Poštnina plačana V gotovini.
Leto XV., štev« 20}
(Jpravrufitvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon tt. 8122, 3123» 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova al. 3. — TeL 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon fit 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana fit. 11.842. Praga Oslo 78080, Wien St 105.241.
Ljubljana, torek 4* septembra 1934
Cena 2.— Din
Naročnina znada mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica St 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Pariz, Varšava, Moskva
»Jutro« jc že opetovano izrazilo umestno začudenje nad nerazumljivo poljsko zunanjo politiko, ki je v svojem jedru proti-slovanska, ker nasprotuje interesom svojih slovanskih sosedov, ko v istem trenutku ne služi toliko Poljakom samim, kolikor njihovim dednim nasprotnikom Nemcem. Ko se je pred dvema letoma začel tajati led sovraštva med Varšavo in Moskvo, je kazalo, da se bo na vzhodu uredilo razmerje med obema najmočnejšima slovanskima državama in da bo nastopilo toliko zaže-ljeno pomirjenje med obema. Prenapeti optimisti so v teh prvih rahlih znakih že videli novo zarjo in so napovedovali pohod Slovanstva na vsej črti. Kakor pa je tak razvoj težaven in potrebuje mnogo časa, bi se bil storil vendar velik korak naprej, da je ostalo pri vzhodnem paktu, ki bi ga bile podpisale res samo vzhodnoevropske države. Poljska mu v taki obliki najbrž tudi ne bi bila nasprotovala, ker bi nje pozicija v okviru pakta tvorila nekak protiutež proti presilni veljavi Rusije.
Kakor hitro pa se je zavzela za pakt tudi Francija in si začela prizadevati, da bi potom njega zopet oživotvorila staro rusko-francosko zvezo in so Poljaki začutili, da bi v novi skupini tvorili spričo dveh velesil le silo precej podrejenega pomena, so si začeli v Varšavi pomišljati in iskati take rešitve, ki bi Poljski priznala in dopuščala značaj prave velesile. Obrnili so se na najbližji zapad, kjer je osamljena Nemčija s hrepenenjem pričakovala zaveznika, pa naj je to tudi Poljak, s katerim imajo Nemci namišljene neporavnane račune glede koridorja in gornje Šlezije, da o Poznanju, Gdansku in ostalih nemških pretiranih zahtevah niti ne izgubljamo besedi.
K takemu razvoju vzhodnega pakta, ki bi Poljsko potisnil precej v ozadje, — Poljaki nočejo spoznati, da bi jim obenem nudil največjo varnost in jamstvo njihovih državnih meja, — je prišla še zadeva vstopa Rusije v Društvo narodov. V mednarodnem koncertu se je Poljska prizadevala, da sd izposluje priznanje za velesilo. Vsi njeni napori so bili osredotočeni v to smer ln kakor vidimo, so bili Poljaki pripravljeni plačati za to iluzijo tudi tako veliko ceno, kakor je osamelost ob strani Nemčije in oddaljenje od dosedanjih prijateljev. Z vstopom Rusije v ženevsko društvo bi bile poljske aspiracije po stalnem mestu v svetu DN naenkrat potisnjene v ozadje, kajti stalno mesto bi bilo po prirodni nujnosti podeljeno Moskvi, ki predstavlja šestino sveta in ima več ko petkrat toliko prebivalcev kakor Poljska. Vzporedno s to formalno pridobitvijo Rusije, bi seveda zra-stel njen vpliv ne samo v DN, marveč v vsej svetovni politiki, osobito pa na evropskem vzhodu, kjer se je Poljska smatrala doslej za edino velesilo.
Kakor vidimo, že sama pojava Rusije na mednarodnem poprišču začasno znatno zasenči pomen poljske države in poljska tragika je v tem, da se ne morejo pomiriti z dejstvom, da je Rusija velesila, ki ne potrebuje nikakega priznanja, za kar se mora Poljska šele boriti. Bili so že blizu uspeha, kar čez noč pa se je položaj tako bistveno izpremenil, da so vsi njihovi napori ostali brez posledic. Namesto, da bi se pomirili z dejstvom, ki se na njem ne da iz-premeniti niti pičica, in bi spoznali nove ugodnost, ki jim jih tudi izpremenjeni položaj nudi v prav znatni meri, so se užaljeni odmaknili od svojih dosedanjih zaveznikov, z vihraj očimi zastavami prešli v nemški tabor ter se pridružili nemškemu političnemu konceptu.
Poljaki se hočejo za vsako ceno uveljaviti kot velesila, kar morda odgovarja tradicionalni poljski narodni duši. V zgodovini je bila Poljska pred delitvami res prva velesila vzhodne Evrope in je bil njen vpliv zelo močan od Baltskega do Črnega morja ter od te črte globoko na vzhod in na zapad. Danes pa so prilike tako zelo izpremenjene, da bi Varšava samo tedaj ohranila del svoje nekdanje veljave, ako bi ne bilo kulturno, gospodarsko in politično vsaj enako močnih, ako ne močnejših čini-teljev, ki si dele oblast in ž njo politično veljavo. Nekdanje zgodovinske reminiscen-ce so Poljakom zatemnile pogled na dejanski stan. zato so zagrenjeni in se zatekajo iz same kljubovalnosti v neprirodno politično zvezo z Nemci. Pri tem jim nič ne pomaga zagotavljanje, da njihova politika ni naperjena proti obstoju slovanskih m drugih sosednih držav. Nemci bi pri prvi priliki porabili Poljsko za prehodno deželo da bi izpolnili Rosenbergov načrt, ki predvideva zasedbo baltskega obrežja in Ukrajine.
Vendar pa govore nekatera znamenja za to, da v Varšavi morda le uvidevajo, da njihova sedanja politična linija ni prava, ker jo narekuje v prvi vrsti užaljenost. Poljskim politikom je tudi jasno, da vstop Rusije v DN ni odvisen od Poljske. Zato se kaže pripravljenost za postopen prehod iz sedanje ostre opozicije proti vzhodnemu paktu S tem naglašeno nepomirljivim stališčem si hočejo Poljaki pridobiti nekatere zajamčene ugodnosti, predvsem obveznost, da se Francija in Rusija ne bosta nikoli dogovarjali o zadevah vzhodne Evrope, ne da bi kot ravnopravnega člana pritegnili k razgovorom tudi Poljsko. Ako francoski tisk opozarja Poljsko, naj voli med Francijo in Nemčijo ter iz Varšave čuje odgovor, naj se Francija odloči za Poljsko ali za Rusijo, je v tem dovolj podlage za diplomatska pogajanja, ki bi na obojestransko zadovoljstvo razčistila ta položaj. Ta kompromis že pripravljajo v Ženevi Barthou. Litvinov in Beck.
Diplomati se vračajo z Bleda v Beograd
Beograd, 3. septembra p. Z Bleda so se davi vrnili v Beograd zunanji minister Bogoljub Jevtič s svojo soprogo, njegov pomočnik dr. Purič. že snoči pa češkoslovaški poslanik Wellner, ki je danes že prevzel redno vodstvo poslov poslaništva.
ITALIJANSKI KRALJ POSETI PARIZ
Nova akcija za zbližan je Italije in Francije - Predsednik Lebrun
bo vrnil poset italijanskega kralja
Pariz, 3. septembra, p. Listi so objavila danes poročilo, da bo italijanski kralj Viktor Emanuel v kratkem posetil francosko prestolnico, nato pa še nekatera druga evropska glavna mesta. K tej informaciji dodaje »L' Intransi-geant«: Obisk italijanskega monarha v Parizu bo gotovo dal predsedniku Le-brunu povod, da takoj nato obišče Rim. S kraljem Viktorjem Emanuelom bo prispela v Pariz bržkone tudi kraljica Jelena.
Vzajemna pose ta italijanskega vladarja in predsednika francoske republike sta bila sklenjena po zaslugi francoskega poslanika v Rimu Chambruna, ki si mnogo prizadeva za zbližanje Francije in Italije. V resnici se je za poset italijanskega kralja v Parizu za-vze<I tudi Mussolini.
»Petit Parisien« meni o obisku italijanskega kralja v Parizu naslednje:
Italijanski suveren že več let ni zapustil Italije. Sedaj je sklenil potovati po Evropi in po se ti ti najprej Pariz. Naše mnenje je, da se bo odpravil na pot na prizadevanje ministrskega predsednika Mussolinija, ki je v zadnjih letih sprejel šefe in ministre raznih držav, a nikomur ni vrni] njihovega poseta, ker ne more zapustiti 'Italije. Tako bo italijanski kralj v imenu Mussolini.ia posetil šefe in ministre držav, ki so bili v Rimu.
O francosko-italijanskem zbližanju poroča »Matin«, da je poslanik Cham-brun govoril z Mussolinijem tudi o vseh aktualnih političnih problemih, zlasti pa o Avstriji. Ti razgovori naj bi učvrstili prijateljske odmošaje med Italijo in
Tatarescu v Beogradu
Snoči je romunski ministrski predsednik prispel v našo prestolnico, kjer bo gost g. Uzunoviča
Beograd, 3. septembra, p. Predsednik rumunske vlade Tatarescu je ob 11. dopoldne prispel iz Rumunije v Subotico, kjer so ga sprejeli komandant dunavske di-vizijske oblasti Novakovič in drugi zastopniki tamkajšnjih oblasti, iz Beograda pa so se mu pripeljali naproti rumunski poslanik Guranescu, vojaški ataše Greculescu, tiskovni ataše Anastasdu in šef Centralnega presbiroja g. dr. Kosta Lukovič.
V Beograd je prispel vlak ob 18.25. Ta-taresca so na beograjski postaji prisrčno sprejeli člani vlade in cela vrsta drugih odličnih osebnosti. Prisotni so bili poleg vseh ministrov tudi francoski poslanik Na-figyar, češkoslovaški poslanik Weil.ner, grški poslanik Melas, odpravnik poslov turškega poslaništva in pomočnika našega zunanjega ministra gg. Purič in Jurišič. Ko je Tatarescu izstopil iz voza, ga je najprej pozdravil ministrski predsednik Uzunovic,
ki ga je nato predstavil ostalim članom vlade in diplomatskega zbora. Po izredno lepem sprejemu se je ministrski predsednik Tatarescu, ki je gost našega ministrskega predsednika, odpeljal v hotel »Srbski kralj«, kjer mu je bilo rezerviranih neka i sob.
Ob 19.30 je rumunski ministrski predsednik Tatarescu obiska' našega predsednika vlade g. Nikolo Uzunoviča. Oba državnika sta se celo uro prijateiisko razgo-varjala in proučila vsa vprašanja, ki se tičejo obeh zavezniških držav.
Ministrski predsednik Tatarescu bo jutri dopoldne posetil grob Neznanega junaka na Avali. nato pa našega zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča, ki bo njemu na čast ob 13.30 priredil v ministrstvu za zunanje zadeve banket. Zvečer bo rumunski predsednik vlade gost ministrskega predsednika g. Nikole Uzunoviča
Možnost sporazuma
Francije in Nemčije
Izroditev francoske spomenice o Posaarju Društvu narodov — Nemški glas o zbližanju s Francijo
ženeva, 3. sept w. Spomenica francoske vlade glede posaarskega vprašanja je danes prispela v Društvo narodov ter bo objavljena jutri ali najkasneje v sredo.
Berlin, 3. septembra g. Glede na francoske vesti o spomenici francoske vlade na naslov posaarskega odbora Društva narodov piše »Volkischer Beobachter«:
Čeprav bi bila s tem apelpm dejanskd zvezana želja o direktnih pogajanjih z Nemčijo, se je vendarle treba vpraiati, ali ne bd bil Pariz storil bolje, če bi se bil, sledeč ponovnim pozivom nemške vlade iz prejšnjega časa, takoj indirektno obrnil na Nemčijo. Vsekakor je treba v novem političnem stališču francoskega zunanjega ministrstva videti posledice Hitlerjevega govora v Koiblenzu. Ako je v Parizu ista volja za pošten sporazum, bi mogla biti pogajanja še pred glasovanjem zelo ko. ristna. Brez zmisla pa bi bilo pred zmago nemške misli v Posaarju, ki se mora smatrati za gotovo, z načetjem vprašanj, ki
bodo gotovo velike važnosti, izsiliti od Nemčije kake politične predkoncesije.
Diplomatski sprejem pri Hitlerju
Berlin, 3. septembra- w. Ker ee ie ru-žilo mesto državnega predsednika z mestom državnega kancelarja, bo Hitler 12. septembra sprejel v stari palači državnega predsednika šefe inozemskih misij, ki bodo sprejeti po svojem činu in po datjanu avo-poverilnih pisem.
Nove obdolžitve proti hitlerjevcem
Newyork. 3. septembra. AA. Ameriška neuradna preiskovalna komisija je začela proučavanje početja narodnih socialistov v juliju. Prve dni oktobra bo komisija zaslišala Ernsta Kruesa', člana nemških napadalnih oddelkov, ki ie zbežal iz Nemčije in izjavil, da ie sodeloval pri požigu državnega zbora po 'akazih pokojnega Roehma.
Schachtovo sodelovanje z židovskimi kapitalisti
Nesoglasja med dr. Schachtom in narodno socialističnimi antisemiti — Akcija za ublažitev židovskega bojkota nemškega blaga
Berlin, 3. septembra, d. Kakor poroča »United Press« iz dobro poučenih krogov, so nastala velika nesoglasja med predsednikom državne banke ter ministrom za narodno gospodarstvo dr. Schachtom in vodilnimi antisemiti v narodni socialistični stranki. Nesoglasja so nastala zaradi odloka ministra Hessa. s katerim je bilo članom stranke prepovedano vsako občevanje z žddi in ima tudi razne druge določbe proti židom. Kakor menijo, je bil ta od lok zelo dobrodošel radikalnim antisemi-tom, kakor so Gobbels, Rosenberg ter drugi in sicer v gotovi meri kot nadomestilo za Schachtova prizadevanja, da pritegne vplivne židovske bančnike ter industrijce k obnovi nemškega gospodarstva v večji meri kakor doslej. Dejstvo je, da so v zadnjem času dunajski finančniki v Nemčiji sodelovali pri celi vrsti mednarodnih transakcij. To pomeni, da nadaljuje Schacht kot finančnik in gospodarski diktator v Nemčiji politiko prejšnjega ministra za gospo darstvo Schmidta in da vodi v se večji meri politiko, v kateri se kažejo gotove simpatije za vlogo, ki jo igrajo židje v trgovini. Na podlagi tega sklepajo, da bo doktor Schacht prešel bodisi k odkriti borbi proti netolerantnim narodnim socialistom ali P®.,]*0 poizkušal pomiriti jih polagoma s stališčem, ki ga zavzema v tem pogledu.
V poučenih krogih tudi govore, da je imel dr. Schacht razgovor s sirom Henryjem Deterdingom, preden je odpotoval v Ameriko. Deterding je oaje pripravljen, da poizkusi ublažiti židovski boikot nemškega blaga, ko te bo mudil v Zedinjenih drža-
Kongres balkanskih matematikov
Atene. 3. septembra. AA. Včeraj 6o v vse-učiliški avli otvoriti prvi kongres balkanskih matematikov. Otvoritvi eo prisostvovali predsednik ministrskega sveta Tsaldaris. prosvetni minister Madronuloe in mnogi odlični predstavniki oolitičnih in znanstvenih krogov. Predsednik vlade Tsaldaris je v svojem pozdrpvnm govoru naglašal zadovoljstvo grške vlade, ker tse prvi kongres balkanskih matematikov vrši v domovini Pitagore. Aristoteli Evklida in tolikih drugih grških jčeniakr.v. ki eo postavili temelje matematične vode. Na kraju je predsednik Tealdaris opproril tudi na koristi, ki iih bodo imeli balkanski narodi od vzajemnega znanstvenega sodelovanja, ki le poglobijo obstoječe sporazume.
Francijo in omogočili skupno reševanje velikih evropskih problemov. Tako bo n. pr. Italija pristala na to, da se avstrijsko vprašanje uredi samo v sporazumu s Francijo. De Chambrun bo imel ta teden razgovore z državnim pod tajnikom Suvicbem. Določile naj bi se konkretne oblike za mirno rešitev vseh spornih vprašanj med obema državama.
Tudi »Petit Journal« poroča, da se v Rimu trdovratno širijo govorice, da se bodo pričela med Italijo in Francijo v kratkem odločilna pogajanja za zbližanje obeh držav. Med drugim naj bi se sklenila tudi francosko - italijanska pogodba o vojnem brodovju, tako da bi lahko obe državi na prihodnji pomorski razorožitveni konferenci v Londonu zavzeli enako stališče.
Barthoujevi razgovori s Titulescom in Jasparjem
Pariz, 3. sept w. Ministrski predsednik Dcrumergue je imel dopoldne daljšo konferenco z zunanjim ministrom Bar-thoujem, ki ga je informiral o razgovoru z rumunskim zunanjim ministrom Titulescom in belgijskim zunanjim ministrom Jasparjem. Ker bo Barthou najbrž v torek odpotoval v Ženevo, sta državnika govorila tudi o problemih, ki so na dnevnem redu Društva narodov. Ministrski predsednik Doumergue odpotuje nocoj na svoje posestvo v južni Franciji, kjer ostane do 20. septembra in bo izdelal svoj načrt o državni ro-fonrn.
Barthoujev obisk v Atenah
Pariz, 3. septembra, č. Rador ima vest fc Atene, da bo francoski zunanji minister Barthou posetil razen Rima tudi Atene. Uradni krogi te vesti uiti ne de-mantirajo, niti ne potrjujejo. Podpredsednik ministrskega sveta Pasmazoglu je bil pred kratkim v Parizu in je zunanjega ministra Barthouja uradno povabil na obisk.
Akcija za ustanovitev velike Balkanske banke
Iniciativa predsednika turške republike — Banka naj bi pospeševala gospodarske stike balkanskih držav med seboj in z ostalo Evrope
Dunaj, 3. septembra, A Kakor poroča »Sonn- und Montagszeitung«, bo med balkanskimi državami sklenjen aogovor, po katerem se bo osnovala Balkanska banka, ki bo izvajala vse važnejše transakcije balkanskih držav v trgovini, industriji in obrti. Osrednji zavod nameravane Balkanske banke naj bi se ustanovil v enem izmed glavnih mest balkanskih držav, drugi glavni zavod pa na Dunaju ali v Pragi kot posrednik za zapadne in severne države. Posebno se za ustanovitev Balkanske banke zavzema predsednik turške republike Ke-mal paia.
Kapital v Balkansko banko naj bi investirale ne samo balkanske države, temveč tudi inozemske korporacije. Po načrtu naj bi sodelovali pri ustanovitvi tega velikega denarnega zavoda vsi činitelji .svetovne trgovine, ki so kakorkoli zainteresirani na trgovini z balkanskimi državami ali dru-
gačnih gospodarskih poslih z njimi. Za sre-. do septembra je Mustafa Kemal-paša povabil zastopnike prizadetih držav k razgovorom v Ankaro. Pri teh pogajanjih bo tudi sklenjeno, kje naj se osnuje centrala Balkanske banke. V poštev prihajajo predvsem glavna mesta na balkanskem polotoku, ni pa tudi izključeno, da bo določen Carigrad, bivša prestolnica Turčije, ali pa veliko grško pristaniško mesto Solun, ki je za mednarodno trgovino posebnega pomena. Istočasno bodo osnovane podružnice v vseh drugih balkanskih glavnih mestih.
List se zavzema za to, da bi se glavna filialka banke osnovala na Dunaju, češ da je Dunaj nad sto let most z Balkana proti zapadu in da bo tako najbolje zagotovljeno stalno sodelovanje balkanskih držav z velikimi industrijskimi državami Evrope ter ostalega sveta.
Velika stavka v Ameriki
Stavki predilniških delavcev se bo pridružilo tudi 700.000 delavcev konfekcijske industrije
Washington, 3. septembra, d. V soboto ponoči je izbruhnila stavita ameriških tekstilnih delavcev, ker tudi poslednja pogajanja med podjetniki in delavci niso uspela. Malo pred polnočjo je ustavilo delo 750.000 delavcev bombažne, volnene in svilene industrije, zaposlenih v preko tisoč tovarnah v 30 državah. Točno število stav-kujočih pa se bo moglo ugotoviti šele jutri. More se domnevati, da so se delavci skoro brez izjeme odzvali pozivu k stavki.
Kakor napovedujejo, se bo pridružilo stavki tekstilnih delavcev tudi 70O.OOO delavcev konfekcijske industrije ter sorodnih panog, tako da bo število stavkajočih naraslo na približno poldrag milijon ljudi.
Komunisti so započeli živahno propagando med stavkujočim delavstvom. Strokovne organizacije so nasprotno osnovale mnogoštevilne skupine po 10 mož, ki imajo pod vodstvom zanesljivega voditelja nalogo, da preprečijo v vseh okoliščinah izgrede in onemogočijo komunistično propagando Pripravljeni sta tudi nacionalna garda in milica, dočim je bila policija oja-čena s prostovoljci.
Predsednik organizacije tekstilnih de-
lavcev Gorman, ki je prevzel vodstvo stavke, je izdal proglas na člane ameriške legije in drugih organizacij bivših bojevnikov, v katerem jih prosi moralne podpore za stavkajoče.
Vodja delavcev Gorman je obljubil, da bodo stavkujoči v tekstilni industriji dobili podpore ne glede na to, kako dolgo bo trajala stavka. Mnogo strokovnih organizacij je že ponudilo svojo denarno pomoč.
Predsednik Roosevelt je odpovedal za včeraj popoldne nameravano običajno tiskovno konferenco v Beli hiši, češ, da je zadržan s posredovanjem v stavki tekstilnih delavcev.
Neiv York, 3. septembra, w. Voditelji stavke izjavljajo, da je dobilo povelje za stavko milijon tekstilnih delavcev, drage cenitve pa pravijo, da gre samo za 660.000 delavcev, ki so zaposleni v 2781 tvornicah. Predsednik bombažne industrije Sioan je v soboto izjavil, da je delavstvo 12 tvor-nic na jugu z veliko večino glasovalo proti izvedbi stavkovnega povelja. Pričakujejo, da bo prišlo do spopadov med stavkujoči-mi in dela voljnimi delavet.
Proces proti dr. Pernarju in tovarišem
Obtoženci se morajo zagovarjati zaradi razširjanja
protizakonitih letakov
Zagreb, 3. septem/bra n. Pred okrožnim sodiščem se je danes pričel kongres proti stavcema Vladimirju in Juriju Horvatu, upokojenemu podpolkovniku Vilku Begiču, odvetniku dr. -Ivanu Pernarju, dijaku prava Andreju Rasporju, krajinskemu trgovcu Andreju Hršaku. uradnici Lenki štim-covi Ln dijakoma Ljudevitu Ivekoviču ter Karlu šejkošu Oba Horvata sta obtožena, da sta tiskala dva letaka, ki sta imela naslov »Hrvatski seljački narode!« in »Hrvatski narode«! Prvega sta tiskala v več tisoč izvodih, delo pa sta oipravila po naročilu Vilka Begiča. k je koncept za prvi letak dobil od dr. Pernarja, v čigar imenu je tudi izvršil naročilo Ostali obtoženci so obtoženi, da so letake širili po Zagrebu in deželi. Obtožnica pravi, da se je vsa zadeva razjasnila tedaj, ko je sresko na-čelstvo v Gosoiču 5. maja pozvalo zagrebško policijo, da mu pošlje Veljka Begiča v Gospič. kjer ga je bilo treba zaslišati zaradi letakov, ki so se širili po Gospiču ln Perušiču v Liki. Ugotovili so, da je letake prinesla v Perušič Lenka štimac in jih izročila tamkajšnjemu trgovcu Antonu Vlajiniču.
Pri današnji razpravi, kakor tudi v pre-
iskavi, sta Horvata priznala, da ste tiskala letak »Hrvatski seljački narode!« za 2000 Din v 8000 izvodih in da je ta letak naroČil dr. Pernar. Naročilo sta sprejela, ker 'ima je zelo primanjkovalo denarja. O drugem letaku »Hrvatski narode!« in e podpisom »Hrvatska seljačka stranka« sta izpovedala, da sta bila 10. decembra lani pozvana v pisarno dr. Vladka Mačka, kjer je Vilko Be-aovič izročil tri koncepte in dejal, da ie to božična poslanica, ki naj ee tiska za hrvatski narod v 50.000 izvodih. Pogodili eo se za 5000 Din. ki jih je Begovič izplačal v obrokih. Letake sta Horvata odnesla v pisarno dr. Pernarfa.
V preiskavi se ie dr. Pernar branil, da z letfaki ni imel nobenega ooela in da obtožencev niti ne pozna, pri naknadnem zaslišanju 17. marca pa je preiskovalnemu sodniku priznal, da ie letak »Hrvatski seljački narode!« spisal sam.
Horvata sta danes pri razpravi podala skoraj enake iziave kakor v preiskavi. Danes sta le oporekala, da b? bila tiskala tidi drugi letak z naslovom »Hrvatski narode!« Razprava se bo jutri nadalievala in bodo zaslišani še ostali obtoženci. Proces bo brž- . kone zaključen v treh dneh.
»JUTRO« št 203
2
češka politična jesen [
Predvolilna nervoznost — Trzavice v vladni koaH-ciji — Prizadevanja za skupen nastop opozicije -Pomirjenje na Slovaškem — Radikaliziranje v nemških vrstah
k — Praga, 1. septembra.
Politične počitnice so pr,j kraau. Prav za prav letošnje leto ni pmeslo pravega počitniškega razpoloženja, kaijti poletij e je bilo precej bogato pomembnih dogodkov, ki so zlasti srednjo Evropo držali v stalni napetosti jn niso ostali brez sledov. Prav posebno veMa to za Češkoslovaško, ki je obdana od sosedstva, v katerem v zadinjem času neprestano vre.
Pa tudi v domačnostj republike same ni baio brez napetosti. Gospodarske novosti so pred vsem bile predmet živih polemilk, kd se niso vodile samo med vlad<no večino itn opozicijo, marveč tudi med glasili koaii-ranih strank, čeprav seveda z večjo obzirnostjo io v bolj prikriti oblukiL Vpraša-" nje devalvacije krone je stopilo nekoliko bolj v oeadije, zato .pa stoji v ospredju diskusije žitna monopol z vsemi svojimi posledicami. Za končno sodbo je dames še mnogo prezgodaj, ker ni prestana niti še prva preizkušnja. Vendar pa je že zdaj mnogo pritožb tudi iz kmečkih krogov, ki naj bi jim bil monopol pred vsemi prinesel olajšanje položaja. Ratzume se, da je opozicija z narodnimi demokrati na če/lu neumorna v zbiranju jn puhliciranju vseh glasov nezadovoljnosti. Zlasti je izrabila za svojo borbo podražernje kruha, češ da je sad vladne gospodarske politike podraže-rcie življenjsfcih potrebšcn, ki težko zadene konzumenta. in e da bi producentu prineslo imena vredne ugodnosti.
Nervoznost, ki jo je v češkoslovaški diskusiji vedno bolj občutiti, iima pač svoj davni izvor v volftveaiii psihozi, ki se ved-mo polašča vseh sitrank. Do volitev je sicer še precej daleč, vendar je skoro gotovo, da se bodo vršile preden poteče leto dnu. Vladna koalicija je na videz še vedno trdno skleni ena, vendar pa se opažajo tu in tam znaki odmikanja od odgovornosti za do zdaj storjene ukrepe. Obenem pa se čuti stremljenje strank, pridobiti še h koncu kolikor mogoče uspehov za svoj volilni krog. Do zdaj so želj pired vsem agrarci, zdi se pa, da hočejo sedaj priti na vrsto tudi socialisti. Vprašanje je, ali bo do konca vzdržala agrarno - socialistična fronta, ki vsekakor nalaga poslancem obeh strank precejšnjo mero samozatajevanja, za katero mase voMcev nimajo pravega razumevanja. Dočim sedujo rdeči in zeleni generali v dozdevni sflogi pri skupini mizi, se vršijo v podeželju živahne borbe med me-ščartsiko r,n maksistično fronto, katere se na obeh straneh udeležujejo vladni in opo-z.'ciona3ni volilen brez ozka na koastelati-jo v parlamentu in kabinetu.
