249 atmilka Ljibljaaa, v ponedeljek 30. oktobra 1905. XXXVIII. leto. "Je**.* rtmk asa *4 5C lan &v*&er, tarimSi a«deij« fn pravnik«, Car vaUa po pdtM .j pal tate 1! K, u datri lata I R, aa aa mm— 1 K. K dar kadi ua paaj, 2m «arečb« brea istodobna vpogiljatv« narodniaa aa aaira. — Za oananlla aa pla&aja »i ta) *2 tavale franka vati. — Bokopui aa aa vračajo. — U rad nI it v o tn upravnlatvo Ja v „Slovenski Narod" telefon št. 34. na aa« lata ta K, na pat lata U Z, aa eaart lata I I M k* na aa aaaaaa t K tO k. Za LJubljano ■ aolujanjani na Um aa vaa m lata tt K, aa pal lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 50 n, aa aa amaaaa 1 K 00 k. — Za tuja doiolo tolik« »a«, kolikor nnala poltnina.^ aotlt-vnto pa lt k, ta aa aa oanaailo tlaka onkrat, pa 10 k, ea aa dvakrat, in pa 8 k, oa aa tlaka trikrat ali vaekrat. — Dapstl it t, la alaar nr«dniitv« a L aaoatrapja, a#ravniltvo pa a pritličja. — Upravniitva naj a« blagovanja poSUjatJ naročnina, raklamaan«. aaila, L J. adatiaiatrativaa atvarl. številke po lO h. ^Narodna tiskarna" telefon št. 85. Kdo je dosleden? L Predlog narodnonapredne stranke zastran splošne enake volilne pravice je klerikalcem zmešal štrene Zdaj ne bodo več mogli varati in javnost sle-pariti, zdaj se pokaže, kdo je resnično demokratičen, in kdo z demokrati z mom samo slepomiši. ^Siavenec" je tako poparjen, da ne ve, kam bi se del. Ni Bi znal drugače pomagati, kakor da skuša s ia-vškimi dovtipi osmešiti našo izjavo, da je bila narodnonapredna stranfea in še principijalno za splošno in enako volilno pravico. Ti dovtipi pa se skisajo, kakor hitro kdo pregleda zgodovino boja za splošno in enako volilno pravico in se prepriča, kako je v tem bojn delovala narodnonapredna in kako klerikalna gtranka. Že na prvem shodu zaupnih m o i, na katerem je bil položen temelj narodnonapredni stranki, je bilo progra-matično in načelno določeno, da stoji narodnonapredna stranka na stališču splošne in enake volilne pravice, -i oči m se prvi katoliški shod ni izrekel za to načelo, m a r v e č se je postavil na skozinkoz protidemokratično stališče. Prvi shod zaupnih mož je bil ta-korekoč na predvečer splošnih deželno-uborskih volitev. Klerikalci so takrat odklonili vsako sporazumljenje glede :eh volitev in posebno so poudarjali, da jim je nemogoče paktirati s stranko, ki stoji na stališču splošne in enake volilne pravice. Tudi i r. Šusteršič, ki se gre zdaj velikega demokrata, in ki je pri tistih volitvah propadel, je bil takrat med najhujšimi nasprotniki splošne in enake volilne pravice. Narodnonapredna stranka je ostala dosledna svojemu programu. Ko so Čehi začeli boj proti vladi in stopili na dan s plošno in enako volilno pravico, je narodnonapredna stranka zvesto stala na njihovi strani. „Slov. Narod" je pisal za splošno in enako volilno pravico in narodnonapredni poslanci so se pri vsaki priliki v tem smisla izjavljali in v tem smislu delali. Potem je prišel čas, ko grof Taaffe ni mogel ne nap rej ne nazaj in ko je poskusil z znamenito volilno reformo postavili parlament na demokratično podlago. Taaffe je predlagal splošno in enako volilno pravico z izjemo, da se ohranijo privilegiji veleposestnikov. To je bil velikanski korak na potu do popolnoma enake pravice a onemogočili so ga reakcijonarci vseh vrst, na Čeljn vseh tistih, ki so T a a ti o vo volilno reformo nbili, pa so ko rakali kranjski klerikalci. Parlament se je v tistem zgodovinskem trenotku razdelil na dva tabora. Slovenski napredni poslanci sošli v boj zaTaarlovo volilno reformo, za splošno in enako volilno pravico, k 1 e-kalci pa so šli v boj zoper tako demokrat. volilno pravico. Vodja kranjskih klerikalcev je bil takratni poslane« gorenjskih kmetskih občin gref Hohenwart in v nje-i govem kluba so bili takrat sdruZeni liberalci in klerikalni poslanci. Ho-henwart je nastopil proti TaafTeu, poalaneo gorenjskih kmetskih občin je IViT.-a politično ubil in ■ pomočjo kranjskih klerikalcev pokopal Taaflivo volilno rt formo. Kranjskim klerikalcem gre v prvi vrsti »zasluga«, da so preprečili znamenito volilno reformo: Kranjskikle-rikalci sov prvi vrsti krivi, da se mora še danes voditi boj za splošno in enako volilno reformo. Narodno-napredni poslanci so takrat šlidoskrajnostivboju za splošno in enako volilno pravico in liberalni občinski svet ljubljanski je bil prvi v eeli Avstriji, ki )e s navda- J šenjem pozdravil TiafT^ov načrt. Prav ker so bili klerik&lci zoper splošno in enako volilno pravico, ker so j ustanovili koalicijo z nemš* mi stran- j karni v svrho, da preprečijo volilno S reformo, lato je dr. F e r j a n č i č takrat raibil H o h e u w a r • tov klub in ustanovil poseben klub, ki je bil v odločni oposiciji proti vladi in proti strankam, ki niso hotele volilne reforme v smislu splošne in enake volilne pravice. Kmalu potem je umrl kanonik Klan in na njegovo mesto so klerikalci kandidirali dr. ŠasterSica proti njemu pa je na svojo roko kandidiral dr. G r e g o r i Č. Na dan vo* litve je bil pri Frlincu v salonu shod voliloav. Tam je dr. Gregorič govoril za splošno in enako volilno pravico, dr. Sasterdič pa jeetrastno in brezobzirno grmel zoper Bplošno in enako volilno pravico in prisegal, da ne bo nikdar la to, da bi hlapec imel tiste pravice, kakor gospodar. Deželni zbori. Gradec, 29. oktobra. V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora je utemeljeval posi. dr. Jar-tela predlog glede podpore za rogaški in šmarskt okraj. Predlog se je izročil finančnemu odatku. Nemški pcaianoi so predlagali, naj se izda d i s c i p 1 i n a r n i z a k o n t u d i aa obrtno nadaljevalne šole. Zader, 29 oktobra. V dalmatinskem deželnem zboru je vladni zastopnik odgovarjal na interpelacijo poslanca Bianfcinija zaradi punta na avstrijski križarski »Panther« ter povedal, da je to izmišljeno vest razširilo italijansko časopisje na podlagi pisma, ki ga je pisal strojnik Geric pred samomorom. Novi program Fejervaryjevega ministrstva. Budapešta, 29 oktobra. Sinoči je sprejel baron Fejervarj odlično deputacijo budapeŠtansk h voliloev, ki so mu prišli ponudit mandat. Fejer-va>y je pri tej pri is i razvil svoj novi pregram Povedal je, da razpusti državni zbor ter raspiše nove volitve, ako bi koalicija brez pretskuševsnja zavrgla novi pregrnn. Na prvem mestu v programu je splošna, tajna, d i rektna volilna pravica po občinah. Pri tem je skrbljeno za državne in narodne koristi. Tozadevni lakonski načrt predloži že i igo« tovljen takoj v prvi seji državnega zbora. — Glede vojaškega vprašan j a je povedal, da se je že začelo s transfer iranjem ogrskih Častnikov nazaj k domačim polkom. Teoretična vojaška izobrazba je Že zaukazana pri vseh polkih v madjarakem jeziku tudi za vojake, ki niso madjarske narodnosti. Za rešitev vprašanj a o e m b 1 e m i h se se -stanejo kmalu posebne komisije. Vlada je za dveletno vojaško službo. — Carinska zveza z Avstrijo se obdrži vsaj