PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 91 (14.182)
Trst, sreda, 22. aprila 1992
Položaj v BiH postaja iz ure v uro bolj dramatičen
Začel se je splošni napad četniških tolp na Sarajevo
Srbi za brezobzirno bombardiranje cinično obtožujejo Muslimane Miloševič pa vehementno zavrača ameriške in evropske obtožbe
Glasovanje o konstruktivni nezaupnici
Bo Drnovšku danes uspelo?
Na papirju ima že potrebno večino
Muslimanski begunci so iz Zvornika pred delniškimi pokoli zbežali tudi v Tuzlo	(Telefoto AP)
LJUBLJANA Včeraj so se spet razvneli spopadi v Sarajevu. Prve granate so padle na mesto ob petih zjutraj, boji pa ves dan niso pojenjali. Nemirno, s streljanjem, eksplozijami in letalskimi napadi je bilo tudi na drugih območjih Bosne in Hercegovine. Medtem ko se napetost v Bosni in Hercegovini stopnjuje, vladajoči krogi v Srbiji na različne načine zavračajo odgovornost za dogajanje v tej republiki in kategorično odbijajo obtožbe in ultimat s strani ZDA in Evropske skupnosti. Predsednik Srbije Slobodan Miloševič je obtožil VVashington, »da želi doseči svoje politične cilje z uporabo pritiska.« Prevladuje prepričanje, da je srečanje med Miloševičem in posebnim odposlancem ameriškega državnega sekretarja Johnsona minil v kategoričnem srbskem odbijanju ameriških obtožb.
Ob napadih na Sarajevo je bilo najhuje na območju Novega Sarajeva, kjer so bila tarča napadov tudi poslopja RTV Sarajevo, elektrogospodarstva Bosne in Hercegovine in Union investa. Napade so pripisali četniškim silam Vojislava Šešelja, Belim orlom in drugim srbskim paravojaškim formacijam, čeprav je srbska stran brž pohitela z izjavami, da gre za napade muslimanskih sil. Večina poročevalcev
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BOGO SAMSA
LJUBLJANA - Danes ob 15. uri bodo na skupnem zasedanju vseh treh skupščinskih zborov razpravljali o konstruktivni nezaupnici Peterletovi vladi. Vse kaže, da bo Janez Drnovšek uspel, saj je po dosedaj uradno še nepotrjenih vesteh zbral ministre iz vseh predvidenih strank in delno tudi iz kmečke Ljudske stranke. To mu na papirju jamči poleg 35 glasov večine še pomembne glasove iz vrst Ljudske stranke.
Zasedanje se bo pričelo z že običajnimi protokolarnimi zapleti, ki jih nameravajo sprožiti predstavniki kranjskih liberalcev in Starmanovih demosovcev. Včeraj so na zasedanju komisije za zunanje zadeve zavrnili predlog, da bi najprej govorili o zunanjem ministru Dimitriju Ruplu in o obtožbah, da ministrstvo slabo vodi.
Po teh zapletih bo sledila že običajna procedura: govor mandatarja Janeza Drnovška, razprava in seveda glasovanje. Zelo verjetno bodo uradno že na današnji seji povedali sestavo nove vlade, ki bi se lahko kaj kmalu predstavila parlamentu, če bo Drnovšku danes uspelo.
Vse stranke in skupine imajo v zadnjih urah pred zasedanjem zadnje sestanke, razgovore in posvetovanja, tako da bodo vse podrobnosti nove vladne koalicije znane šele zadnji trenutek. Že sedaj pa lahko iz raznih virov sestavimo predvideno vladno koalicijo z njenimi glavnimi značilnostmi.
Vladi bo predsedoval dr. Janez Drnovšek, ostali bodo trije podpredsedniki, ki pa jih bodo zamenjali. Za gospodarstvo naj bi odgovarjala neodvisni Marko Voljč (prvi neuspeli mandatar) in socia-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mubai'ak
sprejel
Gadafija
KAIRO Po včerajšnjih štiriurnih pogovorih med libijskim voditeljem Gadafijem in egiptovskim predsednikom Mubarakom v vojaškem oporišču Sidi Barani je vse ostalo pri starem. Mubarak je rezko navedel, da še gori plamenček upanja, a da bo treba še ogromno naporov za premostitev sedanje krize. Mubarak je nedvomno skušal nepredvidljivega Gadafija prepričati, da ZDA, Velika Britanija in Francija mislijo resno, ko zahtevajo izročitev obeh v atentat na letalo Pan Am vpletenih libijskih tajnih agentov. Bržkone so tudi razpravljali, kako bi se lahko Libija častno rešila ultimativnih zahtev OZN, ker Egipt nima nobenega iteresa, da bi se vsa zadeva še bolj zapletla.
Od včerajšnjega sestanka pa je imel Gadafi edino korist, da je vsaj domači javnosti dokazal, da ni osamljen. Na poveljstvo egiptovskega zahodnega vojaškega območja v Sidi Barani pa se je moral Gadafi iz Tobruka popeljati z avtom, kar je bil ponoven dokaz trdnosti letalskega embarga.
Zid sankcij, ki ga je pred tednom dni ob Libiji postavil Varnostni svet OZN, ni še pokazal nobenih razpok, kljub sirskim in sudanskim napovedim, da bodo vzpostavili redne letalske proge s Tripolisom.
Vseeno pa se v Tripolisu nekaj premika, saj so agencije včeraj navajale, da je Libija izgnala palestinskega terorista Abu Nidala, ki je najprej poskušal poiskati gostoljubje v Sudanu, ko mu to ni uspelo, se je zatekel v Irak.
Nečloveška farsa: v šestih urah so štirikrat odložili eksekucijo za kratek čas
V plinski celici zapora St Quentin ugasnilo življenje Roberta Harrisa
ST. OUENTIN - Ameriška družba je z njim falirala. In včeraj zjutraj je dokončno priznala svoj poraz. Ob 6.05 po kalifornijskem času (ob 15.05 po italijanski poletni uri) je neznani krvnik zapora v St. Ouenti-nu pritisnil na gumb in spustil cianidov! tableti v žvepleno kislino. Robert Harris (na sliki AP) je nekajkrat globoko vdihnil strupeno mešanico, se zazrl skozi steklo proti petdesetim pričam, ki so gledale, kako njegovo življenje ugaša, in postopno omahnil v nezavest. Enajst minut pozneje je sodnij ski zdravnik izjavil, da je kaznjenec klinično mrtev.
Včeraj ob zori sta tableti cianida »zapisali« besedo konec pod dogodek, ki je v zadnjih dneh izzval razpravo v vsem svetu. »Zapisali« sta besedo konec pod poglavje, ki je zabeležilo na svojih zadnjih straneh moreče, nečloveško nihanje med življenjem in smrtjo, s štirimi suspenzi usmrtitve in prav tolikimi razveljavitvami ameriškega vrhovnega sodišča. Zadnji suspenz kalifornijskih prizivnih sodnikov je ustavil ekse-
kucijo ob 4.00, ko je bil zapornik že privezan na stol plinske celice in le eno minuto preden bi krvnik pritisnil na usodni gumb. Harrisa so pazniki odvedli spet v celico, a za kratek čas. Vrhovno sodišče je zavrnilo pomisleke prizivnega sodišča, jetnik je moral zopet, tokrat poslednjič, v jekleno in hermetično zaprto celico, ki je včeraj po 25 letih spet služila svojemu namenu.
Pravica, odraz tiste družbe, ki je s Harrisom falirala, si ni znala prihraniti niti zadnje nečloveške farse. Bankrotirala je včeraj v St. Ouetinu, kot bankrotira vselej in povsod, v vsaki državi in pod vsakim režimom, v vsaki družbi, ki ščiti sebe s smrtno kaznijo. Vsiljuje se skoraj spontana primerjava med dostojanstvom jetnika, ki je v trinajstih letih zapora spoznal svoj zločin in v kesanju nad storjenim našel moč, da je umrl z dostojanstvom, in pravico, ki se kot v slabi srhljivki ni znala izogniti zadnji dramatični mrtvaški farsi. Ta se je nadaljevala tudi po eksekuciji z ritualnimi navidez NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Glavni ponor reke lave na Etni včeraj uspešno zamašen V Zafferani so si zdaj prebivalci vsaj začasno oddahnili
ZAFFERANA — V malem mestecu Zafferani Etnei ob vznožju Etne so si včeraj zvečer ob 19.21 močno oddahnili, saj mestu in prebivalcem, kot vse kaže, ne grozi več neposredna nevarnost pred lavo. Posebnim vojaškim enotam in pripadnikom civilne zaščite je namreč uspelo, da so s 40 dvotonskimi betonskimi bloki zamašili glavni ponor lave na nadmorski višini 2.000 metrov in tako prekinili reko lave, ki je neposredno ogrožala Zafferano.
Betonski bloki so bili postavljeni okrog kraterja in povezani s posebno mrežo, v ponor pa so jih spravili s pomočjo eksplozije trotila, ki je odtrgal del kamnitega roba ponora in spravil iz ravnotežja povezane bloke. Lava je kmalu zatem začela odtekati preko roba ponora in zdaj
vsi upajo, da si bo reka lave poiskala pot proti dolini Bove, ki je pusta, nenaseljena in tako obsežna, da lahko še leta brez škode absorbira količino lave, ki trenutno bruha iz notranjosti Etne.
Minister za civilno zaščito Capria je izrazil izredno zadovoljstvo in še posebej čestital posebnim enotam italijanske vojske in posadkam helikopterjev Nato, ki so bistveno pripomogli k uspehu celotne akcije. Zadovoljen je bil tudi koordinator vseh akcij, vulkanolog prof. Barberi, ki pa ob tem ni pozabil na previdnost. »Za zdaj je še prezgodaj, da bi z gotovostjo lahko trdili, da je Etna dokončno premagana,« je poudaril in dodal, da bo treba že danes ponovno podrobno preučiti položaj in če bo potrebno, ponovno ukrepati.
Mrzlični pogovori med strankami se bodo nadaljevali tudi danes
O možnih predsednikih zbornic še brez kakršnegakoli dogovora
V komisiji za mednarodne odnose
Rupel se je obranil kritik na svoj račun
RIM — Jutri bosta senat in poslanska zbornica pred svojo prvo in izredno pomembno nalogo v novi zakonodajni dobi. Izvoliti bosta morala namreč predsednika obeh vej parlamenta, vendar pa je dan pred volitvami položaj še izredno nejasen. Dogovora med strankami o kandidaturah še ni, pa čeprav je včerajšnji dan minil v znamenju številnih srečanj in pogovorov med najvidnejšimi strankarskimi voditelji. Na kratko bi lahko dejali, da se je vsak srečal z vsakim, iz teh srečanj pa ni prišlo skoraj nič konkretnega. Možne so le številne hipoteze, ki pa se prepletajo kot neke vrste politično-institucionalne domine, tako da so stranke izredno negotove, kakšne poteze naj vlečejo.
Kljub temu pa v tem položaju, ki se izredno hitro spreminja, lahko izluščimo nekaj imen. Ob »starih« predsednikih Spadoliniju in Iottijevi se za senat pojavljata
imeni G a ve in Andreottija, za poslansko zbornico pa se omenjata Napolitano in eden od socialistov. Kot alternativa, vendar manj verjetna, se pri kandidatih za senat omenja kot »anomalni« kandidat demokristjan Scalfaro. Toda vse skupaj ostaja le pri ugibanjih, srečanja med strankarskimi prvaki, ki so se nadaljevala tudi včeraj zvečer, pa so še povečala število »možnih« kandidatov, ne da bi pri tem postal bolj jasen vsaj eden od dveh izredno pomembnih kamenčkov v institucionalnem mozaiku, ki zadeva predsedstvo poslanske zbornice in senata.
Le malo se je izvedelo o vsebini pogovora med Craxijem in Altissi-mom. »Smo še v fazi razmišljanja,« je po srečanju dejal tajnik PLI, ki je za predsedstvo zbornice predlagal liberalca Biondija. Voditelj PSDI Cariglia pa je včerajšnji dan »preživel« med PSI in DSL in poskušal »zakrpati« popokane šive v
odnosih na levici. Cariglia je govoril tudi o možnem srečanju med predstavniki DSL in .PSI, vendar pa od zainteresiranih vsaj za zdaj še ni prišlo do potrditve tega srečanja. Craxi se je včeraj sestal z Bossijem, ki je v imenu Lige zahteval dve podpredsedniški mesti.
Zelo pomanjkljive so tudi informacije o včerajšnjem srečanju med Forlanijem in Occhettom. Tajnik KD je po srečanju dejal, da sta z voditeljem DSL izmenjala »ideje o začetku nove zakonodajne dobe.« Toda kot je povedal podtajnik KD Mattarella se bo Forlani danes ponovno pogovarjal z DSL o kandidatih za obe predsedniški mesti.
O kandidatih bodo torej pogajanja potekala še danes, vprašanje pa je, če bodo stranke uspele doseči dogovor, ali pa bo treba do dokončne odločitve počakati na odgovor, ki ga bodo v parlamentu dali senatorji in poslanci.
LJUBLJANA — Kljub zelo obsežnem dnevnem redu so se člani Komisije za mednarodne odnose skupščine Slovenije včeraj najdlje zadržali pri interpelaciji o delu in odgovornosti zunanjega ministra, ki jo je pred časom vložila skupina poslancev Družbenopolitičnega zbora. Ministrstvo je pripravilo odgovor oziroma poročilo, o tem pa bodo danes na skupni seji razpravljali tudi vsi trije skupščinski zbori.
»Na interpelacijo gledam, v sklopu strankarskih spopadov in polemik,« je na seji dejal minister Rupel, ki je pojasnil, da je njegovo ministrstsvo moralo poročilo poslati vladi, ki pa »ni rekla nič«, in tako je »ministrstvo ostalo prepuščeno "na milost in nemilost" parlamentu.« Zunanji minister je spomnil, da je njegovo ministrstvo v zadnjih dveh letih naredilo veliko - od tega, da so postali sposobni za komuniciranje na mednarodni ravni, do tega, da imajo zakonodajo na tem področju, da je Slovenijo priznalo več kot 60 držav, da je dobila članstvo v KVSE in se pripravlja na OZN, in tega, da so jo priznale ZDA, kar ni »padlo kot zrela hruška«, temveč je bilo za to potrebno krepko delati.
Minister Rupel je posebej poudaril, da bi morali biti v zunanjem ministrstvu zastopani nacionalni, ne pa strankarski interesi. Na konkretne očitke, da glede meje s Hrvaško ni bilo storjenega dovolj, je povedal, da v sloven-sko-hrvaškem sodelovanju res vse ne teče gladko, saj so ti odnosi sorazmerno mladi, sicer pa Slovenija zagovarja nedotakljivost meja nasploh. Do natanko določene meje letos nikakor ne more priti, žal pa je tudi razprava, ki se formalno še ni niti začela, skoraj že v naprej onemogočena. »V zvezi s Hrvaško pa je politika poslanca Daniela Starmana že marsikaj pokvarila,« trdi Rupel.
Ker v njegovem delu največ hude krvi povzroča zlasti prosuli tristranski memorandum z Italijo in Hrvaško, ki ga Slovenija v Rimu ni podpisala, je minister za zunanje zadeve dejal, da je ta dokument zahtevala italijanska stran, da je De Michelis želel pomagati, a njemu niso hoteli pomagati koalicijski partnerji, in je vsekakor prav, da do tega podpisa ni prišlo.
Večina članov komisije je menila, da je interpelacija brezpredmetna, ker je komisija poprla skupščinska stališča in sklepe o
zunanjepolitični aktivnosti po mednarodnem priznanju RS in ker se je zunanje ministrstvo dosledno držalo stališč komisije in politike, kakršno je sprejel parlament. Eden od podpisnikov interpelacije, Žarko Pregelj je pojasnil, da je bil namen interpelacije pregledati Ruplovo delo in ugotoviti, ali gre za osebno odgovornost ali za objektivne okoliščine, saj je bila, kot je dejal, »Ruplova strategija zelo problematična«. Očitke, da morda »za situacijo pri tristranskem memorandumu ni bil kriv sam, je pa odigral eno ključnih vlog« in da je bila komisija o tem obveščena zelo pozno, pa je Rupel zavrnil kot neutemeljene, saj je sam v danem trenutku o (ne)podpisovanj u memoranduma zahteval odločitev vlade in komisije.
Tudi Rudi Šeligo je menil, da se interpelacije ne odpira na nič oprijemljivega, temveč gre zgolj za »puljenje kurjih črev«, Peter Reberc pa, nasprotno, ugotavlja, da so navedbe zelo konkretne. O omenjenem memorandumu je dodal, da je »Rupel nagovarjal k podpisu in grozil s posledicami«. Komisija je podprla delovanje zunanjega ministrstva, podpisniki interpelacije pa so se od tega ogradili.
Minister Rupel je odgovoril tudi na vprašanje, ali bo Slovenija še (so)delovala v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Na vrhu v Zagrebu namreč ni sprejela predsednikovanja, saj je njeno članstvo postalo sporno zaradi novo-dobljene državnosti, vendar s skupnostjo še vedno resno sodeluje. Na mnenje, da bi se dalo lahko glede državne meje s Hrvaško marsikaj rešiti s praktičnimi in pragmatičnimi ukrepi (kot so prehodi za potrebe lokalnega prebivalstva), je Rupel odvrnil, da so prehodi nižjega ranga v pristojnosti notranjega ministrstva, ki se s tem že ukvarja. Ta vprašanja naj bi bila rešena do začetka turistične sezone, ker pa gre za del večjega sporazuma o gospodarskem sodelovanju, lahko pričakujemo določene težave. Takoj bi bilo nujno sprejeti sporazum o maloobmejnem sodelovanju, ki ga je pripravila slovenska stran in je zdaj v postopku na hrvaški.
Komisija za mednarodne odnose je imenovala tričlansko delegacijo skupščine RS s statusom posebnega gosta v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, v kateri so Ivan Bizjak (SKD), Borut Pahor (SDP) in Tone Peršak (DS). (NIA)
Odločilni dnevi za Afganistan
KABUL — Novi začasni afganistanski predsednik Abdul Rahim Hatif je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal, da je njegova vlada pripravljena vsak trenutek predati oblast mudžahedinom, ki so obkolili Kabul. Kot edini pogoj kabulski režim zahteva, da mudžahedi-ni dosežejo medsebojni sporazum o sestavi prehodne vlade, ki bi prevzela oblast v Afganistanu. »Naš glavni cilj je miroljubna predaja oblasti,« je poudaril Abdul Rahim Hatif.
Uresničitev tega povsem logičnega pogoja pa bo vse prej kot lahka zadeva. Po islamabadskih so prejšnjo noč klavrno propadla tudi pogajanja med mudžahedinskimi poveljniki v pakistanskem Pešavarju. Ideološke, verske in plemenske razlike med posameznimi gverilskimi skupinami so takšne, da ne uspejo dobiti skupnega jezika. Trenutno je pobuda v rokah dveh skupin, zmerne Dža-miat-i-islami in sunitsko-fundamentalistične Hezb-i-isla-mi, ostali v bistvu sedaj čakajo, kako se bo razvila vsa zadeva. Prav zato napovedujejo, da bo v petek v Islamabad prispel generalni tajnik OZN Butros Gali, ki bo skušal mudžahedinske voditelje prepričati, da je načrt OZN za rešitev afganistanske krize edini način za preprečitev novega gorja po 14-letni državljanski vojni.
Voditelj Hezb-i-islamija Gulbudin Hekmatjar je ponovno zavrnil mirovni načrt OZN in obtožil Ahmeda Šaha Masuda (Džamiat-i-islami), da »ogroža nacionalno enotnost in odpira pot dezintegraciji Afganistana«, ker ob podpori »ekspanzionističnih sosedov« skuša ustanoviti koalicijsko fronto, v kateri bi lahko »afganistanski komunisti preživeli«.
Ahmed Šah Masud pa je včeraj političnemu vodstvu mudžahedinov, ki se pogaja v Pakistanu, zagrozil, da bodo vojaški poveljniki mudžahedinov poskrbeli za zamenjavo kabulskega režima, če se politiki v dveh treh dneh ne bodo zmenili za skupen nastop. Afganistanska kriza je torej pred svojim razpletom, kako bo padel kabulski komunistični režim, pa še ni povsem jasno.
Kdaj avtocesta Koper-Lendava
LJUBLJANA — Slovenija je odprta za skupne naložbe, urediti pa je potrebno ustrezno zakonodajo, je povedal poslanec slovenske skupščine Ludvik Toplak na včerajšnjem sestanku v prostorih slovenskega parlamenta z nekaterimi tujimi poslovneži, ki se zanimajo za vlaganja v slovensko gospodarstvo.
Šestanka so se poleg ministra za finance Dušana Še-šoka in predstavnikov večjih cestnih in naftnih podjetij udeležili še kanadski podjetnik slovenskega rodu Valter Wolf in predstavniki velikih finančnih ustanov iz Kanade in Francije. Razpravljali so predvsem o možnostih za izgradnjo avtoceste med Koprom in Lendavo, ki je za slovensko in evropsko infrastrukturo izrednega pomena.
Slovenska stran je pripravila predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o modernizaciji cest, v katerega je vključila tudi projekt izgradnje avtoceste med Koprom in Lendavo. Zakon predvideva možnost sofinanciranja tujih udeležencev, ki so jih na današnjem sestanku skušali seznaniti s položajem na omenjenem področju.
Valter Wolf je na sestanku poudaril, da je za naložbe potrebno izpolniti določene pogoje. Najprej je potrebno imeti urejeno zakonodajo, vedeti je treba, kdo je lastnik in kdo je odgovoren, investitorju morajo biti znani donosi; in ko bo vse omenjeno zagotovljeno, investitorjev, ki bodo vložili 1,6 milijarde dolarjev sredstev za izgradnjo omenjene avtoceste, ne bo težko najti. Trenutno pa se v Sloveniji še vedno borijo za vrh v vladi, kar pomeni, da ne moremo govoriti o stabilni vladi, ki je pogoj za zdravo gospodarstvo, je še dodal Wolf.
Kanadski finančnik Verner Schick pa je povedal, da se njegova družba zanima za vlaganje v omenjeni projekt, opozoril pa je, da se v Sloveniji še vedno srečujemo s problematiko neplačanih dolgov. Povedal je, da bi bilo treba čimprej urediti pravne temelje za naložbe v Sloveniji. Na koncu je še menil, da je zdaj pravi čas za vlaganja v slovenske projekte. (STA)
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani
• Sarajevo
vendarle piše, da so granate padale s Troboviča in drugih hribov okoli Sarajeva, kjer so razporejene srbske sile. Prav tako so poročali, da v sarajevskih četrteh potekajo boji med regularnimi policijskimi enotami Bosne in Hercegovine in srbskimi silami. Že predvčerajšnjim je ministrstvo za notranje zadeve Bosne in Hercegovine opozorilo, da srbska stran prek različnih dezinformacij ustvarja zmedo in strah v posameznih predelih Sarajeva. Srbske prebivalce Sarajeva naj bi strašili pred policijo in ga poskušali organizirati proti njej. Prav tako je policija že predsinočnjim napovedala prihod Šešeljevih in Arkanovih srbskih pripadnikov paravojaških enot v Sarajevo in poudarila, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zaščitila prebivalstvo Sarajeva.
Včerajšnji dogodki v Sarajevu so v marsičem potrdili te napovedi bo-sansko-hercegovske policije. Zaradi napadov na Sarajevo je član predsedstva BiH iz vrst Muslimanov Fikret Abdič najprej pozval jugoslovansko armado, naj zaščiti Sarajevo, le malo pozneje pa je drugi član Predsedstva BiH Stjepan Kljujič, ki je bil še nedavno tudi lider Hrvat-ske demokratske zveze v BiH, terjal od vojske, naj se vrne v vojašnice, da bi lahko Sarajevčani sami zagotovili obrambo svojega mesta. Predstavnik vojske je na vse to samo sporočil, da je okoli Sarajeva polno
srbskih in muslimanskih paravojaških enot, ki streljajo na Sarajevo. Po mnenju nekaterih opazovalcev je cilj najnovejših srbskih napadov vzpostavljanje srbske oblasti v nekaterih delih Sarajeva.
