Posamezna štev. 60 vin.
Šlev. 5.
SMS
Poštnina -
v Ljn&ljaoi, v čelriek,
pavSaffrann.
8. jamarja 1920.
imum
»SLOVENEC« velja
bo pošti na vsa strani Jngo-
slavile la v LJaM]snl: aa celo leto naprej. h 100— za pol leta „ .. „ 5V-xa četrt leta * . . „ 30-—-ca en mesec „ .. „ M'—
Siliosamstvo celoletno K140-
as Sobotna izdaja: ==
Zaoelo leto.....K 20 -
II tH0Wl"»tTO .... „ as —
InsezaU: memm
Enoitolpn« petttvrata (S» aua široka tn 3 nun visoka aH a*
■ ■ -g«
uradni rasghud,
IU. . . . .
M-----—--CA
BHIOOlia IN MP HP
Nijmnjtl oglas
lBha]a vsak dan lniaaJljo*
nedeljek in dan po prunua, ■k 5. ari sjutral.
mm- Uredništvo Je v Kopitarjevi alloi štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nelraAblrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, npravn. žtv. 32&
FoBitlčen list za slovenski naroi
Oprava Je v Kopitarjevi al. ti. — Bačan poštna hran. ljubljanske 8t. 850 aa naročnine in it 349 sa oglase, avstr. tn češke 24.797, ogr. 28.511, tosn.-hsre, 7583.
Demokrati lis HiAIHni-
(Iz kroga vseučiliščmh profesorjev,)
Vsak Slovcnec, ki mu jc pri srcu du-ševni napredek naroda, je z zadoščenjem pozdravil brzojav dr. Antona Korošca ministru prosvete, v kojem je protestiral proti zavlačevanju zadeve, ki tangira čast cele Slovenije.
Poziv »Slovenca«:, naj se boju za naše kulturno središče pridružijo listi vseh stj-ank* pa je zadel ravno pri »Narodu« na gluha ušesa.
Sedaj pa, ko jc korak dr. Korošca rodil že uspehe, ko je odobren kredit za na-iSo univerzo, od kojega jc bilo odvisno tudi imenovanje profesorjev, so se skrili demokrati za nekega Janžc Novaka, katerega odprto pismo z dne 30. grudna 1919 dela njega duševnim očetom res pravo hero-atratsko čast.
Žal jim je, da je sploh prišlo do ustanovitve slovenske univerze, ljubša bi jim bila izpopolnjena ali reformirana pravna fakulteta v Belgradu in izpopolnjena medi-ciiska fakulteta v Zagrebu! Povedali so to jasno dovolj. Tako so pa tudi delali.
Vladni predsednik dr. Žerjav je še poleti. 1919 bil drugega mnenja, ko je javno naglašal, da se morajo najti za. profesorje in dijaki v Ljubljani stanovanja. Sedaj predseduje deželni vladi že skoraj dva meseca, a še niti univerza suma nima potrebne strehe, kaj šele profesorji!
Janže Novak trdi, da žive dijaki kakor v obljubljeni deželi, da nobeden nc trpi ne mraza ne gladu v Ljubljani.
S to trditvijo pa stoji naravnost v nasprotju bojazen vlade, ki jo je izrazil sam vladni predsednik nasproti deputaciji vse-tialiških profesorjev pred nekaj tedni, da prične dijaštvo s hrupnimi demonstracijami, In zagrozil je, da bi znal take demonstracije preprečiti tudi z oboroženo silo. Zadovoljni ljudje vendar dosedaj še niso demonstrirali nikdar na način, proti kateremu bi bilo treba rabiti orožje.
Resnica je, da bi se takih demonstracij sploh ne bilo treba bati, ako bi vlada storila za vseučilišče svojo dolžnost.
Istina je nadalje, da so profesorji in iUjuštvo z največjim zadovoljstvom sprejeli krepki klic dr. Korošca in da slede z živim zanimanjem energični borbi -Slovenca« za našo vi&oko šolo, ker jim je za stvar, ne pa za kako stranko. Vsaka stranica ima napram narodu svoje dolžnosti. Tista, ki svoje dolžnosti izpolnjuje, ho našla odobrenja vseh slojev ljudstva, ki so sploh še zmožni objektivne soclbc. Če pa stranka, ki bi bila poklicana, da častno za-
devo vseh Slovencev oficiehio dovede do povoljnega zaključka, na nepojmljiv način sama sabotira naš najvišji kulturni zavod, si s tem pač tem hitreje pripravlja smrtno obsodbo.
Ker imamo vseučiliščni zakon in sedaj tudi že odobren kredit za delovanje univerze, mora priti do nje otvoritve v polnem obsegu v najkrajšem času. Naši znanstveniki nam nudijo zadostne garancije, da bodo delovale vse fakultete vzajemno le za duševni procvit naroda ne meneč se za nizkotnosti v strankarskem boju. Ljubljana bo dobila s tem tudi objektivne ocenjevalce dela političnih strank in ta ocena bo gotovo v čast onim, ki so po svojih močeh izvojevali uspehe in na sramoto onim. ki iz strankarskih ozirov rujejo cclo proti komaj ustanovljeni domači visoki šeli.
Poslanec Anton Sušnik:
Svetovna vojska jc rodila politično revolucijo, politična revolucija pa socialno. Kapitalizem se jc pod zaščito liberalizma razpasel do neverjetne višine in zavladal v političnem in gospodarskem življenju. Povzročil je neizmerno socialno gorje in pripravil tla za razredni boj za socialno rcvolucijo. Izbruhnila je najprej na Ruskem in prodrla nato v Nemčijo, Nemško Avstrijo in na Ogrsko. Moč in gonilna sila socialne revolucije jc ideja socializacije, kakor jc to dobro označil dr. Korošec v svojem božičnem članku: »Mir in delo*.
Kakor med vojsko beseda ^samoodločba^, tako ima danes tudi socializacija čudovito moč. Socializacija! gre od ust do ust, pred njo sc tresejo kapitalisti, pod zastavo socializacije gredo mase navdušeno v boj. In vendar jc le malokomu jasno, kaj jc pravzaprav socializacija, kaj hoče in kako naj sc izpelje. Pa to je tudi nazadnje vseeno. Mase nc razmišljajo o tem. Za nje je socializacija odrešenje, njim je tn beseda prelom z dosedanjim gospodarskim sistemom, konec kapitalizma, uresničenje vseh dolgoletnih želj in zahtev, konec nesreče, bede in trpljenja, začetek novega življenja, nove družbe, nebesa na zemlji. Utopija, — pa vendar čudovita moč — čudovit vpliv! Milijoni kakor hipnotizirani čakajo na odrešenje in zahtevajo socializacijo.
Kadar se ideje pelasle psihe ljudskih množic, potem imajo moč, zmagujejo in nc poznajo nobenih mej. Zato tudi to najnovejše socialno f.jibanjc ne bo ostalo v dosedanjih mejah, prej ali slej bo pretreslo več aii manj tudi ostale države, celo družbo človeško. Tudi naš narod bo prej ali
slej morali iti skozi čistilni ogenj socializacije, Če pa se bo to zgodilo mirnim potom ali potom revolucije, zavisi od nas samih.
Da je vsa naša družba bolna, da je nekaj gnilega v naši državi, to vemo vsi. To stoji in ni treba dokazov. Vprašanje je samo, katera pot vodi do ozdravljenja, kako pomagati, Kakor tisti zdravnik, ki je imel za vse bolezni samo eno zdravilo — odvajalne kroglice, poznajo tudi socialni demokrati za vso socialno gnilobo samo eno zdravilo — socializacijo. Kot zvesti Marksovi učenci vidijo edini vir vsega socialnega zla v zasebni lasti produkcijskih sredstev. Zalo jc treba vsa produkcijska sredstva razlasti-tiin socializirati, postati morajo last družbe, države ali občine. Radikalni socialisti ali komunisti pa zahtevajo socializacijo k o n s u m a in produkcije. Nihče pa sc ne vpraša pri tem, jc li taka socializacija sploh izvedljiva, aH je li res v stanu prinesti zamišljeno srečo in ustvariti novo življenje.
Izkušnje soc, revolucije kažejo, da temu ni tako. Lenin jc moral nedavno na nekem zborovanju priznati, da s socializacijo na kmetih ni imel uspeha, ker kme-ton ne more izbiti iz glave prepričanja, da so pridelki njihova last in da smejo svobodno razpolagati s tem, kar jim ostane od preživetka. Pa v Rusiji se še nejasno kažejo konture socialnega razvoja, bije sc še boj za diktaturo proletariata.
Ko je na Nemškem revolucionarnim potom proletariat dobil politično moč v svoje roke, so sc spomnile množice takoj, da mora v smislu Marksovih idej po er-furtskem programu in po prerokbi scc. voditeljev in agitatorjev z diktaturo oro-letariata nastopiti tudi nova socialistična doba, da mora obenem priti čas »največjega blagostanja in splošne harmonične popolnosti«. Pot do te sreče pa ie s o c i-a 1 i z a c i j a. Zato so takoj začeli socializirati. Ustanovili so delavske svete in stavili vsa podjetja pod strogo kontrolo. Če so r.ašli kaj zalog, so jih oplenili in si razdelili med seboj. Da ne bi podjetniki sami spravljali dobička, so zahtevali velikansko povišanje plač, obenem r»a skrčili delo na minimum. Š t r a j k i so bili na dnevnem redu. Vsi pozabili, da jc tudi v socialistični državi treba delati, da ,e celo stari utopist Bebci postavil delo kot prvo in glavno dolžnost sociolizirane dvnžbe.
Učinek te socializacije aii br.ljc soc, anarhije, ki jc trajala skoraj pol leta, jc bil katastrofalen. Na milijarde narodnega premoženja je šlo v nič, produkcija je padla skoro pri istem številu delavcev za eno petino, v nekaterih krajih še več. Zavest dolžnosti do dela je izginila skoro popol-
noma, draginja je rastla od dne do do«, državna banka je tiskala venomer nov« bankovce. S strahom so opazovali soc, voditelji vse to in videli, kam je privedla mase brezumna njihova agitacija. Soc, voditelj Oto Hue je vskliknil, da bi bil rajši mrtev, nego da mora gledati ta strašni samoumor delavskih mas.
Socialistična vlada si ni znala pomagati, ker ji je manjkalo vsakega načrta za socializacijo — nikdar ni nihče mislil na to, socializacija jim je bila samo izvrstno sredstvo za agitacijo; manjkalo je pa tudi vsakega vzgleda za socializacijo v preteklosti. Toda ljudstvo ni dalo miru, nekaj se je moralo zgoditi. Posebna komisija je začela študirati vprašanje socializacije, voditelji pa so skušali pomiriti mase in jim dokazati, da za splošno socializiranjc še ni prišel čas, ker je za to po Marksovi teoriji treba do viška razvite industrije in bogate nadprodukcije; Nemčija pa je se-o komunalizaciji, Nad vse zanimive so iz-Ljudstvo jc hotelo dejanj od strani socialistične vlade, mase so hotele piti iz studenca sreče in blagostanja in burno zahtevale socializacijo.
Vlada se je morala udati in priti z načrti na dan. Toda ti načrti so bili nekaj drugega, kakor pa socializiranjc v radikalnem smislu. Dne 13. marca je bi! v narodni skupščini sprejet zakon o socializaciji in zakon o premogokopih. Prvi zakon zahteva delo kot moralno dolžnost in navaja izrecno kot za socializacijo pripravne rudokope in izrabo naravnih sil, sicer pa zahteva dokaz možnosti, sniotrenosti in nujnosti socializacije. Zakon o premogokopih pa ustvarja po vzgledu privatnih sindikatnih družb nekako drž. prisilno zastopstvo, drž. premogovni svet, v katerem sedijo delodajalci in delavci, trgovci in konsumenti. Privatna last ostane nedotaknjena. To je pač vse nekaj drugega kakor pa socializacija, ki so jo vedno pridi-govali soc. voditelji, kakor razlastitev in podržavljenje produkcijskih sredstev, V isti meri se gibljejo tudi druge zakonske osnove: socializacija kalija, mlinov in elektrotehničnih naprav in okvirni zakon o komunalizaciji. ad vse zanimive so izjave socialističnih ministrov o socializaciji v nemškem državnem zboru, ki kažejo, kako sc je izpremenilo mišljenje socialističnih voditeljev glede socializacijo. Toda o tem drugi pot.
Za danes pribijemo samo: Nemška soc. demokracija je pri socializaciji v praksi nastopila pot, ki se približuje poti, po kateri hodijo stranke s krščanskim programom. Če bo šla po isti poti naprej, ne vemo in nočemo prerokovati. V današnjih razrvanih razmerah je vsako presenečenje mogoče. Eno pa vemo, da je naša V. L. S. na pravi poti, ki edina vodi dn
LISTE II
t Dr. JnftSc© IratSne.
Vest, da je umrl dr. Janko Bratina, me je globoko pretresla. Drug za drugim nas zapuščajo naši možje, ki jih je prignala usoda s toplega juga in tako ostajamo sami in sirotni s preprostim narodom vred, ki je ostal pod tujo pestjo in tujim vplivom, prepuščen sam sebi, brez inteli-gence; ki ga je toliko let vodila in vzgajala, Za Viktorjem Bežekom — dr, Bratina,
Ko sem ga zadnjikrat pred par tedni srečal na ulici, sc mi jc prismejal nasproti z vedrim smehom v licih kot po navadi, kal bolezni je tičala že globoko v ijem, Komaj viden nasmeh, ki se ga po svojem značaju ni izognil nikoli, se mi je zdel prisiljen, tiho otožnost sem zapazil v njegovem glasu in v potezah njegovega obraza. Oči so gledale bolno, polt njegovih lic se mi je zdela rumenkasto zagorela, ustnice posinele. Takrat aii je potožil, da je nekaj bolan in da mora iti zgodaj v posteljo. Ko sem žel proč od njega, me je zapeklo, ko sem se spomnil na tega zdravega, vedrega moža, kakoišen Sc jc kazal vselej. Slutnja se mi je porodila. Nisem sc varal. Danes ga ni več,
Pokojni profesor it bii dk<w ia skozi
j delaven, talentiran in priljubljen mož. Ro-1 jen jc bil na Otlici nad Ajdovščino na Goriškem kot sin preprostih starišev, študiral je v Gradcu. Služboval jc ves čas v Gorici, kjer je poučeval v prvi vrsti slovenščino na goriški gimnaziji in moškem učiteljišču; bil je tudi knjižničar na 'goriški licejski knjižnici; to službo je opravljal zadnji čas tudi v Ljubljani.
Kot človek jc bil veder, poln zdravega humorja in pristnih kmečkih dovtipov, njegova krošnja narodnega blaga jc bila vedno polna. Njegovi učenci smo ga imeli vedno radi, ker so nam bile njegove učne ure oddih, ko smo prebiraje naše pisatelje, posebno Jurčiča, uganili marsikatero in staknili to ali ono kmečko pristnost, ! rek ali dovtip, šego ali človeka in se po-j menili o nji. Včasi so se siccr naši pogovo-j ri razprcdli v neskončnost, daleč od precl-| meta, do o. Ivana Svetokriškcga, ki je bil Bratinov ljubljenec, celo, a to nam ni škodilo: marsikatero dobro zrno smo odnesli od njegovega pouka.
Čc pomislim, da je bil poleg pouka na dveh zavodih tudi redni knjižničar, in da je prebral mnogo knjig, moram priznati, da jc bil izredno delaven, dasi skromen in je javnost le malo vedela zanj.
Ne smem zamolčati, da sc je v svojih
prvih letih poizkusil s pisateljevanjem in jc poleg malih črtic spisal tudi povestico iz kmečkega življenja, nekako v Jurčiče-Tem žanru, polno pristnega humor«, ki ie
izšla v Gorici v posebni knjižici, katere naslova pa se več ne spominjam. Pozneje je spisal več spisov leposlovno kritične vsebine, ki jih je pri občeval po raznih podlistkih v »Gorici«, »Primorskem listu« iu tudi v »Slovencu«. V goriške liste je pisal svoječasno tudi gledališke kritike. Zanimiv jc tudi njegov spis o pregledu goriškega časopisja. Pečal se jc tudi r, drugimi vprašanji.
Ne smemo pozabiti, da je bil pokojnik svoj čas tudi odličen sotrudnik naše znanstvene revije ^Čas«, kjer jc priobčil poleg drugega 1. 1915 članek: »Janez Svetokri-ški in jezuit Segneri«, v katerem je opisal vpliv znanega italijanskega propovednika, ki ga jc imel na našega ajdovskega pridigarja. Sploh je nabral dr. Bratina o tem možu mnogo dragocenega gradiva in je hotel spisati o njem tudi obširen životopis in razpravo.
Poleg slovenskega narodnega blaga je nabiral tudi furlanske narodne pesmi in drugo blago, kar je priobčeval, po nekih podatkih, ki sem jih prejel, v listu »Forum Julii«.
Pokojnik se je nahajal v najlepši moški dobi, ko ga je prehitela smrt in mu iztrgala delo iz rok. Umrl je daleč od svojcev, odrezan od ljubega mu juga. Njegova soproga, ki se jc nahajala v Ajdovščini, ni mogla prihiteli k njegovi smrtni postelji, ker ji Italijani niso dali dovoljenja.
Morda nisem otn&čil vseb stote* ftkh
govc osebnosti in nc tako, kot bi jih moral orisati; morebiti sem prezrl to ali ono njegovo zaslugo in vrlino; naj mi oprosti on in vsi drugi. Napisal sem tc vrste v topel spomin na moža, delavca na našem jugu in katerega izgubo bomo kdaj v bodočih dneh mnogo bridkcie občutili kot danes.
Hateo Fakoirs®,
Prosncr Mčrimee, — M.
(Dalje.)
»Bratranček,«. je dejal, >prav navihan fantiček si! Šc daleč boš prišel. Toda kaj pa uganjaš tu z menoj in veš, če se mi n« bi smilil tvoj oče, vrag mc vzemi, čc te o« bi odvedcl s seboj.«
»A?«
»Toda ko se bo moj bratrance povrnil, mu bom vse to povedal in mu rekel, da naj tc natepc, ker tako grdo lažeš.*
»Kdo ve? Mogoče.«
^Boš videl . . . Toda. no , . . Č« boš priden, pa ti bom nekaj dal.«
-Veste kaj, bratranec, čujte moj nasvet: čim dalje časa boste čakali tu, težje bos i o v lovili Gianetia. Morda jc on zdajle že v goščavi, in če jc že, potem sle brez skrbi, da ga ne boste več \idcli.