še do poteka trgovinskih pogodb, t. j. do leta 1907, do tedaj pa se je treba pripraviti na gospodarsko samostojnost. Vlada podrŽavi zdravstvo ter uvede zavarovanje delav-oev za s t * r o e t in onemoglost kakor tudi za slučaj nezgod. Nadalje hoče vlada uresničiti načrt splošnega in brezplačnega ljudskošolskega pouka, zvišati plače državnim, komunalnim in versko - občinskim učiteljem ter uvesti splošno državno učiteljsko usposobljenost. Z raiširje-njem ljudske pravice se podržavijo tudi komunalni uradniki ter se uvede službena pragmatika v varstvo politične neodvisnosti uradnikov. Tudi namerava vlada ustanoviti kreditni zavod, ki bo konvertiral dolgove državnih, mestnih in železniških uradnikov. Z regulaoijo plač državnim uradnikom se bo nadaljevalo ter se zboljšajo tudi plače občinskim in okrožnim notarjem. Deputacija je novi program sprejela s navdušenim pritrjevanjem. Bolgarsko sobranje. Sofija, 29 oktobra. Sobranje je bilo včeraj v navzočnosti kneza otvorjeno s p r e s t o i n i m govorom. Prestolni govor poudarja, da je rai-merje s vsemi velesilami in sosednjimi državami dobro. Posebno ve* stlje se izraža, da je osvobodite-ljica Rusija sklenila mir. Sultanova upornost. Sofija, 29. oktobra, brod o v je interesovanih velesil bresdvomno prisili sultans, da odneha glede h nančne kontrole v Maoedoniji. Ako pa bi se sultan še nadalje upiral, uvedejo se še mnogo ostrejše represalije. Vojne lad|e pa ue pridejo v nobeno pristanišče evropske Turčije, da hi demonstracija ne povečala aspiracij balkanskih narodov Carigrad, 29 oktobra. Turška vlada je naročila vrhovnemu nadzorniku Macedomje, Hilmi paši naj stori vse, da se evropski delegati ne po laste finančne kontrole. Avstrijsko - ruski dogovor za slučaj revolucije na Ruskem? Berolin 29 oktobra. »Dziennik poznanski« poroča iz baje zanesljivega vira, da be je 1 ftbruvarja letos sklenil med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo vojni dogovor, da pošlieta te dve državi po dve diviziji v slučaju revolucije na Ruskem. Rusija pred revolucijo. Želeiničarski štrajk se širi po celi državi. Tudi uslužbenci transbajkal-ske, finske in srednje azijske železnice so ustavili delo. Ves železniški, brzojavni in telefonski premet z inozemstvom je pretrgan. Revoluaijsko gibanje se je razširilo tudi v Sibiriji. Uporni delavci so sklenili, da se oborožijo ter proglasijo Rusijo za demokratsko republiko. Položaj v Petrogradu. Vse banke in trgovine so saprte. Cene živilom strašno naraščajo. Podraženje že znaša 80»/,. Včeraj se je več sto državnih uradnikov v finančnem mi- Slovensko - nemška meja na Štajerskem, Knltnrno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. III. Sv. Primož9 Sv« Jernej, Pernica. Izstopivši na Mati sem se takoj prepriča], da sem prišel med prostodušno in lahkoverno hribovsko prebivalstvo. V gostilni me je neki gorski kmetic nekaj časa zvedljivo opazoval od sosednje mize, potem pa se mi ponižno približal, nagovorivši me nHerr Bezirkaarzt," E>a8i sem mu takoj slovensko pojasnil, da nisem živinozdrav-aik, temnč tujec, pomežiknil je samo hudomušno dobri možiček, češ, saj te poznam. Potem pa mi je začel razlagati, kako mu kobila kašlja in v kolenu ji nekaj krešči. Nisem se ga mogel drugače odkrižati, kakor da sem mu obljubil, da pridem pri priliki nadu-^jivo kljuse pogledat. Nato sem lezel v budi hrib do psdriinice Sv. Primoža (806 m), kjer je tudi sedež zadnje slovenske občine na severu proti Golovškemu pogorju. V to občino spada tudi župnija Sv. Jernej. Občina je zelo razsežna ter sega od Drave do Krumbacha oziroma Bistrice. Gostilna pri Sv. Primožu je zakajena nizka čnmnata, v kateri je nemška gostilničarka kuhala na odprtem ognjišču kosilo za ljudi in svinje. V čumnati sem že našel neko premožno kmetico iz sosednje župnije Sv. Lovrenca z dojenčkom, ki se je na vse pretege jokal. Prinesla ga je „ zaobljubit" sv. Primožu, ki je baje ndober" za — gliste. Začel sem mater izpraše-vati in ko sem spoznal, da ima otrok Črevesni katar, nasvetoval sem ji nedolžno domače zdravilo. Takoj je krčmarica kmetici prišepnila: „ Der Herr ist Arzt, er war ja schon »ftcrs bei uns.u Dasi se je ženica vede ali nevede debelo zlagala, bilo mi je mučno ter sem brž odrinil misleč si: Ako se bo to tako stopnjevalo, pridem na visoko Golico najmanj kot sanitetni svetnik. Od cerkve Sv. Primoža se že vidi stolp v visokem smrečja skrite zapne cerkve Sv. Jernej« (1044 m), kjer pase planinske ovce in kozle ljubljan- ski „ Sibir janu gosp. Rudolf Rak tel j, vnet rodoljub, kateremu se imamo zahvaliti, da so občina, cerkev in Šola Še slovenske. Župnija Sv. Jerneja nad Muto na vadno nazivana le v Radvanju,*) je takozvana jožetinska ter je bila ustanovljena leta 1788. Cerkev se omenja v listinah marenberških nun že leta 1382. Župnišče je bilo zgrajeno leta 1791. Žepni ja je bila do delitve lavan-tinske škofije (1859) sekovska, kakor sploh vsa marenberška dekanija. Otel jo je narodne smrti škof Slomšek, žal, da je prišla v lavantinsko škofijo že zelo ponemčena, kateri sledovi se menda ne bodo nikoli izbrisali. Vendar se Slovenci toliko zavedajo, da se nebodo dali več ponemčiti, ako gmotno ne propadejo ter jim „Siidmark" ne pokupi posestev. To se namreč že sedaj Često dogaja. Tudi s primožitvami se mnogo posestev ponemčuje. Tako sta edina dva kmeta na vrhu pri cerkvi nemška. Eden teh se je priselil s „Sudmarkinimu denarjem * Prav bi se menda moralo imenovati v Radolni. Odkod so Nemci dobili svojo spako Rothwein, mi ni prav jasno. Saj tu ne raste ne rdeče ne belo vino, ako izvzamemo — borovnicevca. drugi pa ima za Ženo trdo Nemko, da so mu otroci Že trdi Nemci. Vkljub vsemu temu pa število Slovencev napreduje. DoČim je bilo pri ljudskem štetju leta 1880. še 170 Nemcev in 191 Slovencev, so na Šteli leta 1900 že 335 Slovencev, in le 138 Nemcev. Slovenci so potemtakem napredovali za 144, Nemci pa naza dovali za 32 duš. Cela občina Sv. Primož je štela leta. 1880 650 Slovencev in 333 Nemcev, leta 1900 pa 721 Slovencev in 236 Nemcev. Slovenci so napredovali za 97, Nemci pa n a-zado'vali za 71 duš. Zasluga za tako lepi napredek gre, kakor Že rečeno, sedanjemu župniku in zelo zavednemu Župana Tomu H e I b 1 u pri Sv. Primožu. Mož je že nad 10 let Župan ter je naročen na slovenske časopise, ki jih izposoj nje tudi sosedom. Sploh odločujejo pri volitvah v prid in čast slovenski stvari trdni in zavedni posestniki pod Sv. Primožem proti Dravi, kakor Snšek, Kresnik, Paradižnik, Robnik, Ričnik i. dr. Šola je enorazredna ter je pouk nemški, le v prvem šolskem leta se poučuje s pomočjo slovenščine. Učitelji so bili dosedaj še vedno Slovenci. Prvi učitelj je bil že imenovani župnik Rak- telj. A tu gorje Slovencem, ako se za pogosto menjajoče učiteljsko službo ne oglasi Slovenec. V 20 do 30 izginejo Slovenci. Zato pa veljaj posebno za to šolo migljaj družbi sv. Cirila in Metoda. Da je dobila sploh nemščina toliko