Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 18.	V	Ljubljani,	v	soboto	4.	maja	1901.	Letnik	VI.
,|Bloveniki List11 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista11 — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklama olj« in Oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Oradlič« it«v. 15. Uradne ure od ure 3—6 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
izreče Steinu ukor, pa edino le radi tega, ker je psoval dr. Šušteršiča z besedo dr. Žlindra.
Mladočeh dr. Dyk se prav gorko poteguje za dr. Šušteršič a in predlaga, da se izreče Steinu tudi radi tega ukor, ker je rekel dr. Šušteršič u besede: „Z Vami ne govorim, ker ste brez ugovora prenašali besede „Schuft“ in „Ausge-wachsener Schuft“. Govornik je bolehen, a zavzel se je za stvar z vso unemo prepričanega moža. Slava mu!
Dr. Šušteršič pojasnjeval je vso zadevo iz svojega stališča in povdarjal, da to ni sramotno, ako je plačal za žlindro 2000 K le za to, da se okoriščajo kmetje.
Nemški radikalec dr. Sch a 1 k je pripovedo: val, kako se je razžaljenje godilo in popisuje prav zvito celi gospodarski boj med kmetijsko družbo in med „Gospodarsko zvezo" na Kranjskem, kakor tudi kazensko pravdo proti županu Svetlinu. Človek bi si mislil, da je dr. Schalk v sredi boja stal, tako dobro oziroma enostransko je ta poslanec o celi zadevi poučen. Ta govornik ni prepričan, da bi bil Stein hotel razžaliti in predlagal je njega oprostitev.
S tem bi bila ra? prav k končana, a našim liberalcem ni dala žilica, da bi mirovali. Prav po nepotrebnem sta se umešavala v razpravo še dr. Tavčar in Plantan in s tem nastopom obogatela zbornico za nov prizor. Zbornica je poznala do zdaj dva Čeha t. j. F res sla in Klo-fača, ki sta napadala sodeželane Mladočehe; poznala je dva Nemca Wolfa in Schone-r e r j a, katera sta se tudi zaletavala v ostale nemške stranke, a ni še vidila ljudi Slovane, ki bi pomagali pobijati Nemcem lastne rodne brate. Ta Kajnov posel sta izvrševala dr. Tavčar in Plantan tako, da se je studilo poštenemu človeku.
Dr. Tavčar je tožil, da ga je dr. Šušteršič v državnem zboru vedno nadzoroval, in da ga je zaradi glasovanja o prejemu pokroviteljstva katoliškemu šolskemu društvu po prestolonasledniku spravil v ime, da je protidinaškega mišljenja. Na to seje po stari navadi pohvalil, da se zanima za novo moderno šolo, da je pa vendar boljši kristijan kakor so drugi ljudje; ponavlja znane tirade iz „Slov. Naroda* o boju med liberalci in klerikalci; — in izjavi konečno, da bode glasoval za oproščenje nemškega radikalca Stein-a. Med govorom pa tudi omeni, da je izdal bivši poslovodja gospodarske zveze F. Sajovic neko izjavo dr. Šušteršiču in da je bil med pisanjem izjave dvakrat pri njemu v pisarni ter ga prosil za svet. Iz te pripovedke pa sledi, da je šlo zasledovanje dr. Šu-steršič-a prav v njegov najožji krog in da ni bil Sajovic prisiljen izjavo zapisati, marveč da je izjava zapisana pod nadzorstvom in s sodelovanjem dr. Tavčarja. V kaki luči pa stoji F. Sajovic, kojemu so se izgubila tudi pisma, ki se nahajajo v roki dr. Šusteršičevib nasprotnikov, to si naj blagovoljni bralec sam razsodi.
Poslanec Plantan zatrjuje začetkoma, da on ni izdal cele zadeve Scbalk u, kakor „Slovenec" poroča, caplja za dr. Tavčarjem v ponavljanji napadov iz „Slov. Naroda" na organizacijo „kle-rikalne" stranke in vplete tudi slovensko vinogradniško društvo v s voj govor, pozabi pa povedati, da je prav uredništvo nSlov. Naroda* bilo v zvezi z nekim ovaduštvom proti temu društvu, koje ovaduštvo ne dela časti niti listu samemu, niti njegovemu uredniku dr. Tavčarju. O takih zadevah je pač nevarno govoriti, kadar se razpravlja o časti tretje osebe! Kaj pa je imelo vinogradniško društvo opraviti pri ukoru, kojega naj bi zbornica izrekla nemškemu radikalcu Stein u, tega govornik ni povedal, a zatrjeval je
Wolf in Tavčar v objemu.
(Izvirno poročilo.)
Prvi majnik se je v državni zbornici slabo obnesel za Slovence. Sicer je praznovala zbornica na ta dan, letos se je pa moralo zborovati, da se reši dr. Šusteršičeva zadeva.
Kakor smo že našim bralcem poročali, se je zbesedičil dr. Šušteršič pri zadnji seji preteklega tedna z nemškim radikalcem Stein-om in ker ga je leta razžalil rekoč, da je dr. Žlindra, je zahteval dr. Šušteršič, da naj izreče zbornica Steinu ukor. Dae 30. aprila 1.1. je izvolila zbor nica 9 članov, kateri naj bi bili pripravili dotični predlog in le ta odsek si je izbral dr. Kramaf-a za načelnika. Tako je bila stvar vpeljana in na čelni boj se je pričel. Stein zastopa novo strujo v zbornici, ki se zaletava od dne do dne v katoliško cerkev in njene služabnike; dr. Šušteršič je pa zastopnik nasprotne struje t. j. one, ki brani katoliško cerkev in njene institucije Cela razprava se je vršila pod utisom zdajnega boja.
V	odseku se je odlikoval posebej kot nasprotnik dr. Šušteršič a grof Barbo in njemu je pritrkaval načelnik Mladočeh dr. Kramaf. Človek bi mislil, da, ako gre vprašdnje za to, je li podpirati Nemca ali Slovana bi vsaki človek rekel, da se zanima Slovan za Slovana, no v tem slučaji je potegnil Mladočeh za nemškega radikalca Stein-a. To se je čutilo takoj pri poročilu v zbornici in kdor pozna surovost in nasilstvo nemškega radikalizma, ta je bil takoj prepričan, kak bo izid cele razprave.
Poročevalec dr. Kramaf razvijajoč vso zadevo, je izjavil, da glede dejstva o Tomaževi žlindri osebna privatna čast dr. Šušteršiča ni trpela in da so o tem vsi člani odseka prepričani. Na to pripoveduje poročevalec celo znano zadevo in priporoča, da se
Kedaj je človek najbolj nesrečen?
Iz češčine poslovenil Sveč&n.
(Konec.)
Ravno tako reven suženj je tudi človek, ki dela, a ne moli. Poglejmo le njegovo telo, kako je od težavnega dela medlo, kako so njegove roke in noge skrivljene. Omahne z bremenom, zadene ob nekaj in udje se mu nevarno zranijo. Hrbet je od nošenja težkih bremen pripognjen, kolena se šibijo, roke visijo brezčutno, oči so motne — oh, kako ga je težavno delo spremenilo, koliko mu je na životu ran napravilo, baš tako, kakor bič sužnju v starih časih! Paganski suženj tolažbe Kristusove vere ni poznal, zato je obupal. Tudi v sedanji dobi se modernemu sužnju molitev na ustih za-dušuje, vera iz srca se mu izruva, tako da mora tudi moderni suženj često obupati. Če gospodar ne moli, tudi delavcu pravice ne da. Tu tiči vzrok tako strašnega socijalnega vprašanja. Na jedni strani se delavci brez usmiljenja stis kajo in na drugi strani ni nobene tolažbe v molitvi. Kdor je pregovor: Moli in delaj! — raz trgal, kdor je ljudi odvadil moliti,, ta je vzrok zamotanemu sccijalnemu vprašanju. Gospod, tovarnar, trgovec, rokodelec, kmet, naj svoje ljudi uči moliti, a naj jim da tudi pravic, ali
pa z drugimi besedami: „Kateri gospod s svojim obnašanjem in življenjem delavnemu ljudstvu jemlje vero, okrade pred vsem samega sebe, okrade tudi delavca. Kdor pa vernemu ljudstvu jemlje molitev, kdor z brezbožnim življenjem in na razen način v liberalnih časnikih sramoti vero in duhovnike, je ne le svoj lastni tat, ampak kali tudi javni mir.“ (Med poslušalci so nekateri zanikalno majali z glavo.)
„Nič se ne čudite, takoj vam to dokažem in sicer iz našega domačega življenja. Začnem od najnižjega. Moj oče je bil, kakor vam znano, kmet. Pri nas so dekle in hlapci navadno slu žili tako dolgo, dokler niso se omožili. Ko se je nam jedenkrat neki hlapec oženil, vzel si je oče novega. Od začetka je bil prav priden in prav je ravnal s konji, kar je očetu največ ugajalo. Moj oče namreč ni mogel videti trpinčenja konj ali pa krav.
Živina, je večkrat rekel, mora z nami in za na nas težko delati, je torej greh vrhu tega jo še mučiti in trpinčiti. Četrt leta pozneje je oče opazil, da konji postajajo plahi, bojazljivi in da niso mirni, kedar hlapec vstopi v hlev. Sklene torej hlapca dobro opaževati. Jedenkrat pride hlapec iz njive domu s konji, na katerih so se zapazili sledovi potu in ran. Oče pristopi k hlapcu, strogo ga pogleda ter reče: „Ti malo-vrednež, zakaj ne moliš več?!“ Hlapec je bil kakor poparjen. Ako bi ga bil oče vprašal, zakaj
trpinči konje, bil bi mu menda hlapec surovo odgovoril, oče pa, ker je zadel prvi vzrok hlapčeve nepotrpežljivosti, odvzel mu je ves zagovor in ugovor. In oče je imel prav, pozneje se je pokazalo, da hlapec se je začenjal po noči klatiti in malopridno živeti. Marsikateri izmed vas so poznali našo deklo, staro Lizo. Takšne dekle še ni bilo in menda je tudi nikoli ne bo. Ta vam je bila cel božji dan samo petje in sicer pobožno petje. Bila je živa pesmarica. In kako je znala ravnati z živino! Živina, jedva jo je zagledala, je že bila vesela, — Dekla, katera ne moli, z živino trdo in surovo ravna. Živina potem postane plaha in divja ter daje man koristi.