Pri tem položa'ju ima opozicija v svojih pripravah za volilno borbo mnogo lažje stališče in priznati se jii mora, da ne počiva. Ce se sme verjela njenemu tska, se pripravlja koncentracija opozicijskih strank, ki utegne prizadejati koaliciji dokaj preglavic. Svojo pot hodijo in bodo vsekakor tudr: za naprej hodili komunisti, ki z ostalo opozicijo nimajo prav nobenih skuipnih to3k. Prav zaradS svoje osamljenosti komun stična stranka nima posefbno velikih izgledov na uspehe, vprašante pa nastaja, aTa ne bo povzročila težav vAadtfljtn marksi-
stom, ki so v radikalnem krilu svojega volilstva isgiuJiM mnogo svoje popularnosti-.
Več sreče je hneto vlada na SJovaSkem.
Napetost med njo in avtooomtsbi HEnke in Razusa, kj je v minulem letu od znanih nitranskih dogodkov dalje dobivala nekaj časa skoro grozeče oblike, se je dokaj polegla. Pred parlamentarnimi počitnicami se je celo že razpravljalo o možnostj vstopa Slovakov v vladiio koalicijo. Kakor izgleda sedaj, do takega preokreta pred novimi volitvami menda ne ifco prišlo, vendar se vladna akcija vztrajno nadaljuje in skoro ni dvoma, da je končno pomirjeni e samo še vprašanje časa. Za vlado in njeno večino je važno, da se niti med njo ta Slovaki ne pretrgajo, kajti nikdo ne more danes z gotovostjo prorakovati, kako bo s koalicijo po volitvah.
Ne toliko zaradi čeških strank. Ključ za rešitev vprašanja je pri nemških aktivistih. Henleinova »sudetska domovinska fronta« se opas.no širi. Dočim je prvotno zibrala pod svojo zastavo »brezstrašnilke« iz raz-puščemh radikalmo-naoionaldstičnih strank, prodira v svojem daljnjem razvoju l>rav opasno v nemško agrarne in celo klerikalne postojanke. Kako se bo ta razvoj izražal v volilnih številkah, je danes še težko reči, gotovo pa jes da se je nemško volilstvo pod vplivom Henleinove agitacije močno radiikaliiiziiralo in da se ta viplav pozna že danes pri aktivnejših strankah. Vsekakor bo ajihovo sodelovanje v vladi znatno obremenjeno, če bo brez bistvenih nacionalnih koncesij sploh še mogoče.
Ni torej čudmo, če se v narodnih krogih, tudi v onih, ki stojijo danes še trdno v vladnem taboru, pojavlja misel na koncentracijo nacionalnih sil, ki bi omogočile trdno večino brez Nemcev. V principu bi tak obrat ne tail izključen, ker je češka opozicija po pretežni večini državnotvoma in bi se konično dala najti platforma za sodelovanje vseh čeških strank z edino izjemo komunistov, če bi Nemoi odrekli. Danes, v predvolilni ne rv ozn osti, seveda ni misliti na zbližanje borbenih nasprotnikov, misel koncentracije pa je brez dvorna že tu In ima v obeh taborih resne pristaše.
Kar utegne češke stranke najprej privesti na skupno linijo, je zunanjepolitični položaj republike. V tem pogledu vlada> med če§kimi strankami v bistvu že danes edinost. Resno nesoglasje obstoj1: menda samo v narodno-demokratskem odporu proti vladni politiki napram Sovjetski Rusiji, toda v tem pogledu je postavljena opozicija pred izvršeno dejstvo in se bo morala ž njiim sprijazniti. Zdi se celo, da do tega efekta ni več daleč, tudi če do nacionalne -koncentracije ne pride.
Vsekakor bodo zunanjepolitično situacijo izvršene volitve bistveno razčistile in po vsej priliki tudi olajšale. To se menda danes občuti celo že v krogu večinskih strank, ki so se spomladi zahtevi, da se volitve že letos izvedejo, odločno postavile po robu. Zdaj bi morda maTsikatera izmed njih želela, da odločitev pade čim prej.
Zbor JNS v šumadiji
Prva konferenca sreskih in občinskih organizacij za dunavsko banovino je bila ob ogromni udeležbi v
nedeljo v Arandjelovcu
Beograd, 3. septembra, r. Po nizu konferenc v moravski banovini so se z včerajšnjo konferenco v Arandjelovcu pričele sreske konference delegatov JNS za dunavsko banovino.
Na današnjo prvo koferenco delegatov sreskih in občinskih organizacij te banovine so prispeli gg. predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, kot delegata kraljevske vlade kmetijski minister dr. Kojič in notranji minister Zivojin La-zič, kot zastopnik predsednika vlade senator in bivši minister Kosta Timotijevič, dalje narodna poslanca in bivša ministra dr. Velizar Jankovič ter več senatorjev in narodnih poslancev. Generalni tajnik stranke dr. Albert Kramer je moral oditi na veliki zbor JNS v Bosanskem Novem in ga je na konferenci v Arandjelovcu zastopal nar. posl. Mihajlo Živančevič.
Konferenca se je vršila v največji dvorani Aarndjelovca. Udeležilo se je je 986 delegatov iz sreza vračarskega, kosmajske-ga, posavskega, kolubarskega, mladenov-skega. zemunskega, pančevskega, oraškega in oplenskega.
Konferenci, ki je trajala od 10. do 14. ure, je predsedoval arandjelovski rojak nar. posl. Ilija Mihajlovič. Takoj v začetku je v imenu zborovalcev dal duška vdanosti. ljubezni in zvestobi do največjega
Jugoslovena, Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ovacije so se šele po dolgem času polegle, nakar je predsednik pozdravil navzoče visoke predstavnike in vse delegate.
Obširno poročilo o programu JNS in o smernicah njenega političnega m gospodarskega dela je podal kmetijski minister g. Zivojin Lazič o delu kraljevske vlade in narodnega predstavništva. Narodni poslanec Živančevič je kot zastopnik generalnega tajnika stranke sporočil njegove pozdrave in obširno poročal o organizacijskem in političnem delu stranke. Govorili so še narodni poslanca dr. Velizar Jankovič, dr. Svetislav Popovič, Mustafa Mula-lič, Branko Avramovič in Milan Lazarevič ter senator in biva minister dr. Kosta Timotijevič.
Nato so poročali delegati občinskih in sreskih organizacij o stanju svojih organizacij in o potrebah svojih krajev.
Kakor na dosedanjih je tudi n« današnji konferenci prišlo do popolnega izraza iskreno in rodoljubno državno in nacionalno čuvstvovanje najširših vrst JNS. Konferenca se j« končala z viharnimi ovaoijami Nj. Vel. kra1 'u in vzklikaniem državnemu in narodnemu edmstvu, JNS in njenim funkcionarjem. Člane kraljevske vlade, vodstva stranke in narodne predstavnike so sprejeli v Šumadiji s prav bratsko prisrčnostjo.
Naša zmaga v Budimpešti
Budimpešta, 3. septembra, č. V deževnem in vetrovnem vremenu se je danes teniško tekmovanje med Jugoslavijo in Madžarsko za Davi sov pokal zaključilo z rezultatom 3:2 za Jugoslavijo. Ob 2.20 sta nastopila Straub in Punčec. Punčec je igral z velikim elanom in je dobival 1:0, 1:1, 2:1, 3:1, 3:2, 4:2, 5:2, 5:3, 6:3. Prvi set je bli zaključen v 19 minutah. Pri stanju 5:3 je imel 4. set žoge. Drugi set se je pričel v dežrju in je bila maloštevilna publika zelo nervozna. Prvo točko si je priboril Punčec. Straub njegove nagle igre m mogel vzdržati. V 30 minutah se je ta set zaključil z rezultatom 4:6 za jugosloven-skega reprezentanta. V tretjem setu je Punčec prešel v vodstvo že z 2:0. Toda Straubu je uspelo dobiti tri točke po vrsti, tako da je nazadnje že vodil s 4:2. Končno je Punčec izenačil na 4:4 in nazadnje zmagal z rezultatom 7:5. S tem je bila pridobljena dragocena točka za Jugoslavijo. Nastop Schaferja proti Gabroviču je tako postal prav za prav brezpomemben. Scha.
fer je izgubil prvi set z rezultatom 6:2, drugi 6:4, tretji 5:2.
Plavalni dvomatch Jugoslavija : Avstrija
Dubrovnik, 3. sept. č. Tekmo v vaterpolu so avstrijski in jugoslovenski repre-zentanti odigrali le deloma. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 3 : 1 za Jugoslavijo. Jugoslavija je podala mnogo oo^jšo igro. Ob pričetku drugega polčasa ie zahtevala Avstrija, da se menja sodnik. Prvi polčas ie sodil Jugosloven Prčič, ki pa ie član dunajskega Ewaska. Avstrijska zahteva pa je bila v nasprotju s pravili. Zato se drugi polčas ni igral.
Pri plavalnih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: 400 m prosto: 1. Mini fJ) 5:14. 2. Pader (A) 5:16.4, 3. Zobernig (A) 5:21.4, 4. Mihalek (J) 5:23. - 100 m hrbtno: 1. Wilfan (J) 1.14. 2. Seitz (A) 1:15.4. 3. Marčeta (D 1:15.8. 4. Keltscher (A) 1:17.8. — Štafeta 4 X 200 m prosto: 1. Jugoslavija 9:34.8, 2. Avstrija 10:04.4.
Nacionalna ura v radiju
Snoči so naše radijske postaje prvič oddajale tako zvano »nacionalno uro«,
ki je posvečena širjenju in poglobitvi skupne jugoslovenske zavesti. Govorili so šef Centralnega presbiroja g. dr. Lukovič iz Beograda, bivši ban univ. prof. dr. Šilovič iz Zagreba in pesnik dr. Alojzij Gradnik iz Ljubljane. Vsebina njihovih govorov je bila posvečena pomenu in namejiu te novosti v skupnem programu naših treh radijskih oddajnih postaj. Dr. Gradnik je še govoril o čudežu, kako se izgovorjena beseda razširi po etru na vse strani, in toplo pozdravil misel, da ta gigantski izum človeškega duha porabimo za čim t-esnejso duhovino spojitev jugoslovanskega naroda. Oddaja je trajala Z5 minut
Današnja nacionalna ura bo posvečena Josipu Juraju Štrosmajerdu. Dr. Vinko Vitezica bo govoril o tem duševnem velikanu na djakovski Škofijski stolici in o njegovem delu za uresničenje jugoslovenske ideje. Orisal bo v kratkih potezah Štrosmajerja kot škofa, politika, prosvetitelja in narodnega dobrotnika. Pokazal bo, kako je bil ta apostol jugoslovenstva ne le eden največjih sinov jugoslovenskega naroda, marveč tudi eden največjih Slovanov v zadnjih generacijah. Vzbudil bo spomin na Štrosmajerjev obisk v Beogradu 1.1868., ko ga je v takrat še majhni prestolnici svobodne Srbije pričakalo nad 10.000 ljudi in mu priredilo naravnost kraljevski sprejem. Sicer pa: odprite ob 20. radijske aparate in poslušajte!
I Kongres agronomov
Velika ndeleiba iz treba
Kongres veterinarjev
Sarajevo, 3. septembra, p Veterinarji, Id so se včeraj zbrali na svojem 13. občr.era zboru, bo danes nadaljevali svoje delo. V slavnem so razpravljali o spremembi pravil in poslovnika svoje organizacije. Troti predlosa vrbaske sekcije je bil z veliko večino sprejet tozadevni predlog osrednjega odbora. Sledili eo referati, in sieer obširno porodilo dr. Vladimirja Zosijevekega o svinjski kugi, Miljutina Geca o pomen j in vlogi veterinarske stroke pri nas. Poudaril je, da ie živinoreja ena glavnih panog našega kmetijstva, ki pe jo tako veterinarska organizacija kakor tudi pristojni tak bori; brez potrebe zanemarjajo. V posameznih banovinah bi bilo treba namestiti mnogo več veterinarjev, kakor jih ie bflo doslej. Na eni strani bi se zmanjšala velika Skoda, ki jo ima sedai živinoreja zaradi pomanjkanja živinozdravnikov, na drugi strani pa bi se zaposlili mnogi sedaj nezaposlena veterinarji.
Francosko odlikovanje generala BocBja
Beograd, S. septembra. AA. Predsednik francoske republike je odlikoval z reaom častne legije 3. stopnje (komanderskega reda) dlvhsijskega generala g. Rodija, poveljnika savske divizijske oblasti.
ArhiJereJskJ zbor ruske pravoslavne cerkve
Beograd, 3. septembra, p. V Sremskih Karloveih se je danes pričelo zasedanje arhijerejskega zbora ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu. Zasedanju prisostvujejo vsi arhiepiskopi, razen onih, ki živijo v domovini
Letalska posta za Južno Ameriko
Beograd, 3. septembra. AA Letalska pošta Jugoslavija—Južna Amerika Je odšla iz Beograda v petek 24. avgusta potom družbe »Air France«. V soboto 1. septembra ob 8.15 so io razdelili v Riu de Ja-neiru, 2. septembra Ob 20.40 pa v Buenos Airesu. Pisma za Južno Ameriko odhajajo iz Beograda ob 5. Za pojasnila je treba vprašati poštne urade. Dopolnilna letalska pristojbina znaša za Brazilijo 30 Din, za druge južnoameriške države 33 Din za pisma do 5 gramov. Navadno pismo dveh listov in kuverte iz lahkega poštnega papirja »Air France« tehta 4 m pol grama. Na vea pisma je treba pripisati »Par avion Via Air France«.
Dvig potopljene nemške vojne ladje
London, 3. septembra. AA Po 9 mesecih temeljitih priprav so danes dvignili pri Scapa F1owu nekdanjo nemško vojno ladjo »Bayern«, ki so jo potopili po končani svetovni vojni, ko se je vsa nemška vojna mornarica predala. Križarka »Bayern« ima 28.000 ton. Po dvigu so jo prepeljali v plitvino Lynessa.
Iz magistratnega gremija
Ljubljana, 3. septembra
Na snočnji seji je magistratni gremij na podlagi predloga obrtnega referenta odobril tri gostilniške koncesije in več podobnih prošenj odklonil. — Petru Štepicu se dovoli prodajanje kuhanih hrušk po lokalih.
Nekaj orehov, ki so na obrežiu Ljubljanice, med Ambroževim trgom in cukrarno, bo treba zaradi regulacije podreti. Les bo prodan najboljšemu ponudniku. Bizovičar-ju Ivanu se odda v najem njiva za hišo stare mitnice ob Tobačni ulici. — Najem prostora pred kavarno »Zvezdo« se ponudi kazinskemu društvu za letno odškodnino 200 Din. — Nabava konopnenih cevi za čiščenje kanalov se odda tvrdki Adamič po Din 25.90 m. Ista tvrdka bo dobavila tudi gumirane cevi po 46.95 Din m. — Zgradba železobetonskega mostu čez Zidarjev potok na cesti v Črno vas bo izvršila tvrdka Lado čenčar za 31-561 Din.
Gradbeni referent je porc^al o prošnjah za stavbna dovoljenja Odobrena je bila Fr. Zorcu, Gerbičeva ul. 5- zgradba prizidka k stopnjišču. Mariji Dolinšek. Karlov-ška cesta št. 28. adaptacija verande in stranišč; Josipu Kupicu, Peruzzijeva ulica, gradnja pritlične hiše in gospodarskega poslopja; Hranilnici dravske banovine nadzidava enega nadstropja; Odboru skavtov na velesejmu hišna in cestna kanalizacija; Komandi dravske divizijske oblasti priključitev kanalizacije v vojašnici kralja Aleksandra. Rektorat univerze je dobil princl-pielno dovoljenje za zgradbo univerzitetne knjižnice s pripombo, da je občina pripravljena odstopiti ves kompleks knežjega dvorca univerzi pod pogojem, da ga zazida.
Ljubljana, S. septembra
Letošnji september ni samo mesec jesenskih velesejmskih razstav, temveč tudi mesec kongresov. Ko obrtniki, ki to se »brali včeraj na dve veliki zborovanji 1® vse države, če nadaljujejo svoje konference, je bil ob pol 10. na prav slovesen način o tvor jen v dvorani Delavske zbornice kongres jugoslovenskih agronomov.
Predsednik inž. Djordjevič o težkočah in nalogah naših agronomov
Predsednik Združenja ju gos loven ^kth agronomov, ugledni delavec na polju kmetijstva in zadružništva, inž. Voja Djordjevič, ki je obenem upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug in posle-vodečl podpredsednik Glavne zadružne zveze v Beogradu, je v jedrnatem otvoritvenem govoru orisal pomen letošnje skupščine in kongresa, ki je posebno važen zavoljo tega, ker mora v glavnih obrisih začrtati smernice za reorganizacijo naše kmetijske službe. Kriza, ki jo preživlja kmetijstvo vsega sveta, nalaga agronomom Jugoslavije še posebno nalogo, da se-bore proti razpaslemn laicizmu In polovičarstvu za veljavo javnega strokovnega dela. O kmečkem gospodarstvu vladajo pri nas še zmerom neki primitivni, zaostali pojmi, po katerih agronomija ni polnovredna znanost. V naši izrazito poljedelski državi nimamo niti tisoč akademsko izobraženih agronomov in še ti delajo v tako težkih razmerah, da rajši zapuščajo svoja mesta in se posvečajo drugim poklicem, v katerih doživljajo mnogo hvaležnejše kariere. Našim mladim generacijam je treba mnogo smotrneje vzbuditi zanimanje za agronomijo. Lahko se reče, da je poljedelstvo največja industrija v naši državi, 6aj ne 2ivi od nje samo kmečki človek, torej tri četrtine vsega prebivalstva, temveč tudi vsi meščanski sloji. Dokler ne bodo rešena najbolj pereča vprašanja kmetijstva, je zaman vsako reševanje socialnega vprašanja. Vse današnje gospodarske krize so samo posledica krize kmetijstva in samo, če začnemo z reševanjem tega problema, lahko uspemo v borbi s splošnimi gospodarskimi stiskami današnjih dni.
V vsemu svetu opažamo neko veliko preorientacijo gospodarskega življenja. Javljajo se novi gospodarski načrti, ki gredo za tem, da se tako kmetijske kakor industrijske države rešijo zaščitnih oklepov. Tudi nam bo treba pohiteti, da ne za ostanemo za svetom. Posebej za kmetijstvo velja, da danes ne živimo več v času ekspanzivnega gospodarstva, temveč moramo delo intenzivno rafinirati in poglobiti. Zato je umesten naš klic: Dajte več dela in več veljave agronomom!
Predsednikova Izvajanje je ves »bor navdušeno aklamiral, nato pa je inž. Djordjevič v toplih besedah pozdravil zbrane predstavnike: bana dr. Marušiča, načelnika inž. Zidanška kot azstopnika kmetijskega ministra, majorja Jan ca za komandanta divizije, poslanca Pusto-slemška in Mravljeta za Narodno predstavništvo, kanonika dr. Stroja za knezoškofa, dr. L u k a n a za mestnega župana, podpredsednika Kmetijske družbe S an c 1 n a, univ. profesorja inž. P e h a -n i j a za Združenje strojnih inženjerjev in arhitektov, inž. Tavčarja za šumarsko dr. Stegnja to dr. Deglerisa za veterinarsko »draženje, ravnatelja T e r č k a za Zvezo slovenskih zadrug in še zastopnika srbskih kmetijskih društev in študentov agronomov. Med velikim navdušenjem je bila nato sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralji kot najvišjemu zaščitniku kmetijstva in vasi in pozdravna brzojavka ministru za kmetijstvo dr. Kojiču.
Pozdravi kongresu
Pred prehodom na dnevni red je vrsta gostov izrekla kongresu tople pozdrave in želela njegovemu delu najlepšega uspeha. Ban dr. Marušič je naglasil. da so agronomi stan, ki je v najtesnejši zvezd s kmečkim delom. In ker živimo v agrarni državi, torej tudi stan, ki ima na narod najbolj neposredni vpliv. Kmetijstvu, ki predstav-Ija najvažnejši in najstabilnejši element, okrog katerega bi se moralo vse nase gospodarstvo vrteti kakor okrog svoje o6i, bi morali v našem življenju posvečati mnogo večjo pozornost, prav tako pa tudi agronomom. Inž. Zidanšek je v imenu ministra dr. Kojiča to v imenu Srbskega kmetijskega društva podčrtal potrebo, da je kmetijsko shižfoo treba preurediti tako, da se bo delo agronomov še bolj približalo narodu. Nato so govorili še podpredsednik Kmetijske družbe Sancin. narodni moslanec Pustoslemšek v imena poslancev in senatorjev dravske banovine, ki Je zagotovil agronome, da bo naša delegacija v Narodnem predstavništvu ameroan podpirala njih težnje, prof. inž. Pehani za taženierie in arhitekte, dr. Lukam za mestnega žuipana, ki je pravilno poudaril, da Je procvit kmetijstva tudi v živem interesu mest.to dr. Stegu za veterinarje, ki ravno danes zborujejo v Sarajevu. Na koncu je v imenu slovenskih tovarišev tarekel dobrodošlico zborovalcem predsednik ljubljanske sekcije Združenja jugoslovenskih agronomov inž. Ferlinc, ki je izrazil svoje veselje nad dejstvom, da se ta kongres, ki naj bo nekakšna preokretnica v naši kmetijski in splošni gospodarski politiki, vrši v Ljubljani to da bodo naši agronomi pokazali tovarišem z juga, v kakšni tehnični kulturi živi In dela slovenski kmet.
Poročilo upravnega odbora
Sledilo Je poročilo upravnega odbora, ki ga je podal glavni sekretar inž. Nikolič Iz njega povzemamo, da je uprava »druženja prav aktivno delala, čeprav precejšnje število članstva ni ustrezalo svojim gmotnim obveznostim do organizacije. S skromnimi materialnimi sredstvi je uprava ves čas redno izdajala svoj »Agronomski Glasnik«, ki ga ureja dr. Dragomir Cosič, direktor kmetijske stenice v Topčideru. Uprava je storila vse, kar je bilo ▼ -njeni moči, da se zaposU več strokovno izobraženih agronomov, ki so še zmerom težko prizadeti po brezposelnosti. Za pospeševanje strokovne izobrazbe med članstvom Je združenje s sodelovanjem ministrstva za kmetijstvo In profesorjev agronomskih fakultet v Zagrebu ta Beogradu priredilo dva dobro organizirana tečaja v Beogradu in Zagrebu. Razen tega sta se vršili dre znan- j
pokrajin naše države - Po« naše kmetijske službe
stveni ekskurziji v Madžarsko to Italijo. V večjem obsegu je združenje sodelovalo tadi na mednarodnem kmetijskem kongresa v Budimpešti. Jugoslovenski agronomi so na kongresu podali nič manj kakor 18 strokovnih referatov ter je naša delegacija vobče prav dostojno zastopala Jugoslavijo na tem mednarodnem forumu. Ob isti priliki se je v Budimpešti vršdi tudi mednarodni agronomski kongres. V tem letu so jugo6k>veinski agronomi p>oživili tudi svoje stike z bolgarskimi tovariši, ki so priredili v našo državo prav lepo uspel izlet. Razen nekaterih drugih stanovskih zahtev, tako zlasti, kar se tiče intenzivnejšega sodelovanja agronomov v kmetijski zakonodaji, je združenje tudi izvojeva-lo, da je prišel na mesto upravnika državnega posestva v Belju agronom.
Inž. Nikolič je podal še poročilo v imenu blagajnika, nato pa je na kratko orisal delovni program uprave za novo poslovno leto. Upravni odbor bo do kraja izdelal olbsežen načrt za kmetijsko gospodarstvo v naši državi. S pomočjo sekcij po banovinah bo izdelalo združenje podrobne smernic« za organizacijo agronomske službe med narodom. Tudi to leto se bodo vršili strokovni tečaji v BeogTadu, Zagreb« in drugod. Med drugim bo uprava skušala izposlovata, da bodo tudi banovinski' agronomi deležni istih voznih ugodnosti, ki jih uživajo državni. Združenje bo delalo na tem, da se zaposlijo vsi še nezaposleni agronomi. Uprava bo organizirala znanstvene ekskurzije v Češkoslovaško, Bolgarijo in druge države, doma pa bo skušalo izvesti tesnejše sodelovanje z zadružništvom. Učiteljišča ta bogoslovnice naj sprejmejo v svoje učne načrte tudi pouk o kmetijstvu, kot učne moči pa naj se nastavijo agronomi. Razen tega obsega delovni načrt tudi več važnih sklepov o internem delovanju organizacije.
Delovni načrt za prihodnje leto
Popoldne se je razgifcala prav živahna
diskusija o poročilih, zlasti o delovnem načrtu za prihodnje leto. Vsi govori delegatov so pričali o živi resnobl in iskrenem tovarištvu, ki vodita vse delovanje agronomske organizacije. Vsi govorniki so 6e skladali v tem, da je sedanja uprava brez dvoma najboljša od vseh dosedanjih. Posebno živahna debata se je sprožila o nekaterih stanovskih vprašanjih, ki jih je sprožil inž. Avsec iz Ljubljane. Posamezni govorniki so zlasti mnogo razpravljali o organizaciji ta programu strokovnih tečajev ter so izražali željo, da naj bodo ti tečaji čimbolj praktični ta naj se zmerom vršijo na kakšnem vzornem javnem posestvu. Zlasti bi bilo dobro, da se teh tečajev v velikem številu udeležujejo mladi agronomi.
Na kancu je predsednik inž. Djordjevič razložil, da obstoje v splošnem trije tipi strokovnih agronomskih kurzov: akademski, kakršni so običajni v stari In današnji Rusiji, ki se vrše redno na fakulteti ta so posvečene predvsem namenu, da seznanijo praktične kmetijske strokovnjake z novostmi, ki jih je prinesla znanost, potem praktični tečaji in pa tovariški sestanki, kjer si agronomi na tovariški način izmenjujejo iskustva. V kakšnem praven bo združenje nadaljevalo svoje prosvetno delo, zavisi predvsem od sredstev, ki bodo na razpolago. Pri tej priliki je predsedmik izrekel toplo zahvalo ipodipredse&niku dr. Ck>siču, ki si je pridobil največ zaslug za organizacijo teh tečajev. Sklenjeno je bilo tudi, naj glavna uprava izposluje pri odločujočih Instancah, da se bodo v strokovne namene službeno pošiljali iz naše države v inozemstvo zmerom strokovnjaki kot delegati. Prav tako je bil tudi sprejet princip, da naj vlada za vsak primer, kadar se pošlje kakšen agronom na specializacijo v inozemstvo, razpiše natečaj, da bodo tako odhajali v nadaljnji študij zmerom najvrednejši in najsposobnejši.
Po obsežni, izčrpni, pa skozinskoz stvarni debati je skupščina naposled odobrila poročila, nato pa so se vršile nadomestne volitve. Za predsednika je bil izvoljen dr. Kvakan iz Zagreba, za poslovnega tajnika pa inž. Laza Stojkovič iz Beograda. Po skupščini se je vršil v »Zvezdi« banket, ki so se ga razem delegatov udeležili tu-di številni gostje.
Začetek letošnje trgatve grozdja
Po čL 8. zakona o vinu in čl. 26. pravilnika k temu zakonu je dovoljeno, da se sme grozdje za uživanje trgati, kadar je kaka sorta dozorela. Obja trgatev grozdja za pripravljanje "rina pa se ne sme opraviti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska oblastva sporazumno s sreskim kmetijskim referentom. Občinske uprave pa lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih sort, in sicer sporazumno z vinogradniki.