Srbija se je sicer znašla v »kleščah« mednarodnega diplomatskega pritiska. Srbska vladajoča garnitura je obtožena za agresijo na Bosno in Hercegovino in za kršenje norm Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zdaj poskuša z vsemi sredstvi to prikazati kot nenačelno in zarotniško delovanje ZDA in Evrope proti srbskemu narodu. »Srbiji in njenim državljanom je iznad vsega do miru in miroljubnega reševanja vseh sporov,« sporoča Miloševi-čeva Socialistična partija Srbije in poudarja, »da se je Srbija v celotnem obdobju jugoslovanske krize zavzemala za mirno opcijo, za razliko od tistih, ki so izbrali nasilno pot secesije.« Socialistična partija Srbije (SPS) sodi, da se Srbija neupravičeno in neobjektivno obtožuje zaradi vojne v BiH. »Srbija nima teritorialnih zahtev proti drugim republikam in drugih državam in ne zahteva nič drugega, kot svobodo in da se ne obtožuje in kaznuje za tisto, za kar ni kriva.« Vendar pa sporočilo SPS hkrati zelo kategorično napada ZDA in Evropo zaradi mednarodnega priznanja Bosne in Hercegovine in jih obtožuje kot glavne krivce vojne v tej republiki. Prav tako za vojno Srbija obtožuje Hrvaško, ki naj bi »okupirala« dobršen, del zahodne
Hercegovine. SPS ponavlja tisto, kar je že pred nekaj dnevi izjavil Slobodan Miloševič, da je neresnica, »da je Srbija vmešana v izzivanje oboroženih spopadov in agresije«, hkrati pa zelo samozavestno izjavlja, »da je moč s političnim dogovorom hitro in pravično rešiti status Jugoslovanske armade in Bosne in Hercegovine, kakor tudi vsa druga sporna vprašanja. Srbija s tem sama dokazuje, da je še kako velik arbiter.
Dve vojvodinski stranki - demokratska stranka in stranka reformistov sta že reagirali na najnovejše izjave vladajočih v zvezi z ultimatom ZDA in KEVS. »Tisti, ki so z napačno politiko, z aroganco, škodoželjnostjo in diletantstvom pripeljali Srbijo v brezizhoden položaj, zdaj poskušajo prepričati vse državljane republike Srbije, da je tudi zanje propad neizogiben«, je dejal lider demokratov dr. Dragoslav Petrovič in negiral vladajočim pravico, da sami določajo, kaj je »interes naroda«. »Če je zdaj napočil trenutek za zgodovinski "ne", potem ima srbski narod veliko razlogov, da ta "ne" prej kot Združenim državam Amerike in Evrope izreče nekomu, ki je veliko bliže,« meni dr. Dragoslav Petrovič - z jasno aluzijo na sedanjo srbsko oblast. (NIA)
• Bo Drnovšku
list Viktor Žakelj, za družbena vprašanja pa socialdemokrat Jože Pučnik.
V	vladi ostanejo trije zeleni: dr. Božidar Voljč za zdravstvo, dr. Peter Tancig za znanost in Miha Jazbin-šek za urejanje prostora. Ostanejo tudi vsi trije demokrati predvsem seveda oba ključna ministra Dimitrij Rupel za zunanje zadeve in Igor Bavčar za notranje zadeve. Odprto je ministrstvo Jelka Kacina, po zadnjih vesteh naj bi odgovarjal za Slovence po svetu, vsekakor pa naj bi ostal v vladi.
Socialdemokrati bodo imeli poleg podpredsednika vlade Jožeta Pučnika potrjena oba že dosedanja ministra Marjana Kranjca za promet in Janeza Janšo za obrambo. Socialisti ga poleg podpredsednika Viktorja Žaklja še ministra za kulturo Boruta Šukljeta.
Liberalni demokrati bodo imeli poleg predsednika vlade še ministra za delo in socialne zadeve Mileta Šetinca, ministra za šolstvo Gaberja in ministra za trg in gospodarstvo Edvarda Ovna.
V	vlado bodo vstopili prenovitelji s tremi ministrskimi mesti: Peter Bekeš za zakonodajo, Sonja Lokar za vprašanja borcev in direktor Čateš-kih toplic za turizem. Vstopili bodo tudi kmetje, in sicer predstavniki ljudske stranke z dosedanjim ministrom za kmetijstvo Jožetom Ostercem in ministrico za ženska vprašanja Marijo Markeš.
Končno naj bi bili v vladi še Mitja Gaspari nedovisni minister za finance in Tea Petrin neodvisna ministrica za drobno gospodarstvo in
industrijo. Liberalni demokrat Janez Kopač pa bo prevzel sektor davčne uprave.
Ta okvirni in seveda ne povsem dokončni seznam nove vlade potrjuje napore, da se ustvari zelo širok konsenz, ki gre vse od prenoviteljev, in liberalnih demokratov, preko sredinske koalicije 4 + 1 do pomembnega dela nekdanje kmečke, sedaj Ljudske stranke.
• V plinski
hladnimi pričevanji očividcev.
Robert Harris je leta 1978 pred poskusom ropa ubil komaj 16-letna fanta. Svoj zločin je plačal s 13 leti ječe in z večkratnim prestopom praga plinske celice, do včerajšnjega poslednjega. In vprašanje je, ali bo njegova okrutna smrt bila v opomin, ali bo silila ameriško in vse ostale države, ki ohranjajo smrtno kazen k razmisleku o smiselnosti legalnega umora, ali pa bo še pospešila usodo tistih nesrečnežev (V ZDA je teh nad dva tisoč), ki v odelkih smrti čakajo, da se bo njihova usoda izpolnila.
Vzdušje, ki prevladuje, ne sili k optimizmu. Električni stoli, vešala, plinske celice, smrtonosne injekcije, puške bodo najbrž še »pele« svojo mrtvaško pesem. In vselej bodo zvonovi mračno potrkavali nam vsemi saj je smrtna kazen, kot trdi Amnes-ty International, »ekstremna oblika kršitve človekovih pravic«.
Ruffino
odgovoril
Pascolatu
VIDEM — V Demokratični stranki levice na dteželni ravni se trenje nadaljuje. Kot smo pisali včeraj, je bivši poslanec Renzo Pascolat zahteval odstop deželnega tajnika Elvia Ruf fina, le-ta pa mu je ustrezno odgovoril. Ruffino je zavrnil možnost, da bi se odrekel tej funkciji, v isti sapi pa elegantno pozval Pascolata, naj pusti več prostora mlademu rodu: »Dvajset lčt - od trenutka, ko je bil izvoljen za pokrajinskega tajnika, do obdobja, ko je bil načelnik svetovalske skupine v deželni skupščini, in še pozneje, ko je vstopil v poslansko zbornico - je bil Pascolat vodilna osebnost KPI na Videmskem,« piše v sporočilu, ki ga je podpisal sam Ruffino, »v tem času- pa je prišlo do velikih sprememb, katerih vrhunec je bil nastanek DSL. Tedaj zadobi vprašanje generacijske obnove vprav fiziološki značaj, za katerega sta se izrekli na primarnih volitvah v pokrajini dve tretjini vseh tisoč vpisanih v stranko.« Pascolat se lahko po Ruffino-vem mnenju zdaj vedrega duha umakne mlademu rodu, »tudi zaradi tega, ker ta ne namerava prav nikogar izriniti«.
Elvio Ruffino je dalje pojasnil, da je Renzo Pascolat predlagal njegov odstop že med zadnjim zasedanjem strankinega deželnega vodstva, da pa je večina menila drugače in se opredelila za okrepitev vodilne skupine - če treba, tudi preko formalnega enot-nostnega upravljanja stranke.
»Če bo Pascolat na prihodnjem zasedanju strankinega deželnega odbora vnovič predlagal moj odstop, ga bom brez nadaljnjega pozorno poslušal,« je še zapisal v omenjenem javnem sporočilu deželni tajnik DSL Elvio Ruffino.
Z včerajšnje seje deželne komisije za probleme okolja
Krajinsko varstvo zahteva dosledno izvajanje zakonov
Njen ustanovni zbor naj bi bil prihodnji mesec
»Zveza za Primorsko bo branila avtentične interese tega območja«
TRST — Za zaščito narave niso dovolj zakoni, treba jih je tudi izvajati, a to bo možno le z odpravo dvoumnih predpisov, ki sprožajo različna tolmačenja, in s pomnožitvijo osebja, ki je odgovorno za spoštovanje zakonov. To so poudarili glasniki pokrajinskih uprav, s katerimi se je posvetovala svetovalska komisija za probleme okolja pri deželni skupščini pred včerajšnjo razpravo o tem, kako zagotoviti kar najbolj učinkovito krajinsko varstvo.
Kot je dejal predsednik komisije Renato Vivian (Zeleni), problemi o varovanju okolja ne zadevajo le nagle množitve nezakonitih odlagališč odpadkov, temveč ves problem izkoriščanja teritorija. Zastopnik Federacije zelenih Giorgio Cavallo je ugotovil, da je časa za konkretne pobude malo, saj bodo že čez leto dni deželne volitve, da pa bi lahko komisija zbrala vse mogoče zadevne podatke in informacije, ki bi pomenili podlago za delo bodočih svetovalcev. Predlagal je tudi, naj bi se komisija zdaj sešla še z odbornikom za gozdarstvo in krajinske parke Adinom Cisilinom ter s tehniki njegovega odborništva. S potrebo po izdatnejših informacijah je soglašal demokristjan Antonio Martini s pripombo, da bi bilo treba kaj več vedeti tudi o vzrokih požarov in o tem, kako se izkoriščajo v deželi vodni viri. Podobno je menil svetovalec Demokratične
stranke levice Lodovico Sonego in dodal, da problem zaščite okolja ni odvisen toliko od števila zadolženih funkcionarjev, kolikor in zlasti od koordinacije njihovega dela. Krščanski demokrat Ivano Strizzolo in Sonegov strankarski kolega Ivo Del Negro sta pribila, da ni dovolj samo zbirati podatke in da bi bilo treba konkretno nastopiti že v zdajšnji mandatni dobi, tako na primer glede obvarovanja redkih ptic in raznih protipožarnih ukrepov.
Včeraj je zasedala tudi svetovalska komisija za javna dela, ki jo vodi demokristjan Angelo Compagnon, obravnavala pa je vprašanje ureditve kolesarskih stez. Za to pa niso potrebna le ustrezna finančna sredstva, so poudarili, marveč tudi primeren deželni zakon, drugače bi ponovili napake, ki so jih zagrešili v Avstriji. Istega mnenja je ožji odbor, ki so ga zadolžili, da na osnovi predlogov DSL, KD in FV pripravi zakonsko besedilo, po možnosti sklicujoč se na izkustva iz Tridentinske-Južne Tirolske in tudi še iz drugih dežel.
Danes bo zasedala komisija za krajevne ustanove in obravnavala reformo volilnega sistema, jutri pa komisija za urbanistiko. Prav tako jutri bo predsednik deželne skupščine Gonano umestil deželni odbor za radiotelevizijsko službo, ki je bil izvoljen 24. marca.
SEŽANA Pred kratkim se je v Lipici sestal iniciativni odbor za ustanovitev nove stranke na Primorskem. Poleg glavnega pobudnika in organizatorja Draga Mirošiča je bilo navzočih še več vidnih gostov (Ciril Čehovin, bivši predsednik Ljubljanske banke v Trstu, kustos galerije v Kopru Toni Biloslav, Može z Gospodarske zbornice Koper, Lucijan Vuga, Raul Šiškovič in nekateri primorski advokati). S tem so stekle priprave za organizacijo nove stranke -Zveze za Primorsko, sicer pa se bodo o imenu odločali na ustanovnem zboru, ki bo meseca maja. Na ustanovnem zboru bodo sprejeli tudi še program in statut* stranke in izvolili novo vodstvo.
»Stranka bo odprta in demokratična. Delovala bo na območju vseh desetih primorskih občin s poudarkom na krepitvi vloge in položaja narodnih manjšin in sodelovanja s Hrvaško. Osnovni cilj stranke bo ovrednotiti pravo vlogo Primorske kot obmejne regije v slovenskem merilu, pri čemer bo posebnega pomena razvijanje sodelovanja s sosednjo Italijo za medsebojno korist obmejnega prebivalstva. Sodelovanje bo potekalo predvsem na gospodarskem področju,« je med drugim poudaril Drago Mirošič. Nova stranka bo vodila boj za avtentične interese Primorske v slovenskem merilu in reševala vprašanja, ki se tičejo Primorcev. Stranka ne bo ideološko usmerjena.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Razstava bo posvečena obisku papeža v deželi
Obrt z nabožno vsebino
VIDEM — V videmski cerkvi SantAntonio Abate bo od 29. aprila do 10. maja razstava nabožnih obrtnih izdelkov pod geslom "Delavne roke, navdihnjene roke", ki jo bodo posvetili papeževemu obisku v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Deželni odbornik za obrt Pier Antonio Rigo jo je na včerajšnji predstavitvi na sedežu ustanove za razvoj obrtništva ESA ocenil z ene strani kot pomenljivo vez med človekovim delom in njegovim verskim čutom, z drugje strani pa kot odraz napredka te proizvajalne veje oziroma ustvarjalnosti, ki veliko prispeva k poglabljanju odnosov med našo deželo in Evropo. V nabožni obrti, je še dejal, se zrcalita cerkvena tradicija, vezana na oglejski patriarhat, in dva tisoč let zgodovine v osrčju Evrope.
Msgr. Guido Genero, predsednik škofijske komisije za nabožno umetnost, vidi v tej razstavi veren odraz kulturnih tradicij in zdajšnjega prehodnega obdobja, ki ga podoživljamo v iskanju novih sintezvelike podobe in majhni predmeti bodo odsevali človekovo izražanje v času, ko se industrializacija polašča celo tudi nabožnega.
Razstava bo zajemala doslej povsem nepoznane artikle, ki sd izdelani tako iz skromih materialov, kot so baker, železo, bron, keramika in čipke, kakor iz žlahtnih kovin, je pojasnil predsednik ustanove ESA Carlo Fales-chini. Eksponate, ki si jih bo ogledal papež 3. maja, prispeva več kot trideset obrtnih delavnic, med njimi tudi obiskovalci deželne šole za mozaično umetnost in šole za čipkaste izdelke. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi ustrezni katalog in tematsko audiovizuelno gradivo.
Srečanje med Melzijem in Piuttijem (Agemont)
Razviti gorata območja
VIDEM — Novi predsednik Agencije za gorate predele (Agemont) Igino Piutti se je sešel včeraj s predsednikom furlanskih industrij-cev Carlom Melzijem. V navzočnosti tudi načelnika tolmeške delegacije industrij cev Joba in direktorja Agemonta Marazzija sta obravnavala možnosti nadaljnjega razvoja furlanskega hribovja in gorovja ter odnose v Evropsko skupnostjo.
Igino Piutti se je obvezal, da bo razvil Agemont v agilno strukturo v zaslombo podjetnikom, ki nameravajo investirati v goratih predelih Furlanije-Julijske krajine, pri tem pa bodo prišli v poštev v prvi vrsti industrije!. Piutti je tudi opozoril na potrebo po politični obvezi pristojnih političnih krogov, da od EGS dosežejo drugačen odnos do goratih območij v deželi, saj v Bruslju ize-
načujejo, kot je znano, prispevke za pobude v takšnih krajih s prispevki, ki veljajo za vse druge predele, namesto da bi upoštevali specifičnosti.
Predsednik furlanskih industrij-cev Carlo Melzi je po drugi strani poudaril, da bo njegopva organizacija še naprej podpirala razvijanje goratih območij, obenem pa naglasil potrebo po sprostitvi državnega zakona za razmah obmejnih območij, ki je še zmerom nekako zamrznjen v Bruslju. S Piuttijem sta ocenila tudi zdajšnje nepovoljne gospodarske razmere v mednarodnem, italijanskem in deželnem oziroma krajevnem merilu, v isti sapi pa sta izrazila zaupanje v sposobnosti in nasploh v razvojni potencial furlanskega industrijskega sistema še zlasti z vidika pospeševanja odnosov z vzhodnoevropskimi državami.
Od danes pa do prihodnjega petka v portoroškem Avditoriju v organizaciji Društva ekonomistov iz Ljubljane
Posvetovanje o ekonomiki in organizaciji podjetij
PORTOROŽ — Od danes pa do petka, 24. aprila, bo v portoroškem Avditoriju v organizaciji ljubljanskega Društva ekonomistov 29. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji podjetij, tokrat z naslovom "Z informatiko v Evropo". Na posvetovanju bo sodelovalo okrog 200 udeležencev, za vse informacije pa bo na razpolago Jasmina Krek-Klešnik. Navajamo program posvetovanja.
Danes od 9.30 do 11.45 bodo na sporedu uvodni referati na temo "Poenotenje slovenske informacijske infrastrukture, informacijskih sistemov; uskladitev z evropskimi standardi", med 12. in 13. uro predstavitev ponudbe borze programske opreme, rešitev in storitev s področja informatike, ob 14.30 odprtje borze v navzočnosti podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine republike Slovenije dr. Andreja Ocvirka in od 18. ure dalje piknik za
vse udeležence. Jutri, 23. aprila, bodo od 9.30 do 13. ure obravnavali temo "Poenotenje poslovnih informacijskih sistemov in poslovanja po evropskih standardih", od 14.30 do 16.30 bo okrogla miza o temi "Informacijska izhodišča povezovanja naših podjetij z Evropo in svetom" (obravnava primerov in trendov razvoja informatike ter njihovega vpliva v slovenskem okolju), od 16.45 do 18.45 okrogla miza na temo "Preizkušnje in certifici-ranje programske opreme in rešitev ter storitev in znanj s področja informatike", a skozi veš dan (od 9.30 do 19. ure) "borza programske opreme,' rešitev in storitev s področja informatike". Pojutrišnjem, 24. aprila., pa bodo med 9.30 in 11.45 razpravljali o temi "Zagotavljanje kakovosti informatike v podjetjih in v njihovem okolju", medtem ko bodo na vrsti od 12. do 13. ure zaključki.
O
o
LENART
D»C>
OMETI IN FASADE STVRIAN
ponudba z dobavo materiala in s strojnim vgrajevanjem:
NOTRANJI OMETI
na syporex................................. 495	SLT
na opeko .................................. 595	SLT
NOTRANJI TERMO OMETI
debeline 3 cm.............................. 595	SLT
debeline 4 cm.............................. 850	SLT
FASADNI OMETI
apneno-cementni............................ 780	SLT
termo ometi, 4 cm ......................... 1500	SLT
INFORMACIJE IN NAROČILA: tel. (062) 724-123 fax 724-707
V rovinjski občini so jih po Tudjmanovem naročilu že začeli pošiljati iz hotelov, da bi se na ta način pripravili na turistično sezono
Bodo hrvaške begunce vselili tudi v slovenske počitniške domove?
UMAG — V rovinjski občini so začeli uresničevati nedavno Tudj-aianovo napoved in napotilo. Hrvaške hotele, v katerih so begunci, je treba izprazniti, jih pripraviti za turistično sezono in begunce namestiti v počitniške domove, tudi slovenske, če je treba. Odločitev oziroma namera Slovenije, da ne bo sprejemala beguncev, je v tem primeru prišla kot naročena. Vse skupaj pa pomeni dodatno Prilivanje ognja na že tako dovolj razgrete odnose dveh sosed.
V zvezi z rovinjsko zasedbo murskosoboškega počitniškega doma smo dobili nekaj izjav hrvaških funkcionarjev. Najprej smo hoteli zvedeti kaj več od pomočnika hrvaškega ministra za zunanje zadeve Vinka Kandžija, vendar nam uradne izjave ni hotel ali mogel dati. Predsednik SO Rovinj Davorin Flego je bil (v petek, 17. aprila) še presenečen: »Kolikor sem obveščen, je bjlo pred nase-htvijo beguncev doseženo ustrezno soglasje. Tako je bilo tudi v Preteklosti. Naj povem, da smo imeli v tem objektu murskosoboš-
kega počitniškega doma za časa večjih vojnih spopadov nameščeno gasilsko enoto in enoto civilne zaščite in to v soglasju z lastniki iz Murske Sobote. Upam, da tudi v tem primeru ne gre za kakšen problem. Imamo namreč ukaz, da lahko koristimo le določene počitniške domove (last Srbije, Črne Gore, Makedonije). V rovinjski občini imamo kakih 2000 beguncev, ki smo jih namestili v kompleksu bivšega kampa Beograd blizu murskosoboškega počitniškega doma. Na ta način smo hoteli rešiti vprašanje beguncev in sprostiti naše najpomembnejše turistične objekte. Hkrati upam, da gre v tem primeru za nesporazum, saj smo s slovenskimi lastniki počitniških domov dosledno dobro sodelovali...«.
Predsednik skupščine občine Buje Lucijan Benolič je vedel več, vendar je bil redkobeseden: »O teh stvareh odloča hrvaško ministrstvo za delo in socialno srkbstvo. Jemanje počitniških domov in dajanje le-teh na voljo beguncem je
le začasna rešitev. Govori se, da naj bi v naši občini za te namene dali samo pet večjih počitniških domov (v bujski občini je sicer 91 slovenskih počitniških domov). Drugih podrobnosti ne poznam...«
Antun Marčelo Popovič, minister za turizem Hrvaške: »Najprej -Hrvaška nima nobenih pretenzij do vikendov, ker ji je zasebna lastnina svetinja, njo ščiti in ustava in ta lastnina je nedotakljiva. V zvezi s počitniškimi prikolicami: uredili smo prostore, kjer je mogoče kampirati. Kdor ima prikolico, naj izvodi kompirati tam, kjer je predvideno. Drugega ne bomo tolerirali. To se nanaša na vse, ne-glede na to, od kod prihaja lastnik prikolice... Počitniške domove pa bomo reševali z meddržavnimi sporazumi, kot se bo vso ostalo lastnino. Ni res, da smo na Hrvaškem začeli jemati počitniške domove. Res pa si želimo, da bi Slovenija pomgala beguncem in ostalim. Slovenci trdijo, da na področju Slovenije ne morejo. imeti več kot 10.000 beguncev in naša prošnja je, da pomagajo, kolikor mo-
rejo. Seveda ne na silo, ampak tako, da beguncev ne bi bilo treba vračati na vojna območja, temveč, da bi jih začasno naselili.v ustrezne prostore. Hrvaška si ne želi, da bi jemala slovenske počitniške domove. Če je prišlo do kakšnega naseljevanja beguncev brez soglasij, so to posamični primeri, brez soglasja hrvaških oblasti...«
Pogovorili smo se tudi s hrvaškim funkcionarjem (iz enega od hrvaških ministrstev), ki pa svojega mnenja ni povedal uradno in se ni hotel osebno pojaviti v časopisu. Povedal je, da je dogodek v Rovinju neposredno povezan s slovensko odločitvijo, da ne bo sprejemala beguncev. Kaj takega si po njegovem mnenju Slovenija ne more dovoliti. Hrvaška mora izprazniti svoje hotele, vendar beguncev noče puščati brez strehe nad glavo, ali pa jih pošiljati na vojna območja. Če že Slovenija ne more na svojih tleh pomagati beguncem, pa to lahko stori s počitniškimi domovi na Hrvaškem...
BORIS ŠULIGOJ
Zeleni lepo očistili Fieso in sadili pinije
FIESA — Ob današnjem Dnevu Zemlje so Zeleni Pirana pripravili srečanje prijateljev Fiese v tem izjemnem, a vse bolj ogroženem kotičku piranske občine. Najprej je več kot sto ljubiteljev zelenja in čistega okolja s čistilno akcijo dodobra počistilo smeti ob obeh jezercih in ob morski obali, zatem pa so simbolično posadili nekaj pinij (drevje sta sadila tudi prvaka stranke Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut in dr. Hubert Požarnik). Posadili so jih na mesto, kjer so pred dobrim mesecem delavci SGT požagali več kot 200 borovcev in lovorov. Dr. Hubert Požarnik nam je ob tem povedal, da zeleni ne nasprotujejo razvoju turizma, vendar se zavzemajo za mehko različico turizma, takega, ki naj bo v sozvočju z naravo in človekom. Pripravili so tudi razstavo "Naš boj za zeleno Fieso".