Ako so torej dekle in hlapci pobožni, ima največ koristi od tega le gospodar. Vidim, da se to zdi marsikateremu smešno, ali jaz sem prepričan, da je bila Liza oseba naravnost sveta. Ona je cel dan molila ter pela in bila je zraven tega vesela; delo ji je šlo izpod rok, kakor da bi se igrala."
„0 tem sem jaz tudi prepričan", — omenil je tesarski mojster Sekira, ki je med govorom tiho, ne da bi ga drugi zapazili, prišel v gostilno, „Ako jaz dobim pomočnika, ki slabo moli, ali pa sploh ne moli in|o cerkvi noče niti slišati, tedaj že poprej vem, da mi bode pokazil orodje in veliko drv. Če slišim delavca glasno
da bo glasoval za oproščenje radikalca S teina. Govornik je klical vlado in državnega pravdnika na pomoč proti slov. vinograniškemu društvu. Tako sta nastopila kranjska liberalca v tesni zvezi z nemškimi radikalci, in sta najbrže s tem rešila Slovenijo.
Da je slika popolna, nastopi še enkrat dr. Schalk in pripoveduje zbornici, da on ni dobil informacij od liberalnih slovenskih poslancev, po zabil je pa povedati, kdo mu je dal obširni pouk. Dr. Schalk je radikalni Nemec iz Moravske, kateri ne razume slovenskega jezika. Ako pomislimo, da dr. Schalk ni poznal dr. Šušteršiča, dokler se nista vidla v zbornici, da njega tudi ne zanima bratomorni boj na Kranjskem, potem moramo sklepati, da se je vsa zadeva dr. Schalku izročila. Kdo pa je bil srečni učitelj? Tega mi ne vemo, a sodimo, da so to taki ljudje, kojim je dr. Šušteršič posebno na srce prirastel. Taki se pa sami pokažejo! Konečno je govoril še po ročevalec, znani prijatelj Slovencev, dr. Kramaf in zbornica je po peturnem zborovanji odklonila predlog, da bi se Steinu izrekel ukor. Zadeva sama na sebi nima nikakega večjega pomena, a značilna je za naše domače razmere in označuje jasno osebe, katere so nastopale!
»Narodovci" so divji veselja, da so jim Wolfijanci pomagali proti Slovencu dr. Šušteršiču. Mi ob tem tem zvestejše stojimo ob ,.strani dr. Šušteršiča, ker razumemo spletke nasprotnikom. Tavčarjev boj je naperjen proti slovenskemu zadružništvu, od tod neizrečna jeza na osebo dr. Šušteršiča, ki je poleg dr. Kreka stva ritelj slovenskega zadružništva. Prepričani smo, da se s sredstvi, katere Tavčar rabi, ne bo ubilo niti slovenskega zadružništva, niti dr. Šu steršiča. In še nekaj moramo o tej priliki pribiti. Dr. Tavčarjevo ljubkovanje z Wolfijanci je dokazalo, da narodnonapredna stranka nima pravice govoriti o honetnosti, dok'er ima takega človeka, kakorje dr. Tavčar, v svoji sredi.
Izvirni dopisi.
Iz Idrije, 28. aprila. Naši naprednjaki so si omislili novi list »Jednakopravnost", da v njem skušajo zakriti ljudem svoje neuspešno delovanje. Ali to delajo tako nerodno, da bodo s svojim listom še prej izgubili svoj ugled, kakor bi ga bili že itak s svojim gospodarstvom — z napravljanjem vedno višjih naklad in dolgov. Ministerstvo jim noče dati prostora za novo realko tam, kjer so si ga oni izmislili, in kaj menite, kdo je tega kriv ? Nobeden drugi, kakor ljubljanski škof in tega bodo zase »po zaslu-ženju okrcali". Ali so naprednjaki res tako mladi,
kleti uže vem: ti ne moliš in zato nisi nič vreden, proč s teboj!
»Jaz sem pa prepričan" — nadaljeval je kovač — iz lastne in tuje skušnje, da hlapec, kakor tudi dninar, koji ne moli, navadno veliko ni vreden in da je gospodarju zmlrom več v škodo nego v korist. Zavoljo tega se tožbe na slabe hlapce in dekle vedno množijo. Kdo ima od tega največjo škodo ? Ali je torej ta naša vera vender kaj vredna? In kdo je hlapce in dekle odvadil molitve? Gospodarji večjidel sami. Sami so se nalezli nevere ali pa mlačnosti do vere od liberalcev in ako hlapci in dekle vidijo, da gospodar in včasih tudi gospodinja ne moli, tudi ne molijo, in kakor sem že rekel, brez molitve ni nobenega veselja do dela. Delo je trd, grenek oreh, kateri se mora osladiti z molitvijo. Zato, ljubi sosedje: ako vam Bog pošlje v hišo hlapca ali pa sploh delavca in zapazite, da rad moli in hodi v cerkev, oj, potem ga spoštujte in ga varujte kakor svojega sina. Saj gospodar mora včasih delavcu zaupati vse svoje premoženje in moj Bog, kakšno drugo poroštvo more od njega zahtevati, nego, da bi bil vesten, in vesten je le takrat, ako se drži vere in Boga, to je ako moli. Naši otroci morajo skoraj vedno občevati s hlapci in deklami. Kateremu očetu pa bi moglo biti vse jedno, ali so hlapci in dekle naravni, ali nenaravni, pobožn
ali pa imajo svoje pristaše take naivne, da jim bodo vsako neumnost vrjeli!
Stvar je namreč ta le. Že 1, marca 1890 — torej več kot pred ednajstimi leti je tukajšnji občinski zastop sklenil v svoji seji dati 6000 gld. (šest tisoč gld.) prispevka eraru, da sezida novo župnjišče na bolj primernem kraju in v večjem zadostnem obsegu. Prepričan je bil, da 350 let stara hiša, takrat odmerjena le za dva kape-lana ne more vstrezati današnjim potrebam, ko se v njej nahaja še stanovanje dekanovo, mestno župnijska in dekanijska pisarna ter arhiv. Dogovarjalo se	je več	let, delali	projekti,	sestavljali
načrti, a izvršilo	se ni. Leta	1896. je	izdalo na-
učno ministerstvo ukaz, da se mora posebno gledati na	farne	arhive, da	se razni	spisi, posebno še	krstne,	mrtvaške	in poročne knjige
lahko ohranijo stoletja. Gosp. dekan je dokazal, da novim predpisom naučnega ministerstva idrijsko župnjišče n kakor ne zadostuje in ker je c, kr erar dolžan skrbeti za prosto stanovanje rudarski duhovščini, naj poljedelski minister prvi sluša in uboga svojega kolega, naučnega ministra. Preiskovalo se je, dopisovalo večkrat sem in tja ter zadnjič sprevidelo, da se mora kaj ukreniti Po končani obravnavi bi se najhitreje prišlo do novega župnjišča in za to se je ministerstvo izjavilo, da rado prispeva s svojim doneskom, naj le dekan pri glavarstvu zahteva konkurenčno obravnavo. Minister kot patron bi bil dal svoj postavni donesek, a več tisoč bi morala šteti občina za novo hišo. Da bi se ne obremenilo že tako zadolžene občine se je ta ponudba odbila in pokazalo na erarično hišo št. 82, katero bi erar z malimi stroški priredil lahko za župnijšče. Prišlo je do tega, da se je ministerstvo vdalo in to v času, ko se našim naprednjakom še sanjalo ni o kaki realki. Gosp. zalagatelj »Jed-nakopravnosti" naj le vpraša svojega obč. svetovalca g. inšpektorja in ta mu bo potrdil, da je on sam povabil in razkazal vse prostore do-tične hiše in povabil gosp. dekana, naj ^ove v kakem smislu naj se hiša adaptira za župnjišče. Stvar se je še zavlekla, ker niso mogli takoj preskrbeti uradnikom drugih stanovanj, ko pa dobe za to potrebni denar bodo z;dali novo hišo uradnikom in sicer na prostoru, katerega je hotel imeti naš občinski zastop za novo realko. To je ob kratkem vsa zadeva.
Da je dekan tudi svoje vloge pošiljal po knezoškofijstvu na ministerstvo, je umljivo in ako je sedanji škof, ki se je že dvakrat osebno prepričal o slabem stanju idrijskega eraričnega župnjišča, še posebno podpiral dekanove vloge, je pač umevno, storil je tu le svojo dolžnost. In sedaj, ko bode zadeva vender enkrat prišla čez več let k svojemu koncu, zadeva, h kateri je hotel idrijski mestni zastop prispevati 6000 gld.,
ali brezbožni! Kdo ima od tega največ koristi ali pa škode? Mislite, da oni križi in kapelice na njivah in razpotjih so postavljeni le tako, brez namena? Križi in kapelice so varuhi našega premoženja; križ na njivi kliče po dnevi in po noči: Kdor greš mimo, boj se Boga, varuj se poškodovati tuje premoženje, katerega mi ne moremo dati pod ključ, niti k njemu postaviti vojake in žandarje, ampak moramo ga prepustiti le varstvu Božjemu.
