 29 poskusov samomorov ter prav toliko primerov pogrešanih ljudi.
Manj nesreč, manj mrtvih
Lani so se na Gorenjskem zgodile 2504 prometne nesreče, v katerih je umrlo 21 ljudi (leto prej 23), nižje številke so še pri huje ranjenih, malenkostno večje pa pri lažje ranjenih. Alkohol kot sekundarni   vzrok prometnih
Suha trava gori
Kranj - Čas, ko zima odstopi mesto pomladi, je zelo ugoden za travniške požare. Tudi ta konec tedna je suha trava zagorela na dveh krajih; v soboto nad železniško progo v Radovljici, dan kasneje pa v bližini odcepa za Vrbo ob magistralni cesti. Prvi požar so pogasili radovljiški in leski prostovoljni gasilci, drugega, ki se je raztegnil na približno 500 kv. metrov, pa jeseniški poklicni gasilci. Vsem, ki radi kurijo v naravi, svetujemo, naj bodo pri tem posebej pazljivi. H.J.
Letalska bomba na gradbišču
Naklo - Delavci so pri gradnji jezu v Bistrici pri Naklem v petek našli letalsko bombo. Pirotehnik je ugotovil, da približno deset kilogramov težka bomba izvira še iz druge svetovne vojne. Odpeljal jo je v uničenje. H.J.
Od štirih ropov je še neraziskan le rop v Krekovo banko v Kranju.
nesreč se je lani zmanjšal za tri odstotke. Povprečna stopnja pri opitih povzročiteljih prometnih nesreč je znašala 1,50 grama alkohola v kilogramu krvi. Policisti so lani odredili kar 10.001 preizkusov alkoholiziranosti, odkrili pa so tudi 208 voznikov pod vplivom drog. Kar 45.052 kršiteljev so mandatno kaznovali, 5796 so jih predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, 394 pa opozorili.
Oblegan dežurni telefon
Na številko 113 so v operativno komunikacijskem centru kranjske policijske uprave lani sprejeli 50.372 klicev ali povprečno 138 klicev na dan. Med temi je bilo 12.287 takih prijav, ki so zahtevale posredovanje policije. Največkrat, kar v 4743 primerih, so posredovale intervencijske patrulje zaradi kršitev javnega reda in miru, 3433 klicev se je nanašalo na prometno varnost, 2076 na kriminaliteto ipd. V 560 primerih je bilo posredovanje policije zares nujno.
Pritožbe na delo policije
Gorenjski policisti so lani 109-krat uporabili prisilna sredstva, najpogosteje t.i. lisice in strokovne prijeme. Pridržali so 625 ljudi. Bolj zaskrbljujoč je podatek, pravi direktor policijske uprave Jože Mencin, daje bilo pri uporabi prisilnih sredstev oziroma pri napadih na policiste ranjenih devetnajst poiieistov.
V primerjavi z letom poprej pa se je lani zmanjšalo število pritožb na delo policistov. Pritožb je bilo 94, od teh le sedem ocenjenih kot utemeljenih, 43 neutemeljenih, v 39 primerih pa je bil postopek reševanja pritožb zaradi različnih vzrokov ustavljen. Naj-
več pritožb se je nanašalo na ravnanje poiieistov v prometu. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja je bil proti štirim policistom uveden disciplinski postopek, enemu je bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, trem pa pogojno prenehanje.
Letošnje delo gorenjskih policistov bo - razen nalog, ki jih kroji življenje in ki jim ga narekuje generalna policijska uprava - usmerjeno tudi v usposabljanje za prihajajoči schengenski pravni red. Jože Mencin pravi, da po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne pričakuje selitve policistov iz. kranjske uprave na južno mejo, ker je bilo zaposlovanje v zadnjih letih, ko so se druge uprave krepile z novinci iz. šol, že naravnano na ukinitev severne meje. Edina gorenjska schengenska točka bo letališče Brnik, kjer pa so policisti tako rekoč že pripravljeni za nove naloge.
Jože Mencin je še povedal, da so po anketj, ki jo je opravila neodvisna institucija, vprašani delo gorenjske policije ocenili kot dobro. Z oceno 3 (po šolskem sistemu od 1 do 5) je glede na ugled, ki ga ima slovenska policija na sploh v zadnjem času, zadovoljen.
Helena Jelovčan
barcaffe
Voznik lagune pobegnil
Naklo - Policisti s postaje prometnepolicije Kranj prosijo morebitne priče prometne nesreče, ki seje zgodila v petek, 7. marca, ob 19.30 na cesti med Kranjem in Polico, naj pokličejo po telefonu 113 ali 268 14 21. Še posebej prosijo za sodelovanje voznike, ki so takrat v koloni vozili za voznikom osebnega avta R laguna srebrne barve, in voznike, ki so peljali nasproti.
Jubilej specialne enote policije
V petek, 7. marca, je bila na policijski akademiji v Tacnu slovesnost ob 30. obletnici
obstoja specialne enote.
Prikaz bor
vescin
Tacen - Slovesnosti so se, razen vodstva ministrstva za notranje zadeve in slovenske policije, udeležili tudi dosedanji poveljniki specialne enote ter predstavniki specialnih enot iz Avstrije, Češke, Slovaške, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Črne Gore, Albanije in Rusije.
Vod za posebne naloge, predhodnica sedanje specialne enote, je bil ustanovljen 1. marca 1973 po ukazu takratnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Specialna enota pa je nastala 23. avgusta 1990 z. odločbo, ki
jo je podpisal tedanji slovenski notranji minister Igor Bavčar. Z reorganizacijo in sistemizacijo, ki jo je leta 2000 prinesel zakon o policiji je specialna enota postala notranja organizacijska enota generalne policijske uprave v sestavi ministrstva za notranje zadeve.
O vlogi in pomenu specialne enote sta na petkovi slovesnosti govorila minister dr. Rado Bohinc in generalni direktor policije Marko Pogoreve. Poveljnik specialne enote Zlatko Halilovič pa je povedal, da je specialna enota svojo prvotno nalogo protiteroristične-
ga delovanja močno prerasla in dopolnila, saj je danes namenjena ukrepanju v najzahtevnejših varnostnih razmerah, ki ogrožajo javni red in mir ter individualno in kolektivno javnost.
Specialna enota vsako leto sodeluje v povprečno 40 do 50 akcijah. Zanimivo je, da v vseh tridesetih letih v akcijah niso uporabili strelnega orožja, razen med slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991. Pripadniki specialne enote so vrhunsko izurjeni v različnih veščinah in so 24 ur na dan v pripravljenosti, da za varnost ljudi tvegajo tudi lastna življenja. Visoka profesionalnost jim omogoča, da tudi v ukrepanju proti storilcem najhujših kaznivih dejanj uporabljajo najmilejše prisilno sredstvo. Zato z. upravičenostjo zagovarjajo slogan Izurjeni za pomoč, a tudi za udarnost in ostrino, je med drugim dejal poveljnik Zlatko Halilovič ter pripadnikom specialne enote za dolgoletno uspešno delo podelil interna priznanja, dr. Radu Bohincu in Marku Pogorevcu pa spominski znak specialne enote.
Na slovesnosti v Tacnu so pripadniki specialne enote gostom predstavili svojo opremo, oborožitev, vozila in svojo izurjenost podkrepili s prikazom različnih vaj.    H.J., foto: Tadeja Kuhar
Dr. Bojan Bugarič, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve
Postavljen je prvi steber reforme
državne uprave
Najstarejši zakon o dostopu do informacij javnega značaja je bil sprejet že leta 1766. Z njim se lahko pohvali Švedska, urejal pa je dostop do informacij, s katerimi so razpolagali organi javne oblasti. Z notifikacijo nasledstva nekdanje SFRJ je 1. julija 1992 Slovenija med drugim prevzela tudi Mednarodni pakt o državljanskih pravicah Organizacije združenih narodov, ki v 19. členu določa pravico javnosti do "prostega iskanja ter širjenja informacij in idej prek medijev in ne glede na meje". Do sprejetja zakona o dostopu do informacij javnega značaja v državnem zboru, je bila ta pravica v Sloveniji zgolj ustavna kategorija, s katero je lahko državna uprava manipulirala.
Enajst let smo se slovenski novinarji in državljani nasploh vsakodnevno soočali s kršitvijo 39. člena ustave, ki daje vsakomur pravico pridobiti informacijo javnega značaja. Kaj bo s sprejetjem zakona od zdaj drugače?
"Za način delovanja državne uprave pomeni zakon domala revolucionarno spremembo, saj spreminjanja kulturo državnih uslužbencev, ki so navajeni delovati togo. Nasproti države postavlja zakon državljane, ki imajo pravico do zakladnice informacij, s katerimi država razpolaga. Zelo pomembno je, da postavlja zakon tako imenovano negativno definicijo, kar pomeni, da izrecno ne našteva, kaj informacija je, temveč pravi, da je informacija vse, razen izjem. To, bi rekel, je nekako filozofija zakona. Skratka, gre za informacije o delovanju vlade, državne uprave, državnega zbora, sodstva; za odpiranje oblasti navzven. Od zdaj bo imel državljan tudi zakonsko pravico vedeti, s katerimi informacijami država razpolaga, za katero, konec koncev, tudi plačuje."
Neizogibne izjeme
Sliši se lepo, če ne bi bilo 5. člena, v katerem je naštetih dvanajst izjem. Skladno s tem členom državljani nimajo pravice do podatkov, kijih že zdaj izključuje zakon o tajnosti podatkov, o gospodarskih družbah, o varstvu osebnih podatkov, o pravdnem postopku, o državni statistiki, o arhivih in tako naprej. Kaj potemtakem državljanu sploh še ostane za izvedeti? Iz zakona je namreč vzeto tisto, kar se zdi najzanimivejše.
"Ljudi še zdaleč ne zanima zgolj to, kar je iz zakona izvzeto. Včasih gre za na videz povsem banalne informacije. Zanimajo jih, re-' cimo, stroški poti visokih funkcionarjev, ali pa strateški dokumenti države. Doslej teh informacij niso mogli dobiti. Zdaj jih bodo lahko dobili in to brezplačno. Plačati bo treba le materialne stroške. Sicer pa je tako, da poznajo izjeme vse države, ki so zakon sprejele že veliko pred nami. Avstralski in novozelandski zakon, na primer, predvideva čez. petnajst izjem. Tudi v primeru, ko gre za vsebinsko enake izjeme, predvidevajo nekatere države bistveno širšo formulacijo. Tako angleški zakon informacije o notranjih razpravah oziroma dokumentih bistveno bolj omejuje kot slovenski. Celo ZDA, ki veljajo za tradicionalno demokratično državo, nekatere izjeme širše formulirajo; recimo informacije, ki regulirajo finančne ustanove, nekatere vidike izvrševanja prava in trgovinske skrivnosti. Lahko rečem, da smo,
kar se tega tiče, na zlati sredini. Seveda pa je treba pri tem poudariti, da bo za izvajanje zakona zelo pomembna sodna praksa. Če bodo na sodišču zadeve tolmačili v duhu zakona, potem je skrb, da se bo državna uprava s posredovanjem zahtevanih informacij izmikala, povsem odveč. Če bo sodna praksa odprta, liberalna, lahko državljani od zakona zelo veliko pričakujejo."
Kako bo z informacijami glede javnih razpisov?
"To je urejeno s predpisi, ki urejajo javna naročila. Natančneje pa bo vlada stvari uredila s podzakonskim predpisom, v katerem bo natančno določeno, katera dokumentacija bo dostopna."
Vzemiva za primer deseto izjemo, ki pravi, da se prosilcu zavrne dostop do podatka iz dokumenta, kije v postopku izdelave, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Kaj konkretno to pomeni?
"Konkretno lahko to pomeni neko interno gradivo katerega koli ministrstva, ki je v fazi izdelave, kar pomeni, da ima organ še vedno možnost pretresti druge argumente. V primeru, da bo državni organ zaprosilo za informacijo zavrnil, bo moral utemeljiti, zakaj bi posredovanje informacije izvedbi postopka škodovala. Drugače bo s predpisi, saj bo organ prosilcu dolžan posredovati tudi predloge predpisov."
Zakon in sodni zaostanki
Skladno z zakonom bo imela birokracija dvajset dni časa, da o zahtevi odloči. Če bo odgovor negativen, se bo imel prosilec možnost pritožiti tako imenovanemu pooblaščencu. Če bo ta presodil, da je državni organ prosilca za informacijo neupravičeno prikrajšal, se bo imel prosilec možnosti pritožiti na sodišče. Zaradi nenormalnih sodnih zaostankov bo lahko upravičenec informacijo dobil šele, ko bo ta že zdavnaj "passe". Ste prepričani, da bo zakon, kije sicer dobrodošel, deloval tudi v praksi, ali pa bo zaradi sodnih zaostankov ostal na ravni teorije?
"Sodišča bodo nekaj morala narediti, da te vrste skrajšajo. To je definitivno. Za ta zakon je zelo pomembno, da se stvari rešujejo hitro, ažurno in da se postavi neka normalna odprta praksa. Se pravi, da bo tudi tolmačenje takšno, ki
se ne bo zadovoljilo z nekim splošnim argumentom državnega organa."
Je imelo pravosodno ministrstvo pripombe na predlog zakona prav zaradi sodnih zaostankov? Verjetno bo zakon sodne zaostanke še povečal.
"Po mojem mnenju je šlo prej za nerazumevanje vloge sodišča pri izvajanju zakona, kot pa za sodne zaostanke; češ bodo zdaj sodišča dajala podatke, ki jih zakonodaja sicer izključuje. Pripravljala zakona smo razložili, da gre tu predvsem za tako imenovano sodno upravo. Denimo, novinar lahko kadar koli vpraša, zakaj se stvari ne rešujejo, zakaj se toliko časa vlečejo, informacije, ki jih 5. člen zakona navaja kot izjeme, pa je treba utemeljiti oziroma reševati od primera do primera. Skratka, izvajanje zakona ne pomeni, da bodo zdaj na voljo vsi kazenski spisi, evidence ali drugi podatki. Tistega, kar je v drugih zakonih že urejeno, ta zakon ne more spremeniti."
Ko ste torej zadevo razčistili, se je pravosodno ministrstvo z zakonom sprijaznilo?
"Vsekakor je bilo potem pomislekov precej manj. Težko je namreč pred komerkoli zagovarjati stališče, da državljan nima pravice zvedeti, denimo, zakaj nek postopke traja pet let ali, zakaj zadeva na sodišču čaka. Že po zdravi pameti je katero drugo rešitev težko zagovarjati."
Je bilo pravosodno ministrstvo edino, kije imelo okrog zakona pomisleke? Po mojih izkušnjah so precej skrivnostni tudi na zunanjem ministrstvu. Da ne rečem na ministrstvu za notranje zadeve.
"Naše ministrstvo je pri pripravi zakona sodelovalo. Ne spominjam se. da bi bili s strani zunanjega ministrstva kakšni posebni pomisleki. V samem zakonodajnem postopku so imele nevladne organizacije v bistvu še največ pripomb. Predvsem so jih skrbele izjeme in vloga pooblaščenca. Nevladne organizacije so zagovarjale stališče, da pristojnosti pridobi varuh človekovih pravic."
Nova funkcija
In kakšen je bil vaš argument proti temu, da bi funkcijo prevzel varuh človekovih pravic. Navsezadnje tega že imamo in državne uprave zaradi novega zakona ne bi bilo treba širiti.
"Razlaga je zelo preprosta. Po zakonu o varuhu človekovih pravic ta o postopku ne more odločati. Glede izjem, pa smo veliko pripomb nevladnih organizacij upoštevali. Predvsem kar se same dikcije tiče."
Pooblaščenec je pritožbeni organ. Na predlog predsednika države ga potrdi državni zbor. Razrešen je lahko samo na lastno zahtevo, kar pomeni, da bo imel zelo močno pozicijo. Koga vidite na tem mestu? Mislim na izobrazbo.
"Edini zakonski pogoj je, da je državljan Republike Slovenije. Sam zakon stopnje izobrazbe ne predpisuje, ker pa gre za zelo pomembno strokovno funkcijo, bo za kredibilnost zakona kot celoto zelo pomembno, kdo na tej funkciji bo. Primerjati jo je mogoče s funkcijo ustavnih sodnikov, pri kateri je bistvena strokovnost. Bo pa imel pooblaščenec možnost, da si izbere dva svetovalca."
Če bo pooblaščenec stoodstotno deloval v korist državljanov, se konfliktu z birokracijo verjetno ne bo mogel izogniti. Zato bo moral imeti poleg strokovnosti, vsaj po mojem mnenju, še katere druge človekove vrline. Na primer, visoka moralna načela.
"Na relaciji pooblaščenec - državna uprava bo do konflikta zagotovo prišlo. Njegova razlaga zakona bo še kako vplivala na državne organe in ker je pooblaščenec pritožbeni organ, bo, seveda, obveljala njegova. Razen, če se na njegovo odločitev ne bo pritožilo tudi ministrstvo."
Kdaj bomo pooblaščenca dobili in kje bo njegov sedež?
"Predvidoma bo pooblaščenec funkcijo nastopil nekje do sep-
tembra, kje bo njegov sedež, se pa še nč ve."
Dokler ne ho podzakonskih aktov, je zakon tako rekoč neuporaben. Kaj bo v podzakonskih aktih natančneje opredeljeno?
"Predvideni so štirje podzakonski akti. V šestih mesecih po uveljavitvi zakona je vlada dolžna pripravi katalog državnih organov, ki morajo informacije dajati. Podrobneje mora predpisati, kaj se šteje za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave. Izdelati mora način priprave kataloga informacij javnega značaja in njihovega posredovanja v svetovni splet ter določiti vrste informacij. Poleg tega mora izdelati še stroškovnik, na podlagi katerega bo državni organ prosilcu zaračunal materialne stroške. Recimo, fotokopiranja ali elektronskega zapisa zahtevane informacije."
Filozofija pritiska
Znano je, da seje na Irskem državna uprava zakonu zelo upirala. Pričakujete, da bo do odpora prišlo tudi med slovensko birokracijo?
"Nobenih utvar si ne delam, da ne bo ta odpor močan tudi pri nas, saj spadamo v skupino držav, v katerih ima skrivnostnost informacij, s katerimi državna uprava razpolaga, močno tradicijo."
Če vas prav razumem, je zakon o dostopu do informacij javnega značaja pravzaprav pomemben korak v smeri reforme državne uprave.
"Natanko tako. Čeprav se zakon nanaša na državni zbor in na sodstvo in ne glede na to, da je ministrstvo za notranje zadeve pristojno tudi za reformo državne uprave, bi rad poudaril, daje to eden tistih zakonov, na katerega tudi sam ne-
vanja državne uprave nasploh. Naslednji korak, ki ga pripravljamo, je zakon o sodelovanju javnosti pri sprejemanju predpisov. Državljani bodo lahko sodelovali pri vseh tistih predpisih, pri katerih so zdaj izključeni. Torej tudi pri podzakonskih aktih, ne pa samo pri sprejemanju zakonov. Čeprav vidijo nekateri v tem paradoks, menim, da oba zakona skupaj pomenita odprto državno upravo; demokratizacija državne uprave lahko istočasno pomeni tudi njeno učinkovitejše delovanje. Številni pa se bojijo, da bo to v bistvu pomenilo njeno hromitev in se spra-
šujejo, ja kam pa bomo prišli, če bo ime vsak državljan pravico sodelovati pri sprejemanju nekih pravilnikov; to bo trajalo v nedogled. To je spet govorjenje na pamet. Druge države te stvari že poznajo in imajo z njimi dobre izkušnje. Kakovost predpisov se zboljšuje, še pomembneje pa je, da je tudi demokratičnost postopka čedalje večja. Skratka, demokratični deficit, ki nedvomno ob-
kako največ računam, da bo to reformo tudi dejansko prinesel. Reforma državne uprave se namreč lahko zgodi samo pod pogojem, da obstaja na državno upravo neki pritisk od zunaj. Od vseh predlaganih oziroma že sprejetih zakonov s področja notranje organizacije državne uprave, je bilo nujno, da dobimo tudi nek zakon, s katerim bo lahko nekdo od zunaj na to pritiskal. Je pa zakon o dostopu do informacij javnega značaja šele prvi steber tega, čemur pravimo odprta uprava, kar pomeni spremembo koncepta in razume-
staja, se v tem postopku zmanjšuje, saj ima javnost pri sprejemanju predpisov možnost povedati svoje mnenje in pripombe. Tudi v zakonu o sodelovanju javnosti pri sprejemanju predpisov, ki bo pripravljen nekje do jeseni, bo mogoča sodno iztožena pravica do sodelovanja, kar zdaj sploh ne obstaja. Ampak, tako v pravnem redu pač je. Nikjer na svetu noben zakon ne zagotavlja, da bo vse idealno."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
Alpino žene znanje
V žirovski Alpini'so lani dosegli ključne poslovne in finančne cilje in bili zlasti pri športnem programu zelo uspešni.
Izvoz so povečali skoraj za petino, dobiček pa za tri četrtine.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Žiri - Pretekli ponedeljek je rezultate poslovanja Alpine v lanskem letu obravnaval njen nadzorni svet in ugotovil, da so dosegli ključne poslovne cilje. Prihodki od prodaje so porasli za 12 odstotkov in dosegli 11 milijard tolarjev, čisti dobiček, ki je nominalno za 86 odstotkov večji od leta poprej, pa se je povzpel na skoraj 1.500 tolarjev na delnico. Več kot 1,6 milijona proizvedenih parov obutve pomeni 6-odstotno povečanje, vsak tretji smučar tekač na svetu pa teče v njihovih čevljih. O dosežkih in načrtih smo se pogovarjali s predsednikom uprave mag. Martinom Kopačem, ki je prepričan, da perspektive omogoča le razvoj.
V razlagi lani doseženih rezultatov ugotavljate preseganje prodajnih načrtov, pri modni obutvi, ki sicer predstavlja dve tretjini proizvodnje, pa ste za načrti nekoliko zaostali. Kateri športni čevlji so prinesli največji uspeh?
"K uspehu pri športni obutvi so največ prispevali tekaški smučarski čevlji, saj smo Z njimi znatno presegli količine prodane leto poprej. Postali smo številka ena v svetu, saj smo prehiteli Salomon in Adidas, in imamo nekaj nad 30-odstotni delež na svetu. Največ smo prodali na Norveško, kjer se bližamo že 60-odstotnemu tržnemu deležu, kar je že nevarno. Povečanje prodaje smo dosegli tudi pri smučarskih čevljih za alpsko smučanje - pancarjih, kjer ugotavljamo, da se je nova serija Challenger prijela. Ta serija je bila naš zadnji poizkus pred odločitvijo, ali nadaljevati proizvodnjo pancarjev, ali ne, in dokončne odločitve o tem še ni. Odločitev bo odvisna od ponudb za strojno opremo in kalkulacij, kijih še zbiramo oz. pripravljamo, ter patentih zadev, kijih še preverjamo."
Kaj pa modna obutev?
"Veliko modne obutve prodamo v mreži, ki pa lani ni dosegla prodajnih načrtov, občuten pa je bil tudi padec prodaje v Nemčiji, kjer seje ta vsem na tem trgu zmanjšala za skoraj tretjino. K sreči smo uspeli to vsaj deloma kompenzirati v Franciji in državah Bene-luksa. Za lani ugotavljamo, da se je domača prodaja povečala le za dober odstotek, medtem ko je bila prodaja v izvoz večja za 19 odstotkov in že predstavlja nad 70 odstotkov celotne prodaje."
Kako nameravate preseči zastoj pri modni obutvi?
"Nihanja na trgu so nekaj normalnega in zato ne delamo nobene posebne panike. Na prodajo vpliva mnogo razlogov, od vremena do ponudbe konkurence, ki je vedno hujša. So leta, ko napravimo uspelo kolekcijo, drugič morda manj, ker pa ne prodajamo le lastne obutve, je pomemben tudi izbor pri drugih proizvajalcih. Če tri četrtine proizvodnje izvozimo, je jasno, da smo konkurenčni, pripravili smo novo kolekcijo in veliko vložili v prodajno mrežo. Lani smo namreč zaključili z obnovo praktično vseh trgovin v Sloveniji, imamo pogodbo z Mercatorjem, da smo prisotni v vseh trgovinskih centrih."
Ob težavah obutvene industrije Je mogoče slišati dve nasprotujo-
či si tezi: obutvena industrija zaradi svoje delovne intenzivnosti in naše vse dražje delovne sile pri nas nima prihodnosti; primer Italije, kjer je delovna sila še dražja, pa so kljub temu eden največjih proizvajalcev, pa kaže obratno. Kako ocenjujete perspektive vaše panoge?
"Čevljev, kakršne smo delali leta nazaj in jih nato uspešno prodajali v države vzhodne Evrope, ki sicer niso imele dostopa do zahodnega trga, danes ni mogoče več prodati. Tekmovati z Italijani pa pomeni napraviti več na oblikovanju, več na mehkih materialih in načinih obdelave ter vgraditve. Res je delovna sila pri nas vse dražja, zato je potrebno za izdelavo iskati okolja, kjer je delovna sila cenejša. Italijani izdelajo okoli 450 milijonov parov obutve, kar pomeni, da je vsa slovenska proizvodnja le en odstotek njihove, vendar ne v Italiji. Proizvodnja teče v Alžiriji, Maroku, Tuniziji, Indiji, pa tudi v Romuniji na Hrvaškem in v Bosni. Čarobna beseda je "outsourecing" - delo drugod, kdor tega ne razume, nima možnosti. Tudi v Alpini imamo politiko "outsource", torej pogodbenega dela drugod, in povem lahko, da smo lani kar 44 odstotkov zgornjih delov in 30 odstotkov gotove obutve napravili izven Slovenije. Naša filozofija je: doma razvoj in komerciala, proizvodnja pa tam, kjer je najcenejša. Za nas delajo na Hrvaškem, v Bosni in v Romuniji. Predvsem pa poudarjam, da smo v Alpini razvojno naravnani proizvajalec in tudi prodajalcev obutve z velikimi vložki v razvoj obutve in ponudbe in ocenjujem, da je prišel čas, ko bomo začeli obirati tudi plodove."
Kakšne novosti načrtujete?
"Že kar nekaj časa pripravljamo novo tekaško vez in nanjo vezani nov tekaški čevelj. Raziskave so zaključene, vršijo se še zadnja testiranja. Konec marca nameravamo javnosti širše predstaviti ta naš projekt, pri čemer nas je dogovarjanje s proizvajalcem vezi -Rottefello, nekoliko upočasnilo, verjetno zato, ker ideja ni njihova, pač pa naša. Rottefella je več kot dvajset let naš pogodbeni partner, ki smo mu z našimi čevlji, prilagojenimi na vezi NNN, pomagali do ugleda. Bistvo novega načina pritrditve čevlja NBS na tekaške smuči je v tem, da se točka pritrditve seli iz prednjega začetka podplata, ko je bila pod konicami prstov, bolj nazaj - na približno
slabo tretjino stopala, saj temeljite raziskave kažejo, da je na tak način odrivna moč tekačeve noge večja. To pa pomeni pri tekmovalcih večjo hitrost, pri rekreativcih pa manjšo utrujenost in lažje obvladovanje smuči. Bo pa to bistveno spremenilo odnose s proizvajalcem vezi: če smo sedaj morali mi uvažati podplate tekaških čevljev, ki so bili prilagojeni sedanjemu sistemu vezi, bo moral proizvajalec vezi sedaj nam plačevati vloženo znanje za nove vezi."
Kako je letošnja ugodna zima vplivala na vašo prodajo?
"Na lanske rezultate slabo. Lani spomladi pa smo si pomagali z razprodajami, zime novembra in decembra pa ni bilo. Letošnja zima je seveda močno pospešila prodajo in lahko povem, da smo izpraznili prav vse zaloge. Palic in smuči že dalj časa ni mogoče dobiti."
Palice in smuči?
"Sledimo svetovnim trendom, kjer je "branding" - negovanje blagovne znamke vse bolj pomemben. Podobno kot največji proizvajalec tekaških smuči avstrijski Fisher zahteva tudi uporabo njihovih čevljev in vezi, pa tudi tekaške smuči Rossignol, ali pa Atomic, v resnici niso izdelek teh tovarn, smo mi začeli ponujati ostalo opremo pod znamko Alpina. Smuči smo dobili pri Športe -nu na Češkem, saj tudi Elan ne izdeluje svojih tekaških smuči."
