DBEDNISTVO IN UPRAVA» LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. t TELEFON 55-2J DO 55-21 BOKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA *0 L A 8 I L 0 0 B 0 N B BON L 0 V B N I J B INSEEATNI ODDELEK LJUBLJANA lELEFON 38-22 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV. C-30M1-1 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN Ob stoletnici madžarske revolucije Madžarsko ljudstvo je zvesto svojim slavnim tradicijam iz leta 1848 stopilo pogumno na pot demokracije in napredka Velike manifestacije prijateljstva Madžarske s sosednimi državami Budimpešta, 16. marca. Največ j a slovesnost v okviru proslave 100-let. nice revolucije 1848. leta je bila včeraj na trgu Lsjosa Kossutha pred poslopjem Ljudske skupščine. Na trgu, ki je bil slovesno okrašen z zastavami Madžarske. ZSSR, Jugoslavije, Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Albanije se je že zgodaj zjutraj pričelo zbirali delovno ljudstvo Budimpešte z napisi, zastavami ter slikami Petöfija in Kossutha. Iz vseh krajev Madžarske so prišle kmečke delegacije v narodnih nošah. Množi, ce so vzklikale ljudski enotnosti, svobodni madžarski republiki, demokra. tični vladi in ZSSR. Nad 300.000 ljudi je navdušeno pozdravilo predsednika republike Til. dyja, maršala Vorošilova in ministra vlade FLRJ Milovana Djilasa, čim so se pojavil: na slavnostni tribuni, kakor tudi druge člane delegacij sosednih demokratičnih držav. Navzoče je pozdravil v imenu odbora za proslavo lOO.letnice revolucije predsednik vlade Arpad Szaka. sits, Id je izrazil prijateljstvo Madžarske do sosednih demokracij, vzklikajoč generalisimu Stalinu ter maršalu Titu. Ko je pozdravil maršala Voro. ššiova in druge delegate, je Szakasits naglasil, da je Madžarska z uresničitvijo delavske enotnosti našla svojo pot k zgraditvi resnične ljudske demokracije. Nato je govori! predsednik republike Zolian Tildy in poudaril, da si je madžarsko ljudstvo po 100 letih ustvarilo pogoje za svoboden razvoj. Naglasil je pomen navzočnosti ugled, nih delegatov ZSSR, Jugoslavije, Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Albanije, kar pomeni vzpodbudo za madžarsko demokracijo. Predsednik Zoltan Tildy je govo. reč o nalogah ljudske demokracije poudaril, da bo dala Madžarska vse svoje sile v 6lužbo miru in obrambe svobode na svetu. Generalni sekretar Komunistične partije Macas Rakosi je naglasil v svojem govoru pomen agrarne reforme, kar pomeni podaljšanje revolucionarnih idej iz leta 1848. Ker smo združili sile delavcev in kmetov ter napredne inteligence, je dejal Rakosi, smo omogočili obnovo ter triletni načrt. Stiki med Madžarsko in demo. hnatičnimi državami so se še bolj poglobili s pogodbama o prijateljstvu z močno Titovo Jugoslavijo in novo Romunsko ljudsko republiko. Ponosni smo, ker lahko na proslavi revolucije iz leta 1848 pozdravimo predstavnike borcev za svobodo grškega ljudstva (dolgotrajno vzklikanje: »Živel MaT_ kos!«) ter italijanskih in francoskih partizanov. Madžarsko ljudstvo ceni rezultate demokracije. Negovalo jih bo, in tudi branilo, če bo potrebno. Velikanska množica je po govoru še dolgo vzklikala enotnosti delavske stranke in mirovnim pogodbam s sosednimi državami. Komunistični partiji ter demokratični madžarski vladi. Počastitev spomina Petöfija in Kossutha Med svečanostmi v proslavo lOO.letnice revolucionarnega leta 1848 so včeraj položili predsednik republike Zoltan Tildy, predsednik vlade Lajos Dinnyes, predsednik parlamenta Imre Nagy ter predstavniki tujih delegacij vence na spomenike borcev za svobodo madžarskega ljudstva Sandora Petöfija in Lajosa Kossutha. V imenu sovjetske delegacije, ki je prišla v Budimpešto je položil venec maršal Vorošilov, v imenu vlade FLRJ pa minister Milovan Djilas. V imenu ju-goslovansko-madžarskega ljudstva za kulturno sodelovanje je položil venec predsednik društva pravosodni minister zvezne vlade Frane Frol. SLAVNOSTNA SEJA PARLAMENTA V priznanje in hvaležnost borcem iz 1848 ter njihovim svobodoljubnim idejam je bila včeraj dopoldne slav. nostna seja parlamenta, katere so se udeležili predsednik republike Zoltan Tildy, predsednik vlade Lajos Dinnyes s člani vlade in vsi člani tujih delegacij, ki se udeležujejo proslave. Predsednik parlamenta Imre Nagy je v svojem govoru poudaril pomen pridobitev iz leta 1848. in predložil parlamentu zakonski predlog o ohranitvi spomina na borce iz revolucije. Ljudski poslanec Josif Rcvav je v imenu Komunistične partije Madžar, ske pozdravil zakonski predlog in naglasil, da madžarsko ljudstvo v na. sprotju z letom 1848 danes ni več samo. Danes ima močne prijatelje, tako veliko Sovjetsko zvezo kakor tudi sosedne demokratične narode, s kateri, mi se bori skupaj proti vojnohujska-škernu imperializmu, bi mu ni všeč demokratični razvoj Madžarske. Ma. džarsko ljudstvo, je izjavil Revay, je našlo svojo pravo pot. Leta 1848 ni bilo zveze med delavci in kmeti, danes pa je ta zveza dejstvo. V imenu madžarske vlade je zakonski predlog pozdravil predsednik vlade Lajos Dinnyes. nato pa so ga so glasno sprejeli z dolgotrajnim vzklikanjem. Predsednik parlamenta je nato sporočil, da bodo voditelji tujih delegacij pozdravili v imenu svojih vlad in ljudstev predsednika madžarske re. publike, parlament in madžarsko ljudstvo. Pozdrav maršala Vorošilova Na govorniški oder je prvi stopil vodja sovjetske delegacije maršal Vorošilov, ki je sporočil madžarskemu ljudstvu tople pozdrave ljudstva in vlade Sovjetske zveze ter generalisi-nia Stalina. Poudaril je, da spremlja, jo narodi Sovjetske zveze z živim zanimanjem demokratični razvoj Madžarske, ki ima danes svoje mesto v taboru naprednih narodov sveta. Danes se bori Madžarska skupno z dru. g'mi naprednimi državami proti imperialistični reakciji in vojnim hujskačem za demokracijo in trden mir. Na koncu je maršal Vorošilov želel madžarskemu ljudstvu mnogo uspehov v boju za utrditev ljudske demokracije in uresničenje boljših pogojev delovnega ljudstva. Govor maršala Vorošilova so poslanci pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem Sovjetski zvezi, generalisimu Stalinu in maršalu Vorošilovu. GOVOR MINISTRA MILOVANA DJILASA Nato je imel minister Milovan Djilas v imenu vlade FLRJ tale govor: Visoki dom! Dovolite mi da vas pozdravim v imenu jugoslovanske delegacije in po vas, da pozdravim madžarsko ljudstvo ter mu čestitam ob 100-letnici narodne revolucije. Pred 100 leti. ko se je madžarsko ljudstvo borilo proti tujemu jarmu in fevdalnemu zatiranju. ni bilo v Evropi sil. ki bi bile sposobne braniti to revolucijo pred navalom evropske reakcije. Na vzhodu je bil ruski carizem, na severu in zapada je bilo madžarsko ljudstvo obdano s fevdalci, na jugu pri Hrvatih in Srbih pa se še niso razvile sile, sposobne, da bi nastopile v obrambo madžarske revolucije. Še več. reakcionarnemu vladajočemu fevdalnemu sloju pri teh narodih z banom Jelačičem, patriarhom Rajačičem in knezom Alexandrov Karadjordjcvičem na čelu je uspelo zadušiti tiste majhne napredne sile. ki so se pojavile na Hr. vatskem, v Srbiji in Vojvodini, in zbrati vojsko, ki je pomagala na ra. čun Avstrije zadušiti madžarsko revolucijo. Nekateri zgodovinarji so skušali pozneje opravičiti reakcionarno vlogo hrvatskih in srbskih vladajočih slojev z nerazumevanjem nekaterih voditeljev madžarske revolucije glede na narodne interese Hrvatov in Srbov in odvzem narodnih pravic Hrvatom in Srbom tudi v času revolucije same, vendar pa tako pisanje zgodovine dejansko nima nič skupnega z objektiv, no in nepristransko znanostjo. 