Poderimo našo cerkev, razbijmo križe in kapelice na razpotjih, razmetajmo tudi podobe, ki krasijo stara drevesa v gozdih; pustimo po liberalnih časnikih grditi pošteno ime duhovnikov in sramotiti našo sveto vero in potem bodo imeli tatovi, roparji in ubijalci prosto roko,
—	Varujmo se tudi v verskih rečeh grdega farizejstva! Farizej bi bil gospodar, ako bi doma ukazal: Danes pojdete v cerkev in on sam bi šel v gostilno; ako bi doma v petek dal družini postne jedi in sam šel v gostilno na klobase, ako bi družino komandiral k spovedi in sam šel s puško na rami v gozd. Takšen človek se obnaša proti Bogu in cerkvi ravno tako, kakor posebne vrste možje k svojim pridnim ženam. Oni namreč imajo ženi dve. Jedno za gospodarstvo, drugo pa za druščino. Ono imajo za težko delo, za vzgojo otrok in to le imajo za zabavo; s to hodijo in se vozijo na sprehod, v
katere sta pa de'tan in škof zadolženemu mestu s tem prihranila, sedaj naj bo pa škof kriv, ako liberalni zastop ne dobi stavbišča novi realki tam, kjer si ga je on izmislil, zato naj se škof „okrca".
Gospodje okoli „ Jed nakopravnosti" ali ne uvidite kako se osmešite s takim pisarenjem ? Menili smo, da boste vsaj toliko previdni, da boste pridno molčali o svoj h neuspehih, naj ljudje prej ko prej pozabijo, da ste šli na občinske stroške na Dunaj odprta vrata odpirat. Ako boste stvar tako nerodno vlekli na dan bodo naši mestjani prišli do spoznanja, da so vam predrago plačali vaše potovanje na Dunaj.
Metlika, 1. maja. Olkar se je naklestila na Svečnico naša inteligenca mej seboj do krvi, ni poročal »Slov. List" še ničesar, kako se gibljemo pri nas. Hoteli smo namreč počakati, da bi se nam vender že enkrat ponudila prilika kaj pohvalnega omeniti o naši »intelgenci", in prav zato smo odlašali taao dolgo s poročilom. Toda tudi danes ne moremo nič kaj takega povedati, kar bi bilo naši »inteligenci" v posebno čast. Mi seveda temu nismo vzrok, ko to storimo. Kaj je resnici: kakor si kdo postelje, tako tudi leži. In če si drznejo uprizarjati javno naši inteligentni" škandale, čemu naj bi bili znani samo v Metliki in jih naj ne zve svet? Evo jih vam ,
Prvi škandal se je dogodil na debeli četrtek. »Prva dolenjska posojilnica" je sklicala na ta dan svoj občni zbor. Naši liberalci so pokazali ta dan sijajno, kaj znajo. Beseda »svoboda" jim tiči sicer vedno na jeziku, a dejansko hočejo pa usužnjiti vse druge. Nekaj dni pred občnim zborom je šumelo po mestu, da nameravajo odstraniti liberalni prvaki od te posojilnice vse one odbornike, ki drugače mislijo, nego možgani Fleischmanovega ateta. Ker so se pa bali, da se jim na bi posrečila zlahka ta nakana in bi jim morebiti zmešali te račune trezno-misleči meščani in zavedni kmetje, zato so nabirali natihoma nove ude. Vse, kar liberalno leze in gre, vse se je vpisalo za ude. In ker liberalci še vkljub temu niso zmogli zbobnati niti toliko moških za svoje spletkarije, kolikor so jih potrebovali, so jim morale priskočiti na pomoč še ženske. In »ženska garda" v klobukih je rešila za liberalce povoljno svojo nalogo. »Metliški bog Primojduševec" in njegovi »polbogovi" bodo za nekaj časa nekoliko prostejše dihali, lože strahovali someščane in zažigalo se jim bode še nadalje kadilo na stroške — bednega ljudstva.
Drugi škandal se je izvršil pa nekaj dni pozneje. Bilo je pustni torek popoludne. Kar prikorakajo na čelu z godbo pustne šeme pred mestno hišo. Upale so, da bodo pozdravljene od metliškega Demostena, kakor so bile druga leta. A čujte! letos se jim je umaknil slavni govornik.
gostilno, gledališče itd. Prva mora doma kuhatt prati, na njivi in doma delati in s to le se vozi gospod po svetu.
Ona žena pridna, delavna, zvesta soproga, katera dobro vzgaja otroke, je naša stara vera in ta druga, s katero se vi marsikateri po gostilnah bahate, je verska mlačnost, je takozvani liberalizem. Vi se v gostilni in v javnem življenju svoje zveste žene sramujete, vi svojo vero pred svetom tajite, vi se brezpametno ponašate z brezverskim liberalizmom, toda vam se pripeti ravno tisto, kar se godi vsem liberalcem. Kadar bo vaše življenje pri kraju, potem vas liberalizem pusti na cedilu in vi potem še radi se vrnete k starej svoji veri — s katero so bile vaše neumrjoče duše pri sv. krstu poročene, vi bodete še srečni, ako vam odpusti in dovoli vam v svojem naročju umreti. Zato kličem: Proč z liberalizmom 1 Varujmo se liberalizma in držimo se zvesto naše katoliške vere in ž njo svojega materinskega slovenskega jezika."
V	tem se je oglasil raz cerkveni zvonik zvon k večerni molitvi.
»Glejte, glas Božji se je oglasil", končal je kovač svoj govor, »da bi nas potrdil v dobrem prepričanju. Molimo torej v ta dober namen ,an-geljsko češčenje".
Vsi so vstali in pobožno molili.
To izvedevši so si bile pustne šeme kmalu v laseh in rakom je šla žvižgat za časa državnozborskih volitev po raznih gostilnah tolikanj povzdigovana »edinost in čast meščanstva0. Precej razburjene duhove je neki potolažila navzočnost g. notarja Jankota Globočnika, ki se je vrtil okrog bolniške »Pustove" postelje in je baje napravil »Pustu" v svoji nedosežni velikodušnosti brezplačno »testament".
Tretji škandal. Kakor je kazal dr. Tavčar na Dunaju svojo hinavščino s »krščansko podlago" vpričo hrvatskih duhovnikov-poslancev, ravno tako jo uganjajo naši liberalci drugod, Čestokrat je bila nam že dana priložnost, opazovati v raznih gostilnah ir? ob raznih svečanostih počenjanje teh ljudij Ob kozarcu vina se potuhnejo in so vam v družbi hrvatskih rodo ljubov in duhovnikov najboljši kristjani. »Go spodje" liberalci! Kaj že mar nimate niti toliko soli več v glavah, da ne sprevidite, da ne morete biti ob enem prijatelji hrvatskega domoljuba ali duhovnika in dr. Tavčarja, ki se brati s strastnimi nasprotniki hrvatskega naroda s Srbi in katoliški veri sovražnimi pravoslavci.
Četrti škandal. Metliški liberalci vedno vpijejo, kako so udani in zvesti vladarski hiši. Klerikalci smo jim pa najhujši brezdomovinci. Metliški liberalci kričijo v enotner o svojem narodnjaštvu. Klerikalci smo jim pa najgorje izda jice naroda. In sedaj, ko se je ljubljanski državni poslanec dr. Tavčar, ki je tudi deželni poslanec metliški, pridružil Wolfu in njegovi četi, nimajo naši liberalci niti najmanjše grajalne besedice nad imenitnim činom dr. Tavčarja, marveč še popolnoma soglašajo ž njim. Gospod župan, ali bode dr. Tavčar tudi »ta brt“ še ostal metliški deželni poslanec?
Peti škandal Za zidanje mestnega mlina so pripravljali naši liberalci že lansko leto gradivo. Ker pa dosedaj še niso pričeli s zidanjem, leži že kmalu leto dnij pod milim nebom les, da trohni. Ali ni to čedno gospodarstvo ? Kako bi ta les vender prav prišel za streho kake hiše, recimo »Podrtije!"
Sesti škandal. Žedlječaaa se po Metliki vzdržuje govorica, da jo misli znani modrijan odkuriti s svojimi ogromnimi dolgovi v Ameriko z neko žensko. Ta beg se bode baje izvršil približno na tak način, kakor pri velikolaškem Pucelj nu.
Nadaljnih škandalov, katere imamo še v zalogi, danes ne maramo priobčiti, prišli bodo pa , gotovo še na vrsto v kratkem, v slavo našim liberalcem, da se jim bodo krivila njihova hrbtišča.
Politiški pregled.
Cesar v Pragi. Za potovanje cesarjevo v Prago so že določene vse podrobnosti. Cesar bode odpotoval v Prago 20. maja zvečer. Cesar bode v Pragi podelil razna odlikovanja.
Vladna predloga o vodnih oestah. Načrt sestoji iz 13 paragrafov. V prvem odstavku se določa gradnja naslednjih kanalov: parobrodna zveza mej Donavo in Odro, zveza mej Donavo in Vltavo blizu Budjejevic ter kanalizacija Vltave od Budjejevic do Prage; zveza mej kanalom Donava-Odra do gorenje Labe in Melnika; zveza od kanala Donava-Odra do porečja reke Visle in do plovne proge reke Dnjester. Ta načrt se iz gotovi v 20 letih, ako prizadete dežele, oziroma interesentje ter mesti Dunaj in Praga dovolijo primerne prispevke.
Neiuvena predrznost vseuoiliškega profesorja. Profesor na budimpeštanskem vseuči lišču dr. Pikler je pretekli teden napravil mej svojim predavanjem predrzen izbruh. Dejal je dijakom:	»Moj	namen	je	tako	malenkostne
pojme, kot domovina, narod, pregnati iz vaše zavednosti. Vera je največja manifestacija človeške neumnosti". Umevno je, da je bilo pošteno misleče dijaštvo razburjeno. V ogerskem državnem zboru je v nečuvenem izreku tega liberalno židovskega profesorja interpeliral grof Zichy. V ponedeljek dne 29. aprila je okolu 700 vseučiliščnikov na vseučilišču v učni sobi pro fesorja Piklerja priredilo hrupne demonstracije. Navzoče Žide so dijaki vrgli iz sobe. Dijaštvo
je izjavljalo svoje ogorčenje nad znanimi Pikler-jevimi izbruhi s klici: »Slava križu!" »Doli z liberalci!J »Proč s Piklerjem!" Profesor Pikler je moral bežati. Deputacija ogorčenih dijakov se je na to podala k ministerskemu predsedniku, ki pa deputacija ni hotel sprejeti. Predavanja na vseučilišču so za nekaj dnij sistirana. Prav nič se ne bomo čudili, ako bodo dijaki za svoje pošteno mišljenje kaznovani, profesor pa
—	pohvaljen!
