DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FR* ORJE Leto 3 stev. 494 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din TRST, sobota, 11. januarja 1947 UREDNIŠTVO m UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, čt.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Le če dosežemo enotnost vsega delovnega ljudstva ne glede na narodno pripadnost in politično prepričanje, se Trstu odpirajo možnosti nemotenega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja. Demokratična resnost Meje, ki jih mednarodna odločitev glede tržaškega vprašanja stav-Ija politične tvornosti našega demokratičnega ljudstva, niso take narave, da b* te krajevne demokratične sile ne mogle razvijati v njihovem okviru. Dejstvo, da vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja nasprotuje težnjam našega ljudstva, še ne pomeni zaključka borbe, hi bi s priključitvijo Trsta Jugoslaviji dosegla svojo izpolnitev; nasprotno, nastanek Svobodnega tržaškega ozemlja terja od vsakega resnega demokrata maksimum po-I tične resnosti *n razsodnosti. Od večje ah manjše politične treznosti 'a razsodnosti tukajšnjega prebivalstva je odvisen bodoči razvoj Trsta in mestu . priključenega ozemlja. I Dejstva ostanejo dejstva, ne glede na mednarodno odločitev. Zemljepisno, gospodarsko im etnično se položaj Trsta m spremenil, kljub temu, da je postal svobodno ozemlje; mednarodna odločitev je v tem primeru brez moči, kakor je bila brez moči nenaravna priključitev Trsta im Julijske krajine Italiji. Vsaka mednarodna odločitev, ki ne upošteva zemljepisne, gospodarske 'n etnične stvarnosti nima bodočnost*. Isto velja za odločitev glede Trsta. Priključitev Trsta Italiji je pomenila nenaravno okrepitev pro-tiljudskih sil na škodo ljudskih koketi tukajšnjega prebivalstva. Poledica tega je bilo propadanje Trsta, Tržaška ljudska stvarnost zahteva priključitev Trsta Jugoslaviji. Ob nastanku Svobodnega tria-škega ozemlja nastaja torej vprašanje : pod kakšnimi pogoji je tudi v mejah internacionalizacije Trstu odprta motnost neoviranega razvo-jat Odgovor je jasen: internacionaliziran Trst ima le v toliko motnost razvoja, v kolikor bo tržaška ljudska stvarnost mogla odločilno vplivati na njegovo upravo m v kolikor ji bo uspelo izločiti vpliv Protiljudskih sil. Slovansho-italijanska antifašistična unija — veren tolmač triaške liudske stvarnosti — nima tudi v novem polotaju potrebe spreminjati tvojega programa. Njene ljudske osnove ji dajejo vso prednost v are. ni našega političnega bvljenja. Njen Program je program tržaškega blagostanja; proti njenemu programu P° stoji pot tržaške katastrofe. Od t°d izvira resnost naSe demokratične akcije. Na ljudskih osnovah le motno sodelovanje; na teh osnovah vabi SloiMnsko-italijanska antifašistična unija vse iskrene demokrate v skupno fronto demokratične, to je ljudske akcije v interesu tukajšnjega prebivalstva. Le Če do-selcmo enotnost vsega delovnega ljudstva, ne glede na narodno pripadnost in politično prepričanje, se Trstu odpirajo perspektive nemotenega gospodarskega, socialnega ’« kulturnega razvoja. Železna logika triaške stvarnosti Pričenja učinkovati tudi v nasprotnem taboru. Danes sicer še ne motimo reči do kakšne stopnje je pri-*pel proces demokratičnega izčišče-vanja, vendar nam vzporedno tajno oboroževanje kriminalnih Hafijan-eklh šovinističnih ekstremistov dokazuje, da gre za proces, ki ga ne be mogoče zavreti, tudi če bi v načrtu zasnovateljev bili njihovi škriti cilji povsem istovetni s cilji heutolaZenega italijanskega tmpe-tblliama. Naj »t bo temu tako ali drugače, je jasno, da se z doseda-nlo politično prakso italijanskega ^Oci/nializma ne pride daleč, in da Je potrebno seči po novih metodah. ZaPustit\ je treba abstraktnost poetičnih programov in pristopiti konkretno k triaški ljudski stvarnosti, če se nočejo izločiti iz polu lične arene. Pri tem je seveda osnovne važnosti jasnost, resnost in konkretnost. Od tega je v prvi vrsti odvisna možnost vplivanja na demokratično javnost, ki stoji danes pred nerešenimi vprašanji obnove, zaposlitve in vsakdanjega kruha; za nas Slovenoe pa se poleg vseh teh vprašanj postavlja še vprašanje narodnostne enakopravnosti- Na podlagi konkretnega stališča, ki ga bodo — mimo običajnih pro-Oramsksh točk — tako dosedanje Politične stranke, kot na novo snubca se politična gibanja zavzela do teh konkretnih vprašanj naše-Oa skupnega soZitja, bo naše ljudstvo merilo stopnjo njihove demokratične resnosti m iskrenost njihovega ljudskega prizadevanja. Z drugimi besedami: na podlagi konkretnega stališča do vprašanj naše t^akdanje borbe, bo antifašistično lJudatvo ugotovilo ali imamo opravka z iskrenimi prijatelji ljudstva, tj jim je stvar delovnega ljudstva ^s nično prt srcu, al* gre le za demokratično knnko ljudi, ki skušajo * demokratičnimi besedami prikriti •boje protiljudske oilje *n pahniti 1,0 4e ljudstvo ponovno tja, od ko-ifr se je rešilo « svojo herojsko borbo. Tako je naše merilo, v svoji P™' h,r>stosti nezmotljivo. VARNOSTIH SVET JE ODOBRIL statut tržaškega svobodnega ozemlja Lake Success, 10. — Varnostni svet je z desetimi glasovi in z enim vzdržanim (Australija) sprejel dodatke k načrtu mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na statut tržaškega svobodnega ozemlja in na režim v svobodni luki. Po dolgi diskusiji o besedilu končne resolucije glede tržaškega statuta, ki se je vršila že pred dvema dnevoma, je avstralski delegat danes zopet vztrajal pri svojih ugo-vor'h, da namreč Varnostni svet po listini OZN ne more sprejeti odgovornosti, kj mu jih nalaga sklep o jamstvu za neodvisnost in nedotakljivost tržaškega ozemlja. Ko je končno Varnostni svet pre jev ter predstavnikov francoskega, britanskega in ameriškega radia, ki se bodo podali v Moskvo, doseglo 600. število britanskih delegatov in tajnikov bo približno 80 do 100, ki jih bo spremljalo najmanj 50 novi. narjev. Ameriška delegacija ne bo tako številna kakor britanska, večje pa bo število novinarjev in radijskih poročevalcev. Konferenca bo najbrže trajala štiri do osem tednov. Namestniki zunanjih ministrov se bodo sestali prihodnji teden v Londonu, da pripravijo vse potrebno za moskovsko konferenco. Proučili | bodo stališče 18. držav' glede nemškega in avstrijskega vprašanja ter šel na glasovanje, se je avstralski delegat vzdržal glasovanja, medtem ko so vsi ostali delegati glasoval’ za resolucijo glede sklepov zunanjih ministrov, o ustanovitvi in u-pravi tržaškega svobodnega ozemlja in o odločitvi glede svobodnega pristanišča. Ogibanja o tržaškem guvernerju London, 10. — Poročajo, da je bil švicarski general Guisan predlagan za tržaškega guvernerja, tako vsaj pravi dopisnik «Daily Te-legrapha*. V tej zvezi omenjajo tudi Van Cleffensa, Belgijca Paula Spaaka in norveškega veleposlanika v Londonu Kolbana. Federalni svetnik, pri švicarskem zunanjem ministrstvu dr. Max Petitpierre je izjavil, da švicarska vlada ne bi mogla sprejeti imenovanja generala G-uisana za tržaškega guvernerja, ker da ga nima za primernega za tako mesto. Guisan sam pa je izjavil, da ni o tem dobil nobenega namiga in da ne more podati nobene izjave. Priprave za zasedanje sveta zunanjih ministrov v Moskvi London, 10. — V Moskvi se že vrSijo priprave za prihodnje zasedanje zunanjih ministrov, ki se bo začelo 10. marca t. 1. Računajo, da bo število delegatov, Izvedencev, namestnikov, novinar- bodo predložili svoje poročilo Svetu zunanjih ministrov najpozneje do 25. februarja. Poročevalec britanskega zunanjei-ga ministrstva je danes izjavil, da bo zunanji m-irister Ernest Bevin v torek popoldne otvoril v Lanca-ster House zasedanje namestnikov zunanjih ministrov. / Britanska pritožba proti Albaniji pred OZN lake Success, 10. — Britanska delegacija je pozno ponoči predložila glavnemu tajništvu OZN pritožbo britanske vlade proti Albaniji zaradi min v Krfskem prelivu. Montgomery pri Stalinu Moskva, 10. Maršal Montgomery je danes obiskal Kremelj, kjer ga je sprejel generalisim Stalin. «Izvestja» in »Krasnaja zvezda* objavljata članke, v katerih poveličujeta vojaške zmožnostj maršala Montgomeryja, njegovo tehniko, ki jo je uporabljal v Alameinu, in vojaške operacije, ki jih je vodil v Ardenih proti Nemcem. Romunska trgovinska delegacija pojde v Moskvo Bukarešta, 10. — Jutri bo odpotovala romunska delegacija, v kateri so tudi 3 člani vlade, v Moskvo, da bi se pogajala o novem trgovinskem sporazumu s Sovjetsko zvezo. Dar češkoslovaške vojske Jugoslaviji Beograd, 10. — Maršal Tito je včeraj popoldne sprejel češkoslovaškega veleposlanika v Jugoslaviji dr. Josefa Kocbela, ki mu je ob tej priliki uradno predal darilo, ki obstoji iz 5 železniških vagonov sanitetnega materiala, katero mu je poslala češkoslovaška vojska. Jugoslovanske železn ce delajo kl.ub mrazu LAKE SUCCESS. — John B. Hutson je podal ostavko na položaj glavnega podtajnika Združenih narodov. Dodeljen je bil upravnemu in finančnemu oddelku ZN. Truman je predložil proračun WashTngton, 10. — Predsednik Truman je danes predloži! kongresu v odobritev svoj proračun, ki predvideva 37 milijard izdatkov. Za mednarodno politiko in finance je dofločeno 3 in pol milijarde dolarjev. V obrazložitev proračuna je imel Truman daljši govor. Vladna seja v ZDA Washington, 10. — Vlada se je danes sestala prvikrat po Byme-sovj ostavki. Računajo, da bo general Marshall v 'VVashingtonu že na prihodnji seji, ki bo v petek. Taft proti sindikalni svobodi Washington, 10. — Na nekem gospodarskem zborovanju je republikanski senator Taft izjavil, da sindikatom dovoljujejo preveč svobode. Izjavil je tudi, da bi morali, novi proračun 37 milijard znižati za 3 ali 4 milijarde, ne da bi pri tem znižali vojaške kredite. Nizozemska bi se rada oborožila Haag, 10. — Olani nizozemskega parlamenta so izrazili željo, naj bi Nizozemska razpolagala z močno mornarico, vojsko in letalstvom za obrambo nizozemske nedotakljivosti. Obžalovali so, da vlada ni poskušala dobiti nekaterih japonskih ladij in izrazili upanje, da bo vlada skušala dobiti vsaj kakšno italijansko ladijo. Spopadi v Grčiji se nadaljujejo Atene, 10. — Na raznih krajih Grčije se nadaljujejo spopadi med partizani in vladnimi četami. Do večjega spopada je prišlo v zahodni Trakiji, kjer Je nad tisoč partizanov napadlo postojanke vladne vojske v neki vasi. Vnela se je srdita bitka, pri čemer so padli štirje vladni častniki in 25 vojakov. Partizani so se posluževali težkega orožja in so še po uspešnem napadu umaknili na svoje postojanke. Ameriški predstavniki v komisiji Varnostnega sveta, ki bo proučeva. la položaj v Grčiji, bodo odpotovali v Evropo 16. januarja. Istega dne bodo odpotovali drugi člani tajništva, ki so dodeljeni tej komisiji; glavni organi tajništva pa bodo odpotovali s parnikom «jQueen Elisa-beth» 18. Januarja, Washington, 10. — V ponedeljek bo odpotovala v Atene ameriška gospodarska komis ja pod vodstvom veleposlanika Porterja, da prouči gospodarski polc-žaj v Grčiji in svetuje vse ukrepe, ki