Ijini ste najavili razširitev ponudbe čevljev z možnostjo računalniškega posnetka nog in nato računalniškega izbora nogi najprimernejše velikosti čevlja. Kako je s tem?
"Ta projekt kupcu prilagojenih čevljev je dozorel do te mere, da ga bomo v aprilu že poskusno predstavili v naši trgovini v ljubljanskem Mercatorju. Tako bomo imeli na primer pri izbranem modelu čevljev za pohodništvo (trek-king) namesto dosedanjih 10 številk, po velikosti 30 različnih čevljev. Skupaj s kanadskim partnerjem smo v ta sistem veliko vložili in smo že tako samozavestni, da
Nov Petrolov bencinski servis na Primskovem
Kranj - V petek so tudi simbolno kranjski župan Mohor Bo-§a*aj, predsednik uprave Pctrola Janez Lotrič in samostojni podjetnik Robert Peric prerezali trak na novem bencinskem servisu ob Cesti Staneta Žagarja v neposred-ni bližini novega nakupovalnega Središča Merkurja. V priložnostim nagovoru je župan izrazil j*v°je zadovoljstvo nad tem, s Kako lepimi objekti se dograjuje n°va komunalna cona, predsednik uPrave^ Petrola pa omenil, da se s J^m uresničuje načrt, po katerem bpdo že letos imeli kar 300 beneških servisov v Sloveniji. Gre Za sodoben magistralni objekt s Pr<>storno 150 kvadratnih metrov ^e'iko Hip-Hop trgovino in so-ü°hno avtopralnico, v katerega so 'testirali 300 milijonov tolarjev.
lahko gremo na trg. Naj omenim, da imamo računalniško obdelanih nad 13 tisoč možnih kombinacij dolžine, širine višine stopala in nog, kar zlepa ne bo mogel nihče kopirati. Pri tem pa do kupcev čutimo tudi odgovornost, saj možnosti niso neomejene. Še vedno bo ostala razlika med čevlji, ki so izdelani po meri in čevlji, ki bodo izbrani po meri. Ljudem, ki imajo izrazito posebne potrebe, bodo še vedno lahko pomagali le izdelovalci ortopedskih čevljev, mi želimo ponuditi le čevlje, ki bodo izbrani po posnetku vsake posamezne noge in zato čim bolj udobni. Ostajamo torej pri industrijsko izdelanih čevljih, računalniški sistem bo omogočal kupcu čimbolj prilagojen izbor v občutno razširjeni ponudbi, šele za kasneje pa razmišljamo morda tudi o izdelavi čevljev po meri, seveda s pogodbenimi partnerji."
Štefan Žargi
Srečna dežela tam spodaj
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Za prebivalce severne poloble se zdi Avstralija kot dežela na nekem drugem planetu. Ne samo zato, ker je tam zdaj poletje, ampak tudi zaradi njenega gospodarskega stanja. Medtem ko se gospodarstva Evrope, ZDA in Japonske spotikajo že drugič v zadnjih treh letih, doživlja avstralsko pravi razcvet. Avstralija se trenutno nahaja v svojem dvanajstem letu neprekinjene gospodarske rasti, kar pomeni, da si je uspešno izborila svojo pot tako skozi azijsko finančno krizo ob koncu minulega desetletja, kakor tudi skozi svetovno recesijo v letu 200/ in ki očitno še vedno traja. V zadnjem desetletju je avstralsko gospodarstvo raslo po povprečni letni stopnji skoraj štirih odstotkov, kar je najhitrejša rast med velikimi, bogatimi državami. Nič čudnega torej, če je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pretekli teden Avstralijo razglasila za enega najboljših bogatih gospodarstev.
Delno so k temu uspehu prispevale zelo pametna denarna in proračunska politika ter strukturne spremembe, ki so dvignile rast produktivnosti, prav tako pa je gospodarstvo postalo bolj prilagodljivo na zunanje vplive. Rast produktivnosti je bila v zadnjem desetletju celo nad tako hvaljeno in opevano ameriško, strukturne spremembe pa so vključevale med drugim tuidi premik k bolj prožnemu določanju plač s strani podjetij, bolj prožen delovni čas, zniževanje zunanjetrgovinskih ovir ter deregulacijo finančnega sistema. Poleg tega pa so imeli Avstralci tudi srečo. Padec vrednosti njihove valute je povzročil, da so postali avstralski proizvajalci bolj konkurenčni na svetovnih trgih. Zaradi visokega deleža tako imenovane "stare ekonomije", ki ni vezana na informacijsko tehnologijo in internet, pa se je avstralsko gospodarstvo izognilo tudi norostim tehnološkega "čudeža ". A koliko časa lahko ta zgodba o uspehu še traja ?
Huda suša je v zadnjem četrtletju lanskega leta zmanjšala avstralsko kmetijsko proizvodnjo za skoraj petino, ostali deli gospodarstva pa so ostali močni. Po nekajletni šibkosti so se lani za petino povečale podjetniške investicije. Močno povpraševanje v Vzhodni Aziji, še posebno na Kitajskem pa tudi za letos obeta gospodarsko rast okrog štirih odstotkov, rast, o kateri lahko Nemčija in Japonska samo sanjata. A kot vedno in povsod, se na obzorju kažejo nevarnosti, ki lahko resno nač-nejo avstralsko rast: ponovna poglobitev svetovne recesije, visok skok vrednosti avstralskega dolarja in padec cen hiš. Dolga vojna v Iraku in visoke cene nafte bodo povzročile resno gospodarsko krizo v Evropi in Ameriki, s tem pa seveda tudi v deželi kengurujev, vrednost avstralskega dolarja je v dveh letih glede na ameriškega zrasla za petino. Največjo skrb pa trenutno povzročajo cene hiš, ki so se v zadnjih dveh letih povišale za tretjino. Ljudje trenutno ne kupujejo hiš, da bi v njih živeli, pač pa, da bi z njimi zaslužili in se zaradi tega prekomerno zadolžujejo s hipotekami. Če torej hišni balonček poči, na koncu ostane množica do vratu zadolženih ljudi, katerih premoženje se je čez noč sesulo v prah. Podobnost z Američani, ki so v zadnjih letih ravno tako noreli za rastočim "papirnatim" premoženjem svojih podjetij, pa ni Zgolj naključna.
Bolj okusni. Bolj zdravi. Bolj prepoznavni.
Sadni jogurti iz Ljubljanskih mlekarn.
ervis je opremljen še z banko-^atom in telefonsko govorilnico, ustavni del ponudbe pa je tudi
prodaja gospodinjskega plina v jeklenkah. Upravljal ga bo samostojni podjetnik Robert Peric s šestčlansko ekipo, že tradicionalno gesto - ček prijaznosti, pa so
pri Petrolu tokrat namenili Pihalnemu orkestru Mestne občine Kranj, ki je z glasbo tudi sodeloval na tej otvoritvi.
Š. Ž., foto: Tina Doki
Prenovljene sadne jogurte iz Ljubljanskih mlekarn lahko odslej najdete v novi, zeleni embalaži Ljubljanskih mlekarn. Bogatejši so za okuse zelenega jabolka, breskve z žitnimi zrni ter mešanice ananasa, breskve in pomaranče z ovsenimi kosmiči, prav vsi pa vsebujejo tudi več in večje koščke sadja. Okuse jagode, borovnice in ananasa pa lahko po novem poiščete v lahkih različicah, narejenih iz mleka z le 1,3 % mlečne maščobe.
LJUBLJANSKE MLEKARNE
Tradicija. Skrb. Zanesljivost.
Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63,1000 Ljubljana
Širitev na jugovzhod
Nova Ljubljanska banka naj bi do konca leta 2006 povečala obseg poslovanja na 20 milijard evrov, od tega naj bi dve petini ustvarila na tujih trgih, predvsem v jugovzhodni Evropi.
Lansko poslovanje podjetij v borzni kotaciji
Ljubljana - Banka je lani bilančno vsoto povečala za 17 odstotkov in ustvarila 12,6 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. Na poslovne rezultate so po besedah predsednika uprave Marka Voljča vplivali zniževanje obrestne mere (in marže) in poslabše-vanje gospodarskih razmer, posledice pa so se odražale v manjšem obseg zadolževanja prebivalstva in gospodarstva ter v upočasnjenem naraščanju neto obrestnih prihodkov.
Lansko leto je bilo za banko prelomno iz. več razlogov. Uspešno so končali prvi del privatizacije, imenovali novo petčlansko upravo, izvedli reorganizacijo in oblikovali centre ustvarjanja nove vrednosti, ki jih vodijo posamezni člani uprave. Banka je ob koncu leta imela 1.618,8 milijarde tolarjev bilančne vsote, kar je 242,1 milijarde ali 17 odstotkov več kot ieto prej. Kljub neugodnim okoliščinam je ustvarila 12,6 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. Čistih neobre-stnih prihodkov je bilo za 32 milijard tolarjev in so bili za polovi-
co višji kot leto prej. Stroški poslovanja so znašali 46,1 milijarde tolarjev in so bili nižji od načrtovanih. Banka je lani oblikovala dodatne neto rezervacije v znesku devet milijard tolarjev. Čeprav je bil donos na kapital pred obdavčitvijo lani manjši kot leto prej (s 14,3 seje znižal na 12 odstotkov), se je hkrati kazalec učinkovitosti poslovanja, to je pokritje stroškov z neto neobre-stnimi prihodki, močno izboljšal in je lani znašal 54 odstotkov. Kapital banke je porasel za 7,6 odstotka in je ob koncu decembra znašal 112,6 milijarde tolarjev.
Količnik kapitalske ustreznosti je v primerjavi z letom prej porasel za 1,3 odstotne točke in je ob koncu leta dosegel 10,4 odstotka, s tem pa je močno presegel zakonsko mejo in tudi raven, določeno s politiko upravljanja s kapitalom. Povečanje je posledica koriščenja posojila, prodaje LBS New York in upoštevanja polne revalorizacije nepremičnin.
In kakšne so usmeritve za naprej? Obrestne mere za posojila in depozite bodo prilagajali tržnim razmeram, omejeno rast obrestnih prihodkov bodo nadomeščali s prihodki iz drugih virov, zniževali bodo stroške poslovanja, prodali za poslovanje nepotrebno premoženje, razvijali nove finančne dejavnosti, še posebej zavarovalništvo in upravljanje denarja ter izboljševali in širi-
li že uveljavljenje oblike. Banka načrtuje širitev na jugovzhod, del tega načrta je tudi nakup Monte-negro banke, ki ima v Črni gori glede na bilančno vsoto 14-odstotni tržni delež. Komisija za nadzor postopka privatizacije banke in Svet za privatizacijo Republike Črne Gore sta že sprejeli zavezujočo ponudbo NLB za nakup 91,5-odstotnega deleža. Makedonska Tutunska banka, ki je v 18-odstotni lastni NLB in 35-odstotni lasti hčerinke LHB, posluje uspešno in je lani zaradi povečanega obsega dela in odpiranja novih poslovalnic povečala število zaposlenih s 161 na 205. Commercebank Sarajevo, ki je v lasti hčerinskih LHB in Banke Domžale, so lani finančno okrepili zaradi izpolnjevanja zakonskih kriterijev. Cveto Zaplotnik
Na Študentski borzi tudi dijaki
Ljubljana - Letos mineva že deveto leto od začetka delovanja Študentske borze, s katero želita Študentska organizacija Ljubljana in Ljubljanska borza čimbolj približali borzo in vrednostne papirje tudi mladim. Borza je zastavljena tako, da študentje preko in-terneta (www.studentska-borza. com) "navidezno" trgujejo s slovenskimi delnicami po zelo podobnem sistemu in pravilih, kot veljajo na pravi borzi, tako pa se lahko na dokaj preprost način in brez stroškov naučijo osnov borznega trgovanja. Da bi bilo sodelovanje na borzi še bolj privlačno, najboljšim uporabnikom vsak mesec podeljujejo privlačne nagrade. Februarja so nagrado za najbolje uvrščenega uporabnika borze povišali na 70 tisoč tolarjev, v sode-
lovanju s podjetjem GV revije pa so obogatili tudi nagrade za uvrščene od drugega do petega mesta.
Študentska borza, ki ima že skoraj 3.700 zvestih uporabnikov, je ob začetku letošnjega leta povabila k sodelovanju tudi Dijaško organizacijo Slovenije in prek nje tudi dijake iz 162 srednjih šol v Sloveniji. Na borzi vsako leto organizirajo tudi več seminarjev, na katerih gostijo ugledne in izkušene "borznike". Letos so se odločili za novost, namesto seminarja so v sredo pripravili okroglo mizo o prihodnosti pooblaščenih investicijskih družb. Februarja so na spletnih straneh začeli objavljati tudi borzne komentarje, kijih pripravlja priznani komentator Marko Štor. C.Z.
Posojila za podjetja, podjetnike in kmete
Jesenice - Občina Jesenice je objavila javni razpis, na podlagi katerega bo v sodelovanju z Gorenjsko banko za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini namenila 89 milijonov tolarjev ugodnih dolgoročnih posojil.
Za posojila se lahko potegujejo samostojni podjetniki posamezniki, kmetje ter male in srednje velike gospodarske družbe v zasebni in mešani lasti, ki vlagajo v razvoj in širitev poslovanja v občini. Posojila so namenjena za nakup, gradnjo, prenovo in posodobitev poslovnih prostorov, nakup opreme ter za odpiranje novih delovnih mest oz. ustanavljanje novih enot malega gospodarstva. Prednost pri dodelitvi posojil bodo dali prosilcem, ki opravljajo dejavnost v jeseniški občini, razširjajo obseg poslovanja, odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih v občini, se ukvarjajo z ekološko neoporečno proizvodnjo, zagotavljajo višjo kakovost izdelkov in storitev ter boljšo oskrbo storitev za občane in turiste, kmetijam, ki jim je kmetovanje glavni vir dohodka ter razvijajo dopolnilne in dodatne dejavnosti, ter prosilcem, ki vlagajo v razvoj turistične  ponudbe. Najdaljša---
Lahko hi rekel, pa smo vendarle dočakali objave borznih podjetij o njihovih poslovnih rezultatih v preteklem letu. Zaradi novih računovodskih standardov je treba biti sicer pazljiv pri primerjavi rezultatov z letom 2001, splošna ocena pa je, da so podjetja po večini povečala dobiček, še bolj pa prihodke.
Med zmagovalci leta 2002 so prav gotovo Terme Čatež. Po skromnem dobičku v letu 2001, ki je bil posledica požara, jim ga je lani uspelo povečati za kar 940%, pri čemer so dosegli več kot 14% donos na kapital. Zelo dobre rezultate so objavili tudi v Aerodromu Ljubljana, kjer jim je kljub padcu števila potnikov uspelo povečati prihodki, racionalizirati stroške in za 65% povečati čisti dobiček. Z najvišjim donosom na kapital (več kot 21%) od podjetij v borzni kotaciji se lahko pohvalijo v Salusu. Prihodke so zvišali za 13%, čisti dobiček pa kar za 47%. Močno so dobiček v lanskem letu povečali tudi v Intereuropi, kar je v veliki meri posledica prodaje Banke Koper in izboljšanja gospodarnosti poslovanja. Dobre novice prihajajo tudi iz Gorenja, kjer so prihodke povečali za 17%, dobiček pa za 22%. Tudi Petrol je med tistimi, ki so dobiček kar močno povečali. Takšno rast dobička so dosegli predvsem iz financiranja, saj so prihodke povečali komaj za 2%. V Žitu so za kar 66% presegli načrte in ustvarili 72S milijonov tolarjev dobička, kar je po letu 2001, v katerem so zaradi prevrednotenja sredstev izkazali izgubo, zelo obetavno. Med podjetji, ki so predstavi-
la dobre rezultate sta še Banka Koper in Droga Portorož.
Med tistimi, ki so nas najbolj razočarali, so Pivovarna Union. Prihodki so jim upadli za 5%, dobiček pa kar za 46%. Za to naj bi bili po besedah uprave krivi novi računovodski standardi. Razočarali so tudi v Emoni Obali Koper. Izguba v višini okoli 300 milijonov tolarjev je bila sicer načrtovana in je posledica ukinitve prosto carinskih prodajaln konec leta 2001 in dejstva, da veriga trgovin Noč in Dan ni dosegla pričakovane rentabilnosti. Tudi v Istrabenzu je bil dobiček v letu 2002 precej nižji kot leto poprej. To je posledica slabega poslovanja hčerinske družbe OMV Istrabenz, kije leto 2002 sklenilo z izgubo. Pod pričakovanju so tudi rezultati Term 3000, vsaj glede na to, kar je bilo mogoče zaslediti v objavah družbe med sarnim letom. Prihodke so povečali za 9%, čisti dobiček pa se je znižal za 12%. Živila Kranj so prihodke povečala kar za 40% (posledica pripojitve dveh družb), kar pa ob prodaji deleža v Gorenjski banki še vedno ni zadoščalo za povečanje dobička, ki se je znižal za 2%.
Ostala podjetja v borzni kotaciji (Krka, Pivovarna iMŠko, Luka Koper, Mercator, Sava, Kolin-ska, Radenska, Delo, ...) so objavila povprečne rezultate ali pa je primerjava s preteklim letom iz različnih vzrokov (novi računovodski standardi, izredni dogodki, sprememba dejavnosti družbe) težko izvedljiva.
Goran Dolenc GBD, d.d. info@gbd.si
doba vračila je sedem let, obrestna mera pa je TOM + 1,5 %. Jeseniška poslovna enota Gorenjske banke bo zbirala vloge do konca leta oz. do porabe denarja.
C.Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADB. DELAVEC
GRADB. DELA; dol. č. 9 mes,; kat, B; do 11.03.03; GANTAR JANEZ, P0UANE NAD ŠK. LOKO 138, POLJANE
GRADB, DELA; dol, č. 9 mes.; 21, del. izk,; do 13.03,03; TA-BER D.O.O., BRIT0F 152, KRANJ
DELAVEC BREZ POKLICA
DELO NA CNC STRUŽNICI; dol, č, 3 mes,; kat, B; do 14.03.03; INŽENIRING RAK0VEC D.0.0., SP, DUPLJE 28, DUPLJE
POMOŽNI DELAVEC
ROČNA IN STROJ, DELA V DELAVNICI IN NA TERENU; dol. i. 8mes,; 11, del. izk.; do 16,03.03; FURLAN JOŽE S.P, KIDRIČEVA C, 87, ŠK. LOKA
MLEKAR
MLEKAR; nedol, č,, 1 I, del, izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 18.03.03; KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O., FUŽINSKA UL. 1, ŠK. LOKA
MIZAR
KONTROLOR SMUČI; dol. č. 6 mes.; 11, del. izk.; kat, B; do 14.03,03; ELAN D.D., BEGUNJE 1, BEGUNJE
KLJUČAVNIČAR
VARILEC OZ. DEL. Z ZNANJEM VARJENJA; dol. č, 3 mes,; 3
I, del. izk.; kat. B; do 17.03.03; ZORMAN FRANC S.P., PRA-PROTNA POLICA 18, CERKLJE
ORODJAR
ČISTILEC - KLEPAR, ČIŠČENJE LETALSKIH DELOV; dol, č, 6 mes.; 2 I, del, izk,; kat. B; do 21.03.03; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ; št. del. mest; 2
ČISTILEC • UČAR , ČIŠČENJE LETALSKIH DELOV; dol. č. 6 mes.; 2 I. del, izk,; kat, B; do 21.03,03; HRIBAR BLESK D.0.0., SAVSKA C, 34, KRANJ
MONTER VODOVOD, NAPRAV
MONTER VODOV INSTALACIJ V TRŽIČU; dol, č. 3 mes,; 31, del. Izk,; kat. B; do 11,03,03; OGP GRAD, GRAJSKA C, 44, BLED
MONTER 0GREV. NAPRAV
MONTER OGREV. NAPRAV V TRŽIČU; dol. č, 6 mes.; 31, del. izk.; kat. B; do 11.03.03; OGP GRAD, GRAJSKA C, 44, BLED
VZDRŽ, OGREVALNO VODOVOD. NAPELJAV; dol. č. 12 mes.; 21, del, izk,; do 14.03,03; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSLJE 39, KRANJ
STROJNI MEHANIK
POM. UPRAVUALCA ENERG. NAPRAV; dol, č. 3 mes,; 5 I, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 11.03.03; BPT TRŽIČ, PRE-DILNIŠKA C. 16, TRŽIČ
AVTOMEHANIK
MEHANIK MOT. VOZIL; dol. č. 12 mes,; 21, del, izk.; slov. |, -gov. in pis., nem, j, -gov.; kat, B; do 14.03.03; MEZE MATJAŽ ŠR,LANCOVO10E, RADOVLJICA
AVTOMEHANIK; dol. č. 3mes.; do05.04.03; AVTOHIŠAKAVČIČ D.0.0., MILJE 45, VISOKO
AVIOMEHANIK - ČIŠČENJE LETALSKIH DELOV; dol. č. 6 mes.; 11, del. izk,; do 11.03.03; HRIBAR BLESK D.0.0., SAVSKA C. 34, KRANJ; št, del. mest: 2
ELEKTROINŠTALATER
HIŠNIK - ŠOFER; nedol, i.; 51, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; obvez nastanitev v služb stanovanju v šoli; do
II. 03.03; OŠ TONETA ČUFARJA, C. CIRILA TAVČARJA 21, JESENICE
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
AVTOEL. - ELEKTRONIK; nedol. č.; 3 I. del. izk.; lahko avto-meh. z znanjem elektronike; do 23.03.03; ALPETOUR REMONT P.O., LJUBLJANSKA C. 22, KRANJ
TESAR
TESAR, KROVEC, GRADB. DELAVEC; nedol. č.; kat. B; do 18.03.03; GALE RADO S.P, GLAVNA C. 58, NAKLO
ZIDAR
ZIDAR NA OBM. TRŽIŠKE OBČINE; dol. č, 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 11.03.03; OGP GRAD, GRAJSKA C. 44, BLED
PK ZIDAR NA OBM. TRŽIŠKE OBČINE; dol. č. 6 mes.; 31, del. izk.; kat. B; do 11.03.03; OGP GRAD, GRAJSKAC. 44, BLED
ZIDAR; dol. č. 9 mes.; 31, del. izk.; kat. B; do 11.03.03; GANTAR JANEZ, POLJANE NAD ŠK. LOKO 138, POLJANE
ZIDAR, NOTRANJI OMETI; dol, č. 9 mes,; 2 I. del, izk.; 20 ur/teden; do 13.03,03; TABER D.0.0., BRITOF 152, KRANJ
ZIDAR; dol. č. 3 mes.; 11. del. izk,; slov, j, -gov; kat, B; do 05 04.03; DŽAMBIČ ZIJAD S.P., ULBRAT0V RUPAR 5. JESENICE
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; dol. č, 12 mes.; 11. del, izk,; angl. j. in nem. j. - gov.; kat, B,C,E; do 14,03,03; SANDI D,0,O, DOVJE 60, MOJSTRANA
VOZNIK TOVORNJAKA; dol, č, 3 mes,; 1 I. del. izk.; kat. B,C,E; možnost podaljš. del. razm.; do 02.04.03; STEEL-TRANS D.0.0., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE
UPRAVLJALEC AVTODVIGALA; nedol. č.; 12 mes. del. izk.; kat. B,C; do 02.04.03; STEELTRANS D.0.0, C.ŽELEZARJEV 8, JESENICE
VOZNIK VLAČILCA S CISTERNO V MEDN. PROMETU; dol. č. 3 mes.; nem. j. - gov.; kat. C,E; izpit za prevoz nevarnih snovi; do 05.04,03; ŠKOFIC ANDREJ S.P, TRSTENIK 32, GOLNIK
PRODAJALEC
TERENSKI DOST. PEKOVSKIH IZD.; nedol, č.; natančnost; kat, B; do 18.03.03; 0GREX D.0.0, PODREČA 5, MAVČIČE; št, del. mest: 2
KUHAR
KUHAR; nedol. č.; 51. del. izk.; do 19,03.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C, 41, KRANJ
KUHAR; nedol. č.; 1 I. del, izk,; kat, B; do 05.04.03; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED
KUHAR PICOPEK; nedol.č.; 1 I. del. izk.; do 05.04.03; PE-GAZ JEZERSKO, ZG. JEZERSKO 64, ZG. JEZERSKO
KUHAR; dol. č. 4 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j, - gov, in pis.; do 14,03,03; OŠ KRIŽE, C, KOKRŠKEGA ODREDA 16, KRIŽE
NATAKAR
NATAKAR; nedol, č.; 51, del. izk,; do 19,03.03; MATJAŽ ERZAR S.P „ JEZERSKA C, 41, KRANJ
NATAKARICA; dol. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 11,03.03; BANTALE COMMERCE D.0.0., SEUAKOVO NAS. 60, KRANJ
NATAKAR; nedol. č.; 3 mes. del. izk.; nem. j. in ital. j, - gov.; kat. B; do 05,04.03; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED
NATAKAR; dol. 6.12 mes.; do 14.03.03; TOPORIŠ VALENTINA S.P., BAL0S6, TRŽIČ
STROJNI TEHNIK
ORODJAR; dol. č. 12 mes; angl. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami-osn.; do 12.03.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; št. del, mest: 2
MOTORNI PILOT S POOBL. UČITELJA LETENJA; dol. č. 5 mes.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 05.04.03; ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED, BEGUNJSKA C. 10, LESCE
KONSTRUKTER STROJNO METAL. NAPRAV; dol. č. 6 mes,; nem. j. - gov.; pozn, operac. sistemov - osn,; do 14.03,03; TEHNIČNI BIRO JESENICE, C. BORISA KIDRIČA 41, JESENICE; št. del. mest; 2
ELEKTROTEH. ELEKTRONIK
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK; dol. č. 3 mes.; 31, del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo z bazami pod. - osn,; poznavanje elektron, vezij; do 18.03.03; GIBICOT D.O.O., GO-RENJESAVSKA C, 12, KRANJ
GRADB. DELOVODJA
GRADB. DELOVODJA NA PODR. TRŽIŠKE OBČINE; dol. č. 6 mes,; 31, del. izk.; kat. B; do 11.03.03; OGP GRAD, GRAJSKAC. 44, BLED
GRADB. TEHNIK
GRADB. TEHNIK ZA DELA NA TERENU; dol. č. 12 mes.; 2 I, del, izk.; kat, B; do 15.03,03; PROTEO D.0.0., REŠEVA UL, 4A, KRANJ
GRADB, TEHNIK; dol. č. 12 mes.; delo z bazami pod. - osn., poznavanje operac. sistemov - zaht.; kat. B; do 15,03.03; PROTEO D.0.0., REŠEVA UL. 4A, KRANJ
TEHNIČNI RISAR - POMOČ PRI IZD. DOKUMENTACIJE; dol. č. 6 mes.; 21, del. izk; angl. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 18.03.03; HOPING D.0.0. , MLAKARJEVA 87, ŠENČUR
EKONOMSKI TEHNIK
RAČUNOVODJA - MAT. KNJIGOVODJA; dol. 6.12 mes.; 31. del. izk.; slov. j. in angl. j, - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B; do 16.03.03; BELLEVUE D.0.0., ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDR. TEHNIK; dol. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 14.03.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR
ZDR. TEHNIK, nedol. č.; slov. j. - gov. in pis.; do 18.03.03; OZG KRANJ, ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKA
ORGANIZATOR DELA
VODJA AVTOŠOLE Z INŠTRUKT. DOVOU. B KAT; nedol. č.; nem. j. - gov. in pis.; kat. B; dovoljenje za inštr. lahko naredi naknadno; do 16.03.03; ABS STORITVE D.O.O., KRANJSKA C, 2, RADOVLJICA
FIZIOTERAPEVT
VIŠJI FIZIOTERAPEVT; nedol. č,; slov, j. - gov, in pis.; delo z bazami pod. - osn.; opravljen tečaj RNO BOBATH; do 11.03.03; OZG KRANJ, ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
SAMOST. STROK. SOD. ZA PLASTIKO; dol. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil - zaht., delo s preglednicami - osn.; do 12.03,03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
delna objava
Agencija sumi na nepravilnosti
Agencija za trg vrednostnih papirjev sumi na nekatere nepravilnosti ob prevzemu
Leka in ob nakupu delnic Dela.
