URADNI LISI?! LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ki so določeni s tem zakonom. ki so določeni s tem zakonom. 2. člen Okraji so tile: L okraj Celje s sedežem v Celju Z' okraj Gorica s sedežem v Novi Gorici / okraj Kočevje s sedežem v Kočevju • okraj Koper s sedežem v Kopru • okraj Kranj s sedežem v Kranju okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani • okraj Maribor s sedežem v Mariboru 0£raj Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti in °, ai. Novo mesto s sedežem v Novem mestu . • okraj Ptuj s sedežem v Ptuju in okraj Trbovlje s sedežem v Trbovljah 3. člen * okrajih so tele občine: I. Okraj Celje °ksega tele občine, katastrske občine in naselja: 1. Občina Celje „ (sedež Celje) ll111 V_ J\ Dolenja Brezovica, Dolenja Stara vas, Drča (del), Gorenja Brezovica, Sela pri. Šentjerneju, Šentjernej, Šmarje, Volčkova vas, Vrbovce, Vrh pri Šentjerneju, Zvabovo iomažja vas: Rnhna vas, Stranje pri Škocjanu, Iomažja vas Vrhpolje: Apnenik, Cerov log (del), Dolenje Vrhpolje, Drča (del), Gorenje Vrhpolje, Javorovica, Mihovo, Vratno lagrad (del): Goriška gora, Goriška vas pri Škocjanu Zbure (del): Zalog pri Škocjanu Čatež: Cešhjeoek: 10. Občina T r e b n j e (sedež Trebnje) Čatež, Dolenja vas pri Čatežu, Goljek, Gorenja vas pri lu-težu, Razbore. Sejenice, Zagorica pri Čatežu, Zagrič (de Cešnievek, Dolenja Nemška va • Dolenji Podboršt pri Trebnjem, Gorenja Dobrava, Meglenih Dobrnič: Dolga njiva: Knežja pas: Korita: Lukooek: Miali Videm: Medvedje selo: Omuška pas (del): P onikoe: Prapreče: Otekanja vas: So. Stefan: Sevnica: Skooec: Trebnje: Veli*i Gaber: y rhtrebnje: lel** Uka: ^Sorica.: Artmanja vas, Dobrava, Dobrnič, Gorenja vas. Lokve pri Dobrniču (dosedanje ime naselja:1 Lokve), Podlisec, Preska pri Dobrniču, Reva, Stranje pri Dobrniču, Vavpča vas pri Dobrniču (dosedanje ime naselja: Vavpča vas), Zagorica pri Dobrniču Dolga njiva pri Sentlovrencu, Mačji dol, Potok, Veliki Videm Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Dolenje Selce, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Gorenje Selce, Knežja vas, Krušnji vrh, Lisec, Luža, Občine, Rožen-pelj. Železno Dolenji vrh, Gorenji vrh pri Dobrniču, Korita, Rdeči kal. Svetinja, Sahovec, Smaver, Vrbovec Dolenja Dobrava, Gradišče pri Trebnjem, Jezero, Lipnik, Lnkovek, Rihpovec Krtina, Kukenberk, Mačkovec, Mala Loka, Mali Videm, Muhabran, Šentlovrenc, Žabjek Cviblje, Dol pri Trebnjem (dosedanje ime naselja: Dol), Dolenje Medvedje selo, Gorenje Medvedje selo. Pekel, Prapreče pri Trebnjem, Primštal, Rodine pri Trebnjem (dosedanje ime naselja: Rodine) Bitnja vas, Brezje pri Trebelnem, Cerovec pri Trebelnem, Češnjice pri Trebelnem, Radna vas Dečja vas, Dolnje Ponikve, Gorenje Ponikve, Grm Dolnje Prapreče, Gornje Prapreče, Martinja vas, Vrhovo pri Sentlovrencu Gombišče, Male Dole pri Steha-nji vasi, Stehanja vas, Velike Dole Belšinja vas, Breza, Gorenja Nemška vas. Grič pri Trebnjem (dosedanje ime naselja: Grič), Kamni potok, Pluska, Pristava pri Trebnjem, Rožni vrh, Studenec, Štefan pri Trebnjem, Zidani most Blato, Hudeje, Križ, Križka reber, Mala Sevnica, Račje selo, Velika Sevnica Gorenji Podboršt pri Veliki Loki, Iglenik pri