60100200
OSKEDNJA KNJIŽNICA
ASK\ DNEVNIK
Poštnina občana v gotovini Abb. postale I grupo«.
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 242 (9850)
TRST, torek, 18. oktobra 1977
rS“E	' T?“ S.."?*.1845' “ies” PTOOHootoUc PARTIZANSKI DNEVNIK p. 26. oovembr« 1«3 » vaa ZNtrii nad Carknim, mnnoten na ciklostil. Od 5„do 17. asptambra 19« as ]. uaaaj > oskarn .Dopardob.
J	’	septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Z BLISKOVITO AKCIJO ZflHODNONEMŠKE PROTITERORISTIČNE SKUPINE
Talci v nemškem boeingu osvobojeni
Trije teroristi naj bi bili ubiti,, četrti pa ranjen - Napad izvršen uro pred iztekom ultimata
ZADNJA VEST
MOGADlš — Dobro uro pred iztekom ultimata je specializirana *almdnoncmška protiteroristična skupina z bliskovito akcijo osvobodila talcev preusmerjenega nemškega boeinga. ki je v nedeljo pristal na letališču v Mogadišu. V akciji naj bi bili ubiti trije teroristi, četrti pa, skupaj s pripadnikom nemške skupine, ranjen. V trenutku, ko poročamo, znano, če so bile žrtve tudi med talci. Izraelski radio je sporočil, da •le letalo, ki je pripeljalo nemško protiteroristično skupino, pristalo na letališču v Mogadišu z ugasnjenimi lučmi, da ne bi vzbudilo pozor-"osti teroristov v boeingu.
MOGADlš — Preusmeritev nemškega letala boeing 737 je terjala Prvo žrtev: na pristajalni stezi v Slavnem mestu Somalije, kamor so Preusmeri tel ji prileteli po krajšem Postanku v Adenu, je obležalo truplo kapitana Lufthansinega letala Jiir-8*na Schumanna. Ultimat morilcev ~~ v teku včerajšnjega dne so ga Podaljšali dvakrat — zapade sedaj ob 1.30. če bonska vlada ne bo v tem času osvobodila člane skupine "aader - Meinhoff, turška vlada pa ova Palestinca, ki sta v njenih za-Porih (obenem naj bi polovico zahtevane vsote 15 milijonov dolarjev izročili Andreasu Baaderju, drugo Polovico pa obema Palestincema), bodo teroristi razstrelili letalo z vsemi talci vred, medtem ko o usodi Predsednika nemških industrijcev Schleyerja že tako in tako dva dni ni nobene vesti.
Potem ko so Somalci pobrali z vzletišča truplo ustreljenega kapitane Schumanna, ki so ga teroristi oaje vpričo potnikov ustrelili že Pved odhodom iz Adena, je vlada v Mogadišu oblikovala posebno komi-S11°, ki naj bi se pogajala s pre-Usmeritelji. Kakšni so izgledi za u-, JPeb tega pogajanja ni lahko reči. Nejbrž je res vse odvisno sedaj od Pkrepov in odločitve vlade kancler-Ja Schmidta, ki pa se je, kot kaže 'z poročil i/. Bonna, odtočila za nepopustljivost.
9pe seveda za nelahko odločitev, ??j so na tehtnici na eni strani živ-'lenja 86 talcev, ki so v rokah molske tolpe, na drugi pa ugled dr-*®ye, ki naj bi ne klonila pred iz-®Kjevanjem peščiee prenapetežev. P®Ppav ne izključujejo možnosti o-^»rožonega posega pemških varnostih sil (po zgledu izraelskega bliskovitega podviga na letališču En-mbbe v Ugandi, ko so telavivski pa-®alci rešiii \z rok palestinskih tero-Ustov potnike francoskega letala, Povečini Izraelce), ostaneta le dve realni možnosti: brezkompromisna "aPitulacija vlade v Bonnu, ki bi v ern primeru morala izpustiti iz za-Pe>'a 11 ali 13, število ni bilo nikoli P°PoInoma jasno, skrajnih levičarjev, kar je v sedanjem vzdušju loja na čarovnice v Zahodni Nemčiji koraj nepojmljivo, ali pa vztrajanj® pri nepopustljivosti, kar pa bi J*1, odločnosti, ki so jo dokazali te-^isti. skoraj gotovo pomenilo smrt sa.i dela potnikov in posadke.
, ce bi kancler Schmidt popustil bi m, po mnenju nemške vlade, lahko Povzročilo val drugih ugrabitev in r*usmeritev, ko bi bili v Bonnu Prisiljeni spet popustiti. Pri tem se tovek seveda lahko vpraša ali je .Sled države bolj vreden od življenj •o nedolžnih žrtev in ali ni morda najbolj trezna bila odločitev jamske vlade, ki je brez večjih te-J~v in ob upoštevanju možnosti, da nit • na tetalu ki so ga pred *kaj tedni preusmerili pripadniki ^Pozvane ^japonske rdeče armade*, tragedije, izpustila iz zapora ne-M skrajnežev in jim izročila šest jPlijonov dolarjev, s tem pa najbrž "prečila pokol.
Prav v zadnjih urah pred iztekom itirnata pa poročajo iz Mogadiša o ^vnostnem letalu, ki naj bi pri-
na tamkajšnjem letališču. Na
naj hi bila pasebna ekipa nem-J*®*1, varnostnih sil, ki naj bi hila Stvl^f-na za P°seSe Prot* teroristom. PWiUn se nujno vrača k muenchen-jkPn olimpijskim igram, ko je poseg i/,. skupine veljal življenje mnogih , “Selških športnikov in Palestincev, 1 so jih vzeli za talce.
^ Med pobudami, ki jih gre zabele-i{1 omenimo tudi občuteno so-* n° brzojavko, ki jo je papež Pa-.*} VI. poslal nemških škofom, v •teri izraža iskreno obžalovanje v j.^kičinom, ki so ga v Adenu iz-edli teroristi ter se v zameno za ^-1'ustitev 86 potnikov na Lufthansi-l^m letalu, sain ponuja za talca, če 1 1° bilo koi'istno za preprečitev ne-tebnega prelivanja krvi. Njegovi «Udbi se je pridružil tudi venezuel-‘ 1 škof Maradei-Donato, Id se tre-udeležuje sinode v Rimu. ki je ®'edal, da i*, zahteval, naj se vseh ^slo škofov, kolikor jih zaseda tre-,utl1° v Rimu, ponudi za talce name-t0 Pštnikov in Pavla VI.
, *aU.ianski dnevnik «Lotta continua* ju. °.re-iel včeraj fotografijo Hansa s a,tina Schlčyerja, ki sedi pod nari-■ ai'o zvezdo, simbolom skrajnoleričar-,<e ‘frakcije rdeče armade*. Na sli-M > tudi datum. 13.X.1977, se pravi 'Mbri datum, ko je bila slika po-‘ ®te. Poleg slike so ugrabitelji po-od '	continui» tudi ‘Ive pismi,
™ katerih je eno. ki so ga sicer pred 'nevi ze 0ijjavj]i v Bejrutu, podpi-c.a SAW10, organizacija, ki se bori *°tl vseip iipperializmom na svetu, rugo pa zagotavlja, da bodo Schle-' eri» in talce na nemškem letalu ^morili ,če ne bo nemška vlada prištela na zahteve teroristov, (if) ....
(Od dopisnika Tanjilga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Kljub temu. da je ugrabitev Lufthansinega letala že zahtevala prvo smrtno žrtev, prevladuje v Bonnu prepričanje, da je vlada v živčni vojni s teroristi že pridobila nekaj prednosti, ki je predvsem moralnega, vendar pa tudi strateškega značaja in pomena. Ugrabitelji so od včerajšnjega jutra morali odstopiti že od dveh trdnih in po njihovih besedah «nepreklicnih» ul tima tov. potem ko je uradni Bonn dal jasno vedeti, da ne bo pristal na izsiljevanje. Iztek novega ultimata ob pol dveh zjutraj pričakujejo ob Renu š strahom, vendar pa v kanclerjevi pisarni, kjer že od petka v kratkih presledkih zaseda Schmidtov «krizni štab*, prej ko slej vztrajajo pri stališču, da ugrabiteljem industrialca Hansa Martina Schleyerja in letala s 86 potniki ne kaže popustiti, ker bi to pomenilo prižgati zeleno luč za nadaljnje poskuse izsiljevanja.
Med vestmi, ki se stekajo v Bonn je po ugrabitvi letala gotovo najbolj odjeknila tista, ki je danes zjutraj sporočila smrt 37-letnega- Juergena Schumanna, kapitana ugrabljenega letala. Ni dvoma, da je ta smrt, ne glede na to v kakšnih okoliščinah je prišlo do tragičnega dogodka, okrepila pozicije tistih, ki se zavzemajo za trdo politiko in nepopustljivo stališče v pogajanjih s teroristi. Predstavnik za tisk bonske vlade Klaus Boelling je na tiskovni konferenci pred nabito polno dvorano tiskovnega centra na Tulpenfeldu poudaril, da prihaja v poštev* samo ena rešitev. cTetoristi naj se vdajo,* je dejal. Ni dvoma, da se v kanclerjevem krogu z največjo resnostjo proučuje tudi možnost za nasilno osvobo

silili

v..
v:;*
■■K
§Slltt!l

PRITISK NA KOROŠKE SLOVENCE V AVSTRIJI
Danes v Salzburgu začetek sodne obravnave proti Filipu Wuruscbu
Obtožnica ga brez vsakršnih dokazov dolži napeljevanja k bombnemu atentatu in nedovoljene posesti orožja - Protestno zborovanje salzburškega solidarnostnega komiteja
Mis




" 1
Preusmerjeni Liifthaiisin boeing na letališču v Mogadišu
(Telefpto ANSA)
SALZBURG — Pred deželnim sodiščem v Salzurgu se bo danes začelo sojenje tajniku narodnega sveta koroških Slovencev Filipu Wara-schu. Warascha, ki ga je koroška varnostni policija nepričakovano a-retirala 21. januarja zvečer in ga izpustila na prostost sedem dni kasneje, toži obtoženca napeljevanja k bombnemu atentatu in nedovoljene posesti orožja. Pri tem pa je seveda nesporno, da pravna preobleka, to je preganjanje zaradi kaznivega dejanja, ne more prikriti prave narave tega sodnega procesa, ki je politični proces.
Warasch je namreč le eden od približno 25 slovenskih aktivistov, ki jim je avstrijsko pravosodje napovedalo sodni pregon. Tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev so namreč aretirali deset dni pred dnevom, ko naj bi v Avstriji začeli na podlagi sedmojulijskih zakonov sestavljati manjšinske sosvete; te sosvete pa sta obe osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji odklonili, tako kot sta odklonili jezikovno pre števanje in sedmojulijsko manjšinsko zakonodajo v celoti. Warascha so skratka prijeli v trenutku, ko so o-blasti skušale pritisniti na obe osrednji organizaciji, da to manjšinsko zakonodajo sprejemata in da pošlje-
ta svoje predstavnike v sosvet.
Varnostna policija je Warascha a retirala na podlagi pričevanja celovškega upokojenca Giittlerja, ki pa se je že nekaj dni po tej aretaciji izkazal kot izredno problematična priča, kot človek s številnimi osebnostnimi in gmotnimi težavami. Prav zato bi morali varnostni organi njegovo pričevanje ocenjevati zelo previdno, kar pa niso storili, še preden je IVarasch spet stopil na prostost, pa se je izkazalo še to, da v dveh ključnih dogodkih, ki jih je bil navajal Guttler, VVarasch ni mo gel nastopiti: 'prvič1 zato, ker je bil 12. novembra na tiskovni konferenci in drugič zato, ker je bil 13. novembra na obhodu po slovenskih krajih, vsekakor pa daleč od kraja, ki ga je navajal Guttler kot kraj, kjer naj bi mu Warasch izročil eksploziv. Tudi čase je Guttler postavljal tako, da ni nobenega dvoma, da ima IVarasch mnogo prič, ki bodo lahko povedale, da z eksplozivom ni imel nobenega opravka. Negle-de na to so koroški policijski orga ni Warascha aretirali, aretacija pa je dosegla svoje politične cilje ta ko, da je koroškemu nacionalističnemu tisku zadnje dni januarja nudila obilo snovi za kampanjo proti tako imenovanemu slovenskemu ek-
ditev talcev. Dasiravno sodijo, da je zahodnonemška policija s svojimi posebnimi oddelki za borbo proti teroristom svojo najbolj ugodno priložnost za odločen poseg zamudila že v Rimu in pozneje na Cipru, kjer 'intervencija tujih specialistov naj-brže ne bi navrgla dodatnih mednarodno - političnih zapletov, se Bonn po vsej verjetnosti še ni odrekel u panju, da bi lahko radikalno reši
ku z ugrabitelji mogoče le še našli kompromisno rešitev, na drugi strani pa poskuša pridobiti somatske oblasti za aktivnejše sodelovanje pri razpletu ugrabitve.
Vladna četrt v Bonnu je bila tudi včeraj podobna obleganemu mestu. Posebnim policijskim in vojaškim e-notam, ki varujejb državne ustanove in skrbijo za osebno varnost vo-
tev izpeljali tudi na afriških tleh, j žilnih politikov, so se pred vhodom denimo v Somaliji. Kancler Heimut j v. kanclerjev urad pridružile še sto-Schmidt se je včeraj več kot eno j'1.r)e, radovednežev. Presenetljiva je telefonično pogovarjal s somalskim '>,‘.a demonstracija, ki sp jo u-predsednikom Barrejem, kateremu je pojasnil kakšni so cilji in metode zahodnonemškoga terorističnega podzemlja': V Mogadišu, kjer ta čas stoji ugrabljeno letalo, se mudi posebni odposlanec bonske vlade, državni mini£jteivHans Juergen Wisclmewski, ki se.trpeli, da bi v neposrednem sti-
prizorili svojci potnikov v ugrabljenem letalu. Nosili so transparente, na katerih so zapisali, naj vlada iz-polui zahteve tenoristov in tako r.M nedolžna življenja. Kljub trdemu kurzu, za katerega so se v Schmidtovem kriznem štabu odločili pravzaprav takoj po Schleyerjevi ugrabitvi, je vlada dala vedeti, da ima polno • I razumevanje za stisko, zaskrblje-’ j nost in bolečine prizadetih družin, j To velja tudi za družino industrialca Hansa Schleyerja, katera ima v pri-I merjavi z nesrečnimi potniki Luft-i hansinega izletniškega letala nepri-! merno večje možnosti za izvajanje : pritiska na javno mnenje in možno-
iii m iiinimimiliuiii milu mini umiHiiimmiiinmniiiiiimiHiiiiiHniiMiiiiiiMMiiiiiiniiimiiiiiHiiilmiiHiMHiiiimimHiimiititiiimimmiimiimiimiimminiM
PO OBISKU V FRANCIJI
TITO NA PORTUGALSKEM
Danes nadaljevanje pogovorov s predsednikom Eariesom
Juergen Schumann, kapitan boeinga 737, ki so ga odletom iz Adena
teroristi ustrelili pred
(Telefoto ANSA).'1
sti ustreči vsaj enemu delu zahtev ugrabiteljev. Schleyerjeva družina bo, kot so nocoj sporočili preko posrednika — ženevskega odvetnika Denisa Payo(a, ponudila ugrabiteljem celotno vsoto, ki so jo zahtevali kot odkupnino za industrialčevo življenje. Zadnji ultimat, ki so ga Schleyerjevi ugrabitelji sporočili bonski vladi, če naj bi industrialca še pustili živeti, je iztekel že v nedeljo ob devetih zjutraj. Ker z razliko od ugrabiteljev letala teroristi, ki imajo zaprtega Schleyerja svojega ultimata niso podaljšali, je v tem trenutku povsem negotovo ali je sploh še živ.
Ob Renu so vsi prepričani, da se čas odločitve z vsakim trenutkom bolj bliža, hkrati pa le malokdo verjame, da bi lahko ta rešitev pomenila tudi konec prelivanja krvi. Eno je gotovo, to pot ima kancler Helmut Schmidt s seboj skorajda vso javno mnenje. Eden izmed tukajšnjih časopisov je kanclerja danes označil kot trenutno «najbolj osamljenega človeka v Bonnu*, pa čeprav je noč in dan obkrožen s sodelavci in svetovalci. Ni dvoma, da glavna teža odgovornosti leži prav na njegovih ramenih in to v državi, kjer se tudi človeške tragedije u-porabljajo kot dobrodošlo sredstvo v notranjepolitičnih obračunih, nikakor ni enostavno.
IVO VAJGL
1 ■' '	,«r> ;•	'•‘•v«' • *- »
stremizmu. Ta pritisk pa ni rodil uspeha in so se akcije odbora zoper sedmojulijsko zakonodajo nadaljevale.
Do drugega vala kriminal naci je slovenskih aktivistov je prišlo 21. a-prila, dan po še vedno nepojasnjenem bombnem atentatu na železniški progi pri Gospe sveti. Koroški tožilec h to: ser je tedaj sporočil, d* bo tožilstvo začelo pregon proti vrsti slovenskih aktivistov, pri čemer je do te akcije tožilstva prišlo sredi prizadevanj koroških oblasti, da manjšim vsilijo takšno dvojezičnost, ki je omejeno uporabo slovenščine skrčila na komaj tretjino oziroma šestino dejanskega dvojezičnega o-zemlja. Tudi ta kampanja odpora
Solidarnost SKGZ s Filipom Warasdiem
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je s svoje sinočnje seje naslovil solidarnostna izjavo vidnemu predstavniku Narodnega sveta koroških Slovencev Filipu Wa-raschu. proti kateremu se danes začne v Salzburgu sodna obravnava pod izumetničeno obtožbo navajanja k bombnemu a-tentatu in posesti orožja.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza ugotavlja, da je tudi ta proces le člen v verigi pritiskov na koroške Slovence, da bi prenehali s svojim odločnim bojem za srnje narodno-ste pravice, da bi se odpovedali svojim pravicam, ki izvirajo iz člena 7 držame pogodbe in da bi pristali na nedavno sprejete proti manjšinske zakone, ki o-mejujejo narodnostni prostor in narodne pravice koroških Slovencev na minimum.
Slovenci v Italiji — je rečeno v solidarnostni izjavi -=■» so po —polnoma solidarni z bojem ko foških Slovencev in zahtevajo, da preneha policijsko - sodno preganjanje pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem.
Predsednika Tito iu Eanes pregledu jeta častno stražo na lizbonskem letališču
(Telefoto ANSA-UFI)
LIZBONA — Jugoslovanski' predsednik’ Tito je po uspešnem obisku v Franciji dopotoval včeraj na Portugalsko. Na lizbonskem letališču «Portela», okrašenem z jugoslovanskimi in domačimi zastavami, ga je pozdravil portugalski predsednik general Antonio Dos Santos Rkmalho Eanes. Po slovesnem sprejemu z visokimi državniškimi častmi je Tito dal krajšo izjavo.
«Prepričani smo, da je potrebno nadaljnje zbliževanje narodov naših prijateljskih držav; v pogovorih s predsednikom Eanesem in . drugimi vodilnimi osebnostmi bomo namenili posebno pozornost nadaljnjemu razvoju jugoslovansko - portugalskega sodelovanja,* je naglasil Tito. «Prav tako rrienimo, da je potrebno čim tesnejše sodelovanje vseh evropskih in drugih držav za sporazumno reševanje velikih mednarodnih problemov in za graditev boljših odnosov v svetu. Jugoslavija in portugalska lahko in morata čimbolj uspešni/ sodelovati tudi na tem področju in tako dati svoj prispevek k
iiiiiii«MMiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiBiiiiiiiiiiiin»iiniiiHi«iiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMHMiM"l,l»i>niMHilUMi|iiiiiiniiim*iiiHM«iiMii..
KOMENTAR OB PISMU TAJNIKA KPI ŠKOFU VIVREI
Za Vatikan je Berlinguer neiskren
VATIKAN — Po enotedenskem premisleku je rvrh» katoliške cerk-ve posredno odgovoril na pismo tajnika KPI Berlinguer ja škofu iz Ivree msgr. Beitazziju. Odgovor je strnjen v komentarju, ki ga brez podpisa objavlja na svoji vrvi strani vatikanski dnevnik rOsservato-re romanov. '
Odgovor je v bistvu negativen in dokazuje, da Vatikan še ni pripravljen na poglobljeno diskusijo o temah, ki jih je Berlinguer načel s svojim pismom, v katerem poudarja, da se KPI zavzema za družbo in socializem, ki ne bo «brezbožen, proti bogu ali za boga*, skratka za laično in pluralistično družbo, v kateri, lahko vsi, tudi kristjani, prispevajo izhajajoč iz lastnih izkušenj. Pri tem je Berlinguer izrecno zanikal kakršnekoli totalitarne težnje KPI tudi Zaradi tega,
ker KPI ne črpa svojega navdiha pri dogmatsko interpretirani ideologiji marksizma, pač pa marksizem in leninizem ustvarjalno tolmači v sedanji stvarnosti.
V svojem odgovoru vatikansko glasilo pušča rahlo priprta vrata nadaljevanju dialoga, ko poudarja. da bodo «zadnji * odgovor dali škofje*. Nato pa v rimenu katoliških vernikom vatikanski dnevnik izraža vrsto pomislekov o iskrenosti Berlinguerja in KPI. češ da praksa v šocialističnih državah dokazuje, da težijo komunistične partije k totalitarizmu
Ker pa je argument sklicevanja na vzhodnoevropske socialistične države dokaj šibek se vatikansko glasilo sklicuje tudi na ,«izkttšnje v nekaterih italijanskih• deželah» ter na koncu poziva katoliške vernike, naj ne pozabijo da sta krščanstvo
in sprejemanje marksizma *»e združljivi:> in naj zato ubogajo svoje škofe.
Kaj je «Osservatore romanov mislil, ko je omenil cizkitšnjc v nekaterih italijanskih deželaln bo bralcem bolj jasno, če to povežemo z izredno ostrim• napadom prou zakonu št. 382, ki ga je sprožil msgr. Benelli, florentinski kardinal ter do pred■ kratkim vatikanski ^premier*.
Benelliju ni$o po godu tisti deli zakona št. 382. ki razpuščajo in predajajo javnim upravam (občinam ter deželam) socialnoskrbstve-ne ustanove. Te je doslej z mastnimi podporami upravljala povečini katoliška cerkev.
Kardinal očitno hote pozablja da zakon ne prepoveduje karitativnih pobud katoliške cerkve le da moraj</ za te pobude inteti lastna
in ne družbena sredstva. Skratka, če hoče katoliška cerkev pomagati revnim in prizadetim, naj seže v lastni zev.
Benelli je v svojem govoru o-menil zagotovila, ki naj bi mu iih dala KD, da se ti členi zakona 382 ne bodo izvajali. Ker zagotovil niso spoštovali je vernike kratkoma-lo pozval, naj bojkotirajo prenos pristojnosti na javne uprave; kajti f kdor bi pri tem sodeloval, bi nosil težko odgovornost, ker rje sodeloval pri uveljavljanju marksistične in totalitarne državne ureditve v Italiji*.
Vatikanskemu glasilu odgovarja «Unita» s člankom, v katerem poudarja, da KPI ne misli s svojimi pobudami čez noč spremeniti pomisleke v zadržanju katoličanov ali cerkve in se zato tudi ob tonu -članka 'ne misli umakniti, (st.s.).
širšim pozitivnim gibanjem. Prepričan sem, da bo naše prijateljstvo, zasnovano na vzajemnem spoštovanju, dobilo te dni nove potrditve in spodbude.*
S Titom so dopotovali v Lizbono kot člani delegacije predsednik predsedstva Hrvatske Jakov Blaževič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, član zveznega izvršnega sveta Janko Smole in drugi.