so potrebni za gospodarski dvig države. Prevozniška stavka se širi po vsej Angliji London, 10. — Stavka nameščen, cev prevozništva se naglo širi. Število stavkujočih Je doseglo 20 tisoč. Pridružili so ee jim tudi uradniki neke velike londonske tVTdke. Večje štervilo vožačev je tudi v drugih mestih proglasilo stavko. V nedeljo bo veliko zborovanje stavkujočih, kjeir bodo govorili voditelji delavske zveze. V Liverpoolu pi-ičak ujejo iz Argentine 7 tisoč tonsko ladjo z živežem. Težko pa, da bo možno razložiti jo, ker se je stavka raztegnila tudi na pristaniške delavce. Minister za prehrano je 'Z ja vil, da bo morala vlada kaj ukreniti, da se zagotovi prehrana. Vlada je medtem objavila, da bodo uporabili vojaštvo in letalstvo za prevažanje živil in za opravljanje poslov, ki so s tem v zvezi. PREDSEDNIŠKE VOLITVE v Franciji morajo pomeniti sestavo vlade demokratične koncentracije Pariz, 10, Tanjug. — Volitve predsednika republike, ki morajo biti 14. januarja, kakor tudi sestava bodoče vlade sta v središču pozornosti francoske javnosti. Komunistična partija Francije je edino jasno opredelila svoje stališče do teh vprašanj. Poudarila je, da je treba v soglasju z voljo francoskega naroda, ki se je pokazala na nedavnih volitvah, takoj po izvolitvi predsednika republike sestaviti novo vlado — demokratične koncentracije. Čeprav uživa samo vlada, sestavljena na taki podlagi, podporo francoskega ljudstva prj reševanju nujnih gospodarskih problemov, se 2e delj časa vztrajno razvija reakcionarna kampanja — v nasprotju z ustavo, češ da je treba po volitvah predsednika republike prepustiti upravo države socialistični stranki. V zvezi s to kampanjo objavlja «Humanite» članek z naslovom «Zakaj skuša reakcija doseči, da bi ostala sedanja vlada še naprej na oblasti*, kjer pravi med drugim: «Treba se je frontalno upreti reakcionarni ofenzivi in se zavzeti za sestavo nove vlade demokratske koncentracije, ki b. lahko odstra-n la težave, katere bodo nastale pri reševanju proračuna. Vlada, ki bi bila sestavljena zato, da bi odložila rešitev, bi pokazala resne slabosti, če bi še naprej ostala na oblasti ir) če bi se iz enega takega primera ustanovilo stalno pravilo. Delavci socialisti kakor tudi ostali republikanci, se zavedajo, da morajo biti budni pred dejstvom, da se reakcija, ki je vedno spretna, izjavlja za to, da bi današnja vlada ostala še dalje na oblasti.* bo v začetku februarja odpotoval v Varšavo, kjer želi prisostvovati slovesni otvoritvi novega poljskega parlamenta, ki bo Izvoljen 19. januarja. Dr. Lange kandidira na sedanjih volitvah. Izjavil je, da so 1 govorice, da bi ga lahko izvolili za | predsednika poljskega sveta pri teh volitvah, prezgodnje, ker dal ne ve ali bo sploh izvoljen za poslanca. Francija ie vedno brez časopisov Pariz, 10. — Francija je ostala tudi danes, to je že drugi zaporedni dan, brez časnikov, razen štirih mest- Za danes še ne pričakujejo nobene sprave. Lange bo prisoslvoval otvoritvi poljskega parlamenta Norveška izjava o Spitzbergih Oslo, 10. — V zvezi z vestjo, da Je Sovjetska zveza zahtevala oporišča na Spitzbergih, je norveška po-ročevalna agencija objavila, da sta Sovjetska zveza in Norveška v jeseni leta 1944. in spomladj 1945. le načelno razpravljali o vprašanju revizije pogodbe o Spitzbergih iz leta 1920. ★ Lake Success, 10. — Stalni poljski delegat pri OZN dr. Oskar Lange je v razgovoru z dopisnikom agencije »France Pressei, izjavil, da Brijanci gospodarijo s poljsko lastnino Beograd, 10. — Tanjug objavlja, da kljub mrzlemu valu in obilnim snežnim padavinam po zaslugi železničarjev do zdaj ni bilo nobenega znatnega zastoja v železniškem obratovanju. Izjema velja le za nekatere proge v vzhodnem delu države, kjer je bil promet začasno ustavljen, čemur so bile vzrok ve. liki snežni zameti. Pomoč Rdacega križa v Makedoniji Skoplje, 10. Tanjug. — V letu 1946 je makedonski Rdeči križ razdelil med razne ljudske ustanove 97 železniških vozov raznega blaga tkanin, živil, sladkorja in zdravil v vrednosti nad 30 milijcnov di narjev. Z dobljenim blagom od Rdečega križa so odprli 800 šolskih kuhinj ter uredili 30 šolskih zavetišč. Nadalje so s tem omogočili pod poro brguncem iz Egejske Makedonije. Proces proti ustašem v Zagrebu Varšava, 10. — Poljska vlada je poslala britanskim zasedbenim oblastem v Nemčiji noto, ker so med nemške -ndustrljce v butanskem področju razdelili industrijsko o-premo, katero so odnesle nemške čete iz Poljske. Sef poljske vojaške misije v Berlinu, general Pravin je omenil v roti, naslovljeni na vrhovnega poveljnika britanskih zasedbenih sil v Nemčiji, maršala sira Sholto Douglasa, da do zdaj še niso storili ničesar za vrnitev te opreme, čeprav je Poljska že pred 6 meseci stavila to vprašanje. luj veleposlanik v vohunski aferi na Poljskem Varšava, 10. — V obtožnici proti grofu Ksaverju Grocholskemu zavzema vidno mesto «tuj veleposla-nih v Varšavi.« Grocholski, ki mu sodi pokrajinsko vojaško sodišče v Varšavi, Je obtožen, da je med okupacijo sodeloval z gesta-pom, da je med novembrom 1945 in novembrom 1946 služil za zvezo med teroristično organizacijo WIN in nekim tujim veleposlanikom, in končno da je izdal vojaške tajne tuji državi. Poljski vojaki v Italiji protestirajo Rim, 10. — Sedemsto poljskih vojakov, ki so se vrnili iz Bližnjega vzhoda in Indije in ki so sedaj v taboriščih v rimskih predmestjih, je protestiralo proti obupnemu položaju, v katerem se nahajajo in zahtevalo, naj jih takoj odpošljejo na Poljsko. Drugih 600 Poljakov je v Bariju v enakem položaju. KitaisKa ljudska vojska zanje lepe uspehe MANTOVA. Močan požar Je skoraj popolnoma uničil knežjo palačo v Reveri, ki je znamenit zged:-vinski spomenik. Skoda znaša 10 miljonov. Nanking, 10. — Kitajske vladne čete so med bitko, ki je med 2. in 4. januarjem divjala na področju Lini s četrto ljudsko armado, utrpele nad 7.000 mrtvih, 20.000 pa je bilo ujetih. Ljudska vojska je razen tega zavzela šest mest ob železnici | Lunchai im obmejno ozemlje v po-| krajnah Santung jn Kiang-Su. 16, vladna divizija, ki je bila popolnoma opremljena z ameriškim materialom, je bila popolnoma potolčena in v roke ljudske vojske je padel velik plen tankov in kamionov. Poročilo glavnega štaba ljudske vojake dodaja, da bosta južni Santung in severni del pokrajine Kiang-Su kmalu zavzeta. Zagreb, 10. Tanjug. — Danes se je pričel v Zagrebu proces proti u-staškemu podpolkovniku Ivanu Ki rinu, bivšemu poveljniku Pavediče-ve varnostne straže, proti polkovniku ustaške policije Božidarju Ce-rovskemu, bivšemu opolnomočnemu ministru PaveilV-eve Hrvalske v Bratislavi, Dragotinu Lorkoviču, in proti voditelju ustaške vsev.čiliške mladine, Zdenku Blažekoviču. SKUPNA OBRftMBBSEMOKftACUE Francoski delegat na kongresu KP1 Rim, 10. — V Florenci se nadaljuje vsedržavni organizacijski kongres italijanske komunistične stranke. Na današnjem jutranjem zasedanju je govoril delegat Cinanni iz Catanzara, ki je opisal borbo kmetov v njegovi pokrajini za pridobitev neobdelane zemlje. Ravnatelj rimskega in milanskega «Unita» je dejal, da skupine kapitalistov skušajo obvladati javno mnenje in se bore proti demokratičnemu tisku. Zato je predlagal, naj se skliče vsedržavni sestanek komunističnega tiska. Govoril je nato francoski delegat Leon Mauvais, član tajništva francoske komunistične stranke, ki je poudaril, da je mnogo Italijanov dalo življenje za osvoboditev Francije, zavedajoč se, da se hkrati borijo za svobodo svoje države. Govoril je nato o delu francoske komunistične stranke za preporod Francije. Govoril je nato o indokitajskem vprašanju in izjavil, da francoska reakcija izrablja tamkajfnje dogodke za svoje namene v notranji politiki. Komunistična stranka vztraja na stališču, da Je treba takoj obnoviti pogajanja z Vietnamom in predvsem spoštovati prevzete obveznosti. Ob zaključku je poudaril potrebo po skupni borbi italijanskega in francoskega ljudstva za obrambo demokracije. odvrgel pred vrati britanskega informativnega urada zavitek, ki je čez nekaj minut eksplodiral m zagnal v zrak več letakov s podpisom «Irgun Zvvai Leumi«, s katerimi pozivajo italijansko ljudstvo, naj zavzame odločno protiangleško stališče. Italijanska socialistična stranka gred razkolom Rim, 10. — Zdi se, da se italijanska socialistična stranka vedno bolj približuje razkolu. Sredinske sku-p-ne so danes sprejele resolucijo, ki ugotavlja, da se ne strinjajo z vodstvom stranke, ker priznavajo obča načela krščanstva. Večina sredinskih in desničarskih elementov zahteva čim prejšnjo ustanovitev samostojne sitranke. f , Židovski teroristi v Italiji Rim, 10. — Davi okoli 10. ure so nekateri elementi odvrgli na trgu Cavour blizu sodne palače papirnato bombo, ki je pri eksploziji zagnala v zrak večjo množino letakov, pisanih v hebrejščini. Sedaj dešifrirajo tekst. Podoben incident se je dogodil v Benetkah, kjer je neki mladenič PETROLEJSKI SPOR med Francijo, ZDA in Anglijo London, 10. — Vlada ZDA je odklonila francoski protest proti nedavni angloameriški pogodbi o izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Saudovi Arabiji. Enako stališče je zavzela do francoskega protesta tu-di angleška vlada. Nota francoskega zunanjega ministrstva pravi,-da koncesijske pravice, ki sta si jih pridobili dve a-meriški petrolejski družbi, kršijo sporazum, ki so ga leta 1928 podpisale nekatere petrolejske družbe in sicer dve britanski, ena francoska in ena ameriška. Po tem sporazumu imajo vse družbe enake pravice do koncesij na tem ozemlju. Angleži pravijo, da gre za sporazum med privatnimi podjetji, ki nimajo ničesar opraviti z vlado, zato tudi sporazum iz leta 1928 za vlado ne more biti obvezen. Ta petrolejski spor med francosko, angleško in ameriško vlado komentirajo živahno vsi listi in pravijo, da gre za zasebni spor, ki naj ga reši sodišče. Družba Standard Oil pa zastopa stališče, da je francoska petrolejska družba bila na britanskem seznamu tvrdk, ki so med okupacijo delale za sovražnika. Smrtne obsodbe v Iranu London, 10. — Kakor poroča BBC, je preki sod v Teheranu obsodil na smrt 23 častnikov vojske, ker so po radijskem poročilu sodelovali pri azerbejdžanskem demokratskem gibanju in pri oboroženem uporu proti perzijski vladi. Obsodbo so be izvršili. V Indokini mora intervenirali OZN Pariz, 10. — Kot poročajo iz In-dokine, so v Hanoju ponovno Izbruhnili boji. Topništvo Vietnama je pričelo z novo akcijo. Vietnamski krogi izjavljajo, da je Indok'na postala svetovni problem in da bi zato morali intervenirati Združeni narodi. Ogorčenje japonskih delavcev Tokio, 9. — L:st «Asachi» piše, da je ministrski predsednik loshi-da v svojem novoletnem proglasu izjav,1, da so voditelji delavskega gibanja protizakoniti elementi. To je povzročilo med delavskimi množicami silno ogorčenje. Voditelji kongresa industrijskih sindikatov so izjavili, da japonsko delavstvo jn ljudstvo zahtevata odstop Ioshidove vlade in da bodo delali na to, da vlada odstopi. Paznice iz Ravensbrucka