Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman reljSl: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsali dan, izvzemši nedelje in praznike, ob Vi6. uri popoludne.

V Ljubljani, v torek 16. decembra 1884.
Letnilc 3CII.
Slovako-Sloveiici iii varnost iiiietka.
Od Pohorja, 9. decembra.
Znano je, da so ubogim ugorskim Slovencem — tako namreč Slovaki sami sebe imenujejo — vzeli pripomočke, kakoršnih se vsak narod sme posluževati, da zamore napredovati na poti prosvete, omike, Tzobraženosti. Naši jednakoimeni bratje ob gorah Karpatskih ne prenehajo kazati na krivico, ki se jim je zgodila in še jo danes morajo trpeti. Eden takšen glas se znovič nahaja v njihovem listu „Narodnie Novinj" z dne 22. novembra. Sostavek Vam, gosp. vrednik, pošiljam na razpolaganje.
Nedavno je ^Tagespost" Madjarom na srce po-kladala, kako da naj skrbijo za Nemce, pri njih bivajoče; a da bode ta opomin zdatnejši, pokazala jim je „pravo strašilo", ko je napisala: „Die Slovakisi-rung griiF um sich und hat heute noch nicht auf-gehort. Dieser geschichtliche Process solite eine War-nung far die Magyaren sein. Die Deutschen in dea nordlichen Comitaten Ungarns, die ihrer Nationalitiit verlustig gehen, wachsen nicht dem magjarischen Volke zu, sondern dessen Todfeinden, den Slaven."
Da so Slovani „smrtni sovražniki" drugim narodom, to zamore reči tisti, kdor slovanskega naroda ne pozna ali govori iz zlobnosti. Kaj je v glavi Graške tete zgornjo trditev rodilo, ne bodemo preiskovali, a nikdo se ne bode zmotil, ako reče, da take stavke narekuje nemirna vest, ker se boji maščevanja. In koliko bode resnice glede „slovakizo-vanja" Nemcev, to se zamore sklepati že iz tega, kar je „Slovenec" posnel po knjigi Sasinkovej pa tudi iz članka s kraja omenjenega. Evo ga!
Vse proti imetku, proti lastništvu namerjene teorije so se kakor mehurji razbile ob skali dejan-■skega življenja. Imetek je in ostane željenim dobrom človeka; a da se nam imovina zavaruje, v ta namen so se oživotvoriie mnoge institucije, razne naredbe. No te bi se še dale odpraviti; ali kar se ne da odstraniti, to je do duše ljudske vloženi čut pravni. Na tem pravnem čutu osnovana je tudi ideja nedotakljivosti imetka. Dokler imaš pravico, kakšen predmet smatrati kakor svojo lastnino, dotlje te od istega ne sme nikdo šiloma ločiti, tebe brani, tebe varuje pozitivni zakon.
Eesnica je: nasilniki, tatovi, zlodeji, vkanljivci so bili in bodo. Ali oni so prekrivitelji, a postava je za krivce določila kazen. Pravna država varuje imetek. Toda ta bramba ni iu ne more biti tako zdatna, da bi vselej in povsod obvarovala lastnika pred zlovoljo in zločinstvom. Pa jedno bi moralo biti svetim in neodpravljivim, namreč ideja nedotakljivosti lastništva in imetka.
V najnovejših časih čujemo tožbe, da so fe prestopki in zločini proti imetku razmnožili v veliki meri. Časopisi prinašajo cele rubrike s poročili o hudodelstvih. Kriminalist in filozof, etnolog in socijo-log belijo si glave, kako li bi v okom prišli rastočej nevarnosti glede imetka. Mi so ne namenimo spuščati v premišljevanja o hudobiji; konečno greši so povsod, kjer bivajo ljudje. Mogoče, da pri nsvs ni slabšo, kakor po drugih državah; možno, da sčasoma dobra policija in pravosodje nadlogo zmanjša. O tem toraj nečemo govoriti. Ali imamo prikazni, ki so važnejši, kakor statistično padanje slučajev pri liudo-delstvih. Imamo pred seboj pojave, o kterih se do-
zdeva, da dokazujejo, da se je respekt pred nedotakljivostjo lastništva v celku in v obče znižal glede veljave, vrednosti, imenitnosti. Njegov „kurs pada", rekli bi borzijski.
Ne bodemo naštevali prigodkov, kteri spričujejo, da blagajnic ni mogoče hermetiški zapirati pred domačim zlodejem, ali občudovati moramo lahkomišlje-nost, s kakoršno človeška družba vzprejema dotična poročila! Omenimo samo jeden vzgled.
Pred desetimi leti je vlada v svojo manipulacijo prevzela imetek „Matice Slovenske" v znesku 100.000 gold. Mi ne mislimo sedaj tega činii vlade kritikovati z ogleda sposobnosti, kulture in više etiške pravičnosti. Nad tem je že davno cela Evropa — izvzemši mali košček chauvinistiške zemlje — izrekla svojo obsodbo, pri kakoršni ni daljše apelacije. Nas danes zavzema edino le suho privatno-pravno vprašanje o žalovanja vrednem delu. Kakor znano, to „Matica" ni bila vničena, pač pa so jej onemogočili delovanje. Sto tisoč gold. prevzela je vlada v oskrbovanje, samo naj bi „Matica" ne mogla zadostovati svojemu namenu, smotru. A vlada doslje v dotično svrho ni izdala še krajcarja. Tekom desetero let je toraj matični kapital vzrastel na 178.515 gold. in ako obrestujemo od pol do pol leta, kakor je navadno pri denarstvenih zavodih, to glavnica danes daje 180.619 gold. To je glavnica kulturnega društva. Ti penezi naši so toraj v nekih rokah. No, da li se tako manipuluje z izročenim imetkom? Je li to spoštovanje pravice lastniške, ako se tekom dolgih deset let niti enkrat manipulant ni pokazal pred lastnikom, da bi dal račun od oskrbovanja? Daleko je od nas misel, da bi kdo le groš od ma-tičinega imetja izneveril — ker to bi bila defrauda-cija — vendar brez znanja lastnikovega za deset let brez računa manipulovati s tujim kapitalom, to je pač gotovo znamenje, kako bleda postaja pri nas ideja o nedotakljivosti imovinske pravice, to pa ravno tam, kjer bi se morala prižigati prva in neskaljena luč spoštovanja pred pravom privatnim. A vrh tega: Skromni zakladi muzejalni in knjižnica ginejo, deloma postali so že brez vrednosti pod sedanjim „oskrbovanjem". Ne odpira se mar tukaj pred očmi pravnika brezdna prepast, prepad? Ni li to miasma, kužnina, ktera se more razširiti tudi na take kroge, ki so bolje kosmate vesti v obziru na svetost privatnega prava lastniškega in ki bi lahko neljubi postali celo gospodom, kteri še so sedaj naslanjajo na svojo veljavo in moč? In če mogočneži sami rušijo steber privatnega prava, kje je ostala postava, kje ostaja respekt pred vseobčo obvezajočo silo zakona? Saj so bili že časi, ko so drugi imeli moč v svojih rokah, in mogli bi tudi tako ravnati z ustanovami muzeja, akademije in gledišča madjarskega, kakor se danes ravna s premoženjem „Matice", zrušenih šol in pobožnih zadrug. A ti „drugi" niso govorili o „pravni državi" in ob ustavi, pač pa so imeli v rokah ab.solutno vlado, toda oni niso tako manipu-lovali kakor manipuluje naša ustavna vlada. No, ča.si se menjajo, a svet se vrti!
