Za podvig slovenske žene. (O p^menu in delu dekliških krožkov.) Dasiravmo ima ves razvoj in napTedek človeštva videz, da*je produkt moškega duha in dela, je vendar velevažen, tudi :v 'kultur« nem razvoju enakovreden činitelj žena, zla« sti mati in vzgojitcljica. Tega dejstva sei mora zavedati današnja doba bolj kot prošla. Go&podarski razvoj je TJrisilil ženo, da je zapustila svoje takozvaino svetišče — dom ter odšla :za pridobitnim delom v tovaTne, delavnice, pisarne in v druge poklice, da si omogoči e'ksistenco. Razmere same s» tonej prinesle gospodarsko neodvisnost neporoa čeni, a tudi poTOČeni ženi, kajti daodanes se tudi zalkon — razen gorenjih desettisočev — ne more več smatrati onS varni pristan kot nekdaj, temveč je tudi poročena žena pri&i« Ijena, da s poklicnim delom pomaga, vzdrie= vati d'Om in drmžinia. Isti razvoj bo prinesel ženi tudi popoJno politično svobodo, ne samo papirnato, am« pak rcsnično, ipa naj se ji nekatere še tako protivijo vsled zmotne bojazni za izgubo svoje takozvane žemskosti. In tako postaja žena javen, soodločuj^č faktor v gospodars^kem, socialnem in obče kulturnem stremljenju človeške družbe. Alkio hočemo vzgojiti zdrav in' močen rod, ki bo zmožen uspevati v današnji živs ljenski borbi na eni strani in ki se bo aiwc dal svoje naloige v današnji družbi na dnigi strani, mora.mo predvsem ¦vzgojiti žeoo, dvi» gniti njen intelektualTii in etični nivo. To glasno terjajo današnje razmere, ki zahte* vajo fizično in duševno sposobnejših ljudi, ki jih m.orejo vzgojiti le matere, zavedajooe se tega vsled lastnega prebujenja. Vzbuditi našo ženo, vcepiti ji zavest njenega poslanstva je poklicana nedvomrio v prvi vrsti učiteljica, ki ji že po značaju njene! službe pripada ta> naloga. Toda kdor hoče vzgajaiti' druge, si mora biti v svestd tega, 'kar hoče. Zlasti današnji ljudski vzgo jitelj se mora zavedati svojega> časa, ga mora razumevati v vseh njegovih izahtevah. mora poznati vse boli in' težnje svojih sodobnikioiv — mora poznati svet in mora poznati dom. Ni mogoče vzgajati, če človek sam ni vzgojen, ni roogoče usmerjati drugih, če človek sam ni usmerjen. To velja za nas, ženske vzgoji« teljice bolj kot za kogarkoli. Kajti žene, Iki jih hooemo vzgajati, preproste in naravne, ki jim različni izrodki kuilture še niso po< kvairili njih zdrave naturnosti, bodo z in« stinktom. ki jim nadomesča Tiaoitano mos drost, takoj spozmale. kaj je ono, Ikar jim prinašamo in kdo je oni, ki jim prinaša. Okle» nile se bodo samo tistega., ki bodo. v njem slutile usmerjeno osebnost, izžarevajiočo bo» gastvo svoje duševnosti na -vso svojo okolioo. Danes je najvažnejše, da se žena vobče, zlasti T>a vzigojiteljica za.veda svoje nalogie v družbi. Ali jih ni premnogo, ki občutijo delo, poklic kdt balast in prokletstvo, ki se posmehujejo vsakemu zanimanju za javna vprašanja,, iker so pač vzgojene v zmotah in predsodkih tisočletne tradicije. Toda če se hoče žena v resnici usposobiti — in to se mora — da bo> izvršeivala prdpadajočo ji na* lcso v službi družbenega razvoja v čim po» Dolnejši meri, tedaj mora smatrati svoj po« klic, svoje delo kot vsebino življenja, kot svojo subjektivno Sn družbeno doilžnost. Imeti mora smisel za skupnost, zavedati se mora, da je del celoitt, ki bo tem popolnejša, čim ¦boJj bo popolen delež, ki gai prispeva poi.ameznik. Šele kadar