Štev. 4. V Ljubljani, v Četrtek, dne S. januarja 1911. Leto XXXIX. = Velja po pošti: == Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ , „ 6-50 za en uioseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35- — V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . K 24'— za pol leta za četrt leta za en meseo 12'-6-— 2'- V upravi prejeman mesečno K l'£0 Inseratt: Enostolpna potltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:: vsak dan, izvzemšl nedelje tn praznike, ob 5. uri popoldne. KS" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. "sai Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne liran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. J*" Današnja številka obsega 8 strani. Iz izvršilnega odbora S. L. S. Včeraj popoldne je bila seja izvršilnega odbora S. L. S. Načelnik dr. Š u -steršič je poročal, da se je shod zaupnikov iz sodnih okrajev Višnja Gora-Trebnje - Žužemberk - Litija • Kadeče -Mokronog soglasno izjavil, naj se pri nadomestni deželnozborski volitvi kandidira za deželnega poslanca S. L. S. g. Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Izvršilni odbor S. L. S. je temu nasvetu zaupnikov soglasno pritrdil. Ž u-pan Ivan Vehovec je tedaj kandidat za dopolnilno dežel nozborsko volitev. Izvršilni odbor ie nato soglasno sklenil z ozirom na dogodke na Kočevskem naslednjo izjavo: Iz^rševalni odbor S. L. S. se je peča] tudi z dogodki na Kočevskem. Soglasno se je povdarjalo, da je dolžnost S. L. S. brezpogojno braniti državljanske pravice slovenskih rojakov na Kočevskem in zahtevati od politične oblasti. da preskrbi red in mir zanje, ort sodišča pa, da izgrednike kaznuje. Z obžalovanjem se je konštatiralo, da okrajno glavarstvo v Kočevju ni izvršilo svoje dolžnosti in soglasno se je odobrila zahteva, naj se za to odgovorni okrajni glavar baron Sehonberger pokliče na odgovor. S. L. S. stoji na stališču popolne narodne ravnoprav-nosti in kakor brez ozira na nemško narodnost kočevskih rojakov po svojih zastopnikih v deželnem zboru in odboru smatra za svojo dolžnost skrbeti za kulturno in gospodarsko povzdigo kočevskih deželanov, tako bo tudi vpora-bila vsa sredstva, da se bodo tamošnji slovenski rojaki mirno lahko posluževali svojih zakonitih pravic. Izvrševal-ni odbor nikakor ne zamenjava nasilnih kričačev s kočevskim ljudstvom in zato se nadeja, da bodo vsi razumni in pošteni Nemci na Kočevskem njegovo stališče umevali in odklonili vsako skupnost z ničvrednimi kočevskimi razgrajači, ker je samo na ta način mogoče ohranili narodnostni mir v kranjski deželi. KvarazifOM! Po Ljubljani hodijo ljudje prihu-ljeni, povešene glave, klobuk na čelu, temnih oči, tiho preklinjevaje. Vsak teden se sestanejo k sedmini. Z debelimi črkami takrat naznanijo svoj shod. Moji prvi olosbeni iiočelki. Črtica iz mojega življenja. Fran Gerbič. V »Novih Akordih« priobčuje g. ravnatelj Fran Gerbič naslednji zanimivi spis: Že doma sem rad prepeval, dasi-ravno tedaj še ni bilo na deželi pevskega pouka v šoli. Zato jo bilo zame petje v šoli kaj novega, ko sem prišel v Ljubljano. Moj prvi učitelj v tretjem razredu normalke je bil Stalin, majhen mož z velikimi očali. Nekega dne, po šolski uri, je vzel gosli v roke, ter nam godel napev pesmi, zraven je pa sam pel. Ko je to nekolikrat ponavljal, je vprašal, kdo zna zdaj pesem zapeti. Priglasilo se jih je mnogo, toda nihče je ni umel prav zapeti. Nekoliko v strahu sem se priglasil naposled tudi jaz. Učitelj, ki je vedel, da sem prišel z dežele, me je izpočotka nekako neza-upno pogledal iznad očal, potem pa sva začela; on je godel, jaz pa sem pel, seveda nemško: »Weillt du, wieviel Sferno stehen an dem blauen Ilim-mnlszelt« itd. Ko sem končal, mo je zo-°ol, pa bolj prijazno, pogledal izpod ' Ivo sc jih zbere za tucat, sc začne njih mrtvaška liturgija. Eden vstane in začne prorokovati o splošnem klerikalnem polomu, o robu propada, o odrtem mehu, o pijavkah in krvosesih, o egiptovski lakoti in sedmih suhih kravah itd. Pijača kaplja poslušalcem z visečih brk, ko z grozo poslušajo krvave bajke. V članku, ki ga je spisal deželni glavar, je dr. Trillerja zbodlo najbolj, da nazivlje deželni glavar liberalce — kvaražugone. Dr. Triller je pač bolj be-Ietrist kot politik, kajti številke in dejstva mu ne imponirajo tako, kakor kak lep naslov. Dr. Triller protestira odločno, da on ni kvaražugon. In vendar se ta klasična beseda, ki jo je skoval veliki mojster Koseski za Homerje-vo »mantis kakon« (zli prerok), popolnoma poda liberalcem. Kaj pa liberalci delajo? Samo kolnejo in nesreče prerokujejo. Ali se je od njih že kaj pametnega slišalo? Dr. Tavčar, dr. Triller hodita z najmlajšima dikama Ribnikarjem in Reisner-jem po gostilnah, in ta družba zabavlja in prorokuje Ljubljani črne reči. Kvaražugoni imajo že svoje stalne melodije kakor stare babe v Črni gori, ki hodijo k pogrebom jokat. Dika kvaražugonov, nekak gvaa*-djan te sekte, je dr. Tavčar. Njegov jok je najginljivejši, kadar joka nad razvalinami Kranjske dežele. On plava v deficitih- Njegovo dušo žeja po primanjkljajih. Vsak teden par sto tisoč pridene, njegova domišljija se razkošno valja v deželnih bankerotih. Proračune in obračune meša kakor godljo in reže iz mesa kranjsko dežele krvave klobase pri kvaražugonskih pojedinah. Pravi kvaražugon se sploh no da zbegati. Milijon več ali manj jc kvaražugon u pomada. Melodija je glavna reč, tekst izpreminja po Štefanih. Staro babe tudi ne premišljujejo teksta, ker so zaljubljene le v melodijo in lepoto kvaražugonskih arhimandritov. Dr. Tavčar prorokuje: Bumf! Poldrugi milijon primanjkljaja! Dežela na kantu, vsem Ljubljančanom koža odrta! Stare babo zajokajo, z muštac kaplja pijača. Sladko čustvo obupa objame kvaražugone. Dr. Tavčar se pa na tihem smeje. On ve, da je humbug vse kvaražugon-stvo. On ve, da so za I. 1908 še liberalci za deželo proračunali primanjkljaja čez en milijon kron. Ko jo prišla S. L. S. do večine v deželnem odboru, pa je tako gospodarila, da jo obračun za leto 1908 izkazal 9000 K p r o bi t k a. Ta- očal. Pristopil je k meni in me potrkal po ramenih, rekoč: »Ti si ha pa prou topru sapeu!« — Bil jo to Nemec, ki je slovenščino tako lomil, kakor so naša peresa po klopeh škripala, kadar smo pisali kako težko nalogo. Sicer pa je bil dober človek, in kakor sem so pozneje prepričal, tudi jako spreten or-ganist, ki je kot tak vodil tedaj cerkveno petje v cerkvi sv. Jakoba. — Zavoljo njegove pohvale, da sem umel pesem tako dobro zapeti, sem koj zraste! za nekoliko pedi na ugledu v očeh svojih' součencev, in smatrali so me za najboljšega pevca mod seboj. Od tedaj me je zanimalo petje čedalje bolj in bolj. Ob nedeljah in praznikih sem najraje zahajal k sveti maši v Frančiškansko cerkev, ker som sc čutil tam nekako bolj doma. Če jo bilo le mogoče, sem so vtihotapil na kor. Organist jo bil tedaj llilscher. Zanimala pa sta me posebno tenorist in basist, oba samostanska brata. Prvi je bil črevljar, drugi pa vrtnar. Prvi je nekako noslal tenor, drugi pa jc z roko kazal, da poje bas; kadar je namreč prišel kak nizek ton, jo to naznačil s tem, da jo roko globoko doli povesil in s kazalcem odločno kazal proti tlom. Seveda tedaj ni bilo mnogo slišati, pa£ pa si jo človek lahko mislil, da mora i biti to nekak prav globok ton, kor ie I krat jo torej že dr. Tavčar zastonj Čakal na bankerot. Za loto 1909 je bilo proračunjenih čez enajststotisoč kron primanjkljaja. A gospodarila je S. L. S. tako, da je bilo resničnega primanjkljaja konec leta samo 28.000 kron in zopet se jc dr. Tavčar zastonj veselil, cla bo vse vrag vzel. Zdaj pa prorokuje polom za bodoče leto. Staro babe so lahko ž njim jokajo. A mi moramo kvaražugonom poklicati nekaj druzega precl oči. Dovolj imajo vzroka, da jokajo, a jokajo naj nad seboj in nad svojimi otroci! Ali se je že kdaj zgodilo, da bi bila kaka politična stranka tako malomarno glodala velik gospodarski polom, ki so vrši v njeni sredi, ne da bi storila, kar je v njeni moči, cla reši ono, ki so po nedolžnem zabredli v nesrečo? Polom Agro-Merkurja, polom Zveze slovenskih zadrug, sedaj preteči polom Celjsko zvezo z velikimi posledicami, in še nekaj pretečih polomov, ki si bodo sledili z elementarno silo, ali to nič skrbi ne dela kvaražugonom? Gospodje, vi imate veliko dela sami s seboj, %>liko, da vam za politiko ne preostaja prav nič časa več! So pa »klerikalci« vendarle drugačni ljudje. Jutri bo shod kvaražugonov. Dr. Tavčar je napovedal predstavo: Obračun s Šukljejem! Dobro! Ravno tisti čas pa, ko bo pri slabem cvičku pred nekaj starimi babami dr. Tavčar delal nlosnivo' dovtipe čez Šukljeta, pa bo deželni glavar pri interministerielni konferenci, ki sc jo sklicala po prizadevanju S. L. S., zastopal kranjsko deželo na Dunaju. Tam se bo obravnavalo o velikih delih, ki bodo za mnogo milijonov povzdignila blagostanje našo dežele. Tako delajo možje! Drugače delajo seveda — kvaražugoni! Ljubljana si lahko ženina izbira. Proračun mestne občine liliji-sKe za L1010. I. Uprava v obče. 1. Funkcijska pristojbina in stanarina županu 10.000 K. — Funkcijska pristojbina okr. načelniku na Barju 80 K. — Konceptno osobje 47.855 K. — 3. Stavbni urad 33.757 K. — 4. Mestni komisarijat 15.459 I\. • - 5. Mestno knjigovodstvo 20.930 I\. — G. Mestna blagajnica 11.226 K. — 7. Pisarniško osobje 29.721 K. — 8. Vojaški urad tako odločno kazal proti tlom. Na podoben način je izvajal tudi visoko tono. Posebno čudno se mi jc pa zdelo pri vsem še to, da jo ponavadi tenorist pred pevci stal in na vse štiri vetrove mahal z roko, kakor bi križ delal in zlo duhove odganjal. Pozneje sem šele zvedel, da so imenuje tako mahanje taktiranje, in k čemu služi. Kot tretja oseba na tem koru me je pa še zanimal star gospod, ki jo sedel ob strani in godel na tako veliko gosli, kakorš-nih poprej še nisem videl; rekli so mi, da je to »basetelj«. Imel jo velikanski nos, glavo jo pri igranju nekako postrani držal in tresla so mu jo kakor trepetlika. Povedali so mi, da so piše Sclnverdt in da jo tudi skladatelj. To je bil namreč oni Sclnverdt. ki je svoja zadnja leta živel večjidel v samostanih od miloščin ter za nje skladal razične latinsko kompozicije, katere so bile prejšnji čas tudi mod orglavci na deželi precej razširjene, toda mu-zikalno vrednosti niso imele. Da poseženi sedaj zopet nazaj v prvo šolsko leto. Slo jo h kraju in jaz sem znal na koncu lota še manj nemščine, kakor moj učitelj slovenščine. Pričelo so tedaj takozvane »vorprifen-ge«. Nekega dne jo priziblje po mulo ravnatelj v naš razred. Meni jo od stra hu utripalo srce. Da bi Je mene ne po- 11.882 K. — 9. Redarstvo 119.119 K. — 10. Plačo slugam 17.596 Iv. — 11. Depu-tati in drugo 10.770 K. — 12. Nagrade in podporo 3600 K. 13. Pokojnine, miloščine itd. 41.768 K. 14. pisarniške potrebščino 27.000 K. — 15. Potni troški 2000 K. — 16. Patrulje in nagrado za prijetja 600 K. — 17. Oskrbovanje jetnikov in oskrba v ječah 750 K. — 18. Razni upravni troški 1840 K. —. 