Neupoštevanje določenih rokov, to je vsako predčasno trgatev kaznuje sresko na-čelstvo po členu 30 zakona o vinu z zaporom od 1 do 14 dni ali v denarju od 25 do 1000 Din.
Letos se obeta kvalitativno dobra letina, če se bo trgatev vršila tedaj, ko bo grozdje popolnoma dozorelo. Občinske uprave naj določijo čim poznejši rok za pričetek trgatve v svojih okoliših, ki naj ne bo za trgatev raznih grozdnih sort pred 10. sept., za občo trgštev pa ne pred 24. septembrom. Po službeni dolžnosti naj prijavijo vsak primer predčasne trgatve pristojnemu sre-skemu načelstvu.
Prihod bolgarskih pravnikov
Beograd, 3. septembra, p. V Caribrod je danes odpotovala delegacija beograjskih pravnikov, ki bo na meji sprejela bolgarske pravnike, udeležence jugoslovenskega pravniškega kongresa v Zagrebu. Bolgarski pravniki se pripeljejo v Beograd jutri in ostanejo več dni. Ogledali si bodo mesto, odpeljali pa se bodo tudi na Avalo in Oplenac, kjer se bodo poklonili manam Neznanega junaka in blagopokojnega kralja Petra.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za torek: Precej jasno, dvig temperature.
jJUTROc 203
3
Torek, i. IX. 1934
Naši kraji in ljudje
Prizorišče nesreče pri Radovljici
Slika, ki je bila posneta neposredno po nesreči, ka-fe prizorišče na progi blizu radovljiške postaje, kjer sta v sredo popoldne iztirili obe lokomotivi osebnega vlaka št. 915 in se prevrnili. Ogromno težo so zadržala samo drevesa, sicer bi se bili sko-talili 60 metrov nizdol po klancu v Savo, dočim so se vagoni takoj odtrgali zaradi izbor-nih avtomatičnih zavor in ostali na progi. Res izredna •reča v nesreči! Kakor smo poročali, se naglo vrši demontiranje obeh lokomotiv, vendar pa bo delo trajalo cel mesec dni. Ma-terielna škoda iznaša nad 100.000, eli glavno je vendarle, da ni bilo šloveških žrtev.
Upravičene zahteve naših viničarjev
Vinica r jem je treba utemeljiti življenje, ki bo samo reševalo najbolj pereča vprašanja viničarskega stanu
Ljubljana, 3. septembra.
V Ljutomeru se je 26. p. m. vršil občni zbor delegatov Strokovne zveze viničarjev, na katerem so se zbrali zastopniki viničarskega stanu iz vseh delov Slovenskih goric, iz Haloz in od drugod. Zaradi velikega zanimanja za stanovske zadeve pa se je zbralo tudi toliko viničarjev iz ljutomerske okolice, da je imel zbor nad 400 udeležencev.
Strokovna zveza viničarjev s sedežem v Ljutomeru ima organiziranih 19 strokovnih skupin po raznih viničarskih krajih iz srezov Ptuj, Ljutomer, Maribor levi in desni breg. To je edina strokovna organizacija in tudi pravna predstavnica vseh viničarjev v dravski banovini. Njen vpliv in Smotreno delo za zboljšanje bednega položaja viničarjev so že marsikje dosegli najboljše uspehe, udejstvujejo pa se na čisto stanovski podlagi. Zvezo vodijo izključne sami izvoljeni viničarji.
Občni zbor je vodil načelnik viničar Andrej Mir, poročilo o dohodkih in izdatkih posmrtninskega in podpornega sklada je podal blagajnik Janez Kosič, o delu zveze pa je poročal strokovni tajnik Peter Roz-jnan. V svojem govoru je naglasil, da je viničarsko vprašanje ob naši sevarni meji ne samo socialnega, temveč tudi narodnostnega značaja. Naši najlepši obmejni kraji so bili nekdaj vinorodne kolonije Nemcev, slovenski delavci pa so bili sužnji bogatih tujih gospodarjev. Ti časi so minili in zdaj pričakujejo viničarji ne več kot hlapci, temveč kot enakopravni braUe vse več razumevanja za svoje zadeve. Vi-ničarskemu vprašanju je treba ne samo iz socialnih, temveč tudi iz narodnostnih razlogov posvetiti več pozornosti, kakor ie bilo to doslej. Najvažnejša vprašanja viničarskega stanu obravnava resolucija, ki je bila sprejeta po volitvah načelstva. nadzorstva in strokovnega odbora ter po obravnavi raznih predlogov delegatov
Minimalno socialno zaščito nudi viničarjem uredba o viničarskem redu od 20. julija 1928. S to uredbo jim je zakonito zajamčen vsaj del njihovih službenih pravic in po njej morejo vsaj v najhujši sili nastopiti proti izkoriščanju mnogih službodaialcev. Zaradi tega mora ostati sedanji viničarski red v vsakem oziru neizpremenjen in nedotakljiv. S posebno uredbo pa je treba za vedno odpraviti službene odpovedi »brez vzroka«. Take prepovedi so vzrok najhujših krivic in bede. v kateri živi na tisoče viničarskih družin. Strah pred nestalnostjo zaposlitve in pred preseljevanjem iz kraja v kraj mora biti odpravljen. S stalnostjo službe bi bilo v veliki meri rešeno tudi starostno zavarovanje viničarjev, ker bi dobili viničarji najboljšo podlago za ureditev svojega družinskega gospodarstva, za intenzivnejšo obdelavo vinogradov in istočasno tudi za izpopolnitev svoje strokovne izobrazbe.
Dumping mezd
je uveden baš pri viničarjih, ki zaslužijo na dan po 6 do 8 Din, v nekaterih krajih pa celo komaj po 2.50 do 5 Din in to pri svoji lastni hrani. Ti zaslužki pa so le v času sezonske zaposlenosti, ki traja samo po 4 mesece v letu. Tudi mezde viničarjev je treba na vsak način spraviti pod za-
ščito zakona o minimalnih mezdah. Zaslužki viničarjev bi morali biti podrejeni mezdnemu inšpektoratu na območju ljubljanske Delavske zbornice. Stanovanje in drugi naturalni prejemki, ki jih dobivajo viničarji od delodajalcev, se pa ne morejo prištevati k plači za delo, ker so to le najnujnejši in najnižji življenjski prispevki. Sedanje mezde zaostajajo daleč za mezdami poljedelskih delavcev v drugih poterajinah.
Ker so viničarji po svojem poklicu in po kvalifikaciji poseben poljedelski stan, ki živi kompaktno v posameznih pokrajinah, in ker imajo svoja službena razmerja urejena s posebno uredbo, so dani vsi pogoji za splošno socialno zavarovanje viničarjev. Za zavarovanje viničarjev naj bi se pobirala že v uredbi viničarskega reda določena nagrada letnih 100 Din od posameznih oralov vinogradov. Zavarovanje viničarjev naj bi tvorilo poseben del zavarovanja in ustanovil naj bi se obvezni viničarski zavarovalni sklad.
Pod državni nadzor
naj bi prišli vsi zanemarjeni kompleksi zemlje v viničarskih krajih dravske banovine. Po potrebi naj bi prišla taka zemljišča tudi pod agrarno reformo ter se razdelila viničarjem. Zaradi pomanjkanja zemlje v vinorodnih krajih nimajo viničarji nobene možnosti za pridelovanje zadostnega živeža. Na erii strani so sestradane množice viničarjev, ki bi zemljo radi obdelovali, če bi jo smeli, na drugi strani pa je ponekod dovolj dobre zemlje, ki bi rodila, če bi jo kdo obdeloval. Preprečiti bi bilo treba, da ne bi najboljša zemlja ob severni meji prišla v posest tujcev in veleposestnikov. Pri nakupu zemlje bi morali imeti prednosti viničarji, za katere naj bi se pri osrednji vladi ali pa pri banski upravi ustanovil poseben fond za dolgoročna posojila. Kakor imamo razne fonde, tako naj bi imeli za varstvo naše severne obmejne pokrajine tudi tak fond, ki bi preprečil vseljft-vanje tujcev, viničarjem pa pripomogel do lastne zemlje in do boljšega življenja, v katerem bi se mnoga pereča vprašanja viničarskega stanu polagoma znatno omilila in tudi rešila.
Splošno ljudsko zavarovanje za primere bolezni
Ljubljana, 3. septembra.
2e pred nekaj meseci sta zdravnika dr. Miroslav Schlesinger iz Zagreba in dr. Boris lajmer iz Knina stavila predlog, naj bi se v naši državi čimprej uvedlo splošno ljudsko zavarovanje za primere bolezni, porodov, nezgod, onemoglosti, starosti in smrti. O tem predlogu je obširneje poročilo tudi »Jutro«, z njim pa so se bavile tudi že razne organizacije zdravnikov. Ta predlog pride sedaj tudi na dnevni red zdravniškega kongresa, ki se bo od 7. do 10. t. m. vršil na Bledu.
Uvedba splošnega ljudskega zavarovanja je potrebna že zaradi tega, ker imamo velike kraje in celo pokrajine brez zdravnikov, na drugi strani pa mnogo zdravnikov brez pacientov, brez zaslužka. Predlagatelja sta svoj predlog konkretizirala, da bi ga
zdravniški kongres v resoluciji predložil ministrstvu socialno politiko in narodnega zdravja.
Splošno ljudsko zavarovanje naj bi te pri nas izvedlo v etapah in sicer najprej za primere bolezni in porodov, kakor je to tudi pri delavskem zavarovanju. To zavarovanje naj bi bilo obvezno za vse osebe, stare od 16 do 65 let, ki nimajo nad 3000 iDin dohodkov, če živijo same, in ne nad 5000 dinarjev, če morajo skrbeti za družine. Ta meja dohodkov velja za prebivalstvo v mestih, dočim bi bilo po vaseh zavarovanje obvezno za osebe, ki nimajo nad 1500 Din, dohodkov, če skrbijo same zase, in no nad 2500 Din, če imajo družine. Iz spi. zavarovanja bi bile izvzete osebe, ki so žo deležne zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev.
Organizacija splošnega ljudskega zavarovanja naj bi bila izvedena po načelu samouprave in v vsaki banovini naj bi imela svojo samostojno ustanovo. Zavarovanci bi plačevali svoje prispevke sorazmerno s svojimi dohodki, odnosno z davčnimi dajatvami. Zavarovalnina bo povprečno znašala 15 dinarjev mesečno. Pavšalno zavarovalnino pa bi plačevale občine, banovino in država za prebivalce, ki plačujejo na leto manj kot 60 Din davkov, in za brezposelno. Ustanove ljudskega zavarovanja bi dajalo zavarovancem zdravniško pomoč v primeru bolezni, zdravniške preglede, zdravljenje zob, zdravila, zdravljenje v bolnišnicah in ostalih zdravstvenih zavodih, zdravniško pomoč pri porodih, stroške za pogreb, poleg tega pa tudi vso zdravniško oskrbo družinskim članom zavarovancev, ki so stari manj kot 16 ali pa več kot 45 let, hranarina/pa pri tem ljudskem zavarovanju ne bi bila uvedena.
Zdravniki zahtevajo, naj bi se redakcija zakona o ljudskem zavarovanju izvedla sporazumno s predstavniki Jugoslovenskega zdravniškega društva, zveze zdravniških zbornic in sindikalnih zdravniških organizacij.
Juraj Režek 801etnik
Zaslužni šolnik g. Juraj Režek praznuje danes v Ljubljani svoj 80. rojstni dan. Tolikih let mu nihče ne prisodi, ko ga vidi, kako čilo se izprehaja po mestu in okolici ter se živahno zanima za vse dogodke. Jubilant se je rodil 4. septembra 1954. na Krasnem vrhu nad Radovico pri Metliki ter je od svojih rojakov na Gorjancih podedoval vse najlepše lastnosti. V novomeško gimnazijo je vstopil leta 1866., po do-
lolafcf svet, kjer Je odločno branil pravice
učiteljskega stanu. Z« pravice stanu m naroda je vedno nastopal z vso odločnostjo, odkrito in odločno je vedno kazal tudi svo-
vršitvi leta 1874. pa je obiskoval enoletni učiteljski tečaj na ljubljanskem učiteljišču. Svojo prvo učiteljsko službo je nastopil le-ta 1875. v Preserju pri Borovnici, kjer jo ostal 5 let ter se udejstvoval kot najvest-nejši učitelj in dober prijatelj ljudstva. Iz Preserja je prišel v Kranj, od tam pa leta 1894. v Ljubljano na prvo mestno deško šolo, kjer je ostal do svoje upokojitve po 491etnem službovanju leta 1924.
Slavijenec je bil vzor dobrega vzgojitelja mladine in požrtvovalnega prosvetnega delavca. To potrjujejo mnoga laskava priznanja šolskih oblasti in tudi odlikovanje Nj. Vel. kralja. Vneto je deloval tudi v učiteljskih organizacijah in se v »ekatenh udejstvuje še danes. Mestno učiteljstvo ga je izvolilo za svojega zastopnika v mestni
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
je prepričanje, splošno pa ga poleg drugih lepih lastnosti diči tudi velika skromnost.
Možu dela, kremenitemu značaju in n»-prednjaku želuno ob tem, v človeškem življentu tako redkem jubileja, da bi v •reči in zadovoljstvu preživel dobo do skrajnih mej človeškega življenja.
Balkanijada
BaHcanijada? Se se bo našel kdo, ki ae
bo popraskal za ušesi, češ: kaj bo neki tu ■ameri jivega ? Ali, hvala bogu, je športni duh, to ee pravi zdravi smisel za potrebo telesne vzgoje prodrl tako globoko v naš narod, da vsi vemo, da je balkanijada bila imenovana velika tekmovalna prireditev, ki se je vršDa letos od 26. avgusta do 2. septembra v Zagreb. Kakor veste, je bdi za nedavni veliki sokol ski zlet v Zagrebu zgrajen velikanski stadion, v katerem je prostora za 60.000 gledalcev. Nedvomno
Ive Krevs, sedanji balkanski prvak v teku na 5.000 m je v nedeljo v teku na 1.500 m zasedel tretje mesto v času 4 minut In 12 in pol sekunde. Krevs je tip zdravega fanta iz slovenske družine, doma je iz Višnje gore
je to največ^ stadion na Balkanu, Se po. sedmo veljaven pa bo, ko bodo posamezni leseni deli nadomeščeni z betonom. Balkanijada ali balkanske igre — to so bile tekme v lahki atletiki, ki je osnova vsega športa, smotreno določeno pri rodno gibanje človeška v teku, metanju, skokih itd. Na Balkanijadi so, kakor že pojem sam to vsefouje, tekmovali balkanski narodi, tekmovalci iz Jugoslavije, Rumunije, Grčije, Turčije, Bolgarije in Albanije. Tekmovalci iz Grčije, stare domovine telesne vzgoje, so tudi to pot odnesli prvenstvo. Toda njihova zmaga je bila le tesna, ker so nekateri tekmovalci Jugoslavije imeli smolo. Dosegli so Grki 164 točk Jugosloveni 155, Rumuni 62, Bolgari 33, Turki 33 in Albanci 7. Pri plemeniti borbi smo uspešno sodelovali tudi Slovenci. Vreme je sicer nekoliko oviralo razvoj skrbno pripravljene balkanijade. A vendar je bi poset zelo številen in zlasti se je preteklo nedeljo, ko so bile balkanske igre zaključene z glavnimi tekmami, zbralo v stadionu okrog 15.000 gledalcev. Pričujoče slike naj bodo v vzpodbudo naši mladini, da se prične, v kolikor se še ni, uveljavljati v lahki atletiki, ki krepi telo in poživlja duha.
Bauer, balkanski prvak na 100 m, je najhitrejši Balkanec. Doma je iz Pančeva, je stara grča v nogometa. Pred leti je študiral v Ljubljani in uspešno sodeloval v akademskem športnem klubu Pri-morju
KULTURNI PREGLED
Dvojni zvezek »Ljubljanskega Zvona"
Pravkar je izšla julijska m avgustova številka »Ljubljanskega Zvona< v obeežn^^m dvojnem zvezku, ki prinaša obilo zanimivega štiva.
Na uvodnem mestu je objavljen članek Pavla Pibemika »Strašni jubilej. Ob dvajseti obletnici svetovne vojne«. Piscu daje spomin na julij leta štirinajstega povod, da ori-£e a svojega zrelišča sedanji mednarodno-politični in svetovni gospodarski položaj. Njegova izvajanja izzvenevajo pesimistično. Upravičeno napada fašizem, vendar bi bilo zanimivo, če bi kdo ob taki priliki pojasnil, odkod tolik razmah radikalnih idej v Evropi m kdo je moralno pomagal ustvarjati fa-Sislično skrajnost? Nedvomno je namreč, da eo fašisti vseh barv in smeri raetli tudi v znamenju odpora proti revolucionarnemu marksizmu in da zdaj po njegovih receptih (teror, zarote itd.) izganjajo hudiča z Belce-bubom. V demontiranju demokracije in za-etruplievanju drjžbenega ozračja imata obe skrajnosti enako žalostne »zasluge«.
Liriko predstavlja v tem zvezku Tone Seliškar z novimi pesmimi iz cikla »Eros«. Že ob zadnjem izboru smo ugotovili presenetljivo premaknitev težišča Seli škarje ve lirike iz nadoeebne, socialne lirike v sfero individualne usodnosti, v liriko erotičnega
življenja. Ta premaknitev je očitno obogatila Seliškarjev pesniški izraz in odprla na njegovem čuvštvenem regalu vse polno novih tonov, ki v njih nastaja svojska, moško zrela erotična poezija. Sedanji izbor iz cikla »Eros« obsega štiri pesmi, izmed kaiterih je posebno močna »Viharna noč«.
V tem zvezku je zaključena razprava univ. prof. dr. Fr. Kidriča »Ustanovitev slovenske stolice v Ljubljani«. S podrobnostjo in temeliitostjo, ki nam je za njo najboljši porok že avtorjevo ime, je obdelano pomembno razdobje naše preporod ne dobe, v katerem je slovenščina po zanimivi borbi dobila v Ljjbljani svojo stolico in v osebi Metelka prvega znanstvenega predavatelja. Ob primeru nekoliko enostranskega in suhoparnega Metelka pravi avtor: »Slovnist, ki poučuje v srednji šoli, ne bi smel biti niti samo literarni zgodovinar, niti samo lingvist, ampak oboje v isti stopnji. Če je zgolj literarni zgodovinar, ni sposoben, da pomaga učencu premostiti prehod od narečja do literarnega jezika, da ga uvede v vsestransko razumevanje jezikovne logike in da 'oči spoznavati Stil kakega pisatelja; če je zgolj lingvist, utegnejo ob njegovi su-hoparnosti učenci že v nižjih razredih zasovražiti predmet.« Razprava prof. Kidriča
je nedvomno važen prispevek k zgodovini glovenizacije šolstva v naših deželah in iz-zveneva v apel za iskreno in pravično jezikovno politiko v sodobnost L
Nadaljuje se Br. Krefta »Vesela slovenska legenda v treh dejanjih« »Kreature«, čije uprizoritev je napovedana za novo sezono. Komedija je satira na medvojno denunci-jantstvo.	,
Ob priliki mednarodnega filozofskega kongresa v Pragi jie univ. prof. dr. K. Oz-vald spisal namestu referata članek »Filozofski moment v pedagoški praksi in teoriji«. V njem posebno poudarja pomen filo-■aofije za današnje življenje, toda filozofija naj stopi s svoje strokovne višave in se približa potrebam javnega življenja, kakor hoče češki filozof Ršdl. ki je »spiritus reetor« praškega kongresa. Avtor sklepa, da pedagoška teorija in praksa, ki služita potrebam iavnega življenja, potrebujeta filozofijo, vendar pa samo tako, ki ji je izhodišče — živo pedagoško prizadevanje e pojmovnimi abstrakcijami, ki ie prepogosto znak teoretske filozofije.
Lepo prozo zastopa v najnovejšem zvezku LZ poleg Franceta Bevka z romanom »Človek brez krinke« in Mirana .Jarca z romanom »Črna roža« Anton Ingolič, ki je prispeval odlomek iz romana »Gimnazistka Feruna«. Ingolič se je že uvedel v Zvonu in v nekaterih drugih revijah kot pripovednik. V »Gimnazistki Feruni« imamo po nekaterih dosedanjih bolj ali manj uspelih povestih iz dijaškega življenja nov interesan-
ten poskus epične ponazoritve današnje mladine, njenih »vzorov in bojev«, ki so precej drugačni nego so biK pri prehodnih generacijah. Odlomek kajpak premalo kaže življenjsko napolnitev Ingoličevega šolskega motiva, vendar vzbuja zanimanje za celotni spis in razodeva avtorja, ki bo s svojo pripovedniško žilico najbrž krepko raetel k umetniški polnosti.	_
Kakor vedno, je tudi v pričujočem zvezku posebno mikavna Cankarjeva korespondenca, ki jo priobčuje Fian Govekar. Sedaj ie pisma iz svojega »arhiva« razširil Se s Cankarjevimi pismi i* zapuščine Zofke Kvedrove. Poleg pisem je zanimiv tudi Go-vekarjev komentar, ki bi pri njem želeli samo to, da bi bil — kjer le mogoče — še podrobnejši.
Gradivo v borgisn otvarja nekrorog generalu Rudolf j Maistru, ki v njem urednik lepo označuje nairodni in literarni pomen svojega odličnega sotrudnika. Ivan Kovač nadaljuje svojo kritiko Gosarjeve knjige »Za nov druž§bni red«. Vprav pikantno je, da očita ideologu našega krščanskega socializma, da slabo pozna socialno vprašanje (a spisal je o njem več knjig). Ob koncu pravi, da je dr. Goear podal sociološke osnove — fašizma. Še pikantnejša trditev! Ne da bi hoteli braniti Goearjeve teze, pripominjamo samo to, da ima Kovačeva kritika ideološko enostranski značaj. Ali bo danes fašist res že vsak, kdor ne sprejme vseh dogem Mar-*ove gospodarske in sociološke šole? Potemtakem is bil tudi Maearyk 6 svojo kritiko
Za duševno delo:
mnogo časa in ^^	bonboni.
Moli si Mjfaž' profli!
PROIZVOD UNION, ZAGREB
Dr. Buratuvič, naš odlični aJl-round td je bil včeraj diskvalificiran v svoj najboljši disciplini, v teku na 110 m i
zaprekami
Krasen skok inž. Kallava, balkanskega
prvaka v skoku v daljavo z zaletom
Nov gasilski dom v Zasavju
Potsnik, ofc koncu avgusta.
Društveno življenje v Zasavju je v razmahu. Na Ponovičah bodo otvorili Sokol-aki dom, Zagorjani v nedeljo 'L septembra lastno strelišče, a litijska strelska družina ima svoje strelišče že pod streho, a otvorili ga bodo šele prihodnje leto.
Društvena gradbena delavnost pa se je preselila tudi ▼ zasavske višine. Dokaz temu je čeden gasilski dom na Polšniku, središču znanih Polšniških dolomitov. PoJ-šnik je imel v nedeljo mnogo gostov tudi od zunaj. Tega dne so na Polšniku opravili kar dve proslavi. Odkrili so spominsko ploščo bivšemu polšniškemu župniku Globelniku Ivanu, ki je pred 30 leti zgradil krasno cerkev. Župnik g. Kovič, ki je bral mašo, je v cerkvenem govoru poudarjal tudi vrlino gasilske ideje.
Zatem pa se je izvršila slavnostna otvoritev novega gasilskega doma, ki stoji blizu polšniške štirirazrednice. Najprej je domači župnik blagoslovil novi dom, nato pa je odposlanec litijske gasilske župe tajnik g. Zapušek Franc iz Litije pozdravil zbrano občinstvo v imenu župe in v jedrnatem govoru pojasnil pomen gasilske organizacije. Izrekel je toplo priznanje za lepe uspehe vsem polšniškim gasilcem, zlasti pa predsedniku čete g. Francetu Mrzel ju. Vzorno društvo si je v teku dveletnega obstoja nabavilo lastno brizgalno m potrebne cevi, zdaj pa otvarja gasilski dom.Predsednik gasilske čete g. Hočevar Janko iz Zagorja je prinesel pozdrave gasilcev zagorskega okrožja ter je izrazil občudovanje četi, ki je med najpridnejsimi v vsej župi. Po končanem oficielnem delu je zaigrala godba zagorskih gasilcev »Bože pravde«, domači pevski zbor pa je zapel pod vodstvom marljivega g. Feleta himno sv. Florijana, gasilskega patrona. Poišniški pevski zbor je bil deležen pohvale tudi za druge narodne pesmi, ki jih je prav dobro zapel. Prijetna narodna veselica je zaključila gasilsko slavje.
marksizma K »Socišlni ortžzki« predhodnik fflfiimnA, prav tako vsi socialistični revirsio-nisti!
Med književnimi poročili ocenjuje Ivo Bmčič Potokarjev srbski prevod črtic Ivana Cankarja, prof. dr. Sturm pa končuje svojo obsežno in izčrpno jezikovno kritiko Gspa-novega prevoda »Germinala«,
V gledališkem pregledu je objavljeno koncertno poročilo Srečka Koporca, v rubriki Likovna umetnost pa K. Dobida karak-terizira razstavo slik Toneta Kralja.
Zanimiva je glosa »Franciscus Kralj — anathema sit!«, ki jo je prispeval pisatelj Jitš Kozak. Gre za avtobiografijo slikarja Franceta Kralja »Moja pot«, ki jo je izdala Tiskovna zadruga. »Slovenec« je knjigo ocenil dovolj simpatično, prav tako »Dom in svet«, med tem ko je F. S. Finžgar napisal v »Mladiki« nekoliko vrstic, ki v njih očita Fr. Kralju pomanjkanje srčne kulture in neresničnost dogajanja. Pisec vidi v Finž-garjevem stališču izraz kulturne reakcije in končuje svojo duhovno gloso z besedami: »Reacito locuta est per ossa FSF — slovenska kultura pa raste po delih, med katere prištevamo tudi Franceta Kralja »Mojo pot«. — O kronologiji Prešernovih prvih sonetov razpravlja Fr. Kidrič.
Obzornik, ki zaključuje obsežni zvezek, prinaša beležke o odnosu inozemstva do slovenske kalture, o Zvezi sovjetskih pisateljev. o krizi ruske knjige v emigraciii, o novih nemških literarnih genijih-	—
Torek, '4. IX. 1934
>JOTRO< Bt 208
CENENI DNEVI
do 10. septembra!
Dajemo Vam izjemne popuste
na naša kvalitetna kolesa: Torpedo
A. GOREČ, d. z o. z.
Ase
r~
6746
Tyrševa cesta 1, poleg nebotičnika.
Oglejte si naše blago!
Domače vernti
♦	Nedeljska številka »Jutra« se je brez naše krivde .zakasnila, tako da je del naročnikov ni prejel- z običajno pošto. Potrudili se bomo, da se to ne bo ponovilo, prizadete naročnike pa prosimo naj nam nedeljsko zakasnitev oproste.
♦	Počastitev spomina sremskih narodnih mučen ikov. V nedeljo 9. t. m. se bodo v Petrovaradinu vršile spominske slavnosti, pri katerih se bodo ves Srem in tudi druge pokrajine naše države spominjale žrtev avstro-ogrskega nasilja leta 1914. V tej dobi je avstrijska soldateska divjaško ugo-nabljala narodno zavedni živelj Srema i-z jeze nad porazi v Srbiji. Petrovaradin in njegove stare stavbe so neme priče najstrašnejših zločinov. Soldat&ska je v Pe-trovaradinu zlbrala mnogo žrtev iz vsega Srema ter jih obešala in streljala. Mnogi grolbovi žrtev so ostali pozabljeni, petro-varadinski Sokol pa je zbral kosti številnih žrtev, uredil skupno grobnico, v nedeljo pa bodo odkrili in posvetili tudi spominsko ploščo. S to spominsko prireditvijo bo združen tudi lep sokolski praznik. Sokolsko društvo bo otvorilo svoj dam ter razvilo prapor, ki je dar Nj. Vel. kralja.
