I. lotni tečaj število : 45.
1914. november 8.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE:
Za domáče, če jih več vksp hodi 1. , . 2 K, ne samo edne . . ..... ... . 3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi . .1. . . 4 K 20 f. če samo edne . . . . 5 K 40 f
Cena vsakoga falata doma je 4 filere ; v Ameriki 10 fi!erov.
Dobijo se
v Cerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Gserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj poiflajo: naroč nina, glasi i dari za Novine. Vsak pa naj podpiče svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
»Ne je iprla dek!ička, nego spi. “
— Mát. IX. —
Kak lübeznive reči so to od našega Zveličitela. Kda se vse joče okoli, kda že mati i oča z drevénim obrázom glédata pred sebé i nemata edne misli več od velike düševne. bolečine, pride Jezuš ino mimo, lübeznivo právi: deklica spi. Jo prime za roko ino njoj veli: „stani gori", pa ona stáne ino z stajenjom pokáže, ka je zaistino spála samo; več, to káže ona, ka smo prle zarazmeti ne mogli, ka je smrt samo spánje pred Bogom, to zdaj očivesno vidimo pred sebov.
Človeki je smrt grozna. Človek, ki nema vüpanja v reči božoj, on se more strositi do dna srca, kda vidi smrt, ár ga mantrá miseo, jeli je zdaj vsemi konec! Pa či vidi mrtveca pred sebom, ki je dosta delao, se je trápo za sebé i drőge, je darüvao cele noči, ne samo beli dén svojim námenom, zaistino more pitali od sebé: „ Zakaj se je mantrao té?“ „Ka njemi valá zdaj ves njegov trüd ?“ Pa se ne bo znao pomiriti.
Pa či ga postávimo k drvej ednoga, ki je prázno preživo svoj žitek ino je samo na škodo bio sebi i drűgim na zemli, te ne mogoče, ka si ne bi mislo, ka teva dvá : ov dober i té nevo!en ne moreta ednáki deo meti na svejti pa či sta ga mela, more biti nindri pravice, štera eto zemelsko krivico poravna.
Kelkokrát kričijo lüdje tü na zemli: „To je nej pravica! Kelkokrát pitajo v nevoli: »Zakaj, Zakaj rávno jas morejo telko trpeti ?“ Pa si ne vejo odgovoro dati, ár njim je srcé trdo i pamet teška pa ne sprévidijo, ka na zemli ne pravice, ona se tam nájde na on kraj groba, kde se vse pláča, vse poravna. Takši majo na grobaj potrete sveče, jočéce angele, kak či bi grob bio nájstrašnejše delo na svejti.
Ne tak mi, ki verjemo, ka je
smrt samo sen, samo počínek po teškom deli. Nám ne vzeme smrt volé, niti vüpanja, mi raj to dámo zapisati na grob naših lüblénih: „Záspáo je v Gospod!*, „Na se videnje vu večüosti*, „Pridemo za tebov“, ’ ár známo, ka bomo šli vsi, ki smo tü pa se znájdemo znova po dugom spánji tam gori pri Onom, ki je bio naše t živlenje i naše vüpanje. Dobromi kriščeniki glasno právi pokrita jama mrtvečka: „Meni mreti je dobiček.* Zakaj? „Ar meni živeti je Kristuš.* Moj žitek je moj Zveličiteo, pa či jes merjém, te samo zaspim, ka bi prek toga sna prišeo k Onomi, ki mč je sem delo -žitek deo. i odkoga. j¾ vüpanjom čákam tüdí vekivečni žitek.
»Da sam pa pregrehšo* si misliš lübi krščenik, „kak bom čakao z vüpa-njom večni žitek ?“ Ne boj se, delaj pokoro spomeneči se z rečih sv. pisma: „Smileni je Bog ino odpüsti grehe pokoročinéčemi grehšniki.“ Pa či bi šče kaj ostalo, kda moreš zaprejti očij, glej tü ti ostánejo na zemli prijátli, tü ostáne njihova molitev, daritev sv. meše — daritev nevtepenoga ágnjeca — pa se odslobodiš’ z toga pomočjov rievole tvoje, ki si se vüpao v njem ino zmir-jeni ž njim zápro tovje oči.