19. Dispozični fond 3000 K. — 20. Tele. fon 1181 K. — 21. Prevažanje odgoncev in priprega 4000 Iv. — 22. Avstr. posredovalnicam za delo članarina 50 K. —■ 23. Vrtnarstvo in gozdarstvo 7612 K. Skupaj 427.802 kron. Za te postojanke so je porabilo leta 1909. 380.455 K in stavilo v proračun za leto 1910. 104.743 Iv. Dohodki so proračunani na 21.015 kron. Bila li c a : Potrebščina 427.802 K Pokritje 21.015 Iv Nodostatok 106.787 K II. Uprava mestne Imovine. P o t r e b š č i n a. 1. Poslopja in zemljišča 36.550 K. — 2. Vrednostni papirji (ustanov obresti) 3774 K. — 4. Podturnska graščina 16.313 kron. — 5. Ljubljanski grad 5001 K. Skupaj 63.398 kron. Porabilo se je za to postojanke leta 1909. 65.806 K, a stavilo v proračun za loto 1910. 61.611 K. Pokritje: 1. Dohodki od poslopij 6126 K. — 2, Dohodki od zemljišč 4410 K. 3. Najemnina bolnice za silo 600 K. — 4. Skupilo za materijal 800 K. — 5. Razni prejemki 1984 K. — 6. »Mestni Dom« 2580 kron. — 7. Ljubljanski grad 1950 K. Skupaj 18.450 kron. 1. Obresti obligacij 2000 K. — 2, Obresti hranilnih vlog 10.000 K. Skupaj 12.000 kron. 1. Mestna davščina 93.268 K. — 2. Posebno mestne priklade 210.000 K. 3. 35 '/o mestna doklada 480.000 K. — 4. Povračilo klavniških pristojbin 11.000 K. — 5. 4 % gostaščina 125.000 K. —- 6. Tržna štantnina 1900 K. — 7. Mestni lov 740 K. — 8. Mestna ledenica 200 kron. — 9. Tržne pristojbine 11.000 K. 10. Pasji davek 5700 I\. — 11. Portali 800 K. — 12. Povračilo c. kr. finančnega ministrstva za pridobnino tobačnega delavstva 6500 K. — 13. Razno 30 K. Skupaj 946.138 kron. Podturnska graščina 21.366 K. — Prebitek loterijskega posojila 59.344 K, klical, sem mislil sam pri sebi. Ravnatelj vzame izpod pazduhe svojo veliko knjigo (katalog), jo položi na mizo, jo odpre in — o j strah — prvi, katerega jo poklical — sem bil jaz. Omamljen od strahu sem so plazil pred strogega sodnika v prvo klop. Začel me je po nemško izpraševati iz nemške »Sprachlehre«, ki jo bila zame španska vas. Kaj sem vse tedaj blebetal, ne vem več. Gledal sem debelo in nekako začudeno, kakor štirinožci na paši, kadar so jim približa kak neznan človek. Ravnatelj me gloda nekoliko časa z nekakim ironičnim posmehom, ki mi je. prešinil vse ude. Nato mo pa vpraša dobesedno tako-le: »Kod si pa ti v šolo šco?« Aha! sem si mislil v svoji naivnosti, morda pa res kaj vpliva na znanje in neznanje, kod so hodi v šolo, ter sem mu odpovedal prav prostodušno: »Danes sem šel čez mesarski most, včasi pa grom tudi čez frančiškanski most». — »Osel!« je bil na to njegov kratek odgovor. Premišljal som potem, zakaj sem osel in prišel do prepričanja, da zavoljo odgovora nisem zaslužil tega pridevka, ker sem mu popolnoma pravilno odgovoril. Če mi jo pa morda zavoljo nemško »Sprac.hlehre< nadel tak naslov in mi morda zapisal »dritto v katalog, bi on gotovo ue bil zaslužil \ slovenski ara- — Prebitek mestne elektrarno «.125 K. Topničarska vojašnica 41.596 K. Bilanc a 11 p r a v e ni cs 111 c imovine: Potrebščina 63 398 K Pokritje 1,141.019 K Prebitek 1,077.621 K III. Geste, ulice, trgi in sprehajališča. Potrebščin a. 1. Poprave in vzdržavanje 08.750 K. — 2. čiščenje 53.500 K. — 3. Razsvetljava 15.600 K. Skupaj 137.850 kron, P o k r i t j e. Razni doneski 76 569 K. Bilanca: Potrebščina 137.850 K Pokritje 76.569 K Primanjkljaj 61.281 K K pokritju te točke prispeva cestna električna železnica s 66.000 I\ in plinarna z 10.000 kronami. IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve. Potrebščina. 1. Plačo 22.688 K. — 2. Ljudska ko-pelj 8800 K. — 3. Razno 10.062 K. — •i. Ustanove 4000 K. — 5. Naselbina »Zatišje« 8000 K. — 6. Razni doneski ,ubožni zaklad itd.) 97.970 K. Skupaj 139.520 kron. P o k r i t j e. 1. Mrliški ogledi 1800 K. — 2. Dohodek ljudske kopeli 8200 Iv. — 3. Razno 30 K. Skupaj 10.030 kron. Bilanca : Potrebščina 139.520 I\ Pokritje 10.030 K Primanjkljaj 129.490 K V. šolstvo, znanost in umetnost. Potrebščina. I. mestna petrazredna deška šola 6459 K. — II. mestna osemrazredna deška šola 7817 K. — III. mestna petrazredna deška'šola 4544 K. — Mestna osemrazredna dekliška šola 7903 K. — Nunska osemrazredna dekliška šola 1907 K. — Mestna dvorazrcdnica na Barji 1833 K. — Mestna nemška deška šola 1577 K. — Mestna nemška dekliška šola 7126 K. — Šola na Rakovniku 50 I\. — Lichtenthurnov zavod 498 Iv. — I. mestni otroški vrtec 3890 K. — II. mestni otroški vrtec 3910 K. — Otroški vrtec pri Uršulinkah 500 K. — šolska zdravnika 2400 K. — Službene obleke slugam 840 Iv. — Vzdržavanje šolskega poslopja na Erjavčevi cesti 800 I\. — C kr. mestni šolski svet 50 K. — Okrajna učiteljska knjižnica 300 K. — C. kr. realka 10.140 K. — Obrtna nadaljeval-uica 5748 K. — C. kr. umetno-obrtna šola 14 323 K. — Dekliški licej 58.436 K. — Razni troški 28.970 K. Skupaj 170.021 kron. V točki »razne potrebščine« so vračunane podpore »Glasbeni Matici« 3000 kron. Dramatičnemu društvu 12,000 K Družbi Cirila in Metoda 1500 K. Planinskemu društvu 1000 K. »Radogoj« 700 K. »Mladika« 3000 K in še nekateri drugi manjši zneski. Pokritje. Obresti obligacij realke, doneski dežele Kranjske, ukovina, prispevek c. kr. ministrstva itd. 11.298 kron. Bilanca: Potrebščina 170.021 K Pokritje 41.298 K Primanjkljaj 128.723 K VI. Vojaška nastanitev. Potrebščina 2330 K Pokritje 3820 K Prebitek 1490 K VII. Raznoterosti. Potrebščina 6260 K Pokritje 850 K Primanjkljaj 5410 K Redna skupna potrebščina prora-čunana je tedaj na 947.181 K Pokritje je proračuna-no na 1 294.601 K Torej prebitek redne uprave 317.420 K Izredna potrebščina. Ta se sestavi iz letnega amortizo-vanja in obrestovanja dolgov občine, iz raznih podpor in potrebščin. Dolg pri mestni hranilnici ljubljanski: 1. Iz leta 1890, 24 000 K za lršo na Mestnem trgu št. 2, 1246 K. — 2, Iz leta 1890. 40.000 K za hišo na Mestnem trgu št. 2. 2076 K. — 3. 400 000 K v poravnavo raznih dolgov občine 20.000 K. — 4. Iz 1. 1900 400.000 K za razne investicije občine, 19.734 K. — 5. Iz leta 1901. 400.000 kron za razne investicije občine, 14.700 kron. — 6. Iz leta 1902, 160.000 K za razne investicije občine, 7894 K. — 7. Iz leta 1903. 170.000 K za razne investicije občine, 8387 K. — 8. 360.000 K za vojaško oskrbovališče, 17.480 K. — 9 240.000 kron za osuševanje barja, 11.653 K. — 10. 1,000.000 K za razne občinske investicijo, 51.028 K. — lz leta 1898. 864.000 kron kranjski hranilnici za stavbe top-ničarske vojašnice, 45.402 K. Skupaj 199.700 kron. Druge izredne potrebščine so pro-računane na 121.990 K. Med temi se nahaja postojanka za olepševalne namene 3000 I\, za povzdigo tujskega prometa 4000 K, S. Gregorčičeva knjižnica 3000 kron, nakup umetnin 2000 K, doplačilo ravnatelju slovenskega gledališča 3560 kron, Slovenska Filharmonija 20.000 K, dramatičnemu društvu 14 000 K, za Št. Jakobski most 10.230 K, kanalizacija klavnice 12.000 K, vseučiliška ustanova 2000 K, 4-5 % obresti za občinsko posojilo, ki se bode leta 1911. realizo-valo za razne investicije, 45.000 kron in še nekatere manjše svote. Če reasumiramo vse navedene po-trebšč"'ne in pokritje, kaže proračun za leto 1911.: Redna potrebščina 947.181 K Izredna potrebščina 321.690 K Skupaj 1,268 871 K Pokritje 1,294,601 K Prebitek 25.730 K Ako primerjamo proračun za leto 1911. in taktični uspeli, oziroma računski zaključek za leto 1909., moramo rnatiki kaj boljega. V takem razmišlje-vanju sem se vsaj v mislih nekako pobotal ž njim za njegov pridevek. Po dokončani normalki sem vstopil v realko. Tu sem ko j avanziral do »olopevca. Zavoljo mojega prijetnega glasu so me imenovali součenci »slovenska grlica«, ker jc ravno tedaj izhajala »Slovenska grlica«, ki je prinašala različne slovenske napove. Kadar je bilo treba peti v šoli ali v cerkvi pri sveti maši kak solo, moral sem ga vedno jaz peti, dasiravno nisem urnel takrat še nikakoršne glasbene teorije. Učitelj kaligrafije, Cen-trich po imenu, ki je tedaj imel po vseh razredih šolsko petje, nas je učil ]e po sluhu poti, kakor je bila tedaj v šolah sploh navada. V meni pa je gorela živa želja, da bi znal peti po notah. Nekdanje šolsko poslopje, ki je stalo na sedanjem tržnem prostoru, jo imelo dva vhoda. Pri onem vhodu, ki jc vodil iz strani od mestnega gradu, je stal nad prvimi vrati sobo na desno napis »Musikschule«. Ta me jc bodel v oči, kolikorkrat sem šel mimo njega v šolo. Vleklo me je nekaj z neukrotljivo željo skozi ta vrata, pa nisem vedel, kako začeti, ker mi ni bilo znano, da se v to šolo lahko vsakdo priglasi. Nekega dne jo šol neki učenec skozi ta vrata, ž njim sem bil znan. Ustavil sem se, on pa mi namigne, rekoč: />Pojdi tudi ti z menoj«! Nisem vpisan 11111 odgovorim. On pa mi reče, nič ne de, saj tu ni tako strogo. In šel sem ž njim. Učitelj v tej šoli jc bil tedaj Kuščar Mašek, rodom Čeh. Slovenskega jc pa menda znal še manj, kakor učitelj Sta-tin, saj pokazal ni nikdar, da kaj zna. Ko sem vstopil v sobo, menda ni zapazil, da je z mano narastlo število učencev, kar ni čuda, saj nas je bilo kakih — pet. Vsedel so jc h klavirju in pričel pouk: 011 jo spremljal, mi smo peli. Pa kaj smo peli? — Dan za dnevom, celo leto smo gonili nemške pesmice »Bučke, backe Kugolchen, zwei in einem Tigelchen«, pa »Ein Schafchen frafi j m bunten Tal, da kam der Wolf heran« in še par drugih nemških pesmic, o slovenskih ni bilo govora. Tako srno v preteku leta spekli teb »Kugolchen in einem Tigelchen« gotovo več kakor pek svojih žernelj, in če bi bili segnali vso one »Schafchen«, ki so se pasle, »im bunten Tal«, na travnike pod grad »Tivoli«, bi ne bilo dovolj mesta in trave zanje. Včasi, ko se nam je zdel tak program vendar-le preenostaven, smo ga spopolnili kar na svojo pest in začeli smo peti slovenske pesmi vmes, katere so nam tedaj posebno ugajale, tako na primer »O Marija, bod' češe-nu«, »Ko dan se zaznava«, »Popotnik pridem čez goro« itd. Iz početka .jo vselej klical Mašek vmes: »Was, was?!