Srečna dežela. Kraljevina bavarska je gotovo edina država v Evropi, ki nima nobenega umirovljenega ministra. 26. m. m. umrl je v Mo-nakovem poslednji umirovljeni minister, baron Pfretschner. Od sedaj ni nobenega, ki bi glodal na državni kosti. Sedanje ministerstvo je že 1 6 let na državnem krmilu. Mej tem časom so umrli trije ministri, ki so bili precej z druzimi nameščeni. Kako je pa pri nas, v Avstriji? »Lepa naša domovina" — oder was!
Kronanje kralja Edvarda VII. Kronanje angleškega kralja Edvarda VII. se izvrši 20. julija t. 1. Pri teh svečanostih bo zastopal našega cesarja nadvojvoda Fran Ferdinand
Nemški cesar — »klerikalec". „Slovenec" prinaša naslednje velezanimivo poročilo: Tudi nemški cesar je zašel mej »klerikalce". Tako bodo skoro gotovo vpili liberalni listi in cesar Viljem to pot niti Schonererjevim listom ne bo prav všeč. Cesar Viljem je v petek ob navzočnosti prestolonaslednika očetom benediktincem slavnega samostana Maria Laach, katerega je sedaj že drugič obiskal, govoril, da je on, cesar, že naprej vedel, da bo ta red svoje prvotne inten-cije gojil i zanaprej. On je torej zato skrbel, da se da redu njegovo prejšnje premoženje zopet nazaj. Red se sme zanašati na njegovo brambo in na njegovo milost On smatra krščanstvo za temelj in zavetišče vseh kulturnih prizadevanj sedanjega časa. Sploh smejo na njegovo pomoč računati vsa ona stremljenja, katerih namen je, ohraniti ljudstvu vero, kar je tudi prejšnji dan na komersu izjavljal napram dijakom. Značilno je, da »Narod" o govorih cesarja Viljema pri občuje le tisti odstavek, v katerem cesar poziva: »Bodite narodni!" Da, da, bodimo narodni! Bodimo tudi krščanski! Oboje mora biti, ako se hoče ohraniti narod, to vedno bolj uvidevajo tudi kronane glave, samo „Narodovci“ in židovski hlapci menijo, da za moralni razvoj ljudstva zadošča samo narodnost brez krščanstva. A še tisto »narodnost" jim diktirajo nasprotniki ljudstva in tako često pri ljudeh brez krščanstva izgine tudi narodnost, kadar se gre za njihovo čast in korist. Brez krščanstva ni značajev, brez značajev ni sreče ljudstva! To je, kakor prestolo naslednik avstrijski, spoznal tudi nemški cesar Viljem. In še nekaj konstatujemo: Ob času, ko najbolj divja »Los von Rom" gibanje, šel je nemški cesar h katoliškim menihom.
Koliko velja Angleže vojna v Južni Afriki. 36 milijonov kron na teden velja Angleže vojna v Južni Afriki. Vojni minister Brodick je sporočil zbornici, da velja vojna zadnjih deset tednov 1 in pol mil funtov šterlingov na teden, ali 18 mil. gld. ali 36 mil. kron. Lepi denarci. A vojne še noče biti konec,
Domače novice.
Gonja proti dr. Šušteršiču. Liberalci so pobesneli veselja, ker se je v državnem zboru Wolf združil s Tavčarjem in se je z nemškimi glasovi za hip posrečila komedija, s katero se je hotelo dati udarec neumorno delavnemu dr. Šušteršiču. Temu veselju liberalcev se vsi trezno misleči ljudje posmehujejo. Liberalci niso dejansko dosegli druzega, nego* da so se Wolfijanci, Tavčar in Plantan nekaj ur repenčili, da so pa ob jednem slovenski liberalci pokazali, da so zmožni proti svojemu bratu združiti se z najbolj ljutimi nasprotniki Slovanstva. Može s takimi značaji bo sodilo naše ljudstvo! Odločni liberalci mej Čehi in Poljaki obžalujejo, da se je našel človek, ki je slovenski domači prepir spravil po tej poti v zbornico in ki je Wolfovcem prestavljal
številke »Slovenskega Naroda". »Slov. Narod" bo te dni poln hvale, kaj vse je »naredil" dr. Tavčar, ker je ob odobravanju — Wolfovcev napadel dr. Šušteršiča. Na to mi odgovarjamo: Dr. Tavčar se je doslej odlikoval samo v osebni gonji. Njegova gonja proti osebi dr. Šušteršiča je tako ostudna, da jo celo socijalni demo-kratje obsojajo. Jed in o »delo“ dr. Tavčarja je bilo, ko je v državnem zboru govoril proti — Šušteršiču. Za potresno posojilo dr. Tavčar ni imel besede! Še v odsek ga takrat ni bilo k posvetovanju. Tudi za barjane ni Tavčar nič govoril pač pa dr. Šušteršič. Ko pa je bilo mahniti po Šušteršiču, tedaj je bil Tavčar takoj pri rokah. Zabavljanje proti osebi je ceneno in ne potrebuje veliko mislij. Dr. Tavčar je nedosegljiv v pobijanju oseb — revež menda ne ve, da so osebe od danes do jutri, a načela ostanejo. S pobijanjem oseb dr. Tavčar le še bolj utrjuje katoliško narodno stranko in ljudstvo se dr. Šušteršiča oprijemlje s tem večjo ljubeznijo, čim bolj vidi, da morajo Tavčarju priti v pomoč proti Šušteršiče vi osebi celo najbolj prononsirano proti-avstrijski vsenemški elementi in da so vse orožje liberalcev proti dr. Šušteršiču — psovke, katere liberalci drug drugemu brez graje odobravajo. Tisti, katerega pobijajo ljudje ala Wolfijanci, ta je naš. ta zasluži popolno naše zaupanje, tembolj ker mu tudi nasprotniki morajo pripoznaoi, da je osebno neomadeževan. Češki liberalec dr. dr. Kramaf, ki je delal proti Šušteršiču, je moral pred vso zbornico priznati, da se ni nič dokazalo, kar bi svedočilo, da se je dr. Šušteršič hotel osebno okoristiti, ali da je delal za svoj žep. S tem priznanjem iz nasprotnih ust je oseba dr. Šušteršiča priznana kot neomadeževan a. Kako je neomadeževana osebna čast tistih liberalcev, ki bodo sedaj rohneli proti dr. Šušteršiču vemo prav dobro mi, ve ljudstvo, ve pa prav dobro tudi tisti, ki je bil radi cele vrste tatvin zaprt, katerega pa ima še vedno slovenska inteligenca mej seboj. Če hočeta Wolf in Tavčar, povemo tudi odkrito da prav nič nimamo proti temu, da je dr. Šušteršič dal iz svojega 2000 K, zato da je mogla »Gospodarska zveza" cenejše prodajati. Zato smo dr. Šušteršiču celo hvaležni in se mu zahvaljujemo. Ta dar kaže, da dr. Šušteršič ni sebičen, kakor se mu rado od liberalcev očita. S tem je tudi pokazal, da je res vnet za člane »Gospodarske zveze" in za kmeta. Mi dobro vemo, da kar dr. Šušteršič dž, ne pride takoj na veliki boben, kakor vsako kosilo, katerega Tavčarica da dijakom. Ako so pa liberalci sedaj izrabljali teh 2000 K, s katerimi hočejo dokazovati, da bi »Gospodarska zveza" ne smela konkurirati na ta način, da bi na stroške dr Šušteršiča kako stvar cenejSe prodajala, tedaj so si tega krivi sami. Liberalci so si stvorili zakon, ki dovoljuje svobodno konkurenco. S tem zakonom liberalci tepo druge, konkurirajo obrtnikom s tem, da prodajajo potrebščine, o katerih izdelavanju nimajo nobenega pojma, zato sme po našem mnenju tudi vsak drugi liberalcem hoditi v zelje, dokler imamo sedanji obrtni red. Ali razumete ?! To, da se potem združeni z Wolfijanci postavite proti komu, nima za dotičnega nobenega pomena. Vi bi lahko s tako družbo dr. Šušteršiča obsodili v smrt — našemu ljudstvu manjka le še tistih oslov, ki bi liberalcem dr. Šušteršiča prepustili. Tavčar je prav spretno stopil v družbo z Wolfom, sedaj mu priporočamo, naj dobi še tiste osle, ki bodo radi njega in Wolfa pustili dr. Šušteršiča. Dr, Šušteršič je bil vedno prijatelj ljudstva, njega in njegove volilce zadnja gonja Tavčarjancev in Wolfijancev prav nič ne omaje, pač pa naj vse skupaj potrdi v zavesti, da je treba najod-ločnejšega boja proti slovenskemu li-beralstvu, ki se druži z Wolfijanoi.
Zaupnice dr. Šušteršiču prihajajo od vseh stranij. Tako je prav! Wolf in Tavčar nas komandirala ne bosta! Vse zaupnice soglašajo v tem, naj dr Šušteršič vstraja pri svojem, delu in da spletke združenih liberalcev proti njegovi osebi za nas niso merodajne.
Vodstvo katoliško-narodne stranke je soglasno sklenilo tole izjavo: glasovanje v državnem zboru o grajalni zadevi poslanca Steina ni stališča dr. Šušteršiča v katoliško-narodni stranki nič izpremenilo. Napadi na njegovo osebo glede na znano zadevo v bivši „Gospodarski zvezi" so bili našim somišljenikom že znani pred njegovo izvolitvijo v državni zbor; kako so umevali te napade, je pokazala njegova sijajna izvolitev za državnega poslanca. Po dogodkih pri sodišču in v drž. zboru je katoliško narodna stranka le še tem bolj osvedočena o osebni ne-omadeževanosti dr. Šušteršiča, ker se je to tudi na obeh mestih javno priznavalo. Izid glasovanja v državnem zboru presoja vodstvo katol. narodne stranke edino le s politiškega stališča. Združeni slovanski in nemški liberalizem, napojen s srdom proti vsemu, kar nosi katoliško ime, ni dobil pri včerajšnjem glasovanju še le prvič večine v poslaniški zbornici. Vodstvu katoliško-narodne stranke je to glasovanje samo nov povod, da ob strani dr. Šušteršiča prej ko slej z neomajanim zaupanjem vanj,g nadaljuje svoj boj proti liberalstvu." — S to izjavo se tudi mi strinjamo. Tudi slovensko krščansko socijalno delavstvo, razna županstva in društva so izrekla dr. Šušteršiču svoje neomajano zaupanje.