Správlaj si na zemli med tvojov pokorov zdaj že takše, šteri do ti znali i šteli na pomoč biti te, kda si sam pomágati več ne boš znao. Vči tvoje podložne i deca tvojo na to, kak has-, novita je molitev za pokojne. Privadi je, naj mislijo na one, ki so se od nás Odločiti pa te, kda se odločiš ti tüdi, do se spominali s tebé, ár do znali na koj si je včio. Posebno té mesec, šteroga spomini naših pokojnih darü-jemo, preživi na to vsaka hiža, ka vse sveje trüde, vsa trplenja, vse mo!itve, težave, križe, betege i vsa dobra dela darüje za dűše štere trpijo v mokaj, naj se njim Bog smilüje ino je pripela v svoje vesélje.
Vojska.
Z srbskoga bojišča je Zadnji tjeden nej prišló dosta poročil. Vsa po-ročila pa, ka so prišla, se glasijo za nas vugodno. Ž njih zvedimo, ka je Bosnija zdaj očiščena srbskih čet, pa se na našoj zemli ne nahaja več nieden oboroženi srbski vojak. Zvün toga so naše čete v Srbiji prodirale naprej pa so zavzele edno najmočnejšo srbsko brambno postojanko, Jagodino planino.
, Šabac smo znova osvojili,*tak tüdi mesto Metkovič i tak naše čete* naprej idejo proti Valjevi. Te drügi srbski še-jrjeg je pobiti.
Na ruskom bojišči še vrš¾ö velko bitke. Pri Varšavi pa pri Ivangorodi so se rusi navalili na naše čete s takšov premočjov, ka so naši vojskovoji za dobro spoznala se odmeknoti z bojne črte pa si poiskati nove postojanke, gde se zdaj znova pripravlajo na boj. V zhodnoj Galiciji je šče bitka nej prišla do odločitve. Tü so naše čete dozdaj dosegnole lepe uspehe. Osvojile so znova več močnih ruskih postojank, zavzele vnogo rusov pa zaplenile dosta topov, stronjih pušk pa streliva. Da pa rusom zmirom prihajajo nove čete na pomoč, zato se je bitka ešče dozdaj nej mogla Odločiti.
Na francoskom böjišči je tüdi ešče i zdaj nej moglo priti odločitve. Fran-cozi, angleži pa belgijci so napnoli vse moči, ka bi zadržali nemce, ka tej ne bi prišli do francoskoga morskoga ob-režja. Vršijo se zato na severnom Francoskom srdite bitke. V boj so posegnole tüdi angležke vojne ladje, štere z morja strelajo na nemško ar-inado. Te bitke so jako krvave, vno-žino mrtvecov i ranjencov jé že na obema stranoma, zato pa je vüpanje, ka pride naskori do odločitve. Pri Bel-forti so francozi odbili nemški napad pa so vdrli znova v Alzacijo.
s.
NOVINE
1914. novembri; Š.
Na morji je v tom preniinočem tjedni nej prišlo do bitke. Potopilo se je pa páli nekelko ladji, .štere so za-dele na sovražne mine.
Novi dogodki se pa privravlajo na Balkani, v Albaniji. Taljanje so najmre te dneve prepelali Svoje vojake na al-banska tla pa so zaseli glavno mesto Valono. Tüdi grki so zaseli več krajove v južnoj Albaniji v Epiri. To kaže, ka se na Balkani pripravla nekaj novoga.
Najzanimivejše poročilo je pa to, ka so tüdi türki posegnoli v boj. Čar-nom morji so napadnoli ruske vojne ladje pa so dve potopili. Zvün toga so obstrelaváli več ruskih mest, med njimi tüdi Sevastopol. Poročila pravijo, ka so türki zavzeii 13 ruskih častnikov pa 86 vojakov. Türsko armado vodijo nemški častniki.
S tem, ka so se tüdi türki zme-šali v/ boj, postane vojska ešče bole zapletena, kak je bila dozdaj. Za Tür-čijov znajo v, boj dosegnoti tüdi drüge države, štere so bile dozdaj nepristran-ske, kak Gröija, Italija, Rumunija i Bulgarija. Potakšem bo pomali zaistino cela Europa v boji. Prihodnji dnevi nam znajo prinesti zanimive dogodke.
Naj važnejša poročila zadnjega tjedna so sledeča:
Srbska kraleska hiža. Zdravstveno stanje krala Petra se je poslabšalo. Trononaslednik Aleksander je lejko ran-jeni. Princi Jürji se je zdravje obrnoIo na bolše. Rane so njemi še nej zace-lile. — Položaj srbske armade je ža-losten.
Rusi vozijo hrano pa strelivo sr-bom. Edno poročilo z Beča pravi, ka je 23 ladj, štere so te dneve plavale proti Ruščuki, pelalo srbom hrano pa strelivo.