Veliki Loki, Mrzla lužp, Roje pri Čatežu, Škovec, Trebanjski vrh Benečija, Kamna gora, Odrga, Stari trg, Trebnje Cesta. Mali Gaber, Stranje pri Velikem Gabru, Veliki Gaber, Zubina Grmada, Rapče, Vrhtrebnje Korenitka, Trnje, Velika Loka Bič, Dobravica pri Velikem Gabru, Pristavica pri Velikem Gabru, Zagorica pri Velikem Gabru 11. Občin« Žužemberk (sedež Žužemberk) Ajdovec: Brezova reber: Dvor: Gornji Križ: Hinje: Reber: Sela pri Hinjah: Sela pri Sumberku: Stavča vas: Šmihel pri Žužemberku: Veliko Lipje: Žužemberk: Zvirče: Boršt pri Dvoru (dosedanje ime naselja: Boršt), Dolnji Ajdovec (del), Gornji Ajdovec, Mali Lipovec, Podlipa, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec Brezova reber pri Dvoru (dosedanje ime naselja: Brezova reber), Dolnji Ajdovec (del), Sela pri Ajdovcu Dolnji Kot, Dvor, Gornji Kot, Mačkovec pri Dvoru, Sadinja vas pri Dvoru (dosedanje ime naselja: Sadinja vas), Trebča vas, Vinkov vrh Dolnji Križ, Gornji Križ, Poljane pri Žužemberku, Vrh pri Križu, Vrhovo pri Žužemberku Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazina, Pleš Reber, Zalisec Lopata, Sela pri Hinjah, Visejec, Vrh pri Hinjah Arčelca, Babna gora, Dolenji Podšumberk, Gorenji Podšum-berk. Log pri Žužemberku, Orlaka, Replje, Sela pri Sumberku, Volčja jama, Vrtače, Zavrh Jama pri Dvoru. Lašče, Podgozd, Stavča vas Budganja vas, Dešeča vas, Drašča vas, Klečet, Pleševica, Šmihel pri Žužemberku Građene, Klopce, Malo Lipje, Veliko Lipje Cvibelj, Prapreče, Stranska vas pri Žužemberku, Zafara, Žužemberk Prevole, Ratje, Zvirče X. Okraj Ptuj obsega tele občine, katastrske občine in naselja! 1. Občina Bori (sedež Dolane) Belski vrh: Belski vrh Brezovec: Brezovec Bukovci: Bukovci Cirkulane: Cirkulane Dolane: Dolane Drenovec: Drenovec Gorenjski vrh: Gorenjski vrh Goričak: Goričak Gradišča: Gradišča Gruškovec: Gruškovec Hrastovec: Hrastovec Korenjak: Korenjak Mali Okič (del): Mali Okič (del) Medribnik: Medribnik Meje: Meje Muretinci: Muretinci Paradiž: Paradiž Pestike: Pestike Pohorje: Pohorje Pristava: Pristava Slatina: Slatina Stojnci: Stojnci '1 urški orh: Veliki orh: Zavrč: Turški vrh Veliki vrh Zavrč 2. Občina Cirkovce (sedež Cirkovce) Cirkovce: Dragonja nas: Gorica (del): Mihovce: Pleterje: Pongerce: Spodnje Jablane: Starošince: Stražgonjca (del): So. Loorenc na Drao. polju (del): Sikole: Zgornje Jablane: Zupečja vas (del): Cirkovce Dragonja vas Spodnja Gorica, Zgornja Gorica Mihovce Pleterje Pongerce Spodnje Jablane Starošince Stražgonjca Lovrenc na Drav. polju Sikole, Gaj (del) Zgornje Jablane Župečja vas 3. Občina Desternik 5. Občina J u r š i n c i Bodkooci: (sedež Juršinci) Bodkovci Bratislaoci: Bratislave! Drbetinci: Drbetinci Dragooič: Dragovič Gradiščak: Gradiščak Grlinci: Grlinci Ulaponci: H la po nči llvaletinci: llvaletinci, Rjavci (del) Juršinci: Juršinci Kukava: Kukava Mostje: Gabernik, Mostje Novinci: Andrenci (del), Smolinci (del). Polenci (del): Župetinci (del) Polenci Polenšak: Polenšak Rjavci: Gibina, Rjavci (del) Rotman: Rotman Sakušak: Sakušak Seričak: Senčak pri Juršincih (doseda- Slaošina: nje ime naselja: Senčak) Slavšina Vitomarci: Vitomarci Zagorci: Zagorci (sedež Desternik) Biš: Biš Bišečki orh: Bišečki