1848. leta je madžarsko ljudstvo v temeljih streslo staro fevdalno Evropo. Madžarska revolucija je izpisala najslavnejšo stran madžarske zgodovine, hkrati pa eno izmed največjih strani osvobodilnega boja človeštva. Madžarska revolucija je začela, čeprav je bila zadušena, novo razdobje v zgodovini madžarskega ljudstva in je spadala med tiste velike zgodovinske dogodke v onem času. ki so omogočili razvoj novih družbenih odnosov v-V Evropi. Po letu 1848, t. j. po ma. Jžarski revoluciji, ni mogla biti Evropa kljub zmagi reakcije več taka, kakršna je bila prej. Stari fevdalni odnosi so začeli popuščati na vseh straneh, tako da njihovega uničenja ni mogel nihče več ustaviti. Z obraza reakcionarne kompromisarske buržo. azije je začela polagoma padati domoljubna krinka, s katero je prikrivala svojo sebičnost in grabežljivost. Na pozornico zgodovine je dokončno in nepreklicno stopil proletariat kot zavedna in organizirana sila, kot nosilec novih zmagovitih idej enakopravnosti med ljudmi in narodi. Tako je treba gledati na madžarsko revolucijo in ne kakor oni zgodovinarji, ki se izgovarjajo z napakami madžarske revolucije, da bi zmanjšali neizbrisno znamenje sramote, ki ga ;e zgodovina že pritisnila na imena organizatorjev intervencije proti madžarski revoluciji. Danes lahko tem laže ugotovimo vsa ta dejstva, ker so jugoslovanski narodi po letu 1948 neštetokrat dokazali nasproti reakcionarnim vladajočim slojem svojo neloč- ljivo povezanost s svobodo in napredkom. To danes tem lažje ugotovimo, ko so narodi Jugoslavije pod vodstvom največjega sina naše države maršala Tita v najusodnejšem trenutku zgodovine človeštva v veliki vojni proti la. šizmu tisočkrat skozi kri in ogenj dokazali, da ni stvar svobode in napredka samo neločljivo povezana z njimi, ampak je, da se tako izrazim, istovetna z njihovim obstojem kot narodov. Narodnoosvobodilni boj jugo. slovanskih narodov je pokazal novo poti, nove oblike v boju ljudstva za svobodo in neodvisnost, v boju delovnih množie za odstranitev izkoriščevalcev. Ta boj jugoslovanskih narodov je bistveno vplival na spremembo odnosov v tem delu sveta in dejansko pomenil začetek razdobja vsestranskega prijateljstva in sodelovanja ter medsebojnega spoštovanja, podpiranja svobodnih in samostojnih držav ter z narodom na Balkanu in Srednji Evropi. Nadalje je nova Jugoslavija storila vse in dala vse. kar je v njeni moči, da bi podprla razvoj demokracije na Madžarskem, da bi pomagala madžarskemu ljudstvu, da bi se dvignila iz ruševin in ponižanja in postala zares svobodna ter samostojna. Danes lahko smelo trdimo, da so prijateljstvo, vsestransko iskreno sodelovanje in medsebojno spoštovanje, ki vladajo danes med novo Jugoslavijo in novo Madžarsko, velika pridobitev boja narodov na Balkanu in v Srednji Evropi za svobodo in neodvisnost. Če je bilo madžarsko ljudstvo leta 1848 obdano od reakcionarnih sil, je danes 100 let pozneje obkroženo od prijateljev na vzhodu in severu od Sovjetske zveze. Češkoslovaške in Romunije, na jugu pa od narodov Jugoslavije. Če tedaj madžarsko ljudstvo ni moglo doseči svobode in neodvisnosti zaradi zunanje intervencije, je danes njegova usoda v njegovih lastnih rokah. Danes, ko'čestitamo madžarskemu ljudstvu ob obletnici narodne revolucije in se veselimo skupno z ,njim uspehov, ki jih je doseglo po zadnji vojni v boju za svobodo in neodvisnost, izražamo kTepko prepričanje narodov Jugoslavije, da se bodo odnosi med našima svobodnima državama ter narodi še bolj utrdili in poglobili, predvsem zaradi tega, ker je tudi madžarsko ljudstvo, zvesto svojim slavnim tradicijam iz leta 1848., vzelo usodo svoje domovine v lastne roke in pogumno stopilo na pot demokracije in napredka. Slava borcem iz leta 1848.« Naj živi demokratična in samostojna Madžarska republika! Naj živi prijateljstvo in sodelovanje med novo Jugoslavijo in novo Madžarsko! Govor ministra Djilasa je ves parlament toplo in prisrčno pozdravil. Nato so govorili v imenu bolgarske delegacije notranji minister Anton Jugov, v imenu poljske ' delegacije minister Koszicki. v imenu češkoslovaške delegacije Zdenek Fierünger in v imenu albanske delegacije Tuk Jakova. Sprejem v madžarskem poslaništvu v Beogradu Beograd, 16. marca. Ob proslavi 100 letnice madžarske revolucije 1848. leta je priredil snoči poslanik in pooblaščeni minister Madžarske republike Zoltan Szanto slovesen sprejem v prostorih bivšega oficirskega doma. Slovesnega sprejema so se udeležili: podpredsedniki Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade, Josip Rus in Marko Vujačič, sekretar Prezidija Mile Peruničič, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, zunanji minister Stanoje Simič in člani vlade FLRJ, predsednik Prezidija Ljudske skupšične LR Srbije dr. Siniša Stankovič, predsednik vlade LR Srbije dr. Blagoje Neškovič in člani vlade LR Srbije, načelnik generalnega Štaba JA generalni polkovnik Koča Popovič, predsednik Vseslovanskega komiteja generalmajor Božidar Maslarič, predsednik centralnega odbora ES Djuro Salaj, predsednik izvršilnega odbora beograjskega ljudskega odbora Petkovič ter predstavniki javnega in kulturnega življenja Beograda. Sprejema so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora. Pozdravna brzojavka maršalu Titu s Planice Planica, 15. marca. Ob priliki današnjega svetovnega rekorda je odposlalo vodstvo mednarodnega tedna smuških poletov maršalu Titu naslednjo brzojavko: »Ob svetovnem rekordu 120 m, prvem po osvoboditvi v Planici in fantastičnem uspehu naših smučarjev, pošiljamo Vam. ustvarjalcu nove Jugoslavije ln njenih uspehov prisrčne pozdrave, ki se jim pridružujejo tudi pozdravi smučarskih delegacij Švice, Francije, bratske Poljske in ČSR.« OB ZAČETKU POSLOVANJA V VEZANI TRGOVINI V ponedeljek, ki je bol določen kot začetek trgovanja po vezanih cenah, so bile kmečke zadruge v Sloveniji v glavnem pripravljene na novo poslovanje. Seveda pa ni še vse tako urejeno, kakor bi moralo biti, in bo treba urediti še marsikaj, popraviti marsikatero napako in nadomestiti zamujeno. Boni, ki jih dobe kmetje poleg gotovine za prodane pridelke po vezanih cenah, so bili v ponedeljek že razdeljeni vsem zadrugam, razen v nekaterih krajih, kakor Gorica, Ptuj in Mozirje, ker so jih ta dan šele razpošiljali. Zadruge so dobile bone po 1000 in 100 din, ne pa še bonov po 10 din. ZakaEniitev je povzročil zavod za tiskanje bankovcev v Beogradu, ki bi moral vse bone stiskati do 10. marca, pa je pravočasno stiskal le bone po 1000 in 100 din. Med tem so bili stiskani tudi boni po 10 din. Iz Beograda so jih poslali v Slovenijo 12. t. m. in tako ne bo treba več čakati nanje. Največ dela so imele zadruge te dni z inventuro, ki je nujno potrebna rabili in pokupili 5 krat več umetnih gnojil kakor pred vojno 1. 1839. Mde tem ko pred vojno vse kmetijstvo Jugoslavije kljub subvencijam ni potrošilo niti 130 vagonov apnenega dušika, so ga lani kupili samo slo. venski kmetje 60 vagonov. Superfos. fata so kupili 950 vagonov, kostne mo_ ke 12 vagonov, nitroioskala 300 vagonov. kalijeve soli 370, čilskega solitra 230 vagonov itd. Letošnjo pomladansko «etev začenjamo z geslom za dvig hektarskih donosov. Za popoln uspeh Je potrebno, da vsem drugim sredstvom, ki jih bomo v ta namen izkoristili, pri. družimo tudi umetna gnojila. Mnogi kmetje že imajo zaloge umetni'h gno-jd, ki 60 jih kupili v jesenskih ln zimskih mesecih. Mobilizirat*. Je tre. ba tudi razne manjše količine umetnih gnojil, ki še vedno leže po skla. diščih zadrug rn magazinov. Super. fosfat in apneni dušik redno dotekata iz naših tovarn. V kratkem bomo dobili tudi večjo pošiljko kalijeve so- li. V bodoče se bodo umetna gnojila prodajala tudi*, po nižjih enotnih cenah v zameno za kmetijske pridelke. Tudi pri tem je ljudska oblast poka. zala popolno razumevanje za kmetov položaj in njegovo potrebo po umetnih gnojilih, če primerjamo dvig cen kmetijskih pridelkov, ki se bodo odkupovali po vezanih cenah v primeri z letom 1939., z dvigom cen umetnih gnojil, bomo ugotovili, da so se cene prav vseh kmetijskih pridelkov mna go bolj dvignile kakor cene umetnim gnojilom. Tako bo veljalo po vezanih cenah 100 kg eupertosfata 195 din. a pred vojno je ista količina veljala 105 din. Cena se je torej dvignila za 85 odstotkov. Cene apnenega dušika bodo višje za 146 odstotkov. Hkrati pa so se cene pšenici dvignile za 171 odstotkov, koruzi za ISO odstotkov, 'krompirju za 177 odstotkov, fižolu za 171 odstotkov, sladkorni pesi za 2*27 odstotkov itd. V borbi za dvig hektarskih donosov se