oblast v šoli, zakrivil je nekdanji Župnik Jurij Galun, ki je sprejel od neškega šulferajna beraških 200 gld. za neko izpopolnitev, oziroma popravo lesenega šolskega poslopja. Za to ju-deževo ceno je dobila nemščina prvenstvo v šoli. Umevno je, da se je občina zoper oktroirani ji nemški pouk pritožila do upravnega sodišča, toda vse zaman. Bati se je, da pri vsakojakem razširjenju te [Sole zopet prehiti nemški šulferajn našo šolsko družbo ter slovenščino sploh izpodrine. Zato: Čujmo in pazimo! Cerkev je še povsem slovenska z vsemi pridigami, le evangelj se prebere tudi nemško. Vprašal sem župnika, ali Nemci zapuste med pridigo cerkev. „Nikakor ne," je bil odgovor. „ Privadili so se že ter med pridigo sladko zaspe v kiopek." Svoječasno je bila vsak mesec ena nemška pridiga. (Dalje arih) n i 8 t r 8 t v u in t ministrstvu notranjih uder pridružilo i t r a j k a. Na velikem shodu v vseučilišču se je sprejela resoluciji, da {e treba vlado vreči e r e v o l u oijoarmade ter proglasiti republiko. Neki odličen državnik je isjavil, da se je bolj bati napada množice na vojaštvo, kakor vojaštva namnožioo. Revolucionarji so bogato preskrbljeni s orožjem in bombami. Govori se, da je general T r e p o v na poziv grofa Viteja demisijo-niral ter je car demisijo sprejel. Uradniki ministrstev so sbežali, ker se boje dinamitnih atentatov na ministrsko palačo. Položaj v Moskvi. Vse politične stranke so sklenile, da se adružijo, si izvolijo svojo vlado ter nastopajo samostojno. Električna podjetja mirujejo. Vse monopolske žganjarne so zaprte. Revolucionarji so si izvolili odbor, ki pravzaprav vlada v mestu. Mestne oblasti so naprosile Viteja, naj s temeljitimi reformami naredi zopet red. Revolucija v provincijalnih mestih. Vsa večja provincijalna mesta so v rokah revolucijonarjev. ▼ Harkovu in Saratovu vladajo posebni revoluoijski odbori. Iz! dala se je parola, da drugače ni rešitve, kakor da se car odpove prestolu. V Harkovu se je v o j a -štvo pridružilo revoluciji V Revalu je anarhija. Revolucijo narji so uničili elektriko in plinarno ter so po temnih ulicah pravcate bitke. Mestno gledališče je zgorelo. — V Varšavi morajo biti kavarne že ob 5. popoldne zaprle. Nad mestom je proglašeno malo vojno stanje. — V Kijevu so pri kolodvoru nastavljeni nabiti topovi proti mestu. — V Harkovu so revolucionarji ujeli vrhovnega gubernator j a ter ga hočejo obsoditi na smrt. Nad mestom in okrožjem se je proglasilo vojno stanje. — V Odesi štrajkajo vsi učenci in učenke srednjih šol ter hodijo v velikih procesijah po mestu s klici: »Proč z absolutizmom! Z vela revolucija!« Med Petrogradom in Moskvo je pretrgan brzojavni promet. Konstitucija se dovoli« Včeraj je bil V i t e več ur p r i carju. Njegov program s konstitucijo je baje car sprejel. Vite je dobil dikta-torično oblast. Ministrska kriza na Španskem. Madrid, 29. avgusta. Ministrski predsednik M on t ero Rios je podal demisijo celokupnega ministrstva. Ministrski predsednik je izjavil, da je to storil, ker želi, da bi bile vsa frake je liberalne stranke zastop»ne v ministrstvu. Tudi madridski gubernator je odstopil. Dopisi. Iz Cirkovcev naDravskem polju. Lep mir je vladal dozdaj v naši občini. Duhovnikom pa to se veda ni po volfi. Oni morajo sejati prepir, morajo delati zdražbe. Povod za to je dala naš mu župniku bli žajoča se volitev novega občinskega odbora. Sam pa si župnik ne opa očitno nastopati, ampak skriva se za za hrbtom iz R-či«e predobro sna nega kaplana Melhijora Zorka. Ta njegov verni sluga se trudi in peha okoli volilcev in jih skuša zv»b ti na svoje limanice. A Melhijor, pu*ti raje vse, ne trudi se, saj ti nič ne bo pomag*lo. Da bi vsaj odkrito po vedal, zakaj mu dosedanji občinski odbor ni po volji. A tega on ne ■tori. Toda poznamo dobro skrivne misli župnika in njegovega oprode kaplana. Sedanji g župan je odločen naprednjak, ki se ne ustraši vsake črne suknje, ki si upa svoje ronen e tudi v obraz povedati, spoštujejo ga zavoljo tega občani, ker si ne da komandirati is farovža. Storil pa je to budo pregreho, da je kot župan, avest si svoje pravične stvari, tožil topnika zavoljo popravila neke ceste in mostov, katero pravdo je župnik tudi zgubil. Kaplanu pa se je menda nato zameril, ker mu je prepovedal loviti po njegovem (županovem) lovišča. Kako si torej pomagati? Naj- lažje na ta način: Drug župan aa mora izvoliti, ki ho poslušen hlapec, ki bo delal samo tako, kakor ae mu bo is farovža komandiralo. Bi Že bilo, gospoda, a napravila sta račun bres k romarja! Mslhijor, briaraj ae raje za bralno društvo! Ho Rhodos bio salta! Predsednik si, torej tu ae trudi, da ne bo društvo, ki se je a težavami ustanovilo, spalo oelo leto! Ali še bralno društvo sploh obstoilT Saj ni čuti o njem ne duha ne aluha! S Pragar$kega preti nemčoraka nevarnost! Tu poskušaj svoje moči! Namesto da bi si simpatije ljudstva, katere je naš farovž s svojim ošab-n m nastopanjem o priliki gradbe nove cerkve itgubil, skušal zopet pridobiti, odganja si še bolj ljudstvo! Ls delajta tako naprej, a ne čudita se potem, da sta pri ljudstvu tako malo priljubljena, da je ptujski »Sta jerc« pri nas tako razširjen! Sioer pa dne 2. listopada (vkljub prošnji na glavarstvo) se vidimo pri Filipih! A to bo poraz in blamaža za vaju, nh! A zdaj oglasi se jih sto: Mel-h .r gospodaril ne ho!« Resnicoljub. Iz Kostela pri Kolpi. Zmeraj čuje, da se naši poslanei toliko bore za svoj narod in za slovenski jezik, a od vsega tega nimamo mi v Kostelu akero n:č Ko se ena stvar pretirava, se druga zanemarja, tako da še Ssovenoi v kočevskem okraju ne dobijo pisanja v slovenskem je ziku od e. kr. giavarstva in sodnije tsmvei v nemškem jeaiku Č~je treba davek pobirat', so preo&j voljni slovenski pisati, a kadar se gre za drugo stvar, ne znajo slovensk*. Pa takove ljudi nam pošilja c. kr. dež. vlada v Kočevje? Kaj pa bomo ž njimi? Pogovoriti se ne znamo, eden drugega gledamo pa s ramami mi gamo. Jaz ne razumem njega on pa mene ne. Pa tudi ne vpraša, 6e ga kdo raaume, ampak dela po svoji glavi, kakor se mu po ;ub . Ako hoče stranka kaj povedati gospoda sodniku, mora ta vprašati pisarja, kaj stranka žali. če ne razume sodnik slovenski, kateri ima s S>ovenoi posla, naj gre v srečno Germanijo med svoje ljudi, kaj bod<) tukaj naš kruh jedel zastonj. Ce pa hoče pri nas ostati, zahtevi m?, da s - tuli z nami osobno slovenski govori, ter da se nam dopisi in po živi v slovenskem jeaika pGŠiljajo, ker nam ie noš jezik z zakonom zajamčen. Če pa fcdo z&kou gazi. naj se ga vtakne v luknjo. N»dal;e se k sod ni.i posivljejo vse stranke iz bližnjih in daljnih krajev obenem in istem času. Zakaj se ne pozovejo različne stran&e ob različnem času, da ne rabijo čakati na mlost in nemilost gospode cel dopoldan, da jih potem za par minut gledajo. Sam nered! Vse drugo je, samo ne kar je treba. Ne vemo, da se je to moglo toliko časa podnositi. Zdaj je tega že zadosti! Slavna c. kr. deželna vlada naj se pobrine, da odpravi tako ko-modno gospodo prod ter postavi na :.Ih mest" saslužneje in sposobnt-je ljudi. Slovenci iz Kostela. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. oktobra. — Osebne vesti. Poljedelski minister grof B u q u o y pride začetkom novembra na povraku ii Dalmacije za nekaj dni v Ljubija o. — Pravi učitelj na gimnaziji v Kranju, g. MaksoPirnat, ie dobil naslov profesorja. — Okrajni višji komisar, vodja okrajnega glavarstva v Postojni g. Štefan Lapa j no ie imenovan okrajnim glavariem na Kranjskem. — Klerikalci in deželni zbor. Taktika klerikalcev za to zasedanje deželnega zbora je — to se sedaj vidi v vsej nagoti — obr. z uspešiti zasedanje bres hrupne in vidne obstrukoije. 3%mo ne vemo, ali so to taktiko ukrenili že pred začetkom zborovanja, ali jim je šele predlog narodnonapredne stranke za splošno volilno pravico štreno zmešal in jih na to taktiko napeljal. Komar je bila ta taktika Še nejasna ob zaključku prve seje, jasna mu mora biti sedaj, ko je deželni glavar sklical drugo se o na 3 novembra. Ču^no je bilo, da je deželni glavar zaključil prvo sejo, ki se je pričela šele proti 12 uri, ko so se rešile komaj otvoritvene formalnosti in ne da bi bil naznanil prihodnjo sejo. Konee seji je bil kmalo po eni uri, ko je ravno vse pričakovalo, da sliši utemeljevanje predlogov za splošno volilno pravico. Še bolj čudno se je slišal glavarjev razlog, da sta si predloga radi volilne pravice v mnogih osirih slična in da hcčd dati predlagateljem priliko, da se sedinijo o skupnem postopanju. Te prilike ni prav nič treba in je ■edinjenje aa kako drugačno posto-panje, kakor ga predpisuje poslovni red, naravnost izključeno. Ce pa je bil deželni glavar v istini tega mnenja in mu ni bila to samo pretveza, zakaj ni precej napovedal droge seje na drugi dan, — popoldan in večer bi bila vendar zadostovala za raigo vor med strankama, — ali vaaj na tretji dan. Pomisliti je, da je itak od-kasano deželnemu aboru aborovati asmo dobre tri tedne. Temu nasproti si je pridržal glavar naznaniti prihodnjo sejo pismeno in je isto razpisal po preteku treh dni na 3. novembra. Kako more deželni glavar pod obstoječimi razmerami to opravičiti? Deset dni brez vsakega stvarnega dela in uspeha, uspeh ima pač deželna blagajna, kateri bode ispla čati za teh 10 dni dijet okoli 7000 K, kakor je nekdo izračunil. Za ogromno delo, ki čaka deželnega zbora, ni iz voljen noben odsek, razen uatavni, ki so mu pa tudi ni dala prilika, da bi se bil konstituiral in ki mora čakati, da se mu odkažejo volilni predlogi. Ii vsega je razvidno, da se hoče s velikimi presledki med tremi, šti rimi sejami itak kratki čas do zasedanja državnega zbora ubiti, ,da se obstinatni manjšini obstruiranje kar naibolj olajša. Razvidno je tudi, da deželni glavar s dr. Šusteršičem in obatrukoijo igra pod enim klobukom. Živimo v dobi obstrukaij v javnih sastopih, toda to, da je predsednik zastopa orodje obstrukoije in jo podpira, to je moral pokasati šele deželni zbor kranjski. To so nasledki, če se predsednik vzame iz manjšine. Upamo, da bode većina dežel nega zbora ali vsaj narodnonapredna stranka, kateri je vse na tem ležeče, da se kratka sesija izpolni a plodovitim delom,to postopen j e razkrinkala in 3 n ovembra zahtevala v tem oziru p o j» a n i 1 a. Na to po jasnilo smo radovedni. — „Slovence" in kneža-iko tolovajstvo. O knežaski aferi je poročal poleg našega lista tudi pobožni »Slovenec«. Iuel je precej nehvaležno stališče. Zagovarjali bi imel klerikalni napad na liberalno hišo, napad, ki ga je množioa prič slikala kot grozoto in ki je vzbujal smrten strah med napadenimi. Rasen tega je pa bil »Slovencev« poročevalec še tolik revež, da ni znal iz rabiti, kar bi se dalo izrabiti, zato je bilo dS o vencev j« poročilo o tej zadevi tako klavrno, da bi se človek kmalu zjokal. Naenkrat je pa »Slo-vensu« zmanjkalo sape. V petek je manjkalo poročila o iipovedbi ene najbolj obremenilnih prič, o Janezu Šzrlju (Markovsu), v soboto pa »Slovenec« niti besedice nt zinil o razpravi. Upali smo, da bo svet zvedel vsaj imenitna govora dr. Šaster-šiča in dr. Sohweitserja1 a zadnje popoldne zasliševanja prič je napravilo na »Sovenot« tako težak vtisk, da mu je zmanjkalo vseh besedi. In sodba, obsodba! Dr. Šaeteršič je sioer kvasil, da ie razprava pokazala povsem drugo lice celi stvari, nego ga je nudila preiskava, mi pa smo se prepričali, da je ravno rasprava pokazala klerikalce v tako svetli luči, da je morala biti sodba še enkrat ostrejša, kakor bi bila, Če bi se bilo dognalo le to, kar je prinesla na dan preiskava. — Pokojnemu deželnemu poslancu Primožu Pakizu je poslal narodno napredni klub deželnih poslancev n* krsto lep venec s napisom : »Tovarišu - poslancu, narodno napredni klub.« — Dopolnilna volitev za 2ičkarjev mandat v državni zbor se baje ne razpiše, temnč se počaka, da poteče funkcijska doba sedanjema parlamenta. Baje so za to prosili slovenski klerikalni poslanci vlado, ker se boje, da bi jih ravno ta volitev spravila v veliko zadrego. — Od deželnega šolskega sveta. G kr. deželni šolski svet za Kranjsko jo imenoval učitelja g. A. Mahkota v Cerkljah za naduiitelja na razširjeni dvoraeredni šoli na Voklem; učiteljica gospa Stanislava Mahkota je prestavljena iz Zaliloga na Voklo in učitelj g. A. Kos iz Voklega v Zalilog. — G. kr. okr. šolski svet v Radovijioi je naručitelju gosp. J. Mediču na ljudski šoli na Jesenicah dovolil vsled bo lezni šestmesečni dopust in nastavil za ta čas kot suplentko na tej*šoli absolvirano učiteljsko kandidatinjo gdč. Ivano Orel. — Od kuratorija mestne slov. višjo dekliške iole. Ces kr. deželni šolski svet za Kranjsko je na temelju § 14. pravil mestne slovenske cesar Frane Jožafove dekliške šole v Ljubljani imenoval g. ravnatelja o. kr. učiteljišča v Ljubljani, Antona Črnivca, zopet zastopnikom učiteljske upravo v kura-toriju imenovane šole za dobo treh let. — Spremembe v politični službi. G. kr. deželne vlade konci-pist, Pavel Svetek, pri o kr. okr. glavarstvu v Krškem, je bil cas. kr. okrajnemu glavarstvu v Litiji in o kr. deželne vlade konoipist K. plem. Slosser, pri o. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani, je bil okrajnemu glavarstvu v Krškem v službovanje prideljen. — Kmetijsko društvo v Dol. Dobravi je napravilo žalosten konec po vzorcu drugih klerikalnih podjetij s tem, da je občni zbor sklenil razdružbo zadruge. Vedno ista pesem, kjer ee kaže blagodejni katoliški blagoslov! Kmetje se bodo spametovali Še le zdaj, ko bodo plačevali, da bodo črni! ~ — Učiteljska vest____Ijj>ra« šana učiteljska kandid&tnja gdč. Justina Modic je nameščena kot provisorična učiteljica na ljudski šoli v Vipavi. — Slovensko gledališče. Iz gledalište pisarne se nam p?se: V sredo, Vseh svetnikov dan, vpri-zori se »Mlinar in njegova hči« Ker iz tehničnih ozirov ni mog Če, da bi bila ta predstava izvon abonma in bi se vsled tega moral uvesti za lože kakor tudi za abon rane sedež'* različen turnus, vršila ae bc pred stava v abonma. Pros-mo pa prav vljudno, naj bi ložni posestniki kakor tudi abonenti sedežev, ki na ta večer ne r+fl^ktirajo na svoje lože, osi-roma svoje sedeže, j h zglasili v če-šarkovi trafiti — Slovensko gledališče. Včeraj ste bih dve predstavi; popol dne se je ponavljala epera »G ar in tesar«, zvečer pa A Ohornov igro kaz »Bratje sv. Bernarda«. — Nedeljske popoldanske p - • • *t ->\ a imajo namen, da se tudi najširšim slojem našega ljudstva omogoči po set gledališča in tako doseže, da se zbudi tudi v širokih narodnih masah aanimauje za dramatično umetnost. To se pa da doseći samo, ako so predstave dobre in v umetniškem oziru kolikor mogoče dovršene. Na to pa je treba tembolj paziti, ker imajo te predstave obenem tudi eminentno vtgojevaten namen. Včerajšnja predstava opere »C«r in tesar« pa je bila taka, da ni niti najmanje odgovarjala Um zahtevam. Kar s* režije tiče, je bila opera dobra, v glasbenem oziru je pa bila, ne mo remo drugače, kakor da to p vemo, — pod V8*ko fcritiito. Poaamni solisti so se bol) brigali za igralske lože, nego za občinstvo, zbori pa niso bili prav nič kos svoji nalogi, mestoma so skoro popolnoma utihnili, ali pa završili pit00 s hreščečtrn disakor dom . . . Z V se nam, kakor da b bilo gledališko csobje prepričano, da je za popoldansko občinstvo vse dobro in da se za te predstave ni treba niti najmanjo potruditi. Y mora postati drug&če! Baš popoi darske predstave bi morale fr.u v vs&aem oziru čim najskrbneje pri rejene, ker drugače je Oolte, Bko jih sploh ni! Mislimo, da bodo te naše iz najboljšega namena izvirajoče b sede pomagale, da se bode poskrbelo, da bedo tudi nedeljske popoldanske predstave take, da jih ne bo potreba več grajati! — V vlogi vdove Brow nove je včeraj mesto obolele gdč. Stolzove nastopila gdč. Ko Če v ar jeva. — Zvečer so se vdruofiČ na slovenskem odru vprisorili »Bratje sv. Berardn«. Gledališče je bilo polno. Igra je dosegla, kakor prvič, tudi to pot popoln uiuth, zlasti po samni mačilnejši prizori zo izavalt vihar aplavza. Svoji zadnji ooeni drame in igralcev nimamo ničesar dodati, pripomnimo samo, da je bila prva predstava boljša kakor včerajšnja ; naravnost pa moramo grajati, da nekaterniki še včeraj niso znali svojih vlog, kar je mestoma napravilo silne mučen vtisk. x + — lj. — Prešernovo slavnost so obhajali preteklo soboto ob petih popoldne na višji realki idrijski. Di- jakom se je pojasnil v veliki dvo rsni telovadnice pomen Prešerna za razvitek slovenskega naroda. Govoril te učitelj pripravnega razrada B Gangl. Sledila ie deklamacija Prešernovih pasmi Med govorom in deklamacijo so se kazale Bkioptiške slike »Pro-svete«. Ostale pevske točke so morale, žal, izostati, ker je delala proti koneu slavnosti preglavico električka razsvetljava. Ob tej priliki «o se razdelile vsem renlc: m in učencem pripravnega rasreda knjižice »Slava Pre šernu!« — Sliko Prešernovega spomenika je priobčil tudi »Odesskij Listo k« v svoji številki v sredo dne 25. t. m. — Knjižice „Slava Pre-šnraul11 so nadalje naročili: Šolaš: o vodstvo v Žetalah pri R o g a t c u 5 istisov, šolsko vodstvo pri Sv. J u r j u ob T a b c r u na Štajerskem pa 8 vezanih izvodov. — Dne 3 decembra to 105. obletnica Prešernovega rojstva. Na ljubljanskih šolah se priredi ta dan mladini slavnost v spomin pesniku Prešernu, na ksteri se bo med mladino razdelila knjižica »Slava Prešerno!« in sl.ke s pesni kovo podobo. Umestno bi bilo, da bi tuđi druge slovenske Šole Širom domovine priredile tecra dne na*le slavnosti in pri tej priliki obdarile mia-diao s knjižicami. Mnogo slovenskih šol se je Že preskrbelo s primarnim številom knjižioe »Slava Prešernu«, vendar jih je pa še vedno veliko število, ki v tem oziru še niso ničesnr storile. Nadejamo se pa. da bodo tudi te še zadostile svoji narodni dolžnosti, to tem bolj, ker je še vedno v zalogi okoli poldragi tisoč teh knjiž'c. m — Vsa v slovenski sokolski zvezi stO|eča društva opozar-limo, da v smislu čl. 5. pravil vpo-šl|ejo predsedstvu č m preje po dva iztisa svojih pravil Predsedstvo. — Akademija. S predavanjem dr. Ivana Prijatelja o »drtmi Prešernovega duševnega življenja« započeto sezono predavanj v Ljubljani nadaljuje akademija prihodnjo nedeljo, 5 t. m., zvečer ob p >lu 8. uri. Predava g. ing. Turk »Pogled v skrivnosti kemije«. Zanimivo-c predavanja bodo povišali mnogi eksperimenti, s Katerimi razpolaga predavatelj kakor priznani veščak v svoji stroki. — Predavanje. V trgovskem društvu »Merkur« |e v soooto zvečer predaval g. dr. Konrad Vodu-Še k »O pravnih razmerah med prin cipali m nastavljene« G predavatelj je imel kakor vedno obilo iu kar je največ vredno, zelo pazljive poslušalce. Velika Merkurjeva dvorana je bila do zadnjega stola zasedena. Ko je g dr. \Via d zseher kot načelmr učnega odseka pozdravil navzoče, poudarjajoč svoje veselje n*d tolikim obiefc' m, je h koncu rekel, da je Že v tis&u deielui Zfcfcor, r katerim se uvede v L ubijani popolni n e d e 1 !• s k i počitek tudi za §pe.ceri: ake trgovine. Viharno dobrav* nje navzočih trgovskih usSuibeno i je dovolj jasno pokazalo vesele, da se je vlada tako hitro odiočila, izd«;: v smislu državnega zakona te določbe, za fcar si je društvo »Merku i izteklo največ zaslug. G dr Vodude* je priČeikom omenil, da s šteje v čast, predavati članom društva »M■ r kur«, ker je tudi sam Član tega društva. Nato je v poldrugo uro trajajočem govoru razložit d »ločila trgovskega zakona in obrtnega reda, na katera je vezano rasinerie med prin* aipalom in nastavtjenoem. Pojasnil je natanko vse točke, ki so navadno virok pravnim sporom mod princ palom in naatavliencem to pa slasti pri nastopu službe, med službo in ob odpovedi službe. Zlasti pri zadnji točki se je isprevidelo, s kakim zanimanjem sledijo poslušalci pre tavanju. V Ljubljani se je namreč vko-reninil običaj, da se sme službo odpovedati, kadar kdo hoće in leto po preteku čestih tednov sapustiti. To je veljalo kakor pribito, zato so s* poslušalci natančno informirali pn g. predavatelju, kaj je pravzaprav veljavno. V prvi vrati je odločilna glede odpovedi pogodba, ki jo sklene nastavljenec e prmcipalom Ako se glede odpovedi niiesar ne dofroverts, velja le trgovski zakon, ki določuje, da se sme službo le ob koncu vsakega koledarskega četrtletja zapustiti, to je 31. mirea, 30. |unij«, 30 a v teoabra in 3l decembra, kajpada a prgpjem, da se je Stat tednov poprej odpovedalo službeno razmere. Brei posebno določbe glede odpovedanega roka v pogodbi torej ne velja Ijui1 ijanaki običaj, da se sme službeno razmerje ob vsakem času s šestte denskim odpovednim rokom rasdretL Izjema je kajpada, ako st« pričo pa 1 in nastavljeneo s tem zadovoljna. — G Kesslerjev odborovem imenu presrčno zahvalil predavatelja aa lepo predavanje s prošnjo, da bi na ta način še večkrat razveselil in