79. flaniRn. g muuuni, ifttrta 6. aprila uzz. LU. IStO Iibal« Tsak dan popoldn«, lsrztmsl nrtelje ta prasalk«. litsaratl: do 9 petit vrsta I D, od 10—15 petit vrat a 1 D 50 p, večjl Instratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, prekticl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženltne ponudbs besedi 7* p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In&eratnl da vele posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka sa odgovor UpravnUtvo „3low. Naroda" 1b „Naroda* tUkarma" Knallava ollca at S, pritlieno. — Telefon st. 304. Uradttiatro „SIot. Naroda*' Kaaliova Biloa šL t, 1. aadatropf« Telefon ste*. 34. Dopisa aprafama la poddlaaas la sadoatao fraakovana-MT* Rakoplaov sa na vrata. 'Val WtT Posamezne Ste vitke: ~W v Jugoslaviji navadne dnl 75 par, nedelte i o v inozemstvu navadn* dnl i D, nodelj* 1*25 O Poštnina platana w gotovini. ' „SUvtaskl Nar*dM valja v Ljubila ni la po ?*s!it ▼ iagoalaTlll: cetoletno naprej plaćan . D 120"— polletno........ f,o-— 3 mesečno....... &Y— 1 ...... . 10- v vaoieasirmi ce'olemo......D 216*— polletno......, 1C8-^ 3 irtii.'iin...... 54 — 1 .......• 18-- Pri morebftnem priviiapu se ima daljis narof«!«« do*^«i*tl. Novi niirov'niki nnj poi! eja v prvi* naro*nino vedrio ŠPS^" >"> nak»rtilcL Na amo pismena naroiMla brei posiatve denaria se n« M^imo ori pa ti. Kriza u klerikalni stranki. Med vsemi strankami v Sloveniji pred vojno Je bila klerikalna stranka ne samo naimočnejša, mar-več tuđi najbolj kompaktna in enotna, V stranki je veljala samo volja voditelja, kateremu so se slepo pokorili vsi od škofa dr. Jegliča pa doli do zadnjega vaškes:a kaplana. Sele tik pred vojno so nastooili na Gorišketn takozvani »novostrujarji«, ki si kljub vsem naporom nišo mogli priboriti odločilne veljave v stranki. Kakor povsodi. tako ie imela vpliv svetovna vojna tuđi na klerikalno stranko. Do 1. 1917. ie bila Slo-ven. Ljud. Stranka do mozea in kosti avstrofilska organizacija, ki se je v vseh svojih težnjah in stremljeniih naslanjala na dunajsko vlado. Isto le-to je nastopila tuđi perir>etiia v sve-tovni vojni. Vsem, ki jim ni od av-striiske vlade navdahnjeni tisk za-temnil pogleda in ki so Dazno sledili vojnim dogodkom, je bilo takrat jasno, da bodo centralne države kljub svoiim navideznim uspehom na bo-jiščih vendarle podlegle v borbi z an-tanto. Med klerikalnim! politiki je bil prvi dr. Krek, ki je kot dalekovlden polttik prišel do prepričanja, da se je treba pripraviti na možnost razpada avstro-ogrske monarhije. Zavedal se je. da bi bila njegova stranka brez-pocrojno zanisana smrti, ako bi še nadalje v politiki vezala svojo usodo z razpadajoco Avstnjo. Zato je v stranki vDrizoril revolucijo ter nov-zročil razkol, ki fe imela za oosledi-co. da se je preje enotna klerikalna stranka razcepila v dve krili: v moč-neišo stniJo. ki je zapisala na svoj pranor nov evan^elij - jugosiovensVo fdejo !n na maloštevfineišo Šušterši-čevo strujo, ki je ostala zvesta starim tradicitem in ž niim stari avstro-filski nolitiki. Prevrat je dal prav Krekovi struji. Šušteršičeva skupina, ki je svojo usodo zvezala tesno z Avstrijo, te avtomatično z razDadom habsburške monarhije zginila s površja. Klerikalna stranka je bila znova Kompaktna in enotna. Toda kakor povsodi tako so se tuđi v klerikalni stranki pojavili vplivi svetovne vojne. Pred vojno Je bil v Slovenski Ljudski Stranki katolički duhovnik absoluten gospodar. Katoliški duhovnik je bil tišti, ki je v stranki odločeval v vseh vprašanjih ter bil predstaviteli stranke tuđi na zunaj. To razmeđe se je po prevratu spremenilo. Vedno gla-sneie se je pojavijalo med strankini- mi pristaši stremljenje, da se napravi konec duhovniški oligarhiji ter prizna vodstvo klerikalne stranke edino la-jiškemu elementu. Skuoino. ki za-hteva, da se prizna edino laiiške-mu življu vplivna beseda v stranki, tvorijo večinoma mlajši elementi, ki so se navzeli, bivajoč med vojno v Rusiji, novega duha in novih idej, katere hočejo sedai praktično uveljaviti. Borba med to novo in med staro strujo se ie pričela že Dredlan-skim. Doslej se ie vedno posrećilo premostiti vsa nesoglasja ter ohrani-ti stranko pred očitnim razkolom. V zadnjem času pa se je razmerje med obema skupinama silno pooštrilo. Ne-soelas^a so se nojavila ćelo na javnih političnih shodih. Nedavno teea ie eden izmed »novostrularjev« na iav-nem shodu v Trebniem imel govor, v katerem ie brez ovinkov napovedal boj — »starinom«, katere je delal odgovorne za vse ne^^he in poraze, ki so fih klen'Valc! doživeli v zadnjem času na političnem norri-šču. A rudi dm«ra 7"2»mer»;n k?žeV> na to. da se pHnrav!*aJo v klerTValn! stranki že v naibližm'i bodočnosti nad vse zanimivi doeodVj. Iz povsem zanesljivega vira ve-mo, da se nahafa že v osnutku nova klerikalna politična organizacija, ki noče imeti ničesar skupnega z dose-danjim klerikalnim vodstvom. Kdo Je spiritus agens et rector te snujoče se nove klerikalne stranke, nam ni znano, vemo samo toliko, da si Je ta nova politična skupina že zasiguraia za svoje tainištvo noseben lokal, za kar je potrošila 600.000 K, in da namera-va v drugi polovici tega meseca osnovati nov list kot svoje strankar-sko glasilo. O tem je Informirano rudi vodstvo SLS, saj ie tainištvo Dravkar izdalo zaupno okrožnico. v kateri roti svoje somišljenike. naj ostanejo složni, nai priđe karkoli. Kakor nobena druga politična organizacija, tako se torei tuđi klerikalna stranka ne more uhraniti no-traniih potresliajev. ki so nosiedlca nestalneea. po vojnf Dovzročeneflra razpoloženfa posamnfVov in no teh rudi l.hidskih mas samih. Zbiralte znamMe 7* Jugotlrwpnslfo Hntfcaf Odhod naie delegacije v Genovo. — Beograd, 5. aprila, (lzv.) Ve-čina članov naše delegacije za ge-novsko konferenco z zunaniim ministrom dr. M. N i n č i č e m na čelu odpotuje danes zvečer z orienteks-presom v Oenovo. oziroma v Rapal-lo. Kakor nekateri beoeradski listi javljalo, odpotujci"> mfnfstrski pred-sednik g. Nikola P a Š i ć in ministra dr. K u m a n u d i in dr. Iv. K r s t e 1 j nekp; dni pozneje v Ocnovo. Minl-5tr^l I nredsednik |c odhod moral od-\cžH\ radi «edanlo parlamentarne In politične situacije, finančnl minister dr. Kumanndi radi jrlasovanja oziroma snrejetia dvanai<;tin ra maj fn iunii v narodni skunščini. Dr. Krstelj je tuđi službeno zadržan. Zunanji mi-n'ster dr. NinčiĆ se v Rapallu pred otvoritvijo konference sestane z Ita-lijanskiin zunanjim ministrom Schan-zerjcin in ministrsklm predsednikom De hacto. — Beojrrad. 5. anrih. (lzv.) V političnih krodh je posebno pozornost vzbudiln nanoloficiozna vr^l »Tribune« nc-d naslovnm »Pršić In Genovn«. Li^t. ki ima z z'maniim mi-nistrstvam ozke stiVe. veli: »čerrav le ministri i all-ske Docodbe. Bratski sor&?em hrvatskih km%tov v Beogradu. — Beograd, 5. aprila. (lzv.) Vče-raj ob 7. ziutrai je v Beograd prispe-lo okoli 180 hrvatskih kmetov In kmetic iz virovitiške in osješke županije. Na kolodvoru so hrvatske brate pozdravili pevci pevskega društva »Stanković«. Beogradsko meščanstvo je navdušeno pozdravljalo hrvatske brate in sestre, kl so prispeli v živopisanih narodnih no-šah, vzbujajoč povsod splošno obču-dovanje. Na koiodv(:ru ie nozdravil kmete tuđi predsednik narodne skup-ščine dr. Ivan Ribar in načelnik beo-eradske občine Dobra Mitrov?ć. Ob 10. donoldne so hrvatski kmetje obi-skali rrročv.o skunšč^no in v zDorni-ci so se izvršili razni pozdravni govori. V ravdu^enih govorih so pozdravljali hrvatske kmete jsredsed-nik narodne skunščine dr. Ribar, podrredsednik Vujičić. ki je v vzne-senih besedah omenjal bratstvo do hrvatskega nnroda in dal izraza veselju, da je hrvatski kmet obtskal na?.o skupno hišo. izjavljajoČ: »Naša država te skuotia hiša, k! fo fe treba varovnti pred on fm i. kf k> sKti§ak> podleti in pAr-f^fti.« Posbnec Popa-dić ie z velikim entuzijazmom po-zdravlial hrvatske brate, knk^r tuđi postanci Mermolia. Radosavliević fn Divljan. Od strani hrvatskih kmetov se je za pozdrave zahvalil kmet Ko-nrivanac iz sela IvanjČevca. 7ago-tavljajoč. da še Ie sedai hrvatski Vmct ima priliko spoznati bratsko ljnbav srbskega naroda in da bodo vsi kmetie doma oduševljeno pripo-vrdovnli, kako svezano in bratsko iih ie Beocmd spre'ei, one kmete. ka-terim so vedno govorili o sovraštvu Srbov proti Hrvatom. Dal'e sta na- vdušeno govorila kmet Ivečić in kmetica Iva Brandašić. Hrvatski kmetje so tuđi iskreno pozdravili pri sprejemu navzoOcga ministrskega predsednika g. Nikolo Pašiča. Beogradska občina je na čast došlim hrvatskim kmetorn in krneticam v Toi>-čiderju zvečer priredila velik banket, kjer so se izmen'ale razne napitnice. Hrvatski kmetje so zelo navdušeno pozdravili eovor slovenskesra kmeta poslanca Mermolje. Panes ob 8. zjtitraj so se hrvatski kmetje korporativno v spremstvu narodnih po-slancev odpcliali v Topolo, oziroma v Oplenac, kj>r polože na srroh kralja Petra I. Veliketra Osvnb^ditel^a krasen venec 7 nap's^m: Z groba Jugoslovena Stros^maven'a kralju Petru I. VeliVemu Osvoboditelju — slavonski kmetje!