Za gospode
najugodnejši nakup površnikov, trenškotov, bubertus plaščev, zimskih sukenj in oblek v izbranih vzorcih pri
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA
Stritarjeva ulica.
♦	Nar. posl. Urek obolel. Kakor nam
toročajo iz Brežic, je nar. posl. g. Ivan
I rek tako zbolel, da mora na zdravnikovo zahtevo ostati v postelji in imeti popoln mir. Zato prosi vse, ki se obračajo nanj za intervencije pismeno ali osebno, da to začasno opusie, ako pa gre za kako nujno stvar, da se obrnejo na koga drugega.
Neprimerno hitreje in lepše obnavljaš perilo na šivalnem stroju nego na roko, ako uporabljaš PST Patent Stopf Twist.
2
♦	Velike svečanosti v Prokuplju. 9. t. m.
se 'bodo vršile v Prokuplju velike narodne svečanosti ob priliki posvetitve spomenika t opijskim žrtvam. Udeleženci imajo ugodnost polovične vožnje, državnim in samoupravnim uradnikom pa je odobril ministrski svet za čas od 7. do 12. t. m. izreden dopust, 63 se udeleže slavja, četniki •dobe brezplačue vozovnice pri bratu predsedniku.
♦	Obisk inozemskih novinarjev v Va-raždinu. Ker so italijanski listi z dunajsko »Reiohspost« vred v zadnjem času toliko pisali o hitlerjevskih organizacijah in centralah v Jugoslaviji ter med drugimi lažmi navedli tudi to, da so taborišča avstrijskih beguncev v Varaždinu in drugod prave vojaške edinice, se je več inozemskih novinarjev 2 Bleda, kamor so prišli zaradi zaroke angleškega princa, podalo v Varaždin, da si ogledajo taJborišče avstrijskih beguncev. Ti inozemski novinarji, med katerimi je največ zastopnikov ameriških in angleških listov, pa so se lahko na prvi pogled prepričali, da je v Varaždinu pač običajno begunsko taborišče. Begunci se baš sedaj pripravljajo
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87.
Veliki športni film
Maratonski
tekač
V	glavnih vlogah: Brigite Helm, Paul Hartmann, Trude von Molo, Victor
de Kowa. Predstave: v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri.
V	dopolnilo nov Foxov zvočni tednik.
Pride! MATERINO SRCE Pride!
na prezfmovanje ter so v nekdanji hu-zarski jahalnici že uredili »prične« Ln peči, njihovi krojači pa pridno krojijo zimske plašče.
♦	Društvo Beograjčanov v Beogradu. V Beogradu je mnogo društev, v katerih člani niso združeni po poklicu ali po kaki ideji, temveč samo po kraju, iz katerega so izšli. Tako imamo v Beogradu organizirane rojake iz Južne Srbije, Črnogorce, Bosance, itd., naposled pa so si tudi Beograjčani ustanovili svoje društvo, da se ne bi izgubili med tolikimi organizacijami v Beogradu. Namen tega društva je, združiti pristne Beograjčane in zato so ustanovitelji društva poskrbeli tudi za stroga pravila članstva. V nedeljo so na ustanov-nem občnem zboru sklenili, da lahko postanejo člani društva samo oni, ki so se v Beogradu rodili in pa oni, ki so v Beogradu preživeli najmanj 25 let.
♦	Jugoslovanska turistična razstava v Bratislavi. Odsek za turizem pri ministrstvu za trgovino Ln industrijo je v zvezi s
»Putnikom« organiziral na letošnjem mednarodnem dunavskem veleseimu v Bratislavi razstavo informativnega i® propagandnega materiala iz naše državet Razstava je trajala do 2. t. m. Razstavo je obiskal tudi češkoslovaški minister za trgovino in industrijo g. inž. Dostalek Ln se je pohvalno izrazil o ureditvi; še bolj pa je pohvalil sklep odločujočih činiteljev, da se tudi v Bratislavi, centru bogate Slovaške, pokažejo lepote naše države in se propagira obisk te države. Na razstavi je vssbujala posebno pozornost velika reliefna karta vsega našega primerja, dolga 10 m. ki jo je izdelal »Putnik« v Beosradu. Razen oljnatih slik naših krajev sta razstavljeni tudi dve diogrami. Razstavo je aranžiral naš oficielni turistični biro v Pragi, odnosno njegov direktor s. Berdnik. število interesentov, ki so si ogledali razstavo, je bilo izredno veliko.
♦	Abiturientom, ki nameravajo na univerzo v Zagreb. Prejeli smo: še mesec dni in novo življenje se bo pričelo za vas. Svojevrstno, včasih polno veselja, mnogokrat grenkobe, pač življenje slovenskega visokošolca v borbi za afirmacijo. Danes smo mladi skoraj osamljeni. Le redki od starejše generacije, ki jim moramo biti
hvaležni, razumejo težnje in pravice mladine. Zmerom manj imamo upanja, da bomo zaposljeni in vedmo več nas je. Nikoli še ni bilo tako potrebno, da smo združeni. Zato se vpišite v JAD »Triglav«. Tu boste našli dobre tovariše, ki vam bodo dolbri svetovalci pri vpisu in študiju. Večina naših javnih delavcev se je e ponosom prištevala k njegovim članom. Društvo je prav zadnje čase stopilo v največjo aktivnost. Ima svoj lokal z obilno knjižnico in čitalnico, prireja cikluse predavanj, diskusije, ekskurzije, goji petje, šah, in drugo. Pokroviteljica mu je Starešinska zveza »Triglava«; njeni člani so najuglednejši slovenski možje, bivši člani aktivnih edinic. Informacije glede vpisa na univerzo in k društvu dajeta za časa počitnic: predsednik Albin Orthaler, Maribor, Tattembachova 6, in tajnik Korošec Pavle, Maribor, Koroška cesta.
♦	Premestitve v železniški službi. Premeščeni so uradniki 8. položajne skupine: Juh Leopold, nadzornik proge, od progovne sekcije Ljubljana glav. proga v gradbeni oddelek direkcije; Breskvar Aleksander, prometnik iz Kotoriibe v čakovec; Mari-nič Andrej, vlabovodja, iz Maribora glav. kol. v Ljubljano glavni kol.; uradniki 9. položajne skupine: Balog šandor, strojevodja, iz kurilniške izpostave v Velenju v strojno postajo v Celju; štajer Alojz, strojevodja, iz kurilnice na Zidanem mostu v kurilnico v Mariboru; Mlakar Albin, nadzornik proge v Logatcu, v Ljubljano Gla-žar Franc, nadzornik proge v Djurmancih, v Logatec; uradniki X. položajne skupine: Oblak Štefani, pomožmi strojevodja, iz ku-rilnične izpostave v Velenju v strojno postajo v Celju; Poznič Viktor, pomožni strojevodja iz kurilniške izpostave na Zidanem mostu v kurilnico v Ljubljani glav. kolodvor; Mencej Martin, pomožni strojevodja, i® kurilniške izpostave na Zidanem mostu v kurilnico v Ljubljani glavni kolodvor; Ladiha Alojiz, pomožni prometnik, iz Sečanj v Rogatec; uradniški pripravnik Lenard Leo iz Laškega na Verd.
•	Smrt prvega poveljnika kraljev«
garde. V Beogradu je umrl upokojeni polkovnik MIlan Dunjič; ki je bil prvi poveljnik kraljeve garde. Rodil se Je leta 1866. vojno akademijo pa Je dovršil leta I8&5. in se je že istega leta udeležil vojne proti Bolgarom. Leta 1906. pa je postal poveljnik tedaj ustanovljene kraljeve garde. Med vojnami si je pridobil visoka odlikovanja in poverjene so mu bile mnoge važne naloge. K večnemu počitku so ga položili v Kruševcu v grobnici njegove rodbine.
♦	Umrl je v Imenem pri Podčetrtku veleposestnik in trgovec g. Franc Prah. K večnemu počitku bo položen jutri ob 8. na domačem pokopališču. Pokojnemu blag spomin, žalujočim iskreno sožalje.
Danes vesela burka z HANSI NIESE
Na povelje
tetke Gustike
Smeh, zabava, grohot in veselo razpoloženje.
ZVOČNI KINO »IDEAL«
Predstave danes ob 4., 7. in 9*4.
Vstopnina Din 4.50. 6.50 in 10.—.
♦ Zborovanje nemških akademikov Jugoslavije. Kakor običajno vsako leto, tako se je tudi v nedeljo v Novem Sadu vršilo zborovanje zveze nemških akademikov v Jugoslaviji. Temu zborovanju je prisostvovalo tudi preko 50 delegatov iz inozemstva. Na zborovanju so bila razna predavanja o kulturnem in zadružnem udejstvo-vanju Nemcev v Jugoslaviji, člani zborovanja so obiskali tudi Matioo Srbsko, kjer jim je tajnik dr. Milutinovič poročal o kulturnem pomenu in udejstvovanju te ustanove.
Najtežje je najti vzrok Ln prioetek bolezni,
kar pa je pri vsaki bolezni najvažnejše, ker takoj v začetku je še vsaka ozdravljiva, često se dogaja, da človek pride k zdravniku takoj, čim začuti, da nekaj ni v redu. Zdravnik pa že ugotovi, da je bolezen zastarela, ne da bi bolnik prej Kaj vedel ali čutil. Bolezni so potuhnjene! Zaradi tega je najbolje paziti na zdravje in preprečiti bolezen že tedaj, ko se še ne pojavi. To je edino mogoče z rednim pitjem glasovi te Raden»ke. Ce se neugodno počutite ali če zdravnik ne more ugotoviti takoj, kaj Vam je, začnite takoj redno piti Radensko slatino! Obširno brošuro o Radenskih vodah dobite zastonj, le sporočite željo na naslov: Zdravilišče Slatina Radenci. 88-6
♦	Vsem CM podružnicam v vednost!
Družbeno vodstvo je razposlalo za veliko skupščino, ki se bo vršila 16. t. m. na Vrhniki, izkaznice vsem upravičenim delegatom in pokroviteljem ter kamenarjem po podružnicah. Prosimo, da se upravičencem izkaznice izroče. Vsak upravičenec, ki bi morebiti izkaznice zaradi pomanjkljivega naslova ne prejel, naj se zglasi z dopisnico pri OM družbi, glasnice morebiti umrlih naj podružnice vrnejo.
♦	Otvoritev rumunake gimnazije v Vrš-cu. Po določilih konvencije med Jugoslavijo in Rumunijo v cerkvenih in šolskih zadevah bo v prihodnjih dneh na realni gimnaziji v Vršou otvorjena paralelka za prvi razred z rumnnskim učnim jezikom. V prihodnjih letih bodo sledili višji razredi ruimunske gimnazije. Za prvi rumunski razred je vpisanih 58 učencev in učenk. Prihodnje leto bodo otvorili tudi prvi razred rumunske preparandije, če se bo prijavilo najmanj 20 učencev. V jugosloven-skem delu Bahata živi okrog 100.000 Ru-munov in je zaradi tega mogoče, da bodo Rumu ni kmalu imeli popolno svojo srednjo šolo.
♦	Kljukasti križi na starodavnih spomenikih. Kakor je »Jutro« že poročalo, je neki beograjski dnevnik te dni objavil kot najnovejše odkritje, da so v Gornjih Moči-ovcih, 15 kim daleč od Sarajeva, našli na nekem bogumilskem nagrobniku vdolben kljukasti križ, zelo sličen emblemu nacio-nalno-socialistične Nemčije. To odkritje pa ni novo, kajti v sarajevskem muzeju imajo že lepo število starodavnih spomenikov s kljukastimi križi. Baš v Močiovcih so že leta 1924. člani muzeja našli več spomenikov na bogumilskih grobovih s takim znamenjem. Ker pa so taka znamenja našli tudi že na spomenikih iz pred-zgodovinske in starorimske dobe, nima kljukasti križ nobene zveze s sekto bogu-milov. Bogumili so se pač poslužili raznih ostankov starodavnih kipov in spomenikov ter iz njih napravili svoje nagrobnike. Pr-
■	Prideta!	8
I JAN KIEPURA, MARTA EGGERT I
■	v opereti	H
| PESEM Z NEBA j
Danes velefllmska opereta
KRALJA VALČKA
Opereta polna veselja, petja, zabave in domačnosti. Predstavlja nam boj med
Straussom in Lannerjem. Renate Miiller, Willy Fritsch, Pavel Horbiger, Rose Barsonj. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. Predstave danes ob 4., in 9 >4 url
Elitni kino Matica«	Telefon 21-24*
ve plošče iz najstarejših dob, ki imajo vdolben kljukasti križ, so prišle v sarajevski muzej že pred 40 leti.
♦	Vakufake volitve v Bosni. Dovršene so vse priprave za izved£>o volitev članov va-kufske uprave islamske verske zajednice. Volitve se bodo vršile s tajnim glasovanjem 16. t. m. Volilno pravioo imajo vsi muslimani, ki so dovršili 21 leto, kandidati pa morajo biti stari že 30 let. Za volitve vlada v vseh krajih med muslimanskim
prebivalstvom veliko zanimanje zlasti zaradi tega, ker so v zadnjem času zaradi nekih odredb vakufiske uprave nastali tudi spori.
♦	Gospodinjska šola »Mladika« v Ljubljani. »Vrniti ženo njenemu prvotnemu — po naravi ji določenemu poklicu —, t j. gospodinjstvu in materinstvu« je klic današnjega težkega gospodarskega položaja. Zato je naši ženski mladini neobhodno potrebna temeljita naobrazha v vseh gospodinjskih in materinskih poslih, da bo mogla pripravljena in poučena prevzeti važno in težko nalogo gospodinje in matere. Za temeljit pouk v V9eh gospodinjskih predmetih skrbi gospodinjska šola »Mladika« v Ljubljani, ki začne novo šolsko leto dne 1. oktobra. Vpisovanje je 28. in 29. septembra t. 1. Vsa "natančnejša' pojasnila in prospekte dajeta voditeljica gospodinjske šole »Mladike« in ravnateljstvo ženske realne gimnazije v Ljubljani.
♦	Nič ni popolno na svetu, kar Je ustvarjeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj prSbližujejo Zlatorogovl izdelki: Zlatorog-ov0 milo, Zla-torog-ovo terpentlnovo milo I Zlatrog-ove luske. Njihova čistilna moč in izdatnost Je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla žp kar v pregovor, ki pravi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« Naše na čisto vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tako je prav! Priporočamo ga tudi mi.
♦	čltajte v Interesu svojega zdravja današnji oglas od radenske.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Ljubljanskemu meščanstvu. Pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije se bo vršil v dneh od 5. do 10. t. m. festival slovanskih narodnih plesov v Ljubljani. Prireditev, zamišljena in izvedena v velikem obsegu, bo velikega pomena za mesto Ljubljano, ki bo zopet imela priliko izkazati svojo gostoljubnost in zavednost svojih prebivalcev. V zahvalo visoki pokroviteljici in počastitev številnih visokih gostov ter u deleža i kov iz širne naše domovine, pa tudi skoro vsega slovanskega sveta, bo mestna občina ljubljanska razobesila na svojih poslopjih zastave, ljubljansko prebivalstvo pa se naproša, da tudi s svoje strani stori vse, da bo prireditev, ki bo v svoji vrsti edinstvena, imela čim lepši značaj in uspeh. — Župan in mestni načelnik: dr. Puc.
u— študentovskl ve I eseje m. Ob splošnem zanimanju za jesenske razstave na velesejmu, ki so čez noč izpremenile lice mesta in dvignile promet na ulicah in po lokalih do prave praznične višine, je javnost skoraj prezrla malo, simpatično konkurenčno prireditev, ki se vrši vsako leto približno ob istem času kakor »Ljubljana v jeseni« mali študentovski velese-jem, na katerem se vsako leto ob pričet-ku šole sestanejo starejše in mlajše generacije naših srednješolcev, da pobarantajo s knjigarni in mimogrede izmenjajo svoja šolarska izkustva Ln sklenejo nekaj novih prijateljev in znanstev. Doživetje tega sejma je za slednjega dijaka še večji, pomembnejši dogodek kakor vpis na šolo. Prvikrat se tu od blizu sreča z novo učenostjo, nove, težje, neznane knjige mu pridejo prvič v roke, in ko se fant vrne s sejma z novo, še neoačeto zalogo matematike, zemljepisja, gramatike, francoščine, in kar je še takšnih potrebnih reči, pod pazduho, je šele pravi, resnični študent novega, višjega ranga. Letošnji sejem je posebno živahen. Kupci in prodajalci so na gosto zasedli Gajevo nlico ob klasični gimnaziji, kupčija pa sega še daleč doli do Beethovnove ulice, skoraj do nebotičnika. Pomembno znamenje časa je, da je med dijaškim drobižem tudi letos izredno veliko mamic. Ne samo za delavsko, temveč tudi za uradniško družino dandanes nakup starega velikega katekizma ni majhna reč, ki bo jo človek prepustil otroku. Tu mora biti že gospa sama zraven. 4n prav tako je znamenje časa. da današnji študentje svojih knjig ne zametujejo tako naglo
kakor smo Jih včasih: učenost Je treba izrabiti do kraja, še tako razcefrani in za-špehani udbeniki so iskano blago, ki gre v svoj denar. Pa kaj bi tudi ne, saj zato, da študent napreduje, ni treba, da se knjiga sveti. In povrhu tega morajo matere in očetje itak vsako leto kupiti zadosti novih. šolskih knjig. Dobro gre kupčija na študentovskem velesejmu. In kakor vsako leto, je med mladimi ljudmi, ki kupujejo in prodajajo samo za svojo potrebo tudi letos mnogo malih veletrgovcev Ln prekupčevalcev, ki znajo iz dijašk^a sejma izbiti čeden zaslužek.
I&DA DELAtfCVA
ŠOLA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO J^MgNJSK^US^^
f DUKlČEVB LO K- G A J E VA 6.
JLiVPIS DNEVNO OD 10-14
Tečaji so se že pričeli.
o— Uprava Hubadove žuPe JPS dbveMa
vsa včlanjena pevska društva, da se bo vršila redna letna skupščina Hufcadove župe JPS v soboto, 8. t. m. ob 9. v Huba-dovi dvorani Glasbene Matice. Pošljite svoje delegate! Poravnajte letno članarino! Ob 15. ibo koncert združenih pevskih ztoo-rov na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani Uniona. U(prava Hutoadove župe JPS,-
u— Jadranašl. TovariS!, ki so se prijavili za izlet na Krk. naj vplačajo pri^p^-vek tov. Verfoiču do četrtka 6. t. m. do 11. ure. Odhod j« v petek 7. L m. ZbiralSSe točno ob tričetrt na 6. pred glavnim kolodvorom.
u— Ciril Metodovi družbi je pokknll g.
Juraj Režek, mestni učitelj v p. v LjntoflJa-ni ob svoji 80 letnici 200 Din. Vrieamr rodoljulbu iskrena hvala!
u— Privatni učni tečaji v Delavski zbornici. Pouk nemščine: za odTasle zvečer za deoo in šolsko mladino dopoldne ali popoldne. Začetniški, nadaljevalni in faon-verzacijski tečaji. Vpisovanje vsak večer do 7- t. m. od pol 19. do pol 2L v Delavski zbornici, glavni vhod, desno.
u— Jan Kieipura in Marta Eggerth se naim te dni predstavita kot novoporočenca v filmu »Pesem z neba«. Marsikomu ni znano, da sta se Jan Kiepura in Eggertova našla (baš v tem filmu. Zaljubila sta se in sedaj sta srečen zakonski par. Da sta res srečna, sta pokazala v tem zadnjem delu, ki je res velika umetnina in vredna, da si jo ogleda vsak.
u— Ne pozabite, da se 14. t .m. začne kino seaoma ZKD ter, da. je ca progTamu vesela burka »Veleturist«, v kateri nastopa slavni komik Otto Wallburg.
u— Vstopnice za prireditev festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani so v prediprodaji na razpolago. Prodajajo se v paviljonu pred kavarno Emono na Tyrševi cesti dnevno od 8. do 12. in od 14. do 19. ure po nastopnih cenah Sedeži po 26, 20, 15 in 12 Din, stojišča po 6 Din, permanentno stojišče za vse tri izvedbe slovanskih plesov 12 Din. Za operne predstave veljajo znižane operne cene, predprodaja v opernem gledališču. Vstopnice za stojišča se morajo vidno nositi. V primeru sla/bega vremena se izvajajo slovanski plesi v unionski dvorani. Ker je število sedežev omejeno, naj si jih blagovoli cenjeno občinstvo nabaviti že v pred-prodaji.
u— Cerkveni koncert na ljubljanskem velesejmu. Drevi bo v razstavni dvorani cerkveni koncert odnosno koncert Sattner-jevih skladb, ki jih izvaja frančiškanski pevski zbor, ki je po vsej Sloveniji znan pod imenom Sattnerjev zbor. Zbor dirigira kapelnik Neffat, na harmoniju spremlja P. France Ačko. Iz ogromnega bogastva Sattnerjevih del je koncertni spored sestavljen tako, da prinaša ysc panoge njegovega udejstvovanja. Zbor nam bo zapel 5 Marijinih pesmi, 3 evharistične, 3. božične, 1 postno, duet iz oratorija in eno velikonočno. Sloves zbore mm jamči v vsakem pogledu, da bomo deležna lepega koncertnega užitka. Spored se dobi pred vhodom v koncertno dvorano in stane 2 Din. Druge vstopnine ni.
u— Vse posetnike veJesejma opozarjamo, da se danes popoldne ne bodo proizvajale gramofonske plošče v koncertni dvorani, temveč bo to šele v četrtek 6. t m. io ▼ ponedeljek 10. t. m.
Bajžeij, „Vesele ure"
V založhi Učiteljske tiskarne je pravkar izšla knjiga z naslovom »Vesele ure«, telesna vzgoja na osnovnih šolah. I. del za 1-razred, spisal Ivan Bajžeij.
Tako knjigo smo pri nas že dolgo pogrešali in ro sprejemamo z največjim veseljem. Telovadba je bila v šolah sicer predpisana, a se je le v redkih primerih res redno vršila. Učitelj je rajši porabil telovadne tire za kak drug predmet, pa ne le za to, ker mu je nedostajslo časa. temveč tudi zato. ker pri telovadbi ni vedel, kaj naj. *>rav za prav dela z otroki. Za nekaj ur je morda še imel snovi, potem pa pri najboljši volji ni več šlo; mjčil se je sam. otroci ©o se pa dolgočasili.
Sodobna telovadba, kakor jo avtor »Veselih ur« popisuje in razlaga, je krenila povsem v drugo smer. Postavlja zahtevo, da bodi telesna vzgoja v tesni zvezi z ostalim šolskim poukom po načelih strnjenega pouka. tako da se predelana učna snov izraža tudi s telesnim gibanjem. Otroci nai izražajo z raznimi kretnjami 6\oje doživetje, posnemajo dela. ki so jih videli doma, na poljj. v gozdn, pri raznih obrtnikih, dalje gibania živali in pri rodnih pojavov, ki so jih opazovali ob raznih prilikah v pri rodi. Tako delo poživi telesne vaje, otroci ee z vnemo in veseljem lotijo vsakem ter se mnogo bolj razgibljejo nego pri dotedanjem načinu telovadbe. Vse to je v skladu z novim učnim načrtom, ki zahteva telesno vzgojo v smislu delovne šole ter predpisuje.
da se otroci poleg vsestranske krepitve telesa ter pravilnega držanja telesa naj če pri telovadnih urah tudi raznih okretnoeti, odločnosti, samozavesti, tovarištva, požrtvovalnosti in reda, na izletih pa opazovanja narave, poizvedovanja itd.
Avtor	lotil težke naloge, napisati
knjige za vse razrede osnovne šole. Preštudiral je mnogo spisov svetovne telovadne literature napravil pa tudi studijsko potovanje po evropskih centrih ter se povsod zanimal za nove smeri v telovadni stroki. Sredi avgusta je izšla prva knjiga za 1. razred. Knjiga je po vsebini odlična in tjdi oprema je izvrstna. Številne risbe posrečeno tolmačijo bogato snov. Razdeljena je v dva dela: prvi je teoretičen, drugi praktičen. V prvem delu govori pisec o splošni potrebi šolske telesne vzgoje, o delovni šoli in pri rodni telovadbi, ter kakšna naj bo telesna vzgoja v osnovni šoli. Dalje navaja, kako mora biti sestavljena telovadna enota, da ustreza duševnemu razvoju učencev. Narava je vcepila otroku dva nagona: nagon gibanja in nagon igranja. Otrok naj bo vesel in razigran, tedaj bo tudi zdrav, ker sta veselje in razigranost najboljša pospeševatelja zdravja. Potem razpravlja, kako naj postopa učitelj pri telovadni uri, da ne bodo otroci le mehanično izvajali raznih gibov, temveč jih spremljali s pravim doživetjem. Mnogo ee madi tudi z vprašanjem o vzdrževanju potrebne discipline.
V drugem praktičnem del'j podaja pisec za 34 Dolur najrazličnejših gibov, iger. raznih spretnosti, primernih za otroke na tej
stopnji, ter navaja, na kakšen način naj jih učitelj učencem podaja. Otroku n. pr. ne smemo reči, da naj napravi predklon, temveč, da naj nekaj pobere s tal, da naj utrga ovetioo, ali da naj se globoko prikloni in podobno. Dalje opozarja, kako naj učitelj nadaljjje z obravnavo beril v telovadnici. Berila so vzeta iz Pavla Flereta »Nase prve kniige«. Samo en primer: V šoli so obravnavali jesen ter čitali o tem berilo: »Po drva«. V prihodnja telovadni uri uprizore, kako gredo oo drva. Eden je konj, dva sta voz; konj vleče voz. V hrib gre voz težko, druga dva zadržujeta prvega. Po klancu voz teče. V gozdu je pot slaba, voz 6e ziblje na levo in desno. Slednjič p iste vozove na mestu in pobirajo suhliad. Nato žagajo posekana drevesa itd. Tako izvajajo otroci različne gibe z največjim veseljem, ker poteka vsa telovadba v obliki igre. Vendar pa niso vse ure sestavljene po istem kopitu. V nekaterih urah so vpletene razne igre, in sicer ie avtofr izbral take, ki so pri nas še malo znane, pa tudi vaje na orodj j in z orodjem so vmes.
Med telovadnimi urami navaja pisec tudi izlete ter ot>ozarja, kako naj se le-ti vrše. Na koncu knjige dodaje še nekaj nastopov, primernih za razne šolske slavnosti.
Knjigo poživlja in pojasnuje 261 risb in 9 načrtov, tako da bodo tekst lahko razumeli tjdi oni. ki sokolske terminologije dobro ne poznajo.
»Vesele ure« so torei knjižica, ki smo to ie dolgo pogrešali in ki prav nič ne zaostaja za podobnimi knjigami evropske te-
lovadne literature. V veliko oporo bo uči-teljstvu, prav tako pa tudi vodnikom sokolske dece in še marsiikaterernj očetu ali materi bo prišla prav, saj bo našel v nji marsikaj, s čimer bo otroke lahko zabavaL
J. Trdina.
Jugoslovanska razstava v Pragi. Dne 6.
t m. se bo otvorila v Pragi razstava znane beograjske umetnostne skupine »Oblik«, ki se je pred leti predstavila tudi ljubljanskemu občinstvu. Protektorat praške razstave »Oblika« so prevzele razne odlične osebnosti iz Češkoslovaškega političnega in kulturnega cveta, med njami zunanji minister dr. Beneš. primator dr. Baxa in drugi.