srečujeta splošni in kmetov interes. Če 1)0 kmet uporabljal umetna gnojila poleg drugih sredstev, ki vpli. vajo na dvig hektarskih donosov, bo več pridelal, več zaslužil in zato lahko bolje živel. Višji hektarski donc»s bo koristil skupnosti ker bo kmet imel več presežkov za potrebe delavstva in mest ter surovin za tovarne. Taiko bo napredovalo naše gospodarstvo, izboljševal se bo naš življenjski standard, obenem pa 6e bo krepila gospodarska, obrambna in politična moč naše države. eh! naših skakalcev v Planici Medtem ko je bito včeraj na dan novega svetovnega rekorda v smuških poletih v planiški dolini mirno, je danes v skrajnem gorenjskem kotu, kjer stoji edinstvena športna naprava v svetu, znova oživelo. Z izrednim in dvema posebnima vlakoma je prispelo k planiškim poletom okoii 3000 gledalcev, po večini srednješolska mladina iz Ljubljane. Malo po 9. je bil okoli izteka velike skakalnice že sklenjen obroč gledalcev, ki to nestrpno pričakovali začetek poletov. Jutro je bilo sončno in je obetalo prav dobre snežne razmere. Dopoldne pa je prevladal jug, ki je sneg hitro omehčal, kar je vplivalo na dolžino skokov. Že v drugi seriji posebno pa v tretji seriji današnjih poletov se je očitno poznala nagla vremenska sprememba, ki utegne ceio onemogočiti nadaijne tekmovanje. Velika množica gledalcev je živahno razpravljala o nepričakovanih uspehih preteklih dni. Medtem so se zbrani tekmovalci vzpenjali na vrh skakalnice in sicer 9 naših skakalcev, ter po 3 Poljaki, Francozi in Švicarji, ker si je četrti švicarski zastopnik Charles Blum poškodoval nego pri svojem nedeljskem skoku 121 m s padcem. Največji uspeh je imel danes Rudi Finžgar, ki je dosegel najdaljši polet 104 m, poleg njega sta preko 100, metrov poletela še Jugoslovana Janko Mežik in Franc Pribošek, Francoza Lucchini in Charles ter Švicarja Tschannen in Stump Pribošek je s 102 m dosegel svoj dosedanji življenski rekord na veliki skakalnici v Planici. Občinstvo je včeraj in danes r.a startu pogrešalo zlasti znanega prvaka Janeza Poldo, ki zaradi lažje obolelosti ni mogel nastopiti ln znanega planiškega tekmovalca Karla Klančnika, ki mu je letošnja poškodba v rami onemogočila nastop na naši največji skakalni prireditvi. Današnje tekmovanje se Je začelo ob 9 50. Z vrha zaletišča je prvi zdrčal Ivo Javornik in dosegel daljavo 91 m, vendar ni vzdržal doskoka ter je podrsal po snegu. Za njim je Lojze Razinger varno pristal pri 88 m. Janez Rožič se je pognal 86 m s pedrsom. Naš nadarjeni skakalec Jože Langus je v lepem slogu skočil 81 m in prav tako Ivo Razboršek 90 m. Naj-mlajši tekmovalec v Planici Albin Rogelj je sigurno doskočil 73 m, za njima pa je Franc Pribošek v lepem slogu zabeležil svojo največjo daljavo 102 m. Francoz Lucchini se je pognal na 98 m In je pri doskoku podrsal ob sneg. Poleg Vleczo-reka, ki je v nekoliko nesigurnem skoku dosegel daljavo 86 m s padcem, je njegov rojak Gasieniea s sigurnim skokom pristal na 69 m. Potem je Francoz Charles lepo poletel 101 m. Tretji francoski skakalec Mounier pa je pri 97 m padel in se lažje poškodoval. Poljak Kozak je pravilno skočil 74 m. Prva serija skokov je bila zaključena z velikimi daljavami. Mežik se je v krasnem slogu potegnil na 103 m, za njim Finžgar na 104, potem pa je planiški rekorder Tschannen zaplaval 102 m. Njegov rojak Stump in Žurbriggen pa 100 s padcem In 99 m. V drugem skoku so popravili dosežene daljave Razinger (90). I.apgus (84), Rogelj (78), Lucchini (103). Vieczorek (91), Ga-•ienica (80), Kozak (88), v tretjem skoku Ekipa poljskih skakalcev v Planici pa so bile zaradi južnega 6nega pri Istih tekmovalcih zabeležene manjše daljave. Podrobni rezultati današnjega tekmovanja 60 bili naslednji: Ivo Javornik 91 (padec), 85 (p), Lojze Razinger 88, 90 (p), 86(p), Janez Rožič S6 (p), 86, 85, Jože Langus 81, 84, 81, Ivo Razboršek 90, 89, Albin Rogelj 73, 78, 77, Franc Pribošek 102, 100, Arsene Lucchini 98 (p), 103, 97 (p), Anton Vieczorek 86 (p), 91 (p), 82, Stanislav Gasieniea 69, 80, 79, Regis Charles 101, 99, 93 (p), Jean Mounier 97 (p), Tadeusz Kozak 74, 88 (p), Janko Mežik 103, 96, Rudi Finžgar 104, 98, Fritz Tschannen 102, 98, Nikolaj Stump 100 (p), Jean Žurbriggen 99 in 95. Popoldanske polete je onemogočila odjuga. Kaj pravi Fritz Tshannen Že včeraj smo poročali, da je novi rekorder v smuških poletih Fritz Tschannen ocenil planiško skakalnico za skakalnico, ki nima primere na svetu. Povedal pa je tudi, da se je za letošnje polete temeljito pripravil. Že poleti je začel redno trenirati na suhem, da si je utrdil noge za doskok. Seveda je zimski čas še bolj izkoristil z vadbo. Redna in temeljita pri- prava mu je omogočila, uspeh, ki ga je dosegel 15. marca v Planici. Ko je poletel 120 m brez padca. O Poldi, ki je prav tako dosegel 120 m dolg skok, a je pri doskoku podrsal ob sneg, je Tschanen dejal, da je izredno talentiran skakalec, ki ima velike možnosti. Navdušuje se nad njegovim slogom in je prepričan, da mu bo malokdo enakovreden, ko bo izpopolnil svoj doskok. Prihod novih gostov Snoči je prispel v Planico predsednik tehnične komisije švicarske smučarske zveze Hans Feldman. S sprejemom v naši državi je bil izredno zadovoljen. Posebno všeč mu je ljubezniva domačnost naših ljudi, s katerimi je takoj sklenil prijateljske zveze in obljubil, da bo na prihodnjem zasedanju mednarodne smučarske zveze (FIS-e) podprl predlog Jugoslavije glede Planice. Danes popoldne so se pripeljali v Planico tudi češko-slovaškl tekmovalci: Be-lonožnik, Lenemayer, Lukež, Remza. Njihov vodja je tajnik češkoslovaške smučarske zveze Krnovlj. Ce bo jutri ugodno vreme se bodo ostalim tekmovalcem pridružili tudi češkoslovaški tekmovalci. gimnazije v torek: strojna; četrtek: tehni- Fizkulturna aktivnost LŠM Fizkulturnl aktiv ljubljanske univerze je organiziral redno tedensko vadbo prostih vaj. Vse bolj 6e polnijo telovadnice v Vegovi ulici, na Poljanski gimnaziji in v Narodnem domu. Vodstvo fizkulturnega aktiva je napravilo urnik vaj: Telovadnica Vegovi ulici: sreda: ekonomija; ka, ženske; petek: elektro; sobota: arhitektura moški. Telovadnica poljanske gimnazije: ponedeljek: medicina, moški; torek: filozofija, ekonomija, jus. ženske; sreda: agronomija, jus moški; četrtek: filozofija, jus. moški; petek: medicina, agronomija VPS, ženske; sobota: med. VPS. moški. Telovadnica v Narodnem domu: sreda: metalurgija, sobota: gradbena in kemija. Začeli se bodo sistematični treningi za meduniverzitetne športne igre, ki bodo v maju v Zagrebu. Tudi v igrah se hočejo študentje naše univerze Izkazati. Fizkulturni aktiv naše univerze prireja naslednje sestanke: v sredo 17. marca ob pol 8. na univerzi (soba 77) sestanek vseh nogometašev in ljubiteljev nogometa; v četrtek 18. marca ob p o 1 8. (v istem prostoru) sestanek vseh ljubiteljev košarke; v petek 19. marca ob pol 8. sestanek odbojkarjev. Na teh sestankih se bodo študentje pogovorili o pripravah in treningih za športne manifestacije naših univerz. Šahovsko prvenstvo sveta V 6. KOLU OBE PARTIJI REMI Haag, 16. marca. Sinoči so na turnirju za svetovno prvenstvo Igrali šesto kolo. Po petih urah igre sta obe partiji kola končali remi. Dr. Euwe je dosegel proti Keresu prve pol točke. Igral je kot črni odprto varianto španske partije, za katero velja kot eden najboljših poznavalcev. Remi je končala tudi partija Ro-8hevsky - Smislov. Botvinnik je bil prost. Stanje po 6. kolu je: Botvinnik 3 In pol, Reshevsky 3, Keres, Smislov 2 In pol. dr. Euwe pol. V 7. kolu se igrata partiji dr. Euwe • Botvinnik in Smislov - Keres, Reshevsky pa je prost. PARTIJA RESHEVSKY ; KERES Indijska obramba Beli: Reshevsky Crni: Keres (Haag, 3. kolo, 8. III.) 1. Sf3, SfO. 2. c4, b6, 3. d3, g6? 4. c4, dC. 5. Sc8, Lg7. 6. d4!, 0—0. 7. Le2, Lb7. 8. Dc2, e5. 9. de5:, de5:. 10. Le3, Te8. 11. 0—0, Sbd7. 12. Tfdl, cG. 13. M, De7. 14. Tahi, SF8. 15. a4, Dc7. IG. b5!, Ted8. 17. Td8:, Td8:. 18. a5!, Sg4. 19. abß:, abG:. 20. Lgo, fG. 21. bc6:, LcG:. 22. Ld2, f5'. 23. Lg5, Te8. 24. h3, fe4:. 25. Se4:, Le4:. 26. De4:, STG. 27. De3, S8d7. 