Portugalski predsednik Eanes je svojega gosta iz Jugoslavije pospremil z letališča v nacionalno palačo Queluz, ki bo Titova rezidenca med bivanjem v Lizboni. Včeraj popoldne sta Eanes in Tito v palači Aju-da izmenjala najvišji državni odli-
DANES IN JUTRI V RIMU
Delegacija tržaške pokrajine za globalno zaščito
Delegacija tržaškega pokrajinskega sveta bo danes in jutri v Rimu obiskala predsednika obeh vej parlamenta, predstavnike parlamentarnih skupin strank ustavnega loka in verjetno tudi predstavnike vlade ter jih seznanila z zahtevo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki jo podpirajo predstavniki demokratičnih strank, ki so zastopane v tržaškem po-krajinsKem svetil, naj parlament čimprej in vsekakor pred 3. oktobrom 1978, to ,ie pred zapadlostjo roka, predvidenega za izvajanje določil osimskega sporazuma, odobri zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Delegacijo, ki jo vodi predsednik tržaške pokrajine Gher-si, bosta danes dopoldne sprejela predsednika poslanske zbornice Ingrao in senata Fanfani, popoldne pa predstavniki parlamentarnih skupin KPI in PSI. Sestanki s predstavniki listami strank ustavnega loka in doslej še nepotrjen razgovor s predstavnikom vlade so predvideni za jutrišnji dan.
kovanji in že začela prve politične pogovore, ki se bodo obširneje nadaljevali danes. (VB)
manjšine ni zlomila. Iz te serije sta tyli doslej dve sodni obravnavi' ena na Dunaju, ki pa je bila preložena, in druga pred salzburškim deželnim sodiščem, ki je prve dni tega meseca obsodilo Štefana Petjaka iz šte-bena pri Globasnici, kljub odsotnosti, na visoko denarno kazen, češ da je sodeloval v protesntih napisnih gkcijah.
V protest proti poskusom oblasti prikazati odpor slovanske manjšine zoper sedmojulijsko zakonodajo kot kaznivo dejanje, je salzburški solidarnostni komite organiziral protestno zborovanje pred deželnim sodiščem. Sojenje Filipu Waraschu bo trajalo tri dni.
MARJAN SEDMAK
iiiiiiiiiiiiittniii im iiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii)|l|||)|inif)ififiiiii«t|«iiiiii timi mi iiiiiiiiiiiiDumfiiiiiiiiiiiiijiiip
NAJBOLJ DELIKATNA FAZA CATANZARSKEGA PROCESA
Ugotavljanje resnice ali nove meglene zavese?
Ugotavljanje resnice o tragičnih dogodkih izpred skoraj devetih let, ko je bornim v milanski banki na Trgu Fontana povzročila ■ strašen pokol, je stopita v izredno delikatno fazo: na eni strani prevladuje vtis, da niso bili preiskovalci, sodniki in javnost še nikoli tako blizu resnici, odkritju resničnih krivcev
■sebe, potem je jasno, na ne are več za pomoč enemu od obtožencev, ampak da bi jih lahke obtožili sodelovanja v \ istem zločinu, namreč v pokolu na Trgu Fontana,
Toda iz tega izhaja tudi druga plat medalje, namreč nevarnost nove odložitve. Težko je predvide-
in mandatarjev , zločinskih atenta- i	it w ^eaem‘
tov. po drugi strani pa se »in,v, i U’ kak*. moreb^ odpri,e nove-
znova
poraja bojazen, da ne bi vrišlo do novih prekinitev, do novih odložitev, do novega neodgovornega i-gračkanja s paragrafi za dviganje novih medenih zaves.
Zadnja pobuda catanzarskega državnega pravdništva, ki je poslalo v Milan, sodne akte o zaslišanju generalov in ministrop, potrjuje o-ba- aspekta, sedanjega trenutka na catanzarskem procesu. Držaimo pravdništvo je sicer izrazih le hipotezo, da bi na osnovi zasliševanj lahko ugotovili, da so nekatere med pričami zakrivile kaznivo dejanje, ker so nudile pomoč agentu SIV Giannettmiju, ki je obtožen sodelovanja v vokolu. Toda ali gre samo za pomoč, ali za nekaj hujšega? Treba se je vprašati, zakaj so generali in ministri vomagali sicer neznanemu in navidez nevplivnemu neofašističnemu časnikarju. Kaj jih je pripravilo do tega, da so se ne meneč na nevarnost sodnega pregona zaradi krivega pričevanja spustili v igro laži, da bi krili tako nepomembnega informatorja vojaške obveščevalne službe? če je resnična teza, da so se ministri in generali lagali ne zaradi tega, da bi pomaaali Gian-nettiniju,. ampak da bi krili sume
ga postopka proti najvišjim predstavnikom SI D vplivalo na proces v Catanzaru. Odložitev hi nikakor ne bila avtomatska, še posebno potem ko je bil pred dvema mesecema odobren zakon, ki popušča istočasen potek dveh tparalelniht postopkov. Bolj nevarna po je bila zadeva, ko bi se na zatožni klopi poleg generalov znašli še ministri ali bivši ministri. V tem primeru bi morali predati besedo narla-mentami preiskovalni komisiji, dosedanje izkušnje pa učijo, da ta organ vsaj v preteklosti ni pred stavljal bog vt( kako resnega jamstva za hitro in učinkovito ugotavljanje resnice in kaznovanja krivcev.
Za sedaj lahko ugotommo le dvoje dejstev: prvič, da sodni akti iz Catanzara (od koder so jih baje poslali v soboto) še niso prispeli v Milan: in drugič, da je eden od odvetnikov zasebnih strank na catanzarskem procesu sprožil konflikt o pristojnosti pred kasači,-skim sodiščem, ki bi se morah izreči, ali pripada pristojnost o dodatnem postopku proti generalom in ministrom Milanu ali Catanzaru. Ali se Sramotni balet spet začetijo?
T. M.
DELEGACIJA TRŽAŠKE POKRAJINE DANES IN JUTRI V RIMU
Posredovanje pri zakonodajnih telesih za nujno uzakonitev globalne zaščite
Enotno predstavništvo pokrajinskega sveta se sestane zjutraj z Ingraom in Fanfanijem, popoldne bo pa imelo prve sestanke s parlamentarnimi skupinami - Srečanje z vlado še ni določeno
Enotna delegacija tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila sestavljena na podlagi resolucije, kj jo je svet sprejel soglasno 22. septembra letos, da posreduje pri vladi in parlamentu .za pospešitev zakonodajnih postopkov, ki naj zagotovijo slovenski narodnostni skupnosti čimprej globalno zaščito. je odpotovala d_:ies zjutraj v Rim.
Namen in nalogu predstavništva po. krajine je. v smislu omenjene resolucije, da obrazloži vladi, predsednikoma obeh zakonodajnih zbornic in načelnikom parlamentarnih skupin nujnost, po več kot tridesetih letih od 'osvoboditve, skoraj tridesetih letih od vstopa v veljavo členov 3 in 6 republiške ustave, po vseh slovesnih izjavah krajevnih in vsedržavnih pristojnih činiteljev, od predsednikov vlad do demokratičnih političnih Strank, še zlasti pa po obvezah, ki Sta jih vlada in parlament sprejela ob ratifikaciji osimskih sporazumov, da se z vso nujnostjo odobrijo zaščitne zakonske norme, ki naj slovenski narodnostni skupnosti v zamejstvu zagotovijo nemoten razvoj in podpirajo njena prizadevanja za e-nakopravno vključevanje v vsesplošen razvoj vse skupnosti, katere sestavni del je.
Delegacijo sestavljajo predsednik Ghersi, odbornik za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti Marko vic in predstavniki svetovalskih skupin Locchi (KD), Iskra (KPI). Volk (PSI), Brezigar (SSk), Devescovi (PSDI) in Foscarini (PRI). Liberalni predstavnik je moral odhod odpovedati zaradi službenih dolžnosti in je pooblastil kolege, da nastopajo tudi v njegovem imenu.
Dokončni in podrobni popolni program vseh srečanj tržaškega predstavništva ' -• ni bil r'stavljen in ravno za to se bo delegacija zadržala v glavnem mestu tudi jutri, da q-mogoči usklajevanje sporeda obiskov. Danes zjutraj bosta vsekakor srečanji s parlamentom, ob 10. uri pri predsedniku poslanske zbornice In-grau, ob 11.30 uri pa pri predsedniku senata Fanfaniju. Za popoldne sta že določeni srečanji s parlamentarnima skupinama KPI in PSI. S parlamentarci PSDI, KD, PRI in PLI bodo vrstni red sestankov določili v Rimu, kjer se bodo prav tako nadaljevala prizadevanja za sprejem pri zastopniku vlade.
'i L
V Šfcdnju zaloga vezanih plošč ■
V lesnen pristanišču je bila sinoči manjša slovesnost ob začetku poslovanja nove zaloge vezanih plošč, kanadske;,, izvora za italijanske in I n: zbor združenja staršev učitelji-
Lumber Sales Ltd iz Vancouvra, ena izmed največjih firm v kanadski lesni trgovini. Pošiljko je pripeljala v Trst motorna ladja »Velenje:*, last piranske »Splošne plovbe*, Pobudo je svoj čas prevzelo tukajšnje združenje lesnih trgovcev, ki sedaj neposredno upravlja lesno skladišče, potrebne prostore pa je daia na razpolago družba Rosa-Ro-sa Legno sud, ki deluje v našem mestu od lanskega leta, ko je v treh novozgrajenih paviljonih postavila stalno zalogo mehkega rezanega lesa sovjetskega izvora. Blago bo kakor rečeno na voljo italijanskim in tujim lesnim industrijam. Pošiljka obsega vezane plošče tradicionalnega tipa pa tudi plošče, ki jih evropska industrija še ne izdeluje. Zato pričakujejo, da se bo promet s tem blagom čez Trst v prihodnje znatno razvil. Sinočnje slovesnosti se je udeležil tudi podpredsednik vancouverskc družbe R. Douglas Reid.
Predstavništvo kovinarjev pri pokrajinskem vodstvu PSI
Predstavništvo delavcev Arzenala-S. -Marco in Italcantieri se je te dni sestalo na sedežu federacije PSI s pokrajinskim tajnikom Carbonejem, podtajnikom Pahoriem in načelnikom svetovalske skupine PSI v tržaškem občinskem svetu Pesantejem. Socialistični predstavniki so potrdili stališča, ki so jih izrazili na skupšči-
nah obeh podjetij, seznanili delavce s pobudami odgovornega za gospodarsko politiko PSI posl. Signorile-ja pri vladi in vodstvu Fincantieri ter poudarili obvezo socialistov za čimprejšnjo ustanovitev pokrajinskega odbora za obrambo tržaškega gospodarstva.
Podtajnik Tambroni obišče mejne carinarnice
Danes bo dopotoval v našo deželo podtajnik na ministrstvu za finance R. Tambroni, ki je zadolžen za vprašanja v zvezi s poslovanjem carinarnic in ki si bo na našem območju ogledal najvažnejše carinarnice na meji. Podtajnika je pred časom povabil v Furlanijo - Julijsko krajino odbornik za promet Cocianni.
V Zgoniku brezplačno cepljenje proti gripi
Zadnje čase se tudi v naših krajih prepogosto pojavljajo primeri gripe in to predvsem med starejšimi občani. Zganiška občinska upra- _	_ ___________ ________
va si je zat/ priskrbela zadostno povprašali, zakaj so pravzaprav za
iVČERAJ V BOLJUNCU
Matere zasedle otroški vrtec
Nerešeni problemi, okrnjen urnik, pomanjkanje učnih moči in kosila za otroke razlogi za zasedbo - V gledališču «France Prešeren> sestanek s predstavniki dolinske občinske uprave
Problemi otroških vrtcev so danes na dnevnem redu. To je tudi razumljivo, ko pa je pouk skoraj povsod stekel z znatno zamudo, še danes ni urejen urnik, otroci so hrez opoldanskih obrokov, namestitve učiteljic v zraku, itd. Starši se upravičeno vprašujejo, kaj bo in so nad delom pristojnih oblasti ogorčeni. Tako so v Boljuncu sklenili, da zasedejo slovenski otroški vrtec in to skupno z italijanskimi starši. Sklep so uresničili včeraj ob 12.30. Obiskali smo boljunski otroški vrtec in
količino cepiva in bo tudi letos nudila brezplačno cepljenje. Najprej bo poskrbela za cepljenje občanov, ki imajo. st:ke z javnostjo in za tiste, ki so dopolnili 60. leto starosti. Občinsko zdravstveno osebje je na razpolago občinstvu vsak dan od 11. do 12. ure v občinski ambulanti v Zgoniku.
sedli prostore. Povedali so nam, da vrtec ne deluje kot bi moral, saj je pouk stekel šele 3. oktobra in še to z okrnjenim umikom, saj traja do
12.30.	namesto predvidenih sedem ur dnevno. Drugo je, da manjkajo asistentke, poleg tega pa še učiteljice več mesecev ne dobivajo plače in
zato od sobote stavkajo, tako da je
Z OBČNIH ZBOROV STARŠEV. NA TRGOVSKI AKADEMIJI IN UČJTELJIŠČU
Samostojen slovenski šolski okraj je predpogoj za napredek naše šole
Predloga za bojkot volitev v šolske okraje in samoprispevek za sodni postopek proti deželnemu odborništvu za šolstvo
Šolsko življenje je v tem obdobju, ko še ni minil mesec od začetka pouka, polno zaživelo. Delo v šolskih klopeh jv postalo zahtevnejše, starši pa se z vso vnemo pripravljajo na vlogo, ki jim nalaga nova demokratična šolska stvarnost. Tako je bil v nedeljo občni zbor združenja staršev trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois*, včeraj pa obč
druge evropske porabnike ter za dežele na Bližnjem vzhodu. Zalogo — zaenkra. gre za prvo pošiljko 1200 ■kubičnih metrov fenolnih vezanih plošč iz mehkega lesa — je pod Skednjem postavila družba Seabord
šča in šole za otroške vrtnarice »A. M. Slomšek*.
Slovenske šole so si v marsičem podobne, družijo jih skupni problemi, vprašanja, ki terjajo odgovore celotne skupnosti, saj je od njih od
MiMiiiiiiiilHtiuiiiiiMiMiiiiiimuiinMiuiiiiiifitniiiitiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
SKLEP SKUPŠČINE 550 USLUŽBENCEV
Delavci včeraj zastražili tovarno SIRT (ex Vetrobel)
Nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja s preosnovo tržaškega obrata
Včeraj so se na skupščini zbrali uslužbenci podjetja SIRT (bivše VetrobeL in so razpravljali o izidu srečanja, ki .je bilo 14. t.m. na deželnem odborništvu za industrijo v zvezi s preosnovo obrata v industrijskem pristanišču. Predstavniki tajništva sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in tovarniškega sveta so poročali o izjavah comm. Landinija, posl. Ber-zantija in rag. Galopina na sestanku, ki mu je prisostvoval tudi deželni odbornik Stopper. v zvezi z dodatnimi težavami upravnega značaja, ki onemogočajo začetek del za preosnovo podjetja, kar pomeni nadaljnje poslabšanje stanja v podjetju, kjer je že dve leti in pol 550 delavcev v dopolnilni blagajni
Ob zaključku razprave so delavci na skupščini sklenili, da zastra-žijo tovarno m so obenem pooblastili tovarniški svet fn enotno pokrajinsko sindikalno federacijo, da na vse možne načine posredujeta, da bi se delo v tovarni čimprej nadaljevalo. Delavci so se dOROvo-rili. da se 27. t.m. ponovno zberejo na skupščini, da preverijo, če bo finančna družba Friulia pristopila k družbi SIRT, pa tudi, da preverijo resnične namene deželne uprave.
Glasbena žirija za nagrado «Mesta Trst» pričela z delom
Včeraj zjutraj ob 9.30 uri je pri čela s deli posebna žirija, ki bo ocenjevala skladbe za natečaj , »XXIV. glasbena nagrada mesta Trst*. Žirijo sestavljajo znani glasbeniki Vito Levi (predsednik), Luciana Chaillg (Italija). Fridolin Dallinger (Avstrija), Anthiocos E-vangeiatos (Grčija K Wolfang Fort-ver (ZF Nemčija). Luigi Andrea Gigante (Italija) in Paraškov Hadžijev (Bolgarija).
Članom komisije je zaželel plodno in uspešno delo tržaški podžupan Giorgio Cesare.
Rezultate in lestvico najboljših del bodo objavili prihodnji ponedeljek.
• Drevi ob 20.30 bodo v Nemškem inštitutu, Ul. Koroneo 15, predvajali film v čmo-beli tehniki iz 1970. leta »Goetter der Pest* Rainerja Wemerja Fassbinderja. Film je v nemščini s podnapisi v italijanščini. Vstop je prost.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 22H-I24; Bazovica; tel 226-165: Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan; tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. "71-124.
visen obstoj naše manjšine. Na o-beh občnih, zborih je zato globoko odjeknil nepojmljiv sklep, da se slovenskim šolam ne zagotovi samostojnega šolskega/. okRaja. Starši so poslali resoluci tako na pokrajino, saj bo danes n;ena delegacija v Rimu na razgovorit v zvezi z zahtevo po sprejemu zakona za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot slovenskemu tisku. Na trgovski šoli smo slišali predlog o bojkotu volitev v šolske okraje, na učiteljišču pa predlog o samoprispevku za kritje stroškov morebitnega postopka pred deželnim up-avnim sodiščem proti deželnemu odborniku za šolstvo.
Če preidemo na specifične probleme obeh občnih zborov, so na trgovski razpravljaj o novih šolskih prostorih, ki naj bi bili v paviljonu B psihiatrične bolnišnice. Starši z zadovoljstvom sprejemajo to rešitev, ki bo končno zagotovila šoli boljše delovne pogoje. Pri tem so pa nastale težave, ker občinski regulacijski i.ačrt ne predvideva šolskih objektov na tistem območju. Treba bo izposlovati spremembo na-■črta, saj je nepojmljivo, da bi ta birokratski problem zavrl vse, ko je pokrajina že dala na razpolago ta prostor. Združenje je z zadovoljstvom prikazalo obračun poletne prakse, ko so se med počitnicami nekateri dijaki 3. in 4. razredov zaposlili pri slovenskih podjetjih. Na učiteljišču pa so poročali o kulturnem delovanju o uspehu Cankarjeve proslave in .o načrtih za Župančičevo proslavo. V ostalem sta si bila občna zbora skoraj v celoti podobna. Na obeh šolah sta se predstavila nova ravnatelja: na trgovski prof. Maks Šah, na učiteljišču pa prof. Egidij Košuta. Njuna govora sta izražala skrb slovenskega šolnika. Osnovna točka za dosego zdrave rasti in nemotenega razvoja naše šole pa je sodelovanje vseh treh
komponent, k: sestavljajo šolsko stvarnost: dijakov, šolnikov in staršev. Treba je najti skupni jezik, pri čemer v veliki meri lahko pri-spQV#jo šolski zborni organi, ..Koi tak prvi organ so sta'ši na občnih zborih izvolili odi or združenja staršev, ki ga sestavljata dva predstavnika staršev za vsak razred.
Novembra bodo volitve v razredne svete, decembra pa v zavodske svete. O volitvah za šolske okraje pa bo morala naša skupnost čimprej sprejeti enotno stališče, prav tako enotno stališče je potrebno za zahtevo. da z novimi dopolnili spremenijo sklep o šolskih okrajih.
pouka le 2 uri. Seveda manjka še ena učna moč, ker po zakonu otroške vrtnarice ne smejo delati več kot šest ur dnevno, vrtec pa mora trajati, kot ie rečeno, sedem ur.
Včeraj so se v slovenskem vrtcu zbrale tudi matere italijanskih otrok in podprle boj slovenskih, ker je problem pač skupen.
Sinoči pa je bil sestanek staršev vseh otrok dolinske občine, ki obiskujejo otroške vrtce, z občinsko u-pravo. Občino sta zastopala župan Edvin Švab in odbornik za šolstvo prof. Stojan Sancin. Župan je povedal, da je občinska uprava že večkrat iskala poti, da se stanje reši, vendar je naletela na gluha ušesa, tako pri šolskem skrbniku kot na deželi. Občina vlaga v rešitev problema vso dobro voljo, da bi se stvari premaknile, premakniti pa se morajo tako, da bodo vrtci trajno delovali in da ne bi bila vsako leto ista pesem, ko mora občina kriti izdatke, ki hi jih morali dežela in država. Župan Švab je pozval navzoče starše, da je treba občinsko u-pravo jemati kot zaveznico, ki se pridružuje upravičeni protestni akciji. Le z enotnim nastopom se bo stanje uredilo, i Odbornik za šolstvo prof. Sancin je osvetlil katere pristojnosti daje zakon št. 444 iz leta 1968 občinam. Te so skoraj nične in se omejujejo samo na vzdrževalna dela. Zato občina več kot toliko ne more pomagati, lahko pa poskrbi o-trokom kosilo, vendar tudi to s podporo staršev. Predlagal je tudi, da bi starši mesečno prispevali za hrano: za prvega otroka bi dali 10.000 za drugega pa 5.000 lir in tako naprej, družinam, ki živijo v težkih finančnih pogojih, pa ne bi bilo trebe, plačevati. Predlog go soglasno sprejeli.
V naslednjih dneh bo stopila do šolskega skrbnika delegacija, ki jo bodo sestavljali predstavniki slovenskih in italijanskih staršev, oba didaktična ravnatelja Sattler in Škrinjar ter župan sam ter zahtevala zagotovila za nemoteno delovanje vrtcev. V petek, 2. oktobra, se bodo spet vsi zbrali v prostorih gledališča «F. Prešeren* v Boljuncu, da ugotovijo, kaj se je medtem premaknilo. Do petka pa bo boljunski o-troški vrtec še zaseden.
IIIHIIIIMfllllllf Milili tli IIIIHHlIlIf <111 lil MHtlllltHHIlliHflMIIIIIIHMH H MlltlllllWlt||ll|||||||||||||f||(|||||„|||,||
PO VČERAJŠNJI ENOURNI STAVKI
Male in srednje industrije naj se združijo v konzorcij
Samo tako bodo lahko sprejemale tudi večja naročila - Druge zahteve delavstva
Včeraj je bila v Trstu enourna stavka delavcev, zaposlenih v malih in srednjih industrijskih obratih kovinopredelovalne stroke. Stavka sodi v okvir širšega gibanja (delavci bodo skupno stavkali 10 ur, in sicer v različnih dneh v posameznih obratih), z njo pa hočejo delavci podpreti svoje zahteve, ki so jih pred časom predložili delodajalcem. Najvažnejša zahteva iznaja iz kritičnega položaja. v katerega je zašla kovinopredelo-valna industrija zaradi postopnega u-padanja naročil. Delavci zahtevajo, naj se mali in srednji industrijski obrati združijo v posebne konzorcije, ki bodo lahko sprejemali večja naročila, ki bi jih posamezni obrati ne
PRED TREMI MESECI JE AVTOBUS STRMOGLAVIL V PREPAD
Nesreča pri Grljanu: uradna preiskava
Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin jo je poveril izvedencu inž. Lippariniju iz Pordenona - Doslej se je prijavilo že 16 zasebnih strank
Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin jj pred dnevi poveril izvedenca nacborniftva za motorizacijo iz Pordenona inž. IAmardu Lippariniju uradno tehnično preiskavo o strahovti prometni nesreči, ki se je pripetila julija letos in pri kateri je izgubilo življenje 16 oseb. Inž. Lipparinl bo moral preveriti okoliščine, v katerih je prišlo do trčenja med rdečim fiatorr 128 in avtobusom podjetja Saita na obalni cesti nedaleč od hotela Riviera v Grljanu. Sodni izvedenec razpolaga s podrobnimi zapisniki prometne policije, s številnimi fotografijami, s pričevanji očividcev in ranjencev, z razbitinami avta in avtobusa, ki ju je dal namestnik državnega pravdnika zapleniti in s kosom asfalta, ki so ga »izrezali* iz cestišča natančno na j kraju, kjer je prišlo do
trčenja. Izvedenec bo moral predvsem ugotoviti domnevno hitrost o-beh vozil in točen kraj trčenja ter pojasniti dinamiko nesreče.
Uradnemu imenovanju sodnega izvedenca je prisostvovalo 6 zasebnih strank, ranjencev in svojcev žrtev, ki so se doslej že uradno prijavili, ter enajst odvetnikov, ki zastopajo zasebne stranke. Med prijavljenimi zasebnimi strankam, je tudi šofer avtobusa Alvise Benedetti, ki po poškodbah, ki jih je zadobil v nesreči, še ni okreval. Nekateri zastopniki zasebnih strank so imenovali dve sodna izvedenca, inž, Tassina-rija in inž. Facca. Imenovanju je prisostvovalo še 14 oseb, ki so bile ranjene v nesreči, a se niso še prijavile kot zasebne stranke. Prisoten pa je bil tudi odv. Sabini, ki zastopa zavarovalno družbo «L assicura-
trice italiana*. pri kateri sta bili zavarovani obe vozili, avto za 40 milijonov lir, avtobus pa za 280 milijonov lir. Zavarovalnica nima baje nobenega namena zavlačevati z izplačilom odškodnine, vendar je izplačilo podrejeno ugotovitvi škode, ki pa je sedaj še ni mogoče oceniti, ker nekateri ranjenci še niso okrevali. Kljub sorazmeroma veliki razpoložljivi vsoti (320 milijonov lir) bo verjetno potrebno precej več denarja za odškodnino, kar tudi pomeni, da je vsota, k; bi jo bila zavarovalnica že pripravljena izplačati »zamrznjena* vse do ustrezne odločitve sodišča. Vsekakor pa bo po zaključku uradne preiskave po vsej verjetnosti stekel precej hitro birokratski postopek in bodo odškodnino izplačali že v prvih mesecih prihodnjega leta.
zmogli. Takšnih naročil je namreč več na tržišču, medtem ko manjših naročil občutno primanjkuje. Industrije, združene v konzorciju, bi poleg tega lahko ustanovile skupen raziskovalni center, ki bi lahko zagotavljal nova naročila tudi iz drugih krajev.