Naddcselnik je vzel iz žepa zlato uroj ki in ista msdi^ iiffiCBrai ccttanta™ jnkfl
Stran 2,
SLOVENEC, che fcmuaifc: 1920.
Stcv. 5.
cilja :ureditve žalostnih socialnih razmer in ustvaritve nove družbe in novega življenja na podlagi krščanskega socializma. Ni lahka naša pot, v vsestranski borbi moramo prodirati dalje. Toda trdno zaupamo v zmago krščanskega socializma, mirno, brez strahu zremo v bodočnost.
»»
««
Iz korone
Iz Pliberka.
Še vedno se nahajajo pri nas ljudje, ki škilijo tja v nemškoavstrijsko republiko, da se jim kar sline cedijo po »dobrotah«, ki jih baje uživajo onstran demarkacijske črte. Da more kaj tacega želeti samo največja glupost ali zlobnost. je jasno! Kako je tam v resnici, kaže pisano, ki mi ga je poslal prijatelj iz beljaške okolice, in iz katerega povzamem:
»Gre mi telesno kolikortoliko dobro, a duševno zelo slabo. Živeža še imam, hvala Bogu, ker sem šel med »samooskrbo-valce« in pridelal vsake vrste žita vsaj za par žlic. Ako ne pridejo boljševiki in nam kaj »porekvirirajo«, bom precej časa izhajal. Pač pa gre drugim .posebno mestnim, zelo slabo. Eno kilo moke za celi mesec! Kruha pa tudi zelo malo in še tisti grenak! Karte imamo za vse: meso (ki se ga dobi pol kile za teden!), petrolej, mast (ki j e pa ni!), sladkor (pol kile na mesec); zdaj bodo še prišle karte za vžigalice in sol. Sledijo naj še karte za zrak in vodo, potem se jih bomo navžili do do-sta! Denar pa kar tako frči! Vino je po 28 do 30 kron.
Kmetje so zelo preplašeni, ker bodo tdaj začeli rekvirirati z »volksvvehrom«. Vsak, ki ne bo oddal predpisane množine do zadnje kile, bo plačal 10 kron kazni od kile, prišel bo pa še nadalje »volksrwehr« in rekviriral rekompenzacijo (druge stvari) za ne oddano blago. To bo veselo! Če bi le kmetje bili malo bolj složni, bi se že mogli pomagati. Pa znajo samo jadikovati, sicer pa si pustijo vse dopasti.
Kako si želijo že tudi naši nemčurji Jugoslavije! Saj vidijo pred nosom mejo in za njo dobro življenje, tu pa stradanje in večno oddajanje! Je že rekel en nad-nemčur: »Hudič, smo bili neumni, da smo »Slave« iz Podkloštra ven vrgli.« — Ako bi prišel ta kraj v glasovanje, bi gotovo zmagala Jugoslavija; ne sicer iz narodnostnega prepričanja, ker tega našim ljudem dosti manjka, pač pa radi materijelnih koristi, za katere prodajo tudi svojo dušo! Mnogo, mnogo ljudi je postalo zelo pohlepnih, poleg tega pa uživanje, kot prej nikdar! Samo ples in oijančevanje, da je groza!
Tudi na duševno stran trpimo, skoro Se bolj kot inaterijelno! Stradamo vsega, kar smo prej imeli v izobilici. Nobenega slovenskega lista ne dobimo, ne knjig, ne časopisov! Nemški listi pa se lažejo o slovenskih zadevah, da se kar kadi!
Nemški listi, n. pr. graški »Volksblatt« In drugi natvezajo svojim bralcem v eno-mer, da bo Avstrija zmagala tudi v zoni A. Če bi bilo to res, potem pa tisti Slovenci niso več vredni, kot da jih tlačijo oholi Nemci in bičajo s škorpijoni, kakor delajo že z nami! Bodite torej pozorni!
Še nekaj: Zdaj vladajo tu Lahi, gsindel, ki ga še nismo videli! Šeste in sedme zapovedi ne poznajo, nič ne delajo drugega kot vedno plešejo. So prava šiba božja!
Obnašajo se sicer pa kot bogve kakšni zmagovalci! ...
Toliko iz prijateljevega pisma! Dodati ni treba ničesar, — vsakdo sam vidi, kako je v hvalisani »nemški« Koroški, — kako pa pri nas!
• * •
Kako je v Celovcu, kaže sledeče pismo nemškega Celovčana: »Kako se nam tukaj v Celovcu godi, tega ni mogoče opisati. Nimamo ne premoga, ne drv; nimamo ne moke, ne mesa, in tudi ne mleka! Kruh sicer dobimo, a takega, da ga niti svinje ne marajo žreti. Vsa moja družina je obolela. Če pojde še nekoliko časa tako naprej in se razmere ne zboljšajo čim preje, bomo vsi poginili gladu in revščine.«
Ne poginila pa ne bo vsenemška oholost nemških koroških sodnikov, kakor kaže sledeči slučaj:
Pri okrajnem sodišču v Velikovcu se vrši pravda C 54/19. Ker je toženec nem-ško-avstrijski državljan, se je naprosilo sodišče v Trgu (Feldkirchnu), naj bi mu dostavilo tožbo. Tožba je spisana seveda slovensko, saj je tudi tožnik Slovenec. In kaj je storilo sodišče v Trgu? Namesto, da bi tožencu dostavilo tožbo in ga tako obvarovalo nepotrebnih nadaljnih stroškov, je vrnilo spise velikovškemu sodišču, in to s sledečo pripombo: »Unverstandlich — zu-riick! Volkermakt ist ein deutsch-čster-reichisches Gericht, ist vriderrechtlich von den Slaven besetzt worden und hat als deutsch-osterreichisches Gericht deutsche Ansuchen zu richten. Bezirksgericht Feld-kirchen (Karaten)., 13. Dezember 1919. Kopfhammer m. p.
Ta jo je pa zadel! Ne pariška konferenca ne odločuje o mejah itd., ampak oholi sodnik v Trgu! Dobro pristavlja »Korošec«:
Ta zagrizeni Kopfhammer fkakor njegovi drugovi) ima zelo trdo butico (Kopf), zato mu jo bo treba s kladivom (Hammer) razbiti, da bo vedel, da smo te kraje zasedli, ker je to ukazala mirovna konferenca v Parizu.
Komisar Venceslav Polak:
PJS? is
(Nadaljevanje,*) Občina.
Do leta 1835. v Srbiji nko poznali občin kot lokalnih upravnih enot, temveč so obstojale samo vasi kot proste družbe Stanovalcev, v katerih je bila edina organi-zovana oblast — sodna oblast. V državni ustavi od leta 1835. se prvikrat govori o občinah kot o lokalnih upravnih enotah. Prevladoval pa je v njih državni značaj, ker so bile predvsem organ državne uprave. Šele občinski zakon iz leta 1866. je ojačil samoupravno obeležje, stvorivši nove samoupravne organe v občinah. Sedanja uredba občin temelji na zakonu od 21. marca 1902.
Obseg občine in članstvo.
Po zakonu mora na teritoriju ene občine živeti vsaj 200 polnoletnih moških državljanov, kar odgovarja približno številu 800 prebivalcev. Le v izrednih slučajih, če terenske težkoče in politični oziri to ,za-
* Prvi članek glej v »Slovencu« z dne 14. decembra 1919.
htevaijo, se lahko ustanove tudi manjše občine. Vendar pa se v literaturi zagovarja načelo kolikor mogoče velikih občin z ozi-rom na njih kulturne, administrativne in gospodarske naloge.
Za pridobitev članstva v kaki občini se zahteva skalno nastanjenje v nji. Nobene občine ni mogoče zapustiti brez izrecnega odpusta, n katerim stara občina izroči svojega člana novi občini. Posebni pogoji za sprejetje v občinsko članstvo so, da ima dotičnik zasiguran svoj gmotni obstoj (torej vsaj možnost, da pride do dela) in nadalje, da uživa državljansko čast. Potemtakem je po srbskem zakonu možno dobiti članstvo v kaki občini le z izrecnim sprejemom, (Primerjaj temu nasproti določilo avstrijske domovinske novele iz leta 1896,, po kateri pri nas takega izrecnega vsprejema ni treba, marveč zadošča desetletno nepretrgano prostovoljno bivanje v občini in neuživanje javne miloščine.)
Člani občine, ki vsaj 5 let stalno bivajo v nji, imajo pravico do materijalne podpore v slučaju uboštva. Petletno bivanje p? se računi šele od dne, ko se po-stane član občine.
Občinska oblastva.
V občini se nahajajo le samoupravna oblastva: občinski zbor, občinski odbor in občinsko sodišče (sud). Državna oblast nima svojih posebnih organov, vendar pa je občinsko sodišče istočasno tudi predstavnik državne oblasti.
Občinski zbor.
Po zakonski definiciji je občinski zbor: samozvani in konstituirani zbor pravnih glasovalcev ene občine. Funkcije občinskega zbore so dvojne: onjevolilnotelo, kjer se volijo občinski samoupravni organi, okrožni in državni poslanci ter istodobno občinski upravni organ. Nekatere občinske zadeve izvršujejo namreč občani sami in neposredno na skupnem zboru, kjer o teh rečeh razpravljajo in sklepajo. Te zadeve so naslednje: sklepanje o dokladah od 10%—50% za pokritje občinskih potrebščin, sklepanje o odtujitvi občinskega nepremičnega premoženja, o občinskih zgradbah in podjetjih, o tlaki za občinske namene, o najetju posojila in vse one zadeve, ki jih občinski odbor radi osebnega zainteresovanja občinskih odbornikov ne more rešiti.
Pravico, sezivati občinski zbor ima edinole občinsko sodišče. Skliče ga pa ali sam od sebe, aH na zahtevo občinskega odbora, dalje na ukaz nadzorne državne oblasti ali pa na željo občanov. Kadar se na občinskem zboru volijo ooslanci ali drugi občinski organi, tedaj nastopajo občani kot volivci, če pa gre za sklepanje o kakem upravnem poslu, tedaj pravi zakon: da glasujejo. Pogoji za volivno (glasovalno) pravico so: državljanstvo, polnoletnost (21 let), predpis direktnega državnega davka v iznosu najmanj 15 dinarjev na leto in vpis v volivni imenik. Obsodba radi posebnih deliktov, konkurz, kuratela in policijsko nadzorstvo so razlogi, ki izključujejo od volivne pravice.
Sklepe občinskega zbora v upravnih rečeh, lahko državna oblast sistira, ako bi le-ti nasprotovali zakonom. Gotovim sklepom občinskega zbora je treba še odo-brenja državne oblasti.
Kadar občinski zbor sklepa o upravnih rečeh, je glasovanje javno, Zadostuje, da je navzoča najmanj polovica
je opazil kako so se Fortunatu ob pogledu nanjo zaiskrile oči, mu je rekel, držeč uro na jekleni verižici: »Fante, aj, ali bi ne hotel take ure, da bi si jo obesil okrog vratu in bi se sprehajal po ulicah Porto Vecchija ponosno kakor pav. In če bi te ljudje spraševali: »Koliko je ura?« pa bi jim odgovar-iai: »Poglejte na mojo!«
»Ko bom velik, mi jo bo dal moj stric, korporal.«
»Da, ampak sin tvojega strica jo tudi že ima ... seveda ne tako lepo kakor je ta... in on je še mlajši od tebe.«
Deček je zavzdihnil. —
»Na, ali jo hočeš fant?« — Fortunato |e uro motril napeto in prežeče kot mačka, lu si ji ponudil celo kokoš. Ker je čuteval, da se šalijo iz njega, se zaželjenega predmeta ni upal dotakniti in od časa do časa je odmaknil oči v stran, da bi ne zapadel v skušnjavo; obliznil si jc ustnice, kot da je hotel reči: »Kako me mučite s svojimi šalami.« Toda naddesetnik Gamba mu jc prav za trdno mislil podariti uro. Fortunato je stal nepremično in vzkliknil z bridkim nasmehom: »Zakaj se norčujete iz mene?«
»Za Boga. Saj se ne norčujem. Reci mi samo kje je Gianetto, pa je ura tvoja.« — Fortunato se jc napravil nevernega; svoje črne oči je vprl v naddesetnika in iz njegovega obraza je skušal razbrati, če misli res resno. — »Naj izgubim službo,« je zakričal naddesetnik, »če ti ne dam ure pod
!r/\t o rt rr» ji fr»lr a! T" /"»tr rs t*~5 o J
bClll	UUt l»V*JL* 14 »	V V«
so za pričo. Nisem tak, da bi obljubo prelomil!«
Meri tem flovorienicm rau ie uro vedno
bolj približeval, da se je skoraj dotaknil bledega dečkovega lica. Kako razločno se je na njegovem obrazu razkrival boj, ki se je bil v njegovi duši med pohlepnostjo in med dolžnostjo gostoljubja. Njegova gola prsa so se težko dvigala in postajalo mu je vedno tesneje. Ura pa se je blesketala, se zibala in se včasih celo dotaknila njegovega nosa. Slednjič je deček polagoma vzdignil roko proti uri? Že jo je dosegel s konci prstov in vsa je že bila v njegovi roki, ne da bi naddesetnik izpustil verižice. Ploščica je bila sinje barve .,. okrov nanovo očiščen ... o, kako se je iskrila na solncu, zdelo se je, da je vsa v plamenih ... skušnjava je bila prevelika.
Fortunato je vzdignil tudi svojo levo roko in s palcem pokazal za svojo ramo na kopico mrve, ob katero je bil naslonjen.
Naddesetnik ga je takoj razumel; verižico je izpustil in ura je sedaj bila Fortu-natova, ki se je vzdignil hitro kot jelen in skočil kacih deset koraikov proč od kopice, ki so jo začela orožniki raziskavati. Ni dolgo trajalo, ko se je iz nje splazil krvaveč človek, ki je imel v roki bodalo. Toda strjena rana mu ni dopuščala, da bi se vzdignil na noge. Padel je. Naddesetnik sc jc vrgel nanj in mu iztrgal iz roke bodalo. Tedaj so ga trdno zvezali navzlic njegovemu nasprotovanju. Gianetto je ležal na tleh zvezan kot kaka butara, ko pa se ttiu je približal Fortunato, se je okrenil proti njemu in kriknil z največjim zaničevanjem: -Hudič ..!- Deček mu je vrgel novec, ki ga je dobil od njega in ker mu ni bilo več do tega denarja; toda ujetnik se za to še zmenil ni in sc ic z največjo hladnokrvnost-
jo obrnil k naddesetniku': »Dragi Gamba, jaz ne morem hoditi, nesite me v mesto,« »Še pred malo časa si letel hitrejše kot koza,« je odvrnil kruti zmagovalec, »toda, no, bodi tiho; tako sem srečen, da sem te dobil, da te rad nesem na hrbhi brez truda miljo daleč če je treba. Sicer pa, dragi., ti bomo že naredili nos'lnicD jz vejevja in svojega plašča; in na pristavi Crespoli trmo najeli konje,«
»Dobro,« jc odvrnil ujetnik, >:udi nc-kai slame, piosim, naložite na bičevse, da mi Lr mehke je.«
Medtem ko so eni orožniki trgali kostanjeve veje za nosilnico, irugi G:anetiu obvezavr! rsne, sta sc na stezi \z goščave po'avila Mateo Falcone in njegova ^ena. Žma je bila pod težo velike vreč« s ko-stani nizko sklonjena, njen ;nož pi 'e stopal brc/si.ibno in ponosno in ni *raei drugega bremena kot v roki eno puško, drugo pa ja imel obešeno čez ramo, kajti za moža jc vsako breme nečastno razen orožja. Ob pogledu na vojake je Mateja takoj oblila misel, da so ga prišli odvesti. Toda čemu ta misel? Ali jc morda v nesoglasju s pravico? Ne. Bil jc na dobrem glasu. Bil je — kot pravijo — »dobro zapisan zasebnik«; toda bil jc Korzikanec in hribovec in malo jc v gorah Korrikancev, ki bi ne našli, če si sprafiajo iivojo vest natančneje, kak pre-grešek: kakor strel iz puške, zbodljai z mečem in druge malenkosli. Matco je imel čisto vest, bolj kot kellaj; že nad deset let ni nameri! svoje puške ns nikogar; toda ker je bil previden, se je za vsak slučaj pripravil na brambo.
/Konte,)
upravičenih glasovalcev. Odloča nadpolo vična večina glasov.
Kadar pa gre za volitve, tedaj s< na občinskem zboru vrši zborovanje t a j-n o. Volivni rezultat se določi na dva na* čina: po večinskem ali po propor-č n e m volivnem sistemu. Princip večinskih volitev velja za vse občine, bodisi mestne aH selske, kadar se volijo člani občinskega sodišča. Za volitve članov občinskega odbora velja večinski volivni sistem samo v selskih in manjših mestnih občinah — večja mesta pa volijo občinski odbor po proporčnem sistema.
Občinski odbor.
Vsaka občina mora imeti svoj odbor. Število odbornikov in namestnikov, ki |ib izvoli občinski zbor, se ravna po velikosti občine. Pogoji za občinsko odborništvo to isti kakor za dosego aktivne voHvne pravice na občinskem zboru. Gotove vrste javnih uradnikov, dalje občinski uslužbenci in občinski liferanti - podjetniki so iz< ključeni. Odborniška služba traja 2 leti, je brezplačna in obvezna. Razlogi, pod kate-. rimi se sme kdo odreči izvolitvi, so skoro enaki kot v našem občinskem redu.
Seje obč. odbora se vrše v občinski hiši. Predseduje jim predsednik občinskega sodišča. Za sklepčnost je treba navzoč« nosti dveh tretjin odbornikov.
Posli občinskega odbora se dele * upravne, finančne in zasebno-pravne. Med upravne posle spada: izbira občinskih uslužbencev, določanje njihovih prejemkov, sklepanje o ostavkah predsednika in članov občinskega sodišča, sprejemanje n članstvo občine, predpis občinske tlake, formuliranje predlogov občinskemu zbora. K finančnim poslom občinskega odbora spada: sklepanje o proračunu, pri čemet sme skleniti doklade do 10% (v mestih do 15%) ter o računu. Nadalje sklepa občinski odbor o zakupdaji in o uživanju občin-' ske imovine, o nakupu nepremičnin aH odtujitvi premičnin do gotove vrednosti.