Ljubljana - Agencija je na podlagi spremljanja delniške knjige Leka posumila, da so pri prevzemu nekateri zlorabili notranje informacije in se okoristili. Zato je že ovadila tožilstvu šest posameznikov, za katere je ugotovila, da so tik pred objavami informacij o prevzemu postali nekoliko večji lastniki Leka. Za tovrstna dejanja je zagrožena največ triletna zaporna kazen, sodišče pa lahko izreče tudi pogojno ali denarno kazen.
Agencija je pred dnevi tudi podala predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper Pivovarno Laško, ker naj bi preko povezanih oseb pridobila več kot 25-odstotni lastninski delež, družbe Dela,
Ugodna posojila.
Škofja Loka - Iz Razvojne agencije Sora so sporočili, da pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z. gospodarsko dejavnostjo, ter kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi z območja škofjeloške regije lahko pridobijo posojila za nakup in komunalno opremljanje stavbnega zemljišča ter za nakup, gradnjo in posodobitev poslovnih prostorov tej nakup opreme. Posojila iz posojilne "sheme", ki jo oblikujejo občine in obrtna zbornica, je mogoče najeti za največ pet let po obrestni meri TOM + 2,5 %. Razpis je odprt do porabe denarja. Vsi, ki se zanimajo za najetje posojila, dobijo dodatne informacije in potrebno dokumentacijo na razvojni agenciji, na voljo pa je tudi na njeni spletni strani. Morebitni najemniki posojil iz občine Železniki naj z vlogami počakajo do sprejetja novega občinskega proračuna predvidoma ob koncu marca.
C.Z.
I Na podlagi zastavitve |
POSOJILA Z NIZKIMI OBROKI
TAKOJŠNJE IZPLAČILO
FANTASY INVEST, d.o.o. PE TRZIN, Ljubljanska 41 01/564-15-01 in 564-15-03
pri tem pa ni dala javne ponudbe za odkup vseh delnic, kot to določa zakon o prevzemih. Pivovarno naj bi sama imela 24,99 odstotka delnic Dela, posredno, preko Radenske in investicijske družbe In-fond, pa še 2,35 odstotka.
V Pivovarni Laško odgovarjajo, da so ugibanja in sumi agencije brez dokazov. Agencija si s tem želi le izboljšati lastni ugled, pri tem pa pozablja, da z. vnaprejšnjimi izjavami o domnevni krivdi povzroča družbi poslovno škodo, navajajo v sporočilu za javnost in dokazujejo, da na poslovanje oz. odločanje investicijske družbe Infond nimajo nobenega vpliva niti ne gre za povezano osebo, kot jo določajo zakoni o prevzemu, o
trgu vrednostnih papirjev in o gospodarskih družbah. Radenska je delnice Dela prodala Infondu 19. julija lani, takrat pa, kot zatrjujejo, vodstvo Pivovarne še niti ni razmišljalo o nakupu delnic Dela. "Ker v predlogu za kaznovanje ni niti enega materialnega dokaza, da naj bi Pivovarna Laško razpolagala še z 2,35 odstotka delnic Dela druge družbe, je očitno, da se hoče agencija pokazati v luči "preganjalca čarovnic", po neuspešnem lovu pa prevaliti krivdo na druge, v tem primeru na pristojnega sodnika za prekrške, ki bo predlog agencije moral zavrniti kot neutemeljen," so še zapisali v sporočilo za javnost.
CZ.
Nove državne obveznice
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi bodo danes, v torek, prvič trgovali tudi z obveznicami Republike Slovenije RS50 1. izdaje in RS51. Ministrstvo za finance jih je izdalo zaradi financiranja državnega proračuna in upravljanja z državnim dolgom.
Ljubljanska borza je že prejšnji teden izdala odločbo, s katero je sprejela v borzno kotacijo 2. 439.250 imenskih obveznic RS51 v skupni nominalni vrednosti 24,4 milijarde tolarjev in 182.168 imenskih obveznic RS50 v nominalni vrednosti 18,2 milijona evrov. Vrednost celotne izdaje obveznic RS51, ki jo lahko sestavlja več zaporednih izdaj, je 40 milijard tolarjev, vrednost celotne izdaje "evro" obveznic pa 100 milijonov evrov.
Poglejmo glavne značilnost obveznic! Obveznice RS50 1. izdaje so v evrih, v plačilo zapadejo 24. februarja 2013, letna obrestna mera
pa je nespremenljiva, 4,5-odstotna-Nominalna vrednost obveznic se izplača v enkratnem znesku na datum dospetja, obresti se izplačujejo enkrat letno za nazaj 24. februarja-Obresti in glavnica se izplačujejo v tolarski vrednosti, v primeru, da evro postane zakonito plačilno sredstvo, pa v evrih. Obveznice RS51 zapadejo v plačilo 24. februarja 2006, letna obrestna mera se ne spreminja in znaša 7,75 odstotka. Nominalna vrednost obvc/niC se izplača v enkratnem znesku na dan dospetja, obresti pa se izplačujejo enkrat letno za nazaj, vsakega 24. februarja. * CM>
Končano lastninjenje
Kranj - Mladinska knjiga Založba je v četrtek od ÒkftÉnegà sodišča v Ljubljani prejela sklep o vpisu lastninskega preoblikovanja družbe v sodni register. V naslednjih dneh bo Založba predložila nalog klirinško depotni družbi za izdajo delnic in za vpis v centralni register vrednostnih papirjev. Delnice bodo vpisali na račune imetnikov, ki SP jih vplačali. S tem bo Založba končala več let trajajoč postopek lastninskega preoblikovanja. C*"
Torek, 11. marca 2003
PODJETNIŠTVO IN OBRT / stefan.zargi@g-glas.si _'_ gorenjski glas « 17. stran
Obrtna zbornica Slovenije pripravlja svojo vizijo
Novo vodstvo Obrtne zbornice Slovenije je začelo široko obravnavo o viziji in poslanstvu obrtno zborničnega
sistema. Javna razprava bo trajala do konca tega meseca.
Ljubljana - Potem ko je Obrtna zbornica Slovenije (OZS) lani dobila novo vodstvo, se je to na podlagi temeljitih analiz dosedanjega dela lotilo priprave obširnega plansko-programskcga dokumenta pod naslovom Vizija in poslanstvo obrtno-zborničnega sistema. Pri tem poudarjajo, da nikakor ne gre za kritiko, ali celo napad na dosedanje delo, pač pa program za novi mandat v katerem bo slovensko gospodarstvo zaključilo tranzicijo in se vključilo v Evropsko unijo.
Zaključek prvega obdobja tran-zicije slovenskega gospodarstva in začetek prilagajanja ostri mednarodni konkurenci v pogojih odprtih trgov, nekateri negativni trendi v sektorju obrti in malega gospodarstva ter omejujoč odnos države po mnenju vodstva OZS narekujejo, da si začrta svojo vizijo in oblikuje stališča o poslanstvu obrti in same zbornice v prihodnosti. Predsednik, štirje podpredsedniki in sekretar OZS so pripravili teze obširnega dokumenta z naslovom Vizija in poslanstvo obrtno-zborničnega sistema, ki ga je že dvakrat obravnaval ter delno dopolnil Upravni odbor, sedaj pa ga pošiljajo v široko obravnavo na območne obrtne zbornice, nakar naj bi ga predvidoma v maju sprejela skupščina OZS.
Temelja izhodišča tega dokumenta so odprava slabosti, ki so se pokazale v preteklem delovanju in graditev na pozitivnih izkušnjah, da bi v večji meri izkoristili priložnosti, kijih imajo; politiko in okolje prepričati o tem, da je obrt nujni, koristni in potrebni
logo okrepljenega sodelovanja z območnimi obrtnimi zbornicami, razvoja svetovane dejavnosti in spodbujanja obrtnega izobraževanja, sistematični naj bi postal nadzor nad delovanjem članov v skladu s cehovskimi pravili in razvili naj bi za področje obrti ustrezno
ženjem delodajalcev v obrtni dejavnosti si bodo prizadevali za zastopanje interesov malih delodajalcev v socialnem partnerstvu, več pozornosti in organiziranosti pa posvetili tudi predstavljanju in zastopanju obrti v javnosti. Obrtno zbornico naj bi organizirali po podjetniškem načelu, vplačana članarina (cilj je, da bi s članarino zbrali le petino prihodkov) pa naj bo za člane donosna. Do konca leta naj bi pripravili tudi novo člansko izkaznico, ki pa naj bi imela v obliki bančne kartice še druge funkcije. Članstvo pozivajo tudi k razmisleku o sloganu OZS in pričakujejo nove predloge do 25. marca, ko naj bi predvidoma zaključili regijske posvete o tem. V tezah je ponujen predlog: "Naredimo Slovenijo bogato!"
Štefan Žargi
Pripravljen predlog za regres za tri leta
Ljubljana - Socialni partnerji so v četrtek parafirali aneks k splošni kolektivni pogodbi, s katerim so določili višino minimalnega regresa za letošnje leto, ki znaša 132.170 tolarjev. Sporazumeli pa so se tudi o višini regresa v prihodnjih dveh letih, saj naj bi se ta izračunal tako, da se bo letošnja višina pomnožila z. rastjo cen, brez cen tobačnih izdelkov in alkohola. Na tokratnih pogajanjih so socialnemu sporazumu dodali tudi poglavje o poklicnem in strokovnem izobraževanju, še vedno pa niso dosegli dogovora o politiki plač in davčni politiki, pri čemer ostaja med sindikati in Gospodarsko zbornico Slovenije sporno leto prehoda do ne-obdavčitve minimalnega dohodka. Predlog Socialnega sporazuma za obdobje 2003 - 2005 bo danes obravnaval Upravni odbor GZS, jutri pa naj bi podpisali Aneks št. 3, ki določa višino regresa za letni dopust.
K temu dodajamo tudi informacijo o tem, daje v torek pod vodstvom obeh predsednikov Jožka Čuka (GZS) in Miroslava Kluna (OZS) na Gospodarski zbornici Slovenije potekal delovni sestanek, na katerem sta obe strani razpravljali o dosedanjem in prihodnjem sodelovanju med zbornicama. Najpomembnejša tema pogovorov je bila medsebojna podpora v nastopanju v socialnem dialogu. Trenutno je najbolj aktualen podpis aneksa številka 3 k splošni kolektivni pogodbi, ki urejuje izplačilo regresa. Za čimprejšnji podpis omenjenega aneksa med delodajalci in delojemalci se zavzemata obe strani. Obe zbornici opozarjata tudi na aktualen problem v zvezi z davkom na izplačane plače. V naslednjem letu podpirata povečanje praga obdavčitve plače iz dosedanjih 130.000 na 180.000 tolarjev. Vodstvi obeh zbornic sta obravnavali tudi problematiko sorazmerno večjega obdavčevanja samostojnih podjetnikov v primerjavi z ostalimi gospodarskimi družbami. Ugotavljata tudi, da mora za plačilo takse AJPES-u slovensko gospodarstvo letno plačati približno 800 milijonov tolarjev, kar se obema institucijama zdi podvajanje stroškov. Dogovorili so se tudi za medsebojno sodelovanje med območnimi zbornicami predvsem na področju regionalnega razvoja. Še v tem tednu bo med obema zbornicama organiziran tudi sestanek o izdajanju dovolilnic in licenc, ki jih obe zbornici izdajata avtoprevoznikom. S.Z.
Teze o viziji OZS sta v četrtek sekretarjem območnih zbornic predstavila predsednik Miroslav Klun (desno) in sekretar dr. Viljem Pšeničnv.
del slovenskega gospodarstva in družbe za kar je potrebno ustvariti tudi prijaznejše pogoje; obrtna zbornica pa mora postati zgled učinkovite organizacije z vizijo, strategijo in izoblikovanimi kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji za zastopanje članstva in opravljanja storitev. Za doseganje naštetih izhodišč so si na OZS zastavili na-
informacijsko mrežo. Z novo zbornično zakonodajo naj bi okrepili zaščito obrti, omogočili, da postanejo člani OZS tudi mali podjetniki, predvsem pa naj bi si sistematično prizadevali vključiti svoje predstavnike v zakonodajne organe, kjer naj bi zagovarjali interese obrti ne glede na strankarsko pripadnost. Skupaj z Zdru-
Država ostaja birokratska
Kljub sprejetemu antibirokratskemu programu primer oddaje letnih poročil
kaže nasprotno prakso.
Nizkocenovni prevozniki pridejo na Brnik
Brnik - Poslovna politika Aerodroma Ljubljana v prihodnje predvideva prihod nizkocenovnih prevoznikov na brniško letališče, kdaj se bo to zgodilo, pa predsednik uprave Vinko Može na novinarski konferenci ni povedal.
Ta čas namreč še tečejo pogovori z dvema nizkocenovnima prevoznikoma Rynairom in Easyje-tom, v zvezi s tem pa se dogovarjajo tudi za povezovanje z lokalnimi skupnostmi za aktivno trženje na angleškem tržišču. Na novinarski konferenci, na kateri je Aerodrom Ljubljana predstavil rezultate poslovanja v minulem letu in načrte v letošnjem, ko praznuje tudi 40-letnico svojega obstoja, sta predsednik uprave Vinko Može in svetovalec Zmago Skobir napovedala 6-odstolno povečanje prometa. Minulo leto namreč niso v celoti izpolnili načrtov: za 2 odstotka je bilo manj premikov letal, za prav toliko manj potnikov in za 3 odstotke manj prepeljanega tovora.
Predsednik uprave Vinko Može sicer pravi, da so poslovali na evropski ravni, primerljivo s svetovnimi letališči, ob tem pa ustvarili tudi poldrugo milijardo
tolarjev čistega dobička. Leto 2002 je bilo za letalski promet po vsem svetu težko leto, saj še vedno odmeva 11. september. Dobro leto po začetku krize je ta prišla do svoje najnižje točke in vprašanje je, kdaj se bo začel ponovni vzpon. Upad števila potnikov se pozna tudi na brniškem letališču, kjer je bilo v primerjavi z letom poprej prepeljanih za 2,4 odstotka manj potnikov. Domači prevoznik je imel za slab odstotek manj potnikov, tuji pa kar za 17,5 odstotka, so povedali na novinarski konferenci. Na ljubljansko letališče v rednem prometu letijo poleg Adrie Airways še Swiss International Air Lines, Aeroflot, ČSA Czech Airlines, JAT Yugoslav Airlines, Montenegro Airlines, Alpe Air, Solinar, razen njih pa tudi več prevoznikov v izrednem prometu. Evropska letališča se že prilagajajo novim razme-
ram. Dobro poslujejo, ker razvijajo tudi komercialne dejavnosti, pri čemer niti ljubljansko letališče ni izjema.
Letališča niso več zgolj "postaje za letala", gre pa vendarle za osnovno (čeprav ne dobičkonosno) dejavnost, ki seji nameravajo na Brniku v prihodnje posvetiti z več tržnimi prijemi. Tako načrtujejo povečanje deleža tujih prevoznikov v celotnem prometu, širjenje novih povezav z evropskimi mesti, iskanje prevoznikov s sedaj nepokritih trgov (zlasti manjših in regionalnih evropskih prevoznikov), povečanje prometa tujih čarterskih prevoznikov.
Vinko Može je napovedal tudi več naložb v letališče, vrednih 1,8 milijarde tolarjev. Najpomembnejša bo gradnja hangarja in ploščadi za splošno letalstvo, ki se bosta končala predvidoma jeseni, takrat pa bo najbrž nared tudi projektno tehnična dokumentacija za nov potniški terminal.
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Kar precej razprave in razburjenja je na četrtkovem posvetu sekretarjev območnih obrtnih zbornic na Obrtni zbornici Slovenije povzročil odgovor Ministrstva za finance Republike Slovenije, kije zavrnil možnost, da bi obrtniki in mali podjetniki državi oddajali le eno letno poročilo. Po ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) morajo namreč podjetniki letos prvič svoja letna poročila predložiti tako Davčni upravi Republike Slovenije (DURS), kot tudi omenjeni agenciji AJPES, pri čemer morajo celo za objavo plačati tudi nadomestilo, ki znaša od 4.800 pa celo do 36.000 tolarjev, glede na vrsto in način predložitve poročila. Območna obrtna zborni-
ca Mozirje je na svoji skupščini konec februarja sprejela protestno izjavo, s to izjavo pa so se solida-rizirale vse območne zbornice v državi, v kateri zahtevajo, da država uredi poslovanje tako, da bodo morali zavezanci poročati le enkrat, protestirajo pa tudi proti dodatnemu finančnemu obremenjevanju malih podjetnikov, pri čemer država ne poskrbi za normalizacijo finančnega poslovanja. Na posvetu so ocenili, da je trditev o zakonodajni zahtevi takega načina zbiranja podatkov le izgovor, ki kaže na to, da ni prave volje po uresničevanju antihirokratskega programa s katerim se sicer v državi hvalijo, pa tudi znižanje tarif bi lahko uveljavili že tedaj, ko je ministrstvo na te tarife dajalo svoje soglasje.        S.Z.
Nudimo ugodna
KRATKOROČNA POSOJILA
tolarjev
zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3 .
realizacija in izplačilo v teku delovnega dne.
oieio\
Dunajska 129, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/56 34 840
Faks: 01/56 34 850 www.orionltd.si
Priznanje Jelovici Škofja Loka
Ljubljana - Na ljubljanskem sejmu Dom, ki so ga zaprli v nedeljo, na njem pa je 377 razstavljavcev iz 22 držav razstavljalo vse za dom, gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalno tehniko, notranjo °prcmo in varovanje, so podelili tudi priznanja. Priznanje za nastop in Predstavitev na sejmu je ob Gorenju, Inlesu, Jubu in Trimu prejela tudi Jelovica Škofja Loka.
tanovanjski kredit a klic
A.Z.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
ECO OIL· 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
VOLKS BAN K
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
01 53-07-590,23-06-368
02 23-80-342
03 42-87-802
04 20-13-884
05 66-34-862
Ljubljana: Maribor: Celje: Kranj: Koper:
Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas.
www.volksbank.si
e-mail: stanovanje@volksbank.si
Volksbank - Ljudska banka d.d., Dunajska 128 a, Ljubljana
t O
ultt~AWmtH0&r(M e«2 1*t> t<Mp //iacliofjeosft.siol.com
M.ihkovno S&0. (I ii o.. Valvasorjev Irg 3, Lilija
NATO predstavlja za Slovenijo najcenejše poroštvo za trajno varnost in blaginjo.
Natoion 080 21 22, http://nato.cov.si Natonabiialnik, Slovenska 29,1000 Ljubljana
DOMA V EVROPI,VARNI V NATU
GORENJSKI GU\S • 18. STRAN
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 11. marca 2003
Kmetom že letos višja plačila
Vlada je na četrtkovi seji sprejela trinajst uredb, na podlagi katerih bodo kmetijska gospodarstva lahko uveljavljala neposredna plačila v višini 75 odstotkov plačil v Evropski
uniji in za vse vrste ukrepov, kot jih poznajo v uniji. Zahtevke bodo morala vložiti v času od 20. marca do 30. aprila.
Ljubljana - Čeprav je minister za finance Dušan Mramor pri medresorskem usklajevanju uredb predlagal, da bi letos zaradi zaostrenih proračunskih zahtev kmetom izplačali denarne podpore, nižje od 75-odstotne ravni plačil v Evropski uniji, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But vztrajal na tem, da država spoštuje pogajalski dosežek in jim že letos izplača plačila v višini 75 odstotkov evropsko primerljivih. Medtem ko ministra o tem nista dosegla dogovora, je vlada na četrtkovi seji sprejela trinajst uredb, s katerimi je razpisala plačila v višini 75 odstotkov.
Mag. Franc But
Mag. Sonja Bukovec
za hribovske kmetije pa 13.500 tolarjev. Kmetijska gospodarstva bodo 53-odstotne akontacije za plačila eko 0 prejela jeseni in raz-
liko do aprila prihodnje leto, za vsa ostala plačila pa letos v enkratnem znesku.
Na agenciji za kmetijske trge in razyoj podeželja se ob reševanju zadnjih lanskih zahtevkov pripravljajo že na nov "ciklus" uveljavljanja neposrednih plačil. Kot je povedala direktorica agencije mag. Sonja Bukovec, bodo vsi, ki so lani uveljavljali zahtevke, do 20. marca prejeli po pošti obrazce z že delno vnesenimi podatki, vloge pa bodo morali oddati na agencijo najkasneje do 30. aprila. Tisti, ki jih bodo oddali do 5. maja, bodo prejeli za pet odstotkov nižja plačila, kasneje pa na agenciji vlog ne botlo več sprejemali. Tudi letos bo kontrola, poleg administrativne in navzkrižne še inšpekcijska, ki bo zajela najmanj 10 odstotkov vlog za živino in najmanj pet odstotkov za površino.
Cveto Zaplotnik
Odkup mleka še kar narašča
Kot je na petkovi novinarski konferenci povedal minister Franc But, z uredbami uvajajo neposredna plačila za vse vrste ukrepov, kot jih pozna evropski pravni red, in za vse v višini 75 odstotkov evropsko primerljivih, hkrati pa tudi nekoliko zaostrujejo merila za pridobivanje plačil, s čimer naj bi v letošnjem in prihodnjem proračunskem letu privarčevali 1,065 milijarde tolarjev. Z uskladitvijo prav vseh neposrednih plačil na 75 odstotkov evropskih plačil bodo letošnje podpore za krušna žila, oljno ogrščieo, hmelj in čebele celo nižje od lanskih. Kmetija lahko uveljavlja plačila za poljščine le, če ima skupno najmanj 0,3 hektarja njivskih površin in če je njiva, za katero želi pridobiti plačilo, velika vsaj 0,2
Nova revija za ljubitelje vina
Ljubljana - Časopisno založniška družba Kmečki glas iz Ljubljane je začela izdajati novo revijo za ljubitelje vina, kulinarike in drugih užitkov z naslovom Vino. Prva promocijska številka je izšla novembra lani, prva redna pa prejšnji mesec. Izhajala bo četrtletno, letos bodo izšle še tri številke in sicer maja, avgusta in novembra. Revija, ki jo ureja Jože Rozman, bo pisala o aktualnem dogajanju v vinogradništvu in vinarstvu ter o vsem drugem, kar zanima ljubitelje vina in kulinarike. V prvi številki pišejo o tem, da sv. Valentin ureze prvo trto in po novem tudi srce, o rebuli, ki vstaja iz, pozabe, o šiponu kot ognjevi-težu in štajerskem posebnežu in o modi vinskih okusov. Sprašujejo se, bo modra frankinja kdaj svetovna sorta, starosta slovenske enologije ocenjuje mlada vina, predstavljajo vinsko turistične ceste, zanimivi j>a so tudi zapisi o dobrotah iz Žeje, olivnem olju, čokoladi in čaju. C.Z.
Zamisel o ustanovitvi društva je nastala iz. potrebe po združevanju vseh, ki se na različnih ravneh prizadevajo za razvoj slovenskega podeželja, pa tudi iz potrebe po formalnem sodelovanju med pripravljavci in izvajalci Programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (Crpov) in drugih razvojnih projektov na podeželju, ki vse bolj preraščajo lokalne okvire. Društvo želi postati organizacija zainteresirane javnosti ter
hektarja, za razliko od lani, ko je bila meja pri 0,1 hektarja. Tudi letos bo veljala t.i. modulacija, po kateri bodo velika kmetijska gospodarstva za površine nad stotimi hektarji lahko uveljavljala le plačila v višini 80 odstotkov razpisanih zneskov. Na ta način bodo na ministrstvu privarčevali 920 milijonov tolarjev, od tega 487 milijonov tolarjev v letošnjem in razliko v prihodnjem proračunskem letu, poleg tega pa še 145 milijonov tolarjev z. znižanjem predlaganih plačil za območja z. omejenimi možnostmi za kmetovanje.
Modra vladna odločitev
Za ministra Buta je najpomembnejše je, da z. razpisom plačil ,v višini 75 odstotkov vlada in parlament ne spreminjata osnovne usmeritve, ampak doseženo v pogajanjih izkoriščata kot možnost in priložnost, da se Slovenija z neposrednimi plačili kot edina izmed kandidatk za članstvo v uniji že leta 2007 izenači s sedanjimi članicami. Vztrajanje na višini 75 odstotkov plačil ni pomenilo nove finančne zahteve ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ampak le uveljavljanje enega najpomembnejših pogajalskih dosežkov ter ohranjanje verodostojnosti države. Odločitev, da vlada
enakovreden partner in sogovornik pri oblikovanju zakonodaje in politike razvoja podeželja. Podprlo bo celovite razvojne ideje in projekte, obveščalo in izobraževalo svoje članstvo in zainteresirano javnost ter zastopalo interese članov na državni in mednarodni ravni. V letošnjem in prihodnjem letu bo dalo prednost vzpostavljanju društvene "mreže" za razvoj slovenskega podeželja, obveščanju članstva in javnosti o dogaja-
razpiše plačila v višini 75 odstotkov evropsko primerljivih, je po Butovem mnenju modra tudi zato, ker bo predvidena reforma skupne kmetijske politike verjetno upoštevala tudi zgodovinske pravice oz. plačila v referenčnem obdobju 2004 - 2006, pri tem pa bo Slovenija lahko na boljšem v primerjavi z ostalimi kandidatkami, ki se bodo šele leta 2014 po neposrednih plačilih izenačile s sedanjimi članicami unije. Z razpisom plačil za območja z. omejenimi možnostmi za kmetovanje in za ukrepe iz kmetijsko okoljskega programa po Butovem mnenju tudi usposabljamo državo, da bo v naslednjih treh letih lahko koristila 250 milijonov evrov denarja za razvoj podeželja. To je največji slovenskih pogajalski dosežek, saj znesek predstavlja več kot osem odstotkov vsega denarja, ki gaje unija razdelila med deset držav, kandidatk za članstvo v uniji. In če bo Slovenija ta denar izkoristila, bo iz bruseljske blagajne več dobila, kot vanjo prispevala.
Kol je še dejal minister But, so neposredna plačila eko 0 neke vrste dohodkovna plačila, ki nadomeščajo izpad prihodka zaradi globalizacije in prilaganja odprtemu trgu. Eko 1 ali krajinska plačila so subvencije za obdelano kulturno krajino, kar je evropska vrednota in tudi osnova za razvoj nekaterih gospodarskih panog, kot je turizem. Okoljska plačila eko 2 in eko 3 so prispevek k zdravemu in čistemu okolju, k varni in zdravi hrani ter tudi nadomestilo za omejitve pri kmetovanju na zavarovanih območjih.
Najprej akontacija, potlej poračun
Ministrstvo bo po besedah državnega sekretarja za kmetijstvo Darka Simončiča letos razpisalo za 23 milijard tolarjev plačil. Medtem ko so bila lani plačila na višini 56 odstotkov evropsko primerljivih, so letos na ravni 75 odstotkov, poleg tega uvajajo nekatera nova plačila in na podlagi nove razvrstitve območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje povečujejo obseg zemljišč, za katera je možno uveljavljati plačila. Za vsa žita je hektarska podpora 57.500 tolarjev, to pa v primerjavi z lani pri nekaterih vrstah pomeni zvišanje, pri krušnih žitih in oljni ogrščici pa znižanje. Uredba o ureditvi trga za govejo meso pri-
nju, povezanim s podeželjem, v Sloveniji in v Evropski uniji, usposabljanju in izobraževanju članstva za pripravo programov razvoja podeželja ter urejanju zakonodaje za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
Ustanovni zbor društva je bil oktobra lani, decembra so ga tudi formalno registrirali, svojo pisarno pa ima na Spodnjem trgu 2 v Škofji Loki. Za zdaj ima 75 članov, od tega deset z Gorenjskega. Med člani so tudi predstavniki razvojnih agencij, upravnih enot, društev in zavodov. Predsednica je dr. Marija Markeš, strokovna tajnica pa Samra Jahič. C.Z.
naša tri nova plačila - klavno premijo za živali do sedem mesecev, ekstenzifikacijsko premijo in dodatno plačilo, uredba o ureditvi trga za kozje in ovčje meso pa dve - dodatno premijo in dodatno plačilo. Pri plačilih za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje so v postopku usklajevanja znižali predlagano hektarsko plačilo za hribovske kmetije s 14.000 na 13.500 tolarjev, pri površinah pa zaradi nove razvrstitve območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje z 8.000 na 6.000 tolarjev. Pri Slovenskem kmetijsko okoljskem programu uvajajo dva nova ukrepa, to je ohranjanje ekstenzivnega travinja ter plačilo za kmetovanje na vodovarslvenih ob-
Darko Simončič
močjih. Neposredno plačilo za žita letos znaša 57.500 tolarjev, za sladkorno peso 56.000 tolarjev, za krave dojilje 34.500 tolarjev. Posebna premija za bike je 36.000 tolarjev, klavna premija za več kot osem mesecev stara goveda 13.800 tolarjev in za teleta 8.600 tolarjev. Izravnalno plačilo za gorsko višinske kmetije in planine znaša 19.000 tolarjev na heklar.