B. Š.
Rezultati in komentarji na raziskavo o brezposelnosti, ki jo je na pobudo CGIL izdelala SWG
Tržaški brezposelni sanjajo o javni službi bolj kot uradom za delo zaupajo priporočilom
Bolj kot sami številčni podatki so zaskrbljujoči nekateri pomembni pokazatelji, kot so npr. pričakovanja mladih v zvezi z najbolj ustrezajočim delovnim mestom, nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo in neustreznost v delovanju in pristopu uradov za delo. To je nekaj poglavitnih ocen, ki jih je izreklo več »poklicanih« na predstavitvi zanimive raziskave o mladinski brezposelnosti v Trstu. Raziskavo je po naročilu Deželnega študijskega' in dokumentacijskega inštituta CGIL izvedla tržaška specializirana ustanova za raziskovanje javnega mnenja SVVG, včeraj dopoldne pa so rezultate raziskave predstavili na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, ki je pobudo podprla.
Včeraj so pravzaprav rezultate ankete predstavili in že tudi komentirali, saj so na predstavitev povabili izredno širok krog oseb, ki so z vprašanjem brezposelnosti oziroma zaposlovanja profesionalno vezane. Številčni prikaz (natančneje ga objavljamo tu zraven) je po splošni oceni potrdil sliko, ki si jo je večina »poklicanih« ustvarila na osnovi lastnih izkušenj in delnih podatkov; obravnava podatkov pa je razkrila nekaj drugih tendenc, ki mladinsko brezposelnost uokvirjajo v splošen kontekst tako imenovane tržaške kulturne statike. Več kot polovica in-tervjuvanih bi se namreč najraje zaposlila v javnih ustanovah in to predvsem, ker bi tako imela zagotovljeno stalno delovno mesto in istočasno dovolj prostega časa zase. V tej kategoriji je še posebej veliko žensk, ki sicer tvorijo nad 67 odstotkov brezposelnih pri nas, kar je nedvomno značilen podatek današnjega časa.
Ob majhni teži, ki so jo intervjuvanci dali vprašanju uspešnosti na delovnem mestu, pa so izrazili prepričanje, da se v službo lahko pride v glavnem preko priporočil in osebnih poznanstev. Povsem nezadovoljni pa so tudi z vlogo uradov za delo in zaposlovanje, istočasno pa izpita niso dobro položile niti sindikalne organizacije in njihovi specializirani uradi.
Če podatki in delno tudi njihova interpretacija niso povsem nepričakovani, pa se nujno postavlja klasično vprašanje - kaj storiti. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesl, ki je bil včerajšnji gostitelj, je med drugim predlagal večjo koordinacijo med vsemi poklicanimi telesi, ki na področju profesionalnega izobraževanja oziroma preusmerjanja le nekaj delajo. Istočasno pa bi bilo treba izdelati tudi analizo povpraševanja: tokratni pregled ponudbe pa nujno odraža stvarnost Trsta, ki je še globoko zasidran v svoji »zgodovinski« terciarni dejavnosti.
Brez korenitega preustroja javnega upravnega aparata na tem področju nikakor ne bo šlo: strogo oceno so izrekli predstavniki sindikata CGIL, ki so že pri pripravi raziskave opozarjali na neustreznost delovanja uradov za delo in zaposlovanje. Pri pokrajinskem uradu za delo so na primer zaprli
okence za informacije, tako se mora vsakdo načakati ure, da mu z ustreznimi formularji dajo kakšno drobno informacijo - je med drugim podčrtala predstavnica posebnega centra za brezposelne, ki deluje v okviru CGIL, Donatella Sterrentino. Istočasno pa je priznala, da je njihov urad slabo poznan, kot so na splošno brezposelni in tisti, ki iščejo prvo zaposlitev, izredno slabo obveščeni o morebitnih možnostih za zaposlitev kot tudi o potrebnih prošnjah in podobnem. Nezaupanje do sindikalnih organizacij je samo odraz splošnega nezaupanja, je dodal tržaški tajnik CGIL Antongiulio Bua, ki je pa izrekel ostro nezaupnico javnim ustanovam.
Da se javna uprava na tem področju spopada z vrsto problemov, ni nikakršna skrivnost, je dejala namestnica ravnatelja tržaškega pokrajinskega urada za delo Roberta Cuppelli. Po eni strani stalno primanjkuje osebja, po drugi pa tudi urad ni najbolj, ustrezno opremljen, saj ima vsega 4 kom-pjuterje, ki med drugim niso niti povezani v skupno mrežo. Tako se na uradu stalno borijo z usklaje-
vanjem podatkov na »papirju« in v kompjuterju, predvsem pa jih nenehno zasipajo novi zakonski predpisi, med katerimi je še zlasti pomemben lanski zakon št. 223, ki daje nesporno prednost imenskemu vpoklicu pred upoštevanjem lestvic. To pa istočasno pomeni, so pojasnili predstavniki CGIL, da uradi za delo ne preskrbujejo več neposredno zaposlitve, temveč bi morali prvenstveno »oborožiti« zainteresirane, da si pridobijo ustrezno delovno mesto. Tudi tržaški urad za delo razmišlja v tej smeri, je dodala Cuppellijeva, in bo zato skušal izdelati za vsakega brezposelnega precej podroben identikit, ki ga bo nato posredoval zainteresiranim (možnim delodajalcem). Zaenkrat pa je to še na ravni morebitnega projekta.
Naj zadevo obračamo kolikor hočemo, »izvirni greh« je v izobraževanju, zato je treba poseči že pri izbiri srednješolske usmeritve, drugače se vse sprevrže v »gašenje ognja«. Kratko in jedrnato je na ta »praaspekt« obravnavanega vprašanja opozoril predstavnik Združenja industrij cev Tommasi-ni. Nujnp je povezovanje vzgojno-
izobraževalnega sistema z univerzo in raziskovalnimi inštitucijami, drugače ne bomo izšli iz slepe ulice, je opomnil Bruno Zvech (CGIL), ki je opozoril tudi na izredno težak položaj zavodov za poklicno usposabljanje.
Drobno misel je v razpravi prispeval tudi predsednik Centra za tehnološke in znanstvene raziskave s Padrič Domenico Romeo, ki je poudaril, da so roki za najemanje oseb preko uradov za delo izredno dolgotrajni. Predlagal pa je, da bi ustanovili poseben center za inovativne poklice.
Po zamisli pobudnikov je bilo vzvodov za anketo več, je včeraj že uvodoma podčrtal deželni tajnik CGIL Roberto Treu, ki je vodil predstavitev: po eni strani je bilo izoblikovanje precej natančne slike o brezposelnosti nujno, prav tako nujne pa so sedaj konkretne pobude. Ob upoštevanju dejstva, da je med brezposelnimi toliko žensk, bi na primer morali uresničevati nove predpise o enakih možnostih za moške in ženske, je pripomnil predstavnik CGIL v deželni agenciji za delo Giorgio Uboni, ki je tudi priporočil mladim, naj se smotrno in namensko izobražujejo za posebne poklicne profile, ki so zaenkrat nepokriti.
Optimalna rešitev vprašanja -ob tem sicer ne gre pozabiti, da je naša pokrajina glede stopnje zaposlenosti (95%) nad italijanskim povprečjem (88,8% v lanskem letu) - bi seveda zahtevala precejšen preustroj tržaškega gospodarstva. Zelo zadovoljivo pa bi bilo, so menili včeraj, da bi se razkorak med povpraševanjem in ponudbo zmanjšal, in takšna zahteva nikakor ne sodi v svet želja, (bip)
Na sliki (foto Magajna) prisotni pozorno sledijo predstavitvi rezultatov raziskave o brezposelnosti.
Moral bi biti danes na notranjem ministrstvu
Odpovedan sestanek o odložitvi volitev
Notranji minister Scotti je včeraj odložil napovedani sestanek z vsedržavnimi predstavniki nekaterih strank, na katerem naj bi tekla beseda o možnosti odložitve junijskih upravnih volitev v Neaplju in v Trstu. Sestanek bo čez teden dni, predlagal pa ga je senator DSL Guerzoni, ki pravi, da je treba tudi za upravne volitve izvajati zakon o eni sami preferenci. Guerzonijeva zahteva je pravno gledano vsekakor zelo sporna, saj bo moral o tej zadevi odločati novoizvoljeni parlament. Kdaj bo to naredil seveda ni znano, morda v kratkem, morda pa šele čez nekaj mesecev.
Proti odložitvi upravnih volitev je včeraj odločno nastopila Stranka komunistične prenove, ki pravi, da je Guerzonijev predlog v vsakem smislu popolnoma nesprejemljiv. V Trstu bi morebitna odložitev volitev na jesen samo podaljšala sedanjo komisarsko upravo, ki, kot znano, lahko sprejema samo odločitve v zvezi z redno tekočo upravo. SKP je zato mnenja, da morajo biti volitve 7. in 8. junija. To stališče bo stranka zagovarjala tudi na vsedržavni ravni in seveda v novoizvoljenem parlamentu.
Trezen predlog občinskega komisarja Ravallija
De Henriquezov muzej
V v •	»ve »rt
v opuščeni vojašnici:
Tržaški občinski komisar Sergio Ravalli se je lotil reševanja še enega izmed neskončno zavlačevanih problemov našega mesta: namestitve de Henringue-zovih vojaških zbirk. V ta namen je te dni posegel pri prostojnih uradih rimskih ministrstev za obrambo in za finance, z zadevo pa je pisno seznanil tudi vojaško poveljstvo za severovzhodno Italijo, deželno direkcijo inženirskih vojaških enot in Superinten-danco za zgodovinske in ambientalne dobrine FJK.
Ravalli v svojem sporočilu predlaga tudi najustreznejši prostor za ureditev stalne razstave, ki je po njegovem mnenju poslopje bivše vojašnice Duca del-le Puglie v Ul. Cumano 22 (nasproti tržaškega avtomobilskega kluba ACI). Gre za strukturo, ki ustreza tako po svoji dokaj središčni legi kot po velikosti in predvsem po varnostni plati. Pač pa se Ravalliju ne zdi primerna prvotna zamisel o ureditvi muzeja v bivšem begunskem taborišču pri Padričah, predvsem zaradi velikih stroškov, potrebnih za preureditev.
V zvezi z vojašnico v Ul. Cumano je komisar pristojni ministrstvi tudi zaprosil, naj ocenita možnost dodelitve zakonsko predvidenih olajšav, ki veljajo za oddajanje opuščenih državnih nepremičnin v koncesijo ali najem. Na tej osnovi bi lahko Občina - tudi zaradi kulturnega značaja tega projekta - vojašnico najela brezplačno ali za zgolj simbolično vsoto.
-m	OBČINSKO PODJETJE
illliillllllllB II1 illll 11 I B!	ZA ELEKTRIKO, PLIN
illlBMIIIIIIIIlEuilllEjllll IIP mi IN VODO V TRSTU (ACEGA)
OBVESTILO O IZIDU DRAŽBE
Objava v smislu 20. člena zakona št. 55 z dne 19. marca 1990 “Izvajanje del in vse potrebno za izgradnjo nove javne cestne razsvetljave, druga tranša, 5. dela večletnega načrta na sledečih območjih, ki so splošno imenovana: ROJAN 2 - CENTER MESTA 1 - KJADIN 1 - KJADIN 2".
Vrednost zakupa znaša 882.000.000. - (osemstodvainosemdesetmilijonov) lir brez IVA.
VABLJENA PODJETJA: 1) DE GIUSTI IMPIANTI S.r.l. - Aiello del Friuli (UD); 2) CONSORZIO EURO JULIA - Tržič (GO); 3) C I E. S.r.l. Costruzioni Impianti Elettrici - Martignacco (UD); 4) TIEPOLO S.r.l. - Trst; 5) PICCINI ERMENEGILDO & FIGLI S.n.c. - Codroipo (UD); 6) VARNIER OSCAR S.n.c. - Pordenone; 7) Cav. LUIGI PREŠEL S.r.l. - Trst; 8) GRIMEL S.r.l. - Fontanafredda (PN); 9) L'ELETTROTECNICA Soc. Coop. a r.l. - Martignacco (UD); 10) ELETTRICA DUCALE S. n. c. - Čedad (UD); 11) I.C.I. Coop a r. I. - Ronke (GO); 12) I.T.E. S.c.r.l. - Gorica; 13) RODOLFO DE FRANCESCHI S a s. - Pordenone; 14) PACCANARO p.i. CLAUDIO - Vicenza; 15) PAIOLA BRUNO -S. Giovanni Lupatoto (VR); 16) COSTANTINI ELETTRONEON S.p.A. - Verona; 17) ZIZOLA PAOLO & C. S a s. - Ponzano Veneto (TV); 18) SIMET S a s. - Albignasego (PD); 19) ALMAR ELETTRO-TECNICA - Como; 20) CARIBONI PARIDE S.p.A. - Colico (Como); 21) GEMMO & FIGLI S.n.c. -Thiene (VI); 22) S.I.E.I. S.r.l. - Ouinto Vicentino (VI); 23) S.I.E.C.I. S.n.c. - Villa del Conte (PD); 24) SOIMET S.n.c. - Milano; 25) ELETTROTECNICA FACCO S.n.c. - Raviola di S. Giorgio in Bosco (PD); 26) TRE I S.r.l. - Settimo di Pescantina (VR); 27) SERVIZIO SEGNALAZIONI STRADALI S.p.A. - Roma; 28) COSITALIA S.p.A. - Palermo; 29) GABIANELLI MARCO - SanfAngelo in Lizzola (PS); 30) I.E.C.E. S.a-.s: - Ancona; 31) CO.GE.CO. S.p.A. - Catania; 32) CONSORZIO COOPERATIVE COSTRUZIONI - Videm; 33) GAMIE S.r.l. - Lugo (RA).
SODELUJOČA PODJETJA: 1), 6), 13), 16), 18), 19), 23), 28), 31).
IZBRANO PODJETJE. CO. GE. CO. S.p.A. iz Catanie.
Sistem dodelitve: člen 1, črka c) zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973 - glej D.U L. št. 160 z dne 26 11 1991'	Trst, 11. aprila 1992.
GENERALNI DIREKTOR	PREDSEDNIK
(prof. inž. Gaetano Romano)	(Giuseppe Skodler)
iiiSiiiiiiieE
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU (ACEGA)
OBVESTILO O IZIDU DRAŽBE
Objava v smislu 20. člena zakona št. 55 z dne 19. marca 1990 "Izvajanje del in vse potrebno za izgradnjo nove javne cestne razsvetljave, prva tranša 5. dela večletnega načrta, na sledečih območ-jih, ki sosplošno imenovana: BARKOVLJE 1 - CENTER MESTA 2 - ROJAN 1 - ROJAN 3 - OPČINE 1."
Vrednost zakupa znaša 837.000.000 (osemstosedemintridesetmilijonov) lir brez IVA.
VABUENA PODJETJA: 1) DE GIUSTI IMPIANTI S.r.l. - Aiello del Friuli (UD); 2) CONSORZIO EURO JULIA - Tržič (GO): 3) C.I.E. S.r.l. Costruzioni Impianti Elettrici - Martignacco (UD); 4) TIEPOLO S.r.l. - Trst; 5) PICCINI ERMENEGILDO & FIGLI S.n.c. - Codroipo (UD); 6) VARNIER OSCAR S.n.c. - Pordenone; 7) Cav. LUIGI PREŠEL S.r.l. - Trst; 8) GRIMEL S.r.l. - Fontanafredda (PN); 9) LELETTROTECNICA Soc. Coop. a r.l. - Martignacco (UD); 10) ELETTRICA DUCALE S. n. c. - Čedad (UD); 11) I.C.I. Cpop ar.l,- Ronke (GO); 12) I.T.E. S c.r.l. - Gorica; 13) RODOLFO DE FRANCESCHI S a s. - Pordenone; 14) PACCANARO p.i. CLAUDIO - Vicenza; 15) PAIOLA BRUNO -S. Giovanni Lupatoto (VR); 16) COSTANTINI ELETTRONEON S.p.A. - Verona; 17) ZIZOLA PAOLO & C. S.a.s. - Ponzano Veneto (TV); 18) SIMET S.a.s. - Albignasego (PD); 19) ALMAR ELETTROTECNICA - Como; 20) CARIBONI PARIDE S.p.A. - Colico (Como); 21) GEMMO & FIGLI S.n.c. -Thiene (VI); 22) S.I.E.I. S.r.l. - Ouinto Vicentino (VI); 23) S.I.E.C.I. S.n.c. - Villa del Conte (PD); 24) SOIMET S.n.c. - Milano; 25) ELETTROTECNICA FACCO S.n.c. - Raviola di S. Giorgio in Bosco (PD); 26) TRE I S.r.l. - Settimo di Pescantina (VR); 27) SERVIZIO SEGNALAZIONI STRADALI S.p.A. - Roma; 28) COSITALIA S.p.A. - Palermo; 29) GABIANELLI MARCO - SanfAngelo in Lizzola (PS); 30) I.E.C.E. S.a.s. - Ancona; 31) CO.GE.CO. S.p.A. - Catania; 32) CONSORZIO COOPERATIVE COSTRUZIONI - Videm; 33) GAMIE S.r.l. - Lugo (RA).
SODELUJOČA PODJETJA: 1), 6), 13), 16), 18), 19), 23), 28), 31).
IZBRANO PODJETJE: S.I.E.C.I. S.n.c. iz Villa del Conte (PD)
Sistem dodelitve: člen 1, črka c) zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973 - glej D.U L. št. 160 z dne 26. U. 1991.	Trst, 11. aprila 1992
GENERALNI DIREKTOR	PREDSEDNIK
(prof. inž. Gaetano Romano)	(Giuseppe Skodler)
Bolj kot podatki porajajo skrbi nekateri kazalci
Tržaški »vzorčni« brezposelen je v povprečju star nad 25 let, živi v družini, njegova glavna želja je, da bi se zaposlil v javni upravi, da bi si tako zagotovil stalno delovno mesto in dovolj prostega časa; po njegovem mnenju glavna pot do zaposlitve pelje preko priporočil in osebnih poznanstev, do pristojnih uradov za delo je zelo kritičen, kot tudi do sindikalnih organizacij in njihovih specializiranih uradov, o katerih je slabo obveščen, nad izobrazbo, ki jo je dobil v šoli je povsem nezadovoljen, v pričakovanju na stalno mesto pa sprejme več začasnih zaposlitev. To je nekaj bistvenih pokazateljev, ki izhajajo iz raziskave o mladinski brezposelnosti v tržaški pokrajini, ki jo je na pobudo Deželnega študijskega in dokumentacijskega inštituta CGIL izdelala specializirana ustanova SVVG. Rezultate je včeraj predstavila Margherita Sartori (na sliki M. Magajne), ki je raziskavo tudi vodila.
SWG je preko telefona intervju-vala 411 Tržačanov, ki so stari nad 14 let in ki so bili v času raziskave brez službe. Izkazalo se je namreč, da je zelo težko točno določiti število brezposelnih, saj jih veliko večkrat sprejme začasne zaposlitve. Vsekakor se uradna ocena suče okoli 10.000 (konec februarja je bilo na posebnem seznamu urada za zaposlovanje vpisanih nad 9.000 oseb). Med njimi je vsekakor več žensk (2.000 na 3.000, ki iščejo prvo zaposlitev), njihova teža je v anketi presegla 67%. Prvi pokazatelj zadeva torej množičen vstop žensk na tržišče dela in tudi med brezposelne; drugi se nanaša na prisotnost študentov na seznamih brezposelnih, kar odkriva težnjo po številnih delovnih izkušnjah. V glavnem se je izkazalo, da večina ve, česa si želi, vendar pa »spotoma« sprejme več začasnih zaposlitev. Pokazalo se je tudi, da večina podcenjuje ekonomske aspekte zaposlitve, precenjuje pa prednosti, ki bi jim nudila na primer zaposlitev v javni upravi (več prostega časa). K takšnemu odnosu do dela jih med drugim navaja dejstvo, je ugotavljala Margherita Sartori, da še vedno živijo v družinskem okolju in se še niso spopadli s trdimi problemi, ki jih prinaša samo vzdrževanj e.
Sicer pa so na osnovi dobljenih podatkov izoblikovali tri kategorije: najštevilčnejšo kategorijo (52%) tvorijo v glavnem moški stari nad 30 let, ki bi se želeli stalno mesto in precej prostega časa; v drugo (32,6%) sodijo tako imenovani »yup-pies«, med katerimi je veliko žensk, ki imajo velike poklicne ambicije; in končno je najmanj številčna skupina (15%), v kateri je spet največ žensk, ki si želijo stalne in po možnosti prijetne službe (v glavnem gre za uradniške profile). Od podatkov, ki jih še nismo navedli, velja poudariti, da je večina izrazila mnenje, da so ženske glede zaposlovanja na slabšem, Slovenci oziroma dvojezični pa na boljšem.
Podatki bi zaslužili veliko komentarjev, Roberto Weber pa je v imenu SWG opozoril na nekatere zaskrbljujoče pokazatelje. Tako se na primer nevarno viša starostna meja brezposelnih, ki jih v glavnem vzdržuje družina; prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da so tudi med brezposelnimi na najbolj šibkih pozicijah mladi, ki izhajajo iz ekonomsko ogroženih družin, kar pomeni, da se precejšnje število- oseb nikakor ne more prebiti iz začaranega kroga obrobnosti. Pozitiven pokazatelj tudi ne more biti velika prožnost tržišča, ki številne navaja, da sprejmejo kakršnokoli zaposlitev. Precenjevanje zaposlitve v javni upravi in zaupanje v priporočila pa so po We-berjevem mnenju odraz osebnega razpoloženja in splošnega ozračja, ki vsekakor ni pozitivno, (bip)
Ob letošnjem 25. aprilu, dnevu vstaje proti nacifasizmu
Osrednja slovesnost
v nedeljo
Osrednja proslava ob dnevu vstaje, 25. aprilu, bo v naši pokrajini tokrat v nedeljo, 26. aprila. Kraj svečanosti pa bo seveda v skladu s tradicijo tržaška Rižarna, zlovešči prostor, ki simbolizira trpljenje in gorje ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi v najtemnejših letih nacifašistične okupacije Julijske krajine. Spominsko svečanost je kot ponavadi pripravil pokrajinski Odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih institucij, ki mu tačas predseduje izredni pokrajinski komisar Domenico Mazzurco.
Prireditev se bo začela ob 10. uri s polaganjem venca pred obeležje na dvorišču Rižarne ob častni straži konjeniškega regimenta Piemonte iz Trsta. Sledilo bo somaševanje s katoliškim, izraelitskim in srbskop-ravoslavnim obredom. Žrtvam se bo s pesmijo poklonil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
Zvrstili se bodo nato govori izrednega komisarja Pokrajine Trst Domenica Mazzurca v svojstvu predsednika Odbora za obrambo vrednot odporništva, predstavnika sindikalnih organizacij Riccarda Devesco-vija in prof. Borisa Pahorja, ki bo govoril v slovenščini. Uradni slavnostni govor pa bo imel podpredsednik združenja VZPI-ANPI Arialdo Banfi.
Za to priložnost je tržaška sindikalna zveza CGIL pripravila letak, s katerim opozarja Tržačane na pomen te obletnice in na nevarnost ponovnega obujanja najbolj reakcionarnih sil. Zato je letak s svojim geslom »Spominjajmo se!« hkrati poziv, naj preteklost ne utone v pozabo in naj nas spremlja kot
v Rižarni
svarilo za prihodnost. »Rasistično sovraštvo ni sad italijanske identitete,« beremo na letaku, »ampak je proizvod fašizma in nacionalizma vseh barv. Trst je bil vedno splet različnih idej, jezikov, kultur, narodnosti in veroizpovedi in ta splet je bil osnova za njegov razvoj. Uveljavitev mednarodne vloge mesta,« se zaključuje besedilo na letaku, »gre zato preko uveljavitve pluralistične in pluriet-nične kulture, ki ji bo tuja vsaka oblika nestrpnosti in ki bo spoštovala pravice narodov in posameznikov.« Letak CGIL ima dve naličji, eno slovensko in drugo italijansko, njegovo vsebino pa simbolizira ponatis tako imenovanega dokumenta Pincherle, v katerem znani tržaški intelektualec židovskega rodu pod prisilo rasističnih zakonov Mussolinijevega režima izjavlja, da je Žid. Škoda, da to dragoceno in dobrodošlo pobudo tržaškega sindikata CGIL nekoliko kvari pomanjkljiv slovenski prevod besedila.