28. Db8, Tb8. 29. Le3, Sco. 30. Dc2, Ta8. 31. Sg5, Te8. 8-2. h4, e4. S3. Sh8, Td8. 84. Sf4, Td6. 85. h5, g5. 86. Sd5, Sd5:. 87. cd5:, h8. 88. Leo:, bco:. 39. De4:, Ld4. 40. De8+, Kg7. 41. TL*), trni se vda. Mat je neizbežen. DNEVNE VESTI nuro*. Jed«*, Idublaivm. Naša najboljša skakalca Mežik ln Polda Drobne zanimivosti V Varšavi «o »e začeda aploSna poljska tekmovanja v košarki ženskih reprezentanc. Prvo tekino sta igrali reprezentanci varšavskih športnih klubov SKS in ASS (akademska športna zveza). Tekma se je končala s sigurno zmago SKS in sicerz rezultatom 31:12 (14:6). Srečanje meni reprezentanco športnega kluba Visla (Krekov) in športnim klubom iz Lublina, se je končajo z zmago Visle, z rezultatom 47:11 (24:7). Uvedba triptikov. Zvezni odbor za avtomobilizem ln motooklizean pri Komisiji T Tehnik a in šport« je v sporazumu z( m&džarskJlm U-tomobilsklzn. iklubcm v osebnem avtomobilskem prometu med Jugoslavijo in Mndžairsko uvediel sistem triptikov. • FD Enotnost — poziva vse koSar-karje(lec) na obvezen sestanek sekcije, ki bo danes ob 19 na Taboru. SFD Železničar — odbor za Igre poziva vsq igralce odbojke, da so sigurno udeleže sestanka vseli odboj/kašev, ki bo v sredo 17- t. m. ob pol 39 v Domu Ljuba Šercerja. Udeležba jo za vse odbojkaše Ln odbojkašice strogo obvezna. Vabljeni so vsi fizkulturniki, člani našega društva, ki so zanimajo za to igro. — Referent za odbojko. OFO Kranj (pov. za nogomet) sporoča, da bodo v nedeljo 21 marca naslednje zaostale prvenstvene nogometne tekme: v Lescah ob pol 14: Prešeren : Zelazar (mladinska), ob pol 15: Prešeren : Zele-za.r; na Jesenicah ob pol 15: Gregorčič proti Škofja Loki (mladinska). Kako poteka drugi del zimske škropilne akcije» ^rana p^čiča proti ameriškemu kaparju Ce pogledamo najnovejše podatke o do seganju plana škropljenja sadnega drevja proti ameriškemu kaparju tedaj lahko, ugotovimo, da nekateri okrajni ljudski odbori še zmeraj niso poskrbeli, da bi bilo to za naše sadjarstvo tako važno delo pravilno opravljeno. Povsem nerazumljivo je našim sadjarjem, da škropilne brigade ne pohitijo z delom spričo izredno ugodnega vremena, čeprav so dani vsi pogoji. Ne gre pri tej akciji le za trenutne koristi posameznega sadjarja, marveč za pravo organizirano borbo proti ameriškemu kaparju, kakor je še doslej nismo poznali in ki bo obvarovala škode vse naše gospodarstvo. Obeta Se nam dobra sadna letina in vprašujemo, ali bomo dopustili, da gre vse naše sadje v industrijsko predelavo kot manjvredno, ali pa bomo storili vse, da bomo imeli zdravo sadje za izvoz, ki prinaša našemu gospodarstvu velike koristi. Najbolj zgovorni dokaz o tem, kako si v tej smeri prizadevajo posamezni okraji so naslednji podatki o doslej izvršenem delu: Poškropiti poškrop- KOLEDAB Sreda, 17. Četrtek, u. SPOMINSKI DNEVI 17. m. 1857. — Rojen utemeljitelj felo-t loške kemije, snamem ti kemik. A. A. Bach., Ketod socialistščme*» dela. tourest £.ba Unske premijo. DEŽURNE LEKARNE Centralna Lekanu, Tromcetj«, Marijin; trg 6. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Sreda. 17. marca, ob i5: Melier«: Tar tuffe. Gostovanje v Mariboru. — Ob 20: Moliere: Tartuffe. Gostovanje v Mariboru. Petek. 19 marca, ob 80: Shakespeare: Hamlet Red II. Sobota, 20 marca, ob IS: Maršak: Mucin dom. Zaključena predstava za osnovno šolo Št. Vid in Naklo pri Kranju. — Ob 20: Cervantes: štiri medigre. Red C. Nedelja. 21. marca, ob 14.30: Maršak: Mucin dom. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Shakespeare: Hamlet. Izven. Opera v Ljubljani Sreda. 17. marca, ob 19.30: Borodtn; KuV/ Igor. Red Sreda. Četrtek. 18. marca, ob 19.30: Janaček: Je-nufa. Red Četrtek. i Sobota. 20. marca, ob 19 30: AyBorodln ^Kne« Igor. Red A. f* Nedelja. 21. marca, ob 15: Bizet: Car men 1 zven Sprememba repertoarja v Operi. Namesto Pollčeve operer »Mati Jugovičev« bo uprizorjena dane ’za red Sreda Bo rodlnova opera »Knez Igor«. Drama v Mariboru Sreda, 17. marca ob 15. Möllere: »Tar tuffe«. Gostovanje ljubljanske Drame. Izven. — Ob 20: Molieref »Tartuffe, Gostovanje ljubljanske Drame. Izven Potek, 19. marca ob 14.50. Žižek: »Vsemu nikljub«. Red LMS-2. Nedelja. 21. marca ob 20. Goldoni: »Krč m ari ca Mirandoliua«. Izven. Drugi dan gostovanja ljubljanske Drame v Mariboru je na sporedu Molierov komedija »Tartuffe: v prepesnitvi Otona Župančiča. Predstavi sta ob 15 in 20. Na »lovno vlogo igra Ivau Levar, sodelujejo: Marija Nabioeba, Janez Cesar. Mira Danilova. Jože Tiran, Draga Aliačičeva. Branko Miklavc, Edvard Gregorin. Mila Ivačičeva. Bojan Peček in Lojze Dreno voe. Režija: dr. Branko Gavella, insce-naoija VI. Zedrinskega. Opera v Mariboru Četrtek. 18. maroa ob 19.30. Gounod »Paust«. Rec^ A. Petek, 19. mexo* ob 19: »Baletni večer«. Red LMSJ. Sobota, 20v'marca ob 20. Puccini: »Tosca« Gostuje' joie Go»tič, prvak zagrebško opere, izven. Nedelja* 21. marca ob 15: Baletni večer« Izueu 'Šentjakobsko gledališči Mestni dom Bcibota 20. marca ob 20: F. M. Dostojevs&l »Idioti. Premiera, 25 letnica delovanja Okraj: po planu Ijeno v '/• Ptuj 120.000 14.323 11 v. Maribor - m. 46.800 12.763 27'/. Maribor - ok. 144.600 32.236 22 */• Črnomelj 14.300 3-833 26 V. Murska Sobota 63.000 8.099 12 V. Krško 42.750 6.188 14 •/■ Škofja Loka 10.200 2.197 21 */. Gor. Radgona 99.120 16.228 16 */« Ljubljana - m. 10.500 1.976 18 V* D. Lendava 29.540 10.216 34 •/. Celje - ok. 44.200 6.735 160 */. Ljutomer 54.476 4.295 , 7 V. Celje - m. 16.800 3-116 18 • 11. Bistrica 6.000 • 921 15*/. Slov. Bistrica 43.200 4.942 11 V. Novo mesto 17.080 13.580 79 ’/■ V celoti je bilo poškropljeno v prvem in drugem delu zimske škropilne akcije 1947/48 — 465.210 dreves to je 4652 celotnega plana. Glede na kratko odmerjeni čas v katerem še lahko škropimo, t. j. do brstenja drevja, zahteva interes našega delovnega ljudstva sodelovanje slehernega sadjarja na področju, kjer deluje škropilna brigada. Okrajni ln krajevni ljudski odbori se naj v tem zaključnem delu borbe proti ameriškemu kaparju poglobijo v to.nalogo in popravijo vse, kar so doslej zamudili, kajti izvedba te naloge donaša takojšnjo korist in prispeva v veliki meri k dvigu življenske ravni ne le posameznega sadjarja namreč istočasno vsega delovnega ljudstva. Ministrstvo za kmetijstvo ln gozdarstvo Uprava za zaščito rastlin Koncerti V Kranju bo jutri ob 20. koncert pev. lega zbora »Prežaren« pod vodstvom Petru Liparja. V Mengšu i*> v petek ob 19.30 koncert rsovekega zbora »Prešeren« lz Kranja. 584-n Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča: V velik! Filharmonični dvorani bo drevi ob 20. uri vokalni koncert mešanega zbora RADIO - Beograd Zbor vodli Svetolik Pa-ščan ln 6te!e 66'članov. Ima krasne glasa, ve. Je odlično uipet ter sijajno interpretira različna dela jugoslovanskih avtorjev, ki si Jih je izbral za ljubljanski koncert. Za s uboj Ima bogate število koncertnih nastopov dama in v tujini, zato se nam danes obeta Izredni -užitek. Na koncert opozarjamo vse ^prijatelj« zberovega petja. Ft-edjilrodaJa vstopnic: Knjigama muzikali j. 595-n Na Jesenicah bo v petek ob 19. uri v sindikalnem domu simfonični koncert or. fcestra Slov. filharmonije pod vodstvom Jakova Cipelj a. Spored: Beethoven: Leonora. Schubert: Nedokončana simfonija. Smetana: Iz čeških logov In gajev. Kozi. no: Bela Krajin*. Na komoert epozarta-mo . 536-n Za simfonični koncert, ki bo v torek 23. t. m. bodo vstopnice v predprodaj rd Jutri dalle. Koncert bo dirigiral bclgarsk; dirigent Saša Popov, solist bo pianist Anten Tragt. 597-n Nedelja 21, marca ob 20. P. M. Dostojevski: »Idioti. V šentjakobskem gledališču bo v soboto 20. marca ob 20. url premiera »Idiota« 10 slik po istoimenskem romanu P. M. Dostojevskega. Nastopili bodo: Nostaaja Fillpovna E. Petrovčičeva. Aglaja Simončičeva, Generalica Jepančina A. Grgure-vičeva. Ganaja Lavrih. Ferdiščenko Lom bar. knee Miškin Petrovčič. Rogcžln Prus, General Jepančin Zakrajšek, Ivogln Brlhta. V ostalih vlogah nastopa skoro ves an sambel: Režijo ima Miram Petrovčič, scena Rom. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v trgovini Edo. Prrčemova ul. 44. V nedeljo 21. marca ob 20. bodo Igro ponovili. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Petek. 19. marca ob 20.: šk varit ln, »Tuje dete« Izven. Zadnja večerpa. Nedelja. 21. marca ob 17.: škvnrkln, »Tuje dete«. Izven. 588-n SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM Sreda. 17. marca ob 19.30. Bulgakov: »Novi dom«, premiera, režija T.č Srečko, Četrtek. 18. marca ob 19.30, Bulgakov: »Novi dom«, reprize v korist akciji za pomoč grškemu ljudstvu. Sobota, 20. marca ob 19.30, Bulgakov: «Novi dom«, režija Tič Srečko. Nedelja. 21. marca ob 20. url: Inatrumen-talno-vokalni Koncert, odsekov sind, kult. um&t društva na Jesenicah. 575-n Ljubljanske pevke in Pevce opozarjamo na nocojšnji koncert mešanega zbora RADIA BEOGRAD, kt bo ob 20. uri v Filharmoniji. Naša dolžnost je, di posvetimo gostom vso pozornost in napolnimo dvorano! Vstopnica v Knjiganmi muzlkV lij. Kongresni trg. 593-n Podružnica SIV. LJublJana-Moste, »poroča. da člani lahko dvignejo škropivo v gradu m Kodeljevem od 17.30 do 18 ure. 592-n Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse tovariše zdravnik« in medlcin-ce na predavanje tov. primarija drja. Draga Švajgerja o žariščini infekciji z vidika otorinolaringologije. Predavanje bo v petek, dne 19. marca ob 18. uri v predavalnici laterne klinike. 591-n Smuški turni tečaj v Julijske Alpe. Smuški turni tečaj iz Mojstrane preko Kredarice — 7, jezer — Planine na Kra ju — Krna v Bohinj priredi v dneh od 4. do 8. aprila Planinsko in alpinistično društvo Ljubljana samo za izvežbane in zdržljive smučarje. Stroški za vožnjo po železnici štiri kratno prenočišče, suha hrana za zadnji dan in vodstvo znašajo 220 din. Podrobno informacije in prijave pisarni Planinskega in alp. društva Ljubljana. Ma.sarykova 14/11. ,tei. 46-43, do 27. marca. Število udeležencev je omejeno! 593-n Smučarjem-planlnecm, ki nameravajo posetiti kočo pri Triglavskih jezerih pri poročamo, da si vzamejo hrano s seboj, ker koča z njo ni v zadostni mori založena. 594-n SFD »železničar« Javornik, sporoča vsem društvom, da ko smuške tekme na sektorju »Stol.Begunjščioa«, najavljene za 14. marca t. 1. preložene na 28 marec 1948 zaradi smuških poletov v Planici. »DIT — Gradbena sekcija priredi v sredo 17, marca ob 20. url sestanek v predavalnici T 84 Tehnične fakultete. Aškerčeva 11. Predaval bo univ. docent ing. Jenko Rudolf o »Vlogi inženjerske geologije pri gradnji novodobnih cest ln železnic.« 587-n Gospodinjske pomočnice. Šiška Bežigrad! V četrtak 18. t. m. prortovoljno delo na giaiiUšču. Zbirališče ob pol 16. url v Medvedov; 28 ali v Drenikovi pred Sercer-Jev;m domom. Predvolivna obveza. 590-n Važno sadjarsko predavanje za člane SVD in posestnike vrtov bo v četrtek, dne 18. marca t. 1. ob 19. url v fizikalni dvorani v HI. nadstropju ženske gimnazije v Šubičevi ulici št. 1. (pri Zvezdi) Predaval bo tov. Škulj Andrei »Letno škropljenje sadnega drevja«. Vstop prost. Začetek točno ob 19. uri. 589.n Kinematografi LJUBLJANA UNION: sovjetsl L film »Zadnja noč», tednik. — MOSKVA: sovjetski film »Prva rokavica«, tednik. — SLOGA: sovjetski film >Bel| volčjak«, tednik. — Predstave v gornjih kinematografih' ob 16.15. 18.15 In 203.5. — KODELJEVO: francoski film »Matična luka«, tednik. Predstave ob 19.30 MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film: »Nasredln v Buhari«, tednik. — GRAJ: SKI: premiera ameriškega filma »Veliki diktator«. Radi izredne dolžine filma predstave ob 16.30, 18.45 in 21. CELJE METROPOL: jugoslovanski umetniški film »To ljudstvo bo živelo«, tednik. — DOM: sovjetski film »Lermontov« tednik. — KAMNIK: sovjetska filmska pravljica »Pepslka«. te dre tik. KRANJ MESTNI: francoski film »Skrivnost« tednik. — PTUJ: francoski film »Seme v vetru«, tednik. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obveščal NAROČILA ZA 60L Vm država* ia zadružna trgov^k* podjetja, ki so upravičen* pr oda.J ati blago Po nižjih (reemih) ozirom* po višjih (komercialnih) cenah pxivamo, cin takoj nuroće kuhinjsko -n živinsko col za prodajo po p^st-ih oziroma vezanih cenah. Naročila sprejema in sklepa pogco v Ljubljani obvešča počrošnJke bolniških. 'Dakaenlc za meso, da prejmejo meso v sredo, cine 17. metrca t. 1. od 8. do 12. uro. Meso bodo delile poslovalnice mestne klavnice in mesarja Dolničar Franc ln GomSk Anton na trgu. posloval, št. 4, Celovška cesta: poslovalnica št- 7. Tržar ška cesta; poslovalnica št. 3. Zaloška c; poslovalnica št. 5. Janševa ulici; poslovalnica. Wolfova ulica (Jav.r-ttk); poslovalnica, Gospozveteka cest« (Slamič). Cena svežemu mesu je 43 din za 1 kg. Poslovalnice mastne klavnic© in mesara • prevzamejo mew na mestni klavnici v sr^ do, dn© 17. t. m. ob 7. uri zjutraj. Gbvesiiia šmeinik&m in uporainiikem motoraiSi vozil ter priklopnikov Mdnis-tnstvo za lokalni promet LR8 vrši skupno z ministrstvom za notranje zadevo LRS po svojih' komisijah, ki delujejo po okrajnih in tudi v posameznih krajih, tehnične preglede motornih vozil in priklopnikov za redno letno registracijo. Delo «so je začelo 5. marca 1948. Da vozila ne bi bila dalje časa izven prometa, jo vsako posamezno vozalo posebej pozvano ob določenem času k tehničnemu pregledu. Opažamo pa. da imetniki ia uporabniki motornih vozdl ter priklopnikov ne pripeljejo vozil k pregledu na i^au, ki je označen y pozivnici. S tem jo ovirano redno poslovanje komisij, ki imajo določen rok za izvršitev registrar cije. Imetnike in uporabnike motornih vozli ter priklopnikov opozarjamo v njihovem lastnem interesu, da so točno držijo določenih rokov, ker komisijo pregledujejo le ona vozila, ki so pripeljana na pregled pravočasno, v označenem času. Zamuda iki ne bodo iznova pozvani, ampak bodo morali pri pel jaki svoja vozila na sedež komisije ob času, ki bo objavljen v časopisju. Znova opozarjamo Imetnike in uporabnike motornih vozil, da pripeljejo na poziv komisijo vozila v predpisanem stanju na pregled, sicer vozila ne bodo registrirana. Sekretariat ministrstva za lokalni premet Ljudske republike Slovenije ©F®ZOr»ILO imetnikom kole.3 v Ljubljani V objavi UPRAVE NJI v Ljubljani (objavljena v »Ljudski pravici« an© 21, in »Slovenskem poročevalcu« dne 22. februarja t. 1.) je bil objavljen po- stopek imetnikov koles v Ljubljani, po katerem se imajo, ravnati pri letošnji prijavi in registraciji. Med drugim jo bilo objavljeno, da lastniki koles, ki imajo izkaznico o kolesu izdano pri Upravi NM v Ljubljani in medtem niso kolo odtujili, se preselili in drugo, izvrše prijavo kolesa na najbližji postaji KM v času, ki je določen s strani tul», uprave, t. j. po abecednem redu.* Vsi ostali (novo prijavljanje in vse vrste spremembe) prijavljajo pri Upravi v Ljubljani — oddelek za registracijo koles. Razpored prijavljanja je sestavljen na podlagi števila lastnikov po posameznih postajnih okoliših, kar imetnikom omogoča hiter postopek pri prijavi in izključuje možnost formiranja vrst in izgube časa. Medtem je ugotovljeno, da številni Imetniki koles ne upoštevajo prednjih določil in vrše prijavo v času in na mestu, ki je le njim v prid, odnosno prijavo prelagajo na zadnje dni trajanja registracije koles. Ta njihov samovoljen postopek znatno ovira pravilen potek registracije, istočasno pa se posebno na tul», upravi ustvarjajo vrste, ki so vezane s čakanjem in gubljenjem časa. Zaradi odstranitve prednjih ugotovitev opozarjamo imetnike koles, da prijavo vrše le na njim najbližji postaji NM in .v času, ki je določen. Istočasno se opozarja, da po 30. aprilu ne sme biti v javnem prometu nobeno kolo, ki ni prijavljeno in registrirano v letošnjem letu. Organi KM bodo zadevno vršili najstrožjo kontrolo, kršitelji pa bodo kaznovani. UPRAVA NM V LJUBLJANI Radio Ljubljana, Maribor in Si. Primorja Spored za sredo 6.00 Budnice. 6.10 Poročila, obj.ava sporeda in vremeiuska napoved. 6-30 Jutranja telovadba. 6.40 Jutranji koncert. 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave. 7.15 Slovenske narodne. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Lahka glasba. 