Občinsko sodišče (sud)
je prva neposredna oblast v občini in iz« vršilni organ občinskega odbora, ki stop nad njim kot nadzorna inštanca>. Primerjati ga moremo z našim občinskim predstojni-štvom (župan in svetovalci). Občinski sud sestoji najmanj iz 4 članov: iz enega predsednika, dveh članov — »kmetov« in iz občinskega delovodje (glavnega občinskega uradnika). Predsednik in oba kmeta, na-zvani po zakonu »občinski časnici«, se volijo za dobo 2 let. Pogoji za službo predsednika so: višji davčni cenzus, starost. 30 let in pismenost (zlasti po mestih).
Od občinskega delovodje, ki bi ga mogli primerjati z našimi občinskimi tajniki, se zahteva posebna službena in šolska kvalifikacija: da je bil vsaj eno leto državni uradnik aH tri leta občinski pisar, ali da je rezervni častnik ali dosluženi podčastnik, dalje da je dovršil vsaj nižjo srednjo aH kako nižjo strokovno šolo in naposled* da je napravil špecijalni izpit za občinskega delovodjo.
Občinski sud vrši svoje pode kolegi« talno, t. j, vsa tekoča uradna opravila se obravnavajo v skupnih sejah, kjer se sklepa z večino glasov. Vendar pa imajo posamezni člani poteg tega še svoje posebne fukcije. Predsednik občinskega sodišča, ki je šef občine, predseduje tudi občinskemu odboru in zboru, on ima nad člani občinskega suda in nad vsemi občinskimi uslužbenci disciplinarno oblast. Predsednik ima kot organ državne sodne oblasti napram občanom tudi kazensko pravico: zapor do 24 ur ali globa do 10 dinarjev. (Primerjaj podobno kazensko pravico naših županovi)
Posebne funkcije »kmetov« so naslednje: vsak je šef enega dela občine, izvršuje tam samostojno kazensko pravico in mora skrbeti za mir in varnost. Naloga občina skega delovodje jc v glavnem, da vodi vse pisarniško delo.
Že zgoraj je bilo povedano, da je občinski sud kot samoupravni organ občine istočasno tudi predstavitelj državne oblasti. Njegovi najvažnejši državni posli so kra-t jevna policija v širšem smislu (skrb za javni red in varnost, za ceste in mostove, za zdravstvo) in pa gotovi sodni: posli. V organizaciji sodišč v Srbiji so najnižja inštanca občinska sodišča, ki so pa civilno - pravdnem redu za gotove civilne spore prva inštanca. V stvareh kazenskega prava jim pripada naloga, voditi preiskavo glede zločinov in prestopkov in izvršiti obsodbe, ki so jih izrekla redna sodišča. Posebne sodne funkcijc so občinskim sodišče, : poverjene tudi v raznib policijskih predpisih.
Kot samoupravni organ vrši občinski sud vsa ona opravila, ki se tičejo notranjega interesa občine, prrr'vscm uprava občinskega premoženja.
Nedzorstvo nad občino.
Pravico nadzorovati občinske organfc imajo samo državna oblastva, torej v prvi vrsti okrajno politično oblastvo (srezki načelnik). Višje samoupravne korporacije (okrožni in okrajni odbor) nimajo nadzoro-vftine pravice, tudi.ne y tip)] samoupravnih
ftm &
SLOVENEC, drve 8. januarja 1920.
Stran 3,
Držama oblast sme v gotovih člane občinskega odbora kakor občinskega sodišča odstaviti, kar po ■aicm občinskem redu ni mogoče. Odločba občfaisldh organov, ki nasprotujejo zakonom, more državna oblast ustaviti in B^h bnfiter prepovedati.
Driaua SHS.
Relacija 4 : L
UDU Belgrad, 7. jan. Po pravoslavnih božičnih praznikih se bo začelo opremlja-nje novih dinarskih bankovcev z označbo V kronski veljavi. Za to natiska vanje so natočeni posebni stroji in klišcji, da bo tako natfatfoavanje čimprej končana (Zakaj bi tega vsak sam ne napisal? Gre hitreje in ne stane nič!) Iz dejstva, da so naročeni novi klišcji, izhaja, da na merodajnih mestih že vedo relacijo med dinarjem in krona Verjetno (kako irasterozno govorijo?) te« da bo rdacij* 4 : 1.
Oprava! »vet Narodne banke.
LDU. Belgrad, & januarja. V upravni svet Narodne banke so bili izvoljeni: dr. iVoJa Veljkovič s 758 glasovi, Miroslav grof Knlm«r s 723 glasovi, Dragu ti n Protič s 727 glasovi In dr. Momčilo Ninčič e 681 glasovi. V nadzorstvo Narodne banke so MJi izvoljeni: dr. Vekoslav Kukovec s 768 glasovi, dr. M. Gjurlč s 726 glasovi in dr, yelizar Jankovi6 s 633 glasovi.
poslancev iz zasedenega ozemlja.
LDU. Zagrsfc 6- januarja. Dne 6. januarja 1920 so se sestali v Zagrebu narodni poslanci iz zasedenega ozemlja, da ivzamejo na znanje poročilo deputacije iz njihove srede, ki je bila v Parizu, da razloži mirovni konferenci zahteve in pritožbe prebivalstva, ki ga zastopajo omenjeni poslanci Izvajanja deputacije so bila sprejeta z odobravanjem. Po razpravi o zunanje- in notranjepolitičnem položaju nafle države in o razmerah v zasedenem ozemlja so poslanci soglasno sklenili, da se v svrho kar najenergičnejšega zastopanja interesov naroda iz zasedenih krajev združijo v neodvisno parlamentarno ndruienje poslancev iz zasedenega ozemlja.
Regent v Strassburgu,
LDU Ljon, 6. jan. fBrezžičmr>.) Prestolonaslednik regent Aleksander je odpotoval v ponedeljek v Strassburg, da izroči mestu vojni križ Karagiorgjevičev. Ogledal si je pristanišče, obiskal vseučilišče, kjer so ga dočakali dijaki, ki jim je prestolonaslednik govoril in naglašal v tem govoru svoje občudovanje in svojo ljubezen za Francijo.
Vprašanje K vn merskih otokov.
LDU Belgrad, 7, jan. G. Ante Andri-teviž, zastopnik kvarnerskih otokov, jc iz Lošinja poslal vladi brzojavko, kjer jo prosi za pomoč, da se oidrešijo ti otoki. Izguba Lošinja bi bila tem občutnejša, ker je otok velikega pomena za brodarstvo in ladjedelstvo. Nad 75 odstotkov prebivalstva je jugoslovanskega, dočim jc samo 27 oseb za Italijo. V najslabšem primeru naj bi se odredilo ljudsko glasovanje.
Vojna odškodnina Srbiji
LDU Belgrad „ 7, januarja. Predvčerajšnjim se je v Parizu končala seja jugoslovanskih delegatov z zastopniki francoskega ministrskega predsednika glede vojne odškodnine, ki jo ima dobiti Srbija Naši delegat je so nastojali na tem, da se prizna Srbiji prednost pri priznanju deleža iz splošne vojne odškodnine. Posebno poročilo veli, da jc bila ta zahteva odklonjena. Nato je Francija zahtevala, naj ji Jugoslavija odstopi prebitek žetve iz 1. 1920, na kar pa naša vlada ni mogla pristali. Francozi so vsled tega v soboto odstopili od svoje zahteve. Kakor znano, so nam zavezniki ponudili 5 odstotkov splošne vojne odškodnine, dočim so naši delegati zahtevali 6 odstotkov. Predvčerajšnjim jc v tem pogledu padla odločitev. Naši državi pripade iz splošne vojne odškodnine vsota ene do poldruge milijarde frankov. Uradno coročilo o tej seji še ni dospelo v Belgrad.
Reforma učiteljišč.
LDU. Belgrad, 6. januarja. Ministrstvo prosveto je izdalo posebuo naredbo o otvarjanju prvega razreda na vseh učiteljiščih. Po tej naredbi se bo pričel pouk v prvem razredu učiteljišč tekom onega meseca, ko se končuje šolsko leto na gimnazijah. Na ta način dijaki, ki so dokončali četrti razred gimnazije, ne bodo prisiljeni gubiti čas do septembra, ampak bodo lahko takoj vstopili v prvi rnzrerl učiteljišča.
Izvoz klavne živine ustavljc::,
LDU Belgrad, 7. jan. Kraljevo poslaništvo v Bernu je poslalo ministrecviv /,a zunanje posle brzojavko, kjer nazn«n"n, da jo švicarska vlada prepovedala uvoz klavno živine iz Avstrije, ČehosIovaSke in Jugoslavije, ker se je v teh državah pojavila živinska kuga. Minister za poljedelstvo jc vsled tega odredil, da se ustavi izdajanje izvoznic za klavno živino in da se irnn U žiaino zadržati na obmejnih uo_sJtaiuh.
Razna porasla.
Rim in Belgrad.
LDU Trst, 5. jan. Corricrc della Sera« poroča, da je imel Erneste Vercesi v Milanu predavanje o srednjeevropskem problemu. Dr. Vercesi jc izvajal, da jc temeljne važnosti za uspešen razvoj italijanske bodočnosti stališče, ki ga bo Italija zavzela z ozirom na srednjeevropsko vprašanje. Italija mora na vsak način odklanjati ustanovitev donavske federacijo; v lastno škodo nc vidijo vsi državniški krogi dovolj jasno, kaj je njihova dolžnost, ampak so se slepo zagrizli v reško in dalmatinsko vprašanje.
Za Italijo ni nevaren Belgrad ali Zagreb, ampak Budimpešta, ki pri teza Dunaj v ekonomsko zvezo. Samo če se Italija pomiri z Jugoslovani, bo mogla preprečiti osnovanje novega bloka, ki bi težil na Ad-rijo. V svoji kratkovidnosti sprejemajo in slavijo ti krogi gotove hrvatske politike, ki streme za tem, da se vzpostavi stara monarhija, največja sovražnica Italije. Dr, Vercesi apelira na javnost, da se zave in možna, da jc ustvaritev in okrepitev Jugoslavije koristnejša za Italijo, kot pa kakršnakoli formacija drugih skupin, Naglašal je posebno, da je treba podpirati ministrskega predsednika Nittija s celo narodovo močjo v njegovih poizkusih, da se začne Italija direktno pogajati z Jugoslavijo. Predavatelju so poslušalci z velikim odobravanjem in navdušenjem ploskali.
Dr. Lamrnaseh umri
LDU. Salzhurg, 7. jan. (DKU.) Sinoči je tukaj umrl univerzitetni profesor in bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Henrik Lammasch v starosti 67 let. Zadela ga je kap. (Dr. Lammasch je bil med vojno v Avstriji najizrazitejši in najpe-gumnejši nasprotnik vojskovanja Avstrijo proti ententi. Vojaški krogi so ga sovra žili in nadzorovali, a cesar Karel ga je vzel pod svoje varstvo. Večkrat je moral v njegovi misiji v inozemstvo, vselej se jc vrnil s tem trdnejšim prepričanjem, da jo nadaljevanje vojsko gotova imrt za Avstrijo. Mož se ni motil. Ko je prevzel ministrsko predsedstvo, ga je sam označil kot likvidacijsko ministrstvo. Bilo je zadnje ministrstvo Habsburžanov. Dr. Lammasch je bil globokoveron katoličan.
Dr. Renner v Pragi.
LDU Dunaj, 7. januarja. (DKU} Državni kancelar dr. Renner bo v petek, dne 9. t. m. odpotoval v Prago. 2 njim odpotujejo vodje gospodarskih državnih uradov, državna tajnika dr. Reisch in Zerdik, državni podtajnik dr. Ellenbogen, državni tajnik dr. L5wenfeld-Russ, ter več referentov za pogajanja, ki se bodo vodila v Pragi, Iz Prage se bodo dr, Renner in njegovi spremljevalci vrnili v ponedeljek dne 12. t. m. Pri pogajanjih v Pragi gre izključno za gospodarska vprašanja, kakor za vprašanje premoga, dobave sladkorja, za vprašanje obmejnega prometa, provizor-nih trgovskih pogodb in kompezaciiskega prometa na industrijalnem polju.
Avstrija bankrotna,
LDU Dunaj, 6. jan. (ČTU.) »Morgen« piše: V parlamentarnih krogih se govori, da namerava radikalno krilo socialnih demokratov forsirati javno izavo, da je avstrijska država insolventna. Potovanje državnega kancelarja dr, Rcnnerja v Pariz ni ničesar izpreinenilo.
Mir z Ogrsko bo zelo trd.
LDU Dunaj, 6. januarja, (ČTU.) - Journal« poroča iz Budimpešte: General Fran-chct d'Esperey je izjavil ministrskemu predsedniku Huszarju, da bo mir z Ogrsko zelo trd. Vsled Karolyijeve revolucije in boljševizma bo Ogrska dobila veliko slabši mir kot bi ga dobila drugače.
Zazmanjšanje kasni ogrskim komunistom.
LDU Pariz, 6. januarja. (DKU) Agcn-cc Havas poroča: Na zahtevo predsednikov italijanske, angleške in francoske vojne misije v Budimpešti, jc skienil vrhovni svet, pozvati ogrsko vlado, naj zmanjša kazen, ki jc bila prisojena ogrskim komunistom.
Pomanjkanja premoga v Pragi.
LDU Praga, 6. jan. (ČTU.) Vsled po-monjkanja premoga bodo od 8, jan. dalje praške občinske plinarne ustavile oddajo plina cd osmih <io enajstih in od štirinajstih do šestnajstih. Cestne železnice ostanejo v prometu le cd osmih do dvajsetih, '•'udi obrt v mestnem vodovodu trpi vsled vo:nanjkanja premoga.
Rusija ponudila Rumuniji mir.
LDU Bukarešta, 6. januarja. (DKU) '.lumunski dopisni urad Dancia poroča, Socialistični list »Chemarca« javlja baje iz zanesljivega vira, da je ruska sovjetska vlada stavila rumunski vladi mirovni predlog. Rusija priznava priklopitcv Besara-bijc k Rumuniji, ako Rumunija nc bo poslala cot »roti ^'ikom.
Prlsuevfilie m s!fe
s.
i
u.
S.!
optične novice.
-[•• Občinske volitve. »Sedaj vemo«, piše »Slov. Narod s, »da bo 10. t. m. razglašen volilni red za slovenske občine in da se bodo občinske volitve v Ljubljani vršile pri-četkom meseca marca.« Za naše pristaše volja dolžnost, da pričnejo takoj z agitacijo za občinske volitve in pripravljajo povsod zmago naše stvari,
-H Vladno špiceljstvo. Župani so dobili od glavarstev nalog, naj javijo, katere stranke in s kakšnim uspehom so se udeležile zadnjih občinskih volitev. Vlade seveda to razmerje nič ne briga in dela samo na uslugo liberalni stranki. Župane prosimo, ako sploh kaj odgovorijo na ta nalog, da prepise pošljejo tudi tajništvu VLS,
4- Shod J. K. Z. v Motniko. V nedeljo dne 4. prosinca po jutranji maši je priredila J. K. Z. v šolskih prostorih sl7od, katerega se je udeležilo obeinstv:> v ogrom nem številu. Domači {J. župnik je otvorii shod in dal besedo poslancu nar. predstavništva g. Štercinu, kateri je v odkritih be-redah natančno episal gospodarstvo naše sedanje vlade v Belgradu in v Ljubljani. Drugi g, govornik profesor Dolenec iz Ljubljane pa je v domačih besedah razložil kmetom sedanje denarno stališče. Obema gospodoma govornikoma smo prav iz srca hvaležni za njih trud in obisk. Občinstvo jc s predlogam našega velezaslužnega g. žirp^na -oglasna izreklo zaupnico g. po-slarcu Štardnu s priporočitvijo ,da naj na irsrotlajnesn cvcatu zastopa naše kmetsko Ifcrdstvo in njih pra-Hčtio zahteve,
-J- Lokomotive za moko. Kot znano, je g. minister Kristan sklenil z Nemško Avstrijo pogodbo, dn. nam dobavi avstrijska republika večje število lokomotiv; kot kompenzacijo damo mi za vsako lokomotivo 20 vagonov prorooga in živila, predvsem moko in mast. Sedaj pa poroča >Epoha^;: Prva večja skupina onih lokomotiv, ki nam jih je Avstrija odstopila, jo prišla v Celovec; naša komisija jo takoj odpotovala tja, da pregleda in prevzame lokomotivo. Komisijsko pregledovanje je pa pokazalo, da je od vseh teh lokomotiv samo ena v normalnem stanju. Vse ostalo so slabšo kot našo lokomotive in niso nič drugega kot stara železmna. — Današnji >Narod« pa še vedno misli, da se minister Kristan podaja na potovanja v korist svojemu resoru«.
'4- Le na d^n! »Napreju* slabo ugaja, da razkrivamo delavcem politično slepar-stvo njihovih ministerielnih sodrugov in so-cialpairiotičnih listov, zato se zateka h ko-rajži zaplofruh junakov, h grožnji. V včerajšnji številki zopet grozi: »pripravljamo še drugo zanimivo gradivo enake vrste ,(laži in obrekovanj), ki bo pokazalo marsikatero klerikalno veličino v pravi luči.« Zakaj grozite, pristopite takoj k dejanju!