« Toda mi se nismo dali s tem motiti in poli smo svojo naprej, tako dolgo da je Mašek pri vsem tem zadremal v sladko spanje. Kadar smo mislili, da je ura pri kraju, smo se tiho iz sobe zmuzali, da bi tako ne zdramili svojega učitelja. Da pri takošnih okoliščinah ni bilo misliti na pravi napredek konstatirati, da jc proračun zelo optimistično sestavljen. Računski zaključek za leto 1909. kaže skupnih dohodkov 1,092.930 kron. Ker ni nobenega vzroka, da bi se dohodki v enem letu za 200.000 kron zvišali, gotovo ni pričakovati, da bi bil računski zaključek glede dohodkov za leto 1911. za 200.000 kron višji, ko lota 1909. Proračun je sestavljen tako, kakor po navadi pod Hribarjevo egido. Preverjeni smo, da ne bo odgovarjal konečni uspeh stavljenim nadam in da bo ta efekt marsikaterega presenečil. Kako raste redna potrebščina, se razvidi iz naslednjih številk. Za redne potrebščine se je izdalo leta 1907. 780.174 K, leta 1908. 813.106 K, leta 1909. 880.136 kron. Izredne potrebščine niso tu vračunane. Skupnih dohodkov je pa bilo leta 1907. 1 016.720 K, leta 1908. 1,100.345 K, lota 1909. 1,092.930 K. Ker pa izdatki za izvanredne potrebščine znašajo redno čez 300.000 K na leto, potom so ni čuditi, da raste dolg pri mestni hranilnici rapidno od leta do leta za razne investicije občine. Dolg pri mestni hranilnici ljubljanski znaša že 3,194.000 kron, pri kranjski hranilnici pa 864.000 kron. Sicer jc že dol dolga amortizovanega, tocla letna anuiteta ostane jodnaka skozi 50 let, to se pravi na leto jo sedaj že za 50 let naprej okoli 200 000 kron občinskih dohodkov porabljenih. Če bi bile investicije vsaj nekoliko plodonosne, če ne direktno pa igdirektno v korist prebivalstva, bi ničesar no očitali. A te svote so večinoma zabite v »Mestnem Domu«, »Jubilejskem mostu«, »Hotelu Tivoli«, ki so popolnoma mrtva ^investicija in bi brez njih Ljubljančani popolnoma lahko izhajali. Gasilnemu društvu bi zadostovala stavba za kakih 40.000 K, most bi se dal lično za 100 000 K napraviti. poprava tivolske Švicarije bi morebiti stala 20 000 K, in vse bi bilo zadovoljno Če je pa vslecl neprevidnega gospodarstva ena petina vseh dohodkov občine za 50 let naprej zabita, potem je opravičeno govoriti o slabem gospodarstvu. Če pa pride sedaj še novo posojilo leta 1911., ki bo znašalo 1 000.000 kron, se bodo pa položaj še poslabšal. Namesto da bi se kredit prihranil za neobhodno potrebno investicijo, se jc pa lahkomiselno denar razsipava! za popolnoma nepotrebne in nepraktične stavbe. Tako gospodarstvo ne moremo odobravati, sosebno ker se nam odpira žalostna perspektiva izdatnega zvišanja občinskih doklad. Na občino se bodo stavljale vedno večjo zahteve, katerim bode ona morala ustreči. Ustregla bo pa težko in le z izdatnim obremenjenjeni občanov, ker se je toliko davčne moči za popolnoma nepotrebne stvari poprej porabilo, in to vsled slabega gospodarstva. Gledalo se ni v prihodnjost, skrbelo se je za trenutni efekt, dolg se je pa kopičil na dolg brez pomisleka. Gotovo bi ne bilo odveč, če bi se pogledalo, za kake investicije občine in za katere dolgove so jc ta ogromna svota pri mestni hranilnici najela, k'6 jo vendar iz loterijskega posojila narejena pohotna vojašnica, vodovod in klavnica. v tej šoli, bo vsakdo lahko razumel, kdor pomisli, kako se je s tem teoretični pouk skoraj popolnoma zanemarjal. Med součenci, kateri so tedaj ob-iskovnli to »Musikschule«, mi je bil kolega pokojni Vojteli Valenta. Poznejša leta je bil več časa pevovodja zbora v »Narodni čitalnici« v Ljubljani, posebno priljubljen zavoljo njegovega lepega' baritonovega glasu in njegovega ljubeznjivega značaja. Če so jc kdo izmed mojih tedanjih součcncev učil še posebej klavir, se ne vem dobro spominjati. Da se ga jaz nisem učil, to pa dobro vem. Zato so nisem mogel dovolj načuditi, ko som dobil konec šolskega leta tc-lc znamke v svoje spričevalo: »Gesang gut, Klavier mittel«. Za starim Maškoin, ki jo bil urni-rovljon, je sledil njegov sin Kamilo. To je bila sreča! Ves pouk je pričel bolj temeljito in konec leta sem bil mod odličnjaki, v spričevalu pa jc stalo »Gesang ausgezeichnet«. Nato sem se pričel učiti tudi klavir. Ker pa nisem imel klavirja doma na razpolago, sem se hodil vadit k pripravniku Ja-pelju, kamor so jo hodil vadit todaj tudi naš Davorin Jenko. Da bi se mogel bolj in več vaditi, sc mi kupili oče klavir, star inštrument, menda šo iz predpotopne dobo. To jo bilo tedaj brenkanja doma, da so strune pokale bolj ko Paganiniju na njegovih goslih, in kmalu je bil klavir skoraj ves mu-tast. Za kakega gluhea bi bil še sedaj dober, som si mislil, toda jaz slišim Gotovo se mora vsak Ljubljančan strinjati z nami, če trdimo, da tako ne moro iti dalje. Leto za letom naraščanje dolga, ne da bi sc uvidela potreba. Treba bode ne samo gledati na potrebščino in zviševati izdatke, treba bode, tudi marsikatero postojanko Črtati, tla se izdatki znižajo in denar prihrani za potrebno investicije. Pri proračunu amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila za leto 1911 se nahaja med vrednostnimi papirji, v katerih je ta amortizačni zaklad naložen, tudi vsota 360.000 K delnic ljubljanske plinarne, ki donaša-jo samo 2 odstotka. — Kolikor jo nam znano, mora biti glavnica amortizačnega zaklada naložena v pupilarno varnih efoktih. Dvomimo, da bi bile delnice ljubljansko plinarne, ki dona-šajo samo 2 odstotka, pupilarno varne. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se pojasni to stvar, kako je prišlo do nabave delnic ljubljanske plinarne, ali ni bila morebiti kaka »kravja kupčija« vmes. Kako je zamogcl občinski svet tej transakciji, ki gotovo nasprotuje določbam amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, pritrditi? Ker je od 360.210 kron delnic v proračun stavljeno samo 2880 kot 2 odstotne obresti, sc račun ne vjema. Ker kaže obrsetovanje 360.210 kron primanjkljaj najmanj 4-5 odstotnega ob-restovainja (13.400 kron) ostalih efektov, se mora nedostatek obrestovanja pokrivati deloma iz višjega obrestovanja ostalih efektov, doloma iz prebitkov loterijskega posojila. Ti prebitki sc sestavljajo iz prebitkov: Mestna klavnica 15.909 K Mestni vodovod 29.697 K Mestna vojašnica 8.000 K Skupaj 53.606 K Ta znesek se je poprej iztekal v nfestno blagajno in se jc uporabljal za splošne občinske potrebe. Hoteli smo podati ljubljanskemu prebivalstvu jasno sliko občinskega gospodarstva, ki se zrcali le v številka^, da si narede svojo sodbo. Za nas je sodba lahka, gospodarstvo jc bilo slabo, in so se hibe leto za letom skušale prikrivati. Pri tajnem posvetovanju je padla gotovo marsikatera pikra sodba, ker ni mogoče misliti, da bi bili vsi občinski svetovalci na glavo padli. Toda »On« je znal vzdržati železno disciplino, dokler ni tudi rja snedla to železo in prišlo do »Njegovega poloma«. Upajmo, da sc bodo v prihodnje razmere obrnile na bolje. Treba je le vstrajnega dela. Tri lela »Nerodno stranka za Štajersko". Celje, 1. jan. 1911. Kaj je bilo vika in krika ob njej ustanovitvi! V treh letih pa je vsemu konec! Da, mrtvi hitro jahajo. Poglejmo si posamezne faze njenega obstanka! Začetek je bila hinavščina, laž in ovinkarstvo. To troje združeno s terorizmom jc spravilo Narodno stranko na noge. Že z imenom »Narodna« so privabili nekaj nerazsodnih ljudi k sebi. Na-tvezli so namreč javnosti, da se hočejo odločno potegovati za narodnost, da hočejo z ognjem iti v narodni boj. In kdo bi ne bil vesel takega programa! dobro. Kaj je torej storiti? Pomagal sem si kmalu. V tedanji Bučarjevi trgovini pred frančiškanskim mostom sem si nakupil tankih, dratenih »špulc« in sem jih nategnil v svojem inštrumentu. To so bili toni, kakor da bi na citre igral. Popokale so pa to »špulce« šc hitreje kakor prvotne strune in kmalu je bilo slišati na klavirju samo »klap, klap« od tipk klaviature. Pozneje je šel ta tako izmučeni inštrument v dobro zasluženi pokoj pod streho, kjer menda še danes uživa nemoteno svoje umirovljenje. Po dokončanju razredov realke sem vstopil v preparandijo; takrat sem ravno mutiral. Kamilo Mašek mi je rekel pri neki pevski vaji, da imam zaklad v svojem grlu in da moram sedaj pri mutaciji posebno paziti. Zato mi ni dovolil mnogo peti, da bi s tem ne izmučil grla. Mutacija je bila kmalu pri kraju, iz nje pa se jc razvil lep tenorov glas. Začel zopet mnogo peli in glas se je razvijal čedalje bolj. Zato mi je rekel Mašek nekega dne, da naj vstopim v pevski zbor filhar-moničnega društva, kar mi je jako ugajalo. Tedaj so bili člani tega zbora tudi pokojni Lovro Toman s svojim krepkim tenorskim baritonom in brata, doktorja Žiga in I. Bučar, ki sta imela jako lop tenorski glas. V filliar moničneni društvu sc je tedaj pelo tudi slovensko. Tako na primer sc je po! »Venec slovenskih pesmi« od Nedveda kateri je bil ravno takrat prišel ^ Ljubljano, vprvič v koncertu filhar ,|a. Zakaj niso takrat nehali s svojim početjem, da hi letos ne bilo več potrebno jemati članicam njih denarja? Dr. Benkoviču, dr. Verstovšeku. VI. Pu-šenjaku mora spodnještajerska slovenska javnost hvaležna biti, da so pravočasno zabranili na morodajnih mestih, da Narodna stranka ne sme več lahkomiselno zapravljali ljudskega .lo-narja. Zato je maral prenehati »Narodni Dnevnik«. Članr.