Nadaljnja zahteva delavcev se nanaša na odškodnino za bolezen in nezgode na delu. Delavstvo malih in srednjih obratov zahteva raztegnitev ugodnosti, v glavnem predujma, ki jih v teh primerih že uživajo č.lavci večjih industrijskih obratov. Kot tretjo točko postavljajo delavci zahtevo po priznanju 14. plače namesto dosedanje proizvodne nagrade, ki maša
260.000	lir na leto. Kot četrto točko zahtevajo poenotenje prejemkov
O teh zahtevah so delodajalci razpravljali sinoči na posebnem sestanku, ki »o ga sklicali v prostorih zve-ve industrijcev,. Predstavniki sindikalnih organizacij pričakujejo danes ali jutri odgovor na delavske zahteve, zlasti pa odgovor na zahtevo po ustanovitvi enega ali več konzorcijev.
Dva tedna mrtev v stanovanju
V stanovanju v Ul. Vallicula 27 v Barkovljah so včeraj dopoldne našli truplo 79-letnega ameriškega državljana Mitchella Burchula, ki je že 25 let živel v našem mestu. Bur-chulov znanec je namreč obvestil policijo na njegovo dolgotrajno odsotnost. Gasiloi so vdrli v stanovanje in našli truplo v pižami v že razpadajočem stanju. Dežurni zdravnik je ugotovil, da je Burchul umrl pred približno 14 dnevi.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
PONOVITVE
»VERONIKE DESENIŠKE* iz tehničnih razlogov je jutrišnja predstava za mladinski abonma red D odložena na sredo, 26. t.m.;
v soboto, 22. t.m., ob 20.30 za a bojima red F — sindikalni: v nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri za abonma red G — popoldanska predstava na dan praznika.
VERDI
Pri gledališki blagajni so na razpolago abonmajske izkaznice reda A, B in C za operno sezono 1977/1978, ki se bo začela 27. oktobra z gala predstavo Puccinijeve opere Turandot.
TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78.
Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja pri osrednji blagajni (Pasaža Protti) in vpisovanje pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Posebni pogoji za delavce, upokojence in mladino. Informacije: Teatro Stabile, telefon 567201.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 18. oktobra LUKA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.15. — Dolžina dneva 10.50. — Luna vzide ob 12.21 in zatone ob 22.12.
Jutri, SREDA, 19. oktobra
ETgm;
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
17,5	stopinje, najnižja 12,4, ob 13. uri 17,5, zračni tlak 1020,5 mb rahlo pada, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik jugovzhodnik 10 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje,
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. oktobra 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 6-letna Elena Cava-leri, ‘ 63-letna Dragotina Danieli por. Barovina, 59-letni Carlo Marchesi, 86-letna Alba Agnoletto vd. Furian, 69-letni Luciano Stricca, 84-letna Marija Rauber, 91-letni Marcello Fragiacomo, 72-letni Nicolo Giuli, 78-letni Giovanni Rovati, 78-letni Bruno Gerolini, 57-letna Giovanna Bizjak por. Liccari, 05-letna Carola Carlet por. Bullo, 87-letni Giovanni Cesenicco, 78-letna Viktorija Stokovac vd. Radantc, 72-let-na Giuseppina Clapci por. Martino, 92-letna ria Costanzo vd. Vascot-to, 68-letni Vittorio Belli, 84-letni Josip Valentič.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
nočna SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo PiaVe 2, Borzni trg 12.
Izleti
PD Ivan Grbec v škednju priredi 30. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Pulj in Medulin. Vpisovanje vsak delavnik od 18. do 19. ure v društvenih prostorih ali po telefonu 812269 od 13. do 14. dre. Plačilo ob vpisu 5.000 lir. Odhod ob 7. uri izpred škedenjskega pokopolišča.
BANCA Dl CftEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TEČAJI VALUJ V MILANU DNE 17.10.1977
Ameriški dolar: debeli	877.—
drobni	850.—
Funt šterling	1545.—
Švicarski frank	383,50
Francoski frank	180.—
Belgijski frank	24,50
Nemška marka	382,—
Avstrijski šiling	53,—
Kanadski dolar	755,—
Holandski florint	355,—
Danska krona	135.—
švedska krona	173.—
Norveška krona	152,—
Drahma: debeli	20,50
drobni	20,50
Dinar: debeli	42.—’
drobni	42.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
RAZPISUJE
ABONMA
za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
VPISOVANJE ABONENTOV VSAK DELAVNIK OD 10.30 DO 12.30 PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. 734-265 VLJUDNO PROSIMO VSE ABONENTE, DA DVIGNEJO IZKAZNICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10.30 DO 12.30
Kino
Ariston 16.00 »Ode a Billy Joe*. Režija Max Baer. Roby Benson, Glinys 0’Connor. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Mlgnon 16.30 — 22.00 »Lisztomania*. Ringo Starr in Roger Daltrey. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Nazionale 16.00 »Una spirale di neb-bia*. M. ^erti, C. Gaipa, E. Gior-gi. M. Porel, S. Santaflores. Prepovedan mlad'"’ P'”’ 18. letom.
Grattacielo 16.00 »Porci con le ali*. Cristiana Mancinelli, Franco Bian-chi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Excclslor 16.00—22.15 »Un uomo da .marciapiede*. (Listin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenlce 16.00 »Sette rane in nero*. Jennifer 0’Neil, Gabriele Ferzetti. 1’repbvedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 »Colpo secocj*. i' i New man. Barvni film.
Rltz 15.30 »La croce di ferro*. Ja mes Mason, Senta Berger, J. Co-bum, M. Scbell. Prepovedan mladini 14. letom.
Filodrammatico 16.00 »Greta, la don-na bestia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.00 »Paperino e C. in va-vanza*. \VaIt Disney. Sledi dokumentarni film «11 levriero picchia-tello*.	*
Aurora 16.30 «La dolcissima Doro-tea*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Capitol 16.00 «Rocky». Silvester Stal-lone. Barvni film.
Moderno 16.00 «Rocky». Silvester Stal-lone. Barvni film.
Kirk Morris. Liana Orfei.
Astra 16.00 «L’altra meti del cielo*. Monica Vitti, Adriano Celentano.
Radio 16.00 »Sole rosso*. Charles Bronson,- Uršula Andress, Toshiro MifUne. Alairi Delon. Barvni filth.
Volta (Milje) Zaprto. 1
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM •n ENPAS od 22. do 7. ura: telef. št. 732-627.
SLOVENSKI
KLUB
priredi
danes, 18. t.m. ob 20.30
OBČNI ŽBOR
v novih prostorih Slovenske prosvetne zveze V Ul. sv. Frančiška 20.
člani in prijatelji vljudno vabljeni!
im 111 mm
Ob prvi obletnici smrti nepozabne prijateljice Nede Mijot por. Sosič daruje Grazia Baretto z družino 5000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob prvi obletnici smrti Nede Mijot darujeta Saša in Sveta 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Mladina Doinja in Krmenke Izreka globoko sožalje Frankotu Zoccblju la družini ob izgubi nonota.
Pogreb
Josipa Valentiča
bo danes, 18. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Ricmanjih.
Od tovariša
Josipa Valentiča
se bomo poslovili danes, 18. t.m-Pogreb bo ob 13. uri iz mrtvašnici glavne bolnišnice na Barde, od koder bo sprevod krenil na ricmanjsko pokopališče.
Sekcija PCI-KPI občine Dolina
Zapustila nas je naša draga
MARIJA MALALAN por. PEČAR
/	0
Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 11.45 iz hiše žalosti, Proseška 235.
Žalostno vest sporočajo: sin Franko, hči Eti, snaha, zet, bratje, sestre, svakinje, nečaki in drugi sorodniki
Opčine, 18. oktobra 1977
SOČUSTVUJEJO S PRIJATELJEM FRANKOM Ivan Hrovatin Guido Vremec Darij Vremec Darij Stibiel Ivo Kutin z družinami Pina Zupančič
Mali oglasi
PRODAM parcelo, paštne za trte ali za cvetlične nasade 1100 kv. m pod Kontovelom. Košuta Viktor, Križ 276.
SODELAVCA v uredništvu slovenskega lista iščemo. Pogoji: srednješolska izobrazba in obvladanje slovenskega jezika. Zaposlitev ves dan ali pol dneva. Ponudbe na oglasni oddelek PD Po šifro »Novinar*.
Tiho je odšla od nas naša draga
MARIJA RAUBER
Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bol-nišnioe na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sestri Zora in Ivanka, svakinja Breda, nečakinje, nečaki in drugo sorodstvo
Trst, Maribor, Ljubljana, Zagreb, Koper, 18. oktobra 1977
»L .. ti .—J;-..
Ob prvi obletnici smrti
NEDE MIJOT por. SOSIČ
*e je z bolečino v srcih spominjajo
Svojci
V SREDO, 26. OKJOBRA, V ŠTANJELU
Odprtje dveh pomembnih razstav ki spadata v okvir obnove vasi
Razstavi bo odprl dr. Aguštin Lah, podpredsednik IS Slovenije . Dolgo, ročni načrti za revitalizacijo kulturnozgodovinskega spomenika Štanjel
Štanjel, ena najlepših in najznačilnejših vasi na Krasu, je bil na-se*jen že v železni dobi, saj so v nJern v prejšnjem stoletju odkrili sledove življenja ilirskega prebival-,va- še dobro vidni napisi vrh šta-[jjelske vzpetine nakazujejo obrise i-Hrskega gradišča. Gotovo tudi Rimljani kraja niso obšli. O njihovi Prisotnosti priča med drugim rimski napis, vzidan nad portalom ene od Stanjelskih hiš v bližini cerkve.
. V 12. stoletju je bila pozidana u-rtjba na vrhu griča, ki pa ima sta-cjse temelje. V srednjem veku so Pozidali grad na nižji terasi, rijego-1 sledovi so še dobro vidni. Dokon-n? obliko so gradu dali lastniki iz odbine Cobenzi od druge polovice ?• konca 17. stoletja. Štanjel-obzidje s stolpi je v današnji Ppdobi nekgko iz konca 15. in 16.
stoletja.
že teh nekaj skopih podatkov na *°rno kaže, da je Štanjel vas velike Kulturne in zgodovinske vrednosti.
10 naselje propada, s tem izgi-oj^JO tudi zgodovinski in arheološki
Danes obstaja sklad, za obnovo kul-
uozgodovinskega spomenika Štanjel, 51.«® je ^zana.
ustanovila skupščina občine .. — Kot je včeraj povedal na tskovni konferenci bivši komandant •Ka. divizije Rudi Kodrič, imajo acrt> ki predvideva dolgoročno ob-uvo Štanjela, njegovo revitalizacijo. 0 se pravi, da bi radi naselili no-e prebivalce, kj bi sprejeli pogoje Ponieniškega varstva. To je tudi novni cilj te akcije, ki traja že ' * 8 let.
..Obnovitev Štanjela bi pomenila tu-1 Povezavo z drugimi središči Pri-urske, predvsem na gospodarski fPuJdgi in s tem bi vas spet dobila fesk prvo*'n' kulturnozgodovinski
^ ta namen so do danes že izved-
JADRANSKI KOLEDAR 1978 IN KNJIŽNA ZBIRKA
VSE O GOBAH Priročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov VILLETTE svetovni roman SELIVCI
domača zbirka pesmi
prednaročniška cena 8.500 "tir ■ - ■ Polna cena 12.000 lir
Naročila in predplačila
Preko poštne položnice z nakazilom 8.500 lir na tekoči račun 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Montecchi 6, 34137 TRST — Z navedbo: za J Uranski koledar in točnim naslovom naročnika.
Osebno na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, soba 18. TRST.
V Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, TRST.
Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, GORICA.
samo do 31. oktobra
POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU
li nekaj del: zaščitili so tiste dele vasi, ki so bili na tem, da propadejo (grad, kvadratni stolp, Ferrarijeva hiša, kraška hiša), in napravili načrte v korist prebivalcev (obnova hiš), pri katerih so sodelovali tudi geologi in arheologi. Porabljenih sredstev je bilo za približno 200 milijonov starih dinarjev.
V sredo, 26. oktobra, bo v okviru obnove Štanjela pomembna manifestacija, in sicer odprtje dveh zanimivih razstav: stalne arheološke razstave in razstave umetnih kra-ških kamenin (zbirka umetno obdelanega kraškega kamna). S tem bo zaokrožena arheološka, geološka in zemljepisna podoba razvoja tega dela Krasa. Razstavi sami pa imajo namen pokazati preteklost, z otvoritvijo pa želijo pritegniti tistega dne v Štanjel ljudi, s čimer začenjajo tudi drugo fazo načrta — revitalizacijo. Revitalizacija sama namreč pomeni obnavljanje zgradb in raznih dejavnosti: gostinskih, kulturnih, umetniških itd. V ta namen je zavod za spomeniško varstvo izdelal elaborat o Štanjelu, ki naj bi kraško vas pognal v novo življenje.
Razstavo bo odprl dr. Avguštin Lah, podpredsednik IS Slovenije, in sicer ob 14. uri, finansirata pa jo kulturna skupnost Slovenije in kulturna skupnost Sežana.
Miljski župan o obisku delegacij«* koprske občine
Ob zaključku obiska delegacije koprske občine, kj jo je vodil predsednik občinske skupščine Mario A-bram, v Miljah, je miljski župan Bordon poudaril izreden pomen tega srečanja, ki je odražalo skupno željo po okrepitvi medsebojnih prijateljskih vezi in po tesnejšem vsestranskem sodelovanju. Bordon je naglasil, da je obisk posledica dolgotrajnega sodelovanja med prebivalstvom miljske in koprske občine, ki je prišlo do izraza pri enotnem boju proti fašizmu in pri skupni volji, da se ustvari trajno prijateljstvo med Slovenci in med Italijani ter v zavesti, da se prebivalstvo o-beh občin bori za mirnejšo in za pravičnejšo prihodnost.
Miljski župan je med drugim poudaril zavzetost obeh občin za politično, družbeno in kulturno zaščito narodnostnih manjšin ter dodal, da je ta zavzetost bistvenega pomena pri delu obeh občinskih uprav, ki sicer ne moreta nadomestiti pristojnih oblasti, ampak nameravata le izvesti nekaj skupnih pobud na tem področju.
iiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiin
TE DNI PRI FERNETIČIH
Priprave na začetek gradnje tretjega dela postajališča
V okviru tretje faze del bodo Speljati potrebne ceste in urediti mejni prehod - Naložba bo znašala 3.338
milijonov lir
Na tovornem postajališču pri Fernetičih se pripravljajo na skorajšen prehod k tretji fazi izgradnje tega pomembnega prometnega objekta. Dela v okviru druge faze, ki je predvidevala izgradnjo carinske cone av-toporta, ureditev ploščadi in gradnjo nadvoza za cesti Fernetiči - Col, so dokončali 30. septembra in zdaj opravljajo tehnične preglede. Medtem je vodilni svet konzorcija za gradnjo in upravljanje avtoporta sprejel varianto, kLse. nanaša na gradnjo cestnih povezav med postajališčem in mejnim prehodom oziroma bodočo avtocesto in suhozem-riim terminalom 'pri Sežanh. Načrt predvideva tudi speljavo posebne povezovalne ceste v smeri proti bodoči industrijski prosti coni na meji.
Gradnja omenjenih cest spada v okvir tretje faze del, ki sicer predvideva še ureditev mejnega prehoda in gradnjo struktur, potrebnih za razne mejne storitve (stavbe za mejno policijo in carinsko službo na samem mejnem prehodu, napušča za pregledovanje vozil, urada za Italijanski avtomobilški klub itd.). Varianto je tudi že odobrilo (6. oktobra) deželno odborništvo za javna dela, zHai pa jo morata odobriti še odborništvo za promet in Računski dvor, nakar bodo lahko poverili delo konzorciju CMF - Morteo - Far-sura. ki ja na postajališču že o-pravil dela v okviru prve in druge faze del. Mimogrede naj zabeležimo, da so proračunski stroški za gradnjo tovornega postajališča, ki so bili svoj čas predvideni v višini

beneški dnevnik
s,^tanek kpi v Čedadu
Poudarjena potreba po ustanovitvi Avtonomnega okraja za slovenske šole
stai^kklo sredo se je v Čedadu se-C kraievni odbor KPI, da bi ob-litevVaJ vPrašanje skorajšnjih vo-v okrajne in pokrajinske šol-2 ^Ibore in vprašanje obnovitve tudi /a'^ svetov. Seje so se udeležili strg jUtani komisije za šolstvo pri
je^aievni odbor je ugotovil, da se ra
de tr,
PP
n«Ju?n!1 o šolstvu in o prostorskem
tOVanili fon nchroniH /'im tnH-
“ ’	V/V/ IVV/l J C UgV/lAJV 11, VI« UV
rakj. zadnjem času začelo občutno d6n;Jatj sodelovanje sta spev pri vo-treK a°legialnih organov. Zato bo pra a dati otipljivejšo vsebino raz
t'ek,rVanju ter ustvariti čim trd njrv,, enotnost med vsemi družbe p0t) ’ kulturnimi in političnimi kom-dfilov arn' ter zagotoviti aktivno so jetiju nte Šolskih zavodov in kra-"lh uprav-
žasl^. tazpravo je prišla do izraza sledi ljenost zaradi negativnih po-biini« ki jih bo imelo zadržanje strstva za šolstvo, ki n,i upo-
visnel0. zat’teve po ustanovitvi neod
ven..Ra .avtonomnega okraja za slo-lijsk; , šo,e v deželi Furlaniji Ju-nuji^.kfajini. Prisotni so poudarili
ga i0!Jt. da se v program čedadske-dev«t Saega okraja, ki obsega tudi vitij/.. °bčin v Nadiških dolinah. A°lst> tpc*i poglavje o slovenskem vu* in to v pričakovanju pol
nega upoštevanja slovenskih zahtev. V tem smislu bo stranka sestavila poseben dokument, o katerem nameravajo organizirati vrsto javnih razprav.
Odsotnost svetovalcev KD In PSDI
Odložena seja občinske skupščine v Čedadu
Seja občinskega sveta v Čedadu, ki bi morala biti pretekli petek in za katero je bil pripravljen obsežen dnevni red. je odpadla zaradi odsotnosti večjega števila svetovalcev KD in PSDI.
V začetku seje je župan Giovanm Del Basso (ICD) ugotovil nesklepčnost skupščine: prisotni so namreč bili le svetovalci KPI in PSI ter štirje svetovalci KD, poleg samega župana. Na predlog levičarskih skupin (KPI in PSI) so prisotni pqča-kali do ure. previdene za drugo sklicanje skupščine, vendar so bila njihova prizadevanja zaman: obsežnega dnevnega reda se občinski svet ni mogel lotiti.
Tako je bilo treba odložiti tudi vrsto nekaterih prav perečih vprašanj, kakor na primer vprašanje deželnega zakona štev. 30 o obnovi stanovanj, ki jih je poškodoval potres, vprašanje zgodovinskega središča Čedada, vprašanje ustanovitve rajonskih konzult itd. Kaže, da je prav v tem zadnjem vprašanju treba i-skati razloge za nastala nesoglasja v krščanski demokraciji na območju čedadske občine.
16,5
13,9 milijarde, narastli že na milijarde lir.
Uresničitev tretje faze del, za katero je seveda potrebno tudi ustrezno gradbeho dovoljenje repentabrske občine, bo po proračunski vrednosti veljala 3 milijarde 338 milijonov lir. Finančna sredstva so že na razpolago, saj je dežela (z zakonom štev. 19 z dne 4. aprila 1977) nakazala v ta namen v okviru letošnjega proračuna vsoto 5 milijard lir. Posamezni objekti bodo stali: speljava povezovalnih cest 804 milijone, ureditev mejnega prehoda (nova ploščad bo široka' 90 in dolga 200 metrov, štela pa bo skupno 12 cestišč) s predvidenimi novimi objekti 209 milijonov, podvoz za nove ceste 636 milijonov, ureditev kanalizacije 302 milijona itd.
Z deli naj bi začeli še v tem mesecu, čeprav predvidevajo, da
bodo koncesijsko pogodbo podpisali šele pozneje. Konzorcij CMF - Morteo - Farsura je že sprejel obveznost, da bo predvidena dela dokončal v roku 15 mesecev od podpisa pogodbe. Iz vsega tega se da sklepati, da bo tovorno postajališče lahko začelo redno delovati čez kakih 20 mesecev, saj bo po zaključku tretje faze del že popolnoma opremljeno za opravljanje vseh operacij obmejne prometne postaje.
Še vedno pa je odprto vprašanje dokončnega izplačila salda odškodnine bivšim lastnikom za odvzeta zemljišča in druge nepremičnine. Konzorcij za gradnjo in upravljanje postajališča se je svoj čas pogodbeno obvezal, da bo odškodnino izolačal v treh obrokih, in sicer 15 od sto ob podpisu ustreznih pogodb, 15 od sto v roku nadaljnjih 30 dni in preostalih 70 od sto ob vknjižbi nepremičnin. Po prvih dveh obrokih po 15 od sto je konzorcij izplačal lastnikom še 30 od sto, tako da so slednji doslej prejeli 60 od sto določenih zneskov. Na preostalih 40 od sto pa še vedno čakajo, ker se je postopek za vknjižbo nepremičnin zavlekel iz več razlogov, zadnjič menda zaradi osebne zame njave v vodstvu deželnega urada za' razlastitvene zadeve.
V BERNARDINU
V soboto koncert TPPZ za bivše borce in aktiviste
Tržaški partizanski pevski zbor je priredil v soboto popoldne v prostorih turističnega naselja Bernardin poslednji koncert tekoče sezone z izvajanjem navdušujoče »Partizanske balade« pod taktirko Oskarja Kjudra. Ni šlo zgolj za koncert; marveč in še predvsem za srečanje med mnogimi od tistih (z obeh strani meje), ki so nekdaj delili težke ure kot pripadniki prekomorskih brigad in raznih partizanskih odredov.
V resnici je šlo za nepozabno snidenje, ob katerem so se marsikateremu orosile oči pri obujanju grenkih in vendar svetlih spominov. Potem ko je utihnila zadnja nota Titu posvečene pesmi, ki so jo navzoči pozdravili z burnim ploskanjem in ganjenostjo obenem, so se člani ansambla spustili v prisrčen pogovor z bivšimi borci in aktivisti, ki so vsi, brez izjeme, izrekli pevcem, članom orkestra, dirigentu Kjudru in recitatorjema Stanetu Raztresenu in Dragu Gašperlinu globoko hvaležnost. Priporočili so se jim tudi, naj bi se čimprej zopet srečali.
TPPZ se medtem pripravlja na novi. tretji program. Zaradi tega (pa tudi spričo preobremenjenosti vsega ansambla) je moral odkloniti prenekatero vabilo za gostovanje tako v notranjosti Italije in Jugoslavije kakor drugod na tujem.
SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA POSOŠKE FEDERACUE KPI
Komunisti predlagajo odpravo pasivnosti v krajevnih ustanovah
Poziv političnim in sindikalnim silam, naj zavarujejo koristi prebivalstva, ki jih ogrožajo komisarske uprave in demokratična praznina
Na zadnji seji izvršilnega odbora posoške federacije KPI je politični tajnik Tullio Paiza poročal 6 dveh v sedanjem trenutku zelo pomembnih vprašanjih to je o političnem položaju v naši pokrajini ter o gospodarski krizi.
Izvršni odbor KPI je preučil položaj v krajevnih ustanovah i“n sklenil, da je občanom potrebno zagotoviti storitve na področju prevozov, socialnega varstva, zd-avstva, kulture ter izvesti prostorsko načrtovanje v skladu s potrebami občanov. Ker so bile uoravne volitve preložene na prihodnji junij je izvršilni odbor mnenja, da ni mogoče več sprejemati pasivnosti in nedelavnosti v krajevnih ustanovah kot so pokrajinska uprava ter občinski u-pravi v Tržiču in v Gradežu, ki so zašle v krizo in kjer so bili imenovani komisarj1, ki so razpustili izvoljena upravna telesa. Zaradi razpusta teh teles ter namestitve pre-fektumih komisarjev je prišlo do praznine v demokratičnih odnosih, ki je ni več megoče trpeti, zlasti zato ne, ker bo ta praznina trajala še zelo dolgo, do prihodnjega junija.