8.00—8.30 Šolska ura. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12 45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Igra Malt ansambl Radia Ljubljana 13 30 Mozart: Violinski koncert v A-duru. 14.00 Rusiki tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (24. lcikroja). 14.10 Pesmi ruskih skladateljev pojo basist Anton Orel, pri klavirju Dana Perušek. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Igrajo V url iške orle. 15.00—15.30 Šolska ura. — 18 00 Igra iabavni orkester Radia Ljubljana. 1S.30 Fizkulturno predavanje. 18.40 Skladbo za violo izvaja Jurij Gregorc, pri klavirju M. Škerjanc. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Samospeve pojo znani sovjetski pevci. 19.30 Napoved čn.sa in poročila in naj-novejše vesti iz Planice. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objav©. 20 00 Oddaja za mladino. 20.10 Prenos koncerta mešanega zbora Radio Beograda. 2140 Simfonični valčki. 22 00 Prenos vesti Zvezne postajo Beograd. 2215 Iz del Nikolaja Rimski-Korzakova. (Ob obletnici rojstva.) Za vedno je v teških mukah v 56. lotu svoje starosti zatisnila trudne oči naša draga mama in žena Angela Turk rojena Zorman K večnemu počitku jo spremimo v četrtek 18. marca 1948 ob 14. z tol, iz kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo lahka zemlja!’ Ljubljana, 16. marca 1948. Pavle, mož; Branko, sin; Pavla por. Brovinsky, hčerka; Stane, zet, ln ostalo sorodstvo RADIO- APARATE vseh vrst rabljene, prodajamo. Trgovina »Narodni radio«, ZagTCb, Prilaz Jugosl. Armije 76 (bivša Deželieeva ulica) j Ma£i a$£xiić j 2 do 4 DELOVNE MOÖI sprejmem — posestvo. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista Maribor. 7602-2 ZASLUŽEK MIZARSKA POPRAVILA In prepoll tiranje pohištva (tudi Imitacije) Izvršuje solidno Vidmar, Vodnikova štev. 31. 7641-4 IŠČEM PERICO za dvakrat na mesec v internatu gozdarske šole. Knoble herjeva 12. 7668-1 POSTRE2NICO za dopoldneve, snažno in pošteno sprejmem takoj. Wol-lova ul. 3-II. 7514-4 Oglasni oddelek telefon Štev. 38-32 vodja oddelka tel. Štev. 38-33 SLUŽBE IŽČEjO DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za isto v Beogradu. — Ponudbe na Stan na oglasni oddelek. 7714-1 SLUŽBO DOBE DOBER BRIVSKI POMOČNIK ali pomočnica, dobi stalno mesto s takojšnjim nastopom ali najpozneje do 20. marca 1948. Salon Konc, Jesenice^— Gorenjsko. 7265-2 POSTRE2NICO za dvakrat na teden iščem. Kariž Pavla, Malgajeva uHca štev. 5. 7671-2 ABITURIENTKA s 6 mesečno pisarniško prakso išče primerno zaposlitev Ponudbe pod Par ur dnevno na ogl. odd. 7648-2 MLAJŠE DEKLE, ki bi se hotelo izučiti kuho in gospodinjstva, iščem za takoj. Cesnik, Jeranova štev. lla, Trnovo. 7712-2 SAMOSTOJNO pošteno gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Pogoj: veselje do otroka. Zglasiti se od 16. ure dalje pri Nedog Jože, Ljubljana, Komenskega 20-III. 7661-2 SOBARICO, ki opravlja vsa hišna dela, pomaga v .kuhinji in pri postrežbi gostov, sprejmemo. Restavracija MLO Laško (Henke). 7332-2 DVA POHIŠTVENA MIZARJA sprejme takoj Dogam Ivan. Ljubljana. Tyrše-va c. 17. 7467-2 KRAJEVNI BRIVSKI in česalni salon KLO Guštamj išče pomočnika odnosno pomočnico, vešča v moškem in žen-skem salonu; nastop službe 1. aprila. Dopisi: Uprava goep. podjetij KDO Guštanj. 7504-2 BRIVSKEGA POMOCNIKA-co, dobro izvežbanega in spretnega, sprejme takoj ali po dogovoru (stalno) — brivsko-frizerski salon Likar Edvard, Postojna. 7613-2 Naznanjamo, da je po dolgem trpljenju umrl 15. marca 1. 1S4S v Šmihelu pri Novem mestu I' župnik v pokoju Pogreb bo 17. marca 1848 ob pol 11. url na šmihe'isko pokopališče. Novo meato, 15. marca 1948. MAKIJA LANGERHDLZ, sestra Potrti v neizmerni bolesti naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je smrtno ponesrečila naša nadvse ljubljena hčerkica, sestrica, vnukinja in nečakinja äffloncic in odšla k nebeškim krilatcem. Pogreb bo v sredo 17. marca ob 4. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Radečah, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico. Radeče pri Zidanem mostu, dne 15. marca 1948. Neutolažljivi: Cirila Simončič, mamica; Mirko, bratec; stari starši, in estalo sorodstvo PRODAM ŠPORTNI VOZIČEK, otroški, zelo dobro ohranjen, prodam. Trstenjakova št. 7, klet. 7719-5 WELTATLAS, Columbus 42x36 cm — jubilejna izdaja 1941, prodam. Trstenjakova 7, klet. 7720-5 PRISTNI CVETLIČNI MED, 20 kg — tudi na drobno, iz lastnega čebelnjaka, prodam. Ponudbe pod »Garanti ran« na ogi. odd. 7725-5 BENCINSKI MOTOR za žaganje drv, 4 motorne gume in vinski sod, 300 1, prodam. Ljubljana-Polje 7, pri Dimniku. 7723-5 FOTOAPARAT 6X9 za zviti film — Zeiss, Novar, Anastigmat 1:4,5, nov etui prodam. Cankarjeva 9, dvorišče. 7727-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, škornji št. 42, takoj prodam. Naslov v ogl. odd. 7702-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, zamenjam za športnega ali prodam. Rovšek, Bleiweisova cesta št. 20-III. 7701-5 OTROŠKE ČEVLJE št. 34, visoke in nizke, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7700-5 »SINGER« šivalni stroj z okroglim čolničkom in k moško kolo, prodam. Naslov v ogl. odd. £704-6 SPOMLADANSKI MOŠKI PLAŠČ — skoraj nov, črn in nove črne lakaste čevlje št. 42, prodam. 7703-5 MOČAN GLOBOK otroški voziček prodam. Povšetova 1-1. 7718-5 KOPALNO PEC, vodno črpalko in staro kuhinjsko opravo prodam. Naslov v ogl. odd. 7717-5 LEPO ZBIRKO poštnih znamk prodam. Mehtig Ivan, Zaprice št. 22 — Kamnik. 76S2-5 KLAVIR, dolgi, dunajske znamke — prodam ali zamenjam za motorno kolo ali radio. Romih Konrad, Celje, Sp. Hudinja 93. 7684-5 SENO, goveje, do 300, kg, prodam. — Jernejeva 28. 7688-5 KLAVIR znamke »Mayer« prodam ali zamenjam za krznen plašč. Naslov v SP Celje. 7687-5 PREDSOBNO STENO skoraj novo — prodam. Naslov Masarykova cesta št. 66. 7693-5 MOŠKO KOLO naprodaj. Ogled od 9. do 12. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 7692-5 DIVAN, sobno kredenco z marmornato ploščo, mizo, stole, kompletno posteljo, dvokrilno omaro z ogledalom, ugodno prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Gajeva 9, vrata 13. 7689-5 OTROŠKO POSTELJCO, železno, z žičnim vložkom, prodam. Naslov v ogl. odd. 7675-5 SIVA MOŠKA OBLEKA, še predvojno blago, zelo dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 7674-5 MOŠKI DEŽNI PLAŠČ s kapuco prodam. Naslov v ogl. odd. 7673-5 ZOFO z mizico in dvema foteljema, stojali za rože in stoječo svetilko, prodam. Rimska c. 10-1, levo. 7679-5 MOTOR, ki ga hladi voda, brez okvirja, znamke DKW 500 ccm, prodam. Ljubljana, Slomškova 27. 7678-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok prodam, za 1500 din, Bizjan, Podmilščakova št. 26. 7677-5 RADIOAPARAT, sedem cevni, skoraj nov, brezhiben, 4 valovne dolžine — prodam Ogled Tovarniška 19, Moste — klet. 7681-5 NOV ŠPORTNI VOZIČEK prodam. — Mandelčeva 15, Zanoškar. 7670-5 ŽAGANJE, suho, ugodno prodam. Gruberjevo nabrežje 16. 7669-6 UMRL JE LEBAN JETNIŠKI PAZNIK V POKOJU POGREB BO V ČETRTEK 18. MARCA OB 16. URI POPOLDNE NA OKOLIŠKO POKOPALIŠČE. CELJE, 17. MARCA 1948. ŽALUJOČA ŽENA IN SIN ŠIVALNI STROJ »Pfaff« pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, prodam. Naslov v ogl. odd. 7708-5 SUKNJIČ za fanta 12—15 let, in 2 kanistri prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7665-5 ZAJCNICO, 18 delno, moderno Izdelano, prodam zaradi opustitve. Naslov v ogl. odd. 7631-5 MOŠKO KOLO z novimi gumami ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 7709-5 MASIVNO cinkovo mlečno kanto, 40 1, prodam. Dalmatinova 13-IV, desno. Vprašati med 15. In 16. uro. 7656-5 MOŠKO KOLO In moško suknjo prodam. Oglasite se od 6. do 2. Oblak', Malgajeva 12. 7660-5 TRGOVSKI PULT z javorjevo ploščo, dobro ohranjen, 4 m dolg, 85 cm visok in 60 m širok, ter razne police, prodam. Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 2. 7664-5 GARNITURO, zelo dobro ohranjeno, 2 fotelja, klop, stoli, pisalna miza, miza, kovsola, v epire stilu, prodam. Staničeva 3A (Bežigrad). 