Prehrana drobnice
Škofja Loka - Društvo rejcev drobnice Škofja Loka in kmetijska svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob štirih popoldne v sejno sobo KGZ Škofja Loka na Trati na predavanje Franca Pavlina, specialista za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, o prehrani drobnice. Igor Stanonik iz selekcijske službe kranjskega zavoda bo udeležence seznanil z. novostmi pri selekcijskem delu, številčenju in prometu z drobnico, kmetijska svetovalka in tajnica društva Germana Pivk pa z. občinskimi in državnimi spodbudami za pašo drobnice.
Ljubljana - Po podatkih gospodarskega interesnega združenja Mlekarstva Slovenije so slovenske mlekarne lani odkupile od kmetij in posestev 473,5 milijona litrov mleka, kar je 14,5 milijona litrov več kot predlani, 28 milijonov litrov več kot leta 2000 in kar 114,3 milijona litrov več kot 1990. leta. Odkup mleka je skokovito narasel predvsem v zadnjih šestih letih, ko seje letna količina povečala s 387 na 473,5 milijona litrov.
Občutno seje izboljšala tudi kakovost odkupljenega mleka. Medtem ko je lani v posameznih mesecih do 100.000 mikroorganizmov v mililitru vsebovalo od 94,8 do 98,9 odstotka vsega mleka, podatki za 1995. leto kažejo, da je bilo takrat v posamičnih mesecih
takšnega mleka le od 71,6 do 84,9 odstotka. Podoben napredek so slovenski rejci z lastno prizadevnostjo in s pomočjo strokovnih služb dosegli tudi pri številu so-matskih celic v mililitru mleka. V letu 1998 so v posamičnih mesecih beležili od 74,6 do 86,5 odstotka mleka, ki je vsebovalo do 400.000 somatskih celic v mililitru, lani je bil ta delež od 88,9 do 94,5 odstotka. Vsebnost maščobe v odkupljenem mleku seje v zadnjih sedmih letih povečala s 3,96 na 4,13 odstotka, pri beljakovinah pa so bila v tem obdobju opazna tudi manjša nihanja. Lani je mleko povprečno vsebovalo 3,33 odstotka beljakovin, predlani 3,34 odstotka, še leto prej pa 3,36 odstotka. C.Z.
Tečaj iz higienskega minimuma
Bohinjska Bistrica - Blejska enota kmetijske svetovalne službe bo v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici pripravila prihodnji teden obnovitveni tečaj iz. higienskega minimuma. Tečaj bo v ponedeljek in v torek popoldne, v sredo pa bo predvidoma še preverjanje znanja. Polna cena tečaja je 14.000 tolarjev, udeležencem pa naj bi del stroškov pokrile tudi občine. Na tečaj vabijo vse, ki so obiskovali začetni tečaj 1992. leta oz. so ga 1998. leta obnovili. Namenjen je vsem, ki imajo pri svojem delu opravka z. živili: kmetom, ki se ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo, gospodinjam, ki kmečke prehranske dobrote prodajajo na stojnicah in na različnih prireditvah, vsem, ki oddajajo mleko v mlekarno, ga prodajajo na domu ali ga predelujejo v mlečne izdelke, ter tudi ekološkim kmetom. Vsem tem se na tečaju lahko pridružijo tudi trgovci, zbiralci mleka, mesarji in gostinci. Kmetijska svetovalna služba sprejema prijave na telefonski številki 576-64-50 in 575-00-00. C.Z.
Občinske podpore kmetijstvu
Jeseniška občina je objavila javni razpis, po katerem bo 8,7 milijona tolarjev proračunskega denarja razdelila za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini.
Jesenice - Največ denarja, tri milijone tolarjev, bo namenila za sofinanciranje težjih pogojev obdelovanja, pri tem pa bo podpora odvisno od težavnosti znašala do 30.000 tolarjev na hektar.
Za urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov do obdelovalnih in gozdnih površin bo na razpolago milijon tolarjev, prosilcem pa bo pokrila do 70 odstotkov upravičenih stroškov strojnih del. Za spodbujanje novih naložb in nakup tehnološke opreme na kmetijah bo namenila 800 tisoč tolarjev, za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 400 tisoč tolarjev in za turistične dejavnosti na kmetijah 350.000 tolarjev. Občina bo kmetom delno pokrila tudi stroške analize zemlje in krme, umetnega osemenjevanja govejih plcmenic in plemenskih svinj v kmečki reji, veterinarske preventive, pregleda molznih strojev, klanja živine, kontrole ekološkega kmetovanja ter ure-
ditve hladilnih naprav in zbiralnic mleka. Občina bo podprla tudi pripravo in izvedbo nekaterih projektov v kmetijstvu, izobraževanje in delovanje strokovnih društev, nekaj denarja pa bo namenila tudi za pomoč ob naravnih nesrečah v kmetijstvu.
Roki za oddajo vlog so različni. Za sofinanciranje težjih pogojev obdelovanja je zadnji rok 14. avgust, za sofinanciranje analiz zemlje in krme, umetnega osemenjevanja, veterinarske preventive, klanja živine, pregleda molznih strojev in ekološkega kmetovanja je prvi rok 31. maj in drugi 31. oktober, za spodbujanje naložb na kmetijah je 31. oktober, za urejanje kmetijskih zemljišč 30. april - in tako dalje. Prijave
sprejema občinski oddelek ?-a gospodarstvo, kjer je možno dobiti tudi razpisno dokumentacijo.
Cveto Zaplotnik
Tekmovanje Mladi in kmetijstvo
Kranj - Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo bo v soboto, 5. aprila, v gostišču pri Čopu na Planini pod Golico.
Na tekmovanju, ki ga bosta pripravila domača podeželska mladina in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, lahko sodelujejo tričlanske ekipe mladih s podeželja, ki se bodo do 20. marca prijavile svetovalkam za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti - Majdi Loncnar (tel. št. 57-66-450). Vanji Bajd (51-12-701) in Mileni Črv (23-42-411). Dva Člana ekipe ne smeta biti na dan kviza starejša od 20 let, za tretjega pa m starostne omejitve. Ekipe se bodo medsebojno obdarovale z. darili v vrednosti 10.000 tolarjev. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 26. aprila v Svetem Juriju ob Ščavnici. V okviru državnega tekmovanja bo tudi likovni natečaj z. naslovom Pomlad na kmetiji, na katerem lahko sodelujejo otroci s podeželja do 14. leta starosti. Likovna dela (barvanke, lepljenke ali kombinirane tehnike) naj pošljejo do 7. aprila na naslov Kmetijsko gozdarska zborniea Slovenije, sektor za kmetijsko svetovanje, Miklošičeva 4, 1000 Ljub* ljana, s pripisom Mladi in Kmetijstvo. Avtorje treh najboljših del bodo nagradili. C***
Društvo za razvoj podeželja
Škofja Loka - Novoustanovljeno Društvo za razvoj slovenskega podeželja, ki ima sedež v Škofji Loki, se bo v prvem letu delovanja ukvarjalo predvsem z urejanjem zakonodaje za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
Na GAST-u odmevna slovenska vas
Med posebnimi dogodki 35. sejma za gostinstvo in hotelirstvo sta mednarodna gurmanska parada in razstava Mesto srečanja wellness. Vajenci so se pomerili na največjem
avstrijskem tekmovanju Lion 2003. Borza inovacij z mamljivo nagrado. Dobro obiskana slovenska vas.
Celovec - Minulo nedeljo se je na celovškem sejmišču začel 35. Gast Celovec, mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo, ki je letos vsebinsko obogaten in poleg običajne ponudbe obiskovalcem ponuja gurmansko parado, Mesto srečanja wellness, razstavišče izbranih vin ter strokovna predavanja z vrhunskimi predavatelji. Štiridnevna sejemska prireditev se bo končala jutri.
Predsednik sejemske družbe Walter Dermuth je ob odprtju poudaril, da sejem Gast v Avstriji in v prostoru Alpe Jadran nima primerjave, saj gostincem in hotelirjem poleg izdelkov in storitev nudi tudi najnovejše trende in za razstavljavce tudi pomembno informacijsko prizorišče. Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja okrog 400 razstavljavcev. Kot edini sejem za gostinstvo in hotelirstvo v Avstriji in v prostoru Alpe Jadran, sejem že drugič namenja posebno pozornost wellnessu, ki se predstavlja kar na 1500 kvadratnih metrih. Med vrhunske dogodke letošnjega sejma spadata tudi Mednarodna gurmanska parada, ki jo je pripravil Kuharski klub avstrijske Koroške z vrhunskimi kuharji s celega sveta in izvirno opremljena gostilna z avstrijske Koroške. Obiskovalce pritegne tudi razstava Mesto srečanja wellness in borza inovacij. Dežela avstrijske Koroške in tamkajšnja Gospodar-
ska zbornica sta pokazala inova-tivnost pri razpisu, v borzo pa sta vključila tudi novo kategorijo turizma - wellness, prosti čas ter objekte in opremo za nego telesa. Udeleženci borze inovacij so lahko izbirali še med kategorijami:
arhitektura in dizajn, financiranje in menedžment stroškov, reklama in izdelava ponudb, menedžment osebja in motivacija ter živila in pijače. Strokovna žirija bo izbrala najbolj inovativne predloge in zmagovalcu podelila denarno nagrado 6.500 evrov. Inovacijski forum letos gosti vrhunske predavatelje, poseben utrip sejmu daje tudi tekmovanje vajencev avstrijske Koroške Lion 2003. Letošnji je že tretji in je največje avstrijsko tekmovanje vajencev. Pod pokroviteljstvom Dežele avstrijske Ko-
V slovenski vasi so se srečali Franc Ekar, celovški župan dr. Harald Scheucher, in Jože Kotnik.
Marko Božič zapušča Golf in kamp
Bled - Delniška družba Golf in kamp Bled naj bi v kratkem dobila novega direktorja, kajti dosedanji direktor Marko Božič odhaja iz podjetja.
Božič je zanikal govorice, da je odstopil zaradi nesporazumov in dejal, da podjetje zapušča iz. osebnih razlogov, saj odhaja med samostojne podjetnike in bo odslej vodil svoje podjetje, ki se bo med drugim ukvarjalo tudi z golfom. "Z vodstvom družbe ostajamo še naprej v dobrih odnosih in z družbo Golf in kamp bom še naprej sodeloval, vendar sedaj kot samostojni podjetnik. Znašel sem se pred novimi izzivi in čas je, da jih uresničim." Božič odhaja iz. podjetja po dobrih dveh desetletjih in je tesno povezan z razvojem golfa na Bledu. Trenutno je na dopustu,
pred dnevi pa nam je v pogovoru dejal, da je zdaj že bivši direktor, saj se po končanem dopustu v podjetje ne bo več vrnil. Ime novega direktorja še ni znano, podjetju Golf in kamp Bled pa se že julija obeta pomemben dogodek, saj bo gostitelj Evropskega prvenstva seniorjev. Podjetje je prevzelo upravljanje gostilne Jezerska hiša, ki sojo odprli minuli petek, premišljujejo pa tudi o združitvi golfskih igrišč, ki bi delovala pod skupnim imenom Bled Golf Resort. Z blejskima golfskima igriščema naj bi se povezala tudi igrišča iz Trbiža, Poreče v Avstriji in Arboretuma Volčji Potok. Zamisel bodo prvič predstavili v začetku aprila na Dunaju, poleg tega pa v podjetju načrtujejo tudi širitev igrišč in apartmajske hiše.      R. Š.
roške so se žiriji predstavili kuharji, natakarji, slaščičarji in peki.
Letos pa je prvič svoja vrata odprla tudi hala izbranih vin, kjer se predstavlja več kot 100 vinogradnikov in vinogradniških kooperantov, dobro obiskana je tudi slovensko-italijanska vinska vas z dražbami redkih vin, seminarji in pokušinami vin. Danes ob 18. uri bodo vinogradniki in somelierji točili vinsko kapljico po posebej ugodnih cenah. Slovenski razstavljavci se predstavljajo v slovenski vasi, (hala 7), predstavitev je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije - območna zbornica za Gorenjsko, ki je poskrbela za dobro predstavitev gorenjske regije. Minulo nedeljo so predstavili gostinsko in turistično ponudbo Kranjske Gore in Jesenic, slovenski razstavni prostor pa je bil tega dne zagotovo eden bolje obiskanih. Obiskovalce so navdušile slovenske jedi in vinska ponudba, kjer je Hiša dišečega traminca predstavila Stcyerjeva vina iz Plit-vice pri Apačah in Konzorcij tržnih pridelovalcev cvička, deset pridelovalcev cvička iz. dolenjske regije je zastopal Karli Rozman, za odlično slovensko vzdušje pa je poskrbel harmonikar Andrej Pivk iz Bistrice pri Tržiču. Včeraj se je predstavila Radovljica, danes je slovenska vas v znamenju Tržiča, jutrišnji, zadnji sejemski dan, se bo predstavil hotel Krona iz Domžal, na sejmu pa so se predstavile tudi Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Kranj.
V nedeljo sta slovensko vas obiskala deželni glavar Jorg Haider in celovški župan dr. Harald Scheucher, včeraj so si slovenski stojnici ogledali predsednik slovenske gospodarske zveze v Celovcu Willi Moschitz in predstavniki celovške gospodarske zbornice. "Naš glavni namen je predstavitev gostinske in turistične ponudbe gorenjske regije. Na žalost se slovenski turistični delavci in gospodarstveniki še ne zavedajo pravega
Povabilo iz Polhovega Gradca
Polhov Gradec - Turistična zveza Dolomiti, ki vključuje turistična društva z. območja občine Dobrova - Polhov Gradec, bo 5. in 6. aprila Pripravila v Poihograjski graščini razstavo Velika noč v novem tisočletju. "Znate splesti velikonočno butarco nekoliko drugače, narediti prav posebne pirhe in v jerbas položiti nenavadne velikonočne dobrote? Si upate razmišljati drugače, sanjati v čisto svojih barvah in splesti svoje misli z drugačnimi materiali? Želite s svojim igrivim ustvarjanjem združiti tradicijo starega tisočletja z. mladostjo novega?" so zapisali v razpis za udeležbo na razstavi. Prijave sprejemajo še danes in jutri, dodatne informacije pa dajejo na telefonski številki ^31/247-373. Strokovna komisija, ki ji bosta predsedovala etnolog dr. Janez Bogataj in oblikovalka Janja Ošlaj, bo v vsaki skupini ■ždelkov izbrala po tri najkakovostnejše in najizvirnejše ter jih nagradila. Nagrajene izdelke bodo (z. dovoljenjem izdelovalcev) prodali na 'imitaciji v graščini 6. aprila. C.Z.
Turizmu pomaga lastna glava
Škofja Loka - Gorenjska turistična zveza Kranj bo v četrtek pripravila v osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki 17. regijsko tekmovanje turističnih podmladkov z. naslovom Bili so in ostajajo veliki ljudje. Na tekmovanju bo sodelovalo štirinajst podmladkov iz osnovnih šol Naklo, Gorje, Tržič, Šenčur, Žirovnica, Bistrica pri Tržiču, Matija Valjavec - Preddvor, A. T. Linhart - Radovljica, Cvetko Golar - Škofja Loka, Ivan Grohar - Škofja Loka, Ivan Tavčar - podružnica Sovodenj, Stane Žagar - Kranj in Stražišče - Kranj ter iz Gimnazije Jesenice. Podmladki bodo predstavili dediščino Antona Janše, dr. Toneta Pretnarja, Čopovega Joža, Slavka Elisa, Matija Valjavca - Kračmana. dr. Božidarja Eajdige, Frančiška Karla Remba in drugih znamenitih mož. Festival bodo začeli v šoli, nadaljevali s predstavitvami na Loškem odru in sklenili z razglasitvijo rezultatov. Najboljša podmladka bosta zastopala Gorenjsko na državnem festivalu, ki bo 17. in 18. aprila v Žalcu. C.Z.
Slovenska vas je bila odlično obiskana, njena ponudba pa mikavna.
pomena tega sejma, saj smo k sodelovanju povabili 600 podjetij, odziv pa je bil skromen. Premišljujemo, da bi se prihodnje leto namesto sejma Gast, udeležili aprilskega sejma prosti čas," je pojasnila samostojna svetovalka GZS-območne zbornice za Gorenjsko Tina Lukan. Preddvorski župan Franc Ekar je ob tem dodal, da bi
Tina Lukan
se gorenjske občine morale bolj zavedati pomena gospodarskega sodelovanja z obmejnimi občinami, na priložnosti, ki jih ponuja marčni sejem pa je opozoril tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem obrtne zbornice Slovenije Jože Kotnik. Dobra lekcija in vzgled za slovenske sejmarje je poleg organizacije, tudi odlična označitev poti do sejmišča in urejenost parkirišč. Sejem bo danes odprt do 18. ure, jutri pa ga bodo zaprli že uro prej. Renata Skrjane,
foto: Tina Doki
Evropska konferenca turističnih šol
Bled - Na Bledu bo oktobra prihodnje leto letna konferenca združenja evropskih hotelskih in turističnih šol AEHT, na kateri bo sodelovalo okoli sedemsto dijakov, študentov, mentorjev in direktorjev srednjih in višjih šol iz Evrope.
Združenje AEHT povezuje 338 hotelskih in turističnih šol i/, 33 evropskih držav, med njimi tudi dve iz Slovenije. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled je članica združenja že od 1997. leta dalje, na lanski skupščini v San Remu pa so kot novo članico sprejeli tudi mariborsko šolo. Združenje vsako leto organizira več seminarjev in posvetov za predavatelje hotelskih in turističnih šol, izmenjavo študentov in predavateljev, delovno prakso v različnih evropskih državah ter letno konferenco, na kateri se dijaki in študentje pomerijo v pripravi hladnih in toplih jedi, slaščic in pogrinjkov, v mešanju in poznavanju pijač, turistični promociji in managementu. Medtem ko bo letos letna konferenca od 15. do 19. oktobra na Danskem, bo prihodnje leto od 12. do 17. oktobra na Bledu, kjer se bo predvidoma zbralo okrog sedemsto dijakov, študentov in njihovih
spremljevalcev. Udeleženci bodo bivali v blejskih hotelih, tekmovanja bodo v hotelih, višji strokovni šoli na Bledu in na srednji gostinski šoli v Radovljici, popeljali pa jih bodo tudi na izlet v Ljubljano in v Postojno ter poskrbeli za zabavo. Ker bo izvedba konference velik organizacijski in finančni zalogaj, bodo k sodelovanju povabili Turizem Bled, Slovensko turistično organizacijo, Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije ter podjetja. C.Z.
Končali sezono
Bled - Kot so sporočili i/ lokalne turistične organizacije Turizem Bled, so na smučišču Straža v četrtek končali letošnjo zimsko sezono. Za to so se odločili zaradi neugodnih vremenskih razmer oz. otoplitve. C.Z.
Piše Maja Poljanec
Premagovanje ruskega mraza
S'>bota, 25. L 2003
Potem so pretresli vsakega po vrsti brez Usrniljenja. Kritika in graja sta zdrava, če |niaš opravka s takimi ljudmi, ki razume-J° in predvsem prisluhnejo in hočejo polagati, a te obenem pustijo, da se odločiš *am, da se moraš vedno boriti in da se od-'°čiš sam. Navsezadnje se lahko odločiš, da greš in nihče ti ne bo zameril. Tvoja pdločitev, ko ni pomembno, koliko se ,rnamo radi ali pa smo prijatelji, Ko so Prišli do mene, sem seveda bila že vsa žlvčna, a so rekli, da je vse odlično, da nimajo sploh za kaj grajati in da so D'lc vse vaje tako dobre, da niso vedeli, ?a katero vajo naj delam izpit. Bila sem P°čaščcna. Res je, da se trudim in morda res delam prav. Res pa je tudi. da so moji Pedagogi odlični poznavalci človeške na-
t,vc in da morda pri meni hvala bolj po-niuSa kot graja in me hočejo s tem potis-nili naprej. Bomo videli. Vsekakor bo
(IV. del)
drugi semester težji zame, ker bomo delali s tekstom. Se že veselim. Še ena zabavna stvar. V moji vaji /etudi Gore/, ki sem jo igrala na izpitu, sem na začetku, ko je etuda še naslajala, hotela priti v gorsko kočo, ki je bila zaprta. Trkala sem in klicala: "A je kdo tuki?". Ko sem kasneje stvar že večkrat ponovila in sem hotela ta del etude opustiti, mi je profesor rekel, da ni šans in tega ne smem storiti. Moram obvezno reči stavek: "A je kdo tuki?". Menil je, da vsi napeto čakajo, kdaj ga bom rekla, tako je postal ta stavek že tra-de mark moje vaje /etude/. Ko sem ga izgovorila, so se vedno pojavile salve smeha. Profesor mi je razlagal: "Razišči še malo, zakaj ni nikogar v koči. Morda pa Ajekdotuki spi, ali je šel sekat drva... Tko je prav, prisluhni, morda pa Ajekdotuki prihaja po poti..." In tako sedaj že 24 ruskih Študentov, vključno s profesorji, zna en slovenski stavek. Sicer je v pogovor-
Akademija. Sicer je še ena zgradba na drugi strani ulice in akrobatska telovadnica v tretji zgradbi... V enem izmed oknov se nekaj študentov dela da so izložbene lutke.
nem jeziku, izgovarjajo ga z. ruskim naglasom in zdi se jim neskončno zabavno.
Sobota, L 2. 2003
Hmm, že nekaj časa nisem ničesar napisala, pa se je kar mnogo zgodilo v tem času. Najlepša hvala, ati in mami, za vajini najlepši pismi. S solznimi očmi sem spoznavala svoje prednike, in ko se je končalo, sem hotela še brati. Nisem vedela, da imam tako posebno in bogato družino. Kaj se tukaj dogaja? Ja, Eeigh nas je zapustila ponoči z nedelje na ponedeljek. Bilo je ganljivo slovo, še posebej zato, ker se je prišel poslovit skoraj ves razred, razen tistih, ki so že odpotovali domov, kljub temu da so imeli naslednji dan izpit. Seveda so ga, kot vedno, veliko spili. Ne vem, ali je to ruska navada ali le mladostna norost mojih sošolcev, da pijejo, kolikor se da. Sicer pa nimajo veliko priložnosti za to. Z vsemi torbami in prtljago smo se odvlekli na letališče. Najprej na zadnji metro, potem pa smo vzeli avto, ker drugi prevozi niso več vozili. Ostali smo le Nina, Aleksander, Kostja /sošolci/, pa jaz in Leigh. Občutljivemu Chrisu nekako ni šlo v račun, da bi moral na mrazu na letališču čakati 5 ur do avi-ona. Pa smo sedeli v bifeju, dremali v avli, se stiskali od mraza in na koncu
oddali Leigh. Vzletajočega aviona nismo mogli videti, ker pač letališče ni tako zgrajeno, zato smo se zjutraj žalostni napotili domov. Kostja je z mračnim obrazom sedel po svoje: težko mu je bilo pustiti Leigh, a je zdržal po rusko - moško in brez solza. Sicer pa mi je Leigh že pisala iz Amerike. Tudi Nina jo je že klicala. Pravi, da bi kar prišla nazaj ... Sicer se ji bo pa kmalu začela šola in jo potegnila v svoj vrtinec.
Tudi Chris jo je včeraj podurhal. Za en mesec je šel potovat naokrog po "civilizirani Evropi". Potoval bo s svojim prijateljem Chrisom - Američanom. Tukaj sta mi pustila Škota Roberta, s katerim naj bi se družila, dokler se ne vrneta. Ampak jaz se kar dobro znajdem sama in prav všeč mi je samevati, brati, pisati. Toliko je vsega, kar moram opraviti. Sicer so pa tukaj še Kitajci, s katerimi kako rečemo včasih. Kitajci so špasni. Goran jih je poimenoval drdre. Tiste iz Fračjega dvora. Neprestano nekaj delajo, govorijo, a ne veš točno, kaj in zakaj. Ostali pa si neprestano kaj sposojamo od njih. Če sem prej mislila, da sta Kitajska in Koreja revni, sem se motila. Imajo vse, od dobrih računalnikov do televi/ije. sesalcev, pralnih praškov ...
(Se nadaljuje)
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
KRČ NE ŽILE? ODPRTE RANE PRI KRČNIH ŽILAH? 05 628 53 39, 031 837 218
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Lenti 29.3. 2003, Trst 19.3.2003, Medžugorje od 21. do 23. 3. 2003; Lidl 13.3.2003; Palmanova in tovarna čokolade 11.4.; Banovci od 25. do 28.4.; Madžarske toplice od 3.4 do 6.4.2003 in do 29.4. do 2.5.2003.
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj, tel.: 201 02 00
Danes, 11. marec ob 19.30, M. Jesih: SREBRNO REBRO. Jutri, 12. marec ob 19.30, G. Strniša: LJUDOŽERCI. 13. marec ob 19.30, Z. Hočevar: M TE UBU!. 14. marec ob 19.30, E. Risar: SUTRA ČE BITI BOLJE (JUTRI BO LEPŠE), (Narodno pozorište Niš, Srbija).
Rekreativni pohod
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod, ki bo 13. marca, zbirališče pa ob 9. uri pred društveno pisarno. Napotili se boste skozi Mače nad Mačami, kjer bo možen ogled cerkve.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Čajanka
Kranj - Turistično društvo Kokrica prireja v soboto, 15. marca, ob 17. uri čajanko v Kulturnem domu na Kokrici. Marjan Ščuka bo predaval o tem, kako s preparatom Super NN, ki je energetsko obdelano morje in je primerno za uživanje, zagotovi telesu ravnovesje energij, povečano imunsko odpornost, celi rane, opekline ter blaži in zdravi še obilo drugih težav.
Spuščanje barčic
Kropa - Turistično društvo Kropa vabi na starodaven kovaški običaj "spuščanja barčic", ki bo danes, v torek, 11. marca, ob 18. uri na "bajerju Spodnje Fužine" v Kropi.
Prireditve na Bledu
Bled - V Knjižnici Blaža Kumerde-ja bosta v četrtek, 13. marca, ob 16. uri študijo Zdravje na Gorenjske predstavili avtorici asist. mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med. in Alenka Hafner, dr. med. iz ZZV Kranj. V nedeljo, 16. marca, ob 17. uri bo v hotelu Astoria ples starejših občanov. V Festivalni dvorani pa si lahko ob 20. uri ogledate komedijo Mišolovka. Vstopnice so v predprodaji na Mladinskem servisu Bled, Radovljica in Jesenice.