Obstrelavanje Lovčena. Poroča se,
ka je edna naša velka ladja obstrela-vala Lovčen. Pobitiva sta bila dva francoza, trije čarnogorci pa ranjeni. — Lovčen leži v Čarnoj gori.
Ruski načrti v zhodnoj Galicijš. Ruske novin „Novo Vreme* pišejo, ka so se rtisi Odločiti, ka zhodno Ga-Iicijo, naj bi je to stalo kelkokoli, morejo dobili v svoje roke pa jo obdržati.
Ruski djjaki neščejo v vojsko. Z Pétrograda i Moskve prihajajo glasi, ka so ruski dijak! proti stanoli carovo-mi ukazi, šteri je zove pod orožje.
Francozi ne potrebüjejo premira. Nemško armadno povelništvo je ponü-dilo francozom mir dotečas, ka bi si spravili z bojne črte mrtvecé i ranjence, šterih je vnogo bilo. Francozi so to ponüdbp odklonili.
Francozi zgübili 21 generalov. Poroča pravijo, ka so francozi zgübili dozdaj 21 generalov. Pa tüdi angleži so zgübili že dosta dobrih povelnikov 30.000 indijcov v boj nej črti. Državni tajnik za Indijo poroča, ka je dozdaj razvrščenih med francosko-ang-ležko armado 30 jezer indijcov.
296.869 vojnih zavzetnikov v Nemčiji. V nemških taboraj za ,vojne zav-zetnike je bilo nastanjena do 21, ok-tobra: 2472 francoskih častnikov pa 146.897 vojakov; 2146 ruskih častni-kov; 104.524. vojakov; 218 angležkih častnikov( pa,^669 vojakov; 547 bel-gijskih častnikov pa 31.378 vojakov. Med zavzetimi častniki se nahajajo: 6 francoskih, 18 ruskih pa 3 belgijski generali.
Kelko vojnih zavzetnikov pa mamo mi? Število naših zavzetnikov je do 28 oktobra bilo : 649 častnikov pa 63.168’ vojakov. V te račun so pa nej vzeti tisti, štere so naše čete zgrabile zadnje dneve na srbskom pa na ruskom bojišči.
Angleški parnik zadeo na mimo. Eden angleški velki, parnik je dneva 28, oktobbra pri zahodnom obrežji Irske zadeo na mino pa Se je potopo. Rešilo se je samo 30 oseb.— Nadale se poroča z Rotterdama, ka so v pris-tanišče Havrik privlekli štiri angležke vojne ladje, štere so bile težko poš-kodavane. Sodi se, ka so je poškodü-vale nemške krugle pri belgijskom ob-režji. 1 '
Rusija pa opojne pijače. Ruska treznostna drüžba se je obrnola k cari s pošnjov, naj za , vse čase prepove vživanje žganice v Rusiji. Car je odgovoro drüžbi, ka že duže časa ma nakanenje, ka prepove zevsema oda-vanje opojnih pijač v celoj Rusiji.
Na nikoj spravlene japonske ladje. Z Rtiskoga sé poroča, ka je bilo od začetka vojske od nemških min vniče-nih 5 japonskih ladij, med njimi dve križarki. Dve drügivi ladji sta bile težko poŠkodüvanivi. Nemci so v zadnjem časi pali položili vnogo nóvih min v rnorje.
Velki prostori za zavzetnike. Na zgornjem Aüstrijsköm je piipravleno prostora za 48.000 zavzetnikov. Prvi prevoz zavzetnikov, 2000 lüdi, je že prišeo.
Naši zavzetniki na Francoskom. V francoskoj trdnjavi pri mesteci Le Pany se nahaja 700 austro-vcgrskih zavzet-nikov.
Rusi pa japonci sklenoli zveze. Japonski listi poročajo, ka so vsa nas-protstva med Rusijov pa med Japon-skov poravnana. Obe državi sta skle-noli zvezo na 30 let.
Velka dragoča v Galiciji. V neš-ternih krajeh Galicije. kam so vdrli rusi, Vlada jako velika dragoča. Živež jako pomenkavle. Kda čarnoga krüha stane 1 K 20 fil. do 1 K 60 fil. Menka
Šestkrat spečena kokoš.