-e Zveze slovenskih posojilnic v Celju, vsaj tiste, ki so že obrnile hrbet celjski Zvezi, tudi nikakor niso voljne, da bi pokrivale deficit, »Narodnega Dnevnika«. Proti temu se bodo protivile z vsemi silami in na vse mogoče načine. Tako Narodni stranki drugega ne preostaja, kakor da s svojim lastnim hrbtom Zvezna podjetja varuje. Pred tremi leti so Narodno stranko občudovali radi njenih — navideznih — uspehov. Z lažjo, hinavščino in ovinkarstvom se nekaj časa precej daleč pride. A poštena pot to ni bila, zato je tako žalosten njen konec. Seslava vlade BienerlSi a HI. Praška pogajanja med Nemci in Čehi so se razbila. Povzročili so to svobodomiselni Nemci, ki se jim zdaj najboljše godi, ker, d asi nimajo sami večine v postavodajulni zbornici, znajo vendar položaj izrabljati zase tako, da s spletkami in s straliovanjem v naši državi vladajo. Zaslombo, če tudi le neposredno, imajo pa v trozvezi. Potreba večje večine zaradi novih davkov in nove brambne postave sili vodilne kroge na to, da dobe zanesljivo večino. Obrnili so se zato seveda po ovinkih na Čehe, a naglašali, da se morajo sporazumeti Čehi in Nemci. Čehi so bili pravzaprav razven čeških radikalcev že zelo spravljivi. Celo češki radikalci so se kazali spravljive. Nemci so se zbali, in zadnji trenutek pri končnem skupnem posvetovanju povišali svoje zahteve. Sicer so to iz-kušali utajiti, a višji češki deželni maršal princ Lobkovic je sam izjavil, da je bil mecl pogajanji vedno reser-viran, a da mora izjaviti, da so Nemci povišali svoje zahteve. Dr. Skarda je izjavil, da Čehi ne morojo sprejeti nemških pogojev. Pogajanja so razbita. Sestava vlade. Poroča se, da bo nova vlada zdaj hitro sestavljena. Ministrstvo bo baje sledeče sestavljeno: predsednik Bie-nerth, notranje zadeve Sttirgkh, železniški minister Globinski, pravosodje Hochenburger, trgovinsko VVeisskirch-ner, finančno ministrstvo Rob. Meyer, poljedelsko ministrstvo Braf, brambe-no ministrstvo Georgi, naučno ministrstvo prof. Lammasch. Vzdržujejo se pa tudi vesti, da postane železniški minister Rybicki, gališki minister pa Gta-binski. I čaju dovolili državne potrebščine, C-e-L «ar pa Eiedler ni mogel obljubiti. Državni zbor se snide po sedanjih dispozicijah dne IT. i. in. Z ozironi na zasedanje delegacij v Budimpešti nameravajo imeti seji" zgolj ob torkih, četrtkih in petkih. Iz Berolina se od oficielne strani poroča, da se razlastivna postava proti Poljakom v Poznanju sploh ne bo izvajala, Tako so odločili merodajni krogi po tehtnem preudarku v-eh okolščin. — Treba se jo sedaj vprašati, čemu ji' pruska vlada svoj čas to predlogo v nruskem deželnem zboru stavila, čemu je šel bivši kancelar Bitlov, zanjo tako v ogenj, čemu je vlada mobilizirala vse svoje pristaše v poslanski in gosposki pruski zbornici, da so jo z vso težavo spravili skozi, čemu je cesar Viljem II. vzel na-se odij, da jo je sankcioniral? Vlacla se je takrat naprosto vsedla na lini hakatistom, nemškonacijonal-nim nestrpnežem in ni poslušala pametnih glasov poslancev katoliškega centra in mnogih konservativcev. Zdaj se je pa pokazalo, da so imeli ti prav. Po razlastivni postavi bi bila morala pruska vlada vsako leto izdati veliko milijonov za nakup poljskih posestev, oziroma za to, da ohrani posestva bankerotujočim nemškim posestnikom, da ne pridejo v roke Poljakom. Pomagalo pa bi nič. Poljaki bi namreč z velikim veseljem denar v žep vtaknili in si nova posestva nakupili v Šlcziji, koder postava ne velja. In res, v šlcziji se Poljaki čedaljebolj množe, poljska društva kar iz tal rastejo in poljski kapital narašča. Sicer pa bi razlašče-vanje Poljakov povzročalo Nemčiji sitnosti z ozirom na Avstrijo, ki bi se morala z ozironi na svoje Poljake tudi za pruske zavzeti. Na vsak način pomeni oficielno naznanilo, da se razlastivna postava ne bo izvajala, velikansko blamažo nestrpne narodno-liapete politike vsenemštva in velik moralen fiasko. PORTUGALSKA. Le malo mesecev šteje republika na Portugalskem in že se boje možje, ki so sedaj na krmilu, da jih lie odnese iz njih stolov ljudska lievolja. Po poročilih iz Lizbone je dala vlada vse klube protirepubličanskih strank zapreti. Vlada se klicuje na to, da so ti klubi nevarni obstoju republike. Klube so zaprli artiljerijski častniki, posumile seznamke članov konfiscirali in veliko število uglednih mož aretirali. Preiskavo ne vodijo navadna sodišča, ampak od vlade za ta slučaj imenovano vojno sodišče, kateremu pripadajo sami vladi slepo udani častniki. Pa vse to je bilo pesek v oči. Zvezali so se pri Roblekovi volitvi z Nemci, da bi dobili mandat. Še večje narodno izdajstvo je pokazala Narodna stranka, ko je začela delovati proti obstrukciji v Gradcu. »Narodna« stranka se izreče proti delitvi deželnega šolskega sveta v Gradcu! Ali je večjj> narodno izdaj-tvo mogoče? Pri tem zadnjem pojavu i»Narodna« stranka izgubila zadnje pristaše, ki so še bili radi narodnosti pri njej. S tem se je stranka izneverila svojemu imenskemu programu in izgubila formalno pravico do obstoja. Kaj so imeli narodni strankarji v kulturnem programu? Liberalizem vseh časov in vseli krajev. General žalostnega spomina je izdal v tem oziru glasovito načelo: »Delajte po ovinkih«, tako boste prej prišli do svojega cilja! Ne recite ljudstvu, da spada vera med staro šaro. delajte se pobožne, tako pridemo naprej! Zato so pa smešili cerkvene na-redbe, iskali po celem svetu duhovniške škandale in jih vesili na veliki zvon. A vse to ni pomagalo, naši ljudje so spoznali to ovinka rs,tvo in so se od njega obrnili. In kaj jc bil gospodarski program Narodne stranke? Nič. oziroma: izpodriniti »starine« od korita ter se vleči k polnim koritom. Ta program se jim je posrečil. »Starini« so morali iti z več ali manj kislimi obrazi od korit. strankarji so pa zasedli njih mesta. A hrana v koritih je že bila preslaba, prevodena: Zveza slovenskih posojilnic v Celju in Zadružna zveza v Celju, sta precej pri koncu. Prej že v slabem stanju, ker so tudi starini slabo gospodarili, so spravili Narodni strankarji Zvezo slovenskih posojilnic v Celju do poloma s svojimi časniki, letaki in lepaki žalostnega spomina. Kak je tedaj uspeh Narodne stranke? V vsakem oziru popolnoma negativen. V kulturnem in gospodarskem oziru brez pomena so tudi v narodnem oziru veliko več škodovali ko koristili. Saj so spravili tako imenitna narodna podjetja v Cel ju v nevarnost, da propadejo. Dočini je prej »Domovina« lahko trikrat na teden izhajala, bo hodil zdaj samo siromašen »Narodni list« iz Zvezne tiskarne, ki na tudi ne bo imel sta precej pri koncu. Prej že v slabem stanju, ker 'so tudi starini slabo gospodarili. so spravili Narodni strankarji Zvezo slovenskih posojilnic v Celju do poloma s svojimi časniki, letaki in lepaki žalostnega spomina. Kak je tedaj uspeh Narodne stranke? V vsakem oziru popolnoma negativen. V kulturnem in gospodarskem oziru brez pomena so tudi v narodnem oziru veliko več škodovali ko koristili. Saj so spravili tako imenitna narodna podjetja v Celju v nevarnost, da propadejo. Dočini je prej »Domovina« lahko trikrat na teden izhajala, bo hodil zdaj samo siromašen »Narodni Lisi« iz Zvezne tiskarne, ki pa tudi ne bo imel naročnikov, še manj pa plačnikov. In vkljub temu, da so '7f lansko leto na občnem zboru Zveze slovenskih posojilnic morali vedeti, da tako ne gre naprej, so še vendar trmasto drli naprej proti propadu s svojim falirnim dnevnikom. Lani so meni nič tebi nič članicam Zveze slovenskih posojilnic odpisali velike svote ljudskega denar- moničnega društva.. Ko sem vprvič pel v koncertu tega društva, je prišel k Mašku neki gospod in ga vprašal: »Kdo pa je oni mladi pevec, z obupanimi lasmi (mit dem verzvveielten Haar«)? Ta ima jako lep glas.« Mašek mi je to drugi dan povedal in me s tem spodbujal, da skrbno negujem in varujem svoj glas. Pri takih okoliščinah sem se izuril, da sem precej dobro pogajal z lista »prima vista« peti. O svojem prvem javnem »prima vi-sta«-petju pa drugič. P. L. Čeloma: ]\m Miseria. Povest. — Iz španskega prevel E. T. (Dalje.) Ta popolna osamljenost je vtisnila njegovemu značaju dve značilni lastnosti. Prvič jc silno hrepenel po človeku, ki bi ga ljubil; zakaj nikoli ni našel srca, ki bi se z njegovim skladalo, nikdar ne oči, kij bi se jokale, kadar so jokale njegove. Dalje ni bil 011 prav nič poučen o verskih naukih, ki jih drugače otrokom vcepijo katoliške matere. Njegovo od narave dobro srce jc Boga slutilo; a. njegov razum, neizobražen in oslepljen od nevednosti, ga ni vezal ž Njim. Marijanina ljubezen je pomirila njegovo ljubezni žejno srce; njegov um pa ni postal deležen verskih resnic. Kadar se jc spomnil, kaj je kot otrok pretrpel; ko je čutil, kaj sedaj trpi, in ko Jc mislil, kaj ga šc čaka v prihodnjosli, Čehi in sestava nove vlade. Dr. Fiedler je odklonil Biencrtho-vo ponudbo, po kateri naj bi dobili Čehi v Bionerihovi vladi št. III. dva ministra. Bienerth je izjavil, da bo ob teh razmerah prisiljen sestaviti prehodno uradniško ministrstvo. Vprašal jc Fiedlerja. če bodo Čehi v tem slu- tedaj se je vprašal, kakšna je pravičnost onega Boga, ki ga je slišal imenovati dobrega in usmiljenega, in čutil je v svojem srcu, da mu ugaša tista iskrica vere, ki je človeku prirojena. Vendar je bila pri njem nevednost tega kriva, dočim jc preveliki večini temu kriv napuh. Ta lepa duša je bila skrita pod ono robato skorjo, ki je lastna ljudem najrevnejših stanov. Kakor tovariši, njegove vrste je bil tudi 011 okornega, neotesanega vedenja in prepojen z onimi krivimi nauki, ki so jih sejali tiste čase na Španskem revolucionarci, da izpodkopljejo oltar in prestol; ti so mu tudi zaprli pot do vsakega pouka in do vseh zapovedi in svetov, ki imajo z vero kaj posla. Gospod Anton, domači kaplan, v čegar hiši je Marijana šivala in prala, je rekel o njem tako-le: »Janez? — — Izvrstna zver!« Kruto nasprotovanje, s katerim se je upiral Martin Lenuh možitvi svoje hčere, ni bilo samo prazna muha; 011 je bil sebičen, star razuzdanec, ki se je bal, da preide v tuje roke tista kokoš, ki mu je nesla zlata jajca in pasla njegove razvade. Stari prekanjenec bi bil najraje videl, da bi ostalo deklo pri njem samsko ali pa vzelo kakega človeka njegovega stanu, ki bi prinesel v hišo nekaj blagostanja, katerega si je želel ne za svojo hčer, ampak sam za-se. Pravzaprav pa ti načrti Martina Lenuha niso bile prazne sanje. Sala-mankin stričnik Pene Lopoz, ki so mu sosedje rokli Lopeziuek, kakor so rekli njegovemu očetu Lopezin, se jo ka- Dnevne novice« Kako Nemci, merijo z dvojno mero. Znano je, da so Nemci saj v Avstriji v narodnem oziru vsi enako nestrpni, naj bodo liberalci ali krščanski soc-ialci ali socialni demokrati. Zelo primerno je to osvetlilo te dni tudi gla- zal Marijani prijaznega, in stric Martin ni pogrešal pri njem nobene izmed tistih lastnosti, ki si jih je želel pri svojem zetu. Njegov oče je dobil svoj priimek taiko-le. Ob neki priliki sta bila oba poklicana pred sodnika zaradi pričevanja; oče, ki je hotel veljati za izobraženega, se je predstavil sodniku s temi besedami: »Gospod sodnik naj izvoli vprašati, kar hoče, zakaj sam evangelij vam ne pove bolj po pravici, kakor gospod Lopoz in sin.