« IMPO7ANTFN SHOD VOJNIH OSKODOVANCEV. — Gorica, 3. aprila. (Tzvirno.^ Shod vojnih oš!'odovnncev. ki se je vršil dne 2. aprila v Gorici na Telo-vadnem trgu. ie nspel nad vse priča-kovanje impozantno. Od vseh strani dežele se je zbrnlo v Gorici ?c na vse z^ndaj mnoTo tisočev ljudi: Sloven-cev in Furlpnov. Zinuti ^n lc bilo S!o-vencev ogromno. Shod se r'© izvrSil po poprei določenem spr>redu. Malo pred 11. dop. so prikorakale z vseh strani v mesto m^ožice v četvero-stonih in se postavile na THnvaunem trtru. Točno ob 11. so stoni!! na tribune jrovornikf. 7a Slovence so govorili; dež. uradnik Gork;č. dr. hitež-nik. dr. Besednjnk in nekateri dni<đ. Po sh^dti se ie vršil obhod nr> mestii. Posrbrn odbor fe izro^il jrencralne- mu civiinemu kotnl^arfu na shodn sprejete revolucije, da j!h oaroilj« vladi. BIVANJE POMINFK" KRALJICU V BrOGRADU. — Ccojjrad, 5. tprlla. (lzv.) R»* munska kraljica je včeraj. kskor smo Ž6 iaviii, v »nr^nistvu prlr-ja Pavlt, irenerala H?c!ž\'-a in sv^je ^!ilte oM-skala patrijarhat v Srcmskih Kai> l>vcih. Kraljici se je poklonilo v Kar*. lovcih med dn!?imi tuđi odposlan-stvo carl^radskec:^ pat^^farha. ki j« prineslo na^mn patrijarhu »tonv>*«. Ronumska kralMca V.ariia ;e tndl obU skala fruskojr^rskl sav-ostnn. Na pa-trijnrhatu v Karlovcih je bil kraljici na čast priređen nhed, 7 večer ob H. se je kraljica vrnih s rnrnn-om M Bcocrrad. Tu je snrcl^'a vrč brzn* javnih poro^il \? Aten in FV.ikareSta« da ie n^ena bčrrka. sonrojra ^r^Verm krnlia rrest:VonasWr'ka. JrT?^a r»^-varno nn^lrla. KrVH^a d?»rtes y snremstvu srrnenia Hađ/lča ođpi^tu* 19 v Atene. — Bcoirrad. 5. «prT1a. (Trv.) Po vest eh \t Atcn je hčrrka rorrninsko VraM'ce Jelena nevarro obniela. Pcv fFviM 5o 5o MmPtorM t^fiTvn« vroč^na^ FAŠISTI ZLOR\niJ\.TO fliOO-SLOVFNSKJ) UNIFORMO. — Zagreb, 5. apri'a. (lzv.) Po po* rc>Čiiu z Reke je seo«.i uraJno ugo* tovljeno, da fašisti vporabljaio ma svoje ekspedicijo v okolio in na m#* jo juifoslovensko vojiJko uniformo. Popolnoma oboroženi pribaiaJo fa5l-sti v jugoslovcnski voja^ki uniformi na mejo. Govore hrvatski. Kakor se je za7nalo, tvorijo glavno jedro teh »hrvatskih« fa^istov Črnofi:orc!, kl jih ie Italija najela in odposlala na Relcrx FnSisti imalo na RckI pravo r.blaČIK nico za Jucroslovenske unlforrre. — Bakar, 5. anrlia. (Izv.) Fašfstl so v velikem številu nopoln^ma oboroženi pridrvcli v občino Prcnovrv Tu so ooiskali hi^o kmeta K!ičl<5a. Vprašali so po sfosprKlarju. a ta H pravočasno odM v Incroslavijo. da si je rcšil ?ivi'"enje. OrozMi so KitČl-ćevi ženi in dekli. Hifo %n ponolnrv ma oropali In potem vnrli pred hilo bombo. GRSKA DH-POACUA. — Atene, 5. aprila. (Izv.) Kot v$kr> konferenco odix>-tujejo 6. aprila mln'strski predsednik O u n a r i s. minfster r>ol]etielstva Rnfos in poslanec M a I a h. Or^ka dcle^acMa bo skuSaN pred otvoritvijo konferer?ce stopiti v stiVe % za-•topnik!* velike In m^e an^ante. M. Z. llaSa drama. >Anatolc. To je neprisiljena vrsta pikantnih dramol^tov, v knterih je Artur Schnitz-ler podal psihologijo erotike, lastno^, mlađemu Oon Juanu. Ta Anatol 8© ima stn grozno izkušenepra in blažiranega. V rnsnici je pa le prav sentimentalen in naiven mladeniP, ki ei zna zbog svojega dobrega gmotnega položnja in ker ima po 24 ur oesa na dan, poiskati marsika-ko zabavico z žensknmi. Krr j© pa o-l>remenjen s civilizacijo in kulturt>, >fi-lozofirac potem o svt>jih doživljnjih. Re&nično izkušen je njegov prijatelj Wnks, katari Anntolovt tirade tuđi »proti krepko ironizira. — Pred mnopimi leti som »Anatola< čital in nam Studentom je seved« ta stvtu* gorostaano imponirala. V resnici ima takole dui^evno krmo včasih rad veak človek. 6e ni pi*-ti«>t. TodA ne na rep rez 3n ta tim em na-rodnem odru, «mpak t podjetjlih, ki *> namenjena rafiniraniji zabavi kultivi-ranrev. Tak© etvari se upraTifteno daje* io po boljših kabaretih; nekdaj je bil da Dunaju v >Benetkahc intimen bdier % imenom >PariBiana< in tam eo dajall podoT>ne stvfui franeoskih, nemfikih, mnđjftrskih avtorjev % gracijo In velikim 'okusom. Tam bi bil »Anatolc čisto na mestu. Na našom gltdiiču bi ga ■ro#li pogreftati. Ker obstojajo ti prizorčki v glav-nem iz pogovorov med Anatolom in Maksom, znhtevajo veliko izci^el i ranile konverzarijpkepa tona. Schnitzler je \Tm u?peh T>oložil v nr^nrostovoiin! humor An/itolov in r Mak^ov« zafrkncije. Doptikrot leži komika zgolj v načinu, s knkim gl^tPtDin se navid^zno nedolžsn Ptavek pove. Za to je treba najintimnijega ob-vladovanja jezika in niegovih nfjkins. danes Se nimn. To je stvnrna upotovi-tev, pri knteri ni Putiatl nie^^nr druge-ga o^it^ti, nego da ^9 je porlnl v nev«r-n*«"ti t»ke vlosre. Nikakor ^o^^m zmani-fevati hval*»žnof*ti do g. Pntjat*. ki ee je v kratkem rasu naravnost čudovito priu?il fllo\-ienseine. Koben dru« T?ns r\\ TiaSel ročnima ra to in kar je Putj«ta že ustvaril na na^em odru, ostane zapisano v ča^tni knjisri na^eg-a gledUča.. 5i?limo si p*5 mt*nda vsi, obraniti si Putiato tmino in sopek vilolic, ki nm je zadnjič priletel iz neke lože na oder, j« bil gotovo snreroljan po »plosni *\m-patiil. Z Anatolom j© pa pr*veČ z*ap«J gvojemu Jeziku. Včisih !• 1© e najvefc-jim naporom in % vidno koncentracijo volje izgovoril kako težjo nm b^sedo, In eato je dialog, ki mora Jti vđarec n« vdarec, dobil meetoma neokretno Hee, kakor ce slabo namazano kolo sa. tre-notek eadrsTfl&t potem se pa »opet za$ne vrteti, zopet male% udrsne, •© w>T>^t vt« . . . I«ključwno i: da bi §• kdo tujeg* jwika t tako kratkvm ta«a bolje naučil, kn kor ee ga je Putjnta, in §e tež.ia je stvar radi podob-nosti med sororlnima si jezlkoma, ki na imat.i zelo ra^liVio izfr-ovari-ivo ne d^lo-mn tndi ra/Hrno ?led-tvo besed. Ker je moral vedno prezati na pvoi ie7ik. ie tr-i^rla malo tnrM sf^ersnjn l^bkota Putiato ve Igt^, k*ir se jo iznžnlo v neki ner-rorni piV-nosti in n?»mirnof!ti kretenj, ki jie vloara ne notrebuje. Sieer ie pa Anfltolova vloara prečoj nebvaležna, krr avtor p** ckHva ta Maksom in r>o-trehuje ^n»tolr\ le, da dobiva Maks priliko, poslu Sa 1"* spravljati v vesel smeb nad Anatolom. Dane* je Hl izvr^t^n Mnks. Pri rojena mu *e dobrodušna ležemost knet-nje: iz rivib temnih o^i p« mu, kedax treba, jrabli««** bti^oTnu5no:at in Ironiia, ki mu zamirlfa hidi v kotib nsten. Da-n*š j© imel eneira svojih »AJboljSih re-čerov. S©*t, ki je te prifore tuđi na sfcv venUlno prevedi, Je im^al manj§o, sko-m netno rlogo natakarja. Toda ta vloga, v kateri se »renti nfesramnocinitaA ra-đovednost natakarja, ki streže Intimni družbi ci v rhambre parthTiHere, dvig«. komiko polozaia. ftest je zadel ta tip skoro fotografi eno; morda je v avojl vnemi relo malo prere* nodertaval na-trtkarsko umost In navide^no dlskret-noat. Medven je i talentom fgnil t *n«n priioru tep&astega Anatolovega tlugo, 2en*ke nnstonnjo v teh ierarkah skoraj vednn ^el^ bolj proti krmni prizora in naj bodo f\v dokaz, kako >krv<%-vo zelen« je nrax*zaprav tn Anatol iii knko <^a m<\ Ma.k« pravilnije srnllti. Ženska. prine°e AnMolu snm^mu ad octilo^ dokaz, fi<\ j© njeeova teorija btit»-šna. V^aka zada. ud«reo ni^eovi Ord^ji Sftmozaljnhlienosti fizvzemsi morda v iJutru pred poroko«). Vern Dnnilova, Sarićeva in Medve-dova» v?.ik;i v drueem prizoru, sr> bile žare« izborne, v^aka ni ^voj način in svoji vlosri primarno. Putjala je vloge dodali! tc*m tren damam % na1f1nej?