I—-9 Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. --A vjlas List slovenskih delavcev v ^Ameriki T2& first Skfvmc Daily* In the United State* Issued every* day* except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 150. NEW YORK, V PONEDELJEK, 27. JUNIJA 1904. LETNIK XL Dowie v New Yorku. PREROK "ELIJA m." SE JE VRNIL IZ SVOJEGA POTOVANJA PO EVROPI V AMERIKO. Njegovo potovanje. — Potniki parnika "Lucania" so se ž njega norčevali. SVETI ELIJA MOLČI. "Dr." John Aleksander Dowie, nI i as sv. Elija II L, dospel je minolo soboto s parnikom "Lucania" v New York. Gospod svetnik je dejal, da je izredno vesel, ko zamore stopiti zopet na novi svet. On je tudi trdil, da so ga v Avstraliji in Angliji skrajno gostoljubno sprejeli. Zajedno z prorokom dospeli so tudi njegova soproga, sin, tajnik in drugi novoverci, kakor tudi neka spreobr-njenka iz Nemčije. Ko je dospel par-nik k pomolu, so proroka pozdravili tu zbrani Zionisti s znanim: "Peace be with you!" Prorok je svoj "Peaee" na isti način vrnil, na kar so navzoči svoj "Peace be with you" podvojili. Tako je letel "Peace" za 'Peacom* t je iti i-em, dokler ni prišel prerok na "terro firmo". Na parniku je prorok običajno molčal, dočim so ga potniki na vse mo-go<"e načine "vlekli." Na svojem potovanju širom sveta je sveti Elija "spreobrnil" 1500 osob. Slovenske novosti. — Za sokol ski trak so darovali: K. Karlinger, Cleveland, O., 25c; Alojzij Ručigaj iz Chicago, 111., 25c: Ivan MoJi na iz Elkhart, In d., 20c; Josip Ka-lusa iz Pittsburg, Pa., 12c; Edini rojak v Andersonu, Tnd., Fr. Pintar 25c; Jakob Vojis iz Cannonsburg, Pa., 25e; John Švigelj 20; Fr. Tavželj 20e, Fr. Debcvc 5c. Fr. Meden 5e, John De-bevc 5c vsi iz Onnalinde, Pa.; Anton Klančar iz Adamsburga, Pa., nabral 6 centov. — Tz Clevelanda, O., se nam poroča, da je tamkaj vlak povozil rojaka Ivana Založnika, kteri je obležal na mestu mrtev. Na Slovenskem ostavlja dvoje otrok in mater. Doma je iz Za-klanca. O katastrofi "General Slocum." Do minole sobote so našli v okolici North Brothers Islanda v newyorskej Inki, kjer je zgorel parnik "Slocum" 1020 trupelj, od kterih so jih 824 spoznali. V razvalinah parnika našli so pol icaji dele človeških trupelj; med drugim nogo odraščenega in nogo ne-cega otroka. Najbrže je mnogo trupelj popolnoma zgorelo, dočim je ostanke kosti odnesla voda. Ne2goda na pouličnej železnici. Lima, O., 25. junija. Voz tukajšnje »ulične železnice je zavozil včeraj v »z Western Ohio Special Suburban Co. Dvanajst osob je bilo ra-jedna smrtno. Šala z novima poročencema. w Brunswick, N. J., 25. junija, d in gospa Gleason, ktera sta se L-erajšnjim tukaj poročila, sta lodvoru nekaj doživela, kar ne i nikoli pozabila. Člani dveh klubov, kteri m je pripadal tudi Gleason. so zvedeli, s kterim vlakom nameravata novoporočenea odpotovati. Kadi teura so jima vprizorili originalni za pad ni napad na voz z kterim sta se peljala na kolodvor. Mlada ženica se je onesvestila, konji so se sklašili. K sreči se poročencema ni nič žalega pripetilo. Se le potem, ko sta v roparjih spoznala svoje znance, sta se u-ni-rila in odpeljala vživati svoj "honeymoon." Psi so vjeli roparje. Kingston, N. Y.f 25. junija. Dva člana tolpe roparjev, kteri so napadli blagajnika Orson C. Longyeara in mu odvzeli $2700, so vjeli krvni psi in fierifovo moštvo. Roparja so dovedli včeraj zvečer v Kangston. Nad tisoč ljudi, kteri vsi so bili oboroženi t puškami je veselo pozdravilo lovce in njihov človeški plen. Pri roparjih so našli $1300, kteri denar sta imela skrita v čevljav. Novi kabinet. PREDSEDNIK ROOSEVELT IŠČE NOVE PREDSTOJNIKE ODDELKOM WASHING-TONSKE VLADE. Tajnik vojne mornarice, William Moody, postane generalni pravnik. DRUGE SPREMEMBE. Washington, 25. junija. Predsednik Roosevelt je uradoma naznanil, da bo vladin kabinet popolnoma spremenil. Naznanilo se glasi: "S tem objavlja vlada naslednja kabinetna imenovanja: William H. Moody, iz Massacliu-settsa, generalni pravnik. Paul Morton, iz Ulinoisa, tajnik vojne mornarice. Victor H. Metcalf, iz Californije, trgovinski tajnik. Vlada je sprejela resignacijo tajnika Cortelyou in generalnega pravnika Knoxa. Navedene premembe so bile že pred 14 dnevi znane. Kakor hitro je predsednik odbral Mr. Cortelyou-a vodnikom svoje volilne agitacije, je vsakdo vedel, da bode Cortelyou izstopil iz naše vlade, ker le tako zamogel je postati predsednik republikanskega na-cijonalnega konventa. Radi tega je tudi minolo sredo, ko je odpotoval v Chicago h konvenciji, podal resignacijo, ktero je Roosevelt naravno tudi sprejel. Do prvega julija bode tajnik rešil vsa važna dela. Generalni pravnik Knox je pred tednom dni uradoma naznanil svoj sklep glede resignacije. Prvemu podpredsedniku Atchison, Topeka in Santa Fe železnice. Paul Mortonu, ponudil je predsednik port-felj morn ari čnega tajnika. Morton je /e več let osobni prijatelj predsednika Roosevelta. Večkrat mu je že ponudil višjo državno službo, ktere pa ni hotel prejeti. Tekom prihodnje zime pričakovati je v našem kabinetu še nadaljne spremembe. Generalni poštni ravnatelj Pavne bode kmalo po volilnej borbi odstopil, na kar bode njegov urad prevzel tajnik Cortelyou. Iz Avstrije, NEMŠKA OBSTRUKCIJA V ČEŠKEM DEŽ. ZBORU PROTI ČEŠKE J OBSTRUKCIJI V DRŽ. ZBORU. Pomorska bitka* Filipinci zahtevajo svobodo. Boston, Mass., 25. junija. Filipinci, kteri so dospeli v Ameriko z filipinsko komisijo, bili so včeraj gostje gover-nerja Batesa, kteri je priredil njim v počast banket. Tem povodom je filipinski odvetnik Juan Sumulung dejal, da domačini na Filipinih ne bodo po-preje zadovoljni, dokler ne dobe popolno neodvisnost. Panamsko vojaštvo. Washington, 25. junija. Panamska vlada bode svojega vrhovnega vojaškega poveljnika, generala Estban Huertas, poslala v Zjed. države, Francijo in Nemčijo, da proučava vojaško organizacijo imenovanih držav. Boj med unijskimi in nennijskimi dela vcL Sydney, N. S., 25. junija. Med štraj-kujočimi delavei tukajšnje livarne