in Vatikan Hamburg, 10. — Na procesu proti paznicam koncentracijskega taborišča Ravensbriick je bilo ugotovljeno. da je bila ena izmed petnajstih obtoženk, Carmen Mory, v stalni zvezi z Vatikanom in s laježem. Obtožena je več vojnih zločinov. Bolni avstrijski ln nemški ujetniki se vračajo Beograd, 10. — Tanjug. — Z beograjske postaje je odpotoval danes transport 2.890 nemških in 892 avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so bili zaradi bolezni ali invalidnosti po odloku maršala Tita spuščeni domov. Pred odhodom vlaka se je vršilo zborovanje, na katerem so vojni ujetniki izrazili zahvalo maršalu Titu. Nacistična * mentaliteta Avstrijcev se ni spremenila New York, 10. — Glavni inšpektor ustanove UNRRA Hirschnjann, ki se je. iz Evrope vrnil v ZDA, je izjavil, da bi v Avstriji pomorili vse židovsko prebivalstvo, če bi se zavezniške okupacijske čete umaknile. Po Hirschmannovemu mnenju je avstrijsko ljudstvo s moralnega stalnica na najnižji ravni m pričakuje samo umik zasedbenih sil, da se maščuje nad komerkoli. Veliko število nacističnih elementov je sedaj še vedno aktivno v Avstriji in mentaliteta tamkajšnjega ljudstva se v ničemer ni spremenila. Vojska kobilic v Jeruzalemu Jeruzalem, 10. — Roj kobilic, ki ga cenijo izvedenci nad mil.jon, ae je danes spustil nad Jeruzalem ^ predmestja ter je cfob^sedno poki.l vse strehe, drevesa in. vrtove in oviral promet po glavnih mestnih ulicah. (Kratke ¥estki WASHINGTON. — Zakladni minister ZDA je izročil De Gasperiju ček na 50 milijonov dolarjev za plačilo okupacijskih I r. Do sedanj so ZDA plačale Italiji za okupac jske lire 260 milijonov dolarjev. WASHINGTON. — Včeraj je predložil v zbornci demokratski zastopnik zakonski osnutek za ukinitev racioniranja sladkorja v Združeni državah. MADRID. — Generala Anitonia Aranka, ki je bil eden izmed vod 1-nih poveljnikov na Francovi strani v španski državljanski vojni, so poslali na »prisilno bivanje* v Palmo, prestolnico Balearskih otokov. • WASHINGTON. — Izvolitev glavnega ravnatelja vseameriške zveze, naslednika pok dr. Leo S. Roweja so iprekjšili od 12. februarja na 12. marec. Vodilni svet zv-ze je tud. sklenil povišati letno plačo glavnega ravnatelja od 10 na 18 tisoč dolarjev. PARIZ. — Francoska narodna zveza bivših bojevnikov, franktirer-jev in partizanov jc naslovila na maršala Montgomeryja, načelnika britanskega vrhovnega imperialne- ga glavnega stana, poziv za posredovanje, da bi dobave porurskega premoga Franciji povečali. BOMBAY. — Včeraj je prispelo na letališče v Bombayu letalo družbe »Tiansworld Airlines*, in s tem otvorilo tedensko letalsko zvezo Washington.Bombay. LONDON. — Snočl so prispeli, z letalom v London burmanski politični voditelji pod vodstvom O. AWNG Sana. Imeli bodo razgovore z britansko vlado o samoupravi Burme. jfin g leski za izgledi bodočnost Eden najvažnejših čimteljev na področju mednarodne politike v letu 1947 je gospodarska kriza, ki grozi Združenim državam. Čeprav ni mogoče vedeti, kdaj se bo ta kriza pojavila, povzroča vendar skrbi voditeljem ameriškega ljudstva. Anglija sc mora zavarovati proti tej eventualnosti, kolikor bi kriza nadprodukcije v ZDA se bolj zaostrila borbo za svetovne trge. Ze danes Je lahko ugotoviti, da angleški izvoz ne zar dovoljuje do cela. Do sedaj je laburistična vlada lahko z relativno mirnostjo uživala povojno blaginjo in se ni zavedala nevarnosti, ki nastaja zaradi vedno večje odvisnosti Anglije od ZDA in izoliranja Sovjetske zveze in novih vzhodnih demokracij. Sedaj pa Je potrebno, da vlada ukrene vse potrebno, da premosti gospodarske težave, katere še bolj obremenjujejo vojaški stro-ki, ki še vedno znašajo 300 milijonov funtov šterlingov letno. Letos bo morala vlada znižati te stroške in tako omogočiti industriji, da razpolaga z vso potrebno delovno silo; morala bo tudi pospešiti načrte za nacionalizacijo. Vse to so ponovno poudarjali laburisti, ki so kritizirali vladno zunanjo politiko. Ze sedaj je videti prvi uspeh njihove agitacije v nekoliko bolj prijateljskih odnošajih med Londonom ln Moskvo in v obrambnem držanju Bevina v njegovem zadnjem govoru. Vse to seveda ne pomeni še spremembe politike. Niti obisk Montgomeryja v Moskvi ne more imeti odločilne važnosti. To so, če že hočemo, prvi koraki za gospodarsko, vojaško ln politično neodvisnost Velike Britanije. Sedanja angleška povezanost na ameriški monopolistični voz povzroča naši državi, da je tudi ona udeležena prt a-meriških gospodarskih križali, ne pa pri njeni tajnosti o atomski bombi. Primorala bi tudi naše vojake, rabiti orožje, zgrajeno v Ameriki po načrtu o standai dizi-ranju. Tq bi pomenilo vojaško zvezo z najslabšimi imperialisti in izdajstvo nad stvarjo, ki jo zagovarja Wallace. Angleško ljudstvo se ni borilo proti Hitlerju zato, da bi postalo žrtev Wall Streeta. Kljub težko-čam na pariški mirovni konferenci je bil dosežen sporazum o mirovnih pogodbah z bivšimi osnimi zavezniki. V Moskvi bodo proučevali bolj zapleteno nemško vprašanje. Pravi konflikt na mo-kovski konferenci bo med Molo-tovljovim načrtom za svobodno in demokratično Nemčijo ter med ameriškim načriom, ki hoče spremeniti Nemčijo v kapitalistično kolonijo in obdržati na oblasti stare reakcionarne kaste. Ob tej priliki bo moral Bevin pokazati svojo spretnost angleškega ministra in ne čuvarja ameriških interesov. Ce bo Bevin se nadalje postopal kakor do sedaj, se bo sedanji obupni položaj v nemških zapadnih področjih nadaljeval v nedogled: gospodarsko življenje se ne bo moglo nikoli zopet razcveteti; pomanjka- nje živil se bo še vedno čutilo m demokracija se ne bo mogla nikoli razviti. Medtem pa se bodo Američani lahko močno usidrali v porurski industriji na podlagi dogovora o združitvi zasedbenih področij. Od moskovske konference bodo neposredno odvisni bodoči pogoji angleškega gospodarstva. Velika napaka za našo deželo Je, da Je bil naš uvoz v Sovjetsko , zvezo, katere gospodarski sistem izključuje vsako krizo, omejen na minimalno številko štirih milijonov šterlingov. Lahko se zahvalimo Bevinu, če bodo nasi prijatelji v Evropi ostali še general Franco, grški kralj in »rehabilitirani« nacisti iz zahodnih področij. Novo leto se je pričelo z izred-nirrt pomanjkanjem premoga, ki ga povzroča sedanja gospodarska nepripravljenost Anglije in stanje, v katerem so danes naši rudniki in prevozno omrežje po 25. letih privatne iniciative pod konservativno vlado. Toda vse te ne ovira konservativcev, da bi ne nadaljevali borbo proti nacionalizaciji in da bi dosegli najv-^je odškodnine od laburistične vllKe. Tem ljudem ni pri srcu gospo- darska bodočnost Anglije, kajti njihove dividende in obresti od vladnih posojil so zagotovljene. Nacionalizacija se vrsi skrajno počasi: rudniki bodo to leto prešli v. državno last, toda prevoz bo nacionaliziran šele leta 1948, Jeklarska industrija pa bo morala čakati še dlje. Vlada praktično podpira najrazličnejše interese, ki nasp-otu-jejo nacionalizaciji. Izvažamo stroje, ki bi bili tako potrebni naši državi, dosegli smo nadipro-dukcijo električnega materiala, manjka pa nam električne energije zaradi zastarelih naprav, dovoljujemo črno bo:zo z gradbenim materialom, gradnja hiš za ljudstvo pa se ne premakne. Ni mogoče spraviti v sklad nizkih mezd in slabih delovnih pogojev z visoko proizvajalno močjo delovne sile, toda vlada ni storila še ničesar, da bi podpirala delavce v njihovih zahtevah. Delovno ljudstvo ima vladino stališče za odkrito sodelovanje z industrije!. Rudarji so po dolgi borbi dosegli delovni teden petih dni. Toda take pridobitve so no splošno zelo grenke, ker slede vedno mnogim ponižanjem in razočaranjem. Izključitev komunistične stranke od laburistične konference v Bournemoudhu je nedvomno raz-veselilia konservativce, ni pa mogla razbiti enotnosti delavskega razreda. Danes lahko ugo‘o-vimo v vrstah laburistične stranke mnogo večji čut za realnost kot pred šestimi meseci. Mnoge utvare so izgubile svoj čar in ljudstvo pričenja razumevati, da pomeni socializem v prvi vrsti borbo proti kapitalizmu in da bodo konservativci vodili skrajno odločno borbo za ohranitev svojih položajev. Konservativci si ne domišljajo, da bodo dobili večino v bodočih volitvah, upajo pa, da bo nedoslednost laburistične vlade povzročila položaj podoben onemu leta 1931, ko sta MacDonaldova izda‘a in kapitulantstvo dovolila konservativcem. da so se za nadaljnjih štirinajst let polastili oblasti. V letu, ki se je pravkar pričelo, bodo morali najodločnejši elementi v laburistični stranki pričeti ostro borbo proti konservativni opoziciji, če hočejo brezpogojno računati na odločno podporo vsega angleškega delavstva. («Daily Worker» - London) RIM. — V soboto bo odpotovala Iz Rima delegacija krščanske demokracije, da se udeleži mednarodnega kongresa krščanskih delavcev, ki bo v San Gallctiu v Švici od 14. do 16. t. m. BERLIN. — 150.000 berlinskih delavcev je moralo prekini-ti delo zaradi pomanjkanja premoga. HAMBURG. — Dva Nemca, Wal-ter Klett m Alfred Mehnitz, sta bila obsojena na 15 let prisilnega dela kot vojna zločinca ker sta v marcu 1944 v Berlinu umorila nekaj ujetih angleških letalcev. LONDON. — Timesov dopisnik piše iz Lizbone, da vzbuja bolezen 77 letnega portugalskega predsednika. generala Carmone. čeprav ni huda, resno zaskrbljenost. BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada je izdala odlok o organizaciji hidrometereološke službe. Ustanovili so osrednjo vladno upravo, ki bo med drugim imela nalogo osrednje uprave ter nalogo poenotenja celotne hidrometereološke službe v Ju-goslav.ji. LONDON. — V starosti 53 let je po dolgi bolezni umrl v svoji hiši v Londonu sociolog, profesor Karl Manr.heim, po rodu Maa2ar. PARIZ. — 20.000 delavcev družbe »Michelin* v Clermond-Ferrandu je v torek začelo stavkatj ln zasedlo tovarne in u-ade. Dcsedaj u- prišlo do incidentov. RIM. — Italijanski visoki komisar za prehrano je izjavil, da je prehranjevalni položaj v Italiji še vedno res on. RIM. — Pričela so se pogajanj* za ital'jansko-argentinski sporazum o izseljevanju. V prvem obdobju se bo izselilo 500 delavcev med njimi mnogo poljedelskih in specializiranih delavcev. NEW YORK. — Združeni narodi bodo okoli 10. januarja podpisal: pogodbo za nakup zemljišča z« njihov stalni sedež v New Yorku toda lastninske pravice ne bedo dobili pred prihodnjo pomladjo. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 11. januarja 1947a Baragovo maščevanje V Repentaboru so imeli šolo z nekaj nad sto otrok, kjer so poučevali trije učitelji. Za to število otrok se je zdelo, da so trije učitelji kar dovolj, posebno ker je znano, da drugod po deželi slovenskih učiteljev primanjkuje m je bilo prav, da tudi drugi kraji dobe učitelje. Toda ZVU, ki včasih še preveč skrbi za naš blagor, je bila tudi v tem pogledu zelo »širokogrudna* in je Repentaboru hotela poslati še enega učitelja, čeprav ljudje niso prosili zanj. Tudi pri Repenta-bcrjanih je taka navada, da radi Izvedo od vsakega novodošleca in neznanca, kdo je, odkod je prišel in kaj Je počel zlasti za časa narodno osvobodilne borbe. Sele potem, ko se prepričajo, da mu lahko zaupajo, ga pripuste v svojo sredo. Ker pa novi učitelj ni dal za dovolj vih pojasnil na njih vprašanja, *o ga kratkomalo odklonili in je izginil kakor duh. G. Baraga pa je vztrajal trdovratno pri svojem stal-šču ln je poslal v Repentabor še drugega svojega varovanca. Tudi ta jih ni zadovoljil 3tajer*ki pardd'i.