Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 128.	V LIDIJ« v
DODedelK 5. junija m
™ Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en mesec „ . . „ 2'20 za Heračijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . E 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman moseCno „ 1-80
— Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. ,, 12'—
Lelo XL1V.
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna pttitvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak (lan, izv,emši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Rodna letna priloga vozni red
Urodništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III. Rokopisi se no vračajo; nefrankiraua pisma ee ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopltarjovi ulioi št. 6. — Račnn roštne liraniluioa avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, boan.-lierc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 138.
Maršal aivojvoSa Frifleif.
Čestitke kranjske Sežele.
Imenom deželnega zastopa je deželni glavar dr. Šusteršič brzojavno čestital Nj. c. in kr. visokosti feldmaršalu nadvojvodi Frideriku k šest-desetletnici in izrekel zahvalo Kranjske dežele za sijajne uspehe, ki jih je dosegla nad vse hrabra armada pod vrhovnim poveljstvom Nj. c. in kr. Visokosti,
Na to čestitko je došla sledeča brzojavka:
Gospodu
deželnemu glavarju dr. Ivan Šusteršiču!
Ljubljana, Najtopleje se zahvaljujem za prijazne čestitke, ki ste mi jih povodom mojega rojstnega dne poslali v lastnem in v imenu deželnega odbora. Iz celega srca delim zadoščenje dežele nad zvestim izpolnjevanjem dolžnosti in sijajnimi dejanji hrabrih sinov Kranjske na vseh bojnih poljih, kakor tudi skalnato trdno prepričanje o končnoveljavni zmagi naše pravične stvari, h kateri zmagi bodo tudi v bodoče bistveno pripomogli vrli Kranjci.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik.
Sijajna pohvala kranjskih junakov od najmerodajneje strani bo napolnila celo deželo z opravičenim ponosom.
Zvonovi za volne namene.
Zadnji »Ljubljanski Škofijski list« je prinesel državne in cerkvene določbe, po katerih se bodo zvonovi oddajali vojni upravi. Pobirati se bodo začeli zvonovi po večjih krajih. Za vsak kilogram zvonovine bo plačala vojaška uprava 4 K. Ta denar se bo naložil sirotinsko varno in se bodo po vojski zanj kupili novi zvonovi.
Š. K.
Bilo jc neko noč. Spal sem v toplo zakurjeni baraki; sanjalo se mi je o domovini in njeni lepoti.
Okrog polnoči me jc vzbudil telefonist z besedami:
»Gospod — — —, tu je telefonično majorjevo povelje, da odidete z osmimi možmi takoj na patruljo!«
Oštel sem najprvo telefonista, zakaj me jc vzbudil iz sladkih sanj, in obljubil sem mu, cla ga prihodnjič vržem iz gorke barake v sneg, ako me še katerikrat v noči vzbudi s podobnim poveljem.
Nič ni pomagalo sc jezili, moral sem sc napraviti na daljno težavno pot. Z nejevoljo vsakdo vstane iz gorke postelje, in tako sem tudi prav z žalostjo zapustil trdo vojaško posteljo, v kateri sem tako prijetno počival.
Prebral sem povelje in ukrenil vse potrebno za daljno pot.
V četrt uri jc bilo osem mož zbranih za pot. Vzeii smo provijanta za cel dan. Sluga, mi ie napolnil steklenice z vinom m čajem.
Preč. kn. šk. ordinarijat jc želel, da bi vsaki župni cerkvi ostala po dva in vsaki podružnici po en zvon. Vojaška uprava je pa zahtevala, cla sc ji prepustita najmanj dve tretjini vse zvonovine, kar je je v zvonovih na Kranjskem. Vsled te zahteve je predlagala c. kr. vlada, naj bi ostali tisti zvonovi, ki so za bogoslužne namene nujno potrebni in pa tisti, ki zaradi svoje starosti zaslužijo, da se ohranijo. Glede na te zahteve sc je določilo, naj ostaneta pri žup-nih cerkvah po dva zvona, po en zvon pa pri tistih podružnicah, pri katerih je pokopališče. Vrhu tega naj ostanejo vsi zelo stari zvonovi, tudi če niso pri župnih in pokopališčnih cerkvah. Tako se bo zgodilo, da bodo nekatere cerkve ohranile po tri ali celo po več zvonov, ker so vsi važni spomeniki iz starodavnih časov. Tudi so se morali prepustiti vsi večji zvonovi in bodo ostali le manjši, ker bi se drugače ne dosegli clve tretjini teže vseh zvonov. Da tudi raznih drugih želja ni bilo mogoče vpošte-vati, je jasno.
Naš narod je zelo navezan na svoje zvonove. Zato se bo marsikomu milo storilo, ko jih bodo jemali iz zvonikov. Pa narod, ki je velikodušno položil žc toliko veliko večjih žrtev na oltar domovine, bo žrtvoval rad tudi svoje zvonove. Če na veliki petek zvonovi molče, pa tem sloves-nejše pojo na Veliko nedeljo. Zato nikar ne žaluj, narod slovenski, če nc bo več donelo na tvoje uho ubrano petje iz zvonika domače cerkve. Veliki petek bo minil in zapeli ti bodo novi zvonovi veselo velikonočno pesem.
mm, Rusija in Mm
Berlin, Vossischc Zeitung« prinaša iz Lugana: Politični urednik •■•Corriere della Sera« poslanec Andrca Torre je napisal članek, ki je naperjen proti Jugoslovanom. Pravi, da se doslej iz političnih vzrokov, kolikor je pač bilo mogoče, ni razpravljalo med zveznimi narodi, a tudi iz ozira na tragično usodo Srbov; aii Srbo-Hrvati niso razumeli italijanske obzirnosti. Združeni jugoslovanski odbori v Londonu, Parizu in Chicagu so izročili 1, maja 1915, gg. Del-easseju in Izvolskemu spomenico glede svo-
Ob eni ponoči sem zapustil s patruljo lastavičje gnezdo, tako je namreč moj major vedno nazival moje bivališče na hribu. Od daleč iz doline so moje tri barake res nalikovalc lastavičjemu gnezdu, ki je prilepljeno pod strme skale.
Počasi in oprezno smo stopali po vijugasti gorski poii, ki so jo bili izpeljali sa-perji. Položna s peskom posuta pot je bila lepša nego pot na ljubljanski Grad. In moštvo jo je nazivalo vedno »promenadno pot na Grad«,
Fršilo je polagoma iz megle; tema je oblivala našo goro in pot. Počasi smo oprezno capljali v temi v dolino. Vsled sovražnikove bližine na nasprotnih hribih nismo smeli prižgati luči; le tupatam sem posvetil z žepno svetilko po opolzki ledeni poti.
Major, dobrohoten in prijazen mož, mi je podal natančno povelje od divizije za patruljo.
Dejanje te patrulje se jc vršilo v začetku četrte soške bitke.
Kaj je bila meja. naloga in kam je vodila pot, to je za blagohotne čitatelje pač postranska stvar. Seveda zame je bila resna in težavna naloga.
Sneg nam je škripal ped nogami in patrulja sc je počasi pomikala z megle po dolini proti sovražniku. Kmalu smo zapustili našo poljsko stražo in nahajali smo sč med našo črto in našega nekdai tako zvestega zaveznika Laha,
jih političnih ciljev, katero so pozneje izročili tudi lordu Creweju, ki je takrat zastopal sir Edvarda Greya v zunanjih zadevali. Po političnem programu tega odbora bi bila Italija skoro popolnoma izključena iz vzhodne obale Jadrana, v kolikor je sedaj ta avstrijska. Trst. Istra, Dalmacija, skoro vsi otoki in celo del italijanske Fur-lanije bi imelo pripasti bodoči velikosrbski državi.
Razen tega razvijajo ti odbori tako živahno delovanje, da so že izredno uplivali na javno mišljenje v Rusiji proti Italiji, a pridobili so zase tudi v Angliji in Franciji politike in učenjake, ki imajo še zastarele nazore o pravicah in zahtevah Italije na Jadranu. Po sami štatisiiki se to vprašanje ne da rešiti, a zavezniki ne smejo napačno razumeti, zakaj se je Italija vmešala v vojsko.
Kaj pa pravi Rusija k srbskemu vprašanju? : Pester Lloyd« poroča iz Črnovic: Med Rusijo in ostalimi zavezniki so menda nastala resna nasprotstva glede srbskega vprašanja. Kakor ie razvidno iz južVio-ruskih čsopisov o priliki carjevega obiska pri srbskih četah, hoče Rusija tudi zanaprej igrati odločilno vlogo na Balkanu, katero ji pa odreka ententa, ki bi rada sama imela zadnjo besedo. Sazonova izjava, da je Srbija balkanska Belgiia, katero se mora posebno ščititi, carjev nagovor na srbske čete v Odesi in tedanje, gotovo inspirirsne izjave odeškega časopisja dokazuje čisto jasno demonstracijske namene Rusije.
1 goriSkera Misli
Naše ljudstvo. — Na Doberdobski planoti, Naš veliki možnar in tržiške ladjedelnice. Alice Schalek piše v »N. Fr. Presse«: Samo slabe pol ure potrebuje voz od poveliništva goriške divizije do poveijni-štva doberdobske. Pot gre mimo cvetočih sadnih vrtov, mimo bujnih zelenjadnih nasadov, mimo gredic s šparglji in artičoka-mi, redkvicami in špinačo, belo cvetočim grahom in svetlozelenim natičnim fižolom. Povsod srečavamo visoko obložene vozove v okolici se nahajajočih brigad, ki so jih provijantni častniki poslali nakupovat na goriški trg.
V megli, dežju in v gozdu jc opreznost prva zahteva pri patrulji, ki hoče doseči svoj namen.
Sneg je ležal po dolini, pršilo je polagoma, a vendar tako vztrajno, aa smo bili v eni uri skoro mokri, Droban dež pronica počasi a stanovitno v sukno.
Megla in tema okrog in okrog. Da ne bi bil poznal že preje natančno doline in male gozdičke, bi bil težko našel pravo pot.
Moštvo sem natančno poučil o nalogi in o poti, katere sc moramo držati, da pridemo na cilj.
Razvrstil sem patruljo tako, da smo bili varovani od vseh strani preči presenečenjem od italijanskih patrulj. Cela patrulja je nalikovala žuželki, ki s svojimi tipal-nicami preizkuša pot.
Počasi se je pomikala patrulja po gozdu dalje. Prva dva moža sta se v gotovih presledkih ustavila in pazno poslušala. Bilo je vse tiho in šli smo daijc oprezno in počasi.
Hodili smo tako kake dve uri, za kar bi v mirnem času človek vabil komaj pol ure.
Pričelo sc jc po malem svetiti. A, deževalo je še vedno iz megle. Krenili smo na stezo, ki jc vodila na sedlo, na naš cilj. Šli smo Se opreznejse; pred par dnevi sem bil tamkaj odkril laško poljsko i stražo. In moja naloga je bila, se splaziti
Nastanjena sem v hiši honvedskega divizijonerja, v vaški šoli. Ta general, ki od začetka italijanske vojne, z majhnimi presledki, brani vrh sv. Mihaela proti Italijanom, je celo leto prišel le malokedaj iz strelskega dosega. Moja soba je polna duhtečih vrtnic. V rdeče-belo-zelenih papirnatih ovojih stoje vsepovsod po mizah in omarah. In vsak dan jih prihaja več. Skoraj se zdi, kot da bi bilo za vso divizijo neko posebno veselje, da je za to preobilico vrtnic našla hvaležno odjcmalko. Vsa ta divota na mojem oknu bi v mirnem času stala majhno premoženje. Zdi se mi, da so edino le vrtnice, ki so sc pocenile zaradi vojne.
Mojo sobo v šolskem poslopju mi jo odstopila učiteljica, in ker sem jo prosila odpuščanja zaradi nadlegovanja, se je po-smejala zelo prijazno in rekla: »Ah, kaj, saj je vojna!« Povsod isti odgovor na nove težave, ki se nalagajo prebivalstvu te dežele. Nihče ne misli na svojo lastno blaginjo, vsakomur je umljivo samoposebi, da žrtvuje, žrtvuje in zopet žrtvuje. Dežela se je vdala v to. Kajti,« pravi učiteljica, »vojna je!«
Planota pada strmo v Dol, Zdi se, da je podolgem prerezan lcržič. Prednji del, prava doberdobska planota, je bojni okoliš, zadnji del se je prej imenoval komen-ska planota. Prednji del se dviga od Dola v nagnjeni ploskvi skoraj brez gričev do najsprednejšega roba, in ta najsprednejši rob se imenuje vrh sv. Mihaela, ki leži pred Italijani kot na mizo položena stisnjena pest. Planota jc zelo podobna položeni pesti: Do! pomenja zapestje in se dviga do štirih ostro se odražajočih členkov, štirih kop vrha sv, Mihela. Palec tvore tudi znamenite soške postojanke ob njegovem boku. Prsti, ki segajo po njegovem severnem pobočju, kjer se dan za clnem razbija cvet italijanske armade, se odtod ne vidijo.
Toda čez rob planote sc vicli na jugu morje do Gradeža in na severu vse mesto Gorica. Vidijo se iržiške ladjedelnice, ki jih pravkar razstreljuje naš veliki možnar. Z velikim daljnogledom se vidi, kako se dim ladij meša z dimom granat. Potem gre pogled preko nezavzetnega Kosičevega
mimo te poljske straže in pogledati malo dalje v laške okope.
Počasi smo lezli v hrib. Vsak korak sc je čul, drselo je in oprezno smo stopali v gero. Tupatam je kdo zakašljal, a k sreči je po grapi šumela voda in tako se je za-glušil vsak glas v šumenju vode.
Komaj smo prišli kakih petdeset metrov visoko, sta se ustavila prva moža in mi daia znak, da sta nekaj opazila.
Obstali smo in pazno motrili okolico.
Iz megle so se pokazale na skali temne postave laških vojakov. Bila jc poljska straža, ki je imela čuvali dohod na sedlo.