poudil prsleiae poslušalce. G GsHer je izrekel zahvalo gosp. dr. W i n d i -fcherju, ki kot načelnik učnega in ređakeijakega odseka tako izborno skrbi aa duševno naobrasbo liarkur jevih članov. Potem se je pričela neprimljena, iivahna zabava, kjer je društveni pevski zbor zapel par lepih tborov. — Redni občni zbor „Društvene godbe", ki se je vršil v joboto večer v salonu hotela „Ilirija", je bfl precej številno obiskan. Zboro-ranje je otvoril predsednik g. Pauer g kratkim nagovorom, v katerem je omenjal delevanje odborovo v preteklem drcštveneat leta. Na to je izrekel za Bralo občinskemu svetn za letno podporo 1200 K — in mest. magistrata za prepmstitev prostorov in razsvetljave v Šolske namene „Društv. godbe". Dalje se je zahvalil podpornim Članom v obče, gg. gostilničarjem in kavarnarjem, ki so z naroČili koncertov kazali svojo naklonjenost godbi, in slednjič tukajšnjim dnevnikom ki so drage volje pri-otičevali brezplačno društvene vesti. — Nato je enaenjal izstopi vsega gospoda K in* ca kateremu je za trudoljubnost izrekal zahvalo, in zajedno se spominjal umrlih draštvenikov: Iv. Skerjanca fci je velil v svoji oporoki godbi 500 K — v dnštvene namene ter O. T e r-g I a v a ki je bil kaj delaven odbornik. Kjib spomina zakliče „Slava-, čemur ge odzovejo in pridružijo vsi navzoči. — rNemoreni pa kaj, je rekel g. Pauer, da ne bi tu spomnil se tudi „S love n ca,K ki me je zadnje dni napadel t treh noticah, Češ, da sem jaz kriv nekaterih nedostatkov pri godbi in zlasti, da glede plaŠČev jaz oviram zadevo. Ta napad je bil docela zloben. G. dr. K o kalj pojasni potem zadevo kot eksekator ŠkerjanČeve oporoke, rekoč, da se besedilo volila glasi „v društvene namene/ a ne .za plašče". G. Paaer pravi zatem, da pričakuje, da bo .Slovenec" mu zdaj dal dolžno zadoščenje, — in zatem pove, da godba pri znanem sprevodu ni mogla sodelovati, zaradi obolelosti dveh godcev. — Poročila tajnika g. M. C a d e ž a povzamemo, da je imel odbor v društvenem letu £S sej in v tem Času npeljal službeni red za godce. Godba je napravila pogodbe s tukajšnjim voj. veter, drust vom za pogrebe. Godcem se je napravile 30 bluz. „Drustv. godba" ima dozdaj 5»0 rednih in 70 podpornih članov. — Glede naraščaja se ni dalo velike ispeha doseči, ker je manjkalo icensev. Odbor je storil kar je mogel 7 prid godbe, a slabo gmotno stanje pri godbi s 24 možmi je tista ovira, ki mora slehernemu odboru vzeti veselje do truda, ko vidi, da se občinstvo oiir. razni faktorji v Ljubljani premalo žrtvujejo za to glasbeno podjetje! — G. Y. Trtnik kot društveni blagajnik poroča na to o finančnem stanji društva. Dohodki so znašali 27854 K 26 v, s roški pa 27609 K 38 v. Glavna slov. hranilnica in posojilnica" je da-rtvala godbi 50 K — neki neimeno van debrotnik dal je 20 K —; inventar ge je pomnožil. Za te d mesece je od bor sklenil zarad slabih dohodkov godcem plačo znižati, 8 1. jaouv. prih. leta pa se bo zopet polna plača izpla česala. - Ti dve poročili se vzameta odobraje v znanje. — Na to poprime za besedo g. Pahor, ki poudarja, naj bi se pri tej godbi u važe vala bol) fculturaa stvar. Preveč tujih komadov se proizvaja ! Saj imamo dovelj slovanskih, če ne samo slovenskih! Kapelnik naj hi pa slov. pesmi komponiral ali p?, naročal od drugod slov skladb. G- Vlah omeni, da se je odbor za slov. komade trudil, a novitete 80 se vsled zahtev občinstva proizvajale. Sicer Pa J€ godba žela pri vseh nastopih hvalo iu priznanje. — Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili gospodje: Dr. Kokalj, odvetnik, pred Jednikom, Vikt. Rohrman, trgovec in posestnik, podpredsednikom; M. Čadež, odv. urad., tajnikom, K n i fi c blagajnikom in oddaja * ljetu godbe. Ub. pl. Trn-kozey, lek. in obč. svet., Val en ta, A. Šsateršič, hran. asist., D r a h s 1 e r, Vlah, kred. b. urad. pa kot odbor Biki. Izvolitev je bila sprejeta z bur-aimi „živio" klici. — Na predlog g. Pahorja je izrekel občni zbor od Kopivaim odbornikom, zlasti pa trem frnkcijoaarjem zahvalo za trud. Za tem predlaga g. dr. Kokalj, da se iimed elaaov izvoli odsek (nekak agi-ke. odsek) deseterih gospodov, ki bi s ifojim v plivom pospeševal koristi godbe. Sprejeto.Sprejet je bil predlog g. Pahorja, se ta odsek razdeli v agitatoričnega to artističnega. Novi predsednik g. dr. Kokalj se zahvaljuje odstopivšemu odbori, načrta na kratko program, po katerem namerava novi odbor delovati ^ gmotni prid godbe, prosi naklonjenosti j^nov in časnikarstva in obljublja, da °o odbor zastavil vse sile za prospeb »Društvene godbe", ki je Ljubljani ne-ilogibus potrebna, ki pa se je dozdaj °d razuik faktorjev pač vse premalo *Poate?ala, a še veliko manj podpiralal k teoa je bil zaključen ta občni zbor. — Prazno vanjo petuid vaj-*Ciietnice

t n a 5 m e s - c ■. \. Janez Slave (Raka?) na 5 mesecev, Jože Požar na 3 mesece, Janez Slavo (Siavčič) na 3 meseoe, Jože Smrdelj ns 6 meseoev, Jan- t DelOftt na 3 mesece Ja ?ez Cesnik ns 4meseoe, Mha Š a jO na 3 mesece, Anton UrbanČič na 3 mesece A"ton Š%rljne4 mesece, Anton Smrdeli st na 4 mesece in Anton Smrdelj ml. tudi na Štiri me aece, vsi z 1 postom vaakih 14 dni. Onsotenci imajo trpeti vae stroške kazenskega postopanja, povrniti m rajo župana Časnika za razbite šipe 5 K 40 z« polomljenom izruvano brajdo 5 K ter 15 K za p c S a o d o v a n •* vrats. Kar za bteva žuoan Česnik za suknjič, se nakaže na civilno pot, ravno tako Janez Skrlj glede raztrganega suknjiča ter upravtelj-stvo deželnih dobrodelnih zavodov, kolikor jih z*hteva za zdravljenje Jožefa Smrdelja v ljubljanski bolnioi. Obtoftenke Marijana Keš, Marija Š:-oe!j, Jožeta Slavo in Helena Šajn so bile opro š č h n e. Telefonska Is brzojavna poročila, Medvode 30. oktobra. V S ori pri Medvodah so danes c. kr. bajoneti v službi ljubljanskega škofa divjali med poštenim slovenskim ljudstvom in prelivali nedolžno kri. Ta nedolžna kri vpije do neba po ma ščevanju. Prelivala se je ta kri, ker je škof s pomočjo c kr. bajonetov izgnal zakonito instaliranega župnika Bor četa iz njegove fare. Župnik Berce je duhovnik, ki se ne peča s politiko, ki ne krade škofu na korist zavarovalnih po- lic, ki ne pridobiva za škofa d a-ril med živimi, ki ne obdeluje umirajočih ljudi, naj škofovim zavodom kaj zapuste Župnik Berce je pošten Človek. Škof Jeglič sovraži in preganja župnika Berceta že več let. Poskušal ga je na različne načine spraviti s šorš&e fare Dokler je bil baron Hein deželni predsednik, se škofovi protizakoniti in krivični zahtevi ni ugodilo Zdaj je zapihal drug veter. Včeraj je ljubljansko škofij-stvo kar nenadoma obvestilo župnika Berceta, da je odstavljen in da prevzame slaboglasni kaplan Brajec danes faro Ta nečuveni čin je med prebivalstvom obudilo ne popisno ogorčenje. Daceszju-traj se je zbralo kakih 500 faranov pred župnijskimi vratmi, da, če treba, s silo preprečijo odhod njih priljubljenega župnika Berceta. Na lice mesta je prišel okrajni glavar