-j- Avstrijanstvo Svetozara Pribičevi-ža. Demokratje so se zarili v strast, da vsakogar, ki ni bil že od Adama in Eve sem za Jugoslavijo, smatrajo kot za nezanesljivega Jugoslovana, Samo oni, ki so se skrivali še za časa deklaracijske propagande boječe po različnih pisarnah, so pravi dalekovidni jugoslovanski junaki. Sedaj pa prinaša »Srbska Riječ« v štev. od 31. decembra tudi o naddsmokratu Svetozaru Pribičeviču sledečo avstrijanščino, objavljeno in podpisano od Svetozara Pribičcviča dne 29. julija 1914 št. 152,: »Vojna! Nastopil je zgodovinski čas za celo monarhijo in vse njene narode. Sedaj je dolžnost vseh narodov, prva in edina dolžnost, da se čimbolj požrtvovalno in popolno odzovejo pozivu Njeg. Veličanstva, da pozabijo na vse, kar jih je do danes delilo in da složno nastopijo za sijaj prestola. V tem usodepolnem času bo naš narod brezdvomno dokazal svojo stoletno udar,osi svojemu kralju in prejasni habsburški dinastiji, — S svoje strani moremo mi našemu narodu samo ponoviti te pametne besede skupne vlade. Obračamo se z zaupanjem in lubavjo. toda obenem z resnim opominom na vse državljane, in predvsem na one, ki so žc po naravi svojega stanu in otebneoa vpliva voditelji naroda, ker je za njih udarila ura za delo. Domoljubna in požrtvovalna zvestoba mora biti temelj lepše in srečnejše bodočnosti. Svetozar Pribičevič,«
-!- Spor med g. Pribičevičcm in predsednikom nar. predstavništva. Med ministrom notranjih zadev in predsednikom nar. predstavništva je prišlo do spora radi nar. predstavništva. Po 137. do 141. točki poslovnika je predsednik zbornice dolžan, brigati se za red v poslopju zbornice, njemu jc podrejena parlamentarna policija in izrccno jc določeno, da gre notranji minister v tem oziru predsedništvu zbornice na roko. Gosp. Pribičevič pa hoče zmanjšati parlamentarno policijo na polovico, čemur se pa predsednik dr. Pavlovič pro-tivi, ker jc to kršenje njegove oblasti, Spor med brati še ni rešen.
Zamolčan predlog. »Jugoslovanski Lloyd't poroča nekoliko natančneje nego naši demokratski listi o posvetovanju JDS v Ljubljani glede valutnega vprašanja. Po lent viru je predlagal dr. Žerjav tudi, da 'i«1, ptovizorno zamenjajo stari kronski ban-
kovci za nove dinarske in da se lastnikom starih dinarjev pri vsi izmenjavi naplati visoka relacija 5 : 1 ali 6 : 1. Predlog je bil sprejet.
-j- Važne določbe za presojanje valutnega vprašanja. Pri raznih člankih v »Slov. Narodu« in drugih naših listih se opaža, da pisci nc upoštevajo, da nam je mirovna pogodba že dala rok, v katerem moramo sanirati našo valuto. Cela uredba valutnega vprašanja pride v čisto drugo luč, če vemo, da smo vezani po mednarodni pogodbi, ki predpisuje, v kaki smeri naj se giblje uredba valute.
Ker pridejo pri ureditvi valute v Jugoslaviji predvsem določila mirovne pogodbe z Avstrijo v poštev, navajam tozadevne točke.
Ocrame stvari določa IX. del mirov-r.e pogodbe, členi 197 do 203 s pridatkom (>.r.nex-3) o državnih dolgovih, 204 do 206 s pridatkom (snnexe) in 207 in 215. Z t 'rom rri omenjene članke navajam pred-določila o bankovcih.
Člen 206 določa, da mora vsaka nova država, tudi Jugoslavija, žigosati tekom dveh mesecev po pravomočnosti mirovne pogodbe s posebnim žigom (timbre spe-cial) vse na njenem ozemlju nahajajoče se bankovce Avstro-ogrske banke, a tekom dvanajstih mesecev po pravomočnosti mirovne pogodbe mora vsaka nadomestiti ali z lastnim denarjem ali pa s kakim novim pod pogoji, katere vsaka sama zase določi, in nazadnje, da mora vsaka tekom štirinajstih mesecev po pravomočnosti mirovne pogodbe oddati vse te bankovce Avstro-ogrske banke komisiji za poprave (commission des reparationsj. Da bi torej mi sami sežigali bankovce, to je terej že vnaprej izključeno, ker bi si s tem lc škodovali. Glede drobiža navajam določilo čl. 207, da ima vsaka država popolnoma prosto roko, določati o avstrijskem drobižu, in da nima nobena država nobene pravice glede drobiža druga proti drugi.
Dr. P. Valjavec.
-f Naš »parlamentarizem«. Nar. poslanik Pero Jovanovič jc poslal ministru za notranje zadeve, Sv. Pribičeviču pismo potom predsedništva nar. predstavništva, V pismu vprašuje g. Jovanovič ministra Pribičeviča, kaj je s številnimi vprašanji, ki so jih stavili njemu in drugim ministrom nekateri narodni poslaniki. Gosp. Jovanovič zahteva od vlade, da sedaj, ko nar. predstavništvo ne zaseda, da javnim potom odgovor na ta vprašanja, ali da vsaj interpelante obvesti, kaj namerava ukreniti v posameznih slučajih, ki so navedeni v dotičnih vprašanjih. Minister Pribičevič je odgovoril, da na v takem tonu pisano pismo ne bo dal odgovora in ne pojasnila. Sicer pa je tudi Pribičevič sledil drugim svojim kolegom in je sedaj na počitnicah v Zagrebu. Državni posli lahko čakajo.
-j- Tržaška »Edinost« prinaša iz Slovenije poročila, ki se izključljivo bavijo z življenjem JDS, kakor da bi druge stranke v Sloveniji sploh nc živele.
-j- Katoliški shod za dunajsko škoiijo sc bo vršil dne 25, marca na Dunaju. Trajal bo le en dan.
H Pred volitvami v češkoslovaški republiki. Dne 7. t. m. se jc .sestala narodna zbornica k zadnjemu zasedanju. Do konca meseca bo morala, skleniti volilni red, ker bodo 20. t. m. že razpisane volitve v redni državni zbor. Zunanji in notranji položaj rili, da se volitve čimprej vršijo. Obenem je to eden izmed glavnih pogojev, ki jih stavi nemški blok vladi, čc hoče vlada računati na sodelovanje Nemcev v državi. Šest tednov po razpisu volitev se bodo izvedle volitve, torej najkasneje začetkom marca. Agrarno - socialistična vlada se ne more dalje upirati novim volitvam ,ker vladna večina razpada. Glasilo Ljudske stranke »Našinec': pozdravlja nove volitve, ki bodo pokazale, da stranka v državi ni tako šibka, kot si mnogi žele in mislijo. Volilna borba že začenja.
-j- Boj za senat v Češkoslovaški republiki. Senat in deželna samouprava sta dve točki, o katerih danes razpravlja vsa češka javnost. Končnoveljavno bo sklepala o tem narodna zbornica, ko bo dala ustavo. Stališče strank napram tema dvema problemoma sc jc v zadnjem času izpreinenilo. Za drugo zbornico (senat) so bili narodni demokratje (Krama?), agrarni in narodni socialci, ki pa v zadnjem času kolebajo; narodni demokratje pa nočejo volj ene druge zbornice, ampak zahtevajo, naj obstoji iz imenovanih članov. Ljudska stranka je proti senatu in zahteva, da .se v ustavi določi plebiscit (referendum) za vprašanja, ki so velike državne važnosti. Socialnoclemokraško vodstvo jc za voljeni senat, toda levica dela opozicijo. Zdi fc pa, da sc bo iz. vseh teh nazorov izšel kompromisni senat.
'-)- Ustava ČSR. Liclove noviny« prinašajo kratko vsebino ustavnih zakonov, ki jih bo vlada predložila narečni zbornici. Oblegali bodo predvsem volilni red za narodno zbornico in sonat, sestavo in ju-risaikcijo senata, jezikovni zakon in tako-zvnno ustavno listino. Za varstvo ustave
sla
belo volilno sodišče in ustavno so-
dišče. Država bo proglašena kot domokra-
Stran 4.
SLOVENEC, 3ne 8. fenmifr 1920,
Štev. 5,
tična republika, na čelu bo stal predsednik, voljen od zbornice in senata. Postavo-dajno in upravno delovanje pokrajinskih zbornic preneha. Predsednik republike ima pravico, razpustiti obe zbornici. Zbornica more z tričetrtinsko večino postaviti njega in člane vlade pred ustavno sodišče. Predsednik ima pravico zavrniti postavo, ki jo je sklenila zbornica. Če pa ostane dve-tretjinska večina zbornice in senata pri svojem sklepu, se zakon mora objaviti. Predsednik more biti voljen samo dvakrat zaporedoma in jo odgovoren samo za vele-izaajo. Če izrazi večina zbornice vladi nezaupnico, mora vlada odstopiti. — Izvede se ločitev Cerkve od države. Vsako raznarodovanje je prepovedano in pod gotovimi okoliščinami kaznjivo. Uradni jezik republike je češkoslovaški, ki je tudi jezik zakonov v originalu državnih pogodb in vladnih naredb. Češčina je uradni jezik v armadi in v denarnem gospodarstvu. Je tudi obvezen učni predmet na vseh srednjih šolah. Pripadnikom drugih narodnosti je v vseh okrajih, kjer tvorijo 20 % prebivalstva, zajamčena možnost, rabiti pri vseh oblastih v okraju svoj jezile in biti sojeni v njem. Pouk v šolah za narodne manjšine se vrši v dotičnem jeziku. Uprava inštitucij, ki so namenjene nar, manjšinam se tudi vrši v njih jeziku,
-f- Poljska zbornica. V ospredju zanimanja poljske javnosti stoji vprašanje ustave. Nova vlada Skulskega je bila sestavljena na podlagi sporazuma narodnega bloka, h kateremu spadati stranka Skulskega in poljska ljudska stranka (Witos). Obe stranka tvorita vladno večino, h kateri spadajo narodna ljudska zveza (68 glasov) poljska ljudska stranka (109 glasovi in 2 delavski stranki, t. j. narodna zveza strokovnih organizacij (14) in kršč. delavska demokracija (29). Zadnja stranka si pa noče vezati rok, zavzemala bo napram vladi nevtralno, dobrohotno stališče. Prva naloga nove vlade bo, da določi in uzakoni novo ustavo.
[-fi Amerika se ne udeleži več mirovne konlerence? »Echo de Pariš« od 5. t, m, piše, da se je zgodil važen dogodek v sobotni seji zavezniškega sveta. Zastopnik Unije, Walace, je predlagal, da- se sedaj, po zadnjih odločbah Zavezniškega sveta preide od formule »Aliirane in asociirane države« na formulo: * Aliirane države.« List pristavlja, da je to identično z izjavo, da Amerika noče več oficijelno sodelovati pri bodočih odločbah mirovne konference; bo pa vedno zastopana pri sejah po svojem delegatu. Wilson bo samo obveščen o delu Zavezniškega srveta, toda nobena definitiv-na odločitev ne bo padla brez njegovega preventivnega soglasja.
Sibstoua plsms.
V pariški »Opinion« so izšli dokumenti, ki se nanašajo na svoječasno mirovno misijo princa Siksta Parmskega, svaka zadnjega avstrijskega Karla. O poteku dotičnih dogodkov 1. 1917. poroča Agence Havas:
Princ Sikst je 25. januarja zapustil belgijsko fronto in odpotoval s svojim bratom v Švico To je storil na poziv svoje matere, ki mu je bila naznanila željo cesarja Karla, da bi s svojima svakoma naravnost govoril o miru. Tekom tega obiska je došlo pismo cesarja Karla, ki je potrdilo, da goji željo po miru, odkar je zasedel prestol. Princ Sikst je zahteval, da bi prišel v stik s kako cesarjevo zaupno osebo.
Dne 10. februarja je princ Sikst dospel v Pariz; 12. februarja je odpotoval v Švico, kjer se mu je naslednji dan predstavil odposlanec cesarja Karla, mu izročil njegovo pismo in izjavil, da cesar misli, da bi se na temelju, ki mu ga je naznanil Sikst — namreč vrnitev Alzacije-Lorene Franciji, oprostitev Belgije in Srbije in izročitev Carigrada Rusiji — mogel skleniti mir,
Dne 21, februarja se je oglasil odposlanec z več listinami in prosil Siksta, naj pride v sporazum z grofom C r i ' • • n na Dunaj.
• • •
Dne 25. marca je Siksta spi cjei predsednik Poincare. Bili so si edini v tem, kakega pomena bi bilo, ako bi se Avstrija s posebnim mirom ločila iz zveze, toda Poincareju se jc zdelo Czerninovo pismo, ki ga je izročil Sikst, nedoločno in diplo-matično, Czernin je označil avstrijsko-nemško-turško zvezo kot nerazdružljivo in zahteval posebno jamstev nasproti Srbiji. Nasprotno pa je bilo osebno pismo cesarjevo jasno in je izdajalo trdno spravljivo voljo. Izjavil je dobesedno: »Podpirali bomo Francijo in pritiskali na Nemčijo z vsemi sredstva, ki so nam na razpolago.« Poincare je smatral to tajno pisino kot temelj in naznanil ,da bo o pismu obvestil Brianda, carja, angleškega kralja in Lloyd George-a; nasprotno sc je pa bal italijanske indiskretnosti nasproti Nemčiji.
m m m
Dne 8. marca se je vršil nov sestanek s Poincarejem. Briand jc bil mnenja, da vsebuje cesarjevo pismo temelj za izme-
njavo mnenj, Sikst je znova odpotoval v Švico, kjer je izročil grofu Erdodyju, ki ga je poslal cesar Kari, mirovni načrt za Avstrijo z naslednjimi točkami:
»Alzacija-Lorena se vrne Franciji.
Belgija se obnovi in odškoduje.
Upostavi se suvereniteta Srbije.
Z Rusijo se uvedejo pogajanja o Carigradu, glede katerega izrazi Avstrija svojo odpoved.
Sklene se vojaški orožni mir in en-tenta obljubi Avstriji pomoč, ako bi se Nemčija z orožjem upirala dogovoru.«
V odgovoru na cesarja je princ nujno prigovarjal, naj cesar temelje note sprejme. Na nujno prigovarjanje grofa ErdS-dyja sta princa Sinst in Ksaver odpotovala na Dunaj, kjer sta sc 23, m?-na v La-xenburgu tajno sešla s cesarjem. Cesar je izjavil, da bo poizkusil vse, kar je v človeških močeh, da nagne Nemce, da sklenejo mir. Ker pa monarhija r.o*e žrtvovati blaznosti soseda, je pripravljen, skleniti poseben mir. Ker je nato prišel v dvorano grof Czernin, se nadaljuje konverzacija z ledenomrzlo uljudnostjo, z mnogimi nami-gavanji in zamolčitvami.
Dne 24. marca je izročil ccsar princu Sikstu pismo z natančnimi podatki. Pismo vsebuje obljubo, da bo pravične francosko zahteve glede Alzacije-Lorene podpiral.
Po svojem povratku v Pariz dne 31. marca je princ Sikst odšel v Elysee, kjer je poročal o svoji misiji in pojasnil cesarjeve nazore o rusko-francor.ko-?n;.>leškc-avstrijski zvezi.
* o *
Dne 12. aprila se je vršil nov sestanek med Poincarejem in princem Sikstom, o čemer je Poincarš le temu naznanil, da je Anglija načrtu naklonjena, a izrazil obenem mnenje, da sc z obvestitvijo Italije o zadevi ne sme dolgo odlašati. Ribot in Lloyd George sta nato stopila v stik s Son-ninom, ki je vstrajal na zahtevah Italije v polnem obsegu.
Dne 25. aprila se je Sikst znova odpe-ljaljal v Švico, kjer ga je prič?ko"al grof Erdody, ki je vzel s seboj na Dunaj njegovo pismo, v katerem princ — ker se je Poincare bal, da cesar ne igra morda dvojne igre — zaklinja cesarja, naj poda dokaz, da je dobre volje.
Dne 24. maja se je grof Erdody vrnil v Švico s cesarjevim pismom, v katerem cesar zagotavlja, da se nad pretiranimi italijanskimi zahtevami ni treba več vznemirjati ,ker j«J Cadornov odposlanec pred tremi tedni avstrijskemu poslaniku v Ber-nu ponudil mir pod pogojem, da se odstopi italijansko govoreči Trentino.
Princ Sikst je znova odpotoval na Dunaj, kjer se je prepričal, da je cesar odločen, da svoj načrt izvojuje, da pa za-| hteva varščin. Grof Czernin je topot govoril jasno. Izjavil je, da ga grozeči nastop nemškega glavnega stana ne more oplašiti in da zahteva pogajanja. Cesar je izročil princu znova lastnoročno pismo, datirano dne 9. maja, ki slove:
»Z zadovoljstvom ugotavljam, da Anglija in Francija delita moje nazore o evropskem miru v njih bistvenih podlagah; vendar naglašata, da ne skleneta miru, katerega se ne bi udeležila tudi Italija. Italija se je pa vendar ravnokar obrnila name s prošnjo, da sklenem mir; zmanjšala je svoje zahteve na italijanske Tirole. Pretres te zahteve sem odgodil dotlej, dokler mi Ti ne prineseš odgovora Francije in Anglije o moji mirovni pobudi. Soglasje monarhije, Anglije in Francije v tako velikem številu bistvenih točk bo, o tem sem prepričan, odpravilo s poti zadnje ovire, da pridemo do častnega miru. Zahvaljujem se Ti za Tvoje sodelovanje pri moji mirovni ponudbi, ki sem jo napravil v skupnem interesu naših dežela.«
Pismu je bila priložena nota grofa Czernina, v kateri je zahteval za slučaj, da se popravijo meje, jamstev glede nedotakljivosti monarhije. Zagotavljal je, da bo mogla Avstrija, ako ententa te pogoje prizna, skleniti poseben mir.
Po svojem povratku z Dunaja dne 20. maja jc imel" princ Sikst pogovore s Poincarejem in Ribotom. Potem se je od-
Eeljal v London, kjer jc 28. maja govoril z loyd George-om, s katerim je šel h kralju in predlagal sestanek državnih poglavarjev Anglije, Francije in Italije.
Nato se je Sikst peljal v Pariz. Tu se je vse razbilo in cesarjevo pismo z dne 9. maja 1917 je ostalo brez odgovora.
—	Sv, Oč® hrvatskemu starešinstvu. Hrvatski katoliški seniorat v Zagrebu je sprejel iz Rima to-le vest: >5v. Oče je z velikim zadovoljstvom vzel na znanje izjavo vdanosti, ki ste jo sporočili v imenu hrvatskega starešinstva ter Vam pošilja svoj apostolski blagoslov, želeč, da Vaše delo obrodi obilen sad za slavo božjo, za veličino Jugoslavije in versko rjedinjenje slovanskih bratov,
—	Poročil sc je 5. t. m. v št. Ilju v Slov. goricah g. Gabrijel Sfiligoj, kr. poštar z gospo Mirni Sfiligoj, vdovo Zelzcr, roj.
Zwilak, gostilničarko in posestnico. Obilo
sreče1
—	Namesto venca na krsto podžupana g. Janeza Znanca iz Šmihela jc daroval občinski odbor v svoji seji dne 23. decembra t. 1. znesek 100 K za oslepele vojake.