Semterlja so hodili Lahi, stopicali po snegu in pušili prav hlastno cigcrete.
Mrzel c!cž jc šc vedno rosil. Tudi nas jc zeblo, bili smo že premočeni.
Umaknili smo se potihem nazaj in krenili malo desno v goro. Nameravali smo obiti laško poljsko stražo in tako dospeti na naš cili.
Težavna je bila not po strmem gozdu in skalah.
Gosta megla je ležala po gozdu. Niti deset korakov daleč nismo videli. Moji možje so bili žc navajeni na podobne iz-prehode in šli srno z lahkoto dalje.
Podvojili smo opreznost in vsakdo jc stisni! zvesto spremljevalko puško, da je bila vsak hip pripravljena poslali svinčen pozdrav izdajalskemu zavezniku.
Srečno smo dospeli na malo planoto pod sedlom. Sneg sc jc nam udiral do ko-
vrha in selškega vrha, za katerega se vrše hudi boji, tja proti Vidmu iu Krmim;, sedežu italijanskega armadnega poveljnika.
Ceste v tem mestu se zde tako blizu, da bi jih človek prijemal. Zelo razburjena sem. -Ta promet! Ti tovorni avtomobili! Vozovi! Ljudje! In toliko Lahov na soškem mostu! Ali ne streljate nanje? Italijani vendar tudi vedno obstreljujejo Gorico!«
Opazovalec se je posmehljai; -Že zdavnaj smo so odvadili tega, čc bi streljali na vsak voz, bi ne imeli nobene granate več. In poleg tega bi ne koristilo nič. Prvi strel zadene redkokedaj, in oni tam se zakrivajo toliko časa, da prenehamo zopet. Venomer vendar nc moremo streljati. Ce nehamo streljati, pa gre stvar tam zopet dalje. Čuden pojav v tej vojni jc namreč, da sc z artiljerijo ne da zapreti promet. Niti Itaii-jetni, ki znajo vso svojo municijo postreljati na enega samega nasprotnika in ki bi nas z vso močjo radi pregnali odtod, nam niso mogli prerezati naših dovoznih potov. Sedaj tudi oni polagoma opuščajo streljanje na posameznike. Kaj mislite, da vas italijanski opazovalec na Monte Fortinu ni videl, ko ste šli tu gori, in vas ne bo videl, ko ee boste vračali? Marsikdaj si tamkaj dovoljujejo šalo, da streljajo na manjše kretnje, samo da vidijo, kako ljudje skačejo v 6tran ali padajo. Splošno pa se zdi sedaj tudi njim granata že vcčtyr«dna kot pa posamezen pešec.	, i.jj
Stopamo z vrha. Sovražnik nas vidi popolnoma jasno. Kjerkoli stoji človek na doberdobski planoti, ga vidijo Italijani. Da se promet vsaj kolikortoliko zavaruje, je ves svet takorekoč zakrinkan. Ceste, pota, mostovi, sobe, vse je zastrto, izprenare-jeno, zakrito z izprepletenim vejevjem, slamnicami, koruznico. Celo na mojo sobo je zvečer potrkal vojak, ker sem užgala svetilko, da bi pisala, in mi je zaklical, naj zaprem vetrnice: »Italijani vidijo vašo luč!«
Toda ravno tako se pa tudi z dober-dobske planote vidi na vse strani in ravno zato jc ta planota ključ soške fronte. Italijani vedo prav dobro, zakaj tako hrepene po tej planoti; če bi jo imeli, bi sc dala Gorica držati veliko težje.
Vojska i llaiijo.
AVSTFJJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. junija. Uradno se razglaša:
Naše čete so odbile močan napad in več slabotnejših sunkov Italijanov proti Molite Barco. Pravtako so se izjalovili ponovni napadi sovražnika pri obmejnem vogaju sela Mandrielle.
Dunaj, 4. junija. (K. u,) Uradno se je poročalo:
Ker so se Italijani na višinskem grebenu južno od doline Posina in pred našo bojno črto Monte Cengio-Asiago z močnimi silami trdovratno branili, so se pričeli v tem prostoru razvijati ljuti boji. Naše čete se približavajo postojankam sovražnika. Kraj Cesuna se nahaja že v naši bojni črti. Kjer je izvajal sovražnik protinapade, smo ga odbili. Včeraj smo ujeli 5600 mož, med njimi 78 častnikov, zaplenili smo 3 topove, 11 strojnih pušk in 126 konj.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml.
Laško poročilo.
1. junija. V dolini Lagarina dvoboj s topovi. Popoldne je poizkušal sovražnik zopet presenetljiv napad na prelaz Buole, a naši so ga vrgli z bajoneti, V odseku Pasubio silovito streljanje s topovi in ponovni sovražni napadi v smeri Forni Alti, ki so jih naši alpinci sijajno odbili. V odseku med Posina in zgornjim Astico je vče-
lena; zaviti v bele snežne plašče smo na-likovali belim duhovom, ki se plazijo polagoma po zemlji proti sovražnim okopom.
Za hrbtom smo imeli že dve laški poljski straži. Držali smo se severnega roba planote in skakali od grma do grma. Približali smo se bili kakih dvesto korakov od laških okopov. Ura je že kazala deseto uro pred poldnem. Dež se jc polagoma izpremenil v sneg in znežilo je, da je bilo veselje gledati debele kosmiče.
Stali smo ob robu gozda in opazovali.
Kar naenkrat so padli streli južno od
nas.
Takoj smo vedeli, da veljajo ti streli patrulji mojega tovariša, ki ie poskušal svojo srečo pri neki dolini. Pozorni smo postali, sedaj je bil sovražnik alarmiran in gotovo bo tudi pri moji patrulji podvojilo čuječnost.
Legli smo na tla in se močili v snegu.
Mraz je nas tresel, a mi smo vztrajali na mestu.
Čakali smo kako uro; nič se ni ganilo pri nas. Južno od nas so padali streli vedno gostejše.
Naprej nam ni kazalo. Ako bi šli naprej, bi naleteli na pazljivo stražo v okopih in za hrbtom smo že itak imeli dve poljski straži.
Mirno smo čakali. Patrulja se je razvrstila v rojno črto in bila jc pripravljena vsak hip oddati smrtonosno salvo.
raj ljuto delovalo topništvo dalje. Popoldne je napadel sovražni oddelek, ki je prekoračil Posino, v smeri proti Monte Spin, a ustavili smo ga na najskrajnejšem severnem pobočju gore. Drugi oddelek, ki je prodiral proti San Ubaldo, južnovzhodno od Arsiero, smo premagali in ga vrgli v neredu čez Posino. Na visoki planoti šette communi močan pritisk sovražnika na naše postojanke ob krilih na Monte Cengio in proti dolini Campo Molo. V dolini Sugana se uoložaj ni izpremenil. Ob zgornjem Butu navaden ogenj s topovi. Na bojni črti ob Soči neprestano drzno napadajo naši mali oddelki, eden med njimi je vzel sovražniku en metalec min. Skupine Capronijev so napadle 30. in 31. maja Val d'Assa, kjer so vrgle približno 100 bomb z vidnim uspehom na sovražne tabore. Vrnile so se nepoškodovane.
Nadvojvoda Evgen častni doktor,
Dunaj, 3. junija, (K. u.) Profesorski zbor visoke šole za poljedelstvo je r, cesarjevim dovoljenjem podelil generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu častni doktorat poljedelsiva.
Epizode iz zadnjih bojev na južnem Tirolskem.
^Linzer Tagespost« priobčujc pisma nekega častnika:
Še vedno pod velikim vtisom včerajšnjega dne (21. maja), naj nekoliko opišem svoje doživljaje. Ker je deloval moj bataljon na raznih delih fronte ter bil zato pod tujim poveljstvom, sem se nahajal na stališču nekega polkovnega poveljstva, tik za katerim so lajale štiri lastne baterije.
Kraja žal še ne smem inuenovati, toda iz poročila z dne 22. t. m. ga je lahko uganiti.
Že ob 7. uri zjutraj, po mogočnem artilerijskim učinkovanju se je posrečilo hrabrim južnim Štajercem vzeti del sovražne fronte in čez četrt ure sem že videl nad 1000 ujetnikov, ki so v trumah prihajali iz postojanke proti nam — preganjani po italijanskem ognju. Krog približno 10. ure dopoldne je postal sovražni ogenj, ki je bil namenjen artiljeriji za našim stališčem, tako ljut, odkrušeno kamenje je tako na gosto letelo krog nas, da smo morali iskati zavetja v majhni kaverni, le tuintam med odmori se je moglo zopet opazovati. Krog poldne se je zastavil zadnji napad na višino C., katerega se je udeležilo tudi več stotnij mojega bataljona. Istočasno se je pa izvršil napad štirih italijanskih polkov iz gozda sem, ki se je končal s popolno razrušitvijo sovražnika. Zopet 2500 ujetnikov. Naše strojne puške so strahovito pustošile in beg ostankov je iz-premenila naša celokupna artiljerija v popoln polom. Vse je drlo in proti večeru so našli naši poročevalski oddelki zapuščene sovražne topove v gozdu. Radost ogromna. Jutri upam biti tudi na sovražnem ozemlju in kakor vse kaže, bomo doživeli mogočno kazen božjo nad onimi, ki so tekom desetletij postali močni po zaslugi zveze z nami, potem pa na zavraten način dvignili orožje proti nam. Vse je veselo, da končno tudi tu ponesemo vojno grozo izven mej naše domovine.
Neko drugo vojnopoštno pismo se glasi: Strašno je bilo slišati bobneči ogenj naših topov, ki je zlomil vsak odpor sovražnika. Naenkrat je prišlo povelje k naskoku in s tisočerim »Ura!« smo udrli iz naših kritij in planili po gozdnati višini navzgor. Noben Italijan se nam ni ustavljal, strašni artiljerijski ogenj jih je porazil. Kakor čebelni roji, s povzdignjenimi, pro-sečimi rokami so nam hiteli nasproti in kleče prosili za življenje. Ne požremo jih, samo zaničujemo jih. Mnogi so nam hoteli celo ponuditi denarja. Ko smo dospeli na
Kot bi bili iz zemlje izrastli je stalo : pred nami v sneženem metežu kakih dvajset Lahov, Počasi so se pomikali proti nam,
Umakniti se je bilo prepozno, ni nam nič drugega kazalo, nego jih sprejeti z dobro merjenim ognjem.
Kakor bele pošasti so drseli Lahi po snegu.
Tiho smo čepeli za grmovjem, a vendar sc je moral eden mojih mož ganiti, da so ga opazili Lahi, ker ti so se vrgli na zemljo in že se je vsula toča krogel na nas. Merili so dobro, imel sem dva ranjenca, a k sreči sta bila obadva ranjena v roko.
A tudi mi nismo ostali tiho. Šlo se je nam za rešitev iz te pasti. Kakih pet minut smo streljali; zadeli smo tudi, ker sovražnikov ogenj jc pojenjal, le tupatam je padla krogla poleg nas.
Porabili smo to pavzo in se umaknil v gozd.
Ranjenca smo obvezali in nato je patrulja nastopila pot proti domu.
Moja naloga je bila izvršena.
A sedaj kako priti mimo poljskih straž. Severno ocl nas se je dvigala skalnata gora z navpičnimi stenami; pod nami grapa z dvema poljskima stražama.
Snežilo je ves čas, povsod vse mokro in pri hoji je noga drsela.
Krenili smo na isto pot, po kateri smo nrišli.
vrh višine, smo ostali do 2. ure zjutraj v tej postojanki, dokler nas ni izmenil drug polk.
Vztrajali smo v boju 22 ur brez odmora in brez hrane. Pa se vzdrži!
ni se je pojavilo življenje v pokrajini. Iz strahu pred zasledovalci so pričeli Italijani, ko so se umikali, uničevati: mesto Asiago je padlo, z gora nad Arsierom pa vidijo nbše čete že morje.
Strašni naši topovi.
Vojni tiskovni stan, 3. junija. Karol grof Scapinelli je poročal s potrdilom vojnega tiskovnega stana: O naših napadih na pas italijanskih trdnjav se mi je poročalo: Italijani so vedno računali z našim napadom. Vedeli so celo, v kateri smeri bodo napadli naši. Zahvaliti se moramo strašnemu učinkovanju naših topov, da kljub temu niso mogli vzdržati našega prvega napada. Natančno so zadevale naše krogle italijanske jarke, naša pehota je napadala vedno v pravem trenutku in je vdrla s prvim nastopom v sovražne postojanke. Kljub veliki hrabrosti italijanske pehote ni vzdržala našega navala, kar dokazuje, da naša pehota prekaša italijansko, katere podobne napade je vzdržala pri Soči celo leto. Italijani so upali, da se bo pozneje med našim napredovanjem znižala sila c. in kr, čet. Nemogoče se jim je zdelo, da bi moglo ostati naše topništvo, posebno težki topovi, na strani pehote glede na tozadevno ozemlje in ker slove italijanske tehnične čete po celem svetu in vejo natančno, kako se popolnoma podero ceste in mostovi v prelazih gora. A naše izkušnje so omogočile, da je bilo naše topništvo vedno pravi čas na svojem mestu; naši poljski in gorski topovi so vedno sledili pehoti; tudi težki topovi niso veliko zaostajali. Složno delovanje vseh čet, njih občudovanja vredno delo, njih velike izkušnje v vojskah na gorah so omogočile, da smo dosegli tako velike uspehe.
Zanimivosti iz naših napadov na Lahe.
Vojni tiskovni stan, 3. junija. Vojni poročevalec Karol grof Scapinelli je poročal z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: V ozemlju našega uspešnega prodiranja proti Italijanom sem izvedel sledeče zanimivosti: Za našimi črtami se je že Več tednov živahno pripravljalo. Pozdravni stfel, takorekoč gromovito znamenje morilnemu gromenju topov, ki bo sledilo, je dal zjutraj 14. maja nek naš velik top. Čez meje jc zagromel ta strel, posvaril, presenetil in prestrašil je Italijane. Z največjim znanjem topniške vede se je pričel boj.