%, tako imenovana Prlekija, vzhodni dal Slovenskih gorio. Nadarjenega mota so Študije pripeljale na Dunaj, kjer se je učil prava in je postal advokat, *J«i mu je bilo proučevanje jezikov mnogo bolj pri srcu. Poleg slovenščine in srbohrvaščine je ie n tistih letih poznal Se nemščino, latinščino, italijanščino, francoščino, angleščino, poljščino ter "toro in novo grščino. &a advokata ni bil ustvarjen. Ko se je veliki slovenski učenjak Kopitar zavzel zanj, je opustil advokaturo in se J. I844. kot pripravnik lotil dela o dvorni knjiz-pžoi, na Dunaju pri Kopitarju sa-mem. Ze naslednje leto — Miklošič je vthel st let — je napisal kritiko fflasovitega Boppovega dela zPri-rnerjalne slovnioe sanskrita* (starega indijskega jezika), 8 to fvojo oceno in z novhn delom, ki %ma ^tinski naslov tRadioes lin-guae slovenioaez si je te tedaj pridobil slavo kot velik jeriko-n Popolnoma upravičeno. zRadtoes Vnguae slovenloae* je namreč besednjak (starega) staroslovenskega jezika, obenem pa e mnogo več. Miklošič primerja v *em delu staroslovenske besed-ne korene z besedami raznih indo-•vropskih jezikov. 0 staroslovenščini krat je mnogo-govora. Kaj je starosloven-inat To je najstarejša oblika s ovanshih jezikov, ki se je ohra-v raznih spisih. Zato je tudi ledišče jezikovnih raziskovanj m slovanske jezike, tet se danes govorijo. Osnovna razlskavanfa na Področju stamlovenščlne Kje je bila staroslovenSčma oma, kje se je govorilat Miklošič sam je bil mnenja, da v Panoniji, to je v niti ni, kjer prebivajo danes Madtan. Tod so bili namreč te ob začetku srednjega o*ko, naseljeni stari Blovani. V #■ stoletju so vdrlj v to ozemlje Kadtari ter so polagoma zatrti Panonske Slovane. Novejša mz-"Sfcovanjii *<> dognala, da moramo 'skati staroslovenibino drugod in sicer v Bolgariji, Makedoniji in v okolici mesta Soluna, odkoder s a prišla tudi solunska brata Konstantin in Metod, ko ju je moravski knez Rastislav poklical "o pomotI proti Nemcem in nji-Novemu prodiranju na slovanski "shod. Viharno Isto 181,8. je znanstvo-mka Miklošiča potegnilo v poli-« vi Jen Je. Na Dunaju je osnoval društvo «Slovenijo», ko-er*>J!a Is predsednik. Doma I ^l^hskih goricah pa so ga zvonu za poslanca v dunajski Parlament. Vendar se je kmalu Pet vrnil v dvorno knfiinioo, ob-fe M I. 181,9. imenovan za Profesorja slovanske stolic« na vT”^',fe4 univerzi. Tej univerzi je dolgo let sluJS in kras* $ svo-Bm ogromnim znanjem. te ista 1830. je izdal dela, brez enh si ie danes m mogoče misliti natega jezikoslovca. To so i- Oblikoslovje »taroslovenščlne, *• Glasoslovje staroslovenSčlne in • Slovar starosloveničins. Naravno, da Je kmalu postal 61®n dunajske akademije, obenem je dobil tudi naslov cvitera*. Jedro Miklošičevih slovničnih šPzprnv je iPrimer Jalna slovnica slovanskih jezikov». Odlikuje se Po obJirnojft gradiva, ki je znanstveno zanesljivo. Delo je bogat n nedosegljiv vir vsakomur, ki M Imvi s slovanskim jezikoslovjem. Dru-gl, del «Primerjalne slovni-slovanskih jezikov je {rdal Mikiošic Vgkaj M Reneje 11888) jr objavi l sEtimolo tki besednjak slovanskih jezikov». Tu-di ta ima ogromno mnotino gradiva. Razvrnčr^ j« po abecednem redu besednih korenov ali osnov. Tudi Izposojenke, besede, t smo jih prevzeli iz tujih jezi- kov, so v tem slovarju. Prav tako so v njem naznačene slovanske besede, ki so prelil« v tuje jezike. Dva predloga Ko se je v revolucionarnih le-hh 1848. in 1849. načelo vprašanje Šolstva pri nas, je dunajska vlada vpraiala za mnenje vseučdi-ikega profesorja Miklošiča in mariborskega Skofa 'Martina Slomška. Prvi se je za,vzel za to, da bodi pouk v slovenskih Šolah le v slovenščini, drugi pa za dvojezičnost, tore) za to, da. se uči poleg Slovenščine tudi nemičina. Zalibog je takrat obveljal Slomškov predlog. Začele so se po slovenskem ustanavljati dvojezične Sole, na veliko Škodo vsega našega razvoja. Poleg vsega znanstvenega de'a je imel Miklošič Se časa, da se je ukvarjal tudi s slovenskimi Šolskimi knjigami. Sestavil je slovenska berila za gimnazijo, in sicer za V. in VITI. gimnazijski razred. Tudi posredno je vplival na učne knjige, saj je bila njegova primerjalna slovnica slovanskih jezikov vzor drugim slov-nicam, na pr. Janetiče vi «Slo venski slovnici*. Omeniti je treba, da je Miklošič — prav kakor Se prej Prešeren in njegov krog nastopil proti iPrščini, dasi je sam popolnoma obvladal (v govoru in pisavi) srbohrvaščino in ga je tudi s srbskim jezikoslovcem Vukom Ka-radSičem vezalo osebno prijateljstvo. Kako velik učenjak je bil Mi- klošič, kažejo tudi druga njegova dela. Pisal je n. pr. o turških, besedah, (elementih) v grščini, albanščini, rumunšUm, bolgarščini, srbščini, maloruščini, velikorušči-ni in poljščini. Dokazoval je, da so si Slovani izposojevali besede pri Turkih ie v prvih stoletjih po Kristusu. Druga doba je trla 1. stoletje, ko so turški Bolga/ri vdrli na, dolnjo Donavo in si tam podvrgli Slovane, ki so tedaj prevzeli celo bolgarsko ime. Tretja doba, ko so narodi na Balkanu sprejemali množico turških in od Turkov tudi arabskih besed, nastopa v sredi 14. stoletja. Tedaj so se turške vojske zmagovito Sirile po Balkanskem polotoku in vsiljevale povsod svojo vero in jezik. V zvezi z verskimi spremembo/mi v Hvljenfu Slovanov je preiskoval Miklošič tudi krščansko izrazoslovje ali terminologijo, kolikor se je širilo med našimi predniki. V slovanske jezike so vdirale tujke, ki so bile v zvezi z verskim življenjem: iz Bizanca grške, iz Rima latinske in iz Salzburga nemške. Pa, ne le s slovanskimi, tudi e neslovanskimi-indoevropskimi in oelo z neindoevropskimi jeziki se je ukvarjal veliki slovanski učenjak. Obširno je pisal o albanskem jeziku, v katerem je našel 930 rumunskih besed. Okrog 950 slovanskih besed je ugotovil v madžarskem jeziku. Nekaj slovanskih izrazov je dobil tudi v gršč>ni. Prav tako je poiskal slovanske, rumunske in madfirske besede v turškem jeriku. V službi balkanskih narodov Podprl je veliki učenjak svoje jezikoslovne razprave1 tudi s stvarnimi zgodovinskimi dokazi. Ko te je ukvarjal z rumunščino, so ga zanimale svari, ki »o s širjenjem rumunskega jezika v tako tesni zvezi, da jih mora jezikosloveo poznati, če hoče priti do pravih zaključkov. Preiskoval je preseljevanje Rumunov, ki je o njih znamo, da so se na široko naseljevali po srbskem im hrvatskem ozemlju. Prihajali so med nas kot pastirji s svojimi čredami m so znani kot Vlahi. Pred osemdesetimi leti, ko je Miklošič raziskoval njihova preseljevanja, je ’bilo v Istri do 3000 Rumunov. Živeli so na severnih in južnih pobočjih gore Voke (v Kvarnerskem zalivu), pa tudi v Čičariji. Celo na otoku Kuk so bile njihove naselbin«. V zadnjem razdobju so se pohrvatili. V dalmatinskem Primorju so Rumuni poznani kot Morlaki. Sploh so Rumuni trdoživ narod, ki ima velike kolonizatorske zmožnosti. Ne umikajo se pred nikomur, saj je znano, da, imajo za sovjetskimi narodi največji presežek rojstev v Evropi. Miklošič je ugotovil, da so se Rumuni preseljevali tudi na češko in Poljsko. Miklošičeva raziskovanja rumunskega jezika so tako Obširna, da mu je Rumunlja priznala najvišje odlikovanje, Imenovala ga je za komondatorja reda Rumunske zvezde. Nič manj znamenite niso Miklošičeve študije o albanskem jeziku. Kakor navadno, združuje učenjak tudi v tem delu, kt je izšlo l. 1810. in 1811., poteg jezikoslovnega še drugo znanstveno gradivo. V uvodu govori o razširjenju albanskega plemena, o jezikovnih virih albanskega jezika,. o albanski književnosti iz najstarejših dob do sedanjosti ter preide k razpravi o jeziku samem. Raziskuje slovanske prvine v albanščini. Slavne in se danes ne popolnoma ocenjene so razprave, kr. jih je Miklošič napisal o Ciganih in ciganskih narečjih. V zvezi s ciganskimi narečji razpravlja obširno o potovanjih Ciganov po Evropi. Nič manj kot lt zvezkov, ki imajo skupaj čez 800 strani velikega formata, obsega to delo. Vzlio obzirnosti je delo temeljito, vseskozi znanstveno. Posebno s temi študijami je Miklošič pokazal svoje vsestranske jezikoslovno in jezikoslovno-zgodovinsko znanje, pa tudi metodičnost, sistematičnost in bistroumnost razlaganja. Več razprav je napisal Miklošič o naših osebnih in krajevnih imenih. Prav z lastnimi imeni so dokazovali razni rodoljubi zane-ienjaki razne naše tpravioe* na kraje, ki morda nikdar niso bili naseljeni po Slovencih. Takim domoljubnim. škodljivim fantazijam je Miklošič napravil konec na ta način, da je postavil razlage lastnih imen na trdno znanstveno podlago. 0 tem je napisal več razprav, ki imajo ogromno gradiva in ie zaradi tega ne bodo nikdar izgubile svoje vrednosti. Take poslovanje dokazuje, kakšen človek je bil veVki učenjak. Zaradi .njegove nepristranosti ga je cenil ves evropski svet. Bil je zanj eveliki Slovan*, «slavni slovanski raziskovalec». V zasebnem življenju je bil Miklošič čist in plemenit značaj, skromen mož poštenjak. Znani češki ponareje- :e -Krn Ijevodvors kega roteopi- ...... . ... f - .... » tet je hotel .- njim dokazati i.kn staro kn nževnnzr t mam /V- 'V * valeč Vaclav Banka, sleparski oče cKraljevodvorshega rokopisa» kako staro književnost imajo Ce- . ,5.. hi, je L 1851. očital Miklošiču, da ■ izdaja pod svojim imenom prav za prav Kopitarjeva znanstvena dela. V dno duše užaljeni učenjak mu je odgovoril na način, ki ga je nizkotni plagiator zaslužil. Miklošič mu jo povedal, da je neved-než, bebec in kričač ki ni vreden, da poučuje na univerzi. Vendar mu je bilo tega ostrega odgovora pozneje žal; priznal je, da take polemike ne pospešujejo znanost'. Nikdar se ni Miklošič napihoval, a nikdar se tudi ni pred nikomer klanjal. Bil je samozavesten in ponosen Si n svojega naroda, svojih Slovenskih goric. Ko je v svojem neutrudnem znanstvenem dedu l. 1883. dočakal svojo 10 letnico, so se ga spomnili učenjaki po vsem svetu. Franc Miklošič je umrl 1. marca 1891. na Dunaju, kjer je pokopan. Prištevamo ga med ustanovitelje slovanskega, germanskega in romanskega jezikoslovja. - at«# 3P" n .... &•. j Božidar Jakac: Bosansko mesto g eof izicni zavod Ako greš iz centra proti Sv. Andreju, widi& na levi v ul. Roraolo Geasi št. 2 poslopje geofizičnega instituta eii bolje to, kar je od poalopja še ostalo. Opazovalnica na strehi Tržaški geofiziini institut je bil ustanovljen 1841. leta. Takrat so uredili opazovalnice z nekaj primitivnimi instrumenti na Lip-skem trgu (sedaj trg Hortis) v hiši, kjer je mestna knjižnica. Zavod je z vsakilm letom dobival večji pomen in se širil. Okrog leta 1900. se je pokazala nujna potreba, da bi si preskrbeli večje in bolj prikladne prostore. Leta 1903, se je zavod res preselil v vilo Baševi v ul. Bese 11-gbi, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne. Leta 1919. se je SARAJEVO Nova železnica jugoslovanske mladine SAMAC Jugoslovanska mladina ja v prettieklem letu izvršila velika dela v obnovi in Izgradnji dežele. Mladina je opravila 15 milijonov prostovoljnih delovnih fini, in zgradila na sto in sto km novih prekopov, oest železnic f-n napisov. Največje delo mladine pa je bila mladinska proga, kjer Je mladina dokazala, da je mogoče ustvariti tudi to, kar so mnogi snuttrali za nemogoče. Ob pričetku leta 1947 so pred mladino Jugoslavije nove, še večje naloge, ki jih je izrabil maršal Tito v svojem novoletnem govoru, ko je pozval mladino, naj bo to leto v znamenju še bolj množičnega, še večjega delovnega poleta mlade generacije Jugoslavije, ne samo v izgradnji dežele, tudi v šolah in na univerzah, povsod, kjer dela ali se uči mladina. Gradnja novih železniških prog, novih cest, novih tovarn in rudnikov, novih poslopij, čaka na sodelovanje mladine tudi v letu 1947. Največja delovna naloga, ki jo je mladina Jugoslavije že sprejela, je zgraditev nove mladinske proge Samac — Sarajevo, ki je obenem tudi na j več ja nova gradnja v Jugoslaviji v letu 1947. Dela se bodo pričela 1. aprlla. Dohna reke Bosne je polna rud- | voz na ozkotirni železnici Sara- PRED GOSTOVANJEM V SLOVENIJI Prodoren usoeh svetoivansklh pevcev v ..Skamoerlu" V četrtek 9. 