Poštena beseda poštenega moža. Češki poslanec dr. Dyk je v Šusteršičevi zadevi dejal v državnem zboru: .Nočem preiskavati, odkod je vsenemški poslanec Stein dobil svoje informacije. Kot Slovan se ne čutim poklicanega, da bi se vtikal v domači prepir Slovencev. Toda zgodovina nas uči, da so bili Slovani tedaj tepeni, ko so pri svojih nasprotnikih iskali pomoči in sveta. To naj bi si dobro zapomnili vsi Slovani in slovanski poslanci". Ali ste čuli Tavčarjevi prijatelji? Ako imate še kaj slovanskega v svojih srcih, bode naj Vas sram!
Kako liberalci „znajo". Če pregledamo vso zadevo o žlindri, katero so Tavčar in Wolf, Stein in Plantan s celim vsenemškim štabom tako razupili, ne najdemo nobene stvari, ki bi bila za dr. Šušteršiča osebno nečastna. Ali je .Gospodarska Zveza* konkurirala s .Kmet, družbo"? Ne, ker .Gospodarska Zveza" je prodajala le svojim članom in .Kmet. družba" tudi le svojim članom. Tu ni trgovske konkurence. Torej tudi ni podlage za nepravilno konkurenco. Če bi bil dr. Šušteršič od začetka izjavil, da je sam doplačal to, za kolikor je »Gospodarska Zveza" ceneje dajala gnojila, bili bi vsi tiho ali bi ga še slavili kot požrtovalnega moža, ker je pa naročil, naj se o tem molči, pravijo, da ima .umazane roke"! — Vsak bi moral dandanes, da bi bil Tavčarju všeč, tako delati kot Tavčarica, ki kosila dijakom razbobna v .Narodu" in se ji za ta kosilca pod šefredakterstvom Tavčarjevim v .Narodu* podajajo ..brzojavke" in .zahvale".
Dr. Tavčar kot poslanec. Znano je, da dr. Tavčar sam ni nič naredil. Ker sam ni nič naredil, pritoževal se je na svojem zadnjem shodu v ..Mestnem Domu", da ni podpisal niti nobene interpelacije drugih poslancev v .Hrvatsko- slovenskem klubu", ker mu ti poslanci, dasi so bili ž njim v zvezi, niso dali nič v podpis. Dr. Ploj je sedaj v .Siidsteierische Preše" to Tavčarjevo pritožbo pojasnil. Povedal je, da se Tavčarju radi tega ni dala podpisati nobena interpelacija, ker Tavčarja takrat nikdar ni bilo v zbornici. Tako torej Tavčar izvršuje svoje poslanstvo! Kadar ga je treba, ga še v zbornici ni. Bil je torej že Kušar boljši poslanec! Ta je vsaj v zbornici sedel in kako pritožbo ‘ podpisal, Tavčar pa raje v Ljubljani izvršuje svoja advokatska opravila, namestu da bi kot poslanec redno se brigal za svoje poslaniške dolžnosti. In na ljubo takemu poslancu, naj bi mi pustili pasti delavnega dr. Šušteršiča?
.Šušteršičev marš" so, kakor .Narod" pravi v neki ljubljanski gostilni skovali liberalni „glasbeniki" in pevci. Tavčar jim je to strašno zameril. Zahteval je, naj tudi njegovo delovanje proslave in njemu zlože .marš". Liberalni .glas
beniki" in pevci so prišli s tem v veliko zadrego, I ker ako bi hoteli Tavčarjevo delo proslaviti v maršu, nastal bi prav počasen marš, pravi
—	„Tr auermarš".
Slika hinavščine. Dr. Kveder, zastopnik ljubljanskega mesta, ki je glasoval z Wolfijanci v državnem zboru, ko se je šlo za to, da bi nasprotniki katoliške cerkve in Avstrije dobili priliko, udrihati po našem prestolonasledniku, je bil ob tem glasovanju v resnici v škripcih. Vedel je dobro, da napad na prestolonaslednika ne velja visoki osebi, ampak načelom, katere je priznal naš prihodnji cesar, ko je pohvalil kato liško šolo. Umevno je samo ob sebi, da je dr. Kveder, pod čigar komando stoji kranjsko liberalno učiteljstvo in ki sam neprenehoma blati katoliško šolo v svojih glasilih, ona izjava spekla istotako kakor tovariša Wolfa v dno črne duše. Kaj storiti ? Glasovati zoper prestolonaslednika je težko že zaradi tega, ker so bile tačas pred durmi volitve za ljubljanski občinski svet, pri taterih čedna trumica c. kr, uradnikov množi iberalno četo dr. Kvedra, po drugi strani pa neizpolnjeno pustiti učiteljem srčno željo, da naj se lopne po katoliški šoli — je pa še težje. Odločil se je za prvo. .Slovenec" je po zasluženju običal .kveder", ki se je postavil nasproti ne-le ministerskemu predsedniku, ampak tudi cesarskemu princu. In kaj je odgovoril dr. Kveder? Pisal je v .Narodu", da je le zato glasoval zoper prestolonaslednika, ker je vedel, da bode .Slovenec" izkoriščal izjavo prestolonaslednika v svoje namen. Tudi to izjavo dr. Kvedra je prismojeno liberalstvo požrlo z isto mirnostjo, kakor druge take čedne izjave, poganjajoče iz hinavš čine. Pa tudi uradnike je bilo treba pribiti, da se niso Šubic in Požar in Senekovič sramovali, stati na plakatih v vrsti kandidatov skupaj z dr. Tavčarjem. Napravil je .Narod" tedaj globok poklon baronu Heinu. Pisal je, da je le poročilu barona Heina pripisovati, da je Ljubljana dobila potresne olajšave. In uradniki so marširali na volišče.
Poraz liberalcev. Pri občinskih volitvah na Rakeku je sijajno zmagala katoliškonarodna stranka. Nasprotnjkom niso pomagale do zmage niti pečena teleta. Z ozirom na poraz liberalcev v Ribnici in naRakeku bi Tavčar lahko dejal, da je zanj politika prav za prav poritika.
Tržiška .klerikalna" posojilnica prav lepo vspeva v največjo bol in žalost ondotnih liberalcev.
V	kratkem času njenega obstoja ima prometa 23.742 kron. Otvorila se je 25. marca t. 1.
Kako liberalci .delajo". V Novem Mestu se je hotela vstanoviti kletarska zadruga. Novomeški Slane je prišel na zborovanje s svojimi pristaši in zborovanje razbil. Imenitno .delo" za gospodarske potrebščine ljudstva! In potem se nekateri liberalci še čudijo, da ljudstvo .Naro dovi" stranki obrača hrbet.
Iz Kranja se nam poroča: Pri volitvah v tretjem razredu je dobila naša stranka 114, nasprotna 156 glasov. Rešil je liberalce propada .krščanski* župan Šavnik. Delali so liberalci z vso sapo noč in dan. Volitve so bile mirne. V drugem in prvem razredu se jih naša stranka ni udeležila. Lahko bi se bilo na naši strani več storilo. Organizacije treba nujno!
Iz Idrije. .Jednakopravnost" se v svoji 3. štev. prav po nepotrebnem obregne ob nekatere na tej šoli službujoče učitelje. Imenuje jih prav duhovito, kakor je to naših liberalnih modrijanov navada, .katoliške nazadnjake*. Vemo, da naših vrlih učiteljev, katerim velja ta duhovita opazka, prav nič ne žali ta izraz liberalne omike in da bi se nikakor ne šteli v čast, ako bi jih listič, kakoršen je .Jednakopravnost", hvalil ali čelo štel med svoje pristaše; toda toliko pa lahko namignemo našim liberalcem, da se je na tej šoli poskušalo tudi že s pristno narodno-naprednimi učitelji; a so se te poskušnje prav žalostno izjalovile. Mislimo, da bi bilo našim liberalcem jako neljubo, ako bi jim začeli pripovedovati o .naprednem" delovanju in .junaških" činih teh njihovih pristašev. Gospoda liberalna, ali nas razumete ? Ako se bodo napadi na naše učiteljstvo še ponavljali, potem bodemo pa tudi mi odkrito govorili. — Isti članek zbada tudi naše učiteljice z naslovom
.nemškutarice*. Ali je mari to v zahvalo, ker so pri zadnjih občinskih volitvah volile može vašega kalibra? — Kako grda si, liberalna nehvaležnost!
Redko slavlje. Dne 1. maja slavil je litijski okrajni glavar Grili 20-letnico svojega službovanja kot c. kr. okrajni glavar v Litiji.
Prešernove poezije v nemškem prevodu se že tiskajo ter izidejo morda že pred Binkoštmi. Uredil jih je g. dr. Fran Vidic. Prevode je poleg urednika oskrbelo nekaj drugih slovenskih in nemških pesnikov.
Stavka v .Meščanski godbi". Meščanska godba v Ljubljani je doživela stavko. Pred zadnjim koncertom v .Narodnem Domu" je nakrat odpovedalo šest godcev ter odpotovalo iz Ljubljane. Teh šest godcev bode meščanska godba težko pogrešala. Čujemo, da se je raznim godcem predno se jih je zvabilo v Ljubljano mnogo obetalo, sedaj se je pa na obljube pozabilo. Meščanska godba bode le tedaj napredovala, ako se bo njenim izvršujočim članom preskrbelo zagotovljene eksistence. Tudi za strankarske namene naj bi se meščanske godbe ne rabilo, kakor se je to storilo nedavno. Ako se godcem ne bo pustilo pri miru niti njihovega prepričanja, tedaj bo postala .Mešč. godba strankarska ustanova, katera ne bo nikdar tako procvitala, kakor bi bilo v interesu .Meščanske godbe" želeti.