bo prepoiena žena« vzgojiteljica s to zavestjo, šele tedaj bo lah= ko uspešno delovala med narodom. šele te= daj bo imclo njeno deto trajen vpliv na oko« lico. In v tem .oziru je ravno delokrog učite* Ijioe zdlo obsežen in zelo hvalcžen, Cv'ajti ne sanroi izobraženka, ¦ ampak tudi irircprosta žena iz naroda mora razumevati svoj položaj z ozirom nase in na družbo. Da, ravno kmeč* •ka žena mora biti vzgojcnia v pravoi smer, •ravno onai se moTa ;zavedati s/oje naloge v življeinju ibolj kot doslej. Saj se iz kmečke žene=matere rodi masa naroda. Zato lahko smatramo' naravni poklic žene za. delno pod^ ročje socialnega in narodno^gospodarskeiga delorvanja. Kako vzgojiti ženo za ta njen po> klic, nam podaja Danska najlepši vzgled. Tam zahteva navada, da se posveti vsalka deklica — katerikoli poklic si pozneje izvoli — eno leto domačemu delu. Za deklice tako« zvanih nižjih slojev je taka dvjina izobraizba naravnost življenska zahteva. Kajti neizvež« bana dekleta bi vsled sllabe Dlače izapadla priostituciji, ipri onih pa, ki so samostojne gospodinje, se pa nezadostnai ; redizobrazba v gospodinjstvu maščuje na telesnem in dw ševnem blagostanju družinei. Ne samo. da doseže žena, ki stopi v zakon popolnoma n^s poučena o dolžnostih matere in gospodinje s sredstvi, lk'i so ji lto razpolaffo, najslabše uspehe, da negujf. in hrani otroke in družiriiO neracijoeelno, temveč neusposobljenost že= ne v gosppdinjstvu je velikokrat tudi vzrok, da se udaja mož alkoholu, da propada dom in družina. Zato je nujno, da^ poklic gospo« dinje tudi pri nas pravilno presojamo, da se pTičnemo tudi pri nas zavcciati, da nove razmere zahtevajo tudi .ad ženesgospodinje drugačno, novo orientacijo, da je naloga go» spodinje nov problem, ki ga mcra 'rešiti ona sama. Vse žene, 'ki so prav razumevale žensko gibanje, so ;uivide'c in povdarjale eitično^kul* turno važnost tega protblema.. Smiscl tega problema je v tcm, da sc miora žena ipričeti vzbujati v njenem najbolj ženskiem poklicu k islkanju rn dviganju njene duševnci bitno« sti, njene, dosedij speče osebnosti. Po dru> gih državah imajo gospodinje \ tem smislit izvedene samostojnie organizacije in avstrija ski »O&rednji svet duševnih dc'avcev« je že pred leti pnznial taki orgamzaciji pravico rednega članstva, to; se pravi, da smatra ženesgospodinj« za duševne de^avke. Tle že» ne so že gpoznale, da je za nje samo dvoje možno: ali vegetirati še nadaije kot sužnja, ali postati človek« žena 'V najvišjcm smislu in kot taka vredcn član boljše, novo se po» rajajoče družbe. :»Delo« bodi tudi nadalje deviza !žene=gospodinje, toda '.o delo bodi oduševljeno in nai vodi k doslej neslutenemu notranjemu zadovoljstvu. Kajti v njej bo vzrastlo spoštovanje do lastnega dela, do lastne vrednosti in s tem bo prisili'la tudi druge, da bodo spoštovali njeno delo. Saj vemo, kako malo s:e ceni še dames žcnsko delo, zlasti deLo gospodinje, dasi je najbolj naporno in duhamorno. Temu omalavaževa» njiu, je žena sama kriva, ker ji manjka samo> zavesti. poznanja lastne vrednoi.ti. Danes so še nejpregledne prednosti, ki bodo :zrasile iz duhovnega razvoji žene, zlasti matere in go spodinje, oodisi da bodo te posledice dru* žabnega, pravneiga ali gospodarsi ega značajai. Naša naloiga je, da tudi našim ženam pofkažemo pot k temu podviigu. To je zami* slila naša organizacija izvesti v gospodinj* skonadaljevalnih šalah in 'takozvanih dea kliških kroižkih. Za izobrazbo podeželskega ženstva je nujno ootrebno €no' kot drugo, ikajti eno spopoinuje drugo. Nikaivor ni smatrati delkrških kroižkov samo kot neko pripravoi za gospodinjskos nadaljevaino šolo, marveč gosp.