Pri vseh narodih so sveto respektovali pravo posmrtnega določila, kaj naj bi se zgodilo s testa-torjevim imetkom. Koliko vrlih in iskrenih ljudi je težko privarčevane groše umirajoč pokladalo na oltar slovenske narodne prosvete, omike, v zaupanji, da postava varuje njihovo zapuščeno voljo. Oasnik, po kterem to pišemo, našteva nektere domol)ube, kteri so varčevali jedino s tem namenom, naj bi so sad
njihovega trudoljubljenega življenja porabil za omi-kanje slovako-slovenskega ljudstva. In eden, ko je umiral, ni hotel verovati poročila, da vlada zapira zavod, za kterega je bilo dobro srce umirajočega. A kje je cela vrsta drugih? vpraša potem imenovani list. Ti vsi so, v zaupanji na pravico, na idejo nedotekljivosti lastniškega prava, privarčevane vinarje svoje polagali na oltar vzdelanosti omike slovenske. A kaj se je pripetilo z njihovo poslednjo voljo? Ne, tako se ne služi pravičnosti! Marne bile so naše nadeje, brezvspešno upanje, tako jim govori zaostavši sin slovenskega naroda, vi ste živeli in umirali, delali in trudili se brezvspešno! Ni li to grozna misel? Kdo bode v bodoče živel višim idejam? Komu li se bode račilo biti dobrotnikom bodočega pokolenja, prihodnega roda, ako ta ne bode pod zakonom in pravico, ampak pod valovi ovočasne oblasti, moči? Tako mora ideja prava izginjati iz prs ljudstva!
Stresti bi se imela ljudska vest nad takim rušenjem vseobče podlage, principa, ker je razvoj in propad moči, oblasti, omahljivo delo, nad njim morala bi vladati ideja prava. Kadar njegova baklja vgasne, kdo bode potem narodom kazal cesto v noči vsplošnega nasilja, ko bode eden preganjal drugega? Smo li mi mar kakor te mikroskopske infuzorije, ki semtertje plavajo in veče požirajo manjše.
Politični boj zamore voditi do okrutnosti in krivic, do preganjanja, razdiranja in nasilja. To je vojskovanje, no privatno pravo ne bi se smelo razdirati, rušiti. Saj še se v krvavi vojski na to ozir jemlje. A nam, v dobi mira, naši lastni državljani, da, ljudje, ki so pred Bogom in kraljem prisegli, da bodo skrbeli za naš blagor, niso nam v rokah pustili niti cedulke, lističa. Oni ne računijo z gro-šem našim, puščajo nas umirati in izmirati, vse brez tega, da bi vedeli, kaj se godi z našimi zbirkami, kje je dragi del naš.
Je li svobodno v pravni državi davati takšen vzgled? Ali je to danes princip: kdor si mogočen, jemlji; kdor si vladni, ne puščaj?
Ne, to so nevarni nauki, a mi ne nehajmo klicati: v imenu že samega privatnega prava lastniškega, v imenu človekoljubja in javnega reda, v imenu pravičnosti in spodobnosti, dajte račun o svojem vladarstvu, končajte že enkrat nemilosrčno in okrutno igro s čutom vernozvestega naroda slovenskega !
Uboštvo in liberalizem.
(Koneo.)
Nekdaj, ko je vladalo duhovsko robstvo, je skrbela za uboge krščanska ljubezen, zdaj pa, ko je vse svobodomiselno od pet do glave, imajo pa občine posebno skrb za reveže na glavi in ker ne morejo shajati, se morajo — da postane prizor popolno popoln — vzeti cerkvi zadni ubožni krajcarji. Kaj pa bodo nasledek tega? Nasledek jo prav očiten vsakemu,,kdor le pozna ljudstvo in njegove razmere.
Duhovnik je bil v občini še vedno najbolj inteligenten ; bil jo od vseh strank še najbolj neodvisen; bil je najbolj vesten in bil je, če tudi so slabi njegovi prihodki, vendar tujo pomoči še najmanj potreben. Zato jo miloščino tudi razdeljeval še najbolj po pravici in po vesti, po potrebi prošnikov ter ni gledal niti na levo niti na desno. Se jo li tega
nadejati od naiih županov? Nikoli in nikakor ue, ker to mogoče ni.
Naj obrne vsak zgoraj imenovane lastnosti duhovnika na naše župane in naj nam pove, če smemo upanje gojiti, da bode kmetiški župan tako natančno račune vodil, tako vestno in nepristransko miloščino razdeljeval? Kdor ga zamore gojiti, naj ga goji tako zaupanje, mi ga ne moremo, a razmere poznamo gotovo tako dobro kakor jih zamore sploh kdo poznati. Poglejmo v prihodnost; taka-le bode:
Že računov voditi marsikje ali pa večinoma župani ne bodo zmožni; najemati bodo mogli uradnike. Od kod se bodo pa plačevali? Iz ubožne denarnice; koliko bodo ti dobili, dobili bodo ubožni manj. No, pa že zdaj srenje ne morejo revnih preživeti, kako potem? Dalje vzamite in pretehtajte neodvisnost županovo od sosedov, od sorodnikov itd. Naravnost rečeno: Nobeden župan nižjega stanu ni neodvisen in tudi biti ne more. Kaj bodo pa nasledki vsega tega? Župan se bode oziral po potrebi sosedov, sorodovincev, znabiti tudi svoji. Krčme imajo župani večinoma; revež si rad vsaj kterikrat v letu dober dan naredi — saj jih ima tako malo; krčmar pa je dobička vsaki dan potreben. Če je pa župan premožen, ima pa marsikaj prodati, žita itd. Kedaj bode rajši prodal, kakor takrat, ko je denar gotov, da že v žepu. Bodi zadosti. Vsaki naj si podobo slika sam, a bojimo se, da godilo se mu bode kakor nam: Več in dalje kakor se podoba slika, žalostniša postaja, na zadnje ne ostane dru-zega, kakor čedalje veča tropa revežev in namesto ubožnih denarjev prazen prostor. Bodisi — duhovščina se sme tolažiti, da provzročila tega ni. Bi Bog hotel, da bi se vse to v kratkem ne spolnovalo!
Politični pregled.
v Ljubljani, 16. decembra.
Notranje dežele.
Preiskave na Dtmajski tiniverzi proti ne-rodnežem, ki so nedavno zopet napravili prav hribovski pretep^ s kolom in nožem med seboj, so se že pričele. Še enkrat zdi se nam potrebno tukaj opomniti, da so tudi letos, kakor ob enakih priložnostih sploh nemški dijaki bili, ki so pretep napravili in na veliko zadovoljnost lahko priznamo, da se Slovani sploh kaj tacega ne vdeležujejo. Ako se življenje teh nemških surovežev opazuje, se mora priznati, da se jih še mnogo hribovskega drži, ki bi bilo jako dobro, ko bi se odpravilo, ker ni več današnjemu času primerno. Tako ti junaki še vedno silno gojijo dvoboj, kterega se tudi s posebno gorečnostjo ob vsaki priliki poslužujejo, za kar bi skoraj vedno par krepkih besedi iz oči v oči povedanih zadostovalo. Tudi med Dunajskimi „burši" nahaja se mnogo pretepačev, kakor med kmečkimi fanti, in le-te bo sedaj senat poiskal in kakor se čuje, izključil, da mu' ne ogrde cele univerze. Se nekaj tacih izgredov, kakor so se lansko leto in letos vršili na Dunaji in dobro ime prve avstrijske univerze bo žlo po vodi.