Kazno.an liberalen odvetnik. Odvetniška goriška zbornica je odvzela dr. Staniču za 3 mesece pravico opravljati odvetniška opravila. Vzrok kazni je ravnanje dr. Staniča v zadevi neke dedščine. Dr. Stanič je bil lani liberalen kandidat. „Narod“, ki ima vedno polna predala lažij o duhovnikih in dedščinah, bode o tej stvari seve molčal.
Kamniška Bistrica. Poslanec Pogačnik in tovariši so v državnem zboru uložili predlog, s katerim se vlada poživlja, da se to leto odrede nujna dela za uravnavo Kamniške Bistrice.
.Narodni dom v Trstu. Tržaška posojilnica je kupila za svoto 320.000 K hišo Colledanovo na trgu Caserma, kjer je Dolenčeva tiskarna, v to svrho, da se postavi tam .Narodni Dom", katerega tržaški Slovenci živo potrebujejo. Slava!
Duhovniške premembe v ljublj. škofiji. Stalni pokoj je dovoljen č. g. Mihaelu Horvatu, župniku na Čatežu ob Savi. — č. gosp. Nikolaj Križaj, župnik na Premu, se je zaradi bolehnosti odpovedal svoji župniji ter mu je dovoljen daljši dopust, da si utrdi svoje zdravje. — Premeščeni so bili čč. gg. Alojzij Rudolf, ekspozit v Begunjah pri Cerknici, kot župni upravitelj na Čatež ob Savi; Frančišek Dimnik s Trebelnega kot ekspozit v Begunje pri Cerknici; Josip Nagode iz Boštanja na Trebelno; Martin Škerjanec iz Zagorja na Jesenice; Alojzij Wester iz Selc v Zagorje; Jernej Klinec s Čateža kot župni upravitelj v Javor pod Ljubljano; Frančišek Zeg a, kapelan na Premu, je nameščen kot župni upravitelj ondi.
Novomašniki v celovški škofiji. Letos bodo posvečeni v mašnike: Iz IV. leta gg. Jan. Arnuš iz Ptuja; Avg. N e tuši, iz Golrada na Štajar-skem; Rih. Pic hi er izŠpitala; Joa. Rešer iz Železve pri Mostiču; K. Wohlandt iz Voits-berga na Štajarskem. — Iz III. leta: B. Gusger iz Zwickenberga; Jan. Horn boe k iz Št. Janža v Rožu; Fr. Laset iz Prevalj; R. Rot er iz Črne; Janez Serajnik iz Št. Jakoba v Rožu,
VII. dirka kluba slovenskih biciklistov .Ljubljana" vršila se bo na ljubljanskem dirkališču dne 2. junija. Hrvati so pozvali ljubljanske dirkače na .Tandem-match", na katerega se slednji odzovejo ako bo vreme v maju ugodno za training.
Katoliško-narodna zmaga. Pri volitvi novega občinskega odbora na Krki je soglasno izvoljenih dvajset mož katoliško-narodne stranke.
Ali realko ali gimnazijo v Idriji? .Slovenec" je v tej zadevi spregovoril zopet nekaj prav umestnih besed. Dopisnik pravi: .Gimnazijo hočejo ljudje imeti ne realke. To je ljudska volja, katera dovolj jasno kaže, kaj je za Idrijo potrebno in koristno. Skoraj vsi idrijski dijaki se šolajo na gimnazijah in bele vrane ao tisti, ki gredo na realko. Pri nas vsak »udar ve, da I je mladeniču po dokončani gimnaziji ves svet
odprt; tudi tehniko lahko študira, ako imajo stariši kaj pod palcem in ga morejo nadalje podpirati. Mi tega ne moremo, in srečne se čutimo, ako si moremo z obilno družino toliko pristradati, da vzlic vsemu pomanjkanju enega otroka na gimnaziji izšolamo. Marsikatera hiša se vsled tacih stroškov zadolži, tako da nas razun davka tarejo še obresti. Občinski zastop je zvišal občinsko doklado na 50 odstotkov, tako da bodemo vseh doklad več kakor 150 odstotkov plačevali, toraj več, kakor je navadnega davka. Pri vsem tem tudi to ne bode zadostovalo in že drugo leto bode treba občinsko doklado povišati, kajti realka stane mnogo denarja ; pokazali se bodo stroški, na katere sedaj nihče ne misli, naša občina pa ima mesto denarja le dolg. Kam bodemo prišli? Veliki davki nas bodo potrli. Ali bode kedaj nameravana realka podržavljena, je tudi še prav veliko vprašanje, ki v zraku visi. Naš poslanec pete kurije g. dr. Šušteršič se je ravnal po naših željah, ko je pri vladi potrkal na vrata za gimnazijo v Idriji. Vlada je bila pripravljena državno gimnazijo v Idriji ustanoviti, torej gimnazijo, ki bi nas prav nič ne veljala, naš občinski zastop se je pa prenagnil in prekrižal to namero, ko je sklenil ustanoviti tukaj realko. Deputacija, ki je šla na Dunaj prosit brezplačnega prostora, še tega ni dobila; pač pa so menda obljubili, pa ne daii, kakor zdaj vidimo, ko je občina drugod kupila prostor za poslopje. Zadnji čas je, da se zberemo in na vsa usta povemo, da ne maramo realke! Občinski zastop naj vpošteva naše želje glede državne gimnazije in naj se trudi, da dobimo tako gimnazijo, ki nas ne bode nič stala in nam bo v resnici koristila!
Sveto leto. Minulo nedeljo se je bralo po cerkvah ljubljanske škofije škofovo pismo, s katerim se napoveduje sveto leto za Kranjsko, ki se začne s četrto nedeljo po Veliki noči, t. j. 5. maja in slovesno sklene nedeljo po vseh svetih, t. j. 3. novembra.
Umrl je v Keblu nad Čadramom na Šta-jarskem č. g. župnik Lovrenc Kramberger.
Ljudsko štetje v Trstu. Glede občevalnega jezika je v Trstu prišlo baje povelje od višje oblasti, da je vse c. kr. uslužbence vpisati za Nemce!
Legar v ljubljanski artilerijski vojašnici.
V	tej vojašnici se je pripetilo 16 slučajev legarja (tifusa); vzrok temu je baje ta, da morajo vojaki, radi neumestne štedljivosti vojašnične uprave, piti vodo, mesto iz vodovoda iz vodnjakov, v katere prihajajo nedvomno tudi podzemski dotoki iz hlevov in greznic.
Nadvojvodinja Elizabeta v Trstu. Nadvojvodinja Elizabeta, hči umrlega cesarjeviča Rudolfa je došla minulo soboto v Trst, od koder se je na ladiji »Almissa- (prej .Stefania") podala na daljše potovanje po morju. Na južnem kolodvoru so pričakovali nadvojvodinjo c. kr. namestnik in drugi dostojanstveniki. Nadvojvodinja Elizabeta je visoke postave, bledega a nežnega obraza ter svetlo rumenih las. Nadvojvodinja Šteje zdaj 17 let.
Prvi maj v Idriji. Zjutraj ob 5. uri so imeli soc. demokratje budnico okrog mesta, katerega obhoda se je vdeležilo 64 parov, 128 moških in žensk, Popoldne so odkorakali krog 2, ure soc, demokratje k kmetu Kobalu nad Idrijo. Ondi so se radi dežja radovali pod kozolcem. Sprevod so vodili zopet godci. Delo je zamudilo celi dan okrog 250 delavcev.
Kartuzijanski samostan v Pleterjih se temeljito popravlja. Ribniki bodo kmalu gotovi, kartuzijani namreč ne uživajo mesne hrane, marveč le rastlinsko in ribe. Potem prično graditi velik zid, ki bo obsegal tak prostor, da mu ga na Kranjskem ni enacega. Da morejo pri ribnikih izkopano zemljo odvažati, napravili so precej dolgo železnico. V notranjem bodo poleg glavnih in gospodarskih poslopij zgradili za vsa-cega redovnika posebno hišico z vrtom in malimi gospodarskimi pritiklinami. Kartuzijani morajo biti namreč strogo drug oddruzega ločeni, le ob nedeljah in praznikih se snidejo.
Redka plodovitost V Gornji Šiški pri posestniku Antonu Šušteršiču, po domače pri Kosu, sosedu gostilne pri Pavšiču je imela krava v
15 mesecih šestero telet. Zadnji so bili pred 3 tedni trije junčki, ki so zdravi in čvrsti. Prva tri teleta je zvrgla v 6 mesecih in so radi prezgodnjega poroda prišli na svet mrtvi.
Osebne vesti. V Oplotnici je praznoval 251etnico župnikovanja č. g. župnik Bezenšek.
—	Umrl je na Studencu pri Devici Mariji v Polju veleposestnik Janez Šink. Pokopan bo v Zagorju. — V ljubljanskem uršulinskem samostanu e umrla č. M. Ksaverija Pleničar. V samostanu je preživela 36 let kot redovnica in učiteljica.— V Ljubljani je nagloma umrla trgovka g. Marija Mehle, na Vrhniki pa je umrla soproga davčnega uradnika gospa M. Premk ro-ena Belič.
Poskušeu umor v Ljubljani. V ponedeljek dopoludne se je v Komenskega ulicah v Urba-sovi hiši zgodilo grozno zlodejstvo. Pavel Wis-an, sedlarski pomočnik, rojen 1. 1866, je zadal 231etno kuharico pri Urbasu, Terezijo Koščak iz Dolenjega Lakinca pri Mokronogu. Pavel Wisjan je kuharici z nožem prerezal žile na vratu, zaklal jo v trebuh in hrbet. Wisjan, katerega so prijeli na licu mesta, je pripoznal, da je storil svoje dejanje iz ljubosumnosti. Smrtno -nevarno ranjena Koščak se nahaja v bolnici.