1. 41. zvečer se je vriil v dvorani «Ljudskega doma,1 pri Sv. Ivanu koncert sveto-ivanskega pevskega zbora. Zbor ni nastopil prvikrat, po-slufali smo ga ie v začetku maja v dvorami Pristaniških delavcev in često pri slovenskih oddajah v rad'u. Ugotovili smo z zadovoljstvom. da je zbor v umetniškem pogledu od maja lanskega leta napredoval in je dosegel ie lepo Stopnjo, kar vzbuja upanje za u-i godem bodoči razvoj. I Spored je obsegal v 1. delu kon-1 certa pesmi Kozine, Adamiča. | Venturinija. Barčica, ter 2 ruski narodni: *Katjuia» in «Pesem o Volgi*. V muzikalnem, zlasti v dinamičnem pogledu. J« hila nailepše izvajana Venturinijeva zUspavan-ka». Pri občinstvu ie posebno vžgala od istega skladatelja *Po-hoiena travna». pri kateri ie pela aol'Sri'čni de! sopranistka Krn-em Roi'oa, ki razpolaga s prijetnim svežim glasom, dasi bi želeli prt izgovarja/vi ie nekoliko več sproščenosti tn naravnosti. V II. delu koncerta je nastopila nala znana sopranistka Pavla Potratnva, ki je zapeta dve Puc-rčnijevi operni ariji ter tt samospeva: Škerjančevo «Vizijo* ter Dvorakovo eCigansko pesem*. O Potratovi smo že večkrat govorili. Tudi sedaj nas je s svojim lepim, o hsetnim sopranom navdušila; 1 vanje. tri Venturinijeve pesmi, Mirkovo •eEj uhnjem* ter Lajovčevo re-la pa bodo med posta ianna Zepče la pa bodo med po#tajame Zepče in Zenica ter nekoliko dalje okoli ustja reke Lašve skoraj do Kak-nja. Mladina bo premagala vse težave Kljub vsej obsežnosti del je mogoč« z veliko množico delovne si-I le to progo zgraditi v zelo krat i kem času. Pravočasno pa je tre-'ba priplcljatJi ogromne količine j gradiva, orodja in hrane. Po računih bodo skupne potrebe pre-I voza mnogo večje kot sedanji pre- j jevo — Brod v eni smeri. Ta problem je najtežji, vendar ! pa ni nerešljiv. Potrebno je pri-j praviti čim večje število kamio-] nov. Načrt dela je treba prilago-1 dlti tako, da bi se posamezni deli ' proge izvršili poprej, tako da bi se del prevoza prevrgel na novo progo. Organizacija Ljudske mladine Jugoslavije bo morala izvršiti veliko delo, kajti, čeprav ni dvoma, da se bo prijavilo potrebno število mladincev, bodo vendar nastale težave pri odvajanju mladincev, od njihovih rednih poslov \ pri organizaciji in odpremi brigad, 1 premeščanju brigad, vzgoji strokovnega kadra itd. Zato se mora ! mladinska organizacija z vso po tretano resnostjo lotiti posla v | najkrajšem času. Izkušnje iz mladinske proge j Brčko — Banoviči in iz vseh drugih mladinskih delovnih akcij kažejo, da dajejo ogromne možnosti za vzgojo mladega naraščaja, V boju s prirodo se jekleni značaj mladih ljudi, razvija pa se vztrajnost in volja do zmage. Razen tega daje mladinska proga možnosti za vzgojo raznih strokovnih kadrov, tol so potrebni za izvršite«! petletnega načrta. Mladinska proga je velika delovna šola za vse udeležence. Proga Samac — Sarajevo v vsem svojem pomenu in obsegu til samo mladinska zadeva. Ko bo zgrajena, bo ponos vse Jugoslavije; njeno zgraditev ne bo omogočilo samo delo onih. ki bodo na njej direktno sodelovali, temveč tudi z delom novih tovarn in ustanov, ki Jo morajo oskrbovati in ji pomagati. Novoletni govor maršala Tita je pomenil za jugoslovansko mladino največje priznanje za vse napore, ki jih je dala za obnovo ’n zgraditev dežele v letu 1946. Nedvomno bo mladina izvršila vse naloge, ki jih je postavil maršal Tito in priborila še eno veliko delovno zmago za napredek Jugoslavije in za srečo jugoslovanskih narodov. Nemško vprašanje in Sovjetska zveza «Dolarjl proti reparacijam« to je geslo ameriške politike z ozirom na Nemčijo. V kratkih besedah je ameriška teza, kot Jo na primer prikazuje «Ntw Tork Hcraid Tribune« dne 29. oktobra naslednja: «Sovjeti vzdržujejo o-gromne sile v Nemčiji, da b.i tam lahko vzpostavili totalitarno državo. Ce se hočemo temu upreti, je za nas edino sredstvo, da vzpostavimo nemško gospodarstvo na «liberalni» osnovi, da bo lahko tekmovalo s strupom totalitarnega gospodarstva na vzhodu.« Iz tega je razvidno, da Churchillove lažnjive navedbe o 200 sovjetskih divizijah in klevete raznih anglo-amcriškah krogov ne le niso resnične, marveč da so storjene popolnoma premišljeno Ko je pa Stalin izjavil, da ima ZSSR samo 60 divizij na vzhodu, so si nekateri ameriški listi, pa tudi Churchill sam, dovolili predrznost, da so izjavili, češ tudi to je preveč. Toda nihče ne more reči, da bi bilo 60 divizij večja grožnja za mir kol sama atomska bomba. Sovjetska zveza nima atomske bombe in Je ne izdeluje. Kdo torej v teh okoliščinah ograža mir? Stalin je popolnoma upravičeno dejal, da obstoja vojna stranka, da Je to stranka nemškega preporoda. Pod «stranko nemškega preporoda« moramo razumeti one skupine, ki so v Evropi in Ameriki pripravljene obnoviti nemško industrijo, povečati njeno proizvodnjo, ne da bi tako omogočili nemškemu ljudstvu življenje, kar je potrebno in zakonito, temveč da bi dovolili Nemčiji velik izvoz, da bi vgnczdili v Nemčiji anglo-ameriške kapitale, da bi ustvarili nedenacificirano Nemčijo, trdnjavo svetovnih trustov, ki na vsa usta vplijejo. da jih ogroža »totalitarizem« sovjetskega gospodarstva. Tej vojni stranki odgovarja Stalin, naj Nemčija živi in žara-di tega poveča svojo proizvodnjo, da zadovolji potrebe svojega ljudstva, da pa mora ta Nemčija biti taka, da bodo v njenj izkoreninjeni zadnji ostanki fašizma. Očitno je, kak prepad deli Byrnesov govor v Stuttgartu od znanega Stalinovega interviewa. .Nemški tisk izjavlja, da bodo Stalinove izjave glede meje s Poljsko našle »žalostten odmev v nemških usesih.« Toda v teh izjavah generalisi-ma Stalina ni ničesar, kar ne bi moglo najti ugodnega odmeva v ušesih vseh demokratov: izvedba načrta za demokratizacijo, kot je oil določen v Potsdamu, neizprosna kazen vojnim zločincem, obsodba reakcionarnega federalizma, ki je bil kal Bismarckove Nemčije, politična in gospodarskega kontrola nad Nemčijo, ki naj jo izvajajo štiri velesile, kar bi pomenilo med drugim konec anglo-amcriških predpravic v Porurju in s tem tudi konec predpravic, ki jih uživajo na zahodnih zasedbenih potročjih nemške reakcionarne stranke. To je bistvo sovjetskega >tali-žca o nemškem problemu. To nam obenem zagotavlja, da ne bo o nemški usodi mogoč noben sklep brez pristanka štirih velesil. (Pierre Courtade ■ »Humanitč«, Pariz) razdelili na dva dela tako, da je astronomski oddelek ostal še nadalje v vili Baševi, meteorološki in oceanografski oddelek pa a« je preselil na sedanji sedež v uL Romoio Gesei št 2. V obsežnem paviljonu, ki je bel zgrajen še v napoleonski dobi, 90 sj uredili meteorološki, oceanografski in kemijski oddelek z lepo strokovno knjižnico. Na novem sedežu se je zavod še 'nten-zivneje posvetil svojemu znanstvenemu delu in opazovanjem, o katerih ima večina ljudi zelo malo pojma ali pa mu vsaj ne posveča tiste pažnje, ki jo zasluži. Velik pomen ima oceanogrflftja, ki na pr. s svojimi študiji plime in eseke daje točna navodila zlasti večjim ladjam, kdaj je najbolj prikladen trenutek, da lahko zavozijo v pristanišče. S pomočjo tega oddelka so gradili tudi mestne odtočne kanale, ker Je vse grezniško omrežje odvisno od plime in oseke. Po vsem Primorskem je vzdrževal zavod okrog 150 naprav z« merjenje padavin. Od teh jih jo 110 v coni B in 40 v coni A. Kmalu po osvobojenju je prišel iz Zagreba poseben izvedenec, k( je v oonj B organiziral vzdrževanje teh naprav in redna opazovanje. Vse poslovanje poteka sedaj v r.ajlepšem redu, kakoir v normalnih časih. Seizmograf svetovnega slovesa Oddelek za registracijo potresov lahko zaradi posebnega enačaja kraških tal kar najbolj natančno zaznamuje ne samo bližnje, ampak tudi zelo oddaljene potrese. Lahiko ugotovi, odkod potresi prihajajo, in smer, v kateri se gibljejo. Zato štejejo tržaško potresno postajo med najzanimivejše na svetu in od povsod zahtevajo njene podatke, W so zelo uvaževani. Manjše ali večje tresljaje zaznamuje tržaški seizmograf vsak dan (povrečno 2 krat dnevno). Med najzanimivejše moramo prištevati potres v Ljubljani 1<- aprila 1894, pri katerem se j« popolnoma ali delno sesulo mnogo ljubljanskih poslopij tako, d* je mesto po tem potresu popolnoma spremenijo svoje Itce. Tržaški geofizični institut Je V zvezi s petimi glavnim* evropskimi zavedi te vrst«, od katerih Je eden v Švici drugi v NemčdjL Zadnji čas je zavod navezal stike tudi z beograjsko soizmografsko postajo in «i obeta od tega sodelovanja zanimivih rezultatov. Katastrofa Vojna, ki je uničila toliko le. pih An koristnih naprav, tudi tržaškemu geofizičnemu institubi ni prizahesla. Pri letalskem napadu dne 10.VT.1944 je več bomb zadelo znanstveni paviljon. Kemični laboratorij je bil popolnoma uničen. Instrumenti za meteorologijo in oceanografijo pa so ostali in so sedaj razporejeni na prostem, v bližini porušenega paviljona. Tudi večji del knj žnlce »o rešili in hranijo sedaj knjige v začasnih prostorih v ul, Corsica 10. Nabavili bo si nove kemične instrumente. Ker pa ni primernih prostorov, leže v zaprtih zabojih po raznih kotih in policah in čakajo, da se bo ZVU spomnila tudi tega važnega zaveda in i?iu z nekaj desetinami milijonov pomagala obnoviti njegove uničen« prostore. V ul. Gesei je ostal sedaj samo čuvaj. Dvakrat ali trikrat dnevno pride tja poseben tehnik, ki pregleda metereološke instrumente na vrtu in v tistem delu poslopja, ki je še ostal, ter zbira podatke. Tako se delovanje zavoda ki Je v takih razmerah zelo otežkočeno, vendar ni nikoli prekinilo in nas vremenske prilike ne morejo ten-enaditi, ker nam vsako spremembo umetni roboti na vrtu poleg podrtega paviljona redno napovedujejo. - t Poslopje tržaškega geofizičnega zavoda VIETNAM hrani svojo neodvisnost lW.