Močna odločnost, osredotočenje velikanskega dela je pripravljalo boj več tednov.
Na obe visoki planoti, kjer se je nameravalo napasti, so vodile le tri gorske ceste. Zbrati se moralo strelivo topovom, živež borilcem, predno se še prišli. Preskrbeti so se morala stanovanja in vse urediti za sanitetno službo. Nastop čet, vožnja vozov je zahtevala velik red po cestah.
V zadnjem trenutku šele, ko se je izvedlo že obširno obstreljevanje, je nastopila pehota. Le tako si moremo tolmačiti, zakaj so bile naše izgube tako nizke. Naša pehota je tudi takrat, ko je zavzemala opirališča, napredovala vedno pod obrambo naših težkih in lahkih topov. Oklopne utrdbe smo zasedli, v mnogih med njimi so pustili Italijani topove velikane nepoško-vane in nabite; c, in kr. topništvo se je večkrat odlikovalo s tem, da je hitro obrnilo te laške topove in streljalo ž njimi za Italijani in na njih utrdbe.
Čez nepristopno zemljo, po razdrtih cestah so naši poizvedovali, na nobeno oviro se niso ozirali. Snega je ležalo tu in tam dva metra visoko. Četam je sledil tren z novimi črevlji in s pečmi. Ko so dežile že kroglje, so letali naši letalci v zraku, kjer so poizvedovali in se tudi sami uspešno bojevali z italijanskim narodom, oblečenim v vojne sive obleke. Tudi na nasprotni stra-
Nevarna pot,
Šli srno počasi pa oprezno. Pri eni poljski straži smo se zmuznili po grapi; rabili smo za kratko pot kakih dvesto korakov skoro dve uri. Videli smo Lahone na straži, a v snegu niso tako natančno razlikovali belo avstrijsko patruljo od grmovja in dreves. In srečno smo se zbrali polnoštevilno pri neki skali, ki jc nam nudila varno zavetje proti kroglam. Odpočili smo se in popili malo mrzlega čaja. Bili smo že pošteno utrujeni in premra-ženi, a vkljub temu je bila patrulja še vedno dobre volje. Posebno ranjenca sta bila najbolj glasna v zabavljanju nad polen-tarji.
V	sneženem metežu smo se tudi pri prvi laški straži srečno izmuznili in krenili proti našim poljskim postojankam. Naša poljska straža je nas pogostila z gorkim čajem, kar se je zelo prileglo utrujeni in prezebli patrulji. Zvedeli smo, da se jc sosedna patrulja tudi že vrnila in da ima tri ranjence, enega precej težko v koleno.
Okrog desete ure ponoči je dospela moja natrulja v lastavičje gnezdo,
V	gorko zakurjeni baraki je nas čakala menaža in, krr jc bilo še več vredno, pisma iz domovine in časop'si. Pozabljeni so bili vsi napori in nevarnost. Veseli smo bili, ko smo brali pisma od svojcev in
| deklet.
Francozi o padcu Arsiero in Asiago.
Berlin. Iz Genfa sc je poročalo »Vos-siseher Ztg.«: V sredo zvečer so izvedeli v 'arizu, da so vzeli Avstrijci Arsiero in Asiago. Francoski vojaški krogi priznavajo odkritosrčno, da je priborila avstrijska armada zelo velik uspeh. Herbette je objavil v Echo deParis« članek »Italija v nevarnosti«, katerega je končal sledeče: Nemci so trdili, da je potegnil sporazum Italijo v vojsko, ker ji je obetal ozemlja. Sedanji dogodki razkrinkavajo resnico. Italija je bila prisiljena, da se je zvezala s sporazumom, da brani svojo neodvisnost nasproti nemško-avstrijski družbi in da zagotovi svojo pravico do življenja. Preizkušnje Italije jo približavajo našim srcem. Ker se je istočasno s padcem Arsiera in Asiaga poročalo tudi o uspešnih napadih Nemcev v gozdu Caillette, zahtevajo vsi listi, naj nastopijo Angleži in Rusi in armada v Solunu.
Moč italijanskih bojnih sil.
Lugano, 4. junija. Z dobro poučene strani se poroča o moči bojnih sil, s katerimi Italija trenotno razpolagi}. Armada obstoji, ali bolje, je obstojala iz 1,200.000 dobro izvežbanih čet. Od teh se jih mora najmanj 300.000 odšteti (mrtvi, ranjeni, bolni in ujeti), 50.000 mož j6 v Afriki, 60.000 v Valoni, 100.000 kot rezerve v Siciliji in južni Italiji, to je skupno 500.000 mož, ki odpadejo za bojišče. Proti avstrijski ofenzivi ima sedaj Italija samo 700.000 dobro izvežbanih mož; ki so razdeljeni ob celi bojni črti. K temu pride še 800.000 do 1 milijona mož, ki so le malo ali pa prav nič izvežbani. Tudi topov imajo Italijani razmeroma malo, posebno primanjkuje težke artiljerije in pa konj.
Italijani kličejo na pomoč.
Lugano, i. junija. V odločnem članku zahteva »Corriere della Sera«, naj pride ves štirisporazum na pomoč Italiji, ki je sedaj v največji nevarnosti, ker bo usoda Italije tudi usoda štiri-sporazuma. Sporazumno z vsemi milanskimi listi poroča »Corriere«, da je sovražnik zopet pričel s svojo ofenzive in spremenil smer napada.
Verono izpraznujejo.
Lugano, 4. junija. Švicarski listi poročajo, da je Verono večina civilnega prebivalstva zapustila. Konzulati so se preselili iz Verone v Modeno.
Salandra pri kralju.
Lugano, 4. junija, »Secolo« poroča, da je Salandra došel na bojišče. V avtomobilu se je peljal v glavni slan, kjer ga je kralj sprejel v nenavadno dolgi avdijenci. Naslednji dan je odpotoval, spremljan le od svojega zasebnega tajnika, proti Tridentin-skemu, da se sam prepriča o stanju vojaških dogodkov.
Italijanska kritika,
Lugano, 4. junija, »Popolo d Italia« ljuto napada ljudi, ki so radi južnotirolskih dogodkov obupani, in pravi, da bi jim morali izbiti zobe. Nadalje se obrača proti vladi in generalnemu štabu in pravi: Če se bomo prepričali, da so nesposobni, nc bomo imeli nobenega ozira in bomo naš nož zasadili v njih hrbte. Dokler pa nimamo popolne gotovosti za to, rabimo mir in moč. Italija šele sedaj pričenja vojsko,
Neapelj v temi.
lienf. Iz Neapelja se je poročalo: Iz strahu pred napadom z morja na Neapelj je ukazal prefekt, naj se mesto ponoči več ne razsvetljuje.
Italijani so zapustili Krf.
Atene. Angleški poslanik je prišel skupno z italijanskim poslanikom k Skuludisu, katerega je obvestil, da zapusti Italija Krf in da njen oddelek tam nadomeste angleški vojaki.
Salandra se vrnil iz glavnega slana v Rim.
Lugano, 4. junija. (K. u.) Salandra se je vrnil iz glavnega stana v Rim. V glavnem stanu se je posvetoval s kraljem in s Cadorno. Ko je prišel v Rim, je sklical ministrski svet, cla mu bo poročal o svojih osebnih vtisih. Listi so poročali, cla je Salandra prepričan o važnosti vojaškega položaja na južnem Tirolskem, a tudi o tem, da sc trajno boljša. Popolnoma zaupa italijanski obrambi, posebno ker je duh čet prav dober, ker je streljiva dovolj, ker jo urejeno preskrbovati je čet, ker je prizadeto civilno prebivalstvo mirno ia ker so pripravili celo protiprodiranjo Italijanov. V tem smislu nameravajo izjaviti nekateri ministri o položaju na bojišču v zbornici poslancem.
vojska z Risi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. junija, Uradno se poročaj
Ob besarabski bojni črti in v Voliniji trajajo topniški boji z nezmanjšano silovitostjo dalje. Na posameznih točkah so bili tudi ruski pehotni sunki odbili.
Dunaj, 4. junija. (K. u.) Uradno se je poročalo:
Danes zjutraj je pričel sovražnik streljati s topovi na celo našo severovzhodno bojno črto, Posebno ljuto se je povišal ogenj topov ob Dnjestru, ob spodnji Stripi, severnozahodno od Tarnopola in v Voiiniji. Armada generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa Ferdinanda se nahaja pri Oliki na 25 km dolgi bojni črti pod bobnečim ognjem Rusov. Ruski napad s plinom ob Djestru nam ni povzročil nobene škode. Povsod kažejo znamenja, da najbrže neposredno napade pehota. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
RUSKO URADNO POROČILO.
2. junija. Sovražno topništvo je obstreljevalo z nekaterimi presledki mostišče Uexkull. Okolu 8. ure zvečer so pričeli Nemci nenadoma streljati s puškami in s strojnimi puškami, s težkimi in z lahkimi topovi so metali bombe na naše postojanke v odseku južno od kolodvora Neu Selburg (zahodno, od Jakobova). V obrambi opisanega ognja je zapustila sovražna pehota trikrat svoje jarke, a jo je vselej pognal naš ogenj nazaj v jarke, iz katerih je izpadla, ko je prekoračila svoje žične ograje. Okolu 7. Ure zjutraj ie ogenj znatno ponehaval. Pred železniško postajo Nizgal (27 km severno od Dvin-skega) so drzno poizvedovali naši ko-zaki na levem bregu Dvine. Sovražni topovi so streljali enakomerno na naše postojanke v odseku Dvinsk. Ponoči na 1. t. m. je napadal sovražnik po kratkem, ljutem obstreljevanju s topovi in s puškami naše postojanke južno od Smorgona v vasi Suhov (10 km južno od Smorgona), a ga je odbil ogenj naših pušk in ročnih granat.
Sovražno letalo je vrglo šest bomb na kolodvor Bogdanova (10 km severno vzhodno od Vilejke).
BOJ S TOFOV5 V BESARABIJI.
Črnovice, 3. junija. (Po vojnem tiskovnem stanu odobreno.) Zdi se, da so pripeljali Rusi daleč streljajoče topove, s katerimi poizkušajo obstreljevati zadaj ležeče dele avstrijske bojne črte, a uspeh ni tak, cla bi bilo vredno o njem izgubiti kako besedo. Ruski letalci s francoskimi stroji so prileteli ocl Dnjestra, nameravali so poleteti v notranjo Bukovino, a jih jc odbil ogenj obrambnih topov. Neki ruski letalec jc priletel do malega mesta Kocman, kjer je vrgel dve bombi, ki sta padli blizu bolnišnice Rdečega križa. Škoda sc ni povzročila nobena .Ponoči so se razvile male praske med poizvedovalnimi četami.
BOJI NA RUSKEM BOJIŠČU.
Vojni tiskovni stan, 3. junija. Neki vojni poročevalec je poročal; poročilo je potrdil vojni tiskovni stan: Na ruski bojni črti je pričelo topništvo živahnejše delovati. Pred kratkim se mi je nudila prilika, cla sem opazoval iz neke postojanke topništva ruske pripravljalne boje. Ruski topovi so se v gozdu in v močvirju zelo težko zastreljevali. Težko se je opazovalo, kam padajo granate. Dasi so neprestano delovali med pripravo ruskega topništva letalci, je letalo nekaj sovražnih letalcev v zraku. Letati so morali primeroma precej nizko, cla so mogli bolje opazovati. Naši topničarji so prisilili neprestano sovražne letalce, da so se morali izpustiti na tla. Ujetniki poročajo, da je nadzoroval general Brusilov pri Rovnu ruske čete. Sam jc razdeljeval vojakom darove ruskih cerkvenih knezov, ki so poslali veliko podob svetnikov; rekel je vojakom; svetniki vas bodo vodili pri vašem bodočem velikem nastopu. Vse ruske čete iz ruskega tabora pri Rovnu so nato potisnili naprej do tik za bojno črto kakor tudi ves material, med katerim se je nahajalo posebno veliko japonskih težkih topov, ki jih, kakor so pripovedovali ujetniki, spremljajo japonski inženirji.
BOJI Z MINAMI PRI SAPANOVU.
Vojni tiskovni stan, 3. junija. (Poročilo vojnih poročevalcev potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Rusko dnevno poročilo 19. maja je pisalo: Severnozahodno od Krcmenieca so našli naši minerji sovražno galerijo min, približali so sc hodniku sovražne mine, katerega so razstrelili. Presenečeni sovražnik je bežal in je popustil ves material. Z ročnimi granatami se je preprečil poizkus sovražnika, ki jo nameraval galerijo min zopet osvojiti. To poročilo se najbrže tiče tiste akcije z minami, ki so je izvedla na naši strani 18. maja pri Sapanovu po načrtu in
uspešno; posrečilo se nam jc ob tej priliki, da smo zrušili dva sovražna hodnika nabita z minami in da smo nekaf časa sovražniku onemogočili nastop. Izvedli smo to podjetje takole: V odseku Sapanov je odbila vpad sovražnika v lasten hodnik min 18. maja popoldne patrulja neke sapersko stotnije. Naše moštvo je vdrlo srčno v hodnik sovražnika vrgla ga je v ročnem metežu in razstrelilo sovražen hodnik med naj-besnejšim sovražnim ognjem. Ravno tako drzno so naši odbili nov sovražni vlom, ki ga jc izvedel sovražnik čez nekaj časa, na naš hodnik; sovražnika so naši pregnali in razstrelili sovražniku njegov hodnik. Lastne izgube: en mož lahko ranjen.
CESAR VILJEM.
Berlin, 3. junija. (Kor. ur.) Cesar Viljem je sprejel clanes zvečer državnega kanclerja pl. Bcthmann-Holhve-ga, ki mu je poročal o tekočih poslih.