« »To tudi pričakujem, gospod Lopezin,« mu odgovori sodnik, ki je bil šaljivee. Včasih narišejo majhne podrobnosti značaj kakega človeka veliko boljše, kakor pa najbolj natančno in najbolj vestno opisovanje. Tabla, ki je kraljevala nad vhodom v delavnico strica Lopezina, jo jasno razodevala vso omiko tega novodobnega naslednika svetnikov Krišpina in Krišpiniana. Na dveh lesenih stebrih so jo dvigala ta čudovita umetnina, na vrhu pa je pihal debel angelj na gromko trobento; a zastonj se jo potil debelolični orjak, da bi spravil iz to trobente, slaveče krepost in junaštvo, kakšen glas na čast čevljarstvu. Na drugi tabli nad prvo sta bila narisana dva otroka, v katerih bi oni učenjaki, ki trdijo, da je človek iz opice, lahko našli dolgo zaželjeni primer za prehod iz opice v človeka; držala sta pozlačen trak, na katerem so visele črke s sledečim napisom: Josip Lonez, čevljarski umetnik. silo češko socialne demokracije »Fravo Lidu«. Piše namreč, da so nemški socialni demokrati iznašli teorijo, da je dolžnost čeških delavskih manjšin v nemških krajih so nemški večini asimilirati, češ, to tirja naravni materia-listiški zakon, kadar pa gre za nemške manjšine, takrat Ncmci asimilacijskega zakona nočejo poznati in takrat se nemški socialni demokrati sklicujejo na svoj program, da so tudi manjšino ravnopravno in jih mora tako vlada ščititi kakor mora večina spoštovati njihovo jezikovno kulturne pravice ter zahteve. »Pravo Lidu« je izborilo pogodilo; laki so Nemci, naj bodo te ali one stranke. Naj na primer kdo bere kočevski krščanski socialni »Bauern-kalender« za leto 1911, kjer se vneto zagovarja potreba, da se, če 110 zlepa, pa z grda, asimilira kočevske Slovence, češ, da to ni krivično, potem pa naj kdo gre in kočevskim Nemcem reče, da bi bilo čisto naravno in nič krivično, če lii jih Slovenci kot narod, manj-šinico v deželi z lepa ali z grda »asimilirali;:, kakšen vik in krik bi bil v nemškem taboru! Kočevski krščanski soci-alci naj bi se učili narodne pravičnosti od nemškega contruma, ki, odkar obstoja požrtvovalno in tudi uspešno podpira svoje katoliške poljske sode-žolane, ne meneč se za očitke svobodo-miselstva. Kdor pa hodi v narodnem oziru v šolo k liberalcem, ta se ne bo nikoli nič prida naučil! Glede na ljudsko štetje na Koro* škem nemški listi sumljivo molčijo. Kakšno bo štetje v narodnem oziru, lahko že zdaj prorokujomo, ko je c. kr. deželni šolski svet sklenil imenovati za komisarje same ljudskošolske učitelje. Menda je to čisto v zmislu namena, ki ga ima ljudsko štetje, da poda zanesljivo sliko o narodnem razmerju in mora biti zato v rokah nepristranskih faktorjev. Kako nepristranski so pa koroški učitelji, to ve že ves svet predobro. Samo da ne bodo kakor pred desetimi leti ponekod več Nemcev našteli, kakor je sploh prebivalcev! + Koroške razmere. Okrožno sodišče v Beljaku je beljaškega kaplana -g. P. Antona obsodilo zaradi prestopka zoper varnost telosa na 30 K globo, ker je obiskal neko bolnico v beljaški bolnišnici, koder je preje služboval, da jo izpove, a je slednja — svobodomiselnega mišljenja- bilo. že vsled toga, ker .je duhovnika zagledala, tako razburjena, da je začela kri bljuvati! Sicer je kri redno bljuvala, ko je bila na pljučih bolna. Ta obsodba ostro karakteri-zuje duha, ki gospoduje na Koroškem. Deželni odbornik dr. Evgen Lampe je danes odpotoval na Dunaj in ga do januarja ne bo v uradu. Kočevskega kaplana Kopitarja napada sedaj tudi »Pius Korrespon-denz« (!) v notici, v kateri se pritožuje, da se narodnost stavi nacl vero. V tem oziru bi »Pius Korrcspondenz« z ozirom na dogodke v Kočevju najbolje storila, da bi pomedla pred svojim pragom. »Pius Korrespondenz« dogodke jako zavija, zameri kaplanu Kopitarju, da je kot abstinent govoril proti šnopsu in se postavlja na stališče, da bi v »zaprtem nemškem (!) kočevskem ozemlju (!!)« Slovenci ne smeli imeti niti izobraževalnih društev! Ta je jako dobe- To jo bilo živa slika Lopezinovega značaja. Mož jo bil pravi primer novo-lobnega človeka, ki jo rojen kot. vinar, pa bi rad veljal za groš; ko ga je pa izkušnja izučila, da čez vinar nikoli ne pride, je pa hotel, da naredi ta skok vsaj njegov sin, in ga jo mislil vzgojiti za duhovnika, namesto da bi ga izučil za čevljarja. Lopezin še 111' bil tiste vrste ljudi, ki so bili vzgojeni ali rojeni v oni brezbožni gonji, katera je pripravljala revolucijo leta 1868. Bil je veren, in čeprav ni spoštoval v duhovniku vzvišene časti njegovega stanu, je videl v njem vsaj človeka, ki v družbi več velja, kakor 011: in zadovoljno je premišljal v svojih častilakomnih sanjah. da je od ministra litovskega oblačila pa do papeževo, krone odprta pot, in da je to pot že marsikdo prehodil. Razen tega pa se izmed vseh višjih služb še najcenejše pride do cerkvene; in zato jo bila. ta služba še edina, ki jo bila za sina dosegljiva v njegovih razmerah; zakaj četudi je. shajal brez posebnih težav, reven je bil vendarle. Poslal ga je torej v šole; od tedaj pa jc šlo s fantom vedno navzdol. Zakaj dijak in prihodnji duhovnik Lopezinok so ni smel oblačiti tako, kakor Lopezinok, ki je letal po ulicah bosonog in lovil vrabce; zato jo prosil očeta, da mu kupi površnik. Ta obleka ga je pa povzdignila nad tovariše in je bila vsled tega zanj usodna, ker sta se mu od tistega časa razrasti i v srcu neči-inornost in ošabnost, ki sta imeli v njem svoje korenine že od rojstva. Prvi sad, ki sta ga rodili ti dve rastlini, je bil silnu grenak za gospoda Lopezina, la, držala pa ne bo! Katoliški duhovniki v Nemčiji prihajajo na Slovensko učit se slovenskega jezika, da morejo v Nemčiji slovenskim delavcem v domačem jeziku razlagati božjo besedo, v lastni domači deželi pa bi po mnenju »Pius Korrespondenze« (!) slovenski duhovnik Slovencem ne smol niti versko razlago podajati v slovenskem jeziku. Jutri bo zabavljal dr. Tavčar na shodu v »Mestnem Domu« črez našega deželnega, glavarja, in sicer zato, ker je označil Tavčarjeve jeremijade zoper cestni zakon za prazne in jalove. Veliko bolje bi storil dr. Tavčar, da hi jutri pred svojimi volivci razkril načrt, po katerem misli svoje prijatelje Elijo Prcdoviča in druge liberalne kamerade obvarovati velike gmotne škode in jim na ta način pokazati svojo hvaležnost za njih pehanje za ljubljansko liberalno stranko. Deželni glavar si ne bo iz tega zabavljanja pra\ nič storil, Tavčarjevi prijatelji pa bodo veseli, če se bo za nje zavzel 011, ki so mu zmerom na strani stali. Od njegovih ovenelih pesniških rožic pa ne bo nihče nič ■mel. T" Ljudska posojilnica v Ljubljani. Opozorjni smo, da se še vedno najdejo ljudje, ki zamenjavajo propalo liberalno »Glavno posojilnico« z našo »Ljudsko posojilnico«. Ta zmota izvira deloma iz tega, ker je »Glavna posojilnica« v Zvezdi. »Ljudska posojilnica« je imela svoj urad tudi v Zvezdi. »Glavna posojilnica« je nastanjena še danes v Souvanovi hiši, »Ljudska posojilnica« pa je imela svoje prostore v »Ovijačevi hiši« to je štev. 2. »Ljudska posojilnica« ima, kakor znano, sedaj žc dve leti svoj lastni dom na Miklošičevi cesti štev. (i. Povdarjamo še enkrat, da med obema zavodoma ni bilo nikdar niti najmanjšega stika in da zlasti »Ljudska posojilnica« nima niti vinarja iskati pri propali »Glavni posojilnici«. -r »Glavna« posojilnica. Po zanesljivih poročilih je k o n k u r z neizogiben. Voditelji »Glavne« posojilnice so spočetka govorili o primanjkljaju 300—400.000 K. Sedaj se že splošno priznava, da znaša izguba en milijon kron. V resnici pa, kakor izvemo iz zanesljivega vira, znaša primanjkljaj dva milijona kron. — V teh razmerah je edino mogoči zaključek zadeve otvoritev konkurza. To stališče mora zavzeti tudi poklicana oblast, kajti skrajni čas je, da se naredi konec 110-vzdržljivim razmeram, osobito pa konec o b č e š k o d 1 j i v i nejasnosti.— Obča korist zahteva, da zavod, ki sloni na neomejeni zavez i, spolni do vinarja svoje obveze. Kar manjka, morajo doplačati do vinarja zadružniki, katerih ima. »Glavna« posojilnica glasom imenika pet sto. — Ker jamčijo »nerazdelno«, to se pravi vsi za onega in eden za vse, morajo po potrebi plačati premožnejši tudi vse to, česar revnejši ne zmorejo. Sodi se, da je kakih 150 zadružnikov takih, da bodo v stanu spolniti popolnoma svojo zavezo. Če je temu tako, bo moral doplačati vsak okroglo 1 3.3 5 0 K, da pridejo upniki do plačila. — Če je pa le 100 takih zadružnikov, ho moral doplačati vsak 2 0.0 0 0 K. Tako govori postava in ta so mora zvršiti. — Od raznih strani nam prinašajo govorico o več kot čudnem gospodarstvu, ki je vladalo v »Glavni« posojilnici, zlasti o ulogi nekaterih oseb. A mi nočemo vliti olja v ogenj in se za sedaj ne poslu-žirno teh novic. — Upravni svet (načolstvo) »Glavne« posojilnice obstoji iz sledečih oseh: dr. Matija Hud-n i k. advokat; Josip T u r k, deželni poslanec in posestnik; Anton Pu-trich, trgovec in posestnik, Josip Čad, pek in posestnik; ,osip Maček, trgovec in posestnik, vsi v Ljubljani. V n a d z o r s t v u sta poleg drugih bivša ljubljanska občinska svetnika Karol M e g 1 i č in Elija P r e d o v ič. Te osebe so odgovorne v prvi vrsti, da se z vrši vse postavno in da vložniki pridejo do plačila. — Velika večina vložnikov protestuje najodločnejše zoper to, da bi kaj popustili od svojih terjatev in zahtevajo kategorično, da zadružniki plačajo do vinarja ves primanjkljaj . To se ho tudi moralo zgoditi! + Nesramnost se nadaljuje. Dognalo se je, da so člani propadle »Glavne« posojilnice, ki se še vedno prizadevajo odvrniti pozornost od liberalnega »glavnega« poloma s tem, da hujskajo zoper druge ljubljansko zavode, zlasti tudi zoper našo Ljudsko posojilnico. Opozarjamo občinstvo na to brezvestno početje in je svarimo poslušati take propalice. Brezmejna neumnost ie na tako hujskarijo vzdigniti denar v popolnoma sigurnem in nad vse solidnem zavodu ter ga nest i Bog ve kam, kjer je varnost znabiti dvomljiva. Naša Ljudska posojilnica v Ljubljani je absolutno zanesljiv zavod, bolj varnega dežela sploh nima. Zoper nesramne hujskače se bodo pa že našla primerna sredstva. + Suša v Mestni hranilnici ljubljanski. Izvestni ljudje okolu Mestne hranilnice ljubljanske nadaljujejo po najetih ljudeh započeto delo, katero smo zadnjič omenili. Danes se je dognal slučaj, da jc neki človek ustavil na Dunajski cesti dve mlekarici in ju prigovarjal, naj vzdignete denar iz drugega zavoda in ga nesete v Mestno hranilnico ljubljansko. To je nad vse sramotno znamenje in potrjuje, kar smo zadnjič zabeležili, da v blagajni Mestne hranilnice ljubljanske silno primanjkuje denarja. Noben dostojen zavod se ne poslužuje takih sredstev. -f Starešine, člani in gostje naših slovenskih katoliških n k a d e mi č ni h društev so opozarjajo, da imajo v soboto zvečer ob 8. uri v mali dvorani hotela »Union« sestanek. Na svidenje! -f- Kako delajo Čehi za narodno obrambo. Plzenska podružnica Osrednje Matice Školske je nabrala 36.518 kron pri svojih Članih in jih poslala Zvezi, ki jc to v svoji seji dne 29. decembra 1. L z velikim veseljem nad toliko delavnostjo vzela na znanje. Podružnica v žižkovu pa je nabrala v letu 1910. 