-— Naročnina na časopise naj se pošilja samo po oni položnici, ki je določena za dotični časopis. Ako kdo izmed naročnikov ne bi imel pri roki prave položnice, naj nikar ne vporablja druge in ne prečrtava imena časopisa na položnici, ampak naj zahteva od listove uprave pravo položnico. Vsak časopis ima svoj čekovni račun in prejme poslani denar, čc tudi kdo na položnico zapiše na primer namesto »Domoljuba« besedo »Slovenec« ali obratno. Popravljanje položnic nima torej prav nobenega pomena, pač pa lahko povzroči veliko zmedo in p« nepotrebno delo.
—	Za drSavifj nameščence is Istre. Zagrebške -Narodne Novjne« objavljajo bansko naredbo, glasom katere se določb ministr cveta z dne 16. dec. m. 1. o posebnih začasnih dokKdah radi draginje in nakupa raztegnejo tudi na istrske državne uslužbence jugoslovanske ali kake druge ilovansk 2 narodnosti.
—	Iz	do V - narodne žrtve, Bilo je pclsti 1918, ko me je v graškem Stadiparku dobil dobr<-> znari senatni pred-sdnik S, in me pozval, da s^deva na bližnjo klop. Kor.*aj s-^kvr, r;'..-"r>otel je neko pismo, vzel iz njega pis"o ir. neki spis ter pričel. »To-le pismo jc pcslr-l neki višji častnik tu bivajoči sorodmei. da skuša oddati priložen.", apisa komu, ki bi za m ogel spraviti is'.? na naslove njihovih piscev.« Gosp. S. me je poznal Slovenca, ki ima zveze z domovino, izroči mi lista in naprosi, da, ako m« je mogoče, prevzamem nalogo, In kaj sia vsebovala spisa? Ta spi::a, spisana na dveh polpolah s svinčnikom, sta bili poslednji volji dveh slovenskih vojakov, pisano eno uro pred njihovo smrtjo. Eno je bilo poslednja volja Andreja M e 1 i h e n , učitelja v Serpenicah v Tolminu, in drugo Rudolfa Ukoviča, šumarja pri okrajnem glavarstvu v Volov-sJcem, doma i% Hrušice pri Podgradu v Istri. Oba sta bila 27, maja 1.918 v Radgoni ob 7, uri zvečer ustreljena. — Slovo, ki sta ga jemala v spisih ta dva junaka, v katerem st.a se v znešenih, v srce segajočih besedah poslavljala on svojih staršev, bratov, -sestra in slednji od svoje neveste in zatrjevala svojo nedolžnost, nas je vse, ki smo čilali, globoko ganilo, in videli smo v duhu dve narodni žrtvi, Dva Primorca sta torej končala doma, po prebiti večletni vojni, ki jima je umreti za državo prizanesla, svoje mlado življenje. In zakaj? Ko sem potnm »Slovenca«, Vašega cenjenega lista, poprasal javno po sorodnikih — oglasila se je teta Melihena, ki je takrat služila pri žuoniku v C. in pa župnik v Hrušici gosp. Rogač — temu sem potem poslal dotična posldnja pisma, da jih izročita bližnjim domačim.
O vzrokih sodbe pa sem šele pozneje izvedel od nekega o'ov, častnika, ki je takrat tudi služboval v Radgoni. Povedal mi je o tem sledeče: Melihar, mlad, čvrst in narodno navdušen človek jc bU prišel ravno iz ruskega ujetništva, se oglasi! pri svojem kadru ter prosjačil za dopust. Dopusta ni dobil kakor tedanji čas mnogo naših — bil je vesele narave in v Rusiji sc jc tudi na vzel večje prostosti. Njegov nastop in petje prostovoljskih ruskih narodnih pesmi, jc njegove predstojnike tolikanj vznemirilo, da so ga stavili pod preki sod in mu izrekli smrtno obsodbo.
Drugi, Ukovič, je pa z nekaterimi tovariši šel v skladišče za municijo, da bi si ondi nabral nekaj tc tvarine —- toda brez slabega namena. Tega je pa namenoma naznanil neki njegov sosed iz Hrušice — ta je bi! torej žrtev ovaduštva, Tako sta padla dva narodnjaka kot narodne žrtve,
Z.
—	Tovarišem turistom! Prof. dr, Pita-mic, ki se sedaj mudi v Ljubljani, da vodi predpriprave za otvoritev juridične fakultete, jc izjavil, da prične jvridična fakulteta z drugim letnim semestrom. Zato naj se vsi iuristi, ki žele študirati v Ljubljani in še niso vpisani na kaki drugi iuriclični fakulteti, vpišejo na tukajšnjo filozofsko fakulteto in to čim preje. S tem sc izognejo nevarnosti, da izgubijo zimski semester. V začetku letnega semestra pa prestopijo zopet na juridično fakulteto, — Zvonko Dokler, slud. iur.
—	Službeni kurz krone napram dinarju. Finančni minister jc odredil z reše-njem od 31. decembra 1919, da jo počenši od 1, januarja 1920 službeni kurz za 100 dinarjev 400 kron.
~ Dr. Ninčič redoviti vsei>c, profesor. »Jutarnji Ust'; javlja iz Bolgrada: Na juče-rašnjoj sjednici (3. t. m.) univerzitetskog savjeta izabrani su poslije duge diskusije za redovite profesore bivši finančni tnini-star dr. Ninčič i dr. Bajkič.
-— Zbirka za vojne ujetnike. Gospod Martin Skrjanec, župnik na Raki, jc položil »Slov. Rdečemu kriiiu« 400 K kot zbirko svojih župljamov za vojne ujetnike. Izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posnemajte!
—	Slovenski profesorji stpuSčajo I jot Ijano. »Narodno djel 1« po-o 'a Za popuimje do sada još nezjposiednutih
sU-lica i.-.cdložio ie proteijrski »bor me-dicinskog fakulteta u Zagrebu slijeueče naučvniukt: za j. r. profesora r.f*alm».lo-gije primo et unico loco dr Alberta B o 11 e : i a, j. r, profesor t oftalmologije na *i«učiJiStu u Ljubljani frjdom iz Splita), *a j. r, profesora ginekologih i pri-nulj pr-mo et unico loco dr. Edtnan-d a II c r i m a n n a, privatnog docenta gi-nek'Jtfji|c i primaljstva na vseučihšlu u Beču >cc'<.m iz Osijeka), za j. r. prcf«cra sudska medicine primo et unico lečo dr, E d u a " d a Miloslavi^a, pri'atnog d.-ccnta r^0^'"- anatom ia r.a »vrucili-štu u Beču fporije'!om »s Dubrovnika).
—	Veliki simfonični koncert ▼ Maribora. -»Mariborska divirijska godba« v, Mariboru priredi dne 9, jan. 1920 ob 20< uri (8. uri zvečer) v slavnostni dvorani pivovarne Gotz v Mariboru pod vodstvom, g. kapelnika Ferdo Herzoga in s sodelovanjem virtuoza na klavirju g. Hermana! Frischa veliki simfonični koncert. Spored;
I.	Bedr. Smetana: Ouvcrtura k operi »Hu-bička* (Poljub). 2. Fran Schubert: Simfo-f nija v H-raoll (nedovršena). 3. Alerij Bo-rodin: V centralni Aziji (stepna skica), 4. Claude Debussy: Petite suite. 5. Edvard Grieg: Klavirni koncert op 16 A-tnoll a spremljevanjern orkestra. Solist g. Herman Frisch. Cene sedežev: Sedeži in stranski fotelji L vrste 20 K, II. vrste 13 K* III. vrste 10 K, sedeži na balkonu 12 K* stojišča v parterju in na balkonu 3 K, sto-! jišča za dijake in vojake 3 K, Predprodaji vstopnic: v papirni trgovini Zlata Brišnik, Grajska ulica 10, in v trgovini za muzika-lijc Jos, Hoffer, Šolska ulica. Na dan koncerta jc tudi blagajna od 18. ure naprej V koncertni dvorani odprta,
-- Društvo poštarjev in poštnih odpravnikov vabi svoje člane k obilni udeležbi no ustanovni občni zbor društva poštnih uradnikov in uradnic, kateri se vrši dne
II.	t. m. ob 14, uri v Ljubljani 1, pismono-ška dvorana. Ker se bo neposredno potem shodu sklepalo o razpustu starega društva, pride naj vsak, kateremu ic 1e mogoče urad zapustiti. Posebnih vabil nc razpošiljamo.
—	Ribnica. Dne IS. t. m. ob 3. uri popoldne priredi šolska mladina deške in dekliške ljudske šole gledališko igrico »Prstan*, čarobno dvodejanko s petjem. Pred igro bo petje narodnih pesnu in deklama-cije. Prijatelji mladine se vljudno vabijo, Čisti donesek vstopnine se pošlje našin? vojnim slepcem. Odbor,
—	Jesenice. Člani kranjskogorske podružnice slov. planinskega društva na Jesenicah prirede dne 31. t. m. veselico v večjem obsegu v prid vzdržavanja potov in za popravo Kadilnikov« koče na Golici, Kadilmkova koča je nudila za časa nemških napadov varno zavetišče našim vojakom, ki so branili naš Korotan, Koča je v zalo slabem stanju in si je podružnica stavila v svojo dolžnost isto popraviti in šc letos otvoriti. Ker pa je to združeno z velikimi stroški, sc bo' čisti dobiček te ve-
i selice porabil v to svrho, se zato naprošajo vsa društva, da za ta dan nameravane prireditve opustijo in co vljudno vabijc na to prireditev vsi planinci in prijatelji narave, da s tem pripomorejo do boljšega uspeha,
—	Omcče nri Dravbsrgu, Na sv. večer jo prvikrat nastopila naša žolska mladina, tla pokaže, kaj se jc. naučila v kratki dobi, kar se poučuje v pravem jugoslovanskem duhu. Pred lepim božičnim droves-cem —- mnogo otrok je je sploh prvikrat videlo, so Solariec zapele več božičnih pesmic, šest deklet jo deklkmovalo prav dobro razne božične p osmi, naS vrli Stanko pa Gregorčičevo s Kmetski hiši«. Vsi otroci so se tudi obdarovali in sledila je kratkoCasna tombola. — Na novega leta popoldne pa je nastopilo ob zelo voliki udeležbi poslušalcev prvikrat naše žensko druStvo s svojo prireditvijo, ki se je kaj primerno začela z izborno deklamovano pesmijo >Naprej«. Sledilo je prav ljubko petje šolske mladine ter ženskega abora in tri šaljive igrice Kaznovani Saljivec«, •Pianšarica« in >Krščena iniška«. Vse igralke so rotile, d as j 30 prvokrat nastopale, svoje vloge uprav izborno. Glavna zasluga za lepi uspeh gre gdčni. učiteljici dveh mesecih organizirala mladino in jo voditeljici Marici Jurjevčič, ki je v komaj privedla ua pol prave narodne izobrazbe in napredka. Hvaležno so to priznali številni gosfje iz domače fare, kakor iz so-sodnjega Dravbevga, Može, Libelič itd. —> Tudi v bodoče bodi nažo geslo: Naprej 1
—	Železniška vest. Z dnem 8. jan. 1. 1920 se otvori izogibališče Blanca in z istim dnem rc prenese dosedanje postajališče Blanca na progi Zidani most—Sisak, med postajama Sevnica—Rajhenburg v poslopje novega izogibaIišča. Vsi osebni vlaki ustavljajo v izogibališču. Dopuščen je, kakor sccl^.i. promet z osebami, prtljago in pospešenim blagom,
—	Tatvine v hribih uad Lazami. Divjak Franc, rudar in njegov tovariš Počivalnik sta kradla kokoši v hribih nad Lazs-mi, Ozin Morija iz Pcšnic pri Lazah jima jc kokoši p«?kla io kuhala. Orožniki bo ori
Stev. 5i
SLOVENEC, 3ne B. lastni* 1930.
Stran 5.
Ozinovih aretirali Divjaka, Počivalnik jim je pa ušel. Deželno sodišče v Ljubljani ie prisodilo Divjaku 4 mesece, Ozinovi pa 6 tednov težke ječe.
ljubljanske novice.
lj Umrla je včeraj ob pol 13. uri popoldne gospa Helena Pečenko, vdova uradnika v 54. letu svoje starosti. Pogreb se vrši v petek ob 15. uri popoldne izpred hiše žalosti. Hradeckega va« 10.
lj Društvo Ljubiteljev poljskega naroda še enkrat naznanja, da se jutri, to je v petek ob šestih zvečer na II. (realni) gimnaziji prične pouk v poljščini. Dozdaj se pouk ni vršil; pričelo se bo torej s prvimi nauki izgovorjave, pisave ln slovnice sploh. Ker knjig (slovnic) ni dobiti, bo pouk praktičen. Vabimo vse, ki jih veseli lepi poljski jezik in njegovo prekrasno slovstvo. Vpi8avalt se bodo v petek tudi novi člani. — Odbor.
lj Borštnikov večer, ki je bil napovedan za četrtek, dne 8. t. m ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu, se vsied nepremostljivih z.rv.-ck glede prostorov ne more vršiti na ta dan, ampak v petek, dne 9. t. m. ob napovedani uri, kar naj blagovoli slavno občinstvo vzeti na znanje in blagohotno oprostiti. Tem potom opozarjamo še enkrat na zelo zanimiv spored. Gospa Borštnikova bo prednašala v prvem delu šest značilnih Borštnikovih pesmi; v drugem delu pa dve črtici Ivana Cankarja in krasne odlomke iz Shakespeareja. Pred-prodaja vstopnic se nahaja v trafiki v Pre-iernovi uliri.
lj Šentpetersko prosvetno društvo. Dis-fcusijski večer se ne vrši danes, temveč prihodnji četrtek 15 januarja ob pol 8. uri zv. Seja odbora bo v torek, 13. t. m. Priditt! Predsednik.
lj Knjigovodski tečaj Slov. kat. akad. starešinstva se nadaljuje v četrtek dne 8. januarja v običajnih prostorih. Jos. Gogala.
lj Seja reprezentaciiskega odbora ak. Ijublj. univ. se vrši v petek 9. t. m. ob pol 3, popoldne v akad, menzi v Marijanišču. — Krek, t, č. podpredsednik.
lj Smuški tečaj za začetnike v 1. 1920, Dame in gospode, ki reflektirajo na brezplačni pouk v letošnjem smuškem tečaju za začetnike, naj se blagovolijo čim prej prijaviti ustmeno ali pismeno (ime, poklic, stanovanje) v podpisanem uradu. — Program tečaja se objavi pravočasno po časopisih. — Tourist-office, Ljubljana.
lj Umrli so v Ljubljani. Josip Snoj, poljski dninar, 53 let, — Emil Okretič, delavčev sin, 10 let. — Dominik Colombo, paznik v p,, 91 let. — Ivana Jerin, bolniška sestra, 32 let. — Matevž Roessmann, bivši trgovec, 70 let. — Andrej Podrekar, sin čevljarskega mojstra, 1 mesec. — Ivan Pirkovič, žel. strojevodja in posestnik, 67 let. — Terezija Boštele, usmiljenka, 55 let. — Marija Gangl, šivilja, 60 let. — Miroslav Mechora, strojni mojster drž. železnice, 58 let,
lj Za zamudnike. Kdor šc ni popisal na mestnem magistratu svoje živine, ozir, perutnine in čebelnih panjev, se nujno opozarja, da nemudoma stori svojo dolžnost, ker je rok za popisovanje že potekel. Zamudniki, ki se odzovejo temu pozivu do sobote, ne bodo kaznovani. Priglaševati se je v mestnem popisovalnem uradu.
lj Poizvedbe, Policija išče Franca Tom-ea iz Radovljice, ki je stanoval v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Osumljen je tatvine gonilnih jermenov. Dalje se išče 40 letni Robert Tollowitz, bivši železniški uradnik v Trstu in Aleksander Šabec, 35 let star, bivši trgovski sotrudnik v Trstu. Tollowitz in šabec sta osumljena goljufije oziroma tatvine svile vredne 100.000 kron. Šabec se drži večinoma v" Belgradu ali v Zagrebu in ie strasten hazardist.
li Vlom v podkovsko šolo. Vlomljeno
!e bilo v pisarno Podpovske šole na Po-janski cesti. Ukradeno je 1300 kron gotovine in 1 zlata damska ura, Vlomilci so se priplazili čez žično grajo na dvorišče, od-tam so pa šli v pisarno, v kateri so vkra-dli, kar navajamo.
lj Ameriško hitro odkrita tatvina. Ponoči na 7. januarja je bila ukradena posestniku Francetu Mezetu iz nezaklenjenega hleva kobila. Tat jo je gnal čez Barje skozi mesto; ko je prišel z njo v Kolodvorsko ulico, ga je ustavil policijski nadstražnik Ivan Teger, kateremu je gonjač povedal, da jc kobilo kupil že pred novim letom, kar pa Teger ni verjel in jc gonjača aretiral. Kobila, gonjač in Meze iz Črne Vasi so se zbrali 7. t. m. dopoldne na dvorišču policijskega ravnateljstva. Kobila je, ko je zagledala gospoda Mezeta, kar brcnila z desno nogo, Meze pa je izpovedal, da je to tista kobila, katera mu je bila ponoči ukradena. Gonjaču, Vodnik se piše, so nato prijazno povedali, da ostane v zaporu, kobilo so pa vrnili Mezetu,
lj Rokovnjače, katere so pod vodstvom g. okrajnega nadzornika Ljubiča aretirali v lopah na glavnem kolodvoru, ker so izvršili več tatvin in goljufij, so zdaj izpopolnili še s tovarišem Martinom Cim-perinanom, »cugsfiren mu pravijo tova-
riši. »Cugsfirerja« so detektivi po truda-polnih poizvedbah tudi »sneli« in ga aretirali. Pripoznal je, da je svojim tovarišem res pomagal krasti kokoši na Rudniku, katere so prodali v gostilni Auer.
lj Nevaren tat prijet. Detektivi kolodvorske ekspoziture so prijeli znanega tatu Jožeta Sušteršiča iz Vodmata, ker je bil nedavno obsojen, da je kradel sladkor, toda se je odtegnil ječi in se odpeljal v Sevnico. Preden se je odpeljal iz Ljubljane, si je še izposodil od raznih svojih znancev večje vsote denarja pod pretvezo, da ima denar zakopan. Več svojih prijateljev je peljal tudi v gostilno, kjer je naročil za 113 K pijače, toda izginil je, ko bi bil moral plačati in so plačali prijatelji, katere je povabil na pijačo. Od vesele družbe se je podal v lope na kolodvor, v katerih je ukradel suknjo. Ko se je vrnil iz Sevnice nazaj v Ljubljano, so gi slovesno sprejeli detektivi kolodvorske policijske ekspoziture in ga prepeljali v Sušteršiču dobro znane zapore. Ukradeno suknjo je imel še oblečeno.
iz firio«slt& in obrtne
Slavnostna seja.