Nova palača pri Potsdamu, 4. junija. (Kor. ur.) Cesar Viljem je odpotoval v Wil-helmshafen.
ZVEZA Z VARŠAVO.
Od sedaj je pisemski promet pod že naznanjenimi pogoji dovoljen med Avstrijo in celokupnim ozemljem generalne gubernije varšavske.
Boji m ziei.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. junija. Iz velikega glavnega stana so poročali:
Virtemheržanski polki so vzeli z naskokom včeraj popoldne greben višin južnovzhcdno od Zillefeeke (južno-vzhodno od Yperna) in angleške postojanke, ki so ležale zadaj. Ujeli smo ne-kega lahko ranjenega angleškega generala, nekega polkovnika m 13 drugih častnikov, 350 neranjenih in t«8 ranjenih Angležev. Število ujetnikov je za to nizko, ker je imet branilec posebno težke krvave izgubo in ker so poleg tega deli posadke bežali iz postojanke tako, da jih ie mogel dohiteti ie naš ofjenj. Ponoči izvedeni protinapad smo islahka odbili.
Boj s lopovi se je nadaljeval severno od Arrasa 'in pid Albert.
V.Cbasnpagm,južno od Riporta, so naši poizvedovalni cčeMki ujeli 200 Francozov.
Zahošinn od Moze smo se z vidnim uspehom vojskovali s sovražnimi baterijami in z utrdbami.
Francozi so doživeli na vzhodnem bregu Moze zopet poraz. SJjjodaj zjutraj smo odbili močan napad na naše iznova pridobljene postojanke južnozafeod-no od gozda Caileite; bolj južno od tam so izvedli Francozi v:.:e:;aj na grelienu južnozahodno od Vaux šesl zaporednih napadov, t?a M vdrli v nače jarke; vsi napadi so sc izjalovili z najtežjimi Izgubami za sovražnika. Jažitavzhotllno od VauK ss hijejo besni boji z sa nrs ugodnih uspehom. Na vzhodnih strminah višin ob Mozi smo vzeli z naskokom močno utrjeno vas DamJcup; ujeli smo 520 neranjenih Francozov, med njimi 18 častnikov in zaplenili več strojnih pušk. Drugi ujetniki so prišli, ko so jih oditeljavali v Dieppe, v ogenj težkih francoskih baterij.
Lahko topništvo je sestrelilo nad Vausom Farmanavo dvokrimo Jemalo.
V včerajšnjem dnevnem poročilu omenjeno, zahodne cd Morcmnaena sa-sireljeno letalo, je četrto, katero je premagal poročnik HolradorL
Berlin, 4. junija. Wolffov urad jc poročal iz velikega .glavnega stana:
Angleži so večkrat napadli postojanke, katere smo pridobili južno od Yperna; Njih napade smo vse brez izjeme odbili. Topniški bofi severno od Arrasa in pri Albert so se nadaljevali tudi včeraj. Odbili smo angleške poizvedovalne oddelke. Več sovražnih razstrelb južnovzhodno cd Heu-villc-St.Vaast ni učinkovalo.
Odbili smo islahka slabejše napade sovražnika zahodno od višine 304 in zaplenili i strojno puško. Trdi boji na vzhodnem bregu med gozdom Cailette in Damloup so napredovali ugodno za nas. Ujeli smo včeraj ned 500 Francozov, med njimi tri častnike, in zaplenili 4 strojne puške. Več sovražnih napadov s plinom zahodno od Markircha ni čisto nič učinkovalo,
Bombe, katere so vrgli sovražni letalci na Flanderskem, so ubile več Beigijcev. Vojaške škode ni. Obrambni topovi so ses'rs-lili pri Hcllsbeke angleško letalo,
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko poročilo, 2. junija ob 3. popoldne. Na desnem bregu Moze se je nadaljevala bitka včeraj in ponoči na ccli bojni črti Thiaumont-Vau.x in sc jc razširila celo proti vzhodu čez utrdbi Vaux in Damloup, N.^š ogenj in naši protinapadi so odbili nemške napade na Thiaumont in Douaumont. Južnovzhodno cd utrdbe Douaumont sc je posrečilo Ncmcem. da so vdrli v iužni c!r?1	Cai-
lette in v južni del vhodov h kaluži pri Vaux. Na desnem bregu so se zrušili vsi nemški napadi v okolici Vaux in Damloup z zelo znatnimi izgubami za sovražnika. Tu so bili boji s topovi izredno besni in so trajali dalje na celi napadeni bojni črti.
Francoske skupine letal so se borile s skupino nemških letalcev, ki so se vrnili od napada na Bar le Duc, neko drugo skupino sovražnih letal so pa prisilile, da so morala izpremeniti smer. Pri Etain so sestrelili naši nemško letalo; pri Boutonville sta prisilili dve naši letali Fokkerjevo dvomotor-sko letalo ,da se je moralo izpustiti na tla.
Ob 11. ponoči. Na levem bregu Moze so zelo delovali topovi na obeh straneh v odseku višine 304 med »Mrtvim možem« in Mczo. Na desnem bregu Moze so Nemci cel dan krepko napadali našo postojanko med kalužo Vaux in vasjo Damloup. V tej pokrajini so si sledili s strnjenimi množicami napadi. Sijajen odpor naših čet je nad-vladoval napore sovražnika zahodno od utrdbe Vaux so odgovarjali vsim napadom Nemcem naši protinapadi in preprečili, da sovražnik pred utrdbo Vaux, katero je nameraval vzeti za vsako ceno, ni nič napredoval. Boj je bil tako ljut, kakor še ni bil nikdar prej. Napadalne oddelke je kosil ogenj naših topov in strojnih pušk, izgube sovražnika so bile strašne. Sovražne množice, ki so napredovale, da ojačijo v boj zapletene bataljone, so obstreljevali naši težki topovi in so se odbile nazaj do proti Dieppe. V cdseku Damloup ob vznožju višin ob Mozi se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v vas, katere v«čji del držimo. Na celem desnem bregu se zelo ljuto nadaljuje boj s topovi.
Pred Verdunom.
Berlin, 4. junija. »Voss. Ztg.« piše: Na zahodnem bojišču so se pričeli vršiti važni dogodki. Osvojitev gozda Cailette je nadaljevanje vpada v francosko glavno postojanko.
Rotterdam, 4. junija. V uvodnem članku o položaju pri Verdunu pišejo »Times«: Težki nemški topovi, ki so postavljeni pri Cumieres, tako hitro streljajo in tako dobro zadevajo, kot nikdar poprej. Čc se bo nemška pehota prav tako obnesla kot nemška artiljerija, potem so Nemci nepremagljivi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. junija. (K. u.) Uradno se je poročalo:
Naše topništvo je razkropilo pri spodnji Vojuzi italijanske oddelke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Iiofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. junija. Iz velikega glavnega stana so poročali:
Kazven bojev med prednjimi stražami nobenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Bolgari zasedli utrdbo Fheapctra.
Amsicrilam, 3. junija. (Kor. ur.) »Times so poročale iz Soluna: Bolgari so zasedli utrdbo Pheapctra. Postajo Demir Ilisar so zasedli zdaj Grki in Bolgari skupno, ena bolgarska stotnija se nahaja tam.'C-rške posadke še niso cdpoklicali. V odseku Gjcvgjeli-Dojran so se razvili mali boji.
Pred Solunom.
Pariz, 4. junija. (Kor. ur.) »Matin« poroča iz Aten: Nemško-bolgarske čete so razširilo svoje črte v smeri proti OkVine. Zdi se, da hočejo zasesti ta kraj. Nek nemški oddelek je došel v Raciji Beglik (Turčija). Sovražniki zbirajo svojo artiljerijo in infanterijo v Xanti, Nemška vlada je grško vlado zagotovila, da ne namerava zasesti Ka-valc in južne Macedonije.
Nasilne odredbe v Solunu. — Oblegovalno stanje.
Solim, 4. junija. (K. u.) Reuter: Zavezniki so zasedli včeraj brzojavne urade iu glavni carinski urad. Odredilo s3 je tudi vse potrebno v okolici mesta, cla se prepreči morebitni upov. Poveljniki orožništva in policije so odstavljeni in proglašeno oblegovalno stanje.
XXX
Obsedno stanje na Grškem.
Pariz. 31. junija. (Kor. ur.) Listi do-znavajo iz Aten: Kakor poroča list »Kairi«, se je baje vlacla odločila, da proglasi obsedno stanje in pri glasovanju v zbornici o novih izjavah, ki jih poda o zasedenju utrdbe Rupel, stavi vprašanje zaupanja. Venizelovski listi ljuto napadajo Skuludisa in mu očitajo, da se namerava ob času, ki se mu bo zdel primeren, postaviti na stran osrednjih sil proti zaveznikom.
Berlin. 3. junija. (Kor. ur.) Zastopnik VVolffovega urada poroča iz Aten: Včeraj so poslaniki četverosporazuma drug za drugim posetili ministrskega
prTlcpdnikf f>l,-iiliifH' 'i. Pniiflr«vi^T c.
iako živahen vtis so napravile na njihove vlade podrobnosti zasedenja utrd-oe Rupel, in so namigavali, da vojaške oblasti zaveznikov ukrenejo vse, kar bi bilo potrebno vsled novega položaja, ki je nastal vsled zasedenja utrdbe Rupel po Nemcih in Bolgarih. V svrho izpod-bitja trditve venizelovskega časopisja, da je prepustitev utrdbe Rupel kršenje dobrohotne nevtralnosti Grške napram ententi, objavljajo vladni listi polurad-no izjavo, da je grška vlada, vztrajajoč v svoji nevtralni politiki, pripustila zasedenje utrdbe Rupel po Nemcih in Bolgarih, ko si je s strani Nemčije in njinih zaveznikov zagotovila jamstva, kakor jih je za zasedenje grških tal dala tudi ententa. Nasprotne trditve n? odgovarjajo dejstvom.
Amsterdam, 2. junija. (Kor. ur.) Kakor poroča, neki tukajšnji list, se listu »Times« pojoča iz Aten, da Skulu-dis smatra zasedenje utrdbe Rupel iz defenzivnih razlogov za neizogibno posledico zavezniške ekspedicije v Solun. Če bi se zasedenje ne bilo dovolilo, bi bilo to nenevtralno stališče, ki bi bilo izpostavilo Grško nevarnosti vojne.
Stališče grške vlade.
Amsterdam, 3. junija. »Times« poročajo iz Aten;1 da smatra Skuludis zasedenje utrdbe Rupel iz defenzivnih vzrokov kot neizogibno posledico en-tentine solunsko ekspedicije. Če bi Grška zasedenja ne dovolila, bi to bilo nenevtralno dejanje, ki bi Grško spra* vilo v vojno nevarnost.
Italijanski listi poročajo, da so med Atenami in Rimom kaj živahni razgovori. Sonino je sprejel grškega poslanika. Dogodki silijo, da se Grška; odloči. Garancijo v imenu Bolgarijo jo dala Nemčija.
XXX
Eksplozije v rumunski municijski tvornicf.
Bukarešt, 4, junija, V tvornici za pa« trone v Cotrozeni je vnovič nastala eksplozija, ki je povzročila znatno škodo. Detonacija je bila tako silna, da so popokale vse šipe po oknih kraljevega gradu. Čuje se, da sta dva neznana storilca vrgla bombe na streho tvornice. Ranjenih je biio 30 oseb,
Rekvirirans rumuuske ladje.
Bukarešt, 3. junija. Rumunske ladje »Karpathia«, »Turn-Severin« in tfiorč-slanza«, ki so odplule pred par te«h»i V Mariampol, cla pripeljejo premog zi»Šif. munijo, so bile od ruske vlade rekvirlrans,
Rumunsko-turški trgovski dogovor.5
Amsterdam, 3. junija. »Thnesl no/ ročajo iz Bukarešta, da bo trgovki pogodba Rumunijo z Turčijo v kratkem sklenjena. Rumunija doljvto'-baka, dala pa bo petroleja, benclij! ib žito.	Tdl (
XXX	uf !
st t
»Zadnji dnevi Srbije«. !id «
Rusija ja kriva svelovne vojne? t
V »Oesterreichische Rundschau« piše pod tem naslovom nek Srb, 1« je bil do odhoda Pašiča v najtesnejši zvezi z njegovo bližnjo okolico. Piše: V začetku je bila vlada in ž njo skoro vsi sloji prebivalstva za to, da sc sprejme avstrijski ultimat. Prestolonaslcdnik-regent je izrecno izjavil, da jim ne preostane drugega kakor sprejeti ultimat in zanaprej iti po novi poti, ker sedanji način večne love po popularnosti ne kaže dobrega. Šele 25. julija zjutraj se jo razpoloženje predrugačilo. Po noči je namreč prispela carjeva brzojavka kot odgovor na prestolonaslednikovo prošnjo za pomoč. Car je slovesno izjavil, da Srbije nc bo zapustil in jc za-ukazal splošno mobilizacijo. To brzojavko, ki stoji v srbski modri in prvi ruski oranžni knjigi, so morali kasneje, kakor kažejo razkritja, potvoriti, ker tam ne nosi datuma 24. julija ampak šele 27. julija in tudi ne govori o mobilizaciji. Da pa so podatki tega srbskega zaupnika bolj pravilni, za to govori zgorajšnji preobrat, v razpoloženju, ki no bi bil umljiv, če bi carjeva brzojavka odšla šele 27. julija in pa znano dejstvo, da je Rusija že davno prej mobilizirala, predno je to oficijelno priznala. Tako stoji, da jc neposredna povzročiteljica svetovno vojne Rusija, ker je bil car tisti, ki jo Srbiji svetoval, da naj ultimata no sprejme in je takoj po obvestilu tedaj še v času, ko Rusija še ni posegla v spor, izdal mobilizacijsko povelje.
Srbski kralj Feter na otoku Chalkis.
