Dopisi. Iz celjske okolice. (Kača modros. — Kradljivka.) Nedavno je v Slivnici nad sv. Jurjem na južni železnici strupena kača — modros — kmeta pri košnji v roko pi5ila, da je že drugi dan umrl. Od takib nesreč se veSkrat sliši in bere. Za pomo5 zdravniki sami ne vejo veliko — že celo ne, ako se hitro ne pokli5ejo. Strup se s krvjo zmesa in naglo razlije po žilah — in v maio trenutkih je krv celega telesa ostrupljena. Vgriznjeni del postane pere5, 5rni mehirji se delajo na njem, oteklina prihaja vedno večja, in hitrej, ko si človek misli, ga smrt zaduši. — Naj nSl. Gosp." naznani, kar g. Erjavec v svoji knjižici: — živali v podobah V. zvezek: Golazen —, ki je po družbi sv. Moborja po Slovenskem dosti razširjena — v takih okoliščinab nasvetuje. 0 n u5i, da je koristuo žganje, slivovico, runi ali pa mo5no vino piti. Ni se treba bati, da bi bil 51ovek od strupene ka5e vgriznjen od take pijače pijan. — Tudi sem slišal da si na Laškem, kder je strupene golazni obilo, s tem poniagajo, da od strupene kače vgriznjen človek okoli leta in dirja, dajeves vpehan. Dobro je kaj takega vedeti, posebno tam, kder ni zdravnika blizo. — Neka prismojena pa še menda bolj hudobna babela, iz Ponikve dorna, se okoli Celja in Štnarja klati, pred kateroj tuje blago ni varno; — posebno rada kaj v cerkvi potegne. Dopričano je, da je iz altarjev sve5e in rute pobrala. — Meseca aprila je v Teharjih v cerkvi ukradla posodice za sv. olja, ki se rabijo pri krščevanju. Njeni mož, ki v Tehaiski fari služi, jih je prinesel nazaj, in iz sica želi, da bi bila njegova žena — zavoljo tatvine kaznovana. — Iz Artiča. (Letina. — Nepotrebni okrajni zastopi). Pri nas zlasti gorice dobro kažejo. Edini pikec tu pa tam dela nekoliko škode. Vendar kljubu teinu piičakujemo dobre trgatve, in dobre kaplice. Vreme je vedno jako ugodno, samo da bi nas Ijubi Bog še za naprej toče varoval. Doslej še nam letos ni veliko škodovala. — Ali žali Bog, da imamo še drugih to5, ki nas bijejo. Ena izmed njib je po nasem prepričanji gotovo tudi — okrajno zastopništvo. To so nam kmetskim ljudem ne samo nepotrebne, temu5 tudi predrage naprave. Vsako leto nam tako okrajno zastopništvo (Bezirksvertrettung) nalaga novib. davkov in zahteva vedno ve5 denarja, katerega kmet vendar tako težavno zmore. Splob pa nik- der ne sprevidimo koristi in potrebe takih zastopov. Pri nas n. pr. dokler smo kmetje sami po naukazanji c. k. gospodske ceste nasipavali, smo njib imeli zmiraj v dobrem redu. A sedanji okrajni zastop v 3 letih v tej reči ni storil skoro ničesar. Ceste so po nekaterib krajih take, da lehko prazen voz sredi ceste zvrneš in vendar se nam na vsak davkarsk goldinar nalaga 40 krajc. cestne priklade. Povedati pa še moram, da nemskutarski in liberalni gospodje našega okrajnega zastopa sedaj res dajo šoter voziti vendar na jako 5uden način. Kder je cesta ozko stisnjena, ondi ti ga navozijo, da še z vozičkom mimo ne prideš, kder bi ga pa bilo ve5 treba, tje pa se ga skoro nič ne navaža. Pregovor pravi: „8 tujim denarjem vsak bedak lebko gospodari, a s svojim je težeje." Zato se skladamo popolnem z besedami kneza Lichtensteina govoijenimi v kat. politi5nem društvu na Dunaji (glej 23. list ,,Slov. Gosp."), ter gorko želimo, da bi se okrajni zastopi in njib nepotrebni stroški odpravili. Če bomo vsako leto vedno ve5 takih po našem mnenji nepotrebnih davkov pla5evali, kam bomo prisli? Slovenske majke sin. Od Polenšaka. (f Juri Stuhec, župnik.) V soboto 31. julija je zvon. Polenske fare milo naznanjal, da je zgubila svojega, duševnega pastirja in prvega župnika, nepozabljivega 5. g. Jurja Stulieca. Celib 11 let so pri nas nemudno in mailjivo pastirovali. Čeravno težkega telesa in ua nogah že več let bolehni, so rajni gospod vselej radi tudi v najhujšem vremenu k bolenikom biteli -in njih tolažili. Pogreb v nedeljo bil je sijajen. Ljudstva se je sešlo, kakor v najvecjem prazniku pri kaki romarski cerkvi in sicer ne samo iz dotnače fare, ampak tudi od sosedne sv. Marjete, Lovienca, Tomaža, Petra in Pavla njih je mnogo bilo navzočih. 16 dubovnikov je rajnega gospoda spremljalo do groba. Govor, katerega so imeli 5. g. F. Krajnc, župnik sv. Maijete, je ljudstvo do solz ganil, kedar so rekli prili5no sledeče: npo kaj ste prišli sem v tako velikem številu? Morebiti ste prisli obiskovat ove staroslavne romarske cerkve? Ali ste prišli semkaj blažene Device Marije častit ? Ne, vi ste prišli, da se svojemu dobremu pastirju zadnjo krat zabvalite za lepe nauke. Piišli ste njihovega telesa sprevajat do tihega groba, kder bodo po5ivali do sodnega dne." Iz Babinec. (Zguba.) Zapustili so nas te dni blagi gosp. M. Meško, ki so še le komaj poldiugo leto v Ljutomeru kaplanovali. Izgubili smo prijatelja in dobrotnika vsakemu, kdor jih je kaj potreboval. Ljubezen in spoštovanje onih, ki so tolikokrat slišali o podučevanju 5vrste glasove njihove, bodisi v cerkvi ali pri kaki drugi priložnosti, pokazalo se je posebno zadnjo nedeljo (8. avg.), ko so po kršcan8kem nauku vzeli slovo. Žalovala je jokajoča se vsa zbrana množica, ko je zaslišala nepri5akovano novico. Rodo- in bogoljuba spremljaj Bog! Od Reke. (Babjeverska (?) hudobnost.) Kakor je uže znano, ,je toča tudi savinsko dolino zadela; posebno pri Št. Petru in Gotovljah je veliko skodo napravila. Začela je v Grajski vasi in je segala tik ceste blizo Gomiiske, kjer ste njo tudi župnikov zelnik in tursica dobro ob5utila. Nekateri bedaki pa sedaj, namesto da bi šibo božjo spoznali in se pod njo ponižali, svojemu staremu miruljubnemu župniku zaželjen nair kalijo s tem: da mn k poprej storjenemu žalenju še prav po babjeverskem točo nakladajo, 5eš, ,,da njo je far naredil." V svoji hudobnosti pa se pravijo, ,,da l.judstvo tako govori", — kar pa ni res! — Resnica le je, da svojo sovražnost in mrzenje do duhovnika s praznim izgovarjanjem na ,,ljudstvo zakrivajo." Zviti ti5i so res, pa tudi nebote kažejo jalovost svoje omike.