11.400 K. Kaj pa podružnice »Slovenske Straže«? Nemškonacijonalna predrznost. Koroški nemški listi poživljajo c. kr. državnoželezniško ravnateljstvo v Beljaku, da izda naredbe, da se bodo mogli železniški uradniki posluževati s pomočjo železniškega postajnega per-■sonala d e j a n s k e sil o, da odpravijo ljudi, ki bi zahtevali vozne liste v slovenščini in s tem »promet nevarno motili«. — Mi smo radovedni, kdaj bo ta nemškonacijonalna struna počila. Notranjcil V nedeljo, 8. t. m. proslave v Ljubljani 70-letnico našega odličnega rojaka skladatelja g. Frana Gerbiča. Ponosni smo Notranjci na tega svojega rojaka in na njegovo bogato, domovini posvečeno življenje. Pohiti-1110 zato v obilnem številu na koncert, ki ga priredi v proslavo 70-letnega delovanja Frana Gerbiča slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. V imenu trga Cerknice, kjer je tekla zibelka našemu slavljencu, Vas vse vabim k temu slavlju našega rojaka. — Zupan Lavrič. 4- Iz Poljan nad škof j o Loko. Pri-klopile so se vasi Volča, Podobeno, Delnice, Gabrška gora, Lovsko Brdo, Lom in Zakobiljek, spadajoče dosedaj pod občino Javorje, z dovoljenjem deželnega odbora občini Poljane. Davčna moč poljanske občine se je na ta način zdatno zvišala, kar bo služilo vsej občini v dobro. Število odbornikov se zviša od 12 na 18. + Predavanja P. Avguština Ge-melli. V Trstu je predaval P. Gemelli dne 3. t. m., ob osmih zvečer v »Kazinu Schiller«. Znameniti in učeni govornik je govoril o predmetu: »Bivanje božje v sodobnem modroslovju«. Razvijal je približno sledeče misli: Sedanji 1110-droslovni sestavi in sedanja veda ne zadovoljujejo več človeške duše, ker Človek stremi po bolj vzvišenem, po nečem, kar je zunaj njega. Govornik ne mara v poslušavcih vzbujati domnevanj, da ga je morcla njegova rodovniška obleka dovedla do zaključkov, ki jih misli povedati. On hoče v poslušavcih le vzbuditi dvom nad nezmotljivostjo sedanjih modroslovskih sestavov, in zares je nekaj čudnega, da tista veda, ki je zanikala vse, kar ni tvarno, ki je zanikala vso duševnost in priznala le golo materijo, da tista veda sedaj sama priznava potrebo duhovnega sveta, ki je nad tvarino. Nato je P. Gemelli omenil posebno tri polja, ki se je na njih zgodil velik preobrat, namreč naravoslovje, biologijo in fizijologijo. Povdarjal jc, kak ban-kerot je napravil posebno darvinizem. Potrebno je torej, da na razvalinah te navidezno tako mamljive zgradbe modernih modroslovnili sestavov zraste nova trdnejša zgradba. Vrnimo se zopet k velikim mislecem srednjega veka in odložimo duševno lenobo, ki ne mara misliti ničesar! — -■- Navzlic strašni burji je poslušala govornika še precejšnja množica, ki mu je ob zaključku burno pritrjevala. — »Slovenska Straža« bo letošnje loto s podvojeno silo nadaljevala svoje delo. Vsi somišljeniki jo morajo pri tem podpirati; če ne drugače, pa vsaj s tem, da kupujejo blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Tu opozarjamo predvsem na cikorijo ali kavi-110 primes. Na Slovenskem je ni hiše, kjer bi ne rabili tega blaga in ko bi vsaka slovenska hiša kupovala Kolin-sko kavino primes v korist obmejnim Slovencem, bi »Slovenska Straža« lahko vse uspešneje delovala. »Slovenska Straža« dobiva dan za dnevom iz obmejnih krajev* neštevilno prošenj in marsikako mora, — četudi s težkim srcem — odkloniti, ker ji manjka, sredstev. Dajte »Slovenski Straži« na razpolago toliko sredstev, da ji ne bo tre- ba v tem letu odkloniti nobeno prošnje, zato kupujte blago v prid obmejnim Slovencem, predvsem Kolinsko kavino primes s pečatom »Slovenske Straže«! — šolski obisk in zametena pota. Sneg je gorska pota po deželi močno zametel, tako, da revna šolska mladina ne more do šole in so torej te do polo- vice prazne. t Imenovanje. Dvorni računski oficial g. Hugo Kržan je imenovan za dvornega računskega revidenta. Živinska kuga na gobcu in parkljih. Dolžnost naznanitve. Živinska kuga na gobcu in parkljih razsaja sedaj že po vseh avstrijskih deželah, dalje na Ogrskem, v Hrvaško-Slavoniji in v Bosni-Hercegovini. Silne raztro-sitve te kuge je največ kriva zaniker-nost in brezbrižnost nekaterih posestnikov živine in živinskih trgovcev, kateri izbruh kuge pri svoji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno pa živinorejci, občine s sejmskimi pravicami, kakor tudi drugi, ki imajo opravke z živino, obvarujejo preteče nevarnosti, oziroma škode, opozarjajo se vsi oni, ki imajo opravke z parkljato živino (govedo, prašiči, ovcami in kozami), da je postavno zapovedano izbruh kugo na gobcu in parkljih ali tudi lo sum te kuge nemudoma županstvu ali pa bližnjemu javnemu živinozdravniku naznaniti. Kdor opusti naznanitev izbruha te kuge, kaznuje se z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do 600 kron. Kdor pa po malomarnosti kugo raztrosi med drugo živino, kaznuje se z zaporom od jednega tedna do šest mesecev, oziroma z denarno globo od 50 do 2000 K. Ako pa dotični zakrivi večjo nevarnost za kmetijstvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do dveh let. — Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so lastne koristi zapostavile ter izbruh kuge pravočasno, kakor je predpisano, naznanile in s tem pripomogle pretečo nevarnost omejiti, podeliti premije od 10 do 50 kron. — Tatu, ki je kradel po Goriškem in zlasti veliko pokradel v cerkvi v Prvačiiy, so ujeli. Piše se Franc Vcrdan. — Zdravilišče za žurnaliste bo zgradila mednarodna časnikarska zveza v Portorose v Istri. — Led ovira plovbo na Moldavi med Prago in Šteliovicami, vsled česar se jo paroplovba ustavila. — Pasji kontumac v občinah Zg. Šiška, Spodnja ŠiSka, št. Vid, Dobru-nje, Jožica, Moste, P.udnik in Vič je razveljavljen. — Slov. katol. izobraževalno dru« štvo v Ribnici priredi v nedeljo, dno 8. januarja, igro »Repoštev, gorski duh«. Petje in tamburanje. Začetek* popoldne ob 3. uri v društveni dvorani. Priporočamo se za obilen obisk. — Telovadni odsek Orel v Tržiču priredi veselico z narodno igro »Stari Ilija« v nedeljo, dne 8. t. m., in ne v petek, kakor jc bilo poročano v sobotnem »Slovencu«. — Unec. V potok popoldne ob 3. uri (sv. Trije kralji) se vrši I. redni Gibčni zbor slov. katol. izobraževalnega društva na Uncu v društveni sobi. P *i tej priliki predava o razvoju društvene organizacije na Slovenskem g. državni poslanec Josip Gostinca r. Ker na- fy* pomaranče »O, kristigot, Zane! Kua pa je tebe prnesl h men? Udkar s u penzjon. te ni nč več na spregled. Jest sni že niislu, de sa t na tem sveto kvarteri predragi, pa s se raj u krtuva dežola presolil, kc nis dau nubenga glasu nekol neker ud sebe.« Začudu sni se jest, ke je na nouga leta jutr stopu moj prjatu in kumarat Žane z Iblane u moj kvartir na Kudelum. »Pa ne, de b 111 pršou nou let vošt? Tu h blu scer hedu lepu ud tebe, al ti nis mou nokol to lepi" navade. Zatu pa cviblam, de h te nou let h men prnesu. Tu morš mt žc kej druz-ga na src, kaj?« »Mal s ugnou, Pepel Na src mam velik, tu je res; lohka rečem, de več ket u želodce. No, pa če že ni drgač, t vošm tud jest en srečn in veseu nou let; škodvat t tu tku na more,« jo Žane ud-guvoru in se usedu h miz še predli sni ga puvabu. »K teb me je pa u resnic prgnal use neki druzga, če so t na fržmaga? Ti s na zadn dan leta, tu je snuč, neki u »Sluvence« leflou ud iblanskc tržnee, in še clu ub mestna galarija na Grade s se neki ubregnu in puštenku, zakaj ja že tulk časa delaja, pa ja šo zdej niša naredi. Viš, Pope, de se ti u taka reč u tikaš, tu ni lepu ud tebe, sej mrš vnder sam prznat, de se ti na umetnast in galarija glih tulk zastops, ket placrešpehtar na, — na !« »Oho!« »Nč so, gor na drž čez tu in pust me, de zguvarim! Jest pravem, de so ti nimaš nč u umetnast utikat, ko so najna na zastopeš in se tud zajna šo lickol nis pusebn am jemau--.« »Oho, Žane! Lo pučas! Kej tacga m pa lo nakar naprej na meč, de se jest za umetnast še am na uzamem. Le praši kasirka u Jakupičuvcm umetn-škem pavi Ione, kulkat me je ona dol iz strehe pudila, ke sni gor čepou in skus glažunata streha ubčudvou in uživu muderne umatvore; dokler nisa na-zadne iz same foušije pud streha napel ono rjuhe, de niem rnogu več not kukat.« »No ja; noj že bo! Pr nas j o.'-še takeh mal, de b budil skus streha uftz-stavo gledat, Če vinska razstava vn uzamerna. Al vender tu še ni nubodn clukaz. cie se na umetnast zasloneš in t tu tud ni za zamori, če se 110, sej se še nahtor patentiran umetnki najna na zastopja, pa se uš ti, ko nis nekol iz umelnastja ukul hodu i/i tud sveta s prenial vidu. Viš, zatu se m jc fržmaga!, ko srn snuč bran u »Sluvence« loja feflarija ud umetnške galarije na Grade, kuku s se norca delu, de ja še nisa naredi. Ta toja štenkarija h znala nazadne res gespude še du toga , prpraut, de h ia. uslarija naredi in galarija na Grad znusil, al pa murde še clu na Krm, de b ja hudil sami planinsk škrjanci lohka gledat. Pepc, ti drž za naprej, kar se takeh rči am tiče, ježek za zubmi, al pa mouč, kar t je lubš! Čo pa že moreš tud u umetnast, soj nus uteknet, pa prid preh h men in se iz mana pusvetuj kuku in kaj. Lej, jest sni biu že deleč ukul pu svet; pusebn udkar srn penzjuniran, sm zmeri na nugah, zaui t jest lohka velik puvem in u glava utepem ud te in une rči in sčasama se znaš tud ti še zbrihtat.« »Oho, kar se brihtnast am tiče, pa kar mouč! Še clu glasil mladinu me je unkat puhvalu, de use vem in use vidni in use zastopm, ti 111 pa tlela tako rči naprej mečeš. Na, preči s ježek upor!« in purinu sm mu štamprl iz brinu-cam, kc sm ga mou za fruštek prprau-lenga. Ko s jo Žanc z Iblane iz brinucam ježek uprau in usta splalmu,je pa spet začeu: »Loj, Pepe, tula pa čluveka pu-krofta in u druga štimonga. sprau. Mal je dobr, tu m na u nubodn obštrajtu; de b so ga pa. tkula nalezu, list pa Buli ubvar! No, kua sni žo tou rečt? Aha, že veni! Lej, Pepe; jest sni biu že velik pu svet. Lohka b že pu sveta ublezu, če 1) na biu svet tku salabolsk velck. Vidu sm use sorte tržnee in še več umetni-škeh galari. Vidu sni pa tud tržnee z umetnška galarija urecl. Sevede tržne in umetniškeh galari pa še nisrn vidu nekol na kašnmo hribe, ampak zmeri na takmo plač, ko ta narveč Idi ukul hod. Tu sa dve rči, ko jo dobr, de sa pr rokah in do jh ni treba tku ukul iskat, kokr jo treba iskat pametnga čluveka pu uredništveh leberalneh časnku, de je nazadne usa muja zastoju. Sej men-do puznaš naše Idi. Še Jakopiču pavi Ion praja, do. jm jo preveč ud rok, dr • hudil uinatvoro vajn gledat, čepn hodja meni u Šiška al pa u tisi sra0402 66609 66657 66727 66865 06869 66928 66971 67009 67033 67284 67319 07410 67426 <>7516 67941 68120 68233 68404 (>8429 68890 69009 69126 09318 (59X585 69709 69856 69945 70059 70079 70093 70183 70193 70229 70249 70282 70420 70503 70525 70640 71005 71203 71395 71477 71502 71524 71034 71679 71705 71876 71890 72143 72222 72473 72554 72005 72743 72931 73062 73071 73094 73315 73414 73420 73425 73440 73544 73724 73915 7399(5 74055 74569 74623 74711 74834 74847 7480!) 