Poleg osrednje, pa bo ob dnevu vstaje tudi nekaj krajevnih spominskih prireditev. Odbor za proslavo 25. aprila pri Sv. Ivanu prireja tradicionalno komemoracijo padlih s polaganjem cvetja pred svetoivanski Narodni dom v petek, 24. t.m., ob 19. uri, medtem ko bodo člani Odbora za postavitev spomenika padlim iz Skednja, Kolon-kovca in Sv. Ane položili cvetje k začasnemu spominskemu obeležju v soboto, 25. t.m. Kriška sekcija VZPI-ANPI pa prireja prav tako v soboto, 25. t.m., povorko s polaganjem vencev na spomenike in obeležja NOB. Zbirališče bo ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu.
Zaključil se bo v tržaškem pristanišču
V polnem teku priprave na obisk papeža Woytile
Priprave na obisk papeža Janeza Pavla II. v Trstu vidno napredujejo, kot tudi pričajo dela na tržaškem nabrežju pred Trgom Unita, kjer gradijo poseben oder, na katerem bo papež maševal v soboto, 2. maja. Vzporedno z gradbenimi deli, ki so na očeh vsem, pa se nadaljuje še vrsta drugih, manj opaznih, vendar še pomembnejših opravil, ki jih zahteva priprava tako pomembnega obiska. Pri škofijah so ob veliki noči razdelili dodeljene »vstopnice« za slovesno mašo, ostale ustanove pa so pristojne za porazdeldi-tev razpoložljivih mest na drugih slovesnosti, ki se jih bo udeležil papež Woytila med dvodnevnim bivanjem v Trstu.
Kot smo že poročali, se bo obisk papeža zaključil v soboto, 2. maja popoldne, ko bo Janez Pavel II. obiskal tržaško pristanišče, od koder bo s helikopterjem poletel proti Gorici. V imenu Pristaniške ius-tanove je predsednik Paolo Fusaro-li v posebnem tiskovnem sporočilu naglasil pomen papeževega obiska tržaškega pristanišča; s tem, piše v noti, bo dobila dodaten pomen nova vloga tržaške luke, ki se s
svojim delovanjem usmerja proti srednji in vzhodni Evropi. Ob tej priložnosti Fusaroli tudi izpostavlja doprinos papeža pri spremembah, do katerih je prišlo v Evropi.
V noti nadalje Fusaroli sporoča, da so vabila na voljo uslužbencem pristanišča, špediterskih podjetij, raznih agencij in družb, vštevši s športnimi, ki delujejo v okviru tržaške luke.
Na sliki (foto Magajna): gradnja odra na nabrežju.
Danes občni zbor društva Liburnia
Na sedežu v Ul. Scoglietto 2 bo danes ob 20.30 redni občni zbor naturističnega društva Liburnia. Na dnevnem redu imajo poročilo predsednika Romana Mantanija, poročilo blagajnika in izvolitev novih vodilnih funkcij. Liburnia med drugim že vrsto let vzdržuje prijateljske stike s sorodnimi organizacijami v Sloveniji, Hrvaški in avstrijski Koroški.
Posvet o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko
»Madžarska, država v ospredju dogajanj v vzhodnem evropskem prostoru« z vsemi svojimi zmogljivostmi in vinkulacijami v sedanji prehodni fazi v tržno gospodarstvo, bo v ospredju pozornosti, ki ga konzorcij MIB-Master, International Business in tržaška Trgovinska zbornica, v sodelovanju z Ustanovo Trieste Impresa, prirejajo v Trstu, v sejni dvorani TZ, v Ul. S. Nicold 5, v sredo, 29. aprila.
Na seminarju, ki je namenjen predvsem tistim, kot so podjetniki, menažerji, operativci in konzulenti, ki želijo poglobiti svoje poklicno poznavanje o sedanji gospodarsko-produktivni stvarnosti Madžarske, se bodo udeleženci seznanili z ažurnirano sliko Madžarske, ki v širši Srednji in Vzhodni Evropi predstavlja danes, po vsej verjetnosti, najbolj zaupanja vrednega partnerja za italijansko in sploh zahodno podjetništvo.
Do današnjih dni so med Italijo in Madžarsko ustanovili preko 450 družb joint-venture, medtem ko je obseg trgovinskih izmenjav med obema državama v letu 1991-dosegel 1.500 milijard lir.
Vsekakor se nahajamo pred podatki določenega interesa, ki pa istočasno potrjujejo, da je ta promet mogoče še povečati; pomisliti je namreč treba, da višina italijanskih investicij v Madžarski dosega samo od 4 do 5 odstotkov investicij vseh zahodnih držav v tej državi.
Na Trgu Oberdan so že vidni obrisi novega terminala za mestne avtobuse
Za končno postajo openskega tramvaja na Trgu Oberdan, kjer je bilo pred zaprtjem velikega dela središčnih ulic za promet parkirišče, so že vidni obrisi novega terminala za mestne avtobuse občinskega prevoznega podjetja ACT. Terminal, ki bo nared že čez nekaj dni, bo nedvomno prispeval k večjemu prometnemu redu v tem delu mesta in olajšal delo avtobusnih voznikov	(Foto Magajna)
Tri deklice iz Nabrežine preživele noč v kamnolomu Cava Romana
Srečen konec otroške pustolovščine
Konec dober, vse dobro. Trajala je nekaj več kot dvanajst ur pustolovščina treh deklic iz Nabrežine, ki so se v ponedeljek zvečer nekaj pred 18. uro oddaljile od doma in se odpravile ne-znanokam, našli pa so jih včeraj zjutraj v kamnolomu Cava Romana, kjer so preživele noč pod nekim žerjavom.
Sestri Monica in Michela Ar-banassi, ki sta stari sedem in enajst let ter njuna sestrična 12-letna Monica Španu, so pred odhodom od doma pustile staršem listek, v katerem so napisale, da se bodo vrnile čez nekaj dni. Starši so sprva mislili, da gre le za potegavščino, ko so zvečer ugotovili, da deklic ni od nikoder, so o njihovem skrivnostnem
odhodu obvestili nabrežinske karabinjerje, ki so takoj začeli iskati izginule deklice. Staršem, sorodnikom in karabinjerjem so se pri iskanju pridružili tudi nekateri prostovoljci iz devinsko-nabrežinske občine, nočna akcija pa ni obrodila nobenih rezultatov.
Sestri Arbanassi, Monico Španu in domačega psička, ki je z njimi odšel od doma, je nekaj po sedmi uri zjutraj našel delavec Cave Romane, ki je prihajal na delo v kamnolom. Stale so pod velikim žerjavom, kjer so preživele noč. Delavcu in kasneje zaskrbljenim staršem so povedale, da se kesajo tega svojega dejanja in obljubile, da takih »podvigov« ne bodo več ponovile...
Karabinjerji aretirali vojaka iz Milana ki je razpečeval hašiš v openski kasarni
Karabinjerji so včeraj pred železniško postajo aretirali 19-letnega Milančana Vincenza No vij a, pri katerem so zaplenili 250 gramov hašiša in poživilne tablete. Novi, ki se je pravkar vrnil iz Milana, je hašiš in tablete skrival v nogavicah in v fotografskem aparatu. Fant služi vojaški rok v openski kasarni Vittorio Veneto. Preiskovalci so ga imeli že nekaj časa na muhi, saj so sumili, da razpečuje mamila v kasarni. Novij a so zaprli v Coroneo. Pristojni sodnik je popoldne formalno potrdil njegovo aretacijo in ga obtožil razpečevanja mamil. Sodili mu bodo v kratkem.
Morala sta znova v Albanijo
Policisti so včeraj dopoldne poslali nazaj v domovino albanska državljana (eden od njiju je mladoleten), ki sta hotela v Italijo brez veljavnih dokumentov in vizuma. Oba sta pripotovala v Trst s trajektom Palladio. Mladoletnik je potoval v spremstvu neke ženske, ki je trdila, da je njegova mati, policisti pa so na osnovi njenega potnega lista ugotovili, da to ni res. Moški pa je bil brez vizuma. Ob prihodu policistov se je vrgel v morje, pri čemer se je lažje ranil. Nudili so mu zdravniško pomoč in ga vkrcali na trajekt, ki je sinoči odplul v Albanijo.
Zaskrbljenost zaradi usode Monteshella
Pokrajinska tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL izražajo veliko zaskrbljenost zaradi sedanjega stanja v Monteshellu, potem ko so skupno s tovarniškimi predstavništvi proučila trenutno stanje izvajanja podpisanih sporazumov.
Izteka se namreč rok za uresničitev načrta o preureditvi obrata; zadnja prošnja za obnovitev izredne dopolnilne blagajne še ni bila določena in vse bolj so vidne nevarnosti, da ne bodo določeni načrti o preureditvi, ki jih predvideva sporazum; slednjega so 30. novembra lanskega leta podpisali predstavniki Monteshella, deželnega odbora ter občinskih odborov iz Trsta in Milj.
Sindikalne organizacije so zato zaprosile deželnega odbornika za industrijo, da bi sklical nujni sestanek med podpisniki sporazuma, da bi dogovor ponovno preverili.
Zapustil nas je naš dragi
Giuseppe Gherbassi
(PINO)
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo žena Sal-vina, sin Dionisio z Danielo ter ostalo sorodstvo.
Mačkolje, 22. aprila 1992
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Žalovanju se pridružuje
družina Bandi
S prizadeto družino Gherbassi žalujeta
brat Fiore in sestra Lidija z družinama
Z družino Gherbassi iskreno sočustvujeta
Rosana in Maksi Komar
Godba na pihala iz Ricmanj izreka občuteno sožalje Dionisiju Gherbas-siju in družini ob izgubi dragega očeta Pinota.
Ob smrti dragega očeta Giuseppeja Gherbassija izreka sinu tov. Dionisiju ter ostalim svojcem občuteno sožalje
DSL - občinska zveza Dolina
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Dionisiu Gherbassiju iskreno sožalje
Vodstvo in kolegi SDGZ
Ob nenadni smrti dragega Pinota Gherbassija izrekata občuteno sožalje ženi Salvini, sinu Dionisiju ter svojcem
KD Primorsko in Zveza žena Mačkolje
Prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Bruno Giacomini
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Ostal boš vedno v naših srcih
Žena Cvetka, sin Igor, brat Pino z Marijo in ostali sorodniki
Trst, Milje, 22. aprila 1992
Trener Martini z ekipo in Košarkarski klub Bor izrekajo Igorju Giacominiju iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Tržaški oktet se odpravlja na gostovanje na Koroško
Tržaški oktet se spet odpravlja na pot, tokrat na Koroško, kjer bo od petka, 24., do nedelje, 26. t.m., gost Krščanske kulturne zveze in vrste vanjo včlanjenih pevskih zborov.
V	petek zvečer bo imel prvi celovečerni koncert v Modesto-vem domu v Celovcu, kjer bosta poleg omenjene Zevze sopri-reditelja še MePZ »Jakob Petelin Gallus« in SKD Celovec. V okviru koncerta bo tudi predstavitev knjige našega tržaškega rojaka dr. Rafka Dolharja »Romanje v Julijce« v avtorjevi prisotnosti.
V	soboto dopoldne bo priredil oktet skrajšani spored za učenke in učence Višje šole za gospodarske poklice v Št. Pet-
ru, zvečer bo drugi celovečerni koncert v kulturnem domu »Danica« v Št. Primožu, kjer bodo soprireditelji še zbori MePZ »Danica« v Št, Primožu, MoPZ »Vinko Poljanec« iz Ško-cijana, MePZ »Srce« iz Dobrle vasi in MoPZ »Trta« iz Žitare vasi.
V nedeljo dopoldne bo tržaški oktet z liturgičnimi pesmimi v latinščini in staroslovanščini spremljal mašo v Globasnici.
Tržaški oktet je poslednjič gostoval na Koroškem pred dvajsetimi leti (nov. 1972), ko je nastopil v Škocijanu, Velikovcu in v Trebnjem, kjer je tudi obiskal skladatelja Pavleta Kernjaka. (j.k.)
V petek proslava ob 50-letnici smrti Ivana Sancina - Jova
V petek ob 17.30 bo pred Sancinovo rojstno hišo v Dolini na štev. 92 (na Klancu) spominska svečanost ob 50-letnici smrti prvoborca Ivana Sancina - Jova. Svečanost organizira sekcija VZPI-ANPI za Dolino -Mačkolje in Prebeneg. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije, na svečanosti pa bodo sodelovali osnovna šola Prežihov Voranc, Pihalni orkester Breg, Moški pevski zbor Valentin Vodnik, Mladinska skupina KD Valentin Vodnik in domači recitatorji.
Organizatorji vabijo domačine in vse antifašiste, da se svečanosti polnoštevilno udeležijo. (ni)
Italijani z Reke na obisku pri KD
Socialna in kulturna problematika ter razna vprašanja, ki so povezana s položajem italijanske narodnostne skupnosti na Reki, so bila v središču pogovorov, ki so bili včeraj dopoldne v palači Diana, na sedežu tržaške KD, med poslancem Sergio Colonijem, pokrajinskim tajnikom stranke Sergiom Tripanijem in predstavništvom italijanske skupnosti z Reke, ki ga je vodil predsednik Fulvio Varij en.
Na sestanku je tekla beseda tudi o problemih italijanske narodnostne skupnosti v bivši Jugoslaviji, predvsem pa na Reki. Delegaciji sta se nadalje soočili z vprašanji, ki so povezana z državljanstvom, izobraževanjem, s posebnim ozirom na šolsko problematiko; dotaknili sta se poleg tega socialnih vprašanj in problematike, ki zadeva mirno sožitje.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled pregledna razstava ob 10-let-nici smrti Roberta Hlavatyja. Razstava bo odprta do 29. t. m.
V	pritličnih prostorih TKB - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli Roberta Hlava-tyja.
V	galeriji Malcanton bo do 30. t. m.
na ogled razstava slikarja Jožeta CIUHE. Urnik: 11-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprta.
V	umetnostni galeriji Rettori-Trib-bio 2, Piazza Vecchia 6, je odprta razstava akvarelov.slikarja MICHELEJA LO-BERTA. Razstava bo na ogled še jutri od
10.30	do 12.30 in od 17.30 do 19.30.
V	galeriji Palače Costanzi bo na ogled do 26. t. m. retrospektivna razstava tržaškega slikarja G.M. CAMPITELLIJA po običajnem urniku.
V	galeriji Torbandena v Ul. Tor Ban-dena 1 bo še jutri odprta razstava risb JEANA COCTEAUA.
V	knjigarni "Servi di Piazza" v Ul. Venezian 7, bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarja BORISA ZULJANA.
V	galeriji Cartesius, UL Marconi 16, je odprta razstava akvarelov nemškega slikarja MANFREDA MYKA. Razstava bo na ogled še jutri od 11. do 12.30 in od
16.30	do 19.30.
Gorica - V Katoliški knjigarni na
Trgu Vittoria 25, bodo jutri, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo PAVLA HROVATINA. Na ogled bodo maske iz kraškega kamna.
Od danes odprt telefon Slovenske skupnosti
Danes bo začel delovati »odprt telefon« Slovenske skupnosti, preko katerega namerava stranka lipove vejice v pričakovanju junijskih občinskih in pokrajinskih volitev prisluhniti pripombam in predlogom volivcev talko glede volilnega programa kot možnih kandidatov za samostojen in - po željah SSk - kar se da enoten slovenski volilni nastop. Telefonska številka 040/639126 je torej na razpolago vsem slovenskim volivcem, ki lahko kličejo vsak delavnik razen sobote, od 11.30 do 13. ure do srede, 6. maja.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 22. aprila 1992
KAJTIMIR
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.53 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.35.
Jutri, ČETRTEK, 23. aprila 1992
JURIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 7.05 najnižja -40 cm, ob 14.22 najvišja 12 cm, ob 17.15 najnižja 5 cm, ob 23.52 najvišja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1024,6 mb raste, veter 12 km severozahodnik, vlaga 28-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Suklan, Lucio Pastore, Francesca Granceri, Francesco Flego, Cristiano Ceppi, Carlotta Lubia-na, Ilaria Cocco.
UMRLI SO: 90-letna Antonia Giugo-vaz, 93-letna Giuseppina Guštin, 87-letni Gioacchino Catanzaro, 83-letna Carmen Celarec, 80-letna Lidia Vercelli, 95-letna Dana Sciuka, 78-letni Ladislao Abrami, 84-letna Olimpia Višintin, 86-letni Enrico Piemonte, 79-letni Andrea Sossi, 72-letni Nereo Nordio, 88-letna Caterina Giovial, 68-letna Maria Dugar, 79-letni Giuseppe Nacinovic, 56-letni Riccardo Grassi, 90-letni Lodovico Roth, 43-letni Giampietro Stel, 68-letni Amleto Bevagna, 91-letna Anna Sies, 81-letni Ermenegildo Vesna-ver, 57-letna Maria Cergol, 79-letna Piet-rina Kalusa, 72-letni Giuseppe Gherbas-si.
SLUŽBA LEKARN Od torka, 21., do petka, 24. aprila 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Re-voltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Tore S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
Sobota, 25. in nedelja, 26. aprila 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16. do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
Primorska poje 92
V	petek, 24. aprila, ob 20.30
V	PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
V	nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri
V	DOMU ALBERTA SIRKA V KRIŽU
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
/. CANKAR
Romantične duše
Danes, 22. t. m., ob 11. uri
__________gledališča_________________
Slovensko stalno gledališče Kulturni dom
Ponovitev Pregarčeve drame ČRNI GALEBI v petek, 24. t.m., ob 20.30 -abonma red F.
Gledališče Rossetti
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče FJK predstavilo delo OBLOMOV po romanu Ivana Gončarova. Režija Furio Bordon. V glavnih vlogah nastopata Gla-uco Mauri in Tino Schirinzi. V abonmaju: odrezek št. 9 (red prost).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
V	petek, 24. t. m., ob 20. uri (red F) osma predstava Puccinijeve opere MA-NON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Ponovitev v nedeljo, 26. t.m., ob 16. uri deveta predstava (red G).
La Contrada - Gledališče Cristallo
V	soboto, 2. maja, ob 20.30 bo Teatro Veneto iz Padove predstavilo DIALOG-HI CON NESSUNO z Ottavio Piccolo. Na sporedu bodo trije monologi in sicer "La moglie ebrea" Bertolda Brechta, "La parrucca" Natalie Ginzburg in "La tele-fonata" Dorothy Parker. Režija Silvano Piccardi, scene Marco Capuana, kostumi Daniele Verdenelli, glasba Roberta Cac-ciapaglia.
Gledališče Miela
V	petek, 24. t. m., ob 21. uri bo gledališka skupina Velemir Teatro Zadruge La Collina predstavila delo BORDERLI-NE. Režija Claudio Misculin.
V	Gledališču v Ul. dei Fabbri 2 bo v petek, 24. t. m., ob 17.30 lutkovna predstava "II Teatro delle Bolle" v izvedbi Roberta Leopardija.
čestitke
ŽPZ Prosek - Kontovel se veseli skupno s pevko Miro in družino ob prihodu male TADEJE, kateri vošči srečo, zdravje in da bi imela lep glas.
kino
ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15 II padre della sposa r. Charles Shyer, i. Steve Martin, Diane Keaton.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 Analisi finale, i. Richard Gere, Kirn Basinger.
LA CAPPELLA UNDERGOUND - BONAVENTURA - GLEDALIŠČE MIELA - 18.00, 20.00, 22.00 Riflessi sulla pelle, ZDA 1989, r. Philip Ridley.
NAZIONALE I - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30 22.15 Biancaneve e i sette nani.
NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 II silenzio degli innocenti, r. Jonat-han Demme, i. Jodie Foster, Anthony Hopkins.
NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 L'amante, r. Jean Jagues Anna-ud.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.45, 20.00, 22.15 Assolto per aver commesso il fatto, i. Alberto Sordi.
GRATTACIELO - 17.00, 19.45, 22.00
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila V. MUL-LOWA in B. CANINO.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek
Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET.
BBC CLUB
Jutri, 23. t. m., ob 21. uri bo v Ul.
Donota nastopil pianist Stefano FRANCO. V ponedeljek, 27. t.m., ob 21. uri bo na sporedu večer s SCAI SUDAI.
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 26. t.m., ob 11. uri bo koncert ansambla LTNSIEME VOCALE gledališča Verdi iz Trsta. Na sporedu Ora-zio Vecchi in Adriano Banchieri.
razna obvestila
Magnet in Fare Teatro - do 15. maja v domu A. Sirk v Križu se nadaljuje gledališka šola-laboratorij, ki ga vodi Enzo Sulini. Za informacije in vpisnine kličite od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure na št. 311590.
ŠK Kras sklicuje jutri, 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno - kulturnem centru v Zgoniku 28. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov, razrešnica upravnemu svetu, volitve in razno. Upravni svet.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo vaja za ves ansambel z orkestrom v petek, 24. t.m., ob 20.30 v Bazovici za nastop v Rižarni 26. t. m. za komemoracijo padlih žrtev nacifašizma.
Naturistično društvo Liburnia vabi člane na občni zbor, ki bo danes, 22. t. m., ob 20.30 na sedežu v Ul. Scoglietto 2.
Odbor za postavitev spomenika Skedenj - Kolonkovec - Sv. Ana vabi vse organizacije na polaganje cvetja v soboto, 25. t. m. v jutranjih urah.
Kriška sekcija VZPI - ANPI vabi v soboto, 25. t .m na povorko na kateri bodo polagali vence na spomenike in obeležja NOB. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu.
izleti
ŠKD Cerovlje - Mavhinje organizira izlet v Rimini in San Marino dne 25. in 26. t. m. Cena izleta 135.000 lir. Za informacije tel. št. 299798 od 18.30 do 20.30.
Sekcija VZPI - ANPI iz Boljunca vabi borce, aktiviste in simpatizerje na proslavo 50. obletnice ustanovitve notranjskega partizanskega odreda v Cerknico dne 25. t. m. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Boljunca. Za informacije tel. št. 228050. Vpisovanje v Partizanskem klubu.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 26. t. m. strokovno vodeni izlet v Trnovski gozd. Geološke značilnosti območja bo orisal univerzitetni prof. dr. Rajko Pavlovec. Predviden je tudi ogled hidrocentrale v Solkanu. Zbirališče ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oz. ob 9.30 v Solkanu pred hidroelektrarno. Kosilo iz nahrbrtnika. Prevoz z lastnim sredstvom. Vabljeni!
Zveza upokojencev SPI CGIL iz Križa prireja v nedeljo, 17. maja izlet v Benečijo. Cena izleta je 38.000 lir. Vpisuje Mario Turel - tel. št. 220266.
51 - letniki s Krasa prirejajo enodnevni izlet. Kdor se ga želi udeležiti naj tel. v večernih urah na št. 212685 - Miranda, 213367 - Edi ali 212522 - Mirela.
Ob rojstvu prvorojenčka
BORUTA
čestitajo Marku Banu in ženi
direkcija in uslužbenci Centralspeda
___________prispevki_________________
V	spomin na pokojne starše daruje Družina Sibilla 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje Gil-da Košuta 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Za dograditev doma Skupnosti Družina Opčine darujejo družina Hrovatin
50.000	lir, družina Hrvatič 60.000 lir in družina Živiz 30.000 lir.
V	spomin na teto Marico Terčon por. Lupine daruje Irena Kralj 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Ob prvi obletnici smrti dragega brata Žarkota Zidariča daruje brat Rudi v njegov spomin 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Miroslava Štolfo darujejo nečaki Stano, Bogomila, Gianna, Bojana, Darjo, Paolo, Silva, Franco in Stojan
100.000	lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Sonjo Stopar Požar daruje Gabrijela Orel Hedman 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Emilija_ Sardoča darujeta svakinja Frančiška Škerk s sinom Borisom 200.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Paolino Škabar vd. Tau-cer in Marijo Tavčar vd. Škabar darujeta Anica in Albin Škabar 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago teto Marijo Tavčar vd. Škabar daruje Cvetka Gomizelj iz Božjega polja 70.000 lir za cerkev na Re-pentabru.
Namesto cvetja na grob drage Pavle Škabar daruje Cvetka Gomizelj iz Božjega polja 30.000 lir za cerkev na Repen-tabru.