7715-5 KREDENCO, prostorno, po ugodni ceni prodam. Groharjeva številka 2-II, levo. 7731-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Pred škofijo 20, pritL 7730-5 TENOR SAKSOFON B in kromatično harmoniko, 60 basov, prodam. Naslov V ogl. odd. 7729-5 OTROŠKO LESENO KAD prodam. — Frankopanska 24-11, -levo. 7643-5 HLADILNO OMARO, električni avtomat na enofazni tok, gospodinjsko, brezhibno, prodam. Ogled iz prijaznosti pri »Hladilne naprave«, dvorišče za Figovcem. 7716-5 KRZNEN RJAV PLAŠČ, spomladanski, krem barve, za visoko postavo, in moder spomladanski plašč, vse predvojno blago, in malo harmoniko Meinl-Herold prodam. — Valjavčeva 17-1, Trnovo. 7734-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam, Cesnik, Jeranova lla, Trnovo. 7711-5 KUPIMO TAKOJ KOMPLETEN motor ,Fiat lloo( Ponudbe na upravo »Sl. poročevalca«, Telefon 37-22 ZAPOTREBE NASE TOVARNE nujno potrebujemo: poslovodjo za industrijski magazin kalkulanta in administratorja. Hrana in Stanovanje zagotovljena. — Ponudbe poslati na: Tovarna cementa in salonita, Anhovo Razpis Uprava javne bolnišnice v Celju razpisuje 20 MEST ZA BOLNIŠKE STREŽNICE s takojšnjim nastopom. — V poštev pridejo predvsem tiste, Id Imajo stanovanje izven bolnišnice. Uprava bolnišnice v Celju Vsako količine dobra ohranjenih sodov od vina In žganja v velikosti od 200 do 600 1 kupim o. Ponudbe poslati na: redstavništvo Ranapoz-a, Novi Sad -Ljubljana, Jelovškova cesta št 24 Telefon SL 36-75 DVE KONCERTNI VIOLINI: % in celo, prodam. Vrhnika, Stara cesta štev. 17. 7585-5 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam. Kodele, Klanc številka 95, Kranj. 7587-5 SPOMLADANSKI PLAŠČ, moški, prodam. Naslov v ogl. odd. 7667-5 BLAGAJNO železno »Werthelm«, dunajske znamke, 90X85X48, prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek pod 7547. 7547-5 REGISTRIRNO BLAGAJNO »National« in železno, varno pred ognjem, s tresorjera, prodam. Dolenjska cesta štev. 2. 7663-5 HRASTOV SOD 576 1 prodam. Ljubljana, Dolenjska cesta št. 2. 7662-5 ŽENSKA ROČNA URA naprodaj. Naslov v ogl. odd. 7635-5 AMERIKANSKI ŽURNAL v velikosti 65X50 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7636-5 GOSTILNIŠKI INVENTAR: točilno mizo, mize, stole itd. ugodno prodam. Naslov v ogl odd 7G33-5 NASTAVK SREBRN, ženske čevlje, tintnik, svečnika (marmor), knjižne police (japonski slog), gumi škornje, omrežje, pasja uta in drugo prodam. Levčeva 29, Rožna dolina. 7652-5 GUMI VOZ. lahek. uov. lep. nosilnost 600—800 kg. takoj naprodaj. Pojasnila pri Vovk Josip, parna pekarna Rožna dolina. C. II 7512-5 DREVESCA nizkih Jablan, takoj rodna, ribez, breskve, prodam. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 7601-5 SVILO fres in rumeni klot za otroško odejo ali plimo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7550-5 KUPIM POSTELJNO PREGRINJALO v skupni širini dveh postelj kupim. Ponudbe z opisom in ceno pod »Pregrinjalo« na ogl. odd. 7637-6 Obvestilo Okrajno koiarsko-mizarsko podjetje na Mirni poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve in dolgove do 31. marca 1948. Poziv upnikom in dolžnikom Kmetijskega magazina v Celju Po odločbi vlade Ljudske republike Slovenije štev. S-zak 107 je s 27. februarjem prenehalo s svojim poslovanjem republiško gospodarsko podjetje KMETIJSKI MAGAZIN V CELJU. Pozivamo upnike in dolžnike, da do 15. aprila 1948 prijavijo svoje terjatve in obveznosti. — Vso embalažo je vrniti do 30. marca 1948. Kmetijski magazin v Strle Franc, likvidator Postojnska jama Opozarjamo obiskovalce Postojnske jame, da smo preložili redni obisk jame ob delavnikih na 13.30 uro. Tako je vsakemu omogočen povratek s popoldanskimi vlaki. Večje skupine ali posamezniki si lahko ogledajo jamo tudi izven rednega umika po dogovoru z upravo. Ob nedeljah in praznikih je glede na število obiskovalcev več rednih obiskov, v vsakem primeru pa en dopoldanski in en popoldanski redni obisk. UPRAVA POSTOJNSKE JAME POŠTNA DIREKCIJA V LJUBLJANI SPREJME TAKOJ večje število absolventov popolne srednje šole, t večje število absolventov nižje srednje šole in nepopolne nižje srednje šole. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z din 10, z navedbo osebnih podatkov in življenjepisom prosilcev, ki so dopolnili najmanj 18 let starosti, je poslati na naslov: POŠTMA DIREKCIJA V LJUBLJANI OTOMANO dobro ohranjeno, kupim. — Domink, Mariborska 4. 7690-6 AVTOGUME dimenzije 6.00X20 kupi Državna založba Slovenije. 7695-6 TOVORNI AVTOMOBIL do 3 tone, dobro ohranjen kupi Državna založba Slovenije. 7694-6 KOMPLETNO OGRODJE za levi štedilnik in 150 do 200 ploščic kupim, škander Ivan, Celovška 259, Ljubljana, telefon 49-33. 7646-6 APARAT ZA TRAJNO ONDULACIJO »Fortšrit« original »Nam«, »Fua« — zadnji modeli L 28, grelci, kupim. V poštev pridejo samo odlično ohranjeni aparati. Ponudbe na Primc — frizer, Lj., Dolenjska c. 21. 7728-6 DIFERENCIAL za osebni avtom. Ford Eifel kupi Državna založba Slovenije. 7696-6 KUHINJO moderno, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ob Ljubljanici številka 10. 7733-6 DIVAN dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogi. odd. 7732-6 PLINSKI ŠTEDILNIK, prvovrsten, ali plinski pečenjak kupim. Ponudbe pod Pečenjak na ogl. odd. 7621-6 KOPALNICO, kompletno, po možnosti z elektro-bojlerjem, kupim. Ponudbe pod Kopalnica 100 na oglasni oddelek. 7634-6 PLAŠČE, ZRAČNICE za kolo kupim ali zamenjam za luč, kompletno dinamo, 6 Volt, 3 Watt novo. Naslov v ogl. odd. 7632-6 MOŠKI PRSTAN zlat, res lep, kupim. Ponudbe pod Darilo na oglasni oddelek. 7651-6 mimisuskš trgovina jos roji NA Prešernova 32 sprejema in prodaja dobro ohranjen» oblačila in droge le n« predmete S- P «5-6 KUPUJEM ANTIKVARICNE domače in tuje knjige. Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana, šelenburgova ulica 3. SP 46-6 ŠESTILA Richter, Nestler itd., kupim in dobro plačam. Ponudbe na ogl. odd. pod Brezhibno stanje 7100-6 3 OKENSKE KARNISE 2 m dolge — temen les, kupim. Naslov v oglas, oddelku. 7630-6 ZAMENJAM PISALNI STROJ, nov, z dolgim valjem, zamenjam za manjšega ali prodam. Ponudbe na SP Celje pod Dobro ohranjeno. 7685-7 TRAVO s 6 arov na Rakovniku zamenjam za gnoj. Naslov v oglasnem oddelku. 7676-7 GNOJ zamenjam za seno ali slamo. — Rož. dol. C. II, št. 39, Markič. 7710-7 POL KG PRAVE KAVE kupim ali zamenjam za živila. Valenčič M., Dol 27, p. Borovnica. 7638-7* NOVO ŽENSKO KOLO zamenjam za moško športno. Razliko doplačam. Na ogled v torek, Zaloška 18, pritličje levo. 7659-7 NEPREMIČNINE PARCELO ob Tržaški cesti, ograjeno; z gospodarskim poslopjem, in orodje, ca. -0.000, oddam v najem. Ponudbe pod Dobra zemlja na oglasni oddelek. ■ 7721-8 ENO-, DVO- ali TRISTANOVANJSKO VILO z vrtom v bližini tramvaja, event, tudi polovico vile, kupim pro-, ti takojšnji gotovini. Ponudbe: Re-alitetni pisarni Al. Planinšek, Ljubljana, Tyrševa c. 23. 7705-8 HIŠO z večjim vrtom v Savinjski dolini, kupim. Naslov v ogl. odd. 770G-S DVODRUŽINSKO HIŠICO z vrtom in gozdno parcelo prodam. Zakrajšek, Kočna 5, Javornik. 7683-8 POLOVICO DVOSTANOVANJSKE HIŠE ali komfortno stanovanje kupim. Ponudbe pod Cisto na ogl. odd. 7642-8 NAPRODAJ JE dvostanovanjska hiša z lokalom blizu Zidanega mosta. Je nekoliko poškodovana, prostori takoj na razpolago. Ponudbe pod 450.000 na ogl. odd. 7693-8 SOBE - STANOVANJA SOBO išče abs. medicine, plača deloma v naturalijah. Ponudbe pod Brez obiskov 10 na ogl. odd. 7726-10 ŠIVILJA, ves dan odsotna, z lastnim perilom, dobi sobo. Ponudbe pod Brez obiskov na ogl. odd. 7697-10 MLADA POŠTENA uradnica išče sobo v sredini Ljubljane. Grem tudi kot sostanovalka v lepo opremljeno sobo. Plačam res dobro. Ponudbe pod Inteligentna na ogl. odd. 7713-10 Naznanjamo žalostno vest, da je nepričakovano preminul naš nepozabni ljubi mož, oče in stari oče Franc škof obratovodja Pogreb predragega pokojnika bo v sredo dne 17, t. m. ob 16.15 izpred mrtvašnice na pobreško pokopališče. Maribor, 16. marca 1948. Žalujoči: žena Romana; sinova: Ivo In Franci; snaha Silva; vnuka: Matiček In Franci; rodbine: Verdnik, Žigon, Milatinovič, In ostalo sorodstvo Opozorilo Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa in priložijo 5 din za odgovor. Oglasni oddelek »Slov. poročevalca« DVE TOVARIŠICI iščeta opremljeno sobo v Ljubljani. Naslov Berdnik — Mariborska 4. 