Na deškem svršil se je precej pomenljiv polom v narodno-gospodarskem oziru. Polom v sladkornem obrtu provzrovil je več ali manj polom „zavoda za zemljiščni kredit", ki je v svojem padcu mnogo drugih za seboj potegnil in narodno-gospo-darstvo silno hndo poškodoval. Nekteri bolj na drobno podučeni pa trdijo, da je ,.živnosten8ka banka" svoj propad sama zakrivila. Državna pomoč se ji bode podelila na ta ali oni način. Najbrž mislijo, da v podobi posojila; sicer ne zarad banke same, pač pa, da se potem posojilu potrtemu narodnemu^ gospodarstvu in obrniji zopet kviško pomore. češki poslanci zarad tega mislijo vlado pozivati, naj bi ona^ na to vplivala, da bo avstro-ogerska banka za Češko deželo nekoliko več storila, kakor se je to do sedaj zgodilo, kar ona čisto lahko stori s tem, ako poviša svoje letne podporne doneske in tako pri „živnostenski banki" še reši' kar se dii rešiti.
Hrvanki han jo v Budapeštu, kjer se bode hrvaški deželni proračun do dobrega premlel, da se po novem letu predloži hrvaškemu deželnemu zboru. Tudi je ondi sedaj govorjenje o nekterih postavah, ktere nimajo še kraljevega potrjenja, da se v po-trjenje predlože. Med temi je postava o srbskem vprašanji na Hrvaškem, ktera se je letos ondi s pomočjo narodne stranke napravila. Ker so Srbi postali kolikor toliko zavezniki Hrvatov, jim bo sedaj hrvaški ban za božično potico preskrbol kraljevo potrdilo postave, ktera jim dovoljuje samoupravo v cerkvi in šoli.
Tudi Of/evHkn imela je svojo pravdo z anarhisti v Budapeštu, ktere so bili v teku letoši.jega leta ondi pr'jeli in zaprli. Iz te pravde se je dokazalo, da se ravno tako, kakor v Ljubljani, tudi po
Ogerskem anarhizem ni še kdo zna, kako globoko zajedel v delavski stan, da so bili temveč prijeti anarhisti le tako zvane tice-selilke, ki se ravnajo po lepi pesmi „danes tukaj, jutri tam!" Vsled tega se pač ni bati, da bi se anarhizem ondi dalje razširjal. Glavno nalogo v tem oziru dobilo pa bode odslej na dalje Budapeštansko redarstvo, ki bode moralo v prvi vrsti na to gledati, da prestolnica krone sv. Štefana ne bode pribežališče vsake vrste ljudi, ki se boje luči belega dneva in najraje po noči svoje burke uganjajo in svoj posel opravljajo. Eedarstvo bo moralo krepkeje na noge stopiti, da se ne bodo tjekaj naletavali iz Dunaja prepodeni anarhisti, kakor se zbirajo vrabci v proseni njivi. Celo slobodoljubna Švica prišla je do spoznanja, da ni dobro, kjer je preveč anarhistov v deželi in jih je jela deloma izganjati, deloma pa zapirati. Sploh naj bi pa po celi avstro - ogerski državi redarstvo na to gledalo, da bi se potovalnim aposteljnom, kakor so Most, Peukert, Waitz in dr. povsod, kamor bi se prikazali, prepovedal vstop v mesto; kajti taki ljudje niso za druzega, kakor delavcu za nesrečo Omam-Ijive njihove besede tirajo jih z vso silo na misli in dejanja, o kterih bi se sicer poštenemu delavcu še sanjalo ne bilo.
Nikomur menda ni še iz spomina odlok naše avstrijske vlade gled^	plcmenitaMva
vsled podeljenega tega ali onega reda. Nekaj enacega imeli so tudi v ogerskem državnem zboru na dnevnem redu. Pri tej priložnosti oglasil se je poslanec Ugron in je ojstro šibal silno razvado, ki se je posebno v poslednjem času po Ogerskem širiti jela, da vsak, kdor že suknjo na škrice nosi, gleda, da bi si pridobil kak red, vsled kterega bi postal „ekscelenea", ali pa vsaj „kraljevi gospod svetovalec". Za denar, pravi Ugron, je takim vse dosegljivo, in taki ljudje se ponašajo s kupljenimi redovi, o kterih živa duša ne ve, kaj so dobrega storili in kje so si pridobili zasluge, bodi si za državo ali pa za bližnjega sploh, kdor ima denar, ima, ako ga le hoče, tudi red. Ne le da je to silno arogantno, da so ljudje kraljevi svetovalci, kterih bi človek v navadnem življenji še ne pogledal ne, temveč je tudi jako smešno, da vsled tega žena takega kraljevega svetovalca na vizitnice brez v.se sramote da tiskati pod njeno ime „kraljeva gospa svetovalka". Posebno se v tem stroku odlikujejo židje, kterim je za denar na Ogerskem sploh vse dosegljivo. Naj bi se v bodočnosti na to gledalo, da se bodo redovi delili le za resnične zasluge, ki si jih je ta ali oni državljan pridobil za državo, ali ^ pa sploh za narod, ne glede ali ima denar ali ne. Žal, da se tudi to stran Litave vse preveč jemlje ozir na cvenket kovanih zlatov, kedar se delijo tu in tam redovi in tako redko na resnične zasluge, ki si jih je že ta in oni pridobil za narod in domovino.
Vnanje držaTe.
Novo ministerstvo dobili bodo Runiunci. Povod krizi je nova sostava kamore, vsled ktere se je ministrom še po starem redu imenovanem primerno zdelo tudi odstopiti in novo sostavo kabineta napraviti. Kralj je odpoved sprejel in ob enem Bratianu naročil, da naj skrbi za sostavo novega kabineta, kar je ministerski predsednik tudi takoj sprejel. Da bil bi novi kabinet drugačne barve, kakor je dosedanji, se ni ravno bati, saj bo imel ravno tistega načelnika, kakor ga je imel dosedaj. Posebno se pa ne bo prav nič spremenilo v zunanji politiki, ktera še vedno, kakor do sedaj ostane v rokah Bratianu-jevih. Posebne modrosti Bratianu v svoji zunanji politiki nikakor ni razvijal, kajti dolgo časa „plaval" je med Avstrijo in Eusijo ne vede, v ktero luko naj bi obrnil svoj državni čolnič, da bi se mu ne razbil ob skalovje napačnega postopanja, ki je skrito pod razburjenim valovjem politike. Iz začetka bili so Eu-munci največji prijatelji Eusov in to po pravici, kajti Eusu imajo se zahvaliti za osiobojenje iz turške sužnosti. Na to obšla jih je kar čez noč želja po polni samostojnosti in vpeljali .so ondi politiko popolno neodvisnosti. Eumunija bila je v političnem oziru prosta. Bratianiju pa tudi to ni bilo všeč; bal seje, da bi no prišla ta ali ona država in bi ne pohru-stala rumunskega otoka med slovanskimi državami na Balkanskem polotoku. Bratianu je samostojna prostost presedati jela in jel se je bližati ravno tisti Avstriji, kteri je še malo časa poprej tolikanj sitnosti delal. In tudi še sedaj kljubu temu, da sta bila letos naša avstrijska pre.stolonaslednika izvrstno sprejeta v Bukareštu, rumunska irredenta strastno na to gleda, kako in kje bi Avstriji delala kake sitnosti in zapreke.