Komunisti so s tem v zvezi sestavili predlog, naj bi ob vladanju komisarjev v upravnih telesih vendarle odpravili praznino, in sicer z izvolitvijo ter usposobitvijo konzorcijev na področju Tržiča, pok-a j inskega prevoznega podjetja ter ureditvijo še tolikih stvari, ki jih terjajo prebivalci.
Vse to je mogoče izvesti ob upoštevanju sedaj veljavnih zakonov. Komunisti nasprotujejo posameznim posegom v tej smeri ter se ogrevajo za sodelovanje vseh političnih in sindikalnih sil. Ker gre za nujne stvari, predlagajo takojšnji sestanek ookrajinskih političnih sil, da bi našle skuona stališča in tako preprečile nadaljnje trajanje pasivnosti in nedelavnosti na celi vrst1’ sektorjev. KPI že sedaj uradno napoveduje svojo pobudo če ne b naletela na ugoden odziv.
KPI poudarja, da mora vsaka politična sila v tako težavnem položaju zagotoviti spoštovanje koristi širokih ljudskih množic ter pokazati pripravljenost za vse pobude, ki bodo pomagale odplavljati sedanjo krizo ter nakazati novo pot demokratičnega razvoja v državi.
V četrtek v Doberdobu seja občinskega sveta
V četrtek ob 14. uri bo v sejni dvorani v Doberdobu seja domačega občinskega sveta. Svetovalci bodo razpravljali o spremembah pravilnika osebja, o javnem natečaju za mesto cestarja - šoferja, o korektivni telovadbi za letošnje šolsko leto, o stroških za državni o-troški vrtec (bivši ONAIRC), o imenovanju članov občinske komisije za izdajo trgovinskih dovoljenj, o pogodbi za nadoknadenje praznikov v letu 1977. Imenovali bodo tudi preglednike letošnjega obračuna občine.
Sindikalna kronika
V zadnjih dneh je bilo več sestankov sindikalnih organov Delegacija goriške sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL se je sestala s sindikalnim svetom občine No-
va Gorica. Razpravljali so o skupnih vprašanjih ob meji. V novembru bo na vrsti nov sestanek in jugoslovanski sindikalisti bodo o-brazložili novo jugoslovansko zakonodajo s posebnim ozirom na samoupravljanje. Govor bo tudi o izvajanju osimskih sporazumov na goriškem področju. V prihodnjih dneh bosta sosedno jugoslovansko področje obiskali delegaciji poštarjev in uslužbencev bolnišnic.
Petkov sestanek tajništva enotne sindikalne federacije, ki je bil v Tržiču, je bil le prehodnega značaja. Govorili so o hudem gospodarskem noložaju v goriški pokrajini. Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne federacije se bo spet sestalo v ponedeljek, 24. oktobra. 3. novembra pa bo v Gorici shod vseh sindikalnih aktivistov naše pokrajine.
Državni in poldržavni uradniki včlanjeni v sindikat Federpubblici-CISL so razpravljali o izvajanju zdravstvene reforme. Menijo, da je treba združitveni proces zavodov za socialno in zdravstveno skrbstvo pospešiti.
Vladno politiko na področju finansiranja krajevnih uprav so kritizirali na sestanku FlDEL-CISL. sindikata, v katerem so združeni
uslužbenci občinskih in pokrajinskih uprav. Trdijo, da zavlačuje vlada izvajanje dejanske reforme, kar povzroča velike težave tudi osebju, ki ne more zaradi tega dobiti ustrezne delovne pogodbe.
Zaradi neuspeha sindikalne akcije v Rimu, kjer so si prizadevali odpraviti sklep direkcije Italcan-tieri o dopolnilni blagajni za 500 delavce tržiške ladjedelnice, je FLM sklenila, da bo zahtevala soočenje z deželno upravo.
Preklicana današnja stavka otroških vzgojiteljic
Tajništvo treh sindikalnih organi-začij CGIL, CISL, UIL je preklicalo današnjo stavko otroških vzgojte-lije ter pomočnic na državnih otroških vrtcih v goriški pokrajini, ker je prejelo ugodna zagotovila glede ureditve umika. Seveda pa se bodo morale sindikalne organizacije še pogajati glede dokončne rešitve tega vprašanja. Dokler tega ne bodo dosegle, bo sindikalno gibanje še trajalo.
V HOČAH V ZILJSKI DOLINI

SREČANJE PLANINCEV \
TREH OBMEJNIH DEŽEL
S:
_ *
Osrednja točka: pomoč pri nesrečah v gorah - Udeležba predstavnikov slovenskih planinskih društev iz Gorice, Trsta in Čedada ;
V kraju Koetschach - Mauthen (Hoče) v Ziljski dolini so se preteklo soboto in nedeljo zbrali na tradicionalnem, tokrat že 13. srečanju, planinci treh dežel, Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Srečanja, ki ga je tokrat pripravila Zveza avstrijskih planinskih društev za Koroško, so se udeležili tudi predstavniki slovenskih planinskih društev iz Trsta, Gorice in Če dada.
Spored dvodnevnega srečanja je bil kakor običajn dokaj bogat. V soboto popoldne je bilo v Kulturnem domu v Koetschach - Mauthnu delovno zasedanje, v nedeljo zjutraj pr so se udeleženci podali na krajši izle, na planinsko postojanko Reisskofel.
Osrednja točka na delovnem zasedanju je bila razprava na zanimivo in aktualno temo o tovariški polnoči pri nesreči v gorah. Izčrpno poročilo je pripravil dr. Kurt Del-lisch, predsednik Koroške zveze avstrijskih planinskih društev in vanj vključil tudi info-macijo o najsodobnejšem načinu reševanja s pomočjo helikopterja. V Avstriji je ta naloga zaupana vojski in policiji, posegi pa so brezplačni.
Razprave na noročilo skorajda ni bilo, omeniti pa velja poseg predstavnikov Planinske zveze Slovenije inž. Šegule in dr. Mihe Potočnika. Poudarila sta zlasti pomen pravilnega obveščanja in vzgoje ljudi, ki
viiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitimiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii*
KULTURNI CENTER V RONKAII POSTAJA STVARNOST
Občinski svet odobril pogodbo o vselitvi v palačo De Dottori
V kratkem nova podružnica občinske knjižnice, ki bo razpolagala tudi s slovenskimi knjigami . Prisluhnili tudi drugim kulturnim potrebam Slovencev
Večnamenski javni kulturni center. v Ronkah postaja stvarnost. Tako je občinski svet ob koneju prejšnjega meseca odobril pogodbo z družbo Societa Immobiliare Agricola Giuliana za začasno ureditev centra in posoškega naravoslovnega in krajinskega muzeja v palači De Dottori v Ronkah, v Ul. 24. maja. Semkaj bodo preselili tudi knjižnico in zgodovinski arhiv.
'KrVialu se bodo tudi začela1'nekatera preureditvena dela. V teku pa je akcija za nakup opreme. Istočasno z urejevanjem prostorov pa je stekla tudi akcija najširšega obveščanja javnosti o oomenu in namenih kulturnega središča, ki počasi nastaja v Ronkah. V tem okviru velja omeniti vrsto srečanj, ki so jih sodelavci kulturnega centra že imeli z upravitelji občin tr-žiškega območja ter s knjižničarji občinskih knjižnic. Pri uresničevanju načrta za posoški naravoslovni in krajinski muzej je potrebno sodelovanje vsega prebivalstvo, kai-ti samo tako bb mogoče v doglednem času zbrati dovolj orimemih muzejskih eksponatov. Ker bodo največ poudarka namenili prav nri-kazu kmečkega življenja v pre-tdklosti, obstaja velika nevarnost, da marsikaterega oredmeta ne bo mogoče več izslediti.
Taka srečanja so bila že v občinah Ronke, Špeter ob Soči. Za-graj, Štarancan, Turjak Foljan. v prihodnjih dneh pa bodo sodelavci
kulturnega centra obiskali še osta lo področje.
Poleg določitve prostorov za muzej, knjižnico in zgodovinski arhiv, pa velja omeniti še drug pomemben kulturni dogodek, ki je še posebnega pomena za Slovence ki živijo na Laškem. Poleg urditve glavne občinske knjižnice v Ron kah ie občinski svet sprejel tudi odločitev, da se odpre podružnica, ki bo služila predvsem prebivalcem Romjana in Selc. Prav z obzirom na sestavo prebivalstva pa bo knjižnica razpolagala1 'itaJi.janskimi ih slovenskimi knjigami.
Pobuda je vsekakor hvalevredna in pričakovati je, da bo prebivalstvo omenjenih dveh krajev znalo koristno uporabiti novo kulturno prireditev. Po drugi strani .je upravičeno pričakovati, da bo od zdaj naprej občinska uprava v večji meri skrbela tudi za druge kulturne potrebe slovenske narodnostne skupnosti, da bo boli enakopravno zaživela, če z zadovoljstvom ugotavljamo, da je pri upraviteljih občin tržiškega okrožja zdaj nekaj več posluha za kulturne potrebe Slovencev, ki tam živijo, ne moremo trditi, da ie zadeva s tem rešena. Prav ronška občina bi na tem področju v tridesetih letih lahko marsikaj napravila. Recimo vsaj postavila nekaj dvojezičnih napisov. Upati je. da bo zamujeno skušala zdaj nadok naditi.
rvfiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniini,|,|„|||||||||||MM,|MI||||l||||||l||ii|||||||||||||||||||||||||||iii„inii|||ll|l„M„l||||l„,umu,uniiiiiii,||||||||||||||M|||iiiiiiiiiiiiin
USPEL IZLET MLADINSKEGA CENTRA
Rajonska konzulta v Stražicah se sestane jutri
Rajonska konzulta v Stražicah se bo sestala jutri ob 20.30 v prostorih knjižnice v Ul. Brigata Pavia 138, Govor bo o problemih v zvezi s splošnim regulacijskim načrtom, o opremi športnega parka in o raznih vprašanjih v zvezi z rajonom.
zahajajo v gore. Mnogokrat je treba nesrečo na žalost pripisati prav neizkušenosti, neprimerni opremi ia podcenjevanju nevarnosti.
Hitra pomoč je tudi najbolj u-spešna. V primer-1 nesreče pa pride lahko do težav pri sporazumevanju, zlasti na našem ožjem področju, kjer se srečujejo ljudto različnih narodnosti. V zvezi s tem je bilo slišati zanimiv predlog, naj bi vsak planinec imel s sabo kartonček, tiskan v treh jezikih in ki bi ga izpolnil v primeru nesreče, za lažje sporazumevanje.
Zaključke razprave je povzel predsednik planmskega društva iz Koet-schah - Mauthna dr. Steinvvender, ki ie poudaril, kako si je treba prizadevati, da bi se število gorskih nesreč znižalo, pri čemer je treba združiti izkušnja in sredstva vseh. Prav letos smo na področju Aip zabeležili izredno števlo nesreč, prav zato je poročilo dr. Dellischa zelo aktualno.
Zapisati velja še, da se je zasedanje začelo v fy. iemičnem vzdušju, ko je p-edstavnik C Al opozoril na neizpolnjene sklepe lanskega srečanja v Bohinju predvsem kar zadeva ustanovitev organizacijske pisarne, ki naj bi skrbela za vodenje zapisnikov, zbiranje dokumentacije in za prevajalsko službo. Potreba po taki pisarni se je pokazala tudi letos, saj je najbolj škripalo prav pri prevajanju.
Udeleženci srečanja so se v soboto zvečer zbrali na skupni večerji, v nedeljo na obiskali planinsko postojanko Reisskofel, kjer so prisostvovali praktični vaji reševanja s helikopterjem.
Prihodnje let" bo srečanje v naši deželi. Padla je že tudi izbira kraja: Gorica ali Čedad.
Na Subidi pri Krminu sta se poročila Loredana Antonič iz Štivana ter gostilničar na Pie-šivem Jožko Sirk. Novoporočen-cema čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi naš list.
V četrtek v Števerjanu seja občinskega sveta
števerjanski župan Slavko Klanjšček je sklical sejo občiskega sveta za četrtek, 20. oktobra, ob 20.30. Na dnevnem redu so sprememba statuta pokrajinskega konzorcija za umsko prizadete otroke, pritožba na deželno upravno sodišče proti zahtevi o ukinitvi neke županove odredbe ter pritožba proti odločitvam komisije za krajevne finance v Rimu. Na dnevnem redu je tudi razprava o proračunu za leto 1978,
Drevi seja konzult« na Rojcah
Drevi ob 19. uri se bo v prosto-
Poln avtobus goriškib mladincev
na obisku v Brežicah in Kumrovcu
Z nedeljskim izletom je goriška mladina počastila jubileje komunistične partije in tov. Tita
Nad petdeset mladincev in mladink se .je v nedeljo udeležilo avtobusnega izleta v Kumrovec, ki ga je priredil Mladinski center iz Gorice. Tak odziv mladih priča o vitalnosti mladinskega delovanja ne samo v mestu, ampak tudi v okoliških vaseh, kot je bilo razvid no že na letošnjem seminarju Mia dinskega krožka v Bohinju.
Na nedeljskem izletu so se udeleženci najprej ustavili v Brežicah, kjer so si ogledali Posavski muzej v tamkajšnjem gradu. Grad. ki .je bil dolgo let last goriških grofov Attems, hrani danes pomembne freske in arheološke, etnološke in kul tumo-zgodovinske zbirke s poseb nim poudarkom na zgodovini NOB
Iz Brežic so izletniki nadaljevali pot do Kumrovca. Tu so si naj-prej ogledali sodoben kompleks nove šole - spomenika, nato pa so obiskali rojstno hišo maršala Tita. Na zunaj se hiša v ničemer ne razlikuje od ostalih kmečkih hiš v tej obmejni vasici med slovensko in hrvaško republiko, v njeni notranjosti pa si obiskovalci lahko o-gleda.jo muzej 6 Titovi življenjski poti ter o njegovem revolucionarnem delovanju.
Po kosilu v Bizeljskem, kjer je predstavnik krajevne skupnosti daroval vsakemu udeležencu zanimivo brošuro o krajevni zgodovini NOB. so izletniki položili venec k tamkajšnjemu spomeniku padlim partizanom. Na kratki slovesnosti pred spomenikom je v imenu MC
spregovorila Lilijana Semolič, za njo pa sta goriške mladince pozdravila predstavnika krajevne skupnosti in predsednik občinske konference ZSMS Brežice Iz Bizeljskega so se izletniki vrnili v Brežice, kjer so se prisotni člani mladinskega odbora SKGZ in odborniki Mladinskega centra udeležili okrogle mize s_ predstavniki občinske konference ZSMS, Po medsebojni informaciji o mladinski dejavnosti in problematiki. sta obe delegaciji poudarili važnost, ki jo imajo takšna srečanja. Mladinci iz Brežic so se o-pravičili, ker niso mogli izvesti športnega dela srečanja, s čimer je odpadel tisti stik s širšo sku pino mladincev, ki so ga pričakovali prireditelji izleta. laor Komel je nato v imenu goriške delegacije poudari! politični in vzgojni pomen izleta, s katerim je hotel Mladinski center počastiti letošnje jubileje predsednika Tita in komunistične partije. Srečanje se je nato zaključilo z obojestransko obvez«, da se v bodoče izvedejo še druge skupne akcije med noriškimi in brežiškimi mladinci.
Iz goriške bolnišnice
V nedeljo so v goriško bolnišnico prepeljali 74-letnega Josipa Černiča z Vrha, 16. Pri padcu z motornim kolesom je namreč zadobil precej hude poškodbe, tako da se mo moraL ždraviti mesec , dni, kolikor ne nastopijo komplikacije Prav tako v nedeljo proti večeru
so v bolnišnico sprejeli 20-letnega Giorgia Ponzalli.ia iz Gorice Ul. Brigata Pavia, 29. Ponzalli. ki i-gra v goriški nogometni ekipi, je med tekmo z glavo odbil žogo. U-darec pa je bil. vsaj, tako zgleda, zelo močan, tako da se je moral igralec zvečer zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov.
rih socialnega centra v Ul. Pasu-bio sestala rajonska konzulta za Rojce. Dnevni red seje, katere se bo udeležil tudi odbornik za finar, ce Ciuffarin, predvideva razpravo o osnutku pravilnika davčnih sye tov in razno.
Vlomilci v Gorici še vedno na delu
Po krajšem premoru je v Gorici
spet na delu vlomilska skupina. V soboto ponoči je obiskala tudi trgo vino Bojana Čuka na Korzu Verdi štev 54. Neznanci so vdrli skozi dvoriščno oknu ter iz trgovine odnesli za približno milijon lir blaga. Odnesli so dva radijska sprejemnika, pet tranzistorjev, tri elektronske računalnike in tudi nekaj gotovine.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan ih ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1. ma>?eio, tel. 73328.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC)
ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78
Cene abonmajev za sedem predstav
L sedeži (parter in balkon)
II. sedeži (parter in balkon)
Mladina
10.000	lir
7.000	lir
5.000	lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 20. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DpMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85. TEL. 81-120.
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
Stalno slovensko gledališče v Trstu
Slovenska prosvetna zveza v Gorici
in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Sezona 1977-78
Otvoritvena predstava
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA DESENIŠKA
tragedija v dveh delih (pet dejanj)
Ob stoletnici pesnikovega rojstva v četrtek, 20. oktobra, oj 20.30 Goriški abonma
v petek, 21. oktobra, ob 10. uri Matineja za goriške srednje šole V GLEDALIŠČU «G. VERDI>
V GORICI
ii

Kino
6urica
VERDI 17.15—22.00 «Ma come si pud uccidere un bambino?«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «1 padroni della cittš«. J. Palance in G. Hahn. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30 — 22.00 »Toti cerca moglie«. M. Merlini.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE 17.15-22.00 «Jango». F. Nero in L. Nusciak. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 »Kakkientrup-pen».
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Car0 Mi-chele*.
No m Gorica in okolica
SOČA »Rdeči psalm«, jug. film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Zgodba o Janis Jophn«, ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Divja pravica«, ameriški film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Cristina Gorian, Stefan« Sclauzero, Manuel Chittaro, Nicoletta Minutillo, Barbara Franco, Alessadro Cuzzi in Paolo Gru-sovin.
SMRTI; 58-letna gospodinja Bruna Baldassi por. Cabalao. 83-letna upokojenka Carlotta Prazan vd, Valenti, 83-letna gospodinja Cristina Dreossi vd. Lestan.
OKLICI' šofer .Franco Bajc in prodajalka Barbara Susič, ribič Michele Dimaso in gospodinja Li-bera Caputo, delavec Franco Tes-sari in dijakinja Patrizia Tomma-s*'ii, častnik Claudio Mellina in u-čiteljica Anna Maria Locatelli, delavec Livio Černič in delavka Ro-samilla Deveta
POROKE:* inženir Roberto Ditri in uslužbenka Maria Grazia Bassi, častnik Igino Guidi in uslužbenka Angelina Grilli, kurjač Luigi Cu-liersi in gospodinja Mara Canta-rutti, oskrbnik parnih kotlov Gior-gio Moserini in delavka Ave Grazia Olivo, zidar Enzo Del Negro in gospodinja Giuseppina Gravner, krojač Ernesto Bradaschia in gospodinja Marie Suzette Radegonde.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v
Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-m Italia 89, tel. 2443.
PRIMORSKI DNEVNIK
NOGOMET
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V 1. AMATERSKI LIGI
Drugi poraz Prosečanov
Primorji' jr v jjosteh izgubilo s Ponziano in jc trenutno na 11. mestu lestvice
Ponziana - Primorje 2:0 (1:0)
PONZIANA:	Coronica. Bemho,
Rigoni, Cattonar. Cociancich, Dc-pase, La Fata (v 68. min Meiae-to), G^rin, Starc, Sulcic, Vivoda.
PRIMORJE: Štoka. Blazina. G. Husu, Artgeleri, Race, Tomizza. Franck. Valente, Montenesi. Bor-tolotti (v 68. min. Šuligoj). Perl.
STRELCA: v 22. min. La Fata, v 55. min. Vivoda.
SODNIK: Livoni iz Krmina.
GLEDALCEV: 600.
V tekmi s Ponziano je Primorje doživelo drugi prvenstveni poraz, s klasičnim izidom in kot v Škocia nu sta tudi na igrišču v 'Ul. Fla-
V petem kolu 1. AL smo zabeležili tretjo zaporedno zmago vodeče ekipe Manzanese, ki je tokrat V gosteh s pičlim izidom premagala Torriano.
Pora. je v gosteh doživelo tudi Primorje, ki je. s klasičnim izidom podleglo Pooziani in s tem so Prosečani nad-zadoval' na 11. mesto začasne lestvice.
Za presenečenje kola je vse-kor poskrbela Muggesana. ki je v gosteh v anticipirani tekmi nepričakovano premagala krotirmo ekipo Portuale.
O ostalih izidih bi vsekakor omenili-prvi prvenstveni poraz ekipe It one hi na račun Aquilee.
Do prve prvenstvene zmane je po treh zaporednih porazih prišla tudi ekipa Como. ki je doma s klasičnim izidom premagala Mosso.
Po nedeljskih izidih ostaja na lestvici še devet ničel-, in-sicer Manzanese in Buttrio sta .edini ekipi, ki nista še doživeli poraza, Muagesana, Stock, Aguileia in Mossa niso še remizirale, Torriano.. Fortitudo in Pra Romans pa niso še zmagale.
IZIDI 5 KOLA
jazniti s porazom in so se zato z vso vnemo vrgli v napad Vendar so se preveč posluževali kratkih in linearnih podaj, ki so z lahkoto postalo plen nogometašev Fon-ziane. Primorje je tako gradilo akcijo za akcijo, ki pa so se vse, Zal . končale ob robu kazenskega prostora Ponziane. kjer so tržaški branilci s Cattonarjem na čelu pre vladovali nad napadalci Primorja, ki so v tem delu igre dobesedno odpovedali, saj razen enega sicer nenevarnega strela Perija nismo zabeležili drugega	B R
ROKOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Brez presenečenj
RIMINI — 4. kolo italijanskega rokometnega prvenstva ni prineslo nobenega presenečenja. Zmagala sta oba favorita za končno zmago. Duma in Volani, ki sta (skupno z Mer-curyjem iz Bologne) še edini nepremagani ekipi.
Duina je gostovala v Riminiju, kjer je s štirimi goli prednosti premagala domačo ekipo Fippi. Tržačani so si zmago priborili šele v drugem polčasu, saj so v prvi polovici. igre zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Psihološko niso bili najbolje pripravljeni, saj so očitno občutili posledice izločitve i:. evropskega pokala prvakov. Najboljši med Tržačani je bil Andreasič, ki je dosegel šest golov.
IZIDI 4. KOLA
Loacker Bočen - Mercury 12:18 Fippi Rimini - Duina Trst 16:20 Firs Rim - Forze Armate 26:12 Volani Rovereto - Forst 30:17 Čampo del Re - Rapida	19:18
Firenze - Acc. Tacca Cassano 11:12 Fernet Branca . Royale Belge (danes)
LESTVICA
Volani, Mercury 8: Duina, Royale, Tacca 6; Forst 4; Furs, Rapida 3; Firenze, Fippi, Čampo del Re, Loacker 2; i Forze Armate 0; Fernet Branca -1; (Duina, Firenze, Royale Belge, Fernet Tonic imajo tekmo manj).
ismmm
V nedeljo je Primorje v gosteh izgubilo s Ponziano. Na sliki: vratar Primorja Štoka med posegom v kazenskem prostoru
V OKVIRU PRIPRAV NA NOVO KOŠARKARSKO SEZONO
Več prijateljskih tekem
Mladinski derbi Kontovelu ■ Brežani zmagali, a ne zadovoljili ■ Poletovi kadeti izgubili z Italsidrom
MLADINCI
Kontovel — Bor	86:71
KONTOVEL: Ukmar 8, Starc 17, Marko Ban 19, Valter Ban 3, Prašelj 17, Nabergoj 8; Pelini 12: Černoli 2.
BOR: Renato Kneipp 12. Parovel 6, Trevisan 16, Mazzucca 19, Pegan 2, Jančar, Mesesnel 3, Race 13.
SODNIKA: Koren in Lisjak.
Kot na Poletovem turnirju so tu: di v nedeljo v prijateljski tekmi v Dolini Kontovelci zopet zasluženo premagali borovce. Res je, da je Borova vrsta igrala brez dvel: ključnih košarkarjev, kot sta Bruno Kneipp in Andrej Udovič, res pa je tudi, da so kontovelci v tem sreča nju pokazali več od, «plavih» in so tako tudi zasluženo zmagali.
Srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni, igralci obeh ekip pa so zadovoljili zaradi dokajšhje mere požrtvovalnosti.
Boljši v Kontovelovih -vrstah so bili: Marko Ban, Ivo Starc in Prašelj, pri Boru pa: Lauro Trevisan, Fabič Mazzucca in Renato Kneipp.
.....................IM.......................................................................................................................H.............HIIHHII.............11111111».......Illlllllll.....................................................................................................................................................*
V 12. KOLU 1. JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE
Torriana —	Manzanese	0:1
Pr.) Romans	— Pieris	2:3
S. Canzian -	- Buttrio	1:1
Fortitudo —	Stock	1:2
Como — Mossa		2:0
Aqui)eis —	Ronehi	2:1
Ponziana —	Primorje	2:0
Portuale —	Muggesana	0:2
LESTVICA
Manzanese 9. S. Canzian iti Pieris 7, Muggesana, Ponziana, Stock. Buttrio in Aquile;a 6. Portuale, Ronehi in Primorje 5. Mossa 4. Tomana in Cor-no 3, Fortitudo in Pjo Ro-mans 1.
PRIHODNJE KOLO (23.10.) Ronehi - Ponziana; Mossa -Fortitudo: Muggesana - Cor-no; Primorje - Aquileia: Stock - Torriana: Pieris S. Canzian:	Buttrio - Pro Ro-
mam; Manzanese, . Portuale.
Lestvica najboljših strelcev 5 zadetkov: Cbelleri (Muggesana)
4 zadetki: Novel (Portuale)
3 zadetki: ■ Polo (Aqui!eia), Stabile (S. Canzian). Cra-snich (Mossa) in Pellizzari (Mapzanese).
B R
Ljubljančani zmagali
V predzadnji minuti so z 1:0 premagali novinca Trepčo
via gola padla po eden v vsakem polčasu.
Od samega začetka sta ekipi u-brali dokaj obrambni sistem igre, saj v prvih desetih minutah igre nismo zabeležili nobene nevarnejše akcije. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča in čakati je bilo treba vse do 20. minute, ko se je Tomizza pomaknil v napad, preigral direktnega nasprotnika in lepo predložil v sredino prostemu Bortolottiju. ki je streljal izven vrat. Domačini so v prvem protinapadu izsilili kot in desno krilo La Fata je bil z glavo spretnejši od Husu ja in Štoka je bil prema gan.
Po prejetem golu je Primor.je dobro Odgovorilo, saj je pet minut kasneje Franck z močnim strelom Ijl zadel prečko. Domačini so tako mo | rali priznati premoč Primorja, ki je z režijo odličnega Valentcja i-skalo pot do izenačenja. Kljub stalit pim napadom Primorja, oa se ie prvi polčas končal z golom pred nosi* za domačine.
V nadaljevanju ie kazalo, da e-kipi nočeta popuščati, vendar je to || bila le trenutna slika, kajti igra je bila nato dolgočasna. Domačim so v glavnem branili doseženo prednost in so zato igrali v obram I bi ter so občasno sprožili nekaj i| 1 protinapadov Primorje pa ni prt pustilo in zato se je »odprlo* v prepričanju, da izenači. Vendar ne I1 sporazum med Racetom in vratar jem Štok > ie omogočil Vivodi, da je drugič: zatresel mrežo Primorja. S tem ie bilo razumljivo da ie tekme praktično konec. Primorja ši pa se niso nikakor hoteli spri-
Dvanajsto kolo 1. jugoslovanske nogometne zvezne lige je bilo o-kmjeno, ker je bila tekma med beograjsko Crveno zvezdo in Zagrebom predložena, na željo lanskih državnih prvakov, ki se bodo v sredo pomerili v tekmovanju za pokal evropskih prvakov z zahod nonemškim prvakom Borussio.
Olimpija je končno prekinila s tradicijo porazov v zadnjih minutah igre. Vse je kazalo, da se bo sta Olimpija in novinec Trepča razšla brez zmagovalca. Na veliko veselje domačih gledalcev pra ni bilo tako, ker so si domačini za goto vili dve dragoceni točki v predzad nji minuti igre. Odločilni zadetek je bil dosežen pa zaslugi dveh mladih nogometašev Domenika ir. Voljča. ki sta vstopila na igrišče šele v drugerii polčasu.
Vodilni Partizan nadaljuje s serijo uspešnih nastopov. V mestnem derbiju jc- premagal Beograd s 3:1, pa čeprav so »romantiki* povedli. V nadaljevanju pa le niso zadržali vseh pritiskov Mladtr.iče-vih varovancev.
Po porazu v preteklem kolu se je Dinamu iz Zagreb«-zvestim navijačem pošteno oddolžil s prepričljivo zmago in povrhu še v gosteh. Res. da .je gostom »pomagal* do mačin	Bukovič	z	avtogolom, toda
to .je bil šele začetek velike premoči Zagrebčanov v Banjaluki. Kot, kaže.	Hajduk	iz	Splita	preživlja
krizo.	Srečanje	na	Reki	je izgubil
s klasičnim 2:0. Sama . tekma ni bila najbolj zanimiva in sila groba ter v tem so močno prednjačili prav gostje.
Po	zadnji zmagi na	domačem
terenu presenetljiva Sloboda še vedno drži korak z najboljšimi. To pot je ostala praznih rok Budučnost. Tako so Tuzlanci na odličnem tretjem mestu, kar je največje prijetno presenečenje jugoslovanskega prvenstva.
Dve izrednp dragoceni točki je osvojil tudi Radnički z novincem Osijekom. Tekma med Veležem in Čelikom se je kot edina v tem kolu končala brez zmagovalca
V NEDELJO ZAKLJUČENA VELIKA ŠAHOVSKA PRIREDITEV V StSUAMU
TURNIR JE VSESTRANSKO USPEL
Odlična organizacija - Milocco in Pangos zmagovalca - Več obetajočih šahistov
pokalnima finaloma za mladince in mladinke. Atletinje Kladivarja iz Celja so v Mostarju prepričljivo zmagale.
Pri mladincih, ki so se pomerili v Beogradu, pa so se Celjani u-vrstili na odlično drugo mesto za Sarajevom. To je za AK Kladivar" velik uspeh, saj je to najboljše potrdilo, da se s kraljico športov v mestu ob Savinji solidno dela in s tem se bo tradicija dobrih atletov in atletinj v Celju še nadaljevala.
Iskra vodi
Po 3. kolu slovenske šahovske lige je vodstvo na lestvici obdržala Iskra, ki je tokrat visoko odpravila ekipo Celja.
IZIDI
Iskra - Celje	8,5:1,5
Jesenice - Izbira	2,5:7,5
Branik - Dravograd	4:6
Radenska - Svoboda Stožice 6,5:3.5 Kranj .-...Kovinar	4:6
KOŠARKA
Brest — Bosna
BEOGRAD — V tem kraju so izžrebali pare osmine finala košarkarskega pokala Jugoslavije. Ljubljanski Brest bo že v soboto igral proti Bosni.
V nedeljo se je v Sesljanu na sedežu letoviščarske ustanove devinsko - nabrežinske občine zaključil veliki mednarodni šahovski turnir, ki je trajal dva vikenda in je združil skupno 40 šahistov iz Trsta in okolice, pa ' tudi iz Furlanije in drugod. Turnir, ki ga .je organizirala Tržaška šahovska akademija, je bil razdeljen na dva dela, in sicer na E in F turnir. Prvega šo se lahko udeležili tisti šahisti, ki imajo že tretjo državno kategorijo in je- ve-I Ijal za napredovanje v drugo, F turnirja pa so se lahko udeležili v,si drugi šahisti, ki nimajo državne šahovske kategorije.
Močnejši. E turnir, je osvojil mladi Milocco iz Fiumicella, ki je zbral sedem točk na devet možnih. Drugo mesto si delijo 10 letni Gode-na iz Trevisa. ter Boris Fabjan in Lav Bitežnik s šestimi točkami in pol. Milocco, Gpdena, Fabjan in Bitežnik so tako tudi osvojili drugo državno šahovsko kategorijo. Po »prepadu* dveh točk in pol jim s štirimi točkami sledita , -Degarw5> iit Bertocchi, s tremi točkami in "“pol Pini« nato pa še Zgnojin, Ukiw in Roverato.	i
F turnir je bil vsestransko pozitiven, saj je zbral kar 30 šahistov, od katerih je kar osem osvojilo tretjo državno kategorijo. Ti, so Pangos, Cerchiari, Koren, Zavan, Mocchi, Faganel, Gery Mendizza in Vecehiet.
Turnir je zasluženo osvojil Lucio Pangos, ki je osvojil kar osem točk na deset možnih. Oddal je samo dva remija, in sicer drugouvrščenemu Cerchiariju iz Tržiča in Zjivanu iz Gorice. Tretje mesto si deli kar šest šahistov, in sicer Koren, Gery Mendizza, Vecehiet, 13-jetni Mocchi iz Trsta ter Faganel in Zavan iz Gorice. Sledi še cela vpsta šahistov, med katerimi smo opazili več hnočnih šahistov, ki bodo v bodoče pray gotovo posegli po kategoriji, ki jim je tokrat ušla. Tu mislimo predvsem na Pertota, Garana, Milora in Zarattini ja.
«E TURNIRo
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Bitežnik - Pini remi; Roverato -Ukmar remi; Godena - Bertocchi 1:0; Milocco - Degaho 1:0 in Fabjan - Zanolin remi.
LESTVICA
Milocco 7 točk; Godena, Bitežnik in Fabjan 6,5; Degano in Bertočchi 4; Pini 3,5; Zanolin 3; Ukmar in Rovereto 2 točki.
«F TURNIRo IZIDI ZADNJEGA KOLA i Zavan - Pangoš rtfitli': "CerdhiSHf' -Mendizza G. remi; Faganel - Paiu sco 1:0: Ruzzier - Vecehiet 0:1: Mocchi - Zarattini 1:0; Koren -'Pertot 1:0; Antonie - Magni 1:0; Fabris-sin - Lostuzzi 1:0; Duca - Garano 0:1; Miloro - Mendizza W. 0:1; Nal-gi - Žiberna 0:1; Biekar - Kravanja 1:0: Budin - Pardubini remi: Pra i šelj - Čuk 1:0; Plet - Tromba 0:0' (b.b.).
LESTVICA
Pangos 8 točk; Cerchiari 7,5: Koren, Zavan, Mocchi, Faganel, Men dizza G., Vecehiet 6; Paiusco 5,5, Ruzzier, Garano, Zarattini, Antonie in Fabrissin 5 točk itd.
Turnir je organizacijsko zelo dobro uspel, tu pa se je treba zaliva liti predvsem požrtvovalnim odbornikom TŠA - AST,:ki so storili Vše, da bi še šahisti v Sesljanu počutili najboljše..	D. J.
namizni tenis
l/l
napredek in prav tako je pričako vati tudi nocoj s CUS pa čeprav se igra v drugi telovadnici.
Tekma med CUS in Borom, ki se bo igrala v telovadnici v Ul. Monte Cetigio, se bo pričela ob 20.30.
G F.
KARATE
ES V ESSNU
ATLETIKA
Uspeh AK Kladivar
Jugoslovanska atletska sezona se je praktično končala z zveznima
....................................................................i»„,„„i„i„„„„„„„„„„"
V nedeljo se je v Sesljanu zaključil uspeli mednarodni šahovski turnir. Na sliki: posnetek s tega turnirja
KOLESARSTVO
«				
8 * 1	j| 1 J			1 U
1.	—	1.	Benjamin Franklin X
2.	Fielding	X
2.	_	n.o.
3.	—	I.	MagKano	X
2.	.Iiiliuho	X
4.	I.	(Rieri-ino	1
2	Alis	1
5.	—	1.	Viarriz
2.	Anueros	1
6.	-1.	Metiuo
2.	Primus	2
KVOTE	'
1« _ 1.849.918 lir | —	95.900 lir
V NEDELJO V SKEDNJU
Klavdij Marušič (Adria) peti
Premočno je zmagal Zerial (Capponi) - V nedeljo zadnja preizkušnja
Na izredno nevarni krožni progi v Skednju se je v nedeljo odvijala predzadnja kolesarska dirka vete ranov v letošnji sezoni. Zmagal jc s skoraj minutno prednostjo Zerial, glavni protagonist dirke pa je' bil nedvomno Eligio Pelizon, ki je vodil trinajst krogov in popustil prav v finalu. Čeprav je poprečna hitrost nizka, je bila celotna dirka izredno borbena, saj ni bilo nasto pajočim dano. da bi se vsaj za trenutek odpočili. Po raznih poskusih pobega v prvih dveh krogih, kjer je bil udeležen tudi kolesar lonjerske Adrie Duilio Ferluga. ki pa je nato nastradal zaradi prevelikega napora v začetku, se ie na čelu dirke formirala skupina treh kolesarjev Pelizon, Boscolo. Zerial. ki si je kmalu nabrala minuto prednosti, proti desetemu Uro gu pa 1'4(T naskoka, katerega so nato zasledovalci skrčili na slabo minuto. Najaktivnejši med Ubežniki je bil Pelizon. kateremu je nato v zadnjih dveh krogih, ko_ ic napadel Zerial. zmanjkalo moči in le malo je manjkalo, da ne bi hil 'udi ob tretje mesto po zaslugi Dal Be na. ki je ušel iz glavnine v zad tiiem krogu in si z zelo nevarno vožnjo po ovinkih škedenjskih ulic nabral deset sekund prednosti pred Marušičem, kateremu ni uspelo, da bi se rnu obdržal na kolesu. Vsekakor jc lonjerski kolesar v finalu
odlično vozil in si s silovitim surin-tom v zadnjem kilometru priboril dobro peto mesto.
Ferluga pa, ki je skušal napasti že v začetku dirke, je zelo zaostal, saj je v tretjem krogu izgubil stik z glavnino zaradi težav z dilianjem in je bil nato prisiljen na zasledovanje. Proti polovici dirke mu je; skoraj uspelo, da bi sc spet prilepil na rep glavnine, toda ravno takrat je ta reagirala in skušala ujeti trojico ubežnikov, tako da je bil spet prisiljen na zasledovanje, v zadnjih krogih na je popolnoma popustil, kljub temu pa ga je. treba pohvaliti, da je dirko, ki je bila morda ena najtežjih v letošnji sezoni, sploh zaključil, ko je vrsta favoritov odstopila še pred polovico tekmovanja V nedeljo pa čaka kolesarje zad nja preizkušnja , na krožni ravni progi v Tržiču (60 km - 40 krogov), nakar bodo zaključili letošnjo u-radno tekmovalno sezono. .
VRSTNI RED NA CILJU 1. Zerial (SCAT/Capponi), ki je 54 km dolgo progo prevozil v 1.47’, s poprečno hitrostjo 30.280 km na uro
2 Boscolo (Cottur) 55" zaostanka 3. Pelizon (Cremcaffe) riO"
4 Dal Ben (SCAT/Capponi) 115”
5.	Marušič (KK Adria) 1'25”
6.	Colus (Italcantieri) 1’30”
7.	Battistutta (Italcantieri) i’30”
8.	Pisani (Cottur) 1’35”
9.	Bacchelli (Cottur) 1’50”
10.	D'Angelo (Cottur) 1'55"
11.	Giustina (Italcantiri) 2'
12.	Ferluga (KK Adria)' 8’25"
13.	Marega (SCAT/Capponi) 9'20”.
R. Pečar
SMUČANJE
PRED NOVO SEZONO
Jugoslovani pridno trenirajo
LJUBLJANA — Jugoslovanske reprezentančne vrste v alpskem smučanju že dalj časa vestno trenirajo, saj je tekmovalna sezona že skoraj pred vrati Medtem ko so člani moške A reprezentance na kondicijskem treningu v Škofji Loki. moška B ekipa, ženske in mladinci. vadijo na prelazu Stelvk. v I-taliji. Prva moška ekipa, katero sestavljajo Bojan Križaj. Boris Strel, Andrej Kozeli, Jože Kuralt. Miša Magušar in Tone Koželj pa bo po kondicijskem treningu odšla na sneg. v Tigners pri Val dlseru, kjer bo ostala do konca meseca.
Ob koncu pripravljalnega obdobja bodo na sporedu štiri izbirna tekmovanja, iz katerih bo izšla e-kipa, ki bo nastopala na mednarodnih prireditvah.
LJUBLJANA -- Začelo se je tekmovanje v obeh namiznoteniških ligah, v katerih nastopata v letošnji sezoni iz SRS samo republiški selekciji pod imenom Olimpija.
Moški so qdigrali že dve sreča nji: V prvem so klonili proti Senti 7. 2:5, kar je bilo vsekakor pričakovati. saj so v zadnjem prvenstvu zasedli tretjo mesto. Drugo srečanje pa so odigrali proti novosadski Vojvodini in zmagali s 5:2 V ženski konkurenci pa ie pomlajena Olimpija klonila Mladosti 2:6, saj jo ekipa gostov ena izmed najboliših v državi.
ODBOJKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Danes Borovi člani proti prvoligašu CUS
Moška odbojkarska ekipa Bora bo drevi odigrala že peto prijateljsko predprvenstveno tekmo z zastopnikom italijanske prve lige CUS. Srečanje s to šesterko bo tako. nadaljevanje neposrednih obračunov, saj je bilo v preteklosti odigranih veliko tekem.
Pri tržaškem univerzitetnem j špbrtnem krožku pa letos ni' tako, kot bi mfiralo biti pred pričetkom prvenstva in še posebej v skupini A-l..Kot je znano, je njihov trener in igralec Tiborowsky prestopil U drugemu mestnemu prvoligašu e-kipi Novalinea, z njim Da naj bi zamenjala -klubske barve še An rirea in Roberto Pellarini ter Cella. Kot se, govori, pa bodo v prihodnjem prvenstvu igrali za CUS Man zin, Braida. Trošt in Fabio Pčlla-rini. Do dokončnega dogovora med mestnima prvoligašema še hi prišlo, pa čeprav se bo prvenstvo pri čelo 29. t.m.
Tako ie težko reči. kdo bo drevi igral za CtJS. toda ne glede na to bo za slovenske odbojkarje srečanje' s to ekipo izredno dobrodošlo pri uigravanju in kontroli učinka vseh razpoložljivih igralcev. Že nri srečanju s Salonitom je bilo videti
Slavje Italijanov
ESSEN — Evropsko prvenstvo v karateju se je zaključilo ■ z velikim slavjem italijanskih karateistov. O-svojili so pet zlatih kolajn od še stih možnih. Italijanski zastopniki so zmagali v kumitah ekipno, v katah ekipno med moškimi (Ma-rahgoni, Eiigazza, Ruffini), .C-arla Fugazza med posamezniki,, v katah še bron v kumitah posamezno.
Lep uspeh so zabeležili tudi jugoslovanski karateisti, ■ ki • so osvojili pel kolajn Največji uspeh je dosegel Dušan Dačič. -kf je v prostem slogu zahedeh rtrugo mesto. Vse ostale kolajne pa so osvojili v katah: Velibor Dimitrijevič je bil tretji v moški konkurenci. Bo jana šumonja pa druga med žen skaroi, V ekipni konkurenci v kategorijah kat Sta obe jugoslovanski ekipi osvojili srebrni kolajni.
V SOBOTO V SALEŽU
Odprtje trim-steze
V soboto, 22. t.m., bodo ob 16. uri s, priložnostno slovesnostjo predali svojemu namenu «trim-stezo Vrh Vrhka* nad Saležem, ki so jo s prostovoljnim in udarniškim delom postavili člani ŠK Kras.
Ta športni objekt, ki spada med prve tovrstne steze v naši deželi, bo j nedvomno doprinesel k večji rekreacijski dejavnosti predvsem starejših članov, ki še najbolj potrebujejo občasne telesne sprostitve.
-bš-
OBVESTjLO ŠZ BOR
obvešča dekleta, roieiia leta 1M4 in mlajša, ki sc nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi ob sredali od 14.36 do 16.30 in ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu »Prvi maj».
NARAŠČAJNIKI Breg (»pomlad) —
Kontovel («naraščajniki») 83:50
BREG: Meneghetti 5, Debernardi 1, Labiani 8. Pertot 16. Barut 25, Čok 2, Oorbatti 4, Slavec 22, Ferluga.
KONTOVEL: Pupis, Robert Dane v 18. Milič 13, čuk 1, Gulič. 6, Štoka, Davorin Danev, Sedmak 9, Škrinjar, Ukmar 1, Slavec 2.
Bregovi košarkarji letnika 1962 in mlajši so proti Kontovelovim naraščajnikom z dokajšnjo težavo zmagali, pa.čeprav bi po končnem izidu sodili drugače. Brežani so strli odpor požrtvovalnih Kontovelcev le zaradi očitne višinske prednosti. Kon tovelci pa so gotovo pokazali več tehničnega znanja od starejših nasprotnikov.
Boljši v Bregovih vrstah so bili: Robert Barut, Boris Slavec in Rajko Pertot, pri Kontovelu pa: Robert Danev, Milič in Sedmak.
(bi)
KADETI
Polet - Italsider 76:84 ( 40:40)
POLET:	Piccini 2. Berdon 6
(2:3), Sosič 18, Vitez 33 (3:5), Ben čina 11 (1:1), Kerpan 4, Bratož 2, Volpi.
SODNIKA: Ferluga in* A Sosič.
V prijateljski tekmi so na Opči nah kadeti Italsidra premagali vrstnike openskega Poleta v zanimivi in tehnično veljavni tekmi. Kot olajševalno okoliščino bi lahko za ta poraz Poleta navedli dejstvo, da se Openci ne pripravljajo spe cifično za to prvenstvo, ampak da bodo v glavnem isti igralci nastopili v prvenstvu mladincev, ooleg tega pa lahko rečemo, da je Ital sider res močna ekipa, ki se je letos močno ojačila z Dttdinejem (bivši član Flaminia) in .»'perspektivnim krilom Tonutohi (bivši član Ricreatori.ja).
O igri Poleta lahko povemo to. da je ob dobrem napadu močno škripala obramba in da. so Openci •po- nepotrebnem' -zgubili -veliko žog pri prenosu le te v napad, ko so jih nasprotniki branili s pressin-gom po celem igrišču: Vsekakor pa je bila to koristna trening tek ma. v kateri sta se izkazala kot .običajno Boris Vitez, in Valter Sosič.
18. oktobra	1977
ITALIJANSKA	
NOGOMETNA PRVENSTVA	
B LIGA	
IZIDI 6. KOLA	
Ascoli - Palermo	3:2
Cagliari - Taranto	2:2
Catanzaro - Varese	1:0
Cesena - Sambenedettese	0:0
Cremonese - Avellino	1:0
Lecce - Como	0:1
Modena - Ternana	1:2
Monza - Brescia	2:1
Pistoiese - Bari	0:0
Sampdoria - Rimini	1:1
LESTVICA
Ascoli 11; Avellino 10; Catanzaro 8; Bari, Taranto 7; Palermo, Caglia-ri, Lecce, Sampdoria, Sambenedet-tese, Ternana 6; Modena, Cesena, Como, Varese, Rimini, Cremonese 5; Pistoiese, Brescia 4; Monza 3.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.) Avellino - Monza, Bari - Cremonese, Brescia - Ascoli, Como - Monza, Palermo - Cagliari; Pistoiese -Sampdoria, Rimini - Cesena. Sambe-nedettese - Catanzaro, Ternana * Lecco, Varese - Taranto.
C LIGA
IZIDI 6. KOLA
Bolzano - Trento	1:1
Juniorcasale - Novara	2:1
Lecco - Pergocrema	2:0
Omegna - Alessandria	0:2
PadoVa - Biellese	3:0
Piacenza - Seregno	4:0
Pro Patria - Mantova	0:0
Pro Vercelli - Triestina	0:0
S. Angelo Lod. - Audace	0:0
Udinese - Treviso	1:1
LESTVICA
Udinese 10; Piacenza, Padova 9', S. Angelo Lodigiano 8; Novara, Juniorcasale, Bolzano 7; Mantova, A-lessandria, Triestina, Lecco, Pro Pa* tria, Pergocrema, Biellese 6; Treviso, Trento, Pro Vercelli 5; Seregn« 3; Omegna 2; Audace 1.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.) Alessandria - Pro Vercelli, Audace - Omegna, Biellese - Lecco, Mantova - S. Angelo Lodigiano, NoVara -Padova; Pergocrema - Piacenza. Seregno - Bolzano, Trento - Juniorcasale, Treviso - Pro Patria, Triestina - Udinese.