Drobne novice. Člani slovenskega gledališča so te dni z vspehom gostovali na Sušaku. Režiš sr slovenskega gledališča g. Verovšek se mudi v Pragi. — Mengeško prostovoljno gasilno društvo priredi dne 2. junija 1901. slavnost svojega lOletnega obstanka in blagoslov-ljenja gasilnega orodja. — V Celju so dobili slovenskega trgovca s steklenim blagom gosp. Frana S trupi ja. Svoji k svojim! — V Tržiču so nameravali delavci v predilnici stavkati. — O veliki Gospojnici bodo priredili štajarski Slovenci veliko romanje na Brezje.
.Narodna zveza11. Pod tem naslovom snuje se na Koperščini, kakor se poroča iz Trsta, novo društvo s sedežem v Dekanih. Namen društva bo: 1. Podpirati pevska, bralna, izobraževalna in slična društva ter gospodarske zadruge. 2. Pospeševanje vsega, kar bi zamoglo koristiti gospodarskemu in kulturnemu napredkn slovenskega in hrvatskega ljudstva v Istri.
Bogoskrunstvo. V Št. Ožbaltu je neznan bogoskrunec odprl tabernakelj, vzel iz lunule, ki je v monštranci, sv. hostijo, iztrgal iz sv. hostije precejšnji košček, potem pa sv. hostijo zlomljeno ob strani lunule prilepil. Ko je hotel g. župnik sv. podobe prenoviti, je s strahom zagledal grozno bogoskrunstvo. Kaj je bogoskrunec s koščekom sv. hostije storil, se ne ve, najti ga ni nikjer. Bogoskrunec ni bil tat, ker ni lunule pa tudi ne kake druge cerkvene reči ukradel, tudi cerkvena Skrinjica je nepoškodovana. On je storil svoje brezbožno dejanje iz zgolj hudobije. Kam pridemo, če že najsvetejše reči ne bode več varne?
Najnovejše vesti.
Iz Dunaja nam pišejo: Zbornična razprava o kranskej Tomaževi žlindri je prvi trenutek splošno osupnila in trozveza Plantan — Schalk
—	Tavčar je bila prepričana, da je ugonobila parlamentarca dr. Šušteršiča. Ko se je pa vzdignil smodnikov dim iz bojišča, se je pokazal ves drug položaj. Trezni elementi obsojajo kar najodločneje, da so prinesli trozvezniki domači kranjski prepir v državno zbornico; obsojajo ovaduških namen brezpomembnih napadov, in obsojajo bratomorsko zvezo liberalnih kranjskih poslancev z nemškimi radikalci. Nasprotno se uvideva splošno, da je razprodaja cenene žlindre le navadni način strankarskega boja, ki je danes v navadi po celem svetu. Ako bi vse zbornične stranke prinesle svoje domače boje v zbornico, bi le ta ne imela druzega posla, kakor poslušati, kako se napadajo in koljejo stranke. Pohvalno se odobrava, da se poslanci katoliško-narodne stranke niso spustili in ponižali na ono polje, kjer sta Plantan in dr. Tavčar doma, in da so s tem taktnim postopanjem preprečili nadaljevanje gnjusnega besedičenja. Ugled dr. Šušteršiča ni prav nič trpel, kajti vsi resni kato liški možje vidijo v njem odličnega prvoboritelja za resno stvar. Znano je, da mu prihajajo od
vseh strani naše domovine izjave priznanja in zaupanja, in prvi pred vsemi je bil slovanski centrum, ki je jednoglasno sklenil in poročal svojemu načelniku izraz neomajanega zaupanja. Mi pa pristavimo temu poročilu: Živel dr. Šušteršič, vnet in delaven za napredek krščansko socijalne ideje!
Čudno, prečudno, kar se godi na svetu. V ponedeljek je pisal znani Ferdo Sajovic pod vodstvom in nasvetom dr. Tavčarja trdo v noč ono izjavo, kojo si je želel dr. Šušteršič o poslovanju Sajovičevem s Tomaževo žlindro, ker so vse okolščine kazale, da je treba to dejstvo svetu ohraniti v večni spomin, O tej izjavi so torej vedeli v ponedeljek zvečer le Sajovic, dr. Tavčar in dr. Šušteršič, invtorek je že protestiral nemški radikalec dr. Schalk pri zborničnem odseku na Dunaju, da se uvažuje ta izjava. V sredo je pa iznenadil dr. Tavčar zbornico s pripovedko, da je bil svetovalec Sajevičev in je vodil sestavo izjave per distance. Takoj za njim je izjavljal dr. Schalk, da on nima od kranjskih liberalcev nikake informacije v tej zadevi. Mi verujemo, samo ob sebi umevno, vse to. Čudno, prečudno je pa vender, da je ta vest, kar čez noč v dr. Schalka udarila! Dr. Šušteršič mu je ni povedal, Sajovicu se dr. Schalk baje še ni predstavil in .... Če ni to čudež, so iznašli pa protiverski zavezniki kaki novi telefonski stroj in to vse je čudno, prečudno, pa tudi silno nevarno! Ali je pa vender le mogoče, da je zveza med nemškimi radikalci in kranjsko • slovenskimi* liberalci gotova stvar? — Mi tega vprašanja ne moremo rešiti, a prepričani smo, da je nastop kranjskih liberalcev 1. majnika v zbornici hudodelstvo na časti in telesu slovenskega naroda in da je vsak Slovenec brez izjeme dolžan vse svoje moči postaviti domovini na razpolaganje, da se nadaljevanje takega boja prepreči! Ako bi bil še naš panik Vesel med nami, bi danes gotovo razljuten v srcu ponavljal svojo pesem : „S t rela udri iz višine, izdajico domovine!11
Občinski svetnik ljubljanski — Sohulve-reinoveo. Prijatelj našega lista nam piše: Daleč smo prišli. Absolutno narodnjaštvo „Naro-dovcev“ ni počenega groša vredno. Pri zadnjih občinskih volitvah ni prišel v obč. svet samo prvi protestant, ampak prišel je v naš občinski zastop tudi podpiratelj nemškega šolstva v slovenski Ljubljani. Oboje je g. Ubald pl. Trnkoczy v jedni osebi. „SchuIverein“ ga je lahko vesel. G. Ubald pl. Trnkoczy je odbornik tukajšnje nemške protestantske občine in kot tak je sodeloval, da se je v Ljubljani otvoril nemš ki protestanški otroški vrtec. Bravo „Na-rodovci“! Takim ljudem dajo liberalci v slovenski prvostolici častna mesta! Radovedni smo, ako bode tudi nEdinost“ povedala to svojim čitateljem.
Državni zbor.
Dunaj, dne 30. aprila 1901.
Danes je zbornica končala posvetovanje o pristojbinskem zakonu. Boj je bil stvaren in zakon je dobil pojasnila od vseh strani. S tem zakonom bo kmečkemu posestniku nekoliko po-magano. Sicer nima zakon vseh vdobnosti, koje bi si človek želel, a bolje je to obdržati, kar je mogoče doseči, kakor po nedosegljivem brez* vspešno hrepeneti. Večkrat je moral tudi finančni minister v razpravo poseči in stališče vlade pojasniti, ter s tem zbornico na praktični poti obdržati.
Večji del seje se je porabil za razpravo o manifestacijski prisegi. Načrt zakona določa namreč v § 12, da ima upravna oblast pravico od stranke zahtevati, da napove pod prisego svoje premoženje, ki se mora obdačiti in ta točka je prouzročila zbornici veliko pomisleka.
Dr. Conci, laški poslanec, trdi, da je mani-festacijska prisega nekako nemoralično in silno nevarno sredstvo, ki bo ljudi natančne vesti mučilo in kar naravnost ljudem druge vrste priložnost dalo, da bodo krivo prisegali. Govornik predlaga konečno, da naj se ta prisega tedaj ne pripušča, kadar se zapuščinsko premoženje uradoma popisuje.
Poljak dr. Doboszynski predlaga dostavek zakonu, da je mogoče le tekom dveh let, ko se je zapuščina prisodila, prejemnika zapuščine pozvati, da pod prisego premoženje napoveduje in to le na izrečno dovolitev finanančnega ministra.
Finančni minister dr. pl. Bohm-Baverk pojasnuje, da se je manifestacijska prisega zaradi tega v zakonov načrt sprejela, ker je skušnja učila, da se večji del premakljivega premoženja davku odtegne. Minister je mnenja, da je manifestacijska prisega edino, ki more temu nedostatku pomagati in ne zahteva, da bi se pri vsaki zapuščini prisega rabila, marveč le ondi, kjer bodo okolščine kazale, da je potrebna.
Krščanski socijalist Fink zahteva od vlade, naj predloži splošni pristojbinski zakon, a v tem naj bo izrečno povedano, da mora finančni erar vse povrniti, kar se preveč na pristojbinah vzame in predlaga k zakonu, da naj bo mogoče potom zapora vdeleženca prisiliti, da stori manifesta-cijsko prisego.
Dr. Ofner pa priporoča, da naj zbornica sprejme zakon po predloženem načrtu.
Konečno je zbornica še o tem razpravljala, kdaj da naj stopi zakon v veljavo. Slišale so se misli, da naj zbornica izreče ukor upeljavi do-tične naredbe po § 14 s tem, da jo prekliče kot neveljavno, a pamet je nadvladala in zbornica je sklenila, da stopi zakon v veljavo z dnem proglasitve in da z istim dnem tudi cesarska naredba z dne 16. avgusta 1899 preneha.
Zbornica je odkazala nadalje vladni predlog glede vodnih cest brez prvega branja dotičnemu zakonu in predsednik odgovori znani interpelaciji poslanca Treunfels a rekoč, da tudi njega žali način, kako se napada v zbornici katoliška vera in njeni obredi, da obsoja kot verni katolik to postopanje, katero bi pa tudi grajal, ako bi se kako drugo v cesarstvu pripuščeno veroizpo-vedovanje tako napadalo in prosi zbornico, da naj posamezniki uvažujejo dostojno versko prepričanje soseda.