Turška vlada je neki silno nezadovoljna z ge-neralguvernerjem v iztočni llumeliji, Gavrilom Krestovičem. Povod je ta, ker ga imajo Bolgari kot svojega rojaka prav radi, ga pa turška vlada pisano gleda. Krestovič je rojen Bolgar, toraj dobro pozna reve in težave svojega naroda in jih skuša po mogočnosti zlajšati, če mogoče tudi odpraviti. Tudi deželno dohodke skusil je zvišati po vpeljavi deželi ugodno carine s sosednjo Bolgarijo. To je pa Turke posebno v oči zasklelo in so mu poslali državni ukor, kako da se je zamogel pod-stopiti na svojo roko pogodbo skleniti z Bolgarijo. Vsakdo bo sprevidel, da je guverner Krestovič to naredil zarad tega, da bi ubožani deželi na noge pomagal, Turkom, se ve, da ni všeč, ki bi denar raje sami spravili. Tii pač ne bo popred lepše bodočnosti, kakor kadar bode Turek P^vropo zapustil ^er bodo Slovani rešeni.
Na Fvancoskem je mnogo govorjenja provzročila od nekega starega častnika po časnikih objavljena razprava, zakaj so Nemci Francoze v poslednji vojski premagali. Bivši častnik to dokazuje tako temeljito, da mu človek skoraj mora vrjeti. On pravi, da je nemško zmago pridobil le izborni vojaški duh, ki je v nemški vojski in kterega francoska armada pogreša. Nemška armada sestavljena je na podlagi, ki nemškemu narodu ugaja, ki tako rekoč z njim vred dela jedno celoto. Na Francoskem tega ni, za to pa tudi ondi ne bo poprej bolje, in tako dolgo ne bo starega vojnega duha v francoske čete, dokler ondi ne vpeljejo novačenja po prvotnem giiliškem načinu. Še e takrat oživel se bode zopet stari gilliški vojni duh, kterega je med francoskim narodom še vedno polno, v francoski vojski se ga pa tako malo čuti. Vojaški duh se mora ravno tako gojiti, kakor kako drugo reČ in dokler ne bo ondi lastnega stanu, v kterem se bo vojaškemu duhu postavilo posebno nalašč zanj vstvarjeno ognjišče, tako dolgo se bo po vrstah francoskih polkov pogrešal tisti duh, kterega Francozi na nemški armadi občudujejo. Naj se francoski domoljubi le nikar ne zagledajo preveč v nemško surovost, ki pri vojakih toliko hvalisanemu vojnemu duhu šotore podpira. Strogost mora biti pri vojakih, toda ta mora se družiti vedno s plemenitem srcem, ki tudi v poslednjem vozarskem vojaku svojega tovariša vidi, ne pa s surovostjo, kteri bolj ugaja pes, ki vleče veliki boben za godbo, kakor pa ubogi vojak, ako od žeje, truda in težav obnemore in se v obcestni jarek zvrne. Takih naj Francozi ne posnemajo.
O Gordomi jele so novice bolj pogosto dohajati in vse na to kažejo, da se mu nikakor tako slabo ni godilo, kakor se je tu pa tam že o njem poročalo. Pač pa je resnica, da Mahdiju prede na vse strani. Živež mu pohaja, ljudje ga toraj zapuščajo. Tako je pravil begun, ki je en dan pred sv. Barbaro v Koroško pritekel, in je bil šest mesecev Mahdijev vjetnik, sedaj pa, da se mu je posrečilo pred štirinajstimi dnevi pobegniti. Mahdi je vtaborjen v Abongheredu, sto milj severno od Duaima. Tako mu neki že na pičlo gre, da živež svojim vojakom spred ust jemlje, ako ga pri kterem sploh kaj zapazi. Sicer pa mož ponavlja, kar smo o Mahdiju minuli teden pisali.
Hudodelstva in agrarni umori se na Irskem vedno bolj množe v poslednjem času; kakor vse kaže, ondi ne bo poprej miru, da se bo angleška sebičnost irskemu gladu umakniti morala in bodo Irci v svoji deželi zopet, kar so bili nekdaj, sami svoji gospodarji, ki se bodo za svoje življenje tru-1 dili ter delali za svoje koristi. Sedaj je to ondi ravno narobe. Kmet dela za angleško gospodo, gospodo, ktero malokdaj ali nikoli ne vidi. V severni Kerrj zažgali so fenirji gospodarsko poslopje nekemu zakupniku, ki je bil bolj krvoželnemu risu, kakor pa č oveku podoben, tako je odiral svojega bližnjega. On sam s celo družino se je z veliko težavo rešil, da niso zgoreli. VWestmetu so napadli dva zakonska, so ju prisilili, da sta pred njimi pokleknila in priseči morala, da nočeta več zakupnikom delati. Kar je prav silno nesramnih zakupnikov imajo fenirji vse zapisane v črnih bukvah in tisti so vsi drug za drugem vsmrteni biti namenjeni. Danes zmanjka tega jutri druzega in an gleška policija, kakor je sicer navihana in prebrisana, kadar veljii kaki tatvini na sled priti, vendar le fenirjem ne more do živega. Mogoče je pa tudi, da se jih boji, ker je njihova silna moč znana in se jih za to še rajši ogiblje, namesto da bi jih zasledovala. Sploh se je pa v najnovejšem času jela po Veliki Britaniji premotravati misel, ali bi ne bilo bolje, ko bi se Irska za vedno sama sebi prepustila. Da to ne bode tako lahko, se ume samo po sebi; misel sama na sebi je pa zlatil vredna, ki bi ubogi zeleni Irski mir in božji blagoslov povrnila, kterega je John Bullova sebičnost od ondot pregnala.
DomaČe novice.
Vmesčenje prevzv. knezo-škofa dr. Jakoba Missie.
(Dalje.)
Kakor smo že včeraj omenili je došlo iz raznih krajev pred in med obedom prevzvišenemu knezo-škofu čez 50 brzojavnih čestitek, ktere hočemo zapored, kakor so došle, tukaj objaviti.
Celovec. V imenu 28 tisoč udov se Vam, prevzvišeni knezoškof, danes z vso vdanostjo in z najblažjimi vošili pokloni odbor družbe sv. Mohora. Ponižno prosimo: Blagoslovite nas, poverjenike in vse družbenike.	Dr. Milller, vodja;
Einšpieler, tajnik.
Lip niča. Die innigsten Segensvvilnsche vom Gesammtclerus des Dekanates Leibnitz.
Lipnica. Die innigsten SegensvvOnsche zur Inthronisationsfeier aus dem Schlosse Seggau.
Maribor. Prevzvišeni knez in škof! V imenu Lavantinske škofije, v kteri jo vaša zibela tekla, vam k današnji intronizaciji častita stolni kapitel Lavantinski.	Matjašič, stolni prošt.
Dunaj. Rodom panonski Slovenec med Muro in Dravo, vodite izročeno vam žezlo višega dušnega pastirja v beli prestolnici slovenski po vzoru sv. Melodija, prvega vladika panonskega, in verni narod, kteri Vašo prežastnost šteje med svoje častne sinove, bode Vas blagoslavljal po vseh Vaših težkih potih apostolskih. Mozi Bog!	Eaič.