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
1.	ZVEZNA LIGA
IZIDI 12. KOLA Radnički - Osijek	1:8
Sarajevo - Vojvodina	2:0	,
Olimpija - Trepča	1:0
Zagreb - C. zvezda preložena Partizan - Beograd	3:1
Borac - Dinamo	1:3
Rijeka - Hajduk	2:0
Sloboda - Buduenost	1:0
.i lVčlSf ) č«lik	2:2
LESTVICA
Partizan 19; Dinamo, Sloboda lil Hajduk 16; Crvena zvezda 15: Bora« 14; Rijeka 12; Velež, Radnički W Sarajevo, Olimpija, Budučnost, •0'| si jek, Čelik 10; Beograd 9; Vojvodina, Trepča 8: Zagreb 7.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.)
Čelik - Radnički; Budučnost Velež; Hajduk - Sloboda; Dinamo " Rijeka; Beograd Borac, Crven* zvezda - Partizan, Trepča - Zagreb, Vojvodina - Olimpija, Osijek - Sarajevo.
2.	ZVEZNA LIGA
IZIDI 9. KOLA
Novi Sad - Crvenka	1:0
Željezničar - Rudar	(V)	4:0
Iskra * Kikinda	0:0
Vrbas - Varteks	2:0
I^eotar - Famos *	1:0
Proletar - Maribor	1:1
Jedinstvo (Bih) - Jedinstvo (Br) 5:2 Radnik - Rudar (L)	2:0
Dinamo - BSK	2:2
LESTVICA
Željezničar 14; Dinamo 13; Iški’8* Kikinda 12; Novi Sad, Maribor 1*’ Leotar 10; BSK, Proletar, Vrbas, Je' dinstvo (Bih) 9; Varteks 8; Radnik* Crvenka 7; Rudar (L) 6; Farno*’ Jedinstvo (Br), Rudar (V) 5.
PRIHODNJE KOLO (19. 10.) Crvenka - Rudar (L), Jedinstvo (Br) - Radnik, Maribor - Jedinstv (Bih), Famos - Proletar, Varteks ' Leotar, Kikinda - Vrbas, Ruda* (V) - Iskra, BSK - Željezničar, N^ vi Sad - Dinamo.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 7. KOLA
Drava - Šmartno	0:3
Zasavje - Mercator	0:5
Mura - S. Primorska	E1
Unior - Obala	U®
Železničar - Gorenjska	0:0
Ilirija - Slovan	1:1
Celje prosto
LESTVICA	. _
Mercator, Šmartno, Mura 10; savje 9; Slovan 8; Sev. Primorska* Unior, Ilirija, Drava 6; Obala ’’ Celje 3; Železničar, Gorenjska 2.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.) Gorenjska - Ilirija, Obala - Že)®*' ničar, Sev. Primorska - Unior, cator - Mura, Šmartno - Zasavje, Ce' ije - Drava,
KOLESARSTVO
»TROFEJA BARACCH1*
Barone in Johansson psciieitjim zmagala
BERGAMO — 36. izdaja »Trofeje Baracchi* je prinesla* veliko presenečenje. Zmagala sta’ Carmelo Barone in Šved Bernt Johansson; ki sta drugouvrščeni dvojici zadala dve minuti in pol zaostanka; to je veliko presenečenje* saj ni pred dirko nihče napovedoval zmage teh dneh kolesarjev, kaj pa še s tako veliko prednostjo. Dirka, ki je bila speljana na 1(K) km kolgi progi, je do polovice potekala po predvidevanju. V vodstvu sta bila glavna favorita Maertens in Zoetemelk, nevarne pa sta se jima začela približevati Barone in Johansson, ki sta ju kmalu ujela, v naslednjih km pa sta odločno povedla. Njuna prednost se je Večala iz km v. km, kmalu pa ni bilo več dvoma o končnem zmagovalcu.
VRSTNI RED
L Barone Johansson. ki sta prevozila 100 km v 2.07 52 ”2, s povprečno hitrostjo 46,922 km na uro.
2.	Maertens	- Zoetemelk	2’30”8
3.	Bettoni -	Parsani	2’39”2
4.	Baronchelli - Schuitten	3’37’
5.	Demeyer	- Marcussen	4’22’
6.	Edvvards	- Bayton	6,37’’6
1.	Galdos -	Perurena	9 58”7
..v .'bv.'žviv;
Pesnetek z nedeljske prijateljske tekme v Dolini med košarkarji Brega in Kontovcla
Ascoli - Palermo
Cagliari - Taranto	J*
Catanzaro - Varese
Cesena - Sambencdettcsc	K-
Cremonese - Avellino
Lecce - Como
Modena - Ternana	2
Monza - Brescia	1
Pistoiese - Bari	>*
Sampdoria - Rimini	5*
Padova - Biellese 1 Grossetto - Teramo	}
Catania - Sorrenlo	S
Nogomet
V C LIGI
triestina je odnesla
PRO VERCELLIJU TOČKO
Pro Vercelli — Triestina 0:0
1:^0 VERCELLI: Castellazzi, Mer-’ “avanzo, Crotti, Codogno, Baloc-_J ^androglio, Musiello, Roda, Ma-8in'> Maruzzo (Masuero).
TCttSTmA: Bartolini, Fontana, ju,,1’ Politti, Schiraldi, Salvadori, A„j°.	> Marcato, Dri (od 86. min.
Trainini, Franca.
SODNIK: Baldi (Rim).
KOTI: 8:2 za Vercelli.
GLEDALCEV: 2000.
Vercelli in Triestina sta si Adelila točki. Tekma je bila na jCej nizki tehnični ravni. Obe e-Dot se P°raza. zato je igra Sia ?,a pretežno na sredini igri-i-®'. aJer se je nagrmadilo največ jSraicev. Triestina je s Franco in ftii tt0m	okrepila \jpzno li-
na°t t ie vseskazi neprnpust-^ I3*10. da domačini praktično ni-tefc ,n?eli nobene možrlosti za zadeti« °^rarr|bi pa je igral Fonta-Se’.je zamenjal Lucchetto, ki rahi16 ^ pred pričetkom srečanja Tri 0 .Poškodoval. S tako sestavo je n* a na Praktično zaustavila skrom-aomačme, ki nimajo solidnih na-«aair
Cev, potem ko so' v poletnem
na.^pnem roku prodali svojega ns jDšega nogometaša, srednjega lowalca Cavagnetta. Najboljšo pri-ijA • so imeli pravzaprav Tr-pr ?ni> ki so v glavnem delovali ■ k9 protinapadov po zaslugi Mar-stil n,J,a' Prav ta igralec ni izkori-tj . s'abega posega domačega vrasli?’ k' izpustil žogo po prostem latisk ^ranca in tako zamudil de--> ■ 0 edino zrelo priložnost za za-
vala v Vercelliju, je vsekakor dragocena, predvsem če pomislimo, da se bo v nedeljo Triestina srečala na domačem igrišču z vodečim Udi-nesejem. Žal pa tudi tekma v Vercelliju ni razčistila dvomov glede tržaške obrambe in kondjcije nekaterih igralcev.
A. K.
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Rupeni na 6. mestu
V Cioccu -O v nadaljevanju državnega šahovskega prvenstva za posameznike odigrali peto in šesto kolo. Tržaški predstavnik Rupeni je najprej premagal Valentija. nato Pa remiziral z drugim Tržačanom Spinettijem. Rupeni je tako solidno vsidran v sredini lestvice, medtem ko zavzema Spinetti zadnje mesto.
REZULTATI 4. KOLA: Zichicchi - Spinetti 1:0, Rupeni -Valenti 1:0, Taruffi . Mariotti 1:0, Passerotti - Messa 1:0, Capello -Trabattoni remi, Toth. • De Eccher 1:0, Tatar - Cosulich remi.
REZULTATI 5. KOLA Cosulich - Zichicchi remi, De Eccher - Tatai 0:1, Trabattoni - Toth 1:0, Messa - Capello 0:1, Mariotti ■ Passerotti 1:0, Valenti - Taruffi remi, Spinetti • Rupeni remi.
Lestvica je po petih kolih sledeča: 1. Trabattoni 4.5. 2. Tatai, Mariotti 4, 4. Cosulich 3,5, 5. Zichicchi 3, 6. Toth, Rupeni, Capello 2,5, 9. Passerotti, Taruffi 2, 11. Messa, Valenti 1,5, 13. De Eccher 1, 14. Spinetti 0,5.
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
ZARJA OSVOJILA DERBI IN PRVI PAR TOČK
Juventina zmagala na tujem - Poraz Primorca in Brega, obeh na domačem igrišču
Zarja — Gaja 2:1 (2:1)
ZARJA: Puzzer, Rudi Marc (v 46. min. Metlika), Igo Grgič, Žagar, S. Križmančič, Dario Marc, Jakopi-no, Samese, Darko Grgič, Terčon, Ražem.
GAJA: Kante, Zuzich, Milkovič, Rismondo, Olenik, Branko Grgič, Vi-viani, Bolcich, Križmančič, Zippo.
SODNIK: SemperBoni :z Tržiča.
STRELCI: v 1. min. p.p. Branko Grgič, v 20. min. p.p. Ražem, v 35. min. p.p. Darko Grgič.
KOTI: 11:3.
GLEDALCEV: približno 250.
Trobente, bobni, piščali, vzkliki. Ob tej spremljavi sta se na bazoviškem igrišču pomerili gropajsko -padriškt. Gaja in bazoviška Zarja. Igralci so «občutili» to srečanje in zato je bila igra živčna, hkrati pa izredno borbena. Že v samem za; četku je prišlo do zadetka. Tekla je prva minuta igre, prva akcija s strani Gaje in prosti strel v korist gostov. Streljal je B. Grgič in Puzzorju ni preostalo dragega, kot da pobere žogo iz mreže. Zarja je začela bombardirati vrata Gaje, a je dosegla samo sedem zaporednih kotov. V 20. min. se je Kanteju žoga nerodno izmuznila iz rok, Ja-kopino je napako izkoristil, podal na sredino, kjer Ražmu ni preostalo drugega, kot d- potisne usnje v mrežo. Zarjani so še naprej napadali in sad teh napadov ie bil zadetek za katerega je poskrbel Darko Grgič, ki je v osebni akciji preigral obrambo gostov ter s silovitim strelom premagal Kanteja. V drugem nolčasu se je Zarja zaprla v obrambo in gajevci so začeli napadati, ven-
dar zelo neorganizirano. Napadalci so se prevečkrat spuščali v posamezne prodore, ki niso prinesli zaželenih sadov. V zaključnem delu je Zarja spet nekoliko pritisnila in vratar Kante je moral večkrat drzno poseči. Ko je sodnik odpiskal konec smo videli na obrazih zarja-nov (in še p>osebno na obrazu novega trenerja Vojka Križmančiča) veliko radosti, saj je temu prvemu nastopu na trenerskem stolu botrovala zmaga in to je tudi prvi par točk v tem prvenstvu.
Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, 3aj so vsi igralci igrali dokaj živčno, vendar zelo pož-tvoval-no. Nekaj več je pokazala Zarja in zato je tudi zasluženo zmagala.
Kaal
Sagrado — Juventina 0:1
JUVENTINA: Spessot, Mikluš, Tomažič, Zin, Kamanlč, Edi Tabaj, Panico, Tavčar (Sošol), Gomišček, Guliš, Radikon, 12 Plesničar.
SAGRADO:	Padovan, Trevisan,
Canusso, Buttignon, Marega, Sgubin, Aristone, Ceglia, Giacomel, Trevisan, Clementin.
STRELEC: v 18. min. p.p. Gomi-
šček.
SODNIK: Antoni iz Trsta.
Juventina je v gosteh dosegla prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Štandrežci so že v začetku močno pritisnili na vrata domačinov, ustvarili so vrsto priložnosti za gol, toda streli napadalcev so šli za las mimo vrat. V tem prvem delu igre je bila Juventina res razigrana, prevzela je igro takoj v svoje roke in Radikon, ki je prvič nastopil za štan-
'fetek.
^°čka, ki jo je Triestina izboje-
l,ti,,uiti|l|lllll|||||||||||||||||a|||a|||||||a||||ll|MIM|||lll|||||lllll||l|l,llllllllllll,lllll,„,|,|ll|,lul|||l„„||l|l|l|,lrf,,„IIIMail|a|l||,ai,||||||||iaii|l|iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiiitiiiiinMiiiiiiiiiiiiiuiiitiiviiiiiiiiiiniimiiiiiiiiB
Nogomet
j
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
prepričljiva zmaca kr asovega moštva
NAD NERAZPOl OŽENO ENAJSTERICO UNIONA
Celjsko kolo je bilo našim ekipam zelo naklonjeno, saj so izbojevale kar štiri pozitivne izide
"l0n - Kras 2:4	(2:2)
AS: Bogateč, Verša, Stran-lin G- čepar, M. Čepar, Cragno-■lani Benčič, F. Cragnolin, Lizzi, STn 3 k'a*'3, Vlilinko.
(Kr!?,ELci: v 14. in 23. min. Colja (CniJ.1 v 32- min. F. Cragnolin V 71. nL v 45. min. Lapi (Union), ln 8(1- min Ljubo Milič (Kras). to*®5 ie slavil prvo zmago v le-lotng sezoni- Zaradi slabe igre oe-°dPor3 'hoštva je le s težavo strl Polf- Sai'omnega Uniona. V prvem krat U ''e napadalec Colja dva to^j ^magai tržaškega vratarja bfanit' -S te Pf^dnosti ni znal u
| Viači d° konca. prvega
u-
polčasa.
fistiiP' naPadalci so namreč izko-fiilCe dve začetniški napaki bra-čilj' v' oziroma vratarja in izena-
V d
polčasu so krasovci j Je ijj,11 nekoliko bolje, ozračje pa [ m? vedno precej napeto V I k res0-' 30 Verši popustili živci in I Vni|,glral zaradi prekrška Lanija. I	^rasovega igralca izklju-
I ceta Qečebeli» so (čeprav z igral I	speian^an')	uspešno nadaljevali
I	dinrai-e.	Za	zmagoviti gol smo
I	Vbo'	.	at'	do 76. min, ko je
I	sbfavii	z močnim strelom
I Va v',a ko(ena domačega vra-I 65 i i zadn.ji minuti je isti igra J hic| ePini golom postavil končni
I Nknr ^rasa n> bil Preveč za-j % jin z igro svojih varovancev.
Ste v mnen'a- da koii*a Krasa ne dvomu.
proti Unionu bi smela biti ni-
R. B.
Vesna — Giarizzole
0:0
VESNA:‘ Favento, Visintin, Ten-ce, Pribaz, Zucca, Vecchio, Carme-li, Russignan, Zucca, Germani, Ru-stja, 12 Košuta, 14. Guštin.
V	3. kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige je domača Vesna igra1 a neodločeno š’ solidno'"ekipo Giarizzol, ki je sestavljena iz mladih in- hitrih nogometašev. Križani, med katerimi so bili odsotni Bezin in Skrem, so zadovoljili le v prvem delu igre, medtem ko so v nadaljevanju razočarali svoje številne navijače.
V	prvem polčasu so «plavi» ustvarili več priložnosti za gol, ki pa jih niso Rustja in tovariši dobro izkoristili. V drugem polčasu pa so domačini nepričakovano popustili, kar so izkoristili mladi Tržačani, ki so večkrat nevarno ogrožali solidnega Faventa; kljub vsemu pa ni prišlo do gola.
Boljša v vrstah Vesne sta bila vratar Favento in branilec Zucca; omenimo naj še, da je bil zaradi protestov nekaj minut pred koncem tekme izključen kapetan domačinov Germani.
(st)
Piedimonte — Sovodnje 1:1
SOVODNJE: Uršič, Marušič, Zavadlav, Batistio, Kovic, Petejan, Butkovič, Florenin S., Devetak, B. Marson, L. Tomšič, v 2. polčasu je Edi Tomšič zamenjal Devetaka.
STRELCA: v 14. min. p.p. Ghiot-to, v 3! min. d.p. Petejan.
Sovodenjci se v prvem polčasu tekme niso dovolj ’ poglobili v igro, kar priča tudi rezultat. V drugem
polčasu pa se je stanje spremenilo, saj so takoj izenačili z močnim strelom Petejana, s kakih 35 metrov. Neprestano so ogrožali vrata nasprotnika, toda ni jim uspelo povesti. čeprav smo v vsem drugem polčasu Vidfli akcijo za akcijo, toda do novega gola ni prišlo.
Vsekakor se je poznala odsotnost P. Florenina V napadu in Podver-ščka v obrambi.
D.
Brazzanese — Mladost 0:1
BRAZZANESE: Morgut, Angelin, Zonca, Tuni, Roldo, Clinec, Gaspa-rin, Buinatti, Cabas, Visintin in Ve-nica.
MLADOST: Ulian, Qotič (v 46. minuti Bettini), Marizza, Faccio, L. Gergolet, A. Gergolet, K. Ferfelja, Rosin, Ferletič, Pahor in G. Fer-folja.
STRELEC: v 35. min. Ferfolja.
SODNIK! Borghes iz Gradišča.
Doberdobska Mladost je v tretjem kolu prvenstva 3. amaterske lige osvojila prvi par prvenstvenih točk na račun Brazzaneseja. Takoj pa moramo povedati, da naša enajsterica ni zaslužila zmage, saj v celotni tekmi skorajda ni ustvarila resnih priložnosti. Tokrat pa moramo pohvaliti celotno obrambo, ki se je po prvih poraznih tekma’' nekoliko rehabilitirala. Tudi tokrat je bila šibka točka sredina igrišča, ki skoraj ni dajala razpoložljivih žog napadu, edino Rosin je zelo dobro opravil lastno nalogo.
Tekma se je začela nekoliko slabo za naše igralce, kj so po uvodnih potezah prepustili terensko pre-
moč domačinom, ki pa niso ustvarili resne priložnosti za gol. Naši so odgovarjali s hitrimi protinapadi, ki so večkrat spravljali v nevarnost nasprotno obrambo; te sta vodila Karel Ferfolja in Ferletič, ki je i-mel delno vlogo polkrila. V eni izmed takih priložnosti so naši tudi povedli. Edini zadetek je dal Karel Ferfolja, ki je z osebno akcijo in odličnim strelom stresel nasprotnikovo mrežo. Po zadetku so naši Gustavih igro na sredini igrišča in niso pustili domačinom, da so ogrožali naše vrste.
V drugem polčasu se je igra odvijala skoraj izključno na • sredini igrišča, kjer je bila igra zelo grda in brez nobene povezave med obrambo in napadom. V zadnji polovici polčasa so skušali domačini reagiral in so resno stisnili naše fante v kazenski prostor,, tu pa se je posebno izkazal Faccio, ki je bil pravi steber obrambe. Doberdobci so le zdržali do konca srečanja in so tako odnesli prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
Fabio Gergolet
NOGOMET
BERN — Italija se je predstavila kot kandidat za organizacijo finalne tekme za evropski nogometni pokal narodov za leto 1980.
OBVESTILA
ŠD SOKOL
. obvešča, da bo naslednji trening druge odbojkarske ekipe danes, 18. t.m. ob 17.30 v nabrežinski občinski telovadnici.
dreške barve ter Gomišček, sta bila neustavljiva. Na sredini igrišča sta odlično zaigrala Tavčar, Zin in Guliš, ki se je v tem prvem nastopu v Juventini izkazal kot odlični vezni igralec. Gol je padel v 18. min. igre, ko je Gomišček izkoristil prosti strel, premagal najprej živi zid in nato vratarje Padovana.
V drugem polčasu so «belo-rdeči» igrali obrambno in so z bistrimi protinapadi večkrat ogrožali vrata domačinov. Odlična obramba Juven-tine je mirno in urejeno odbijala vse napade Sagrada in dobro varo-
Peio kolo 2. AL je bilo povsem uspešno za gostujoče ■ e-najsterice, ki so od IS možnih točk odnesle domov kar 12 točk. Zabelei '.'. smo namreč pet zmag na tujem, dva remija in le eno zmago na domačih tleh.
Edini uspeh je žela bazoviška Zarja v derbiju s pičlo zmago nad Gajo. Za Bazovce je to bil obenem prvi prvenstveni uspeh, ki je prinesel Zarji prvih par točk, s katerimi so Ba-zovci zapustili rep lestvice, kar pomeni da zamenjava trenerja je Zarji prinesla srečo. Po odstopu Mat daniccija je namreč vodstvo ekipe prevzel V. Križmančič.
Nedeljski zavrtljaj pa nikakor ni bil uspešen za naše ekipe. Breg je doma nepričakovano podlegel Aurisini.
Tudi Trebenci so doma nepričakovano izgubili, še enkrat je torej bilo razvidno, da čeprav so trebenski napadalci spretni, v obrambi nekaj ne are.
O ostalih izidih bi v prvi vrsti omenili ponovno zmago ekipe Campanelle, ki tako ostaja sama r ‘. vrhu lestvice s polnim številom točk. Za petami ji je ostal le Libertas, ki je tokrat s klasičnim izidom premagal O-picino Supercaffe (prvi prvenstveni poraz). Za to dvojico je praktično ostala praznina. Ro-sandra prot. Zaulam vi šia preko remija, ponovno pa se je dobro izkazala Opicina, ki je nasula Ederi kar tri gole. Razočarala pa je spet Costa-lunga, ki je proti F.laminiu o-svojila le točko.
IZIDI 5. KOLA
Op. Supercaffe - Libertas 0:2 Zaule - Rosandra	2:2
Breg - Aurisina	1:3
Primorec - E. Adriatica 2:3 S. Marco - Campanelle 1:2 Costalunga - Flaminio 0:0 Zarja - Gaja	2:1
Edera - Opicina	0:3
LESTVICA
Campane:’ 10, Libertas 9, Aurisina in Ed. Adriatica 7, Op. Supercaffe in Rosandra 6, Opicina, Breg in S. Marco 5. Primorec, Costalunga in Gaja 4, Flaminio 3, Zarja in Zaule 2, Edera 1.
PRIHODNJE KOLO (23. 10.) Campanelle - Costalunga: Ori-cina - Primorec; Gaja - Edera: Flaminio - S. Marco; Ud. Adria-' tiča - Op. Supercaffe: Libertas - Zarja: Rosandra - Breg; Aurisina - Zaule.
LESTVICA
NAJBOUŠIH STRHLCEV 5 golov: De Eemardi (Liber-tasj in Zollia (S. Mareo) * 4 gole: Zorzut (Camoar.eile) in Pascon (Ed. Adriatica)
3 gole: Zacca-ia (Aurisina), B. Kralj (Primorec) in Perlan-geli (Rosandra)
2 gola: Ulcigrai (Aurisina), Ca-denaro in Strnad (Brc \ Ba-buder in Rrguso (Campanelle), Palcini (Costalunga), Bolcich (Gaja), Lacota (L'ber-tas), Aversa (Op. Supercaffe, Rozman in Privileggi (Opicina), P. Kralj n M. Kralj (Primorec).	'	B. R.
vala pridobljeno prednost do konca tekme.
BIP
9
Breg— Aurisina 1:3 (1:1)
BREG: Chermaž, Rodela, Creva-tin, Melon, Dagri, Klun, Lovriha (Kermac), Mikuš, Samec, Cadena-ro, Sternad.
AURISINA: Tortolo, Furlan, Peri-sutti, Andreini, Marzari, Babič, Per-tot, Madalen, Caharija, Casagrande, Ulcigrai (Cimador).
STRELCI: v 13. in v 89. min. Ulcigrai, v 16. min. Samec, v 53. min. Caharija.
SOJENJE: dobro.
Srečanje, ki mu je prisostvovalo lepo število gledalcev, je bilo živahno in zanimivo. Končalo se je z zmago gostov. Ti so znali bolje izkoristiti priložnosti za gol. Lahko pa bi se končalo tudi drugače in nihče bi ne imel kaj oporekati. Lepi skupni igri Brega je odgovarjala Aurisina z nevarnim Ulcigraiem, ki se je ižkazal za spretnega strelca. V sprednji vrsti je bil dober gradi-lec igre Casagrande, ki se je izkazal z močnimi in točnimi streli. Za «plave» je gradil igro Lovriha, ki pa je bil zaradi slabosti, primoran zapustiti igrišče, kar se je tudi krepko poznalo.
Po petih minutah igre je Cadenaro izvedel nevaren kazenski strel in kmalu mu je «uslugo» vrnil Casagrande. V 13. min. je v protinapadu Ulcigrai povedel. V 16. min. je na podajo Sternada izenačil Samec. V 43. min. je bil Samec po napaki vratarja blizu zadetka in takoj je Caharija šel za las mimo vratnice.