«im reži^or^kim Instinktom. Iznenadila iw» je »Ofeliin« __ ft\rir>va. in manikopii. Po dosedaniih dokarih, kje l^ži njen talent, bi n^ bil prlfskoval. da bo pr©d-eMvijala gledlš^no ieralko zelo svobod-nib nazorov In nekoliko »vetskepr«, nekoliko pa bobemskega vedenia % taklm izbornim učinkom. Za moj nit Ja bila med vsemi soicrraM sploh najbolji*. V prilog ji je prihajalo. da »Flona« ni nobena kanalija, ampak prav toploirčn* sentlmentnlka, čbii one vrsto, ki ie ia-Ijubt vsaklh par tednov s trdnim prepH-čanjeHamletove< crpe zavese. To naj bi odpadlo; ni lepo in tuđi stvari ne odgovarja. Tudl tište ftpansk«* sterte ii »nedostojneirt« akta drame >T.jub*7*nc »o za salon kulturna^ ga moba, kakorsen je A na to K prebru- talne v svoji po?likannsti, ki ipominla na hifiice vinja^kih strai. Ne smatram ravno za kulturni «lo-rin, da ao to «tvar dali. k«r ima rta| ipral^ko mnopo rednih naln*; ni na bilo potrebno in naj ■• po o*lirwinjn kaj x>o-dobnepa raje ne ponori rr za »taro pn*vaj*]» na ^ra*ooWi-no. Dane« pn »o ukni«, i;tnwn!i popraviti. po#«*}kno lidatno lv>'J*-> laatojiaiii veliaki kot Thomai TT*rdr, Oeorg;« Me-redith, ?icrar Tb* Amitl^e MAring« bi kasalo poaloverlti, k^i* o^l^luj* menda n«pki kornfcki mi\H, itd. Ptnaa ho6e biti roman »lika ali pw»m Jlvljtnja, tvoje-6aani anj^l. roman j** ta ai bil. KKiaitei roman Je a pefoej#m i« rooimliiirajie bloirraffj«, to j» rARprav«. k1 ho*e kaj dokarati na doiivlj«it« i»le(Hi. Najv«e> jl an?le*ki re«li«ti H> h<»Uli i»odall rmm-lej kako moralo. Pravtor te«a moralne-g4 romana jt ia visino romarj«ya hoja po tej tolfni dolini, kjer trn šuL tfubit, 4rugi m pa otmo. stran 2. .ai-ovtN^ivi nakolt, unc 6. aprila \*n. Sicv. 79. Anorleški roman ni dogodivšcin-ski ali pustolova! kot špamski, t katerem J« nauk često dvomljiv (prinv Gil Blaa), »iti dramatična, opolzla «li snnjar«ka poveat, kakor so se porajale po vrjirle-in srednjeveSkih franeoskih ilvalakth pravi]io. Sto novib nbv*l »li BoecaoH«. Od Chaucerja,, ki ]e pi«al rroje povaati ■po franeoskih vzorih, m, (to Klrjlinjorm Anarlija skoro ne pfczna noveto, kl je pr^kratka, da bi mo^la razviti oelo živ-ljenle, eaokrožen nravstveni nauk Ta ansrlejka biografska osiroma *vtoblt>-grafeka razvlečenost se opaža pri Rou-aaean^n In Marivatuen. Dickena, Thack«rarf Eltot fn drnjrf mojstri XIX. ▼''ka «o b«tili pri nrar-etveni koremriji, nišo revolndjonerii, verojejo v reformo; omreŽUa Jih Je krunska tem no srodnost: Ako j© Človek plnh, ja pač zato, ker je človek. Ve6-krnt pa posije na ta pesimizam vedor Imrror . . . Dandnnašnii na »e ie đo brodnSnl naemeiek umaknil bridkemu roganiu. M"d čiveoimj kori Mami «e Kirjiin* imjbolj priblifcuie starim nazorem, le đa jh v^rski nacron zamenial z oštrim (*oTnolinb]em. Conrad j« tujega pokole-nja, mto t svojih eksott&iih romanih »# kritizira adoptirane domoTtoe. Well» j Oalsworthy, Bennett (Shair v fr1eđ***rO PA obeojajo moralni. drnRabni in versVl sestnv v AneliJI. Sladili so fdejam Sa-irroela Butleri% kl Je pmtikrS?anski in proti đarvrinski. Prvi je povdarjal. da nas vodi *e«l© >boj ea obstojc ali mravić* moenejieffa« v tako črnosrledstvt*, kakor paritartizetn. RaKumr.i*tvo J« na AnprleSkeni v^flnoma ra evoludjonif em, ostali narod p« «a krSo>i«stvt>. Tvjud^ki danrinizem foptirai*««) In pesimisti8-na relijrHa. to Je vsa anglefika filozofija konc*tn XIX veka. Vso to kottssrvmtivrtbs« roil]o đ»» «A*nji piael, kaso* ponio in pravno obli Vo *nr1ikan*tva, Crne? povsodi dralln-skb življenje, kjsr n% dsca upira roditeljem. iBodnJa Bua romana, ki bi ne bil samb ka od-rasle. Do teh irtoj je prinovo* <»1 mno^o ni«ki roman, ki so era uv*«dli okoli 1900 i v Anrlito. Kakor 20 let nonrej v Frsn-čiji, btpko je tuđi premladu realisein In omajal vss podedovane nazore . . . Počasi se bo ans;leski roman menđa vr-nil pe ovinku v mistielzem, t J. pb novi psikokgiii podft&vestaosti. Politične uesfl. = Seja na^elstva Demufermtska stranke je v Četrtek, dne 6. aprila po-poldno ob 15. v strankinem tajništva. == Jugoslovenski komunisti se silno psfiilijo nekaterim i talijanskim listom. KomunistiČni list >Ordino Nuovo< v Ttt-rinu je napisal dolgo j>ovest o jugoslo-Venskih komunistih in njihovem trplie-nju. 2 njim se zgražajo tuđi n<&cijonali* »tični HeU in med temi tuđi trža&ki. Mi stmo proti vsaki krivici in proti vsaki D^eopravi5eni kazni. Državni interesi pa ^&htevajo oštro obsodbo veeh protiar-iavnih ruvarjer. Kje je bil zasnovan atentat na kralj a Aleksandra, jfc pov^ eem dognano. Kako bi U zgražajoči se italijnn^ki narijonelisti vpili na vse grlo, ako bi italijanskl komunisti vpri-sorili atentat na italijanskega kralja, In kako bi zahtdvali najstrožjo obsodr bo! Ako bi karabinjerji suvali in pretapali aretirance In bi se s temi po zar porih pt»6topalo nečloveeko, bi ti nadjo-Balistični listi lepo molčali in njihovi Uudjo bi r»kli: prav je, le se bolj naj |lh trpinčijo. Ml smo proti voekecnu tr-tHnčfenju in sato smo tuđi proti on«na trpinoenju, katereuu js ispostavljeno ▼ 'Julijaki krajini nade nesrefoo tainkajs-nj«o jngoslorenRkso prebivalstvo, ki no-^o nikomnr nič huđepa in ne etori Itar kfanom nifi Žalega. Koliko j* Se to ljudstvo pretrpelo pred karabinjer}! in pD ■aporih. Kako neotmiljeno dflajo I Biim, kako surovo ga pretepajo in uni-Cujejo! Z ognjem in me^em hočajo iztre-biti jugoeloveosko ljudstvo najprej v itsri in Trsttu potrtu priđe GoHSka in Jfotranjaka na vrsto! Italijanski naH-lotvalisti kri^o na dru4?e, hotec takt> pri-jtrlti svoja i^ro«odej»tr*, svoje zločine, toda to se jim ne posreči Gnozodejstva in iloSini tuđi govore in kri6e In poskr-beti hoćemo, aa se bo njihvvv glas čul Ha vseh kompetentnih mestlli. Kon?no fa na«vetujerao Italijinont: kdor ima ^voj prJLc umacan. naj si g+ Očisti, pr#-doo šasija na ?o#ecVt. *= Birolrrati9nA armada ma Reki. Prsd vojno je imela P^ka dv* različni upravi: driavno in ob&insko. Po vojni in jslasti po rapallskl pocrodbi je tnka dvojna uprava pove*»ro nepotrebna, ka^ti svo" bodna reSka država in reSka ob^in* sta pravzanrav sna in i*ta oblast. Venđar t>a obitolata In nrađuieta obe npravi. Prebivalitv* ja okoli 50.000. S>Maj pa Ciijmo. koliko i™* ReV«- urnrlniStva: ^v5 obiHnskih nradnikov, 175 u«telW, 800 oMinekih nnjn^ščeneev, 162 državnih uradnlkov, 2^0 p*>?tno-brzojavnih uradV Utkov, 82 profeeoriev in slue na srednjih Jolnh, 83 sodnikov na sodnijah. 121 Trista-nl&klh ttradnikov, 52^ ura^Tiikov in Atlavcev nA We«niei. 900 delave^v Jn 34 nrti^niktvv v to>*i?ni toverni, ¥1* o*p+> v javni sluiM. Vssfra eknpaj okoH 8.000 o»ih. Polidja nama fitejs okoli 800 jO*eb. T""rs.AniStrf> je Izdalo Vron«**™ mar-ca poseben okllf na stranke^ Seleč, d« •prlćiejo do rc>ora*TJTOa, na. kar bo n>oc4e |»vna ađmlnliitrn.#4 namotao d©-V>vati. Ob Hodanjem necrotovem stanin ]ia j© nad&ljno nradovaTtie gkoro no-tnocro^©. Te nrađnik* plaftut^ t jrlavi^era Halijlanska vlada, ki v% pravi, kakor §e znanr>, da jih ne bo tp? pla^evmla, iSokler se ne ustanovi na R«ki koalldj-oka vlada. t= »Osservntor^ RovnMto« k ofcislni l»etsHJ9ko kraljevske đvo^ee ▼ Rimfu Vatikanski >0»*?rvators Romano< ^« obraM proti ^nim liftom, ki so >iot*K 'dati ohiglni belgijske kraHev^ke dvojici v Rimu tnk rn»iNiJ. kukrl^^r^ po mnenju vatikanskega gl^^ila oblak ni toel. »Osgei ■. atr»re>< *** ekiirnj© nn, #vi-aikliko T>?»p#ža Ben«dikta XV. a dne W. maja 1920. in isrrai*: Tfewnlrt% je tale: Ođ»to-o od prH^f^cr«, v^fa in spirej«*« katoličkih vlftdftri©v v Vatikanu je ln se mora tndi «mvttrsti kot ynntna koncesija, katero j« dfiln svMa etolira v po-Vojnl atmosferi narodnepra !^>vr^§tva, boted podelovati na knkrPenkoll na^in pri pobrfit<*njn med naredi; pue> svobodo in neodvisnost y irrr^vanjn njene univerzalne mtaife ln ipto^asno raznim narodom in vladam Jamči to gvobodo in to neodvisnoit. rx Sin brani oe>ta. Na letnero rboro-^TftTiJn anel^keca liberalne«ra ndrnže-Bja v "LlatjuspiT Frge, sin ministr-sk^eea T>redsednika, da ee povsodl fnie. da f* konfer^nr« v Genovi rcroli trik njegovega ooeta, da bi betal &e nadalje na svojem meetu. Major je zatrjeval, da njegov oče nima nikakega hlepenja po tem, da bi ostal ie nadalje v vladi, toda v Genovo pojde, kar smatra po svojem dosedanjem delovanju z<± svojo dol-inost, da spoji narode na skupno obnovo po vojni lako hudo prizadetih de-žel. Niegov cilj je, ve po staviti mir v Evropi, ln velika nap«ka bi bila, ako bi se hotelo Rusijo isključiti iz, konteren-c», kar se bode doseći s izvestne «tra-nL Politika njdgovega očeta temelji na liberalni podlagi ic* Lioyd George je dane« tako dober liberaleo, kakor je bil v onem trenutku, ko je stopil v parlament JnlUifca krajina. — Vellkanska aleparije pri obno-vltvenem uradu. V Gorico je došel poseben odpolanec parlamentarne koniislift, ki je namenjen preiskati ne-rodnosti in malverzacije pri obnovit-venem uradu. Republikanska »La Li* bert*€ piša ob tej priliku da ie že bila nekoć tukaj navedena komisija, da pa je takrat nasla »vse v redu«, /.ato da jej ne zaupa prav nič. »Priznati moramo pošteno,« pravi, »da je potrošila centralna vlada mnogo milUo-nov za obnovitev naše dežele. Toda večji dcl te svote so pokradli funkci-jonarji, katerim so bile poverjene.