Zanimivo zgodbico nam pripovedavle eden ranjenec:
Gda smo šli skoz edne vesnice na bo-senkoj meji, sam küpo od ednoga kmeta edno tüčno kokoš za 1 korone. Mislo sam si, ka de to dobra jed v vojskinom časi. Jaz pa moj tovariš sva se že pošteno veselila toj dobroj pečenki. Z bajonetom sam zakláo žival. Te-žavnejše je bilo sküblenje, zato ka sva ne mela vroče vode. Celo vüro svá oba skrbno skübla kokoš, ka bi jo potom pri bližnjem potoki spekla. Da sva v šatori nej smela zakü-riti, zato sva skopala v zemle globoko liiknjo, zanetila odspodi ogenj pa sva pokrila jamo odzgora z listjom. Za dina sva napravila po-zoseb mali kanal, ka ga sovra½ik ne bi opazo. Gda je kokoš bila že v vreloj vodi, sva naed-nok začtila glas: „ Naprej!“ Nej nama je pre-ostalo drügo, kak napol kühano kokoš spravili v teleönjak, z šteroga se je kadilo, ka me je v hrbet skoz bluza peklo. častnik me je za-čüdeno pitao, Zakaj se z mojega telečnjaka kadi. Bio je to sopar napol kiihane kokoši. Tak sam stopao s svojov kokošjov ešče več
vür daleč, ležao v vojnoj črti pa so sovražne krugle frčale nad nami. Komaj sam čakao bližajoči se počitek, ka bi spekeo svojo kokoš. Pa zgodilo se mi je ravno tak, kak prle : gda je voda na kokoši že začnola kipiti, so me pqzvali k polskoj straži. Tak se je zgodilo ešče trikrat. Vsi k dar, gda bi meo priti do za-želenoga cila, nama je odišla jed, šteroj sva se že tak veselila. Bile so to pravo mantre za náj. Sestokrat je bila k0k9š pečena pa prip-ravlena za povžitek. Te me je pa zadela ta nesreča, ka me je zadeo šrapnel pa so me odnesli na obvežüvališée. Prle kak sam se ločo od svojega tivariša, sam njemi podelo šestkrat pečeno kokoš. Mam vüpanje, ka njemi je k téki spadnola, zato ka v bojnom časi človek ne sme biti z stroškom prebrani.
Za zaročníkom na bojišče.
Vnogo vojakov je prle, kak so šli na bo-jišče, šlo k zdavanji s svojimi zaročnicami. Samo v Graci se je v ednom premoničem tjedni vršilo več 30 takših zdavanj.
Edna zaročnica z Beča je pa naöi napravila. Njeni zaročnik je bio tak nahitroma pozvani pod orožje pa je mogo tak nanaglomo
oditi na bojno pole, ka se je zdavanje ne moglo zgoditi v Reči. Zaročnik, nadlovec Otmar Knipl, od 12. lovskoga bataljona, je z težkim srcom vzeo slovo od svoje zaročnice. Z norije njoj je šče pravo: „Micka, pa pridi za menov v Ga* licijo, ka se tam dava zdati. Svedoke že do-biva. Jgrali bodo nama pa topovi!“
Zaročnik se je odpelo dneva 2. Augusta v 6alicijo, zaročnica Marija Geroš se je pa včasi Odločiti, ka bo Šla za njim na bojišče. Spravila si je potrebno listine, pa je pregovori tüdi zaročnikovo sestro, Leopoldino Knipl, ka je Šla ž njov. Dneva 14. augugtista sta se odpravili po železnici na bojišče. Po dugoj i dugočasnoj vožnji sta junaškivi deklini prišli nazadnje v Radimno. Povelnik postaje jivi je pelao v taborišče, gde se je nahajao tüdi ar-madni povelnik — general Auffenberg. Po-, velniki sta se deklini tak pomi!ili, ka njima je proti prepovedi drügih častnikov dao dovoljenje s šterim dovoljenjom njima je bilo mogoče priti mimo vseh straž do tistoga bataljona, gde je slüžo četovoj * Knipl. Polkovnik Hauser je podelo zaročnici 200 koron kak zdavanjski dar od generala Auffenberga. Mladenka se je to-
1914. november 8.
NOVINE
S
tüdi meso, slanina, premog (kameno vogelje) pa mela.
Zadnje reči pokojnoga rumunskoga kraja. Rumunski kral Karol, ki je zdaj nej davno mro, je malo pred svojov smrtjov preporačao nasledniki, naj ostane v zdašnjem boji nepristranski. Njegove zadnje reči so bile: „Priza-nesi domovini, ne prelevli krvi!*
Kolera v armadi pohenjavle. število vojakov, ki so zbetežali na koleri pa na griži, se zavolo dobrih zdravst-venih odredb stalno znižavle, Vcepla-vanje proti koleri se je dobro obneslo. Mrtvecov je čimduže menje.