Kranj. Fara sv. Jurja na Polji s svojimi duhovni Vas o priliki slovesnega umeščenja navdušeno pozdravlja izrekajoč Vam svoje otroško spoštovanje in obljubujoč vsestransko pokorščino in najiskrenejšo ljubezen.	Martin Povše, župnik.
Gradec. Unsere ehrfurchtsvollsten Gliick-■vvtlnsche.	Die Dompfarre-Geist-
lichkeit in Graz.
Gradec. Convent und Beneficiat der Elisa-bethinen unterbreiten die innigsten Segenswiinsche.
Gradec. Mit dem ehrerbietigsten Gluckwunsche, bittet Gott um lange und glilckliche Eegierung Euer filrstbischoflichen Gnaden im apostolisehen Hirtenamte.
Der dankbare Dominikaner Convent zu Graz.
Dunaj. Ad plurimos annos in honorem Dei «t in utilitatera ecclesiae! Profesor Polzi et P. Aloisius, provincialis.
Dunaj. Ad multos annos! dem hochwurdigsten Protector des katholischen Gesellenvereines.
Gr uša.
Gradec. Dem neuen Amtsbruder im neuen Vaterlande wilnschet vom ganzen Herzen allen Segen Gottes	Furstbischofvon Seckau.
Vinkovce. Bogu na čast, majki cerkvi na slavu, stanu Tvojem na spas, rodu na diku, novoj domovini na utjeha, na mnoga Ijeta, živio! Straho-pocitanjem	Gušič.
Vordernberg. Ein herzliches Gliick „ad multos annos" vom eiustigen Collegen Eosch.
Gradec. Dominus conservet et vivificet Te ac beatum faciat gregemque Tuam custodiat in unitate fidei et vinculo pacis!	Stan on i k.
Volosca. In tiefster Ehrfurcht bringt Eurer fiirstlichen Gnaden die innigsten Gluekvvunsche dar Baron Eeyer, k. k. Minister-Eesident.
Gradec. Dioecesis Labacensis exaudita oratione pro bono pastore exultat. Vinculum charitatis pa-storem et gregem usque in ultimos dies conjungat! Corpore absens corde praesens
Clerus parochiae suburbanae ad sanctum Andream Graecii.
Birkfeld. Die ehrfurchtsvollsten besten Gliick-•vviinsche vom	Greistorfer, Pfarrer.
Gradec. Die gestrige 31. .Jahresversammlung des Studenten Unterstiitzungsvereines des ersten Staats-Gymnasiums in Graz entbietet zur Inthroni-sirung dem langjiihrigen Gonner und Forderer des Vereines ebenso die herzlichsten Gliick- und Segens-\viinsche, wie der Lehrkorper der Anstalt dem ein-stigen treffiichen Schiiler durch den Priises und Director.	Eegierungsrath Pauly.
Weiz. Aus aufrichtigem Freundesherzon die innigsten und besten Glileks- und Segenswrmsche.
Kreisdechant Pichler.
Gradec. Die innigsten Gluck- und Segens-•vvvlnsche bringen Euer fiirstbischoflichen Gnaden zur heutigen Huldigungs-Feier in tiefster Elirfureht.
Der Eegens und die Priifecten des f.-b. Knabenseminars zu Graz.
Eadgona. Ehrfurchtsvollste Gluckwilnsehe vom gesammten Clerus des Kreisdekanats-Bezirkes Ead-kersburg. Tudi od Slovencev presrčna vošila.
Pinterič.
Gradec. Das Seckauer Domkapitel seinem ehe-maligen Mitgliede zum Antritt des hohen Amtes als Filrstbischof die ehrfurchtsvollsten Segen- und Gliick-•vvilnsche.	Domdechant T rum mer.
Gradec. Zum heutigen Tage wQnscht alles Oute und Angenehme fflr die Zukunft Gottes Segen in Deiner Wirksarakeit. Pfarrer Eadler.
Eadgona. Celsissime episcope vale: In tiefer Andacht gedenkt heute fUrstbisehofliohen Gnaden
P. Šlander.
Dunaj. Homagiali špiritu aggregor olero ante thronum celsitudinis Tuaereverenter o.sculans manum, quae benedicet patriae, ac benedicat fidelissimo dioe-cesiino.	Joanni Kulavic.
Gradec. Blagor škofu, čredi v zvezi srečni, verni.	Dr. J. Muršec.
Luče. Der Dekanatscierus von Leutschach ilbersendet die ehrfurchtsvollsten Gliickwilnscho „ad multos annos". s	J esc h.
Gradec. „Ad multos annos" der gesellige Verein „Harmonie".	Director Zetter.
(Dcpuiacija profesorjev gimnazije, realke in učiteljske pripravnice) se je danes s svojimi ravnatelji pod vodstvom deželnega šolskega nadzornika g. Jakoba Smoleja poklonila novemu knezo-.ikofu Ljubljanskemu. Na pristojni pozdrav odgovoril je premilostni knez in škof dr. Jakob Missia prijazno, da ga to jako veseli ne tolikanj zarad osebe, marveč zarad stvari same. Zahvaljujem se Vam najprej za častni pozdrav, ki ste ga napravili o mojem prihodu, po učiteljih in šolski mladini; zahvaljujem se potem za današnji poklon. Dandanes veje po šolah dostikrat neki proti-krščanski, zlasti proti-katoliški duh; da pri Vas tega še ni, kažete s tem, da ste se potrudili k meni. Kakor z besedo in z dejanjem spoznavate, treba je, da pri vzgojevanji naše mladine morate vzajemno delovati cerkev iu šola. Vi iščete duhov, mi tudi, kar je edino potrebno, da se otmejo in zveličajo neumerjoče duše, in v dosego tega namena, prosim Vas, da delujmo skupno na čast Božjo in na blagor naši domovini! — Naj smem, pravi naposled, o tej priliki častitati novoizvoljenemu gosp. deželnemu šolskemu nadzorniku k zdravju še na mnogo leta!
(Odbor C. lir. TcmctijsTce druMe) poklonil se je že včeraj in premil. knezoškof je blagovolil koj vstopiti kot član v družbo. Slava!
(Novi zvonovi) za cerkev Jezusovega Srca, pripeljani bodo v soboto ob Va^ popoludne in po mil. g. knezoškofu prihodnjo nedeljo ob 10. uri blagoslovljeni. Potem bodo Prevzvišeni sami imeli govor in opravili daritev sv. maše v novi cerkvi.
{Tristo goldinarjev) sprejela je občina Dragatuš za zidanje šole od presvitlega cesarja.
(Višji nadzornih) v tukajšni c. kr. tovarni za smodke in duhan, gosp. Eezori, prejel je od laške vlade častniški križ kraljevega laškega reda sv. Mauricija in Lazarja. Presvitli cesar dali so mu dovoljenje zanj.
(Mlad tat), Iglič z imenom, fante pri kakih osmih letih vzel je, kakor pravijo nekaj denarja in je pred zasledovajočom ga redarjem pobegnil v Ljubljanico, od koder ga je redar venkaj zlekel in na rotovž peljal.
(Gospa Iločevarjeva) iz Krškega darovala je tukajšnemu Elizabetišči 30 gld.