V	spomin na Nadjo Kriščak daruje Sonja Kozina 25.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Zinko Andrejašič vd. Vol-pi daruje Štefanija Sever 20.000 lir za cerkev na Katinari.
V	spomin na Davida Zeriala daruje sestrična Darica Maver 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Nadjo Kriščak, Srečka Zupana in Vido Košuta vd. Švab darujejo Marta z Jelko in Miranom 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
razne prireditve
VZPI - ANPI sekcija Dolina - Mačkolje - Prebeneg prireja SPOMINSKO SVEČANOST ob 50 - letnici smrti prvoborca NOB Ivana Sancina - Jova v petek, 24. t. m., ob 17.30 pred Sancinovo rojstno hišo v Dolini št. 92. Slavnostni govornik Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije. Sodelujejo osnovna šola P. Voranc, pihalni orkester Breg, MPZ V. Vodnik, mladinska skupina KD V. Vodnik in recitatorji.
mali oglasi
NOVA
POOBLAŠČENA
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
EUROPA
anna
popravila v garanciji
V SREDIŠČU TRSTA Ul. Geppa 2/F ■ Tel. 370250
OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
OSMICO ima Alojz Milič - Repen 49. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Radovan Šemec v Prečniku.
OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal (Diko).
RESNA GOSPA iz bližnje okolice Trsta, vešča vsakega dela nujno išče delo pri slovenski družini, tudi gospodinjska pomočnica. Tel. v tednu od 14. do 16. ure na št. 726289.
PRODAM renault 11 v dobrem stanju, bele barve, letnik '88 po ugodni ceni. Tel. št. 824381.
PRODAM lancia delta, letnik '89, rdeče barve, prevoženih 49.000 km v odličnem stanju. Tel. št. 228908 ob uri obedov.
PRODAM vespo PX 125 E v dobrem stanju, plave barve, 31.000 prevoženih km, cena po dogovoru. Tel. (0481) 521822 ob delavnikih ob uri kosila.
PRODAM lancia delta 1300, letnik '87, bele barve, cena 6.000.000 lir. Tel. 327273.
V IZOLI v starem delu mesta takoj vzamem v najem ali kupim sobo, oz. enosobno stanovanje. Tel. št. (040) 212730.
20 - LETNA študentka nudi lekcije angleščine, slovenščine in srbohrvaščine ali kot otroška negovalka. Klicati na št. 573141 - Lara.
22 - LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo nujno išče resno zaposlitev. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
STANOVANJE v centru Opčin, 50 kv. m dajem v najem za urad. Tel. št. 420604 po 20. uri.
Hook - Capitan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins.
menjalnica
21. 4. 1992
MIGNON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Aki-ra, risani film.
EDEN - 15.30, 22.10 Voglie proibite de-sideri osceni, porn., D □
CAPITOL - 18.30, 21.45 J.F.K.: un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Jack Lemmon, Gary Old-man.
LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 Don-ne con le gonne, r. Francesco Nuti, i. Francesco Nuti, Carole Bouguet.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Tutte le mattine del mondo, r. Alain Ciorneau, i. Gerard Depardieu.
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi bestiali in famiglia, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI _ MILAN	TRST	
Ameriški dolar —	.. 1251.—	1215.—	Švicarski frank		812,09	807.—
Nemška marka	..	751,54	742 —	Avstrijski šiling ...	. 106,796	105.—
Francoski frank ...	..	222,35	219 —	Norveška krona ...	192,05	189.—
Holandski florint .	..	667,63	662.—	Švedska krona		208,05	205.—
Belgijski frank		..	36,535	35,50	Portugalski eskudo	8,806	8.—
Funt šterling		.. 2189,95	2170,—	Španska peseta ...	.	11,986	11,30
Irski šterling		.. 2005,60	1985.—	Avstralski dolar ...	.	957,10	910.—
Danska krona		..	194,17	192.—	Jugoslov. dinar ...	—	—-
Grška drahma		6,433	6.—	ECU		.	1541,15	—
Kanadski dolar		.. 1059,60	1000,—	Slovenski tolar ....	. . —	12.—
Japonski jen 		9,318	9.—	Hrvaški dinar		—	6.—
DZ-li/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DvIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Beneško operno gledališče je začelo s preurejanjem svojega arhiva
200 let predstav m videoplošči
BENETKE - V nekaj letih bo raziskovalcem pa tudi navadnim ljubiteljem glasbe na razpolago gradivo o kar velikem izseku italijanske glasbene kulture. V okviru proslav za dvestoletnico svojega delovanja je beneško gledališče La Penice namreč sklenilo, da bo uredilo in odprlo za javnost svoj arhiv, ki je med najbolj bogatimi in popolnimi tovrstnimi arhivi na svetu.
Sklep o ureditvi arhiva je napovedal na tiskovni konferenci ravnatelj beneškega gledališča Lorenzo Iorio skupno s predsednikom bančnega zavoda Banco San marco, ki je s svojim prispevkom omogočil izvedbo načrta. Arhiv bo preuredila Fundacija Levi, pri kateri je arhiv deponiran.
V dve sto letih delovanja so pri gledališču la Penice skranili dobesedno vse, tudi na videz najbolj nepo-pembne papirčke. Pri Fundaciji Levi so shranjene plačilne knjige, originalne partiture, rezervacije sedežev, dopisovanje z izvajalci in avtorji, plakati, fotografije in drugo gradivo. »Mislim, da v arhivu ni veliko lukenj,« je dejal novinarjem Jorio, »toda sedanji način arhiviranja ne dovoljuje niti nam, da bi poznali, kaj je
vsega shranjenega. Tudi zato smo prepričani, da ob ureditvi gradiva ne bo manjkalo presenečenj.
Pred nekaj leti je prav ob pregledu dela gledališkega gradiva neki raziskovalec demantiral Verdija, ki je v spominih navajal, da je bila premiera Traviate v Benetkah pravi fiasco. Arhivsko gradivo je pokazalo, da so opero ponovili sedemkrat in da je bil obisk nad tedanjim poprečjem. V beneškem gledališču so imeli svetovne premiere petih Verdijevih oper (Ernani, Atila, Rigoletto, Traviata in Simon Boccanegra), Bellini-jeve Marie Rudenz, treh Rossinijevih oper, del Britte-na, Stravinskega, Prokofjeva in Nona. Zato je zelo verjetno, da bo preureditev arhiva dala pomemben prispevek k zgodovini glasbe.
Dela za ureditev arhiva bodo trajala predvidoma 3 leta. Izvedenci bodo katogizirali in uredili gradivo in ga sproti prenašali na videoplošče. Vsako leto pa bodo predstavili opravljeno delo in posnete videoplošče.
Dvestoletnico gledališča bodo uradno proslavili 16. maja. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dokumentarec o delovanju gledališča, ki ga pripravlja novinar Virgilio Boccardi.
V VB je umrl Benny Hill komik pikantnih situacij
1
Čez 7 dni videmska gledališka pomlad
VIDEM -Anna Mazzamauro bo 28. aprila odprla spomladansko gledališko sezono v Vidmu. Tako je napovedal videmski odbornik za kulturo Gottardo, ki je včeraj predstavil program prireditev. Po Mazzamaurovi, ki se bo predstavila s komedijo Samo, ko se smejem, bo na vrsti gledališka skupina Uga Pagliaia in Paole Gassman s komedijo Veseli duh (4. in 5. maja), za njo pa bo nastopila skupina Veneto teatre z Dialogi z nikomer (12. in 13. maja).
Sezono bo 18. in 19. maja končala skupina Pambieri -Tanzi s prireditvijo Love Let-ters.
Pavarotti vitez tujske legije
PARIZ - Italijanski tenorist Luci-ano Pavarotti je bogatejši za eno priznanje: preden je v torek odpotoval iz Pariza, kjer je nastopil v Verdijevi operi Ples v maskah, mu je francoski minister za kulturo Jack Lang izročil priznanje, s katerim ga je imenoval za viteza tujske legije.
Italijanski pevec ponedeljkovega nastopa ni imel v programu. Zanj se je odločil, ker je zaradi njegove slabosti teden prej odpadel eden od njegovih nastopov. Ob izročitvi priznanja je Jack Lang čestital tenoristu, češ »vi pojete res lepo in naša največja želja bi bila, da bi vas lahko stalno poslušali.«
Na sliki (Telefoto AP): Pavarotti z redom viteza tujske legije.
LONDON - V prejšnjih dneh je v Londonu v 67. letu starosti umrl Benny Hill, eden od najbolj znanih britanskih komikov. Njegovo truplo je odkrila policija, ki je posegla na prošnjo sosedov, ki so bili zaskrbljeni, ker igralca nekaj dni ni bilo na spregled.
Benny Hill, ki je imel v svoji karieri težave z intelektualci in feminističnimi gibanji, je začel svojo umetniško kariero leta 1951, zaslovel pa je s televizijo. Čokat, z značilnimi britanskimi potezami, je Benny Hill ljubil predvsem preprost, vselej pikanten in včasih kar »masten« humor. Najbolj značilni njegovi škeči so tisti, v katerih s poželjivim izrazom zalezuje na pol gola dekleta in nato beži pred besnim policajem ali ljubosumnim možem.
Na sliki (Telefoto AP) Hill med enim od zadnjih nastopov.

::
današnji televizijski in radijski sporedi
i« “	“	““ i
;|ijjliij|jii:jjijjiii;jij;lijlj|j

[~y rai 1__________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
11.00	Kratke vesti
11.05	Ci vediamo (2. del)
12.00	Nan.: Guglielmo Tell
12.30	Dnevnik
12.35	Nanizanka: La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Nanizanka: Sidekicks
14.30	Otroška oddaja
15.00	Aktualno: Green - kronika, moda, zanimivosti
15.30	Mladinska varieteja: Caramella 3, 16.00 Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Hočeš zmagati?
18.25	Siviglia sogna
18.40	Dok.: Kvarkov svet (vodi Piero Angela)
19.35	Aktualno: Una storia
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Nogomet: Italija-Danska Under 21 (EP)
22.15	Nan.: Hitchcock
22.45	Nočni dnevnik
23.00	Glasba: Concertino
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti
0.40 Športna sreda: SP v biljardu
1.40	Rubrika opolnoči
2.20	Nočni spored
RAI 2_______________
7.00	Nanizanke in risanke
9.00	Variete: Caramella 3
9.30	Dok.: Divja narava
9.50	Film: Enrico Caruso (biog., It. 1951)
11.45	Segreti per voi
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Aktualno: Kronike v živo, rubrika o lepoti
17.00	TG 2 - Diogenes
17.25	Kratke vesti
17.30	Aktualno: RAI 2 za vas
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Un giusti-ziere a Nevv York
19.10	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Amore senza fine (kom., ZDA 1981, r. F. Zeffirelli, i. Brooke Shi-elds, Martin Hevvitt)
22.30	Aktualno: Mixer, 23.15 Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Viva la rivista
1.50	Nočni spored
^ RAI 3	|
11.00	Jahanje C.S.I.
11.30	Rubrika o rugbyju
12.00	Krožek ob 12, vmes Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: II far da se, 15.15 I viaggi del San Michele
15.45	Šport: moderni pentat-lon, 16.30 SP v biljardu
17.00	Popoldan na tretji mreži
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.05	Dok. oddaja: Geo - Večna puščava
18.45	Rubrika derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Varieteja: Blob cinico
TV, 20.05 Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Mi manda Lubrano
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Profondo Nord (vodi Gad Lerner)
24.00	Aktualno: Resnične zgodbe - Sergio
0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario
1.15	Nočni spored
[ Žr TV Slovenija 1	|
10.05	Video strani
10.15	Spored za otroke: glasb, oddaja Ne pohodi ga,
10.45	Hišica brez koles
11.05	Nadaljevanka: Nenavadno poletje
12.00	Poročila
16.00	Napovednik
16.05	Dok.: Galaktična Odiseja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poročila
17.10	Spored za otroke: Klub Klobuk
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme in šport
20.05	Danes v skupščini
20.30	Film tedna: Nevarna razmerja (dram., ZDA 1988, r. Stephen Frears, i. Glenn Close, John Malkovich, Michelle Pfeiffer)
22.35	Dnevnik, vreme, šport
23.00	Poljudnoznanstvena oddaja: Kronika
23.25	Napovednik
23.30	Nočni program Sova, vmes nanizanka Krila in nadaljevanka Anno Domini ter dokumentarna serija Ves svet je oder
1.45	Video strani
PpP) TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Film: Veriga (dram.)
15.35	Nanizanka: Nenavadni policaj
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
17.00	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.00	Informativna oddaja: Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki
20.30	Aktualno: Kramljanja,
21.00	Sever Vzhod
22.00	TV dnevnik Vsedanes
22.10	Glasbeni večer s Paolom Contejem
23.10	Nanizanka
(jfc[ TV Slovenija 2
15.45	Osmi dan (pon.)
16.35	Sova, vmes nanizanki ter Glasbeni utrinek
18.00	Regionalni programi, Slovenska kronika
19.00	Psiho
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.00	Športna sreda
21.30	Koncert: Ožarjena noč (A. Schonberg)
22.05	Yutel
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblo-mov (33. del); 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 MePZ Primorec-Tabor; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Soft mušic; 15.30 Simboli in še kaj;
15.40	Blues; 16.00 Mi in glasba: Ob tristoletnici Tartinijevega rojstva; 17.00 Kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.30 Potpuri;
17.40	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.25 Odlomki iz opere; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
CANALE 5______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizaka: Cingue del
guinto piano
9.00	Rubrika: II mondo del bebe (vodi A. Vianini)
9-35 Film: La fortuna di esse-re donne (kom., It. 1956, r. Alessandro Blasetti, i. Sofia Loren)
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Mississippi Bur-ning - Le radici dell odio (dram., ZDA 1988, r. A. Parker, i. G. Hackman)
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1-45 Nočni spored
RETE 4__________________
8.00	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.30 Una donna in vendita.
10.00	General Hospital
10.30	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.35	Nad.: Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini,
16.10	Tu sei il mio desti-no, 16.50 Cristal, 17.20 Febbre damore
17.50	TV 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Primavera
20.30	Variete: G ran festa ita-liana (vodita Al Bano in Romina Povver)
22.30	Film: La signora e i suoi mariti (kom., ZDA 1964, r. J. Lee Thompson, i. Paul Newman, S. MacLaine)
0.40 Programi non stop
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - L agenzia di telegram-mi, 9.30 Chips - Abitua-to... ai guai, 10.30 Ma-gnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans - Verita na-scoste, 15.00 Supercar - I misteri di Chinatown,
16.00	Paradise - La ven-detta, 17.00 A-Team -Una fantastica bugiarda,
18.00	McGyver - Cuori dacciaio
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.40	Variete: Il gioco dei nove
20.30	Film: Giochi d'estate (kom., It. 1984, r. Bruno Gortini, i. Fabio Testi)
22.30	Film: Convoy - Trincea d’asfalto (dram., ZDA 1978, r. Sam Peckinpah, i. Kris Kristofferson)
0.45 Odprti studio in šport
1.20	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.15	Film: Miserabili - Caccia all uomo (dram., It. 1947, r. Riccardo Freda, i. Gino Cervi, V. Cortese)
18.00	Nad.: Veronica, il volto delVamore (i. V. Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Nad.: Il paradiso del male (i. Vera Fischer, C.A. Riccelli, 8. del)
22.15	Nan.: Capozzi e figli
22.45	Rubrika o zdravstvu
23.15	Znanstveno-informativ-ni tednik Beyond 2000
TMC___________________
7.30	Aktualno: CBS News
8.30	Nanizanke: Batman, Ai confini dellArizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z VVilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Spia perspia
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
17.30	Film: I giorni dell ira (vojni, ZDA-Jug. 1974, r.
Stole Jankovič, i. Rod Taylor, Xenia Grassos, Adam VVest)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Local Hero (dram., ZDA 1984, r. Bill Forsyth, i. Burt Lancaster, Peter Riegert)
22.35	Top šport, vmes America^ Cup (finale)
0.30 Večerne vesti 0.50 Film: La fanciulla del violoncello (dram., Fr,-Švica 1979, r. Yvan But-ler, i. Michel Lonsdale)
2.20	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Vrtiljak
15.30	Košarka BI
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nan.: VVhite Florence,
18.05	La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Dok.: Zgodovina Italije
20.00	Rubrika: Parliamone
21.00	Film: Arrivano i dollari (kom., It. 1957)
22.45	Nočne vesti
| TELE 4___________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu;
11.00	Moped show-Prenos vala 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 1630, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Pred novimi težavami glede odlaganja in uničevanja odpadkov
Odlagališča so menda povsem polna Seja na Pokrajini bo šele 15.t.m.
Sporočilo pripravljalnega odbora za papežev obisk
Na Travniku poleg gostov okrog 20 tisoč vernikov
Goriški pokrajinski svet naj bi v kratkem, vsekakor pa do 15. maja vzel v pretres osnutek načrta o pobiranju in uničevanju odpadkov, ki ga pripravlja družba Lom-bardia risorse. Zagotovilo v tem smislu je na eni zadnjih sej pokrajinskega sveta dal Predsednik Gino Saccavini.
Iz najnovejšega poteka dogodkov pa se ždi, da bo razprava o tem že leta dolgo aktualnem, vendar doslej nikoli rešenem vprašanju, že spet potekala v izrednih pogojih. Na pokrajini je slišati, da se bo pokrajinski svet sestal prvič 5. maja, nato pa 15. maja. Prav na tej drugi seji, naj bi na dnevni red uvrstili razpravo o pokrajinskem načrtu za odpadke.
Da se bo zadeva zopet zapletla je mogoče sklepati na podlagi vesti, da je odlagališče Pecol dei Lupi pri Krminu zasičeno in da po prvem maju v tem kraju ne bodo mogli več odlagati odpadkov iz tržiške občine in menda tudi nekaterih drugih občin.
Nekaj podobnega se je pripetilo ob novem letu in so spor reševali približno teden dni. Bo tudi tokrat tako ?
Odgovor, takšen ali drugačen, je v tem trenutku pravzaprav nemogoč. Tržiški upravitelji so sicer zaprosili za posredovanje Prefekturo, vendar se zdi, da je možnosti za sporazumno rešitev bolj malo. Po drugi strani je upepeljevalnik pri Moraru, kakor je slišati te dni ustavljen zaradi prenovitvenih del, tisti pri Sovodnjah pa obratuje poskusno. Znano je tudi, kako se je zaključila namera, da bi pri Romansu uredili primerno odlagališče.
Na Pokrajini bodo morali tako, spričo razvoja dogodkov, pravzaprav pohiteti s sprejemanjem, oziroma odobritvijo načrta za pobiranje, odvažanje in uničevanje odpadkov. Vsakršno nadalnje zavlačevanje in odgoditev sprejemanja pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov sta neutemeljena.
Kako bo pokrajinska uprava uspela prebroditi tole nevarno čer in uspela nadomestiti skoraj enoletno zamudo z ozirom na v začetku dane obljube in zagotovila ?
Odpravljanje škode po toči
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča, da je bil v Uradnem vestniku Dežele dne 27. marca 1992 objavljen dekret Predsednika Deželnega odbora o razmejitvi območja, ki ga je 18. avgusta lani prizadela vremenska ujma.
Kmetje z območja občin Gradež in Škocjan ob Soči, ki so utrpeli škodo zaradi toče in ki obdelujejo zemljišča na območju, ki je opredeljeno v zgoraj omenjenem dekretu, lahko do 28. maja letos predložijo prošnjo za priznanje ugodnosti in olajšav predvidenih z državnim zakonom št. 590/81 in deželnim zakonom št. 45/85.
Ob tem morajo upoštevati, da imajo pravico do olajšav le v primeru, da je vremenska ujma (toča) uničila nad 35 odstotkov pridelkov.
Organizacijski odbor za skorajšnji papežev obisk v Furlaniji Julijski krajini in na Goriškem je te dni sporočil, kako bo urejen obisk vernikov v Gorici in Ogleju. Papež bo na Goriškem v soboto, 2. maja. Na razpolago za vernike in predstavnike župnijskih skupnosti je skupaj okrog triindvajset tisoč vabil. Okrog dvajset tisoč vabil, ki so jih že razdelili po posameznih župnijah velja za osrednjo slovesnost, ki bo na Travniku, okrog dva tisoč za slovesnost v Ogleju in tamkajšnji baziliki, šeststo pa za večerno molitev rožnega venca v goriški stolnici.
Vabila za srečanje v Ogleju so porazdelili med štirimi škofijami, ki bodo prisotne z delegacijami ter med verniki goriške in videmske škofije z območja spodnjega dela Furlanije. Poseben prostor v oglejski baziliki pa so rezervirali za oglejsko župnijsko skupnost.
Glede evharistične slovesnosti na Travniku, organizacijski odbor sporoča, da so župnijam v nadškofiji razdelili, številu vernikov sorazmerno število vabil. Slovesnosti na Travniku se bo udeležila tudi skupina vernikov iz župnij na sosednjem novogoriškem območju. Za predstavnike oblasti pripravljajo posebno tribuno poleg oltarja, kjer bo maševal papež.
Posebno mesto so rezervirali tudi za pevce in godbenike, ki bodo spremljali obred. Med pevci so tudi člani slovenskih zborov.
Medtem ko bo dostop na Travnik omejen, oziroma urejen z vabili, pa bodo verniki lahko papeža pozdravili na raznih drugih krajih v mestu, koder bo peljal sprevod.
Tik pred povratkom v Rim bo Janez Pavel II. obiskal tudi kostnico v Redipugli. To bo 3. maja ob 19. uri. Papež bo stopil do oltarja in tu pomolil za vse žrtve vojn. Šlo bo bolj za nekakšen zaseben obisk. Niso namreč predvideni govori ali javne molitve.
Papežev obisk bo s posebno izdajo, poleg že uresničenih pobud, med katerimi je tudi skupna priloga vseh štirih škofijskih glasil, obeležilo tudi glasilo goriške nadškofije Voce Isontina.
Mladi violinisti iz dežel Alpe-Jadran na 10. meddeželnem natečaju v Gorici
Licejci z igro »Wonder why?!?« v Novi Gorici
Dijaki klasičnega liceja Primož Trubar, ki so na gledališkem tekmovanju Palio Teatrale prejeli prvo nagrado za najizvirnejše delo in drugo za najboljšo interpretacijo, bodo nocoj ob 20. uri ponovno nastopili v novogoriškem Kulturnem domu. Predstavili se bodo z igro »Wonder why?!?«, ki so jo pripravili prav za gledališko tekmovanje med goriškimi in novogoriškimi šolami. Zabavna kratka igra, v kateri igralci uprizarjajo paralelni dimenziji gledališča in realnega sveta, je vredna ogleda.
Nocojšnji nastop sodi v niz treh gledaliških večerov. Drevi se bo predstavila tudi Samostojna amaterska gledališka skupina iz Šempetra z igro Ljubezen v najlonu. Jutri zvečer bo v novogoriškem Kulturnem domu premiera igre Skriti dnevnik Jadrana Krta v izvedbi gledališke in plesne skupine Naravoslovnega srednješolskega centra in Zveze kulturnih organizacij iz Nove Gorice, v petek pa bo SAGS iz Šempetra uprizorila igro Krog s kredo, ki ji bo sledil "talk show" s kulturniki o mladinskem gledališkem delovanju.
Tradicionalno geslo »Kdor si pridobi prijatelja, najde zaklad« bo tudi letos spremljalo udeležence Pohoda prijateljstva po goriških in novogoriških ulicah. Tokratna že 17. izvedba množične rekreativne manifestacije bo v soboto, 25. aprila. Prirejata jo skupina za Posoški mladinski socialni turizem (T.G.S. Ison-tino) in Športna zveza iz Nove Gorice v sodelovanju s številnimi športnimi in drugimi organizacijami. Smoter pohoda je kot vedno ne le sprostitev in rekreacija pač pa medsebojno spoznavanje in sklepanje prijateljstva med mladimi generacijami ob meji.