Ušmrtitev 18 izdajnikov. V Tuzli v Bosniji jé bilo 20. okt. usmrčenih 18 prebivalcov srbske narodnosti z ok-raja Kladanj. Živlenje se njim je vzeío zato, ka so samovolno nej naznanila čise približavle sovražnik, nadale ka so meli pod svojov strehov sovražne čete, njim davali živez, so bili njuvi voditelje, so se boriti na sovražnikovoj strani pa ka so plenili pa se pretili mohamedanskomi prebivalstva ka njim zvužgejo hiče, či je sami ne povržejo. j — Z Oseka se pa poroča, ka so ta pripelali 500 veleizdajnikov bošnjakov, kmetov, gospode pa 32 staroverskih popov.
Obsodba trononaslednikovih moril-C0V. Sodnijska razprava- nad trononas-lednikovomi morilci je končana. Ob-sodba sé je razglasila 28. oktobra. Na smrt na vešalaj je obsojenih 5 obtožen-cov. V dosmrlno težko vozo eden. V dvajsetiletno težko vozo so obsojeni trije. V trinajsetletno težko vozo eden. V desetletno težko vozo dva. V sedem-letno težko vozo eden. V triletno težko vozo dva. Ovi obtoženci so bili oproš-
čeni. Nedelko Čambrinovič, ki je vrgeo bombo, pa Gabrilo Princip, ki je strelo na trononaslednika, sta obsojeniva na dvajsetiletno težko vozo. Na smrt so teva zločinca zato nej mogli obsoditi, ka sta ešče nej stariva 20 let.
Kak zvedite za svoje vojáke?
Naročnikom naših novin mi v no-vinah tüdi damo odgovor. V posebnih pismah nej.
Ki žele v pismi odgovor, naj pi-še na ednoj dopisnici Rdečemi Križi v Budapešt. Takše dopisnice se dobijo küpiti po 10 fil. na vsakoj pošti.
Ne pozábimo pa, ka poročila od vojákov se več tjednov včasi ne morejo naznaniti z bojišča, vójáki sami pa ne morejo nikak pisati, da so daleč raztepeni i nemajo papira, potrp-livi bodimo zato i ne mislimo si, ka je ov včasi rhrtev, če ne od njega glása. Doma v hiši si je lehko misliti, Zakaj ne piše, ali kje v logi brez pera, papira, pisati i na sovražnika čakati je ne mogoče.
Kam se je pa g!ásit za volo vlovlenih ?
Ništernih naši vojáki i potniki amerikanski so tüdi vlovleni.
Ki šče zvediti, je njegov domači vlovleni i kak se njem godi, naj piše ali dá pisati na sledeči naslov: G em. Zentral-Nachweiseburem IIilfs- u. Aus-kunftsstelle fur Kriegsgefangene und Intemierte
Wien I. Jasomirgottsstrasse 6.
Piše pa naj vsaki na dopisnici za odgovor. Cena té je deset filerov i dobi se navsakoj pošti. Tá piserna ešče telegrafera vlov!enim, i peneze tüdi pošle. Potroši se pa moro pláčati.
Glási.
Naše »Novine8 med vojáki. Zdaj, gda dén za dnévom pridejo novi ran-jenci z bojišča ino iščejo počinek po -raznih bolnišnicah, semi močno v srcé vtisno!a edna pravica. Tá pravica je pa to, ka so naše »Novine" potrebne. — Mislite si samo, ka eden slovenki ranjenec v edno vogrsko mesto pride v bolnišnico, gde ga nišče ne razmi. Vtakšem mesti more zdaj več tjédnov, včasi več mesecov preživeti. Okoli njega ovi ranjenci čtéjo knige, novine, ki vogrske, ki uemške, samo té Slovence nema kaj ár, ne razmi. Lehko si mislite, kakše veselje ga obide, či zdaj on edne naše „Novine“ ovára. Kak njim je rad! Pa je dobi. V Szom-bathelyi jih vnogo jé,. pa vsi dobijo. Vsaki tjeden jih više 40 razdelimo mednjimi. Radi je čtejo, vnogoga sku-zé pobijejo, gda je obprvim zavára. Pa ne samo Slovenci. So tü čehi, hor-váti, kranjci, korošci, štajarci celo polaki. Vsi tei vogrski, nemški nikaj nerazmijo. Naše novine pa či ne popo-noma, nekaj pa le.