(Enoletni prostovoljci) postali so častniki v rezervi: gg. Evgen Jabornegg pl. Altenfels, Edvard Detter, Kari Wittmann in Eudolf Thomann, vsi pri 17. pešpolku. Viktor Kočevar pri Celovškem polku baron Dahlen št. 7. Dalje naslednji enoletniki domačega pešpolka pri ptujih polkih: Anton Bianchi pri 7, Viljem Candolini pri 82, Miroslav Blank pri 31, Gustav Stedrj pri 65, Ivan Krisper pri 70, Vojteh Vodak pri 90, Josip Kržišnik pri 16, Karol Čibej pri 78, Miroslav Ahn pri 96, in Vladimir Janže-kovič pri 78 pešpolku. — Pri lovcih: Viktor Pesjak pri 8, Karol Cermak pri 7 batalijonu. — Pri konjikih: Josip Kušar pri 10 dragonskem polku. — Pri topništvu: Avgust Faleschini, Miroslav Majer, Edmund Unger, Ferdinand Alber, Teodor Kornke, Hermanu pl. Harbach in Andrej Dominkuš pn 12. poljskem polku.
(Predsednik primorske višje sodnije v Trsttt) baron Kemperle, rojen Goričan leta 1811, umrl je v nedeljo zjutraj ob 5. uri. Služboval je na Primorskem, v Dalmaciji, na Beneškem in v Lombardiji, na Dunaji in zopet na Primorskem v raznih dobah jako pravično.
(F hlagajnico so vlomili) minoii teden v če-trtek-večer v Gorici pri Eitterji tatovi in odnesli 1000 gld.; zlate pa, kterih je bilo veliko ondi spravljenih, so pustili pri miru.
Ljubljanski anarhisti pred sodiiijo.
(Daljo.)
Železni kar se na to oglasi in pravi, da so Sadnika zato izključili, ker se je oglasil, da misli novo državo pričeti vstanovijati, kar se jim je nevarno zdelo. Ob enem je bil Sadnik raz-naševulec in branjevec prepovedanih tiskovin, kterih je bila Ljubljana takoj polna, kakor hitro jo on tjekaj^ prišel.
Št ur m pravi, da Grablowitz obrekuje. On ni Dunajskih anarhistov zločine nikdar odobraval, pač pa javno obsojal in ni nikdar kaj nepostavnega govoril.
Kriegl pravi, da so Sadnika zarad tega iz-bacnili iz društva, ker je tjekaj prepovedane tiskovine zanašal.
Priča Honigmann je sedaj tudi že večinoma pozabil, kar je v prediskavi v Ljubljani še prav dobro vedel, kar pa ni čuda, ker mož še celo sam o sebi prav za prav ne ve, h kteri stranki da se prišteva. Brž ko ne, pravi naposled, da ga k radikalni še najbolj srce vleče. V Ljubljani je rekel, da je pri Železnikarji videl prepovedane tiskovine, tukaj pa pravi, da jih ni nikdar videl. Sploh pa Honigmann danes marsikaj drugače zasuče in prestavi, kar je v Ljubljani govorih
Proti Honigmannu Železnikar nima nikakega ugovora, pač pa Tuma sploh, Šturm pa le toliko, da on ni nikdar priporočal programa, kterega „Zukunft" priporoča.
Priča Kostelac je bil lota 1884, kadar je k društvu vdrugič pristopil, načelnikov namestnik in za Kriegelnom načelnik. On je rekel, da so bili v društvu govorniki Šturm, Tuma in pozneje tudi Železnikar. Ob času volitev se je začel, narodni razpor, in najbolj narodni so bili pevci. Železnikar je bil narodni agitator od leta 1878, pozneje pa omrznil, vendar pa ni bil nemčur. Ko je Sadnik stopil v društvo in je jel zmerno stranko priporočali, oglasila sta se v odborovi seji Tuma in Šturm za radikalno stranko, ki je tudi največ vpliva jmela v društvu. Glede Dunajskih umorov se je Šturm njemu nasproti izrazil, da, če bi bil on znal, da so to taki ljudje, bi se ne bil nikdar nič na to stranko zanašal. Da so Sadnika izključili, pravi on, je vzrok to, kakor so mu ga namreč naznanili, ker je nekemu društvu nekaj izneveril. Železnikar ima ravno take ideje, kakor so bile one, ki so prišle tiskane iz Laškega na Breskvarico v Ljubljani pod naslovom „grozdja". Sicer pa Železnikar v njegovi navzočnosti ni nikdar nespodobno govoril o državni oblasti. Tudi Šturmu pritrdi, da on (Šturm) ni nikdar še po sejah v družbinem prostoru ostajal, ali pa prevratno govoril.
Priča Stockbauer priseže. On je bil član in pet ali šest mesecev celo odbornik. V društvu je bila edinost in mir, kajti bila je le ena in to Dunajska stranka (radikalci) zastopana. Kakor sta pa prišla Sadnik in Grablowitz iz Inomosta, je bil takoj razpor. Obe stranki ste mu le površno znani, prav nič pa ne ve, da bi bili po petji kedaj Železnikar, Tuma, Šturm in Kriegl, kakor je Sadnik rekel, notri ostajali in govore imeli; pač pak je slišal o tem govoriti. Gled6 narodnega razpora, se zatožencev ni nikdo vanj vtikal. Sadnik je bil le za spoznanje naroden, Grablovvitz pa prav nič. Prav za prav pa on sam (priča) o kakem zdatnem narodnem razporu ni nič zapazil. Zakaj da so Sadnika izključili, ne ve, vendar pa ne verjame, da zarad narodnosti. Stockbauer potrdi .svoje izjave v prediskavi, da sam zatožencev ni nikdar slišal nevarno govoriti in mu tudi ne o kakih nevarnih nakanah ni nič znanega, vendar pa pripozna, da bi bilo kaj tacega mogoče. Njegov gospodar mu je rekel, da mora iz društva izstopiti, kar je priča tudi storil; zarad tega so ga potem v „Eadical" dali, Sadnik se je proti njemu pritožil, da ga imenujejo ovaduha; ,če bi bil on to res, bi jih lahko na Grad spravil. Če je pa Sadnik res rekel, da bo društvo še le videlo, česa da je on zmožen in če je res on v društvo veleizdajske tiskovine prinesel, tega Stockbauer ne ve.
Priča Trampuš ne ve nič posebnega, ne za, ne proti zatoženim. On je pristaš zmerne stranke i^n je Sadnika podpiral. V neki ^krčmi je imel s Šturmom prepir in takrat mu je Šturm neki rekel: „Ti Trampuš si tako neumen, da ti bombaž po glavi raste, ker tako hočeš, oni (Tuma in drugi) hočejo pa drugače."
Priča Matija Kune, krojač in urednik ^Obrtnikov", priseže. V Ljubljani stanuje že od leta 1866 in je bil od leta 1871 do 1874 načelnik delavskega društva. Ko je bil on še v društvu, je priznavalo Schulze-Delitz-eva načela. Pozneje je on sam na to delal, da bi se bile v društvu vkoreninile misli o državni pripomoči in splošni volitvi. Tako je bilo društvo toliko časa, dokler ni bilo Peukerta v Ljubljano, kedar je društvo anarhistični duh obsedel. Anarhisti, pravi Kune, smatrajo za svojo nalogo ves obstoječi red prekucniti. „Ekonomično oslobojenje" zdi se mu nesmisel in po njegovih mislih tudi večina anarhistov sama ne ve, kaj da to pomeni; mislijo si pa prej ko ne pridobitev ptnjega premoženja pod tem izrazom. ^Propaganda dela" ne pomeni druzega kakor strahovanje, da dosežejo anarhistične svoje namene.