Češki glasovi o knjigah Tiskovne zadruge. V »Lidovib Novinah«, čijih kulturni pregled urejuje znani češki literarni zgodovinar, univ. prof. Arne Novak, je izšel dne 29. pr. m. referat o spisi dr. A. šerka »O psihoanalizi«, ki ga je izdala Tiskovna zadruga v zbirki »Slovenske poti«. Ocenjevalec Rajmund Habrina karakterizira knjižico. ki na bore 88 zgoščeno natisnjenih straneh podaja zelo veščo interpretacijo Freudovih naukov, da potem v naslednjem poglavju obračunava z njimi. Treba je uvrstiti med tiste kritične nasorotnike psihoanalize. ki se ne morejo za ceno mislečega duha strinjati s tem. da je Freud tako usodno zamenjal človeka kot vseskoz inteligentno bitie za vseskoz animalično bitje in da w* vse. kar ie v niem najboljšega, njegovo prizadevanje po lepoti in resnici, njegovo
hrepenenje po večnost, vse njegove ideje, ponižal na simbol seksualnosti Pisec pa je obenem med tistimi njegovimi nasprotniki, ki ma priznavajo zaslugo, da je dal smrten udarec preživeli »oficielni šolski psihologiji ...« — V naslednji številki z dne 30. im-. m. je Rajmund Habrina izpregovoril o Izbranih spisih Jos. Murna - Aleksandrova v redakciji Silve Trdinove. Češki kritik se predvsem bavi z uvodom dr. Trdinove in nravi, da je izdatno izkoristila delovni material in je opisala Murnovo življenje z vestno marljivostjo, ki se pozna na vsaki strani njenega 'i vod a. Sodi pa, da ni delala iz polnega tam, kjer je bito treba vse doseženo spoznanje strniti in zbrati v enotno sliko ter na osnovi take koncentracije ovrednotiti Murna kot idejni pesniški tip... Ni dvoma, sodi cški kriik. da njeno bistro analitično delo ne kaže daru sintetične umetnosti. Tako se je zgodilo, da je iz njenih izsledkov nastala pesnikova slika pred čitateljem razdrobljena in si jo more eam ^niti v celoto- V njegovo delo pa se poglobiš z ljubeznijo in poslušaš pritajeno boječe glasove umirajočega človeka, ki hrepeni po življenju, a ga ne more doseči. Češki kritik vedno poudarja tudi lepo knjižno opremo izda? Tiskovne zadruge.
Zdenka Zikova je pravkar absolvirala v Kopenhagenu na Danskem dva koncepta. Imela je tako lep uspeh, da so jo takoj angažirali za tretji koncert v danski prestolnici. Ta koncert bo 20. t m. Orkester bo dirigiral sloveli N. Malko. Za spored so določene arije iz čeških oper
Torek, 4. DL 1934
6
Vaš način življenja ni pravilen, ker preveč sedite S
Popravite pa 5e lahko mnogo, ako pijete redno Rogaško slatino »Tempel«.
u— Fotografi, pozor I Na festivalu slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani bodo smeli fotografirati plesne prizore in sprevod le tisti fotografi, kJ bodo imeli pismeno dovoljenje (legitimacije) Tujeko-prometnega sveta v Ljubljani. Legitimacije dobe fotografi v pisarni festivala, to je v posvetovalnici mestnega načelstva. Vsak fotograf, ki dobi legitimacijo, se bo moral obvezati, da od vsake slike iizroči do 20. septembra po 2 kontaktni kopiji Tujsko-prometnemu svetu v Ljubljani. Filmanje se ne bo dovoljevalo.
u— Umetnostna razstava. V soboto je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena umetnostna razstava, ki jo je priredil gospod A. Kos. Razstava vsebuje v glavnem štiri kolekcije del M. Gasparija R. Jakopiča. F. Klemenčiča in B. Vavpotiča. V manjšem obsegu pa razstavljajo L. Doli nar, D. Inkiostri. B. Jakac, T. Kos, F. Košir, P. Loboda. Smrekar, V. Šelov, Iv. Vav potič. Podrobnejše poročilo ie sledi.
u— Danes je zadnji dan za vpisovanje v šolo Glasbene Matice. Jutri popoldne bodo učenci že dodeljeni posameznim učitelje in določen urnik. Zato prosimo star še, da tekom današnjega dneva vpiše io svoje gojence v šolo Glasbene Matice. Razdelitev urnika bo v sredo 5. t m. popoldne ob 3. uri za učence klavirja, ob 4. za učen-če violine in ob pol 5. za učence drugih predmetov. Vsi vpisani se morajo javiti ob napovedani uri v pevski dvorani.
u— Solopetje na drž. konservatoriju v Ljubljani bo v novem šolskem letu poučeval poleg dosedanjih profesorjev in gospe Pavle Lovšetove, ki je vstopila letos v učiteljski zbor konservatorija. še g. L Župe-vec, bivši operni pevec v Zagrebu in v Nemčiji, ki je v zadnjih letih užival v Berlinu velik ugled tudi kot učitelj solo-petja. Ravnateljstvo pa še prav posebno opozarja in vabi na poset pouka v orkestrskih instrumentih. Vpisovanje dnevno do 7. t m. od 9. do 12. ure.
Danes vesela komedija
VALČKOV ČAR
V glavni vlogi: Mamice Chevaller. Petje, godba, smeh in zabava.
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din.
u— Zadeva Petra Jonkeja, o 'kateri je »Jutro« poročalo 2>4. avgusta, ni bila končana z izročitvijo sodišču. G. Jonke je včeraj izjavil v našem uredništvu, da je bil klicam na policijo samo zaradi obrtnega lista.
u— Kup malih nesreč. Včerajšnji ponedeljek je bil v Ljubljani dan nezgod. Mestni rešilni avto ie moral dvakrat na svojo žalostno službeno pot 2Sletni delavec tdbačme tovarne Peter čudam je bil v druščini v neki krčmi, pa Je prišlo do prerekanja ki spoprijema ter ga je nekdo sunil v rebra, da je omahnil. Sdboslikarski porcnočmik Jože Kos, uslužben pri mojstru špeletiču, je v šufoičevi ulici slikal sobe, pa mu je lestev zdrsnila na gladkem parketu in je padel na tla. Dobii je več poškodb na glavi, pa tudi hrbtenica je menda ranjena. Med prevozom v bolnišnico je izgubil zavest. Razen teh so včeraj prepeljali v bolnišnico tudi 35 letnega ban^ vin-skega uradnika Silva G. in 29 letnega Alojzija Zidariča Oiba sta postala žrtev napada iz zasede. Prvega je nekdo s težkim predmetom udaril po glavi na Šmar-tinski cesti, drugega pa na Jesihovem stradocu. V nedeljo zvečer je reševalni avto prepeljal v bolnišnico tudi brezposelnega ključavničarja Karla Gašperlma te Zelene jame. Gašperlin se ie zvečer vozil s kolesom po šmarskean klancu, pa mu Je izne.na.da odpovedala zavora, da ie padel tn d-ofbil več nerodnih poškodfb po obrazn in glavi.
u— Udobno prenočevanje nudi zelo ceneno hotel Slon.
Iz Celja
e— Učni tfSp«M na celjski gimnaziji.
Drž. realna gimnazija izkazuje po te dni dovršenih popravnih in razrednih izpitih naslednje končne rezultate: od 816 učencev in učenk je bilo odličnih 113 (13.85%), prav dobrih 256 (31.38%), dobrih 319 (39.09%), razred pa mora ponavljati 128 učencev in učenk (15.68%). Uspehi so torej prav ugodni K popravnemu nižjemu tečajnemu izjpdtu se je prijavilo 8 rednih učencev in 1 privatist. Vsi 6o uspešno dovršili izpit. Nižji tečajni izpit je položilo "vseh 94 v juniju k izpitu prijavljenih učencev in učenk. Popravni višji tečajni izpit sta položila dva pripravnika (Oton Baumgarten in Josip Grohar), tako da tudi od 23 k višjemu tečajnemu izpdtu letos prijavljenih kandidatov in kandidatinj ni nihče padel.
e— Sokoisko društvo v O^lju vabi svoje članstvo in prijatelje sokolstva na proslavo 11. rojstnega dne starešine SKJ Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ki bo v sredo 5. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Gaberju. Ob tej priliki se bomo spomnili tudi štirih strelov v hrbet, štirih sunkov v narodno telo, štirih žrtev ljubezni do domovine: Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša. Po sporedu, obsega jočem 7 točk, bo br. Kramar predvajal film »Celjski župni zlet 1934«. Pridite vsi, da počastimo bazoviške žrtve, da zakličemo našemu Starešini krepak: Zdravo!
e— Upokojitev. Davčni upravitelj gosp. Maks žumer v Celju odhaja zaradi bolezni v pokoj. G. Zumer je bil vedno vzor vestnega, narodno zavednega uradnika. S svojo ljubeznivostjo in ustrežljivostjo v uradu in tudi izven službe 'si je pridobil veliko priljubljenost med prebivalstvom. G. 2um-ru iskreno želimo, da bi užival svoj pokoj dolgo let v sreči in zadovoljstvu!
e— Glasbena šola Glasbene Matice v Celju. Vpisovanje novih in starih gojencev se je že pričelo. Prosimo starše, da vpišejo svoje otroke že te dni. ker bo 15. t. m. že redni pouk. Vse podrobnosti so razglašene na deski na hodniku v L nad-
stropju, Slomškov trg 10. Šolnina Je lanska.
e— Upokojeno oHteljstvo fes CWja in
okolice bo imelo svoj mesečni sestanek v četrtek 6. t. m. ob 16. pri tov. Tomažu Grahu v Gaberju pri Celju.
e— Smrtna nesreča otroka. V petek je padel 12 letni Franc Korošec, sin gozdnega delavca v Dramljah, v apnenico in se težko opekel po vsem telesu. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj podlegel poškodbam.
e— v cejski bolnišnici sta umrla v nedeljo 84 letni posestnik Anton Piki iz Petro vč in 40 letna prevžitkarfca Neža Pra-protnikova z Brezja pri Mozirju.
e— Z nožetn v lice. V soboto so se stepli neki fantje v §t. Pavlu pri Preboldu. Med pretepom je neki fant zamahnil z nožem proti 25 letnemu tovarniškemu kovaču Mihi Polaku in mu prerezal desno lice. Polak se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Zvoki ljubezni« (-»Gardist cesarice«) in dve zvočni predigri.
MESIJA
veličasten oratorij, izvajajo 7. septembra zvečer ob 8. v Unionu. Sodelujejo kot solisti gospa Lovšetova, gospa Golobova, obe iz Ljubljane, gospod Darian iz Gradca in g. Neralič iz Maribora, zbori Celje, St. Lenart, Ptuj ln Maribor. Predprodaja vstopnic: Aleksandrova cesta št. 6.
Maribora
a— Proslava rojstnega dne prestolonaslednika. v četrtek 6. t. m. na rojstni dan našega prestolonaslednika Petra in na spominski dan, ko so bile izročene našim polkom nove zastave, bo slovesna služba božja v vseh cerkvah v Mariboru. V stolnici in v pravoslavni kapeli bo maša ob 8., v evangeljski cerkvi pa ob 10. Maše v stolnici se morajo udeležiti vsi rezervni častniki v svečani obleki.
a— Lepa »dhodnica. V D^isgerjevi gostilni v Košakih so priredili železničarji glavnega kolodvora odhodnico svojemu prometnemu učitelju višjemu kontrolorju Josipu Princu. Zbralo se jih je lepo število in v imenu vlakoapremnega osobja se je prvi poslovil s toplimi besedami sprevodnik Glaser, v imenu vsega uradništva pa šef prometne službe g. Kovačič. Tople besede je spregovoril tudi namestnik šefa postaje g. Gajšek. Vlakospremno osobje je odhajajočemu g. Princu, ki je 15 let vzgajal naraščaj prometnega osobja. izročilo lapo darilo. Vsi so mu želeli na novem mestu vso srečo.
a— Izredni občni zbor Glasben« Matice
je bil v petek zvečer v društvenih prostorih. Vodil ga je drugi podpredsednik inž. Saša Dev. ker Je dr. Jo«!© Tominšek odložil predsedniške posle in ker je tudi I. podpredsednik Janko Arntrš odstopil kot načelnik pevskega zbora in odložil mandat v centralnem odboru. Izredni občni Zbor se je vršil na zahtevo pevskega zbora. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika upokojeni srednješolski nadzornik g. dr. Leopold Poljanec. Volitve ostalega odfbora pa so bile precej burne. Predlagani sta bili dve listi in je zmagala druga lista z 42 proti 33 glasovi. Na tej i listi so bili izvoljeni v odbor: za pevski odsek učitelj Jože Malenšek, prof. dr. Franjo Crnek, učiteljica Marija Rozmanova, uditelj Tone Faganeli, živunozdravnik škofič, trgovec Jakob Lah; za orkester: inž. Saša Dev, prokurist Ciril Goriup, inž. Bogomir Rane; za preglednika: davčni nad upravitelj Josip Sever in mestni računski svetnik Franjo štor; za namestnike pa: tehnični uradnik Jože Planinšec. vodja zemljiške knjige Jurij Karba in inž.
Viktor šuškovič.
a_ Društvo jugiosovenskih akademikov
ima članski sestanek v društveni sobi dre-vi ob 20 zaradi ekskurzije v Slovenske gorice in občnega zbora.
a— Ogenj. V soboto zvečer okrog pol U. je pričela goreti lesena lopa na vrtu vrtnarja Ambroža na Koroški cesti. V lopi je bilo precej drv in več drugega vrtnarskega orodja. Na pomoč so prihiteli mariborski gasilci, ki so rešili, kar se je dalo rešiti Prišli pa so na pomoč tudi gasilci iz Studencev, Pobrežja in Peker. škoda znaša okrog 15.000 Din. Kako je oeenj nastal, še ni točno ugotovljeno.
Gospodarstvo
gospodarstvo v dra četrtletju
Naša Narodna banka je izdala svoje običajno četrtletno poročilo s statističnimi prilogami za drugo letošnje četrtletje. V uvod j pravi to poročilo: V drugem tromesečju 1.1-je zabeleženo skoro v vseh državah precejšnje gospodarsko izboljšanje. Nazadovanje brezposelnih delavcev znaša povprečno v najvažnejših državah okrog 25% in se je v istem razmerju povečala tudi industrijska produkcija. Izboljšanje se vidi tudi na denarnih tržiščih in pri javnih financah. V nekaterih državah se ie gospodarska delavnost celo povzpela na višino iz leta 1928. Skrb pa povzroča še vedno deietvo, da se to poboljšan je še ni v ustrezajoči meri pokazalo v mednarodni trgovini. Podoba je, da se popravljanje konjunkture lokalizara v mejah držav in še vedno ni mnogo verjetnosti, da se bodo pogoji mednarodne trgovine skoro normalizirali. Nastaja tudi vprašanje, v koliki meri je notranje poboljšanje gospodairskih razmer v posameznih državah izraz dejanskega ozdravljenja gospodarstva odnosno v koliko se mora to poboljšanje pripisati raznim ukrepom, katerih učinek ne more trajati neomejeno. Obstoja nevarnost, da nastopi reakcija, ki bi eliminirala dosedanje rezultate in bi zapustila samo ogromno breme izdatkov za umetno oživlje-nie gospodarske delavnosti.
Tudi naše narodno gospodarstvo je pokazalo v drugem tromesečju vidne uspehe, ki nas morajo tem bolj razveseliti, ker predstavljajo rezultate naravnega procesa in ne rezultate dragih intervencionističnih ukrepov. Naš gospodarski promet se je povečal, kar se kaže v povečanju železniškega prometa za 4%, rečnega prometa za 38°/o in pomorskega prometa za 8%. Znatno se je dvignila tudi rudarska produkcija. Obseg zunanje trgovine ie bil za 18% večji, nego v lanskem drugem tromesečju. Značilno je zlasti povečanje 'uvoza produkcijskih sredstev, ki je bil še enkrat večji nego 1. 1932. Državni dohodki so se v primeri z drugim tromesečjem 1932 odnosno 1933 povečali za 4*/« odnosno za 10%.
Denarni trg. Na našem denarnem trgu in na trgu kapitala ni prišlo do bistvenejših sprememb.
Opaža se relativno pomirjenje, kar priča, da se 6tanje na našem denarnem trgu počasi normalizira. Statistika o staniu hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah nam kaže, da hranilne vloge ▼ splošnem niso Tež nazadovale. Dne 1. januaria L L so znašale hranilne vloge 9839 milijonov, 1. junija pa 9837 (med tem je vsota narasla že preko 9900 milijonov). Tudi v primeri s 1. iuni-jem lanskega leta, ko so znašale vloge 9850 milijonov, ni bistvene razlike. Seveda pa postaja slika drugačna, če ločimo hranilne vloge v državnih zavodih od hranilnih vlog v ostalih zavodih, kakor sledi (v milijonih Din):
hranilne vloge pri državnih pri ostalih
zavodih	dcipaj
31. dsc. 1933 31. maj 193^
1435 1611
8404
8226
9837
+ 176
— 178
— 2
Kakor nam kažejo gornje številke, so v začetku leta hranilne vloge pri obeh državnih zavodih (Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica) napredovale za skoro enak znesek, za kolikor so nazadovale T" 06tali zavodih.
Promet na naših borzah se je dvignil. Na efektnih borzah je znaša! v drugem letošnjem tromesečju 415 milijonov Din nasproti 203 milijonom v lanskem drugem tromesečju; od tega ,je znašal promet v vrednostnih papirjih 72 milijonov nasproti 24 mili-ionom v istem razdobju lanskega leta. Vsi državni papirti kažejo višje tečaje, zlasti obveznice Vojne škode.
Pri 20 največjih denarnih zavodih v naši državi so hranilne vloge na knjižice v prvi polovici leta nazadovale za 44 milijonov, dočim je znašalo lani v istem razdobju nazadovanje 114 milijonov, predlanskim pa 473 milijonov. Hranilne vloge na tekoče ra-čine pa so ee od pričstkn leta povečale za 100 milijonov. Skupaj so znašala tuja sredstva teh 20 zavodov ob koncu junija 5246 milijonov nasproti 5260 milijonom ob koncu marca, odnosno 5656 milijonom ob koncu lanskega junija.
Konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic
V veliki posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani se je danes dopoldne pričela napovedana konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Prisoeli so predstavniki zbornic iz Zagreba, Beograda, Osijeka. Sarajeva, Splita, Novega Sada in Podgorice, dočim sta se opravičili zbornici v Dubrovniku in Banialuki. Kakor je »Jutro« že poročalo, so na dnevnem redu ta skunne konference novelizacija zakona o obrtih, postopanje pri odmeri pridob-nine in davčna praksa, zaščita domače delavnosti in zaposlitev tujih delavcev, sistematično pospeševanje obrti, uredba o strokovnih nadaljevalnih šolah in predlogi posameznih zbornic.
Pred pričetkom konference je predsednik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin pozdravil zborovalce nakar je prepustil vodstvo konference predsedniku obrtnega odseka naše Zbornice za TOI gospodu Josipu Rebeku, s čemer se praktični priznava in uvaja avtonomija posameznih odsekov zbornice. V svojem pozdravnem govoru je g. predsednik Ivan Jelačin poudaril. da zbornica pikdar ni poznala in ne pozna nobenega antagonizma med posameznimi panogami gospodarstva in so nekatera nesoglasja, ki so se pojavila, nastala izven zbornice. Zbornica nadalje intenzivno deluje v prospeh obrtništva in sta trgovina in industrija vedno z odprto roko dajala materijalne možnosti za pospeševanje obrti, kar obrtnik? sami nikdar ne bi zmogli v taki mftri. V imenu bana je pozdravil konferenco načelnik dr. Mam, nakar je predsednik obrtnega odseka g. Josip Rebek otvoril konferenco v imenu obrt nega odseka, pri čemer je izrazil unanje da bo konferenca v soglasnem in lojalnem sodelovanju prinesla čim več koristi obrt-
niškemu stanu. Razprave o vprašanjih dnevnega reda so trajale vse dopoldne in popoldne ter se bodo jutri nadaljevale.
S hmeljskih tržišč
češka sekcija ža težkega hmeljskega združenja poroča, da je obiranje hmelja v tem okolišu končano in da se trgovina pričenja razvijati V početku tedna je bil promet še majhen, v poslednjih dneh pa so nakupi dnevno dosegli več tisoč starih centov. Od producentov je bilo doslej, zlasti zadnje dni, pokupljeno okrog 10.000 centov. Zanimanje inozemstva narašča, zlasti od strani belgijskih, švicarskih in nemških pivovarn, ki so nakupile pretekli teden nekoliko sto centov za ceno 2000 do 1800 Kč za 50 kg (76 do 68 Din za kg). Manjši nakupi od strani hmeljske trgovine pa so bili izvršeni še po ceni od 1400 do 1750 Kč.
Zadruga hmeljskih trgovcev v 2atcu je prav tako izdala svoje poročilo, ki pravi, da so rezultati obiranja ugodnejši, kakor se je pričakovalo in da znaša letošnji pridelek v žateškem okolišu okrog 105.000 starih stotov nasproti lanskemu pridelku v višini 85.000 stotov. 70% pridelanega hmelja je po barvi in po rasti tako lep, kakor že dolgo ne, 30% pa je slabšega hmelja.
Po poročilih iz Nilrnberga Je tudi pride, lek v Nemčiji po količini deloma obilnejši, kakor se Je prvotno pričakovalo. Pretekli teden Je prišel prvi letošnji hmelj na trg in je bila za tettnanški hmelj dosežena cena do 310 mark (110 Din za kg), za hal-lertauski 280 mark (98 Din za kg) in za gorski hmelj 220 do 230 mark (77 do 81 Din za kg). Po teh cenah so pričeli nakupovati tudi ž? na deželi. Med nemško in češkoslovaško vlado Je prišlo do sporazuma glede podaljšanja nemško-češkoslova.
Skega hmeljflkega
&L avgusta 1935 .
te sicer do
-f- talec, S. septembra. Pri mlačnem povpraševanju se je ponujalo in plačevalo za blago na angleški račun po 40 do 44 Din aa kg. V trgovskih krogih pričakujejo skorajšnjega, živahnega povpraševanja.
Jugoslovensko-madžarska pogajanja
Kakor poročajo is Budimpešte, se tam mudi naša trgovinska delegacija pod vodstvom ravnatelja Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomišiča. Delegacija vodi pogajanja za nov madžarsko - ju-goslovenski kompenzacijski sporazum, ki naj bi veljal eno leto in bi obsegal izvoz, odnosno uvoz v vrednosti 20 milij. pengov (200 milij-Din). Predvsem naj bi ee z novim sporazumom povečal naš izvoz v Madžarsko, od sedanjih 3.5 miliiona pengov vsaj na 6 milijonov pengov.
Madžarski uvoz lesa se je letos t primeri z lanskim letom znatno dvignil. Uvoz rezanega lesa je znašal v prvem polletju 843.300 m3 nasproti 196.700 m3 v lanskem prvem polletju. Naša država je pri tem uvozu le v malem obsegu sodelovala, kajti uvoz iz Jugoslavije je znašal le 16.700 m3 (lani v I. poli. 8100), dočim je znašal uvoz iz Avstrije 175.900 m3 (lani 126.000) in uvoz iz Rumunije 143.700 m3 (lani 51.700). Uvoz iz Avstrije je bil torej letos 10 krat večji nego uvoz iz naše države, uvoz iz Rumunije pa se je nasproti lanskemu letu skoro potrojil in je bil letos 8 krat večji nego uvoz iz naše države. Na olajBanju izvoza lesa v Madžarsko je zlasti interesira-na naša Dravska dolina.
Gospodarske vesti
rr Državna hipotekama banka je objavila svoj izkaz za 31. julij t. U iz katerega je razvidno, da so hranilne vloge pr; tem zavodu v teku junija narasle za 5.1 na 989.6 milijona Din (v juniju je znašal prirastek 26.7 milijona Din, dočim je bila v maju zabeležena oslabitev za 4.2 milijona Din). Naloženi samostojni fondi in ostali fondi in javni kapitali so v tem mestu nekoliko nazadovali, in sicer za 4.7 na 1496.7 milijona Din. — Zavod kaže nadalje prav znatno likvidnost. Gotovinska sredstva so skupaj z blagajniškimi zapisi Narodne banke dosegla ob koncu julija 316.6 milijona Din nasproti 133.4 milijona Din ob koncu lanskega julija in 86.2 milijona Din ob ken-cu predlanskega julija. Hipotekama posojila so v juliju nadalje nazadovala za 16.5 milijona Din in znašajo sedaj 2174 milijonov. Terjatve nasproti finančnemu ministrstvu po tekočih računih, ki so v juniju nazadovale, so se v juliju zopet dvignile za 12.5 na 351.8 milijona Din.
= Nafta v Črni gori. Kakor poročajo amsterdamski listi, je jugoslovenska vlada kuptta v Nizozemski specijalne vrtalne stroje za odkrivanje vrelcev nafte, in sicer za skupni znesek 50.000 angleških funtov (11 milijonov Din). V tej zvezi prinašajo listi vest. da so bila v Črni gori ugotovljena petrolejska polja, ki obetajo bogatejše izvire, kakor so v Bosni, ki dajejo tudi mineralno olje slabše kvalitete. Strokovnjaki so mnenja, da gre za nov petro-lejski center, ki se razteza od vzhodnega toka Drine, preko Bo6ne in Črne gore do Albanije.
= Zanimiva predavanja o načrtnem gospodar« trn na ljubljanskem velesejma. Zveza jugoslovanskih hranilnie priredi v okvira svoje hranilniške razstave v velesejmskih dneh od četrtka 6. t m. do vključno nedelje 9. t. m. vsakokrat ob 9., 10. in 11. dopoldne, kakor tudi ob 15s 16. in 17. popoldne predavanja o načrtnem gospodarstvu, bud-žetnj kontroli, analizi bilanc in o vodstvu statistike, vse plastično* prikazano qb najnovejših patentiranih aparatih. Zveza jugoslovanskih hranilnic kot prirediteljica Hranilniške razstaive najvljudneje vabi vse gospodarstvenike iz mesta in dežele na ta nad vse zanimiva in izredno poučna predavanja, ki so vzbudila že v prvih velesejmskih dneh največje zanimanje in občo pozornost Na povabilo Zveze jugoslovanskih hranilnic predava o gornjih predmetih g. ravnatelj Alojzij ' Križnič, tč. predsednik Hranilnice za konjiški okraj iz Slov. Konjic. Vsi, ki se za ta vprašanja zanimajo, so najvljudneje vabljeni k predavanjem.
= Privilegirana agrarna banka b« »tvorila podruiniee. Kakor poročajo iz Beograda. bo Privilegirana agrarna banka še letoe otvorila več podružnic v kmetijskih, odnosno banovinskih centrih naše države. V teh krajih bo banka zgradila tudi svoje pala&e. Priv. acrrarna banka doslej še nima nobene podružnice '
= Prodaja starih avtomobilov in moto-cikljev se bo vršila potom Javne ustmena licitacije 18. t. m. nri avtokomandi IV. ar-mijske oblasti v Zagrebu
NUR-BLOND
specialni shampoo za blondinke
»reprečava, da p« saravi plavi lasje
M potemne. Dobiva se povsod.
Borze
3. septembra
Na ljubljanski borzi sta danes v skladu
z inozemskimi notacijasii devizi London in Newyork ponovno nekoliko popuščali. V privatnem kliringu notira sedaj avstrijski šiling 7.9 do 8 (v Zagrebu promet po 7.94). V zagrebškem privatnem kliringu so se angleški funti danes trgovali po 223, v grških bonih pa je bil promet po 30.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda za malenkost popustila in je bila zaključena po 346 (v Beogradu Drav tako po 346), za december pa po 352 in 355 (v Beogradu po 350 in 349.50). Nadalje je bil promet v 7 odst. investicijskem posojilu po 71 in 73, v 4 odst. agrarnih obveznicah po 40 in v 6 odst. begluških obveznicah po 62.73.