7691-10 TRISOBNO STANOVANJE v centru Beograda zamenjam za 2—3-sobno v Ljubljani. — Informacije telefonska štev. 26-64. 7672-10 SOBO, veliko neopremljeno, najraje v kaki vili išče mirna stranka. Ponudbe pod Ljubljana na ogl. odd. 7647-10 PRAZNO SOBO iščem kjerkoli. Ponudbe pod Skromno na oglasni oddelek. 7640-10 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in kopalnico, komfortno v Ljubljani zamenjam za primerno v Nišu (Srbija) Privoz 6a-III. 6971-10 PRAZNO SOBO, Rajon Center zamenjam z enako s souporabo kuhinje. Ponudbe pod Mirna ogl. odd. 7666-10 SONČNO SOBO opremljeno blizu Tivolija zamenjam za enako v Celju. Ponudbe pod Zamenjava na oglasni oddelek. 7699-10 OPREMLJENO SOBO brez perila oddam tovarišici, ki bi pomagala nekaj ur dnevno pri gospodinjstvu in šivanju na stroj. Ponudbe pod Pridna in poštena na ogl. odd. 7653-10 RAZNO PROSIM TOVARIŠA, ki je bil na Celovški cesti pri šišenskem trgu priča karambolu dne 8. novembra 1947. ob pol 10. zvečer in ki je zapisal štev. avtomobila ter jo izročil ponesrečencu, naj se javi pismeno ali osebno na naslov: Ivo Černe, Vižmarje nad Ljubljano 66. Stroške povrnem. -14 ZGUBILA SEM v nedeljo od Opekarske ceste čez most črno lisico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v ogl. oddelku. 7722-14 BRAK-JAZBECAR BRIK, mlad, rjav, se je izgubil. Prosimo najditelja, da ga vrne proti nagradi Svete ,ožetu, Jezero-Podpeč 47. 769S-14 KOLESARSKO KNJIŽICO in OF legitimacijo na ime Bakšič Franc, razglašam za neveljavni. 7680-14 IZGUBLJENO sindikalno izkaznico na ime Tome Anton razglašam za neveljavno. 7645-14 RUTO z modrim robom sem izgubila v Šiški. Vrnite jo v trgovino v Hoti-mirovi ulici (Urek). 7644-14 IZGUBIL SEM izkaznico za kolo znamke Pfaffenrad tov. št. 40679. — Razglašam jo za neveljavno. Novljan Franc, Poljanska 64. 7639-14 POROČNI PRSTAN je bil najden v soboto zvečer. Naslov najditelja v ogl. odd. 7649 14 »IFIGENIJA NA TAVRIDI« na stroj tipkan, vezan zvezek, je bil zgubljen 12. t. m. Najditelj naj ga odda proti nagradi v Upravi »Naše zadruge«, Miklošičeva cesta 6-III. 7656-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno sindikalno izkazniofcna ime štefo Matevž. “ 7658-14 POZORI Barvamo tn čistimo usnjene čevlje, semiš čevlje in torbice najceneje Mc'.tn trs n Demalj 65t»2-14 Zeipustil nas je po dolgem trpljenju naš dobri mcžf očka In dedek Ivan PQüi poštni uradn. ravnatelj v pok. K večnemu počitku ga spremimo v sredo 17. marca 1948 ob 10. dopoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žaleh na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Slovenjgradec, dne 15. marca 1948. Žalujoči: Erna, žena; Breda, Bojan, otroka; Nevenka in Mitja, vnuka, Kristina, snaha Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je prenehalo biti zlato srce' predobrega moža in zlatega etka Franca Novaka iz Zaloške cesta št. 141 Pogreb bo z njegovega doma na pokopališče k Sv. Križu v četrtek ob 16. uri. Sv. maše se bodo darovale v cerkvi sv. Družine. Ljubljana, 16. marca 1948. Žalujoči: Marija, žena; Minka, Ančka, Zinka, Veri, hčere; Frano, Jože, Viktor, Ciril, sinovi, ter ostalo sorodstvo Ivan Ribič Stojan: ljudje onkraj reke Roman 102 Šele ko je prišel Kveder, pasterkovini najbližji sosed, odkar ni bilo več Razaja in Tona, in ga je družba glasno sprejela, se je zdramil tudi Folte. »Kaj pa ti tako gledaš? Imaš kugo v svinjaku?« ga je ogovoril Kveder od daleč. Pijan je bil. Folte se je po sili nasmehnil. »Tisto ne. Vedno pa človek tudi ne more čepeti doma.« »Oženi se, oženi, potem boš že vzdržal. Vsaj v začetku,« ga je podražil Kveder s pijanim glasom in prisedel k možem. Folte je nalašč preslišal smeh, ki je sledil Kvedrovemu roganju, in se spet zamislil. Življenje ga je vsak dan bolj težilo. Res, da je za zdaj odgnal skrb zaradi selitve in je ohranil domačijo — toda po vsem tem je ostala čudna mora. Ali je moral s straliom misliti na Andreja, ki bi utegnil nekega dne zvedeti, kaj je storil Razajevim, ali pa se ga je polaščala onemogla jeza, ker se oče ni in ni zmenil, da bi mu prepustil gospodarstvo. Zemlja, zaradi katere je moral preživljati te strašne ure, še ni bila njegoval Včasih se ga je loteval strašen obup — za en sam miren dan bi zamenjal vso domačijo. Zalotil se je celo, da so bili trenutki, ko’ je skoraj sovražil njive in travnike in les, zakaj misel, da bo nekega dne le on njihov edini gospodar, že zdavnaj ni bila več tisto kot nekoč prej. In če je pomislil — Razaj in Wolf in Andrej — vsi so bili krivi teh njegovih težkih ur, vse je enako sovražil. Če njih ne bi nikoli bilo, bi mogel biti srečen. Seveda, vojna je bila tudi kriva; vsi ljudje so postajali nekako čudni. Upal je, da bo tudi njemu odleglo, ko bo svet prenehal s klanjem. Vseeno pa... Hudič je vse skupaj 1 Pogovor pri sosednji hiši je postal tišji. Folte je postal pozoren, ker je videl, da so jeli stikati glave. Pijani Kveder je ndkaj pripovedoval. Kaj, tega Folte ni mogel slišati. Ujel je nekaj besed. »Rečem vam,« je Kveder pritajeno govoril. »Res je. Ubili so ga. Pravijo, da je...« Še bolj so se stisnili vkup in govorili šepetaje, da ni bilo mogoče ničesar več razumeti. Toda to, kar je slišal, ga je vznemirilo, čeprav sam ni vedel zakaj. Nehote je vlekel na ušesa. Prevzela ga je vznemirljiva radovednost. Pogovor pa je kmalu spet oživel. Folteju se je zdelo, da namenoma govorijo tako glasno, o rečeh, ki niso bile prav nič zanimive. Obrnil se je in s prisiljeno mirnim glasom povabil Kvedra: »Še z menoj enega popijte, sosed, če vam ni za malo!« Kveder ga je pogledal in se široko, pijano zasmejal: »Glej no! Kaj imaš god, da si takšne volje? Seveda ga bom! S teboj še posebno, ko se pa tako malokdaj vidiva.« Vstal je in se primajal k Folteju. »Slaba soseda sva prav za prav. Vsake kvatre enkrat sva komaj sktfpaj. Zato pa dam za tegale jaz, da boš vedel. Prinesi, prinesi, Sever, dva velika!« je hrupno naročil žganje, Gostilničar je postavil pred njiju polne kozarce in se vrnil k večji družbi. j »Od kdaj pa ti po gostilnah bogu čas kradeš?« se je na glas smejal Kveder in krepko nagnil. Mlasknil je z jezikom in se stresel od močne pijače. »Malo žganega nikoli ne škodi, veš. Posebno pozimi dobro de.« Folte ga je gledal in ni vedel, kako bi začel. Čudno se mu je zdelo, da Kveder toliko pije. Bil je že postaren možak, veljaven gospodar, in ni ga še videl pijanega dotlej. »Kaj pa ste imeli prej, da ste bili tako skrivnostni?« ga je naposled vprašal, kar se je dalo malomarno. Kvedrove oči so nenadoma postale bistre. Presedel se je tako* da je onim pokazal hrbet. Resno je pogledal Folteja in šepnil: »Nisem pijan; samo delam se. Drugače ne bi mogel tako govoriti o tisti stvari.« »O čem? Folte se je nestrpno nagnil čez mizo. Kveder pa se je ozrl čez ramo; ko se je prepričal, da sc drugi ne menijo zanju, mu je v naglici povedal: »Predsnočnjim so Komatarja upihnili« »Koga? Ne poznam ga.« »Tam,« pokazal je z roko, »proti celovški strani je imei grunt Dve uri od tod. Jaz sem ga dobro poznal že od mladega.« »Kaj so storili ž njim? Ubili so ga?« »Pa kdo? Zakaj?« »Še vprašaš? Naši vendar. Partizani Izdajal je. Švabom se je vdinjal. Jeseni je Tomaža in njegove ugonobil. Za Tomaža si slišal, kaj? Nekaj ušivih mark je dobil za to, svinja. Zdaj pa je treba, da se to povsod razve. Saj ne vemo, kakšni gadje še živijo med nami Naj se le ustrašijo. Če si pa premislijo, dokler je še čas,* pa tudi prav. Tebe poznam, Pasterkov, pa tvojega starega še bolj; vem, da ste poštena slovenska hiša; drugače ti tudi ne bi pravil takole.« Folte se je sklonil k njemu. Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/H — Telefon uredništva in uprave št. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike št, 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« _ Odgovorni urednik Cene Kranjc k