Dominion Iron & Steel Co. in italijanskimi nennijskimi delavci, kteri delajo mesto štrajkarjev, prišlo je včeraj do boja, v kterem je bil štrajkar Joseph McEachran ranjen na glavi, dočim so Italijani njegovemu tovarišu Archie Wellsu z sekiro odsekali roko. Fred Tuckett je bil smrtno ranjen. Ko so strajkali skušali pridobiti Italijane za štrajk, odšli so slednji v svoja stanovanja po nože in sekire, s kterimi so štrajkarje razgnali. Ponarejalci denarja. Providence, R. I., 25. junija. V St. Louisu, Mo., je včeraj pripoznal Marcus ka artilerija slabeja od japonske. To ni res. Pri Yalu so imele ruske predstarže samo lahko, Japonci pa težko artilerijo. Japonci so vredni nasprotniki, ali, kar se vse govori o njihovi odločnosti: raje umreti nego se udati — na tem je mnogo pretiranega. Ako so si oni Japonci, ki so bili na potonulih ladijah požigalkah, raje vzeli življenje, nego bi se dali vjeti, se je to zgodilo le zato, ker so menili, da se ne bode postopalo ž njimi kakor z vjetniki, amkap kakor z osobami, ki Evropske in drage Testi. Helsingfors, 27. junija. Finski senat je izdal včeraj naslednji manifest: "Senat, zbran v prvič po smrti svojega predsednika, generalnega gnbcr-natorja Bobrikova, šteje si v dolžnosfc izraziti največje ogorčenje radi groznega zločina, kakoršnega še ni bilo v zgodovini Finske. Vsi dobročuteči prebivalci obsojajo ta čin. Senat želi finskemu ljudstvu po- ' Kranjsko slovensko katolISko podi), tetfo so lastnovoljno kaj storite proti sov- jasniti/kake p^dice je imela agita- ražniku in da se jih bode kaznovalo s cija zapeljanih ljudi, kteri so odpove- dmi t jo. | dali oblastim pokorščino in kake ne- Kar se nedostajc izida vojne, je v varnosti prete deželi; ako taka agita-Port Arthur ju le ono mnonje: ena ali cija napreduje. Radi tega prosi senat dve ruski zmagi na kopnem In Japonci vse ljudstvo, da mu vsak pojedinec po-bodo v položaju, iz kterega ne bode iz-|ma^a pri vzdrževanju miru." hoda. Na daljnem Iztokuso vsi pre-' pričani, da prvi udarec, ki ga zada general hudo. Japonci so se zaračunali v mne Prijateljstva ljudstev. Mod dejanskim občevanjem med ljudstvi in načinom, kako si predstavljamo mednarodno prijateljstvo, je vsekako velika razlika. Državljani velikih držav so toliko olikani, da se ni bati, da bi na primer kedo kamenoval angležkega poslanika v Washingtonu, ako postane nepriljubljen. Vse dru gače je pa to v zamorskej republiki Hayti. Tako sta morala francoski in nemški poslanik . Port-au-Prince doživeti, da so ju vojaki, ki so bili na straži pred vladino palačo, s kamenjem bombardirali. Pri tem naravno ni*ta bila poškodovana, toda po mednarodnem tolmačenju višje politike pomeni napad na kacega poslanika zločin, kteri zadostuje za odposlanje vojnih ladij v ono deželo, kjer se kaj taeega zgodi. Ako pa vso zadevo motrimo iz stališča dejanskih okolnosti, potem moramo priznati, da so oni zamorski vojaki storili čin, kterega bi bilo kaznovati s par udarci na njihovo "zadnjo stražo". Državljani zamorske republike o evropskej navideznej vljudnosti nočejo mnogo vedeti in radi tega tudi ne prikrivajo svojih čuvstev. Oni nad vse sovražijo zvite, bele ljudi, ker jih imajo — povsem opravičeno — na sumu, da jim bodo preje ali sleje odvzeli njihovo deželo. Evro pejei so jim posodili denar in so njihovo finančno stanje v toliko reorga nizirali, da so sedaj na robu banke-rota. Končno so inozemske uradnike havtske nacijonalne banke radi go ljufije zaprli in uradniki so še vedno v ječi. To je glavni uzrok, da v Hayti inozemci niso priljubljeni. Ko so vi deli dva poslanika, ktera sta se peljala na izprehod, pozabili so vojaki na neranljivost diplomatov in so v ljubezni do svoje domovine napadli poslanike s kamenjem, ktero je bilo baš pri rokah. Mogoče bodeta Francija in Nemčija te okolnosti vpoštevali in ne bodeta napravili iz malenkosti veliko politično državno afero. V ostalem bodeta pa brezdvomno dobili uradno zadoščenje. Ako pa priredita kake demonstracije, potem se lahko zgodi, da bodo tudi ameriški jingoti čutili potre-1k>, pomagati ubogim zamorcem na ITayti in že iz samega človekoljubja spremeniti njihovo republiko v ameriško kolonijo. Vendar bi pa ne bilo dobro baš sedaj nuditi priliko našemu imperialistu Rooseveltu, da prične z novimi nepremišljenimi pustolovstvi. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 13. junija. Mnogo, mnogo si domišljajo Nemci. Misli, da se Slovenee mor-i vselej pokoravati, kadar zine kak Nemec. Domišljav pa je posebno rektor graškega vseučilišča, torej v deželi, v kteri prebiva dobra tretjina Slovencev. Ljubljanska občina je takozvanemu Frei-tisehu, na graškem vseučilišču podarila 100 K podpore; pismo je bilo pisano slovenski, a to je nemškega rektorja V Gradcu toliko razjezilo, da je pisal ljubljanski občini, naj mu v prihodnje dopisuje nemški- Ako bi pa pisala slovenski, naj se priloži nemški prevod slovenskega pisma- To jo brezskrajna nesramnost nemškega ofesorja, to je breztaktnost vseučilišča. in to je naš občinski zastop javno grajal. Ne samo to, da je na graškem vseučiliSču profesorjev, kteri znajo slovenski, torej bi slovensko pismo lahko razumeli ter raztolmačili rektorju, nego zato, ker je slovenščina -liii jezik na &tajer.kem, moralo bi vseučilišče sprejeti slovensko A storiti bi to moralo tudi zato razvoj našega naroda, osobito v trgovinskih stvareh. Vsak slovenski trgovec bi moral poznati svoje tovariše, a tudi Slovenci, njih odjemalci, morali bi vedeti, kje so naši trgovci in kaj imajo na prodaj. Gabršček je izdal v Gorici že pred leti "Kažipot". V tej knjigi je zabele-ževal vse slovenske trgovce in obrtnike na Goriškem, Oziral se je tudi na Kranjsko. V Kažipotu priobčujejo trgovci svoje oglase, v kterih naznanjajo, s kake vrste kupčijo se pečajo. Ta misel je dobra, koristna in potrebna. Seznanja se občinstvo s trgovci in slovenski odjemalci se obračajo z naročili pri slovenskih trgovcih. Gabrščeka bode posnemalo Slovensko obrtno društvo v