Zborno mesto za udeležence bo v soboto ob 9.30 na Travniku, kjer je ob 10. uri predviden start. Pohodniki bodo nato šli po Korzu do Ul. IX. avgusta, nato po ulicah Leopardi, Brass, Seminario, Carducci, Pellico in Škabrijelovi do meje. Na novogoriški strani se bo pohod nadaljeval po Erjavčevi proti Grčni, nato po Vojkovi, Kidričevi, Leninovi, Prvomajski in Ul. IX. korpusa do mejnega prehoda Solkan, odtod pa po Svetogorski do cilja v salezijanskem zavodu San Luigi v Ul. don Bosco. Skupno meri proga 12 kilometrov. Med potjo bosta po dve kontroli v
V Fogarjevem avditoriju v Gorici se je včeraj začel 10. medde-želni natečaj Alpe-Jadran za mlade študente violine. Tekmovanje, ki se je v prejšnjih letih odvijalo v Gradišču ob Soči, prireja združenje Glasba brez meja v sodelovanju s Pokrajino Gorica, Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, Delovno skupnostjo Alpe-Jadran in z
Italiji in Sloveniji, prav toliko pa je tudi okrepčevalnic. Pohod je seveda netekmovalnega značaja, vsi sodelujoči, ki bodo progo prehodili ali pretekli v največ treh urah in bodo na posebnem kartončku zbrali žige vseh kontrol, bodo prejeli spominsko kolajno. Kartonček omogoča tudi prost prehod meje. Poleg kolajn bodo organizatorji razdelili tudi številne pokale in druga priznanja najštevilnejšim supinam. Nagrajene bodo skupina z najmanj 25 udeleženci, najštevilnejša slovenska in italijanska skupina pa prejmeta posebni trofeji.
Ob vpisu morajo udeleženci vplačati 5 tisoč lir. Vpišejo se lahko mladinci in mladinke do 17. leta starosti. Na 10 vpisanih je dovoljen en spremljevalec. Vpisovanje je v teku na sedežu T.G.S. (Ul. don Bosco 48, tel. 533364), na Športni zvezi v Novi Gorici, v agencijah Appiani in I.O.T., v Katoliški knjigarni na Travniku in v knjigarni Giss v Ul. Arci-vescovado.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 410341.
združenjem Goriziagiovane. K letošnji jubilejni izvedbi se je prijavilo kar 105 mladih violinistov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Južne Tirolske, Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Razdeljeni so v štiri starostne skupine (do 11. leta, od 12. do 14., od 14. do 18. in od 19. dalje), njihove nastope pa ocenjuje mednarodna komisija.
Med Krminom in Manzanom nekako na meji med videmsko in goriško pokrajino, je kraj Doleg-nano. Tu živi 10—letna Nicoletta Di Corrado, ki boleha za levkemijo. Že mesece je na zdravljenju v tržaški bolnišnici Burlo Garofalo, velikonočne praznike je preživela v družini, v prihodnjih dneh pa naj bi nadaljevala zdravljenje. Potek bolezni je odvisen le od presaditve mozga. Družina je preko zdravnikov in prijateljev že pred meseci naslovila apel na potencialne darovalce z območja treh Be-nečij. Odzvalo se je precej darovalcev, vendar se javljajo precejšnje težave glede kompatibilnosti. Doslej namreč niso še ugotovili najbolj primernega darovalca. Zdravniki se bojijo, da bi se ob presaditvi mozga v organizmu dekletca pojavil proces zavračanja in s tem v bistvu še poslabšal stanje dekletca.
Kodeks Donatellinega mozga je A2 A 10 (26) B7 B 16 Cw W6.
Roberto Di Corrado je te dni spet zaprosil za pomoč in sodelovanje pri poskusu rešitve mladega življenja. V kolikor v roku nekaj dni ne bodo našli primernega (kompatibilnega darovalca) bodo Donatelli presadili očetov mozeg, ki pa ni povsem kompatibilen in
Cilj natečaja je, da se na njem mladi violinisti iz srednjeevropskih dežel ne samo pomerijo med sabo, ampak si tudi izmenjajo izkušnje in poglede, da se seznanijo z različnimi učnimi metodami in umetniškimi izkušnjami ter da v praksi preizkusijo dosedanje učno-vzgojno delo v šoli. Vse to je tudi pripomoglo, da ga je uradno priznala komisija za kulturo Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Na včerajšnjem prvem dnevu so se pomerili naj mlajši, danes od 8.30 dalje bodo tekmovali violinisti iz druge starostne skupine in nato do petka še vsi ostali. V soboto bo finalni nastop najboljših v četrti starostni skupini.
Natečaj se bo zaključil v nedeljo ob 17. uri s koncertom zmagovalcev v Katoliškem domu. Violiniste bo spremljal orkester natečaja, ki bo skupno z zmagovalci imel v prihodnjih tednih še vrsto koncertov v Ljubljani, Trstu, Celovcu, Salzburgu, Gradcu, Benetkah, Vidmu, Zagrebu in Portorožu.
Na sliki (foto Marinčič) nastop ene med najmlajšimi violinistkami na natečaju
obstaja zato večja možnost zavračanja.
Potencialni darovalci, ki se še niso odzvali na dosedanje pozive, naj se čimprej obrnejo do otroške bolnišnice Burlo Garofalo, oziroma do naj bližje javne bolnišnice, oziroma do družine Di Corrado v Dolegnanu.
Voda v kanalu De Dottori naplavila truplo starejše zenske
V zabojniku, kamor avtomatska naprava zapornice pretočne centrale ENEL na kanalu De Dottori odlaga vejevje in druge naplavine, v ulici Verdi v Tržiču, so včeraj dopoldne našli truplo starejše ženske. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi bilo truplo v vodi nekaj ur, niso pa na njem ugotovili posebnih poškodb, zaradi česar je mogoče domnevati, da je smrt nastopila zaradi utopitve.
Zenska je stara od petinšestdeset do petinsedemdeset let in je brez leve dojke. Na roki ima prstan z vgraviranim datumom 2.12.65 in še en prstan. Oblečena je bila v hlače, bluzo in plašč iz umetnega krzna. Do popoldneva včeraj še niso ugotovili njene istovetnosti.
Še danes razstava del zagrebške oblikovalke R. Kren
V	večnamenskem socialnem centru v ulici Baiamonti je še danes odprta razstava zagrebške oblikovalke Rujane Kren. Razstavo so pripravili Goriška Občina, Mednarodni kulturni center iz Zagreba in Združenje esperantistov iz Gorice.
Takoj naj povemo, da gre za zanimivo razstavo. Eksponati niso namreč slike ali skulpture, ampak posebne konstrukcije, ki jim je oblikovalka, leta 1949 v Zagrebu rojena Rujana Krenova, vdihnila novo življenje in nov smisel. Ob tem velja tudi zabeležiti, da gra za materiale, ki so odslužili in ki jim je človek namenil samo še eno funkcijo: pot na odpad.
V	skladu s takim preoblikovanjem odpisanih materialov je tudi naslov razstave : Predmeti za mol-tipliciranje stvarnosti.
Zadnja priložnost za ogled razstave, v kolikor je ne bodo podaljšali, je še danes med 16.30 in 19. uro.
razna obvestila
Kinoatelje - Multimedialni tečaj slovenskega jezika organizira v soboto, 25. aprila, izlet v Plečnikovo Ljubljano. Vabljeni tudi prijatelji. Prijave do četrtka, 23. t.m.: Kinoatelje, tel 33580.
V oddaji na Goriškem valu, Radia Trst A, danes ob 13.30, boste poleg napovedi kulturnih in športnih dogodokov, lahko prisluhnili magnetofonskim zapisom o Prazniku frtalje v Rupi, o skorajšnjem odprtju sejma Espomego, o pla-ninsko-literarnem večeru ob 100—letnici rojstva Ludvika Zorzuta, o Prazniku pomladi, pogovoru z E. Aberškom o srečanju gledališč mladih, Rudi Pavšič pa se bo pogovarjal z režiserjem D. Jarcem.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Dol/Jamlje priredi 9. maja enodnevni izlet v Cordovado. Program: voden ogled vinske kleti Brac-hina, pokušnja vin s prigrizkom, ogled gradu v Cordovadu, skupno kosilo v kraju Morsano al Tagliamento. Prijave sprejemata Mario Croselli, Kobal Karlo in Ettore Moro. Zaradi rezervacije vseh storitev, naj se interesenti čimprej vpišejo. Vpisovanje se zaključi 25. aprila.
kino
Gorica
VITTORIA 15.30-17.00-18.40-20.20-22.00 »Biancaneve e i 7 nani«. Risani film W. Disneya.
CORSO 17.00-22.00 »Hook capitan unci-no«. D. Hofmann in J. Roberts.
VERDI 17.30-22.00 »II silenzio degli inno-centi«.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30, Ferruccio Terpin, iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče, 11.00, Giuseppe Beltram, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 12.45, Enrico Vignut, iz bolnišnice San Giusto v Fiumicello, 13.15, Libero Lodolo iz splošne bolnišnice v Faro.
Organizatorji pričakujejo več tisoč udeležencev
V soboto 17. izvedba Pohoda prijateljstva
Apel očeta desetletne Donatelle Dekliča lahko reši presaditev mozga
Expo ’92 je za andaluzijsko mesto Sevilla tudi...
Temelj za prihodnost
SflZ
Siamsko kulturno gapodan/ta vra
Kako bogati jedo sladoled
Prostori, namenjeni posameznim deželam, so zasnovani v obliki potovanja skozi preteklost in prihodnost planeta; obiskovalcu naj se torej nikakor ne zdi nenavadno, če se v norveškem paviljonu znajde pred naselbino Vikingov ob bregovih Guadalaguivira; če naleti na troves-lače staroveških Aten v grškem paviljonu; če se lahko povzpne na vrh velike piramide, spomin na kulturo Aztekov; če se poda na raziskovalno potovanje iz beduinskega tabora, ki ga je Saudska Arabija postavila v La Cartuji; ali če se znajde pred največjo leseno stavbo na svetu, ki jo je postavila Japonska. Paviljona ZDA in Rusije seznanjata z najsodobnejšimi dosežki v osvajanju vesolja, medtem ko somed drugimi Španija, Kanada in Venezuela vključile v svoje razstavne prostore tudi najsodobnejšo tehnologijo glede projekcij; dvorane in polkrožni zasloni z močnimi akustičnimi pripomočki dajejo gledalcem najbolj vznemirljive občutke.
Vse to pa je le nepopoln prikaz tega, kar vsak paviljon, tako španski (na Expo '92 je predstavljena sleherna skupnost, ki živi v Španiji), kakor tudi nešpanski, nudi obiskovalcu, ki lahko pride do razstavišča z osebnim vozilom, z brzovlakom iz Madrida, z ladjo, s helikopterjem, z iz-
Jakopičeva nagrada akademskemu tiparju Luju Vodopivcu
Na velikonočni petek so v prostorih Moderne galerije podelili Jakopičevo nagrado, najvišje priznanje, ki ga v Sloveniji lahko dobi likovni umetnik. Letošnji nagrajenec je kipar in profesor na Akademiji za likovno umetnost Lujo Vodopivec, umetnik, ki je odločilno vplival na razcvet slovenskega kiparstva v zadnjih letih in na spremembo predstav o estetiki skulpture. Doktor Tomaž Brejc je v uvodnem govoru izrazil upanje, da nagrado zadnjič podeljujejo v sedanji obliki, ko pomeni skoraj samo moralno priznanje, gmotna plat pa je malone zanemarljiva.
Kustodinja Moderne galerije Zdenka Badovinac je na kratko opisala Vodopivčevo kiparsko pot, večer pa se je končal z Bachovo sonato v izvedbi flavtista Klemna Ramovša.(jb)
voščkom ali pa, preprosto, peš. V notranjosti Expo-ja nemoteno gibanje obiskovalcu jamčijo enotirna nadzemska železnica, žičnica in javni avtobusni servis. Če pa obiskovalec zaželi bolj celovitega pogleda, je dovolj, da se povzpne na vrh stolpa - 90 m visokega razgledišča, od koder ima razgled na vseh pet vhodov razstavišče, pet novih vhodnih mostov na Guadalguiviru, 40.000 parkirnih mest za osebna vozila znotraj razstavnega prostora in 1.100 parkirišč za avtobuse: en rečni pomol, sedem prostranih drevoredov za pešce, trideset kilometrov notranjih prevoznih cest, umetno jezero dolgo 500 in široko 300 metrov in prekop za plovbo, zapletebo mrežo vodometov, slapov in vodnih efektov,
500.000	kvadratnih metrov parkov in vrtov, preraščenih z neskončnim številom dreves iz vsega planeta...
Obiskovalec lahko tudi presenečeno ugotovi, da površina razstave vključuje celo športni kompleks in velik šotor s plesiščem, avditorij na prostem za 7.000 gledalcev, eksperimentalno gledališče, obsežni kinematograf na prostem in planetarij; 96 restavracij, 70 točilnic in zajtrkovalnic, 50 prodajaln.
To pa zato, ker je v tovrstni dogodek nujno uvrstiti vse značilnosti kulture in življenske filozofije naroda, kakršen" je španski, za katerega so ulica, družabnost in razvedrilo nepogrešljive sestavine vsakodnevnega življenja. Expo '92 se torej prilagaja intenzivnemu ritmu življenja v Andaluziji: nezamišljeno bi namreč bilo, ko bi vhode zapirali opolnoči, ko pa se v tej španski pokrajini življenje navadno nadaljuje do zore! Tokrat v Sevilli je torej prvič v zgodovini,da vrata vesoljne razstave zapirajo šele ob štirih po polnoči in mesto bo za celih šest mesecev, od zore do mraka prizorišče nad 50.000 prireditev - od opere do gledališča, od plesa do jazza, od flamenca do pop glasbe, od lutk do gledališča za otroke. Placido Domingo in Pavarotti, Metropolitan Opera iz New Torka, kitare za flamenco, Paca de Lu-cia in Manola San Lucar, Vittorio Gassman, Laurie Anderson in številni drugi prispevajo, je razstava veliko mednarodno srečanje in pomemben kulturni dogodek.
Ko obiskovalec zapusti Expo '92, poln spoznanj o naši pretekli in prihodnji zgodovini, z očmi in ušesi razgibanimi od melodij in brav kake dražestne prireditve, se lahko, če mu ostane v žepu še nekaj drobiža in časa, sprehodi po mestnih ulicah in odkrije, da Sevilla ni le meS-
to nenadkriljive Giralde, prodajalke cigar Carmen, sevilskega brivca , mesto "Ferie de Abril", okrašene s tisočimi barvami in preplavljene z rekami ' fina" (belo vino, tudi Man-zanilla), "plaze de toros", zazrte v nebo vse do 18. stol., ali pa dežela rimskih cesarjev Hadrijana in Trajana. V Andaluziji ni moč vsega reducirati na značilnosti in stereotipe: obstaja namreč tudi druga Sevilla, ki gleda v prihodnost in želi prispevati k razvoju dežele in k izboljšanje komunikacije med Severom in Jugom. Ni torej naključje, da je španska vlada sprejela odločitev, da bo v prvi vrsti prevzela skrb za izpopolnitev medatlantskih odnosov med bogato Evropo in latinskoameriško celino: južnoameriške države španskega jezika so bile na zgodovinski dogodek povabljene docela brezplačno. Leto '92 je za Španijo sicer zgodovinskega pomena, kajti vanjo je obrnjena pozornost vsega sveta: v Barceloni bodo Olimpijske igre, v Sevilli Expo '92, medtem ko je glavno mesto Madrid za dvanajst mesecev glavno mesto evropske kulture in sedež drugega »srečanja iberoameriških dežel«. Obenem država zaključuje proces integracije v EGS, kajti po dobi šestih let, prvega januarja 1993 - to je samo šest mesecev po zaključku Exgosicion univer-sal de Sevilla - bo Španija polnopravno vstopila v skupno evropsko tržišče. V zvezi s tem bodo nove prometnice, avtoceste, prometne povezave in železniške proge, moderno letališče, novi hoteli in letovišča približali Sevillo drugim mestom Andaluzije, ostalim predelom Španije, Sredozemlju in vsej Evropi. Ko bo 12. oktobra Expo '92 dokončno za nami in se bo zaustavil promet ljudi najrazličnejših narodnosti ter fan-tazmagorija luči in prireditev, nam ne bo na Expo '92 ostal le spomin: se vselej bo namreč delovala znan-stveno-tehnološka skupina Cartuja 93, katere naloga bo tehnološko izpopolnjevanje, raziskava in razvoj. Na področju razstavišča bodo še vedno delovala podjetja, kakršna so IBM, Rank Xerox, Fujitsu in Siemens ter druge javne raziskovalne institucije, medtem ko bodo kulturna in vzgojna središča, podedovana od Expo-ja '92, naredila iz Seville bolj podjetno in samozavestno mesto, ki bo sposobno nuditi večje število možnosti lastnim prebivalcem ter vzbuditi v tistem, ki odhaja, še en poslednji, nostalgičen, pogled.
PILAR LEBENA MANZANAL
S svojim razmišljanjem je na posvetu o kulturi sodeloval tudi Miran Košuta. Njegov prispevek zaradi dolžine objavljamo v nadaljevanjih.
S kulturo je tačas pri nas nekako tako kakor s tisto neznansko siromašno mamico, ki pravi svojim lačnim otrokom: »Če boste pridni, bomo šli gledat, kako jedd sladoled bogataši.« Sladodled je, obstaja, le da ga ni slovenska kultura nikdar užila. Če kdaj, potem je postala edinole pred kako izložbo in gledala, gledala... Tako smo v kulturi vedno znova prisiljeni tarnati o naši majhnosti, ogroženosti, krizi, o denarju, ki ga ni ali - še huje -ki je in do katerega kultura ne more priti, in so si posveti, kakršen je ta, drug drugemu podobni. Toda prav v trenutkih krize, ko smo komajda pri maminih obljubah, kaj šele pri sladoledu, je treba preseči malodušje s konkretnimi prelogi, smernicami, strategijami, projekti, z delom. Začenši z analizo sedanjega stanja v kulturi: ugotoviti kje smo, da lahko zaslutimo, kam. gremo.
Nobena skrivnost ni, da doživljata kultura in kulturna politika pri nas izjemno hudo krizo, ki je posledica razkoraka med hitrim, skokovitim razvojem okolja in počasno dinamiko znotraj kulturne sfere. Življenje nas prehiteva. Naš način proizvajanja in uporabe kulture je še vedno v veliki meri »prosvetarski«, narodnobuditeljski, dolžnosten, disperziven, tehnološko zastarel, navzven premalo učinkovit in vabljiv, da bi si ga lahko anahronistično privoščili v prihajajoči epohi kulturne »konkurence«.
Zato bi ga morali v najkrajšem času temeljito preobraziti. Pri tem treba upoštevati najmanj sledeča dejstva:
—	spremembo političnih odnosov in kulturne scene znotraj manjšine;
—	spremembo kulturne politike in »potrženje« kulture v Sloveniji;
—	odpiranje italijanskega kulturnega sveta (s katerim imamo še vedno premalo stikov) vzhodu in novim evropskim integracijskim tokom (Trst je v tem pogledu negativna izjema);
—	specifiko manjšine z velikimi potrebami po kulturi, vendar z majhnim trgom in še manjšimi sredstvi zanjo.
Posebno zadnja ugotovitev odpira, popreprosteno, dve skrajni možnosti:
1)	toliko kulture, kolikor je denarja zanjo;
2)	toliko kulture, kolikor je rabimo.
Jasno je, da se s prvo možnostjo ne moremo sprijazniti, saj živimo v svetu (zahodnem, italijanskem) z razvejano in razvito kulturno ponudbo. Zato smo »obsojeni« na hiperprodukcijo kulture, ki je naš manjšinski trg sam ne zmore, finansirati. Sredstva zanjo treba tako dobiti tudi izven manjšine (Italija, Slovenija, Evropska skupnost) saj je obstoj in z njim kulturno življenje vsake manjšine odvisno predvsem od zrelosti, demokratičnosti, strpnosti in naprednosti večine. Njena pomoč (npr. zakon za obmejna območja) pa ne sme pomeniti manjšini zgolj pasivnega uživanja subvencij, tistega »divide«, ki drugim omogoča »impera« nad nami. Nasprotno: nujno treba razviti - skladno z našimi možnostmi in z razvojem okolja - tudi lastne čeravno minimalno tržne mehanizme v kulturi. Kultura si mora nabrati nekaj »akumulacije«, ki je predpogoj za njeno ustvarjalno avtonomijo. In kakšni novejši modeli kulturne politike poudarjajo in omogočajo takšno avtonomijo kulture? Naj izberem dva med njimi, ker sta nam geografsko in duhovno najbližja: slovenskega in zahodnega.
Slovenski model kulturne politike, kakršnega uveljavljata zlasti Resolucija o kulturi, ki jo je predlagal Odbor za kulturo pri Skupščini Republike Slovenije in z nekaterimi javnimi opredelitvami še Društvo slovenskih pisateljev, je v grobem povzetku približno tak: država je z zakonom dolžna zagotoviti sistemska, predračunska sredstva kulturi, se pa ne vmešava v njihovo neposredno upravljanje, ki je domena strokovnjakov-kulturnikov.
Ta model je seveda diametralno nasproten obstoječi slovenski kulturni praksi, sistemu državno vodene, strankarsko in po italijanskem vzoru politično lotizirane kulture, ki ga izvaja zdajšnji slovenski kulturni minister. Za Capudra mora biti država neke vrste »arbiter elegantiae« v kulturi. Ker daje, ima pravico zahtevati. Lahko torej usmerja in spodbuja določene estetske tokove, določene umetnostne poetike namesto drugih, lahko nameni kulturi manjša sredstva, ker je prepričana, da obstaja kultura iz idealistične individualne duhovnosti, ki ji je materialnost odvečni priboljšek. V tem seve zanemarja dihotomijo javno /zasedbo, ki je v kulturi po mojem bistvena . Zasebna individualna kreacija kulture je in bo ostajala tudi brez materialnih sredstev, njena zunanja pojavnost, po kateri končno sodimo o stopnji kulture neke družbe, nekega naroda, pa brez teh materialnih sredstev žal ne more-	MIRAN KOŠUTA
(2 - konec)
(nadaljevanje sledi)
Vsaka knjiga je veselje, slovenska še posebej, če pa izide v slovenskem zamejstvu slovenska arheološka knjiga, je to praznik posebne vrste. Dogodek te vrste je bil izid dela S. Flega in M. Zupančiča Arheološka topografija občine Dolina, ki sta ji s skupnimi močmi in denarjem ministrstev za kulturo ter za znanost in tehnologijo Republike Slovenije pomagali na svetlo Narodna in študijska knjižnica v Trstu oz. njen Odsek za zgodovino ter Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti oz. njegov Inštitut za arheologijo. Zunanja podoba knjige in tudi razporeditev njene vsebine se povsem skladata s sestrskimi publikacijami te vrste v matični Sloveniji iz niza Arheološka topografija Slovenije, ki jo izdaja Inštitut za arheologijo. V njej sta doslej izšli dve deli: J. Dularja Bela Krajina (19) in I. Šavla Prekmurje (1991). Ta sorodstvena vez »zvezka« Dolina s slovenskimi snopiči ima seveda tudi druge, v zunanjemu videzu in obliki odločilnejše tone. Ti so zapopadeni v povednosti in organiziranosti Knjige, v pristopih do snovi in v načinu podajanja arheološke topografske tvarine. Avtorjema so bile pri pripravi nabranih podatkov za objavo na voljo bogate izkušnje »matičnih topografov in pa kalup«, v katerem so le te najbolj učinkovito izoblikovane.
Tisto, kar je dolinskemu snopiču še posebej lastno, je dvojezičnost (slov. ital.). Z njo delo v celoti zadošča zahtevam okolja, ki ga obravnava. Kar je še pomembnejše od formalnih zahtev pa je, da je z njo ponujeno v branje tudi neslovenskim bralcem. To je zagotovo ena njenih udarnih vrednosti. Na ta način namreč v prostoru, v katerem je nastalo, na najboljši možen način razvodenjuje navidezni (?) kon-uikt v ne do kraja razrešenih razmerjih med državno spomeniško službo in slovenskimi ustanovami, ki raziskujejo svoj domovinski teritorij in s tem posegajo v njen delokrog. Vključevanje strokovnjakov iz matične domovine Pa ustvarja še dodatne bojazni. V osnovi pa dilem sploh ne bi smelo biti. Zakonodaja velja za vse in vse udeležence obvezuje enako, tuj-ce Pa še toliko bolj. Hkrati pa mora druga stran čim hitreje doumeti, da se bo delovanje slovenskih ustanov v zamejstvu vse bolj in bolj spuščalo tudi na tista področja, ki z dokazovanjem in branjenjem identitete nimajo nič al1 skoraj nič opraviti, so pa odraz razvoja in
Raziskava Arheološka topografija občine Dolina
Pomemben prispevek
moči ter interesne širine slovenske skupnosti in srednjeveških. Njihova razmeščenost v pro-
v Italiji. In takšno nevtralno področje je zagotovo arheologija.