%V.\V,VWčV.V.V.V.V\Vi%WAWViVWA"čči,iVVi\V.V.V.,.V.V.VV.V.,.,.V.,.,.V>',V,,.-.‘.V.V.,.V.V.V,’čA,."AV.'.,.WV.,.WA%%VČ.,.SV.%WAVA\\W,%%V\t 80. decembra 1048 so francoske kolontajnt, cete prekr-i le premirje v Indeksni isi odele vojaške operacije proti .',dskt republiki Vietnam. To republilca je nastala točo, po japonski kapitulaciji La obsega severni in srednji dei jndokine, t. j. Tonkmg in šlum. Franooska Indoksna zavze. ria vzhodni del polotoka Zad. nfa Indija. Po povrHni men IjOnoo kv. km, šteje pa 14 milijonov prebivaloev. Od teh le 80 milijonov Anamitov m 1 milijon Kitajoev. Glavno mesto Je Hanoj, ki šteje 800 "sr,c prebivalcev, najveSja ktea ^ Hdgon, tel U* «<• “•‘hi reke Mekong ♦* štej« Išo.ooo prebivaloev. Francoska lndnk*na pred- *^*vlja naivatnejšo framao-kolonijo i« je ena naj- J’9'i'ejSr llNlboMklNA se je med ljudstvom jačala narodna zavest in postavljali so nove zahteve, ki so bile narodno osvobodilnega značaja. Med prvo in drugo svetovno vojno se je borba in-dokitajskega ljudstva za neodvisnost nadaljevala. Leta 1930. se je ustanorila komunistična stranka, ki je zbrala vse najnaprednejše sile. V drugi svetovni vojni so francoske viši jske oblasti predale Indokino japonskim imperialistom. Anamitsko ljudstvo pa fe nadaljevalo borbo pod vodifvom ilegalne Lige za neodvisnost Indoki-ne, ki so jo leta 1941. osnovale komunistična stranka in druge napredne skupine. Ta lAga je sčasoma postala edini politični predstavnik Vietnama. Partizani Vietnama so med jagionsko zasedbo napadali japonske transporte, vojaška oporišča, organizirali so razne sobotate. Po porazu Japonske so napredni elementi Indokln* 88. avgusta 1945. proglasili neodvisno demokratično republiko Vietman. Na predlog Lige te je anamski kralj Bao Daj odpovedal prestolu, in sprejel mesto svetnika republikanske vlade. V pozivu na francosko vlado je Bao Daj izjavil, da smatra, da je bolje biti dr-iavljan svobodne domovine nego kralj zasužnjen« zemlje. V stari prestolnici pokrajine Tonking, v Hanoju se je sestavila demokratična vlada, istočasno pa se je sestala tudi narodna skupščina, ki je izdelala dalekostzen politični In gospodarski program obnove. Angleška vojska, tei j« prišla v Indokino, da razoroži Japonoe, je skušala zatreti novo republiko iti vzpostaviti kolonialni režim. Za borbo proti Indokitajcem so se posluževali tudi nerazoroženih japonskih čet. Toda spričo odločnosti ljudstva niso uspeli v tej svoji nameri Republika Vietnam je odločno branila svojo neodvisnost in tudi demokratične rile Franrije so podpirale pravične zahteve Anamitov. 8 sporazumom 8. maroa 1948. je Franclja priznala Vietnam kot svobodno republiko u okviru Franooske Francoski reakcionrni krogi so skušali z raznimi spletkami škoditi mladi napredni republiki. Francoske kolonialne oblasti so nadaljevale poizkuse za odcepitev Koom-tine od Vietnamske republike in ustanovili sKočinčinske republike*. Značilno je, da so francoske oblasti hotele od-oepiti ravno Kotinčino, kjer pripada osa zemlja evropskim in anamitskim veleposestnikom, medtem, ko mora kmet, 1 tod jem*, ki fe brez zemlje, delati na zemlji veleposestnikov. tTadjen* mora veleposestniku odstopiti 80% pridelkov. Vietnamski zunanji minister jet zaradi tega ostro protestiral pri francoski vladi in ta protest je našel odmev tudi v demokratični javnosti. Francoski reakcionarni krogi so izrabili težave s katerimi s« mora ie boriti Vietnamska republika, ki si je * hudo borbo ravnokar priborila svobodo, in so izkoriščajoč socialistično vlado B turna prekršili sporazum 8. maroa. Francoske čet« so napadle vietnamske edinioe z namenom da znova zasužnjijo viet- namsko ljudstvo. Toda b ]X>1zkusi zasuž-njenja so na leteli na odločen odpor Indonezijcev. Prišlo je do ostrih bojte: s francoskimi četami, Vietnamci vztrajno branijc svojo zrnnljo pred pohlepom tujih imperialistov. Predsednik Vietnamske vla de Ho Chi Mtnh je poslat predsedniku francoske vlade Leonu Blumu poslanico, v kateri poudarja, da teli Vietnam lojalno sodelovati 1 Francijo, toda pod pogojem, da ohrani popolno neodvisnost v okviru Francoske unije. Vsa francoska in tudi svetovna demokratična javnost je na strani junaškega vietnamskega ljudstva. Panški f Human! te* pite, da anamitsko ljudstvo ne bo dovolilo povratka k prejšnjemu kolonialnemu suženjstvu. To odločno stališče izraia tudi pro. glas predsednika repuhlike, ki pravi, da bodo Vietnamci rajši tli v smrt nego v ponovno suženjstvo. Proglas pravi, da bo borba dolga in tetka, ah 80 milijonov Vietnamcev bo nazadnje iz voj--valo zmago. OBNOVA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC OB ZAKLJUČKU PRVE ETAPE Poldrugo letto po osvoboditvi je blagovni promet na jugoslovanskih železnicah navzlic zelo skrčenemu številu strojev in vagonov prekoračil predvojnega; prav tako sta proizvodnja premoga in industrijska proizvodnja na številnih panogah presegli predvojni obseg. Marsikomu, kj je videl razdejanje po osvoboditvi se bo to zdelo skoro neverjetno. Samo materialna škoda Jugoslavije je bilia ocenjena na 402 milijard dinarjev. Najhuje so trpele prometne naprave. Ob osvoboditvi so bili porušeni prav vsi veliki železniški in drug; glavni mostovi (4 čez Donavo, 8 preko Save, 2 preko T'se, veliki mostovi preko Drine, Bosne, Neretve in Une, preko Drave Obnova velikega viadukta pri Zalnj na dolenjski progi je omogočila neprekinjeno zvezo z Novim mestom, medtem ko sta bila te prej obnovljena železniški most čez Krko pri Novem mestu in preder pod Peščenikom. Po obnovi velikega železniškega mostu čez Drino in mostu pri Užicah je bila v marcu vzpostavljena ozkotirna zveza Beograda s Sarajevom in morjem. Oilprta pol na Knsut/n v Kosno in Orno goro Med najvažnejša obnovitvena dela lahko štejemo obnovo ibarske železnice, ki veže avtonomno oblast Kosovo-Metohijo na sever s Srbijo in na jug z Makedonijo. JVov železniški most tez Donavo pri Novem Sadu in Mure, preko Morave in Vardarja). Porušeni so bili veliki viadukti in predori. Vsega je bilo porušenih ali poškodovanih nad 1000 kilometrov železniških mostov, od tega 212 kim mostov z razpetino nad 30 m. Uničenih je bilo 95.000 ton mostnih železnih konstrukcij. Najvažnejše železniške proge so Nemci zorali s plugi za uničevanje prog. Uničene so bile signalne, telefonske In druge naprave, kurilnice, železniške delavnice, postajna poslopja. Predvsem pa je bil uničen in odpeljan vozni park. X 15 mesticih tet" most m ko ho r prej t 10 letih Ce danes Jugoslavija glede obnove in izgraditve prednjači pred drugimi državami, Je to v prvi vrsti zasluga nagle obnove železnic; delovni polet prj obnovi, ki mu ni primere, pa je bil mogoč samo v državi, kjer je oblast v rokah ljudstva. 7,e poldrugi mesec po osvoboditvi je bil vzpostavljen promet na vsej železniški progi od Zemuna do Tista, v jeseni pa že na vseh važnejših progah, razen na enem delu I ške proge, na ibarski progi in na delu dolenjske proge skozi Belo Krajino. Največje napore je zahtevala obnova mostov. V jeseni 1945 je bilo železniško omrežje Banata še docela odrezano, ker ni bilo nobenega mostu čez Tiso In Donavo, prav tako je b'1a odrezana Bosna. V vsej naglici »o b!1e zgrajeni zasilni mostovi čez Donavo in Savo in tako vzpostavljene začasne zveze. 7,e prej so se pričela dela za gradnjo novih stalnih m os tor). Od jeseni leta 1945. je Jugoslavija zgradila več železniških mostov kakor prej v vsem desetletju. Z brezprimomo požrtvovalnostjo vsega ljudstva, v mrazu in z mi je do konca leta 1945. uspelo obnoviti dva najvažnejša mosta in Na tej 110 km dolgi progi je bilo treba zgraditi 47 mostov ‘n obnoviti več predorov. Z obnovo te proge je dobil železniško zvezo veliki rudnik svinčeno-cinkove rude v Trepči pri Kosovski Mitroviči. V Bosni in Hercegovini, kjer so že v prvem letu po osvoboditvi obnovil; 246 železniških mostov, so sred.; leta 1946. izročili prometu obnovljeni predor pri Vran-duku na progi Brod-Sarajevo. V maju 1946 je bila po zgraditvi mostu čsz Neretvo pri Gabeli severno od Metkovlča vzpostavljena tudi zveza z Dubrovnikom, Boko Kotorsko in črno goro do Ni kača. Naglo je napredovala tudi obnova velikih mostov čez Savo. V avgustu je bil izročen prometu most čez Savo pri Brčkem. V kratkem pa bo obnovljen tudi most čez Savo pri Sabcu. V sep- tembru je bjl izročen prometu no-vj most čez Kolpo pn Sisku, ki je omogočil neposredno zvezo za-padne Kolpe preko Siska z Za-' grebom. Ze prej pa je bil na progi od Siska do Zagreba zgrajen novi most čez čazmo. V oktobru so bila zaključena dela pri gradnji 5 mostov čez Dravo Jn njene mkave prj Os.jeku, kar je omogočilo vzpostavitev železniške zveze z Baranjo. V novembru je bil izročen prometu veliki most preko Morave pri Cupriji na progi Beograd-Niš. Ob koncu leta je bil izročen prometu novi že-lezobetonski most preko Bosne pri Zepču. V kratkem pa bo dograjen nov most preko Bosne pri Maglaju. Največje napore je zahtevala obnova velikega pančevskega mostu, ki je dolg poldrag kilometer in veže Beograd z Banatom in dal je z Madžarsko in Romunijo. Za gradnjo železobetonsklh nosilcev je bilo treba za bi ti v dno reke 16 do'19 m globoko 600 železnih pilotov. Po dolgotrajnih delih je bil most s pomočjo sovjetskih strokovnjakov in delavcev izrečen prometu na dan Velike oktobrske revolucije. Zaključna dela Ob koncu leta 1946, so bila obnovitvena dela na železnicah v glavnem zaključena. Seveda bo treba še nadomestiti razne pro-vizorije s stalnimi objekti, obnoviti še številne železniške postaje in drage objekte. Ogromno delo so prj obnovi opravile železniške delavnice, ki so obnovile veliko število strojev in vagonov. Samo še dve važnejšj progi je treba obnoviti, in sicer belokranjsko železnico z mostom preko Kolpe pri Rosalnici, da bo vzpostavljen promet s Karlovcem in del proge Zagreb-Sisak-Novska (od Sun je do Novske), kjer je treba še obnoviti železniški most preko Save. Ta dela pa so že v teku, prav tako kakor tudi gradnja tretjega velikega mostu čez Donavo severno od Vukovara, ki bo omogočil vzpostavitev neposredne zveze Hrvatske z Bačko. Letos bo zgrajena tudi nova dvotirna deviacijska proga Preserje-Borovnica, kj bo nadomestila bc-revniški viadukt. Vestnik SPZ izhaja v novem letu v povečani nakladi in bo neposredno povezan z delom v naših prosvetnih društvih. Osnove za trajno rešitev V fizkulturni prilogi Vestnika SPZ boste našli zanimivosti o domačem in tujem športu. sicer most čez Donavo pri Novem Sadu (z železno konstrukcijo v teži 2100 ton) In mc«t čez Savo pri Beogradu (z železno konstrukcijo v teži 2000 ten). Tako je blo povezano železniško omrežje Šibi je in Bačke z ostalim železniškem omrežjem. 