z dvanajstimi orožniki, kanonikom Sušnikom in kaplanom Braj-cem. Ljudstva se je polastila silna razburjenost, kateri je dajalo ljutega duška; zlasti je grmelo proti škofu in prot; dež. predsedniku Schwarzu Ljud-stvo je zaklenilo vrata v župnišče in nikogar notri pustilo Zdaj so orožniki z bajoneti napadli ljudstvo; prišlo je do poboja; vpitje je bilo strašno in strašne so bile kletve, ki so letele na škofa. Orožniki so prebodli čilega in poštenega fanta Starmanovega Janeza in ga potem, dasi je večkrat prehoden in težko ranjen, vkle-nili v verige. Razburjenost je grozna in bati se je strašnih nesreč Zader 30. oktobra Včeraj je klub hrvatske stranke lazpravljal o reški resoluciji Debata še ni končana in se bo nadaljevala bodoči petek. Budimpešta 30 okt Včeraj so priredili socijalni demokrati velik shod, na katerem so sprejeli resolucijo, da se bodo slejkoprej borili za s oj program in da bodo podpirali vladno akcijo za volilno reformo, tičočo se splošne in enake volilne pravice Budapešta 30 oktobra. Odbor peštanskega komitata je sklenil, da ne inštalira od vlade inoe-uovanega velikega župana ter ga tudi ne zapriseže. Petrograd 30 oktobra. Car je sprejel liberalni program, ter Viteja imenoval kabi notnim šefom. Gospodarstveni dumi jedalpostavo dajalno moč Vsislojibodo v njej zastopani. Obsedno stanje je povsod odpravljeno. Danes izide tozadevni manifest. Petrograd 30. oktobra. Pogajanja zaradi ruskega posojila so se razbila vsled neeJ'nosti med nemškimi in francoskimi finančniki. Moskva 30 oktobra Položaj je silno resen Včeraj so trgovski pomočniki prisilili svoje gospodarje, da so zaprli svoje prodajalne. Prišlo je do spopadov s policijo; v bjjd je ranjenih veliko število oseb. Univerza je zabarikadirana in jo branijo dijaki Nekateri igralci so tudi stopili v stavko. Odposlanci delavstva so izjavili mestnemu poglavarstvu, da dovolijo uporabo vodovoda le pod pogojem, da se vodovodna uprava izroči vodstvu delavstva Popoldne so imeli zastopniki zemstev, plemenitašev, znanstvenikov in raznih pol.tičmh strank shod, na katerem so po-samni govorniki govorili v prilog revolucionarnemu gibanju. Brzojavni promet s Petrogradom je pretrgan. V Petrograd je mogoče brzojaviti edino iz gubernerjeve palače. Kiev 30. oktobra. Pri demonstracijah, ki so bile te dni v mestu, se je več kozakov uprlo in niso hoteli streljati na demonstrante. Poveljnik yh je dal zapreti in pridejo pred vojno sodišče Zdravniki in lekarnarji so zopet prevzeli svoje posle, ker so uvideli, da ni mogoče pustiti bolnikov brez pomoči Harkov 30. oktobra. Na shodu, ki so ga imeli stavkujoči na pokopališču, se je sklenilo, da se opusti nadaljna stavka. Samo železničarji bodo še nadalje Štrajkali. Nastali so zopet normalni odnošaji. Prodajalne in banke so zopet odprte in tramvajski promet se je zopet uvedel. Reval 30. oktobra. Tu so končani nemiri, ker je guverner obljubil, da bo vojaštvo odstranil z ulic in izpustil na svobodo vse, ki so bili oretovani. Odesa 30. cktobra. Vsi mestni odborniki in profesorji so sklenili, da odpovedo plačo policiji ter si osnujejo sami splošno meščansko stražo. Bero lin 30. oktobra. Iz Pe-trrgrada se poroča, da se je pri-godila na Črnom morju velika katastrofa. Na oklopnici „Potem-kin" se je baje primerila iz ne znanih vzrokov eksplozija, vsled česar se je ladja potopila. Minister vojne mornarice, Birilov, ki je bil na krovu ter inspiciral ladjo, se je baje z oklopnico potopil Nadrobnih in zanesljivih poročil dosedaj še ni. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka19 v LJubljani. Uradni koral dan. borat 30. oktobra ltrOb. 4 numera renta .... V ,»Katoliškem domu*,, trakt proti Bregu, se odda takoj prodajalno. Poizve se pri F. Supančiču na Rimski cesti št. 20. 3491-2 Gospodična rtlfsm^ katera je popolnoma izurjena v m vanju perila, ter bi imela veselje do samostojnosti, naj se oglasi: na €■!•»%-. nem tr*u m t. 3, III. nadstropje, desno. 3495—2 Surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani *sčw 4»; > 1» /o 4*/f arebrna renta i: ., aratr. kronska ran ta . . *•/, . »lata , . . 4°/c ogrska kronska s . . . 4% B alata , . . . 4° o posojilo dežela Kranjsik« . *Va*/« P°^:;ic aaeata Spllet •V.V. . > Z*dar . 4Vi° o bo*,-ht»ra. žel. pos. 190S 4V« csaka. dei. banka k. o. . •"/• m m • V«0/« Ht- pisma gai. d. hip. b. 41 ■ jc { pest. kom. k. o. a. 10«/0 pr...... saat. pisma Innerst. hr. „ r 9grtke cen. a*HL bt. . . . i. pu. ogr. bip. ban. . obl. ogr. lokalnih Ž» •t:.:z d. dr..... **/■*/• obl češke md. bank« . ••/g prior. Trat-Porsč lok. tal 4°/0 prtor. do!, žel..... •% , Jni. žeLkup -/iS, -•'/,•/, a vet. poa. ta žal. po.. Srećke. Srečke od L 18*0' , . . * , . n . 18S4 ..... , timske , sem. kred. 1. »misija . , #gr. nip. banka . . . . srbske a fra. 100' - . „ t«***«...... aaailika tračka .... Kreditna ..... Inomošk* , . . . . Krakovsk« 9 • . « LJabljaaska » . • 4vat rud. krila ..... Ogr. 0 • s • • • • Badoliove • . • SaiebnrSke «... Dmnalakt kam. ..... Debate« ■ JsŽna ieiesnle« . . . , . Driavne ieleaniee . ■ A. t str.-ogrska bančna daluis« , Jlvatr. kreditna banka . . . Ogrskr . . • . Zhmostenska B . . Premogokop » Mosta (Brax) . Aipinske montan..... Praške iel. in dr. dr..... Rima-MnrAnyi , . TrbovJ.lska prem. družbe . . Arstr. orožne tovr. družb* . . Oefiko sladkorna družb« . . VatSatta. O. kr. ««Kii . tO franki . . tO mark«. . 8«v«reigna Mark« . . . Laski bank«s«l Bablji . . D«larjl. 100 06 100 — 100 — 118-40 96Sf> 11380 60-99 10060 100-— 99 85 »9 76 99 76 V O-40 1C6 10 ion »60| 10O-—I .00'— ! I00'7fcj 9990 •o-fiOJ 316 16 10 70 190 85 894 — 161 — 300 — aoo — *64 — 103 -144 25 24 70 471 — 74 — 89 — 65 — 52 50 34— 60* 72*— 631 — 120*-673 50 [1*33 — 672 2b 782-50 «47 — 87» 544- «810 — 541-60 290'— 676 — 162 — H'49 19 3 23 48 14' — 117-4S 9670 164 — 4-84 100 25 ir0*20 100 20 118 60 9655 114-— 101--101-60 ♦00 — 100 85 100 05 ICO 05 101-40 1C6 55 101 60 I OH 16 ' 0 30 ttfr* iOl-t* 3 H 15 101 70 192-85 296 — 163 — S08 — 810 60 J69 — Hi — 14636 2670 48 84*— 96 — 70 60 64 60 36 — 64 — 78 — 64* — 121'— 674-50 t«42 — 673 25 783-60 V47-60 684 — 645 — «820- — 548 60 294 - -580 — 162-60 11 67 19 6 23 56 *408 117-65 95*90 164-75 6 — U n se sprejme takoj na stanovanje in hrano. Kje — pove apravniStvo „Slov. Narodau. 3513 Kot učenka vstopila bi rada v trgovino z manufakturnim, Špecerijskim ali mešanim blagom v mestu aH na deželi lHietna deklica s primerno šolsko izobrazbo. 3486—2 Poizve ne pri g. Ivanta Osivaldu, ftrlzevntrake ulice £ v Ejubljasnl. Išče se pod jako ugodnimi pogoji v za prodajo usnja. Poi'v- pr> na6*lf»iku M. Oblaku, Vegove ul. 12, Ljubljana. 3282-4 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest Iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pimt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Sch\ventnerju, knjigarju v Ljubljani, Prešernove ulice. dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo. Kje — pove upravnidtvo „Slov. Naroda". 