Gučao sam spolakom, ki je v au-gusti odišo zdomi, v Srbiji je ranjeni. Domača vés njemi pol kilometra od ruske granice. Tečas je nikaj ne zvedo od doma, od boja. Nakonci oktobra je ne znao ka so rusi na vogrskom hilj, ka je Przemysli trdnjáva proti stála itd. Kak je zdaj takši rad, či z novin kaj namali zvedi. Kak njim krátijo čas naše novine! Tü v bolniš-nicaj kelko tolážbe prineséjo, kelko pa domá! Pa nebi potrebne bilé ?
Opominam vse, ki idejo kam svoje ranjence pohájat, naj neséjo z sebom stáre kalendáre, marijine liste, ár nikaj vékšega vesélja ne rédi ranjencom, kak čtenjé! Vogri, nemci, dobijo knige, našim nemrejodati, ár slovenskih knig nemajo. Dajmo njim mi. MoIitvenim knigam so pa posebno radi. Evangeli-čanskomi Slovenci sam dáo knigo: Bodi k oltárskomi Svestvi" pa njoj je rad bio.
Mrtev V0ják. Že smo ednok popi-sali, ka- je filovski Trajbarič Ivan ju-naško smrt pretrpo na srbskom bojišči za svojo domovino. Zdaj so njegovi starišje dobili edno metalijo, štera njemi je že na poti bila za volo junaštva, ali štere je že ne dobo vroke. Z njov je poslano pismo etak glaséče: „Pošto-vani roditelji! Vaš dober sin je to!ikom krščanskom ljubavlju pomagal i pove-zival svoje ranjene kamerade, da su me oni zamolili, da ga preporučim njegovom Veličanstvu za nagradu, kaj sam ja vesda srca i ucinil. No za dva dni je opet verno vršil svoju službu i
mi čerezred veselila. Nazadnje sta se deklini pelali na kolih daleč od glavno ceste med brege. Koéijaž je bio jako sumlivi, stranski človek. Bila je temna noč. Obe mladenki sta sedeli tiho na kolih pa sta ves čas meli na-bite revolve v rokaj. Bojali sta se, či bi jivi znabiti robati kočijaž šteo z kol vrčti, ali bi pa bile napadnjenivi od kakših sovražnih straž.
Nazadnje sta ob 2. v!irama po polnoči prišli junaškivi deklini do prve patrule 11. lovskóga bataljona. Patrula jivj je odposlala na edno pristavo, gde je bila nastavjena 1. stot-nija, pri šteroj je slüžo deklinin zaročnik. V slame i seno zakopani so ležali vsenaskriž vo-jaki pa častniki v napol podretoj kuči. Trüden od napomih maršov prvejših dnevov je četovoj Knipl sladko spao. Gda je pred sebov zagledno svojo zaročoico i sestro, se je jako prestrašo. Prvi hip je mislo, ka se njemi senja; dugo časa je trbelo, ka se je tak predramo, ka je vervao, ka zaistino tevi osebi stojita pred njim. Tomi s?idenji so se vsi jako veselili. Lejko si mislimo, s kakšim veseljom so si davali roke pa povedali eden ovomi, ka so doživeli. Po celom taborišči se je hitro raznes!o, ka je -četovoj Knipl od prve stotnije dobo nenavaden obisk, pa ka bo na drügi den zdavanje.
Zaütra ob 8. vüri so se pelali zaročnik, njegova sestra i zaročnica pa dva četovoja kak svedoka v bližanje mestece Ciesanov, gde je v katoličanskoj cerkvi eden mladi polski dühov-nik zdao mladi par. Jako lepa je bila ta slo-vesnost. V bližini se je čülo grmenje topov, v cerkvi sta si pa dve lübečivi se srci oblübili veöno zvestobo. Plivanoš Ceslav Masny je držao zaročniki pa zaročnici lepi govor. Po zdavanji so se zbrali svatovje v ednoj sirmaškoj kuči, gde so povžili 10 kant vina, štero je podelo stotnik mladomi pari, 30 trdokühanih belic pa pol kolača čarnoga krüha z zmočajom. Gda so svatovje to zavžili, je gostüvanje minolo.
Zaročnica je podelila stotniji, v šteroj je slüžo zaročnik, več škatlic cigaret pa čokoláde. Povelnik je stotniji to noč nalašč dao izreden odpočitek. Gda je napočila zorja, je mogla iti zaročnikova stotnija znova nazaj kak prednja straža. Mladi par se je mogeo ločiti pa eden od ovoga slovo vzeti. Žena pa možinjina sestra sta dugo časa mahali z robcami v slovo svojemi moževi, oziroma brati. Gda so pa že vo-jaki odišli, ka sta je nej mogli več viditi, sta se njidve podali na pot proti domi. Brezi vsake nevole sta se srečno povrno!i nazaj v Beö.