Na Sv. Treh kraljev dan je počastil našo zbornico minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s svojim visokim posetom. Porabil je to priliko, da je pred slovenskimi trgovci in zastopniki razvil trgovski program sedanje vlade. Člani zbornice so prišli v polnem številu in v praznični obleki. Galerije bile nabito polne distingviranega občinstva, posebno iz obrtnega in trgovskega stanu. Tudi ve-lečislana gospa zimska moda se je prikazala med galerijskim občinstvom. Dame so prišle v dragoceni zimski kožuhovini, gospodje mnogobrojr.o v cilindrih. Kos Pariza smo zazrli na galeriji.
Vešče roke vrtnarje ve so okrasi l>i dvorano z zelenjem in cvetjem. Slavnostno razpoloženje se je polastilo vsega občinstva. V trenotku splošnega pričakovanja zapoje trobenta. Kraljevi minister dr. Kre-mer se bliža. V dvorano prihajajo odmevi posameznih živio-klicev a stopnic in va-stibula. Člani zbornice se dvignejo. Dr, Kramer vstopi, g. Adolf Ribnikar vzklikne na galeriji živio, in vse občinstvo se mu pridruži. Minister zavzame mesto ob predsednikovi desnici. Predsednik se vzdigne k pozdravu.
Predsednik: Prevzvišeni g. minister! Visoka zbornica! Naš slovenski rojak, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, nas je danes razveselil s svojim prijaznim obiskom. (Ribnikar z galerije: Tku je, brava!) V imenu vse zbornice ga srčno pozdravljam. (Živio-klici, člani VLS molčijo.) G, minister bo porabil to priliko, da nam razvije bogat program visokih ciljev in velikih načrtov, po katerih vodi trgovsko in industrijsko politiko našega kraljestva. Iz prvega vira bom slišali, kakšne bodočnosti sme pričakovati naša trgovina in industrija v najbližjih letih. An der Quelle saB der Knabe, smemo danes ponosno vzklikniti tudi mi. (Ribnikar: Tku je, brava!) G. ministra torej še enkrat Ijubez-njivo pozdravljam in mu podelim besedo.
Minister dr. Kramer: Vboka zbornica! Že pol leta nisem imel več priložnosti javno govoriti, ker smo zaprli državni zbor, O trgovini tudi prej nisem v njem govoril, ker sem imel do avgusta drug resort. Prej sem zjednačeval zakone, šele avgusta trgovino in industrijo. Star pregovor pravi: Še Bog ne more vseh zadovoljiti, 7. mojo izvozno politiko marsikdo ni bil zadovoljen, zato sem jo večkrat izpremenil, da so sukcesivno prišle vse ljudske plasti do zadovoljstva. To bo tudi v bodoče moj program: Nagla izmenjava izdanih naredb.
Moja vest je čista, ker tudi moja carinska politika od vseh strani kritizira. Kmet in trgovec, obrtnik in rokodelec, konsriment in producent, vsak jc nezadovoljen. Zakaj pa, gospoda moja? Ker sem objektiven, ker nobenega stanu ne prote-žiram. Moje geslo v carinski politiki ostane: Objektivnost.	>
Kar se tiče slovenske trgovine in obrti, sem jo podpiral in jo bom. (Obrnjen proti predsedniku:) Agronoma sicer ni več. Toda Ekonom in Štampa sta lahko z menoj zadovoljna. Tudi sekvestri se nimajo prav nič, slavna gospoda, ponavljam, prav nič čez mene pritoževati. Vsakdo mora odobravati moj princip.: Brez protekcije!
Kakšna je bilanca naše trgovine v prošlem letu, vam danes še nc norem povedati. Tega pa nisem jaz ' - Iv, ampak pomanjkanje statistike. In dokler nc bo statistike, ne bomo imeli tudi jasne pogleda nazaj. Sicer sem za svojo esebo s prošlim letom zadovoljen, toda naša trgovinska politika potrebuje kljub temu stati/'.Iko. ZaLo jc in bo moja deviza: Statistika na dan!
Gospod predsednik jc ialel, naj izdam program trgovinske politike tudi ra bo-uučnust. Gospoda inoja, to je drzna želja. Naprej je ležko videti, še težje kakor nazaj, namreč v trgovinski politiki. Naj mi gospod predsednik to rad ev olje vci jam«.
Jaz to dobro vem, ker sem že pol leta minister trgovine in industrije. Prej sem zjednačeval zakone. Je bilo tudi težko kaj naprej videti, a nobene primere s trgovino! Le poglejmo! Kaj naj rečem o naši trgovini s sosednjimi državami? Nič. Kaj o trgovini z oddaljenimi državami? Nič. Kaj pa šele o trgovini s prekmorskimi državami? Že celo nič.
Zelo težko je govoriti tudi o kakem programu naše domače industrije. Saj tega niti klerikalci ne vedo. {Oho-klici na klopeh VLS.) Še enkrat povem: ne vedo! Kdo na svetu more že danes reči, kaka industrija se bo pri na« naselila? Kako se bo razvila? A to poudarjam: Naj se naseli, kdor se hoče, naj se razvija, kakor se hoče, jaz ga bom podpiraL Prijatelj industrije sem, ker sera minister industrije. Moj progr?^ je: Živ9la industrija!
H koncu bitim! AKo vse r- . r programi:?. točke zberem v en duhteč šopek, potem m?.sr preglasiti kot jedro svojega trgovinskega in obrtnega programa: Vc-plo novo leto!
Trobente zopet zatrobentajo. Minister odide. Dolgi obrazi v zbornici in na galeriji, pri članih VLS posmeh. Ribnikar pljune in odide. Tudi on je razumel globo-kost govora.
POVRATEK JUGOSLOVENSKIH UJETNIKOV IZ ITALIJE.
LDU Belgrad, 6. januarja. Jugosloven-ski poslanik v Rimu, g. Antonijevič se je sporazumel z italijansko vlade glede repa-triaciie jugo slovenskih vojnih ujetnikov. Vsak teden bo odpotoval tras.vv.vrt 2000 mož. Bržkone presega število vojnih ujetnikov vsoto 30.000 mož. Vojni minister Hadžič jc ukazal poveljniku 4, armade v Zagrebu, naj pripravi vse potrebno za sprejem teh jugoslovcnskih vojakov. Povodom tega je bil poveljnik dravske divizije general Smiliamič pozvan v Zagreb. Odrejeno jc tudi, da bodo repatriirani vsi jugo-slovenski podaniki, ki so bili med vojno internirani v raznih zavezniških državah. Z oziro«a na to javlja Reuterjev urad iz Londona z dne 1. januarja: »Times« objavljajo depešo iz Splita o izpustitvi jugoslovensih vojnih ujetnikov. Iz Italije dospevajo vsak dan jugoslovanski ujetniki v skupinah po 200 do 300 mož; to kaže jasno, da je italijanska vlada zavzela, spravljivo stališče v dalmatinskem vprašanju.
DOLOČITEV CEN ZA KLAVNO ŽIVINO.
LDU Ljubljana, 7. januarja. Uradno se poroči: Deželna vlada za Slovenijo je stopila v zvezo z zemaljsko vlado v Zagrebu radi določitve enotnih cen za klavno živino na vsem področju Banovine in Slovenije.
VOLITVE.
LDU Belgrad, 6, januarja. »Politika« javlja, da bo volilni red prihodnji teden iz-gotovljen. Vlada še ni sklenila, ali bodo dne 16, aprila samo volitve za konstituanto ali tudi za parlament. Kar se tiče števila poslancev za konstituanto, so mnenja različna. Večina ministrov misli, da naj bi znašalo število poslancev za konstituanto 600, drugi pa menijo, da zadostuje 300 do 350 poslancev. Vprašanje o udeležbi članov opozicionalnega bloka se bo rešilo v ustavnem odseku po počitnicah. Del radikalnih poslancev baje misli, da naj se radikalci udeleže priprave tega projekta za novo ustavo. Prejkone bodo storili to tudi člani narodnega Kluba in skupine dr, Koroščeve.
SESTAVA VOLILNIH IMENIKOV V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 7. januarja. Na mestnem poglavarstvu sestavljajo volilne imenike. Število moških volilcev znaša preko 20.000, ženskih volilnih upravičencev pa jc dosedaj prijavljenih 1000.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V SRBIJL
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 7. jan, Ker niso izplačali dravinjskih doklad, so začeli v Nišu stavkati železničarji. Izdali so proglas, v katerem naznanjajo, da so včeraj ob 4, uri vstopili v stavko, ker jim niso izplačali draginjske doklade v višini enomesečne plače, ki bi jo moralo ministrstvo za promet izplačati do 25. pr. m. Zaradi komplikacij je bil rok izplačila podaljšan do 3. t. m., ker pa jim doklade niso bile izplačane tudi do 5. t. m. ne, so začeii stavkati. Pridružili so se jim vsi železničarji v Srbiji, ki niso dobili doklad.
OSNOVANJE REPUBLIKANSKE STRANKE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
LDU Belgrad, 7. januarja- Predsedni-štvu narodnega poslaništva je naznanil poslanec Jaša Prodanovič ustanovitev republikanske stranke, v katero je vstopilo že 7 poslancev. V narodnem predstavništvu visi tabla z oznako kluba republikanskih poslancev,
REGENT NA FRANCOSKEM.
LDU Belgrad, 7. januarja. Regent Aleksander jc ob Novem letu poslal prisrčne
brzojavke angleškemu in belgijskemu kralju, kraljici Viljemini, predsednikoma Wil-sonu in Poincareju ter papežu, ki so se mu v svojih brzojavkah prisrčno zahvalili za voščila.
PAPIRNATI DROBIŽ.
LDU Belgrad, 7. januarja. Finančni! miniater je odredil, da se natiska papirnati drobiž po 2 in pol pare ali 10 vinarjev, 5 par ali 20 vinarjev, ter po 25 par ali po 1 krono. Ta drobiž bo na eni strani imel označbo v. dinarski, na drugi pa v. kronski veljavi,
KOLKOVANJE KRON KONČANO.
LDU Belgrad, 7. jan. Včeraj je bilo do-, vršeno markiranje kron. Uspeh se bo naznanil po praznikih.
VOJNA ODŠKODNINA.
LDU F«'<trad, f>. januarja. Pravosodni mkr:t~r ''matijevir. h sestavil komisijo,' ki. bc v kratkem. pjr©«mla naredbo o vojnih odškodninah »a on«, ki so bili med vojno oškodovan'. V to komisijo vstopijo predsedniki Saveza zemljoradnika, trgovske in industrijske zbornice, obrtne zvezd itd. Po tej naredbi bi imeli prvenstvo pri odškodninah oni, ki streme v svojih podjetjih za tem, da pospešijo delo in produkcijo v državi
KRISTAN NA POTOVANJU.
LDU Dunaj, 7. jan. (ČTU) Jugoslovanski minister za šume in rude Anton Kristan je v spremstvu čehoslovaškega zastopnika na Dunaju dospel snoči iz Prage na Dunaj.
KRVAVA STAVKA V BOLGARIJI.
LDU. Belgrad, 7. januarja. O dogodkih v Bolgariji poroča »Politika« preko1 Pirota: Stavka na Železnicah traja dalje. Na mnogih mestih so se krvavo spopadli vojaki in stavkujoči komunisti. Vse kaže* da dobiva boljševiška organizacija v Bolgariji močno podporo iz Rusije. Ministr-« ski predsednik Stambulinski je mobiliziral svoje pristaše. Ponekod so vojaki-že-lezničarji prevzeli železniško službo. Pozvani so pod orožje tudi stavkujoči usluž* benci pošte in brzojava.
BOLJŠEVIŠKO GIBANJE NA BOLGAR-* SKEM.
LDU Dunaj, 7. jan. (ČTU) Bolgarsko poslaništvo na Dunaju javlja, da so vse vesti o boljševiikem gibanju v Bolgariji neosnovane,
TROCKI NI UMORJEN.
LDU Dunaj, 7. januarja. (DKU) »Lo-kalanzeiger« poroča iz Kodanjas Litvinov, jc izjavil, da so vesti o umoru — Troc-kega brez podlage.
pr Jugoslovanski obrtnik. Izšla je št. 7. z zeio zanimivo vsebino. Posebno bodo vsem obrtnikom ugajala iz praktičnega življenja zajeta vprašanja in dani strokov njaški cclgcvori.
pr »Život « Naši somišljeniki v Sarajevu izdajajo majhno znanstveno revijo, ki jo ureja jezuit Miroslav Vanino. Sadržaj br. 4: Dr. A. Bulian: Ernst Haeckel (65 do 70). M. Vanino; Krščanstvo i prirodo-slovci (70 do 74). Jek. Medu zvijezdama (74 do 75). G. Galovič: Najprcča zadača (75 do 77). Jek: Transformizam i oblici njegovi (77 do 83). Pabirci (84 do 86). Knjige i časopisi (86 do 87). Dopisnica ured-ništva.
ICsli® povzdigniti nsšo. Sn-
Letos se je o tvoril v Ljubljani konser-vatorij, najvišji glasbeni zavod, ponos dolgoletnega smotrenega in uspešnega dela naše velezaslužne Glasbene Matice. Glasbena Matica je poslala v svet že lepo število izbornih pevcev in dobro izšolanih pianistov in si je iztekla zlasti s sistematično gojitvijo zborovega petja nevenljivih zaslug za povzdigo naše glasbe. Ustanovila je celo vrsto podružnic v obmeinih krajih in večjih mestih in s tem dosegla, da so se tudi naši podeželski zbori povzdignili do precejšnje popolnosti. Pregled slovenske glasbene literature in kon-certnih programov zadnjih desetletij kaže, da smo v pevskem oziru dosegli res občudovanja vredne uspehe, s katerimi se ne morejo ponašati niti večji narodi.
Kakor smo lahko ponosni na naše vrle pevske zbore in našo bogato litera-tuio pevskih skladb, tako občutimo kot velik kulturni nedostatek malodane popolno pomanjkanje literature orkestralnih del iu — kar si moramo prav odkrilo priznati — velik zaostanek v razvitku orkestralne simfonične glasbe. Kje naj iščemo vzrokov, da sta se ti dve panogi glasbe tako nesorazmerno razvijali? Gotovo je, da zahteva gO|itev orkestralne glasbe neprimerno večjega aparata in višje glasbene kulture. Med tem. ko jc pevs -.:i zboru trcl a le dobrih grl, ki jih je možno & vsb-ujnostjo pevovedje izvežbali do pre-cciftije popolnosti, zahteva simfonična
Stran 0.
SLOVENEC, dne
8. fantmifa 1920*
štev. Sj
g'asba žc v prvem početku v posameznih ■t štnm kritih tehnično docela izvežbanih ir muiikalno čutečih godcev. Prejšnji leta smo se mogli za uprizoritev orkestralnih del posluževati izključno le vojaških godb, iii se, dasiravno večkrat prav dobre, vsl<>d isestranske vporabe vendar niso mogle |-c-..'-večati z zaželjeno vnemo gojitvi rim-lor-ire glasbe. Ko je pozneje dobilo gledališče lasten orkester, je bilo v tem ožini nekoliko bolje, vendar pa prihaja tudi ta orkester vsled zaposlenosti v gledališču ta koncertno glasbo lc prav malo v po-Uev. Ker jc vzdrževanje lastnega orkestra svezano z ogromnimi stroški — to izkušnje sme imeli s filharmoničnim orkestrom, ki se je ustanovil pred desetimi leti — te Gk-sbcna Matica z veseljem pozdravila lastno orkestralno društvo, ki se ie lelos ustanovilo pod njenim okriljem In ki ima aarnen, gojiti resno simfonično glasbo, enako kot goji že skoro trideset let pevski zbor Glasbene Matice pevsko glasbo. Seveda vsled popolnega pomankanja godbenikom — amaterjev na trobila In pihala — ni bilo mogoče pričeti takoj s popolnim orkestrom, temveč se je ustanovil samo godalni (Streichorchester), ki naj služi kot temelj snujočemu se velikemu orkestru. Skrbeti je bilo zaradi tega takoj, da stopi v orkestralno društvo ra-icn dobrih godcev na lok tudi zadostno število ljubiteljev glasbe, ki naj bi se za orkestralno igro izobrazili v pihalih in tio-bilih. Razen tega bo treba naraščaja za godbenike v orkestru, ki bi si izbrali godbo za življenjski poklic in se posvetili posameznim instrumentom. Glasbena Matica je pričela letos na konservatoriju z orkestralno šolo na vseh glasbilih in ie nastavila v to svrho najboljše godbenike tukajšnjega opernega orkestra. Pričel je že redni pouk za violo, čelo in kontrabas, kateri instrumenti so se pri nas do sedaj le bolj poredko in premalo temeljito učili, tudi se je pričel pouk na oboi, klarinetu, rogu in pozavni (tubi), ki se do sedaj sploh še ni gojil v Ljubljani in ki je za napredek v orkestralni glasbi eminentnega pomena. Število učencev, ki so se do sedaj posver tili temu študiju kol poklicnemu ali postranskemu predmetu, je zadovoljivo, a vendar še nezadostno, če hočemo v orkestralni glasbi doseči v doglednem času večje uspehe.
Želeti je torej nujno, da se vpiše za 7goraj navedene instrumente še vec na-datjonih in marljivih učencev, zlasti takih, ki imajo v glasbi že predizobrazbo, bodisi da so se učili glasovir, petje ali kak drug instrument.
V obzira vrednih primerih se bo na eovo prijavljene učence oproščalo deloma ali popolnoma ukovine in sc jim bo šlo pri nabavi instrumentov v vsakem oziru na reko.