Device
Ljubljana. Amsterdam 2298.74 — 2310.10. Berlin 1327.92 — 1338.72, Bruselj 797.18 — 801.12, Curib 1108.35 — 1113.85, London 166.42 —- 168.02, Newyork 3316.61 — 3344.87, Pariz 223.93 — 225.06, Praga 140.90 141.76, Trst 290.57 — 292.97 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 7.90—8.—.
Curih. Pariz 20.2025, London 15.05, New-york 301.625. Bruselj 71.90, Milan 26.25, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.40, Berlin 119.90, Dunaj 57, Stockhlm 77-60, Oslo 75.60, Kobenhavn 67.20, Praga 12.72, VaiSava 57.90, Atene 2.92, Bukarešta 3.06.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.69, London 26.47, Milan 46.13. Newyork 529.52, Pariz 35.56, Praga 21.74, Curih 175.66, 100 S v zlat j 128 S pa p.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 350 — 852, 7%
investicijsko 71 — 72, 8% Blair 65.50 (lo 66.50, 7% Blair 56.50 — 56.50, 7% Dri. hipotekama banka 69 — 70, 4% agrarne 40 do 41, 6% begluške 62 bL
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 346 — 348, za december 350 — 352, 7% investicijsko 71 — 72.50, 4% agrarne 40—41, 7% Blair 56.50 — 58. 8% Blair 64 — 66, 6% begluške 60 — 61.25; delnice: Pri vil. agrarna banka 211.50 — 216. Šečerana Osi-jek 136 bL, Trbovlje 72 — 90.
Beograd. Vojna škoda 345 — 346 (346), za september 347 den. (346), sa december 348.50 — 349 (350. 349.50), 7% investicijsko 72 — 73 (72.50), 6% begluške 59—60 (60, 59.50). 7% Blair 59 bi., 7•/• Drž. hipotekama banka 70 bi., Narodna banka 4120 do 4160 (4140). Priv. agrarna banka 213 do 214.50 (213.50).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 10, Državne železnice 14.35, Ruše 7, Alpine-Montan. 9.60, Kranjska industrijska 4, šečerana 17.15.
Blagovna tržišča
+ Ljubljanska borza (3- t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon ne-obrobljenih hrastovih plohov.
2ITU
+ Ljubljanska borza (3. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/8o kg po 157.50—160; baška, 8o kg po 160—162.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma šaha s kakovostno garancijo za september 150 do 15250; moka: baška >0< po 255 — 260; banatska >0« po 260 — 265.
+ Novosadeka blagovna borza (3. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška. okol. Novi Sad, erednieba-ška, gornjebaška 107.50 — 110; baška okoL Som bor, sremska in gornjebanatska 105 do 107.50; baška ladja Tisa 117.50—120; ladja Begej 116—118; slavonska 106—108; iužno-banatska 102.50—105 (vse 79 kg in 2%). Oves: baški, sremski, slavonski 62.50 do 65; bana teki 60—62.50. Bž: baška 85—87.50. Ječmen: baški, 6remski 65-66 kg 104—106; baški jari, 67-68 kg 120-122-50. Koruza: baška 91—93; okol. Som bor 92—93; banatska 86—88; sremska. pariteta Indjija 91 do 93; baška ladja Sava 94 — 96; ladja Dunav, Tisa 95—97. _ Moka: baška in banatska >0gc in >0gg« 185—205; »2c 165 do 185; >6<145—165: >6« 120—140; ,7< 105 do 110; >8< 106—107.50: sremska, slavonska >0g« in »Ogg« 185—195; ,2< 165—175; >5« 145—155; >6< 120—130; >7< 105—110; >8< 105 — 107.50. Otrobi: baški, sremski 74 do 76. baoatski 72 — 74; baški ladja 91 — 93. Fižol: baški, sremski beli 140 — 142.50; ba-škd ladja 145 — 147.50.
-f Budimpeštanska terminSka borza (3. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji Pšenica: za oikt. 16.05—16.06, za marc 17.08—17.09; koruza: za sept. 11.60 do 11.61, za maj 10.64—10.65.
Zanimanje za jesenski velesejem
Kakor je pričakovati, bo letošnja jesenska kulturna in gospodarska razstava na velesejmu odlično uspela. Naša javnost kaže veliko zanimanje za to prireditev, kar se kaže zlasti v zadovoljivem posetu navzlic slabemu vremenu. Kljub posebni, de-si malenkostni vstopnini je vsak dan izredno živahen poset na ribarski razstavi, ki je gotovo prav posebna atrakcija jesenskega velesejma in nudi občinstvu krasen vpogled v življenje rib in plazilcev.
Razstava ovc in koz.
Na onem delu sejmišča, kjer je bil« v soboto in nedeljo nameščena mednarodna razstava psov, so danes priredili razstavo ovc in koz, ki bo jutri popolna in bo razstavljenih okrog 200 najlepših živali. Namen te razstave, ki jo prireja društvo »Živalca«, je pospeševati rejo ovc in koz, Id se žal pri nas opušča. Ovca in koza sta v resnici zelo koristni živali. Razstavljene so ovce jezersko-solčavske pasme, ki je po svoji odličnosti dobro znana tudi i?ven meja naše ožje domovine. Te ovce iz Solčave in iz Luč so po volni in po mesu enakovredne avstralski. 2e pred vojno so solčavski posestniki prodajali vsako leto precejšnje število teh plemenskih živali v druge alpske dežele, zlasti na Tirolsko. Odlične lastnosti te pasme so priznane tudi ▼ sosedni savski banovini. Pričakovati je, da bodo razstavljene plemenske živali pokupili in kresen ti iz dravske in savske banovine. Ovce razstavlja na velesejmu 12
velikih nosestnikov
Nadalie ie na velesejmu razstavljeno lepo število koz domače pasme. So to prvo-
vrstne mlekarice. ki dajejo 4 do 6 litrov mleka dnevno. Tudi za razstavljene koz« je veliko zanimanje, zlasti od strani malih posestnikov.
Med raznimi odličnimi gosti, ki so v nedeljo posetili naš velesejem, je omeniti predvsem načelnika v trgovinskem ministrstvu Milana Lazareviča, ki je znan kot delegat pri številnih trgovinskih pogajanjih z inozemstvom. Nadalje je posetil naš velesejem posle vodeči predsednik tujsko-prometnega odbora v, Salzburgu g. Funder, danes pa si je ogledal našo prireditev v spremstvu ravnatelja dr. Dularja m režiserja g. Šesta generalni intendant državnega Gledališča v Berlinu univ. prof. dr. Kari Hagemann.
Kot novost je naša javnost pozdravila na velesejmu vsakodnevne koncerte, ki »e vr-še v posebej za ta namen prirejeni koncertni dvorani v paviljonu »I«. Ti koncerti se vrše dnevno ob pol 18. in se tudi prenašajo po radiu. Proti nakupu sporeda (2 dinarja) je vstop prost. Danes je bil zanimiv solističen koncert Verbičeve, Drmote in Petrovčiča, jutri pa bo koncert Frančiškanskega pevskega zbora.
Spored prireditev.
Torek, 4. septembra: Ob pol 16. Varijete predstava pred paviljonom K.
Ob pol 18. Koncertna dvorana v paviljonu J.: cerkveni koncert — Frančiškanski pevski zbor.
Ob 20. Varijete predstava pred paviljonom K.	* CM> 22. Kabaretne predstave m zabavišče.
Kozmični žarki
Posledica atomskega razpadanja sonca: največje zlo človeškega
rodu — rak
Vzlet obeh belgijskih raziskovalcev, prof. Cosvnsa in Van der Elsta, je rabil v prvi »rsti proučevanju kozmičnih žarkov. Te žarke je odkril, kakor znano, graški profesor Viktor Hess, a prvi jih je podrobneje proučil ameriški Nobelov nagrajenec prof. ,Millikan. Že koj spočetka so ugotovili, da postaja njihova intenziteta z rastočo nad-zemeljsko višino čedalje večja in' da ima-jo sj lovi to probojnost. Kozmični žarki so stokrat močnejši od najtrših Rontgenovih žarkov in morejo neoslablieni prebiti meter debelo svinčeno klado. Znani strasbour-ški raziskovalec prof. Regener, ki jih je proučeval na Jungfraujochu, jih je ugotovil še za 8 m debelim lednim oklopom, tedaj so utegnili prebiti celo takšen oklep.
Če izpostavimo človeško kožo dalj časa vplivu Rontgenovih ali radijskih žarkov, nastanejo, kakor znano, opekline, ki povzročijo lahko smrt. Tem huje bi morali v tem pogledu učinkovati kozmični žarki. A 3a ne učinkujejo tako, se moramo zahvaliti semo sto in sto kilometrov visokemu zemeljskemu ozračju, ki te žarite zadržuje,
da pridejo samo zelo oslabljena na zemljo. Postavimo, da bi mogel človek živeti brez zraka pa bi moral vseeno propasti zaradi stratosfernih opeklin, ki bi mu jih povzročila žarki v trenutku.
Sicer pa danes še vedno ne vemo zagotovo, da-li kozmični žarki vendarle ne vplivajo na organsko življenje na zemlji, čeprav seveda drugače, nego si predstavljajo še v naših časih neki astrološki vseve-deži. Eden najduhovitejših francoskih naravoslovcev. Charles Nordman, je izrazil namreč sum da povzroča kozinično aH višinsko žarenje, kakor se tudi imenuje, pri osebah, k: so za to dovzetne, težke kvare v staničju, kvare, ki jih poznamo kot eno najhujših in najbolj razširjenih bolezni: kot rak. Dejstvo, da obolevajo za to boleznijo najrajši starejše osebe, bi se nekako strinjalo s tem, da vplivajo kozmični žarki na človeka skozi ozračje sicer zelo oslabljeno, a zato pa tem dolgotrajneje. Seveda pa so taksne domneve za danes samo gole domneve, ki jih ni še nihče dokazal, kakor ni nihče dokazal tiste druge tr-
Ženo je zaigral
Strasten kvartač, ki mu je zmanjkalo denarja, je zaigral ženo, ki jo je potem zamenjal za svakinjo
Sodišče v Rigi ima razsojati o neobičajni pravdi, ki zbuja veliko senzacijo.
Pred tremi meseci sta sedela pri mizi Poljaka Birel in Fial!kowski. Metala sta karte. Birel je izgubil vse, kar je imel. Ko je izčrpal vsa sredstva, je predlagal svojemu partnerju, naj sprejme za premijo še njegovo ženo, ki je stara komaj 27 let in je tako privlačna, da je več moških v Varšavi zaradi nje izgubilo pamet.
FiaIkowski v začetku ni verjel Birelu, končno pa je siprejel ponudbo. Igralca sta napravila po.g-od.bo, ki je določila vsoto za Birelovo ženo.
Po pogodbi sta zopet sedla za mizo in Bačela igTati. Birel je izguibijal igro za igTO... In ko sta prišla do zadnje partije, je popadla Birela ljubosumnost. Planil je
pokonci ter predlagal svojemu soigralcu naj privoli v zamenjavo. Ponudil mu je na_ mestu svoje žene njeno sestro, svojo svakinjo, deklico, ki je štela komaj sedemnajst let. Fialkowski pa je postal nezaupljiv in je zahteval takojšnjo izročitev Birel o ve žene. Ko pa mu je Birel pokazal krasotico svakinjo, je izjavil, da je zadovoljen tudi z njo.
Od tistega dogodka so minuli trije meseci. In zdaj je vložila sestra Birelove žene proti svoji sestri, svaku in Fialkowske-mu ovadbo zaradi telesne cskrum.be in zvodništva nedoletne mladenke. Državno pravdništvo je odredilo aretacijo trojice, sodniki pa ugibajo, čemu je sestra Birelove žene čakala tri mesece, preden je zvodnike ovadila oblasti
Pravi smoter italijanskih manevrov
»Berliner« Borsenzeitung«, ki ima tesne stike z voditelji nemške Reichswehr, razpravlja o nedavno zaključenih italijanskih vojaških vajah in pravi, da so bili ti manevri v vsakem pogledu največji, kar jih je videla povojna srednja Evropa. Manevri takšnega obsega so bili celo pred svetovno vojno redkost. Zato je razumljivo, da je postal nanje pozoren ves svet.
še posebno pozornost pa zaslužijo zaradi terena, na katerem so se odigravali. Ta teren ima namreč izražate sličnostj % ita-Hjansko-jugosiovensko in v gotovi meri tudi z italijansko-francosko mejo. Ni torej težko presoditi, kakšen je bil pravi smoter teh manevrov. List celo meni, da se morejo te vojaške vaje oceniti kot politična in vojaška demonstracija Italije proti Franciji in Jugoslaviji.
Prerana eksplozija
Iz Dallasa v ameriškem Texasu poročajo o hudi poškodbi znanega ameriškega »dežjetvorca« kemika dr. Boseja. Pri poskusu, da bi naredil umetni dež, mu je v višini 3500 m nad zemljo eksplodirala bomba.
Dr. Bose in njegov pilot sta se dvignila v zrak v malem športnem letalu, da bi v zračnih višinah nadaljevala s poskusi, ki so ju stali že mnogo truda. Ko je zajadralo letalo nad neko gosto plast oblakov, je v letalski kabini nenadoma eksplodirala kemikova bomba za dež. Učenjak je bil hudo ranjen, aparat pa močno poškodovan. Pilotu se je s smotrenim manevriranjem posrečilo, da je aparat polagoma usmeril k tlom. »Dežjetvorca« pa so morali takoj po pristanku odpeljati v bolnišnico in ga operirati.
Priprave za plebiscit
ditve: da vpflivajo kozmični žarki na vse organsko življenje tudi v ugodnem smislu s tem, da pospešujejo njegovo preosnovo in rast
Za sedaj pa je treba ugotoviti, da še niti prav ne vemo, od kod ti žarki izvirajo. Prof. Picoard je še danes trdno prepričan, da nastajajo na zemlji oziroma v njenem ozračju samem. Temu nasproti domnevajo drugi, da prihajajo k nam iz silovitih daljav vesoljstva, iz Rimske ceste ali drugih svetovnih zvezdnih sistemov (od tod tudi njihovo ime »kozmični« — vesoljnostni žarki). Zadnja raziskovanja pa bolj kažejo, da so vsaj deloma posledica neprestanega atomskega razpadanja v sončni obLi. Če je to res in če je resnična tista domneva, ki pravi, da povzročajo rak. potem je vseka-ko presenetljivo, da izvira največje zlo človeškega rodu iz istega vira kakor vse, kar življenje ohranja — iz sonca.
Kaj obeta zračna vojna
Ogromne človeške in gmotne žrtve brez zmagovalcev
in premagancev
Zadnji dan avgusta opoldne so se končale štiridnevne francoske vojaške vežbe v zraku. Za zaključek so uprizorili v petek zjutraj še zračni napad na letališče Le Bourget, ki so ga obmetavali z bombami. Manevri so se končali z zmago napadalnih oddelkov, toda zaključek poskusa je pokazal, da bi v primeru resnega napada imeli obe stranki hude izgube.
Francoski listi obširno komentirajo manevre in pravijo, da so vežbe dokazale, da bi v primeru vojne bila obramba pred tujimi letalskimi krdeli skoro brezuspešna. Bodoča vojna v zraku bo imela edino ta uspeh, da bodo mesta napadalcev in napa-dencev izmenoma uničena. Lahko se torej reče, da v bodočih vojnih spopadih ne bo zmagovalcev niti premagancev, pač pa bodo na obeh straneh ogromne človeške in gmotne žrtve. »Intransigeant« zahteva, naj bi države sploh resdgnirale na zračno vojno.
Fingirani odločilni napad na letališče Le Bourget sta podvzeli dve letalski krdeli za bombardiranje. Obe sta šteli 35 edi-nic. Napad se je izvršil v dežju in megli,
ki sta močno ovirala razgled. Pri napada se je tudi pokazalo, da je zasledovanje napadalca po napadu skoro izključeno. Aparati, ki naznanjajo smer prihajajočih krdel, so sicer najavili sovražnika, napadeno letališče pa je začelo oddajati obrambne strele šele tedaj, ko sta krdeli že izginili in vrgli na zemljo množico mag. nezijevih bomb. če bi bile te bombe nabite s pravim razstrelivom, bi bile popolno, ma porušile letališče. V primeru vojne bd bili napadalni krdeli lahko vrgli na zemljo do 70 ton bomb. Pariški listi pišejo, da je bilo v svetovni vojni na London vrženih samo 30 ton bomb, ki so zahtevale 1800 človeških življenj. Zanimivo je končno to, da sta se od 500 letal, ki so se udeležila manevrov, ponesrečili samo dve in še ti dve lahko.
Med zračnim napadom na Le Bourget se je nudila potnikom v prometnem letalu London—Pariz interesantna slika: niso se namreč mogli načuditi raketam, ki so deževale na njihov aeroplan. šele po pristanku so jim pojasnili piloti, da so MU v »neposrednem sovražnem« ognju zračne vojne nad pariškim aerodromom.
Velika zračna bitka nad Parizom
Začetek velike zračne bitke nad Parizom med na padajočimi bombnimi letali (na levi) in obrambnimi lovskimi aeroplani (na desni). Bitka se jc vršila, kakor nazorno kaže slika, v zelo viharnem in neugodnem vremenu. Najmodernejši pripomočki na zem lji proti zračnim napadom. Na levi: ogromen telemeter, daljnomer, Id omogoča točno in hitro določitev oddaljenosti sovražnega letala. V sredi: ta-hispod, brzinomer, ki pove brzino letala. Na desni: br-TOstrelnl obrambni top, Id se lahko hitro zavrti na vsako stran.
Ruski pilot Aleksejev je z uspehom dovršil 1400 km dolgo zračno potovanje nad lednimi pokrajinami arktičnefga sveta in je s tem poletom rešil opazovalno kolonijo na Kamenje vem otoku. Kolonija je živela v puščavi dve leti. Bila je ves čas odrezana od sveta
Kolonijo je vodila junaška Mina Pe-trovna Deme, kateri so bili prideljerri trije moški kolonisti in dva letalca. Imeli pa so smolo, da se jim je pri zadnjem letal, skem poskusu razbil aeroplan. Aleksejev je naložil vse na letalo, poleg njih je nato-voril tudi 16 polarnih psov. Vse rešence je odložil v bližini rta čeljuskina, kjer jih je vzel na krov ledolomilec »Sibirjakov«.
Aleksejev se je podal na svoj tvegani polet šele potem ko je bilo jasno, da ne more dospeti do Kamenjevega otoka nobena ladja, da bi sprejela kolonijo in jo odpeljala med ljudi. Svoječasni poskus, da bi odpeljali Demejevo, se je ponesrečil. Letalca, ki sta jo hotela vrniti civilizaciji, sta morala zaradi neporabnosti letala sama pridružiti se njeni naselbini in šele zdaj se je našla priložnost da sta zapustila samotni otok.
Blndo G a 11 i, bivši predsednik vzkllc-nega sodišča v Genesu, bo imenovan za predsednika plebiscitnega sodišča v Posaarju
čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Po zaroki na slovenskih tleh
k Atomtortm svečanostim ▼ £aWmr& kjer *> napravili te sliko
Dlogenes v krsti
Nenavadno stanovanje čudaka, ki že nad dve desetletji ne ve, kaj se godi na svetu
Budimpeštanskl župan je prejel pred nekoliko dnevi pismo, ki je zbudilo v javnosti veliko zanimanje. Na kuverti je bila opazka: »Naj se odda naprej njegovemu veličanstvu cesarju Francu Jožefu I.«
Začudeni šef županove pisarne je pismo odprl in je iz njega zvedel za moža, ki živi nekoliko kilometrov od Budimpešte in ne ve ničesar o tem, da je stari Franc Jožef že 18 let med pokojnimi Mož se imenuje Karel Lajko in s težavo ga je neki časnikar odkril v njegovem nenavadnem »stanovanju«. Lajko prebiva namreč v samoti v duplini prastarega drevesa, pred njegovo »hišo« pa leži na kobilicah 2 m dolga in 60 cm široka krsta, v katero so na eni strani Izvrtane luknje za dostop zraka. V tej krsti spi puščavnik že več nego dve desetletji.
Lajko šteje že 80 let, a je za čudo krepak in je svojega obiskovalca sprejel z veliko dostojanstvenostjo. »Pripravljen sem, da bi odgovarjaj na vaša vprašanja,« je dejal, »postavljam pa pogoj, da mi ne smete omeniti ničesar, kar se dogaja zunaj v svetu. Od 1. 1912 ni zame nobenega sveta in nobene svetovne zgodovine več.«
In potem je nadaljeval: s Gotovo se na tihem smejete norcu, ki se je skril sem v samoto in spi v krsti. Lahko vam pa rečem, da sem popolnoma pri pameti in zelo srečen. Pred 22 >eti sem sklenil, da napravim črto med seboj in svetom. Mislil sem si: čemu bi delal težavna potovanja proti Robinzonovemu otoku, če dosežem isto tu ob bregu Donave? Imam sina, ki živi v dobrih razmerah, in ta mi od časa do časa prinese oblačil in živil. A tudi ta mi ne sme ničesar povedati o svetu. Tako živim tukaj brez vseh želj. Odkar sem tu, nisem bil niti enkrat v Budimpešti, čeprav je samo nekoliko kilometrov od tod.«
»Toda o svetovni vojni ste gotovo že kaj slišali, gospod Lajko?« je vprašal časnikar.
»O svetovni vojni? Ničesar ne vem o tem Zadnji časnik sem prečita! 1. 1912. Takrat so se Italijani tepli s Turki. Dejal sem, da se stvar ne bo dobro končala. Odtlej se je čas zame ustavil. Ko so mi hoteli nekoč ribiči pripovedovati o veliki vojni, sem jim obrnil brtev. A razen ribičev ne prihaja' nihče sem.«
»In ne veste ničesar o tem, da je cesar umrl?« — »Umrl? Kako je to mogoče? Bog mu daj večni mir in pokoj!« — »A morda sta vam znani vsaj besedi radio in sex-appeal ?«
»čudne besede! Ali bi mi ne hoteli po-i vedatl, kaj pomenita? Seveda pa ne sme-
te imeti nobene zveze s politiko in dogodki.« časnikar mu je na kratko pojasnil. V nečem pa je gospod Lajko vendarle opazil, da so se časi spremenili. »Pomislite,« je vzdihnil, »včasi prihajajo dekleta tu mimo, seveda po reki, v ozkih čolnih. Njih kopalne obleke so zadosti nesramne, to že moram reči. In včasi se peljejo mladi ljudje tudi v dvojicah, brez spremstva. Neverjetno, kako se je mladina spremenila!«
»A kaj ste hoteli s pismom na cesarja?«
»Vidite, pred nekoliko dnevi je bil neki orožnik tu in dejal, da se moram spraviti od tod, čeprav živim že 22 let tukaj. Vsepovsod je vtaknil svoj nos in posebno moja krsta mu očitno ni ugajala. Kako naj mož tudi razume, da se je treba polagoma privaditi misli na smrt? Jasno, da se nisem dal pregnati s svojih tal in zato sem tudi pisal cesarja«
No, čeprav pismo cesarja ni doseglo, ostane Lajko na svojem mestu. Orožnik je dobil »nos«, Lajko pa ima uradno dovoljenje, da ga ne sme nihče motiti v njegovem miru.
če udari strela v letalo
»Daily Mail« poroča iz Londona, da je doletela neko potniško letalo, ki je bilo na potu iz Londona v Pariz, nad Rokavskim prelivom nenavadna nesreča. V aeroplan je treščilo. Strela je oplazila pilota pri krmilu po obrazu, levici in mu je sežgala tudi .polovico obleke. Kljub temu je imel mož dovolj trdne živce in prisebnost, da je čvt-| sto nadaljeval vožnjo do cilja. Ker je treščilo v radioaparat, domnevajo, da je to pravi vzrok katastrofe. Pravila na potniških letalih namreč prepovedujejo izklopiti aparat med vožnjo celo v primeru najhujše nevihte.
Chicago in učitelji
Te dni so doživeli učitelji v Chicagu čudež. Mestna blagajna jim je prvič po dolgem času izplačala njihove prejemke. Te »dobrote« je bilo deležnih nič manj kakor 140.000 učiteljev. Prejeli so skupaj 26 milijonov dolarjev. Razume se, da so imeli pri tem izplačilu najveselejši dan trgovci raznih strok, katerim so učitelji hiteli plačevati svoje dolgove.
Prvi sneg na Brennerju
V noči od 31. avgusta na 1. september je zapadel na Brennerju prvi letošnji sneg. Temperatura je padla na 1 stopinjo pod ničlo.
Uničena letina tokajca
Nad tokajskim ozemljem v Madžarski j« te dni divjalo silovito neurje, ki je povzročilo v vinorodni pokrajini neprecenljivo škodo. Najprej je vinograde oklestila toča, nato se je še utrgal oblak. Opustošenje je strahovito. 80 odstotkov letine je uničene. Najhujše je prizadeta naselbina Tarczai Po nalivu pa je še dvajset minut padala toča, debela kakor lešniki.
Gorski potoki, ki so zaradi naliva narasli, so poplavili vso okolico. Ponekod so imeli do 3 m vode in ljudje, ki so jim brzice zaprle pot v stanovanja, so v strahu za golo življenje splezali na strehe terodondod prosili pomoči in rešitve. Živino je voda odplavila s seboj, prav tako tudi pohištvo. Več hiš in gospodarskih poslopij je voda omajala in porušila. Poškodovala je okofi 100 hiš.
Neka opekarna v bližini Tarczala, ki je proizvajala dnevno velike množine opeke pri vročini 1800 stopinj C, je v trenutku, ko je vdrla voda v njene prostore, zletela v zrak. Pri tem je bilo ubitih več delavcev. Budimpeštanska vlada je odredila pomoč za prvo silo in je poslala v razdejane kraje vojaštvo zaradi reda in pa da prepreči nadaljnjo paniko.
ANEKDOTA
Prof. GaJlettl v Altenburgu je hotel svojim dijakom demonstrirati osvetljavo zemlje po soncu. Vzefl je gorečo svetilko, jo držal nad glavo in dejal: »Predstavljajte si, da je ta svetilka sonce, moja glava pa zemlja, če držim svetilko tako nad glavo, tedaj imajo njeni prebivalci poldne.«
Junaštvo polarnega letalca
VSAK DAN ENA
»Rekel sem vam, da ne smete požirati, tO Je ba moj zadnji sveder!« (»Politikem«),
v Posaarju
Torek, 4. IX. 1934
7
»JUTRO« St 203
Narodno gledališče v Ljubljani
Razpis abonmaja za sezono 1934*35
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1934/35, ki se otvori v soboto 22. septembra, gledališki abonma.
Razpisanih je pet abonmajev: stalna abonmaja Sreda in Četrtek, ki imata predstave redn ob sredah in četrtkih v operi in drami, ter abonmaji A. B in C, ki imajo predstave v vseh dneh raz^n nedelj in praznikov. Abonma velja za 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operet, «ih.