« Nato navala konkretne slučaje: Ue-neralni nadzornik skladišč v Julijski Benečiji je pokradei iz skladišča v Kapucinski ulici veliko množino tra-mov in jih odpcljal na svojo žago v Villo Vicentino. Tie si ]e dal tuđi do-važati vsak teden do dva kamiona benclna, namcnJeneKa za obnovitve-ni urad. Ko se ie neko skladiSče v FurlanUi opustilo, se je prepeljal les i. dr. y Vilio Vicentino. Avtomobili so delali mesece tn mesece za Kcnerai-nes:a nadzornika, stroške pa ie plaćalo skladišče v Gorici. Sleherni dan Ja fmela fena nadzornikova pred svojim stanovanjem avto. da se je vozila z njim na sprehode. Avto ie postavilo ki plaćalo skladilće. Generalni nadzornik si je kuDil v Gorici vilo, ki Je bila po voinl porušena. Sezidal jo ie na novo in jo ponolnoma opremil z materijalom iz skladišća obnovitve-neg:a urada itd. Nadalje navaja list poneverbe. ki jih Je zakrivil nadzornik skladi5ć tehnićnera oddelka in skladišćnik plavnesra skladišča v Gorici. List pravi, da ie to uspeh rtfeeo-ve lastne skraino površne preiskave. Centralni vladi ra zaluča v obraz bo-Jazljivost, »da nima posruma razkriti nerednosti in kaznovati odgovornih in krivih.« Tako srrejo milifon! name-nienl IiuctsU'u, kl je v vojni izjzrnbilo vsa. Med tem, ko d*?!aio ti reveži ne-šteta r>oti v mesto, jih razni urad! od-pravlfaio vedno s nova z frrmSHeTu-mi prctvcznmi. Tn če ie volska kje še kakemu zidu nriranesla. ^e je v tem dolgem času še ta porušil. — Dfmtefevi rdroois! ^aVieni v Devinu? Iz Devina so poslali goori-škemu mureju zabT*nnkef* trprovVkfga drnstva »Metitiir«. S p r e ]-me «©: A knjigovodje, 4 kontoristi, 1 foslovodja, 2 ]>otnika. 2 skladištari«, 4 pomočniki mesano stroke, 4 pomoćnik i fcplezninsk© stroke, 1 pomoćnik manufakturna fttrok*, 1 pomoćnik špoc^rij-8* stroke, 6 kontori«tini, 16 prodnjalk, 10 učenc^v in 1 učenka. Sluib*i*ć.p: 6 kuj i po vodi j, 6 kontoristov, 2 potnika, 6 akladifcčnikov, 4^ pom*>^tikov mc^ne etroko, 1 pomoćnik manufakturne stro-kift, 4 pomočniki apecariiska atroke, 41 kontt>ri§tini. 9 bla^jniftark, 85 proda-Jelk. 16 uč«ie^v in 15 učMik. — Poire-dovalnica po§lu]e ea dclodnjtvlc« in člana društva brezplačno, ra drupe pa proti mali od^kodnini. Gg. trarovre prt>«imo, da so pri nastavljanju trgov^kepa in dni^«ca oflobja v^lno poMužir>jo n««e posredovaInica, lii bo sku#ala želj.im kar najnatančnejo tre-M. —g Dobava * *. Komanda Dravsko divizijske bbHsti v Ljubljani rnz-pimije na dan 14. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne untmeno ofertalno licitnriio %& dobavo 3323 okovenih in 671 neoko-vanih deak ea komplHiranj© voji^kih postelj. Predmetni ofrlae j^ v pisnrni trgovske in obrtničke zbornir* v Ljubljani, pobroji pa pri Divizijski intmdnn-turi pri komandi mrsta v Ljubljani interesent ^rri n^ vnorlM. —C Pokrajinska ndros* tesarskfh mol-«trov v Ljubljani, Mnhartova ulica 25 na-znanja, da se bodo vrSils vajeniške prciz-kuSnJe od začetka aprila do koncem mala 1922. Vabimo vse *g. Clanelmojstre, da v mesecn aprila prijavilo one vajence k sku-InJI, kl bodo do koncem mala konSall svojo vajenlško dobo. Prijave Je naslovi« na *a-druro ter obenem predložiti vajenčevo uč-aa pocodba Traa Ravnikar, t t načelnik. — z Stotlšcč amerliVih niđarjev ▼ štrajka. Stotisoč rudarjer z Zeđl-njenih državah in r Kanadi ic stopilo 1. t m. v štralk. Konflikt je nastal radi vprašania mezde. Rudarji nočeio sprejeti novesra predlocra lastnikov. T>o katerem se mc^de rriižuiejo. Ne-katere delavske kategorije so lahte-vale ćelo se zvišanje ul 10%. Zadnjih 6 mesecev so se delavske mezde v Ameriki precej znižale v nekaterih strokah ćelo za 50%. Takoj z izbru-hom štrajka se je ntf?laša1a solidarnost vseh delavskih vrst in pričako-valo se je takoi splošno delavsko Z\-banle proti Kniževanjti mexde. Vladi se boji zlasti železni^kerra \n nri*ta-niškega štrajka, češ da bi se tako življenje dežele Dopolnoma desorKanizi-ralo. Zato išče sredstev. da bi Dr©-nrečila na vsak način štrajk na že-leznicah in v pristaniščih. — ff Kal bo zahterala ItalRa ▼ Genovi? V gospodarskih krotrih v Rimu se ugriblJe, kai v^e ntemie itali-janska vlada zahtevati na konferenci v Genovi. Raznašajo se vesti, da bo italijanska vlada v Kospodarskem oziru predvsem naelašala potrebo, da se odpravi v najkr2išem času pri vseh narodih vsaka kakršnaVolfcibo-di oblika kontrole in da se prcklfčejo razni predpisi in prepovedl rfede izvoza in uvoza, zlasti pa glede prometa s surovinami. O tei poslednji zahtevi se je eovorilo žf opciovano na raznih mednarodnih jro5poni s Francima. Hlcde ^ti-kov z Rusijo, srojlmo v*i trerne r^ml^leke proti li uđem, ki so krpili v«a fti^tva. Mi hočerro biti pravn2a«no previdni. Mi pr?-.1-lapamo sredstva, ki jih rabi EvTort in iih zahtfva ves svet Zbornica ie izrekla Llord Georseu za- upnico- __I^ondori, 4. aprila CI^v.) T*o kon- čanem envoru T.lovd Georsreifi yt* zN>r-nira otklonila od drlav^ko istrnnko pr*-dl opalio« nos^npnl^n « ?,79 zl^ovi prt>fl S4. TrreMa je Oconr*\1n na tn r^npnico 9 372 : 94 rla«o\nm. Proti *n prlanovali n^odri^ni lib^mlri, đelaveka *tra.nka u, Dekttteri ud i od i *t i. Hulfnra. RCPCRTOIR NARODNEOA OLCĐALISCA V LJUBLJANL Drama. Sreda, 5. aprila: »Anatol«. Red C Četrtek, 6. aprila: »Marija Stuart«. fzve«. Petek. 7. aprila: »Marija Stuart«. Red D. Sobota, 8. aprila: »Namišlieni bolnik«. Izv. Nedelja, 9. aprila: »Anatol«. Izven. Poncdcljek, 10. aprilar »Namišljeni bolnik«. Red B. Torek, 11. aprila: Zaprio. Sreda, 13. aprila: >Anatol«. Red A. Opera. 5reda, 5. aprila: »Lulra«. Ređ B-Cetrtek, 6. aprila: »Cavalleria rostlcana*; »Plesna lesrendica«. Red E. Petek, 7. aprila: »Madame Butterflv«. C Robota, 8. aprila: »Balaja«. Red E. Nedelja, 9. aprila r Gostovanje *e, Vesel- Pola \i Zatreba. ^Hcffman^Jove pripo* vedke«. Izven. Ponedcljek, 10. aprila: Zaprto. — Dva premijer] ▼ dramskein fledaD-10a. V četnek dne 6. t m. se uprizori v dramskem tledališču Schillerjeva tragedija v petih dejanjih »Marija Stuart«. Naslovno ulogo igra ca. Saričeva, kraljico Elizabeto sa. Danilova, V soboio dne 8. t m. se vr$i premijera Molierove komedije »NamišljenJ bolnik« v režiji g. Daneša. Uprizoritev 1« camišljena v stilu Molierovega časa. Vsi liralcl, ld nastopaio v komediji, sede v ozadlu odra, vidni občinstvu, »maifre ne scenec pa v ospređju v posebni loži, o4 koder dirigira igro. V naslovni ulozi na-stopi g. DancS, v u log i Toinette pa ga. Ju-vanova. — Šenjakob5kl tiedallSkl oder v Ljubljani, Florijanska ul. 27, I. V petek, 7. aprila veseloigra »Težke ribe«. — V sobo to, 8. aprila »španska muha«. — V torek lt. aprila Rovettova drama »NepoSteni«. Za-četek vsele] ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic v šentjakobskl knjižnici od 5.—7. rvečer, od 7.—8. na dan predstave pri blagajni. — Dr. K. ŠtrekelI: Hlstorlčna slornlca slovenske«a iezika. »Z^odo-vinsko društvo« v Mariboru ie izdalo prvi snorič že doleo pričakovane Strekljeve historične slovnice. Po raznih ovirah. katere DOiasniule društveni odbor v predgovoru, je Iz-šlo to delo sele deset let do dr. štrek-Ijevi smrti. Delo prlznanesra strokov-njaka bi bilo brez dvoma ostalo v ro-kopisii. da se ni zavzelo zanj marl-borsko »Zfirodovinsko društvo«. Ven-dar v teh drajrih časih delo ne more Iziti naenkrat v celoti. temveč se je moralo razdeliti na snoniče. ki bodo hitro sledili drug ra drugim, če bo dovolj odziva In Dodnore v lavnosti. Prvi snopić obsejra Štlri tiskane do-le ln podaja literarno - hlstorlčni pregled slovenskih slovničarjev, po-glavii o slovenski grafiki in o pravo-Dlsu, obravflava glasove po njihovi izrekl ter pričenia razlasruevati raz-merie med glasovi sedaniega jezIKa in glasovi starosiovenščine ter drugih lezikov. Prepričani smo, da na*-de delo v naši javnosti dovoli prijateljev In sra bo »Zgodovinsko dniSt-vo« moglo v kratkem dovršiti. Prvi snopić — okusne zunanie oblike, tiskan na Prevaliah v Mnhorievi ti-skaml. — stane 10 dinar jev in se naroča pri »Zeodovlnskem dru^tvi*« v Mariboru: dobivalo na se bo tuđ! oo vseh večJlh knjiscarnah. ^_ »Jftdranka-r od aprila prinftia tole vseblao: >Volikonr>^n% naftih dnK, Aleksandra. __ >Veronik* Dc-^^-nl^kn«, M. Grept>ri^va. — >O po«l«vllrfih f^^H-rih in »NMh navade, Zdonka Krap4Idila<. Sflvomira Kv^lrora, _ >TEprp-hod p° Skandinavijic. M. Srt*i>«n- ri^eva. __ >Silva<, T>. Pal*ka. — >IHi- hovni.iki celibat<, I. M.__>O ž^»n»ki vtv lilni pravici«, G*vič*nka. — probtin*. — 1001 crn »ca fleurTlt Marferia. Dnt 34. t m. 3e mirilo 100 let odkar s« ie aa-rodJi francoski novinar ln pisateli Murge«* tvtor romana »Prirori !» življenja b^>hv« ntrdil življen.'e Miir^erjevfli osch- Mirni Ruđolf, CoIIJb, Conarđ . . . Mureer le napi««! ©eln vr^to pnve^tl tn romanrw ter Ijtff, a nmrl \t siromašen v iavni bolnid 16. ianaarit IBfil. Glasben! oestnlli. — Dr. rerinov ^imfoni^ni krmr**i (nadal^.) Baj^^lorn* pnov Slovanov !