O razmerah zatožencev v društvu mu ni nič znanega; kakor se mu pa dozdeva, si je pa Železnikar največ zaslug pridobil za vspešnost radikalnih nazorov. Kriegla le malo pozna, Sturma je prej ko no Železnikar zapeljal; tudi o Tumi in Dhtl-ju mu ni skoraj nič znanega. Sicer pa tudi o Železnikarju vse, kar ve, le ve, kakor je to od drugih slišal. 6u sam za Svojo osobo smatral ga je zarad prenapet-nosti in nedoslednosti za bebca, kteri bi bil iz gole domišljije ravno tako rad predsednik kaki republiki, kakor kaki katoliški družbi. On bi bil zamogel le pri nevednežih jako škodljiv postati.
čudavreden se mu zdi vpliv Peukerta in njegove „Zukunft" na društvo, ki sta mnogo bolj in krepkeje vplivala, kakor pa Most in njegova „Frei-heit".
Prepiri v društvu glede socijalnih vprašanj pokrivali so se vedno s plašfem vprašanja o narodnostih. Glede pošiljatve Tržaških tiskovin, pravi Kune, da so bile ondi ideje, kakoršne je razširjal Železnikar in tudi misli, da bi bil Železnikar, če tudi z veliko težavo, vendar-le zmožen kaj taeega pisati. O Šturmu pravi, da je prevzel gostilno, da bi si z njo opomogel. Ker so Železnikar in drugi tjekaj zahajali, je morda iz obrtniške prijaznosti v njihov rog trobil.
Kar se tiče Breskvarčnih tiskovin, je Tuma že nekaj dni poprej naznanil, preden .so tiste došl^, da bodo prišle v Ljubljano; vsaj tako mu je povedal Dekval.
Sodnija pokliče zopet Grablowitza. Na razna vprašanja nekaj nerazumljivega mrmni, kar ga nihče ne razume. Na vprašanje^ državnega pravdnika, k^ko se je izrazil Šturm o Železnikarju, pravi Grablowitz, da je Šturma svaril, da naj se Zeleznikarja ogiblje in ko mu je o priložnosti opomnil, da naj se nanj nikar ne zanaša kajti Železnikar je strahopetnež, je Šturm rekel, da Železnikar ni tak strašljivec, kakor se marsikomu dozdeva; da, ravno on bi marsičesar podvzel, kar bi si sicer nihče ne upal.
Na to se oglasi Šturm in pravi, da se je on s tem izrekom oziral le na Železnikarjevo delovanje pri shodih.
Zagovornik vpraša pričo, če kaj gotovega ve, da bi bil Železnikar zlovoljno vplival na Šturma. Priča pravi, da je Šturm pri Železnikarju delal in .je denar od njega dobival. Njemu se zdi, da je Železnikar popolnoma nevaren v družbi ljudi, ki se spoznajo v dnevnem položaji, nevaren pa da bi bil v družbi nevednežev.
Železnikar pravi, da je priča (Kune) jako nečimern človek, ki ga je celo vabil, da bi se bil moral bolj hliniti, potem pa naj bi vstopil v obrtniško društvo, kjer se laglje dii „kaj tajnega" početi.
Priča Perdan nastopi in priseže. On je bil v društvu štiri do pet mesecev. Pred tremi leti dal mu je bil Dhii nek papir, češ, beri! kar pa ni storil! Sicer pa Perdan nič ne ve.
Priča Justin priseže. On je bil član in pevo-vodja. On pravi, da so se prepiri zarad narodnosti večkrat vne i, pa so zopet zginili. Zakaj da so Sadnika izobčili, ne ve. Kako da so se člani med saboj razumeli, mu ni kaj posebno znanega. Izstopil je, ker so ga prijeli v ^Eadikalu" zarad tega, da se je priznaval k zmerni stranki.
(Dalje prih.)
Razne reči.
—	Drobno delo. Knjigovodja g. H. Spitzer na Dunaji napisal je celi prvi del Goethe-jevega Fausta na dve strani polupolnega papirja in je naslikal podobe cesarskih Vehčanstev na ta način, da sta v konturah glavnih risov napisana popolna živo-topisa njuna. Podoba cesarjeva šteje 14.000, cesa-ričina 10.000 besedi. To delo je izgotovil umeteljnik s prostim očesom v 16 mesecih. V Pragi bode se to izpostavilo.
—	Dvoje pisem z 28.000 goldinarji v Brno na Moravsko namenjenih, ni bilo vkradenih, temveč se je po pomoti med Dunajsko pošto zamešalo.
—	V poljski vasici Siedlci se oglasi te dni uradnik iz ruskega ministerstva notranjega in se je podal spremljan od nekoliko vojakov in uradnikov do Bordzilovke, kjer je^ župnika Polubinjskega zgrabil in cerkev zapečatil. Štiri ure pozneje je nastopil župnik pot v — Astrahan, v pregnanstvo. Kaj je li storil? Baje je unitarcem sv. zakrament podelil. Tako naznanja „Journal de St. Petersbourg", ki umestno podeljevanje zakramentov tudi prišteva k poljskim intrigam.
—	Vodja socijalnih demokratov v državnem zboru pruskem, Bebel, kteri je zadnje dni s svojim govorom o proračunu jako zaslovdl, tako, da se takoj za Bennigsen-om stavlja je samouk, ka-koršnih je malo. Dovršivši domačo šolo izučil se je rezbarstva, a obiskoval vendar še pridno šolo in se učil iz knjig, ktere so mu predložili. Z železno pridnostjo prišel je tako daleč, da govori in pi.še francoski in angleški. Z lastno silo si je pridobil izomiko, za ktero se zahteva gimnazija in vseučelišče. Dasi se je pa učenju vdal z vso dušo svojo, vendar ni zanemarjal svojega rokodelstva, s kterim si je že precejšen kapital prihranil.
—	Cerkev .Jezusovega Srca, ki se v Parizu na Montmartre sezidava, stala je že 13 milijonov frankov. Dva milijona je stavbena zaloga in 10 milijov se bode še potrebovalo, da se stavba dovrši, kar jo proračunjeno za leto 1889. 15 milijonov so tedaj že zbrali francoski katoličanje in 10 milijonov se nadejajo z vso gotovostjo nabrati v petih letih, kajti dosedanji mesečni doneski so vedno presegali 100.000 frankov; tako da nabero 2 milijona vsako leto. — Navdušena gorečnost francoskih katoličanov naj tudi nas vzpodbudi, da bi cerkev istega imena tudi pri nas kmalo v vsi svoji krasoti plačana povzdigovala čast božjo.
Teleg:raiiii.
Dunaj, 16. decembra. Predsednik v gosposki zbornici izjavi domoljubno zadovolj-nost o prevzetji nove zbornice. Zahvaljuje se vladi, posebno pa Taaflfeju, nadalje velikim stavbarskim umetnikom, kteri so pripomogli k izvršitvi velikanske monumentalne stavbe in sklene svoj govor s trikratnem „Hocli" na presvitlega cesarja. Ko so udje izrazili svoje sočutje umrlim članom, naredili so novi udje obljuijo ministerskemu predsedniku.