7e ob koncu oktobra je bil poleg zasilnega mostu zgrajen pri Slavonskem Brodu nov most čez Savo, te je cmogofjl redni promet z omrežjem ozkotirnih železnic v Bosni in Hercegovini. \l d-tem je uspelo obnoviti glavno progo Bosanskega Broda preko Sarajeva do Metkov’ča. Poleg mostov čez Bosno so bili obnovljeni tud štirj« veliki mostovi čez Neretvo. Na progi od Banje Liko do Dobrljina je bilo treba obro-viti 18 mostov. V začetku leta oa je bil obnovljen tudi most čez Uno. Tako je dobila aapadna Bosna zvezo s Hrvatsko. Vse /.teze z murjem vzpostavljene Po zgraditvi mostu čez Kolpo pri Karlovcu In drugih železniških objektov je bil kmalu vzpostavljen promet s Sušakom; po zgraditvi mostu čez Rečino pa tudii neposredni promet z Reko. V Srbiji je b.la vzpostavljena železniška zveza iz Beograda preko Niša do Skoplja kakor tudi iz Beograda do Požarovca. V Sloveniji no bili že v prvih mesecih obnovljen) najvažnejši objekti ne samo na glavni progi od avstrijske meje proti Trstu, temveč tudi na ostalih progah. Na progi Pragersko-Kotoriba je bilo treba zgraditi 33 mostnih objektov. Na Gorenjskem so bili obnovljeni mostovi pri Medvodah, Otočah in Črnučah. Na progi Celje-Dravo-grad pa je W1 obnovljen veliki viadukt pri Doliču. Ob koncu aprila 1946 Je stekla železnica preko Like. Tu Je bilo treba zgraditi del velikega viadukta severno od Knina in vrsto železniških mostov. Tako je dobila srednja Dalmacija po treh letih zvezo z zaledjem. Med najbolj pereča vprašanja pred katera bo postavljena, bodoča vlada Svobodnega tržaškega ozemlja, predvsem pa uprava tržaške občine, spada gotovo stanovanjski problem. Jasno je, da stanovanjska zaščita v sedanji obliki ne more privesti do primem ne rešitve. Problem je treba zgrabit pr!, korenu: Treba bo graditi. Delavcu in uradniku bo treba dati higiensko stanovanje, v kate-reim bo našel zasluženi počitek in kjer bo rastel zdrav rod. Stanovanje mora poleg tega biti poceni. Da bo takšna akcija lahko široko zasnovana, so potrebni veliki kred'ti. Poglejmo, kako so v Sovjetski zvezi prišli do denarja za podobne namene, za gradnjo stanovanj in pospeševanje izobrazbe delavskih množic. Po poročilih iz Moskve Je sovjetska vlada obnovila takozvanf »upravrikov sklad;-, katerga namen je predvsem, da pripomore k zboljšanju življenjskih pogojev in izobrazbe delavca in ki je po izbruhu vojne prenehal poslovati. «Izvestja» ob tej priložnosti poudarjajo, da je zdaj prva naloga, da se popravijo stare hiše in izgradijo nove. Nikakor ni mogoče preceniti pomena, ki ga imata zboljšanje gmotnih razmer Delavcev in dvig prosvetnih ustanov, ki so jim namenjene, pravi list. V zadnjem letu je sklad dosegel dve milijardi rubljev, od katerih je bila poldruga mMijarda že potrošena, !’n sicer takole: 420 milijonov rubljev za gradnjo stanovanj, 407 milijonov rubljev za pospeševanje izobrazbe, 215 milijonov rubljev za razvoj proizvodnje in 125 rubljev za nagra- de posameznim delavcem in nameščencem. Po poročilu sovjetskega tiska je b'l sklad preosnovan tako, da je upravnikom podjetij omogočena večja iniciativa, a Je s tem tudi povečana njihova odgovornost. Sklad upravlja upravnik vsakega podjetja sporazumno s sindikati. V sklad se stekajo 4% dobička vsakega podjetja, ki ga določa ministrstvo. V sklad se steka dalje 25 do 50% vsote, ki presega določen' dob’ček. Pri nekaterih podjetjih, kakor pr; rudnikih, železarskih in kovinarskih podjetjih. dalje v tovarnah umetnih gnojil in cementa znaša te delež 10% od pričakovanega dobička in 70% vsote, k! presega ta dobiček. Dl nar, ki se nabira v tem skladu, mora biti uporabljen samo v in- stanovanjskuga L vprašanja teresu delavstva in potreb posameznega podjetja. «Izve«tja» končno dodajajo, da se mora denar tega sklada uporabiti za povečanje ki| ditov, ki so bili določeni za gradnjo stanovanj in dovrši te v zdravstvenih in prosvetnih ustanov kakor n. pr. dečjlh organizacij, zdravilišč, klubov in restavracij. Ladjedelnice v Kopra V koprskih ladjedelnicah pridno delajo. Takoj po osvoboditvi so v nekaj mesecih obnovili zelo poškodovani parnik, k; vozi na progi Kop^ r-Tist. Zgradili so novo ladjo 500 ton. Sedaj pa gradijo Se dve enaki motorni ladji. LESNIKI JN OREHI Magični lik 1 2 3 4 5 A A A A D E E E E E E E E I I I 1 L N N 0 0 P P R R R T T T T 0 0 V V V V Razvrsti dane črke tako, da boe bral vodoravno in navpično besede naslednjega pomena: 1. goljufija, 2. izbranci, cvet (množ.), 3. spoznati, 4. evropsko glavno mesto, 5. nanj navijajo prejo. MiRKO E. SKOLJA TRST Kaj je njegov obrtniški poklic? Rešitev novoletne križanke KRI7.ANSKA: vodoravno: 1. krovec, 5. koruza, 10. top, 12. sok, 15. emol, 17. gad, 19. Mate, 21. pokop, 23. ramazan, 25. A2, 26. in 39. srečno novo leto, 27. te, 28. Oke, 30. oibodi, 31. prsti, 35. oka, 37. uu, 39. glej 26. vodoravno, 41. sv., 42. priroda, 44. Amati, 46. lire, 47. Ema, 48. Ivan, 49. uho, 51. Una, 52. tunina, 53. zmerna; navpično: 1. klepar, 2. otok, 3. Volo-sko, 4. ep, 6. os, 7. roman', 8. ukaz, 9. Atenec, 11. tarča, 16. mož, 18. tat, 22. predivo, 24. mokrota, 28. oba, 29. eta, 32. skomine, 33. ku-plet, 34. slama, 36. svinja, 38. Uri. 39. orehi, 40. ode, 41. sta, 43. Iran, 45. Avar, 50. on, 51. um. POSETNICI: Repentabor-Bazovica. Dinamo - Lj. Ponziane Najveuji nugnmetni dogod&k v Julijski krajini Splitski Hajduk je otvoril v Trstu, Jutri pa bo Dinamo zaključil jesenski del jugoslovanskega nogometnega prvenstva v Trstu, ki se bo po dvomesečnem presledku v marcu spet nadaljevalo. Jutrišnja tekma bo največji nogometni dogodek Julijske krajine. Nasprotnik Lj. Ponziane bo enajstorica Dinama, ki goji nogomet svetovne vrednosti. V svojih vrstah ima igralce, ki so tvorili ali pa že danes sestavljajo jugoslovansko nogometno reprezentanco, Pričnimo z vratarjem Monsiderjem, najboljšim jugoslovanskim čuvarjem. V najnevarnejših tekmah je prav on, k’ rešuje skoraj brezupne položaje. Olikuje ga izredna prisotnost duha, mačja gibčnosti in neverjetna gotovost. Bramlski pa tvorita Lojen m Cimermančič. Slednji je pred vojno zastopa 1 jugoslovanski nogomet v neštetih mednarodnih tekmah. Krilsko vrsto vodi repre-zentativec Hrovat. Igra na mestu srednjega krilca, ki se ga boje vsi srednji napadalci. Ob strani ga podpirata dva stara jugoslovanska nogometna igralca Pleše in Kokotovlč. Napadalno vrsto vodi od zmage do zmage srednji napadalec WolU, ki že leta in leta sestavlja tudi jugoslovansko reprezentanco. Njegov točen m o-ster strel je strah in Jrepet nasprotnikovih vratarjev. Tudi v letošnjem prvenstvu vodi na lestvici najboljših strelcev in sicer kar s 6. goli prednosti. Desno zvezo igra Kacijan, nekdaj igralec Hajduka, ki je tudi že večkrat uspešno oblekel jugoslovanski državni dres. V tem v sto' in sto tekmah prekaljenem moštvu so še trije mladi igralci z veliko bodočnostjo Strugar, Senčar in Caj- KAKO SO BRICI svojčas čespljelupili in sušili Briško vino je znano nc samo nam Primorcem, marveč ga ljubijo tudi daleč po slovenski domovini tn še preko njenih mej. Erda pa so znana v svetu tudi po svojih dobrih olupljenih suhih češpljah. Pred prvo svetovno vojno so se brišk: kmetovalci na veliko bavili z lupljenjem in sušenjem sliv. Pripravljanje suhih sliv je bilo na Slovenskem tako-rekeč monopol briškega kmeta. Veliko število briških kmetov je letno odhajalo v slovenske predele bivše Avstrije, v pokrajine, kjer so imeli nasade češpelj, lupili so jih kar na mestu in jih sušiti. Značilno je, da so ti kmečki podjetniki odpeljali s seboj vse izurjene delavke in delavce, ker pač na mestu ni bilo takih delovnih moči. Za ta posel pa so redno vsako leto uporabljali delavke iz Slovenske Benečije, ker je v Brdih samih primanjkovalo ljudi. Češplje so pred letom 1915. gojili na veliko, ker je ta vrsta sadjereje prinašala briškemu kmetu skoraj naj večji dohodek. Važno je, da so češplje dozorele v takem sezonskem času, ko na kmetiji ni bilo nobenega drugega važnega dela in so se kmetovalci izključno lahko posvetili samo lupljenju češpelj in njih sušenju, torej nekako od srede avgusta do konca septembra. Po navadi je bila vsako drugo leto dobra letina, razen če ni bilo vremenskih neprilik, in so v Brdih pridobivali po več tisoč stotov suhih,- olupljenih, žveplanih češpelj, ki so jih izvažali v Nemčijo, Češko in drugam. Pri lupljenju in sušenju češpelj je bilo po naših vaseh vedno veselo in praznično razpoloženje, kajti pripravljali smo češplje v skupinah ne glede na to, da so maki producenti večinoma prodajali svoje produkte večjim, gospodarsko močnejšim, ker so le-ti Imeli na razpolago prostore in potrebno opremo za sušenje in njihovo lupljenje. Res je tudi, da sc češplje lupile izključno ženske, dočim so bili moški zaposleni pri trganju, kajenju in sušenju. D°-lavke so jih lupile na dnini ali pa tudi po kilogramih. Dobro iz-vežbana delavka je dnevno olu-! pila tudi preko 100 kg sliv, Po navadi je bil povsod uveden j akordni sistem, plača pa je znašala največ 2 avstrijski kroni za | stot, povrh tega pa je delavec ali delavka dobila še hrano. Navadna delavka je zaslužila dnevno pri slivah po 1 krono in 50 vinarjev. Zelo zanimivo je bilo sušenje. Kakšne so pa bile te sušilnice? To so bili zaprti zaboji, katere so močno obkadili z žveplom -n v takšnem stanju so ostali štiri do pet ur, nakar so češplje razgrnili na posebne sušilne naprave iz lesa. Brici jih imenujejo «p!kone». Tam so se češplje sušile ob ugodnem vremenu štiri do pet dni. Velika, pa je bila škoda. če vreme ni bilo lepo, kajti ob slabem vremenu je bilo ti eba češplje večkrat okaditi in včasih so se tudi pokvarile. Ko so bile dovolj suhe, so iz njih izluščili kesti in so jih zopet «spogačili» (sploskali) ter jih spravili v primerne zaboje. Tudi to delo so opravljali večinoma v večernih urah in družba je bila vedno vesela. Pomagal; so vsi, otroci, prijatelji, sosedje. Seveda tudi n! Nasvete za dobro organizacijo vašega pevskega zbora najdete v «Vestniku Slov. prosvetne zveze». Obisk v Da, to, kar gledam pred svojo hiSo, je obala bodočnosti, je jutrišnji dan.' »Val d OltrH. (O. Zupančič). V krasni sončni legi se dviga med zelenjem ob morju zdravilišče za kostno tubevkclozo v Valdoltri. Morda je ta košček zemlje med Trstom in Koprom, v slovenski Istri res najprimernejši za zdravilišča in okrevališča. Podnebje je milo, suho, brez burje. Iz Kopra kmalu despeš z motornim čolnom do krasnih zgradb, ki odsevajo v morju. Zdravilišče v Valdoltri Tu je bilo že leta 1909. dograjeno prvo zdravilišče, ki je bilo namenjeno predvsem otrokom. Takrat je imelo zdravilišče že dva paviljona, pralnico in kuhinjo. Po prvi svetovni vojni je vse prevzel italijanski Rdeči križ. Zdravilišče je bilo odtlej namenjeno ss mo za kostno tuberkolozo in v p-V; vrsti za bolnike iz Italije. Malo naših ljudi je dobilo tu mesta. Leta 1940 so dogradili še en velik paviljon B, ki je res lepa ■in moderna zgradba, toda ne tako solidna kot ostale. Poleg paviljonov so še kurilnice, pralnica, stanovanjsko pcslopje za uslužbence, upravno poslopje, kuhinja, skladišče in samostojna elektrarna za rezervo. Okrog zdravilišča je lep park in posestvo. Ko je naša vojska osvobodila te kraje, je bilo zdravilišče