• Imola vpikdmr irrMno r>rivln£no rflo do niftkih pU^Henikov. Zlasti kafc^l© (■koro van glft««brm* d©1» Rim#k«HrarKor-(Mik^T-a. da *o irrn«la ls narodno pH^ r*rrrf»dk© ln mitoVofrii* ter w ž njo opi*-jala. Sn^iiro^ka, I^rlpi->T«Hlka o pradm Rjtežu. Zlari pMMin. Mlada itd. so vrot rusko kristal i tirana romAntika Rimski-Korsakov vidi ▼ >Tri«lAvn« rrito!oc:i?no pnro !n nk>rda tH niti rn*L, dfl fo i?t* nahfiJA pri n^^. Mla^&i muki ftlcladntiplj Kro4n [^ i^totako napisa! nimfonifen elito >TrieUvcf ki *em Jb imel priliko uliSnti v Potroprndu. Se-veda ni ne ta rm oni niti \t dal oka ml-Mil opevati nns^ga slov^iskoa:«, velikana. Po pravici lahko imenujemo R* Ktvrsrtta najvoftjr^a slnranako^A skladatelja. Žal 1^. dn j<» dolfco c«aa ostat neodtHt in Scl<* Frnn'-v^ri in prumc^a MemH so priMt pola^omA njegova de-I a u vrcati roM srv>i^ krmeortrm pro crAme. Napisal j© tnif*m priraerov iz la»^ nih del, ki iv> v Fusiii oblisjo-tna na T^eh gle^benih ?oUth ter po s-rojem oric^nainmn uc>n]u nftdkriljuj© slična dela !>*rliora in đnurlh. Plov«noro lastna 1rnftiill.11vrvfft in r>arvito-«t in^trn-mt*ntacije sis* n^ k<<^ nlkjer tako o^ltn, kakor so r r!?Hh P. Komnkov«. V drv kflR 30 ?lužiln >\o^ !vi TricrlartK. Sklndha pa bi biln *? veliko bo]j u?in-hovita, ako bi sin511% kot ilnstraHja r>dra. na kAterem sa rr*^ opijana d#Ja-nja. Brer, baine sr^nerije si ne morm misliti >Ko*^i na Trtcrlavnc. Wa«m*r v >CArn velik^sra petkne P. Korrnkova ne mor% doseli no iimkosti plaslK^nih misli niti ne» po pr^l«**ti inBtrnm^ntacl-je. Ni me m^gel oprT-Hi, r>a hidi navr.o-repra ljudstva pa Te»nm kot >Nr>?i na Triglavn« rn^nilr^, kakor si^tti €e omOyw>lT>v^oJfkec pa sem, lal, velik d«>l camudil, kaUi dr. Cerln Je ss/el koncert to^io ob 20., kar n*j bo wimnd-nikom raslu&Ptia ka.i€n. Orke^t-r Je bil za to priliko pomnof^n s flani kr. ^pore. Vse pmip^ bo h\}% i?rrrf«tno t«sto-pane in sem se mornl ?nrllti rMfl^ni-2kemu osmlu in ?ili prožnoMi dirif^n-ta. Dr. r*erin svoi orke<"t.-«T viil^o civila in pri?alcovBti ie. da T>o«t-»ne v krntk^rn ?n*u prvi In r»i> oli'i »^-l^l i^-tm^^n-tnlni ors:an nr*?ie jdT»o*lnve«eke g^a»-ben© rerror^nktivne nmetnorti. — ^. — Od dane« itffprel «e prođ^lalo v^tnp-nlce za VlavirsVI koncert, katere^a priredi v ponedellcV, dne 10. t m. koncertna pia-nKtka rasna Dana Oolia-Kohier. Cenc obl-čaine. Prodaja vstop.nlc v pisarnl Olasbeaa MtUcA. 79. Stev. .SLOVENSKI NAKOD". duc 6. aprila 1922. Stran 3. Dneone oesfl. V Ljubljani. 5. aprila 1922. — Krali lahko obole!. Iz Beograda javljajo, da se je Nj. VeL kralj Aleksander o priliki zadnjih izletov lahko prehladi! in da po nasvetu zdravnikov z ozirora na sedanJe hladno vreme ne srne zapustiti sobe. — Kraljev tajnik v Ljubljani. V Ljubljano je prispel tajnik Nj. Veličanstva kralja Aleksandra z. F e t -r o v i ć. — SUaJna manifestacija za Ce-Ikoslovaško-liiKoslovensko Ligo v Mariboru. V veliki dvorani »Narod-nega doma« v Mariboru je bila snoči impozantna in velika manifestacija za ustanovitev Ceškoslovaško-jutfoslo-venske Lige. Uspeh te manifestacije |e nepričakovano velik, kajti Maribor je kot obmejno mesto odločno in lepo manifestiral za prijateljstvo s češko-slov. narodom, Manifestacijskega ustanovnega zborovanja se ie osebno udeležil generalni konzul Češkoslo-vaške republike v Ljubljani k. dr. Otakar BeneŠ. Predsednika Lige dr. Trillerja Je zastopal podpredsednik g. dr. I. Hacin Iz Ljubljane. Zborovanje je otvoril profesor dr. Reisman. V imenu Češkoslovaškejra naroda Je zborovanje z iskrenimi in navdušeni-mi besedami pozdravil generalni konzul sr. dr. Beneš. Njegov jrovor so fborovalci z velikim entuzijazmom sprejeli. Obzirno je govor tolmačil podpredsednik Lige sr. dr. Hacin Izrazujoč posebno veselje, da Je Maribor na najsvečanejši način pokazal simpatije do češkoslovaškega naroda s tem, da se je tako Dolnoštevilno od-rval vabilu za ustanovitev Ličine podružnice v Mariboru. Sledilo je predavanje prof. g. dr. Pivka o Češko-ilovaški. Predavanje so nazorno predočevale skioptične slike. Pevsko društvo »Drava« ie zaključilo vell-Častno manifestacijo s petjem narodne himne in veličastne Desmi »Bvva-II Cechove«. Po zborovanju Je sledilo vpisovanJe članov. Zelo številno so bili navzoči mariborski Čehi. — »Obzor« o Šušteršičevt brošuri. Včerajšnji »Obzor« priobčuje pad naslovom »Sušteršič stupa u političku arenu?« iz Beograda vest, kl se v bistvu krile z našim! včeral priobčenimi Informacijarrri. »Obzor« Javlja: »Dt. Sušteršič pripravlja kot uvod v svojo novo politično agitacijo brošuro, kl se ie nahaja v tisku In v katerl naiodločneje napada dr. Ko-rošca in pok. drla Janeza Kreka. Cill te brošure je. da Dodpre. kom-promitirajoč drja KoroŠca, kl Je da-nes na čelu Jmroslovenske Ljudske Stranke. Sušteršičev pokret, Čigar Uudte intenzivno delujeio, ako tuđi no odkrlto. Pokret Ie naoerJeti tstočasno proti Ijubljanskemu škofu Jegliču. Z ozirom na to Sušteršičevo akcijo vlada velika vznemirjenost v vodstvu SLS. Z novim pojavom dr. SuŠterŠi-ča v nolitičnem življenju pričakuJeJo gotovi krosi interesanten pokret v Jiicroslovensk! LTudski Stranki. Klerikalna stranka bo morala izbiratl med razkolom rm skupino dr. Koro-šca In strujo dr. ?ušteršica. ali da kot celota odstrani dria Korošca s stran-kfnega vodstva, kar pa se zdi mnogo mani verjetnrr« — Tuđ! Srbi se moralo prflaeo-đftf. Clcvarlćev »Beogradski Dnevnik« je začel smiščati na Slovence miščfco za puščico. Nedavno je ob-Javfl dopfs fz CeHa z naslovom »Celf-?ka kronika«, zdal dopfs fz Ljubljane x enaklm naslovom. Oba donlsa sta zlobna: v Drvem hutska srbske činovnike, v drugem srbske častnike. Toda oba sta izšla fz istega neresa fn temeljfta na lstf net>oitčenostf. Vedno naglašamo: Srtornavafmo se, da *e moremo raznmeti? Al! naši bratje Srbf v LfunlJanf. 2al, tesra ne store. Stfri leta £e Žfvfmo skiirmo, a ?rb! Se ne poznalo naših šeg fn na-varf. Zdal nam očitalo, da Srbov no vaMmo k sebi na dom. Že včeraj smo povedalf, đa vaMfenJe v hlšf po slovenskih mestlh vabče nf običajno, ^er se razvija vse naše dru^anno *'v1Jenie po ka vam ah. re^tavrantfli, na koncertfh fn v eTedalfSču. Pri nas se sestanejo prijatelff fn dobri rnan-cl dosledno fzven nrtvatneca *tano-v>nia v lavnem lokalu. VaMtr> na ^Ked ali večerjo fe nri nas redka fz-l°ma. Tcf *e doeal« Te m<*d fntfmnfm! rrltatelfi fn sorodnfld. Srb! pa žive r"> nukerrr načfrm. kf osredotoča vso <*ru9nh-no*t tv> ▼aVTfit^enfh rodbinskih 1 -™rrTb. Trdl Čehf ??ve t^Vo kaVor c'^,,A„r| y ^nf ^o MJe SrbVftife na rnvet^rri ^|>fictrffi vezov v Pra^f. Vo c^ nri?v v T 'Ttt>'f?»no, so r^VTet »^?!?i T^'^A^Tiivf so ^enf. ^ neVal fe ČT'^no: t-?t,x« r3C n^ novpfi?| r»?» dom!« Paz- ?-*iif **» v^erai na?« Žfvflen^ v no-♦:~T y>7i"hr\tnr>*t f»tt nenoti^enost«. Vn n-» *r\ f-»r??T^ Cf|>V!ti!* notem na r>^vffh»1r» ^-titV^r« rini^tva v Lfub-Ijano o priliki LJubljanskctfa telmt* so bile kolikor mofifoče sestrskf spre-jete po tukajšnjih Slovenkah. A glej-te. tuđi te Srbkinje so kasneje toži-le: »Prav lepo je bilo, a — nihče nas ni povabil na dom!« — Kasneje so bile Srbkinje, Hrvatice in Slovenke skupai v Splitu. Spličanke so jim priredile prisrčen sprejem ter so storiie v svojem gostoljubju vse, kar ie ori takih prilikah običajno, Vse je bilo zadovoljno. Ie Srbkinje ne. ker — ni so bile povabljene na domove. No, in zdai ie prišel še Cicvarićev »Beogradski Dnevnik« in očita Slovencem isto. Zato ponavliamo: Spozna-vajmo se, da se moremo razumetl! Tuđi Srbi se morajo prilagoditi našim šegam in navadam med Slovenci, kakor se morajo prilagoditi Slovenci srbskim šegam in običajem. Srbskl častniki in njih obitelji so slovenski Inteligenci povsod nad vse simpatični. Toda treba je. da nriha-jajo med nas, na naše lavne zabave, na naše koncerte in v gledallšče! Včasih je zavzemalo Častništvo do-sledno prve tri vrste sed^?ev: dane* so častniki redkl med naml. In to obžalujemo, zakaj če tiči eden vedno doma, a drugi vedno irven doma, se seveda ne srečata nikoll pri pri-likf. kl sklepa znanja in prijateljstva. — Da slabe rMače in doklade ver^^o srbske Častnike na kasamo fn stanovanja? Kal naj porečelo notem naš! uradnfkl, kl Imalo še slahš^ plače in še ni?je doklade? Tn vendar ie naše uradništvo še vedno steber naših društev, naših časonlsov in nn-ših Javn;h nrfrrdh! !Tr»dnTV. — Pokrafinskt namtstnik t Cntomifo. Pokrajinski