4
NOVINE
1914, november S.
na žalost i njega je stigla smrt, pa mi ni je mogoče, da mu na hrabre prsi prikapčam ovu medalju, s kojum ga je njegovo Veličanstvo odlikovali, pa je pošiljam Vam na uspomenu i njedno izričem svoje duboko sažalenje Vam na gubitku tako dobrog sina.
Ispunil je potpuno svoju dužnost prema Bogu, kralju i domovini, pa nek počiva u miru božjem.
Serbija 7./XI. 1915.
Sa štovanjem Viktor Strommer. Novi ranjenci. V Szombathely je znova pripelanih 310 ranjenih. Drüžba Rdečega Križa v Szombathelyi više sederh jezér lüdij hráni.
Talijanska Vlada je dolzahvalila. Mogoče da zavolo novo nastanjene türsko-ruske bojne se Taliján tüdi gene i ne bo nobenostranski.
Kde so naši ranjenci? Poročila 25, 26, 27, 28, 29, 30 sledeča právijo od našega krája: Flisar Franc z Püco-nec, streljen v pravo roko še nahája v Igló-i; Krčmár Franc z Šalamenec streljen v levo oko, v Iglói; Törnar Martin i Čerensovec, streljen v pravo nego, v Budapešti; Horvát Franc z Vadarec, streljen v levo bedro, v Kra-kovi; Jost Janoš z D. Sinika, streljen v pravo bedro, v Beči; Kolossa Franc z Doline, streljen v právi kazáč, v Beči; Lehko Anton z Sobote, potreta prava roka, v Budapešti; Martinec Štefan z Bakovec, streljen v levo nogo, v Beči ; Mikola Janoš z Doline, odstreljen právi kazač, v Beči; Škaper Matjaš z G. Sinika streljen v pravo bedro, v Beči; Tratnjek Štefan z Brezovice, streljen, v Beči; Andreč Štefan od Sv. Sebeštjána, streljen v pravo bedro, v Beči; Gaber Já-noš z Muskove, potrta rébra, v Beči ; Koštric Štefan z M. Polane, streljen v črvo, v Beči; Kral Anton z Gerlinec, griža, v Beči; Püvar Alojz z Krrajne, streljen v glavo, v Beči; Ropoš Matjaš z G. Sinika, streljen v zátanek, v Beči; Vidonja Matjáš z Matjašovec, streljen v pravo oko, v Beči; Cenner Jožef z Gerlinec, streljen v levo roko, v Soboti; Ermoša Karol z Tešanovec, streljen v levo roko, v Karolinenthali; Gábor Ignác z G. Bistrice, streljen v tevi prst, v Soboti; Kutoš Ludvik z Križavec, streljen v pravo roko, v Beči; Dobos Jožef z Večéslavec, betežen, v Buda-pesti; Horvat Ferenc z Polánec, streljen V levo roko, v Budapešti; Horvat Jožef z Sela, streljen v právo roko, v Prági; Hozjan Ivan z Murske krajine Reg. 48. stotnija 4. rojen 1891, Streljen v levo kučet v Zagrebi; Kovač Janoš z Polane, streljen v glavo, v Königliche-Wein-berge-i; Küčan Šandor z Andrejec, slreljen v pravo roko, v Pragi, Küzma
Matjaš, z Pužavec streljen, v levo roko, v Pragi; Bedič Štefan Reg. 48. stot-nija 8, streljen v brado, v 01omouci; Berden Janoš z Filovec, streljen, v Szombathelyi; Horvat Janoš, Reg. 48. stotnija 11, streljen v kučet, y Krakovi; Túth Armin z Sobote, streljen v prste, v Budapešti; Zelko Mihal z Doline, streljen v právo roko, v Tprt¾i.
Tolvajija. V Veržeji pri Sršéni i v Radencih pri Hausneri so gorvtrgali i do 1600 kor. vrednosti odnesli. ,
Tožba na ženske. Tak z rečjov, kak z pismom se tožijo na ženske, štere podporo dobijo, ka so praj giz-dave. Na kojj so gizdave? Na to, ka je hraniti moremo ? Siromak more zahvá-len biti i ne gizdav, če dár dobi. Zah-valne bodite zato do kmetov i rade njim pomágejte, ki za vás plačüjejo. Mi pa, ki plačüjemo, včinimo to radi i ne bodimo nevoščeni.
Betežen je: Kreslin Jožef z Sv. Bistrice v 01omouci i Serec Alojz z Sa-tahovec v Beči.
