S1CV. 244. Posamezna Številka stane 1 Oin. V LfnDlfBRl. v sofiolo dne 27. oklobra »23. LBlO ll Naročnina za državo SHS: do preklica: i) po pošti meseftno Oin li l>; dostavljen jna dom mesečin......„ 12 za inozemstvo: m®E8ono .,.,,.. Oin 83 a Sobotna izdaja: sss » Jugoslaviji.....Oln 20 v Inozemstvu ..... 40 W Uredništvo |e v Kopitarjevi ulloi itev. 6/m BoKoplal se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. žtv. 50, npravn. štv. 328. w» 9a»* tattntmBi« bnostolpaa petltna vrsta mali oglati po Ola. i«50 la Oln r—, t«Uki oglasi aad 4S ata rt-Sina po Ola. 2 50, poslana Itd. po Oin. 4 —. Pri večjem naroftOu popust. Iztaala vsak dan tzvzemil ponedeljka ln dneva po piu* nikn ob 5. ozl z jutra). Pelltlčen list n slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštna hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za oglasa, catjreb 39.011, sara|e». 7563, praške In dunaj. 24.797. šolsRa reforma v Italiji. _ Ena izmed najvažnejših reform, katere Je izvedla fašistovska vlada, je preosnova celokupnega italijanskega šolstva. Reforma se raztega od ljudske šole do vseučilišča, nadeva torej celotni sistem javnega pouka. Novi šolski zakoni so vzbudili v elik odmev v vsej državi, ker segajo globoko v življenje prebivalstva in prevračajo dosedanje podlage izobrazbe. Gotovo vsebujejo novi zakoni marsikaj dobrega. Tako se je vpeljal v ljudsko šolo verski pouk, Id ga doslej ni bilo. Za Italijane je to brez dvoma napredek, toda s stališča drugih srednjeevropskih dvžav je tudi ta napredek zelo neznaten in malopo-memben. Zakon določuje namreč, da po-nčujejo veronauk laični učitelji in ne v to poklicani duhovniki. Katoliška cerkev torej ne sme in ne more sama po svojih duhovnikih tolmačiti lastni nauk, temveč si je prilastila to pravico država, kar nasprotuje pameti in načelom Cerkve. Nadalje je treba ugotoviti, da se bo vršilo v šoli le poučevanje krščanstva, nikakor pa ne vzgajanje mladine po krščanskih načelih. V drugih srednjeevropskih državah se smatra krščanska vzgoja mladine za prvo (zato vršijo na primer učenci verske vaje, sprriemajo sv. zakramente itd.), dočim je pouk v glavnem e sredstvo za izoblikovanje krščanskih značajev. V fašistovski 1'aliji, ki so baha pred svetom z uvedbo krščanskega nauka v ljudske šole, je krščanska vzgoja iz šole izločena in je prepuščena ta skrb družini in Cerkvi. Govorili smo o ljudski šoli! Kajti vedeti moramo, da je fašizem vpe^al verstvo pač v ljudsko šolo, nikakor pa ne v srednje šole! Srednja šola ostane še nadalje brezverska. Losetletni dečki, ki pojdejo v prvo gimnazijo, ne bodo slišali v šoli niti besede o krščanstvu. Fašistovska vlada ni hotela niti toliko popustiti, da bi bil verski pouk vsaj neobvezen, kakor je n. pr. telovadba ali petje. Brezverski značaj srednje šole je načelo, katerega se fašizem drži trdno in neomajno. Tisto malenkostno poučevanje veronauka v ljudski šoli je vse, kar je fašizem naredil v prilog katolicizma. Drugi napredek novih šolskih zakonov fe ta, da se je raztegnila šolska obveznost do 12. leta starosti. Do današnjih je trajala namreč šolska obveznost v veliki in »visoko kulturni« Italiji le do 10. leta. To je. dežela z dvatisočletno civilizacijo. Sedaj so naredili fašisti korak naprej in jo zvišali za dve leti. To je gotovo napredek, toda Italija ostaja kljub temu še daleč nazaj za ostalimi državami srednje Evrope. Italijanski narod je v primeri s Slovenci v tem oziru še silno nazadnjaški. Šele tekom let in po mnogem trudu se bo posrečilo Italiji, da dvigne svoje množice na kulturno stopnjo slovenskega ljudstva. Ti napredki so vsled tega zelo hudo Udarili primorske Slovence in tirolske Nemce. Slovensko in nemško ljudstvo je začutilo, da mu preti velika nevarnost kulturnega nazadovanja. Novi zakon znači sicer za zaostalo italijansko prebivalstvo bivše kraljevine korak naprej, Slovence pa meče za desetletja nazaj. Zato so se dvignili Slovenci, Nemci in tirolski Italijani na noge in protestirali proti zmanjšanju šolske obveznosti, proti odpravi veronauka v srednjih šolah in proti popačenemu verskemu pouku v ljudski šoli. Minister Gentile, znani profesor filozofije na vseučilišču v Neapolju, je brž razumel, da bi taki protesti utegnili škodovati ugledu Italije, ker bi dokazali, da njegova proslavljena reforma iz leta 1923 ni nič druzega nego dokument italijanskega kulturnega uboštva. Zato je glede šolske reforme v novih italijanskih pokrajinah retiriral in ostanejo tam v veljavi dosedanje določbe glede veronauka in šolske dobe. Da pa se nove pokrajine italijanskega kraljestva ne bi mogle še dalje časa ponašati z višjo kulturo in pomilovalno gledati na italijanski anal-fabetizem, je udaril narodne manjšine s še mnogo hujšo odredbo, s katero hoče doseči kar dva >uspeha«. Njegova šolska odred- POGOJNO SODELOVANJE AMERIKE V EVROPSKIH ZADEVAH. BALDWIN O ANGLEŠKI POLITIKI. London, 26. oktobra. (Izv.) Lord Curzon je na zborovanju un ioni stične stranke v Plymout.hu imel velik govor, v katerem je omenil tudi poskusa angleške vlade, da pridobi Ameriko za sodelovanje na konferenci o ureditvi reparacijskega vprašanja. Ameriški državni tajnik je odgovoril, da Amerika ne odklanja principielno svoje udeležbe, stavi pr: sledeče pogoje: 1. Ameriška vlada ni želi, da bj se Nemčija odtegnila pravični kazni, toda predno se Nemčija prisili na plačevanje, je treba ugotoviti njeno,plačilno možnost. 2. Konferenco bi sc Amerika udeležila le, če bo imela konferenca posvetovalen značaj, njeni sklepi ne bodo obvezni. 3. Med reparacijami in med dolgovi, ki jih imajo razne države na Ameriko, je treba razločevati. P!ymouth, 26. oktobra. (Izvirno.) Na zborovanju unionistične stranke je govoril tudi B a 1 d w i n , ki je izjavil, da zasleduje Anglija v r e p ar a-c i j s k e m vprašanju kakor tu- li v V se h d r u g i h s v e t o v n o - p o -■ i t i c n i h vprašanjih le svojo d i litiuuin vprasanjm le svojo lastno politiko. Omenil je tudi, da je angleška vlada poskusila pridobiti Ameriko za sodelovanje pri reševanju evropskih problemov in rekel, naj se Poincare enkrat in dvakrat in trikrat premisli, preden odkloni udeležbo na taki konferenci. Glede inflacije je izjavil, da angleška vlada nikdar ni imela takih namenov. London, 26. oktobra. (Izv.) Finančni državni tajnik C h a ni b e r 1 a i n je na zborovanju v Plvmouthu izjavil, da je Anglija prepravljena z blagom iz dežel s slabo valuto. Te dežele jemljejo angleškim delavcem kruh iz ust. Mnogo držav, ki so Angliji dolžne velike svote, ni plačalo svojega dolga, pač pa so obnovile svojo industrijo, ki bo jako nevarno tekmovala z Anglijo. Zato govornik ne jamči. da ne bo treba misliti na zvišanje davkov zaradi vedno rastoče brezposelnosti. !l?> »S tl£M 4/9 P a »VIo POGAJANJA Z ITALIJO SE NADALJUJEJO. - AMNESTIJA. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Danes dopoldne od pol 11. do pol 12. se je vršila na starem dvpru seja ministrskega .sveta pod predsedstvom kralja. V tukajšnjih političnih krogih se trdi, da je dosežena načelna podlaga za nadaljna direktna pogajanja z Italijo glede reškega vprašanja. Po poročilih ministrskega predsednika P a š i č a in zunanjega ministra dr. Ninčiča je bilo sklenjeno, naj se o odgovoru, ki ga je poslal Mussolini Pašiču, razpravlja v posebni parlamentarni komisiji, v kateri bodo naši člani paritetne komisije v Rimu, nato naj se poročilo predloži vladi. Šele na podlagi tega poročila se bo nadalje sklepalo. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se direktna pogajanja z Italijo glede reškega vprašanja nadaljujejo. Dr. Ninčič je poročal o stanju pogajanj z Bolgarijo. Uspeh teh pogajanj je, da bo naša država dobila od Bolgarije 250 milijonov levov. Nato je poročal naš delegat v reparacijski komisiji Boš kovic o vprašanju reparacij z Nemčijo. Vlada je sklenila, da se naroče nove nabave na račun reparacij. Končno je kralj Aleksander podpisal predlog pravosodnega ministra o pomilo-ščenju večjega števila kaznjencev. Pomilo-ščenje nosi datum krsta prestolonaslednika. Za narodno pravo primorskih j Seja narodne skupščine. Belgrad, 26. (Izv.) Ob 11. dopoldne je predsednik Ljuba Jovanovič otvoril sejo narodne skupščine. Od vlade je bil nayzcč samo notranji minister Vujičič, ostali ministri so bili pri seji ministrskega sveta na dvoru, zato so odpadli odgovori ministrov na razna vprašanja. Predsednik je sporočil, da je dobil pismeno vabilo iz Varšave, naj bi naš parlament obiskal poljski parlament. Vabilo je bilo sprejeto in se je predsednik pooblastil, da v sporazumu z načelniki posameznih strank organizira potovanje. Nato je predsednik predlagal, da se povabi češkoslovaški parlament, naj vrne svoječasni obisk naših parlamentarcev v Pragi. Tudi to je bilo sprejeto. Predsednik je naznanil, da .je dobil poročilo finančnega odbora o spremembah zakona o trošarini. Nato se je prešlo na dnevni red: Volitev odbora za reformiranje občin. Predsednik je sporočil sporazumno listo načelnikov posameznih skupin. V odbor je bilo izvoljenih 11 radikalov (1 džemijetovec), 4 demokratje, 3 ocl Jugoslovanskega kluba (Nemanič, Stanovnik in Žebot), 2 od muslimanskega kluba in 1 zemljoradnik. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne. PRIBIČEVIČ DEMANTIRA »JUTRO«. Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Z ozirom na vesti nekaterih slovenskih listov, posebno »Jutra«, da je Svetozar Pribičevič svojčas brzojavil ljubljanski vladi, rta skliče deželni zbor, se je Vaš dopisnik obrnil naravnost na Pribičeviča. G. Pribičevič je odločno dementiral, da bi on kda.i poslal tako brzojavko; niti mislil ni nato. Najhržc je gospoda, ki to trdi, nekaj sanjala, sedaj pa ne more razločevati sanj od realnosti. Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec je vložil na ministrskega predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninčiča interpelacijo, v kateri opisuje neznosno stanje Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Opozarja na preganjanje učiteljev, zatvarjanje slovenskih sol, uvajanje italijanskega jezika v ljudske šole ter na najnovejšo naredbo glede slovenskega in hrvatskega časopisja. Dr. Hohnjec zahteva od vlade, da napravi najodločnejše ukrepe, ki bodo zagotovili našim sorojakom v Italiji njihova nacionalna prava. DELEGACIJA LJUBLJANSKE UNIVERZE V BELGRADU. Belgrad, 26. oktobra, (Izv.) Včeraj in danes so se mudili v Belgradu rektor ljubljanske univerze dr. Kidrič, dekan medicinske fakulteto dr. šerko in dekan tehnične fakultete ing. F o e r -s t e r. Obiskali so Jugoslovanski klub, ki je imel ravno sejo. Gospodje so na seji razložili svoje zahteve. Jugoslovanski klub, ki smatra vprašanje neokrnjene ljubljanske univerze kot slovensko narodno zadevo, je obljubil od svoje strani vsako pomoč. Poslanec Vesenjak je spremljal gospode k finančnemu ministru. Danes ob 9. uri dopoldne jih je pa peljal dr. Korošec k ministrskemu predsedniku P a š i č u , ki je izjavil, da bo, dokler bo on na svojem mestu, univerza v Ljubljani ostala, ter je obljubil svojo podporo. Gospodje so danes odpotovali v Ljubljano ter izjavili, da so s svojim potom zadovoljni. ha za nove pokrajine ima namen, da onemogoči kulturni razvoj narodnih manjšin in se uvede v njihovo šolstvo sistem raznarodovanja. To je dokument kulturne sramote v Italiji, PROTESTIRAJMO PROTI ITALIJANSKEMU NASILJU! Italija hoče uničiti podjarmljene Slo« vence. Strašnemu udarcu proti slovenskim šolam je sledil drugi proti slovenskemu časopisju. Vsi občutimo to nekulturno dejanje kot udarec proti celemu narodu. Zato naj vse ljudstvo glasno zakliče kulturnemu svetu, naj ne dopusti takih nasil-stev nad Slovenci v Italiji, zatiranim pa pokaže, da tostran mej niso in ne bodo pozabljeni. Pozivljemo radi tega vse naše organizacije, tla v nedeljo 28. oktobra prirede krajevnim razmeram odgovarjajoče manifestacije proti italijanskemu barbarstvu. Povabite k sodelovanju tudi druge organizacije, da ves narod brez izjeme da izraza svoji boli. Kjer bi taka manifestacija ne bila mogoča, porabite druge prireditve, da se spomnite naših bratov. Pošlji-te poročila o manifestacijah in sklenjene • resolucije časopisju. Za SLS: _ B. Remec, t. č. podnačelnik. Delavska Zveza priredi ob priliki zbora zaupnikov SLS dne 3. no« vembra ob 15. v prostorih I. del. kons. društva v Ljubljani, Kongresni trg 2, sestanek zaupnikov kršč.' soc. delavstva s sledečim dnevnim redom: 1. Delavska zakonodaja v naši državi. 2. Naša delavska organizacija. 8. Delavski tisk. 4. Slučajnosti. Poročajo poslanci Kremžar, Gostinčar, Kugovufk, Žebot, tajnik in predsednik. Dr. Andrej Gosar 1. r., t. S. predsednik. ZA NAŠE VINOGRADNIŠTVO. Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Posla« nec Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec je vložil na ministra za trgovino ir industrijo ob priliki odhoda naših' delegatov k pogajanjem z Avstrijo o novi trgovinski pogodbi interpelacijo, v kateri ugotavlja, da se naša vlada doslej ni dovolj brigala za naše vinogradnike. Dr. Hohnjec vpraša, hoče li vlada pri teh pogajanjih doseči izvoz našega vina v Avstrijo? Separatistično gibanje v Berlin, 26. oktobra. (Izv.) «Berliner Tageblatt« poroča iz Vratislave, da se je tudi v Šleziji pojavilo separatistično gibanje. Civilne in vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da se gibanje pravočasno uduši. Koblenz, 26. oktobra. (Izv.) Separati* sti so se ponoči polastili vladnega poslopja. Vladnega predsednika Hesse-ja so za-prli. Berlin, 26. oktobra. (Izv.) «rLokalan< zeiger« poroča iz Bruslja, da je ministrski svet razpravljal o položaju v zasedenem ozemlju. Ministrski svet je j>rišel do zaključka, da sedanji položaj v zasedenem ozemlju nima nobenega vpliva na belgij-sko-nemške odnošaje. Za konenoveljavno rešitev teh vprašanj pa je potreben odgovor in sporazum s Parizom. Glede separatističnega gibanja je ministrski svet bil mnenja, da se je pokret izjalovil. NOBELOVA NAGRADA. Stockholm, 26. oktobra. (Izv.) Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino so razdelili na fiziologa Archibalda in na fiziologa Mayerhofa. ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF NA OGRSKEM. Budimpešta, 26. oktobra. (Izv.) Za-radi padca ogrske krone bo vlada znatno zvišala železniške tarife s 1. novembrom. Zvišanje bo znašalo od 10 do 60 odstotkov, po raznih vrstah vlakov in transportnega blaga. NOVE REP A RACIJ S KE KONFERENCE NE BO. Rim, 26. oktobra. (Izv.) »Tribuna« elementira londonske vesti glede sklicanja mednarodne konference o ureditvi reoaracij. Poiit^^n vesti. -K Ka/rafrtosf u nafoleanyu in bla-ma&i. Žerjavovci 90 zadnje čase poizkušali izvesti naskok na SLS z izmišljenimi trditvami, da je SLS zapravila avtonomijo oziroma da ni ničesar storila zanjo takrat, ko bi bilo to lahko storila, da pa so bili demokrati tisti, ki so hoteli dati Sloveniji deželni zbor. Dokazov za to abotno trditev seveda niso imeli in so si zato gladko izmislili, da je Sv. Pribičevič telegraf i ral j dr. Brejcu kot predsedniku deželne vla, ' de, da naj se skliče deželni zbor. Dr. Brejc jim je dokazal nasprotno in sicer dokazal dokuinentarično. Mi smo dokazali, kar sicer itak že ves svet davno ve, da je SLS po svojem avtonomističnem programu storila za avtonomijo Slovenije, kar je sploh mogla, da pa so bili demokratje tisti, ki »o ji metali pod noge svoja centralistična polena. Gostobesedni Jstrovci niti ene naše konstatacije niso mogli ovreči, mi pa vse njihove tozadevne trditve, cjutro« se je v tej polemiki do kosti blamiralo. Svoje blamaže pa ne bo pokrilo, četudi naprej brenči svoje od nas o vržene laži in z novimi izmišljotinami, kakor ria se je v Markovem protokolu zahtevalo, da naj «postane pokrajinskim namestnik klerikalec, razume se dr. Brejc«, kakor piše včeraj cJutro«. Da bo pa «Jutrova* blamaža popolna, je poskrbel celo sam Svetozar Pribičevič, ki je demontiral tJuirovo« laž o njegovi brzojavki dr. Brejcu, ki je služila za podlago demokratski kampanji. Laž ima kratke noge, Jutrova blamaža pa dolge krake. -f- Reelna politika. Po »Slovenskem ilaroduc bi bila reelna politika za Slovenijo približno ta-le: Prodajmo za par ministrskih mest Slovenijo in vse njene interese. Pri razpravah o raznih zakonih in državnega proračuna molčimo, ker bodo že srbski člani vlade v svoji obzirnosti in uvidevnosti vse lepo in pravično uredili, samo kimati jim morajo slovenski ministri in se udeleževati belgrajske korupcije. Da morejo Srbi izkoriščati Slov unijo in jo gospodarsko izmozgavati, tega ni kriv centralizem, ki ne daje vladi te moči, tega je kriv le avtoDomizem. Kadar stopi avtonomija Slovenije v življenje, tedaj bo slovenskemu gospodarstvu konec in razne deputacije, ki iščejo zaslombe pri slovenskih poslancih, bodo protestirale, ako si bo Slovenija nalagala le toliko davkov, kolikor jih bo za Slovenijo potrebno. Vsega tega SLS, oziroma njeno parlamentarno zastopstvo ni uvaže-valo in je delalo ravno nasprotno, zato ,;o njena politika nereelna. Ko so ata >Narod< to ugotovili, so šli zopet dremat. 