Celju. Izdelalo bode namreč imenik trgovcev in obrtnikov na Štajerskem. Slovenski visokošolei se tudi gibljejo na Koroškem. Osnovali so si fe-rijalno društvo po imenu Korotan. To društvo bode prirejalo predavanja in veselice na kmetih in bode na tak način širilo napredek in vzbujalo narodno zavednost v Slovencih na Koroškem. Slovenci imajo še malo industrije v svojih rokah. Zato z veseljem pozdravljamo vsako novo industrijsko podjetje. Na vsem notranjskem smo imeli do sedaj samo jedno slovensko fabriko, ktero sta vstanovila dva podjetna Slovenca. Žnidaršič in Valenčič v Illir-ski Bistrici. Tu so se delale slavne ilirske testenine, ktere so vspešno tekmovale s tujimi zidelki. Zdaj je to tovarno doletela velika nesreča. Lesena stavba je pogorela do tal. Škode je 170,000 K, a tovarna je bila zavarovana le za 70,000 K. A. T. RUSKI GLASOVI O DOGODKIH NA BOJIŠČU. "Novoje Vremja" izvaja, da trajno branenje kvantunskega ozemlja niti ni bilo v programu ruskem, ker Daljni je trgovsko, a ne vojno pristanišče. Naravnost neumljivo je, kaj si inozemski korespondenti predstavljajo o imenu 'trdnjava'. Kaj druzega je s Port Arthurjem. Ta je res trdnjava, in ako jo bodo hoteli Japonci zavzeti, bodo morali porabiti v to mnogo sile in mnogo sredstev in mnogo energije in mnogo časa. "Novosti" pravijo, da Čaka Japoncev sedaj silno težka operacija. Res je sicer, da Japoncem prihajajo sveže moči, ali napredovanje skozi zemsko ožino Nangualinsko bode težko, ker tam jih čakajo čete generala Stoessla. Toda čaka jih še huje delo: naskok na Port Arthur. Za ta naskok niso še pripravljeni. Vojska ni še zbrana in ve-iike oblegovalne topove treba še le pripeljati. Z zavzetjem Kinču-a so storili Japonci še le jeden korak do cilja, približali so se naskoku na Port Arthur. Ali že ta korak jih je silno drago stal. Ce so Japonci že v prvem boju izgubili 700 mož, potem je naslednje dni številka gotovo narasla na 15.000, ne vštevši krvavih dogodkov onega dne, ko so Japonci zavzeli Kinču. O možnih posledicah temu spopadu ni možna sodba dotlej, dokler ne pridejo zanesljiva in podrobna poročila. Vsekako pomenja ta boj prvi akt v tej veliki, občudovanja vredni epopeji, ki bode zavzemala odlično mesto v analih vseh vojen. Ta epopeja bode nosila ime "obleganje Port Arthura." 0 utrdbah Port Arthnrja je izjavil prvi kapetan potonulega "Petropav-lovskega", Jakovijev, v pogovoru z ruskimi novinarji med drugim tudi to-le: Če se posreči Japoncem, da izkrcajo svoje čete pri Daljnem, Taljen wanu in Golobjem zalivu, pa bodo takoj stali pred drugo vrsto utrdb, ki kakor obroč na daleč obsegajo Port Arthur. Te more vzeti sovražnik le z neizmer-velikimi žrtvami. Potem bi stal pred zidov jem Port Arturja in nje utrdeb, ki sta jih narava in vojna umetnost napravila nevarne za sovražnika. Od morske strani faktično ni mogoče zavzeti Port Arthura. Da ga vzamejo s kopne strani, morali bodo imeti 150,000 mož z izborno artilerijo. A še potem se bodo morali oborožiti z velikim potrpljenjem. Izvzemši prvi zavrtni napad, so vsa nadaljna obstreljevanja z morja povzročilo Japoncem samim večje izgube, nego li Rusom. Paris, 27. junija. Brata ameriškega Kuropatkin Jajcem,Tadeje javnega taJniksl- L°omisa, kteri se je na potu v Evropo izgubil, še vedno niso našli. Loomis je potoval dost.no hitro koncentrirala. Moje mne- 7 Evropo z severonemškim parnikom . . l i. • ."Kaiser \Yilhelm II.", toda predno nie ie, da voina neha poprei. nego pri-1 . , ., ' „ . T J J 1 Naše tamkai- je doSpel parnik V je Loo- krat- miB zpnvoK Najbrže je v Plymouthu neopaženo de baltiško brodovje. šnje brodovje se bode moglo v kem meriti z japonskim., Ca^niški dopisniki glavnem stanu, so obiskali ruske vojaške vjetnike. Ti so baje z oskrbovanjem in ravnanjem sicer zadovoljni, jedino se tožijo, da ne dobe kruha. Japonski vojaki ne dobivajo sploh kruha ampak samo riž. Rusi se pritožujejo, da jim manjka kruha in da jim neprestano vživanje rižn, provzročuje težave V Mandžuriji dobivajo vojaki večinoma osušeno meso in konserve, ki se odpošiljajo iz Petrograda. Veliko zasluga za ranjene vojake ima sestra ponesrečenega slikarja Vereščagina, katera se trudi v Varšavi v družbi z najboljšimi krogi, da se prirejajo popolnoma pripravljene poljske kuhinje, katere se odpošiljajo v Iztočno Azijo. Te kuhinje so preskrbljene s samo varji (stroji za kuhanje čaja), in drugimi kuhinjskimi posodami, potem 3 zalogami jedil, konserv.i mesa in so čivja. Povod temu prizadevanju je dalo društvo mdečega križa po bitki ob reki Yalu. Tedaj ni bilo možno tako hitro po-streČi ranjencev, ki so trpeli žejo in glad, ker j> manjkalo posode in poljskih peči. Sedaj odhajajo dan na dan provijantni vlaki iz Varšave in Petrograda v Iztočno Azijo. ostavil parnik, ali je pa skočil v vodo japonskem in vtonil. ITALIJANI IN SLOVANI. Italijanski avstrijski poslanci so zadnji čas v državnem zboru kazali veliko nevoljo proti vladi, ker jim ne dovoli vseučilišča v Trstu. Večkrat so glasovali z mladočeško obstrukcijo in i.neli tudi nekaj zaupnih razgovorov z mladočeškimi voditelji. Nemški krogi so z vidno nervoznostjo zasle-dovavali te razgovore, boječ se, da bi Italijani utegnili potegniti z desnico proti nemški levici. To bi bil gotovo v avstrijski notranjipolitiki pomenljiv preobrat, ki se ga boje Nemci vseh strank. Nemški poslanci in listi so že med zadnjim zasedanjem drž. zbora prijazno nagovarjali Italijane, naj jih ne zapuste kot stare zaveznike proti Slovanom. Italijani pa se niso hoteli vezati ne na levo ne na desno. To so pokazali tudi v delegaeiji, kjer so se odstranili pred odločilnim glasovanjem. Ko je naš list objavil istinito poročilo o glasovanju in razgovoru cesarja z delegatom Mauronerjem glede italijanskega vseučilišča, zašumelo je vsem nemškem in italijanskem časopisju. Skušali so ublažiti dotične besede, a nepobitna resnica je ona, kar smo pisali. Zanimivo pa je, kar tem povodom piše dunajski list "D. Tgbl.": "Cesarjeve besede — da namreč Italijani