74884 7489(5 74917 74918 74950 in 74953 Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agilirajte povsod za nove naročnike! MMmMMUttAMM Cene veljajo za 50 k<;. Budimpešta, 5. januarja. Pšenica za april 1911..... Pšenica za oktober 1011 .... Rž za april 1911....... Rodbina pl. Salamoia s Sem naznanja, da ni plačnica &a Sta kršnekolš dolgove, Id bi jih napravita na naš račun kaka tretja oseba, ker mi plačujemo vse sproti v gotovini. 52 10 17 1068 7'83 Oves za april 1011......8"43 Koruza za maj Podpe£io 'M posi ugodnimi ptog&p u NačeMvo gospodarske zveze" javlja žalostno vest, da jc nje večletni zvesti sotrndnik, gospod Anton Ravnik danes dne 5. t, m. ob 8'/i uri zjutraj umrl, previden s sv. zakramenti. Pogreb bo dne 6. t. m. ob 2. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala v stolnici. Ljubljana, dne 5. "prosinca 1911. Zlainmsi srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za zmim m fisuesffe velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapcstnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr. I. UEC&H1ET zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Selenburgova ul. Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. f Južnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da jc moja nad vse ljubljena soproga, gospa Marija mi roj. liujlas c. kr. poštaricn v torek zvečer, po kratki, a mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ratijke bo v četrtek, dne 5. januarja ob 9. uri na tukajšnje pokopališče. 56 Preblago pokojnico priporočam v blag spomin in molitev. Šenčur pri Kranju, 4.1. 1911. Martin Brvar. Mesto vsakrga drugega naznanila. Od doslej izžrebanili sreCk, se nastopne So niso predložile v izplačilo i št. 40651 z dobitkom K » 9180 „ „ 23087 „ ,, 41027 „ „ 60728 „ „ 12463 „ « 25735 „ 50000-— 1000-— 1000 — 1000 — 1000 — 600-600"— 2 St. 32 135 161 238 276 318 400 454 552 58; 1504 ' 1522 1523 1649 1700 1871 1892 2138 2345 2480 3660 3845 4052 4066 4247 4417 4479 4540 4545 4593 5215 5699 5707 5771 5795 6204 6275 6894 6422 6435 7132 7257 7502 7521 7522 7047 7945 8258 8290 8469 3826 8930 9078 9159 9253 9256 9360 94 35 9744 9770 « 10408 10460 10688 10096 10716 10767 10778 10888 11409 11500 11750 11751 11877 12013 12195 12306 13040 13223 13276 13313 13315 13441 13488 13556 14064 14088 14271 14412 14447 14496 14497 14582 15300 15420 15450 15926 16009 10075 16094 16130 17232 17304 17548 17561 17571 17578 17809 17892 18433 18464 18552 18621 18634 18790 19007 19091 19403 19487 19631 19698 19738 19775 20078 20311 21491 21493 21543 21853 21984 22175 22326 22328 22717 22862 22934 22954 23102 23363 23433 23613 24030 24047 24060 24081 24179 24277 24364 24612 25318 05458 25485 25520 25537 25609 25680 25719 26156 26178 26335 26627 26630 20691 26901 27092 27880 27908 27932 28144 28219 28238 28293 28329 28797 29044 29301 29477 29549 29668 29800 29951 30394 30523 30619 30760 30811 30903 31131 31346 31804 31815 32111 32123 32283 32351 32395 32724 33677 33773 33888 33929 34007 34020 34106 34141 34512 34688 34694 34706 34738 34768 34871 34896 35658 35666 35761 35789 35921 35950 35996 36006 36463 36470 36641 36931 37019 37042 37064 37229 37781 37816 37854 37934 37972 38149 38168 38471 39132 39139 39194 39206 39224 39240 39747 39830 40277 40345 40497 40645 40730 40798 40890 41132 41783 41792 41887 42043 42080 42095 42120 42154 42905 42923 43097 43184 43280 43333 43416 43482 44597 44654 44948 44950 45061 45236 45263 45553 45770 45832 45908 46030 46198 46273 46316 46319 46534 46615 46677 46707 46823 46958 46997 47193 47445 47730 47734 48050 48104 48264 48381 48459 48947 48965 49001 49085 49089 49132 49502 49549 50099 50172 50300 50482 50694 50850 50994 51121 51636 51679 51853 51876 51934 51985 52180 52388 53063 53210 53291 53403 53609 53801 53827 53902 54748 54812 54899 54936 54966 54979 54998 55047 55591 55653 55731 55737 55777 55845 55870 55979 56621 56673 56742 56758 57028 57112 57283 57335 57683 58032 58465 58824 58933 59051 59092 59280 59998 00073 60370 60941 61090 61345 61424 61632 62189 02377 62545 (52705 02871 63180 63457 63580 64183 04259 64396 64420 64474 64601 04670 64896 6536« 05575 65649 65690 65747 05795 65800 65898 66639 06664 66711 66762 66785 67080 67102 67109 68104 68128 68220 68237 68346 68368 68382 68638 68933 09076 69160 69170 69261 69652 69827 69990 70628 70661 70788 70789 70883 70991 71036 71113 71969 71985 72003 72108 72230 72407 72522 72526 72860 72913 73017 73214 73249 73497 73595 73624 74185 74269 74489 74072 74773 74779 in 74920 i z dobiti 10895 12894 13598 14716 16200 18014 19123 20321 22427 23686 24765 11047 12402 13891 14830 16391 18032 19272 20486 22544 23718 24787 25759 25784 27130 27419 28381 30006 81402 33072 34383 35005 36033 37481 38715 4008S 41378 42533 28337 29955 31358 32991 34262 34922 46032 37379 38712 39910 41309 42205 43788 45590 45637 46380 46395 47204 47208 48641 48651) 49591 51168 52571 54068 55125 56221 57479 59402 61666 03721 67944 66232 67245 68778 70219 71200 72563 73841 51134 52556 54059 55100 56008 57357 59335 61652 63700 04897 66059 67238 68677 70145 71205 72527 73723 1209 1255 1293 1354 1443 2988 3015 3205 3441 3578 4789 47 94 4992 5006 5208 6616 6718 6840 6858 (593(i 8578 8682 8766 8805 8819 (53 9911 9929 10106 10295 11084 11238 11326 11398 12614 12835 12970 13015 13969 13996 14003 14025 14881 14943 15104 15213 16504 16641 17030 17057 18044 18174 18368 18405 10284 19304 19314 19315 20531 20789 21309 21321 22569 22591 22605 22688 23735 23815 23945 23970 24845 24781 25056 25165 25884 26053 26127 26130 27565 27(579 27833 27871 28395 28673 28098 28758 30007 30061 30194 30211 31520 31700 31786 31760 33118 33119 33445 33622 34335 34440 34449 34478 35033 35288 35499 35(510 36071 36200 36323 30380 37497 37548 375(56 37617 38736 38977 39032 39115 40110 40145 40178 402(59 41468 41688 4170(5 41717 42619 42(52(5 42837 42804 4406!) 44275 44307 44411 45667 45672 4508(5 45724 46409 4642(5 46466 46499 47229 47275 47290 47335 48737 48790 48884 48940 49698 49811 49926 49942 51345 51418 51537 51553 52584 52593 52818 53040 54291 54537 54582, 54055 55231 55252 55274 55550 56354 56376 5(5470 56513 57573 57580 57598 57609 59487 59506 59804 59904 01929 61955 61979 62052 03762 64079 94082 64151 65023 65170 (552 06 65317 66249 06330 66370 60504 67353 67414 67462 (57814 (58819 58855 (588 84 68912 70288 70440 70523 70539 71257 71387 71430 71953 72579 72581 72642 72762 73874 73950 74011 74155 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, % dne 2. januarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. C. kr. oblastveno potrjeno učiliš e za krojno risanje Franja^Jesih Ljubljana, Stari trg št. 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. ISMMHlUlUHUBHaHMBMaHailimM Mesto vsakega posebnega obvestila. V imenu vseli sorodnikov javljamo vsem prijatelji m in znancem prežalostno vest, da je naš nepozabni, iskreno ljubljeni oče in stric, guspod MATIJA KOREČIN posestnik danes ob 8. uri zvečer po zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega bo v petek dne O. |an. 1911. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na Logu na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Dragega rajnkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Radna pri Sevnici, 4. jan. 1911. si Žalujoči ostali. B □ □ □ □ B B B □ □ B □ B B Najugodnejšo prilika je sedaj za nakup raznih dobro ob-restujoeih se 1*1« nekatere tudi z gostilniškimi koncesijami, kakor tudi lepih posesteu. Poizve sc pri: PETER MATELIC, c. kr. konces. prometna pisarna, zavod za plakatiranje, reklamo In snaženfe. 53 B B B B B B B B B B B B B B + 55 Uradništvo "Gospodarske zveze" naznanja žalostnim srcem pre-Uižno vest, da jc njega tovariš, gospod Anton Ravnik uradnik »Gospodarske zveze« previden s sv. zakramenti, danes dne 5. prosinca ob 8*/4 uri zjutraj v Gospodu preminul. Pogreb bo dne 6. t. m. ob 2. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala v stolnici. Blag mu spomin! Ljubljana, dne 5. prosinca 1911. Meteoroiogično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm ~ Cm opazovani! :__ Stanje barometra » mm Temperatura Celziju Velrovi Nebo > 3 E 5 » 4 \ 9. zveč. 731 8 -01 st. vzh. oblačno 5 7.zjutr. 7310 -0 6 si. jug sneg 36 | 2. pop. 7327 09 si. jvzh. oblačno Srednja včerajšnja teinp. —0 4' norm. —21J. 23 E ]0 Prui slouenski E fotografski atelije D. RI3U5EK u tjubljani Koloduorska ulica 32 a Ustanouljen leta 1B9D. BBBEEBBBBBBBEEEEBBEEBSEB B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril uinotoč v Ljubljani na St. Peterskemu nasipu št. 43 (prej Tosti), kjer bodem po zmernih cenah točil najboljša ter zajamčeno pristna vina iz moje zaloge. Za prigrizek se bode postreglo z mrzlimi jestvinami. Priporočam se najudaneje za mnogobrojni poset z vsem spoštovanjem nioizii Zajec 40 vinotržec, Spodnja Šiška. B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B 1» Ilirski Bistrici ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne ceisi, tiakoune plošče v vseh barvah, vse vrste OkraskOO, podboje oral in oken( nagrobne spomenike, aifarje, cementno opeko, marmori-rane in navadne stopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila se izvrše točno in po najnižjih cenah. - Kakovost izdelkov je izborna. 