Kpjendarje Srca Jozušovoga se dobijo po 60 fil. na farofaj. Naročijo se pa lehko pri Klekl Jožefi v Čerensovčib, Gserfold. Zalam.
Ranjen je Tkalec Martin z Trnja. Streljen je od rusov v pravo roko i vrači se v Römerstadti na Moravskom i Kocet Ivan z Žižkóv, ki Ieži v Krakovi.
Ranjeni so poleg popisov 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37-ga z našega krája : Gábor Ivan 48 Reg. 4. Komp. Csekő Jožef z Sobote, Cár Štefan z Bodonec, Malašič Anton z Križávec, ToIvaj Ja-noš z Šálovec.
Mrtev je Škraban Štefan z Strű-kovec. Mro je v griži sept. 29-ga v Beči i tam je tüdi pokopan.
Domobranci naši z 20-ga polka, ki so ozdravili, so té dnéve jjiz Kaniže nazájodišli na bojišče. Ozdrávljenih je 800.
Dári na ranjence. Kustec Roza z G. Bistrice šli ve, Horvat Jožef z D. Lendave z marofa, 1 k., Lebar Geta z Gumilic slive, Törnar Kata z Gumilic 20 fil. Zelko Bára z Čerensovec 1 k,, Kreslin Ana z D. Bistrice 4 k., Denša Marija z D. Bistrice 2 k., Vučko Ana z G. Bistrice 1 k., Dühovniki čerensov-ski 2 K. 13 fil. Vküp 11 K. 33 fil. cela svota dozdaj 431 K. 05 f. Penezi so vloženi v beltinsko hranilnico, dári ovi pa odposlani v Soboto za ranjence. Bog povrni vsem.
Nepráve pétdesetke so prišle med lüdstvo. Ali od pravih se lehko spoz-najo, zato ka so vekše dvá milimetra od njih. Na vogrskom kráji májo število 94 366 na nemškom pa „288 Seric" napisek. Papér májo debeljši, kak práve pétdesetke.
Ogenj je vövdaro na Paki pri Horvat Pavli šoštari i se je tak razši-ro, ka je do pétdeset hramb zgorelo z vnogov krmov, živinov i škerjov. Zrok je ešče nej odkriti
Želesniška nešreca. Na Pragerskom je čakovski vlák notrivdáro v tistoga, šteri je rávno v Čakovec meo voziti. Več želesniških slüžbenikov je ranjenih, eden celo teško.
Pošta.
Török Magde. Bogojina. Zglási se pri g. notáriuši, naj te gorvzemejo, potem dobiš podporo. Gyergyék Maria. MotOvilci. Nej najdeno, da bi mož. mrtev bio, ali ranjen. Vr^čjč Mihala žena. Vidonci. Ne ga mad mrtvimi ali ranjeni mi dozdaj. Küh. Št. Bi*átonci. Cena dvakraÍnoga oglasa 3 korone na edno kocko velikoče. Spitávajoči. Potr-pite vsi, ki zvedávati od svojih; pregleda nemo liste i dobite v Novinah odgovor, pužniki na novine naj se predramijo i plačajo naročnino. Ve je hvala Bogi, malo takših manjákov. Poprek smo zadovolrii i se toplo zahvaIimo goréčim širitelom za trüd.
Vsem. Na slednjiva dvá meseca se novine ešče lehko naročijo za 40 fil., če jih več vküp bodi.
N. J. Beltinci. Vi pišete, ka pri vas v cerkvi na koruši delajo moški vsako nedelo pa svetek takšo rabuko pa si tak naglas gučijo, ka nanč tisti ne morejo bogamoliti, ki so pod koru-šom v stolicaj. To je zaistino žalostno. Obrnite se pa v toj zadevi k pé. g. plivanoši.
Na nepodpisana pisma ne damo odgovoro.
Najnovejše
V Belgiumi se tak branijo, da so na krajini Vpres odprli žlebe i tak je velko mesto pod povodnov. Ali nemci zato na drügom kraji idejo dale naprej. V slednjih bitkah so 1000 francozov i ravno telko angležov zgrabiti.
K odaji je
lepa zidana hiža z ednim plügom zemle, z lepim ogradom, v šte-rom je vnogo sadovenoga drevja, na Štajari blüzi Riegersburga v vesnici Egg poleg velike ceste. Cene ma 4000 koron. Natenčnejše se zvedi pri Rumpler Ludovik posestniki v Windisch-Hartmans-dorfi, Štajersko.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgő gyorssajtóján S¾>mbaÜielyen.