V začetku d.p. je vstopil Krmec namesto Lovrihe in že je Casagrande streljal mimo vrat. V 10. min. se je Casagrande izkazal s silovitim strelom, ki ga ni Chermaz zadržal. Caharija je bil najprisebnejši in je povedel. V 56. min. Ste nad ni imel sreče, saj je zadel prečko. Bolje je š’o Ulcigraiu v 89. min., ko je dosegel tretji zadetek, v trenutkih, ko so se vsi Brežani pred vrati Auri-sine borili za izenačenje. , JOLO
Primorec - Edile Adriatica 2:3 (2:3)
PRIMOREC: Pavatič, Angel Milkovič, Husu, Čuk, Marko Kralj, Edvin K-alj, Valter Miljkovič, Možina, Bor s Kralj, Pavel Kralj (d.p. Mau-ro Kralj H.), Mauro Kralj I.,* št. 14 Denič.
EDILE ADRIATICA: Toppan, Le-ghissa, Cemivani, Zucca, Zacchinia, Paoli, Smrekar, Vascotto, Villini, Florio (d.p. Russian), Pascon.
STRELCI: v 3. min. Cernivani, v 20. min. Pascon, v 28. min. Mauro Kralj I., v 40. min. Boris Kralj, v 43. m'n. Pascon. (Vsi v prvem pol-
SODNIK: Milan iz Vidma.
GLEDALCEV: približno 100.
Ponoven poraz Trebencev na lastnem igrišču nam jasno pove, da Primorcu doma ne gre. Tudi tokrat je odpovedala obramba in so tako gostje odnesli obe točki. Tržačani so se predstavili s precej starimi igralci, ki pa so bili zelo izkušeni in so tako najprej izkoristili priložnosti, ki jim je nudila ", napakami domača obramba, nato pa dobro
fiiiiMiiiiiiikiiiiiMiiiHitiiiiiiMiiiiiiiMiiiiniHiiHiiiiiimiiMMiiiiiniiiiiftimiiiiiiiiiiiiiHMiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
V MNOGOBOJIH
Nova osebna rekorda Bigattona in Razziera
Martiniju se je naskok na naslov državnega prvaka ponesrečil
V	soboto in nedeljo je bilo na stadionu Valmaura v Trstu deželno tekmovanje v osmeroboju za mladince ter deseteroboju za člane. Tekmovanje, ki ga je organiziral tržaški CUS, je imelo predvsem namen dati zadnjo možnost tržaškemu mladincu Martiniju, da irboljša lastni, diiavru rekord v o^iperoboju. Čeprav je 'imel po pr»qtp dnevu Martini 10 točk naskoka, je v drugem dnevu s slabim rezultatom v skoku s palico zapravil zadnjo priložnost za rekord.
Tekmovanja sta se udeležila tudi dva slovenska predstavnika, in sicer borovec Sandi Bigatton med mladinci ter član Adrie Fabio Ruz-zier, med člani. Oba sta tekmovanje pričela brez večjih ambicij, po prvem dnevu pa sta z doseženimi rezultati spoznala, da ste krepko nad osebnima rekordoma. V prvem dnevu sta tudi oba dosegla osebna rekorda v metu krogle ter v višini.
V	drugem dnevu je dobre rezultate dosegel Bigatton v zaprekah ter v disku, medtem ko je nekoliko slabše skakal s palico ter metal kopje, kljub temu pa mu je uspelo doseči osebni rekord. Edina grenka kaplja mu je lahko tistih 5 točk, ki so mu še manjkale, da dosež 4.000 točk.
Tudi Ruzzier je pričel drugi dan zelo dobro in je s časom 17”4 na zaprekah za celo sekundo popravil svoj- letošnji najboljši dosežek. V metu diska je dosegel normalen rezultat 26,28 m, medtem ko mu je v skoku s palico uspel pravi podvig: po 5 letih je spet preskočil višino nad 3 m (točneje 3,20 m) in se tako približal osebnemu Aikordu
v tej disciplini, potem ko je moral zaradi raznih poškodb opustiti za dalj časa to panogo.
Prav v metu kopja, ki je ena njegovih najmočnejših disciplin, je Ruzzier razočaral in ni vrgel preko 46,22 m, čeprav je med ogrevanjem vrgel dva meta čez 50 metrov.
V zadnji disciplini 1.500 m je moral, na žalost, teči sam, ker' ni imel primerne konkurence in je zato njegov čas le 5'03"5. V skupnem "številu točk je tudi njemu ostala grenka kaplja, saj mu ni za 26 točk uspelo doseči njegovega dolgoletnega cilja — 5.000 točk, kljub temu pa je za celih 200 točk izboljšal svoj pet let star osebni rekord. S končnim rezultatom 4.974 točk je tudi zmaga) in dosegel gotovo enega svojih največjih rezultatov v športni karieri.
REZULTATI Mladinci (osmeroboj)
1.	Moreno Martini (CUS) 5.229 (100 m - 11”6; daljina - 6,37; krogla - 11,18; višina - 2,05; 110 H - 16"3; disk - 36,94; palica -3 m; kopje - 44,72)
2.	Dotti (Libertas	UD)	4.872
3.	Bemini (CUS)	4.328
4.	Sandi Bigatton	(Bor) ..	3.995
(12”5 - 5,81 m	- 10,08 m	-	1,65 m
17”9 - 30,66 m,	2,90 m -	33,28 m)
5.	Mazzi VV.FF.)	3.870
Člani (deseteroboj)
1.	Fabio Ruzzier	(Adria)	4.974
(100 m - 21”4; daljina - 5,47; krogla - 9,83 m; višina - 1,60 m; 400 m - 58"6; 110 H - 17”4; disk -26,28 m; palica - 3,20 m; kopje -46,22 m; 1500 m - 5’03”5)
2.	Alberto Bon (CUS)	4.306
Ruzzier
branili vodstvo do konca tekme.
Tržačani so priš'i v vodstvo že v 3. min., ko je branlec Cemivani poslal predložek pred vrata Primorca. Za žogo sta se z glavo pognala tržaški napadalec in pa trebenski branilec. Nobeden od njiju ni žoge dosegel in to je presenetilo tudi Pava-tiča, ki je žogo le gledal kako s« je zakotalila v lastno mrežo. Dona čini se niso takoj opogumili, ta’-o da so -ponovno Tržačani bili blizj gola s Smrekarjem, a ta igralec 'e sam Dred trebenrkemi vrati zgrešil.
V	20. min. pa jirrt je uspelo podvojiti z izredno leuo kombiniranja prostim strelom. Tedaj so se domačini le zbudili in se pognali v nanad.
V	28. min. jim je že uspelo znižati rezultat z Mauro-’ Kraljem I., in v 40. min. celo izenačiti po osebni akciji Borisa Kralja. Tržačani so takoj nato prisl v napad in s precejšnjo lahkoto spet povedli s prisebnim Pasconom. Do konča polčasa je imel ta igralec še eno izredno priložnost za gol a je sam pred Pavatičem nerodno zgrešil.
V dragem polčasu so Trebenci napadali z upanjem, da bi jim uspelo izenačiti. Z medlimi in neorganiziranimi akcijami so malokdaj resno ogrožali dobrega vratarja Toppana. Tržačani so bili zelo nevarni v protinapadih-, a večinoma so le branili rezultat. Nekaj minut pred koncem je še sodnik spregledal očitno enajstmetrovko v korist Trebencev. V zadnji minuti pa je splahnela še najizrednejša priložnost, ko sta prej Boris, nat) še Mauro Kralj I. nevredno zgrešila že stoodstotni zadetek. Rezultat je tako ostal isti kot v prvem polčasu. Nedvomno bu bil izenačen izid bolj pravičen, a dokler se ne bodo Trebenci v obrambi izboljšali, bo jim le poredkoma u-spelo, da odnesejo z igrišča pozitivne izide.
Bruno Križmančič
KOŠARKA
Danes v Dolini
dve srečanji
V okviru priprav na bližnja prvenstva bosta danes v Dolini dve košarkarski tekmi.
Ob 15. uri bosta igrala Breg in Sokol s postavama košarkarjev leG nika 1965 in mlajši.
Ob 16.15 pa bo tekma med Bregom in Poletom (igralci letnika 1962 in mlajši).
Nogometna tekma med uslužbenci slovenskega in italijanskega dnevnika
Danes se bodo srečali na pravokotniku v Padričah ob 13.30 uslužbenci Založništva tržaškega tiska (Primorski dnevnik) s kolegi SET (H Piccolo).
ROKOMET
Zmaga ZRN
mi
Zahodna Nemčija je osvojila prvo mesto na mednarodnem rokometnem turnirju v Ljubljani. V zadnji tekmi je premagala Jugoslavijo s 17:16. Drugo mesto je osvojila Danska, ki je odpravila ČSSR s 27:23.
ZSŠ D I
obvešča, da Ima novo telefonsko številko, in sicer 767-30^.
Vojfco Milkovič in gropajski navijači čestitajo novemu trenerju ŠD Zarja
VOJKU KRIŽMANČIČU ob njegovi prvi zmagi.
Kitajski
34. O
dnevnik
j
2^° Moramo zadevo resno vzeti v roke, je rekel Mao, V8tv Za^etek opraviti raziskave. Kot urok, ki poziva de-k1 drj* k srditemu povračilnemu napadu na buržoazijo 8Udiia8e *2k°riščevalske razrede, je Maova direktiva spod-razvoj delavske revolucije na tem področju.
Ciang Cing postane svetovalka rdeče armade , v i	za kulturna vprašanja
I 'V y uči revolucionarne linije predsednika Maa, «piše f.11, «so se revolucionarni književniki in umetniki 1 i^avcel 0t* revizionistlčne linije Liu Šao-čia in šli med peterih’ kmete in vojake. Napisali so številna dela, v |! 'vai So hvalili ali opisovali razredni boj. Narodni fe-f ® bu S-°^°hnih del pekinške opere, ki je bil leta 1964, Ze del njihovega uspeha. Zmaga revolucije v pe-j pr ®Peri je v celoti delo predsednika Maa.
t'ev ^e<^nik Mao je z navdušenjem podprl pojav vzor-0lUcl°narnih del. Leta 1964 si je ogledal baletno I	° 8 udobno revolucionarno temo 'Rdeči ženski
Sr j dal takoj zatem naslednjo direktivo: ’Usme-p&ka Pravilna, to je uspeh v revoluciji baleta iri umet-^etnjuaVen dobra’. Revolucionarne književnike in 6 i® spodbujal, naj nadaljujejo po tej poti in naj
v svojem zmagovitem zagonu premagajo vse težave. Večkrat jih je sprejel in jim dal številne pomembne smernice o temah in podobah, ki jih je treba izraziti, ter o napevih in prizoriščih nekaterih vzornih del.
Vzemimo za zgled pekinško opero Ča Čia-pang, ki prikazuje, kako se oddelek, ki ga vodi komunistična partija, spretno in' hrabro bojuje proti japonskim napadalcem in kuomintanškim izdajalcem. To delo, je rekel, mora imeti za poglavitno temo oborožen boj. Pokazati mora, kako je oborožena revolucija uničila oboroženo kontrarevolucijo, in se končati z vdorom oddelka v sovražnikovo skrivališče. Poudariti mora odnose med vojaki in civilisti ter napeve, ki upodabljajo junake.
Sijoča maocetungovska misel je razjasnila pot tega vzornega revolucionarnega dela in številnih drugih. Predsednik Mao je tudi pravočasno preprečil Čiang Čing spre-

ZGOVORNI KITAJSKI ZIDOVI: Čeprav ne več tako številni kot nekoč, tace bao — stenčasl — še vedno odražajo politični utrip sodobne Kitajske
membo »Zavzetja tigrove gore», druge pekinške opere s sodobno revolucionarno vsebino, ki jo je občinstvo zelo cenilo. Vse izvirne različice, po katerih so bila narejena vzorna revolucionarna dela, so nastale pred letom 1964. Nekatere so nastale v šestdesetih, petdesetih letih ali še prej. Opera »Sivolaso dekle», zdaj balet, je eno prvih velikih del, ustvarjeno po zaslugi Maovih misli v »Kramljanju o književnosti in umetnosti v Jenanu», ki jih je predsednik Mao zapisal leta 1942. Z adaptacijo vseh teh stvaritev so nastala vzorna revolucionarna dela. Književniki in umetniki so uporabili maocetungovsko misel, razčlenili so močne in šibke točke raznih del, razvili njihove posebnosti in odstranili pomanjkljivosti. Nenehno so razmišljali o temah, o upodobitvi junakov, o napovedih, o glasbeni spremljavi. Storili so prav vse, da so dosegli enotnost revolucionarne politične vsebine in umetniške oblike. Vzorna revolucionarna gledališka dela so kristalizacija njihovih naporov..
Čiang čing je dolgo veljala za napredno književno in umetniško delavko tridesetih let
Avtor članka v »Peking Informations« se vrne k Čiang Čing. Piše: »Leta 1964 se je stremuhinja čiang Čing (takrat je bila še nesporno zvesta Mao Ce-tungova žena, op. pis.), vrinila na nacionalni festival opere s sodobno temo. Iz tistega časa je tudi izjava Čiang Čing, ki so jo njeni pomagači — strokovnjaki za poneverjanje zgodovine — označili za zgodovinski dokument revolucije na književnem in umetnostnem področju, če bi verjeli pjihovemu mnenju, proletarska književnost in umetnost na Kitajskem nista nikoli obstajali. V resnici pa je predsednik Mao že leta 1942, potem ko je iz vseh zornih kotov in znanstveno povzel temeljno izkušnjo delavskega književnega in umetnostnega gibanja v naši državi in v tujini, zapisal svoje nesmrtne misli v »Kramljanju o književnosti in umetnosti v Jenanu«. Poudaril je, da morata književnost in umetnost služiti delavcem, kmetom in vojakom, ter odločno razmejil književnost in umetnost
delavstva od književnosti in umetnosti izkoriščevalskih razredov. Proletarska linija na tem področju je svetilnik, ki kaže pot kitajski revoluciji in njene cilje na tem področju. Objava »Kramljanja, je pomenila vstop delavske književnosti in umetnosti na Kitajskem v veliko in novo obdobje.« '*
Ob branju tega članka sem se spomnil, da je poleg Maovih »deset glavnih odnosov, prav to njegovo delo iz leta 1942 danes na Kitajskem v vseh partijskih organizacijah temeljni politični dokument za preučevanje vprašanj o umetnosti. To je vsekakor zanimivo.
Jen Ven nadaljuje: »V pismu, naslovljenemu leta 1944 gledališču pekinške opere v Jenanu, je predsednik Mao nakazal usmeritev pekinške opere v revoluciji. Takrat je rekel: 'Zgodovino ustvarja ljudstvo. Za staro opero, kot tudi za vso staro umetnost in književnost, ki ,je odtujena ljudstvu, lahko rečemo samo, da je izmeček. Na odru vladajo gospodje in gospe, gospodiči in gospodične. Zdaj ste popravili to napako zgodovine in spet uveljavili zgodovinsko resnico, s tem pa vdihnili novo življenje stari operi.’
Po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske leta 1949 sta dala predsednik Mao in partijski centralni komite številne smernice za to dejavnost. V pol stoletja revolucionarnega boja so naši književniki in umetniki ter amaterji napisali številna kvalitetna dela, ki so jih navdihnile pesmi predsednika Maa in Lu Hsiinova dela. Vse to pa je iz zgodovine izbrisala z eno samo potezo zločinska četverica. Da bi prikrili svoje prevare, so Čiang Čing in njeno spremstvo obtoževali izvirna dela, ki šobila podlaga za nova, da so škodljiva besedila in strupene zeli, ter prepovedali, da se objavljajo in uprizarjajo. Politično so preganjali njihove avtorje in jih celo ponižali na raven kontrarevolucionarjev. Poleg tega so prepovedali oznako »priredba, na vzornih delih, da bi jih tako prikazali kot izvirna, čiang čing je dolgo veljala za napredno književno in umetniško delavko tridesetih let. To je laž, če razjasnimo njeno preteklost...

Uredniitvo, uprava, oglasni oddtlek,
TRST, Ul, Montacehl 6 PP 55» — Tol. 7» 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, UL 24 Maggio 1 — Tol. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnapre) plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ; Oglasi
18. oktobra 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS . 61000 Ljubljani* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (žir. 1 st., vil. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez* v Italiji pri SPI.
' i j	Član italijanska
Izdajaj ^ 7TT zvaze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska^ ^Trst založnikov fJEG
V VZDUŠJU RAZČIŠČEVANJA ODNOSOV MED STRUJAMI
Politične pobude v prihodnjem letu v ospredju današnje seje CK PSI
Jabolko spora je določitev datuma kongresa stranke
RIM — Mnogi so mnenja, da je današnja seja centralnega komiteja socialistične stranke pravzaprav «mi-nikongres*. čeprav ima določitev datuma 41. kongresa PSI komaj na dnevnem redu. Stranka bo morala namreč po enoletnem zapletenem obdobju, ko likor jo ločuje od razočaranja 20. junija (ko je prejela nekaj manj kot 10 odstotkov glasov), preveriti svojo politiko in si določiti strateške ter taktične cilje v prihodnjem letu, ki ga bodo označevale upravne volitve sredi pomladi in zimske volitve predsednika -epublike.
O pobudah, ki nai bi tudi pred javnostjo prešle ozke okvire programskega sporazuma, ki so ga socialisti oodcisali. čeprav niso o njem preveč prepričanj, so razpravljali že na seji pristašev poslanca Mancinija, na sestanku deželnih in pokrajinskih 1’viikov stranke, v večkratnih posegih tajnika Crazija in v niegovih razmišljanjih o razlogih krize levičarskega zavezništva v Franciji.
Socialistom .je programski spora zum pretesna obleka, medtem ko ba za članov in s!moatfzerjev meni, da je pot-eben odločen boj proti demo-k-stiaDOm in zato tudi proti komu-n;stom. katere socialisti dolžijo, da si za vsbko ceno -želiio dogovora z Zaccagninijevo stranko.
Toda baza ,ie prepričana tudi. trdijo sami socialistični voditelji, da potrebuie stranka jasno začrtano politično linijo, da ne bo izpostavljena nevarnosti kolebama enkrat na levici. dru«ič na desnici KPI. Prav ta kolebanja so namreč v demokr-ščanskih vrstah vzbudila utvaro. da b’ bilo morda mogoče obnoviti sodelovanje levega centra, kar prav socialistična baza najodločneje odklanja.
CK PSI bo moral torei določiti da-t"m novega kongresa. Craxi bi rad skkcal naivišii organ stranke prihodnjo pomlad, toda Mancini se s tem ne strirna in predlaga, naj bi. kongres odložili do zime 1978, ko bo izid bitke za Kvirinal že znan.
Čemu je pravzaprav datum kongresa tako važen? Mancinijevi pristaši se boje, da bi preostro poudarjanje levičarske alternative in*, kongresu onemogočilo oblikovanje zavezništev, ki so potrebna za izvo litev socialističnega predsednika republike. Obenem je Mancini prepričan. da bi izvolitev sccia!'sta na Kvirinal toliko navdušila simpatizerje in volivce stranke, da bi ji ne zamerili, če bi stopila v vlado s KO. Toda večina v stranki meni, da bi socialisti lahko stopili v vlado samo. če bi komunisti bili v vladni večini. Pač pa se boie volilnega poraza na upravnih volitvah, če se bo nadaljevalo sedanje kolebanje.
Poglejmo' še, kakšna so zavezništva med strujami, ki sestavljajo so c alistični CK. Dobro tretjino predstavlja novo zavezništvo med De Martinom in Manco, ki trdi, da mo da De Martino biti novi predsednik republike. Okoli tajnika stranke se zbira »arhioelag* drobcev struj: avtonomisti. bivši Mancinijevi pristaši. bivši De Martinovi pristaši, del levice (Signorile - Cicchitto). Tretjo skupino sestavljajo Manciniju zve-
Kmalu bodo zvišali zavarovalne tarife
RIM — Predsednik republike Leone bo vsak čas podpisal odlok. ki »prilagaja,, maksimalne vsote, ki so jih zavarovalnice dolžne plačati v primerih prometnih nesreč (za smrtne žitve. za ranjence. za škodo) na 50, 20 in 5 milijonov.
Odlok, ki ga je že pregledal in odobril računski dvor. bo objavljen še ta teden, če ne bo zapletjajev.
Razumljivo je. da bo sklep vplival na znatno zvišanje cene zavarovalnih polic. Združenje zavarovalnic ANI A je že poudarilo, da bo do konca meseca sporočilo pristojnemu ministrstvu za industrijo podatke in zahteve po zvišanju zavarovalnih tarif za prihodnje leto.	1
sti in končno drugi del nekdanje Lombardijeve levice, ki se zbira okoli Achillija in Codignole in si u-stvarja trdno osnovo med članstvom, noče pa sodelovati z vodstvom stranke.
CANDIDA CURZI
Sodni postopek proti Kapplerju v ZR Nemčiji?
RIM — Vojaško sodstvo, ki je zadolženo za preiskavo o begu nacističnega vojnega zločinca Herberta Kapplerja 15. avgusta iz vojaške bolnišnice «Celio», je poslalo državnemu pravdništvu sodišča v Lunebur gu (ZRN) kopije vseh aktov o sodnem postopku, na osnovi katerega
je _ bil Kappler obsojen na dosmrtno ječo. Akte so zaprosili sami zahod-nonemški sodniki, ki so sprožili preiskavo o delovanju krvnika Ardeatin-skih jam z možnostjo, da ga obtožijo med drugim umora.
Medtem je na zasedanju socialistične internacionale v Madridu predsednik zahodnonemške socialnodemokratske stranke Willy Brandt javno ponazoril svoje in strankino stališče do Kapplerjevega primera. Z ene strani je kot voditelj SPD pa tudi v imenu socialistične internacionale odločno obsodil dogodek ter ga označil kot kršitev italijanskega prava, z druge pa naglasil, da ne bodo zahodnonemški socialni demokrati nikoli pozabil: dogodkov jz druge vojne in da so pripravljeni na nov boj proti fašizmu in nacizmu. Udeleženci • zasedanja so Brandtove besede sprejeli z navdušenim ploskanjem.
Napeto pričakovanje v Nemčiji
s »ELE
Bflnmlg izilR
Pred sedežem zahodnonemške vlade, kjer se zbira krizni štab, ki mu je poverjena nelahka naloga, da sprejema odločitve v zvezi z ugrabitvijo predsednika nemških industrijcev Schleverja in s preusmeritvijo Lufthansinega letala, se noč in dan zbira množica radovednežev	(Telefoto ANSA)

PROCES ZARADI UGRABITVE LUiGIJA MARIANIJA
Z ugrabitvami so financirali boje med misovskimi strujami
Tako trdi bivši «federale» iz Brindisija Martinesi - Odkupnina naj bi služila posl. C. Mancu, sedaj predstavniku «democrazia nazionale», da bi prevzel Almirantejevo mesto na čelu stranke
TARANTO — Ugrabitev bančnega funkcionarja iz Lecceja Luigija Martinija (moža so ugrabili julija 1975 ter izpustili po 49 dneh. potem ko if družina izplačala 2110 milijonov lir) je organizirala neka skupina neofa-
do KD, in so nato ustanovili «demo-crazia nazionalc*.
Posl. Manco seveda zanika vse Maitinesijeve trditve. P roče/ zaradi ugrabitve Luigija Marianija bo danes prekinjen, Ua bi sodniki lahko mirno
šistov v politične namene. Glavni cilj proučili »dosje*. Ob jutrišnji obnovit-
je bil polastiti se vodstva MSI ter izriniti s tajniškega mesta Giorgia Almiranteja. čigar mesto naj bi pre vzel Clemente Manco, tedaj vodja najbolj skrajne struje MSI, sedaj pa gJavni predstavnik »zmerne* desničar ske stranke »demoCrazia nazionalc*. ki je nastala iz razkola MSI.
O vseh teii »političnih* prigodah so včeraj govorili na procesu pred porotnim sodiščem v Taiantu, saj je eden od obtožencev — skupno jih je trinajst, rr.ed njimi pa je tudi domnevni morilec sodnika Occorsia Pier Luigi Concutelli — izročil sodišču in časnikarjem 112 strani obsegajoč sveženj z izčrpnim prikazom političnega ozadja in samega poteka ugrabitve. Obtoženec, ki se je odločil, da razkrinka vse ozadje ugrabitve, je Luigi Martinesi. bivši »federale* v Brindi-siju in nato občinski svetovalec iste stranke, poleg tega Pa uslužbenec ,v uradu poslanca Clcmenteja Manca.