*dijnska šola bodi baza za dekliške krožke. Gospodinjsko šolo pos'.ečajo miajša dekleta, l:i so bolj ali manj J.ovzetna lc ;za ikionkrete:! pouk, a> se jim cib spretnom vodstvu prične vendar vzbujaii smisel za razna vprašanja. In ko so deklcta absolvirala gospodinjskoi šolo, šele prav začutij'0 potrtbo in željo po nadaljnii izobrazbi. Tu j« naloga krožka, da na eni strani iitrdi to, ikn.r so pridob;ia dekleta v gospodinjski šoli, nia drugi straii pa koncen« trira svoje delo v smer duhovne izobrazbe s tem, da jim Dnedoči globlji smisel in pomen njihovega dela in stremljenja. Seveda zlasti spočetka ne bo mogoče osnovati v vsakem kraju obojega, zato bodo prišli krožki za enkrat v poštev zlasti tam, kjer iz kakoršnegakodi vzroka še ni. gospoe dinjs!k'e šole. To bo nekaka moralna pobuda za prebivalstvo, da bo zahtevalo od oblasti ustanovitev gospodinjske šole, kajti krožek" more podati le teoretično oeo, kar kmečke žene nujno potrebujejo, da znajo predvsem praktično. Torej nikakor ni podcenjevati po« trebe im pomena krožkov. Poznejle, ko bodo goispodinjslke šole pcstale obvezne po vseh krajih, bodo prišli tudi dekliški krožki do prave veljave. Tm ibo središče vsega prosvet» nega dela, tu se bodo shajala de.deta ik skup^ nim razgovorom, k pooiku v vseh 'vprašanjih, kojih poznanje zahtevajo krajlevne in časov« ne razmere. V krožkih se bodo vršila siste« matična predavanja za vse ženstvo, ki boido imela namen, seznaniti tudi ženo z gospos darskimi -vprašanji; tu se bodo shajala de« kleta k 'S^ktipnemu razvedrilu, k ipevslkim va* jam, k igram; osnovalai se bo knjižnica in čitalnica itd., skratka kTOŽe!k bo žarišče, kl naj dvi.gne našo kmečko in delavslko žen'O', a tudi naŠG učiteijico. Vicm, dai bo marsikatera tovarigica re'kla: »Lepi niačrti, a 'ost, tie v njento razumevanje nji.hovih potreb in težeinj. Naš ie pač vzgojen rv nezaupnostr do nas šega stanu. Ne pomaga nam iskati krivce, temveč z delom dokažimo ljudstvu, da je v ;zmati. Toda eno je pfledvsem potrebna: manjs katd ne sme pravega zaupanja v samo sebe, kd nam edino pomore premagati ovire in te» žave, zaupanja, ki nam bo v prvem početku nadomeščalo prijatelje in bodriloe na naši poti. A kat je pri tem najivažnejše: vera xsamo sehei i,n zmago našega dela vpliva na človeka z magnetično silo in pridabiš &i za* upanje brez vsiljevanja in reklame. Z za* oipanjem od strani Ijudstva pa je led prebit. Toda tneba je delati previdno: manjkati ne sme psihoiloškega takta, iKHtranjega čuta, ki ¦nam narekujie smernice, po katerih. nam je uravriati delo, da se ne zaletimoi in ne izgu« bimo tal pod n.ogami. Kajti delo se ima ved« no uravnati p>o prebivalstvu, po potrebah ih 'razmerah kraja. in časa. Drugačno pdt }e treba na pr. začrtati v kraju, Ikjer bvori ve* čino prebivalstva ddavstvo, drugačno zopet v izr.ečno poljedeJskih krajdh. Vobče je pa o načinu dela podala iz» črpne smernice tov. Dolganova v lanskem tečaju' in so bile pozneje priobčene tudi v »Tovarišu«. Tu bo našla vsaka tavairišica vsaj za začetdk svojeiga dela primerna navodila.