4- Kako piše zagrebški *Morgen* o politiki osrednje linijeTako-le «V naši državi se bije boj proti centralizmu. Sedanja ustava se je izkazala kot slaba in njeno revizijo zahtevajo danes tudi tisti, ki so nekdaj proglašali vsako njeno kritiko za protidržavno. Prepričanje, da nas more rešiti le nasprotje od centralizma, je ukoreninjeno že tako globoko, da ljudje komaj čakajo močnega moža, ki naj prinese odrešenje. V takih okolnostih ne more biti govora o politiki osrednje linije«. Ljudstvo hoče temeljito rešitev, ne pa polovičarstva. Ljudje hočejo prosto dihati in si sami določati svojo usodo. Zato je razumljivo, da v politiki osrednje linije« ne marajo nič slišati. Mi moramo torej začeti tam, kjer smo nehali 1. 1918. Vsak naj bo gospod v svoji hiši. Po-pamezni deli države bodo potem že našli «srednjo linijo«. Politika «srednje linije« ne more biti začetek, ampak šele rezultat razvoja.-t — Vredno je pripomniti, da ima zagrebški «Morgen« velik vpliv v kro- gih židovske finance v naši državi. Zato so zgornja izvajanja silno značilna, ker židje navadno jako dobro čutijo, kam pelje pot. Skrb za vojaške grobove. V 241. štev. »Slovenca« z dne 24. t. m. pod naslovom »Naša sramota« g. F, B(onač) ostro obsoja neumljivo našo zanikrnost glede ureditve in oskrbe vojaških grobov našega ozemlja. Dovolite, g. urednik, da na številne osebne interpelacije v tej zadevi odgovorim. Francija, Italija, Belgija, Nemčija, Avstrija, Cehoslovaška in celo Poljska, ki ima največja grobišča, so že zdavnaj, večinoma zelo povoljno, uredile grobišča vojakov brez razlike pripadnosti, odgovarjajoče mednarodnim določbam pred- in povojnih dogovorov, primerno čutu hvaležnosti do svojih in čutu pletete kulturnega človeka do tujih vojakov, ki so žrtvovali v izpolnjevanju najtežjih dolžnosti do domovine svoje najdražje — življenje. Videl sem taka pokopališča ob progah Strassbourg—Metz—-Pariz—Lyon—Basel, grobišča v okrajih Feltre—Belluno, Trst, Gorica, Tolmin, Inomost, Brno, Praga, grobišča ob progah Maribor—Dunaj; Brno—Praga; videl sem številne fotografije grobišč v ilustrovanem inozemskem časopisju. Pa tudi dosti vojnih grobov v Sloveniji sem videl; vem tudi, kaj in koliko smo že nekateri, ki nas peče sramota, kakršno čutimo ob primerjavi naših in inozemskih grobišč, govorili, pisali in storili, da premaknemo to kulturno zadevo z mrtve točke, a skoraj brez uspeha. V toliko opravičeno piše g. kurat Bonač o »naši sramoti«. Vendar — pomislimo? Skoro v vseh državah je izdatno pomagala drŽava deželam in privatnikom popraviti vojno škodo. Italija je zidala razbite vasi, tudi cerkve in jim kupila zvonove! Par let so posebni vojaški oddelki zbirali okostja, jih znašali in gradili iz cementa grobišča, pokopališča. Vsak grob ima poseben nastavek z napisom (seveda često jezikovno spakedranimi do smešnosti). Cehoslovaška ima v svoji zemlji 162.752 vojaških trupel: 1 Angleža, 2 Amerikanca, 9 Francozov, 14.507 Italijanov, 2387 Rumunov, 19.602 Rusa, 8484 Poljakov, 495 Ukrajincev, 15 Bul-garov, 9545 Mažarov, 6872 Avstrijca, 257 Nemcev, 134 Turkov, 1124 neznanih in 15.205 Jugoslovanov; pokopani so na 4705 krajih (največ v Košicih 6371, v taborišču Miolvice 5970, na Olšanih v Pragi 5233, v Brnu 3187 — tu so naši Orli položili leta 1922 venec na jugoslov. grobove pod vodstvom t superiora Lukašeka —, v Olomucu 2887 itd.). Skrb za vzdrževanje v dostojnem stanju imajo poveljniki vojaških posadk in pokopališka upraviteljstva, izdatke pa krije vojaška uprava. V tej zadevi je najvišja instanca »Osrednja uprava vojnih grobov«, ki letno izdaja 1,362.170 Kč (okrog 4 mil. Din). Druge države so uporabile mednarodno zloženi fond v ta namen in Še same votirale znatne vsote. Avstrijci vzlic svoji revščini in polomiji z zbirkami stavijo lepe, drage spomenike v vojni padlim v vsaki večji občini, župniji. V naši državi so pač postavili spomenik »neznanemu vojaku« na Avali pri Belgradu in morda uredili še kakšna grobišča na jugu, a v Sloveniji državne pomoči ne čutimo. Narodnjaki so spravili domov in s častjo pokopati nekaj upornikov proti Avstriji, vsi smo postavili skromen spomenik borcem za svobodo pri Sv. Križu v Ljubljani, nekateri župniki, svojci in par občin je uredilo s skromnimi sredstvi grobišča domače vasi ali celo postavilo mal spomenik ali vzidalo ploščo z imeni padlih — večina pokopališč in grobov pa nevzdržno razpada, težko je že dognati, kdo v kakem grobu počiva, ogromna večina imen padlih svojcev jc napisana morda edinole v vojaških maticah. Cehoslovaška še vedno vzdržuje dobro zaseden vojni superijorat kot matičen urad na Dunaju (vodja je nekdanji graški kurat in beljaški su-perior Ignacij Medek, Stiftskaseme), na kate- rega se moramo obračati po informacije tudi Jugoslovani, ker našega zastopnika (superiora H. Ranta) je vlada že pred par leti odpokli-cala in ne nadomestila, dasi so tam spravljene vse vojne mrliške matice apost. vikarijata, torej viri za podatke o padlih (in tudi srbskih ujetnikih) polovice naše države (prečani). Zakaj niso naši župniki in občiue uredile grobišč? Obojim manjka sredstev, vsi se opravičeno zanašamo na državno pomoč. Vendar! Večinoma povsod so' že z izredno po|rtvovalnostjo zbrali stotisoče za nove zvonove i. dr. verske in kulturne namene. Večinoma povsod se ljudje, občine, društva, zveze ... bore in trudijo za dosego kulturnih, gospodarskih, političnih ciljev (proti kuluku, za avtonomijo, za pota, železnico itd.). Ali ni res sramotno za nas, da še danes velika večina vojaških grobišč ni urejena vsaj zasilno, da nimajo skoro še nikjer padli domačini niti skromne plošče z imeni v cerkvenem zidu ali na pokopališču, da še ni niti najskremnejšega spomenika na javnem prostoru v spomin vsem padlim rojakom, da ne obhajamo nikakih spominskih vsaj nabožnih slovesnosti v ta namen, kakor to delajo v vseh državah vsi kulturni narodi? Gotovo bi bila naša duhovščina že dosti več sama storila, če je ne bi morila skrb za nove zvonove, za popravo cerkvenih, zadnjih 8 let vsled pomanjkanja sredstev zanemarjenih poslopij i. dr. predmetov, za obnovo potrebnih kulturnih organizacij in stanovska obubožanost. Tako pa se tudi v tem pogledu maščuje obu. božanje duhovščine. Nasprotno pa se ravno tisti ljudje, ki so med vojsko aH po vojski in zaradi vojske obogateli, premalo zavedajo, kakšne moralne dolžnosti jim nalaga to premoženje Naposled pa je treba že enkrat zavpiti, da smo preživeli dolžni hvaležno častiti spomin ne le onih, ki so padli kot borci proti Avstriji, ampak vseh, ki so pokopani v naši zemlji kot žrtve vojne, zlasti pa naših rojakov, ker so naši, ker so za nas in zaradi nas trpeli, ker je tudi iz njihovih grobov vzklila naša svoboda. Dosti bodi brezbrižnosti 1 Imamo zvonove, popravili smo cerkve in domove, zdaj hočemo in moramo na delo, da popravimo grobove zapuščenih bratov, da v naše cerkve vzidamo plošče, na pokopališča in trge postavimo spomenike z imeni naših mučenikov. Na častno delo krščanske in narodne hvaležnosti kulturnega naroda! Župnije, občine, društva, svojci padlih, vsi, ki vas peče vest vsled zanemarjene dolžnosti, poskrbite za grobove, pokopališča, vzidavajte spominske plošče z imeni, stavite spomenike, poskrbite vsako leto za sveto daritev bratom, ki počivajo v tujih deželah morda brez groba in križa! Pokoj njihovim dušam, čast njihovem« spominu! J. H. Katehetsko zborovanje za vso Slovenijo. Dne 14. novembra t L priredi »Društvo slovenskih kateheiov« celodnevno zborovanje s sledečim sporedom : Dopoldne ob devetih: 1. O reformi našega katehizma. (Ref. prof. J. Pavlin —• Št. Vid.) Razgovor. 2. Posvet o skupnem homiletično - katehetskem glasilu. (Poroča prof. dr. G. Pečjak.) 3. Katehetske konterence po dekanijah. (Ref. kaplan Jož. Šimenc — Naklo.) Razgovor. Popoldne ob dveh: 4. Praktična katekeza. Nastop v II. osnovnem razredu. (Katehizacija ljubljanskega kateheta Iv. Pintarja.) —■ Razsojevalec katehet Ign. Zaplotnik. 