namcstnik gospod Ivm rTribar Ie včeraj na svojem riritacijskem pot^va-njn poleti I Cmomclj. — Na kolodvoru st mu Je iavil okrajni glavar. Nato !e *. na-mestnlka pozdravil tud! črnomellsM fnpa«. Na trgni pred rlavaratvorn ra Je prfčaVo-▼alo obffinsko ra^topstva u radništvo. Sokoli !n Orli, Solska deca tn fodbt pofarnt brambe. Zaradi dežja ie odpadcl na trso vsak svečan sprejem. Streli \t topičev » ornanjali prihod gaspoda pokrajinske^a na-mestn^ka. Od tričetrt na 11. nro dopoldne naprej Je gr>*nod namestnik »prejcmal na glavarstvu običaine deputacije In poklonlt-▼e. Vse mesto Je Hlo v nastavah. — P« »prejemfh je gospod fiamestnfk priredil obed v hotelu Lackner. Pri obeda Ie naj-prej napfl NJ. Vel. kraljn In nje^ori raro-Čenld. romunskf prfncezfnjf Mariji. Nato ^o g. pokrajIn^kejra ramestnikj Hr*bir!a po-cdraviH župan Tlajiman \z Met!ike ▼ Imenu belokranjskega meščafist\Ti. iupan Ma-felle I« Gradca na Dolenfskem v Imena ž!i-panov In belnkranjskega ljudstva, starosta Sokola Vrankovič v Imenu Sokola, dekan Ptvlovčlč te SuhorJa v Imenn duhovščin« Ju nato Se župan PetriC iz Fadovice v Imt- ; nu kmetskeira prebfvalstva. Na prediog tur ' pana Mazelleja Je bila odposlana udano^t- na brzojavka NJ. Vel. kralju Aleksandru In njegovi nevestl. — Ob 16.21 st !e cospod namestnik Hribar odpeljal li Crnomlja. __Oddaja trafike. Z otirom na do- pl« pod eaČetnim! beaedami. Ko^ra prt>težlrft finan^na obl^^t r Mariboru?, t 26. števllki od 1. 2. Va&ega cenjoneffR lista zahtevam nklirevaje s© na § 19 tiekovnesra zakona, dn spreim-ofe v pri-hodnjo ali nsplcdnjo $t*vilko na tst**m meetu sl^deoi popravak. Ni rwi, da s^m jaz Tojai dobičkur, rmirvež «lužil »om razun 2 meeecev xes Pas med svetovno vojno. NI re«, da sem si nabral med vojno preeej denaria, man^ r©s je, da sem im^l v svoji trgovini veliko fckodo.' Ni res, da 8©m lastnik dobrb-idoč« parn© zape, marvec navadn« mlinsk© žag© z mofhno lokomobilo, ki mi služi za slučaj su^e. Ni res, da »wn lastnik đobičkanb«nega mlina, marv^ imam samo navadni kmečki mlin. Ni rfes, đa stanuje tw*osiloc za trafiko voj-Di invalid Ie 500 metrov od vaši, nmr-ve5 1400 metrov ieven vaši. Ni r^«? da Je bila drugemu proSnjiku proSnja bd-bita i izgovorom, da s« mora podelitl mnrveč ree je, da sem jo đobil od delegacije mini3trstve finance t Tjjubljani. l»olj potrebnemu prosi Ini, ft> Jf» vojnemu dobičkarju. Ni res, da je meni pod^lil flnanCni ravnatelj v Mari horu trafiko, Ni res, da vlada zaradi tega krivične-ga pbstopanja upravičeno ogorčenje po vsi oblini. Rt. Jnr ob Taboru, dne 25. februarja 1922. Mnkt Cukala. K temu popravku pripominjamo, da na* dopisnik vzdržujo vse svoj© trditve in da je nam doposlal tuđi dokazilni materijal ra svoje trditve. ki g« pa ne bonrt> objavili, ker se pa£ ta Isplata, đa bi ie nadalje tratili čas in prostor radi br©»-pomembn« trafike. — Nor oroŽniSki eakon. >81u{b«m« Nbvinec z dne 1. aprila objavlj«.jo nor takon o oroinikih in rakon o pokojnin-skera fondu za ort>Žnike. 8 tema rako-noma je oroftniSka sluiba postavljana na rooderen in soliden temelj, ugl^d orožnlkbr Je zasiguran, njih In njihovih rodbin bodočnost je z dobriml pokojnt-nami bolje zaaigurana kakbr pri urad-nikih. Po tem zakonu Je kraUevina raz-delj^na na šest žandarmerijskih brigad. I. orožničko brigado tvori bivša kraljevina Srbija in Vojvodina • seoezem štaba v Beogradu, IT. brigado tvori Bosna, , Hercegovina in črnagora ■ «edežem t Sarajevu, TTT. brigado Macedonija in 6t«ira Srbija ■ sed^žem t Skoplju, IV. brigado tvori Hrvatska In Slavonija s sedefcem t Zagrebu, V. br'ftjaA> trorl Slovenija s sedežem r Ljubljani to VL Dalmaciia • sadetea T Bplitp. __ Volitev v občinski agrarni odbor. Volilni imenik za občinski agrarni odbor ia Crno va« (Barje) ja sestav-ljen in leži pri naestnem gospoda rskem uradu 8 dni, t j. od 6. do 13. aprila t L ob uradnih urah vsakemu na vpogled. Volilni imenik o«tane isti, kakor lan-sko heto, če bi se ▼ omenje-nem ča*u no-beden interesent ne priglasil in zahte-val vpis «Ji pa, da «e napravi volilee crta iz imenika. Intareeentje naj zado-ste dolžnostim, ki Jih nalaga § 5 mini-strske naredbe z dne 1. februarja, žt. ' 1459. Obenem se pozivajo interesenti, da se volitve v občinski agrarni odbor, ! ki eo vree dne 30. aprila 1922 ob 3. uri , jx>poldne v soli na Barju, v polnem šte-vilu ude teže. ! — Umetnozffodovm*'**!^ dniStva ▼ Ljubljani občni B»or se lx> vršil v če- ( trteic, 6. aprila ob 6. uri zvf^vr po obi- j ^ajnem sporedu t vladni palači, odde-lek sa prosveto in vere, IL nadstropje na desno st. 22. | __ S|n*eRiemhA voenej^a reda na dr- i žarni železniri. Počen&i s 5. aprilom ; 1922 votijo sledeči vlaki dnevno redno: Na progi Jesenice — Podhrrio direktni brzovlak Miinrhen — Trst M. 4202, ki (»df^lje z Jesenic ob 20. uri 11. min. Na progi Ljubljana gl. kol. — Joeenico vlak 916 z odhodora iz Izubijan« gl. kol. ob 12. uri, vlak 924 z txlhodom \% Ljubljane gl. kol. ob lb uri 7 min. in vl*ik 919 b odhodora b Jaseni© ob 21 uri 1 min. ter dospe t I^jnbliano gl kolodvor nb 22 uri 55 min. Na progi Krnnj __Tržič vlak ht. 4134a e odhodom i« Kranja ob 13 uri 10 min. Počmsi s 6. aprilom vt> zi na progi Podbnio — Je^^nire dnevno redno direktni brzovlak Trst — Mitnchfn St. 4201 • prihodom na Jeseni ce ob 9 uri M min. Poč^nsi a 5. aprilom pa izostaneio dn«nio r«*dno: na pro-ga Ljubljana gl. kol. — Jeseniee vlftk et 914; na progi Kranj — Tržič vlak *t 41S6. — Iz Borornlce nam nišeto: V neđeljo se ie poslovil od nas bivSI carinski upravnik v Borovnici in n« Rakeku sr. Josip J a k 1 i Č. ki se preseli v Maribor. Pri tei nriliki so se zbrall njegovi številnl priiatelii. da se še enkrat Domenfio fn nnzaba^-aro v nieeovl In nleeove srosne drnžbr. Nabralo se fe ra CM. družbo 234 K In *. Jaklič ie podplsal 4000 K darila za Sok^UVf firvrn v Bornvnfci. ?;vf*t! — TrboTtljska pnmngdkovn* đrnfba la — kakor 5« nam poroča — na svojem 48. rednem obCnem zboru dne 31. marca t L sklenila Izplačati 22 i. K dfvidende. Ker se Klase delnfce na 200 p. t. K ter notiralo seđaf približno 1100 J. K, M obrc«tu]clo okroglo po 2 odstotka. — V Roiralđci Slatini »» vrži v ne-delfo. dn* 9. t. m. r^b 10. uri v verandi hotela »PoSt*« v.ellko prot^«tno zb^ro-van;«© y§eh obrtnikov in trgt>voer c^l^e-ga rog^škesra okrmla potl uvedbi rojne-ga đavka za leto 1920, f>rometnemn dar-ku in n^*nosnim davfinim ^reirtpnom, ki iih nalagajo ▼ tako krivični m«ri pridobitrJm stanovom. Udel^žba tega zborovanja je moralna dolžnost vsAke^m obrtnika in trgova*, ma te se g* ud&l»» žit© rsi! — RauTniii» ihnSfrnu >Sportno drultvo Mariborc, društvo >Kranjska podružnica drn^tvn av^trij^itih živino-ndravnikov«, podrufn. >Sodni]ski okraj Sv. Lenart t Slovenskih gorir^b dru-P«rra >Sloven-»ka Straža« t Ljubljani«, draStro iOrtscrnmTK© T^.i>>aG1»-dal?Sko dm^tvo y Tjjubljnni«, >Ort?gTup-ro Lalbach des VeroinA« der Schun>a-rher Ostem&ichs« In >Politischer Ve>-r^in Zukrmft ir» T^!HfirTi< ^o ra^p-ri^?*-n%, ker f,% r*? \*t ne n>1njej*> in zaradi nezado-stnega Mevila ftnvor nimajo v©C pogojev za pravni obteoj. — Na operaciji umrla. V Građru na kliniki \& tnkoj pt> OT>eraciJi umrla ga. Alojzija KirbiS, eoproga nmribor-«keg^ me^irja in go^tilni?aria >Pri Čr-nem Junu«. Ker Kdravniki izpo^tka nišo mocrli konstatirati praviš hblennU jt» nreporno dosp^la k opfn-adji. Pr©-peliVjo jo ir Gradca t Marfbor. Pokojnica je bila »avedna Slovenka. K. t miru po??^a! — UmH !