Drugo, nič manj pomembno dejstvo, ki prav kliče k intenziviranju sodelovanja, pa je v samem bistvu arheološkega topografiranja v takšnem okolju, na takšnem teritoriju, kakršno je slovensko zamejstvo. Tu - to velja enako za občino Dolino kot za ves s Slovenci naseljeni prostor v Italiji - za dober izhod topografije ni dovolj le poznavanje značilnih, na zunaj vidnih arheoloških pojavov. Za odkritje in razpoznavanje je v večini primerov odločujoča toponomastika, ob njej tudi pripovedno ljudsko izročilo in še druge z jezikom povezane podrobnosti. Tem pa je lahko kos le vešč poznavalec jezika, če izjahaja iz tujejezičnega okolja, ali pa avtohtonec, ki jezikovnih pregrad nima, je pa dovolj doma v arheološkem znanju.
Arheološka topografija občine Dolina je izboren dokaz za takšno trditev. V njen sta avtorja obdelala 24,50 kv. km tržaške pokrajine in ugotovila, potrdila ali nanovo odkrila preko 60 arheoloških najdišč. Od teh jih je 14 jamskih. Najdišča na prostem sta razvrstila po katastrskih občinah (Boljunec, Boršt, Dolina, Draga, Mačkolje, Prebeneg, Ricmanje), znotraj teh pa lepo po abecedi. Takšno arheološko podobo občine ilustrira pregledna arheološka karta (1:50.000). Za označevanje arheoloških najdišč na prostem uporabljata krajevna imena, ki so v rabi (na pr. Boršt. - S. Antonio in Bosco), jame pa navajata z domačim imenom in z italijanskim poimenovanjem iz Deželnega jamskega katastra (na pr. Pečina pod steno -Grotta delle Gallerie, Krogljanska jama -Grotta delle Crogle). Ob vsakem najdišču je naveden izbor virov, med njimi vedno naj starejši podatek o najdišču.
Vsekakor preseneča na sorazmerno majhni površini tolikšno število arheoloških najdišč, ki so tudi časovno razpotegnjena v širok lok, od kamenodobnih do zgodnje srednjeveških
štoru se odraža tudi v geografksih danostih področja občine Dolina, ki je razprostrta med visoko kraško planoto, flišnim Bregom pod strmim, celo prepadnim kraškim robom in ravninskim delom ob morju. Prazgodovinska poselitev je skorajda izključno osredotočena na kraški svet (jame, utrjena gradišča). Izjema je le novoodkrito gradišče »na čelu«, ki je v nižini. Rimskodobna najdišča pa so povečini okolli Boljunca, najstarejša v območju rimskega vodovoda, ki je že v 1. stoletju bil speljan v takratni Tergeste. Skrbno izpeljana topofgrafi-ja pa je odkrila tudi marsikaj iz časov razcveta rimske kolonizacije. Tu pa so potem še najdišča, ki kot mostovi povezujejo arheološki odmik s sedanjostjo: prafara v Dolini in patro-cinij Sv. Urha, ki kaže na otonski čas (9. stol.), najdbe katoliške kulture 9. in 10. stoletja, odkrite leta 1909 (prim. M. Župančič, Visinale delLIudrio, un sito altomedievale in Friuli, Ci-vilta Padana 1, Modena 1989, 91-102). Območje današnje občine Dolina je kot povsem umetna ozemeljska in upravna enota arheologu topografu lahko le praktično pomagalo (omejitev prostora na pr., za primerjavo: Slovenija je razdelja na 20 topografskih področij), zato je tudi razumljivo, da je arheološka slika popačena in da je brez umestitve v širši prostor premalo povedna. Prav v tej ugotovitvi se pokaže še enkrat velika vrednost dela S. Flega in M. Župančiča. Kar pionirkost! Nenadna polnost in natančna prečesanost občine Dolina nenadoma pokaže na slabosti na obeh straneh meje, kjer (še) ni enakovrednih topografij in šele ko bodo narejen tudi tam, bo naselitvena slika pokrajine v zaledju Trsta pravilnejša.
Prav na predstavitvi knjige na županstvu občine Dolina je bilo povedano, da je za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino že v pripravi resen topografski projekt. Če mu je v življenje vsaj malo pripomogla tudi topografija Doline toliko bolje. Ko bo omenjeni projekt
stekel, bo lahko s pridom uporabil izkušnje in znanje obeh slovenskih topografov, pa tudi način, kako sta svoja dognanja objavlila. Ob tem ne gre zanemariti tudi sicer drobnih, vendar dobrih topografskih preddel, ki so jih na slovenskem ozemlju v Italiji že opravile arheološke skupine na Mladinskih raziskovalnih taborih (Doberdob, Dolina, Rezija, Števerjan, Sovodnje, Kanalska dolina, Devin...) v organizaciji Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, Društva mladih raziskovalcev in Slovenskega raziskovalnega inštituta.
Z objavo rezultatov arheološke topografije v občini Dolina sta avtorja zaokrožila delo, ki se je v bistvu začelo s prvo omembo arheološke dediščine na tem koncu, ko je leta 1689 G. B. Franchi zabeležil podatke o rimskem vodovodu. Zanimanje za ta odlični arheološki objekt praktično ni usahnilo vse do današnjih dni. Vrsta raziskovalcev (P. Kandler, C. Kunz, A. Puschi, C. Marchesetti, B. Lonza, G. Brusin, M. M. Roberti, F. Maselli Scotti) je poročala o arheoloških najdbah (najdiščih) iz Doline, na koncu 19. stoletja so bila tu izvedena tudi že prva arheološka rekognosciranja in sondiranja. Pravzaprav je tudi za ta del Krasa vse do danes, ko sta S. Flego in M. Župančič opravila svoje delo, bilo temeljno topografsko delo, vsaj za prazgodovinska utrjena gradišča, delo C. Marchesettija I castellieri preistorici di Tri-este e della regione Giulia (Trst, 1903), ob njem pa še navedki in največkrat nepopolni pregledi arheoloških najdišč na Tržaškem (na pr. B. Lonza., Guida alla preistoria di Trieste, Pagine Istriane 9, 1963; F. Leban, Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu, Arheološki vestnik 18, 1967; D. Ca-narella, Catalogo delle cavita e dei ripari di interesse paletnologico e paleontologico sul Carso Triestino, Atti SPPFVG 3, 1975-1977; V. Karouškova Soper, The Castellieri of Venezia Giulia, BAR International Series 192, 1983), ki navajajo tudi posamezna dolinska arheološka najdišča.
Ko je takšno delo, kot je arheološka topografija občine Dolina, pod streho, se navadno načrtuje tudi za naprej. Rečeno je bilo, pa tudi v knjigi je črno na belem zapisano, da je želja enako obdelati še druge tržaške občine. Obet je dober!	DRAGO SVOLJŠAK
Košarka: 11 Messaggero izločil Philips iz play offa
Presenečenje v Milanu
MILAN Na letošnjo sezono se bodo košarkarji milanskega Philipsa spominjali z grenkimi občutki. Po pravi katastrofi, ki so jo doživeli na evroklubu v Istanbulu, so bili sinoči povsem nepričakovano izločeni tudi iz državnega play offa. Kar sredi Milana jih je namreč v tretji četrtfinalni tekmi končnice izločil rimski II Messaggero, ki si je po odslovitvi trenerja Bianchinij a izvrstno opomogel in najprej osvojil Koračev pokal, sedaj pa še dosegel uvrstitev v polfinale.
Milančani so bili večji del tekme v vodstvu (tudi 50:40), a štiri minute pred koncem je Mahom izenačil, Premier pa je dosegel odločilno trojko, po kateri je bil Philips brez moči. Ključ zmage Rimljanov je bil veliko boljši odstotek v metih za tri točke in v prostih metih. Radja je odlično igral v drugem polčasu.
Po pričakovanjih se je izteklo na preostalih dveh tekmah. Scavo-lini iz Pesara je po medlem prvem polčasu povsem nadigral lanskega prvaka Phonolo. Odločilen »bre-ak« so domačini (10:2) dosegli v 25. minuti. VVorkman in Daye sta igrala povprečno, zato pa sta blestela Gracis in Grattoni.
Bolonjski Knorr je le v zadnjem hipu strl odpor trdoživega moštva iz Cantuja. Zadnji koš je nekaj sekund pred koncem po podaji Bru-namontija dosegel Binelli. Naj višje vodstvo je Knorr dosegel v 23. minuti (52:42).
PHILIPS - IL MESSAGGERO
89:94 (46:40)
PHILIPS: Blasi, Pittis 24, Am-brassa, Rogers 19, Dawkins 19, Riva 13, Pessina 4, Montecchi 8, Baldi 2.
IL MESSAGGERO: Mahorn 16, Bargna 4, Croce 2, Fantozzi 16, Premier 15, Avenia 10, Niccolai 16, Radja 15, Attruia.
SODNIKA: Cazzaro in D'Este (oba Benetke)
PM: Philips 14:25, II Messaggero 25:30; PON: nihče; TRI TOČKE: Philips 7:29 (Pittis 1:7, Rogers 3:8, Riva 1:7, Montecchi 2:7), II Messaggero 7:14 (Fantozzi 0:1, Premier 3:6, Avenia 2:2, Niccolai 2:5); GLEDLACEV: 7.000.
KNORR - CLEAR 73:72 (44:38)
KNORR: Brunamonti 8, Colde-bella 15, Zdovc 7, Binelli 18, Wen-nington 18, Morandotti 7, Dalla Vecchia, Romboli, Cavallari.
CLEAR: Rossini 6, Mannion 23, Bosa 10, Tonut 16, Caldwell 13, Gianolla 2, Gilardi 2, Buratti.
SODNIKA: Zanon (Benetke) in Pozzana (Videm)
PM: Knorr 7:13, Clear 22:31; PON: Coldbella (39); TRI TOČKE: Knorr 2:6 (Brunamonti 1:3, Zdovc 1:2, Coldebella 0:1), Clear 6:11 (Tonut 2:4, Mannion 4:7); GLEDALCEV: 6.800.
Pričetek kvalifikacij za SP
w Belgija-Ciper Špamja-Albanija
RIM — Zaradi velikega števila udeleženk na področju Evrope se bodo za štiri enajsterice iz naše celine kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo leta 1994 v ZDA pričele že drevi.
Na sporedu sta namreč srečanji med Belgijo in Ciprom (skupina 4) in Španijo in Albanijo (skupina 3). Za belgijsko enajsterico bosta igrala tudi »Italijana« G run in Scifo, njihova reprezentanca pa se je na sklepno fazo SP doslej uvrstila trikrat, objektivno pa lahko tokrat računa še na pot v ZDA.
Španija je zadnjič premagala Albanijo z 9:0.
SCAVOLINI - PHONOLA 86:67
(36:39)
SCAVOLINI: VVorkman 4, Gracis 17, Magnifico 16, Boni 9, Daye 24, Zampolini 3, Costa 5, Grattoni 8.
PHONOLA: Thompson 12, Gen-tile 12, Esposito 10, DelFAgnello 11, Frank 13, Rizzo 2, Donadoni 7.
SODNIKA: Nelli in Pasetto (oba Firence)
PM: Scavolini 19:25, Phonola 12:16; PON: DelLAgnello (38), VVorkman (39); TRI TOČKE: Scavolini 7:16 (VVorkman 0:2, Gracis 3:6, Magnifico 0:1, Daye 1:1, Zampolini 1:1, Grattoni 2:5), Phonola 5:14 (Gentile 2:6, Esposito 2:4, Del-1'Agnello 0:1, Donadoni 1:3); GLEDALCEV: 4.400.
POLFINALNI SPORED
Sobota, 25.4.: Benetton - Messaggero; Scavolini - Knorr.
Polfinale nogometnega EP mladih
Drevi povratna tekma z Dansko
PERUGIA — Italijanska nogometna reprezentanca mladih do 21. leta starosti ima drevi veliko priložnost, da se uvrsti v finale evropskega prvenstva. Ob 20.30 bo namreč na sporedu povratna polfinalna tekma z Dansko, ki so jo azzurri pred petnajstimi dnevi v gosteh premagali z 1:0. Varovancem trenerja Mal-dinija zadostuje torej drevi že neodločen izid.
Postava Italije: Antonioli, Bo-nomi, Rossini, D. Baggio, Matre-cano, Verga, Marcolin, Albertini, Buso, Corini, Bertarelli (12 Peruzzi, 13 Malusci, 14 Sordo, 15 M. Orlando, 16 Muzzi).
H Moro di Venezia za sekundo hitrejši
SAN DIEGO — »Zmagali bomo s 5:3 ali 5:4«, napoveduje izid finalnega dvoboja 28. ameriškega pokala med izzivalci mogotec Raul Gardi-ni, lastnik jadrnice II Moro di Venezia. Zmaga v drugi regati proti New Zelandu je italijanski odpravi povrnila samozaupanje in demantirale trditve mnogih opazovalcev v ZDA, da je novozelandska jadrnica za Italijane nepremagljiva.
Toda prav razplet na drugi regati je pokazal, da sta tekmeca v resnici enako hitra in da utegne biti II Moro ob močnejšem vetru še bolj kompetitiven. Skipper italijanske jadrnice Paul Cayard je za razlki-ko od prve regate v ponedeljek odlično štartal, vendar ga je New Zeland prehitel po levi strani in vodil skoraj do zadnje boje, ko ga je II Moro po 20 miljah zasledovanja z mojstrskim manevrom prehitel in si pred zadnjo stranico proge nabral 19" prednosti. Finiš je bil dramatičen, kajti New Zeland je razpolagal z bolj ustreznimi jadri in je tako nadoknadil ves zaostanek, na koncu pa je II Moro vendarle zmagal s sekundo oziroma 50 centimetri prednosti!
Veselje na krovu italijanske jadrnice je bilo po zmagi nepopisno, saj so vremenske razmere (z mirnim morjem in šibkim vetrom) narekovale povsem drugačen razplet, kar je v bistvu še bolj načelo samozavest nadutih Novozelandcev.
Gardinija, ki delu posadke sledi neposredno na krovu II Mora, so časnikarji vprašali, ali mu j e težko biti med regato tiho, glede na to, da mu tako veleva pravilnik: »Če bi si domišljal, da sem boljši od članov posadke, bi sam prevzel krmilo. Seveda, znam ločevati med dobro potezo in napako, a na teh regatah je vsaj sto težkih potez, zato je neizogibno, da od časa do časa pride do napake.«
Tretja regata bo drevi.
Na sliki AP: II Moro di Venezia med ponedeljkovo regato
Za preprečitev nedeljske stavke nogometašev
Možnosti ni veliko
RIM Predsednik nogometne zveze Matarese se bo danes zjutraj sešel z delegacijo nogometašev, ki jo bo vodil predsednik nogometnega sindikata Sergio Campana, a v kateri bodo tudi Gianluca Vialli, Ciro Ferrara, Aldo Serena, Lorenze Minotti in Walter Zenga, z namenom, da bi preprečil nedeljsko stavko. Toda kot se je izvedelo iz dobro obveščenih krogov so možnosti za pogajanja precej skromne, zlasti kar se tiče vprašanja tujcev. Matarrese bo predstavnikom nogometašev potrdil stališče združenja nogometnih klubov, ki predvideva možnost najemanja treh igralcev iz držav zunaj EGS in neomejeno število igralcev iz EGS, s tem, da na vsaki tekmi smejo nastopati največ trije tujci. Bolj prožna naj bi bila zveze glede vzpostavitve zgornje meje za odškodnine igralcev, ki jim zapade pogodba (nekateri »veljajo« toliko, da jih nihče ne more »kupiti«) in pa glede večjega vključevanja nogometašev v delovanje zveznega sveta.
Ne glede na izid današnjega sestanka, bo o uzahtevah nogometašev (in torej o možnosti preklica stavke) šele v petek sklepal zvezni svet. Vodstvo totocalcia je medtem sporočilo, da sprejema stave za nedeljske tekme.
Pokal prvakov žel uspehe
BRUSLEJ — Vse kaže, da bo izvršni odbor evropske nogometne zveze UEFA na današnjem in jutrišnjem zasedanju v "tem kraju še za eno leto podaljšal novo formulo pokala prvakov, ki po osmini finala predvideva sestavo dveh skupin s štirimi moštvi. Ugotovljeno je bilo, da je nov tekmovalni sistem uspešno prestal preizkušnjo. Veliki klubi, ki so se potegovali za to spremembo, so zaslužili precej več denarja, a med gledalci ni bilo upadanja zanimanja, ker sta bili imeni finalistk (Samp-doria in Barcelona) znani šele po zadnjem kolu.
Na dnevnem redu zasedanja izvršnega odbora UEFA je še zahteva VValesa, da bi sodeloval na vseh evropskih tekmovanjih in le le (kot zdaj) samo v pokalu pokalnih zmagovalcev, prošnja Liechtensteina, da bi nastopal v evropskem pokalu in obravnava nastalega položaja po razpadu Sovjetske zveze, Jugoslavije in Nemše demokratične republike.
Real suspendiral H. Sancheza
MADRID — Vodstvo slovitega nogometnega kluba Real Madrid je mehiškega napadalca Hugoja Sancheza suspendiralo za sedemdeset dni, zamrznilo njegove prejemke in mu naložilo za 12 milijonov lir denarne kazni.
Hud ukrep so sprejeli po igralčevih izjavah proti trenerju kluba Leu Beenhakkerju, ki Mehičana že tri teden ne uvršča v ekipo. Sanchez trdi, da ga trener vleče za nos. Še posebej ga je razkurila izjava Been-hakkerja, da ni hotel odpotovati na pokalno tekmo UEFA v Turin brez zagotovila, da bo igral v začetni postavi, čeprav ni v formi.
Česa takšnega nisem nikoli rekel, pravi zdaj Sanchez, ki je takole komentiral sklep vodstva kluba: »kaznovati bi bili morali tudi trenerja.« Jasno je, da bo dolgoletni izbrani strelec moštva ob koncu sezone zapustil madridski klub, saj se mu pogodba že tako iztežeč 30. junija letos.
Na teniškem turnirju v Monte Carlu
Favoriti padajo
MONTE CARLO Iz teniškega turnirja v Monte Carlu so včeraj izpadli še štirje nosilci skupin, med njimi tudi nosilec 2. skupine Američan Pete Sampras, ki ga je presenetljivo izločil Nemec Steeb. Ostale ugledne žrtve pa so Čehoslovak Korda (6.) Argentinec Mancini (7.) in Nizozemec Krajicek (12.).
Od Italijanov je v 2. kolo poleg Pescosolida včeraj napredoval še Renzo Furlan. Premagal je Nizozemca Koevermansa.
Včerajšnji rezultati 1. kolo: Rosset (Švi.) - Krajicek (Niz.) 6:2, 6:4; Česnokov (SND) -Frana (Arg.) 6:4, 6:2; Volkov (SND) -Dzelde (Let.) 5:7, 7:5, 6:2; Santoro (Fr.) - Fontang (Fr.) 7:6 (7:5), 5:2 od-
stop; E. Sanchez (Sp.) - Delaitre (Fr.) 6:1, 6:0; Novaček (CSFR) - Čer-kasov (SND) 6:1, 6:4; Furlan (It.) -Koevermans (Niz.) 6:3, 6:4; Krickste-in (ZDA) - Siemerink (Niz.) 6:3, 7:5; Nijssen (Niz.) - Haarhuis (Niz.) 6:3, 6:4; Costa (Šp.) - Perez-Roldan (Arg.) 3:1 odstop; Champion (Fr.) -Skoff (Av.) 7:6 (8:6), 6:2; J. Sanchez (Šp.) - Arrese (Šp.) 7:6 (7:2), 6:2; Roig (Šp.) - Yzaga (Per.) 7:6 (7:4), 6:2.
2. kolo: Steeb (Nem.) - Sampras (ZDA) 6:3, 6:4; Boetsch (Fr.) - Mancini (Arg.) 7:5t 7:6 (7:3); Larsson (Šve.) - Korda (ČSFR) 6:3, 6:3.
Na sliki: Sampras je bil proti Nemcu Steebu večkrat v zagati in je naposled dvoboj tudi izgubil
Proti Avellinu protest s križi
AVELLINO — Nogometaše Avelli-na je včeraj pred popoldanskim treningom čakalo grenko presenečenje. Na igrišču je bilo 16 lesenih križev, na katerih so bila imena igralcev in trenerja Avellina in datum 14. junij 1992, ko je na sporedu zadnje kolo italijanske nogometne B lige.
Očitno so za »presenečenje« poskrbeli razočarani navijači po sobotnem porazu. Avellino je sedaj sam na zadnjem mestu lestvice in glavni kandidat za nazadovanje v C ligo.
Nobenih ukrepov proti Maradoni
BUENOS AIRES — »Proti Maradoni ne bomo uvedli nobenih disciplinskih ukrepov, saj je nastopil na tekmi, ki je bila v humanitarne svrhe,« je dejal predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Havelange.
Kot je znano, je Maradona igral pred kratkim na srečanju, čigar izkupiček celotnega zaslužka je bil namenjen družini pokojnega Juana Gilber-ta Funesa, ki je prerano umrl.
Italijanski odbojkarji na močnem turnirju
BOTTROP (NEMČIJA) Jutri se bo začel veliki mednarodni odbojkarski turnir (»Deutschland Cup«), na katerem bodo poleg Italije nastopile še Kuba, Kanada, Španija, Francija in Nemčija.
Italija bo jutri v uvodnem srečanjiu igrala proti Kanadi.
Predstavili letošnji »Giro« za amaterje
BOLOGNA — Ob prisotnosti nekdanjega asa Francesca Moserja so včeraj v Bologni predstavili letošnjo italijansko etapno dirko za amaterje, ki bo od 16. do 27. maja.
Dirke se bo udeležilo 20 ekip, °n katerih 12 italijanskih in osem tujih-Prva etapa bo v Marolti (pesaro), zaključna (11.) pa v kraju Gaiarine (Tre-viso). Dirka bo skupno dolga 1551 km-
Agnelli o ferrariju
TURIN Predsednik Fiata Agnell) je včeraj , izjavil, da Ferrari se ne mish posloviti od formule 1. Ferrari trenutno doživlja krizo, ni pa razloga za slovo od tekmovalnih dirk.
Pester spored priprav za Arianno Bogateč
Naša najboljša športnica in skoraj zanesljiva potnica na olimpijske igre v Barcelono (razen »nepričakovanih razpletov« v zadnjem trenutku ...), jadralka TPK Sirena Arianna Bogateč se bo že konec tedna začela pripravljati za svoj največji življenjski izziv, za nastop na OI.
Od petka do ponedeljka se bo naša jadralka pripravljala na Gardskem jezeru, in to z novo jadrnico »europa«, ki ji bo dala na razpolago italijanska jadralna zveza in s katero bo nastopila tudi v Barceloni. V prvi fazi bo Arianna trenirala sama, seveda ob spremstvu svojega očeta Bruna, ki je bil vsa ta leta ob strani naše jadralke in eden najzaslužnejših za njene uspehe.
Od 2. do 5. maja pa bo Sirenina jadralka spet na Gardskem jezeru, kjer bo trenirala skupno z dvema »sparring partnerjema«. Nakar čaka našo predstavnico vrsta mednarodnih nastopov na pomembnih regatah širom po Evropi (v Franciji, Nemčiji, Švedski itd.).
Nato pa nastop na olimpijskih igrah. Sicer pri TPK Sirena uradnega sporočila za Bogatčevo še niso prejeli. Že dejstvo, da je zveza dala na razpolago posebno jadrnico in da je seznanila našo jadralko s treningi, je dokaz, da je v kratkem Pričakovati tudi uradno sporočilo o nastopu Sirenine jadralke na OI v Barceloni.
Mednarodno tekmovanje na Gardskem jezeru
Čupa zadovoljila
Pred dnevi se je na Gardskem jezeru v kraju Riva del Garda odvijalo mednarodno jadralno tekmovanje v razredu optimist.