Razposajenček S tein se zahvali predsedniku za ta odgovor z vsklikom: »Pred farji je pokleknil!"
Dunaj, dne 1. maja 1901.
Današnjo sejo je poleg dr. Šusteršičeve zadeve, o kateri Vam obširno poročam, izpolnila razprava o načrtu zakona za volitev v trgovinsko in obrtno zbornico. Dotični zakon iz leta 1868 določi vsote davka, po katerih se sodi opravičenost za vo-lilca. Vlada predlaga zdaj, da se opusti ta cenzus in da se ustanovi za vsako deželo posebej, po kakih odstavkih davka da je volilec opravičen in to zaradi tega, ker so se od 1.1868 premoženjske in vrednostne razmere bistveno spremenile.
O predlogi so stvarno govorili King, Wohlmeier, Kinnman, dr. Š y 1 e n i, B o h -heim, Losser in Primavesi. Stališče vlade sta pa označila trgovinski minister dr. pl. Kahl in sekcijski načelnik Weigelsperg. Zbornica sprejme zakon.
GLASNIK.
Delavske drobtine.
Strankarski shod avstrijskega krščanskosocialnega delavstva bo na Dunaju dne 29. in
30. junija t. I. Ta shod bode končno določil, kako bi se vse kršč. sccijalno delavsko gibanje v Avstriji združilo v jeden močen tok. Posvetovanja o tem se še vedno vr£e.
Velika slavnost hrvatskih delavoev bode dne 29. in 30. junija t. 1. v Varaždinu. Hr-vatsko delavsko pevsko društvo »Vienac" v Varaždinu bode blagoslovilo svojo zastavo. K slavnosti bodo povabljena tudi slovenska delavska društva, ki se povabilu, upamo, odzovejo.
Delavsko podporno društvo v Tržiču je imelo v nedeljo 28 pr. m. svoj občni zbor. Bili sta dve stranki. Zmagala je liberalna s tremi glasovi večine. L’beralni delavci so psovali ne-navzoča gg. kapelana, kakor da bi bila vzrok razprtiji. Vzrok je iskati pri njih samih in ne drugje. Gg. kapelana se nista prav nič vtikala
v volitev, ker tudi uda nista onega društva in so vsi napadi torej neosnovani.
Delavske vesti iz Ljubljane. Delavcev pri raznih zgradbah v Ljubljani je 450. Pri zgradbi električne železnice, dela sedaj 100 delavcev. — V Ljubljano je prišlo brez sredstev 12 delavcev, Čičev, ki so bili od nekega agenta ogoljufani, da pojdejo v Rumunijo. Ogoljufani delavci bodo sedaj delali na električni železnici toliko časa, da si zaslužijo za pot domov.
Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču priredi v nedeljo, dne 5. maja v prostorih g. Henrika Dobrin (na Skali) veselico s sledečim vsporedom: Petje: a) Lovčevo slovo, b) Ljubezen in pomlad, c) Na planine. II. »Ve-deže v alk a", gluma v enem dejanji. III. »K met-Herod", burka s petjem v dveh dejanjih. Za četek točno ob 8. uri.
Katoliško izobraževalno društvo v Križah pri Tržiču je priredilo v nedeljo, dne 28. aprila v društveni dvorani veselico s sledečim vsporedom : I. Petje, II. Kmet Herod, burka s petjem v dveh dejanjih in III. Čudno pismo, igra v enem dejanji. — Naj prvo so zapeli pevci pod vodstvom domačega g. župnika, ki je ob jednem društveni predsednik, prav dobro 3 pesmi:	»Pozdrav",
»Zvezda" in »Veselja dom". Pokazalo se je, da zamorejo društveniki tudi brez liberalnih korifej kaj storiti. Tudi igralci so izborno rešili svoje vloge. Smeha je bilo dovolj pri prvi igri. Najbolj sta nam ugajala Jožef Naglič (Kmet Herod) in Franc Vodnjov (njegov stari oče Matijče), zadnji vsled zelo primernega oblačila. — Druga igra »Čudno pismo", kojo je prinašal „Mir“ je bolj resnega značaja, toda jako primerna za oder. Tudi ta se je povoljno izvršila. Čestitamo društvu na vspehih! Le pogumno naprej, ne oziraje se na razne nasprotnike.
Delavsko stavbno društvo v Zagorju je imelo v nedeljo 21. aprila svoj letni občni zbor. Začetkom je gosp. kapelan Čerin blagoslovil obe novi lepi delavski hiši in v prav prisrčnih besedah zborovalcem opisal veliki pomen lastnega doma in pa krščanskega življenja v njem. Predsednik I. Dežman pozdravi navzoče in omenja, s kolikimi težavami se je imel boriti odbor. Nato poroča blagajnik, g. kaplan Škerjanec o de lovanju društva. Zadružno stavbišče ima vred nost 6844 K 38 v. Letos se je oddalo že vse prav lahko v najem in se bodo pokrile obresti od kapitala. Sezidani hiši veljata 9790 K V prvi ima gospodar dve sobi s kuhinjo in kletjo. Poleg tega stanujejo v njej tri družine, ki imajo lepe, visoke, zračne sobe Ena soba je društvena, V drugi hiši ima poleg lastnika še ena delavska družina dve lepi sobi. Najboljši d.kaz, kako po-
trebuje Zagorje novih stanovanj, je pač ta, da so bila nova stanovanja precej napolnjena. Člani sami so vložili 8376 K 52 v., drugo je posojilo denarnih zavodov in se bo ne samo obrestovalo, ampak tudi precej hitro amortizovalo. Jako lepe svote so zaslužili domači delavci in obrtniki. Kamenje z vožnjo 425 K 76 v., opeka za zidanje 1465 K 70 v., strešna opeka 874 K 32 v., vse lesovje 1548 K 43 v., železnina od celjskega Merkurja 711 K 58 v. Delavci dninarji so zaslužili 907 K 10 v., zidarji 2101 K 74 v., mizarji 1301 K 80 v., tesarji 543 K 60 v., kovač 135 K 64 v., vozniki 359 K 86 v. Od materijala je ostalo za 780 K 48 v. za tretjo hišo.
v
Žrtve industrije. Od leta 1890., torej v približno devetih letih je izgubilo v Avstriji 6676 delavcev pri delu svoje življenje, 34.870 se jih je za vselej poškodovalo, a vender uneslo vsaj življenje, 83.430 delavcev pa se je poškodovalo samo začasno in zopet ozdravilo. Lahko poškodovalo pa se je 276 549 delavcev. Ako pomislimo, da še mnogo ponesrečenj ni vštetih v te številke, ker so nekatere kategorije delavstva, docela izključene od zavarovanja. Tako stoji v tem pogledu v Avstriji po uradnem sporočilu, ki je pa pomanjkljivo, kakor vse uradne stvari. Na Nemškem je po poročilih stanovskih in strokovnih bratovščin v minulem letu bilo prijavljenih 443.313 nezgod in nesreč in to izmed 17,847 642 zavarovancev, kar znači, da se vsak štirideseti zavarovanec ponesreči. Te bratovščine podpirajo ponesrečence samo 13 tednov. Poročilo govori, da jih je ostalo po vstavljeni podpori, to je čez trinajst tednov samo še 106 036 bolnih. Vsi so poprej ozdraveli ali pa — umrli. Neko drugo poročilo pa govori, da je na Nemškem ponesrečilo v zadnjih štirinajstih letih tako, da je vsled tega umrlo, 81 884 delavcev. V teh štirinajstih letih jih je za vselej ohromelo 29 200 delavcev, roke. noge ali pa rebra pa si je polomilo 426 336 delavcev, ki so vsi vsled tega postali za delo nesposobni. Leta 1886. jih je bilo do podpore opravičenih pri bratovščinah 2 : 80 na tisoč, leta 1899. je to število narastlo na 39. Kaj so v primeri s tem številke vojakov, ki padejo v vojnah. V vojni s Špansko je bilo ubitih 1577 vojakov. V naj strahovitejši vojni v zgodovini, ki se je vršila pri Gettysburgu, je padlo na obeh straneh 32 865 mož. In med delavci ene same stroke, n. pr. med železniškimi uslužbenci se jih v enem samem letu ponesreči več, kakor še enkrat toliko. Zanimive pa strašne bi bile številke, če bi bilo možno določiti natančno po-nesrečenja med delavci v Združenih državah, kjer se dogaja toliko nesreč, kakor na vsem ostalem svetu.
jVlestna hranilnica v jMovem jVlestu.
Aktiva.
I. Bilanca upravnega imetja
za 31. decembra 1900.
Pasiva.
		K	h					K	h
Račun	hipotečnih posojil		1,123.219	82	Račun vlog		1,553.798	63
>	hipotečnih obresti zaostale 1. 1900	7.993	1	> hipotečnih obresti: Predplačila 1.1900	6715	63
>	menjic		155.450	80	» menjičnih obresti: Predplačila 1.1900	2.247	59
>	tekoči		146.793	74	» založnih obresti: Predplačila 1. 1900	10	9
>	zalog 		1.060	—	» pro diversi		20.090		
>	efektov		145.371	95	» davkov in pristojbin		207	60
>	efektnih obresti, viseče 1. 1900	2 2G1	36	> zgube in dobička: Čisti dobiček	8.922	49
>	zamudnih obresti, zaostale 1. 1900	482	28			
>	inventarja		430	1			
>	uradnih troškov: Zaostali opomini					
	in drugi troški 		17	26			
	Saldo 1. 1900 		440	—			
»	blagajne 		18.881	80			
		1,601.992	3		1,601.992	3
Aktiva.
II. Bilanca rezervnega zaklada
za 31. decembra 1900.
Pasiva.
	K	h									K	h
Račun efektov	 Viseče obresti	 	 Poslovni dobiček 1. 1900 ....	27 154 361 8.922	63 40 49	Račun glavnice		36 438	62
	36.438	52	1	36.438	52
V Novem Mestu, dne 31. decembra 1900.
Ravnatelj stvo
Odgovoini urednik: Ivan Jakopič.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista"
Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.