Ni treba poudarjati, da je osamosvojitev tudi na tem polju neobhodno potrebna, če bečemo napredovati in doseči, da se bo tudi naša orkestralna glasba v tujini vsaj tako vpeštevala, kot se vpošteva že sedaj naša lepo razvita pevska glasba. Ko bomo imeli svoj orkester, ki bo zmožen izvajati tudi večja dela, jc brezdvomno, da se bo-co tudi naši komponisti z večj^ vnemo posvečali tej panogi glasbe, kar bo pripo-noglo k razvitku naše konccrtno-glasbcne in operne literature.
Ir.teresentje za instrumentalni pouk f.«? labiio prijavijo za sprejem v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8.
taicčasno se morejo prijaviti oni ljubitelji glasbe, ki sc čutijo zmožne sodelovati Dri že obstoječem lastnem godalnem orkestru Glasbene Matice,
g Svetovna trgovina. V trgovini nam že prednjačijo severni Amerikanci, Preteklo !cto je bila samo njihova trgovinska bilanca aktivna, \zz druge države, ki so bile udeležene v vojski, imajo pasivno trgovinsko bilanco. Severna Amerika jc lansko leto (10 mcsecev) uvozila za 3113 mil. dolarjev, izvoziia za 6510 mil. dol., torej znaša aktivum 3397 mil. dolarjev. Francija jc izvozila (9 mesecev) za 4810 mil, frankov, uvozila za 20.774 mil. frankov, Anglija (11 mesccev) izvozila 846 mil. funtov, uvozila za 1463 mil. funtov. Nemčija (celo leto) izvozila 10.000 mil. mark, uvozila 24.000 mil. mark, Nemška Avstrija izvozila 2600 mil. K, uvozila 51C0 mil, IC. Kako stojimo v Jugoslaviji z izvozom in uvozom, ne vemo, ker vodi našo trgovinsko politiko popolnoma nezmožen človek, ki se razume samo na malenkostne politične intrige. Trgovinski minister dr. Kra-mer še dosedaj ni objavil niti najmanjše Statistike, tako da zaostajamo v tem oziru celo za najbolj nekulturnimi državami. Njegov najbolj cvetoč uvoz so nemški žid-je. Naprednjaki delajo nepopisno nazadnjaško politiko na celi črti.
g Angleška gospodarska politika. Najvažnejši obrambni pojav v gospodarski politiki je v zadnjem času Anli-Dumsping-Bill, ki ima namen urediti v prvi vrsti uvoz gotovih izdelkov (nc pa polizdelkov) in za-braniti, da prc - 'vijo angleški trg izdelki i* tuiili di/.av: tuii izdelki so namreč radi
nizke tuje valute zelo poceni in ubi.ajo domačo produkcijo. — Novo razvojno črto kažejo tudi angleška bančna podjetja.. Ko so se lani združile londonske banke v pet velikih skupin, se je zdelo, da je doba fu-zijc angleških denarnih zavodov zaključena. Kot je videti, temu ni tako. Četrti največji bančni skupini, Barclays Bank, se pridruži sedaj največja škotska banka. Ta bančna skupina razpolaga s kapitalom 40 milijonov liber šterlingov (okoli 15 milijard kron). Tri banke, ki jo sestavljajo, imajo skupno 1680 podružnic. Angleške banke so otvorile pohod v tujino. Dokaz temu je, da otvarjajo podružnice v Pragi, Varšavi in Budimpešti. Še v večji meri obrača svojo pozornost na tujino angleška industrija. Cela vrsta angleških tvrdk je žc stopila v zvezo z nemško industrijo, da ji nudijo kredit, V srednji Evropi obrača angleški kapital glavno pozornost na Sedmograško, alpske dežele, premogovne revirje v Češki in deloma na Jugoslavijo. Ta čas se vodijo pogajanja o nakupu cele vrste sedmogra-ških velepodjetij, ki so bila do danes večinoma last mažarskih bank. Do danes imajo Angleži na Sedmograškem eno vele-tovarno za sodo in dve za izdelovanje kož. V kratkem bo prešlo v njih last več rudnikov za železo in livaren. — Angleški kapital bo prej ali slej dosegel tudi naše zemlje. Skušal bo to ali ono industrijo mono-polizirati, kot dela to doma. In ne bo imel težkega dela, ker bo s kupno močjo svojega denarja porazil vse konkurente. Bojimo se Danajcev, tudi če nam prinašajo darove!
g Evropsko produkcijo sladkorja za
leti 1919/20 cenijo strokovnjaki (v milijonih centov po 50 kilogramov): Nemčija 13,50; Češka 11,00; Holandska 4,00; Danska 3,00; Švedska 2,50; Belgija 2,50; Francija 3,00; Italija 3,00; Rusija (z Ukrajino) 7,00; druge države 4,00. Skupaj 53,50. V letih 1917/18 pa: Nemčija 30,40; Češka 13,35; Holandska 4,01; Danska 2,30; Švedska 2,50; Belgija 2,60; Francija 4,00; Italija 2,00; Rusija (z Ukrajino) 20,57; druge države 5,80. Skupaj 87,43. Produkcija jc torej v zadnjih dveh letih zelo padla. Med drugimi deželami je všteta tudi .Jugoslavija z 8 tovarnami za sladkor v Vojvodinji. Četudi so v naši državi dani vsi pogoji za sajenje sladkorne pese, bomo vendar ostali navezani na uvoz iz Češke.
g Vojna posojila v ČSR. Pod pritiskom bloka nemških strank je praška vlacla izjavila, da bo v najkrajšem času zavzela končnoveljavno stališče v tem vprašanju. Češki listi se sedaj pritožujejo, da ni vlada na zahtevo češke javnosti tega že davno storila. Saj je gospodarsko najbolj ogrožena država, Mažarska, sklenila deloma izplačati vojno posojilo. Čas bi bil, da bi tudi naša vlada v tem vprašanju podala izjavo, da bo mogoče izlečiti to težko rano, ki je zadela tudi najširše plasti našega ljudstva,
g Gospodarska okrepitev Nemčija. Dočim se mi v Jugoslaviji po zaslugi Pri-bičevičeve osebne politike razjedamo v strankarskih bojih, dočim se gospodarska obnova daje samo Židom in tujcem v roke, delajo v Nemčiji vsi sloji sistematično na to, da se opomorejo od velikih udarcev in da se zopet gospodarski dvignejo. Nemška Statistika nam pripoveduje naravnost čudežne stvari. Marca lanskega leta se je izkopalo komaj 5 mil. ton premoga, oktobra že 7 mil, ton, železne rude marca pol milijona ton, oktobra že za 50.000 ton več. Tekstilne industrije je že 30 odstotkov zopet zaposlene. Brezposelnost ni večja kakor 1. 1913. Dušika je Nemčija upotrebila pred vojsko 223.000 ton, sedaj ga produ-cira 450.000 ton. V vseh gospodarskih panogah vidimo smetreno delo in napredek. Pri nas minister trgovine in industrije snuje strankarske tiskarne, a za narodno gospodarstvo nima nc brige nc smisla. Nezmožni ljudje na tako odgovornem mestu so ogromna škoda za vso našo gospodarsko politiko,
g Novi davki v Nemčiji. Nemška vlada bo predložila državnemu zboru dva nova davčna zakonska predloga. Prvi predlog bo obdačil vse družbe, ali so pre-računjene na dobičke ali ne. Drugi predlog bo obdačil uporabo, to je preveliko uporabo v gospodarstvu,
g Ameriška izvozna banka. V Njujor-ku se vrše pogajanja med zastopniki velikih bank radi osnovanja velike banke, ki bi financirala izvoz v Evropo. Na ta način bi Evropa hitreje in ceneje prišla do potrebnega blaga,
g Bencin in petrolej v Nemčiji. To leto bo mogla Nemčija kot javljajo proizvesti okrog 140.000 ton bcncina in petroleja, to je trikrat več kot v preteklem letu.
svojih šolskih tovarišev, kakor pa ravnatelj šole, zato dam pri teh dveh nasprotujočih se trditvah več vere bivšemu gojencu, Sicer bi mi bilo zelo ljubo, da bi bile moje informacije napačne in da so vsi gojenci slovenskih kmetskih šol ostali zvesti kmetskemu poklicu; nam bo delo v bodočnosti tem bolj olajšano.
Kmetijsko šolstvo je narodnogospodarsko vprašanje, za bodočnost našega kmetijstva vitalne važnosti: razpravljati se mora o njem pred forumom javnosti ne le na konferencah med štirimi stenami. Razpravljati je o njem v vseh političnih, narodno-gospodarskih in kmetijsko strokovnih listih — ker več glav več ve. Politike to vprašanje še prav posebno zanima; politični zastopniki ljudstva nam morajo dovoljevati potrebne kredite, zato jim moramo to vprašanje vsestransko razjasniti. Danci imajo navado, da rešujejo velika kmet. vprašanja na »zborovanjih kmetovalcev«, ki jih danska kmev.. družba sklicuje vsako 2. ali 3, leto že od leta 1845. dalje; trajajo 4 do 5 dni, spajajo se vedno s kmetijsko razstavo in o vseh razpravah se izda v tisku podrobno poročilo. Na teh zborovanjih so padle odločitve o smernicah kmet. napredka, ne pa na konferencah kmetijskih učiteljev.
Novo v izvajanjih g. Štreklja je javno potrjeno naziranje, da »posestvo kmetijske šole ni zato tu, da bomo dooivali od njega dobičke, marveč služiti mora le v pouk učencem« — ker to opravičuje med ljudstvom razširjeno zaničevanje do sedanjega načina kmetijsko-šolskega gospodarstva, Iti so mi ga zalučali v obraz tudi na občnem zboru mlek. zadruge ua Vrhniki dne 9. nov. 1919, Kmet pošlje fanta v kmet, šolo, da bi se naučil umno, to je bolj do-bičkanosno« gospodariti. Na šoli, kot si jo zamišlia g. Štrekelj, se fant nauči praktično in teoretično vsega drugega, edino v najvažnejšem predmetu — v kmetskem gospodarstvu — naj mu, zadostuje Ie teorija; pri tem pa gospodarstvo na šolskem posestvu s svojim slabim zgledom na licu mesta pobija vso tozadevno teoretično navlako v učenčevi glavi. Danska šola poučuje pred vsem teoretično vse druge predmete, le »obrestonosnost kmetskega gospodarstva« ti razjasni s številkami iz lastnega, vzornega gospodarstva; fanfu zadostuje, da si uredi domače svoje gospodarstvo po praktičnem vzorcu šole in bo dobro gospodaril, četudi tekom let pozabi vse teoretične nauke. Danska kmetijska šola nudi učencem trajen, živ ?glcd umnega, dobičkanosnega gospodarstva — Štrekljeva kmetijska šola pa tvori le nekako preizkuševališče (Versuchsstation), kjer si pojma in izkušenj za praktično uredbo kmetskega gospodarstva sploh napraviti ne moreš.
G. ravnatelj Štrekelj tudi sam pripo-zna, da šolska praksa učencem ne zadostuje in predlaga, da se šoli priklopijo še vzorna posestva, kjer se bo »delalo na dobiček«. Jaz pa sem predlagal, da naj se iz sedanjih šolskih posestev ustvarijo majhna vzorna posestva in dodelijo strokovnim učiteljem, da bo vsak učitelj lahko dokazal fantom dobičkanosnost kmetskega gospodarstva z lastno prakso G. Štrekelj predlaga za učence praksi po dokončani šoli; jaz jo predlagam pred obiskom šole. Zato potrebuje Štrekljev učenec praktično-teoretične šole, pri mojem zadostuje le teorija, ker si je prakso že pridobil doma ali pa na tujih /zornih po sestvih in vsled tega lahko zipopadc moja teoretična izvajanja, kjer bt Štrekljev učenec nc vedel kam z njimi Moja teoretična šola more sprejeti neomejeno število praktično že izvežbanih učencev; v Štrek-lievi je število omejeno po velikosti posestva — direktni izdatki za teoretični pouk pa so na obeh šolih enaki; razloček je lc, eta sem jaz lahko izobrazil v petih letih 500 učencev, Štrekelj pa le 100. Učenec na šoli, ki jo jaz predi igim, se v petih mescih lahko nauči toliko teorije kakor Štrekljev v 1 in pol '.ctu, toda le, če mu tudi preskrbim potrebne učne (kmetij-ikestrokovne) knjige. Ker teb knjig še do danes nimamo, sem mnenja, da smo gojili do sedaj le nekaka »kmetijska, preizkuše-vališča« in ne »kmetijske šole« v pravem smislu besede. Tudi preizkus evališča so važna in Danska je žrtvovaia v finančnem letu 1910-11 316.172 K za preizkušnje na polju rastlinarstva in živinoreje — proti znesku 175.400 K kot vzdrževalni prispevek za 97 ljudskih visokih in kmetijskih šol; toda o uspehih preizkušanja se oriob-čuje vsako četrtletje obširne knjige, med tem ko mi o uspehih preizkušanja na slovenskih predvojnih kmetijskih šolah ni nič znanega.
Veseli me, da vidi tudi g. Štrekelj »idealnega kmetijskega učitelja v teoretično in praktično izobraženem kmetu. Žulji na rokah danskih kmetijskošolskih učiteljev so meni bolj imponirali, kakor sposobnostne skušnje, na katere sc g. Štrekelj sklicujc. Ker predlaga sam, da naj se na njegovih 1 in pol letnih kmetijskih šolah goji poleti bolj praksa, nudi s tem kmet učiteljstvu priliko, *da bi sami orali in kopali-: bodo bolj zdravi in svojim učencem živ ztfled, knko priden in delaven
mora biti kmet. Zgledi vlečejo, so menili Danci in zato zahtevali žulje na rokah svojih učiteljev: praktični ljudje z zdravim razumom.
Cerkveni vesfniK«
c Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo danes, v četrtek, 8. t. m., ob pol osmi uri v posvetovalnici katol. tiskovnega društva,
c Pri oo, jezuitih se je ustanovila Con* gregalia academdca, ki je začasno agregi-rana koogregaciji gospodov. Redni shodi so vsako sredo ob pol 8. uri zvečer.
c Sv. Križ nad črnečanu. Minulo leto 1919. je v naši romanski cerkvi darovalo 71 duhovnikov vkup 561 sv. maš; 39 duhovnikov je bilo iz koroške, 30 iz lavantinake, 1 iz ljubljanske, 1 iz tržaške škofije. Pridig je bilo 34, iz 16 krajev je prišlo 18 procesij; najbolj oddaljene so bile od Sv. Antona na Pohorju, Šmartna pori Slov. Gradcu, DjekJ, Jezerskega in Škal, Svetih obhajil je bilo 8500. Meseca maja so Nemci oropali žup-nišče in imeli na stolpu svoje opazovališče. Tik pri cerkvi je padio več granat, ki so razbile ar.d 50 šip, druge škode, hvala Bogu, ni bilo. = Odk^r se nahaja pri Sv. Križu čudodelna aodobn Višarske Matere božje, t. j. od 12. cept., je bilo 218 sv. mag, (61 mašnikov), 17 pridig, 9 procesij, 4850 svetih obhapil.
c »Jngoslavenska Provindja« Družb« Isosove, Splitski »Jadran« javlja: Preč, general Isusovaca O. Vladimir LedohowsW izdao je definitivno odl<*ku 8. dec., da «» »Hrvatska Misija«, koja obuhvača zemlje Jugoslavije podigne na provinci ju imenom! jugoslavenske. Da bi nova redovnička p«W krajina što uspješnije djelovala za duševnel i vremenito blagostanje jugoslavenske države O. General dat če prikazati tisuču ev, misa kako to u svojoj odluci izričito obe« čaje.	i
Orlovski vestnik.
Seja pripravljalnega odbora za mariborski tabor se bo vršila v petek, dne t, m. ob pol 8. uri zvečer v Jugoslov. ti«j skarni I. nad. Prosimo zanesljive udelež« be.
Seja predsedstva OrlSke zveze se
ši danes ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni (II. nadstrj, BojJ Živil Predsednica,
Seja vaditeljskega zbora O. Z. se vtS
v petek, dne 9. jan. 1920 ob 7. uri zv, v telovadnici realke. Prosim točne udeležbe. Načelnik,
šentjakobski Orel v Ljnbljani. Dane*
ob pol 8. uri zvečer se vrši seja. Stvar zelo važna. Polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna!	..i ,	:>\. . ,
Našla se je žepna ura v gledališču v
petek zvečer. Dobi se v knjigovodstvi* Gospodarske zveze.
Zgubila se je včeraj zjutraj ob prihoM du na glavnem kolodvoru večja vsota denarja (1 bankovec za 1000 K in 1 bankovec za 50 K). Pošteni najditelj naj blagom voli oddati denar v trgovini Žibert, Pre. šernova ulica.
Kdo ve? Ivan Kosmelj, t opni čar pd Schw. Art- Reg, No. 54, 2. Bat., voj. postaj 577, Pfd, Erhl. Staffel, se je zadnjikrat oglasil s tirolske fronte maja 1918. Od tedaj ni več glasu o njem. Kdor bi vedel o usodi omenjenega pogreš. vojaka dati ka-! ko pojasnilo, naj to blagohotno sporoči njegovi materi Tereziji Kosmelj, Prekopa, pošta Vransko, Štajersko.
društva »Dobrodelnost« v Ljubljani
o horiit sirot, slepcev, inoalitioo in hiraiceu. 131? tiobitaeo o skupni orad«
mzti 80.000 K.
Olaoi dobitek o oresSnosiS
20.000 kron.
SfKska 2 kroni. Srcfika 2 kroni.
Srečke se naročajo v loterijski pisarni t
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. lebr. 1920 ob 6. uri zvečer.
adla.
a »Samopomoč« v Ljubljani. Prijave novih članov se zopet sprejemajo: pristopnina znaša 30 K, delež 100 K. Želeti je, da se vplača s pristopnino vred kolikor največ deleža, ker sc s tem pisarni delo olajša. Zaostale obroke jc plačati takoj in sicer, če lc mogoče, za več mesecev skupaj. Pri novi prijavi in vpisu se je izkazati v, društveno legitimacijo oziroma s potrdilom tajništva, da je prijavnik včlanjen v kakem društvi' javnih nameščencev, — V poslovalnici na Vodnikovem trgu št, 5 jc članom na prodaj sledeče blago: moka, mast, ječmen, fižol, sol, cikorija, fajca in vftga.Ucc.
Anton Pevc:
V št. 245, »Slovenca^ odgovarja ravnatelj goriške kmetijske šole, g. A, Štrekelj, na moj članek v št. 234. »Slovenca«, Rclata refero: kar, mi je povedal goriški kmetijski veščak, ki je tudi bil gojenec goriške kmetske šole, lo sem napisal, Go-jcnci so navadno bolje informirani o usodi
štev. 5.