• v LittbDan! g. Jane« Ur-b a n CI C, bfvM kovaškt mojster v visoki ( starosti S8 let N. ▼ m. P.t __ ProSnja. Kdo mara sprHeti 15 letno, zdravo, kre»r»ko deklico, polno ^i-rbto, ki ima tri razrade m*W v trgovino? O^krba breis-pla?n*%. Ponndb^» nnfllorifl na generalno — Dotffttl. Iri fe pohrtl vCeraf rrečef pri zađnff predstavi v Wno TlvoM IzcnS-ljeno denamlco. m poziva, dt lo takol odda pri blagajni. V slučaju, da Jo ne vrne, «• ; ia naznani polfcDi, ker Ie dobro poman. — Razjarjena mfdvf»dka tn ujet međvedrk. Dne 29. irnirca »e> j# napotil Fran Ba-blc" 1b Kompolj s m> zakaSljal. V totem hipa pA je planila nanj starn m*wfredka in ga obfeia, hvalila sM ee nnvrdol kakih J0 teetrmr. M'edVedka j« Hr^eTarja tako trđno pri-jela ta desno roV«. da rim fo J^ no j>r^-trla. Ko m nrihiteli Fraim Ho^erarin na pomoft, Babif in đracrt deKvci, Je roedvedka zbez>1a. Babig jle odiel natb r brlor ter neJel tam maT^ga, okrog Itiri radne starera medv*dka slTe bar-Te. Vzel ga ije eeboi na dom, kjer se nm ffndi zelo dobrto. Vn\t\ mlado in staro mu nosi hrano. Medvedek Je navrndaj. Zglasiti se Je w»nj pri Frenu BablOo, t Konrpoliah, po#ta T>>brepolje. — VolicoTt. V nne*niskih rmMfn* skih gHedo^h |e logar K o r # n aotrelU L Aprila T%Ukeg% volka^. i klafnouciša poračila. ZBLIŽANJE MED ITALIJO IN JU-GOSLAV1JO. — Dunai, 5. aprila. (Izvirno.) Kakor doznava Vaš do; isnik iz dinlo-matičnih krogov. narnerava neka tretja tuja sila na Kcnovski konferen-ci poskusiti. da so doseže prijateljski sporazum med Jueos!aviio in lialiio. ! Tuđi italijanski zunanji minister Schanzer se resno trudi, da Italija iz-polni definitivno in končno vse določ-■ be rapallske pogodbe in da se dose-s že prijateljski sporazum z JuKoslavi-jo, dočim sedai Schanzer več ne fa-i vorizira Madžarske. \' dinloi^p*:' :h j kroeih so mnen:a. da namerava Itnli-ja dobiti vodstvo v mali antanti. kar i je pa rdino mosroče na ta način, da se I vzpostavijo priiatcliski odnošaji z ju-I goslovensko državo. GLAVNI PROBI,FM! ZA OENOV-SKO KONFFRENCO. — Rim, 5. aprila (Izvirno.) V od-seku za zunanjc zndeve je na včerajšnji seji podal italijanski zunnnji minister Schanzer obširen eksnoze o glavnih problemih *renovske konfe-rence. V štirih korrisiinh bo klo mirovne noI't^Ve. s katero hc^e doseli obnovo Evrope. PAPEZEVA NOTA 7\ OENOVSKO KONFERENCO. PI1 XT. »estavi posebno noto. Jd }o \%-roči poslanikom pri Vatikanu zasto-Danfh držav s prošnjo, da io predlože mednarodni Vonferenci v Oenovi. V noti bo panež na^la^al potrebo raz-! orožitve. uvrdbo mlm in reda in priznanje pravice do svnbndne snmo-odločitve narodov. Karakteristično je. da sklepa panef svojo noto s prl-pombo. da nt mosrel poslati v Oenovo svojera nosebne^a zastupnika »ker ffm manira absolutna fn nooolna svo-bođa.« FAŠISTI PROTI PAPALLSKI POGODBI. — Mflan, 4. aprila. (Izvirno.) Vodstvo fašistov Je priredilo tu včo-raj shod, katerejra so se udeležili vsi voditelji fašistovske organizacije. Na shodu se je v prvi vrsti raspravljalo o re$kem vprašanju In raoallski po-SOdbf. Poslanec Oiuratti je poročal o zadnji revolucijonarni akciji proti vladi Zanelle na Reki, ter povdariaU da je rapallska pogodba nelzvedljiva in da je potreba pričeti nova pokajanja x vsemi onimi narodi, ki imajo realne interese na Jadranu. Predsedn^k faSistovske stranke posl. Musolfn! Je izvajal. da Ie ahsolutna ootreha, da se definitivno resi resko vorašanle, ČeS da Ie Reka Izcubitena. ako zaled-|e ne pošilja svofeea blana na Reko. Končno Je predlagal resoluciio. v ka-teri se naela^ajo pravice Italije do Reke in kaže na to, da je rapallska Dosrodba nelzvedljlva. V resoluciji se dalje zahteva naj Italija zabrani, da bi Zanella zopet zavladal na Reki ter poziva fašistovske. poslance. naf na- ' stopijo proti temu. da bi Itarija fz-praznlla tretjo cotio. Končno se po-oblaščajo posianci Ofuratti Pe Stefa-ni. Oiunta. Balbo in Rastianini. da se-stavijo knjigro, v kater! bo oola^njena vlofira. ki so io fašisti lorali v dogod-kih marca meseca 1922 na Reki. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. — Dunaf. 5. aprila. (Izv.) Avstrfl-«ka dclefiradja pod vodstvom zvez-neya kancelar!a dr. Scbobra !n trjro vinskepa ministra dr. Grfinbergrerja odpotuj© v p^trk ali v soberto v Oenovo. Dt. Schober bo skuhaj pred otvoritvilo konferirati % italijanskTm zunanjlm ministrom Schanzerictn, Lloyd Oeoncem in Poincarejem. Tf AKmTNZIO PRKTDE MED SOCIJALISTE. __Rim, 4 aprila (Iur.) D* Anntm Bfo J* hrH?l vsdnje dni i&npne mi?ovo re 0 ^bcdjalisti^nfma po«lanoe«xia Bal Z Mfc ^eV. Doviz«: Curih —.—, rv?>.f>0, (03__^ <3..^ht i'ariz *Ja^), 29.50 C?J.—, 30__)t I^n.lon lir.5__- 1437.—, (1135___, Vilo) I->rlin 102.—, 104.—, H01___103.—), Diinnj 4275, 4.35, (A.?>2o, 4.10), Prtili r>vj__, r.2i.—, (f-:7___r,r,o.—). itniij^ 17----1 17.35, (—.—, 17.10), KoTTvorfi ,rji._, R22.__. ncr>.—. r.?2.__>. r.n-un> T»ržtn 37..V3, 3S7."», Valuto: dolnr 318.—i 31S..r;0 (—___, 31S.5>0, 1H.02). — fnrih. 5. nprilft (\TT^ PrMT*>i* th: Zaprob 1.55. N>wyork 513.87, Tnrii 1^r»S7, London 22.nl, Tr*t 27.21, Vt\*\ ?.!;75, Borlin 1.5775, Dun.ij 0.008, Bu» Jimpoit.^ O.M"». __ Curih. 4. flr.rll« fDfr^ktnn. Ofc d«no 17.50.) Zagreb l.V,l. Tl.Tlln 1.578. , Tr*t 27.r.lO. Vtrzu 9.019, T^mdnn 22.H3ft Pariz fl.990. N>w>i)rk 5.1449. — f'iirih, 4. ny>rlli. fPrckr> Pnn«Jn> Z«erroh 1.55. T>m^j 0.0»*.^, nndimpoS*a 0.515. Berlin 1.57^. Pr.isra 9.75. Trat 27.251, PaHs 4H.97G. London 2 f.r>24> Newyorn 5.^24. — Tr»t. 4. parila. T*trjr>h 5.95, H*f lin 5.95, Prf.za S«___, Pariz 172.50, JjHT* don S3___. Nowyork 1^.4;'>, Cnr\h 805.5(1 — Prag-a, 4. a-prilv Zatrrrb —.^^ P^narmd C4.25. Thina^ 70.—, PudimpeAtft 0.175. Berlin 10.S2\ MiKn 5>5 50. P'*ri^ 491.—, I^»tuToti 237___, Kowyt>rk T4.^^ Cunh 1M2.5O. __ Fhinaj, 4. aprila IW!fw. Z»- rrob 2272.—. 227S.—, Bon-rM 9112.--S 911«___, Berlin 2345___2::\\—. Pra^a M39O----, 14410.—, Crnih 14*375.—, 14.^25.—, Viinto: dinarjf 909.^-^ 9122___t M. kn>i« 143SO___, 144(M\-^| švic frankl 147.^75.—. 147r,2,V-___ — Rorlin, 4. aprila Znerob ifKl—, r^inRi 4.2\ Prapa r.l'.V—, Trst MbO__^ Londno 1445___, Novvnrk B20.25. __ Donaj. 4. aprila To^n^fi Ptum|- slc© efektno borra. JulUiid 20050.—^ CrMU 0990.—, £&v. ielezniro 3000(Y>.-4 Drž. fceleznir* 55000___, Alpinko fVtfOk Krani-sk.a indii^trifank dn:žha 5^000.—-| Rkoda 645(O___TrKnvoliaka 20000_ — Tjnhljan^ki Sokc*! — l«*Twk1 chW »ek r»rirrlnS^an>C Wi v?o^.ikx>l=ki zlet 1. 1922. 4. Članice in co^cnk^. Vnjf* na o-podUi. 5. pojv^nkOk Kainlne vnje, prlre PoapiSilo^H rftjfllnih soetr* J. Tr^ina. 0. Wanid^ Telovtidnl rlos na podbo >fnt5jr>vc.a, m&-•tavil dr. V. Marnik. Ceno eedožern: na odni in na paprili K 10___, ▼ dvo» rani K 8___atojifcča K 4. — »Sokol« r Straži^ii pri KmnfiL V ?c»trtok dno S0. t. m. jo bU nn GaAt*. Ju iistanovni oWni ^bor Tf>lovndne#ra društva 5V>kol r SrražiVn, V odbor m bili izvoljenl: starosti Ta>t MataJjina> blagajnik Frartn Benedli odbornik!: Tomni Kevfi& Anton KrtS Turlstlha In sport. — 8. K. Ilirija. — Nogometni trt* ninjr 8>o vrM vFled rte*PTJa v ^trtek In potek ob 0. nri r ja.halnir.L Isrraloi nt^ vjwim«ojo opromo pravtt^uno iz, pffirtle-rob^ na ipri^ču. Trrnincri vnžni. 9. t. HL m* iflrra v Mariboru proti lUpidn ln r Ljubljani proti Primorju. __ Nogom ftckdja. — Sestanek ClanoT (članfcT S. f, »Sparta« se vrSI r fetrtek, dne 6. t. m, 06 pol 8. rvečer pri »Novem sverti« (PreSer-nora sobaV Sestanka udeleflti hna »e ce-lokiTpn! odbor, v^l redni, podpornl in u*t*~ novni člani. Onozarja se posebna one Čla-fic, ki no v tekn^cm letu v^tnpill. Zelo vafno! PolnoStevilna udelctba potreb-01 Tajnik IL Drnltoene ontl — One flane »Splolne orjtnlradjb Tojnfh Invalldov. vdov In širo? za slr>vt»-•ko ozemlie, povcrjenlStvo za LfnMfano tm okolico«, ki so upravi^eni do podelltve mo-ke po ?ni?an! cenl ln ki Se Isto ni*o prišli Iskat, opozarjamo, da se bo zamudnikr m dcllla moka samo Se v sredo. dne 5. ln v četrtek, dne 6. t m. prvpoldne in to vselej od 13. do \H. ScboJ naj prinovo čbnsko knjigo. Invalidsko uverjenje, vdovc p!a3il-n! nalog ra pokojnlno ter potrdilo o ajik ubožnosti. Glavni urednik: Rasto Pustoslomick. Odgovorni urednikz Ivan Podržat. stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, One 6. aprila 1922. Stev. 79. Proda se atomj m*i ptaalits rt«, laajefc 6, aaia^aMB^BJo ^^avw jptfflfr« Sto*. JWod4>______Su Parni kotel ajp Bfcp ■!•• aVPFBan T Ana\ ■a^^^Bp^H VB^M S^^P^pl 4nJ Hti a^aMaJ W»W"H OTI9 wQV B BBVnan IMUBtt^oa MMdoflNev J» 4 to«, ■T^p v^aj ^^aa| KvRfl9rW VW IM9a aWlfe Melkov mi Vrfcp.1- kl. !411 '^rr- ■■■ ■ ...... ajHBa jBiMnaa, fcnVjMt V vsvli 9tr#ltaJl flMftMfftfEfVv, tarcna, 9š ranna na. pa-atAM?« ta aafaafedM vrt. 14«« alu-■bo v kaa? tfia.nnil kflR fH mi v4«jtcti. voum Jnju »nviiim n—im na n*\ a^arihaaaaaV HAiikjH ^^Ht4^ Oravograd. Mttfli Umi id. ▼ Dtivofiiia • aflm uto« t* ntoai m avtaTav* fi ^^PIHHdHM NOSaaat^a 99 at*a Mi Pav» liHflM 9^v fDfapVv^aMat 9414" aa uaravo iboionlka kf&THP* da£koma v starosti 12 fn 10 i Wm, W feodita v Solo, se apnejma. Starost 40 do 50 let Nastop in plača IO dogovora, hrana in stanovanje pro-a. roauda« pod .Nairorovatka 9t 4-Wm* m ap#avo Si Hardao. Inseriroltev JIov.Horodu! Slike z naše rivijere. I Setoal Ivan PodriaJ. Cena 3 dinar je. DoMva se v „Narodni tcnji-sami" In drugod. Kdo bi oditopH v Ljubtanl * SOBO i %mmmšt$*\ Hvflj« <* dalm-tih ta Ja* # od 9-lt hi 1-T. Stajanbia po đaajayani. " ^^JS****4" " "SS , MMjnan Mwwip i bf.IaiiolMfc I feoravvaaaMica q atTOaMraai j a ai|^BMB^iHHBl fanauRi V|*bTw>§jb, ■a^aBaaai ••»• : Predao« hnaaV kajl m o aataratoj aaaaaaaaaA vaakav, ^^b^b^b^H a^aa«B^BB*^BaBiaBBWafe a*BB^a^a^aaai aaai •waa vvc vaaaj. FrvaoniKa BKaaa aa rupicu ivMiAi m iiaaian aiafe m VJaaaalav aManlaas fevfate froža, Vataaala._______ »411 : HIŠO > V U«**»* *«L» p-adataUJu tH pt paaaaajpa1 v avcaivai ^RmiHi ia povm^ ^a^ 1 ***** taM ■*• fV^tlhan LfvbUaf aWMy VpaMMava v« vvn Inim, 9 tetteov star junček 1 aMmiofettsic« pamnc !