Pariz, 3. junija. (Kor. ur.) »Petit Parisien« je poročal iz Aten: Srbski kralj Peter se je odpeljal z grškim ru-šilcem z otoka Edipsos in so je nastanil na otoku Chalkis.
BlflKodfl.
Anmcško poročilo o bloka j" i.
London, 2. junija. (Kor. ur.) Reuter je dobil iz meroclajnega mesta poročilo
n iiJMnk."v.'"i-" r1 iinčlri lil^VfHn; ffm.
tc tiče severne Nemčije. Sedaj jo blokada brez dvoma trdo drži za vrat. Je pa dri^ga stvar, ali se to more trditi tudi o dohodih skozi Sredozemsko morje. Nektere teh cest očividno ne stoje pod nadzorstvom angleške mornarice.
Amerika in podmorska vojna.
Berlin, S.^unija. (K. u.j \Volif brez žice iz New-Yorka: Hearstov mednarodni brzojavni urad poroča, da je državni urad začel preiskavo o obdolžitvah osrednjih, sil, da so zavezniki pri operacijah podvodnikov flagrantno kršili predpise pomorskega vo-jevanja,
Amerika se oherožuje na morju.
Washington. Reuter je poročal: Reprezentančna zbornica jc sprejela predlogo, po kateri bodo zgradili 50 bojnih križark, <i poizvedovalne križarke, 10 rušilcev, 50 podmorskih čolnov in 130 letal.
Dva potopljena angleška parnika.
London, 4. unija. (Kor, ur.) >L.loyd« je poročal: Parnik »E\valand« (1993 ton) in »Salnionpool« (4900 ton) sta potopljena, Oborožena nista bila.
London, 3. junija. (Kor.. ur.) Reuter je poročal: Potopljena sta parnika »Elmgerovve« (3018 ton) in Golconda« !(587-l ton).
. Lansing o nepristranosti Amerike.
Newyork, -i. (K. u.) Reuter: Lansing je imel v Watertownu govor, v katerem je zavrnil zavijanje, da je Amerika nasproti Nemčiji manj popustljiva nego nasproti Angliji. Vstrajal je na načelu, da je kršitev naravnega prava do življenja resnejša nego kršitev lagtninske pravice.
Zmooo pri SKafjerraku.
Izpopolnilno nemško uradno poročilo o bitki pri Skageraku.
Berlin, 3. junija. Wolff je poročal Uradno:
Da se preprečijo že naprej morebitne bajke, se še enkrat pribije, da je v bitki pri Skagerraku 31. majnika nemškemu bojnemu brodovju na odprtem morju stalo nasproti celotno angleško bojno brodovje. K dosedanjim poročilom še pristavljamo, cla sfa bila uničena, kakor so poročala angleška uradna poročila, še bojna križarka »Invincible« in oklopna križarka »Warrior«. Malo našo križarko »Elfoing«, ki je trčila ponoči od 31. maja na 1. juni z neko drugo nemško ladjo in se ja zato močno poškodovala, smo morali razstreliti, ker jo nismo mogli odvesti. Posadko, izvzemši poveljnika, 2 častnikov in 18 mož, ki so ostali na krovu, da so razstrelili ladjo, so rešile torpedovke. Tiste, ki so ostali na krovu, je, kakor so poročali z Nizozemskega, neka ladja prepevala v Ymuiden, kjer jih je izkrcala.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Berlin, 4. junija. (K. u.) Wolffov urad je poročal: Z merodajne strani se nam je dodatno k dosedanjim poročilom o morski bitki proti angleškemu bojnemu brodovju še poročalo:
Nemške morske sile so prodrie, da prisilijo v bitko na morju, tiste dele angleškega bojnega brodovja, o katerih se je poročalo, da so se večkrat pojavili ob norveškem južnem pomorju. Sovražnika smo zagledali prvič 31. maja ob 4. uri 30 minut približno 70 morskih milj od Sksgerraka; bile So to štiri male križarke vrste Callio-pe. Naše križarke so pričele takoj zasledovati sovražnika, ki je pobegnil z največjo brzico proti severu. Naše križarke so zagledale ob 5, uri 20 minci v zahodni smeri dva sovražna oddelka: šest sovražnih bojnih in veliko število manjših križark. Sovražnik se je razvrščal proti jugu. Naše križarke so ss mu približale na približno 13 km in so pričele tudi z juga m z jugovzhoda zelo učinkujoče streljati na sovražnika. Med bojem sta bili uničeni dve angleški bojni križarki in ena rušiika. Po boju, ki je trajal pol ure, smo zagledali severno od sil sovražnika nadaljnje težke sovrsžne boje sile, bilo je, kakor se je to pozneje dognalo, pet ladij vrste »King Elisabet«. Kmalu nato je posegla v bitko glavna nemška moč. Sovražnik se je obrnil proti severu. Pet angleških bojnih ladij vrste »King Elisabet« se je pridružilo angleškim bojnim križarkam. Sovražnik se je poizkusi z najhitrejše vožnjo odtegniti našemu skrajno dobro učinkujočemu ognju iu proti vzhodni smeri okolu čala našega brodovja. Naše brodovje je sledilo z najbrzejšo vožnjo premikanju sovražnika. V tem delu boja smo uničili en© križarko vrste »Ahiles«, oziroma vrste »Shannon«, kakor tudi dve rušilki. Najzadnjeiše ležeče brodovje naših linijskih Je.:1?j ob tem času radi svoje lege še si moglo poseči v boj. Kmalu nato so se pripeljale s severa nove težke sile
ITI ei.OP UaVnr	ry rt <1
sovražnih linijskih ledij najnovejše vrste. Ker je čelo naše črte prišlo od časa do časa v ogenj z obeh strani, smo obrnili
smer proti zahodu in smo odposlali na sovražnika brodovja torpedovk, ki so odlično hitro z vidnim uspehom napadla trikrat po vrsti. V času boja smo uničili eno angleško bojno ladjo velikanko, druge so morale biti težko poškodovane.
Bitka podnevi proti angleški premoči je trajala, dokler se ni stemnilo. V njej se je nahajalo, ce odštejemo veliko lahkih sil, vsaj 25 angleških bojnih ladij velikank, 6 angleških bojnih križark in vsaj 4 oklopne križarke proti 16 nemškim ladjam velikankam, 5 bojnim križarkam, 6 starejšim bojnim ladjam in proti malim oklopnim križarkam, Ko se je pričela tema, so pričela izvajati naša brodovja na sovražnika nočne napade. Ponoči so se bili boji s križarkami, velikokrat so napadle torpedovke. Uničili smo ponoči eno bojno križarko, eno križarko vrste »Achilles« ali »Shannon«, najbrže tudi eno ali dve rosli sovražni križarki in vsaj 10 sovražnih rušilcev; naša ladja na čelu našega bojnega brodovja je sama uničila šest rušilcev. Med njimi sta se nahajali obe veliki novi vodilni ladji rušilk »Turbubot« in »Tipperaj«. Brodovje starejših angleških bojnih ladij, ki je prihitelo z juga, je došlo šele zjutraj po končani bitki in je odplulo, ne da bi jo bila videla večina našega bojnega brodovja.
Angleško poročlo o bitki pri Skagerraku,
London, 2. junija. (K. u.) Admiraliteta je poročala: Na višini jutlandske obali se je razvil 31. maja popoldne boj na morju. Sledeče angleške ladje so se zapletle v boj: brodovje bojnih križark, nekaj križark in lahke križarke, ki so jih podpirale štiri hitre bojne ladje. Izgube med omenjenimi ladjami so težke. Nemškemu brodovju je pomagalo nepregledno vreme. Izognilo se je daljšemu boju z našimi glavnimi bojnimi silami. Kmalu nato, ko so se te pojavile na bojišču, se je vrnil sovražnik v svoja pristanišča, ko so mu zadale prej naše bojne ladje težko škodo, Potopile so se bojne križarke »Queen Mary«, »Indefatigable« in »Invincible«, kakor tudi križarki »De-fence« in »Black Prince«. »Warrior«, ki je postal nesposoben za boj, je moral zapustiti mesto, ko so ga pričeli z drugimi ladjami vleči. Dalje se je poročalo, da so izgubljeni rušilci »Tipevary«, »Turbulent«, »Fortune«, ;»Sparrowhawk« in »Ardent«. O šestih drugih se ne ve, kaj je ž njimi. Potopila se ni nobena angleška bojna ladja, nobena lahka križarka.
Izgube sovražnika so resne. LJničena je vsaj ena bojna križarka in ena je težko poškodovana. Poročalo se je da so potopili ponoči naši rušilci eno bojno ladjo. Dve lahki križarki, ki smo jih premagali, sta se najbrže potopili. Število rušilcev, s katerimi je razpolagal sovražnik v boju, se ne more natančno podati, a o tem ni dvoma, da je moralo biti veliko.
(Zanimivo je, ker angleško poročilo ni navedlo imen nemških ladij, ki naj bi bile potopljene. To pomeni, da Angleži niso mogli rešiti posadk. Sklepa se lahko, da so Angleži prvi zapustili bojišče, popolnoma v protislovju z njih poročilom.)
Še eno angieško uradno poročilo o bitki na morju.
London, 2. junija. (K. u.) Admiraliteta je poročala: Izgubili smo v celoti osem rušilcev. V zrak je zletela sovražna bojna ladja velikanka vrste »Kaiser«. Med tremi nemškimi bojnimi križarkami, bili sta najbrže med njimi »Derfflinger« in »Lutzow«( je zletela ena v zrak. Opazovalo se je, da smo še eno v boj zapleteno nemško bojno križarko tako poškodovali, da ni bila več sposobna za boj, tretjo smo pa, kakor se je opazovalo, resno poškodovali. Potopili smo eno lahko nemško križarko in šest nemških rušilcev, kakor se je opazovalo, sta vsaj šc dve lahki nemški križarki tako poškodovani, da niste sposobni za boj. Tudi tri druge nemške bojne ladie smo večkrat zadeli, Končno smo potopili neki nemški podvodni čoln.
(Uradna objava štaba nemške admi-ralitetc zavrne lažnjive trditve angleške admiralitete.)
Domnevni potek bitke.
Berlin. 1. junija. (K. u.) Berliuski listi naglašajo, da si je nemška mornarica že 22 mesecev goreče želela pomorske bitke. Konteradmiral Kalau je napravil na podlagi uradnih poročil obris o domnevnem poteku vojne. Po njegovem mnenju je plulo nemško visokomorsko brodovje z vsestransko daleč naprej potisnjenimi zavarovalnimi skupinami — proti severu, ko sc je pojavilo od Škotske sem
angleško visokomorsko brodovje v polni moči,
da si pribori gospodstvo v Severnem in Vzhodnem morju. Angleški zavezniki so nedvomno naglasih pomanjkljivost dose-oanje blokade in zahtevali močnejši pritisk na Dansko, da dovoli prehod skozi Belte in Sund v svrho stika z zavezniki. Anglija je storila prvi korak s tem, da je poslala iz svojih voda svoje brodovje. V začetnih bojih med brodovji se je izkazala nemška pripravljenost na boj in gotovost njene artiljerije v zadevanju, kakor že meseca ja-
nuarja leta 1915. na Doggerbanku proti težjim kalibrom angleških dreadnoughtov.
Nemška torpedna brodovja prvič napadla angleške linijske ladje in dosegla uspeh.
Soditi je, da so se odigravali razni boji na južnem kurzu in da so Angleži izkoristili svojo številno premoč, da bi z najhitrejšimi in najmočnejše oboroženimi skupinami obvladali umikanje Nemcev proti jugu, ter da so tekom noči z rušilnimi flotilami vedno iznova izvajali presenetljive torpedne napade, Nemška bramba proti torpedom je odlično delovala. To dokazujejo močne izgube angleških brodovij.
Boj je bil divji.
Esbjerg, 2. junija. (K. u,) Tukajšnji ribiči, ki so se vrnili danes, so videli, kakor je poročal »Esbjerg Avis«; včeraj zjutraj 50 morskih milj od svetilnika Vyl zadnji del velike bitke na morju, V sredo zvečer so videli, ko se je vozilo brodovje približno 90 ladij proti severu, v četrtek zjutraj so opazovali še več ladij. Okoli dveh ponoči so slišali močno streljanje s topovi. Divji boj, med katerim so križarile nemške in angleške ladje zmešano, se je razvijal proti jugu. Ribiči so videli, kako se je potopila neka križarka.
Zmagovalec viceadmiral Scheer,
poveljnik zmagovitega nemškega brodovja, je naslednik admirala Pohla. Kot častnik fregate »Bismark«. se je odlikoval v boju z vstaškimi Kamerunčani pozimi leta 1884.; bodoče leto se je udeležil demonstracije brodovja pri Zanzibaru, Leta'1888. je služil kot častnik na korveti »Sophie«, ki jc sodelovala pri boju z arabskimi vstaši v vzhodni Afriki. Od leta 1897. do 1900 je pripadal državnemu uradu mornarice. Prevzel je nato poveljstvo prvega oddelka torpedovk, a se je vrnil v urad mornarice, kjer je ostal do leta 1907., ko so ga imenovali za poveljnika bojne ladje »Elsass«, Načelnik štaba brodovja na odprtem morju je postal leta 1909.
Najnovejše in najboljše ladje.
V »Lokalanzeigerju« primerja kapitan pl. Kuhlevvetter kakovost ladij. Anglija je uporabljala na zunanjih prizoriščih starejše ladje in jih veliko izgubila, Iz tega izhaja, da so v domačem brodovju združene samo najnovejše in najboljše ladje. K temu prihaja številna premoč angleških ladij, pa naj se je udeležilo bitke tudi celo nemško visokomorsko brodovje. Nemški pomorščaki angleškega brodovja niso nikdar podcenjevali in ga priznavali za najboljše med vsemi tujimi mornaricami. Danes vemo, da zmoremo več nego Angleži. Anglija ni to, kar je mislila da je in za kar je hotela veljati. Ob nemškem uspehu mora umreti anglosaška misel, po kateri bi bila Anglija poklicana za gospodovalko morja.