Dunaj, 16. decembra. Ko je bila v Karlovem gledališči predstava že dokončana, nastal je ogenj ondi, kterega so pa še ob pravem času opazili in zadušili. Predstave ne bodo vsled tega nobenega presledka imele.
Dunaj, 16. debembra. Prijeli so uradnega načelnika Baldaya pri „Gii-o-Cassenvereinu", ker mu v blagajnici manjka 166.000 goldinarjev.
Tujci.
13. in 14, decembra.
VnMaliči: Stroheim, Sommer, Polak in Quapil, trgovci, z Dunaja. — Kari Robida, trgovec, iz Reke. — Mlekuš, zasebnik, iz Celovca. — Lavrie, posestnik, iz Rakeka. — Menks in Henrik Konigstein, trgovca, z Dunaja. — Kari Deutschmann, trgovee, iz Trsta.
Pri Slonu: Julij Weinek in Wolf, trgovca, z Dunaja. — Prane pl. Kubanyi, lekarnar, z materjo, iz Siska. — Schauta, iz Hamraerstiela. — Ignacij Lengyel, trgovec, iz Kaniže. — Vid. Diana, rentir, iz Trsta. — Dr. Pitaraic, odvetnik, iz Postojne. — Dr. Glantschnigg, odvetnik, iz Celja. — Josip Raz-boršek, dekan, iz Bleda. — Ignacij Okorn, župnik, iz Senožeč,
Pri Južnem kolodvoru: Kari Ravnikar, iz Bosne. — Vinceneij Vipory, uradnik, s sestre, iz Maribora. — Frane Knap, iz Šoštajna. — Janez Urbano, iz Krškega.
Pri Avstrijskem caru: Janez Verbais, iz Domžal. — Kari Wald, iz Gredine.
Umrli so:
10.	dee. Janez Gostiša, umiroljeni duhovnik, .51 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Viljelma Patz, poštnega kon-dukterja vdova, 37 let. Stari trg. št. 20, jetika.
12.	dec. Liza Kopic, gostija, 83 let, sv. Petra cesta št 8, oslabljenje. — Janez Wolf rccte Peier, akad. slikar, 59 let, umrl potoma v bolnico v Kolodvorskih ulicah, in je bil k sv. Krištofu prepeljan.
13.	dec. Jakob Vičič, dninar, 72 let, Ilradeckijeva vas št. 2, mrtvoud. — Franc Rozman, delavec, 69 let, sv. Petra cesta št. 27, otrpnjenje pljuč.
V bolnišnici:
11.	dec. Marija Belič, gostija, 62 let, pljučnica.
13.	dee. Frane Grošelj, gostač, 70 let, srčna napaka. — Jovana Gorjane, delavka, 17 let, jetika. — Marija Podlesnik, gostija, 63 let, pljučni edem.
14.	dec. Mihael Omejec, dninar, 24 let, vročinska bolezen.
OunajMka borza.
(Telegrafično poročilo.) 16. decembra.
p'08ta
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ ,,
avstr. zlata renta, davka Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro.......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond. . . . . . Nemške marke......
Od lo. decembra. Ogerska zlata renta 6%
„ ., 4% . . . . „ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Llovda v Trstu „ državne železnice . . . . „ Tramway-društva velj. 170 gl. . državne srečke iz 1. 18.54 . 2.50 gl.
4% ........ 1860 . 500 „
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „
...... „ 1864 . . 50 „
Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . . 5dO „ Budolfove srečke . . . . 10 „
81	gl. 80
82	„ 90
104	„ —
97	-
857	„ -
294	„ 50
123	„ 35
5	I 76
3	„ 76
60	„ 20
124 gl. -95 „ 75
kr.
kr.
75 10
90 99
97	„ -
5G8	„ -
305	„ 25
211	„ -
125	„ 75
135	„ 90
171	„ 75
171	„ -
180	„ -
23	„ -
18	„ 25
J Eavnokar je izšla in se dobiva v Kato-fi lWti liukvarni knjiga:	|f
Mladega Gašparja
S življenje in trpljenje. 5
Prosto poslovenil »T. H. CTr<>int>ai'o-v.
(Funatis iz Slovenca.) V osmerki 128 str, — Cena 30 kr.
Zalivjilo
izrekam v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za milo sočutje in tolažbo, ktere so skazovali o bolezni in smrti mojega nepozabljivega soproga
Jakol3a Petrica^
posestnika v Yrdu pri Vrhniki,
Posebno so še prisrčno zahvaljujem za podarjeno krasne vence, slavni Vrhniški čitalnici, gospodm pov-com za mile nagrobnieo, kakor tudi požarni brambi v Vrdu, sploh vsem prijateljem, kteri so so tako oblino vdeležili pogreba mojega soproga.
V Vrdu pri Vrhniki, 14. dee. 1884.
llarija JPetrU,
soproga.
Poll-tura
(18) za
mobi-
llje.
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
L. Epstein, Wien, IV., Getreidemarkt 17.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobivajo naslednje knjige:
Horae diurnae
Breviarll llomani.
I^atis leta 1884 v Ratisboni.
Velikost knjige je 13 cm. in širjava 9 em., tako da je prav pripravna za v žepu nositi. — Cena vezani knjigi jo: v finem črnem šagrinastcm usnji z zlato obrezo samo 3 gld.; jo pa tudi v bolj priprostih vezih v zalogi in sicer po 2 gld. in 2 gld. 40 kr.
Orraclnale
de tempore et de sanctis juxta Rituum Sacrosanctae Romanae Ecclesiae cum cantu.
Natis leta 1882.
S pridevkom:
Adclitameuta
a»l Graduale Komanum nive Mlssac iioTissiniae Sancto-runi A. S. R. C. pio ccclcsla univcrsali praescriptao uut allciuibus locis coucessac cum cautii.
Natisnjeno leta 1884.
Velja v pol-sagrinastem usnji 3 gld.
Orgaiiiiiii coniitaiis
ad
Grracliifil« 3Toniaiiii.n[i
a Habcrl et Hanisch. 1884.
Velja v pol-šagrinastem usnji 7 gl. 20 kr.
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr.
v
Žlice, noži iii vilice
iz
Britailije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! Čiijte, pozor, iii strmite!
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni niimizje iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za de se rt je iz čistega, težkega in masivnega britauija-srebra, ktero je skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj 1 e z a pravo svojo ceno prodaja.
Garnitura obstoji Iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvr.stno jekleno klino, 6 pravih anglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-l)rit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žliči« za kavo, 1 težka anglo-bi it. srebrna zajemalka 7^a juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posncmača za mleko, 3 masivno anglo-brit. srebrne žlice zii desert, 3 prave angla-brit. srebrne vilice za desert, 3 epe masivno čašice za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,	(7)
3 tase lepo eizelirane,
1	eedilce za čaj najbolj tlno,
2	lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena. 4!) reči, To je, 49 komadov, ki so lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Hvjivilol Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen.
Za dokaz da moja jjonudba
nI sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč no l)ilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj broz zgubo naročiti.
FCdor želi dobrega in solidnega blaga, obrno naj so hitro, dokler jo še kaj zaloge, zaupljivo le na
Ilaiipt-Dcpot (Icr Anglo-Hrllaii. Kilbcrfabrlk, AVlen, 11.^ Kc-hilTainlsgiissc 20.
Hiifi>.i]iii ]>i>ti1i za navedeno namizje prodajam v škatljicah jio 15 kr.