Pigv posl. Manco je skupaj s fašist; iz lažnih krajev koval zaroto proti Almiranteju. ker je nasprotoval njegovi politiki »dvoprsnega suknjiča*. Zato se je povezal' v najbolj skrajnimi neofašističnimi frakcijami — »ordine nuovo*. »avanguardia na-zionale* in diugimi — katerih pristaši naj bi se aktivno angažirali v MSI in na ta način premaknili na Mancovo stran politično os. Toda za tak načrt So potrebovali veliko denarja. /.ato so se odločili za ugrabitev premožnega bankirja. Martinesi v svojem »dosjeju* trdi. da je bil Manco obveščen o načrtu ugrabitve in da je celo del denarja, ki ga je izplačala družina, šel skozi njegove roke. Prav Manco naj bi zagotovil Mar-tineseju, da denar ni bil »memorizi-ran» — se pravi, da si policija ni prepisala itevilk bankovcev — s čimer je posredno povzročil aretacijo nekega misovskega ak ista. kateremu je Martinesi posodil 600 tisoč Ur iz odkupnine v prepričanju, da gre za »čist* denar. Ko pa ga je aktivist — Po imenu Luceri — začel trošiti, se je kmalu znašel v zaporu.
Martinesijeva dokumentacija ne pojasnjuje. zakaj niso izpeljali načrta o »strmoglavljenju* Almiranteja. Dejansko se je Manco v nekem trenutku u. maknil ter prešel na nasprotni breg, namreč k onim, ki so Almiranteju oči-taU. da vodi preveč «odločno» politiko
vi bodo najprej zaslišali prav Clemen-teja Manca, (trn)
Tudi golpisi Miealizio na začasni svobodi
RIM 4- Rimsko prizivno sodišče je tudi Giacomu Micaliziu, palerm skemu zdravniku, ki ga skupaj s 76 »karneradi* dolžijo poskusa državnega udara pod vodstvom »črne ga princa* Jun'a Valeria Borghese-ja, odobrilo izpust na začasno svobodo. Odločitev, ki je bila deležna precejšnjih kritik, naj bi sodnikom narekovalo slabo zdravstveno stanje obtoženca, ki je že nekai mesecev na zdravljenju zaradi srčnih motenj. Prav rtič :e ne bi čudili, če bi tud!
Micaliziu prostost; za katero je sicer moral položiti 10 milijonov lir kavcije, tako dobro dela kot polkovniku Bertiju. Bivši poveljn ic gozdnih čuvajev iz Cittadueale je ob pričetku procesa komajda govoril ,in ni vstal z bolniške nosilnice, medtem ko sedaj lahko p-ide v sodno dvorano malodane skakljaje.
Med včerajšnjo obravnavo so tudi pričeli brati zapisnike pričevanj, ki so jih zbrali meč preiskavo o Tor qualti Nicoliju Vendar obtoženca in »super priče* ob nem včergi ni bilo, na sodišče. Kakor Rema OrlandinijaJ je tudi Nicolija k sodelovanju s STD j pritegnil kapetan La B-una, s katerim se 'e srečal v Švici. Obveščevalni službi je posredoval številne rodroV:: ti o cricra.rii ra «u-sodno noč* 7. decembra 1970 in več podatkov o drugih prevratniških dejanjih. Spi oti je SID obveščal tudi o osebnih stikih z golpis*'' med temi se ie večkrat srečal prav z Micali ziom.
Fulvio Casali
OB URADNIK NAJ BI ZDA SKLEPALE ŠE DODATNE SPORAZUME
TAJNA DEJA VN0ST BELE HIŠE IA OBNOVITEV ŽENEVSKIH POGAJANJ 0 BLIŽNJEM VZHODU
Pogovori med predstavniki ZDA in PL0 o morebitni spremembi resolucije 242 OZN
KAIRO — Arabske države in palestinske organizacije sploh še niso uradno odgovorile na ameriško - izraelski »delovni načrt*, ki naj bi odstranil nasprotstva proceduralnega značaja za ponovno sklicanje mirovnih pogajanj za Bližnji vzhod, ko je telavivski dnevnik »Haarec* zatrdil, da So ob uradnem dogovoru podpisali še tajnega. O ameriški tajni diplomatski dejavnosti, tokrat o razgovorih s predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine, pa naj bi poročgli zastopniki skupine »Al Fatah* v egiptovskem glavnem mestu,, , •
Bolj senzacionalno in zaskrbljujoče obenem je poročanje izraelskega dnevnika. V ponedeljkovi izdaji je »Haarec* pamreč oh.rvil dopis iz \Vashinglona, ki se sklicuje na dobro obveščene kroge. Ti viri naj bi potrdili domnevo ali vsaj sum precejšnjega dela političnih opazoval-
«Tajni dvostranski dokument* naj bi vnaprej in zelo jasno določal, da se predstavniki PLO na noben način in v nikakršnem svojstvu ne bodo udeležili mirovnih pogajanj za Bližnji vzhod. Poleg tega pa naj bi Američani zagotovili Izraelcem, ne bodo delegacije, ki bodo končno posedle okoli pogajalne mize, raz pravljale o «vpra.šanju morebitne ii-stanovitve palestinske države*. Dejansko tajni ameriško izraelski dogovor odklanja poglavitne zahteve večjega dela arabskega sveta.
Sicer sta obstoj dodatnega sporazumnega dokumenta zanikali obe strani. Glasnik izraelskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je a meriški dopisnik časopisa »Haarec* zamešal poročilo o vsebini ameriško-izraelskih pogovorov z uradnimi sporočili. Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je bilo bolj skopo z iz javprni, kajti zatrdilo je. da v »podpisanem dokrmenlu niso dosegli spo-
teniveč da so se tudi poglobili v vsebino morebitne ženevske konference
TELEFONSKI POZIV SKUPINE MRKA CAC0L TISKOVNI AGENCIJI ANSA
\ «* / '
BR zanikajo odgovornost za ugrabitev torinskega mogotca Guglielma Lioreja
..........
HAVLU, LEDERERJU. 0RNESTU IN PAVLIČKU SODIJO ZARADI »PREVRATNIŠKIH DEJANJ*
cev, da se ameriški predsednik Car-! razuma o teh vprašanjih*, vendar ter, njegov zunanji minister Vanče pa is Be'a l)iša «seznanjena s škrbin izraelski kolega Dajan niso ome- j mi telavivske vlade*, jili zgolj_ na »proceduralne ovir?*, j Medtem ko si Izrael v prvi vrsti ■ -	prizadeva, da palestinske osvobo-
dilne organizacije ne bi sodelovale na mirovni konferenci, ie prvenstvena skrb Ife-teh, da bi se je udeležili v prvi. osebi in polnopravno. Tega pa jim ne omogoča resolucija 242 vrrnoirinega sveta OZN. ki so jo določili za osnovo pogajanj za miroljubno ureditev položaja na Bližnjem vzhodu. O spremembi besedica, točrieje o dodatku, ki bi zamenjal pojem »palestinskih beguncev* z jasno opredelitvijo o »palestinskem ' n?,redu in njegovih zakonitih pravicah, se je govorilo že pred časom, vrndrr so Palestinci takrat zanikali .kakršnekoli stike z ZDA Pod tem _	| pogojem bi namreč PLO sprejela
Obenem opozarjajo sredstva javnega obveščanja, naj ne nasedajo provokacijam resolucijo in tako zadostila medna
'	redno-pravnim zahtevam.
»Zasebne izjave* kairskih predstavnikov organizacije «A1 Fatah* naj bi nadalje pričale o že znanih nesoglasjih med Egiptom in Sirijo, ki se nanašajo predvsem na pravno ureditev morebitne palestinske države v Cisjordaniji, Zadnji predlog PLO o istem vprašanju pa uradna mednarodna zagotovitev, da bo do ustanovitve samostojne palestinske države prišlo, vendar y še ne bi določili meja.
Verodostojnosti izjav ni mogoče preverjati, vendar pa sta pomembni dve ugotovitvi, ki ne odkrivata nobene skrivnosti, vendar pa tudi ne odpravljata upravičenih skrbi za miroljubno rešitev arabsko - izraelskega spora. Prva zatrjuje, da sta še Washington in Tel Avi sporazumel?! za ne-rešitev, to je za sta-!nje, ki stalno niha med vojno in mirom, Z drugo pft palestinski predstavniki izražajo prepričanje, da se ttidi tokrat Arabci ne bodo v celoti sporazumeli in dosegli najpravičnej-šq rešitev za palestinski narod, (bp)
TOREK, 18. OKTOBRA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanat
12.30	Argumenti:
Umetnost
13.00	Oddaja za potrošnike
Po poletnem premoru začenja s svojimi rednimi oddajami ciklus pogovorov s strokovnjaki, s političnimi predstavniki in predvsem gledalci o perečih problemih vsakdanjega življenja. Tokrat so pravzaprav oddajo razdelili v dva dela. Torkov bo namenjen potrošnikom, četrtkov pa splošno državljanom in njegovim pravicam — dolžnostim.
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
15.30	Iz Rima: ROKOMET Rogal Belgie - Femet Branca
17.00	Amedeo Nazzari
17.05	Glasbena oddaja
17.25	Rožnati pgnter — risanka
17.35	Kamenje govori
18.00	Argumenti:
Etnologija
18.30	DNEVNIK 1 - Kronike
19.05	SPAZIOLIBERO Programi pristopanja k TV
19.20 MAMA NA ŠTIRIH KOLESIH - TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	ZADNJI TRIJE DNEVI — zaključno nadaljevanje
21.45	Odprta škatla
22.45	Filmske premiere
23.00	SPAZIOLIBERO Programi pristopanja k TV DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Evropske luke —■ MARSEILLE
17.00	PROGRAMI ZA MLADINO: Gorila lila — Risanka
17.10	Trideset minut za mladino
18.00	Otroci danes
18.25	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - šport
18.45	Ridolini prende moglie
19.00	SUPERGULP! - risanke Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odvrti studio
20.40	DNEVNIK 2 - ODEON
21.30	SEDOTTA E ABBANDONA-. TA —. film
Film ‘jo režiral Pietro Germi. V glavnih vlogah nastopajo
Stelama Sandrelli, Scro Urzi. Umberto Soadaro, Lando Buzzanca itd.
Nocojšnji film je drugi po vrsti, ki ga je Genovežan Pietro Germi posvetil Siciliji kot simbolu najrazličnejših in večkrat najbolj nazadnjaških
navad in tabujev Italije. 1 vi, ki je po mnenju kritikov , bolj uspel je obravnaval vprašanje ločitve, medtem ko je v drugem Germi posvetil pozornost kršenju družinske časti. Cel razplet, kakor tudi zaključek se razvija v smislu konvencij, nikoli P3 ne v iskanju pravih vzrokov in tozadevnih rešitev. V f“' mu smeha ne manjka, vendar je največkrat zelo gr*' nak.
Ob koncu DNEVNIK 2 " Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30	,10.30. 14.30 TV V ŠOLI Nemščina, Zapuščena gnezda, Geometrija, TV vrtec, & četov poklic, Dohodek TOZD, Risanka, Prirod* slov je.
16.05	ŠOLSKA TV: Projekcije geografskih kart
17.10	Dogodivščine morskega konjička
17.25	Čma puščica
17.50	OBZORNIK
18.05	Muppet show — zabavna oddaja
18.35	Jugoslovanska Irimska t*‘e' vizija
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	OČI KRITIKE
20.40	Obrazi jazza
22.10	DNEVNIK
22.25	Rokomet: CELJE - SLOVAK
Koper
19.30	ODPRTA MEJA 19.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	RIMSKA NEDELJA - /<!" Film je režiral Anton Gi»l|0 Majano. Nastopajo: Sofia ren, Maria Fiore in Renat® Salvatori.
22.15	Aktualna tema
22.45	Narodna glasba
Zagreb
16.00	TV V ŠOLI
17.15	DNEVNIK
18.15	Dokumentarec
19.30	DNEVNIK
20.00	Aktualnosti
20.50	Akcije
21.00	VELIKA VOJNA - film
ŠVICA
9.30.	10.00 TV V ŠOU
18.00	DNEVNIK
19.10	DNEVNIK 19.55 II regionale ,
20.30	DNEVNIK
20.30	DNEVNIK	, ,
20.45	ZBUDI SE IN UBIJ -
22.45	Pogovori
23.45	športne vesli
TURIN — Včeraj dopoldne je domnevni pripadnik tako imenovanih «rdcčih brigad* v telefonskem pogovoru s tukajšnjim uredništvom agencije Ansa odločno zanikal, da bi njegova organizacija ugrabila 64-letnega magnata Guglielma Lioreja. Opozoril je sredstva javnega obveščanja, naj ne nasedajo provokacijam, naj torej ne prtijo odgovornosti z.a napad na možakarja »rdečebrigadistom*. sicer bodo ti ustrezno ukrepali. Prikriti grožnji je sledila gromovita iz.java: «Tu turinski steber "rdečih brigad" Mara Cagol*.
Demanti BR ni presenetil preiskovalcev. Ti so namreč že od vsega začetka izključili, da je ugrabitev politične narave, prav tako niso verjeli v verodostojnost predsinočnjega telefonskega poziva v Milanu, s katerim je neznani moški javil, da si odgovornost za zločinsko dejanje la-
stijo BR. Milanskim urednikom Anse je pojasnil, da bodo ugrabitelji »fašista* Lioreja umorili, če ne bodo izpuščeni iz zapora vodju «vdečih brigad* Renato Curcio in njegovi po magači Ferrari, Ognibepe in France-schini. Pristavil je. da mora vlada sprejeti zahtevo najpozneje v 24 urah. sicer bo neposredno kriva za Liore-jevo usmrtitev. Ultimat se je časovno kajpak iztekel, a medtem 30 BR, kakor rečeno, zanikale, da so vpletene v zadevo. —
Gugliclmo Liore je lastnik velebla-govniške mreže «Conti», ki deluje sicer le na živilskem področju (samo v Turinu je 10 prodajnih enot. nadaljnji dve Pa sta v Orbassanu in Carmagnoli) ter je poimenovana po njegovi ženi Elisabctti Conti. Zakonca imata štiri sinove v'starosti 16 do 38 let.
Žrtev, je (zginita ojirog (O. mre v;
Praški proces: že spet «priznanja»!
PRAGA — C’> odsotnosti predstav-ikov tiska in očitni neiskreni zalegi (češ, kaj bi kalili beograjsko onferenco in daiali duška zagovor-iknm helsinške listine) se je pred azenskim sodiščem pričel proces roti štiiin. disidentom, predstavni-om rcharte 77*. Gre za dokaj zna e osebnosti: časnikar .Uri Lederer, ramaturgi František Pavliček, Vac-iv Havel in Oto Omest. Obtoženi n «prevratniških dejanj» proti če knslooaškemu režimu.
Pri tem ne gre pozabiti, kdo so i ljud . ki jih je češka policija aprla januarja letos, nekaj tednov m objavi poziva oblastem k dialo-m o izvajanju republiške ustave,
znanem pod geslom scharta 77*. Ji-rt Lederer je mesecih <praške. pomladi* delal kot urednik partijskega glasila, obsojen, ker je kritiziral poljskega voditelja Gomulko preden so ga v Varšavi odstranili s političnega prizorišča, ie tedaj odsedel osem mesecev v ječi.
Oto Omest, ki tvega obsodbo od treh do desetih let, ker ga dolžijo •tvohunskih stikovr. je bil član KPC in ravnatelj praških mestnih gleda lišč.
Vacl va liavela uvrščajo v sam vrh evropske moderne dramaturgije, čeprav njegovih del sedaj na Če škem ne predstavljajo več.
František Pavliček je prat tako znan dramaturg. Bil je član CK KPČ, iz katerega so ga izključili
v	mesecih «normalizac-ije*. Vsekakor se Pavliček kljub temu še vedno prišteva med komuniste.
Kratki življenjepisni podatki vo vedo več kot kopica besed Težko je tu govoriti o tvohunih* ali rpre-vratniidh*. pač pa za ljudi. I{i se po sovjetski zasedbi in «normali-zaciji» niso sprijaznili s poplitvit
vi	jo političnega in kulturneqa ziv Ijenja in skušajo, v mejah. zakoni losti. ohraniti živa spomin in upanje v izgradnjo socializma s človeško podobo.
O poteku sodne obravnave ni informacij, tudi zato ne. ker je policija pred sodiščem priprla vse pri jatelje obtožencev, ki so se skušali prenititi do sodne dvorane
Pač pa se ie izvedelo, da je pr vi obtoženec, Ota Omest. «priznal* svojo krivdo in svoje «vohunske stike*. Že dejstvo, da sloni na »priznanj m (kdko naglo še spomin vrača k srhljivim procesom proti Stalinovim nasprotnikom v tridesetih letih in na praško razpravo z Rudolfom Sionskimi), meče kaj čudno in mračno senco na ta pro j ces/ nei/lede na to, kako se bo, zaključil, (st. s.)
nedeljo dopoldne kakih 500 m od ja-hališča «La Staffa* pri San Dalmazzu med Stupimgijem in Vinovom. Konj se je vrnil na jaliališče brez jezdeca se pravi Lioreja. a edino sled za izginulim pomeni jahalni bič. ki sp ga preiskovalci našli na travniku nedaleč od jahališča. Delo preiskovalcev je toliko težje, ker zahaja na okdliško območje ob prazničnih dneh veliko lovcev, torej oboroženih mož, med katere sc banditom ne bi bilo težko pomešati.
Po prevzemu odgovornosti za ugrabitev iz vrst namišljenih »rdečebriga-distov* in Po omenjenem demantiju se menda ug '*i niso oglasili, pač pa so »sporočili Liorejevemu sinu Darili že- nekaj ur po dogodku, naj izbere zaupnega človeka, ki bi vzdrževal stike med žrtvino družino in banditsko tolpo, (dg) r* -»v -•■ ' •" t• ‘	'
ANTONIA SAUA NAŠLI MRTVEGA
NUORO — Gasilci so včeraj našli trupelce 5-letnega Antonia Saua, ki sp ga starši že od petka pogrešati. Ležalo je na dnu 12 m globokega hranilnika s premerom 5/6 m, v katerega se izteka nesnaga iz greznic Tonare, to je iz sredLča občine s približno 3.000 dušami, kjer je bival malček. Krajevni zdravnik ni na truplu zasledil znakov nasilja, vsekakor bo danes dopoldne obdukcija, ki bo pokazala, če je otrok umrl zaradi zadušhvc ali nasilnega dejanja.
CAMPOBASSO — Iz kaznilnice v Larinu je pobegnilo predsinočnjim pet zapornikov, potem ko so speljali na led in laže ranili dva od skupno treh (!) paznikov.
Nekaj pred 13. uro včeraj je karabinjerjem uspelo zajeti najnevarnejšega iz skupine ubežnikov, sicer 27-letnega Čira Panariella iz Neaplja,'ki mora /sedeti* zaradi' poskusa umora do 1. 1985.	• ■	• .
TRST A
7.00.	8.C0, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00.
15.00,	17.00, 18.00. 19.00 Poročila: 720 Dobro jutro: 8.05. 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Nekoč je bilo;
10.05	Koncert sredi jutra: 10.35 Primorske žene v Egiptu; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba:
13.35	Od melodije do melodije;
14.10	Mladina v zrcalu časa; 14.30 Motivi iz filmov in revij; 15.35 Top lestvica: 16.30 čudoviti otroški svet; 17.05 Simfonični koncert:
17.40	Glasbena panorama: 18.10 Pravorečje; 18.25 Klasični album.
KOPER
6.30,	7.30. 8.30, 9.30, 10.30. 11.30,
12.30,	14.30, 15.30, 16.30. 18.30, 19.30.
20.30	Poročila; 6.05, 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori in baleti;
9.00	Svet plošč; 9.30 Plošče; 10.32
Sprint glasba: 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn: J 1.32 Mini ju-ke-box:	11.45 Pravljice; 12.05
Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom; 14.33 Operne skladbe; 15.00 Kino danes; 15.10 Popevke; 16.00 V svetu kulture in umetnosti; 16.40 Glasbeni notes;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah;
18.35	Domači pevci zabavne glasbe; 19.32 Crash; 20.00 Operne skladbe; 21.00 Večerno srečanje; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Sound diskoteka. .
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00,
19.00,	21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Peščena ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Današnji popevkarji; 12.05 Par be-
sed; 12.30 Pulja: 13.30 Oni druf smo mi; 14.30 Originalna radij3*, oddaja; 15.05 Knjižna diskotek8' 14.45 Primo Nip: 18.05 Rdeča PJ” šča; 18.35 Spaziolibero; 19.35 ski zvočni trakovi; 20.35 Kronik posebnega sodišča; 21.05 Dv0c koncert; 22.30 Sonate za violino 1 klavir; 23.15 Lahko noč.
RADIO 2	.
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.3“' 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30. I®'8’1 22.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni dr“h
gi dan; 8.45 Predstavitev nov^ plošč; 9.32 Zgodba črnolaske; 1 Sala F; 12.45 Radiolibera; Romanza; 15.00 Vrt je moj; ISA 1 16.37 Tukaj radio 2; 17.55 Vsem P" slušalcem; 18.33 Radiodiskotek8’
20.05	I Puritani — drama.
SLOVENIJA ..
6.00.	7.00. 8.00. 9.00, 10.00, ^
12.00,	14.00. 15.00, 18.00, 19.00 ^ ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 J^ bro jutro, otroci!: 7.20 Beseda J/ današnji dan; 7.30 Iz naših sP^Jj dov; 8.08 Glasbena matineja; Radijska šola; 9.30 Iz glasb^U šol; 10.45 Turistični napotki; 11 »s Promenadni koncert; 12.10 smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasL. ti; 12.40 Po domače; 13.30 PriP°U čajo vam. . .; 14.05 V korak z m . dimi; 15.30 Glasbeni intermez^.
15.45	Radijska univerza; 16.00 * , tiljaks; 18.05 Obiski naših soliste.' 19.20 Obvestila in zabavna gl®® 45
19.35	Lahko noč, otroci!; *jL, Minute z ansamblom Milana * ^ leža; 20.00 Slovenska zemlj® -y pesmi in besedi; 20.30 Radijsjj?^ gra; 21.10 Zvočne kaskade; Literarni nokturno; 23.15 PoPeV se vrstijo.
TITOGRAD — Včeraj so zaznamovali v Črni gori potresni sunek srednje jakosti. Epicenter se je nahajal približno 40 km jugovzhodno od glavnega mesta Titograda Po uradnih sporočilih ni potres zahteval človeških žrtev pa tudi gmotne škode ni povzročil.
TRIPOLIS — Včeraj je dopotovalo na nekajdnevni obisk v Libijo odposlanstvo komunistične partije Francije, v katerem so Jean Kaiia-pa, Louis Odru: in Elie Mignot. Gre za prvi uradni obisk francoskih komunistov v tej državi.
Julija letos sc je mudila v Libiji delegacija KPI pod vodstvom Gian-carla Pajette.
\VASHINGTON - Vrhovno sodišče ZDA je yz včerajšnjo razsodbo dovolijo pristajanje francosko - angleškega nadzvočnega' potniškega letala «confcorde» na ne\vyorškem letališču Kennfedy. * ’ - ‘	‘ "	-
tiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiili,nill,llll||il||||||||U||m|||||||||||||||||||||||f|||||,ia(gii

Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Težave so mimo in se vam zato obeta piodno obdobje. Ne spuščajte se v vam manj znano družbo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uspehi se bodo vrstili drug za drugim. Izkoristite priložnost.
DVOJČKA (od 2. 5. do 21. 6.) Dobre finančne perspektive. Glede čustvenih zadev pa bo kaj temen dan ki bo imel tudi svoje posledice.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Na delovnem področju ne boste želi odobravanja, še manj pa navdušenja. V čustvenih zadevah boste izredno srečni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Klicali vas bodo za razsodnika v nekem sporu,- V družinskem življenju bodite čimbolj popustljivi in nepristranski.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ime li boste priložnost! uveljaviti svojo organizacijsko sposobnost. V čustve-
nih zadevah velika zadoščenj®' <(| TEHTNICA (od 23. 9. do	^
Razmere vas bodo silile k odločitvam. Pazite, da se ne P1^
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 2Z- | Vsestranski uspehi pri opravk«®', se jih boste lotili. V družbi P® boste prerinili v ospredje.	ij
STRELEC (od 23. 11. do 2°' ^ ■Držite se le svojega dela in * •lopravkov, ker ste le tu dom*- j KOZOROG (od 21. 12. do 2®;. I Več diplomacije in diskretno^L ne škodovalo. Nepredvideni SP° sicer harmoničnem življenju. , f VODNAR (od 21. 1. do 19. lo pomemben sestanek, na ka^Jji se pa morate temeljito prtp1’* Neka oseba je zelo občuti ji A' RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) naključje vam bo pomagalo, ‘rt ( dvignete spet na nage. V dru**? obujajte starih sporov in
S»