5. Občni zbor »Društva slovenskih katehetov«: a) Izvestja načelstva. b) Sprememba pravil. c) Volitev novega odbora za triletno dobo. ♦ * m Vabljen je vsak duhovnik, tri mu je na srcu prospeh krščanske vzgoje. Upamo, da bodo kate-hetje, ki se bodo zborovanja udeležili, oproščeni ta dan šolskega pouka. Prošnja je vložena. — Lokal: Dvorana Pri Šestici«, da počaste spomin na poroko svojega predsednika g. dr. Lovrenčiča. Odborovemu vabilu so se odzvali povabljenci oblastev in sorodnih društev. Po pozdravu navzočih je podpredsednik SLD g. notar Hafner v imenu odbora čestital predsedniku dr. Lovrenčiču. V lepo zamišljenem govoru je pregledno orisal vso pot in zgodovino Slov. lov. društva, ki ga je ustanovil g. dr. Lovrenčič. Spočetkoma je bil osnovan samo lovski klub, ld pa se je širil in širil. Pravo zanimanje za naravo in vnema za pravilno in pravično izvrševanje lova je združilo lovce v Slov. lov. društvu pod spretnim vodstvom dr. Lovrenčiča. Z željo, da ostane slavljenec še naprej društveni predsednik in vnet pospeševatelj pravih lovskih nazorov, ponovi novoporočencema društvene čestitke. Predsednika pa prosi, da sprejme v znak priznanja in zahvale za vse požrtvovalno društveno delovanje skromen spominek Slov. lov društva. — Društveni gospodar g. Rozman izroči krasno izdelanega bronce-jelena z gravirano ploščico: Svojemu predsedniku Slovensko lovsko društvo — 27. IX. 1923., g. Tančič pa pokloni gosp. dr. Lovrenčlčevi šopek cvetja. Sledile so še čestitke zastopnikov sorodnih društev. Predsednik Lovrenčič se je zahvalil za prirejeni večer in za spominek SLD povdarjajoč, da mu je na tem, da se zasadi v sleherno lovsko srce pravo pojmovanje narave in ljubezen do stvarstva. Kadar doseže SLD to vzvišeno nalogo, potem lahko rečemo, da je dovršilo velik del svojega programa. — Storja od kozorca. Janez Strmljanov iz litijske okolice si je postavil nov kozolec. Ko je bil dograjen, zbrali so se gospodar Strmljan, tesar Fr. Prašnikar, njegov pomagač Obreza, več delavcev >.n sosedov, da mu pobero opore in ga slovesno razkrijejo. Obreza je prišel k tej slavnosti že malo dobre volje, ker ga popil par čašic že na račun »likofa«. Uganjal jc ■•->-•-- burke, končno pa se je lotU sam delat in je podrl počasi vso kozolčevo oporo, ln zgodilo se je ..ekaj strašnega. Ko je od-; letela zadnja opora, zvrrl In sesul se je kozolec s strašnim ropotom po travniku. In zaječali so ranjenci in kričali navzoči. Gostje Gril, Magdič., Oce-pek so obležali nezavestni, drugi pa «o vpili in klicali: J0j! J0j! oprimaje se za noge, roke in glavo. Uganka je bila kmalu rešena. Nerodni Obreza je pobral opore, še prec^ • so kozolec s primernimi klini zagozdili. Zaključila se je ta nerodna kozol-feva igra pred litijskim sodiščem, kjer je bil obsojen Strmljan na 100 tv- giobe, ker je najel mojstra brez ol 'tnega lista, P-išuikar na *«» ur zapora, ker jo delo prevzel in glavni krivec Jože Obreza n® 14 fini strogega -"pora, ker je podrl opore. Pritožil pa se je Strmljan in ugotavljal, da mu je Prašnikar povedal, dn nima pravice, še-le, ko je bil kozolec že skoro d"—>n. PrMvr« senat je njegov priziv zavrnil, pač pa so se .usmilili sodniki Obreze in so mu spremen-1' stro~' zapor v navndni, da bo revež malo la*jo pr—e^el svoje težke dni. — Nevarni zločinci aretirani. Aretiran Je bil ln Izročen deželnemu sodišču pekovski pomočnik Alojzij Florjančič, ker je ogoljufal Josipa Vilarja za 5993 K. — Orožniki v Železnikih so aretirali Alojzija škodlarja, ki je 14- aprila pobegnil iz ljubljanske bolnišnice in ukradel obleko sobolnl-ku Ivanu Ažmanu. — Orožniki v Črnomlju so aretirali ponarejevalca bankovcev Mile Mignevico, ki je tudi ogoljufal Jožefa Vukšiniča v Želebju za 24.000 kron. — Orožniki v Slov. Bistrici so aretirali Josipa Frasa, ki je meseca septembra letos vlomil pri g. dvornemu svetniku Fonu. — Orožniki v Grosupljem so aretirali nevarnega tatu koles Jakoba Briclja. — Orožniki v Ljubnem so v vlaku aretirali nevarnega vlomilca Ljudovika Bajca in ga izročili okrožnemu sodišču v Celju. — Tatvine. V noči na 21. t. m. je bil pri posestniku Francu Pečarju v Št. Vidu nad Ljubljano ukraden 4SOO K vreden prešič. — Dne 11. t. m. je bilo vlomljeno v stanovanje polirja Vincenca Ger-ška v Zabukovcih. Tat je odnesel obleko in čevlje v vrednosti 9000 K. — Sufler ali snllerka. Uprava Narodnega ka-zalista v Osijeku išče dva spretna auflerja (sufler-ki), 1 za dramo in 1 za opero ozir. opereto. Oferte naj pošljejo naravnost na upravo gledališča. 6806 PriimnrsKe tici¥ii^e. p »Goriška Straža« — >Vedetta Goricia-nac. Kakor smo že poročali, je oblast zadnjo številko > Goriške Straže«, v kateri je bil pri-občen zloglasni prefektov ukaz o dvojezičnosti, zaplenila, in sicer zaradi žalnega črnega roba, s katerim je list izšel. Dne 25. t m. je izšla nadaljna številka »Goriške Straže«, v kateri je prefektov ukaz še enkrat ponatisnjen, ravnotako tudi kratki a krepki odgovor nanj. V ostalem obsega ta številka le dve strani in prinaša razen gornjega le »e pojasnilo o konfiskaciji z naznanilom, da bo list poslej zopet redno izhajal, dalje kratko vest, da je enaka usoda kakor »Goriško Stražo« zadela tudi list »Edinost« in kontno protest s1--venskih poslancev na Mussolinija — vse seveda z italijanskimi prevodi. p »Edinost« z dne 25. t. m. prosi svoje so-trudnike, naj vsakemu svoj"mu prio~"- ku za list dodenejo odgovarjajoči italijanski prevod. Uredništvo bo oskrbelo prevode samo tistim dopisom, kjer piscu res nikakor ni bilo mogoče, da bi to sam storil. p BatinašL V torek ponoči je nekaj fantov v Sv. Križu nad Trstom spremilo na kolodvor tovari-ša-vojaka. Tam so jih čakali fašisti in dva miličnika. Poklicali so fante posamič k sebi in Jih brez vsakega razloga pretepli. Navzoči orožniki so ba-tinanju prisostvovali, ne da bi bili posredovali. Jjfjl iprjM-^ flflvlftB, š Prepoved živinskih sejmov v celjskem okrožju. Okrajno glavarstvo Celje razglaša, da je vsled razširjenja slinovke od 25. t. m. dalje I vsako obdržavanje živinskih sejmov in izdaja- nje živinskih potnih listov oziroma podaljšanje veljavnosti teh potnih listov za vse v političnem okraju se nahajajoče sejmske okraje prepovedal o š Goveje meso po 15 in 17 Din. V četrttfc dne 25. t m. se je začelo prodajati v Mariboiu na občinski stojnici goveje meso dobre kvalitete po 15. in 17 Din kg. V ranih urah bo b« gospodinje že nastavile, da dobe res zaželjeno cenejše meso, ker je razlika pri drugih mesarjih 30 kron pri kg. Bil je velik naval. S Tatvine. Dno 19 t. m. okoli &. popoldne ao se neznani zlikovci oglasili pri posestniku Janeza Berniku pri Sv. Ožboltu in mu odnesli rasne zlatnine in srebmine ter nekaj gotovine. Skupna Skoda znaša 15.132 K. — Dne 20. t m. je bila posestniku Francetu Cebe v Loki pri Ptuju ukradena 7 let stara krava, vredna 25 tisoč kron. Gospodarstvo. Janko Jovan: Gospodarska pogajanja z Avstrijo. V nekaj dneh že se prično gospodarska po« gajanja z Avstrijo in javnosti so že priobčena imena delegatov naše vlade, ki bodo zastopali gospodarske koristi naše države. V delegacijo so pozvani načelnika v trg. ministrstvu dr. Milan Tudorovič in Milivoj Savič ter bivši ravnatelj carine Sv. Kukič. Osebe so nam znane in moramo priznati, da je vsak izmed njih stro« kovnjak za se, četudi nam je ta trojica znana po večkratni ostri kritiki, ki jo je zlasti hrvatsko pa tudi slovensko časopisje spravilo proti njim v javnost. Ker pa zadevajo gospodarska pogajanja, ki se imajo pričeti med našo državo in Avstrijo, v mnogem zlasti gospodarske in« terese Slovencev in Hrvatov, je umevno, da de« legiranja imenovanih treh strokovnjakov hrvatsko časopisje ni brez pridržka vzelo na znanje; zlasti zagr. »Morgen« zamerja vladi, da je pri imenovanju delegacije popolnoma prezrla Slovence in Hrvate, dasi se bo baš o njihovih gospodarskih interesih v prvi vrsti pogajalo. Leta 1920. je finančno ministrstvo pozvalo dolgo prej, preden so se pričela gospodarska pogajanja z Italijo, celo vrsto gospodarskih delavcev, da naj posamezna vprašanja, ki so imela priti v razpravo, obširno obdelajo, da bi tako vladni delegati ne prišli k razpravam brez temeljitega poznanja gospodarskih razmer in potreb. Dotične, ki so imeli napraviti poročila, je vlada nameravala pritegniti k pogajanjem kot eksperte, ki naj bi bili s potrebnimi nasveti vedno pri roki glavuim vladnim delegatom. Pozneje, ko so se pogajanja vršila, je vlada odstopila od svoje namere in so zastopali vlado skoro le načelniki posameznih ministrstev brez ekspertov, ki bi poznali gospodarske potrebe tudi v podrobnosti. Posledica tega je bila, da je rapallska pogodba, ki obsega v veliki meri tudi sklepe gospodarskega značaja, v teh zelo pomanjkljiva in se ni ozirala na interese tistega dela države oziroma državljanov, na katere se neposredno nanaša. Sedaj je izdal g. dr. Tudorovič kritiko o rapallski pogodbi, ker uravnava istočasno politične in gospodarske odnošaje, a kritika stvari same ne more spremeniti več. To konstatacijo je treba navesti zato, ker so vsi predznaki tu, da se bodo tudi pogajanja z Avstrijci vodila brez temeljite in vsestranske predpriprave. Da so delegatje, ki jih je vlada imenovala, strokovnjaki, tega kakor že omenjeno, nihče tajiti ne more, a kljub temu nam ta imena še ne dajo zadostne garancije, ker vemo, kako se za slična pogajanja v Avstriji vse eventualnosti pripravijo, a vemo tudi, da specielno naših gospodarskih potreb in zahtev niti g. Tudorovič niti g. Savič poznati in presojati ne moreta, kakor jih more poznati in presojati strokovnjak, ki se je stalno z njimi | bavil. 2e samo okolnost, da stališča g. Savica v obmejni legi naše industrije naša javnost ne le ne priznava, temveč odločno odklanja, jemlje potrebno zaupanje v njegovo misijo. Prav tako spominja »Morgen« g. dr. Tudorovičevo odklo- Velika gneča v hodnikih Donskega samostana. Stare ženske. Črni menihi. Včasih lilasta sutana kakšnega prelata. Naprej in naprej prihajajo duhovniki — in izkazujejo patriarhu svojo vdanost, poklekajo pred njim. Prosijo za odpuščanje. Močen je še ta starec; močen in častihlepen in zvit kot lisica. * Nad večerno Moskvo po,iS posamnf kovinski glasovi. Prej je bil to velik zbor. V polnih zvokih je donelo po cele ure čez zlate kupole mesta. V polumraku bizantinskih kapel, ob migljajoči luči sveč, enozvočno petje duhovnikov. Oblaki kadila. Zleknjena, na kolenih, moli Rusija, pred vojsko---. Zunaj slišiš korake v taktu. Razdra-žujoče, grozeče in drzno se glasi revolu-cijska pesem. Četa komunističnih mladinskih organizacij---V očeh fanatičen zagrizen ogenj ---- Čez neraven tlak drvi avto. Spredaj rdeči sovjetski prapor. Valovajoča griva v vozu, žarečo oči--- Današnja Rusija--- Kaj je lepšo! Kakor dosedaj Se zmeraj, bo'ostala tudi tukaj, v vpej lepoti, samo prva slika. . 0 Sredi velekrasne galerije stoji osameli podstavek Carja — Osvoboditelja. — To je bil Aleksander II., osvoboditelj kmeta. — Sicer je vse tako, kakor je bilo. Velikanski top, velikanski zvon. Uplenjeni topovi ob vojašnici in ob air—alu. Tihe so številne stare cerkve, tihi so mnogobrojni stari samostani. Tiha je prekrasna Uspenskijeva stolnica. Malo palačo popravljajo in predelujejo. V notranjščini nekdanjega velikega carskega grada je zopet živahnejše življenje. Tu zborujejo najvišje zakonodajne skupščine Rusije — vseruski osrednji izvršilni odbor in pa izvršilni odbor zveze socialističnih sovjetskih republik. Znotraj je vse nedotaknjeno. Ob velikih stopnicah prekrasna slika bitke pri Ku-likovu proti Tatarom. Pojdi naravnost naprej in vidiš sliko Aleksandra III. (1881—1894), kako govori kmečkim poslanstvom: > ... vse govorice o ponovni razdelitvi zemlje so prazne-- lastnina je nedotakljiva---tudi vaša lastnina---.c V predsobah so se nastanile omare za knjige. V dvorani voiaškoga Reda sv. Jurija vidiš napisane polke carske ruske armade v zlatih črkah na belem marmorju. V zlatih črkah tisoči imen umrlih vitezov sv. Jurija« Zraven pa dvorane drugih redov: Sveti Vladimir, sedaj obednica poslancev; dam-ski red sv. Katarine; paradna spalnica carjeva — vse nepoškodovano in nedotaknjeno. V neki prelepi dvorani so zaposlene tipkarice, ki tipkajo govore poslancev. V dvorani sv. Andreja pa zboruje sama skupščina. Dvorana razdeljena v dva dela, za poslance in za poslušalce. A v prostoru za poslušalce je le malo ljudi. Rdeča predsedniška in govorniška tribuna je v čudnem nesoglasju z odlično svetlomodro barvo dvorane. Pust in dolgočasen, enozvo-een je glas govornika. Kakšno poročilo najbrž, brez konca — polno številk. Popolnoma redno in brez osebnih strasti deluje zakonodajni stroj. Na hodnikih statistične tabele. Vzorci denarja in papirnatih znamk. Zraven pa fotografije kronskega zaklada ... * Na zidovih Moskve vidiš majhne bele listke. Čisto tuji so, v rdeči Moskvi, med pisanimi lepaki. Zgoraj je grški križ. Vsebina: >Mi, vdani Tihon, patriarh vso Rusije, nadškof v Moskvi---c Napada nasprotnike pravoslavne cerkve, prosi sovjetsko vlado za odpuščanje in ji izraža svojo vdanost. Grozi tistim duhovnikom, ki so na tujem Zraven pa lepak nasprotnikov, tik zraven. pflno stališče o pritegnitvi tujega kapitala v naša podjetja kot spodtiko, da bi mogel brez domačih strokovnjakov odločilno zastopati interese Hrvatov in Slovencev. O g. Kukiču sa-mem pa javlja časopisje, da poverjenega mesta * delegaciji ne Bprejme. Sklepanje o bodočih gospodarskih odno-gajih med našo državo in Avstrijo je tako važno in zadeva tako kočljiva vprašanja, da bi morala vlada odstraniti vsak sum v popolno nepristra-nost in brezpogojno poznavanje najmanjših podrobnosti vprašanj, ki se bodo reševala. V splošno strokovno znanost imenovanih delegatov sicer ni pomislekov, pač postoje ti radi posebnega stališča, ki jih zastopata dva glavna delegata v posameznih gospodarskih vprašanjih. Posledice sklepov, ki jih bo napravila delegacija, so dalekosežni in se po enkratnem sprejetju ne bodo dali več lahko in v doglednem času spremeniti, česar tudi ni želeti, ker potrebujemo nekaj stalnosti v ureditvi medsebojnih gospodarskih odnošajev .s sosednimi državami. Fakt, ki se ne da utajiti je, da javnost ni sprejela imenovanja delegacije za pogajanja s polnim zaupanjem in ta fakt sam je menda dovolj tehten, da vlada svoje imenovanje revidira, odnosno, da delegacijo izpopolni. Vsled naše geografske lege, kakor tudi vsled naše zgodovine je cela vrsta gospodarskih vprašanj, ki zadevajo 6pecielno nas in Hrvate, a so brez večjega interesa za oni del naše države, ki ni imel neposredne zveze z bivšo Avstrijo. Čisto umevno je, da ta vprašanja človek, ki se z njim ni podrobneje bavil, ne bo presojal tako kot dotični, ki je imel z njimi posla. Zato ni prav nič pretirano, ako zahtevamo, da se k pogajanju, ki zadeva v prvi vrsti naše interese, pritegnejo strokovnjaki, ki jih ne le splošno, temveč tudi podrobno dobro poznajo; zato pa smemo upravičeno zahtevati, da se povabijo k gospodarskim pogajanjem z Avstrijo tudi Slovenci in Hrvati. Le če se bodo pogajanja udeležili tudi strokovnjaki, ki dobro poznajo naše gospodarske razmere, moremo npati, da po končanih pogajanjih ne doživimo razočaranja. Da vodita pogajanja dva prva načelnika iz zrgovinskega ministrstva, je prav in umljivo, a prav tako prav in umljivo je, če zahtevamo, da se delegaciji pridele tudi slovenski in hrvatski eksperti. Tako v Zagrebu kakor v Ljubljani imamo pri trgovski zbornici, zvezi industrijcev itd. dovolj sposobnih moči, katerih sodelovanje pri tako važnem pogajanju bi javnost pomirilo in odstranilo pomisleke v srečno izbero delegatov. Ker ima vlada še teden dni časa, da delegacijo izpopolni in je bila od javnosti na potrebo tega opozorjena, bi značilo, bagateli-zirati naše gospodarske interese, ako ne bi se upoštevala ta želja, ker ne more biti niti njena namera, še manj pa bi tako postopanje moglo koristiti stvari • * * g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žita sledeče cene (za 100 kg): pšenica 330—335 Din, ječmen 250 Din, oves 235 Din, koruza 245 Din, beli fižol 530 Din, pšenična moka št. 0 540 Din, otrobi 135 Din. — Tendenca nespremenjena. — Na zagrebški produktni borzi so bile cene sledeče: pšenična moka št 0 545 Din, koruza 255 Din, oves 235 Din. Tendenca nespremenjena. g Tržne cene v Vojvodini so bile te dni sledeče: Govedina 18 Din kg, teletina 22 do 24 Din, prešičje meso 24 Din, salo 38 Din, slanina 36 Din, mast 38—40 Din, svinjska reberca 20 Din kg, mast 37 Din kg, salo 36 Din, jezik 20 Din kg, klobase 25 Din kg. Par piščancev stane 20 Din, kokoši 40—50 dinarjev, par pitanih gosi 125 Din, par puranov 160 Din. — Krompir stane 2 Din kg, fižol 7 Din liter, zelena solata 0.50—1 Din glava, karfijola 12—14 Din glava, sveži kapus 2 Din kg, kislo zelje 7 Din kg. — Orehi 9 Din kg, hruške 5 Din kg, jabolka 5 Din kg, grozdje 4—6 Din kg, mleko 3 Din liter. g Izvoz hmelja v Belgijo. Belgija uvaža vsako leto veliko množino hmelja za svoje pivovarne. Opozorjeni na to, da je pridelek hmelja v Jugoslaviji tako velik, da se izvaža, želijo belgijski pivovarnarji stopiti v stik z našimi hmeljarji. Vsi hmeljarji, ki imajo na tem interes, naj pošljejo natančne ponudbe z navedbo cen plačilnih kondicij, dobavnega roka, natančnimi navedbami o krajevnem poreklu hmelja ter vzorci na belgijski konzulat v Ljubljani ( v pisarniških prostorih velesejma). g Kje so dinarji? V zadnjem času je opa-rila tudi Narodna banka, da primanjkuje denarja. Zato je priredila preko svojih podružnic uiketo, da najde tiste kotičke, kjer se skrivajo dinarji Izmed poročil, ki jih je prejela Narodna ianka, je posebno zanimivo poročilo podružnice Narodne banke v Vojvodini. Ta podruž-aica je sporočila, da so po njeni cenitvi dobili kmetje v Vojvodini za svoje pridelke doslej okoli 170 milijonov dinarjev, v vojvodinske denarne zavode pa so vložili le 3 milijone dinarjev, ostanek pa drže doma. Anketa je nadalje ijgotovila, da kmetje prav močno kupujejo po drogerijah steklenice s steklenimi zamaški. V te steklenice nabašejo denar in potem vse skupaj zakopljejo Na vprašanje, zakaj to delajo, so neki kmetie odgovarjali, da denarnim zavodom oe zaupajo, drugi pa so rekli, da ni prav, če banke dajejo le po 6 ali 7 odstotkov obresti, potem pa vlagatelju niti njegovega vloženega ■ienarja pravočasno ne izplačajo. Zato da smatrajo oni za boljše, čc denar pri drže sami ia ga zakopljejo. Kakor je anketa ugotovila, sta "a ta način odtegnjeni prometu okoli 2 mili- jardi dinarjev in odtod izvira večjidel pomanjkanje gotovine. In če še omenimo, da je te dni prinesel neki kmet zamenjat v Narodno banko 17 tisočakov, ki so mu jih bile miši obgrizle, potem je razumljivo, da mora denarja manjkati. Tako poroča belgrajska »Pravda«. Jasno je, da veljajo opisane razmere pred vsem za južne kraje naše države. Slovenski kmetje že nimajo več kaj za hranilnice, ker so že vložili skoro ves svoj denar v — davkarije. g Kako »intervenira« Narodna banka? Kadar dinar preveč skače, bodisi navzdol ali pa navzgor, takrat »intervenira« Narodna banka, da z nakupom ali pa s prodajo deviz dinarjevo skakanje omili. Ko je zadnjič dinar začel naglo padati oziroma cena tujega denarja rasti, je Narodna banka hotela prenagli padec dinarja preprečiti s tem, da je oddala nekaj lir neki zagrebški tvrdki po »zmernih« cenah. To je pa storila Narodna banka ob tako pozni uri, da njena »intervencija« v kurznem listu sploh ni prišla do izraza. Tako poročajo zagrebški listi. Mi pa pravimo, da bo ta »intervencija« prišla do izraza v obliki boljše ali slabše »zarade«. »Znati je treba,« je rekel baje ranjki Ravnik. g Dohodki trošarine so znašali v mesecu septembru L 1. 36,469.157.87 Din. V treh mesecih proračunskega leta 1923-24. se je iz trošarine nabralo 133,979.644.37 Din, medtem ko je bilo v proračunu predvidenih samo 122 milijonov 595*250 Din. g Sladkorna pesa v Avstriji. Letos so pridelali v Avstriji toliko sladkorne pese, da bo dežela s sladkorjem preskrbljena do konca februarja prihodnjega leta. Kilogram avstrijskega sladkorja bo veljal v Avstriji 10 tisoč avstr. kron. g Odkritje novih zlati! rndokopov v Bolgariji. V južni Bolgariji blizu vasi Radomir so našli velike in bogate zlate rudnike. Inženirji, ki so po nalogu bolgarske vlade preiskali nove rudnike, menijo, da vzdržuje zlati rudokop okrog 40.000 kg zlata. g češkoslovaška in predvojne avstrijske rente. Češkoslovaška bo pričela te dni izplačevati kupone in pa vse do sedaj zaostale obresti po prvotni obrestni meri v češkoslovaških državnih papirjih. — Pri nas ni o izplačilu, odnosno o konverziji avstrijskega predvojnega dolga ne duha ne sluha. g Pomnožitev zlate zaloge romunske Narodne banke. Romunsko finančno ministrstvo je te dni prejelo zopet šest milijonov zlatih kron kot delež likvidacije avstrijsko-ogrske banke. Zlato je bilo oddano romunski Narodni banki na račun državnega dolga, ki se tako zmanjša za 1.5 milijard lir. g Ruski izvoz žita. Od 15. avgusta do 10. oktobra je Rusija izvozila preko osem milijonov pudov žita. Od tega odpade 5 milijonov pudov žita, predvsem rži, ječmena in pšenice na Nemčijo. Ostanek se razdeli na Holand-sko (2 milijona pudov), Dansko (500000 pudov) in Finsko (500.000 pudov). g Novi premogovniki na Ruskem. V berčeguvski pokrajini v orenburški gnber-niji so odkrili bogate plasti črnega premoga. Premogovnik cenijo na 30 miljonov pudov. Kirgiški industrijski odbor bo pričel v bližnji bodočnosti s kopanjem. g Uvozna carina na stavbeni materijal in živila na Japonskem prosta. 6 cesarskim dekretom z dne 17. septembra je Japonska ukinila uvozno carino na stavbeni materijal in živila. Ta naredba velja do 31. marca 1924. g Draiba leso,. Pri direkciji Sum v Vinkovoita se bo vršila dne novembra t. L dražba 1073m3 to-polovega lesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava decimalnih tehtnic. — Pri upravi državnih monopolov v Belgradu se bo vršila dne 6. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 50 decimalnih tehtnic. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske Ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. BORZA. Curih, 26. okt (Izv.) Devize: Pešta 0.0302, Berlin 0.00000000006, Italija 25.22, London 25.22, Nevvvork 561.50, Pariz 32.65, Praga 16.55, Dunaj 0.007875, Sofija 530 Belgrad 6.50, Varšava 0.000150. — Valute: nemško-avstr. krona 0.0079. Zagreb, 26. okt. (Izv.) Devize: 049-0.50, Italija 3.91 Mi—3.93K, Londou 392—393, Newvork 86.25-87.25, Pariz 5.05—5.12, Praga 2.59—2.62, Dunaj —1230 do —12.50, Curih 1557^-15.62^. Valute: Dolar 84.25—85.—. lj Lažnjivo hujskanje proti poklicnim gasilcem. Žo dalje časa opazujemo, kako časopisje opozicije v mestnem svetu na vse mogoče načine hujska proti poklicnemu gasilstvu mestne občine. V vseh večjih, moderno upravljenih mestih Evrope so uvedli poklicno gasilstvo in temu zgledu je sledila tudi Ljubljana, ki se je pod upravo sedanjo večine v mestnem svetu začela modernizirati. Prostovoljno gasilno društvo ima kljub temu še lepo nalogo, da podpira poklicne gasilce. Požar na Karlovski cesti jc pa pokazal nasprotno, obžalovanja vredno sliko. Odkod in v kakšne namene da služi to hujskanje proti poklicnemu gasilstvu ni težko uganiti. Še grši je pa način, kako in s kakšnimi sredstvi se to hujskanje vrši po ljubljanskem demokratskem časopisju stare in novo baže, ki toliko da ne razločuje že — klerikalnega in liberalnega oern.ia, Klevete, ki jih je zagrešilo včeraj omenjeno časopisje, bo imelo še druge posledice, vsled česar objavljamo danes samo sledeče suhe konstatacije o dejanskem stanju, ki smo jih prejeli od merodajne strani: V četrtek, 25. oktobra, je sporočilo poli-oij6ko ravnateljstvo ob 20.35 gasilskemu uradu, da gori na Karlovski cesti hlev ali šupa. Ob 20.37 je odšel trenski avto z 8 gasilci na lice mesta. Požarni čuvaj na Gradu o požaru ni ničesar vedel ter je, ko je slišal gasilski rog, vprašal, kje gori. Požara na Gradu ni bilo videti zato tudi ni mogel požarni čuvaj obvestiti gasilcev. Nato je ob 20.50 odšla motorna brizgalna in ob 20.55 prostovoljni gasilci iz Ljubljane, požarna bramba iz Črne vasi (ne iz Škofeljc) pa je prišla ob 21.10 na lice požara. Poklicno gasilstvo je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, a akcije ni moglo razviti, ker je oviralo delo oDčinstvo, ki je stalo in zasedlo ceste in dvorile. Policija ni storila v polnem obsegu svoje naloge, ker je bila premaloštevilna, šele vojaštvo, katero je poklical telefonično višji nadzornik Kolesa je aaredilo red, a med tem je bila gasilska akcija že končana. Naravnost škandalozno se je obnašal podstarosta Jugoslovanske gasilske zveze, obč. svetovalec Josip Turk, ki je s svojim vpitjem povzročil veliko zmedo in nered na požarišču. Misli morda, da je poža-rišče lokal za politični shod? Prostovoljno gasilno družtvo je delno stopilo v akcijo, večina pa je stala ob političnem govorniku Turku ter mu aplavdirala na njegove napade. Poklioni gasilci so bili v svojem aelu od občinstva ovirani, ter niso mogli storiti več, kakor so storili. Slišali so se napadi >klerikalni fajer-berji, 4,000.000 koštate, pa nič ne znate.« Žalostno, da je mogoče kaj takega v 20. stoletjfc in to ob navzočnosti javnih organov policije in vojaštva, ki bi moralo v tem oziru iti gasilcem na roko. Oblast mora tu napraviti red, da se ne pripete slučaji, ki bodo imeli katastrofalne posledice. lj Poiar na Karlovski cesti. O tem požaru smo zvedeli še naslednje podrobnosti. Pri trgovcu in gostilničarju g. Osvaldu Pen-govu p. d. Rastoharju so zvečer ribali zelje. Po osmi uri je šla dekla na dvorišče po zelje. Tam je opazila nekega moškega. Vprašala je dvakrat: Kdo je? Ker ni dal nobenega glasu od sebe, mu je rekla, da bo šla po gospodarja. Nato je neznanec odšel ob Gruberjevem prekopu navzdoL Dekla je šla klicat g. Pengova, ki je natanko vse pregledal, pa ni nikogar več nažeL Mudil se j© zunaj okoli 10 minut. Nato je odšel v sobo večerjat Naenkrat pridrve v hišo ljudje s klicem: Goril Ko so domači prihiteli na dvo rišče, je že švigal velik plamen ravnotam, kjer je dekla videla omenjenega moškega. Skušali so najprej sami pogasiti, pa je bilo že prepozno, ker se je ognej silno hitro razširil. Nad skladiščem in hlevom je bilo okoli 20 voz sena, ki je popolnoma uničeno. Pričeli so hitro izpraznjevati skladišče in so večinoma vse rešili, vendar je bilo veliko blaga po vodi uničenega. Škoda prekaša milijon kron. l,j Ob priliki obletnice >28. oktobra« to Je dne osvobojenja češkoslovaškega naroda priredi generalni konzul dr. Otakar Beneš na dan 28. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne v dvorani > Mladike« sprejem in si usoja s tem vse češkoslovaške pripadnike in vse jugoslovanske prijatelje češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti, kakor tudi vse korporacije Ln ženska društva najvljudneje vabiti. Vabila se ne bodo razpošiljala. lj Na češkoslovaški državni praznik dne 28. oktobra 1923 konzulat Češkoslovaške v Ljubljani ne uraduje. lj Skozi Ljubljano je potoval dne 25. oktobra 1923 grški princ Nikolo. Dvorni vlak je stal v Ljubljani eno ura Princ Nikolo se je peljal z rodbino v Pariz. lj Da se ne pozabi! Ljubljanske ulice nimajo skoraj drugih lepakov, kot kopo vabil na kinopredstave. Ali bo res deviza sedanjega rodu: panem et circenses! Pa pravijo, da ni denarja. Za kino ga je vedno dosti, saj pravijo, da je povsod vse polno. V moralnem oziru bomo še in še nazadovali, če bodo oblastva tako pridno dovoljevala taka podjetja. Nedavno je policijsko ravnateljstvo sicer izdalo neko do-brohotečo naredbo, ki uvaja vsaj nekoliko kon-| trole glede mladine; toda vkoliko se uvažuje, je drugo vprašanje. Naj ponovimo glavne točke dotične naredbe: Vse predstave 6e morajo nadzorovati. Gled-ti se mora posebno na tole: Predstavljati se smejo samo film1', ki jih je pokrajinska uprava s ccnzurnimi kartami dovolila. 2. Mladina se ne sme pripuščati k predstavam, ki niso dovoljene mladini. 3. Mladina pod 16. letom ne sme posečati kinopredstav, ki se rGospa z morja«. Naslovno vlogo igra kot gost gospa Marija Vera. V ostalih vlogah nastopijo: g. Peček kot Wangel, gdč. Mira Dauilova kot Boleta, gdč. Vida Juvanova kot Hilda, g. Kralj kot Arnholm, g. Drenovec — Lyngstrand, g. Danilo — Ballested in g. Terčič — Tujec. Režiser je g. Šest. Začetek ob 8. zvečer. Orlovski vestnik. ~~ Enketa o tehničnem delu 1924 se vrši v ne« deljo, dne 28. t. m. ob 9. dopoldne v telovadnici v M a r i j a n i š č u. Na enketi se bodo predelale vse tekmovalne vajo in tekmovalni red za leto 1924, ki bo precej izpopolnjen. Vabimo tekmovalce in sodnike tudi tem potom, ker bodo mogoče nekatera vabila došla prekasno. Turistika in šport. Ilirija : SE Celje. Jutri ob 15. se vrši na igri* šču Ilirije nogometna tekma med SK Celje in kom« binlranlm moštvom Ilirije. Moštvo SK Celje je pri naa zuano kot simpatično in zelo ambiciozno moštvo. Ob tričetrt na 14. igra juniorsko moštvo Ilirije proti SK Panoniji. čertjar. pomočnika a takojšnji nastop išče Leopold špaca-lan, čevljar, mojster na Poiželi, Šavinj. otina. —» Hrana in stanovanje v hiši. V instrukcijo sr^fnS: emu honorarju. Ponudbe na upravništvo Slovenca« pod »Dober inštruktor« 6861. 'lllTho icPO kot delavec na polju 3IU&MG lOl/C ali kot hlapec h ko-ijem 27 let star fant. - Ponudbe in vpra-aaja na upr. lista pod: »Služba 6841«. »ošteno dekla ^JtZ^ lelo in k otrokom, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6844. 'ošteno dekle za lahko hišno Ido, snrejmem. Razumeti mora tudi KU-!0. Naslov v upr. lista pod štev. 6843. SCEM k dvema osebama poleg hišne, ki ' znala tudi šivati. Plača dobra. Istotam lepa velika ŽELEZNA PEC naprodaj, ilestnl trg štev. 13, v trgovini. 6310 Trgovskega pomočnika dobrimi spričevali, ki je zmožen samo-tojno voditi večjo podružnico z mešanim ilagom, 8 primerno kavcijo, SPREJMEM ikoj. Stanovanje in hrana v hišk — Po-ludbe z navedbo plače do 10. novembra 923 na M. PRESKER, RAJHENBURG. ulerega pozneje pri sposobnosti stalno ustavimo kot montažuega nadzornika. >EL1N«, Ljubljana. 6767 IŠČEMO Prodajalko ilARElŠO MOC, s prakso, sprejme tvrdka VOJNOVIČ CIE., Ljubljana. Sprejmem mlinarja je zmožen vsakega dela v valjčnem '1'tiu. Ima hrano, stanovanje in plačo po možnosti. - PETER SUŠNIK, mlinar, ^TRA štev. U, p. Borovnica. 6750 esta plačilne natakarice fcE pridno, pošteno dekle z dobrimi pričevali event. vzame gostilno v najem 'na račun, najraje v večjem kraju na e«li. — Cenj. ponudbe na upravo »Slo-enca« pod šifro GOSTILNA«. 6773 HM 70 hl 'zbornega, belega BI-ZELJCANA, let. 1922 in 8 hI (TARINE letnik 1921 za BUTELJKE ©DAM. — Tudi v manjših količinah. KOLENC, BREŽICE, 6771 Na znanje! M^S meniške«) se dobe po 3 Din izvod pri založ. J. SICHERL, org., Domžale 105. Rezanje drv z motorno žago. - LUDOVIK ILERŠIC, na Friikovcn, Vojaška nllca. 6650 Najnovejša IZNAJDBA! Brez kvarjenja blaga KEMIČNO SNA-ŽENJE in vsakovrstno BARVANJE OBLEK. ANTON BOC, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, I. nadstr. Glince - Vič 46. Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana Gosposvetska cesta 10. Telef. inter. št. i 03. Ustanov, leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ier izvršuje načrie in proračune. Proda sc v bližini' mesta popolnoma nova s takojšnjo naselitvijo, z 600 m= zemljišča. Več sc poizve pri gosp. VAL. ŠKANDER |>oses(nik v SP. ŠIŠKI 20. 6759 Sša s stanovanjem se PRODA ali ODDA v najem. V hiši jc lepa trgovina, veliko skladižče in več prostorov, primernih za pisarno ali stanovanje. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod številko 6764. 6764. Vsako soboto in nedeljo sveže domače koline in prvovrstno VINO nudi gostilna Vidmar (Težak) Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 5. LEPA 50 - 75 000 Din posojila išče boljši trgovec proti dobri garanciji, z velikimi posestvi, gozdovi in vinogradi za dobo 3—6 mesecev in z dobrimi obrestmi. - Cenjene ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: «Nnjnost 6694«. namizna jabolka PRODAJA vsako množino in po najnižjih cenah »FRUCTUS«, družba z o. z, Ljubljana, Tabor 2. 6372 navadni železni, prosto stoječi, že rabljeni, kakor tudi ŽELEZNO PEČKO kupimo. Ponudbe z opisom velikosti je poslati na upravo »Slovenca« pod številko 6815. četudi majhen prostor. Ponudbe pod DELO« na upravo »Slovenca« Oddani stanovanje v novi hiši za dve leli, s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, zraven lep vrt. — Več pove upravništvo »Slovenca« pod šiev. 6848. Najboljši premog, drva in nnlia KUPITE najceneje pri DRUŽBI U««JC ILIRIJA, Ljnbljana, Kralja Petra trg Stev 8, telefon Stev. 220. 2447 DELNICE »Slov. Trg. (fein. družbe« Specialna trgovina za fino damsko in moško perilo Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih sc dobe in popravljajo pri Fr. Rcpiču, Ljublj., Trnovo. Hc 99—23. 6618 v Konjicah štev. 85 in 102 SC prodasta dne 29. oktobra 1923 ob 10. uri na licu mesta potom prostovoljne javne sodne dražbe. Pripada več prizidkov, gospodarsko poslopje, dvorišče in vrt. Obsega lt sob, 5 kuhinj, prodajalniški lokal, obrtne prostore in skladišča. Cel kompleks leži ob veliki državni dunajski cesti in jc prav primeren za nastanitev večje trgovine ali drugega podjetja. Vadlj znaša 100.000 kron. Dražbcnc pogoje, in informacijo nudi notarska pisarna v Konjicah. RADO JEREB I. r., notar kot sod. kom. Prodam maio posestvo z gospod, poslopjem, tik farne eerkve, oddaljeuo 2 uri od železu. • Ponudbe ua upravo lista pod imenom: »Poštenjak«, Sjuhljana Šelenburgova uL 5 jjj Platno za rjuhe, sifoni, | namizno perilo /. t d. $ najboljših znamk Najmodemeje ure/ena pralnica in s vctioliUalnica Mojim ce ujeti i m odjemalccm jc gotovo Sc v dobrem spominu PRODAM v Sevnici ob Savi 39, zidano 1.1922: 3 sobe iu kuhinja, zraven lep ograjen vrt in dolga njiva. Cena 390.000 K. Več se i2ve v Florijanski ul. 24 (KF.BER). 6850 HIŠA naprodaj v Rožni dolini št. 167. Obstoji iz 4 stanovanj iu velikega vrta. Kupcu stanovanje takoj na razpolago: 3 sobe in velika kuhinja ter pritikline. - Izve sc istotam. Mirno stanovanje dobi takoj v novi hiši v Ljubljani, kdor posodi varno 25.000 Din. Večja soba. mala sobica uporabna za kuhinjo, kopalnica, vrt iu priliki, na lepi solnčtii legi. Prednost imajo mirne samske osebe in zak. brez otrok. Naslov pove upr. pod št. 6849. se priporoča boljšim damam. *Ji*HPJCi Sprejema tudi stare obleke v popravilo. - Cene primeroma nizke. — Ljubljana, Ilirska ulica ši. 19/1., (desno). katero so letošnjo sezijo dobili od meue. Vljudno naznanjam, da bom tudi prihodnjo sezijo oddajal »Plemcuite kose« v komisijo ter prosim svoje cenj. odjemalce in druge interesente, da mi takoj naznanijo približno množino in dolgost, koliko bi potrebovali, tla bom zamogel točno z vsako množino postreči. Za kvaliteto kos se prevzame stalna garancija iu se vsaka kosa, ki bi nc odgovarjaal zahtevam kmetovalca, zamenja ^a dobro. Priporočam se za obilni odjem. - MIH. OMAIiCN. glavni zastopnik za Slovenijo, Višnjagora. NAPRODAJ ŠTIRI-TONIKI ~ »Praga« - auto s polnim gumijem. Ogleda sc pri: AUTO - FLORJANČ1Č. Ljubljana. nudi najceneje H. SKALA, Ljubljana, Milic štev. 4. 6830 NAZNANJAM, d,i prodajam v dopoldanski!) urah na STOJNICI pri »ZMAJEVEM« (»jubilejnem) mostu PRISTNE Kvaliteta ista, kot na ljubljanskem velesejmu. — K. JARC, llratleckega vas 35. n a i Ponudbe pod šifro? »DELNICE-- - na Aloma Companjr v Ljubljani. 6371 PRODAM S Atm., stoječ in 3 ŽELEZNE PEčt. ROZMAN, Stožice, Ježica. 6845 aHBei!2BSnflS&3U!tSiW!i)iCICi£CSGtm/eiBBB za orgle, poprave orgel, harmonijev in vseh godbenih instrumentov izvršuje strokovno in ceno ANTON DERNIC, izdelo-vate-1 j orgel, Radovljica. 6814 Kupim Ispo bukovo oglje Marija Srcboinjak, Kolodvor, ulica št. 31. razna vinska POSO-DA in pet velikih liiamnih SODOV, dokler traja zaloga. -AUGUST1N, Sp. Ši&ka, Sv. Jerneja c.231 DOMŽALE oblastveno preizkušeni tesar, mojster sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Cerkvena, stolpna in druga OSTREŠJA. - VRTNE UTICE, dekorativne STROPE in STOPNICE. — VODNO in NAD-TALNO TESARSTVO, itd. 6846 nBBSi^gaaseB^nnnciaaasaieatma " STANOVANJE (Absteigcquartier) — za zimsko sezono »za obisk gledališča i. dr.) ISCE akademik z dežele. Blagohotne ponudbe prosim na upravo lisfa i>od »VELIKA USLUGA«. serirajie v jlevnol Spalna soba mahagoui, fina oprava iz trdega lesa, se proda za ceno 8000.— dinarjev pri ANTON DERNIČ, izdelovatelj orgel, RADOVLJICA. 6813 Predaja posestva! IIISA z gospodarskim |»slopjem, 58 oralov zemlje, 2 sadna vrta, velike parcele lesa, radi odpotovania NAPRODAJ! —■ Poizve se pri IVAN MAYERLE, Suhi-potok, pošta Mozelj, Kočevje, 6784 strokovni zdravnik za NOTRANJE BOLEZNI in za BOLEZNI « v NOSU in VRATU — ordinira od 25. OKTOBRA zopet m REDNO od 3. do 5. popoldne na Kongresnem trgu štev. 15. ® ■ ■ Pozor! - Trgovci in tovarnarji v Jugoslaviji! ZAČEL SEM IZDELOVATI različne zaboje po naročilu po primerni ceni po dogovoru. —Se priporoča tvrdka FRAN ŠVI-GELJ, LESNA INDUSTRIJA na Bregu, požta Borovnica. 6387 Damske modne plašče in KOSTUME 20 odstotkov popusta Fran Lukič PRED ŠKOFIJO 19. V KONFEKCIJSKI TRGOVINI VELIKO ZALOGO BAKRENE ŽICE gole, za električno napeljavo — ima Vojnovič Cie., LJubljana Naprodaj stara violina imitacija straduarij, kompletna z etuijem, KNJIŽNICA 200 - 300 vezanih nemških knjig različne vrste. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod številko 6802. PRESELITEV T Popolnoma varno naložite aro) denar pel f »Vzajemni posojilnici" i ▼ Ljubljani, r, z. z o. s. ' ki m je PRESELILA iz hiše Uršalinskags samostana oa Kongusnca trgn poleg nunske cerkve v lastna pala£o na Miklošičevi usti poleg hotela „U»0NM. Hranilna vloge se obrtstujeio PO ©% brez odbitka rentnega in Invalidskega davka. Vloge v tekoiem raftmu sa obrestujejo po 5 Va %, veas. tudi po © % % In vlile po dogovoru. Varnost za hranilne vloge le zelo dobra, ker poseduje Vzajemna pvsojllnlca večino delnic stavbne delniške družbe hotela „Uolon" v Liubliani Vrhutega |e njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavblšf In zemljišč v tu ln Inozemstvu. Denar sa naloB lahko tudi po poštnih položnicah. f III AUTO III PNEUMATIKA VSA POPRAVILA IN VOŽNJE BENCIN OLIE MAST JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi L. Makuš Liobliana, Mestni trg 15 priporoča svoja zalogo dežnikov In solnčnikov In sprehajalnih palic. i'a»ri\iila točno In solidno! mastni tesarski mojster Lfu&tjjana, Linhartova ulica St. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Ora&focpš materij©! Scagliol ploie S m i « deb. sa igradbo vmesnih »ten, BesVe iz gipsa za »trop 5 cto deb. j t pip», vsakovrsten, mm. av»t. Cement, | Kred, gaseni in uoKaieni. Opek', trstlkA, Ptomvodi asfalta m katrana. Sredstva a* izolacijo. gelaso. Oddnlek za gradbeni materija! HBnigsberg in .DentecE. Arhitekti. Graditelji. Zagreb," Ili ca 53 tel. interuibaa 10 Glavno zastopstvo za Hrvatsko in Slavonijo Semmering - Scliottwien Glp>werlce A. G. Proizvajanje Scacliol plot, gips, stropnih desek, itd. rta oliFolc^ Tlie Rex Co. Telefon 268. LJubljana OratMšče SO. ?30a7«ia kot m CecriSeo p^aiaEaa Mutiigans. POLJANSKA CESTA ŠT. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega boksa v vseh bojali, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO! 3480 NIZKE CENE! Redna potniška vožnja ANTVVERPEN - NEW-YORK s slovitimi belgijskimi parobrodi. „BELGENLAND" najnovejši, največji . ajbitrejti .parobrod Bed Star Unije. Največja udobnost, najmodernejša ureditev v kabinah tudi v tretjem razredu. — Izvršna hrana. Vsa pojasnila dajo brezplačno zastopstva RED STAR LINE: BEOGRAD, Karadlordf. uL3- ZAGREB. Trff l, br. 16 — LJUBLJANA, Marijin trg štev. 2 — GRUŽ, Obala — BITOLJ, Bankarska ulica 12 — VEL. BEČKEREK, SvetosavsUa nI. 18. Boucle- blago za tekače (preproge) v širinah 67 in 90 cm. Boucle - predposteljnik v velikostih so/so in 68/125. Boucle - preproge v velikostih 200/300 in 250/350 nudi v prima kakovosti in vzorcih glavni zastopnik Thurinške tovar. preprol Alfred Katz, Dunaj, MARIAHILFERSTRASSE 131. Naslov za brzojavke: »KAFRED P 81/18/275. Razglas. Pri okrajnem sodišču na Brdu se bo oddalo dne 16. novembra 1923 ob 9 uri soba 5 v zakup na jaTni dražbi: 1. GOSTILNA, obstoječa iz veže, velike gostilniške sobe, kuhinje, jedilne shrambo, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnice, dveh sob za stanovanje v I. nadstropju, vrt za zelenjavo z ulico in sovporaba hleva, dvorišča in vodnjaka z vsem gostilniškim inventarjem. 2. PRODAJALNA, obstoječa iz prodajalnice, skladišča in S lop, s sovporabo podstrešja, kozolca, dvorišča in vodnjaka ter prodajalniškega inventarja. Zakupna doba 4 leta počenši s 1. 1. 1024. Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah. Okrajno sodišče Brdo, odd. I., dne 5. oktobra 1923. I. LMooskg cvetličarna Viktor Bell, nosi Velika izbira svežih cvetlic in poročnih šopkov. Najmodernejši aranžma poročnih sob in voz. Aranžmaji za gledališča, jubilejski venci. Sveži žalni venci vseh oblik. Velika zaloga suhih vencev. Suhe palme, cvetje in listje vseh vrst. Cene solidne — povStrežba točna. En detail — en gros. Se priporoča za nadaljno naklonjenost Tončka Bajt SELENBURGOVA ULICA. Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne stroje GRITZNER v vseh opremah za rodbmsuo in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle za vso sisteme. Edino le pri JOSiP PETELINC, UdUBIiJHriH, Sv. Petrr nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam gaianterlia, srajco, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žilo«, noži. Na veliko ln malo. Večletna garancija. Cene najnižje. TEHN. PISARNA - ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SL0MSK0VA ULICA 7 Projelctuja, dobavi, ocan.uje ln preizkuša 11 B i ii (IBIiniMIiinilHmiliBU Takoj na razpolago stanovanj "v novo zgrajeni liiši v centrumu mesta z vsemi udobnostmi in pritiklinami. Pismena vprašanja naj se oddajo pod »UDOBNOST 6801« pri listu »Slovenec«. HiHliijlRlIHUHUK vsohe w a aaw w™ vrste Strojne naprave, orodje, zel. konstrukcije, transportne in Industrijske naprave. Nudi tudi ugodno PRODAJO ali NAKUP to.' sprejema prijave Iz tu- In Inozemstva za vsane vrste na piodaj stoječih, dobro ohranjeni!) trgovina ip rut (rotcev) na debelo & $Kars d. d. o poslovodja Jgnjat ffleusser, Zagreb podaljšana flaftova SI1SSI, podgane, stenice, §tui^ n vaa golazen more poginiti, ako porabliato moja naibolie preizkušena in splošno hvaljena irodatva, kot prpti noliakim in bUmim miSim Din7'50. 'X poduanu Din7'SO, ra .»finrka Din 10. su itenloe Din 7 50 unHovalec moljev Din6'— nrotl rarAeaom Din 7-50, rrinrilo proti nuam nri IJ leh Din 4 — in živini Din j ra nii v obleki in oe-rila Din 7-Su; proti nirčem ue sadjnin zeienjafll proti mravljam Din 7-80. l'o»ilia P" nov/etra Zavoo ta eksport .ABTBS* kom. laboratorij M. Jtin'er, Pelrtiijs'.:« ol. 3. Zagreb 39. Trvovoem nri večjem ofllemu no mit. Redna potniška plovba lAflltlG N£W-Y0RH s parobrodi na 2 In 3 vijake. Mancbnrtja 13.639 (on. rinland 12.222 {on. rioiijjoiSfl 13.639 ion. Mronland 12.222 ion. mnneKoda 17.221 ton. - izredno urejene Kamine za 3 razred. - Izvrstno hrano. Ilstoiiovljeno 1871 informacije da|o jtrezplaftio zastopstvo mirnim line fleotfrad. Karati iordleva 91. Zadreb. Trd L br. 16. LJUBLJANA. riArlJIN TRtt 2. Orn?.. Obala. Dltot). Danharsha ulice br. 1* Vel. Dethereh. Svetosavsha ul. 10. Izdaja konzorcij »Slovencac, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tUkarna st Luibljani.