ne dobe v Trstu vseučilišča — so potolažile tržaške Nemce, ki dobro vedo, da bi bilo italijansko vseučilišče v. Trstu velika nevarnost za staro nemško zvezno mesto (!!), trgovino in industrijo. Italijanski glasovi v državnem zboru niso toliko vredni, kakor edino večje pristanišče, ktero ima Avstrija in posredno nemški narod ob južnem morju." Dočim ostali nemški listi prikrivajo svoje veselje, ako Italijani v Trstu ne dobe vseučilišča, pove vsenemško glasila na vsa usta, da je in mora ostati Trst nemška postojanka ob Adriji. Torej to imajo Italijani v zahvalo, ker so od leta 1861 do TaaflTejn skozi 18 let podpirali nemški centralizem. Sedaj vsaj poznajo Italijani nemško hvaležnost. Ali hočete potovati v Evropo? nr. Johnson, 40 Second St., Hobokea, N. J., potrebuje močne može, kteri b« lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. KJE JE FRANK JAKUŠ? Posledcjič mi je pisal ix Butte, Moat. .Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ca blagovoli naznaniti: ANTON JA-KUŠ, Box 31, Btyaville, Kaas.. V svarilo. Poslednji čas bo razni newyorški dnevniki opozarjali ljudstvo, policijo in postavodajalstvo na vedno rastoče "banke", ktere 90 v istini tako zrastle, kakor gobe po poletnem dežju. Ti "benkarji" razpošiljajo po zapadu, kjerkoli le kak naslov vlove, tiskovine in hvalne spise, denarje in parobrodno listke ponujajo "skoraj zastonj", parobrodne listke od $8.00 naprej, ceneje, kakor vsak pravi agent. Ti možakarji nemajo nikjer založene varščine, niso ni-vomur odgovorni za njih delovanje ln to le oni trpe, kteri se jim na li manice vsedejo. Oasniški poročevalci so v glavnem stanu policije navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi nemarno postave, ktera bi zabranje-vala ustanovljati banke, vsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko ©tvori, v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti "bankarji" razpošiljajo raznim narodom, ako kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. Mnogokrat se je že zgodilo, da je taki bankar rvabil od lahkovernih ljudi novce, a necega dne je bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi preveč lahkoverni mož. Dandanes, dokler ne dobimo postave, ktera bode zahtevala dobro peroštvo in vlada nadzorovala vse banke, je zelo paziti, komu so novci izroče. Najbolj fanatični Židje postanejo v lovu za denarje dobri narodnja-k i, fanatični Mohamedanci celo kristjani, ošabni Madjari dobri Slovaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le v lovu za novce. Kojaki, pazite se taeih zasebnih bank, najbolje so narodne banke (National Bank), ker te bo pod državno kontrolo; v kupčiji pa se bavite z ljudmi, ktere dobro poznate; ako pa dobite tiskovine, jih pa porabite za podkuriti, pa pazite, da se mleko ali juha ne prismodi pod takim papirjem. KUBZ. Za 100 kron avstr. veljav« treba je dati |20.65 ln k temu ie 16 centov za po&tanino, ker mora biti denarna poši-1 j ate v registrirana. SLUŽKINJA DOBI DELO. NB SME biti prestara. .Plača od $18 do $20 na mesec. JOHN KORN, 1803 Washington St., Br'te, Mont. KJE JE FlvAN BUTARA, DOMA IZ Velicega Črnela pri Zatičini? Star je okoln 50 let, postave bolj majhne in ima močne črne bike. V Ameriki je nekaj nad enim letom, bival je v Collinwoodu, Ohio, pred par meseci je bil v Indianapolisu, Ind., in se od tam zgubil. Kdor kaj 0 njem ve, naj blagovoli naznaniti: ANTON PIŠKUR, Box 642, Collinwood, O. (25-30, 6) PBATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Se v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo ■prejemamo tudi TxwJtne saamke. "Glas Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA ▼ Ely, Minn.. v kteri vedno to«m Izvrstno ptve, fino Tlu in whiskey, prodajam tudi domafte in Import!rane smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da po&l>ua denarje v staro domovino ta eem v sred s g. Pr. Sakser-Jem v New Torkni rojake tudi rad poatrešem v dnudn aadevah glede voiniih listkov, poeehno ako kdo fell koga sem vseti, aU potuje v staro domovino. Z ^sieitovanjem f> m rrjjr 80Y2JL srete Mm v Forest City, Penna* tnkorporirano dn6 31. januarja 1902 t Pennsylvanyt ODBORNIKI: Pre J • ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov 111 tudi ta mi ni mogel pomoči. Janko pl. K rilcu* tako da sem se odločil da Simon Luzar, I yrone, Pa, nedam omenjenim zdravni- 4 1 North Front st. kom tudi "e iednega centa. Reading r'a. Ko sem se na Vas obrni, m začel Vaše zdravila raDU sem oct-mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Va§ M. Modenj&k, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsihode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. :i4th Street, New York. ri Prof. OollillS Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša tji zara^ila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. Bolezen na plu-eurli nudii ha in kronične bolečine v želodcu 0-zdravljene. BENZIGrER BROTHERS, NEW Y0RK,N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE, POZORo SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande« rov, društvenih zastav, znakov in r-ejgallj po naroČilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander-Vedno v zaiogi ZLAT! in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. pO* Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša* ___ _ u t Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. afcsi&S^SŽL ETRA DNEH j Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 808, Ely, 1Gb*. Podpredsed- ?k' JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 188, Federal Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumei, Miak. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, MW NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOZiC, P. O. Box 114, Ereletk, Mian. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 11» 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEO, 6102 Buttler St., Pittabur*, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj »e blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. C. Brorich, By, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatv« naj se pošljejo blagajniku: Iran Gevic, P. O. 106, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: Vabilo na naročbo. Ker v kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vse one gg. naročnike, kterim s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja obilo stroškov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo za točno plačevanje naročnine. "Glas Naroda" velja kot dnevnik: za vse leto...................$3.00 za pol leta................... $1.50 za četrt leta................. $0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili stalnega dopisnika, kar tudi prouzro-ča večje stroške. "Glas Naroda" je dohiti po 1 ct. številka in kdo rojakov ga želi raz-prodajati, naj se oglasi, da mu ga odpošiljamo. Upravništvo ''Glasa Naroda". "GLAS NAHODA*. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Mnogostranski delavni tat. Ignacij Rus iz Temonice, okraj Litija, ježe dobro poznai tat in je bil radi tatvine večkrat kaznovan. Rus je kradel po Litiji, kakor let. Bil je najstarejši človek v mokronoški fari. ŠTAJERSKE NOVICE. Stara hudodelka. V Dobrni pri Celju so zaprli S41etno posestnico Marijo Jamnikar, ker je hotela svojo hčer zastrupiti z arzenikom. K sreči hči ni jedla zelja, v kterem je bil strup. Starka je tudi na sumu, da je pred leti zastrupila svojega brata, ki je naglo umrl. Pri sodišču v Celju je bila starka zelo huda ter je proti pisarju zamahnila s svojo palico, koračno pa je nameravani zločin priznala. PRIMORSKE NOVICE. Socialdemokraška "Nuova idea" obsojena. Pred goriškim porotnim sodišče u je tožil soeialli«tieno glasilo "Nuova idea" Evgen Zumin, ker ga je razžalil ta list z nekim dopisom. Bili so obsojeni Nikolaj Fallig na tri tedne zapora, Al. Tonett, brez konfe-sije, ki se je priznal za pisatelja, na 4 tedne in Anton Bello na en teden zapora. Pred tržaškim porotnim sodiščem je bil oproščen bivši občinski tajnik v Dekanih, 521ctni Ivan Monfreda, doina iz Tolmina. Bil je obtožen zlo čina sleparsfcva in falzificiranja jav 11 ih papirjev. Dr. Luzzatto izginil iz Gorice. Izginil je baje iz Gorice odvetnik in ita lijanski deželni poslanec dr. Graziadio Luzzatto, veliki italijanski patriot, dr. Pajerjeva desna roka. Upniki, ki so mu zaupali velike svote, se nahajajo zdaj v hudih skrbeh. Razoroženje delavcev. Namestni štvo v Trstu je odredilo glede na zna ne dogodke razoroženje delavcev pri gradnji nove železniee v okrajih Seža na, Gorica, in Tolmin pa v Trstu. RAZNOTERO 3TI. Letopis c. kr. poštnohranilničnega urada. T edni je omenjeni urad na Dunaju razposlal v svet 82 stranij velike četverke hroječo knjigo z naslovom: * 'Zwangzigster Rechenschafts bericht des k. k. Postsparkassenamtes fuer das Jahr 1903." Zavod je začel poslovati dne 12. januarija 1883. Za prvo in drugo leto skupaj se je izdal svoječasno jeden letopis, vsled tega je letošnji po vrsti dvajseti. Iz njega povzamemo, da je v uradu na Dunaju koncem minolega leta delovalo 2,036 osob, namreč 768 državnih uradnikov, 210 računovodnikov, 627 pomožnih uradnikov, 19 knjigovodie, 225 kalku-tantinj, 75 uradnih in 55 pomožnih in 59 drugi«, služnikov. K temu še pristavimo, da je urad naračunil 5,524;-509 K čistega dobička. Ta denar dobi blagajnica zapošte. — Z c. kr. poštno-hranilničnim uradom je tudi tvrdka morjem^ da bi lahko prihajale velike ladije v mesto. Reka Tibera se je pokazala za to nesposobno zaradi svojih vodnih razmer in ker je ob izlivu pre-\ eč peščena. Nedavno pa so poklicali najuglednejši rimski trgovci in industrijalci sestanek, h kteremu je prišel tudi kralj Viktor Emanuel in kjer je inžener Orlando razložil svoje načrte. Sklenilo se je izkopati 9 metrov globok in 63 metrov širok kanal od morja do mesta. Delo bode trajalo pet let, veljalo pa 60 milijonov lir. Male hrvatske novice. — Za finančno samostalnost. Vsi opozicijonalni hrvatski listi so prinesli dne 11. junija na prvem mestu poziv k veliki narodni skupščini, ki je bila dne 12. junija predzoludne na prostem. Jedina točka dnevnega reda je bila "Popolna finančna samostalnost kraljevine Hrvatske." Poziv je podpisan od predsednikov vseh treh strank in okolo 1000 zagrebških volilcev. — Izginil je iz Zagreba 661etni Ivan Miklaučič, bivši dacar, rojen v Planini pri Logatcu. Tigri v Indiji. V srednjih pokrajinah Indije so leta 1903 tigri raztrgali 190 ljudi, zato pa je izgubilo življenje tudi 199 tigrov. Vseh 190 človeških žrtev pa imajo baje samo štirje tigri na vesti". Ne loti se namreč vsak tiger človeka, večina napada le živino, toda če pa se je ta zverina enkrat lotila človeka, potem ji ne disi nobeno živalsko meso tako zelo kakor človek, naj si bode bel, črn ali rjav. V enem enem okraju so imeli tigrinjo, ki je požrla 48 osob, tedaj skoraj vsak teden po enega človeka. Tigri, ki napadajo ljudi so zelo zviti in previdni. Bili so lovci, ki so jih po celo leto iskali, ne da bi videli le enega tigra. Nemirneži. Štiriletnega Jurčka so ravno počastili v prvič s hlačicami in naiamniki, prav kakor ima oče. Hla-čice so bile slava in ponos njegovega srca. Ko je šel spat zvečer, stisnil jih je vselej trdno v naročje. Neko noč jih je tam dobila mati in ker je mislila, da so paglavčku v nadlego, vzela jih je previdno in obesila na stol poleg postelje. Prihodnje jutro se je Jur-ček dolgo pomenkoval z materjo. Dogodki na Balkanu. Belgrad Vse prireditve, ki so bile projektovane za včerajšnji dan, so so na kraljevo željo preložile za slavnosti kraljevega kronanja. Med parastosom, ki se je opravljal za kralja Aleksandra in kraljico Drago na pokopališču so stražili orožniki, ki pa niso imeli nič opraviti, ker je vladal mir po celem mestu. Belgrad. Na ukaz ministra notranjih zadev se je mac-edonski odbor v Vranji razpustil. V bodoče sme obstati le macedonski dobrodelni odbor. Istočasno se je general Atanackovič kot načelnik macedonskega odbora v Srbiji proglasil za