5« Xd©(d©©©©@®©(dQQO< Vsak dan sveže priporoča Jakob Zalaznik pekarija in slaščičarna 1.21. pc svera. Izredno potovanje. Angleški listi poročajo, da je .los. Vitouš, rodom Čeh, prišel z navadnim motornim čolnom iz Clcvelanda, oziroma z Erieskega jezera doli v Florido, to je pot, ki znaša dobrih 3000 milj. Za to pot je rabil 43 dni. Šel je po Erie do Buffalo, potem po Erie kanalu v Hudson reko, odkoder je dospel na Atlantik. Med potjo ga je večkrat. dohitela huda nevihta, posebno na morju, in parkrat je bil on in njegova družina v smrtni nevarnosti. Vitouševa žena je bila tako zbolela, da ji je mož moral dati alkohol pri kompasu na čolnu kot zdravilo. Za to svojo vožnjo je dobil Vitouš nagrado tri tisoč dolarjev. Zanimivo je, da je bil Vitouš svoje-časno stavec. Morilec prosi, naj se ga obesi. Iz Kalamozoo v ameriški državi Michigan se poroča: Osemnajstletni Grk Georgc Bluhas, ki je. umoril v zadnjem poletju Eftimiasa Stergiousias-a, bil je obsojen v dosmrtno ječo. Ko je zvedel svojo obsodbo. prosil je, naj ga raje obesijo, kot ga pa pošljejo za čas življenja za železno ograjo. Za zgradbo ženske bolnišnice s samo ženskimi zdravniki je berolinski »Licejski klub« ustanovil pododbor, ki zbira doneske in pripravlja pred deta. S predavanji sodelujejo odlični znanstveniki in politiki. Kitajska kita ostane. Iz Pekina so poroča, da je bila s cesarskim ediktom odločno zavrnjena prošnja državnega odbora, naj se prepove Kitajcem nositi kite ter dovoli izprememba kroja obleke. Liberalizem in ženstvo na Nemškem sta dva čudna zaveznika. V imenu svobode in za svobodo kliče liberalizem ženstvo v svoje vrste a ta svoboda se pa. takoj neha, kakor hitro se gre za ženske pravice. Združene liberalne stranke so sicer sprejele več žensk v svoje odbore in celo v predsedstvo, a v program so vstavile glede ženskih pravic le par akademičnili splošnih fraz. Vsled tega se del liberanega žen-stva hudo punta, pa ga skušajo tolažiti z izjavami posameznih liberalnih roditeljev. Pomagajo pa tudi nekatere Jenske voditeljice, katerim je liberalizem prvi in glavni cilj: v ospredju stoji zlasti dr. Gertruda Baumer, ki jo igrala večjo vlogo tudi na kongresu »svobodnega krščanstva«. Ženska občinska volivna pravica na Norveškem. Na Norveškem so so ravnokar izvršile prve občinske volitve, odkar imajo ženske enako volivno pravico z moškimi. Nasproti 39.000 moškim volivcem je ostalo 54.000 ženskih, a vendar sc položaj strank ni skoro nič izpremenil. Strah, da bodo ženske povsodi pomagale socialnim demokratom do zmage, se ni uresničil in so konservativci zvezani z liberalci ohranili svoje postojanke. Socialni demokrati so pridobili le nekaj novih mandatov. Silvestrova noč v New - Yorku. r,DaiIy Telegraph« poroča, da se je popilo, kot dokazuje neka statistika, v Silvestrovi noči v New-Yorku za pet milijonov dolarjev šampanjca. Enak znesek se je izdalo za soupeje. Prebivalstvo ameriških Združenih držav. Prebivalstvo Združenih držav znaša 91,972.266, izvzemši zunanja ozemlja. Skupno prebivalstvo Združenih držav, vštevši Hawaii, Alasko in Porto Rico, po 13. ljudskem štetju, ki se je vršilo dne 15. aprila 1910, pa znaša 93,402.151. Skupna pomnoži tov prebivalstva te dežele med zadnjim desetletjem znaša 16,145.521 ali 20:9 odstotka proti 77,256.630 leta 1900. Po-množitev leta 1890., ko je imelo prebivalstvo Združenih držav 62,979.766 duš, je znašala 14,276.864 ali 22:7 odstotka. Prebivalstvo v Severni Ameriki ležečega ozemlja Združenih držav, ki znaša 91,972.266, se je pomnožilo za 15,977.691 ali 21:0 odstotkov proti 75,994.575 leta 1900. Krvav dogedek v vojašnici. »Alto Adigo« poroča o krvavem dogodku, ki se je zgodil v tridentski deželnobram- 8 Zaščitna znamka „SIdro" LinimentCtipsicicoim Hadamesleh n Sidri-*Misr m ¥ u je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče in odvodno mazilo pri piehlajonju itd.; cena 80 v., K 1'40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tecja povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se .emljejo le originalne stcklcnice v Skatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. Izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri ,,zlatem levu" v Pragi. EUzabetna cesta tev. 5 nova. 1 bovški vojašnici pred nekaj tedni, o katerem pa se je še-le sedaj zvedelo. Dva narednika sta se sprla, ker jo eden izmed njiju avanziral. Starejši narednik je v prepiru potegnil sabljo proti svojemu tovarišu, ki pa je pograbil neko puško ter je hotel streljati nanj, kakor tudi na nekega došlega poročnika. Več vojakov in nek drug častnik so prihiteli zraven ter potisnili besnega narednika v neko sobo, ki so jo zaklenili, prej so mu še vzeli puško. Zaklenjen v sobi, pa je našel dovolj pušk in strelji-va ter začel streljati v vrata. Situacija je postajala vedno bolj nevarna. Navzoči častnik je hitel z oddelkom vojakov na cesto ter pustil streljati skozi okno na narednika, ko se ni hotel uda-ti. Eden izmed strelov je ranil narednika na nogi, da se je zgrudil. Šolo potem so mogli udreti vojaki s hodnika vojašnice v sobo, kjer so narednika zvezali. Ranjenca so prepeljali zvezanega v garnizijsko bolnišnico. Služba božja v goreči cerkvi. »Ame-rikanski Slovenec« poroča: Philadel-pliia, Pa,, U. decembra. — Rev. James J. Kane, župnik rimsko-katoliške cerkve sv. Rafaela, je danes prejkone preprečil paniko in poškodbe mnogih svojih župljanov, ako ne več smrtnih slučajev, ko je mirno nadaljeval pevajoč sv. mašo v cerkvi, medtem ko se je dim od ognja v pritličju valil skozi razpoke v podu ravno pod oltarno ograjo, ki so mu pozneje sledili plameni. Ogenj se je očividno zajedal že dalje časa, ko ga je povzročila prerazgreta peč. Med mašo je cerkovnik obvestil duhovnika, da poslopje gori, in ta mu je zašepetal, naj pokliče požarno hrambo in začne gasiti plamene z gasilnim orodjem, s katerim jo bila cerkev opremljena. Ko je dal ta navodila, je Father Kane mirno nadaljeval službo božjo. Končno je bil dim tako gost, da verniki skoro niso mogli videti duhovnika, a lahko so slišat* njegov glas, ki je prihajal do njih skozi oblake dima. Po končani maši so začeli verniki, katerih je bilo na srečo mato zaradi grdega vremena, besno pritiskati proti vratom. Mirno je stopil Father Kane pred oltarno ograjo in je obvestil prestrašene ljudi, da služba ni končana, dokler ne bodo izven cerkve, in nato so jo mirno zapustili in ne kakor divja čreda. Mirnost njihovega župnika je učinkovala na župljane, da so pozabili na svoj strali in mirno šli na ulico. Koj nato se je Father Kaneš preoblekel in je začel tako uspešno gasiti ogenj, da je bil ta že omejen, ko je dospela požarna hramba. ----.--- -—--- Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! v* Želodčne kapljice lekarnarja L BRH0Y, prej [arijaceljske Kapljice imen., s sliko [arijaceMsKe Waters Božje Kot var-stvBiio znamko so najboljše, nad 30let preiskušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseli vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočain v želodcu, tvoritvi želodčne kisline itd. Varuje naj se pred podobno gla-sečimi ponarejanji in pazi naj se na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom: C^/ftaU^j' Dobi sc v lekarnal:. — Razpošilja na deželo lekarnar C. Brady, Dunai I , rieischmarkl 2/ i /1 8 steklenic za K 5' — . 3 dvojne steklenici: za K 4-:">J franko. 1)207 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. # i---- lastnik prve največje slovenske svecarne v Gorici ulica sv. Antona štev. 7. Priporoča prečastili duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štvom in p. n. slavnemu občinstvu 3315 ,M, M M 1.1. j KaKovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konknrenco. 8 msA Glasovir in razno pohištvo se ceno proda radi preselitve. Ambrožev trg 3, I. nadstropje. 28 Josip Vidmar tovarnar dežnikov iu solnčnikov v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da je svojo podružnico na Starem trgu 4 z 31. decembrom 1910 opustil« Za izkazano zaupanje moji opuščeni podružnici se vljudno zahvaljujem in prosim blagohotno sedanjo naklonjenost tudi moji glavni trgovini Pred škofijo in podružnici v Prešernovi ulici št. 5 izkazati, 24 Za slabokrvne !n arebolele je zdravniško priporočano S|HI/V|( črno Dalmatinsko vino jisr alf najboljše sredstvo 2501 (Jia^ra®«* 4 steklenico (5 kg) franko K 4*— BR. NOVHKOVIC, Ljubljana. 0Smm\ M. letnik ]«—% trMle Iroitn,.Merkur v je izdalo 5518 se sprejme za neko tukajšno kavarno. Večpoizvesepri upravništvu „ Slovenca" 26 Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov ANTON KOLFNC .Narodni dom" Graška cesta 22. (v lastnih hišah). Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po na,višjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje s\eže in suho. Predivo v vsaki množini se kupi kakor tudi solnate vreče. Priporočani se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve. Slavnemu občinstvu zngotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2'10, dri ben po 140 K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. Trgovski koledar za leto 1911. Koledar je trgovcem in sotrudnikom nepogreSno potreben. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. Dobiva se pri društvu in vseh knjigarnah. If. letnik Hiša, žaga, mlin, gospodarsko poslopje, njive in iravniki ob reki Kulpi na Vinici s® proda« Vprašanje na Josipa Drašler-ja, c. kr. kancelista v Kranjskigori. 3909 2 SI. svečanom odda se v najem dobro znana in dobro vpeljana Več pove lastnica Beti Kos-Pilko, re-stavraterka ravnotam, ali pa Zaloga puntigamskega piv®. 29 Blajsfarejša SBesarska Ustanovljena leta 1800 priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voččene zvitke, izborili med-pitanec, koji se dobiva v steklenicah, škatlah in škafih poljubne velikosti. — Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. - Ljubljana, Prešernova (Slonova) ulica 7, Perlesova hiša. ♦ ♦ n ♦ ♦ ± mm V založbi 71 3915 0 izredno znižane cene: Raglan za dame preje K 40'— sedaj K 12'— gledališka mantila „ „ „ 40'— „ „ 12'— paletot „ „ „ 60 — „ „ 16'— pelerina „ „ „ 15'- „ „ 8' — kratki kožuh za gospode ., „ 00-— „ 30'— zimska ali športna sukna ......40- „ „ 18'- obleka ......40' - „ „ 16'- Otročje obleke pod vsako ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Meitni trg 5. % pl. Kleinmayr $ Fed. Bamberg v Ljubljani ravnokar izšlo: Slavoj Klepec broširana K 2-50, vezana K 3 50, po pošti 20 vin. več, Z veščo roko in z dobrini okusom je Slavoj Klepec v tej knjigi zbral 1086 aforizmov in citatov iz slovensko književnosti ter jih uredil po abecednem redu. Knjiga, jo visoke književne vrednosti, zakaj v njej se zrcali mišljenje in čustvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. „Aforizmi in citati" niso, da bi jih čitatelj prebiral zdržema; ali pomalem uživani podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v veliki razvoj slovensko književnosti od Prešernovih časov do današnjih dni. Tnknj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bilo na čast tudi vsakemu velikemu narodu. Si! Dobiva se v vseh boljših knjigarnah ali pa naravnost iz založbe Ig. pl. Klelnmnyr & Fed. Bamberg v Ljubljani. X Izdajatelj: Dr. Innacll Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štele.