Nemci angleško bojno brodovje presenetili.
Christianija. Tukajšnji strokovnjaki so izjavili, da je nemški napad popolnoma presenetil angleško mornarico in da so odločili bitko za Nemce ugodno njih podvodni čolni.
Angleži poraženi ob 122. obletnici, ko so uničili francosko brodovje,
Rotterdam. Praznoverne angleške kroge je zelo zadelo, ker je bila bitka na morju na obletnico zmage angleškega brodovja 1. junija pred 122 leti, ko so njih predniki uničili francosko brodovje. Poročilo o bitki se je razglasilo v Londonu v petek zvečer s posebnimi izdajami. Globoko so žalovali nad velikimi izgubami. Listi so opozarjali, da se Angležem zato nt godilo dobro, ker so se morali vojskovati blizu obali sovražnika.
Koliko bojnih ladij se je udeležilo bitke?
Haag. Neki parnik iz New-Castle je poročal, da so našteli 70 do 80 ladij, ki so se udeležile bitke. »Times« so pisale: bitka celotno na angleško mornarico ne naprav-Ija večjega vtisa, kakršnega je povzročil napad nemške armade na francosko vojsko pri Verdunu.
Amsterdam. »Ilandelsblad« je poročal 3. t. m.: Ob 6. uri 15 minut je pripeljal parnik »Ymuiden £2« 20 nemških mornarjev in en^ga ranjenega angleškega častnika. Poveljnik ladje »Ymu-iden 122« je poročal, da se je udeležilo bitke na morju na obeh straneh 150 ladij.
Izgube Angležev.
Berlin, V bitki pri Skagerraku so izgubili Angleži 201 top, 33 strojnih pušk in 35 cevj za izpuščanje torpedov. Mornarjev so izgubili 5005, a všteti niso še mornarji /AVarspite« in šestih torpednih rušilcev, katere pogrešajo. Lahko se zato sklepa, da so izgubili Angleži najmanj 140.000 ton in 6500 ljudi.
Rotterdam. Angleška mornarica je z ozirom na postavke proračunov v morski bitki pri Skagerraku izgubila skoraj en tisoč milijonov šilingov.
Angleži o svojih izgubah na morju,
London, 3. junija. Uradno se razglaša: Rešili so se štirje morsHi kadeti ladje Que-
en Mary«, vsi drugi častniki so mrtvi. Poveljnik ladje »Invincible« in en poročnik sta se rešila, vsi drugi so mrtvi. Dalje so mrtvi vsi častniki ladij »Indefatigable*, »Defence« in »Black Prince«, častniki ladje »Warrior« so se vsi rešili.
Križarka »Frauenlob« se je potopila v desetih minutah.
Hoekvan Hollan.d, 3. junija. (Kor. ur.) Wolffu so poročali: Jadrnica »Tho-mes« se jc pripeljala -sem z 8. možmi ln z enim mrtvecem nemške križarke »Frauenlob«, katero je potopila neka angleška bojim ladja ponoči na četrtek. Križarka »Ffauenlob« se je potopila v desetih minutah. O ostali posadki, cela je štela 350 mož, ni nič. znanega, kakor se tucli nič ne ve o usodi križark »Wies-baden« in »Stuttgart«, ki sta se nahajali v bližini. Število angleških ladij se je cenilo na 60. (Wolffov urad je pristavil: Glede na križarko »Stuttgart« opozarjamo na uradno poročilo; po katerem sc je vrnila v domače pristanišče.)
Kaj so pripovedovali danski kapitani o bitki pri Skagerraku.
Kodanj, 3. junija. (K, u.) List »Bcr-lingske Tidende« jc objavil poročilo danskega kapitana parnika : Moskow^, ki je poročal med drugim: V sredo sem videl 57-40' severne širine in 6-300' vzhodne dolžine veliko angleško brodovje 70 do 80 ladij vseh vrst, med njimi tudi dreadnough-te ki je plulo na jug; zvečer sem slišal neprekinjeno močno streljanje s topovi. V »Nationaltidende« je poročal neki drugi danski kapitan: Zdelo se mi je, da je bila zadeta neka angleška bojna ladja, najbrže poveljnikova. S krova je švigal plamen, ladja se pa ni potopila, marveč se je umaknila iz bojne črte.
Med bitko na morju ni bilo uničeno nobeno nemško letalo.
Berlin, 4. junija. (K. u.) WoIff jc poročal: Inozemski listi so razširili poročilo, da sta bilarizgubljena dva Zeppelina vsled požara, oziroma da sta padla v pomorski bitki pri Skagerraku. Z merodajne strani smo izvedeli, da so .si to poročilo izmislili. Nobeno nemško letalo se ni izgubilo.
Danski parnik »Vidar« rešil šest Angležev.
Angleška rušiika »York« zgorela.
London, 3. junija. (K. u.) Reuter je poročal: Danski parnik »Vidar« je izkrcal na Nizozemskem šest mož, ki so ostali živi od posadke vojne ladje »York«, ki pripada k tistim trem rušilkam, katere pogrešajo. Parnik »Vidar« je videl, da je rušiika »York« gorela in je rešil može, ki so še živeli.
Trije rešeni nemški mornarji smejo domov.
Aarhus, 3. junija. (K. u.) Višje poveljstvo je dovolilo, da se smejo vrniti domov trije nemški mornarji, katere je pripeljal včeraj švedski parnik »Para«.
Nekaj Nemcev in en rešeni Anglež se sme vrniti domov,
Haag, 3. junija. (K. u.) Mornariški oddelek je poročal uradno: Ponesrečenim Nemcem in nekemu zdravniku angleške mornarice, ki jih je pripeljala ladja »Mar-tha«, so dovolili, da se smejo vrniti domov, O rešencih križarke »Frauenlob« se še ni nič ukrenilo.
Amsterdam, 3. junija. (K. u.) »Handels« blattu« so poročali iz Ymuidena, da se bodo vrnili nemški častniki in mornarji »El-binga« jutri zjutraj v Nemčijo,
Rotterdam, 3, junija, (K. u.) »Kotter-damsehe Courant« je poročal iz Hoeg van Holland: Tu sem došli nemški mornarji križarke »Frauenlob« bodo internirani. Štirje med njimi se bodo prepeljali jutri v ujetniški tabor Bergeijk,
Francozi o zmagi Nemcev na morju.
Gen.!, 3. junija. V odsekih zbornice in senata jc poročal mornariški minister La-case. Poročilo se je hitro razneslo med ljudi. »Temps« in drugi listi, ki so doslej zamolčali o tem vsako poročilo, izkušajo znižati važnost zmage Nemcev, toda kakšna je resnična sodba, dokazuje zahteva ministrov Combesa in Bourgcoisa po tajnih sejah zbornice in senata,
Angleško časopisje o bilki na morju,
London. (K. u.) List. »Morning Post« je pisal o bitki na Severnem morju: Prednja straža našega bojnega brodovja je napadla glavne morske sile sovražnika in jim je zadala najresnejše izgube. Boj naj sc ne presoja po razmerju izgub, marveč po končnem uspehu, da je zbežalo ponosno nemško brodovje z visokega morja v pristanišče. Kljub izgubam je ostalo angleško vojno brodovje zmagovito na morju. Izbor-ne strategične odredbe Jelicoesa in njegov odločen nastop jc zagrabil, zadržal in blizu obali premagal nemško brodovje, predno se jc moglo pripeljati na angleško obrežje, Wolffov urad je k tej razlagi pristavil: Angleška admiraliteta je izgubila torej radi velikanskega veselja nad sijajno zmago njene bojne mornarice dva dni besedo, da ni mogla izpregovoriti. Prisrčno ji želimo še več takih zmag. >-,Daily Tele-graph« jc pisal: Kljub našim izgubam je ostalo naše bojno brodovje nedotaknjeno,
Obstoja še vedno v svoji sijajni mogočnosti in v nadvladi, katero izvajamo nad zvezami.na morju že dve leti. Ta sila je ostala nedotaknjena. »Daily News« so pisale: Dejstva boja naj ne povzroče žalosti ali pobitosti. Naše brodovje je še vedno v razmerju moči 2:1 (pred bitko 3:1, op. ured.) nad nemškim v premoči in njena strategi-čna sila in odločilna vloga ni prizadeta.
Omajan ugled Anglije.
Bern, 2. junija. (K. u.) »Berner Tagblatt« je pisal glede na bitko pri Skager-raku: Ugled Anglije je silovito prizadet. Vse gre za to, da se spor v Evropi odloči na eno stran. Končni uspeh mora odmevati po celem svetu neprijetno Angležem in njih zaveznikom.
Monopol Anglije na morju strt.
Curih. »Neue Ziiricher Nachrich-ten« so pisale: V povestnici svetovne vojske ostane zapisan 31. maj kot glaven dan z ozirom na politične posledice bitke. Kar sc ni več zgodilo od dni velikega Nizozemca de Ruyterja, sc je zgodilo. Glavni del angleškega brodovja je premagalo nemško bojno brodovje. Anglijo so zadeli na prsih na tistem mestu, o katerem se je sodilo, da je nepremagljivo. Monopol Anglije na morju so je stri pri Skagcrraku, raz svoj prestol so pahnili dosedanjo kraljico morja. »Svobodo na morju«, ta klic odmeva danes od oceana do oceana. Jutranja zarja te svobode je .zaža-rila. »Berner Intelligenzblatl« je pisal: V bitki pri Skagerraku so doživeli Angleži največji poraz na morju, kakršnega še ni njih brodovje nikdar doživelo.
Učinek morske bitke na borzi v New Yorku.
Haag. Iz New Yorka se jo poročalo: Vsled nemškega poročila o bitki na morju so padle vrednosti vseh papirjev od 1 do 4 odstotkov.
Nemški poisisrsKi Eoin uničil vel os« olešiti lorpeiriilec.
Berlin, 4. junija. (K. u.) Wolffov Urad poroča: 31. maja jo eden naših podmorskih čolnov pred Humberjem uničil velik modern angleški torpedo-ruŠilec. Po izpovedbi člana posadke potopljenega angleškega rušilca »Tippe-rary«, ki smo ga rešili, so naše bojne moči v pomorski bitki pred Skagera-kom s streli potopile tudi angleško oklopno križarko »Euryalus«, ki je popolnoma zgorela.
Načelnik admiralnega štaba morna-rice.
V 081!
Berlin, 3. junija. (Kor. ur.) Zbornica je v drugem branju sprejela davek na tobak, vozne listine in zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. Sprejela predlog napredniakov, da se zveznim knezom vzame prosta poštnina. Sprejela je v tretjem branju predlogo o glav-nični odpravnini za vojne poškodovance. Zastopnik Poljakov dr. pl. Miego-lewski jc izjavil: Poljaki se vzdrže glasovanja, ker niso mogli doseči zakonske določbe, da se ima zakon izvrševati brez ozira na narodnost, vero in politično stališče.
S1Q¥AC£„
-f- Krst prestolonasledrJkovega sinčka bo ta teden v Schonbrunnu v navzočnosti cesarja in vseh na Dunaju bivajočih članov cesarske hiše. Boter bo saški kralj Friderik August, krstil pa bo kardinal dr. Piffl.
-f Junaštva Albina Mlakarja. — Odlikovan. Iz vojnodopisnega stana se javlja: Poročnik Albin Mlakar 14. saperskega bataljona, ki je, kakor znano, s patruljo osvojil popolnoma nepoškodovani fort Barca-rola (Časa Ratti) med obstreljevanjem po lastni težki bateriji 30'5 cm možnarjev in v sovražnem šrapnelskem ognju in preprečil razstrelitev forta po italijanskem moštvu, ki je bilo v to svrho ostalo v utrdbi, — je izvršil že 15. maja drug znamenit junaški čin. Pri Seconda Posta (severno od Monte Costona) jc tekom skrajno nezanesljivega desetminutnega odmora lastne artiljerije udri iz lastnega jarka in odstranil s pomočjo saperske patrulje 300—400 korakov oddaljeno sovražno oviro. Poročnik Mlakar je bil izrednim potom povišan v hadporočnika in odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda.« — Oče našega junaka, Štefan Mlakar, jc rojen v Vrh-logi, fara črešnjevska, pri Slov. Bistrici in je sedaj star 64 let. Albin ic bil roien na Planini na Kranjskem, kjer jc oče dolgo let služboval. Kakor je oče zaveden Slovencc, tako je tudi mati navdušena za slovensko stvar. V družini občujejo samo slovenski. A tudi junak Albin je zaveden Slovenec in če pride med svojce, govori edino slovenski. Albin se je že odlikoval v bojih z Rusi. Napadli so ga trije kozaki, branil se je z
golim revolverjem in jih jc tudi premagal, a sam je bil le nekoliko ranjen. Nato jc bil klasificiran za šest mesecev kot nesposoben za vojaško službo. Ko pa je izbruhnila vojna z Lahom, se je prostovoljno oglasil, dasiravno še ni popolnoma okreval. Bil je vedno na Tirolskem. — Na očetovem domu v Vrhlogi gospodari brat Anton, ki pa služi sedaj kot črnovojnik pri 47. pešpolku v Mariboru. Drug brat, Simon, ki kmetuje v Leskovcu, župnija Črešnjevec, irna sedem sinov pri vojakih. — Slava slovenskemu junaštvu!
-j- Hrvatski sabor je sklican za dan 14. junija.