razpoložljivega. Solun. Odkar se je izvršil atentat na železnice, so dobili vojaki ob železnici poostreno službo. Zadnje dni so te straže ob železnicah zaprle 18 Bolgarov. Carigrad. Turška vlada je pozvala tvrdko Krupp, naj čimpreje izdela in dopošlje naročenih 16 baterij brzo-strelnih topov. VESELICO S PLESOM priredi "SLOVENSKO PODPORNO DRU-ŽTVO SV. MARTINA ŠT. 44" v Barbertonu, O., dne 2. julija v J. Emermanovej dvorani, 809 Woster Avenne. Začetek točno ob fi. uri zvečer. Vljudno vabimo vse brate Slovence in Hrvate, kakor tudi vsa krajevna družtva, spadajoča J. S. K Jednoti. Udeležite se v obilnem številu! ODBOR. Kretanje parni koT. V New York so dospeli: "Mama, ali ni>i rekla, da angeljčki Mohke 26. junija iz Hamburga z 1148 vse vidijo, kar naredim?" "Prav gotovo, Jurček." "Ali me varujejo, ko spim?" "Da, sinček, vidijo te in opazijo vse, kar storiš." "Ali pridejo prav v mojo sobo po noči?" "Da, ljubček, dobri angeljčki so vedno povsod." "Ej, to se mi je zdelo," reče Jurček zamišljeno in zapreti z roko. "Prav gotovo so se igrali z mojimi hlačami." Razne male novice. — Velik požar je uničil v Benetkah veliko tovarno za pohištvo in neko predilnico. V nevarnosti je bila tudi eerkev sv. Jurija s svojimi dragocenimi slikam. — Gro- pot. Germanic 26. junija iz Liverpoola z 872 pot. Furnessia 26. junija iz Glasgowa z 134 potniki. La Champagne 26. junija iz Havre z 595 pot. Dospeti imajo: Vaderland iz Antwerpen Noorland iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odpljuli bodo: Aurania 28. jun. v Liverpool. a____ ..__... , , T .. Ryndam 28. junija v Rotterdam. fica Montignoso dobi od kralja Jurna v . , OQ . .. _ , , ~ . , • - - i Kronprinz Wilhelm 28. junija v Bre- doloceno damo za varuhinjo svojemu otroku. Na opetovaho prošnjo grofice, \0™™ic 29. junija v Liverpool naj se ji dovoli sestanek z njenimi j BremeQ 3() junija y Brem£ Moltke 30. junija v Hamburg. La Champagne 30. junija v Havre. naj se j otroci, je odgovoril kralj, da so vse take prošnje zaman. — "Božje maščevanje." Te dni se je utrgal oblak in preplavil mestece Manners na Francoskem; utonilo je 17 osob, škode pa je za milijon frankov. Ondotni škof je brž izdal pastirsko pismo v kterem pravi, da je povodenj božje maščevanje, ker je Francija zabredla na brezbožna pota. Ne verjamemo, da bi bil Bog tako hiter z maščevanjem zaradi Gemanic 2. julija v Liverpool. Vaderland 2. julija v Antwerpen. Furnesia 2. julija v Glasgow. Patricia 2. julija v Hamburg. Lucania 2. julija v Liverpool. Koenigin Louise 2. julija v Genovo. Grosser Kurfuerst 5. julija v Bremen. Noordam 5. julija v Rotterdam. Teutonic 6. julija v Liverpool. La Lorraine 7. julija v Havre. tega, ker je francoska vlada poslala ^JU Y< v Mavre. nekaj lenuhov iz samostanov, doeim Ueutsehlan(1 julija y Hamb razne svinjarije tki teh samostanih' vr„m: 1; 7 • i -j ry 1 3 , iNumidian t. julija v Glasgow, mirno gleda. - Zgore o je celo me-j Ce|tk. R_ jnli 'a Li Q\ steče Korstyszev Pn Kijevu Tudi več Umhpia g; v LJ L ljudi je zgorelo. — Velik požar le um- 1 o. p . Q o J ¥•1 on 1 -a tvi i. rn , "anl 9. julija v Southampton. čil 90 hiš v galiskem mestu Turka..'___, . „ - __ « . 1 Nad 1000 osob je brez strehe. — Turčija tožena. Neki dunajski založnik glasbil je dobil naročilo turške vlade na vojaške trobente. Trobente je" odposlal, a denar je zaman čakal, vsled česar je te dni vložil pri dunajskem okrajnem sodišču tožbo proti turškemu poslaniku. — čevlji se podražijo. Društvo avstrijskih čevljarskih tovar- ' narjev je sklenilo, da v prihodnji sezoni zaradi podraženja usnja zvišajo cene izdelkom za 5 do 10%. — Zaprli so na rusko-avstrijski meji ruskega pisatelja Dimitrija Gukovskega iz političnih vzrokov. — Ubegli italijanski minister Nasi Živi baje v avstrijskih tleh blizu Reke. Policija ga išče. — Slovanski korespondenčni biro v Pragi se najbrže ne bod emogel ustanoviti ker je mesto potrebnih 100,000 K pri-Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New skuPaj le 30,000 K. — Na rusko- York, v direktnej zvezi. Skrben poštar. Na Norveškem vladajo še pri poštah prav primitivne razmere. Poštni pot je prav redka prikazen. Navadno odda poštar kakemu slučajno na pošto došlemu vaščanu vse poštne pošiljatve, da jih da pri priliki zopet naprej. Seveda da posredovalec vse najprej sam prečita, pa tudi poštar ne da prej časopisov in dopisnic iz rok, dokler jih do zadnje vrste ne prečita. Nedavno je neka družina na deželi povabila prijatelja L sebi, pozneje je pa pri mesarju v sosednjem mestu naročila v ta namen pečenko tudi po dopisnici Ko je prišel mož z dežele po pečenko na pošto mu je poštar pojasnil, da mesarju niti odposlal ni dopisnice, ker je med tem časom pisal prijttelj, da itak ne more priti na obisk. Rim — obmorsko mesto. Že celih 60 let pretresajo italijanski inženerji vprašanje, kako bi se Rim zvezal z japonsko bojišče je odšel preko Du naja češki poslanec Klofač. — Osrednja zveza avstrijskih tobačnih trafikantov se je ustanovila na Dunaju. — V nemški Afriki so divjaki umorili akad. slikarja F. Klofko. — Nezdravo meso. V Lvovu je zbolelo 14 osob, ki so jedle klobase in meso iz neke trgovine. Dve osobi sta že umrli. Trgovina je oblastveno zaprta ter se bode kemično preiskalo meseno blago v njej. — Dve gledališčni igralki sta utonili v Sali pri Jenu. prekucnil se jima je čoln. — Z denarjem pobegnil. Trgovec in poslanec za mesto Kruševac, Milan Arzenjevič, je napravil veliko dolgov, razprodal natihoma trgovino in posestva ter odpotoval z rodbino v Švioo. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 oente7 poštnine prosto. V plačil« sprejemamo tudi poštne "Glaa Xartfe." Kroonland 9. julija v Antwerpen. Belgravia 9. julija v Hamburg. Rojakom, kteri potujejo skoči Du range na Sil ver ton, Jurey Rice in Teluride, naznanjava, da ava odprl* noro gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Maim St^ nai napis je dovolj velik. Vsakogar koda« va postregla a dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkmmi. Za ebilen obisk se priperečata BLATNIK in BRUCE. Osla NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, REKO iS NEW Y0BK0HL Cena $28 in $30. UNIONE AUSTRIACA DI NAVIGAZI0NE __AMERICANA & FRATELLI COSULICH) ima na razpolago TRI NOVE BRZOPARNIKE "FRIEDA", "GERTY" in "G1ULIA", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pliuli med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem krojn, električno luč in razne udobnosti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo ni kake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali O. B. Richard Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. ULTONIA, SLA VON IA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St,. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Nižje podpisana priporočam potujofllni Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem toCim vedno pivo, dorna prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje doblza očetovske ljubezni in eija mu je prisvetila v oži, — ali vendar je vzdihnol, globoko vzdihnol, spomnivši se, da nimate več matere njegovi dragi hčerici. iva je razumela ta vzdih-ldi ona nima več zlate matere, bridka žalost in trpki spomini ob- senčijo njeno dušo in srce. Ona povesi oči, in skrivnostna tišina nastane v dvorani. Tudi Desimira se polotijo žalne misli. Ali on ne povesi očesa, temveč zre neprestano in nepremično tja na krasni obraz in v rudeče lice zapuščene Dragoslave. Njena bol sega mu do srca, njeni čuti prešinjajo tudi njegovo dušo. Vse bi storil za njo, nadomestoval bi jej očeta in mater, ako bi ne zavrnola njegove slabe — roke! Iz te tihote vzdrami družbo Doriea rekoč: "Ljuba Dragoslava, blagovolite nam pa sedaj vi nekaj zapeti! Bo-dete videli, gospod oskrbnik, kako krasno poje gospica." Tej želji so se vsi pridružili. Vzlasti Desimirovi mili pogledi izražali so gorečo prošnjo, naj osreči Dragoslava s svojim zvonkim glasom njegovo srce. Ona se ne ustavljala, če je tudi pretresala njeno dušo bridka otožnost. Lahko prisede h glasoviru, in krasno-doneči glasovi odmevali so po širnej dvorani. Schubertove melodije so zazibale naša poslušalca v one nadze-meljske kroge, ko se Čuti človek prostega vseh verig in težav ko leta njegov duh breztelesen po neizmernih svetovih. Dragoslava je do pel a. Glasovi so se razgubili v odmevajočej sobani, in smrtna tišina astane v salonu. Duh srrajščakov in Desimirov vrne se na zemljo v svoje navadne okove, ali njuni spomini se še vedno zibljo v zračnej višini. Pevka je očarala poslušalca, in jedva sta našla besed, da izrazita svoje globoko priznanje. "Lepa je ta pesen in krasen vaš glas", opomni grajščak. "In kako primerna je melodija besedam! "Dekliška tožba!"... Kaj ne izraža vsega že beseda sama, in potem še ta napev!! Človek se kar utopi v žalne čute in spomine." "Kje pa ste izurili svoj glas, gospica", vpraša Desimir. ko je utihnol grajščak in je zopet nastala globoka tišina. "Že od mladih let se vadim v petji. Najprej me je podučevala moja ranj-ka mati sama in od nje moram reči naučila sem se največ pesni j. Prišedši na Dunaj v zavod, nadaljevala sem začeti poduk, a to le kedar in kako se mi je spoljubilo — na svoje veselje in tudi žalost. Sedaj pa pojem redkokdaj in zdi se mi, da bodem v kratkem pozabila vse svoje pesni." "To bi pa bila neizmerna škoda, ako bi takov krasen glas obmolknol v vaših prsih ter ne razveseljeval in blažil več človeštva", odvrne nagloma in dvorljivo grajščak. "Zakaj škodaf Ali razveseljuje neki moje petje človeštvo. Ravno nasprotno. Ono ga v žalost utaplja in mu greni življenje", odgovori odločno umetnica. "Ali petje blaži duh ter plemeniti dušo in srce, bodisi melodija otožna ali vesela", opravičuje svojo trditev grajščak. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAnO: 2 3d. In S Oct. v vseh lekarnah L F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. V pouk. Kdor rojakov namerava odpotovati v > t a r o domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil marsikak dolar. j Vsakemu potniku odpošljem brezplačno crumb v slovenskih barvah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po ktere j pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vse domeni. Vsak potnik naj si pripne moj poslani g u m b, da ga nai človek CI v • v*• Skušnja uci! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter fx finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebsvnih organih, naj ga pije redno. Pošilja sc v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RTJSS, 432 S. Santa FčAv. Pueblo, Col. Naznanilo. Naznanjam rojakom vsepovso-di, da sem kupil veliki, splošno znani SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje. V salconu imam igralno mizo (pool table) in glaso- ^ vir; točim PRISTNO PLZENSKO w PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvoril sem tudi vinarno. Točim izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rodeča vina. Beli Burgundec, beli Tokajerc, Risling in druga fina vina se dobe pri meni na debelo in drobno. Potniki dobe pri meni pre« nočlčče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli 1 Mohor Mladič, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicaigo, 111. Telefon: Loomis 498. (C-N—V— Hssss: KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in ill od* pošljemo poštnine proste, ako se nam znerek naprej posije: Molitve*« knjig«: Spornim na Jezusa 35 ct-Jezus dobri pastir 60 et-Pres veto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $L Filoteja fl.20. Zlata sola $1.20. Duhovni studenee tO cIL Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 et. j Vrtec nebeški 60 ct. ; Sveta noč. 1* et j Ave Marija 10 et M*ti Božja 10 ct Evangeliji 60 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdsja 60 ct Navedene masno knjiga so s zlat<» obrezo. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom dlovencem in Hrvatom, da imam 3voj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Yedno točim sveže pivo, dobra! kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in lirano z najboljšo postrežbo. f obilen obisk se priporoča: (31 de) loho Fubik* Drug« knjige i Zbirka domačih zdravil 60 ci Mali vitez, v treh zvezkih, $3.60. Prešernove poezije, vezane 76 et Prešernove poezije, broširane, 60 ct Skozi širno Indijo 40 ct Na indijskih otokih 30 et Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.76. La Champagne Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct «La Lorraine Dimnik, slovensko-nemški besednjak »La Touraine BABI telefon kadar doapei na kake postajo ▼ New York i« me reš kako priti k Fr. Saksbbjtj. Pokliči številke 3796 Cortland in govori sloreneke. Compagnie Generale Transatlantiqua. Francoska parobrodtia družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO I ■ iLi Lorraine", ni dva vijaka..______________ fcLa Savoie", „ ,, ........... frLa Touraine", ,, .................. I.L'Aqnitaine", „ „ ................ ,,La Bretagnc",............................ . ,,La Champagne",. .......................... ,,La Gaacogne",............................ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkiL ari dopoludne. Parniki odpljujejo is priataniida itv 42 North Blvsr, ob Morton Street t i s. ocx> »on, II.OOU ,, IO.OOO „ 10.000 „ 8.000 8.000 , B.ooo ,, «5.000 konjakih aoM, »5.0CK, „ „ 12.000 „ „ 16.000 „ „ 9.000 || „ 9.*» n 11 9'°°° 11 11 fe 10. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZUSTIM VINA. En tleče vino po 50 et. j.nl., bele po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Yino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. M*" Naročilom je tiriioziti denar. •0 centov. Prva nemška vadnica 35 st Pregovori 30 ct Mlinarjev Janez 40 cf. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 60 ct Godčevski katekizem 16 ci. Andrej Hofer 20 ct Boeraka vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 30 et. Pavlin, angleški slovarček 40 et Erazem Predjamski 16 ct . Naselnikeva hči 20 et Eno leto med Indijanci 20 et May, Ery, 20 ct Pavliha 20 ct Potovanje v Lili put 20 ot Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladine. L in IL zvezek, vsak 20 ct Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct Izdajalea domovine 20 ct V delu je rešitev 30 et Najdenček 20 at Grof Radecky 20 cu Lažnjivi kljiiec 20 et Repeštev 20 ct Vrtomirov prstan 20 et. Hubad, pripovedke L. IL, III zvezek, vsak 20 ct Cesar Maksimilijan L, 20 ci Sv. Genovefa 20 eu Vejska nn Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct Knez Črni Jurij 20 ct Nikolaj Zrinjski 20 et. Spominjski listi iz avstrijske igsdo- vins 25 ct Doma in na tujem JO st Na Preriji 20 ct Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikan&c 20 ot Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki »0 ot Kako je zgorel gozd 20 o*. Šaljivi Slovenec $0 st Četrto berilo za ljudske šele 60 st Stoletna pratikj 60 ct Izidor, pobožni xmet 26 ei Cvetke 20 ct Hitri računar 40 ot Sanje ▼ podobah 16 ct Keledar za lete 1904 26 et V FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leo Rrushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem t> oglas ju, rato ga rojakom toplo priperočam. Fr. Sakser. *La Savoie La Bretagne 30. junija 1904. 7. julija 1904 14. julija 1904. 21. julija 1904 28. jnJja 1904 La Champagne La Gascogne •La Touraine *La Lorraine La Bretagne 4. 11. avgusta 1904. avgusta 1904. 18. aug. 1904. 25. aug. 1904. 1. sept. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filma agenciji: Si BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAND-A M K HIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsKo in oc ta ZjedinjerJi. med NEW Y0RK0M in ROTTERBAMGM preko Boulogne sjr-Mer# N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije* Radi cene glej na j>osebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih f DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, St 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. / BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERPAMA vsak f-etrtek in iz NEW YOIiKA vsako sredo 1Mta^--- ~~ ob 10. uri zjutraj. HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW TOKE. 90-8 Dearborn St, CHICAGO, ILL. Ml]® stab line (Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med p°#Td New \orkora in Antwerpenom, * * * ♦ * * ♦ Philadeipbijo in Antwerpenom, •. m- v- S . J.-, ^kK-VJ^-^'- •■ V-1: Rojaki, podpirajte rojaka! JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Podpisani priporočam svojo dobro srejen« GOSTILNO, 1 ajcl j e sporna, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, proda- Vlak je treba premeniti samo en- številko 109 Greenwich S t, ker Ako kak rojak pride v For«tCit£ ^ Postaji. Vožnja do New Yorka na aaj na postaji vpraša ta mene in gotovo bod« traja manj nego tri dni; prihod Prevaža poinike s sledečimi poštnimi parniki: ^AOERLANO dva v'juka OS78i ton. «££LAKB............ 11905 ton. mnogo je navibancev, ki vas druir&m tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok. dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mr-uroli lovce" na ljudi na postajah in potujoče odvleč^jo v slabe in drajre hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSER. 109 Greenwich St, New York. 1778 St. Clair St.. Cleveland. O. prišer do mene io do zaancev. Ako ked. po- | New York PO dneVU t remije kak Svet, naj »e name obrno. Nale geslo toraj bodii roji Is svojim! Martin Mubig. je denarje pošiljati po posredovanju F. SAKSER, I 09 Greenwich St. New York, ker to stori najhitreje in aajsolid- aeje. NAJBOLJE KROCNLAND.......... 12760 ton, FINNLAND............ 12760ton, Pri reninli zn medkmvje so v^oStete vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba. ? Ppt čez A ntwerpen je jedna najkrajsili in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, »tajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo m urugo dele xVvstrije. ^ Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri Jopoiudne