3453 5 Odda se: lokal za pisarno ali prodajalno v nijskih ulicah št. 4; Sod- velik lokal za pisarno ali prodajalno ravno tam in mm\ !• februar 1906 stanovanje s 5 sobami in pripadki v Kolodvor skih ulicah st. 32. Vse podrobno se izve pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32. 3441—3 Hotel T Tr 11 r\t n" nuici ««u 1 LI • V veliki dvorani tega hotela bo jutri, v torek, 31. oktobra 1.1. Meteor ologično poročilo Vtilna umA moijam SOS't Sradnil *r»6&l tl*k 78« C m Oktober jI Caa opaac-vacia Stanje barometra V mm Vei r )*fi Nobo 28 B. zv 7408 — 47 al. j vzhod jasno 29 ■ 7. »j-a. pup. 739 8 737 6 — 8B 11 brezvetr. brezvetr. megla jasno m 9. sv. 736 fc so al. sever oblačno 30. 7. a} a. pop. 736 3 7348 09 95 al. savzh. bt. jzahod oblačno dež Vstopnim 3M4 80. vinarjev. Ant. Kamposch Ces. Ki. avstrijske |p državne Železnice. C kr. ravnateljstvo dri. aelesnice v Beljaku. Izvod Iz vozn.egra, rečLsi- Veljave od dne 1. oktobra J 906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE Jut. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ar« 14 m p«uo*Si oeobri ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali llodnitz, Pranzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, Čea Selithal v Anaset, Solnograd, fea Kieu.-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari b n ajutn»j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Moraa, Maaterndorf, Franaensfeste, Ljnbno. Dosaj, Cea 8elstha v Solnograd, loomost, cez Klein-Reifung v Steyer, v Line, Bndejevice, Pisen, Marame vare, Hcb, Prancovc vare, Prago, Lipsko. ces Amstetteo oa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Mali Gldd-nitz, Ljubno, Selsthal, Solnograd, Bad Oastein, Zeli ob jezera, loomost, Bregenc. Cunch, Moreva, Pariz, Čez Anstetten na Duiiaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak a Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, loomost, Monakovo, Ljobno. 6ea Klein Beifling v Stevr, Line, Budej--'i<-*, Pisen, Marijine vara Heb, rranoove vare, Karlove vnre, Prago (v Prago direktni vos I. in II. razr.; Lipsko, na Dana j des Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobo i vlak v Trbiž, Beljak, Pranaensieste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz l. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 1. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari b m pop istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 8. ari 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja cez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst đirekt. voz L, n. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Isl. Aoasee, Ljnbno, Celovec Mali Olodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen. Bndejevice. Line, Steyr, Pariz Ženeva, Čarih, Bregens, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Diinaja, Ljubna, Selzthala, Beljaku Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, Inr mosta, Franzensfesta, Pontabla — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlas z Dunaja, Ljubna, Beljaka Mu rana, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez SelzthaJ od Inomosta in Solnograda, čez Klain-Reiflirg iz Stejra Linca, Bndejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franeosvih varov, Pragi, Lipskega. - IKOGA i> NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 3. uri 44 m zjutraj osobni vlak Is Novega mesta u Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja In ob 8. ari 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. on 28 m zjutraj, ob t. ari 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m sjatraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob 6. ari 10 m zvečer Ob 0. ari 66 m ponoči sam i ob ledeljah ■ praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas -e za 2 min. pred krajevnim časom « Ljuoii j. W7b V Mokronogu je naprodaj v dobrem stana, stoječa ob glavni cesti ter sposobna za vsako obrt. Proda se tudi velika njiva prve vrste, dobijo se pa zraven na željo tudi pa&niki, gozdi, travniki itd. kolikor pač knpec rabi. Cena zmerna ter se zahteva le del kupnine na račun. Vse podatke daje g. Pater Strel, trgovec v Mokronogu. 3510—1 Vsak dan sveže pince kakor tudi lm di morti (domaČ izdelek) - priporoča--- J. ZALAZNIK T Ljubljani na Starem trgu št. 21 in v ffilijalbah. 3613—1 Stanovanje s Štirimi sobami v III. nadstropja kiše £t. 5 v Šubičevth ulicah s« takoj odda. Vprašati je pri F. Supančiču na Rimski cesti št. 20. 3490—2 Leno slioii s štirimi sobami in pritiklinaaai se odda s 1. novembrom 3253- || v VVolfovih ulicah št. 12 Poizve se ravnotam. Iščemo v vsakem mestu, trgu in večji vasi na Kranjskem in Primorskem po enega stalnega zastopnika za prodajo naših zelo praktičnih in cenik strojev za pranje ki jih kupi vsaka raznmna gospodinja. Reflektira se le na resne io mar ljive osebe, ki morejo tudi jamčiti za svoje odjemalce. 350H-1 ZEHBRZUSK1 & Comp. v TRtn Vh Lodovico A iosto štav. 2. SLAŠĆIČilElTii RUDOLF KIRBISCH v Ljubljani n?* Kongresnem trgu šter/, 8 priporoča tar najbolj: fave di mortl, vsesvetnlške štruce, pince, ^ najfinejše čajno pecivo in veliko izbiro najfinejšega in jf" najboljšega peciva, bonbonov in tort. 3487—2 T Tukajšnja in zunanja naročila se točno izuršujejo. Restavracija „Narodni dom". Vsak dan se bode točilo uedno sveže marčno m-piuo iz delniške pioouarne |J vrček po kozarec po . 16 vin. p Plzeneko vrček . 26 vin. $|§H> U kozarec po . . 18 „ 12 Priznano najboljša domača kuhinja ter izvrstna štajerska vina. # Cene nizke. # Tudi je še nekaj 3*96-2 dni v tednu kegljišče na razpolago. Za mnogoštevilni obisk se priporoča gostilničar. T T ▼ T Zimske klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-mase, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje u prvi modni trgovini za gospode38477 Engelbert Skusek v Ljubljani, Pred škofijo št. 19. Srodnim temperatura sobote —BO1 nor-male: 8 0' in nedelje: —1*8% norm. 7S\ Mo-krina 24 urah: 0 u mm in 00 mm. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po Eiajraanovnrtnejiih kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena droga aa varovalni ca. Zlasti ugodno savarovanje oa doživetje smrt a amanjSnjočimi se vplačili. is Vsak Alan ima po preteka petih let pravico do dividende. vz20«rx3.xxat zavarovalna banka vPrag:t Riz. fondi: 31,865.38680 K. Izplačana odškodnina In kapHallJa: 82,737 159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vršena*©*! aloTamaii-s • nairodn« upravo. B — i2t\ Va« poiaaaOa Saja: Caneralni zastop v Ljubljani, legat pisarne so v lastne) banenei aiii Zavaruje poslopja in premičnine prut. požarnim Škodam po nujnisjih cenat Škode cenjaio takoj in naikniantoeje Oživa najboljši sloves, koder poeloic Dovoljuje ia čistega dobička iaaatrn«) podpore v narodne m občnokoristne namene. lidajatelj in odgovorni aredmk; Dr. Ivan Tati«i. Lastama ta uak »Narodne toffitariJt* 2I