-;,- Očetova želja. Avstrijska bratovščina sv. Mihaela je sv. Očetu poslala adreso, katero je podpisalo 1700 katoliških avstrijskih društev in nad tri četrt milijona oseb. Državni tajnik kardinal Ga-sparri je odgovoril v prisrčnih besedah, da je v teh strašnih dneh za sv, Očeta največja tolažba, ko vidi, kako se njegovi otroci z vedno trdnejšimi vezmi spoštovanja, po-božnosti in ljubezni zbirajo okoli njega in stavijo vanj kot namestnika onega Jezusa, ki je prišel, da ljudem dobre volje prinese miru, vse zaupanje v bodočnost miru in pokoja in se z njim družijo v sveti skupnosti molitve in obljub, da s sladko silo od neba izprosijo konec tc strašne šibe. Naj dobri zgled doseže, da se vsi vojujoči sinovi zberejo okoli skupnega očeta in da vsi narodi odlože orožje in se objeti od njegovih očetovskih rok zopet., poljubijo z bratovskim poljubom in vsi ljudje zopet sklenejo zavezo ljubezni,
4- Podaljšanje oprostitve do 30, junija vojaške službe oproščenih poljedelcev. Vojni minister je na prošnjo poljedelskega ministrstva odredil podaljšanje oprostitve vsaj do 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev, voditeljev poljedelskih gospodarstev in poljedelskih uradnikov do 30. septembra t. 1.
-[-KGJiec šolskega leta na srednjih šolah. Naučni minister je odredil, da naj^ se na srednjih šolah, dekliških licejih, moških in ženskih učiteljiščih ter na trgovskih in navtičnih šolah, na katerih naj bi se po obstoječih predpisih zaključil pouk 6. julija t. 1., zaključi že v sredo, 28, junija in tudi razdele izpričevala. Na ljudskih šolah ostane zasedaj v veljavi zaključek šolskega leta o!^ normalnih rokih in tudi semkaj spadajoče oprostitve šolskega pouka,
—	Groi Julij Andrassy je dospel, kakor poročajo budimpeštanski listi, v Bern.
—	Občinski svet v Zadru je iz državnih interesov razpuščen. Za komisarja je imenovan namestniški svetnik pl. Sžilva. Upajmo, da sedaj glavno mesto Dalmacije, Zader dobi hrvaške ulične napise!
Žetvena pogodfea med NemjSijo in Ogrsko. »Beri. Tageblatt« poroča, da. bodo na Ogrskem začeli z žetvijo najkasneje v treh tednih; Ogrska bo zato lahko ta čas dajala Nemčiji žita, kolikor bo ta hotela. Nemčija pa pošlje na Ogrsko 100.000 ruskih ujetnikov pospravit žetev.
—	Siijjium laufiis ic prejel nadporočnik g. Oio Spitzkopf, komandant trenske kolone v Sodražici in Loškem potoku. Po svoji spretnosti in marljivosti sc je mladi častnik v kratkem času v vojski dvignil od praporščaka do nadporočnika in prejel odlikovanje. Izredno je priljubljen prijazni komandant pri svojem moštvu — Bošnjakih. Za časa bivanja pri nas sc je pokazal naklonjenega tudi našim ljudem, kar pokaže ob vsaki priliki, in ljudem ustreči, kjer se mu nudi prilika. — K odlikovanju in povišanju mlademu nadporočniku naše čestitke.
—	Sladkor, Iz trgovskih krogov se nam poroča, da je dobava sladkorja v množini, ki je po vladni odredbi za vsako posamezno osebo določena, do nove kampanje, t. j. do novembra t. 1. zagotovljena. Priporočati je pa konsumentom, da od trgovcev ne zahtevajo vse za celi mesec določene množine naenkrai, temveč le toliko, kolikor se potrebuje za en teden, ker je umevno, da vsled prometnih težkoč dobava te velikanske množine v par dneh ni mogoča, vsled česar se dogaja, da so nekatere stranke s sladkorjem za celi mesec založene, dočim ga drugim še za najnujnejšo potrebo primanjkuje.
—	Na italijanskem bojišču ranjen. Dne 30. maja 1916 je bit v glavo težko ranjen kadet Zavašuik iz Glino pri Ljubljani. Bavnotadan jc bil ranjen v roko poročnik Zipser.
—	Iz ruskega ujetništva sc jc dne 29, maja 1916 vrnilo v domovino 167 vojnih invalidov, kateri se sedaj nahajajo v rez. bolnici v Litomeficah na Češkem. Med drugimi so se vrnili tudi sledeči: Poddesetnik Rotter Franc, 17. pp., 6. c.; četovodja Modri č Baltazar, 7 pp., 1. s.; infanterist Jane-žič Bogo,mir, 7. pp,, 11, s.; četovodja Avc Martin, 7. pp., 16, s.; infanterist Česen Stanislav, 17. pp., 4. s.; lit. desetnik Gorjup Anton, 97. pp,, 1, s,; lovec Castelan Jakob, 20. lov. bat., 3, s,
—	Ceno vžigalic. Kakor jo bilo že vnzgbtšono, so je industriji za izdelovanje vžigalic dovolilo zvišanje prodajnih
cen za vžigalice v taki izmeri, da znaša ob prodaji na drobuo maksimalna cenil za, en zavoj z 10 normalnimi škat-ljicami 32 vinarjev, cena dveh normalnih škatlic. 7 vinarjev in cena za eno škatlico 4 vinarje. Na vprašanje, ali veljajo te detajlno najvišje cene tudi za importirano blago, je trgovinsko ministrstvo izreklo, da nima povoda za vžigalice, ki sc importirajo iz Švedske ali iz drugega inozemstva v Avstrijo, smatrati za primerne drugačne detajlne cene kakor za one vžigalice, ki so iz avstrijskih tovarn in glede katerih se je začetkom aprila izdalo v dnevnem časopisju uradno razglasilo.
—	Na Gočah jc umrla 29. mafa g. Ivana Bezeg, stara 72 let, vdova po pokojnem Antonu Bezeg, učitelju v Soslrem in mali pokojnega Antonina Bezeg, ki je umrl kot učitelj na Gočah. Po smrti svojega sina in njegove soproge je materinsko skrbela za njune šiiri sirote. Naj prejme blaga po-kojnica pri Bogu plačilo za ves trud!
—	Prestavljen je vladni kancelist Anton Z e g a od okrajnega glavarstva v Radovljici k okrajnemu glavarstvu v Postojni.
—	Ponerečil se jc idrijski rudar-zidar Tomaž Hočevar pri vodovodu na Krasu, Ker so rudarji vajeni vrtati pod zemljo, poklicali so nekaj naših delavcev, da so pripravljali vse potrebno za pitno vodo. V ponedeljek zjutraj so šli 200 metrov globoko pod zemljo, in Kočevar je prvi začel s svedrom vrtati v kamenje. Najbrž jc kaka patrona ostala še od sobote v rovu, in Kočevar je z ostrino zadel na vžigalno ploščo. Grozen pok je nastal, leteče kamenje je takoj ubilo Kočevarja, kake štiri tovariše pa poškodovalo. Zapušča vdovo in devet otrok, od katerih je eclen preskrbljen. Prišel je v Idrijo iz Sv. Križa na Vipavskem. Bil je pri rudniku na glasu kot najbolj spreten zidar in pozno v noč je še delal drugim ljudem, da je kaj priboljška za obilo družino našel. Po mišljenju je bil socialist in star 50 let.
—	Utopil js, ko se je kopal v morju, desetletni deček Frank Pilotto v Trstu, kateremu je mati že pred leti umrla, oče je pa epileptik in tudi drugače popolnoma bolan, tako da jc bil deček čisto sam sebi prepuščen. Dobre žene v ulici Media so ubogemu dečko poskrbele lep pogreb, h kateremu je prispevalo tudi učiteljstvo. Na zadnji poli so revčka spremljali poleg usmiljenih žena tudi součenci iz šole v ulici Ferriera.
—	Žrebanje turških srečk. 200,000 Iran-koy,Qobi št. 1,904.440; po 4000 frankov dobita št. 322.219 in 582,771.
0 5!f5>,nnf u
Birma v fccjjusiskem taboru v Eiu-
k«. ob L. 1. t. m. je kardinal knezonad-škof dr. Piffl na slavnosten način podelil zakrament svete birme 700 slovenskim begunskim otrokom v taboru
Visokega cerkvenega
v Brucku o. kneza so sprejeli z velikimi slovesnostmi, tabor jc bil bogato okrašen z zastavami; ob sprejemu so bili navzoči okrajni glavar v Brucku ministerialni podtajnik Artur vitez pl. Raab, načelnik begunskega tabora okrajni komisar primorskega namestništva Evgen Zupančič ter mestna in taborska duhovščina. Po birmi sc jc vršilo javno obdarovanje birmancev, ki so bili vsi — dečki in deklice — v slovenski goriški narodni noši, kar je nudilo lepo, pestro sliko. Razen mnogih zunanjih botrov so prisostvovali slovesnosti: komorni načelnik polkovnik princi Avgust Lobkovitz. Grofica Marenzi, grof in grofica Harrach in mnogo drugih odličnih oseb.
Občni zbor »Centralne posojilnice, re-gistrovane zadruge z omejeno zavezo« v Gorici, začasno v Ljubljani. V četrtek dne 25. majnika 1916 ob 10, uri zjutraj se je vršil 15. redni občni zbor »Centralne posojilnice« v uradnih prostorih, Pražakova ulica 3/II, Obiskan je bil z ozirom na sedanje razmere nepričakovano dobro, od 4540 glasov je bilo zastopanih 1415. Iz poročila načelstva povzamemo, da se jc upravno leto 1.915 pričelo z rednim poslovanjem, katero je prekinila vojna napoved Italije dne 23. maja 1. 1. Od izbruha vojne, pa do konec meseca julija, se je vršilo sicer še zmiraj poslovanje v uradnih prostorih v Gorici. Ker pa je nevarnost postajala dnevno večja, zato se jc prve dni avgusta 1915 prepeljalo uradne knjige posojilnice v Ljubljano, kjer se je našlo gostoljubno zavetje v prostorih -Zadružne zveze« v Ljubljani, kjer se še sedaj redno posluje, Iz poročila nadzorstva razvidimo, da isto radi izbruha vojne z Italijo, ni mo-gia izpolniti svoje naloge kakor druga leta, ap je vendar v tem kratkem času pred .izbruhom vojne imelo dve seji, kakor tudi pregledovanje posojilničnih posojil, knjig. Vsem zahtevam, ki jih je stavilo nadzorstvo načelstvu, sc jc ugodilo. Iz računskega sklepa razvidimo stanje zavoda, ki je vkljub dosedanji vojni zadovoljivo. Promet za upravno leto 1915, znaša 6,431,756
kron 69 vip. Stanje hranilnih vlog je sicer, v preteklem letu padlo za okroglih 214 tisoč kron, kar ni veliko, če se pomisli, da je moral zavod vložnikom izplačevati več* je zneske za trojna vojna posojila, kakor tudi vložnikom, ki so bili vsled izbruha vojne z Italijo prisiljeni zapustiti svoje domove in se naseliti v razne kraje. Stanje hranilnih vlog je znašalo koncem poslovnega leta 2,331.437 K 78 vin. Stanje posojil sc je zmanjšalo za 66.499 K 39 vin. Tu je trebai pomisliti, da je zavod izplačal v preteklem poslovnem letu lc malo posojil, ker ljudje zadnje čase sploh niso vlagali prošenj za posojila. Vseh posojil koncem leta je bilo 2,372.147 K 72 vin. Stanje tekočega računa posojilnici v breme znaša 313.872 K 8 vin. Promet v tekočem računu je znašal 5,277.992 K 23 vin. Stanje zaostalih obresti jc s koncem upravnega leta precej visoko, vsled moratorija, ki velja za naše kraje, se dolžnikov sploh ne more tirjati, posebno ne sodno. Tudi je večina dolžnikov v vojni, in v po Italijanih zasedenih krajih, ki jim ni nikakor mogoče zadostiti obveznostim. Ko se poleže vojni vihar, bode načelstva prva skrb, te zaostanke izterjati. Zavodov o načelo pa je: brez lastne škode kolikor mogoče varovati izposoje valca-kmcta. Iz računskega sklepa nadaije razvidimo, da znaša dobiček za leto 1915. 7217 K 39 vin. Dobiček se porabi v smislu pravil za razne rezervne fonde, ki znašajo s koncem leta 78.365 K 26 vin. Čisti dobiček je v primeri s prejšnjimi leti nizek, a izvira iz tega, da je zavod v preteklem letu izplačal le malo posojil, da jc obrestoval skozi celo leto po 5 odstotkov, med tem ko je imel velike vsote razpoložnega denarja naloženega po 4 in pol odstotka. Tu je izpadla radi vojne najemnina od štirih hiš v drugem polletju 1915. Stavila sta se od g, Hribarja in Ipav-ca clva važna predloga, o katerih bo pa načelstvo svoj čas poročalo, ko bo vse pripravljeno za vdejstvovanje istih,
—	t Stotnik Fran Suša. Dne 2. junija jc zatisnil svoje oči po dolgem bolehanju v svoji rojstni vasi Štorje na Krasu c. in kr, stotnik Fran Suša. Bil je odličen in zelo nadarjen častnik, priljubljen pri podrejencili in visoko cenjen pri višjih. Dosegel je starost 47 let.
Smrt laških letalcev. O uničenju zadnjega laškega velikega zrakoplova, ki je poletel preko Ljubljane in kaicrcga so naši razstrelili na Goriškem, poroča Alice Schalek v »N. Fr. Presse«; Štirje častniki so ležali mrtvi okoli razbitega kupa že-lezja, iz katerega so izvlekli šc dva popolnoma ožgana mrliča. V žepih so pri njih našli amerikansko, angleško in francosko zlato. Dokaz, kako pozemski plačuje ententa gospe Italiji njeno ljubezen. Našli so tudi izborne črteže našega letališča, v katerih je bila zarisana vsaka izprememba v namestitvi hangarja, in veliko natančnih načrtov našega vojnega ozemlja. Tragično je pač, da ono, kar nosi človek pri sebi, večinoma ostane nedotaknjeno tudi ob naj-grozovitejši smrti lastnika. Najgloblji vtisk pa je napravljalo na gledalca, da je bil na zrakoplovu nemški motor in da je povsod videti zaznambe: D. R, P. Častnike so pokopali z vojaškimi častmi, ravno tako kot so tudi na oni strani naše padle letalce vedno pokopavali z vsem spoštovanjem, V nekem italijanskem ilustriranem listu je bila pred kratkim cclo slika takega sveča-nostnega pogreba.