SLOVENEC, 3n« 8. jamarja im
Strani 7.
Cene so razvidne na blagajni v poslovalnici. Blago se oddaja vsak dnn, izvzeniši nedelje in praznike, dopoldne od 8. do tri četrt na 12. ter popoldne od 2. do tri četrt na pet. Vsak član dobiva vsak mesec blago za takojšnje plačilo in v množim, ki je glede družinskih članov določena. Pri sprejemu blaga se članu vpišeta v naka-zilno knjižico sprejeta množina in plačani znesek. Član lahko izčrpa določeno množino blaga tekom dotičnega meseca, vendar je želeti, da se jemlje kolikor možno blaga naenkrat. — Zaradi krompirja in moke je bilo nekaj pritožb, ki niso neupravičene. Načelstvo je ukrenilo, da se v bodoče ne bo nakazovalo zadrugi na njeno škodo ter na škodo članov več bla-
go slabše kakovosti, kakor se je naročilo in plačalo. — Načelstvo,
a Člani »Splošne gospodarske zadruge« v Ljubljani, ki še niso dobili rumenih izkaznic, se vabijo, da pridejo po izkaznice, katere dobe v prodajalni. Pri prihodnjih razdelitvah se bode blago dobivalo le proti tem izkaznicam. — Načelstvo.
a Teža kruha. Odsek za določanje cen je sklenil v svoji drugi seji dne 3. t. m., da morajo peči peki v okolišu ljubljanske mestne aprovizacije enako težak kruh, in sicer mora tehtati al bel kruh 50 dkg, ki se ne sme dražje prodajati kakor po 2.50 K in bi črn kruh po 70 dkg, ki se ne sme dražje prodajati kakor po 1.50 K. Prestopiti teh predpisov se bodo kaznovali z
za-
porom do 1 meseca, ki se ne more spremeniti v denarno globo. Razven tega se izreče zapadlost blaga. Ta razglas stopi tako? v veljavo, — Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. januarja 1920.
Poštno izrazoslovje (nemško-sloven-sko) uredil višji poštni kontrolor Jos. Pe-trič. Cena 4 K. — Knjižico je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kakor pravi pisatelj v predgovoru, je priredil to knjižico po naročilu poštnega ravnateljstva za Slovenijo in je delce uradno odobreno, da se na ta način doseže enota v izražanju. Za vsakega poštnega, železniškega itd. uslužbenca je ta knjižica nujno potrebna.
Jugoslovanski poslovni koledar za L 1920. Cena K 12.— z draginjsko doklado vred. Vsebuje: Dnevno kazalo, koledar za leto 1920, večni gregorijanski koledar,
Eremične praznike za leto 1920 do 1930, olkovne lestvice, mer in uteže, poštno, brzojavno in daljnojavno tarifo. Koledar obsega mnogo praznega prostora za notice, tudi za vsak dan posebej in je tiskan na prav dobrem papirju ter vezan. Dobi se v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani
Žepni koledarček za leto 1920 z mnogim prostorom za notice v jako lični žepni obliki elegantno vezan velja 7 K 20 vinj dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Na razpolago je tudi okrajšana izdaja tega koledarčka broširana za 1 K 80 vin.
Trpite na reumatizmu in gihtrč-nih bolečinah? Vdrgnenje s pravim Fellerjevim Elza fluidom je takorekoč dobrodejnol 6 dvoinatih ali 2 velik špeciialni steklenici 27 K.
Rabite milo-odvaiajoce sredstvo? Fellerieve prave Elza krojjliice izvr šujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 12 K — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. — Želodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 12 K. — Omot in poštnina po sebei, a najceneje. Eugen V. reller Stnbica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatska.	k
i!
sprejme takoj uprava »Slovenca'.
Dncnctuil v Slov. Bistrici v sredini iUdbdllU mesta ob dveh cestah, ve liki stavbeni prostor, enonadstropna biša (5 stanovanj in kopališče), eno-padstrop. gospodarsko poslopje (3 stanovanja, delavnica vsi potrebni gospodarski prostori, velika remiza), velika drvarnica, dva vodnjaka, 7200 m3 zemljišča, 4. orali polja se eventuelno proda. Natančnejši pogoji in opisi le potom Anon. zavoda Drago Beseljak (Podružnica). Maribor, Gregorčičeva ulica 6. (Schillerstrasse).
Karel Creven
irgovec in posestnik
jVfici Šinkovec
učiteljica
poročena Jdrija, prosinca 1920.
1
iščeta mobliratio sobo eventuelno istočasno s hrano. Pismene ponu >bc na uprav-ništvo ,,Slovenca" pod »Brana«.
1
tfnh rim srednjih let in iie%le za nuli lllu vsako delo se sprejmeti za takoišni ali pa poznejši nastop. — Vpraiati v Zormanovi hiSi Sp. Šiška, II. nadstropje, levo.
NaS ljubi ata, dragi brat in stric
Nace Krmec
je danes ob pol 7 url zjutraj po kratki mučni bolezni pre-jemši sv. zakramente mimo v Gospodu zaspal.
Truplo se prepelje iz dež. bolnice v Št. Vid in ondi v petek ob 9. položi k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Št Vidu.
Podutik — Št. Vid pri Ljubljani, 6. januarja 1920.
Žalujoči ostali.
Knvafiia 80 da v na^em z vs0 kovaško
nUVuUlu opravo. Janez Jerman, Moste pri Kamniku p. Komenda
Zalivala.
Povodom smrti naše preljube, nepozabne mamice, stare mamice, tete, gospe
naznanja, da je odprl pisarno v MOKRONOGU. J
VrPIJ!1;P?H Približno dva vagona se alimipM lil lakoi odda po ugod;ii ceni. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 88.
Boiožev miu » mi
se
dobi
v vseh trgovinah s papirjem. Cena 8 K, priStev;i poštnino Pri postnih naroCiiiii naj se denar poilje naprej. Kjer ni trgovin, naj se naroča direktno pri 1 ubija n-ski kart^nažni tovarni I. BONAČ, sin.
19 kompletnih ^ |j ^ ^
izpraznitve skladišča takoj proda Proda se tudi toča]na hotelska naprava, vrtne mizo in stole. Poizvedbe: Zadružna centrala, Miklošičeva c. 8./I. od 10. do 11. uro dop.
50 hI izvrstnega pridelka odda takoj KOLEN Z, BREŽICE
n z desetletno garancijo tvrdke SUillhU Trautvvein, fabrikat iz leta 1917, imitacija ebanoviue v popolnoma dobrem stauju ;;a prodaj. Natančnejt se poizvo le potom Anon. zavoda Drago Heseljak (Podružnica) Maribor, Gregorčičeva ul, 6. (Schillerstrasse).
dobi se v
Pr®fl nagrad^ sb sšče
iM
ni. Mm
se tem potom srčno zahvaljujemo prečastitim duhovnikom in vsem ki so sočutno tešili naSo bol ob prebritki izgubi, ter so v počaščenje spomina na predrago rajnko v tako obilnem številu udeležili njene zadnje poti k večnemu počitku.
Žalujoči ostali.
bodisi na deželi ali v mestu. Obenem 5 se išče tudi stanovanje, Cenj. ponudbe ' pod »Nagrada« 83 na upravo „Slov."
^FrllriSilvlfiil
so s 1. svečanom t. 1. razpisuje siužba
Rellektira se samo na moči ki so v računanju popolnoma zauesljive ter izurjene v strojepisju. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje z izpričevali o šolski pred-izobrazbi in o dosedanjem službovanju naj se blagovolijo uposlati do 20. t. m. na rudniSko ravna, teljstuo Kresali k.
vsaki množini tvrdki
prf
. Perdan v Uubliani,
išče neko deln. društvo Zbornega strokovnjaka. Biti mora vešč postavlja-n a i oljskih peči (Feld-ofen). — Nameščenie je dobro i. stal no. Ponudbe je poslati na Bloknerjev anonč. zanod Zagreb, lur.svsi:a 31 pod šifro .Apno 781'.
KUPIM
ledu
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Knšlan, Kranj,
Gorenisko.
ali v najbiiznji okolici, ali pa v Ljub* ljani. Cenjene ponudbo s popisom objekta iu ceno, prosim na upravo tega lista pod „vila 44*.
Špecerijsko, kolonialno lil prekmor-sko blago
kupite najceneje in najhitreje
od znane veieirrjovisso
d. d.
mehka, in trda dobavi in pripelje na dom V. Scagnetti, parna žaga za drž, kolodvorom.
Naznanjamo tužno vest, da je naša preljuba mama, sestra, svakinja in teta, gospa
Helena Pečenko
preminula po dolgi bolezni v 54. letu svoje starosti dne 7. januarja t. 1. ob pol 13. url.
Pogreb se vrši v petek, dne 9. t. m. ob 15. url iz hiše žalosti Hradeckega vas št 10.
V LJubljani, dne 7. januarja 1920.
Danilo, Silvan, Ll«fl«<?r Pc-seJ,
otroci.

Za vse dokaze sočutja, mnogobrojno cvetje in številno spremstvo povodom probridke izgube moje nadvse ljubljene
Biči
v zabojih po 15 ldlogr.
Kavo Čaj Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Sampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Lja&ijffla, Prešernova ulica 54.

¥ zajemna zavarovalnica
(Življenski oddelek)
v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 17 I. 5 (3)	sprejme več stalnih
Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek.
itiitfii
slovenskega in nemkšega jezika povsem zmožno, po možnosti italjanščine. izvrstno stenogra-
finjo in tipkarico sprejmepod	izbornimi pogoji
izbormmi pogoji kot tajnico 1	1 ^___n
tvrdka
z večletno prakso samostojne« ga in izvežbanega bilančnika
tvrdka

se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem. V prvi vrsti se zahvaljujem zdravnikoma gg. dr. Dereaniju ut dr. Polcu za požrtvovalnost, s kateio sta se noč in dau izredno trudila rešiti mlado življenje. Dalje se zahvaljujem gg. Albrechi iu g. župniku Cadežu za pomoč iu naklonjenost, Kat. slov. izobr. društvu za ganljive žalostinke; sploh vsem, ki ste mi skušali lajšati najtežjo trenotke moiega življenja. Bodi Gospod vsem obilen plačnik.
Nepozabno priporočam v molitev in blag spomin.
Mekinje, 5. januarja 1920. Ivan Prlmoltt, naduCitelj.
mi
estni tr
■
Marfeiiie si
o nairasMnspSi SzdRlfauaft in oisjS!iositli ss dobe po zmernih cenah pri tarok.
SHETL8S, LgnlilSana, Ste«si3 fir^ M. 25.
'»377
■BHiHffi^isa^i^iiMiaiBiiBSiis^aBS
Pisarna: MserfBDa nftCa 3*. Telefon Sleo. 375.
Centrala:
Skladišče: KarOfUta CžžiSfla 3t. SB. Tekfcm Sfso. 273.
Podružnice:
O iv.1 fc J
Trgovska, Spedldjsks In komisijska delniška družba.

Naznanja slavnemu občinstvu, da je s 1. prosincem t. 1. ustanovila v Mariboru svojo podružnico, ki prevzema špedicije vseh vrst, prevažanje blaga, zacarinjenje, prevoze z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, prekomorske kupčije, uvoz ter izvoz raznega blaga, prodaja vsakovrstnega kolonialnega blaga na debelo. — Ker je naša tvrdka največje domače podjetje te vrste v Jugoslaviji in ima najboljše zveze z inozemstvom, upamo, da bodete poverili svoja cenjena naročila nam. Zagotavljamo vas solidne iti točne
DOStreŽbe.	z Odličnim spoštovanjem
..BALKAN", trgovska, spedicljska iu komisijska delnisfea družba.
. ' . j ■ tif-ifft.^^^naMTnfif *"i m—wa»—a«a——wauaumaww'
Stran 8.
SLOVENEC, 3ne 8. fenuarfe. 1920.
Stev. b.
pa mtru
ti I
LJUBLJANA, decembra 1919.
VoMlo ns siskripsiio 15.000 novil delnic po I ie- Min. v skupnem znesku K s,ooe.M'-
P. n.
Izredni občni zbor slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil rine 28. septembra 1919, je sklenil z ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter jmajoč pred očmi važne narodno-gospodarske naloge, zvižati delniško glavnica od
4,000.000-- na 10,000.000*- kron.
Na podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji:
1.	Delniška glavnic« od K 4 000.000'— se zviša z izdajo 15.000 delnic po K400"~ nom., torej za K 6,000.000-—, na K 10[000.000-—.
2.	Posestnikom starih delnic se ponudi 7500 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake 4 staro delnice 3 nove po kurzu K f>80*—; prištevši K 5'— pri delnici za stroške izdaje delnic.
Ostanek od 7500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti želo podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 1)90.—, prištevši K 5 — pri delnici za stroške izT daje delnic.
t. .Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920.
. Subskripcijski rok traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1020.
0. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, najkasueje 10. januarja 1920. Na vplačila sa nedodoljene delnice povrnemo 3% obresti do vrnitve denarja.
7. Prijave sprejema:
Slovenska eekomptna banka v Ljub liani, Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Srbska banka v Zagrebu, Mariborska eskomptna banka v Mariboru in njena podružnica v Murski Soboti.
S. Reparticijo novi1.) delnic si pridrži uprava! svet.
9. Kurzni dobiček (egio), ki so doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke, oditevši emisjske stroške in pristojbine.
Upravni svet
Slovenske eskomptne banke v Ljubljani.
Kupujemo
i/reče iz jute
Ponudbe naj se pošljejo na poštni predal št. ^31.
Pozor! POMARAtt
Več vagonov so jih odda po ia';o nizki ceni. Blago prima. Naslov pove uprava Slovenca, pod šifro Pomaranče 16.
jiKUec v irgovioo L"ssisfsšs
let atar zdrav krepak sin pn?t.one rodbine. ki je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole, Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 27.
Kupujem vsako množino koz od divjih zajcev ter plačuiem po najvišji tfnevsi ceni.
IVAKBERNItC klobučar v Višnji por'.
Knpojeio sa dobro ohranjeni
šivalni slrsji in stiiili
Ponudbe na Jas. Peteline, Ljubljana
Širite »Slovenca"!
iieiHiiimiMiiiimiiiiiiiiiiii
■ m<nniiiiiiinwiMimiiiHiuiwiiwitwii
Jeklarna na Ravnah
(Georg Graf v. Tnrn'sches Stahlwerk Streitebcn). - Ustanovljena 1774.1. GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, Jugoslavija.
Poštna postaja Gužtanj.	Železniška postaja Prevaljc.
Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj.
Proizvaja: Azzaloosko In brasefons^o Jeklo v zabojih, a sidrom kot varstveno znamko. Lenfrana in Delegirana topln^k- s»kla
za vsakovrstno orodje največje trajnosti. JekJa sa orodje, cirngj vrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za t vedre za rudo, premog in kamen; /.a pile, rezila, vrtalna dleta itd. Leghana in nelegirana marLnova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, mo-tike, lopate itd.
IztjolavlJa: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; kroglo za cementne mline itd.	4286
iiiiiniiiimiiiiinii'iiiiiiitii iiiuifiNuiiiuniuiiMNi
nanmifiimiiimniiniiiiiMiumiimininiii

' A V&Sf
m

ZAGREB, mjeseca Januar«
ovišenje glavnice od K 2o,ooo ooo na 3o,ooo.ooo
25.M tni iionica, olased m inosioci po K 400% naslovne vrileiosli u ukupnom iznosu ofi
P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skup-štine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banko d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod sli-jedečim uvjetima.
1.	DIonička glavnica od 20,000.000'— povišuje sc izdanjem novih 25,090 dionica po E 400 — nom., dakle za K 10,000.000 na K 30,000.000—.
2.	Po3jednicima starih dionica pripada pravo na 2 stare dionice optirati l novu uz cijenu od K 445-- po komadu nove dionice, zajedno sa 5o/0 kamata od t. sijeonja 1920, do dana uplate.
Upisna najesta primaju takodjer upise novih dioničaru. uz tečaj od K 475'— po dionici sa 5<Vo kamata od 1. januara 1920. Ovima če ravnateljstvo od eventualno neoptiranih komada dodijelit komade prema svojoj uvidjavnosti.
i. Suhskripcija počinie 10. jnnuara, a svršava 31. januarn 1520. a za subskripclje u Americi traja rok do 15. veljače 1920.
5. Nove dionice imadu kupon za godinu .1020; te im pripada pravo na dividordu za istu.
G. Protuvrijedenost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. januara 1920. odnosno 15. februara 1920. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa sa .'JVaO/o kamata od dana uplate do povratka novca.
7. Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave: U ZAGREBU: na blagajni zavoda; U BEOGRADU: prometna banka;
U BRODU n/S.: Banka i mjenačnica Brdarič i drug. kao afi-lijacija Narodne banke; U DUBROVNIKU: narodna banka d. d. Zagreb, filijala; U LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica; U OS1JE-KU: Banka J. Kraus i drug, Sve filijale zagrebačkih banaka; na RIJECI: Hrv. centralna banka d. d,; uRUMI: Zadružna banka d. d. u SARAJEVO: Hrvatska centralna banka; u SPLJETU: Zadružni savez; u ZEMUNU: Zemunska štedionica; dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagiebačkih zavoda te njenih filijala.
U sjedlnjenim državama: U NEW-YORKU: Garanty Trust Co, Emil Kiss, banker; u PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank; u AKRON O.: Depositors Savings & Trust Co; MC KEES-PORT PA.: Jos. Roth & Co; YOUNGSTOWNU; Dollars Savings Bank; u ROCIIESTER PA.: Ali Nations Bank.
8.	Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije:
Točno ispunjenu i potpisanu prijavnic« uk naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu koti zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica.
9.	Reparticiju dionica subskribiranih u smislu točke o. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10.	Tečajni (ažijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist reclovite pričuvne zaklade od biva i troBkove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinsk": vnvodn.
11.	Za provedbu ovo emisije stvoren je sinili!;	• za-jamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
(jf^	r.».'......
hm
r« .t ^vTt^CTTr,-., TCT.t-^.naMgMftvHJi
■BmSHflmm


m * i %EEEXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI
izelaia konzorcij »Siovencam.
Odgovorni urednik Mibael Mntkerc v Lfubliam.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubliani.