•p » » 3 ■ s V Trstu, v nedeljo 20. junila 1915. iS " i v & Jtla * <*; n, tudi oh nedeljah ii» praznikih, ob 5 zjutraj, oh ponedeijkih ob 9 dopoldne. M9m: Llica Sv. Fraot iska AsiSkega št. 20, L nadstr — Vsi rsj k mHMo oredri&vu Nefrsnkirma pisma se ne sr-e crna jo in rokopisi se ne vračajo, in ccWv<-itm rrr^nik Štefan Godina. Lastnik konsorcij FtfMtt*. _ Tisk tiskane . hdinosti", vpisane zadruge z r- - (-f - ■ r>~ v Tr=t ulica Sv. Frančišk* Asi«ke^a §t 20 Tetet^ rredriSlvi in rprave Stev 11-57. Za n izdajo za celo leto K 24.— » 12 — . 6.— . 5.20 . 2.60 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajdjo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene f • Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm no 1" vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . . m m po 20 vin. Oglas: v tekstu lista do pet vrst........ K 20. - vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . .. — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključil;« le upravi .Edinosti". — Plača in toži sc v Trstu. L'prava in ir.seratni oddelek se nahajala v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.652. Grodek in Komorno u naših rokah. - Ob gornjem Dnjesiru napad napreduje. - Pflanzerjgva Francozi in Angleži nadaljujejo skoro m mi Hi z ofsnzi I s^i^-it2!i|ai!!kii9a toiišta. i i« « p ; i r \ JBk M sa te lij %S jž zopet otSBflti m ruiKg napade. 9 li, a i. ■iEIS^BEd DtN\J. 19. (KorJ Uradno se objavlja: 19. junija 1915. Na Soški fronti in na koroški meji je nastal po zadnjih, brezuspešnih, izgubo-no>nih napadov Italijanov mir. ki je bil prekinjen le p> praskah in topovskem o-4nju na nekaterih krajih. Novi sovražni napad, ki je bil izvršen % čerai popoldne pri Plavati. je bil po našem topovskem ognju zadušen že v kali. Na tirolskem mejnem ozemlju so bili italijanski oddelki, ki so poskušali prodirati proti gorskim prehodom vzhodno doline F as se. povsod odbiti. Sovražnik je ustavil brezuspešne napade na planoto Folgaria in Lavarone. % maJoštev ilnih »odrešenih « krajih mejnega ozemlja nadlegujejo Italijani prebivalstvi z vzemanjem talov in z brutalnimi najinimi odredbami. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hflfer, fml. 1)1 NAJ. 19. t kor.) Na južni fronti se hočejo Italijani oči vidno opomoči po težkih krvavih žrtvah zadnji?! dni, tako da je vladal včeraj v mejnem ozemliu relativno mir. Rajd našega brotiovja ob italijanski obali. DUNAJ, 19. (Kor.l Uradno se razglasa: 17. in IS. t. m. je križarilo nekaj naših križari* in torpednih enot ob italijanski obali od državne meje do Fana. Semaforske po»ta}€ ob ustju Ta«!iaa:ent3 ?n pri Pe-sari kakor tudi železniški mitovi pri Ri-miniju preko reke Metauro in reke Arzila so bili po topovskem ognju poškodovani. - Nek italijanski parnik je bil potopljen, njegova posadka je bila rešena in spra-> Ijena na varno. Vse enote so se vrnile v dobrem stanju. Odlikovani člani mornarice. NAJ, 19. . (Kor.) Na mesto od-j stopi/šega ministra notranjih zadev je bil načelnik glavne uprave državnega žreb-čarstva. Ščerbatov, imenovan za upravitelja ministrstva notranjih zadev. Monopol na kavo v Rusiji. PARIZ, 19. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, namerava ruski finančni minister uvedbo monopola na kavo, katerega doneski se računajo na letnih 200 milijonov rublfev. Z zapednesa- bojišču. BERLIN, 19. (Kor.) VVolffov urad poroča Veliki glavni stan, 19. junija: Zapadno bojišče. Nadaljevanje napadov na našo fronto severno Arrasa je prineslo sovražniki« nadaljne neuspehe. Severno prekopa La Bassee je bil angleški napad odbit brez truda. Več francoskih napadov na Lo-rettski višini na obeh straneh Neuvilia in severovzhodno Arrasa se je razbilo. Očistili smo sovražnika nekatere, poprej izgubljene kose jarkov. V Argonih so bili krajevni napadi nasprotnika odbiti po bajonetnem boju. Boji pri Vauouoisu niso do vedli do nobenega dogodka. Se-erno Lunevilla ie bil po Francozih utrjeni in zasedeni kraj Embermenilie nenadoma napaden in zavzet. Po uničenju ene francoske obrambne naprav e so se potem naše čete vrnile v stare postojanke in odvedle s seboj okoli 50 francoskih lovcev. V Vogezih se na posameznih mestih doline Fecht boj še na Ji-ljuje. Na Hilsen-tirstu smo uieli nad 200 Francozov. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON. !9. (Kor.) Feldmaršal French poroča: Boii v severnih in južnih del?!i ni:-e fronte so se ob sodelovanju Francozov dne 16. t. m. nadaljevali. Vzhodno Yperna je ostala vsa prva linija nemških strelskih jarkov kliub skrajno srditemu protinapadu v našiH rokah. Odbili smo protinapade z velikimi izgub'ami za sovražnika. Druge linije sdvražnih strelskih jarkov nismo mogli vzdržati. Vzhodno resiuorta smo pridobili nekoliko na prostoru. Po številu mrtvih Nemcev, ki leže v strelskih jarkih, je soditi, da je imela naša artiljerija z obstreljevanjem mnogo u-speha. Interniranje sovražnih inozemcev na Angleškem. LONDON, 10. (Kor.) V spodnji zbornici je državni tainik za notranje zadeve naznanil, da intern ranje sovražnili ino-zemcev radi težko", dobiti zanje bivališča, le počasi napreduje. Ameriška no*a glede potopitve parnik a »Frye«. \VASHlNOTON. 19. (Kor.) (Reuterje-vo poročilo.) Amerikanska nota na nemško noto glede potopitve amerikanskega parnika »Prve je že sestavljena ter se bo kmalu odposlala v Berlin. V noti ameriška vlada odklanja, da bi priznala stališče Nemčije, da bi smela Nergčija uničevati amerikanske parnike s kctitreban-do, kadar bi dajala za to odškodnino. Turško boiišče. %f Boj za Dertale. CARIGRAD. 18. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Na dardanelski fronti je razrušila naša artiljerija dne 16; t. m. "pri Ari Burnu postojanko strojnih pt?šfr in važne o^s zoval-ise točke sovražnika. En sovražni lop je bil c itesposobljen za boj. Eden naših polkov na desnem krilu je iztrgal sovražniku del njegovih strelskih jarkov in jih zasedel. Včeraj je trajal v ozemlju pri Ari Burmi in pri Seddil Bahru slab topovski in infanterijski ogenj na obeti straneh, ne da bi se zgodilo kaj važnega. Od 14. t. m. naprej se poslužuje sovražnik eksplozivnih krogelj, ki razširjajo za-dušljive pline. Ne drugih frontah se ni zgodilo ničessr pomembnega. Zdravstveni stenje gršheg« Kralja. ATENE, 16. (Kor.) Današnji buletin pravi: Temperatura .^67, žila 102, dihanje 2u. Kralj je prebil vso noč mirno. Generalna skupščina Avstro-Amerikane. DUNAJ. 49. (Kor.) Danes se je vršila redna generalna skupščina Avstro - A-merikane, na kateri so bili sprejeti predlogi upravnega sveta in je bil istemu, kakor tudi predsedniku podeljen absolutorij. Izguba v znesku K 5,256.177 se prenesena novi račun. Ni letos prvikrat, da Besa ab ja, kos zemlje, ki se vleče od Bukovine med rekama Prut in Dnj- ster do Ornega morja, i^ra vlogo v zgodovini. Po Angliji in Franciji na Krimu premagana Rusija je morila v pariškem miru od leta 185:> 2natn^ večji južni de! Besara-bije. ki ga obljudujejo Romuni, o 'stopiM" knieževini Multanski, ki je bila tedaj turška vazalska država, a ko se je ta knježevina združ la z Valatv ijo v knježevino Romunsko, se je pridružila tudi Befarabija in je ostala PODLISTEK GREŠNICE. Rotnatt. — Francoski spisal Xavier de Montčpia 5 me n rat riz. ne\ I in sor Ka val dij< Za' To ne zadostuje. Karel je dokončal iazijske študije in bi v provincijalnem stu ne imel nikakih i>pravkov več. V govi starosti pa ie pohajanje nevar- ____Misliva torej, da naj bi šel študi- pravoslovje in ga meniva poslati v Pa- Olavno mesto je pa ravno tako zelo arno za mladega človeka. Jariz je moderni Babilon, torišče greha nenravnosti. To je sicer res, toda v Parizu imamo fdnike in prijatelje, ki jim moremo rla toplo priporočiti in ki ga bodo ču-i z očetovsko skrbjo. Znanstvene Štu-: in dovoljena razvedrila mu bodo zav-«;ub ves čas in ga varovala nevarnih Potem se popolnoma strinjam z vami, gospa baronica, in odobravam vaš načrt. — Veseli me, gospod župnik, da vam ugaja moj sklep. — Pa kedai mislite, da naj bi odpotoval Karel? Kakor hitro mogoče. — To se pravi? — V desetih dneh zadnji čas naj bi bil že na potu v Pariz. Ali že ve. kaj nameravate? — Še ne: ne dvomim pa niti trenutka, da mu bo ta načrt popolnoma všeč, kajti Pariz je bil še vedno za vsakega mladega človeka zelo privlačen. « - 2al še preveč privlačen, milostiva gosna baronica. — Da, ljubi gospod župnik, seveda riskirati moramo nekaj pri stvari, toda s tem se izognemo gotovi nevarnosti. — Prav imate____kakor vedno____ — Tiho! Karel prihaja! Karel je v resnici takoj nato stopi! v sobo. Videti je bil še zelo slab in kakor se je zdelo, ie hodil še precej težko. Toda lica so že bila nekoliko uadahnjena z rdečico, ki je kazala, da se mu vrača zdravje. Pogovor, o katerem smo govorili pravkar, je Karel prekinil s svojim prihodom v sobo. Nadalini pogovor se je vrtel okoli stvari, ki nima nič opraviti z našo po-vestojo, tako da moremo molče preiti preko njega. Ko so povedali Karlu, da v kratkem odrine v Pariz, ni ugovarjal prav čisto nič. Zdelo se je celo, kakor da ga še zelo veseli potovanje v glavno mesto in bodoče bivanje tamkaj. — Pa Mignonne? — bodo povpraševale naše ljubeznive bralke, — ali jo je popolnoma pozabil svojo milo, malo Mi-gnonno? — Ne, gotovo je ni pozabil, — odgovarjamo, — toda njegova čustva so se tekom njegove težke bolezni in okrevanja izpremenila in to zelo izpremenila. Predvsem je velika izguba krvi, dolga bolezen in stroga dijeta' znatno ohladila mladostni ogenj njegovega temperamenta. Nadalje je po dolgem premišljevanju in temeljitem preudarjanju o obeh dogodkih do ve jne Rusije s Turčijo 'eta 1878 šesta ven del ki ezevine. V tej vojni je bila kneževina Rumunska zavezn ca Rusije. Nastop nje vojske je pripomogel, da se je sunek Turkov na severnem Balkanu zaustavil in je bi' zlomljen, in nič m^nji ga pomena za ta uspeh ni imelo privoljenje Romu ske za svobodni prehod in prevažanje vojnega ma-terjala preko romunsk ga ozemlja. K'jub temu se je morala kneževina Romunska cdreči Btsarabije. Bila je pač bogato oškodovana za to, kajti v nadomestilo za izgubo tega ozunlja je dobila na račun Bolgarske Dobiudžo. in s tem ne le direkmi prMop k Črnemu morju, ampak tudi usija Donave, čeprav so za ta poslednja ostale v veljavi določbe par.ški'ga miru (podrejenje mednarodni podonavski komisiji). Tudi je bila Romunska priznana kot neodvisna evropska država. Kljub temu pa niso Romuni — kakor s: kaže sedaj — še preboleli izgube Besarabije Tako je vprašanje Be F ara bije zapet p.iMo na dnevni red. D*zave trosporaiuma so, ko se jim je posreči:o cdtrg ti Italijo od iro-zveze, storile vse možno, da bi ptido:»ile tudi Romunsko, to preds aviteljico romanskega plemena n?f Vzhodu. Romunska vlada je odgovorila — kakor sporočajo poročila soglasno — z zahtevo, naj se jej povrne Berarabijo in je to zahtevo podkrepila s tem, da ie prebivalstvo romunske narodnost. A isti zapadni dižavi Anglija in Francija —, ki sti leta 1855 kot zmagoviti sovražnici prisilili Rusijo, s'e kot zaveznici Rusije na-svetovali le-itj, naj stori t^, v kar je bila 1. 1856 prisi'jena. To je nov prispevek k staremu izkustvu, da se dogudki sicer res dtzde\no ponavljajo, ali rezultat da jef drugačen, jsego so si predstavljali oni, ki jih izzivljajo. Uim politične m\\. Italija in prodiranje Srbov v Albanijo. »Tribuna« poroča iz Bara: Prodiranje srbskih kolon v Albanijo se vrši po napovedanem načrtu. Med tem, ko je zasedla ena kolona Elbasan, je druga prodrla žc čez Tirano. Ena kolona podpira dru^o. da pridete hitreje v Drač. Srbija hoče izrabili trenoitk. ko se bojuje cssajl paša proti Albancem. Da hi postal položaj še boli zamotan, prodiniio sedaj še Črnogor-cilproti Skadru in Grki proti Beralu. Pričakovati ie torej važnih dogodkov na Balkanu. Italijansko časopisje močne* napada Crnogoro radi prodiranja proti Skadru. »Sera< izjavlja, da ne sme Italija niti /a Srbijo niti za Crnogoro napraviti nobenega koraka. »Tribuna izjavlja kategorične), da niti Srbija niti Crnagora ne smeta dobiti nobenega koščka Albanije. Albanija da pripada izključno Italiji in mora tudi vnaprej ostati italijansko interesno ozemlje. Sploh rovzroča razvoj dogodkov na Balkanu v Rimu vedno večje skrbe. Vznemirjenje vlada zlasti radi energičnega prodiranja Srbov. »Secolo < meni. da so se Srbi, Črnogorci in Grki ze sporazumeli glede razdelitve Albanije, proti čemer. da morajo trosporazumne države, posebno pa Anglija in Francija odločno protestirati. Italra proti cvstro - ogrskim in nein-šk;m podanikom. Odvetniška komora je predložila po -svojem predsedniku italijanski vladi predlog, v katrem zahteva, naj se nemudoma odredi sledeče: Noben avstrijski ali ogrski podanik ne sme pred nobenim italijanskim sodiščem, ne sam, ne po pooblaščencu, do daiine odredbe. ali do f>f^ dne po sklepu miru. voditi ni-kakeea procesa, prejemati beležniške spise, ali izvajati hipoteke. Vsi /e začeti procesi ali pogodbe so suspendirane. Isto naj velja za pripadnike drugih držav, ki stanujejo v Avstro - Ogrski. Do rečenega dne Je pod grožnjo kazni prepovedano vsako izplačevanje Vvsirijcem, Madjarom in osebam. Ki stanujejo v Avstriji. Vendar ie dolžniki 111 dovoljeno, da svoj dolg polože v blagajno za depozite. Naduije predlagajo, da se te oJredbe razširijo tudi na Nemčijo, četudi med Italijo in Nemčijo ne obstoji vojno stanje, da ne bi denar preko Nemčije prihajal v Avstrijo, kjer bi ga porabili za nabavo orožja. Bodoča samouprava Poljske. „Ruskoje Slovo" objavlja glavne t->čke bodoče samouprave ruske Poljske, kolikor je ostane ruske. Na če'u samouprave bo stal pod-k alj% t nsmeslnik carjev, ka'ertmu bo dodeljen poseben deželni 1 dbor kot deže in ministrstvo, ( lani tega odbora bodo oeloma državni uradniki, deloma pa v Sjeni zastopniki mest in zemstev", ki se Hidi uvedejo po ruskem vzoru. Voljene Clmc bo morul potrditi podkralj. Zahtevalo se bo od nji znanje jezika. Poleg zemstev se uvede tudi poroia. Po jsko prebivalstvo bovob.e\at ju s političnimi in sodnimi uradi smelo uporabljati poljski jezik. V vseh šoTaii se 00 poučevalo poljski; v ruskem jeziku se l o poučeval edino le ruski jezik, ruska zgodovina in zemljepis. Pošta, brzojav, finance, komunikacije in carina ostane ceuiraltzirano. Tudi najvišja sodna instan a ostane v Pe-trogradu. - Glede uporabe po'jščine na Pruskem pa pi^e „Gazeta GmdzidzVa", da je od 1. ju'ija dalje dovoljena uporaba poljskega jezikru pri telefonskih pog&vuuii. Na-tn^Me se telefonistinje, ki znajo poljski. i Luigi Cadorna. O italijanskem genera-lissiinu prinaša pariška „L* Opinion" sledeče podatke: Italijanski vrhovni poveljnik je Pijemontez iz aristokratske rodbine. Roji n je bil I. 1850 v Pa arizi. Njegov oče. general Raffaele Cadorna si ie po/m je pridobil naslov „osvobeditel a Kima". Z deseiiini leti je prišel Cadorni v vojaški kolegij v Milan. Bi! je naravnost net krotijii učenec, za katerega takrat običajne kazni niso zadostovale. Toda to ga ni čisto nič uvira o, da ne bi bil 1. 18W) rridiljen kot poročnik k generalnemu štabu. I' isel je nato ra vojno akademijo. V Florenci se je sest*! s svoj m oče'om. ki je bil :a .kaj divizij« nar. S 25 le:i jt postal Gadoma kacitan, 8 let pozneje poveljnik f?2. pešpolka. Bil je sta ud-nik lista „Rivista Militcre", v-led česar je postai si'no nepriljubljen pri S'.ojiM pred-stoj ikih, i er je lazvl al le preveč moderne idi j , ki s» bile v popolnem na>protstvu s takiatnim nič n mi vo^evrnja. Kljub temu je bil kmalu vpoklican v generalni Štab. Ko je bil slar 42 let. je povelje 1 a! 20. polku bersaljerjev in se pri maneviih 1. 1895 v Abruziih tako odlikoval, da je b.l in enovan za šera generalnega -štaba svojega aunad-nega zbora in I. 1858 za g. nerala. Kot tak je objavil mnogo de! o taktični uporabi in-fanteiije. Njegova dela so vzbudi a občo pozornost Od I. 1910 je bil Cadorna kot šef armadnega zbora v Genovi določen za slučaj vojne za vrhovnega poveljnika armade. Glede izpolnjevanja dolžne sti je znan ob brvi čez Ajoško dolino in pa v laso-uškeni gozdu prišel do prepričanja, da je morala biti Mignonne nedolžni vzrok obeh morilskih poizkttso\* To je potrdilo v njem nezaupanje in celo tudi kolikortoliko strahu zaradi bodočnosti. Skratka, bilo mu ie pravzaprav ljubo, da odide in tako prekine ljubavno razmerje, ki mu ni doneslo ničesar drugega, kot dvakratno življenjsko nevarnost. Spominjal se je pač male Mignonne ob vsaki priliki, po stoinstokrat na dan. spominjal se je onega prvega njenega objema in poljuba, in tedaj ie zopet zahrepenelo njegovo srce po ljubki deklici, pastirici, toda takoj je zopet vstal pod njegovo dušo oni strahoviti prizor ob ajoški brvi in začutil je vselej, kako mu je udarila zavratna kroglja v prsi: tedaj si je potem zaželel daleč proč in Mignonnina slika je bledela in bledela____ Kakor je baronica slutila popolnoma prav, ga je zelo mikalo bivanje v Parizu. Karel je zato sklenil, da se niti ne poslovi od Mignonne. Kakih štirinajst dni nato je s štev ilnimi priporočilnimi pismi v žepu in noto sto zlatnikov v denarnici — za prvo polovico leta — ter blagoslovom svojih staršev in vrlega župnika odpotoval v moderni Babilon, v torišče greha in nenravnosti, kakor je župnik Brigogne imenoval glavno mesto Francoske. Ne bo dolgu, ko najdemo Karla de Saiut Andreja v tem modernem Babilonu. Drugi oddelek. MISS DUDLEY. L Grof Rene. Grof Kcne, o kterem 1110 govorili v prvem delu naše povesti, je bil star dvain-trideset ali trintrideset let. V fizičnem o-ziru je bil lep mož, kakor pravijo. Z drugimi besedami: meril je nad pet črevljev in šest palcev, ni bil niti korpulenten, niti preširokopleč, njegovo pravilno lice ie obrobljala gosta in dobro gojena rujava brada, njegova noga in roka ste iineli pristno aristokratično obliko in končno je Slr^n II. „EDJNOST* štev. 169. Ca lomi ko! mož nevpogrivih To so mu bila nekega dne i: egovega armadnega zbora zboljšanja v opremi njegovih V Trstu, dne 20. junija lfHj^ p 5' I r,no:no za odpust, kljuj temu, daje Dar cesai ja in prestolonaslednika za be- rana v jutro do kasne noći. Ničemur niso! vsem. Mej temi besedami'ie jeza Bismar-| jnitl ic do mair.ne pokojnine pra\ico. U gunce iz prjiil0rS|te. Cesar je na predlo« prizanesle sovražne kroglje. Ali nai? ar-i .ckova porastla. Nemirno je premikal sto-i tiljerija dobro vrača ter izvrstno brani, lico sem in rja. Gorečo smotko je položili naše pozicije. I na rob Zanimivo je tu na moji vedenje civilne-j cem irdo ga prebivalstva, ki je gotovo vse ostalo | moram imeti, ker ga hočei doma. nad vse občudovanja in polivale diti po ulicah berolinskih z li njegovem intimnem z.vijeku je Je malo zna- prestolonaslednika daroval 5.D00 K za be-neSa Izogiba se vsaki po.itiki bolj kakor gu|lce iz prilT10rske. Prestolonaslednik je k-g je strogo veren katoličan, ki ne za- to svoto osebno izročil tržaškemu napie-riudi nikdar mase. Dve njeni hčerki ste re- stnjku in |)ridal še sam tisoč kron. da s dovme. Svoj odpočitek je uporabljal za tein dokaže tople simpatije za prebival-dJga r o rovanja in je prepotoval vso Ev- stvo mejnega ozemlja, prizadeto po vojnih ropo in severno Afriko. Njegovo najljubšo I dogodkih. čtivo ste kirigi: „Theodicia" Antonija Ros- £ #dr. Rybif S€ naJ]aja sedaj v FaJencih Tc dni so hrabre Slovenke prišle celo v min: m pa sveto pismo. ^ na Štajerskem kot poveljnik 6. delavske bojno črto ter so z višine 1200 metrov Kako pridobivajo Francozinje pristaše stotnije. nosile ranjence, ostavljene puške, tele- Francoski. Francozinje so inojstrinje v pri- Dr Maks Abram _ živ! j7 vojaških! čnjake in druge stvari ranjenih vojakov dobivanju pristašev. Kakor pišejo razni kro„ov smo Dreie|j noročilo. da ie dr. Maks I ter iz okolišnih preddelov nosijo v bojno anja vredno pa ie vedenje hrabrih Slovenk, ki se požrtvovalno brigajo za naše ranjence. sovražno pro:i Nemcem, da ne pomagajo in |jubezn'ivi Maks povrne zdrav in vesel' do-naših čet. ki so razsute po teli snežnih nikakršni umstvem dokazi, da Nemcem v - mmra-iii Nn nrnšnin Umskih grebenih, in kako nevarna je ra ►r; I rji ne da nihče niti vode uiti kruha. 0 ™.na C' Kr* g'^naTljI. PMa prošnjo p L-er ie irnnst-ivliena silnemu otmiti s; .Deu'«.*» 7pit„na- ki v S.n i starsev je c. kr. namestnistvo dovolilo, da Kcr izpostavljena silnemu ognju Br L P. ulo v Hra Miji potrjuje ta slabi položaj fe.tud' 'tukajsnp gnnnazijii uvede enjalni Nemcev v Braziliji Zastonj protestirajo, za- M ?ouk * pnene v ponedeljek t. m., stonj navajajo vse mogoče razloge, statistiko In se bo vrsi1 vsak dan od 8 do 11. itd . zastonj se branijo proti časnikarskim Stoletnice Sedaj preživljamo sekularne! J dajej t d njfd da bomo našega ijam. Nemci morajo le razmišljati, kje dneve. Dne 9. junija je mmolo sto let od! r - ij crematrali Slovenski i skriti vzroki za sovraštvo Brazilihn- i »ključka dunajskega kongresa. Dne 16. t m. | ^^ttif ^ h^ej< italijanske artiljerije. Naši hrvatski vojaki so navdušili nad to ix>moejo in nad uteho ; slovenskih svojih sester ter jih taka de-| janja podžigajo še k večjim junaštvom list pravi, da je vse to vzrok morda ?amo AT1glez» in Prus i pri VVaterloo. V zadnjem j dvem desetinam, dočim so pa ostalim osmi n stoletju so se grupacije velesil vedno izpre-desetinam vzrok Francozinje, ki znajo na minjale. Prijatelji so postajali sovražni'ci, po pra pasti ne sme. nep jvnljiv način pridobivati pristaše Fran- sovražniki pa zavezniki. Dne 18. junija 1815 One Frmcstoieče dame, ki hočejo iz bo- j K 200, družba , coski. Omenjeni list pravi: Francozinja je so se borili Angleži in Prus i proti Franco- disi kteregakoli vzroka zapustiti Trst iii | Vofpich (v spomin tovariša dr. Jos. Winterja) in hrvat-ejo do zada ne tujec naravi, pri- Vladimir F o I n o v i č. listkom na hrbtu, na katerem bodo zapisane besede: »Voiia la reconnaisance de V Italie . (»Tu je hvaležnost Italije!). Kaj! Po vsq#i tem, kar smo storili za tiste ljudi____Prosta- ški je to!« Tu sem si,' nadaljuje Herisson, dovolil drznost, ki je mogla imeti vspeha pri možu pomena in olike grofa Bismarcka. zel sem skodelico s smotkami ter jo onudil Bisinarcku spoštljivo in s prosečo retnio. V prvi hip se je zdelo, da Bis-marek ne razume. Na to pa je kar naenkrat ugasnil plamen v njegovih očeh. »Prav imate, kapitan, nima smisla, ako bi se razburjali«. In razgovor je zadobil zopet miren potek: Garibaidi in njegova vojska sta bila pritegnena v premirje!! Darovi. X. izkaz darov, došlih ces. komisarju v korist beguncem iz Furlanije in Istre: asesor dr. Marij Novak K 10, a-esor dr. Renat Sa-versich K 10, odv. dr. G. Georgiadis K 50, Edvard Milloch po „Osservatore Triestino" K 2, Banka Triestino-Istriana K 200, Ivan Giulivo K 10, ravnatelj Gustav Timeus K 20, trvrdka Caro & Jeliinek K 50, Mihael Truden Feuchte Ecke" v hotelu UM TVRDRE Fotografi. naJIjUtlSl S0 fotografij«; roonc kan l O^jetia /u i JOVtol I -t. 41 »'palača Salem). Gostilne. OHrtnijsKc drultvo u BarKouijan (blir.u cerkve) teci izborna vina n postrežb s ffr.o kuhinjo. Drehevjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljižće. Ceno zmerne. 2.530 Mizarji. fltitan RffPllffN mizarska delavnica za v?>aky- Hlliun DlUUUU vrstno delo Trst ulica S. Francr^-co d' Assisi 2, dvorišče. Prodajalne jestvin. Hflf llH Mlll0l Trst- Piaz/a Pontero^io 1 vitli VII« 11U1CJ Irgoviua jestvin in kolonjal nega blaga, specl^alitela: pristno č«jno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — V.i ob- leu obisk se priporoča vdani Ivan Biddv vodja. de, .Irk) ieje »^"Rjrt v puiiuKi, razun — izprememDe. (jiovannu \ ia Acque 4 !. i!—^ pop.r, loši Časopisi in grozeče pomanjkanje pa- kjer dobe brezrlačno- priporočila na pod- >sst pirja. Ker so tovarne papirja sporočile, da porna društva, pri katerih se lahko pri ?ka bo vslei pomanjkanja surovin, prihajajočih! prihodu obrnejo v svrho informacii na- .ujve^a industrija- Francoske. Oblečena v *om, dne 1junija 1855 pa Angleži in Fran se podati v kterokofi mesto v notranjosti najprikladnejšo, najmodernejšo, najčudovitejšo cozl — podpirani po Pijemontezih in Turkih države ali v inozemstvo, kjer nimajo ne obleko, napra\ Ija s svojim vi kim telesom in I-7 Prot» Rusom, ki so bili leta 1815 zavez-; starišev ne sorodnikov, naj se zglase pred svoji živahnostjo daleč več k«ipčij kot pa Anglije in Prusije. Vi ii se, ka!?o prav | odhodom pri Društvu za podpiranje mla-Francoz, ki ima vodeno kri. Francozin'a jd le jm 1 star' Heraklit: Vse se giblje Nič ni Jine (Societa per la protezione dcllo lepa, koketna. duhovita ter pozna .mirneje trajnega v politiki, razun — izpremembe. | Giovanni) via Acqne 4 I. (od 11—3 pop.), spol' bolj kot vsaka druga žena. Umetnoši zavajanja moških je najstarejša Irancosst umetnost, katere tajnosti., zvijače in sple prehajajo od matere na hčer, in Francozitke iz inozemstva, redno in zadostno dobavljanje svetov in podpor, ima ^un:e nost finega življenja" že v knja ' papirja v bodoče ugroženo, so iidajaUlji „Tcda mi. bedaki-, — nadaljuje omenrvi. vseh praških Ibtov sklenil', da že sedaj li> „s kozlovsko krvjo, mi, ki se hjeni začno šted ti s papirjem, da bodo tovarne vnemamo, navajeni samo na domače žensitro, papirja mogle izhajati / zalogami surovin in k? je, kar se tiče barve in polti, pod ftvo da se zagotovi stalno izhajanje listov. Ta 1 desno mečo. Na zdravniški postaji so mu :im. naravnost znorimo v pravem pomran ukrep je tem potrebniji, ko je po vojni dolž-! midili potrebno pomoč KseJe, če zagledamo Parižanko z velikimi nosti časniškim podjetjem odvzetih toliko1 Kole ie podrlo 8 letnega učenca Os-b:k;, izkušeno v umetnosti očarovanja, un- de-avnih sil da je obrat izdatno otežkočen. Ječo po a-^bri, oblečeno v sustečo svilo, ki Štedenje se ina dos či na dvojen način Po se j r j i ega k telesu, skrbno nališpano in ome itvi števila izdaj in s primernim skrče-napuJrano, podobna angelu z blestečimi se njem vsebine, ne da bi uredniški del trpe! očrr,«. In polagamo ji pred noge denarnico, škodo. V ta namen naj ne bo noben list srce. sebe same. Francozinja vzame denar- izh jal več nego dvakrat na dan. Ob nedclah se poigra s srcem, kakor mačka z in praznikih bodo vsi listi izhajali le po en- Pes ie ugriznil šolskega učenca Otona Oevsič, stanuiočega v ulici Cunicolo št 9. ko je«el iz šole domu. Ugriznil ga je v ncc • la. :nico za $ivanke — in zastruplja telo krat na dan, istotako ob podedeljkik tisti, ter v tem dela repke propagando za Fran- ki izhajajo o poludne. Posebne izdaje se cosko. bodo prirejale le v gotovih, v naprej dolo- čenih slučajih. V^led tega prosijo izdajatelji listov vse urade in korporacije, podporna in karja Romeo, stanujočega v ulici Ritimi št. 15. \ sled padca je zadobil imenovani poškodbe na no^ah in na rokah. Ponesrečenec je dobil potrebno pomoč na zdravniški postaji. Slučajne poškodbe. 19 letna Marija Dergus. stanujoča v ulici Chiozza št. 75. je z nožem nekaj rezala ter se je pri tem slučajno urezala v levo roko. Podala se je na zdravniško postajo, kjer so ji nudili potrebno pomoč. druga druStva in ofbire, naj jim podajo g|SiTOK0VB SmOtKd lil GUrlbOlđl. le taka poročila, ki so potrebna v informiranje široke javnosti, a svoje objave, oklice t in sporočila naj sestavljajo kolikor le možno kratko, izkazov o zbirkah naj sploh ne pošiljajo več, ampak le skupne svote. Da-si 1 bi bilo vsled splošnega povišanja cen izde-In Francozinja se smehlja, kadi cigare to,' lovanja opravičeno, vendar niso izdajatelji1 udeležbi srka iz ša mpanjskega kozarca in pravi: dnevnikov povišali cen, zato pa pričakujejo, 1870/1871 ,Ljubim *.e. poljubi me semkaj- — in po- da Podo čitatelji p-iznavali njihovo prizade-! janjili dal izraza svojemu mišljenju. Coin-nuci lepo ramo za plah poljub — ter za- yanj€» da brez. škode za vsebino in le s te d* Herisson pripoveduje v svojem »Jo- Praška »Union« oživlja to-le remini-scenco izza časa vojne leta 1870—1871: Ravno v teh dneh, ko so duhovi ogorčeni vsled verolomstva Italije, utegne zanimati splošno, kako ie Bismarck sodil o Garibaldija na vojni leta m kako je na mirovnih poga- pi -ča ta lca s prazno denarnico. In časti- štednjo na papirju zagotove redno izhajanje ec. blazno navduSen za Francosko in ves hs ov- Pričakujejo, da jih bodo podp raii div proti Nemčiji, gre in v prvi brivnici že toliko cita:elji kolikor tudi tisti, ki v interesu . u. .. _____1' i____ j____nhv<^rania iavnncti nnćiliain liclnm cir.Ma urnal d' un officier d' ordonnance« o dogodku. ki učinkuje tem bolj. ker nam poleg strogega diplomata kaže tudi človeka 1 iii.: s;oje navdu-enje. Drugo jutro je pa obveščanja javnosti pošiljajo listom svoje z zdravim humorjem. imrtmkm tate bogatejša za novo vlogo, prispevke - lz gornjega obvestila morejo Bik> je konccm januvarja 1871. Jules Francozinja je tako „na b i ^a iran. sk. in- čitatelji razviden,, s kol kimi težavami pavre /c u podal z d' Herissonom kot taj-itanrija- in Francoska je za nas Brazilijance. fe morajo boriti sedaj ceb xečji in veliki nik k Bismarcka v Versailles. Pogajanja pr i.a hram n.ca. kamor naL gamo vse svoje ,istl» kl imaJ° na razpolago izdatna sredstva ■ rrtrKfiiil obed ki se je udeležil He- pnfara: ke. To je ona skrivnost, vzrok, zak'j £ "datn0 5tev,1°. - citateljev in kupovalcev. ri>sr5U ne pa ju|es Favre. Po obedu ie dal nje za Fran- ™ tem pa morajo čitatelji tudi posneti, ko- Bismarck prinesti v sobo, kj^r so se vr-coze, in tako s. proti ifencem. Ou- bko huje so po sedanjih razmerah zadeti šila ,iallj.u tri čudovite smodke »Hale teB ugovori, toda vse 10 jo , .. ■ ■ • 'isti s skromnimi stedstvi, kakršen jen. vana /ki jih je bil dobil od svojih obču- rc ntca. Ljub. ,n ko pustolovstvo in Iju- Pr- -tamost . ..... j dovalcev v Hamburgu. Eno sinotk je po- tavne z ke delujejo več za tacMfc% kot Kar preulagajo pra^k. Usti svojim citate- Ludi, ]il|es Favrc^ ki pa je odklonil, ker ; p, njena i.erat.ra, njena veda, trgovina in u l tudl ni nikdar kadil. »Nimate prav,, je menil industrija. nase občinstvo, posebno pa tisti, ki so — — ne poznavajoč troskov, ki jih zahteva ves aparat za izdavanje lista, in ne misleč, kako -O sedanji dogodki otežkočili vse pogoje obstanka listov — celo zahtevali od nas, OBJAVA. Ker se sestavlja Zbor me- naj ceno listu — znižamo I! Nekdo ie bil i Ti™1*t * ščanske straže, u>tanovlien ; rskern cel > tako - ljubeznjiv, da je zagromel na'dela doveka bo!j spravljivega. Raje de- komisa-ju. je odbor Javne pomoči z oz i-nas, naj ne prijemljemo kupovalcev lista za rom na to, da preidejo glavne funkcije ! vrat!! Javne pomoči na Meščansko stražo, skle- m-,..,.^ u- . ».. . ... nii razpust Zbora javne pomoči in samega] s'l°^sk|1h '"V^ »Kibora. Razpust velja od danes, razen li- ^ ^^ ,]a SkdeC1 dap,s hrvat" kvidacije, katero izvrie osebe, ki so se-i g vojaKa. stavljale odbor. IJelo za izdanje izkaznic V1 , . . . , jno po,je • • • • za živila -e bo tudi nadaljevalo in do- dni ^ nahajamo na Soški I bonu crti, nekoliko kilometrov od laške " meje. Naše čete so zasedle najvišje točke Eoma£e m\l K 50, občina Koper K 100, fosipina Posti K 10, uprava „Lavoratora*4 (izkaz 19. t. m.) K 147, Jos p in Emilija Schuagel K 20, Mihael vit de Galatti K 200, rodbine Brada-mante, Farolfi in Ferrari (v spomin Mary Bradamante) K 30, t skarna G. Caprin K 50, tvrdka Ivan Cricco K 100. — Skupaj K 1259. Pi ejšnji izkaz K 28.795 94. Skupno K 30.054-94 VI. izkaz darov, došlih c. kr. namestni-štvenemu predsedstvu za begunce iz Furlanije in iz Soške doline: Kom. Oskar Genti-Iomo K 500, ravnatelj kredilnega zavoda Rihard Tischler K 300, ravi ateljev namestnik kredi-nega zavodi Julij Greger K 100, ravn. nam. kredit, zavoda Emst Kraucz K 100, „ Rudolf Steiner K 100, Kom. Dicnisio Tipaldo Xydias K 200, zbirka vladnega komisarja (7 izkaz) K 1670, Viktor Petruzelli K 10, Marija Koch K 10, Unione Operaia Triestina K 75. Adolt Koepf K 20, tvrdka Krmenly & Co. K 100, družina Lazzaro Cohen K 25, Harry Fidler v. Isaborn K 10, prof. Peter Petronio in hčerka K 30, dr. Rudolf baron Rinaldini K 20 tvrdka Angelo Piazza & Co. K 50, G. Economo & sin K 1000, Jadranska banka K 300, zbirka vladnega komisarja (8. izkaz) K 2347*24, stav-binska tvrdka Gobi in Forti K 100, dvorni svetnik dr. Fianc Edl. v. Piccoli K 50, župnik Salaudek K 30, Jakob Perhauc K 50, Franc Pagnacco (Koper) K 5, Tržaška tramvajska družba K 500, tvrdka Gius. Zay K 50, Rudolf Hirsch K 10, Jurij Liebmann K 10. Skupaj K 7772-24. — Dosedaj izkazanih K 48.478-70. — Svota K 56.250 94. Papir. Veliko zaloga papirju "„ po zmernih ceuali na Ilrobno in debelo tvrtki GASTONE DOLLINAR, Via dei Gelsi Sbev. , OX M arangoni". Telefon 3t. 27-81. aei Šivilje. Slovenska Siullja A. RlEQER m della Borsa 5tv. 3, vrata 9. — Danaca krojaćirc^. Izdeluje vsakovrstne obleke poangle$k9m 1« francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze ** gledišče itd. Cene zmerne. Žganjarne. Stara srška žganjama \ ia Ca van a 3. Bogat izber likerjev ; griki i p francoski konjak, kranjski brinjevec. kraški sllvovec in briski tropiaovec in rum. Cene nizke. Iaber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grš^ci mastici iz Sija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča An a rej Antonopulo. Razni. vrat* oken. stopnic v ul. Piccartli St. IH je premešćeuov ul. Pascjuai^ Revoltella št. 478. 6?! Skladišče Drfrlrin v najem se dajo razne gostilne, riUtlUJU kasarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, h'ae, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič. kavarna Corso od 9—11. 3—G telefon št. 825 41 Čistilo za čevlje Carpison 2. Telefon 13-OS. OcUikovana tržaška tovarna. 21 X< Delniški kapital in rezervni Tb, «r Qfl zakladi K 27.000.000.— onu um h isiik lfla Pcnterasso št. 5 - Podružnica v Trstu - Via Nuova SI 15 se peča z vsemi bančnimi posli, posebno nakupom in prodaje tujih valut. Nove vloge na knjižite in blagajniške nakaznice obrestuje po 411 01 vloge na tekočem računu po dogovoru J2 [0 so iste, neglede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Renfni davek plača banka iz lastnega. - Plačilne oalege na vsa mesta = monarhije izvriuje pio^lna in z najmanjšimi stroški. ■---■ - - Jtedllne družinske peči K 7-20, medena obešala za zavese K 3-50, prodaja ! CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 25» I Ha najviJjg povelje Hjeo. [.inkr.aiiosf.velifalijivj 3l.c.k.državns loterijo za skupne : Vojaške dobrodelne namene i Ta donarna loterija \scbuje 21.110 dobitkov v gotovini v skupnem zuesku kron »>2-"» 'KV). Glavni dobitek W 200.000 krosi Žrebanje se vr§i javno na Dunaju dne 15. juliju 1915. — Srećka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju III Vordere Zollamtestrasso 5, v loterijskih cabiralnicah. tobaknrnah, pri davčnil-poštnih-brzojavnili in železniških uradih, v menjalnicah i t. ct. — Jgralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopoš.ljajo poštnine prosto. C. kr. glavno ravnateljstvo državnih loterij. Oddelek za dobrodelne loterije). Bismarck, če se pričenja razgovor, ki utegne prinesti neprijetna razmotrivanja. je bolje, da se kadi pri razgovarjanju. Smotka odvrača, dvigajoči se dim. ki mu nehote sledimo z očesom, razveseljuje in imel tudi dobrega črevljarja in spretnega; na višinah, 1201» metrov, na katere udarja krojača ier se je oblačil zelo elegantno, laška vojska liki nevihta. Četa z žeto u-toua ne gizdavo. darja na naše rojne črte, napada v masah V moraličnem pogledu je bil grof Renć naše okope, toda naše strojne puške ko-zt:o domišljav glede svojih telesnih in du-, sijo brez usmiljenja in z velikim uspehom *e\ iiih vrlin. Bil ie zelo ničemuren in je neprijatelja. Sovražni vojaki se kotalijo vu vse mogoče načine zbiral lepe slike, deloma mrtvi deloma ranjeni po ogromnih drage plemenite konje in lepe metrese in j strminah. Tekom dveh dni so nas šest-to i.< ;i zato. da bi se bahal ž njimi kot pa; krat poskušale italijanske čete vreči iz v svojo osebno zabavo. Vemo tudi, da je imel okrog stotisoč I liver dohodkov, da je stanoval v palači j št. 19 v reu de la Chaussee d' Antin. da je bil zanoren v Pivoino, ljubimko slikaria j Fra Diavola in da ga je le-ta v Luksem-' burškem vrtu zavrnila formelno in odločno. Po tem porazu se je grof Rene, navidezno zelo slabe volje, vrnil v svoje stanovanje. Pred pečjo iz belega mramorja v majhnem, ovalnem salonu se je raztegnil v elegantnem naslanjaču in izmenoma podržaval podplate svojih lakiranih črevljev proti ognju. Kadeč flegmatično fino havansko smodko, je očividno neje-voiino govoril sam pri sebi. lamo koncesije drug drugemu, a naša naloga diplomatov sestaja iz neprestanih medsebojnih koncesij.« Na to so mirno in varno zopet začeli s pogajanji. Ali, ko je prišel razgovor na Garibaldija in na vojsko pri Dijonu, sta kancelarju očesi jezno zablesteli. Videlo se mu je, da le s težavo duši svoj srd. »Zahtevam,« je rekel Jules Favre-u, »da njega in njegovo vojsko izključimo iz premirja. On ni eden vaših, morete ga prepustiti meni. Proti sebi ima armadni zbor. čegar število je enako onemu njegovih čet. Naj sama obračunata med seboj, ne bavimo se dalje žujima. Jules Favre je odgovoril, da je to popolnoma nemožno. Res je sicer, da niso prosili Garibaldijeve pomoči: ker pa so okolnosti iz italijanskega »condottiere Kupujem Trst, Piazza S. Giovanni 1 ^^'iAfl1^ kuhinjskih in kletardkih potrob* ocaOaiH ŠŠ5 dSin od lesa in pletenin, ikafov žaklje (vreče) vsake vrste. —Ullica vrent, Sebrov Id kad, sodčekov, lopa.% re3et, sit ia Solitario 21, Jakob M argon. 92 bsakorretnih koier, jerbaaav in metel ter mnogo sr-dijoAfti predmotov! f^Fž svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od poroei&Dft, zemlje emaila, kopitarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, kroglje, sesuije in stekleno posedo za vino. Kmečka posojil, in hranilnica pri Sv. Antonu registrovana zadruga z neomejeno zavezo VABILO na VII. redni občni zbor ki ie bo vršil v torek 29. junija 1915 ob 10 uri zjutraj v društveni uradnici pri Sv. Antonu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. '.I Poročilo nadzorstva. 3. Odobiitev računskega zaključka in bilanco za upravno leto 1914. 4. volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. ^ Sv. Anton pri Kopr«, 19, VI. 1915. TRST, CORSO ST. 17 NAČELSTVO. Specijalist zm KOŽNE in SPOLNE BGLfaftMJ Ake ob 10 uri ne bo navzočih zadostno število ŠIBKOST In NERVOZNOST članov, vršil se bode občni zbor pa pol ure po- za BOLEZNI v NOGAM in SKLEPI* zneje z .stim^nerntm redom .u v istih prostorih | Spr.J#ma 0d 11*1 In 4 - 6 f Edina primorska t ■'.varna dvokolob ..TRIBUNA" Gorica, Tr2aS!;a ul 2ti (prej pivovarna Goriup) Zalog« dvokoles bivalnih in kmetijskih strojevjjra mofonov, orkestron. itd. F. BATJEL Gorica. Stolna ul. 2—t Plačuj« t* n« obroke Ceniki franko. Dr. H0RVATH brezpogojno. Računi so na vpogled vsem članom ob uradnih urah. ob nedeljah od 10 Pozor! H-teran ton JM Riaif v Trstu še za navadne ni - Ulite in tsi Tržaška posojilnica In hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/B na menice po C*/, na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ^ HRANILNI VLOGE •e veekega, ie tudi ni ud in jih obrestuje po Ve#a siifaM viofe in vloge na tek. račun po dogovoru. ^ BSBfcfKa«^^ *0DDAM regisftrcvana zadruga s omejeni porc^Wom TRST - Piaz/a della Caserma itv. 2, I. nad. - TPS?{