Repertoar Drame temelji na delih domače književnosti in na delih znameni-tej-ših predstavnikov slovanskih in drugih literatur. Slovenska dela: Kreft: Kreature (komedija). Vombergar: Zlato tele (veseloigra). Šorli: Divji ognji (igrokaz). Golia: novo delo (naslov še ni določen). Poleg imenovanih novitet pristopi Drama k pripravam za celotni ciklus Cankarjevih ae! r tekoči sezoni se uprizorc Hlapci, Drugi c:kius, katerega prične realizirati Drama v tej sezoni, nosi naslov »Revja slovenske diamatike od prvih početk^v do danes« v tem okviru se uprizori Linhartov: Veseli dan ali Matiček se ženi, :n eno ^z-med del Antona Medveda. Srbohrvatska dela: Krleža: V taborišču (drama). Mesa-rič:... tudi v našem mestu (komed;ja). Nikolajev: Na mnoga leta (d-ama). Nu-šič: Uničena rodbina ali Mister Dolar (komedija). Svoji deli sta nam nredložila tudi Feldman (Profesor Žic) in Miloševič (Soln-ce, morje in ženske). Češka dela: Schein-pfiugova: Gugalnica (veseloigra). P >ljska igra: Raort: Waterloo (satirična komedija). Ruska dela: F. Tolstoj: Car Fedor (historična drama). Gogoli: Rev;z>r (komedija). Klasiki: Sophokles-Hoffmannsthal: Oedi-pus (tragedija) (uprizori se na letnem gledališču v Tivoliju). Shakespeare: Rihard III. (tragedija) ali Beneški trgovec (veseloigra). Goldoni: Sluga dveh gospodov (komedija). Dela iz ostalih literatur: Ro-stand: Orlic (zgodovinska igra). Achard: M igo, dekle z Montparnassa (komedija). Besier: Sovražnik ljubezni (komedija). Galsworthv: Rodbinski oče (komediia). Strindberg: Velika noč (drama). San Georges: Junak dneva, (komedijo). — %weig: SiTomakovo jagnje (komedija). Zuckmaver: Cirkus (drama. L^prizori se na letnem gledališču v Tivoliju). Nestroy: Žveplo, Olie in Cikorija (veseloigra). Len-gvel: Antonja (veseloigra). Poleg navedenih se bodo uprizarjala tudi dela za mladino in zabavna dela ki ne bodo uvrščena med redne predstave. V umetniškem ansamblu ni sprememb. Kot fost-režiser bo sodeloval dr. Branko Gavella, sredi sezo-
S P
Dirkališčno drž. prvenstvo
Prvič, odkar obstoji v Jugoslaviji Kolesarski savez, bomo v Ljubljani imeli pri-:ko slediti državnemu prvenstvu. kolesar-ji»v na dirkališču.
Na dan 9. t. m. se bodo tu 2ftn*ali kolesarji iz raznih krajev naše države, da se pred ljubitelji kolesarstva in športa sploh borijo za častne naslove državnih prvakov. Ni še dolgo temu, ko so dirkači raznih naših klubov zelo uspešno absoivirali c ajnaporn ejšo cestno državno prvenstvo iz Ljubljane v ZagTeb in se z doseženimi uspehi pokazali prave mojstre, kajti s tako povprečno brzino se to državno prvenstvo do letos še ni vozilo. Zato smo radovedni, kako se bodo ti mojstri odrezali na dirkijJdščo, kjer tudi ni vožnja za vsakogar.
Kar bo gledalce prireditve gotovo zanimalo, bo najbrž ostra borba zagrebškega in l;fubljanskega moštva, ki se bosta v medmestni zasledovalni dirki (ki pa ne spada v državno prvenstvo) na 30 do 40 krogov bila za boljši čas. Tu bodo prišli v poštev seveda le vztrajnejši cestni dirkači, kot so Oblak, Abulnar, Valant, Gart-ner, Gregorič Fiket, Grgac, Ljubi<5, Da-vidovič itd. Pa tudi dirka z motornim vodstvom bo nudila dokaj športnega užitka, posebno če bodo posegli vmes tudi zagrebški dirkači, ki so napram našim bolj rutinirani, kar smo videli že ob priliki otvoritve Hermesovega dirkališča, kjer je takrat v tej vožnji vozil zagrebški dirkač
škrabl in pokazal pravo stilno vožnjo. *
Po naloga Koturaškega saveza. objavljamo naslednje propozicije za dirkališčno državno prvenstvo, ki bo v Ljubljani 9. septembra na dirkališču 2SK Hermesa.
Državno prvenstvo na 1000 m za glavno skupino in ločeno za juniorje. Najprvo se vrše predvožnje po dveh vozačev, od katerih vsaki prvi pride v semifinale. Enako se vozi semifinale v skupinah po dva vozača ter se vsak prvi plasira v finale. Klasificirajo se v finalu prvi, drugi in tretji za državno prvenstvo na 1000 m na dirkališču.
Vožnja mestnih reprezentanc onih mest, ki se prijavijo in postavijo moštva po 4 vozače. Vozi se na 5 km z dvema startoma in dvema ciljema točno na vsaki polovici dirkališča. Če se prijavi več moštev, se vrše najprvo predvožnje.
Prvenstvo mesta Ljubljane na 5 km s predvožnjami po štiri vozače na tri kroge, d o čim vozijo finale štirje najboljše plasirani vozači na 5 km.
Vožnja parov s prostim menjavanjem oa določenem delu proge na 10 km.
Handicap dirka na 12 krogov
Tolažilna dirka za one dirkače, ki se ta dan ne bodo plasirali, na 5 krogov.
Dirka z motornim vodstvom za državno prvenstvo na 25 km, ki se vrši le, če m prijavijo vsaj trije vozači.
Savez bo nagradil prve tri plasirane ir. točk, ki se vodijo za državno prvenstvo pri ostalih točkah pa prva dva.
Protesti se sprejemajo takoj po končani točki, a reševali se bodo vsi naenkrat koncem dirke.
Dirke se vrše po predpisih praval in pravilnikov koturaškega saveza.
Zahvala. Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem ljubljanskim korporaci-iam, društvom, tvrdkam in zasebnikom, ki
so s svojimi prispevki omogočili start naših plavačev v^ Dubrovniku. Načelstvo p!av. sekcije SK Ilirije.
ne pa se vrne predvidoma Zvonimir Ro-goz.
Repertoar Opere. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih tlel: Hirschler: Dve renesančni noči. Odak: Dorica pleše. Kolčzalsky: Zem-rut. Čajkovski: Cerevieki. Musorgski: Ho-vanščina. Dalje bodo v repertoarju: Mozart: Don Juan, Bizet: Djamileh. Offen-bach: Hoffmannove pripovedke. La Falla: Kratko življenje (Vita breve). Donizzetti: Lucia di Lammermoor. Puccini: Madame Butterfly. Rossini: Angelina. Wolff-Ferra-ri: Štirje grobjani. Zandonai: Francesca da Rimini. Opereta bo izvajala: Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Millo-ker-Bauckner: Oj ta grad. Stolz: Izgubljeni valček. Strauss: Danes bomo tiči. Strauss: Netopir. Suppee: Boccaccio. V umetniškem ansamblu nastopijo na novo: gdč. Zvoni mira Zupevčeva, Ivan Franci in Tone Petrovčič, ravnatelj Julij Betetto bo stalni gost opere. Ojačen je moški zbor, skrbljeno pa je tudi za odlične goste, ki bodo nastopali v teku sezone.
Cene abonmaja: Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok takoj pri vpisu, nadaljnji obroki v naslednjih mesecih vsaj do 10. v mesecu. Cene so nasproti lanskim znižane in veljajo: loža v parterju št. 1 — 6 polno vplačani abonma obrok 316 Din, uradniški abonma obrok 260 Din. Loža v I. redu št. 1 — 5 polni 316 Din, uradniški 260 Din. Loža I. red št 6 — 9 polni 370 Din, uradniški 320 Din. Parterni sedeži: I. vrsta polni 92 Din. uradniški 75 Din, II. — III. vrsta 83 Din, uradniški 68 Din. IV. do VI. vrsta 76 Din, uradniški 63 Din. VII. do IX. vrste 70 Din, uradniški 58 Din. X. do XI. vrsta 60 Din, uradniški 53 Din. Balkonski sedeži: I. vrsta 65 Din, uradniški 54 Din. II. vrsta 55 Din, uradniški 42 Din, III. vrsta 45 Din,"uradniški 35 Din. Galerijski sedeži: I. vrsta 38 Din. uradniški 28 Din. II. do III. vrsta 32 Din Din, uradniški 23 Din. IV. do V. vrsta 25 Din, uradniški 20 Din. Cene stalnih abonmajev Sreda in Četrtek so za 10 odst. višje.
Prijave za abonma se spreiemajo od ponedeljka 3. do sobote 15. septembra v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do petka 7. septembra popoldne. Od ponedeljka 10. septembra dalje so vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene abonmaja so letos znižane povprečno za višino enega mesečnega obroka. V razmerju z dnevnimi cenami uživa abo-nent približno 30 odst popusta, uradniški abonent pa dosega 40 in več procentov.
R T
Odlikovanje športnih delavcev
Beograd, 3. sept. AA. Nj. Vel. kralj je o priliki petih balkanskih iger v Zagrebu odlikoval na predlog ministra za telesno vzgojo dr. Artgjelinoviča:
z redom Jugostovenske krone III. stopnje Louisa Čukela, rezervnega kapetana iz Washingtona;
z redom sv. Save 71. stopnje: Dimitrova Ivanova, rezervnega polkovnika, bivšega poslanca in predsednika bolgarske športne zveze, N. Boresca iz Bukarešte, nadzornika prosvetnega ministrstva in podpredsednika rumunske atletske zveze, dr. Rinopu-losa iz Aten, predsednika grške športne zveze in glavnega tajnika grškega olimpijskega odbora
z redom sv. Save III. stopnje Apostola Nikolandesa iz Aten, ravnatelja državne papirnice in glavnega tajnika grške športne zveze, člana olimpijskega odbora in predsednika grške nogometne zveze, Ket-seasa iz Aten, ravnatelja grške narodne banke in predsednika grške teniške zveze. Emila Palangeana iz Bukarešte, podpolkovnika rumunske vojske, Z Birhanedin-beia iz Carigrada, prof. in novinarja ter predsednika turške atletske zveze, dr. Vasfija Samimija iz Tirane, veterinarja, dr. Teodorja Schmidta z Dunaja, industrij ca in delegata mednarodne delegacije pri Društvu narodov ter predsednika avstrijskega olimpijskega odbora in člana mednarodnega olimpijskega odbora, dr. Pierra Minela iz Pariza, predsednika francoske zimsko-sportne zveze in podpredsednika mednarodne smučarske zveze, Fiorina Ricca iz Berna. predsednika mednarodne veslaške zveze, Josipa Bleha iz Prage, podstarešino češkoslovaške gasilske zveze;
z redom sv. Save IV. stopnje: Ivana Ka-čeva iz Sofije, profesorja telesne vzgoje. Gaga Gogo iz Tirane, športnega nadzornika albanskega prosvetnega ministrstva, Tevfik-beja iz Carigrada, industriica. Ata-nazija Georgeopula iz Aten, trgovca in glavnega tajnika balkanskega športnega odbora ter tajnika grške podzveze, Teahanio-tisa iz Aten, novinarja in ravnatelia tiskovnega urada balkanskih iger, Jarosiava Vol-kc. iz Prage, člana uprave češkoslovaške gasilske zveze in Venčeslava Musila iz Prage, referenta češkoslovaške gasilske zveze za Jugoslavijo.
V nekaj vrstah
V nedeljo se je vršila še ena prvenstvena tekma, ki je včeraj nismo zabeležili, in sicer v Osijeku med Krajišnikom iz Banja-luke in osiješkim Hajdukom. Zmagal je Krajišnik z 9 : 2 (5 : 1). Zaradi tega poraza je Hajduk končnoveljavno zasedel zadnje mesto v IV. skupini.
Prihodnje Balkanske igre bodo prihod-" nje leto v Turčiji, in sicer ali v Carigradu ali pa v Ankari. Večje izglede ima Carigrad, ker Ankara ne bi privlekla toliko gledalcev kot Carigrad. Balkanski deseto-boj, ki je bil letos v Sofiji, bo leta 1935. meseca julija v Atenah. Ob tej priliki bi se vršil tudi maratonski tek, in to le tedaj, ako Turki, ki bodo priredili Balkanske igre, ne bodo imeli primernega terena za ta veliki tek. Mednarodni balkanski komite, ki je v nedeljo v Zagrebu končal svoje delo, je tudi sklenil, da se ustanovi novo prvenstvo, in sicer prvenstvo Balkana v cross countryju na 10 km. Prvič se bo priredilo to prvenstvo koncem februarja ali začetkom marca v Beogradu. Propozicije so naslednje: vsaka država postavi po 6 tekmovalcev, od katerih morajo najmanj štirje priti na cilj. Rezultati teh štirm tekmovalcev vplivajo na placement posamezne države.
Koturaški podsavez »Ljubljana«. Obvezna seja podsaveza drevi ob 20. v posebni sobi pri »Amerikancu«. Ker bo razprava o dirkališčnem državnem prvenstvu, naj pošljejo klubi svoje tehnične referente odnosno načelnike sekcij in uprava dirkališča naj pošlje svojega zastopnika. Opozarjamo ponovno vse klube podsaveza, aa se vrši državno prvenstvo nepreklicno v nedeljo 9. septembra dopoldne in popoldne na dirkališču Hermesa. V četrtek 6. septembra ob 17. obvezen trening že nominiranih skupin, na katerega naj pridejo zaradi važnih direktiv vsi verificirani vozači podsaveza.
Službeno iz poverjeniške sekcije ZNS v Celju. Strogo obvezen sestanek bo v četrtek 6. t m. ob 20. v hotelu »Hubertus«.
Ob priliki športnega dne SK Olimpa v Celju so bile v nedeljo popoldne na celjski Glaziji tudi lahkoatletske tekme, ki so se jih udeležili SK Celje, SK Olimp in SK Atletik. Rezultati so biLi naslednji: Met krogle: I. Evgen (Olimp) 11.47. U. Herman Tkalčič (Olimp) 10.39, III. Fric Skobeme (Atletik) 10.25. Teki na 100 m: I. Urbi (O) 11.08. II. Hanzi (O) 12. III. Zoli (O) 12.00. Tek na 400 m: I. Stepihar (C) 1.03. II. Ivan Čeme (C) 1.07. III. Gruden (Celje). Skok v višino: I. Evgen (O) 1.60, II. Hanz? (O), Tkalčič (O), Jože Koprivšek (C) 1.55. Skok v daljino: I. Tkalčič (O) 5.58. II. Han-zi (O) 5.54. III. Jože Koprivšek (C) 5.51. Met diska: I. Hanzi (O) 31.70. II. Urbi (O) 31.50. IU. Čeme (C) 28.70. Balkanska štafeta: I. Olimp 4.31.08. II. Celi«
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za juniorske skupine. Od 17. naprej trening rezerve. Trening liginega moštva danes odpade.
SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora drevi ob 20.30 v damski sobi kavarne Emone.
2SK Hermes (table-tenis). Drevi ob 18.30 seja pripravljalnega odbora pri Ker-šiču.
TKD Atena. Danes ob 18. se na našem igrišču nadaljuje interni miting, pa se vse članice vabijo, da se z gotovostjo udeležijo.
Iz življenja na deželi
Iz Hrastnika
h— Poštno upravo prosijo prebivalci v okolici lekarne, da bi bil postavljen za ta okoliš poštni nabiralnik. Ta nabiralnik bi prav dobro služil tudi prebivalcem vasi Prapretno. Za Hrastnik, ki ima nad 4000 prebivalcev, so samo trije poštni nabiralniki, kakor so bili pred 20 leti.
h— Denarna sredstva za okrepčila rudarjev po prvi gladovni stavka je nabral poročevalec »Jutra«. Ker mnogi ugibajo, kdo je vse prispeval, bodi omenjeno, da so izčrpanim rudarjem v prvi vrsti priskočili na pomoč trgovci, gostilničarji in obrtniki. Darovali so 349 Din Konzumno društvo rudarjev, po 200 Din Domitrovič Vin-cenc, Alojz Loger, Slavko Birtič, Pavel Bauerheim, Kari Seiiica, Drago Logar, Ivan Zavrašek, Alojz Štraus, Franc Laznik, Kon-zumna zadruga kemičnih in steklarskih delavcev, Ivan Loger, Ferdo Roš, Gizela Peč-nik in zdravnik dr. Arnšek, po 111 Din Konzumna zadruga, po 100 Din Franc Be-netek, Franc Ribnikar, Antonija .Čeplak, Josip Bantan, Lojzka Sentjurc, Bogomir Hofbauer, Josip Warto, Ivan Kraner. Viktor Deželak m Josip Hofbauer, po 50 Din Franc Eržen, Vid Senica in Avgust Dolin-šek.
Iz Ptuja
j— Nove uradne ure pri ptujskem sodišču. Od 1. t m. uradu je ptujsko sodišče ob delavnikih od 8. do 12 in od 15. do 18. in le ob sobotah od pol 8. do pol 14. Ob nedeljah in praznikih je dežurna služba od 9. do 11. Vložišče je odprto ves delovni čas.
j— Motociklistična nezgoda. V soboto je vozfl proti Ptujski gori neznan moto-ci&list s precejšnjo brzino in se zaletel v 81 letnega berača Voduška Vinka iz Zetal Pri padcu si je starček zlomil desno nogo. Neznan motociklist jo je urno odkuril. Starčka so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
j— K rodbinski tragediji v Gorišnici nam pišejo, da g. dr. Martinec, zdravnik od Sv. Marjete, ni nudil prve zdravniške pomoči pokojni Alojziji Firbasovi, ker je bila mrtva in k njej ni bil klican, pač pa njeni svakinji Janžekovičevi, ki je zaradi strahu dobila živčni napad.
j— V ptujski bolnišnici se porodniški primeri do nadaljnjega zaradi prenapolnje-nosti ne sprejemajo. Izvzeti so le primeri, kjer je potrebna nujna zdravniška pomoč. Ptujska bolnišnica je od dne do dne potrebne jša razširjenja. S tem bi se tudi ostale bolnišnice v dravski banovini razbremenile.
j— Griža še vedno razsaja v ptujski okolici, zlasti v občini Leskovcu v Halozah, odkoder je bolnišnica spet sprejela dva nova primera. Na izolirnem oddelku leži zdaj devet oseb, obolelih za grižo.
j— Izsleden vlomilec. Poročali smo že o vlomu v Pristavi v hišo. ki je last Mihaela Brenčiča, posestnika rn gostilničarja v
POZOR, G IN
Ptuju. Vlomilec je odnesel raznih predmetov za vrednost nad 4000 Din. Orožniki iz Leskovca so sedaj izsledili tatu v osebi Andreja Topolovca, ki je tatvino delno priznal.
j_ Kino bo predvajal v sredo in četrtek
ob 20. film »Neki gospod Gran«. V glavnih vlogah Hans Albers in Olga Čehova. Dodatek Paramountov tednik.
Repertoarji
Opera.
Začetek ob 20. uri Torek 4.: Zaprta
Sreda, 5.: Ples v Savoju. Gostuje Mirni Balkanska iz Sofije. Izven. Četrtek, 6.: Češka vaška skladba. Izvaja Narodopisna epolečnost iz Plzna. Izvem. Znižane cene. Petek, 7.: Traviata. Izven. Znižane cene. Sobota, 8.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih
patron. Opereta. Premiera. Izven. Nedelja. 9. ob 15.: Prodana nevesta s sodelovanjem Narodopisne společnoeti iz Plzna. Predstava bo na letnem gledališču v Tivoliju. Izven. Znižane cene. *
Znamenita bolearska pevka in ijrralka gdč. Mirni Balkanska gostuje v ljubljanski operi v sredo, dne 5. L m. v opereti »Ples v Savojuc. Odlična umetnica je bila v lanski sezoni prvič frost naše opere, kjer je dosegla zelo velik uspeh. Opozarjamo na njeno gostovanje. Predstava je izven. Veljajo zrviša-ne operne cene.
Prva prireditev slovanskih plesov v Ljubljani bo v četrtek, dne 6. t m. v operi. Narodna společnost iz Plzna uprizori ta večer Selško svatbo, kakor se je vršila okoli leta 1850. v okolici Plzna. Podrobnosti te svatbe smo priobčili že v nekaterih člankih, ki se nanašajo na slovanske plese sploh. Danes ponovno opozarjamo občinstvo na prvo tovrstno prireditev v operi. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje pri dnevni blagajni T operi.
Verdijeva opera »Traviata«, ki je bila lani s tako velikim usipehom uprizorjena v naši operi, se ponovi prvič v letošnji sezoni v petek dne 7. t. m.
Premiera feške operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. V 16. slikah vidiimo pred seboj dogodke, ki se godijo na slovaški zemlji, cela vrsta solistov, zbora, baleta in mladih plesalcev je zaposlena v tem delu, ki je izredno pestro, po svoji glasbi pa ljubko, priprosto ta izredno melodijozno. Opereta je bila napisana za Narodno gledališče v Brnu ter je doživela tam izredno veliko in častno število predstav. Pri nas režira delo ga. V. Balatkova, popolnoma novo inscenaci-jo pa je napravil g. Vaclav Skružny. O vsebini dela in posameznih slikah prihodnjič. Premiera (bo v soboto na praznik 8. t. m.
B A D I O
Torek, 4 septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1250: Poročila. — 13.: Čas, plošče. — 17.30: Cerkveni koncert frančiškanskega pevske-ga^ zbora (z veJeseima). —18.30: Plošče za otroke. — 19: Otroška ura (Cirila Medvedova). — 19.25: Jurij Strossmaver in jugo-slovenska ideja. — 19.50: Čas, jedilni ltsi.
—	20: Duetni eitraški koncert: gg. Mezgo-lite in Skalar iz Beograda. — 20.45: Radio-orkester. — 22.10: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 5. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas. — 13.05: Predavanje TOI: Propagandni obrtni teden. — 13.20: Plošče. — 17.30: Slovenski vokalni kvintet (z veleseima). — 18.30: O velesejmu (Zdrav-ko Gosak). — 18.50: Plošče. — 19: Naši vel-možje na znanstvenem in kulturnem polj j.
—	19-20: Iz gledaliških zapiskov (Ciril De-bevc). — 19.50: Čas, jedilni list. — 20: Koncert opernega solista Roberta Primožiča. — 20.45: Radio orkester. _ 21.30: Fantje na vasi. — 22: Čas, poročila, prenos z velesejma.
BEOGRAD 18.30: Narodna glasba. — 19: Orkester. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plošče. _ PRAGA 19.25: Godba na pihala. _ 20.20: Iz Brna. — 21: Slovaška glasba-
—	22.15: Plošče. —BRNO 20.20: Slušna igra.
—	21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.45: Lahka glasba. — 2130: Chopinov koncert.
—	23: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.35: Pesmi. — 19.25: Vojaška godba. — 21: Zabaven pTO°Tam — 22.10: Orkester. — 23.40: Ples. — ERLIN 21: Vojaška godba. — 22-50: Pester program. — 24: Ples. — KONIGS-BERG 21: Prenos iz Varšave. — 22.30: Ples. _ MCHLACKER 21: Akustična montaža.
—	21.45: Operetna glasba. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert — 1.00: Ljjbezen in orglice. — BUDIMPEŠTA 19.35: Harfa. — 20.10: Dramski večer. — 22.10: Orkester in solisti. — 23: Ciganska kapela. — RIM 17.10: Godalni kvintet — 20.45: Spevoigra.
0 slikarčku, ki je sel za cvetličarja
Ljubljana, 3. septembra.
Policija je aretirala in izročila sodišču italijanskega emigranta Jožefa I., ki se že več let mudi v Ljubljani in se preživlja s tem, d.a ob večernih urah hodi po lokalih s škarjami in papirjem in reže prijaznim in neprijaznim gostom silhuete obrazov. Možak je v svoji zanemarjeni zapuščenosti in spretnosti napravljal prav simpatičen vtis in zlasti od začetka je šla njegova obrt zadosti dobro, da je prislužil za prenočišče, za kozarec vina m še za malo prigrizka, ki ga je bilo tudi treba tu pa tam. Kriza pa je tudi njegovemu poslanstvu precej pristrigla peroti m ugled in že dolgo sem se je le še po redkem, samo ob prazničnih prilikah pojavljal po krčmah in kavarnah in strigel obraze ljudem. Ljudje, kakršen je ta italijanski sli-karček, si pri svojem večnem gibanju med svetom pridobijo mnogo dobrih in slabih zvez. Tako je tudi on že zdavnaj odkril, da bi bila Ljubljana prav primemo mestece za majhno trgovino s cvetjem, saj je parkov in vrtov vse polno naokrog. Poiskal je poslovnih zvez s prodajalci cvetja, ki prav tako kakor on hodijo v poa-nih nočnih urah po lokalih in spravljajo pri ljubezni in vina pijanih ljudeh svoje blago v denar. Svojo pusto risarijo m rezanje silhuet je tako rekoč vrgel v koš in je čas, ki ga je prej zapravljal s praznim pohajkovanjem po lokalih, mnogo uspešneje naloži v to, da se je v nočnih urah tihotapil v tivolske nasade in v mestni vrt in brez kakšnega predsodka plenil grede.
Zadnje čase se je pogostokrat gibal v družbi vsake vrste malih cvetličarjev. Ravnatelj mestne vrtnarije Lap je že dolgo opazoval, kako nekdo ropa njegove grede, in je že marsikatero nočno uro čakal na preži, da zasači tatu. V soboto zjutraj je le na vse zgodaj opazil, kako je nekdo pravkar vrtnaril na tivolskih gredah. Naposled je izsledil malega Italiianč-ka v pasaži na Aleksandrovi cesti z dobršno zalogo povsem svežih, še od rose mokrih tivolskih rož. Slikarček bo za svojo ljubezen do cvetja in za svojo trgovsko podjetnost odgovarjal pred sodiščem, kjer ne bo dobrega zanj. Kot tujega državljana ga po vsej priliki čaka tudi neprostovoljen odhod iz bele Ljubljane, kjer se je tako lepo vživel in priljubil. Ljubljana bo za enega svojih bohemskih originalov poslej manj bogata. _
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 1. padavine v mm, 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanje.
3. septembra Ljubljana 7, 758.7, 10-6, 8«, SE2, 10, 4A, dež Ljubljana 13, 760.7, 18.1, 51, NI, 9, —, —; Maribor 7, 753.6, 12.0, 70, NW4, 10, 16.0, dež; Zagreb 7, 758.9, 13.0, 80, WNW3, 8, 6.0, dež; Beograd 7, 753.6, 12.0, 90, W4. 10, 4.0, dež; Sarajevo 7, ?58.8, 10.0, 80, NI, 10, 1.0, dež; »koplje 7, 754.8, 16.0, 90, 0, 6, 8.4, dež; Split 7, 757.2, 17-0, 60, NW1, 5, 13.0, dež; Kumibor 7, 753,9, 19.0, 80, NI, 5, S.O, dež; Rab 7, 758.9, 16.0, 40, N4, 4, —, —;
Temperatura: Ljubljana 18.8, 9.4; Maribor 13.2, 11.0; Zagreb 10.0, 12.0; Beograd 20.0, 12.0; Sarajevo 9.0;Skoplje 23.0, 14.0; Split 21.0, 10.0; Kuimbor 21.0, 17-0;
Izjava.
Frane Korenčan, mesar in gostilničar v Dol. Logatcu, izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bd jih na moje ime napravil Mirko Korenčan, ta čas v Celju, ki ni upravičen naročati na kredit karkoli na moje ime. — Franc K°renčan, mesar in gostilničar, DoL Logatec._
Kupujte najboljše in najcenejše
peci „Soko"
in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje: VOJVODJANSKA LIVNICA, d. d.. Novi Sad
Za jugoslovenski patent štev. 8640 od 1. maja 1931 na:
Priprava za pričvrščevanje elastičnih predmetov na trdnih podlogah
(Vorrichtung zur Befestigung von elasti-schen Gegenstanden an festen Unterlagen) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenjene ponudbe na ing. M. šuklje, Ljubljana, Beethovnova 2.
- r,	_	. v -	i . ♦ ..
Sposobl,° korespondentinjo
popolnoma zmožno slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika in stenografij
PRIPOROČAMO ZA SPREJEM.
Ista je nadomestovala našo korespondentinjo med večmesečno boleznijo v naše popolno zadovoljstvo. Naš naslov se dobi v oglasnem oddelku »Jutra«.
7775
I!
Obiščite paviljon „H" na velesejmu
Tvrdka B. MARINKOV iz F ruške gore, Sremski Karlove!, je razstavila svoj lastni proizvod:
Rermet vino črnino iz Fraške gore
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci. Fruška gora.