vse prazno in opuatošeno. Le v upravnikovi pisarni Je bilo nekaj stolov, v vseh paviljonih pa nekaj praznih postelj brez posteljnine. Se pred kapitulacijo Italije, ko so slutili, kaj se bliža, so odpeljali vse naprave in bolnike nekam v notranjost Italije, uslužbence pa so pustih na ced lu. kovski (njegov brat igra pri Partizanu). Sedaj pa si oglejmo še uspehe, ki jih je dosegel v kratki dobi po osvoboditvi do danes. Med največjega štejemo neodločni rezultat (2:2), ki ga Je dosegel proti prvaku Sovjetske zveze CDKA. Nič manj pa niso ponosni Dina-movci na zmago nad Partizanom, ki so jo dosegli marca lanskega leta z rezultatom 1:0. Ne-* davno tega pa je reprezentanca Zagreba, ki so jo predstavljali v veliki večini igralci Dinama, porazila reprezentanco Tirane s 7:0. Enajstorica je znana po tehnični igri, prepleteni z neštetimi kombinacijami. Po svoji lepi igri je podobna nepozabnemu dunajskemu «wunder teamu*. To bi bila v kratkem Dinamova zgodovina. Naloga Lj. Ponziane je vse prej kot lahka. Njen nasprotnik je enajstorica,! ki je sestavljena iz samih nogometnih mojstrov z veliko rutino. Jutri bo treba dati vse iz sebe ter igrati s tistim elanom in požrtvovalnostjo, ki napravi nogometno igro še lepšo. Razliko v rutini in tehniki bodo morali tržaški igralci nadomestiti s srčnostjo. Jutri pa bomo videli tudi dva sistema in dva svetova. Na eni strani W. sistem s starimi igralci, katerih slava gre že k zatonu, na drugi strani pa sistem dunajske šole z mladini igralci, ki imajo pred seboj še lepo kariero. Z drugimi besedami izkušenost proti srcu. Dolžnost športnikov Julijske krajine in Trsta je, da pridejo jutri bodrit tržaško moštvo ter mu dati prepotrebno moralno pomot. Na vsak način pa jim ne bo žal, da bodo prišli na igrišče, saj mm J? Vaike Paduri iz Talina sovjetska prvakinja n figuralnem drsanju se v Trstu malokdaj vidi moštvo, ki bi igralo tak nogomet, kot ga lahko igra Dinamo. Nabavite si vstopnice že v predprodaji ! Brezposelne pa obveščamo, da je vodstvo Lj. Ponziane dalo Enotnim sindikatom 2000 vstopnic po znižani ceni (20 lir), katere si lahko preskrbijo do sobote na sedežu Enotnih sindikatov v ul. Imbriani 5. vmj- Moštvo Dinama: Monsider, Lojen, Wolfl, Cimermančič, Senčar, Pleše, Golob, Reis, Eilfoider Strugar, Fizkultura v manjkalo kot po navad; dobre kapljice ali pa tudi slivovke. Pogosto se ljudje še spominjajo veselih čarov in težko pričakujejo dneva, ko se bodo zopet obnovile stare šege in navade ne samo za-tadi vesele dražbe, marveč tudi zaradi lepih dohodkov, karti dobro osušena briška sliva je bila okusna in cenjena. In ni nobenih razlogov, da bi se Brici danes temu odpovedali. Trg za suhe češplje ni bila Italija, marveč srednje evropske države. V Gorici so bile le tvrdke, ki so kupile ves pridelek in ga izvažale v Srednjo Evropo. Po Italijanski okupaciji Brd je ta koristna obrt prepadla, ker fašistične oblasti niso imele nobenega razumevanja za to važno gospodarsko panogo. To je tudi pravi vzrok, da v B-dih ne gejijo več nasadov češpelj. S priključitvijo k Jugoslaviji pa bo v naših sončnih Brdih prav gotovo zopet oživelo gojenje sliv in obnovile se bodo tudi stare šege in navade v zvezi ž njim. Takrat je bil ravnatelj prof. Mčzzari. V zdravilišče so se nato naselile nemške čete. Po parku so sezidali bunkerje in posejali vse z minami. Poslopje samo Je bilo onesnaženo in opuatošeno. V takem stanju Je bilo zdravilišče v maju 1945. KUNI, pod katere upravo je sprva spadalo zdravilišče, je spravilo vse v tek. Z napornim in požrtvovalnim de-lcm sta bila očiščena park in obala ter prenovljeno in razkuženo vse zdravilišče. Mizarska delavnica v Kopru je izdelala moderno pohištvo, pomagal Je RK Slovenije, pokrajinski odbor in Unrra. Sedaj je stanje v bolnici res zadovoljivo. V Valdoltri se zdravijo Slovenci, Hrvatje, Ital jani iz vsega Primorja in Istre, nekateri bolniki so pa celo iz Srbije tn Vojvodine. Ni nobene razlike ali prednosti. Vse oskrbuje z enako veliko paž njo osebje, ki je tudi mešano, italijansko in slovensko. V zdravilišču je sedaj okrog 350 bolnikov, uslužbencev pa 266. V službi so trije stalni zdravniki. Vsak teden pa prihaja specialist lz Ljubljane, ki vrši najtežje operacije. Vsi laboratoriji In dvorane so lepo op emljeni In res privlačni ter ustrezajo vsem potrebam zdravljenja ,n razvedrila bol- Nekako ob istem času, ko se je v Tpstu ustanovila Zveza društev za telesno vzgojo, so nabra- žinski fizkulturniki uresničili svoj sen in ustanovili nogometno sekcijo. Tudj njen začetek je bil trnjev. Igrišče je bilo uničeno, opreme ni bilo. A vse to ni ustrašilo nabrežir.skih nogometašev. Igrišče so skupaj z mladinci in mladinkami popravili z udarniškim delom, opremo pa so sa nabavili s pomočjo nabrežinsk'h ljubiteljev nogometa, ki so takoj nudili agilnim nogometašem potrebno materialno pomoč. Ko je bilo igrišče popravljeno in so imeli opremo, so takoj pričel; aktivno delovati.' Prj prvem tekmovanju, k; ga je organizirala ZDTV, so Imeli tako nogometaši kot navijači prvo moralno zado-š!en.1e. Njihova enajstorica se je plasirala ža finalna tekmovanje. Prvi nastop, prvi uspeh. Se z več-j‘m veseljem, so pričeli Igrati ter so se tudi pri turnirju za pokal «Coverlizze» dohro odrezali. No in sedaj tekmujejo v okrožnem prvenstvu. Marsikatero tržaško moštvo mora poraženo zapustiti igrišče. Trenutno so na častnem četrtem mestu v kvalifikacijski lestvici ter se nameravajo povzpeti še višje. Enajstorica igra 'ep in hiter nogomet ter je tehnično dobro podkovana. Z marljivim tre-nlnecm bo nedvemno dosegla Se lepe uspehe ter bo delala čast na-brežinskim flzkulturnikom. Vendar pa se fizkulturno društvo «Nahrežina» ne misli zadovoljiti samo z nogometom, temveč je že sedaj v svojem okviru ustanovila tudi odsek za košarko. V bližnji bodočnosti pa misli podpirat; tudj lahko atletiko, plavanje in druge fizkultume panoge. Na vsak način hoče Nabrežina prednjačiti v fizkulturi vsem slcvenskim vasem- Glavna naloga fizkulturnega društva pa je, dati mladini možnosti vsestran- skega fizkulturnega delovanja ter vzbuditi pri njej še več ljubezni in veselja do fizkulture, kajti samo tako bo Nabrežina lahko še nadalje tako častno zastopala naš športi Ml ji želimo pri tem delu obilo uspeha. Gregorij Novak Gregorij ali »Griša* Novak sa je rodil v Ukrajini. Za kot 11 letni deček je bil Izredno močan ter Je že takrat lahko dvignil 60 do 70 kg težkega človeka. Življenjska pota so ga privedla e Klev. Tu se je najprej ukvarjal z gimnastiko, po nasvetu tovarišev pa se je posvetil težki atletiki. Leta 1938 Je Griša nastopil v ukrajinski reprezentanci pri državnem prvenstvu Sovjetska zveze, na katerem je dosegel svoj prvi rekord. Ta uspeh pa ga ni prevzel, temveč ga je le vzpodbudil, da se ja še z večjo ljubeznijo posvetil dviganju uteži. Na vsak način je hotel potolči svetovni Tekord Egipčana Tunija, ki je dvignil 117.5 kg. Iz dneva v dan je izboljševal svoj stil in napočil je težko pričakovanj dan, ko je res iztrgal Egipčanu svetovni rekord. Dvignil je z obema rokama 118 kg. Leta 1940. je rekord popravil na 123.5 kg. Postavil pa je tudi nov svetovni rekord v klasičnem troboju, ko je dvignil 400 kg in tako za 19 kg izboljšal stari rekord. Griša Novak je ostal absolutni svetovni prvak v srednji kategoriji. Odločil pa se je, da napade svetovne rekorde tudi v poltežki kategoriji. Ne dolgo potem je že potolkel stari svetovni rekord Nemca Valla v potegu z ntima rokama za 19 kg. V klasičnem, trobfjju pa je iztrgal rekord A-merikancu Davisu. Popravil ga Nabrelinska enajstorica Sporlni žile po desetih srečanjih je zmagal. Pariška nogometna e-najstorica «Racing» se je ta mesec že desetič srečala z londonskim «Arsenalom». Parižani so čele v tem desetem srečanju prvič premagali Londončane z 2:1. Zmaga Marcela Cerdunaia v Ameriki. Francoski boksar Marcel Cerdanax je v dvorani Madi-son Square Garden v Ameriki pred 17.000 gledalci po 10. kolih po točkah premagal Amerikanca Georga Abrahmsa. Ameriški plavalec Smith je na Havajskih otokih preplaval 100 m prosto v odličnem času 57.7. Juniorsko prvenstx>o Amerike si Je osvojil Herbie Flam, ki je v finalu premagal Behraosa s 6:3, 9:7, 6:2. nikov. Lepe terase, pokriti hodniki in obale privlačujejo bolnike. V paviljonu A, ki se dviga sredi vseh zgradb, so moški In otroci. Gorj na Krasu, še bolj pa na Gorenjskem, j« žc zima in sneg, tu se pa na zimskem soncu na lepih terasah sončijo otroo; in odrasli. Ko prihajaš k zdravilišču, slišiš že od daleč petje odraslih deklet In vriskanje otrok. V sončnih sobah se bolniki počutijo prav dobro. Bolnik Iz'dor iz Rateč prav tako, Lojze iz Tri-buSe Je skoraj pozabil na svoje planine in zre na morje. Filip iz Ljubljane pa pravi: «Tu je res lepo, kor ni ono nagajive megle!» Sonce sije skozi šircka okna na postelje bolnikov, ki se v prijetnem ozračju tovariško pogovarjajo. V drugi sobi Je več italijanskih tovarišev, oni krepki dečko iz Furlanije se pogovarja s delavcem iz Izole, vmes posegajo tovariši iz Buj in drugih krajev. Dolg pokrit hodnik veže paviljon A in B. Tu se ob slabem vre- menu sprehajajo okrevajoče bolnice in občudujejo nemirno morje. Gori na krasnih terasah pari- jo od 403 kg na 412.5 kg. Davis je še držal rekord v potegu t cbema rokama, vendar pe n« dolgo. Griša ga Je popravil za 3 kg. Ostal je še en rekord Francoza. Firarija, ki ga je dosegel 1945. leta s 161 kg. Velika razlika Gri-še ni ustrašila, temveč ga je še vzpodbudila k treniranju. Leto dni ga je stalo, preden ga je izboljšal. Dvignil je 162.5 kg. Ko je bil Griša Novak na turneji po Češkoslovaški, je 8 krat zboljšal razne svetovne rekorde. Cehoslovaki so ga v šali imenovali »tovarno 'svetovnih re kor- > dov». Sicer pa je res prava tovarna, saj Je do sedaj že 38 krat jzboljšal razne svetovne rekorda-Sovjetski dvigalci uteži pa držijo z Grišo Novakom kar 28 svetovnih rekordov od celokupnega števila 35. Ijona B se smejejo in šalijo mlade tovarišice, plavolaso dekle iz Sapjan se razgovarja z Lenkico iz Vojlvodine, Anica iz Tržiča, kramlja z rdečelaso Istramko od Raše. Različnih narodnosti so, p* se dobro razumejo. Tud; uslužbenci so itaUjdnske In elovenske narodnosti. Prav dobro se razumejo med seboj, marljivo delajo in tekmujejo v svo- j jem poklicnem delu, na kulturi f nem in političnem polju. Stenča* je vedno poln in lepe prireditve se vrste v bolniški dvorani. Tudi v prostovoljnem delu prednjačijo. Otroci imajo v bolnici lepo urejeno osnovno Solo. Poleti se bolniki kopljejo v morju, v zimskem času pa imajo slane kopeli v paviljonih. Lepo Jt tu v poletnih večerih, morske onpiea pihlja od morja in prinaS® vonj plodne istrske zemlje, trte, lavorja (n Južnega sadja. Ta kraj je kot nalušč ustvarjen za zdravilišče. V načrtu so še drug« zgradbe za okrevališč® od Valdoltre do Ankarana, kjef je sedaj vojaška bolnica.. Podnebje, vse okolje, sonce in morj® prav blagodejno vplivajo na bolnike, ki iščejo zdravja na led* krasnem koščku naše istrske zemlja, A. B.