•• pr^alaij. Oaati ' v mmM lag S0, LjisW)tfle. 2417 JKeblotana soba* i atak ti if no faaav^cljaTo hi poacbiilai Uhodom 9e *44: Mmyri VaMlata^ 1T. I Na Gortniakaai lUtm preprott« opremljeno sobo | i« kahlajo aH aje aauporabo za par att-«ar. L Palak, Bv. ***** m. M/1« Perfektno kuharicu •• 114« ra vatft hotel ▼ konallien v Srbf)f n tefano (4 atatcec). Plača 1000 4o 1500 krcm po >y>»hnoaiti, brana m scinovan^e Ponndfee na: Apotekar Mr. Ph. Djordje Rlstle, Vranje, Sibija. 2419 Prodan masivna hrastove oprave, do bro izdelane, po miriti ceni. — Ivan Antliovle, aHtar, Gotposvctska dT •podai, vrata aa. 942» Vajenko gprm|w»e hra ili «4% Kongresni trg •. LJnblfana. 2416 Proda se 1000 — 3000 lape suha atnlke detalj« xa krma. Poiave sa pri aaravBittvn SI. Harod: 2420 Gostilna se oalda v Haj«« proti malf odSko«-fiini, od tiavni aatti na jako tapem in prometnem kraja. Pismene ponudbc se sprejeatajo do 20. t. m. Naslov pove uprava Slev. laroda. 2427 Lepi kestanil za sasco ntprol«aap KrMiJ« Ponudbe na zahtevo takej. 099a se njiva 1 rtmftm, pilnajaa 6naa n GeteaMi Naznanilo. ""'"^ ••nj. cbv)ast?a] najnianlaifi, aaaieai|o. Haanw sere oaitva •>•▼. Naroea. >41ft OospodKna frrcfbana rtah pnanHVkfh eelt ru'jm* stov. in aaat. saraapandaoae, rt ■e>frafqa fer bnt»ain>japte|af želi sere-nenltl 9lolbe\ Nirtop tvettt. *nkof- *o-nndve pod .Daliia praksa/1407* sa oprav. S«v. Narvei. J#3f SforBisa samska insta I Me ntena nadnica. — Fonudht aed »Cadneat tt. KMO-M06* na npr. 5*ov. Naroea. M(M lile se skooena kevefetia sesarlca v člato nafiOTo »w# nljcne ptrkrHrant ■oba fa ajoetllnleair rm noj« gosttln« t Plan)antM ailei. Go^ila^tr mm* Mti aaai strakova)ak, iaaa pa dobra mbIm-rfea brM c^rek. p«aiidba )e postat na 1 A. Kajfe*, Kočtvje. 3171 j proda se I radi prookUve na vrtiifil tek in pwa£a- ' na podjetjt: Bleselaaetor 80 HP, malo rabljen. < VeaUta tairblna, primerna za pad^e I 2-5 do ft a ia 1500 oo 3000 sekundnin Utrov ro4%. I Beaieravar aa lav>?«asiki tok 9 y 330 V(»tor 42 KW. 6M) tur. ■aaka stlskalnloa kompletna in I zvtaa« M«*«ljave.. . I Okall 9000 a. samaltakafm kabl]« w obratno na atoat M00 toHot, 1X 10 ■■ t bakru, te narabtjrft na •rćinalifti »^ I b«ih. Ntkai ka a!f»a*l*t|o» Alee I ?S fn 3t at«. Intarattnti na i bfagevalijovvraSati pri I t>rd*^ afcktrailca ▼ Kranjn. Pavel I ■afp ** 4r«f, Kranj. 5tT8 I TA u stroge * rvđaluia m proda)a na dratlo ai aVobna I po najnfStli cenah. Pri Te€jiR miMlfnah | snatea p«»—t. — Antei« Stelaer, I Ljnbijaaa, Jaranova «Hca \\ Tmevo. I Zalenjava trli^a. ft*©1. kumart, rtd. se dobi pri „Vrt*1, Džamenja In airvgovl družba m o x>, nlaHaer. 21»! To x orne avtomobile a palahal jpmaatlatl aferail za poslovanje i netti Mto tt* VA ^PaaaVaaBana fj%Afa^anhBaaV fl aanaVeSanT aaL^sa> i eaW • ^B™e)^aF™aja» J^"a™^ar™a™oj o> VaVvB^pi aaT*aT karf talalMi M. 14. Itm-|a»1: PartaiMMr — lahar* 790C Sprajma ia takoj alt pa> dofovfiru arlalna potona In aaneel|lva kmherloa k Hppov rodbini Ravnotam m aprtjnia klina za v«a doaMfa dela. PoaadM pod ,D — 1W sa nrrav 3 lov. Naroda. TKH Ureče pr»d ^mm rile vofalk« avaprf y—ha niRoine Sovor a\ BXea»p.v tjnbt)a«i. Woltevi ni,ti 11 3263 Abadie e!§arcail papir In ftrečn et Glavna za-!#fa tu saaioprođaia A« Laaiaret« LjMbJJeaa. llainaka art. 1«. 2)70 Vsakovrttna obleke issMaviJoi p# aitif ta ■■jnovtj-Um kroji ▼ najkrajiea ćasa Hlo|z Lombarf Btu Slika, Gvlavifca •. U. Ha itobn domofi) hrano aB aaniasapo mijsi aavpofljc si a^Mipv* dffs«. Naalov pov« nprava 91. Nareda. Steznlke (moderce) po fhrotai ncri pitporofa AHA ■UUAaV Ihnajsk« •• t/n ptttg Mura« PttaalL JM1 Išiemo izatelovolco deserta tfonilketa peRorjo trt aMMijrfta pozna ladtlovanje ptdva, kakaov, pfliiotov, čajnafa pedva ttd. Ptartop takoj. Saoukl ponuđnikl nn\ na-lanca« ponndbe s sliko poSIfefo na 9tAmbrealalfl9 tvornica kanditov, ke-ksov tu koiiatrv d. d. v Val. Đ^karokn, ItMt 2401 Proda se posestvo obstojtčt ii 4 fjoedov, lepih sa-ctanomikov in rsega kar stoji in le^l; vodt pri k\l\, v?« v dobrem stanju. Hila stoji pri fami eerkvi, 8 min. oddaljeno od železniSke >v»aMJt. Cetia K. 1,000.000. Vpra-n aa pri g. Josip Kisel, Loka 41 (Hl Jatea*ff! mostn. 2247 Kontorist(inia) ostao temjam ginja^laba, alovtaake ni uman aajnofrafite, ta fprajme. Hran« r» atas9vait)a v Mtl, pla*a po dc jovom. Ponodbepod .LiiibUaiia/3i63a n* »prav »ov. Naroda. 2362 G. F. Jertok v Lfvslsat w«iKrr« 18. • Imfalea aaialMeafa t~r porrarfli rta-MTh-jtT ta aara«al(rv tf ad tl»« strotov-m, ta^aa fi #aa» jltodni salon. Frtporočam i« «Ur. obfln«tvtt ra txd«> fairo aajmcKl«me:iih airilnih in ipcrtoth •Ntk po najnovejlf.-n krojm. Postrežb« to^na, solrdne eene. Kran K«r«fil6; R«a. venekeca. n«rr,lke«f« !n ir drugih |ezi. kov, lA&o tlafb« za doro''dintke i:re-Pcnadbe pad „SluiNi ^35^^«—2^?^" na opravo Slov. Naroda. 2331 ProđFTe pslcaT vo!6j« pume lx SCblrlje. Vtf 8€ tivt: Slomtkov« u:^a 14, pri ti., Icvo Kviijji »H veilijka na it'o| s« tprejmo y t.-gcvlno lrven LJnb'^ e. Poru.^« p-->d ,,5nmoitojna moč 2S.^2" na uf»r«v^ Slov. Naroda 2352 RontoBfflnla ?3 }*+ i'ara, 5 etno trgovrVo rra%-«r>, , rmržna vsrh rii«m.:k:h del. !*£• stal- ! no nr>r>old^nsk^ na^iel^^nje. Ponudbe pod „Stalno 3.V) —2349" na upr. S!ov NirodJ. 2349 e vič\etno pi««rniiko prakso l*>e rrf-mtrne službe tndl kot vi^n»teijica. Po-nudbe n* rprav. Slov. Naroda rr(l .Primerna služba/2339-, 23P9 Stt Siiiitofi) (potrebščine) orodje, ure ter amcr. duble blaffo, samo na veliko. — Radolf PICK. Zaorreb, Ilica 47. [ Uraii Rogaška Slali. I Poataja Orob^ao na Jtt*fi1 leletnUi In odtam po I lokalni fdcmid v Rogalko SUtMo. I ZfrtrfUt*, kf«f ta_pijak» S vrt ta na^oKUh tdrtvU-I Bfli T©d (Tamptl, 8tyria, Donatn. TEmPEL-VRELEC I NafbenUi aaaiisna vođa, nafbofatajii «a ofijikovi ktanaU Potpada)« prtbavljanjt ia prasnav))af^e. STTRm-VRELEC I Zđravfrna vođa proti Icroniftiamn katarfn žclodca in | ^raves, najbol|fl primo^ek proH t4ab*mo prebavljanju hi tako, bolcoBtai jatar in Itdvle, 5t*dkr>;o« bolasni. DOI1HT!-WRELE(L I Hajmoiati« vraiaa svo^a viata. po»«b«o dobro sred-| stro pr«a Iravemtnrj kalar)«, iolčnemn kamena, I slAdkcrni bolasni, debaloatl, R«ineroidom, piUki itd. Bnflifta fbtini ^ najbolj priljubljena in ic v Ill/gtttfla WdllllJ obče največ zahieva. To pa nd; Hga k?r jt itmtd vseh aik*Hfno-ia!in ^nih rjjnirv-akokri»lih »tatia najbo^ateJŠa nt ogijlKOV1 kisHnl. — Ta »Utina je r5a]rkusntj*a krepčlln* In oživljajoča pijaca; obenem p^ tuđi najboljge sredstvo, $ ka-Hrlm scobvaruje v mr2ličniri krajih mrzlicc. Oftflfftj flitiM J* najrtw>dcrr«j§> in najveće Ura S99fSaa SeISm vii^e v ćeli Ju*«sUvIjl. HyJro-t«f»pija, e!«ktrottr»p:ja In tnh^Utcd*, clrnna^t kh za idrivljenja, koptfl i ogljlkovo kULno, fUne, tmrečnc, parne, zračne solnCne kopeli In kapeli i vročim 7m*kom. Zdravijenj^ z mltkotn in siro:Jm. D'et«k.i rvstavraaija. — Lastni vodovt>d ct pU.to w>do. 22? m nn<^ mor)rm !rn, lept« jedilnicf, dobra 'rettavracije, kavaioe, slai.^Čarne, tf^as«, srrchajall5ča. voJaSka godba. — Po£c»«ttf pri redbe p!esov, umetn<*kiH in navadri'h koncei:ov i^'.n-bc\e. Izposojevtlna knjifnlca, lep« ptik« 1.1 d.?»v«h«n pottni In voini promet. Automobili in vozovi ttoip gostom na rarp-->'sgo. 5e*Ua ođ f. na a ja do 80. septembra. Hivnatotitvo dri zdravilfita Roga$ki Slatina. VIzItke, buDerte ia pisemski papir s firma kakor u^iskss-:: orsfne druge tiskoiiiog :: fzorinle foCno „Narodna liskama". naraOla sprdciu tuđi »narodna knjigama". Zaosroualnica isi p^zauarog^Isilca „TRIGLAV" Mt«Bv)vllv«a p* Slavaaaskl hmaM v Lfcfclfanf, JnvosUvaatkl banki v fcgr«b«y B##9ra«Hi la NawTerk«, iivmastaaskl liamkl v Praaji, jnsoilo- ▼•■•U v«Ulađ«aitrl|l 1. i. d, ZAVARUJE po nijugodnfjših pogojih proti škodim vtled potara in proti tranavorfalti ško- dam tar prične v najkrajiem času tuđi z zavarovanjem ?Wod vlcd vlona, ■•tgod, raibltla ila, tota, zakMltaga Jamstva ia ohoaaai«. ••■•ralaa aaatapstv« sa «loT«ii$o: Llakllama, SalaiiliiirvoTa nL 5L, pri Fokraiinikl zvezi hlftalh poa««talkoy. Zastopstva v vseh večiih mestih Slovenije. Spreiema zanesljive In spretne zastopnlke. m fa9n: BEOGRAD. Poslom nteljstio: WM. Predao tkltncit Mvirovtnjt vpraiajtt za pogojc in tarife pri tej domaći zavarovalnici. f flftp*TMH ffl fHk ^Narodna tilkllTiaH. Za inftviAtni dal odflovortn Valentin kopitar.