Otroške prireditve
Škofja Loka - Lisica pastirica je naslov ljudske pravljice, ki jo bo Tatjana Bertoncelj pripravila v Knjižnici Škofja Loka, in sicer danes, v torek, 11. marca, ob 17. uri. Zasip pri Bledu - V Knjižnici Zasip bo danes, v torek, 11. marca, ob 16. uri delavnica za otroke. Pod vodstvom Marije Zupan bodo otroci izdelovali škatlice za mamice. S seboj prinesite škarje. Sovodenj - Lonček kuhaj je naslov ljudske pravljice, ki jo bo Tatjana Šifrar pripravila danes, v torek, 11. marca, ob 14.15 uri v Knjižnici Sovodenj. Trata - Ura pravljic bo tudi v Knjižnici Trata, in sicer z naslovom O pomladi, ki jo bo pripravila Mateja Mullner danes, v torek, 11. marca, ob 16. uri v Knjižnici Trata. Bohinjska Bistrica - V Knjižnici Bohinjska Bistrica bo jutri, v sredo, 12. marca, ob 17. uri Polona
Kepec pripravila pravljično uro za otroke, stare vsaj štiri leta. Radovljica - Klovni se predstavijo je naslov igrice za otroke, stare vsaj tri leta, ki jo bodo predstavili učenci 5.b razreda OŠ F. S. Finž-garja Lesce pod vodstvom Andreje Kovačič in Martine Schmitt, in sicer v četrtek, 13. marca, ob 17. uri v knjižnici A.. Linharta. Jesenice - Na Otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice bodo potekale naslednje otroške dejavnosti: danes, v torek, 11. marca, med 15. in 16.45 uro -ustvarjalna delavnica (veselo s ši-vanko); jutri, v sredo, 12. marca, med 16. in 18.45 uro - angleške urice (za prijavljene otroke po razporedu; v četrtek, 13. marca, med 17. in 17.45 uro - ura pravljic in v petek, 14. marca, med 15. in 16.45 uro - ustvarjalne delavnice (družabne igre).
Breznica - Otroci se bodo v nedeljo, 16. marca, ob 15. uri v kulturnem domu na Breznici zabavali s Škrati. Na obisk bo prišla klov-nesa Eva Š. Mavrer.
30 let DU Kranj
Kranj - V jubilejnem letu 30-let-nice Doma upokojencev Kranj bodo v mesecu marcu potekale naslednje prireditve: jutri, v sredo, 12. marca, bo nastop učencev OŠ Simon Jenko - Center - Pozdrav pomladi. 25. marca bo cit-rarski koncert Nataše Zaplotnik ob materinskem dnevu in 27. marca koncert MPZ Maj iz Kranja.
Gimnazijski večer
Kranj - V okviru Gimnazijskih večerov bo jutri, v sredo, 12. marca, ob 18. uri v konferenčni dvorani Gimnazije Kranj gost alpinist Tomo Česen. Po kratkem filmu bo odgovarjal na vprašanja o vsem, kar vas bo zanimalo.
Prireditev v Tržiču
Tržič - Danes, v torek, 11. marca, ob 17.30 uri se bo v starem mestnem jedru Tržiča začela tradicionalna etnografska prireditev Gregorjevo, in sicer ob 17.30 uri bo prihod "gregorčkov" v atrij Občine Tržič; ob 17.50 uri bo ocenjevanje "gregorčkov" in podelitev priznanja Gregorček leta 2003; ob 18. uri bo sprevod "gregorčkov" po Trgu svobode in Partizanski cesti do kina Tržič in ob 18.30 uri spuš-
GLASOV IZLET
25. marca v Portorož
25. marca, na materinski dan, nas bo pot peljala v Portorož.
Dopoldanske ure bomo namenili ugodnim nakupom vina, ribjih konzerv v De-lamarisovi tovarniški prodajalni ter kvalitetne kave znamke Emonec. Ogledali si bomo še nekaj turističnih in zgodovinskih znamenitosti, potem pa se sprostili v bazenih z ogrevano morsko vodo. Čaka nas tudi dobra večerja, žlahtna kapljica, nagradne igre in ples ob živi glasbi. Cena Izleta je 5.500 SIT.
Ker bo program zanimiv in pester, ni pričakovati, da ga bomo lahko strnili v en sam dan, zato je vrnitev predvidena naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah. Število udeležencev je omejeno, zato s prijavami pohitite.
Napovedujemo: nakupovalni izlet 29. marca v Lentl na Madžarskem
Poleg nakupovanja si bomo privoščili tudi sprostitev v termah, sicer pa več o izletu v naslednji številki.
Vaše klice pričakujemo po tel.: *-"""7^T
04/201 42 47, 04/ 201 42 49, 041/ 626 154.
čanje "gregorčkov" po Tržiški Bistrici in tradicionalni kres. V Glasbeni šoli Tržič bo ob 19. uri potopisno predavanje z diapozitivi, kjer vam bo predavala Irena Mrak - "Po gorah Krigistana". V četrtek, 13. marca, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. V petek, 14. marca, ob 16. uri bo v Rotundi Abanke otvoritev razstave "Mirko Hrast starejši - legenda moto športa". Ob 17. uri pa v Galeriji atrija Občine Tržič otvoritev razstave "Življenje na dveh kolesih popotnika Marjana Markiča".
Na Vrsnik in Ledine
Kranj - Sekcija za planinstvo pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 20. marca lep zgodnje pomladanski izlet iz Žirov na Vrsnik in Ledine. Posebni avtobus bo imel odhod ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave in vplačila sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 v Kranju do vključno ponedeljka, 17. marca.
Po Gajškovi poti na Pristavo
Javornik - Koroška Bela - PD Ja-
vornik - Koroška Bela, skupaj z Občino Jesenice organizira, ob občinskem prazniku, pohod po Gajškovi poti na Pristavo na Javor-niškem Rovtu. Pohod bo v soboto, 15. marca, s startom ob 9. uri na Kresu nad Koroško Belo. Na Pristavi bo kulturno in družabno srečanje.
Zimski pohod na Porezen
Cerkno - Planinsko društvo Cerkno organizira 28. zimski pohod na Porezen, ki bo v nedeljo, 23. marca. Organizatorju se pridružujejo enote NOB, ki so bile udeležene v boju na Poreznu 24. in 25. marca 1945 leta, in sicer brigada Srečka Kosovela, Ing. bat. XXXI divizije in borci Gorenjskega vojnega področja. Ob 11. uri bo na vrhu Porez-na komemoracija - polaganje venca in prižig žare v spomin na padle. Pohod bo v vsakem vremenu, udeleženci pa naj ne pozabijo izkaznice. Dom na Poreznu bo oskrbovan.
Izlet v Italijo
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira avtobusni izlet v Italijo (Sežana - Trst - Mirame-re...). Izlet bo v četrtek, 20. marca, z odhodom avtobusa z Bele ob 6.30 uri in iz Preddvora ob 6.45 uri. Prijave z vplačili sprejemajo danes, v torek, 11. marca, ob 9. uri v društveni pisarni.
Na pohod z Dl Škofja Loka
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka - sekcija za pohodni-štvo organizira pohod, in sicer Lipica - Sora - Gorenja vas Reteče. Pohod bo v četrtek, 20. marca, z odhodom ob 10. uri iz avtobusne postaje v Škofji Loki ter ob 10.30 uri iz Lipice. V primeru slabega vremena bo pohod v soboto, 22. marca.
Izlet na Korčulo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačilom akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu.
Občni zbor TD Lesce
Lesce - Turistično društvo Lesce vabi člane in prijatelje turizma na redni letni občni zbor, v Osnovno šolo F. S. Finžgarja v Lescah, in sicer v soboto, 15. marca, ob 18.30 uri. Nastopila bo citrarka Tanja Zaje Zupan ob spremljavi flavtistke Anje Burnik. Po občnem zboru so vabljeni vsi udeleženci v Družbeni center na družabno srečanje ob plesni glasbi ansambla Katrman.
Tečaj vzgoje in šolanja psov
Škofja Loka - Kinološko društvo Ovčar Škofja Loka organizira tečaje vzgoje in šolanja psov vseh pasem v starosti nad 3 mesece, in sicer za "malo šolo", začetni tečaj poslušnosti A in B, tečaje višjih stopenj in novost bodo tečaji Agili-ty-a. Vpis v tečaje bo v petek, 14. marca, ob 17.30 uri v prostorih stavbe Zveze borcev, Kidričeva c. 1 (nad Petrolom). Vpis bodo začeli s kratkim predavanjem veterinarja za male živali. Za dodatne informacije so vam na voljo po 031/375-280 ali 041/735-040.
Občni zbor PD Javornik -Koroška Bela
Slovenski Javornik - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na občni zbor društva, ki bo v petek, 14. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku (restavracija Turist). Zbor bo popestrilo predavanje o popotovanju po Tajski.
Občni zbor DU Cerklje
Cerklje - DU Cerklje obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor, v soboto, 15. marca, ob 16. uri, v prostorih nove športne dvorane v Cerkljah.
Krvodajalska akcija
Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj sporoča razpored prevozov krvodajalcev v Ljubljano na Zavod za transfuzijsko medicino, in sicer v četrtek, 13. marca, ob 6. uri KO RK Cerklje - vse AP Cerklje; ob 7. uri KO RK Cerklje -vse AP Cerklje; ob 8. uri KO RK Stražišče - AP pred pošto; ob 9. uri KO RK Stražišče - AP pred pošto; ob 10. uri KO RK Cerklje - AP Cerklje; ob 10. uri KO RK Šentur-ška gora - AP Šenturška gora; ob 11. uri KO RK Cerklje - AP Cerklje in ob 12. uri KO RK Gorenja Sava - AP Gorenja Sava. V petek, 14. marca, ob 7. uri KO RK Hrastje -Prebačevo - AP Hrastje - Prebače-vo; ob 8. uri KO RK Vodovodni stolp - AP Vodovodni stolp; ob 9. uri KO RK Kokrica - vse AP Kokrica; ob 10. uri KO RK Kokrica - vse AP Kokrica; ob 11. uri KO RK Tr-boje - AP Trboje; ob 11.20 uri Kokra - AP Kokrica.
Rodio Triglor
®
Prvi 9I0/ Gorenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Občni zbor KD dr. France Prešeren
Breznica - Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica vabi na občni zbor društva, ki bo v petek, 14. marca, ob 19. uri v kulturni dvorani Franceta Prešerna na Breznici.
Ozdravitev notranjih ran
Besnica - Župnija Besnica pri Kranju organizira seminar Ozdravitev notranjih ran, ki ga bo vodil p.d. Marijan Šef. Seminar bo potekal v župnijski cerkvi v Zgornji Besnici, po večerni sveti maši ob 18. uri in sicer: v petek, 14., v soboto, 15., in v soboto, 22. marca.
Predavanja
Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj organizira predavanje z naslovom Ali znam prav ljubiti?. Predavanje bo jutri, v sredo, 12. marca, ob 18. uri, v prostorih MO Kranj - v sejni sobo št. 14. Predavala bosta Meta in Rudi Tavčar, imago partnerska terapevta.
Kranj - Hortikulturno društvo Kranj organizira danes, v torek, 11. marca, ob 17. uri v sejni sobi številka 14 Mestne občine Kranj izredno zanimivo predavanje, znanega vrtnarskega strokovnjaka Gorazda Maverja, o počasi rastočih okrasnih rastlinah in o novostih med njimi. Predavanje bo spremljano z diapozitivi.
Ljubljana - Vsak torek, ob 20. uri so v klubu Hound dog (Trg preko-morskih brigad 4 - hotel M - bivši hotel Ilirija) dia - pozitivna potopisna predavanja. Danes, v torek, 11. marca bo Evropske festivale predstavil Ivan Žepič; 18. marca Tomaž Goreč Tanzanijo - Kilimand-žaro in 25. marca Nikola Klašnja -Dobrodošli v Sarajevo.
Radovljica - Prisotnost tradicije v sodobni japonski kulturi in čudoviti svet japonskih vrtov vam bo z diapozitivi in glasbo predstavil Tomaž Štular, in sicer danes, v torek, 11. marca, ob 19.30 uri V Knjižnici A. T. Linharta.
Škofja Loka - V Knjižnici Škofja Loka bo jutri, v sredo, 12. marca, ob 18. uri Silvo Čadež pripravil vídeo predavanje z naslovom Malo znana dežela in ljudstva v Indokini.
Kranj - Koronarno društvo Kranj vas jutri, v sredo, 12. marca, ob 18. uri vabi na predavanje v veliko dvorano Doma krajanov na Prim-skovem. Mag. Jaroslav Ivaškovič, dr. med., bo predaval o pomenu rehabilitacije in telesne aktivnosti za srčne bolnike. Po predavanju bo sledil 4. občni zbor društva.
Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vas vabi na predavanje Mete in Rudija Tavčarja z naslovom Kako izboljšati odnos med zakoncema. Predavanje bo v petek, 14. marca, ob 20. uri v kranjski župnijski dvorani.
Razstava likovnih umetnikov
Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Kranj v organizaciji KŠ Kranj in KUD Modri Krog vabi na otvoritev razstave likovnih umetnikov Gorazda Bizjaka, Gregorja Čeferina in Zorana Srdiča. Otvoritev bo jutri, v sredo, 12. marca, ob 17. uri v razstaviščnih prostorih ZVKDS - OE Kranj Sava in Kokra, Tomšičeva 7.
Umetniki za Karitas
Kamnik - JS RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Kamnik in Škofijska Karitas Koper vabita jutri, v sredo, 12. marca, ob 19. uri v galerijo Veronika v Kamniku na odprtje prodajne razstave Umetniki za Karitas. Izkupiček prodajnih likovnih del bo namenjen pomoči brezdomcem.
Razstava Jolande Deberšek
Tržič - V rotundi Abanke v Tržiču je na ogled razstava rešelje vezenin, Idrijskih čipk, kvačkanih izdelkov in ročno barvanih tkanin Jolande Deberšek. Izdelke si lahko ogledate do 14. marca od 8.30 do 12. in-od 14. do 17. ure. ■
Estetika v abstrakciji
Tržič - V Galeriji Atrija Občine Tržič je na ogled razstva skulptur avtorja Milana Mandiča, z naslovom Estetika v abstrakciji. Skulpture iz lesa bodo na ogled do 13. marca-Dela si lahko ogledate vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Predstave
Poslušaj Katka! Kranj - Lutkovno gledališče Jesenice bo v soboto, 15. marca, ob 10. uri gostovalo v kinu Storžič z lutkovno predstavo Poslušaj Katka!. Predstava traja 35 minut in namenjena otrokom od 3. leta dalje-
Baletni večer
Jesenice - V Gledališču Toneta Čufatja Jesenice bo v petek, 14-marca, ob 19.30 uri baletni večer, na katerem bodo nastopili plesalci in plesalke SNG opere in baleta iz Ljubljane in Maribora, Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, Baletne šole Stevens in Baletnega oddelka Glasbene šole Jesenice. Predstava bo za abonma in izven.
\tX1t
Kaj ne bila bi vesela Naklo - Osnovna šola Naklo in Učiteljski ženski pevski zbor vabita na koncert ob 5-letnici Učiteljskega ženskega pevskega zbora, ki bo v petek, 14. marca, ob 19-uri v Osnovni šoli Naklo.
Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli.
OSMRTNICA
A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
Sporočamo žalostno vest, da je v 49. letu starosti umrl naš dragi
MARJAN TRŠKAN
iz Kranja, Cesta Jaka Platiše 3
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v torek, 11. marca 2003, ob 13-uri v družinskem krogu na pokopališču v Kranju.
Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Nada, hčerka Ines, mama Silva, brat Darko ter ostalo sorodstvo
Kranj, 7. marca 2003
73. Mednarodni avtomobilski salon v Ženevi
Bleščeča pločevina in rožljanje z orožjem
Vsako pomlad, letos že 73. leto zapored, se na ženevskem razstavišču Palexpo zbere vsa avtomobilistična smetana in postavi na ogled svoje stvaritve, ki naj bi privabile nove kupce. Tudi letos ni nič drugače, novih in prenovljenih modelov v vseh avtomobilskih razredih je veliko, toda prodaja v evropskih državah že od lanskega leta kaže znamenja krize.
Proizvajalci so lani v primerjavi z letom 2001 zabeležili 4-odstotni minus, toda še bolj boleč je bil 7-odstotni izpad v letošnjem januarju. Spuščanje prodajnih krivulj poleg poslabšanemu gospodarske-. mu položaju pripisujejo tudi grozeči iraški krizi, za katero se zdi, da se bo skoraj zanesljivo končala z vojno. Takšne razmere pa avtomobilskim proizvajalcem prav gotovo ne prinašajo dobrih znamenj, poleg oklevanja kupcev se utegne zgoditi tudi občutnejša podražitev črnega zlata in do priznanja krize ni več daleč. Vsi tarnajo in vsi hkrati napovedujejo (in predvsem upajo), da bodo z novimi modeli dosegli večje uspehe, zato so nekateri tudi pohiteli z novitetami, ki bodo na cestah šele poleti ali celo jeseni. Spomladanski posevki so torej obilni in v času od 6. do 16. marca so na ogled na eni osrednjih avtomobilskih razstav v evropskem prostoru.
AUDI A3 - Nova trojka se oblikovno precej bolj razlikuje od svojega predhodnika, kot je videli
AUDI A3
na fotografijah. Poleg nove zunanjosti in še bolj dodelane notranjosti, bodo pri Audiju postregli tudi z novimi motorji: osnovni je 1,6-litrski štirivaljnik (102 KM), nato pa se paleta nadaljuje vse do vrhunskega 3,2-litrskega šestvalj-nika, ki razvije kar 241 konjskih moči. Za začetek je napovedana
Citroènov kameleonski C3 Pluriel je Evropski kabriolet leta
Dobra popotnica pred začetkom
Novinarska žirija na ženevskem salonu vsako leto podeli naslov Evropski kabriolet leta. Letos se ga lahko veselijo pri Citroenu, saj ga je njihov C3 pluriel dobil še pred začetom prodaje, ki se bo v začetku junija začela tudi na slovenskem trgu.
C3 pluriel je nastal na osnovi lansko leto uspešno predstavljenega malčka C3, namesto enega pa ima kar štiri življenja: lahko je štirisedežni kupe, kabriolet ali povsem odprt avtomobil za užitke, s "predelavo" zadka pa lahko nastane tudi manjši pick up. Za pogon skrbita dva bencinska motorja 1,4-litrski s 75 in 1,6-litrski 16-ventilski s 110 konjskimi močmi. O tem, daje C3 pluriel najprimernejši med kandidati za osvojitev laskavega naslova, je odločilo 19 novinarjev specializiranih avtomobilskih medijev iz 11 držav.
Pri Citroenu Slovenija nameravajo multitalentiranega novinca predstaviti in začeti prodajati v začetku junija. M.G., foto: Citroen
tri- prihodnje leto pa še petvratna karoserijska izvedba. Novinec bo pri nas naprodaj zgodaj poleti.
VOLKSWAGEN TÒURAN -Novi Volkswagnov kompaktni enoprostorcec, ki je nekoliko večji od svojih neposrednih tekmecev, je nastal na osnovi prihajajočega golfa pete generacije in ima lahko v potniški kabini do sedem sedežev. Pogonu bosta v začetku namenjena dva motorja 1,6-litrski bencinski FSI in novi 2,0-litrski
muzina se postavlja s solidno eleganco in notranjim prostorom, proti kocu leta sledita še kombili-muzina in kombi, poleti bodo prve nubire pri nas.
OPEL MERIVA - Vsi lezejo v višino, tudi Oplova mala novinka meriva, ki na sorazmernom skromni zunanji dolžini ponuja veliko potniškega prostora. Oplo-vi stokovnjaki so si izmislili tudi prilagodljiv sedežni režim z enostavnim zlaganjem posameznih sedal, s prilagajanjem za štiri ali pet potnikov in s pridobivanjem velikega prtljažnega prostora. Motorji so trije, 1,6 ali 1,8-litrski bencinski in 1,7-litrski turbodizel-ski. Glede na to, da se je proizvodnja že začela, na merivo najbrž ne bo potrebno daljše čakanje.
FIAT IDEA in FIAT GINGO Pri italijanskem Fiatu kljub najgloblji krizi doslej, niso ustavili razvoja. Dve zanimivi novosti, ki bosta nared že do konca leta morda jasni-ta obzorje nad torinsko tovarno, k* se tokrat samozavestno predstavlja v njihovih nekoč najmočnejših razredih. Idea je ime povišani cnopro-storski različici priljubljenega punta. Nadgrajeni malček sodi v trenutno dokaj priljubljeno avtomobilsko
VOLKSWAGEN TO URAN
turbodizel. Prvi kilometri s toura-nom so že opravljeni in postopno se začenja prodaja, pri nas ob koncu maja ali v začetku junija, v Nemčiji je osnovna izvedba naprodaj za 19.500 evrov.
DAEWOO NUBIRA Južnoko-rejski Daewoo, ki je v iskanju izhoda i/, hude krize pristal v naročju koncema General Motors, ima pripravljeno novo limuzino spodnjega srednjega razreda. Oblikovali sojo v italijanski karoserijski delavnici Pininfarina, poganjata pa jo 1,6-litrski (109 KM) ali 1,8-litrski bencinski motor (122 KM). Natanko 4 metre in pol dolga li-
Renault prisiljen umakniti kontroverzni enoprostorski kupe Avantime
Predčasen pokoj za posebneža
Ker so pri Matra Automobiles objavili konec proizvodne dejavnosti, je Renault ostal brez razvojnega partnerja in izdelo-valca njihovega posebneža ^vantima. V dobrem letu in pol Je bilo izdelanih nekaj več kot 6000 avtomobilov, to pa je daleč Pod načrti. Z avantimom je bilo veliko težav že v razvojni fazi.
, Na Renault je najava konca pro-lzvodnje pri Matri delovala kot hladen tuš, saj predhodno niso bili obveščeni o namerah svojega parterja, kije sodeloval pri razvoju in [udi izdeloval tri generacije najbolj prodajanega evropskega velikega enoprostorca cspacea. Prav ^eJstvo, da so se pri Rcnaultu od-J°čili četrto generacijo zasnovati "rez Matre, pa je verjetno vplivalo na hitrejši konec z avantimeom. Avtomobil je bil s precejšnjo zamudo postavljen na ceste pred letanj in pol, kajti že v razvojni fazi \ Pre^ivel veliko porodnih krčev. Največ težav je bilo z zagotavlja-nJem kakovosti, nekaj s posebnim Mehanizmom vrat, delno pa tudi s
skupino, pod všečno zunanjostjo slabe 4 metre dolgega avtomobila se skriva prostorsko dobro izkoriščena in sveže oblikovana potniška kabina. Za pogon bodo služili 1,2-in 1,4-litrski bencinski ter povsem novi 1,3 in že uveljavljeni 1,9-litrski turbodizel. Druga novost je malček imenovan gingo, ki ima hkrati nalogo nadomestiti ostareli model panda in neuspešnega seicenta. Motorja bosta 1,2- in 1,3-litrski, avtomobil pa bo nastajal v Fiatovi tovarni na Poljskem. Novosti bosta na cestah predvidoma jeseni, z rahlo zakasnitvijo tudi pri nas.
IANCIA YPSILON Retro slog, notranja prostornost in želja po prestižnosti so lastnosti dolgo pričakovane nove male lancie. Življenje je sladko pravijo v tovarni, ki je doživljala že precej boljše čase, in sladkosti bo delil tudi ypsilon. Za to bodo med drugim skrbeli dva 1,2-litrska motorja (60 in 80 KM), 1,3-litrski turbodizel multijet 16V (70 KM) in 1,4-litrski bencin-
OPEL MERIVA
ski (95 KM), ob tem pa še vrsta prestižne opreme, na primer panoramska streha, odličen hi-fi sistem, klimatsko napravo in podobno.
ALFA ROMEO GT COUPE Zvestoba športu ostaja, tokrat se predtavlja v podobi elegantno športnega kupeja GT, ki je rezultat skrbne vzgoje športnega duha v zadnjih letih. Motorna ponudba bo
obsežna, začenjajo 1,8-litrski bencinski štirivaljnik (140 KM), sledi 2-litrski (165 KM), za vrhunsko športno pripravljenost pa bo odgovoren 3,2-litrski šestvaljnik s kar 250 konjskimi močmi, ki bo rezerviran za različico GTA. Avtomobil bo za ceste pripravljen do jeseni.
Nadaljevanje na naslednji strani
DAEWOO NUBIRA
Slovenski avtomobilski trg
Februar prinesel optimizem
Letošnje leto se je za prodajalce avtomobilov začelo bolje kot lani, delno je mogoče prodajni plus pripisati tudi razprodajam lanskega letnika, saj so bili nekateri popusti zelo vabljivi. Februarja je bila prodaja za dobro desetino boljša kot v enakem lanskem mesecu.
Na upravnih enotah so februarja zabeležili 5068 registracij novih avtomobilov (dopuščeno je tudi t.i. kloniranje oziroma statistična napaka zaradi večkratnega registriranja istega avtomobila), v lanskem drugem mesecu pa 4.603. Tudi na letni ravni je zato že nastala razlika, saj je bilo v letošnjem prvem dvomesečju prodanih 9674, v lanskem pa 9(j()4 novi avtomobili. Ali gre za oživitev prodaje, ki se bo /. dvignjeno krivuljo končala tudi ob koncu leta, dejstvo pa je, da so se pri nekaterih znamkah boljših rezultatov ali vsaj pometanja zalog nedvomno razveselili.
V skupnem letošnji in samo v februarski beri je prišlo tudi do nekaterih zamenjav v prvi deseterici. Renault je ostal in se še učvrstil na najvišji stopnički (skupaj 2581 avtomobilov), drugi je prepričljivo Volkswagen (1250) in tretji Peugeot (1060). Na četrtem mestu je ostal Fiat (604), vendar mu je blizu Skoda na petem mestu (577), ki je največje pozitivno presenečenje. Toda razlike so majhne in kaj lahko bi bil mesto više Citroen (576), dobro gre Hyundaiju na sedmem mestu (514), pri Oplu so se morali sprijazniti z osmim (464), Seat je deveti (378) in Ford deseti (255). Razmerja sil v preostanku razpredelnice (z redkimi izjemami) so ostala nespremenjena in podobna lanskim.
M.G., vir: MNZ, obdelava Avto Triglav
pnevmatikami, ki so jih posebej za avantime izdelali v Michelinu. Avantime je bil očitno rojen pod nesrečno zvezdo, saj Renault niti približno ni dosegel želenih prodajnih ciljev. Če bi šlo vse po načrtih, bi jih morali v Matri izdelati po 120 na dan, a so jih sprva le po 20. V začetku letošnjega leta je Renault predstavil, nekoliko cenejšo izvedbo z oznako helios.
dnevna proizvodnja seje povzpela na 30 avtomobilov, toda tudi to je samo polovica količine, ki bi Mat-rinemu obratu v mestu Romaran-tin zagotavljala rentabilost. Za zdaj torej kaže, da se posebnež umika v predčasni pokoj, le v primeru, če bi pri Matra Automobiles uspeli najti strateškega partnerja, bi se proizvodnja lahko nadaljevala.    M.G., foto: Renault
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (vej kot 80 vozil).
Znamka in tip	Letnik-barva
Renault 5 Five/3v	1994 rdeča
Opel Vectra 2,0 k,sv,cz,abs	1992 beta
Subaru Legacy 2,0 el.paket,sv,r	1992 met.zlata
Ford Escort 1,6 clx kar. sv,cz	1994 rdeča
VW Passat 2,0 gl k,sv,cz,es,abs	1993 siva
Renault Laguna 1,8 RT cz,es,sv	1994 modra
Škoda Felicia 1,3 glxi 2xair,cz,r	1999 met.zelena
Fiat Brava 1,4 sx cz,es,str.okno	1997 met.modra
VW Polo 1,6 sv,2xair	1997 bela
Renault Kangoo tov 1,4 RN	2000 bela
VW Passat 2,0 k,abs,sv,cz,es,air	1994 siva
Hyundai Sonata 1,8 gls k,sv,cz,es	1996 modra
Cena v SIT
370.000,00 430.000,00 570.000,00 580.000,00 890.000,00 920.000,00 1.040.000,00 1.080.000,00 1.080.000,00 1.090.000,00 1.180.000,00 1.220.000,00
RENAULT
www.alpctour-retnonl.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
-1; VOZILO Z (iAKANCIK) k mima s\ si-kvii uh.an
i / i i v:k\i\i>/\m.k!'aNJB
- R: kaiiiii is 1.1 i-ki k iivii, S i i ki i
♦ AIK AIKIIAC
Vse za vaS avto na enem mestu:
♦ Prodaji) vozil Renault * • Zavarovanje ni registracija vozil
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Majem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Odkup m prodaia ral>l|cnili vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
Torek, 11. marca 2003
s 150 konjskimi močmi, serijska izvedba bo nared jeseni.
KIA OPIRUS - Nova limu/ina, ki pod karoserijo skriva mehaniko Hyundaijevega modela XG, ima ncoklasicističen videz, pravijo v tovarni. Dvojna okrogla žarometa Da-
la ponovnemu razprostiranju platnene strehe pomaga elektrika, ki delo opravi v 20 sekundah. Motorna ponudba obsega 2-litrski bencinski štirivaljnik z različnim pritiskom turbinskega polnilnika in temu primerno različnimi
ALFA ROMEO GT COUPE
RENAULT SCENIC Od skupaj sedmih predvidenih različic novega megana. sta pripravljeni za start nalsednji dve. Nikakor ne gre prezreti scenica, ki je bil pred sedmimi leti kompaktni enopros-torski pionir in se zdaj pojavlja v drugi generaciji. Renaultovi stilisti so poskrbeli za zunanjost usklajeno s hišnimi smernicami, sicer pa je v novincu, ki je tudi večji od predhodnika več uporabnega prostora za potnike in prtljago.
re uporaben avtomobil. Elektrika za zlaganje strehe ali ponovno razprostiranje potrebuje 24 sekund, glede na uporabo pa je v prtljažniku med 200 in 350 litri prostora. Pod motornim pokrovom so najmočnejši motorji iz "običajnih" 307.
PORSCHE CARRERA GT Wendelin Wiedeking, prvi človek Porscheja je zaskrbljen, kaj bo prinesla avtomobilski industriji iraška kriza, prav nič pa se ne
FIAT GINGO
Tudi na slovenskih cestah naj bi vozil še letos, različica kupe kabriolet pa zgodaj prihodnje leto.
FORD FOCUS C MAX - Potem ko je bil že prikazan prototip in po oklevanju ali naj onoprostorski fo-CUS počaka na naslednjo generaci-
boji, da ne bi prodali vseh načrtovanih 1500 carrer GT. Vsak od teh sanjskih avtomobilov bo veljal 390 tisoč evrov brez deželne opreme in davkov, bogataši pa bodo z njim dobili pravi dirkal-nik, ki ima sredinsko vgrajen 5,7-
FIAT IDEA
jo, je Fordov projekt vendarle dočakal serijsko izvedbo. Dilem o številu sedežev ni bilo in novinec jih ima pet; je pa notranjost prostorsko vsestransko prilagodljiva, kar je zagotovo atribut s precejšnjo vrednostjo. Vsekakor primerno darilo Forda ob stoletnici, ni pa še povsem jasno, kdaj bo novinec začel voziti po slovenskih cestah.
PEUGEOT 307CC - Pri francoskem levu so se očitno močno opogumljeni z uspehom kameleonskega 206CC podali še v eno kupejevsko - kabrioletsko avanturo. Zložljivo pločevinasto streho je dobil tudi 307 in tako je nastal ličen in za vse vremenske ra/.me-
litrski desetvaljnik. Zverina doseže hitrost 330 kilometrov na uro, do 200 kilometrov na uro pa pospeši v 9,9 sekunde.
MAZDA MX SPORTIF - Ob povsem svežem kompaktnem malčku mazda2 in težko pričakovanem športniku RX-8 so pri Mazdi postavili na ogled novost, ki je sicer še v prototipni lazi, toda vsi že vedo, da gre za prihajajoča mazdo3. Ob atraktivni zunanjosti, ki premore tudi precej športnega duha. se bo 4,35 metra dolgi avtomobil ponašal tudi z izjemno prostornostjo potniške kabine. V prototipnem modelu je bil vgrajen 2-litrski bencinski motor
FORD FOCUS C MAX
RENAULT SCENIC
ski štirivaljnik (160 KM), in nato še 2,0-litrski motor s turbinskim polnilnikom, ki mu napovedujejo več kot 200 konjskih moči. Prodaja se začenja kmalu, razmišlja se tudi o dizelskem motorju.
stari celini in tudi drugačni konfiguraciji cest. Nekaj primerkov letos pride tudi k nam.
ROLLS ROYCE PHANTOM Odkar je pred dobrimi štirimi leti pravico do uporabe imena in simbo-
MAZDA MX SPORTIF
pelj ujeta na dejstvo, daje bilo oblikovalcem všeč tisto, kar so pred njimi pokazali že drugi. Pogonu je namenjen 3,5-litrski bencinski še-stvaljnik s 199 konjskimi močmi, za udobno in varno vožnjo pa veliko serijske opreme. Sprva naj bi i/.de-
zmogljivostmi: 175 ali 210 konjskih moči. In če bo šlo vse po načrtih, bo vroči saab še pred poletjem dostopen tudi slovenskim zanesenjakom.
MITSUBISHI OUTLANDER - Outlander je namenjen tistim,
NISSAN 350Z - Športni kupe je že naprodaj na ameriški strani Atlantika, zdaj gre tudi na staro celino. Pod motornim pokrovom
lov znamke Rolls Royce dobil bavarski BMW, seje vedelo, da se bo nekaj /godilo, in rezultat je 5,83-metrski phantom. Tradicionalistična
NISSAN 350Z
lali le po 35.000 primerkov letno, želja je podvojitev količine do leta 2(X)7."
SAAB 9-3 CABRIO Hladni
Švedi so še vedno za vroče avtomobile in takšen je kabriolet nove generacije modela 9-3. Odpiranju
ki se navdušujejo nad terenskimi kombiji. Zunanjost je videti sveža, za vožnjo po cestah in premagovanje terenskih preprek so mu namenili 2 litrski bencinski motor, ki razvije 136 konjskih moči. Kmalu naj bi prišel tudi 2,4-litr-
SAAB 9-3 CABRIO
je 3,5-litrski bencinski šcstvalj-nik, ki razvije nič manj kot 280 konjskih moči. Pri Nissanu, ki
limuzina ima v sebi nemško kri, poganja jo 6,7-litrski dvanajstvaljnik, ki poltretjo tono težko gmoto ploČevi-
PEUGEOT 307CC
KIA OPIRUS
imajo ta avtomobil za simbol svoje finančne in organizacijske renesanse, so za evropske razmere pripravili nekaj tehničnih sprememb, ki ustrezajo ekološkim zahtevam na
ne s svojimi 460 konjskimi močmi V dirkaških 4,9 sekunde požene do hitrosti 100 kilometrov na uro. V notranjosti je vse, kar si lahko poželita duša in srce. Matjaž Gregorià
LANCIA YPSILON
PORSCHE CARRERA GT
MITSUBISHI OUTLANDER
cd
Ui
lete
(8
>co
OOIflK)(\|Win'-SO(J)NOinO(M(£)(DSN
ri ifl ^ 10 ^ ^SiricNÍtO)c>icvi«)eo
rj CO CO      O) <0 f^CO^-^r-
E o
LU "D 2 n
|S
z -
O ro
Q i
LU "D
1—
LU <2
T?
CL CL
2 > ~ >    -iS. co
£ &t
"o       o) cn
lil
ifi
LU c O
2 £ S
2 </> LJ
co
E £
č .2
0) o
š 8
8 - <*> CJ.ro>
(O n X ._
N ?> o w
E
2
o E S
o co
t! f!
o ro
£ o <o " ro c
o)
o := i
o c"
O "D
g .5
O a>
lu J5
lil ._ (0 o
^ n -o a,
■g TJ J2 0) CL Ü Ol CC
O O i- CM C0 0> Tt O O O O O
tj-    tj- *t 9
_ o
I i
LU 3
t- c/o
i- o
Ti i-
Hi
.5 «0 io _
i o 2 g
N C O Q
lil
lil! lisi
£ £ ^ £ 1 £ 'Slu
ro 2 2| £ É o S
n
£ E 3 c lu
> LL v-E£._Lu
w 5 >->N
6 < cc
Ü! LU
to C ço c/)
C — T) * Ç0 (/)
2cc .t! o. o) 12 jí — c O .22. *
- C f I
13
_ r— 9-CO
Ull
o co o O
CM *t CO rr _
f   * ct i
<
O Z
> o cc
>N
< Z
'O ca O
£ LU
ó£z -l< ±
O z>o ü 5 m
*r 2 i
Z'UŠ>
> LU O rr 12 UJ
°-<co
X S Z
< °>o £ o co t * o z z,« O Ll LU-ci- > lu 2 9 P
°ll
z5ž
-r- "5 >
X LU O
< CC _J
ca o. lu
LU — -» 5O? 3 CC
odg
CD O-
^x lo ro
* i ro
CO y=
o i
00 C
— ro c N
■ ^ co
is -S co o 00
o 2
> « « §
0 .!= Ç'N •o a> ■S c ro x 3 O
ro ._ cu w
3* C
o P
«2      — z
M S     w        — :r —
OOOOOO OOO
-    = a.
O co
9 9 X b z >
< LU
.0 o
čl
O LU
CL = "3
X ° Z
— f> <f
i
Q .c >
""i 5 O 1*|
< J5 Z
LU iS O
cc 2 O
a CL CL
<
Q ca
5 5
< w
P -Q CC — 'N n
* c Z
lu c —
tU
Sls*
Sin i
o'o>
CL £ Q. '—'
z I < Lu <
V) a) 3 O Ü
OEZX ^    = —
>u S ^
lu CL iT) O CC
CL
<
5 > < < oh
□ CL LU
t t- LU Ü.
O)
•s
-O
o
ro co .g co
o co co o
LU O)
n
D->N
<
CC O ca o
-23
0,0
< Z CC
_ o cc < o EE
Q.-Ü N>N
co o co
as
"on co ^ o r O
o ™ o co C\J ■»s c0
T-   CNJ d)
tS "D
ro
ço ,tn co
Si«
ro _q o o
O- C
.ro c
ro ro
S = •v) ro
So z
^ (D Q. «
o ro to cn o <i>
d C
p "O
ro o. •
o ro
e >
Q >N
_ O o "O
k ro o. n
E'V >[n ro 7s
00
co ==
ooo(D<o© o^r^t
000(0*0(0 o co co
opqcococn oOt
*■ P 10 d "2
r- co ^
n
o
O QJ £□
LU <
iS
LU O >N 9
oŠ
o 9
f= m <
b w0
S < -j
£j o o o jo
Ȥ3
n lj —j
E'O cl o < o
Q J O CL
o o m
o o *o m
3
>o
< cc
< z
>
LU
Ste P
>o S
ii
I i
5lu
3i
o s
LU
o cc m o.
m ca
= c?
? ><
_ +
> >
LU
LU
si! = §-
2 XX
•6 'c ó ro J -S
"O OT *-•-  C ._"
« ro ^. 5 £ "o
I .s J
ro
o > S
H I
> "o n
B 0 o
iS> o
ro 'S c o o
"D B
flg .
Sit '©•S ^ a ro 2
o 5
ro B N
I S
o. ro
ro v ro1 1. o
o. c
ro
ro
•N
a .2,
11
•2 2 o ;<-
p .3
o ._-
2 S
«" I
c 2
o J
ro _ o
t3 (D
C XI •(/> >N O O
c ro
<D "C
to >o o ro a c
> ç
«5 S "o " v o
- x: t3 i^CD O "O "O O X O O — "D
t3 C CO _ O Q. h Ji
c .-  W tO
> 'I z S
(B  C >
c ;n *
'C ._- X) ._-— "O__B
o o ^ w
iS -c o co |(L|i
.S, cb ro
II o t-
c S i - S
iS »« ž. ro S
> » 2 N o
p g- ro ro c
a >
S c p. ro ' o o
o. ro w
c "D
ro
o S J, 9 £ ro g w w Ç o
C >
— a>
— >N
o J
tO Q)
ro P
> c
ro ro
c >3
ro (D
i= >
c o
ro a
.0
i §
ti) ^
>0 t3
ro o
o o c .£
P o
■O TO
X o o £ .0 a tu
ro
o
x č) •N (O
0 O
ro o. c ro
C C
— ro > 10
1 ^ ro_ a;
B CD
r- >N
11
*■ co
11
S ro ro iS
N 2
11
ro ifi
to co £ O
lili lili
to
0) tO "O tO
1 § ro 2 -g P I a
C  N c
n ,ro 1;
ro o c o
Z .9-- c
w 5 ro >
"D g ^ ro
2 Q- to a7 w ro ro « ro N "D o
o
ro
"D 0)
o g ^= o
o i2
a o
tO 'tO
. o ro £
w c ro o
< 0 > a to
to
p h; ro
S, ro
o     ro O
ro - cu ro N Q) c «
§ n "c ro
'8 ■£ I "S 2 > s p
2of • > ZÈÉ
t3 -
n ro
d I .=!, to
O §
■p ro
p O) O- CD
ro >to 2
"to o
co "o
al!
coc
~~ T3
ro n cn — (D x
2 c
8 1 = >
^ ro
c co ro ro
(D
S C
o ro
is
■o e E §
tD .O
'»I C ^
ro o
c a
«= o
> a
c ro
.£ o
c cico
> o 0
ro °,o
C <D (M
ro 5 .
ro S SÍ B."ft ■
* c S o co
ro 0 c
co ro -d o
3 co
ro^ e
0 ro o
1 JI
-S 3 e O 2 io
c W
"O o
o o
to ,0
C :fe ■tO ^ O tO
% g
CO N
x 0 c iS
ç ro -p e -9 o
o- o
o E o
N O N "D
ro o
ro .S
o- o
2 g (D
ro c
E .S g
o — ro
tF > c
a £ Ï
Í 2 S
0 ^ E
1 2 §. S cl co
»1 g
(0 x □
d ro >o
c o 2
3 O. n
ü 3 ■
ro o
D)
c (d O O
% ™
' n co ■o cc
1- ro to c
ro =>
^ 'O
to ro
C c
O cd
to e
ro ro
c c
>o o
ro _ o "
q->
_ a
1 o
2 a
tO C
O "tO
to ^
' E g
l .92, 5
CD
1 S ro
Cl N
i> F CD
E ll c o Ž 'P
" w g
5  ° m
> "o ro 0 ro cn £ n 0 ro > .H .2 c C
ro ca
lil
5. • ,H
^ ro cn
to S 0
c ro w
0 jt: x
E y 0
ro - ro
c c ro
ro 3 'O
■O C  0 C
ro o > z)
"čl"°  P 'c
> 2 a co
9 2 o 2 § cl^ a
"O  >  Ç c
ro — d) — o    '2 5
Q. ^ CL F
3 2 x x p ro 2 ro
S § » o
w — ro §■
& a Ï «
m c « 01 Q SE & a I ;« -g
8 8 > 2
co^-oocoocn^omoococoo
(O(O^-C0C0^tC0(O'-      t T-T-
is.,<to>o·>a-(0(0'-. co^i^> to d n- co in cn iri<o<b5 to sui n Nin 1-C0C0Í2
lo
M/ I—
^ CO CM
+ co
h» Ji
cti :y
+ _ — 0 ^
bg| _ 2 0
gl*
0 _ ro
1 Z =
-300 <
0. o o ^ r«-
co
X "D
5 1 I o
ti
tj a
1 2
o);
.2. ro *
c "g q
I ?|
ro ._>o
c 5 > •- ro <
> E o ro o lu o o Z
3 2
■a o E
ta to n
i s i
■o % tt)
3 P o
AS
ro
cn._
ro jé_
S "a ^ o o £ O
-o o- X
o •= cc
a.o <±
"S 1 ^
0 tj cn •= a> _i
1 ll
CL o 2
Ó =.
S1
o 0)
a> 5
ro ■—.
■a ro
P Ï
11
COt'-O'·-CMCOrtCMOCvl
oop·'-r·'^^^'^cmcm
Torek, 11. marca 2003
GORENJSKI GU\S • 23. STRAN
.13
.a o
C
I.®
2 0
CLT3 O O ._ >
00 ro o N
p CO c
iS 'S
nO o 9 co' "D
CO jb CO CO F
co 'W o > o >
0 E o o.
E l_-
1* w o 0 o
> co ^ co
ro
TD
ro co
ro a
co x ro •Io 0 'c 0
TO
o >
ro
N
O c
ro :w n >
0 > o. -._ o
C -^r ll
1 i
c ro iS cïï to to
.ro
35 h?
co cn
|tj row^
K| ._ co S
to co co
to (-t) CO
2 - co
co .C Tt
«I č
i, >
ro . 5 cl o co
S co
0 0
s ro * _ro po 0
p o ;T
0 .2 x
d E o ro o S
c * a
1 ŽE
co to ^
C  C c
iS iS 3 ü'ü"-ro ro ~
o o)
tZ tO
co te
o > >
o ro >
m" N fi
00 92 iS co B S — > co .Ç. o 0
1 z f > I 0
« I 8
151
0
.
,n ro 0
n to
0
> ro
tO N
> t
0 CO
1 o g o
jo co" »o co co 03 ^;
ax ,K nj to ro
O n
!Z 0 0 ro •=< c
2 Ï o 1-^>oČ0 to ro -g o
> t > co
I iS
io e
0 co
1 o w
w O tO co
I*
2 o
Sco ■5
2 -
3 co
I«
c co
15 c^
O (C
ro co c ~v o o
ro
N .
ro fc; C co
0 \
^3 co
Ò LCi
o co
co \ fií
Is
aco
iS CM
Z rs
- iS c
(Q co ;s
OC  r- X :=,
tO O to =  c 0 0
-o-o - ro ro ^
I.gco 2
dE     o Cl
o ^58
■£ "O
c iS ni
> ^ c\j
,8 co o) O cr co ~ to
ro CO >W :-O Tt CO co Je -s ^
c -t ffl —
5-5. p
CO F S
c - F _ iS co ro c .O g -o iS
b ' a * n     n >
(0
~ 0 cn *-
c I ■- o
>U CD jO TJ
a c .= ro
11
■i o
- 0 ro c
n 0
si 0 >
> ro
tO N
> t"
0 co
1 o
iS co ■o co co
tj ro •—
Sé S 8
_ <o £ c
z o .'o
c n j
j, jj c n
o
ro °j to ro
c   --te c
ro     ro U
•o \.N CD
CO - I ;5
O) o' "O o
i5 c?) x cJ
CLCO iS CO
<x CC ro
cl Z c
I!
ro 2.
TT Cfl
_
SE«
tli
" ro x
il
d) Ž
a E
co a>
o 'S"
c b g co p o
o.q
CD 00
C CO
> 00
9 CD
E S 0 > ro >
c •
> i
0 >
1 c
g ro
ro w "co
I
o
E o
1 ro
- n
0 "
1 CD c "2
ro ro 2? cn o ro
|| d -co
to > > 0 O «
to E ro c
ro^ N S
E 2.
8 ro ro p .0 C
E.e
0>N
'ro p c .£
O -O
o ro
9 w
E rt S cn .Si 0
0 XL
ro cl Z 3
1 x
2 cn 1 2 ro to c .
E B g ro
iS - o cn E .S
£ 0>N
lil 0 3 iS
w >
ro o
to
9 n>
0
X
ji
to tO
C & — 0
•o *" iS £
cl c oŠ
p cn
x 5
o 0
co E
0 co
0 0
x c
'c ro
o i
0 co
"O ro
0 O)
a>.9_
» «5
F X
te 0
.£ ro f =3 co I
11 g o ro
i a i
0 ro a to »o 3 ^ _ro >n 0 a 0
CO   n >o
B«1
n tO Cl
g iz Ï
0
ro 0
O
ro
> cn
ro <u
51
ro cn 0
lli
to to CO
> c B
O — 0
a 'P ~
ro iS x
s*.S*«
co o c 0
> o ■- ;e
co to ro 'o " 0 °n
<al 0 8
CC 03 S, ca
to 0- CD t?
~ I     c O
0 B
co ro
3&
E 0 0
cn w
3 Ç:
-o >u " x
> o
03 ^ to o
3 5 c p 0 Jš
•o P
S2'|
^ ro
> to
CM   —     co 9
d. ■
o O
co -Q
0 o
E *
ro o
c c
3o
l!
ro H c ro 0 £ to ro 3 *c c o
0 "D
tri x >
ro x o o
Cl
TJ 2
o>
>n c
"~ Z CC <
< 0.
r
CL
O C
ro
LO
o o
co o o CM
li
CO CM
h
o M
.. CM
ro .. E
> 2 £ ro -co o
to ro 0 p
^ S ro 2 čo^rsi x cd ^ c
°;ü
ro x eno
cn v»»
n ro to cn
? o
B čo >o ro
E m x
c 2 0
_ro to co
•o > ro
Lr 55 co o h
O O CO
°. co"o . 00 co o t co CD -
co co Tt CO o co •- r-.
c .co
čo CO
00 ;čo co
co
>   3 'tO
1 ro
M
%B
2 _cd cl 0
ro x 0 c
0
n 3
Sil
.22 ~ co
£ cd
0 C
C0 n
v P
E cd 0 r.
C0 0 *» 2
> * E o
> ro 0 x cn c to cd > o ~ o
5 i ro
6 cd cn
■« T0 0
ro 0 cmo 0
^ E
co o
' >o ro
X .0
o E
fil
•O 0
> E
ro .P,
D C
ro to
a j
ro P — c ro
to
E 0 Z
to ro ro
■o
X C
03 t
to >
ro co
o. 0
'te P
043 *2
>  O  > c
8 tli
ro ? ro 2 •o >
tel.
MESTNA OBČINA KRANJ Župan
Slovenski trg 1, 4000 Kranj 04/ 237 31 00, fax. 04/ 237 31 06 E-mail: mohor.bogataj@kranj.si
Številka: Datum:
98/03-1/01 07.03.2003
RAZPIS ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO PRIREDITEV
na območju Mestne občine Kranj za leto 2003, ki jih sofinancira MO Kranj
Mestna občina Kranj objavlja razpis za organizacijo in izvedbo prireditev v letu 2003 v okviru sofinanciranja Mestne občine Kranj do 50%, pri čemer sredstva Mestne občine Kranj ne smejo presegati zneska 5.000.000, 00 SIT, za sledeče prireditve:
- Poletje v Kranju;
- Kranjska noč;
- Veseli december;
- Ostale prireditve.
RAZPISNI POGOJI:
Prijavitelj, ki želi organizirati in izvesti zgoraj navedene prireditve, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. Biti mora pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran in ima tudi ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet vsebine ponudbe. Ob prijavi na razpis naj priloži dokazilo o identifikaciji in razvrstitvi« dejavnosti Statističnega urada RS:
- gospodarske družbe in zavodi izpisek iz sodnega registra, ki ob vložitvi vloge ne sme biti starejši od 30 dni;
- samostojni podjetniki posamezniki fotokopijo pri-glasitvenega lista in potrdilo iz evidence samostojnih podjetnikov posameznikov;
- društva kopijo odločbe o vpisu društva v register in potrdilo iz registra društev;
- lokalne turistične organizacije - kopijo odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije ter registracijske akte glede na izbrano statusno obliko.
Prav tako pa mora prijavitelj ob prijavi predložit točen naziv in naslov kandidata, številko transakcij-skega računa in naziv banke, pri kateri je odprt, odgovorno osebo in osebo, ki prijavlja projekt.
2. Opis načina izvedbe prireditve in izvedbeni roki;
- ime prireditve in terminski plan izvajanja prireditve oziroma aktivnosti;
- program posamezne prireditve opredeljen časovno, krajevno (z lokacijskimi skicami oz. načrti točnih lokacij prireditev) in v skladu s Pravilnikom o prireditvah v Mestni občini Kranj (Ur. L. RS št. 51/02);
- ukrepe v zvezi zagotovitve reda in varnosti prireditve (število varnostnikov oziroma rediteljev in varovalni načrt, število pričakovanih obiskovalcev, prva medicinska pomoč, požarna varnost);
- gostinska ponudba - predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti ali pogodbe s podizvajalcem za opravljanje te dejavnosti.
3. Reference: pogoj je, da je prijavitelj doslej že organiziral in uspešno izvedel prireditev v podobnem obsegu.
4. Navedba vrednosti posamezne prireditve s finančno konstrukcijo in načinom zagotovitve pokrivanja predvidenih stroškov s predvidenimi viri sredstev in predlog sofinanciranja prireditve s strani Mestne občine Kranj.
5. Izjava o sprejemanju razpisnih pogojev, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
6. Izjava, da podjetje, ki se prijavlja na razpis, ni v stečajnem postopku (izjava je sestavni del razpisne dokumentacije).
MERILA:
Merila za izbiro kandidata za izvedbo prireditve so prireditve, k*i:
- so okolju prijazne in poudarjajo kulturno identiteto in tradicijo mesta Kranj;
- imajo mednarodni značaj oziroma so mednarodno zanimive;
- pomenijo obogatitev celovite turistične ponudbe mesta Kranj;
- skrbijo za oživitev starega mestnega jedra, pri čemer so vključene vse starostne skupine;
- višina deleža sredstev iz drugih virov pri izvedbi prireditve.
Merila so med seboj enakovredna.
Prijavitelji dobijo razpisno dokumentacijo v sobi št. 33 zgradbe Mestne občine Kranj, do vključno 18. marca 2003, v času uradnih ur.
Prijavitelji naj prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev posredujejo na naslov: "Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. Upoštevane bodo vse prijave, ki bodo prispele najkasneje do vključno, 27. marca 2003, do 15.00 ure, s pripisom: "Prireditve v letu 2003 - ne odpiraj".
Dodatne informacije lahko dobite na telefonu št. 04 23 73 112.
Prijavitelji bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
Z izbranimi prijavitelji bo Mestna občina Kranj sklenila pogodbo o organizaciji, izvedbi in sofinanciranju posamezne prireditve po sprejemu proračuna za leto 2003, v katerem je predvidenih sredstev za prireditve 20.000.000,00 SIT
MOHOR BOGATAJ, univ.dipl.org. ŽUPAN
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -17. ure.
APARATI STROJI
CISTERNE in BAZENE za mleko, različnih velikosti. Šenk, TT 041 /696-636 2803
Prodam TRAKTOR Štore, pajka, obračalnik in nakladalno 16 m3 Sip. TT 041/337-
67 8 2889
Ugodno prodam HI Fl KOMPONENTE RE-CEIVER Sony STR 415 dolby soround 5 x 85 W (sin), prologic digital cinema sound, DISK PLAYER Sony CDP 510 s CD tekstom in dvojni KASETOFON Sony WE 505 dolby BC. Vse črne barve. Zelo ugodno! TT 031/391-382 2984
Prodajamo POLINSKI VILIČAR znamke Linde, nosilnost 2,5 t, možnost gradnje bočnega pomika, dobro ohranjen, nizki število del. ur. TT 031/577-507 3026
Prodam PEČ za centralno ogrevanje z go-rilcem, malo rabljeno in obnovljen pralni stroj. TT 041 /613-874 ' 3027
Prodam MOTOR 21 KW, hidravlično črpalko Vikers in AGREGAT fi 50 za brizganje plastike. TT 041/710-736 3036
Prodam KOTEL 60 I za žganjekuho in električni MLIN za sadje. TT 040/625-820 3038
Prodam ELEKTROMOTOR 18 KW, starejši, nerabljen. Ogris TT 031 /376-269 3050
Ugodno prodamo fluorescentne LUČI, 2 x 36 W, dol. 125 cm, primerne za delavnice, garaže, kleti, TT 041/784-099 3058
Ugodno prodam rabljen PRALNI STROJ, star 10 let, brezhiben. TT 031/632-738
3070 ,
Prodam nerabljeno PEČ za centralno ogrevanje na trda goriva znamke Ferotherm. TT 51-41-286 3081
PRALNI STROJ Gorenje PS 103, brezhiben, prodam. TT 041/878-494 3093
Prodam likalni stroj, cena po dogovoru, širina valja 74 cm. TT 233-02-34, zvečer 031/316-632 3105
Prodam SAMONAKLADALKO Mengele, manjšo, primerno za hribovite predele. TT 25-01-287 3109
Prodam nov ŠIVALNI STROJ Pfaf. Cena po dogovoru, TT 25-72-055_3155
MIZARSKO DELOVNO MIZO prodam. TT 518-51-85 3157
Prodam EL, ŠTEDILNIK (4 plošče + pečica) za 5000 SIT. TT 23-11-197
GARAŽE
Prodamo GARAŽO v Bistrici pri Tržiču. TT 041/845-792
GLASBILA
Prodam EL. KITARO Melodija, efekt over-drive, ojačevalec čajavec. TT 51-21-758
GR. MATERIAL
Prodam LES od gospodarskega poslopja , rabljen, 46 m3 , ugodno. TT 25-23-078
3023
Ugodno prodam rabljena vezana OKNA z žaluzijami in VRATA s podbojem. TT 041/541-995 3055
Prodam vratno levo KRILO s ključavnico Hrast za 8000 SIT. TT 5131 -264 3092
Prodam ŠPIROVCE 10x12 in tramove, plohe 2,5 ,5, 8 suho in kupim brejo kravo, telico simentalko. TT 5186-046, 031/378-
94 6 3094
Prodam suhe SMREKOVE DESKE 50-25 jnjelševe 50-32. tT 031/208-930 3149
Prodam PONTE 300 kosov, PLOHE 4 m3, STREŠNE LETVE 100 kosov, BANKINE 50 kosov. TT 041/526-700
_  HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ ŠKOFJA LOKA enodružinsko hišo za znanega kupca, lahko starejša, potrebna obnove. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-
22 2 2282
V Okolici Bleda, Radovljice, kupimo enodružinske hiše do višine 25 mil sit.TRG gLED, Tel.:(04) 5745 444._
KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE..... kupimo
vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 ^886__
Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ ^34 198_
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo ^odružinsko hišo z velikim vrtom, za znano s'ranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, to-L_04-23-80-430, 04-23-65-360_
v okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s DriPadajočim zemljiščem za znano stranko z 9°tovino! Nepremičninska družba LOMAN, „°o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 28 90
HIŠE NAJAMEMO
Družina najame HIŠO na relaciji Kranj-Šenčur-Preddvor. TT 040/645-815 2766
Zakonca srednjih let, brez otrok, nekadilca, najameva manjše STANOVANJE - HIŠO. TT 031/262-119
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 ai
PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV. gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjsko, 390 m2 površine na parceli 600 m2, BREZJE v mirnem urbanem okolju prodamo starejšo vis.pritlično hišo, potrebno obnove, 320 m2 uporabne površine, na parceli cca 400 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2 + 18m2+350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00,2369-333,041/333 222 92
PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše. CERKLJE okolica ob cesti prodamo starejšo poslovno stanovanjsko, vis.pritlično hišo, potrebno obnove, brez vrta. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 93
DRULOVKA prodamo prostorno vi. .pritlično hišo, na parceli 350 m2, lahko dvostanovanjska, 260 m2 bivalne površine in 140 m2 kleti, CK olje, cena 52 mio SIT, DRULOVKA vrstno, enonadstropno hišo na manjši parceli, cca 290 m2 uporabne površine, cena 36,5 mio SIT, NAKLO v mirnem naselju prodamo enonadstropno hišo na parceli cca 500 m2, lahko dvostanovanjska, 300 m2 uporabne površine, možna izdelava mansarde 40 m2, garaže 50 m2, cena 40 MIO SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333-222 2281
Bled - nadstropje stan.hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9x11 m, pritličje in mansarda, parcela cca.500 m2 na dvojček, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Kranj, Cerklje - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m2, sončna lokacija, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini Podbrezja: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6x11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Bašelj - stan.hiša v IV.gr fazi na sončni lokaciji, lahko tudi dvostanovanjska, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, Primskovo - 38 let stara stan.hiša na parceli 670 m2, primerna tudi za dve družini, takoj vseljiva, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Dvorje: visoko pritlična hiša - lahko dvodružinska, 12x9,5m, parcela 949m2, na zelo lepi lokaciji ob zelenem pasu, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
RADOVLJICA: prodamo stanovanjsko hišo, lepa lokacija, cena 56 MIO. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj z okolico PRODAMO HIŠE: BESNI-CA-38,5 MIO, BAŠELJ - 35 MIO, DRULOV-KA-50 mio, PRIMSKOVO- 75 mio, KRANJ-68 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA- enodružinska, 37 mio; VODICE: sodobno hišo, parcela 500 m2, cena 58 mio, RADOVLJICA-meščanska, NAKLO-45 mio, BEGUNJE- 46,5 mio, ČIRČE- 22 mio, prodamo. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581_ . _
PRODAMO KMETIJE: ŠKOFJA LOKA in Golnik. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581_
ŠKOFJA LOKA - okolica, 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22._
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
Kranj bližina .skrbno vzdrževana starejša hiša, 160 m2, možnost razširitve, parcela 460 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_____
Železniki bližina, starejša kamnita hiša, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_;______
RADOVLJICA - ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bfvalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - STRAŽIŠČE, v večstanovanjski hiši prodamo dve obnovljeni trosobni stanovanji v izmeri 90 m2 s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na tera-. so cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PRIMSKOVO, na 556 m2 zemljišča prodamo samostojno hišo, stanovanjske površine cca 180 m2, v celoti adaptirana in dvignjena v celoti, bivalno: pritličje, in neizdelana mansarda, brez CK, vsi ostali priključki so, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v II. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega čudovit razgled. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930.
Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Zgornji otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo tudi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled Rečica prodamo novo še nevseljeno hišo. 350m2, 880m2 zemljišča. Objekt je v mirnem stanovanjskem naselju. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Lesce prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campingom Šobcem. cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
V Radovljici prodamo atrijsko vilo s tremi stanovanji, hiša ima 500m2 površine in 1000m2 zemljišča. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Sp. Besnica - Pesnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Škofja Loka-smer Kranj, stanovanjska hiša 210 m2, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelo 1000 m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost, prodamo ali menjamo za stanovanja! Nepremičninska družba LOMAN, d.oTj.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._
Preddvor, 18 let stara stan. hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Preddvor-okolica, novejša, nadstandardna, lahko tudi dvostanovanjska hiša. Odlična lokacija, v račun vzamemo tudi vikend ob morju ali manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. _
Med Visokim in Cerkljami prodamo manjšo, adaptirano, nedograjeno hišo, na parceli 500 m2! Cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Kovor: Nova vila 450m2 stan. površine, VII gradbena faza, parcela 1400 m2 urejena , čudovita mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Prebačevo: Novogradnja 9x10x8m, IV gradbena faza, parcela 492m2, čudovita mirna sončna lokacija ob gozdičku, vredna ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šk.Loka-Poljanska dolina: Čudovita visoko pritlična lahko dvodružinska hiša na čudoviti lokaciji, stan. površine 200m2, parcela 1300m2, vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
STRAŽIŠČE, samostojna hiša 25 let, parcela 400 m2, priključki, cena dogovor, prodam. TT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
3110 \ '
KRANJ - okolica, 5 km, prodam visoko-pritlično HIŠO, 12.7 x 9.6 m, IV. gradbena faza, 640 m2 zemljišče. TT 233-26-13
IZOBRAŽEVANJE
Vpisujemo v tečaje KITARE za mladino in odrasle. STUDIO TANGO, Britof 316, Kranj TT 041 /820-485 2996
KUPIM
ODKUPUJEMO VSEH VRST HLODOVINE, celulozni les smreke in jelke ter kostanjeve drogove. TT 04/5130-341, dopoldan 2152
ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino in celulozni les. Macesen po ugodni ceni. TT 041/680-925,5306-555 2479
Kupim do 600 kosov STREŠNIKA Bramac klasik. Lahko tudi rabljenega, opečnate barve. TT 041 /583-750 3079
Kupim TRAKTORSKO FREZO za kultiviran-je njive. TT 041 /435-083 3084
KMETIJO ali KMETIJSKO ZEMLJIŠČE kupim ali prevzamem. TT 041/831-175 3088
Kupim platišča za Galloperja 235/75/R 15. TT 51-95-129 3090
ODKUPUJEM HRASTOVO HLODOVINO -vseh dolžin, debeline od 22 - 100 cm. TT 040/68-76-28_3124
Kupim POLJAKA za oranje krompirja. TT 259-12-94, zvečer 3128
Kupim TROSILEC hlevskega gnoja, NAKLADALEC hlevskega gnoja, CISTERNO za gnojevko, SAMONAKLADALKO SIP, PAJEK SIP, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP in SADILEC KROMPIRJA. TT 041/597-086
LOKAL ODDAM
BREG ob Savi delavnico za mirno dejavnost, 180 m., tel., CK, cena netto 116.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2280
Prostore za mirno obrt ali trgovino 80 m2 ODDAM v Tržiču. TT 041 /637-484 3075
Oddam PROSTOR 40 m2, za mirno dejavnost ali pisarno. TT 25-72-055 3154
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Koroška, oddamo poslovni prostor, cca 70 m2, v 1. nad., primerno za različne dejavnosti, parkirni prostori zagotovljeni. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 •386 930
CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Kranj: okrepčevalnica z inventarjem cca. 100 m2, v nadstropju stanovanje, 1 letno predplačilo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, Primskovo - v ind.coni večji posl. prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL KUPIMO
KRANJ, okolica - za našega naročnika kupimo gospodarsko poslopje ali opuščeno kmetijo, cca 400 m2, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
LOKAL PRODAM
KRANJ Center lepe poslovne prostore /II nad., (156 m2 in 172 m2) primerne za pisarne ali drugo mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333
222 2279
ŠKOFJA LOKA - prodam POSLOVNI PROSTOR, 26 m2, za mirno dejavnost, v obratovanju. TT 031/517-306 3162
Kranj, bližina - gostišče z letnim šankom, lastna parkirišča, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, center - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
ŠKOFJA LOKA, 108 m2,starost 2 leti, lasten vhod, za mirno dejavnost, nedokončan IV gr.f., možno tudi za stanovanje. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
NAKLO: prodamo poslovno stanovanjski objekt za obrtno dejavnost, parcela 1800 m2, PRIMSKOVO- 247 M2, FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 626 581_
ŠKOFJA LOKA-center: prodamo trgovski lokal 100m2, z velikim izložbenim oknom; poslovne prostore v poslovni stavbi za za-stopstva-380 m2, etažo meščanske hiše za poslovne ali stanovanjske prostore-160 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
UUDSKA UNIVERZA KRANJ
Cesta Staneta Žagarja 1
vas vabi v tečaje • seminarje - delavnice
• INTERNET Z ELEKTRONSKO POŠTO (dopoldan) začetni računalniški tečaj - ugodno
• ANGLEŠČINA ZA ODRASLE - 30 ur (dopoldan)
• VODENJE POSLOVNIH KNJIG 64 ur
• USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKA in KNJIGOVODSKA DELA
• 10-prstno OBVLADOVANJE TIPKOVNICE na računalniku
• RETORIKA - 20 ur
• STRES NA DELOVNEM MESTU - Začetek 12. 3. 2003
INFORMACIJE: »280 4817
ZLATO POLJE in Planina 3: prodamo gostinski lokal 53m2 + 20m2, ugodni nakupni pogoji. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581_
KRANJ, bližina centra , posl. prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj okolica, novejši posl. stan. objekt, primeren za penzion ali drugo dejavnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Otoče, urejena proizvodna hala, cca. 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
OBLAČILA
Prodam kompletno fantovsko OBLEKO za 10-12 let, primerno za obhajilo ali birmo. TT 031/840-203 2866
Prodam žensko MATURANTSKO OBLEKO, št. 38, dolga, bogata, škrlatno rdeča, 20 000 SIT. TT 031/882-335 3034
Prodam BIRMANSKO OBLEKO za fanta. TT 040/317-977 3055
Prodam ženski KRZNENI PLAŠČ št. 46 (zelo poceni). TT 2026-466 3083
Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO. TT 031/213-304_3140
Prodam OBHAJILNI OBLEKI, dekliško belo z dodatki in fantovsko modro. TT 031/417-221
OTR. OPREMA
Prodam športni VOZIČEK, lepo ohranjen. Inf. na TT 041/616-418 3033
Prodam OTROŠKI kombiniran VOZIČEK. TT 031/679-530
OSTALO
Prodam kvalitetna omela za pometanje krušnih peči negorljive. Žnidar, 01/8323-107
STATVE skoraj nove, ugodno prodam. TT 5133-240 _ 3089
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 _30w
Prodam novo registrirano PRIKOLICO za prevoz živali. TT 041 /364-504_3136
Ohranjen JOGI 180 x 190, prodam za 5000 SIT. TT 040/811-238_3i_8
Prodam KIP SVETEGA FLORJANA. TT 51-92-068
PRIDELKI
Prodam KORMPIR za krmo in kifelčar, primeren za sajenje. Podbrezje 158, 533-
01-76 _306/
Prodam SENO in OTAVO. TT 041 /322-343
Prodam JEDILNI KROMPIR, beli in rdeči in POTOPNI HLADILNIK za mleko. TT 041/584-048_ 3113
Prodam sadne SADIKE jabolke, hruške, slive in češnje. Dorfarje 22, Žabnica TT 513-16-29 _ 3143
Prodam KROMPIR Calingford, primeren za sajenje TT 25-21-499
PODARIM
Podarim eno leto in pol staro PSIČKO nemško ovčarko in 3 mesece starega PSIČKA. TT 518-08-89
POSESTI
GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDUIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 m2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333-222_89
VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli 935 m2, cena 37 000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222
ČIRČE: prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, za poslovno dejavnost. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 626 581
Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
BEGUNJE, okolica - zazidljivo parcelo med cesto in potokom, 1399 m2, ugodno prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
Žiri zazid. parcela, priključki ob parceli, sončna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Vodice zazid. pare. 950 m2 za poslovno namembnost, ravna, dobra lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
Radovljica center prodamo gradbeno parcelo. Možna večstanovanjska gradnja. Zemljišče je veliko 850m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
JESENICE v bližni gimnazije osnovne šole na lepi sončni legi 300m prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1150m2 z gradbenim dovoljenjem. Za zemljišče so plačani vsi občinski in komunalni prispevki, lep projekt 120m2 + klet, gradnja možna takoj brez dodatnih stroškov. CENA 8.300,00 sit/m2 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V okolici Radovljice prodamo stavbno parcelo v velikosti cca. 4000m2. Parcela je namenjena za gradnjo okrepčevalnice in tenis igrišč, informacije NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 797 m2, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65--360
PREDDVOR - prodamo komunalno urejeno ZEMLJIŠČE za poslovno ali proizvodno gradnjo. Tel.: 041/647-257. 041/333-222.
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ._
NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 65.000 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BLED SPODNJE GORJE prodamo 600m2 veliko gradbeno parcelo. Bohinjska bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m2, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE-TEH!
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_
GOLNIK-Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Podreča: zazidljivo parcelo 778 m2, sončna, ravna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranjska Gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
SMLEDNIK okolica prodamo sončno, ravno, zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljišče za gradnjo manjše hiše, cca 800+2100 m2. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00,041/333-222 .494
PREDDVOR prodamo parcelo ob cesti, delno v hribu, 870 m2, 9,9 mio SIT, CERKLJE okolica, v mesecu maju bomo prodali ravno, sončno, zaz. parcelo, cca 2000 m2 ali 4x500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 2283
ZAZIDLJIVO PARCELO KRANJ, ŠENČUR cca 1000 m2, kupim. TT 040/413-281 2619
Tržič okolica prodam 2836 m2 ravno, sončno parcelo na odlični lokaciji, cena 5000 SIT/m2 ali po dogovoru, TT 59-61-817,041/951-260 3025
V vasi pod Dobrčo prodamo manjšo KMETIJO. TT 592-57-52, 031/622-321
Prodamo PARCELO 10 000 m2, ki je v dolgoročnem planu Občine Kranj za gradbeno dovoljenje, 2000 SIT/m2. Možna menjava za avto. TT 031 /429-989 3056
Prodam HIŠO Z VRTOM. Zalog 54, Cerklje
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. IT 531-56-64, 040/633-903 GORFIN d.0.0., Kranjska c.4, Radovljica
POZNANSTVA
42 letni, samski moški, želi spoznati resno žensko. TT 041/315-453
RAZNO PRODAM
Prodam TRAK ZA GNOJ, zunanje dolžine 5 m in treverze dolžine 8 m. TT 25-23-078
PEČ na trda goriva, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, ŽENSKO KOLO, prodam za 10 000 SIT. TT 533-34-27 3037
Registersko BLAGAJNO Omron, kovinske police za trgovino ali skladišče, prodam. TT 040/682-977 3039
Prodam TV ekran 55 in OTROŠKO POSTELJO z jogijem. TT 040/754-671
Prodam NAKLADALKO Mengele 33, HLEVSKI GNOJ in JEDILNI KROMPIR, bel in rdeč. TT 253-15-07 3062
Prodam raztreseno sladko SENO in dobro uležan GNOJ. Bodešče 17, Bled
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina III 1 ss, 42m2/VI., opremljeno, balkon, 58000 sit/mes, varščina, vseljivo aprila, PREDDVOR okolica 2 ss v hiši, cca 50 m2, delno opremljeno, CK olje, 57000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2277
Samski osebi oddam GARSONJERO za dalj časa, v okolici Lesc, z lastnim vhodom in parkiriščem, cena po dogovoru. TT 531-21-33
STANOVANJE oddam, blizu Bleda, lasten vhod, opremljeno, samski ženski. TT 041/515-990 3069
ndom plan | družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem Umjjl | in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 0411647-433
Kranj, Planina III -1 SS z vso opremo, vseljivo marca, Planina III - 1 SS z vso opremo vseljivo aprila, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ- KUPIMO enosobno stanovanje. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ - za našega naročnika kupimo stanovanje, potrebno obnove, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
RADOVLJICA, LESCE, kupimo novejše trisobno oziroma dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ-PLANINA I, PLANINAH, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO PODE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ z okolico za poslovneža (2 osebi) najamemo opremljeno 3 sobno STANOVANJE ali hišo za 12 mesecev ali več. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222
KRANJ- najamemo dvosobno STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
Najamem vikend ali 1-2 ss, opremljeno. TT 031/666-446
STAN. OPREMA
Ugodno prodam dobro ohranjeno KUHINJO z jedilnim kotom in dnevno sobo ter sedežno garnituro. TT 031/343-188
Radovljica - ODDAM 3 sobno STANOVANJE z garažo, predplačilo 3 mesece, varščina. TT 53 36-741 3108
ŠKOFJA LOKA Podlubnik ODDAM v najem 2 ss, 61 m2,1, nadstr., delno opremljeno. TT 040/885-226 3117
Oddam 3 ss v Šk. Loki; Frankovo naselje. TT 041/569-836_'_3135
Oddam 2.5 sobno STANOVANJE, 71 m2, Kranj - center, opremljeno. TT 041 /787-050
ODDAMO dvosobno stanovanje v hiši TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ- 1 SS in veliko poslovnih prostorov. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
KRANJ, okolica - 5 sobno, 170 m2,1.nad., ugodno oddamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
Lesce: Garsonjera, 24m2, II. nad, popolnoma opremljena, ločena kuhinja, balkon, 180EURO mesečno, 3 mesece predplačila, vseljiva takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šk.Loka- Frankovo nas.: Oddamo 1SS, 38m2, II.nad, opremljeno, vsi priključki, vseljivo 01.03.03. Cena 230 EURO, pol leta predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, TT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
Polaganje, brušenje, lakiranje vseh vrat parketa. Polaganje laminata.
Robert Kuzma, s.p., Fužinska ul. 23, škofja Loka
Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, tlakovanje dvorišč, kanalizacije - delamo hitro in poceni. TT 041 /593-492 BYTYQI OČE IN SIN dno., Cegelnica 48b, Naklo uog
SLO - DOM ZAKUUČNA DELA, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava celotnih podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux, pleskarska in druga vzdrževalna dela. TT 513-40-83, 041/806-751 Markotič Slavko, Suška c. 28, Šk. Loka ine
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, protivlomne kovinske mreže za okna, pod-hodne REŠETKE, nadstreški za vhodna vrata. GELD.d.o.o., J. Šmida 15, Jesenice, TT 580-60-26 1928
ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd.Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! TT 041/642-097, Urmar d.0.0., Zakal 15, Stahovica 210/
Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog. TT 25 31 673, 031/50-46-42, Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor 2138
Obnavljamo in gradimo vse vrste stanovanjskih objektov ter vam uredimo okolico. TT 040/65-13-01 ali 595-70-58 Marinšek Tomaž s.p., C. Kokr. odreda 2, Križe 2205
OBREZOVANJE DREVJA in GRMOVJA, NAČRTOVANJE, ZASADITVE in VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE Lazič Anjuta, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj, TT 231-2722,031/729-003 2723
ZIDARSTVO in FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA - NOTRANJE OMETE, FASADE, ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE z materialom ali brez. tt 2027-031, GSM 041/760-614 Bytyqi Halim s.p., Gl. trg 14, Kranj
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH in KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI, NASIPI ter ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. TT 01/839-46-14, 041/680-751 Adrovič in Co. d.n.o., Jelovš-ka 10, Kamnik 2806
KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH in STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI, KERAMIČARSKA DELA. TT 238-19-00, 031/379-256 JB, Zlato polje 3 C, Kranj
BRUŠENJE in LAKIRANJE parketa, dobava vseh vrst parketa in laminatov ter polaganje, pranje plastike in mazanje z akril disperzijo. Možnost plačila na obroke. TT 204-67-03, 041/383-953, 255-15-66, Clari Aldo s.p., Betonova ul. 52, Kranj 2867
Opravljamo adaptacije kopalnic, kera-mičarsko - pečarska dela, polaganje marmorja, z dolgoletno prakso, nizke cene. DOMES A & K, d.0.0., UI.31. divizije 46, Kranj TT 040/226-955 2978
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, cest in dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije. Izdelava vseh vrst škarp in robnikov. TT 031/369-520, 01/8317-285, Gradbeni inženiring, d.0.0., Trg talcev 8, Kamnik
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Kanuf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. TT 5186-055, 041/765-842, Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabi-netom, 8. nadstr., cena 12,5 mio SIT, BLE D obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK - sončno, obnovljeno 3 ss + K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VIL, balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60m2/l., odX., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 2369-333, 041/333-222
TUPALIČE - prodamo več novih STANOVANJ, različnih velikosti, cena 310 000 SIT/m2, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, 24 m2, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 88
Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU; Kovorska cesta TT 040/831-251 izs
GARSONJERA, s souporabo sanitarij, 24 m2, v hiši v centru Tržiča, obnovljena, prodam. Cena 2.4 mio SIT. TT 041/874-125
RADOVLJICA: Na atraktivni lokaciji prodamo večje dvosobno stanovanje, cca. 61 m2. CENA: 17.800.000 SIT KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
HRAŠE (Lesce): Zelo ugodno prodamo dvosobno stanovanje v izmeri cca. 55 m2 v prenovljeni hiši. Vsi priključki, parkirišče.. CENA: 8.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Prodamo prenovljeno dvosobno podpritlično stanovanje v izmeri 48 m2. Svetlo, lepo vzdrževano, vsi priključki, opremljeno. Vredno ogleda. CENA: 9.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/ 370-460
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šorlijevo naselje - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, južna lega, cena = 14,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 G 25,8 m2 v 3.nad., nizek blok, ločena spalnica, 3 SS 77,8 m2 v
8. nad., lepo urejeno stanovanje, takoj vseljivo, ugodno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena -13,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - 3 SS + K 78 m2 v pritličju, 2 balkona, lepo urejeno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v
9. nads., takoj prazno in 1 SS 41 m2 v novejšem bloku, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Zapuže: 2 SS + kabinet, novo, III. nad, 56m2, delno v mansardi, zelo lepo, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Tržič-Ravne: 1SS, 33m2, l.nad. nizek blok, brez balkona, vsi priključki, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šk.Loka - Groharjevo nas.: 1SS, 34m2, III. nad., funkcionalen razpored, CK do vrat, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Šk. Loka - Novi svet: Manjše 2SS, 44m2, II. nad, obnovljeno zelo lepo vzdrževano, vredno ogleda, cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj - Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Zlato polje: 2SS, II. Nad., popolnoma renovirano, mirna lokacija, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Škofja Loka-Podlubnik: 2SS+kabinet, 51 m2, VII. nad, vsi priključki, takoj vseljivo, zelo lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296,040/204-661
Tržič - mestno jedro: V več stanovanjski hiši I. nad, 6 SS, 209m2 stan površine+109 podstrešja, popolnoma obnovljeno, zelo velika terasa in balkon, garaža+parkirno mesto, izredno lepo vredno ogleda ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
PREDDVOR - NOVOGRADNJA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Na voljo še nekaj stanovanjskih enot različnih kvadratur ter razgibanih tlorisov! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KUUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003 Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II. nadstr, nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, 87 m2, I. nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina, Gogalova ulica, garsonjera 30 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Lesce, alpski bloki, 2-sobno, vzdrževano stanovanje v nižjem nadstropju! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Lesce prodamo trisobno stanovanje 87m2, svoja CK, nova kopalnica, obnovljeno, cena 16,5 mil sit. V Lescah menjamo enosobno za dvosobno z doplačilom, Finžgarjeva cesta. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
ŠKOFJA LOKA - NOVI SVET, prodamo 2ss, 44m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica, prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, v 3. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
GOLNIK - prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ PLANINA III., prodamo 3ss, 83 m2, delno mansardno, zelo lepo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m.2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - mestno jedro, prodamo 1ss, 51 m2, v 2. nad., cena 12,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
Kranj 2+2 ss 79,00 m2+balkon, 8.nadstropje, lepo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj garsonjera 28 m2, 5.nadstr., lepa, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 1 sobno, 44,10 m2, XI.nad., delno opremljeno, takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA, Groharjevo nas. -1 sobno, 33 m2, III.nad., opremljeno, vseljivo takoj, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA - 1 sobno, 39,20 m2, l.nad. nizkega bloka, mirna lokacija, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POUE zg. - 2 sobno, 48 m2, l.nad., klas. ogrevanje, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2 sobno, 62,60 m2, IV.nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2 sobno, 59,20 m2, Vl.nad., funkcionalna razporeditev, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POUE zg. - 2 + 2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike SCo. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POUE zg. - 3 sobno, 62,30 m2, IV.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA II - 3 sobno, 89,10 m2, II.nad., delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, DVOINPOLSOBNO - 54m2 in 70m2, 2+2ss. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
Kranj - NOVA STANOVANJA, prodamo. Telefon: 041/647-257
VODOVODNI STOLP: prodamo 2ss, 55m2, l.nad in 3ss-81 m2, FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo 1ss-52m2 z atrijem, 2ss+kabinet, 3ss- 89m2, 2+2 ss, FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 3: 81 m2, atrij, 19 mio, mansardno 3ss-18,5 mio ŠKOFJA LOKA-GROHAR-JEVO NASEUE prodamo 1ss cena 10,6 mio, Podlubnik: ENOSOBNO STANOVANJE, 11,5 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA-Groharjevo naselje , enosobno, 33 m2, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Partizanska, enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno, 69 m2, mansarda, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22._
ŠKOFJA LOKA-Frankovo naselje, dvosobno 58,00 m2, zastekljen balkon, lepo urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 64 m2, sončno, lepo, prodam. TT 041/845-792 181
Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 ?u
KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, GOLNIK: sončno, obnovljeno 3 ss + k, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena 16.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 041/333-222 1493
KRANJ Planina I, 1 ss, 39,80 m2, VII. nad., V-Z, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 2609
STANOVANJE v Radovljici, 84 m2, novo, pritlično, z garažo, ugodno. tt 041/419-888 3021
RADOVUICA - CANKARJEVA: 3 ss, 70 m2, odlična lokacija, vredno ogleda. TT 031/53-98-54,04/531-48-53 3030
ŠK. LOKA - Groharjevo nas. prodam 2 ss, 1. nadstr, 56 m2. TT 041/675-123 3045
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK, prodam 2 ss, 6. nadstr, 61 m2. TT 041/68-27-41
PLANINA I, prodam 1 ss, 40 m2, 1. nadstr. nizkega bloka. TT 040/874-615 3052
V Šenčurju, STANOVANJE z duplexom, 180 m2 uporabne površine, prodamo. Možna menjava za avto. TT 031/429-989
3057
V Šk. Loki prodam 1 ss, vseljivo, sončno. tt 031 /532-431 3060
KRANJ - PLANINA I, večje 1 sobno STANOVANJE, predelano v dvosobno, pritličje, renovirano, velik atrij, mirna lokacija, prodam brez posrednika. Cena 14.180.000 SIT: TT 040/57-33-16 3063
Prodam trisobno STANOVANJE na Planini L, 79 m2, 3. nadstropje, cena po dogovoru. TT 040/851-906 3106
Prodamo 3 ss v Kranju na Valjavčevi ulici. TT 031/60-33-66 3107
STRAŽIŠČE dvoinpolsobno stanovanje, 64 m2, novo, pritličje hiše, CK kamin, ugodno prodam. TT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE
3111
KRANJ 3 sobno STANOVANJE v hiši, CK, garaža, vrt, ugodno prodam. TT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 3112
3 SS v Kranj8, 85 m2, II. nad. od treh, balkon, 19 mio SIT. TT 041/638-048 3161
Prodam 2 sobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, na Planini I. TT 041/619-036
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno garsonjero 29,40 m2, 3.nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljiva takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POUE, v štiri leta starem objektu prodamo zelo lepo, komplet opremljeno garsonjero z ločeno kuhinjo, 34 m2, 1. nadstropje/nizek blok, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04- 23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo lepo, komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstropje, vseljivo takoj, cena 7.200.000,00 SIT. ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASEUE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo konec aprila, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1.nadstropje, brez balkona, CK + KATV, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - ČIRČE, v novem šest-stanovan-jskem objektu, prodamo dvosobno stanovanje, 54,25 m2, pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 17.5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m.2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo komplet obnovljeno in adaptirano dvosobno stanovanje 49,10 m2 + cca 30 m2 atrija, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, 4.nadstropje, brez balkona, CK - je, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - PLANINA III, dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360___
KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
KRANJ - BLIŽINA AVTOBUSNE POSTAJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 81 m2, 2.nadstropje/nizek blok, balkon, CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360___
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK- trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
VOZILA DELI
Prodam MOTOR za GOLF 1600 z menjalnikom, komplet, cena po dogovoru. 041/864-372__sois
Prodam 4 LETNE GUME 165 65 R 13 Goodyear s platišči za R 5 in EVRO vlečno kljuko za R 5. TT 031/520-083 3016
Prodam TOVORNO PRIKOLICO (BRAVO), A test, 180x150, cena 20.000 SIT. "O 041/821-601___304i_
Prodam AVTOINSTALACIJO za GSM S 35, C 35 in GSM S 35 s polnilcem. TT 070/917-794 3041
Prodam ALU PLATIŠČA 14 col, original za FIAT BRAVO, BRAVA, PUNTO 'n PRTUAŽNIK. TT 041/607-461 *o*^
Ugodno prodam ALU PLATIŠČA 5 x 7.5 x 13 z letnimi pnevmatikami. Ugodno! V 2011-317___306i_
Prodam ALU PLATIŠČA 16 col, za več vrst avtomobilov,   cena  po dogovoru. 031/572-714___3064_
Prodam 4 letne GUME Michelin, dim-145/70/13, malo rabljene. TT 233-40-26
Prodam 5 novih PNEVMATIK Pirelli P 6000 185/60/R 14 za 16 000 SIT/kos. TT 031/339-001 3i5o
Prodam dobro ohranjene 4 kose LETNIH GUM Marangoni trio 175/70 R 13. Tf 231-23-62 3170
REZERVNI DELI za PEUGEOT 306 in 405, prodam. Ti 041/63-65-65
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvos. Ti 031/770-833 i428
TAKOJŠEN GOTOVINSKI ODKUP od I. 96. Prodaja in prepisi rabljenih vozil. Rondo, TT 041/942-912 2183
Kupim ŽENSKO KOLO s pomožnim motorčkom. Ti 01/8323-686
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Ti 5134-148, 041 /632-577 26
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, GOTOVINSKA PLAČILA. Tf 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ,d.o.o., Savska c. 34 2154
Ugodno prodam RENAULT 21 TL, 1.91, bikorp, lepo ohranjen. Ti 041/749-509
GOLF 1.8 EUROPE, LET 96, MET RDEČ, 5V, SERVO, EL STREHA, OHRANJEN, 1.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 99, MODER, AVT KLIMA, SERVINA, EL OPREMA, ROLO, SANI, POTOVALNI RAČ., 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT 115 KM, LET 99, 129.000 KM, SERVISNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, POTOVALNI RAČ, OHRANJEN, 2.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
LAGUNA 1.9 DTI BREAK, LET 99, PERLA ZELENO MODRA, REG 2/04, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.480.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN AVTOMATIK, LET 99, AVT KLIMA, AR, EL OPREMA, ROLO, SANI 4X AIR BAG, 2.670.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, BEL, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 2.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
TWINGO 1.2 SPRING, LET 99, ČRN, 2X AIR BAG, MEGLENKE, 1. LASTNICA, 1.080.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ACCENT 1.3 LS.LET 96, MET SREBRN, 106.000 KM, OHRANJEN, 690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
TRANSPORTER 2.5 TDI FURGON, LET 2000, BEL, PODALJŠAN, KLIMA, 1. LASTNIK, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
r*|GflNT0R
I Cl Bratov Praprotnic 10, NAKLO ■kV*—I Tel./fax: 04/25-76O52
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH w*
BLAŽILCEV WMONROE^
SCENIC 1.6 16V, LET 2002, MET SREBRN, 25.000 KM, KLIMA, 6X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, AR, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SEAT, CÓRDOBA 1.6 , LET 95, ZELENA, SERVO, C ZAKL, 690.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
POLO 1.6 VARIANT, LET 97, BEL, 2X AIR BAG, SERVO, ROLO, SANI, AR, 1.370.000' SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
NAJVEČJA IZBIRA RABLJENIH DIESEL VOZIL PO UGODNIH CENAH, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
BMW, 320 I, LET 99, ČRN, AVT KLIMA, 8X AIR BAG, ŠP. SEDEŽI, MULTI VOLAN, AR+6 CD, TEMPOMAT, OGR. SEDEŽI, ZELO OHRANJEN, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
MARK MOBIL d.0.0., Kranj, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. Ti 2353-500 in 041/668-283 2682
Ugodno prodam RENAULT 21 TL, 1.91, lepo ohranjen. Ti 041/749-509 2391
Prodam R 4 GTL I.92. Ti 031/303-997
Prodam R MEGANE 1.6,1.96, elek.paket, klima. Ti 23-23-291 2894
LANCIA Y I. 98, 3 v, servo volan, elek. pomik stekel, CZ, AB, radio, prva lastnica, 85000 km, cena po dogovoru. Tt 041 /558-
761 2982
Prodam R TWINGO , 1.01, 19.000 km, kot nov, cena 1.150.000 SIT. Ti 57-41-801, 041/677-865 3019
Iščemo ponudnika za organizacijo AVTOSEJMA. Tel.: 20-25-204, ga. Ula
Hribar blesk, Kranj d.o.o.
Ugodno prodam kombi CITROEN C 25 D, FURGON, 1.93, ohranjen, redno servisiran, 1.lastnik. Ti 041/631-776 3020
Prodam BEATLA W 2.0 i, 1.99, prvi lastnik, vsa oprema. Ti 040/754-663 3031
Prodam R 5 FIVE, letnik 95, cena 470 000 SIT, Ti 041/711-026_3035
Prodam ŠKODO FAVORIT letnik 1992. TT 031/472-053 3042
CUO 1.2,1.99, 5 vrat, električni paket, servo volan. TT 041 /350-259 3059
VOLVO S 40 1.8 T, I. 99, vsa oprema, prodam. TT 031/395-637 3073
HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, 1. reg. I.
91, kovinsko sive barve, redno servisiran, prodam. Ti 580-55-80 3077
GOLF JGL, I. 81, vozen, ugodno prodam. TT 031/563-070 3095
OPEL ASTRA 1.6 karavan, I. 93, cen, zaklepanje, servo volan, strešno okno, letne+zimske gume. Ti 041 /227-338 3098
Prodam SUZUKI SWIFT 1.3 GL, letnik 89,
srebrne barve. Ti 031/674-044 3102 _t_
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik
92, ugodno. Ti 040/284-782 3121
CITROEN AX 1.1 TGE, 1.90, rdeč, brez rje, lepo ohranjen. Ti 041/928-886 3122
RENAULT CLIO 1.4 RT, 1.96, 5 V, vsa oprema. Ti 041/787-050 3123
Prodam HYUNDAI PONY, I. 90 + 4 letne gume. Ti 031/504-658 3125
Prodam OPEL OMEGA 2.0, 16 V, I. 96, vsa oprema pomična streha, cena 1.200.000. Ti 2314-580 3126
Prodam R4,1.91, rdeče barve, reg. do oktobra TT 040/728-150 3134
R CLIO 1,4 RT, 1.2000, klima, srebrn, kot nov, vsa oprema. Tt 041/398-574
ZAPOSLIM
Za čas poletne planinske sezone iščemo delavke oz. delavce za delo v naših planinskih postojankah: PRODAJALKO v kiosku na Vršiču-predvidoma od maja do septembra, DELAVKO za pomožna dela v Tičarjevem domu na Vršiču od 15.7.do 31.8., DELAVKO za pomoč v Erjavčevi koči na Vršiču-predvidoma od julija do septembra, OSKRBNIŠ-Kl PAR za Kočo pri izviru Soče od srede aprila do oktobra, PRODAJALKO v kiosku v Koči pri izviru Soče od srede aprila do oktobra. Delo je primerno tudi za mlajše upokojenke-ce. Od kandidatov pričakujemo usposobljenost za to delo, zaželjeno pogovorno znanje nemščine, italijanščine. Ti 586-60-70, PDE Jesenice, C. železarjev 1, 4270 Jesenice 2588
Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje v delo, redna izplačila in možnost napredovanje. Ti 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica
2695
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite Tt 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 2706
Zaposlim mlajšega moškega za pomoč pri izdelavi stanovanj. Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/50-46-42 2757
Zaposlimo MONTERJA oken iz Kranja. Zaželjeno znanje manjših zaključnih del z mavčnimi ploščami in vozniški izpit B kategorije. Starost 20-40 let. LAd.0.0., Ljubljanska 34 a, Kranj TT 041 /653-203 2797
Iščemo izkušene ŠIVILJE za šivanje sobnih copat. Pričetek dela takoj. Tt 23-54-54, Naveršnik Monika,s.p., Cankarjeva 16, Kranj 2817
Zaposlimo KV ZIDARJA in gradbenega delavca. Informacije na Ti 041/620-393, GP Grading d.0.0., Gregoričeva 19, Kranj
OBVESTILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, daje umrla
SONJA VLAŠIČ
uslužbenka Pošte Slovenije, PE Kranj
Na njeno zadnjo potjo bomo pospremili danes, v torek, 11. marca 2003, ob 16. uri na pokopališču v Ratečah - Planica. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Delavci Pošte Slovenije, PE Kranj
Mlad umrje, kdor iz Boga izbran je. To dragi, se na tebi je spolnih, bilo ti vtisnjeno v lic bledih spanje.
F. Prešere
ZAHVALA
šeren
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, vnuka, pravnuka in nečaka
KLEMENA OBLAKA
4.1. 1994 - 2. 3. 2003
se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom za pomoč v trenutku nesreče. Zahvala sorodnikom, prijateljem, učencem 3.B, 4.A in 7.B razreda, g. ravnatelju in učiteljem OS A.T. Linhart Radovljica, sodelavcem ELAN-MA-RINÀ in ISKRA Lipnica za izrečena ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ob slovesu ter pogrebni službi Novak. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste našega Klemena poznali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
MAMI, ATI, sestri MATEJA in MAJA, mama Cilka, mama Mojca, ata, prababica, Samo,
Gorazd z družino, Lidija z družino Sp. Lipnica, 5. marca 2003
PEKA ali DELAVCA z izkušnjami zaposlimo. Tt 580-31-05, 8-12 h Zevnik Aleksander s.p., Rodine 5, Žirovnica 2832
NATAKARJA-co zaposlimo. Gostilna Kunstelj, Radovljica, Gorenj, cesta 9, Ti 5315-178
Zaposlimo PRODAJALKO v živilski trovini za nedoločen čas. Obvezno z izkušnjami. Tt 235-02-00 od 8 do 14 ure, Pekarna Zevnik d.o.o., Ljubljanska c. 36, Kranj 2913
OBJAVLJAMO prosto delovno mesto OPERATER NA CNC in KONSTRUKTER. Izobrazba: IV-VII stopnje kovinske ali strojne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na HYPEX d.0.0., Lesce, Alpska 11 A, 4248 Lesce /pripis IC Veriga, Alpska 43, 4248 Lesce § 2953
Picerija ORLI pogodbeno ali preko študenta zaposli simpatično dekle z izkušnjami za pomoč v srežbi. Tt 040/307-277 ORLI d.0.0., Tenetiše 70, Golnik 2933
NATAKARJA PICOPEKA potrebujemo. Tf 031/336-078 Grajska gostilna, Kranjska 2, Radovljica 2987
NATAKARJA ali NATAKARICO, redno ali honorarno, lahko študent, zaposli PICERIJA IN RESTAVRACIJA TONAČ, Grad 15, Cerklje Tt 041/646-358, 040/647^663 3000
V Krizah iščemo upokojenko in upokojenca za pomoč pri pridelovanju zelenjave. Tt 031/861-799 3074
Iščemo GOSPODINJSKO POMOČNICO za tedensko pospravljanje stanovanjske hiše na Bledu. Inf. na Tt 041 /756-206 3103
Iščemo KUHARJA za 1 leto in NATAKARJA za 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Inf. na Tt 574-16-07 Restavracija Blejski grad, Grajska 61, Bled 3120
Delo nudimo vsem osebam v telefonskem studiu v Kranju. Lahko so tudi mlajši upokojenci. Pridružite se prijetni skupini. Dodatne informacije na tf 040/614-575 CZ d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 3132
Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli pet novih sodelavcev za direktno prodajo. Visoka provizija vam omogoča realni zaslužek do 250.000 SIT/MES. ŠOLANJE, NAPREDOVANJE, NAGRAJEVANJE. Pridružite se najboljšim! FANTOM INTERNATIONAL d.0.0., ul. M. Grevenbruich 13, Cerlje.Ti 031/699-510, 04/2324-965
VIKENDI
Krvavec, apartma 35 m2, nadstandardna oprema.TRIDA 041 860 938, 04 513 75 96
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - inštrukcije angleščine in matematike za srednje šole. Tt 040/775-462
Iščem zaposlitev - nudim pomoč na domu v dopoldanskem času, starejšim osebam. Tt 040/883-876 30«
Iščem delo na območju Jesenic kot strojni tehnik, voznik, delo na domu ali karkoli. Tt 041/881-632_3044_
Iščem delo - učim osnove šivanja. Tt 257-18-18, popoldan 3053
Iščeva delo - duo vam s prijetno glasbo popestri vašo zabavo. Tt 031/551-753
Iščem zaposlitev pomoč v gospodinjstvu. Tf 041/256-872_3068
Iščem delo, s frajtonarico + midi, igram na obletnicah, porokah... Tf 2522-152, 031/522-457_3072
Iščem delo - zidarska in keramičarska dela. Tf 041/845-792
ŽIVALI
29.3. bodo naprodaj mlade KOKOŠI nes-nice 20 tedenske rjave jarkice, talna vzreja, debikirani kljuni, cepljene. Zbiramo naročila, Žabnica 39, Tf 23-11-767_2440
RJAVE JARKICE in BELE PIŠČANCE za dopitaje, prodam. Stanonik, Log 9, Tf 5185-
546_ 2799
Prodam trop OVC ,Tf041/733-714 2843
Prodam dve breji TELICI. Tf 01/511-65-81, 041/368-889_ 3018
Prodam dve breji KOZI in plemenskega KOZLA. Tf 259-15-40_3022
Prodam TELIČKO čb, A kontrola, stara 10 dni. Tf 041/655-969_304o
Prodam ŽREBICO križano posavko in črno PONICO. Tf 5801-914_so«
Prodam 2 leti starega KOZLA burske pasme. Tf 031 /297-004 3051
Prodam 1 mesec stare BELE PIŠČANCE za dopitanje. Cegelnica 1, Tf 25-72-648
Prodam BIKCA simentalca 170 kg težkega. Tf 51-97-018 3078
PSIČKI mladiči gladkodlaki prinašalci z rodovniki, cepljeni, naprodaj. Tf 031/389-
181 3080
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Tf 031/210-494 3086
Prodam enoletne KOKOŠI nesnice po 100 SIT in sveža jajca. Tf 5131-505 zvečer, 041/315-454 3091
Prodam TELIČKO simentalko staro 7 dni. Tf 231-18-11. 041/378-911 3100
Prodam PUJSKE različne teže, za nadaljno rejo. Škofjeloška c. 92_3130
Prodam teden dni starega BIKCA. Tf 572-
50-15 3144
Prodam KRAVO pred telitvijo, dobro mlekarico. Tf 031 /309-816 315a
Prodam TELICO, JAGNJETA, OVCE in HLEVSKI GNOJ. Tf 595-74-64, Lojze 3i64
Prosim če mi kdo podarim PSA -NEMŠKEGA OVČARJA. Tf 040/666-946
Prodam samice DIAMANTNEGA FAZANA. Tf 041/266-133
ŽIVALI KUPIM
Kupujemo MLADO PITANO GOVEDO, krave, jančke. Tf 041/650-975 2013
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tf 070/249-304_2955
Kupim BIKCA ali TELIČKO, mesne pasme, stara do 14 dni. Tf 041 /608-702 3047
Kupim BIKCA simentalca, starega 1 teden. Tf 01/361-29-75 3071
Kupim BIKCA simentalca, starega do 15 dni. Tf 031/245-415 3096
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. Tf 252-13-60 3129
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tf 51-20-493 3153
OPRAVIČILO
Pri objavi V SPOMIN za pokojnim FRANCEM JENKOM, st., je prišlo do napake.
Pravilno se glasi:
FRANC JENKO, st., iz Češnjevka, p.d.
KOPOŠEV OČE.
Za napako se opravičujemo!
		V SPOMIN
Leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Dan in noč večna lučka ti gori, v spomin za vse večne dni.		
		Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami, babica in prababica
	Š	* jDRí^CxA. BREZA.R rojena Stare
		Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
		VSI NJENI Kranj, 11. marca 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
BERTE POGAČNIK
se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja. darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Grmovi, patronažni službi, posebej sestri Saši in osebju iz Zdravstvenega doma Radovljica. Prisrčna hvala pogrebni službi Novak, društvu upokojencev in ZB iz Radovljice za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Radovljica, Šmarje-Sap, Kranj
ZAHVALA
Če me iščete,
me iščite v vaših srcih,
če imam tam svoje bivališče,
bom vedno pri vas!
Po dolgi in hudi bolezni naju je zapustil ljubljeni mož in oče
DUŠAN KUNČIČ
iz Naklega
Zahvaljujeva se zdravnikom in sestram Gastroenterološke klinike v Ljubljani, CI1M Kliničnega centra in osebni zdravnici za trud in požrtvovalno zdravljenje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Veva, da se ga boste vedno spominjali v vsem dobrem.
Žena Melita in hčerka Lavra z mamico Ljubljana, Kranj
ZADNJE NOVCE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
Po NoV/eAA ZAKaVu fip
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
tečemo So pRe
TOREK
od -3 C do 16 °C
SREDA *
od 2 nC do 13 °C
ČETRTEK
*
od 1 "C do 7 "C
Danes, v torek, bo večinoma sončno. Jutri, v sredo, bo sprva še deloma jasno. Čez dan bo oblačnost s severa naraščala in proti večeru ali v noči na četrtek bodo prehodno krajevne padavine. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo posamezne krajevne plohe. Ohladilo se bo. Pihal bo severozahodni veter.
Cicibani, ki so postali Abrahami
Javnega izpraševanja svojih nekdanjih učencev, vsi letnik 1952, sta se lotila upokojena učitelja Marta in Darij Erznožnik. Povod je knjiga, ki je izšla pri Zirovskem občasniku.
Žiri - "Dolge počitnice so za vami. V tem času ste prepotovali svet in spoznali lepote Žirov, saj se vsi radi vračate nazaj," je na začetku "učence" nagovorila učiteljica Marta Erznožnik. Vabilo ali razlog na ponovno snidenje v šolskih klopeh je bila knjiga Ciciban postane Abraham, ki so jo soustvarili Milka Bokal, Milena Mik-lavčič, Andrej Mlakar, Tone Mlinar, Miha Naglic, Vinko Podobnik, Franc Temelj in Helena Zorjan.
Zamisel za knjigo je nastala lani, v letu, ko so vsi omenjeni praznovali Abrahama. "S Francem Temeljem sva se dobila in beseda je padla o tistih, ki se ukvarjamo / avtorskim delom na različnih področjih. Poglej, sva si naštevala: Milka in Tone objavljata strokovna besedila, Milena in jaz piševa za časopise, Franc fotografira in Vinko slika, Andrej je režiral že tri celovečerne filme, Helena je grafična oblikovalka... Vsa ta imena so se v letih po končani šoli uveljavila v žirovski in slovenski javnosti," je razložil Naglic.
dobi zmajev. Po žirovsko lintver-nov. Sam si teh lastnosti ne pripisujem, imam dovolj opraviti že s tem, da skušam krotiti zlo v sebi." Franc Temelj: "Rodil sem se v Ljubljani drugega dne v mesecu, za katerega v horoskopu iz leta 1466 piše: rojen v oktobru bo slabega značaja, zlobnega jezika in zločest. Zato mislim, da vam je razumljivo, da v horoskope ne verjamem."
Milena Miklavčič je vesela, ker se je naučila smejati: "Ravno te dni mi je nekdo dejal, da živim tako razgibano, da bi lahko vsako leto pisala o svojem življenju na
Izpraševala sta učitelja Marta in Darij Erznožnik. Ob tabli je visela tudi Titova slika.
V nadaljevanju so se predstavili gostom, ki so se v avli OŠ Žiri zbrali v velikem številu, in so učence mnogokrat nagradili z aplavzom ali glasnim smehom. Miha Naglic seje rodil na dan sv. Jurija, imenovali so ga po nadangelu Mihaelu: "Imenovanima svetima osebama je skupno to, da sta oba krotilca zla, največkrat v po-
drugačen način. Prav ima. Skušam gledati naprej, zanima me, kaj se bo zgodilo jutri, to je tisto, kar se mi zdi pomembno. Se nekaj je: če bodo okoli mene ljudje, ki me bodo imeli radi, bo to tista sreča, ki si jo želim." Milka Bokal danes živi v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. Leta 1979 seje zaposlila na Znanstvenorazisko-
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 26 rojstev, in sicer v Kranju 19 in na Jesenicah 7.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 19 novorojenčkov, od tega 11 deklic in 8 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.560 gramov, najtežja pa je bila pravtako deklica s kar 5.650 grami.
V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 7 dojenčkov, in sicer 2 deklici in 5 dečkov. Kazalec na tehtnici je 3.900 gramov pokazal najtežjemu, 3.120 gramov pa najlažjemu dečku.
ppi ut> poetično k% 97,$ MH,
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (Q4) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
(fORElUJSM fffAftoft   Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
KUHI!
"Učenci" so se ob Abrahamu predstavili z avtorskimi prispevki: risbami, fotografijami ali razmišljanji. Slednja so bila o globalizaciji, o kloniranju, o zirovskem narečju, o filmu, o usodah in žirovskih gradnjah. Čeprav so nekateri mnenja, da so Žiri na koncu sveta, so bile v petek središče sveta.
ničnega komercialista in za prosti čas, ki je bil predan planinstvu, slikanju in risanju."
Režiser in scenarist Andrej Mlakarje otroštvo preživel v vsaj osmih krajih po Slovenija a se rad opredeljuje za Žirovca: "Žirovšči-na je edini jezik, ki mi blagoglasno zazveni, lahko ga govorim, razumem ga v vseh odtenkih, rojaka v tujem kraju spoznam takoj, ko spregovori prvo besedo." Oblikovalka Helena Zorjan (oblikovala je tudi knjigo) je povedala: "Ob srečanju /. Abrahamom se prvič srečujem /. oblikovanjem knjige. Ob tem me je vodila misel: Med otroško razigranostjo CICIBANA in modrostjo ABRAHAMA je skoraj takšna razlika kot v kontrastu RUMENE in MODRE barve."
Boštjan Bogataj
valnem centru SAZU: "Največ mi pomeni delo pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, in sicer i/ dveh razlogov: prvi je seveda zaradi strokovnega izziva, po drugi pa smo se s sodelavci dobro ujeli." Milka Bokal deli tudi
avtorsko delo pri slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001.
Ožje področje delovanja dr. Antona Mlinarja je moralna teologija: "Ukvarjam se s teološkimi in antropološkimi temami na meji med vero in moralo ter s številni-
mi vprašanji aplikativne etike, kot sp na primer bioetika, ekologija, politična etika, etika komunikacija in podobno." Slikar in podjetnik Vinko Podobnik je svoja leta opisal: "Porabil sem jih za izobraževanje v srednji šoli, za delo teh-
Izžrebane številke
BB33
8. marca 2003
10. marca 2003
Žrebanje vsak dan ob 12 uri
Vplačilna mesta: stavnice, pošte in £
bencinski servisi Petrol. t,
Zupani na smučišču
Včasih se vprašamo, kaj počnejo svetniki, občinski možje, župani, drugi pomembni Slovenci v prostem času.
Če ga sploh imajo. Nekateri smučajo.
Krvavec - V četrtek zjutraj je bilo v Kranju vreme čemerno, na Krvavcu pa sončno. Proti poldnevu se je Krvavec "zavil" v meglo, ki pa s smučišča ni pregnala veliko ljubiteljev smučanja in deska-nja na snegu. Redki so odšli v dolino, drugi v Rozko. Megla se na Krvavcu pojavi od nikoder, pa potem največkrat tja tudi izgine.
Med množico starejših in mlajših smučarjev smo opazili pred-dvorskega in kranjskega župana Franca Ekarja ter Mohorja Bogataja, prof. dr. Franceta Bučarja, ki je za nekaj ur pustil svoje nazive doma in se predal užitkom na snegu ter statusu upokojenca. Z njimi sta bila še Franci Gselman in gorski reševalec Rudi Lanz. Oskrbnica Rozke Til-ka ve, kako znajo biti moški zahtevni - sploh, kadar so smučali. Fantom je postregla z dobrim kosilom in prijaznim nasmehom.
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE
10. KROGA, z dne 9. 3. 2003
3, 4, 5, 18, 32, 35, 38 in dodatna 17
IZŽREBANA LOTKO
številka: 020452
V 11. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 91.000.000 SIT
Za dobitek LOTKO: ' 9.000.000 SIT
Prof. dr. France Bučar seje rodil v Bohinjski Bistrici in je februarja dopolnil osemdeset let. Za osemdesetletnika smuča izvrstno. Glede na naloge in funkcije, kijih je v življenju opravljal, objavljena dela ter imel vedno polno in aktivno življenje, je skoraj nemogoče, da bi se sedaj stvari loteval z manj energije in zagona. Spominja se svojega otroštva, kot bi bilo včeraj, ima izjemen smisel za humor, pozna veliko zanimivih zgodb - danes bi jih lahko poimenovali anekdote, ter uživa v smuki. Kranjski župan Mohor Bogataj seje spomnil svojih prvih lesenih, doma narejenih smuči in dodal, da se včasih za kako uro odpelje na Krvavec ter odsmuča nekaj "fur", kot pravijo vožnjarh smučarji. Popoldne pa se mu največ-
krat mudi nazaj v dolino, ker ga čakajo sestanki in delo. S pred-dvorskim županom Francem Ekarjem je podobno. Poleg funkcij, ki jih je opravljal, še preden je postal župan preddvorske občine,
ga poznamo tudi kot ljubitelja planin in gora. Aktiven je na mnogih področjih, a za dobro smuko vedno najde čas.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
Danes je izšla
Kranjčanka
Brezplačno
za občanke in občane
Mestne občine Kranj
Opravičili
V številki 17, 28. februarja 2003, je bil objavljen na strani 32 članek z naslovom "Radosti zime privlačne tudi za starejše". Pri objavi sliko tekme v smučarskih tekih je po pomoti prišlo do zamenjave slike. Na objavljenem posnetku ni bila Anica Požek i/. Kranja, ampak Marija Slamnik iz Most pri Žirovnici. Za napako se prizadetima upokojenkama in bralcem iskreno opravičujemo.
V 19. številki Gorenjskega glasa pa nam je v pogovoru z Martinom Počkom na 15. strani izpadla zadnja vrstica s podpisom avtorice pogovora Vide Kocjan. Obema se opravičujemo.