Regate se je udeležilo kar 400 tekmovalcev iz 12 držav. Predstavniki Jadralnega kluba Čupa so se udeležili velikega mitinga z namenom, da bi si nabrali nekaj izkušenj na jezerskih valovih in v močnem vetru, kajti na istem jezeru v Malcesine se bodo čez nekaj tednov odvijale predselekcije za mesto v italijansko državno reprezentanco.
Tudi prejšnja leta so se naši tekmovalci udeležili velikonočnega mitinga, a nikomur se ni uspelo prebiti do prve četrtine nastopajočih. Tokrat so naši tekmovalci le pokazali nekaj več in zabeležili so nekatere res vrhunske dosežke v posameznih preizkušnjah.
Prvi dan tekmovanja je bil v zanmenju neobičajnega severnega vetra. Veter je zapihal s sred-njelahko jakostjo. Najbolje ga je izkoristil Zoran Bandelj, ki je po dobrem startu prispel do prve boje 24., nato pa je na vsaki stranici nadoknadil nekaj mest. V zadnjem delu je spretno izkoristil nekaj sprememb smeri vetra in prehitel večje število tekmecev. Na cilj je prispel drugi in žel lep aplavz s strani regatnega odbora, vseh spremljevalcev in trenerjev. Ostali naši tekmovalci na tej regati niso blesteli.
Naslednji dan so se vremenske razmere spremenile in ob 11. uri je zapihal južni veter »ora« z običajno močjo. Zoran Bandelj spada med lažje tekmovalce Čupine ekipe in je zato imel precej težav z uravnavanjem jadrnice. To smo tudi pričakovali. Resnici na ljubo pa je Zoran pokazal premalo borbenosti, saj je v 3. regati odstopil. S tem pa je bistveno poslabšal
svoj položaj na lestvici in izmuznila se mu je možnost za pridobitev odličja.
V	drugi in tretji preizkušnji v močnem vetru je bil po pričakovanju najboljši Andrej Petaros, ki je sicer jadral daleč pod svojimi sposobnostmi in si zato ne zasluži pohval. Pohvale pa gredo jadralkama Ani Žerjal in Johani Križnič, ki sta izpeljali vse preizkušnje. Tudi Kristjan Kovačič se je potrudil. Našteti tekmovalci so bili prvič na Gardskem jezeru.
V	2. in 3. regati je odstopilo kar 150 jadralcev, med temi je bil tudi Alessio Pincin. Alessio je vse regate prav lepo začel, a jih je slabo končal. Sicer je tudi on zelo lahek, to pa ne more biti izgovor za odstop.
V	nedeljo je bila na vrsti še zadnja preizkušnja. Južni veter »ora« se je tekmovalcev usmilil in zapihal je s srednjo jakostjo 7-8 m na sekundo. V tem plovu je j>o-skrbela za presenečenje Ana Žerjal. Po dobrem startu je prijadrala do boje 15. V teku regate je prehitela dva tekmovalca in prispela na cilj na odličnem 12. mestu.
Če upoštevamo, da se je regate udeležilo 400 tekmovalcev, so naši tekmovalci dosegli nekaj res vrhunskih dosežkov v posameznih regatah. Zmaga na mednarodnem nivoju pa zahteva odlične rezultate v vsaki preizkušnji. Našim tekmovalcem primanjkuje še nekoliko vzdržljivosti. Tudi starti niso bili najboljši. Na množičnih regatah so starti bistvenega pomena, saj je prav na startni liniji prava gneča jadrnic. Vsaka večja napaka terja kar sto mest ali več. Zamujenega pa se v teku regate ne da nadoknaditi.
Obračun tega tekmovanja je več kot pozitiven in Jadralni klub Čupa optimistično gleda na naslednja tekmovanja. (Poljšak)
Teniško tekmovanje v Trevisu
Uspeh gajevca A. Plesničarja
V	ponedeljek je v Trevisu Ga-jin teniški igralec Aleš Plesničar dosegel lep uspeh. Zmagal je namreč v kategoriji under 14 na že tradicionalnem državnem turnirju, ki ga ob velikonočnem času prireja znani teniški delavec in učitelj Bepi Zambon in ki vsako leto privabi vse najboljše mladince iz Veneta in lepo število igralcev iz naše dežele ter drugih krajev Italije.
Letos je v štirih starostnih kategorijah nastopilo 380 fantov in deklet. Aleš se je brez večjih težav v konkurenci 70 igralcev uvrstil v polfinale, v katerem je premagal Pordenončana Giam-paola Gabellija, ki je v tretjem setu moral odstopiti zaradi krčev.
V	finalu se je pomeril s solidnim vrstnikom iz Mester Luco Todescom. Po izenačenem prvem setu, ki se je končal s 7:6 v korist Todesca, si je mladi gajevec opomogel in zmagal v naslednjih dveh nizih s 6:3, 6:1. (M. R.)
Turnir »Obersnel« v minibasketu
Nagradili bodo tudi Bor in Polet
Danes bo v telovadnici Don Bos-ca zaključna prireditev turnirja v minibasketu »G. Obersnel« za mi-nikošarkarje letnika 1982 in mlajše, ki ga že vrsto let prireja tržša-ko športno društvo Don Bosco.
Po finalni tekmi ob 16.30 med SGT in Foschiattijem, ki bo odločala o končnem prvem mestu letošnjega turnirja, bo sledilo nagrajevanje.
Letos je na tem turnirju nastopilo 16 ekip, med katerimi tudi dve slovenski, Bor in Polet. Openski košarkarji so se z ekipami Libertasa, SGT, Universita Po-Polare, Don Bosca, Foschiattija, Dardija in Stuparicha celo uvrstili v finalni del, kjer so tudi osvojili štiri zmage. Že sama uvrstitev v finalni del predstavlja za Polet In našo košarko lep uspeh. Pri tem pa moramo omeniti neprecenljivo delo Poletovega trenerja Andreja Vremca.
Borovci so nastopili v tolažilni skupini z moštvi Poggija, Padova-Bn, Stefanela, Ferroviaria, Gentil-nja, Santosa in Suvicha. Varovanci trenerja Valterja Corbattija so v tej skupini povsem zadovoljili.
Propaganda: danes Polet - Barcolana
V anticipiranem srečanju prve-ga povratnega kola tolažilne sku-Pme prvenstva propaganda bo danes Polet, ki je po prvem delu se brez poraza, igral ob 18.30 v Šolski telovadnici na Proseku Proti moštvu Barcolane.
Ce bodo poletovci nastopili s Popolno postavo, potem so tudi da danešnjem srečanju favoriti za n°v par točk.
vorojen J'n ^ar^a Bana /e osrečil pr-
BORUT
Srečnima staršema čestita, malemu Borutu pa želi vso srečo v življe-
ŠZ Jadran
Skupina igralcev in odbornikov Jadranovih matičnih društev gostovala na Češkoslovaškem
Prijateljski stiki in košarkarska izkušnja
Skupina odbornikov in mladih slovenskih košarkarjev v predstavništvu vseh zamejskih klubov je med velikonočnimi počitnicami gostovala na Češkoslovaškem, in sicer v kraju Mlada Boleslav, v osrednji Boemij, kjer ima svoj sedež znana avtomobilska industrija Škoda, ki bo že prihodnje leto skoraj popolnoma prešla pod okrilje nemškega multinacionalnega mogotca Volkswagen, ki si ustvarja bazo za nadvlado na vzhodnoevropskem tržišču, saj si je takoj po padcu berlinskega zidu že prilastil večji del glavnic bivše vzhodnonemške tovarne VVartburg.
Pustimo sedaj ekonomijo ob strani in preidimo na košarkarsko področje. ŠZ Jadran je skupaj z matičnimi društvi lani navezalo stike s košarkarsko sekcijo športnega kluba Auto Škoda Mlada Boleslav in tako kot lani so naši košarkarji tudi letos v velikonočnem obdobju gostovali v Mladi Boleslav, nekaj lučajev od Prage, kjer so bili že lani deležni tako toplega sprejema, da so se z zadovoljstvom tudi letos odločili, da izkušnjo ponovijo.
Jadranovo skupino so sestavljali igralci Brega, Cicibone, Kontovela, Sokola in goriškega Doma, od letnika 1976 do letnika 1981. Tako je zamejsko predstavništvo obsegalo eno ekipo naraščjjnikov, eno postavo dečkov ter skupino minikošar-karjev. Vse ekipe so nastopale z nazivom Jadran Trst in so se udeležile dveh turnirjev.
Prvi dan so naši predstavniki potegnili krajši konec, zato so pa mnogo uspešneje igrali na nedeljskem turnirju, kjer so osvojili dve od treh tekem na sporedu. Rezultat pa ni bil glavni cilj tega gostovanja. Bolj pomembno je bilo, da se naši fantje, ki nastopajo v raznih klubih, bolje spoznajo med sabo ter da oba kluba utrdita prijateljske vezi. Športniki iz Mlade Boleslav bodo obisk vrnili v prvi polovici junija.
Razen strogo športnega dela pa je Jadranova skupina en dan gostovanja namenila celodnevnemu
Trener Igor Canciani
ogledu češkoslovaške prestolnice Prage, ki je prav gotovo eno izmed najbolj fascinantnih mest na evropski celini. Naši so si v Pragi ogledali mestni grad s predelom Hradča-ny, Malo Strano, Karlov Most in staro mestno jedro, dovolj časa pa jim je ostalo tudi za sproščen prehod in tradicionalno turistično nakupovanje.
Če se povrnemo na ožje košarkarsko področje, lahko zatrdimo, da je bila izkušnja pozitivna, kljub nekoliko počitniškemu razpoloženju naših igralcev in kljub dejstvu, da so v vseh skupinah manjkali nekateri igralci, ki se zaradi drugih obveznosti niso mogli udeležiti gostovanja. Konfrontacija s češkimi vrstniki je pokazala, da igrajo naši fantje, kljub negativnim izidom prvega dne, mnogo bolj sodobno in agresivno različico igre, medtem ko jih češki igralci prekašajo v taktični discipliniranosti in v natančnosti zaključevanja akcij.
IZIDI
VELIKONOČNI TURNIRJI
NARAŠČAJNIKI
JIČIN - JADRAN 64:34 (39:34)
JADRAN: Spadoni 10 (4:8), Colja 2, Pintarelli 5 (0:2), Koren, Emili 16,
Trener Andrej Vremec
Danieli, Žerjal 5 (1:3), Gobbo 3 (1:3), Kocjančič, Čah 2, Canziani, trener: Canciani.
MLADA BOLESLAV - JADRAN 77:65 (41:35)
JADRAN: Spadoni 15 (2:4), Colja 2, Pintarelli 9 (1:2), Koren, Emili 20 (6:10), Danieli, Žerjal 15 (3:10), Gobbo 1 (1:2), Cah, Kocjančič, Canziani 1 (1:2).
TRI TOČKE: Spadoni 1.
MLADA BOLESLAV - JIČIN 87:77 (43:38)
KONČNA LESTVICA: 1. Mlada Boleslav, 2. Jičin, 3. Jadran.
DEČKI
NVMBURK - JADRAN	53:48
(24:23)
JADRAN: Jagodic, Caser, Lakovič, Starc 5, Mužič 3 (1:4), Umek 21 (3:3), Primožič, Rustja 10, Cej, Širca 9 (1:1), trener: Salvi.
TRI TOČKE: Starc 1.
MLADA BOLESLAV - JADRAN 40:32 (16:12)
v JADRAN: Jagodic 10 (1:2), Caser, Širca 5 (1:2), lakovič, Starc 2, Mužič, Umek 13 (1:1), Primožič, Rustja 2 (0:2), Cej.
TRI TOČKE: Jagodic 1.
NVMBURK - MLADA BOLESLAV 45:30 (24:12)
KONČNA LESTVICA: 1. Nym-burk, 2. Mlada Boleslav, 3. Jadran.
MINIBASKET
SADSKA - JADRAN 84:13 (38:5)
JADRAN: Slavec 9 (1:3), Mura, Hrovatin, Širca, Štefančič, Kalc, E. Lakovič, Žerjal (0:2), Fonda 2, Kocjančič, I. Lakovič 2, trener: Vremec.
MLADA BOLESLAV - JADRAN 52:30 (18:9)
JADRAN: Slavec 8 (2:4), Mura 2 (0:2), Hrovatin, Širca, Štefančič 2 (0:1), Kalc, E. Lakovič, Žerjal 5 (1:2), Kocjančič 2 (2:4), I. Lakovič 6 (0:1).
MLADA BOLESLAV - SADKSA 34:31 (19:17)
KONČNA LESTVICA: 1. Mlada Boleslav, 2. Sadksa, 3. Jadran.
NEDELJSKO SREČANJE MLADA BOLESLAV - JADRAN
NARAŠČAJNIKI
JADRAN - MLADA BOLESLAV 84:79 (48:41)
JADRAN: Spadoni 14 (7:9), Colja 4, Pintarelli 6, Koren 6 (0:2), Emili 26 (8:12), Danieli, Žerjal 22 (2:4), Gobbo 4 (4:6), Cah, Kocjančič, Canziani.
TRI TOČKE: Spadoni 1, Emili 2, Žerjal 2.
DEČKI
JADRAN - MLADA BOLESLAV 44:42 (33:20)
JADRAN: Jagodic 3, Caser, Lakovič, Starc 6 (0:2), Mužič 3 (1:2), Umek 21 (5:7), Primožič, Rustja 6, Cej, Širca 4.
TRI TOČKE: Jagodic 1.
MINIBASKET
MLADA BOLESLAV - JADRAN 82:39 (16:39)
JADRAN: Caser 10, Slavec 7 (1:2), Mura, Hrovatin, Širca, Štefančič, Kalc, E. Lakovič, Žerjal, Fonda 3 (1:2), Kocjančič, I. Lakovič 19 (1:3).
] Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna j naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
I
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9‘. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 22. aprila 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Rusija se bo morala sedaj spoprijeti s konkretnimi težavami
Kongres ljudskih poslancev je potrdil Jelcinovo zmago
MOSKVA Šesti kongres ljudskih poslancev Ruske federacije se je včeraj končal s posegom predsednika Boris Jelcin (na sliki AP), ki je podal sklepno poročilo o tem maratonskem zasedanju, na katerem je izšel kot zmagovalec kljub poskusom opozicije, da bi mu omejila predsedniška pooblastila. Jelcinove pristaše bodri spoznanje, da večina ljudi podpira predsedniški režim, kar izhaja iz zadnje javnomnenjske ankete, po kateri je kar 53 anketirancev za predsedniški režim, 27 odstotkov mu nasprotuje, 20 odstotkom pa je vseeno. Še bolj zanimiv je podatek, da so za predsedniški režim izšolani ljudje, študentje in poslovneži, medtem ko mu nasprotujejo nekvalificirani delavci in upokojenci.
Rusijo seveda čakajo izredne gospodarske težave, a po mnenju večine strokovnjakov je najhujše mimo, če bodo uspeli rešiti centrifugalne težnje v sami federaciji in če bodo odstranili razhajanja v Skupnosti neodvisnih držav. Trenutno so na preizkušnji rusko-ukrajinski odnosi, pogajanja o delitvi črnomorskega brodovja se bodo začela 29. aprila. Od teh pogajanj bo bržkone odvisna tudi usoda Krimskega polotoka. V Moskvi upajo, da jim bo uspelo ohraniti ŠND, ker bi se v nasprotnem primeru na novo odprla vprašanja meja. Ze sedaj je dovolj trenj in nasilja zaradi Gorskega Karabaha, Pridnestra in Južnoosetinske avtonomne republike, da bi imel vsak novi razmejitveni spor pogubne posledice po balkanskem scenariju.
Na območju Tvapanija policisti včeraj razbili rivalski mafijski bandi
TRAPANI V obsežni policijski akciji, ki se je začela v noči na torek, so policisti na področju Trapanija včeraj aretirali 36 oseb, trem so zaporne naloge izročili v zaporu, kjer so zaradi drugih kaznivih dejanj, sedem domnevnih mafijcev pa je na begu. Vsi so obtoženi mafijskega združevanja. S tem so sile javnega reda razbile tolpi Milazzovih (boss Vincenzo Milazzo je na begu) in Grecovih, ki sta se predvsem v Alcamu borili za nadzor nad nezakonitimi posli in mednarodno trgovino z mamili. V akciji so zasegli tudi tri podjetja (eno gradbeno in dve finančni družbi), ki sta skrbeli predvsem za pranje umazanega denarja. Vrednost zaseženih podjetij so ocenili na 10 milijard lir.
Na sled članom obeh band so prišli po navedbah skesanega mafijca Benedetta Filippija novembra lani. Na podlagi njegovih izjav so že prej aretirali 14 oseb, v celoti pa so tudi rekonstruirali potek vojne med bandama v Alca-
mu, ki se je začela 17. januarja lani z ubojem Antonina Greca. Takrat se je največja mafijska tolpa razbila na dve bandi in na eni strani so bili Grecovi prijatelji, na drugi pa Milazzo in njegovi, pajdaši. Banda Milazzo je bila močnejša, od takrat pa so zabeležili že 31 umorov in nekaj primerov izginotja oseb, ki so brez dvoma padle kot žrtve mafije.
Po trditvah državnega pravdni-ka iz Trapanija Coccija so s to akcijo tamkajšnji mafiji zadali hud udarec, »saj so prizadeli njene vitalne finančne interese.« Preiskovalci so še povedali, da z včerajšnjimi aretacijami preiskave še ni konec, saj bodo s pomočjo raziskave v bankah preverili še druge na videz zakonite aktivnosti mafijske tolpe iz Alcama. Pri tem so še poudarili, da je banda Milazzo kupcem s silo vsiljevala svoje gradbene izdelke, s svojima finančnima družbama pa je marsikateremu podjetniku v težavah zadrgnila zanko okoli vratu.
Pogovor s protoarhiepiskopom Milenkom Popovičem
Pravoslavcem v Zagrebu
je iz dneva
V soboto 11. tega meseca ponoči je tempirana bomba uničila muzej srbske pravoslavne cerkve v Zagrebu. V tej stavbi je tudi središče ljub-ljansko-zagrebškega metropolita srbske pravoslavne cerkve in epar-hijski upravni odbor. Eksplozija, ki je povzročila ogromno gmotno škodo, je ranila tudi nekega mimoidočega begunca iz Vukovarja. Atentat je sovpadal z 51. obletnico ustanovitve Paveličeve Nezavisne države Hrvatske. Dan prej so neznanci, rav-notako z eksplozivom, v zagrebški četrti Tuškanac uničili spomenik posvečen partizanskemu pesniku Vladimirju Nazorju. To je samo ledena gora cele vrste atentatov na imovino srbske manjšine na Hrvaškem ter na spomenike iz obdobja NOB.
O tem smo se pogovarjali s proto-namestnikom zagrebškega metropolita Milenkom Popovičem, ki je trenutno edini pravoslavni duhovnik, ki še živi v Zagrebu. Z gospodom Popovičem smo se pogovarjali približno eno uro. V tem času so ga kar tri matere pravoslavnih otrok prišle prosit, da naj jim izda krstni list za njihove otroke, da bi jih lahko prekrstili v katoliško vero.
Nam bi lahko opisal, kako v teh vojnih časih živijo Srbi tu v Zagrebu?
»Zelo težko. Vsi smo še v šoku zaradi atentata. Pred dnevi sem apeliral na vse demokratične sile tu pri nas in v svetu, da naj se zavzamejo za to, da bi bilo enkrat konec temu nesmiselnemu žrtvovanju ljudi in dobrin. Svet ne more živeti v mr-žnji, ker ga Bog ni tako ustvaril.«
Kako so ukrepale hrvaške oblasti po atentatu in kako vi ocenjujete njihovo dosedanje delo?
»Kaj počne hrvaška oblast? Zdi se mi, da od same začetne vzpostavitve večstrankarskega sistema, večina strank, ki so se borile za oblast, so to delale na neki nenaraven način. Vse so začele z izražavanjem neke nacionalne hrvaške samobitnosti, potisku) oč pri tem vse druge, posebno Srbe, v kot. Tako se je začel ta antagonizem. Srbi so bili od nekdaj enakopravno prisotni na tem teritoriju, veliko pred ustanovitvijo same Jugoslavije. Bili so takorekoč državotvorni narod tako kot Hrvati. Zdaj pa so se Srbi prvič v zgodovini našli v položaju narodne manjšine, kar je bil velikanski šok.«
To se je dogodilo Srbom kot narodu, kaj pa se je dogodilo Srbom kot članom pravoslavne cerkve?
v dan težje
»Na žalost so bili v vojni poškodovani ali uničeni tako pravoslavni kot katoliški sakralni objekti. Izgle-da, da je pač usoda, da tam kjer trpijo ljudje, trpijo tudi njihove cerkve. Tu v Zagrebu pa ni bilo ne vojne ne nobenih vojnih spopadov. Tudi ni bilo s strani Srbov, ki so ostali v Zagrebu nobene provokativne geste, ki bi lahko opravičila to, kar se nam je dogodilo. Zaradi tega je za nas še bolj težko razumeti ta atentat. Menim, da se je s tem dejanjem želelo enostavno izgnati srbski narod s tega teritorija. To je bihna-pad na najbolj lojalne Srbe in na tiste, ki so dovolj hrabri, da so ostali. S tem atentatom so jim hoteli sporočiti, da se morajo tudi oni umakniti.«
Koliko Srbov trenutno še živi v Zagrebu?
»Žal ne razpolagamo s točnimi podatki. V tisku se je večkrat pojavila ocena, da je v Zagrebu še 40 tisoč Srbov. Pred vojno je tu živelo od 100 do 110 tisoč Srbov, tako da lahko trdimo, da se jih je izselilo približno 60 odstotkov.«
Koliko vernikov vas je že zaprosilo za dokumente za prehod njihovih otrok iz pravoslavne v katoliško vero in kateri so razlogi, ki so jih privedli do te odločitve?
»Takih ljudi je veliko. Seveda teh dokumentov jim ne morem izdati. Menim, da je razlog za tako vedenje strah. Strah in negotovost staršev za usodo svojih otrok. Mislijo, da s prehodom v katoliško cerkev njihovi otroci ne bodo zapostavljeni v šoli in da ne bodo osovraženi od drugih otrok. To je strašna tragedija. V povojni dobi smo beležili veliko mešanih zakonov, zdaj se vidi, kako je to tragično. Vsak tak zakon je že na pol poti k" spopadu ali še slabše k razporoki. To pa zaradi otrok. Zaradi verskega opredeljenja, h kateri veri naj otrok spada. Vmešanost cerkve, tu mislim na katoliško cerkev, nas je pripeljala do tega. Menim, da je to kar se zdaj dogaja z otroki mešanih zakonov čisti prozelitizem, oziroma prekrščevanje. Gospod Milovan Pupovac je pred časom za Večerni list dal izjavo, da je približno že 10 tisoč pravoslavnih otrok bilo prekrščeno v katoliško vero. Jaz trdim, da 99 odstotkov pravoslavnih otrok obiskuje katoliški veronauk, kar je drugi pojav istega fenomena.«
WALTER ŠKERK
NEKATERI INŽENIRJI IMAJO VEČ ENERGIJE KOT DRUGI
IZPOPOLNJEVALNI TEČAJI 1992
ENEL omogoča študentom 4. in 5. letnika tehnične fakultete, da poglobijo znanje o energiji in se spoznajo s svetom dela tako, da sodelujejo na izpopolnjevalnih tečajih v obratih Enel. Tečaji trajajo po dva tedna v obdobju med 24. avgustom in 12. septembrom 1992, izpopolnjevanje pa bo razdeljeno na teoretično delo v predavalnici in na obiske v najvažnejših obratih ENEL.
Udeležence tečajev bodo izbrali na podlagi prošenj, v katerih je treba navesti curriculum
kandidatov. Prošnje je treba vložiti v tajništvu tehnične fakultete ali na področnih uradih ENEL najkasneje do 31. maja 1992. Izbranim kandidatom bo ENEL poleg povratne vozovnice in hotelske namestitve dodelil tudi znesek 1.200.000 lir kot povračilo stroškov. Sodelovanje na natečaju predstavlja veliko priložnost za spoznanje z organizacijsko in tehnološko stvarnostjo ENEL-a. predvsem pa gre za priložnosti, da se s svetom dela spoznate z večjo energijo kot drugi'
ENEL
Poklic: energija