207
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
ZAHVALA
Vsem, ki so mi ob prebridki izgubi mojega srčno dobrega in ljubljenega soproga, gospoda
Friedla Adolfa
šolskega upravitelja
lajšali neizmerno bol, izrekam tem potom svojo naj-prisrčnejšo zahvalo zlasti sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjene vence in cvetje. Zahvaljujem se številni prečastiti duhovščini za spremstvo pri pogrebu, č. dekanu g. Horvatu in predsedniku ormoškega učiteljskega društva g. Megli za poslovilne besede. Zahvala požrtvovalnemu domačemu, učitjeljstvu, ki je vodilo šolsko mladino in petje, šolskemu nadzorniku g. Gorupu, narodnemu poslancu g. Petovarju, učiteljstvu sosednjih M, sokolski četi, požarni brambi, domači godbi, pevskemu zboru za krasno petje.
Najlepša hvala vsem Jn za vse.
Svetinje, dne 31. avgusta 1934. 7771
i Friedl Anica, soproga,
o
= Torek, 4. IX. I&cr*
8
> JUTRO« 5t 203
L.Wolffe
90
Garragan
Roman
Pogledala ga je in pomolčala. Zmedene misli so ji rojile po glavi. >Ne vem, grof Henikstein,< je obotavljaje se odgovorila. >A nemara se mi posreči, da zvem Garraganovo bivališče. Dajte mi dva dni časa.<
>Zelo vam bom hvaležen, gospodična.«
Vrgla je glavo nazaj in ošabno dejala: »Tega ne storim, da bi ei zaslužila vašo hvaležnost. Dati hočem baronu Garraganu priliko, da se bo zagovarjal zoper vaše obdolžitve.
Pogledal je Nikolino. Njegov obraz je bil trd in fanatičen.
>Zanj ni opravičbe, gospodična pl. Queissova. Garragan je izgubljen.«
41
Nikolina se je odpeljala v Alt-Dolgelin.
Ko jo je Garragan videl stopajočo iz grdega izvoščka, je prvikrat začutil vroč val sovraštva do tega dekleta, ki ga je bilo nagnalo v Pariz. Ali ga ni bila tudi Glorija napodila v to, da je umoril Veršinina? Mar ni bil zmerom samo brezvoljna igrača maščevalnih babjih možganov? A tega morda niso bile krive ženske,'ampak on sam. Celo to se mu je zdelo mogoče, da niti on ni odgovoren. Mar ni v človeški duši dogajanj, ki je zavest le nepopolno poučena o njih? Morebiti je človek le deloma gospodar svojega bitja, in zavest je nemara le majhno območje v širnem kraljestvu duše.
Tako je mislil Garragan v tistih nekaj sekundah, ko je šla
Nikolina proti njemu.
>Ne zamerite, Garragan, da že spet motim vaš mir.«
Bolestno se je nasmehnil.
»Nikar ne govorite o mojem miru, Nikolina.«
>Svarit sem vas prišla, Garragan.«
>Svarit? Mene?«
»Nevarnost vam grozi.«
>Meni ne grozi nevarnost od nikogar. Kvečjemu od mene samega.«
»Nekdo vas hoče ustreliti kakor steklega psa.« »Pripravljen sem, Nikolina. Kdor to stori, mi je dobro došel.< Zgrabila ga je za komolec. »Nikar tako ne govorite, Garragan. Zbudite se!«
»Zbujen sem, Nikolina.«
Nežno mu je pobožala roko. »Pobegnila bova, Garragan. Ne, ne pobegnila. Kakšna neumna beseda! Popotovala bova. V dežele, kjer je sinje nebo in solnoe. Tu sta jesen in megla. Tu biva groza.« »Samemu sebi človek ne more uiti, Nikolina.« »More, če ima voljo. Z vami se peljem, Garragan, kot vaša dekla, vaša prijateljica, vse, kar hočete.«
Pogledal jo je in tiho odvrnil: »Zdaj je prepozno, Nikolina.« »Nic ni prepozno, Garragan. Dokler človek živi, ni nič prepozno. Ošabna sem bila in zaslepljena, Garragan. Odpustite mi. Sami sebi sem lagala. Ali naj se še bolj ponižam?« »Ne!« je tesnobno vzkliknil.
»Tisto noč sem lagala, Garragan. Moja kri vas je klicala. Pripravljena sem bila, da bi postala vaša ljubica. Kakor tatica sem se priplazila v vašo sobo, pa je bila prazna.«
»Molčite! Molčite!« je v grozi prosil Garragan, in obraz se nra je trgal v neznosni muki
Izpustila je njegovo roko in zastrmela vanj. Zazeblo jo ie. Njena usta so bila grenko zategnjena.
»Ali me ne ljubite več, Garragan?«
Njegov pogled je prišel od daleč. »Ne ljubim vas več, Nikolina,« je žalobno odvrnil.
Nikolina je prebledela kakor zid. »Torej me niste nikoli ljubili?«
»Ne vem, Nikolina.«
»A jaz vem,« je grozeče vzkliknila. »Ves čas ste ljubili samo Glorijo. Še zdaj jo ljubite!«
Strela mu je udarila v srce. »Mogoče,« je obupan zajecljal. »Sam nisem vedel, Nikolina.«
Misel, da jo je Glorija premagala, je vplivala na Nikolino kakor strup.
»Zakaj ste pognali svojo ljubljeno ženo v smrt, 6e je tako? Razložite mi to, dragi Garragan?«
Hudobni plamenčki so ji švigali iz oči. »Ali niste vedeli, za koliko ste tej dobri Gloriji dolžnik? Mar mislite, da bi bil nekdo kupil vaš ničvreden motor, če Glorije ne bi bilo?« Toli globoko je bila Nikolina ranjena v svoji samozavesti in tolikanj se je bila zaman ponižala, da je zdaj, kakor da bi morala braniti čuvstvo svoje vrednosti, prehajala v napad in skoraj v brezumju brusila Garraganu v oči, kar je bila zvedela od Heniksteina.
Garragan je stal kakor razorožen borilec in vdano prenašal vse udarce, ki so padali po njem.
»Zdaj sva bot, Garragan,« je vsa zasopla rekla Nikolina. »Zdaj vas ne bom nikoli več nadlegovala. Nikoli več ne bom motila vašega dragocenega miru.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po' Din L.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ce zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« JJ|n j . y znamkah<
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Potniki
IBeseda IDin. davek 2 Din. ea šifro ali dajanje na islova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Agenta
sa Slovenijo, dobro uvedenega pri gostilnah. išče ucl-ed-ne predvojna vina r-ska firma. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Provizije«.
23198-5
Sopotnika
xx potovanje sprejmem za dravf4co banovin« i<n Goreti Kotor. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Stalno pot«™ ti j e 2 limuzin««.	33735-0
|3eseda 1 Din. davek 2 Din, iza šifro ali dajanje na Blova > Din. Najmanjša znesek 17 Din.
Vsako prepisovanje na stroi
preraajnem na dom. Na-eiov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 32773-3
CJ			%hi
»31	UZD	O Ul - - -«sw-	'Ol
beseda l Din. davek 2 Din isa šifro ali dajanje na ulova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Samostojno
kuharico
eprejmetno ®e večji pen-»ijonai na severnem Jadranu. Nastop službe 1. novembra 10&4. Reflek tiramo eamo Da d-obro izvežbane osebe. ki so bile že zaposlene v hotelih, odncsno večjih penzijoaatiih. Prednost imajo ono, ki imajo osebno pravico za vodstvo penizijonata. odinostlo vse po obrtnem zakonu pred-piec.no pogoje. Ponudbe s točn;m opisom dosedanje zaposlitve. kakor tudi z navedbo minimalnih zahtevkov t« delo v času sezo-&e in delo po se-zoni, naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod znock« »Jadran«.	22099-1
Službo dobi ženska
ki je iBuč-ema v izdelavi moških klobukov. Plača 400 Din. Ponudbe na ogl, oddelek »Jutra« pod šifro »Začetnica«.	-22775-1
Mlajšo služkinjo
13?e Lud. Vojščai. Prešernova 3.	22762-1
Pletiljo
sprejme v stal.n« službo G liha v Šiški, Kavškova c. it. 35.	23731-1
Srednješol. tehnik
se zaposli. Ponudbe pod »Tehn. pisarna« ne oglas, oddelek »Jutra«. 3-2741-1
Krojaškega
pomočnika
ze boljše dameko in moško del« sprejme Muc, Gradišče št. 13.	22738-1
Frizerko
dobro v železni, vodni in trajni ondulaoiji, sprejme takoj ali s 15. sepetembroan fa on Breekvar, Domžale.
227604
Frizerke
prvovrstne, z znanjem vodne ond.ulacije ter evenituel. trajnega kodranja in barvanja , išče sa Ion G j u d Aleksander, Ljubljana.
227654
Krojaški pomočnik
za prvovrstne velike komade, dobi službo, proti plači po tarifi ali po dogovoru. Por.udbe na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«.	327704
Atelje Bazanella
Gajova ulica Sfer. 6/HI sprejme takoj več samostojnih pomočnic sa bo-ljee delo, šipecijeteiio za plašne.
227964
Izurjene pletilje
sprejme za stalno K. Soes, Mestni trg 18. Kuipim večjo množin« špuil. 227&4-1
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenko
ki ima tri razrede srednje šole, sprejmem takoj v manu.faktn.ro. Naslov pove oglasni oddelek »Jiuitra«.
22722-44
Učenka obrtne šole
išče cel« oskrbo pri boljši rodbini aLi samostojni dami. — Protiiisiiuga delno v denarju ter pomoči v gospodinjstvu in šivanju. — Ponudbe sprejema Stanko čuček, Prečna ulica šit. 6.
22750-44
Trgovska učenka
z dveletno trgovsko prakso, z znanjem nemščine in dobrim spričevalom, se želi nadalje izučiti. Pogoj brana in stanovanje v hiši. Ponudbe na podružnico »Jutne« y Celju pod šifro »Točna«.	22797-44
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta

63
63.
Nato sta urno stekla po poljih, ska-kaje čez jarke in brazde, dokier nista prišla do starega, napol podrtega mlina, ki je bil videti urejen za stanovanje. »Tam se skrijeva!« je rekel Janko in potrkal na vrata. Ali nihče mu ni odprl. »Mor-da Pa res nihče več ne stanuje tukaj!« je dejal Peter. Ker so bila vrata zaprta, Bta poizkušala odpreti okno. In glej — posrečilo se jima je!
Učenko
s predpisan« izobrazbo —
boljših staršev, sprejmem takoj v trgovino rokavic, Prešernova ulica štev. 48.
22781-44
seseda l Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na Uova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din. Dijak) 15 Din
Najbotj uspešen in stro-kovoo najboljši je
trgovski tečaj
Trgovskega učnega zavoda r Ljubljeni, Kongresni trg št. 2/L — Oentrum mesrta, odlični pro-fesorji in nizka šolnina.	204-4
Inštruktorja
absolvente realne gimnazije iščem za vsakdanji pouk dveh funtov. LoebL, Maribor, Strosema jerjeva 28/1.
22683-4
' Nemščino
od osnovnih začetkom do popolnega obvladanje poučuje profesor dir. Svoboda, Tavčarjeva 1. 22433-4
OosH poučuje
bftvSi nčiitej kowservaw>rijo. Sfcudemtovefca ulice št. 9/1.
23168-4
Christolov trg. tečaj
Iijoibljana, znani, najstarejši, najbolje obiekoran, vipo-suje zadnji mesec seiptem-ber vsak dan, Domobranska 15. — Na.jibo!jše učne moči. Tngovski predmeti, nauk o reklami, slovenska, nemške stenografija, etro-jeipis, jeiziki. Vpisnina 30 Din, lastna hiša, za>t« mesečna šolnina samo 120 Din Pouk ipričme 1. oktobra. Zahteva jite prospekte. Za. vod preskrbuje sluižbe. Dnevni in večerni tečaji. 23474-4
Nemščina
za d-eeo in šolefoo mladino dopoldne ali popoldne, w. odrasle zvečer. Začetni in višji tečfcjd. Vpiecvanje od % .19. do % 21. v Delavski zuornici — glavni vbod, desno.	227US-4
Službe išče
Jeseda SO para. davek t Din za šifro ali da-anje naslova 3 Din. Naj maalšt mm«k 12 Din
Prodajalka
dobra m«č. t večletnimi spričevali, vajena voditi podružnic«, ieli pr omeniti mesto. Cenjene dopise ne oglasni oddelek »Jtttra« pod šifro »Poštena in vljudna«.
22367-2
Gospodična
zmiožna računanje, strojepisje in vseh gosipodlnjskih del, išč-e kaikiršnokoli mesto inven Ljmbljane. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«.	22763-2
Kipar, in pozlatar. pomočnik
vaijem vs^h v to stroko spadaj očih del, išče službo. Ponudbe n« podlmiiž. Jutra v Oelju pod »Spreten«.
26798-2
Knfige
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova S Din. Najmanjši znese* 17 Din.
Proklestvo ljubezni
naman v dveh delih, j« Se nekaj izvodov aa zalogi po znižani ceni, broširan po 20 Din, vezan 40 Din fs poštnino 3 Din več). — Naroča ee v opravi »Slov. Naroda« v Ljubljani. Kna.f-4jeva ulica 5. 22046-8
Gospodinje, gostilne in obrtniki
ne jamuddte ogodo« prilike. Radi izpraznitve zaloge prodaja k skladišča Stanko Florjančič železno-na. Resi jeva eeste S (pri Zmajskem mostu) po oa.j nižjih cenah. Vhod v akla lišče akozd dvorišče.
190-6
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike itd. v veliki izbiri priporoča Iva-n Kiravoe. Maribor. Aleksandrova 13. 22334-6
Damskih klobukov
zadtojh novosti, krasno izbiro. — Preoblikovanje 25 Din. — Salon »La Femme Ohic«, Selenibuirgova št. 6. I. nadstropje. 22733-6
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje
kupuje, pj«daja, bombardira St. Praznik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 28-33.
22028-16
K narodni noši
prodam avbo, brokat, mo-derc. skleipanec, ošpetelj,
Sredpasnik in za-vijaSke. faslov v oglasnem oddellkn »Jutra«.	22714-6
FOTfflTuTTT?
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na -lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Rabljen avto
znamke Chevrolet, poMo-vorni, zaprt, nosilnost 600 kilogramov, kuipim. Ponudbe poslati na upravo »Jutra« pod »Chevroilet«.
22352-10
Kupim
Beeeda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova d Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Železno posteljo
belo, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«.
2272S-7
P a nek sol zdravilno solnce
tu<fl brea žarnice krapim. Pismene ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Paneksol«.	22760-7
Sode za kislo zelje
iz mehkega lesa, od 50 do 100 1, kupim večjo množimo. Takojšnje ponudbe na naslov: Grg«o Segvič, proda ja južmog voča i po-vrča, Split.	22736-7
Vrednote
Seseda 1 Din. davek 2 Din. •.a šifro ali dajanje na--lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zla*o
kupuj« po Bajvišj-ih eenah
CERNE — iuvefir
Ljubljana, Wolfova nlica 3
/J
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1« Din.
Staro pohištvo
dobro ohranjeno prodam. Na ogled v ponedeljek .in torek med 4. in 6. uro. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	22256-12
Jedilno in salonsko garnituro
prodom.. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22788-12
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanlš" znesek 17 Din
Vabimo Vas
k nakupn v najcenejši ob lačntoiei A. Presker, Sv. Petra cesta 14.	133
Flektr. Lux aparat
(Staubsauger) sesalec prahu, nov, proda Božič, Stre-liigka ulice štev. 34/1.
2277H-6
;eseda 1 Din davek 2 Din za šlfto ali dajanje na Mova 3 Din. Najmanj znesek 17 Din
Za vloge (knjižice)
Kmetske posojilnice ljubljanske prodam parcele ob Ižanski cesti v LJubljani in v občini Moste pri LJubljani. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22541-16
Hranilne vloge
vseh bank kupujemo in prodajamo najpovoijmeje in točno. Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ul. 6/II Tel. tat. 38-38. Za odgovor priložiti znamke.
208-16
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske. z vlogo oca 17.000 in 5000, event. dve po oca lil .000 im Ljudske posojilnice za cca 5000 Din kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Denar«.
227«a-(16
Posojila
na hranilne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljane, Kreko vtcg 10 in Aleksandrova cesta štev. 411.
22778-16
Višji uradnik
išče 30—<50.000 Din posoji-a za dovršitev hifce, proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe tva o>gla6. oddelek »Jutra« pod »Jamčeno«.
22752-16
Hranilno knjižico
Liubl.ia.nske kredfit. banke ali drugega dobrega zavoda, z vlogo 5000 Din. kupim in plačam poln« vFOt« z obrestmi ra mesečne obroke po 500 Din. — Ponudbe na podru^ic« Jutra v Celju pod »Točno pia-ffilo«.	23801-16
Kompaniona
8 4—5000 D;fi iščem. Mesečni zaslužek 3000 Din. Ponudbe na o^rlas. oddetek »Jutra« pod šifro »3000«.
2279&d«5
rieseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naimanlši znesek 17 Din
Trgovsko hišo
v mestu na Gorenjskem prodam za knjižico Ljiublj. kreditne banke. Ponudbe pod »Gotovina 25.000 Din« na oglae. oddelek »Jutra« 22726-20
Dvostanovanj. hišo
en omedctropno zelo poceni prodam. Prevzame se hipoteke, ostalo gotovina, — ŠiSka, Cernetova ulica 32/1 22754-20
Kavarno In gostilno
moderno ter veleprometno
in trinadstropnico
sredi Maribora proda Zagorski, Maribor, Slovenska ulica 26.	2CT56-30
Hiša
z v^ikiim vrtoro. tnidi x drevjem, 7 mimunt iz mesta, breiz skrbi pred vsako povodni j«, takoj naprodaj. Izve se v trafiki Obrežna cesta, Celje._ 22799-20
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje aa
»lova 5 Din. Najmanlš' 17 nin
Majhen lokal
iščem. Pon.udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š-i-fno »Ceotnim 22«. 22742-19
Besede 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova S Din. Najmanjši znesek -t Din.
Gostilno
na Vrhniki oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23374-17
Novozidano hišo
2 sobi, kuhinja, hlev In njiva, oddam v najem za 140 Din mesečn« za več let. — Pojasnila daje L. Šmit, Dražavas, pošta Loče. erez Konjice. 22602-17
Dija\ike m obe
Beseda I Din daven i ijil za šifro ali dajanje ua ilovm 8 Din. Najmanjša znesek 17 Din.
Dijaka
sprejmem na stanovanje k svojemu sinu prvošol-cu z vso oskrbo za 550 dinarjev. Vrt ln kopalnica na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22505-22
Dijakinjo
v veo oskrbo sprejme o8i-teljska družina. Klavir in kopalnica. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22401-22
Učitelj sprejme dijake
v veo oekrbo. Neposredna biižime vseh šol. Vestno nadzorstvo, pomoč pri učenju, klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22106-23
Nižješolca
afi sostanovalko sprejmem t»kwo e hram« »K brez. — Krakovski nasip 10./L
23343-22
Dijaka
oSj« gimna zije sprejmem kot sostanovalca v lepo in zračno sobo, k sinu peto-šolon. Strogo nadzorstvo. — Na razpolago klavir in nemška bonverzacija. Na-elov pove ogl36nti oddelek »Tntra«.	22719-22
1 ali 2 dijaka
sprejmem z v®o oskrbo t lepo in solnčno sobo v sredini mesta — Gajeva ulica a/H, levo. 22718-22
Dijake
bivfe ačfiteJj*ea ▼
vso dobro oskrbo. Nemški pouk zastonj. Klavir. Cena brea kurjave 400 Din. Venrtovšei, Stari trg 26.
22710-22
Dijaka-nižješolca
sprejmem k pridnemu dra-gošoicu v veo oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	227U1-22
Nižješolca
sprejmem na hrano in stanovanje pod strogim nadzorstvo im pomoč pri pouku. Lepi pot 3 (pri tobačni tovarni). 92727-23
Dijaka
upre jim em v sredini mesta na lepo stanovanj« z vso oekrbo za 400 Din mesečno. Čevljarska ulica 2/UL, zraven Jurčičevega trga.
22733-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje. Na razpolago soba s posebnim vbodom, na Rimski cesti 33/1 — v bližini tehnike in trg. akademije.
22732-22
Visokošofka
z eooietm« prakso kot domača nčitelj-toa, inštalira za hrano, stanovanje ali plačilo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oktober 222«. 22715-22
1 aH 2 dijakinji
mlajši, sprejmem v dobro oskrbo. Nemščina in klavir na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22609-22
3eseda 1 Din, davek 2 Din. 'A šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trapist sir
polmoma6ten večjo množino prodamo na knjižice Praštedione. Hitre ponudbe pod »Zastopnik sedaj tukaj« na oglasni oddelek »Jutra«.	22772-33
Dijaka
sprejmem v sredini mest* v lepo stanovanje z vso oskrbo za 400 Din mesečno Naslov v og'Ssnem oddelku »Jutra«.	22734-22
Dijaka
sprejme na stanovanje t vso oekrbo boljša družina blizu drame. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22740-22
Dijaka
sprejme boljša družina nasproti trg. akad- v vso
oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22756-22
Dijakinjo
eostanova.lko sprejmem v mirno in solnčno sobo na Krekovem trgu št. 10/11, hodnik desno. 22766-22
2 deklici
M obiskujeta gimnazijo T
Ljubljani, sprejmem na dobro hrano in uta-n« vanje. Poljanska eesta 30. dvorišče, vrata 45. 22102-22
Dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo v neposredni bKžirai gimnazije na Poljanski cesti. Strogo nadizorstvo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22770-22
Profesor
sprejme v vso oskrbo dva boljše dijaka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2£7al-2S
Dva dijaka
r dobro oekrbo ki strog« nadzorstvo sprejmem. Klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22748-22
3 dijake
sprejmem na stanovanje na Sv. Petra cesti štev. 46.
22767-22
Dva dijaka
niijBh razredov eprejme<m ▼ vso oskrbo v sredini mes'a. Zračna sob«, kopalnica in klavir. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22777-22
Dijakinjo
sprejmem v vso o^rbo.
Na rampoloigo kiavtir. Maribor, Trg svobode 61 Ml, vrata desno.	20802-22
Dijakinja
M m stanovanje poučevala vse predmete srednje šole, nemščino in klavir. Naslov v ociesnem oddelku Jutra.
32806-22
2 dijaka v Celju
sprejme boljša rodbine na stanovanje in strogo nadzorstvo. Naslov pri podružnici »Jutra* v Celju.
22800-82
3 dijake (inje)
sprejmem v vso oekrbo po 4£50 Din v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22756-22
Bivša učiteljica
na Poljanski ceeti št. 18/11 sprejme dve dijakinji. — Klavir na razpolago.
22782-33
Učiteljska obHelj
blizu šišenske meščanske šole, trgovske in liceja sprejme dijake (inje) v vso oskrbo, event. pomoč _ pri učenju, po zmerai ceni. — Kneaova ulica štev. 37/1.
22791-3?
Stanovanja
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova S Din. Najmanjša znesek >'< Din.
Vdova drž.
uradnika
brea otmk, išč-e čisto eno-sobno stanovanje. Dopise na ogiesni oddelek Jutra pod šifro »V mestu — Bežigrad«.	22721-31/a.
Stanovanje
4 »ob, predsobe, prostorne kuhinje, sobe za služkinjo, 6 kopalnico ali brez nje, z velikim podstrešjem, celo I. nadstropje zase z lastnini stopniščem in lepim razgledom, n« Rimski ceeti štev. 23/1 oddam. Na ogled med 10. in 12. ter lo. in 18. uro. 22729-31
Dvosob. stanovanje
parketiirano, s pntikilinemi oddam z novem/brom. Pojasnila pri gospodarju v CelovSka cesta 68.
22774-31
Dopisi
Beseda 2 Din davek 2 Din za šifro tli dajanje na-slova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
»Denar ni vse 77«
Dvignite pismo. 22745-22
1}
rfeseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pletitai stroj
Jacquard 8/90, na 8 Bjo-5ev (Achtschloss) in Ideal 8/50 prodam tudi na knjižice Ljubljanske kreditne banke. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 227113-29
Nov pisalni stroj
veliki »Triuimplh« naprodaj na Rimski cesti štev. 23/L 22730-29
Sobo
▼ eentr umesta oddam 1 aH 2 gospodičnama, onifr. zakoncema. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22768-23
Dve gospodični
sprejmem v svetilo, solnčno sobo, s hrano ari brez. s souporabo kopalnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32705-23
Sobo
s posebnim vbodom oddatn dv«m* osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 22799-23
Solnčno sobico
s posebnim vbodom, v centru oddam soJidni state< osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr*«. 227144-23
Sobo
lahko tudi z uporabo kuhinje oddani v Ilirski nftoi 19T. desno.	2E792-33
Sobo
e brano ada brez ba&oj oddam bodjši osebi t Židovska uiicš 6.	22T7S7-Ž3
Sobo s hrano
oddam 1 ali 2 g*wpc«do«Ds na Bleivreisovi cesti. N« slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	227®-SI
Lepo sobo
z elektriko in park«t»ao. oddam. Naslov pove Ofii. oddelek »Jutro«. 23785-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbod«sm odidam
takoj, ev-emt. tudi d<šja-kom. Verstovškova n-L 25-22783-23
Sobo
oddam dijaku v K«re>ztj^ki ulici 16.	2278fV-23
Sobo in kuhinjo
oddam mrmi stra.nki. N»-slov pove oglasni odd^efe »Jutra«.	92757-23
seseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob- stanovanii
s pritiklrnami, oddam v Rožni dolini, cesta 11/38.
22717-21
Stanovanje
dveh sob, kobineta m pri-tiklin, z nekaj vrta takoj oddam v Rožni dolini, cesta IX St. 43- 22728-31
Stanovanje
3 velikih sob oddam takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poleg sodni je«.	22789-21
Trisob. stanovanje
z vwan"i pritklina.mi. parket-. elektrika in vodovod, oddam s 1. novembrom v Šiški, Cernetova ulica 32/1.
22753-21
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
V Vojniku pri Celju
je bila v četrtek 30. avgusta t. 1. izgubljena listnica z nekaj denarja in nekaj važnih listin. Poštenega najditelja prosim, da vsaj listine pošlje podružnica »Jutra« v Ceflju.
23801M-26
Dražbe
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba
Dne 10. septembra i. I-ob pol 9. tiri 6e bo vršila v Laškem javna drežfba posestva in ' hiše z gostilno v Trbovijah-Loke št. 312. Hiša je pripravna tudi za_ trgovino in leži ob glavni cesti. — Informacije daje posojflnica v Trbovljah. — Najnižji ponudek 1(13.600 Din.	23776-32
M7'nrrrt
•eseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prostorno sobo
s poseb. vhodom in elektriko, takoj oddam eni ali dveane osebama na Taboru št. 5/L	32684-23
Sobo
lepo opremljeno, a sepa^ r».tnim vhodom oddam na Sv. Petra cesti Štev. 44/L 22720-23
Sobo
e posebnim vhodom, veo oskrbo in kopalnico, v centru mesta oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22716-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno, e posebnim vhodom s stopnic, oddam solidnemu gospodu na Rimski cesti štev. 33.1.
22731-23
Lepo. solnčno sobo
s posebnim vbodom in vso oskrbo takoj oddam. — Sprejmem tudi 1 ali 2 dijakinji. Malči Ravnikar. Gregorčičevi ul. 5/T. dvorišče.	22743-23
Opremljeno sobico
z vhodom s stopnic, v bližini učiteljišč« oddam bo1® oseb'. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22764-23
RODITELJI!
Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-ginas za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br. 19147-33
čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Umrl je gospod
Franc Prah
veleposestnik in trgovec v Imenu.
Pogreb bo v sredo v ob 8. uri zjutraj.
Imeno—Podčetrtek, 3. IX. 1934. Žalujoča žena in otroci.
7778
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren Aioja Novak. Val v LJubljani