—	Smrtna kosa. V Sevnici je umrla v starosti 86 let begunka-vdova Ana Marti-nec, sorodnica višjega sodnega svetnika pl, Kuhačeviča iz Gorice. — Umrla jc v umobolnici v Kromerižu Josipina Mihelj iz Rihemberga. Sprejeta je bila v goriško deželno umobolnico 9. marca 1911.	>
novice.
lj Pokopali so včeraj popoldne topniškega polkovnika v p. Viljema Lan g.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Zvezde, bivša dijaška gospodinja, 64 let. — Ana Skopec, zasebnica-hiralka, 74 let. — Franc Dežman, črnovojniški desetnik, sicer mit-niški paznik, 40 let. — Amalija Širok, hči služkinje-hiralke, 13 let. — Janez Benda, čevljar, 53 let,
lj Novina. V soboto jc bilo na trgu že nekaj letošnjih hrušk (črešnjevk), kakor tudi prvi domači grah. Do sedaj je bil naprodaj samo tuj. Oboje je bilo precej drago. Tudi borovnico so začelo žc črniti.
Turčija v vojsKi.
Turško poročilo.
Carijjrad, 4. junija. (K. u. Gia uii staji naznanja:
Iraška fronta. >,ič važnega.
K a, v k a š k a front a. Na desnem krilu neznaten pehotni ogenj. V središču so bili sovražni oddelki potisnjeni nazaj proti vzhodu. Sovražnik, ki se .jc scvernovzhodno od Mamaclialuna še držal, je bil po ljutem boju potisnjen nnzaj. Obvladujoče višine. Mniranskega pogorju so ppdlc v naše reke.
Egiptovska fronta. V boju, ki sc je vršil pri Kalij i med sovražnimi konjiškimi četami in enim izmed naših škadronov, je bil sovražnik popolnoma razbit in vržen nazaj v zapadni smeri. Na ostalih frontah nič važnega.
Branilec Kut el Amare.
Carigrad;, 4. junija. (Kor. ur.) General Townshend se je pripeljal v Carigrad. Trajno bivališče so mu nakazali nn oi. ku Halki.
miru.
Mirovno vprašanje.
Newyoj;k, i. junija. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Neka vest lista »Eve-ning Post« iz Washingtona pravi: Sobotni govor predsednika Wilsona je bil prvi korak skrbno sestavljenega programa, s katerim upa Wilson, da Zedi-njene države morda dosežejo konec vojne. Njegov pregled evropskega položaja v zvezi z bližnjo in dalnjo bodočnostjo vseh držav dovaja Wilsona do zaključka, da Zedinjene države zaradi svoje velike gospodarske in moralne moči ne smejo ostati še dalje križemrok in da morajo v bodoče skušati spraviti vojujoče se države.
Pot k miru se je našla.
Sveti Oče pripraven posredovalec.
Haag, 2. junija, (K. u.) Nizozemski protivojni svet objavlja izjavo častnega predsednika zadnje mirovne konference, bivšega zunanjega ministra Beauforta, ki je z ozirom na zadnja govora kanclerja in Greya rekel o možnosti miru: Da se mir sklene, morajo biti podani ali pogoji, o katerih so si vojujoči edini, ali pa taki, da jih ena stranka drugi vsili. Tako daleč pa še nismo. Ne moremo si želeti miru, ki bi bil samo premirje, kajti če bi tej vojni sledil oborožen mir, bi ga nezadovoljnost narodov in ljubosumnost vlad kmalu zopet uničila. Sedanji mir naj bo trajen in z dobro ureditvijo razsodišča naj se poskrbi za znižanje armad in mornaric. Samo tako je mogoče pregnati grozečo nevarnost. Kajti ko bodo vlade same prišle do spoznanja, da se nobeni stranki ne bo posrečilo druge zmagati, tedaj se je našla pot k miru. Pa do tega spoznanja morajo priti vlade istočasno, kajti če bi to spoznala samo ena stranka, bi to drugo samo vspodbujevalo, da naj vzdrži. Zato je treba posredovalca. Beau-fort smatra papeža za pripravnega posredovalca. Vsekakor mora biti geslo: Ali trajni mir ali noben mir.
Sv. oče danskim gospem.
Berlin, 1. junija. »Lokaianzeiger« poroča iz Kodanja: Odlične damske gospe so v posebni adresi pozvale sv. očeta, da naj s pozivom na vse vlade zopet napravi mir. Sv. oče je po državnem tajniku Gaspariju odgovoril, da so ga globoko ganila čustva, ki so rodila to adresc. Papež uboga svetopisemsko besedo: »Ne jenjaj klicati« in želi mir omogočiti in smatra za svojo uradno dolžnost, da z molitvijo in deli deia na to, da jenja sovraštvo in krvavi prepir in se v srca narodov zopet povrne mir in edinost.«
Mirovni pogoji entente?
Rosezidaal, 3. junija. »Pester L!oyd« poroča: Angleški vojni poročevalec Ken-zie je baje na dobro poučenih mestih zvedel tele »mirovne pogoje«: Nemško mornarico je treba omejiti; skleniti dogovor glede gradnje podmorskih čolnov in letal, prepovedati je treba zgradbo oboroženih čolnov potaplačev in zračnih ladij, anek-sija nemške južnozahodne Afrike, nevtra-lizacija Helgolanda in Kielskega kanala, odpoved vojni odškodnini, vrnitev Belgije in Alzacije. Italija in Srbija se še nista sporazumeli. Italijansko jezikovno ozemlje v Avstriji mora seveda dobiti Italija, ki bi se pač lahko odpovedala Tridentu, ker ji bo Francija dala kos zemlje vzhodno od Monaka. Sedaj se vrše pogajanja o zahtevah Italije. Zahtevati je treba politično neodvisnost. Poljske. Rusija zahteva vsaj nevtrali-zacijo, če ne že zasedenje Carigrada, razdelitev Msle Azije in neodvisnost Palestine.
Entendn sena! pripravlja mirovne pogoje.
Lugano, 3. junija. Francoski listi poročajo, da se meseca julija sestavi senat odličnih angleških, francoskih in italijanskih državnikov, ki bo imel določiti ententino enotno postopanje in pripraviti mirovne Pogoje.
Poslanik Gerard o Wilsoau in bližnjem miru.
Berlin, 3. junija, Neues Wiener Journal« prinaša razgovor z berlinskim ameriškim poslanikom Gcrardom, ki je izjavil, da smo le malo mesecev več oddaljeni od miru. Predsednik V/ilson ima predvsem važen človeški interes na obnovitvi miru. Danes ss še r.e da zagotoviti, ali bo predsednik samo sprejel mirovne predloge obeh vojujočih se strank, ali bo tudi pritisnil na vojujoče. Poslanik pričakuje v bližnjih tednih velikih vojnih dogodkov, ki bodo nagnjenje za mir gotovo zc!o pomnožili.
V Haagu sodijo o miru optimistično.
Curih, 3. junija. Brzojavka iz Amsterdama javlja, da nizozemski vladni krogi prav neprestano optimistično sodijo o upanju na mir. Wilsonovemu nastopu pripisujejo resnost. »Neue Ziiricher Zeitung« pa sodi, da ni Wilson, ampak Benedikt XV. tista sila, ki bo v vprašanju prihodnjega miru igrala veliko vlogo.
vojaške vesli.
Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 11 drag. p. Ivan pl. Spitzer. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik 19. pp. Andrej Rasečnik in stotnik 24 pp. Adalbert Lončar. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil višji zdravnik garn. bolnice št. 7 dr. Edvard Novak, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil desetnik 7. polj. top. polka Krump Anton. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil vpokojeni linijski poročnik Alojzij Poljanec.
Odlikovanja pri 3, pionirskem bataljonu. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. četovodja Solkner Franc, desetnik Osič Anton, tit, desetnik Gerjol Mihael, tit. poddesetnik Miklošič Franc in Zablatnik Anton, pionirji Bizjak Ivan, Bu-dua Josip, Gabassi Anton, Gerdevič Anton Josip, Linner Ivan, Lipej Andrej, Sla-manig Lovrenc, Šumej Franc, Avsec Franc, Brumec Alojzij, Debelak Alojzij, Eržen Ivan, Romanut Anton, Repec Franc, Les-košek Ivan, Stanič Franc, Brajnik Jurij in rez. trobentač Jerman Karel Jakob. —
Imenovanja. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Tavčar Ciril, 78. pp,; Spielhofer Valter, 97. pp.; Palčič Stanko, 17, pp. — Za poročnike šo imenovani praporščaki (kadeti): Olifčič Robert, 2. bos.-herc. p.j FiiBlen Miroslav, 87. pp.; Schwei-ger Franc, 47. pp.; Serb Virgil, Badjura Rudolf, Brzin Karel in Kunst Edvard, vsi pri 27. pešpolku.
Padli častniki. Kadet 87. pp. Hron Emanuel; poročnik 27. pp. Koltsch Her-bert; poročnik 27. pp. Luckner Herman; asist. zdravnik 27. pp. dr. Pultar Herman; kadet asp. 27. pp. Ružička Ivan; praporščak 27. pp. Stramec Alojzij; poročnik 27. pp. Umlauft Oton; polkovnik 27. pp, We-ber Karel.
Ujet je praporščak 48. pp. Divjak Josip, katerega se je že razglasilo za mrtvega,
v M mil jeli.
Dunaj, 2. junija. (K. u.) Avstrijska družba proti tuberkulozi v posebnem oklicu poziva avstrijske narode na boj proti tuberkulozi in posebno proii njeni najhujši obliki, jetiki, Jd leto za letom zahteva v Avstriji 85.C00 človeških življenj. Oklic pravi: Pred nekaj dnevi v notranjem ministrstvu ustanovljena družba, katero je vzela pod svoje pokroviteljstvo nadvojvodinja Izabela, je prinesla razveseljivo vest, da je država v sporazumu z vojno upravo pripravljena krepko boriti se proti tej strašni šibi. Toda država sama ni v stanu izpolniti te naloge, če ne pomagajo vsi ljudski sloji. Avstrijski naredi marširajo skupaj, da zmagajo zunanjega sovražnika in zmagali so ga. Naj avstrijski narodi tudi skupno marširajo, da skupno zmagajo mo-loha tuberkulozo. Vse zbirke in vse dobrodelne naprave naj vsaka dežela izvede zase in po svojih lastnih razmerah in potrebah. Združitev v skupni organizaciji ima namen skrbeti, da se bo ta akcija izvršila povsod vneto in enotno. — Oklic je podpisalo obilo odličnih oseb; na čelu stoji notranji minister princ Hohenlohe. Darove naj se pošilja na Avstrijsko družbo proti tuberkulozi, vojnopomožni urad notranjega ministrstva, Dunaj I„ Hoher Markt 5.
Kupiti želim dobro ohranjene V	t
KiPPilSIt
(pult). Ponudbo na naslov: Josip Frenetie, trgo. vec, Landol 33. P. Hraše pri Postojni.
Proda se iz proste roke
blizu L/ubljane, z dvema gospodar, poslopjema, vrtom in njivo, \so pri hiši, ter oddaljeno 7 min, od kolodvora. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Hiša« st. 1307.
Sprejmejo se
I di
.g.
ki eo vajeni delati ograjo fer
ar dte dekli
že vajeni kimljcnja in oskrbovanja prnsccv. Nnslop fnhko takoi. — Ponudbe je poslali na: Svinjerej-ska družba v Liubijani, Dunajska cesta ši. 23.
■ n i,—i,—ii—i,—i,—i,—i
Marocajte »Slivnica.

i t» II—ii—i?—n—II—II—i
Vno včevalnica za živino
Ljubljana, Dunajska cesta 29 ima na prodaj: bravnšvajgarce, prekajeno slanino, kranjske klobase in salami. Dobe se tudi belgijski zajci za rejo, par po 16'— K,
Prodam svojega
Dr. Jane, Rottenmann, Zg. štajersko.
Podpisana Agata Pregelj preklicu-jezn vse žaljive besede, ki sem jih govorila o gospodu Jakobu Milavc, kot neresnične.
AGATA PREGELJ.
Ljubljana, 5. f1 1915.
sBolgarske bluze=
kakor tudi največja izbera drugih bluz, ročno vezenje. Damska konfekcija zadnje novosti. Najfinejše in najmodernejše moške, deške
in otroške obleke. Vse, kakor vedno po znano čudovito nizkih cenah, v
„ljubljanskem skladišču oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana,
Mestni trg 5 — 6.
Šarfljeva moka „HASIN"
Po velikem trudu se mi je posrečilo doseči zopet večjo množino šartljeve moke »HASIN« ter tem
potom obveščam vse svoje cenj. naročnike, da se bližajo prazniki, in naj nihče ne odlaša z naročili na zadnjo dni, ker moram izvrševati vsa naročila po vrsti.
Kakor gotovo vsakemu znano, rabi se 1 zavitek za en šartelj, ne da bi bilo treba dodati kaj sladkorja, kvasa itd.
Po pošti se pošilja kot dosedai najmanj 3 zavitke po povzetju. En zavitek stano K 1-50; 50 zavitkov po K 1'40. — Na tisoče priporočilnih pisem vsakemu na razpolago. — Prosimo takojšnjih naročil, dokler še kaj zaloge,
Razpošiljalnica Ivan Urek Ljubljana 4. Mestni trg 13.
Popravila ločr.o in vestno. "TJJTiJ Zunanja naroiila na ijtiro 3 obratno pošto.
Osebno izbrane novosti z 'Dunaja
Priporoča: največjo gbero klobukov ya dame in deklice kaK°r tudi bogato zalogo žalnih klobukov.
Solidno blago. Prignano nljfc cene.

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«-
Odeovovni urednik: Jožef Gostlnčar. državni Doslanec.