vrh, Crmlja, ( šak, Sovjak Demenci: Desenci. Gomilci Desternik: Desternik Dolič: Dolič Drstelja: Drstelja Janežovci: Janežovci. Placar Janežovski vrh: Janežovski vrh Jiršovci: Gomila, Jiršovci Levanjci: Levanjci Ločič: Ločič Ločki vrh: Ločki vrh Svetinci: Svetinci, Zasadi Trnovska vas: Trnovska vas Trnovski vrh: Strmec pri Desternikn, Trnovski vrh Vintarovci: Vintarovci Zgornji Velovlek: Zgornji Velovlek 6. Občina Lešje (sedež Lešje) Bolečka vas: Bolečka vas Čermožiše: Čermožiše (del) Dežno: Dežno pri Makolah, Varoš Dobrina: Dobrina Doklece: Dok lece, Slape Dolena: Dolena Janški vrh: Janški vrh Jelovec: Jelovec, Makole Kočice: Kočice Kupčinj vrh: Čermožiše (del), Nadole (del) Lešje: Lešje, Majšperk Nadole: Nadole (del) Pečke: Mostečno, Pečke Podlože: Podlože Ptujska gora: Ptujska gora Sestrže: Medvedce, Sestrže Sitež: Naraplje, Planjsko, Sitež Skrblje: Breg, Koritno, Preša, Skrblje, Stanečka vas Stogovci: Stogovci 4. Občina Gorišnica Stoperce: Grdina, Stoperce Stopno: Savinsko, Stopno, Strug (sedež Gorišnica) Sveča: Sveča Sv. Ana: Stari grad Borovci: Borovci Sv. Bolfenk o Bresnica: Bresnica, Predava Halozah: Jelovice Cvetkovci: Cvetkovci Štatenberg: Ložnica, Stranske Makole, Formin: Formin Štatenberg Gajevci: Gajevci, Placerovci Žetale: Žetale Gorišnica: Gorišnica Mala vas: Mala vas 7. Občina Ormož Mezgovci: Mezgovci ob Pesnici (dosedanje ime naselja: Mezgovci) (sedež Ormož) Moškanjci: Cunkovci, Moškanjci Območje občine Ormož obsega: Osluševci: Osluševci al mesto Ormož Podgorci: Podgorci katastrske občine: našelia: Polenci (del); Prerad: Brezovci, Lasigovci Prerad (del), Strmec pri Ormož: Dobrava, Ormož Polenšaku b) druge katastrske občine in naselja: Prvenci: Prvenci. Strelci Bratonečice: Bratonečice, Sejanci Slomi: Slomi, Strejaci, Zamenci Cerovec: Cerovec Sobetinci: Sobetinci Frankovci: F rankovci Tibolci: Prerad (del), Tibolci Gomila: Gomila pri Kogu (dosedanje Zagojiči: Zagojiči ime naselja: Gomila) Zamušani: Zamušani Hardek: Hardek Hermancl: Hum: l oan jkooci: jastrebci: Kajzar: Ključarooci pri Ormožu: Kog: Koračiće: Lacaves: Lahonci: Lešnica: Libanja: Lilmerk: Loperšice: Mala pas: Mali Brebroonik: Mihalovci: Pavlovci: Pavlovski vrh: Prietinci: Pušenci: Rakovci: Rucrmnci: Runeč: Savci: Senik: Senešci: Sodinci: Stanovno: Strjanci: So. Miklavž: Sv. Tomaž: Sardinje: Prgovi&če: Trnovci: Veličane: Veliki Brebroonik: Velika Nedelja: Vičanci: Vinski vrh: Vuzmetinci: Zasavci: Žerovinci: Žvab: Hermanci Hum pri Ormožu Ivanjkovci Jastrebci Kajžar Gornji Ključarovci, Spodnji Ključarovci Kog Hranjigovci, Koračiće Lačaves Lahonci Lešnica Libanja Lešniški vrh, Litmerk Loperšice Gradišče pri Ormožu (dosedanje ime naselja: Gradišče), Mala vas pri Ormožu (dosedanje ime naselja: Mala vas) Mali Brebrovnik Mihalovci Pavlovci Pavlovski vrh Pršetinci Pušenci Rakovci Rucmanci Dobrovščak, Runeč Savci Senik Senešci Sodinci Stanovno, Strezetina Ritmerk, Strjanci Miklavž pri Ormožu Tomaž pri Ormožu, Zagorje Lunovec, Strmec pri Ormožu, Sardinje Trgovišče Mezgovci, Senčak, Trnovci Veličane Veliki Brebrovnik Drakšl, Hajndl, Mihovci pri Veliki Nedelji, Velika Nedelja Vičonci Krčevina, Vinski vrh Vuzmetinci Zasavci Hujbar, Žerovinci Žvab 8. Občina Ptuj (sedež Ptuj) Območje občine Ptuj obsega: a) mesto Ptuj katastrske občine: naselja: Krčevina pri Ptuju (del); Ptuj: Spodnji Breg (del): f. lit: Zgornji Breg: Ptuj (del) Ptuj (del) Ptuj (del) Ptuj (del) b) druge katastrske občine in naselja: ■Apače: Bratje: 'Dornava: Gerečja vas: Grajena: G/ajeničak: * ajdina: Haidoše: Apače. Kidričevo (del) Brstje, Budina Dornava Gerečja vas, Kungota pri Ptuju, Njiverce Grajena Grajenščak Spodnja Hajdina, Zgornja Hajdina Hajdoše Kicar: Krčevina pri Ptuju (del): Krčevina pri Vurbergu: Markovci: Mestni vrh: Nova vas pri Markovcih: Nova vas pri Ptuju: Pacinje: Podvinci: Rogoznica: Prepolje (del): Skorba: Slovenja vas: Sv. Lovrenc na Drao. polju (del): Spodnji Breg (del): Spodnji Veloolek: Spuhlja: Starše: Vumpah: Zabovci: Zlatoličje: Zupečja vas (del): Kicar Krčevina pri Ptuju, Orešje, Rabelčja vas, Stuki, Vičava Krčevina pri Vurbergu Markovci Mestni vrh Nova vas pri Markovcih Nova vas pri Ptuju Pacinje Podvinci Rogoznica, Žabjak Prepolje, Trniče Skorba Slovenja vas Kidričevo (del) Draženci Spodnji Velovlek Spuhlja Starše Vumpah Zabovci Zlatoličje Kidričevo (del) Grabe: Obrež: Središče: Salovci: Vitan: V odranci: 9. Občina Središče (sedež Središče ob Dravi) Grabe Obrež Središče ob Dravi Salovci Vitan Godeninci, Vodranci 10. Občina Videm (sedež Videm pri Ptuju) Belaošek: Belavšek Dežno: Dežno pri Podlehniku Dravci: Dravci, Soviče Dravinjski vrh: Dravinjski vrh Gorca: Gorca Griadišče: Gradišče Gruškovje: Gruškovje Jablovec: Jablovec Jurovci: Jurovci, Tržeč Kozminci: Kozminci Lancova vas: Lancova vas Ljubstava: Ljubstava Ložina: Ložina Majski vrh: Majski vrh Mala Varnica: Mala Varnica Mali Okič (del): Mali Okič (del) Pobrežje: Pobrežje (del), Videm pri Ptuju Podlehnik: Podlehnik Repišče: Repišče Rodni vrh: Rodni vrh Sedlašek: Sedlašek Sela: Barislovci, Sela Skorišnjak: Skorišnjak Spodn ji Breg (del): Pobrežje (del) Spodnji Leskovec: Spodnji Leskovec, Strmec pri Leskovcu Stanošina: Stanošina . Strajna: Strajna Šturmovci: Šturmovci T rdobojci: T rdobojci T rnovec: Trnovec Vare ja: Vare ja Velika Varnica: Velika Varnica Veliki O kič: Zakl: Zgornji Leskovec: Zgornja Pristava: Veliki Okič Zakl Berinjak, Zgornji Leskovec Popovci, Zgornja Pristava XI. Okraj Trbovlje obsega tele občine, katastrske občine in naselja: 1. Občina Brežice (sedež Brežice) Občina Brežice obsega: a) mesto Brežice katastrske občine: naselja: Brežice: Brežice b) druge katastrske občine in naselja: Arnovo selo: Artiče: Blatno: Bojsno: Bregana: Brezina: Brezje: Brezovica: Bukošek: Bukovje: Bušeča vas: Čerina: Cerklje (del): Curnovec: Čatež: Crnc: Večno selo: Dedujta vas: Dolenja vas (del): Drenovec: C aber je: Globočice: Globoko: Jereslavec: Kapele: Koritno: Križe (del): Krška vas (del): Loče: Mali vrh: Mihalovec: Mostec: Oklukova gora: (jrešje: Pavlova vas: Piršenbreg: Pišece: Podgorje: Podvinje: Arnovo selo Artiče, Glogov brod Blatno Bojsno Bregansko selo, Brezje pri Veliki Dolini, Nova vas pri Bregam, Obrežje, Perišče, Rajec Brezina, Trebež Brezje pri Bojsnem Brezovica na Bizeljskem Bukošek (del) Bukovje Bušeča vas, Dolenja Pirošica, Gorenja Pirošica, Vrbovška u vas Čerina, Dobeno, Dvorce, Prilipe, Žejno Cerklje ob Krki, Crešnjice pri Cerki [ah, Gazice, Hrast je pri Cerkljah, Zasap, Župeča vas (del) Curnovec (del) Čatež ob Savi, Mrzlava vas, Velike Malence Cuudrovec, Črne Curnovec (del), Dečno selo. Volčje (del) Dednja vas Spodnja Pohanca Bračna vas, Drenovec pri Bukovju, Nova vas ob Sotli (del) Dobova (del), Gaberje pri Dobovi, Mali Obrež Cedem. Globočice, Kamence, Kraška vas, Mali Cirnik, So-benja vas, Stankovo Globoko Jereslavec Kapele Koritno, Laze, Ponikve Križe( Pečice Boršt, Dolenje Skopice, Gorenje Skopice, Krška vas, Račja vas, Župeča vas (del) Loče Mali vrh Dobova (del), Mihalovec Mostec Oklukova gora Bizeljska vas, Orešje na Bizeljskem Pavlova vas Piršenbreg Pišece Podgorje pri Pišecah Podvinje Rakovec: Rigonce: Sela: Silovec: Slogonsko: Sromlje: Stara nas: Stojanski vrh: Sušica: St. Lenart: T m je : Velika Dolina: Veliki Obrež: Vitna vas: V rh je: Volčje: lakot: Zgornja Pohanca: Zgornji Obrež: Zupeleoec: Rakovec Rigonce Bukošek (del), Sela pri Dobovi, Zakot (del) Silovec Slogonsko Sromlje Gregovce, Stara vas-Bizeljsko Brvi, Izvir, Poštena vas, Stojanski vrh, Vinji vrh Nova vas ob Sotli (del), Spodnja Sušica, Zgornja Sušica Gornji Lenart, Šentlenart, Trnje Cirnik, Gaj, Jesenice, Mala Dolina, Podgračeno, Ribnica, Velika Dolina Dobova (del), Veliki Obrež Dramlja, Vitna vas Vrbje Volčje (del) Zakot (del) Zgornja Pohanca Zgornji Obrež Zupelevec 2. Občina Hrastnik (sedež Hrastnik) Občina Hrastnik obsega: a) mesto Hrastnik katastrsike občine: naselja: Dol pri Hrastniku (def): Hrastnik (del) Hrastnik (del): Hrastnik (del) Sv. Jurij ob Turju (del): Hrastnik (del) b) druge katastrske občine in naselja: Hrastnik (del): Ple-sko, Prapretno pri Hrastniku Dol pri Hrastniku (del): Brnica, Dol pri Hrastniku, Kal Marno: Brdce, Krištandol, Marno, Unjčno Ojstro (del): Studence Podkraj (del): Podkraj (del) So. Jurij ob Turju (del): Gore. Kovk, Krnice Sv. Marko (del): Čeče (del), Boben So. Stefan: Turje Sirje (del): Savna peč. Sirje (del) 3. Občina Radeče (sedež Radeče) Občina Radeče obsega: a) mesto Radeče katastrske občine: naselja: Radeče: Radeče b) druge katastrske občine in naselja: Dole pri Litiji: Dobovica, Dole pri Litiji, Hu- de ravne, Kal pri Dolah, Prevale, Radgonica, Selce, Slavina, Spodnje Jelenje, Suhadole, Zagozd. Zavrh Hotemež: Brunk, Brunška gora, Dobrava, Goreljce, Hotemež, Loška go- ra, Rudna vas , ,, n Konjšica (del): R^dež, Rtiče. Stranski vrh (del) Loka pri Zidanem mostu: Loka pri Zidanem mostu, Račiča Njivice: Okruglice: Podkraj (del): Radež: Svibno: č>o. Jurij: So. Peter pri Loki: Sv. Jurij pod Kumom: St. Lovrenc: S ir je (del): Velika Goba (del): Vrhovo: Jelovo, Močilno, Njivice, Stari dvor, Žebnik Okroglice, Razbor Podkraj (del) Celovnik, Radež, Žirovnica Čimerno, Jagnjenica, Počakovo, Svibno, Zagrad Breg, Šentjur na Polju Obrežje pri Zidanem mostu Borovak pri Podkumu, Gorenja vas, Mali Kum, Osredek, Padež, Podkum, Šklendrovec (del) Gradišče, Ježevec, Kostanjevica, Prelesje, Ravne nad Šentrupertom, Strmec Suhadol, Sirje (del). Veliko Širje, Zidani most Cepi je, Gorenje Jelenje, Ljubež v Lazih. Malu Goba, Preženj-ske njive. Velika Goba Log pri Vrhovem, Prapretno, Vrbovo 4. Občina Senovo Anže: (sedež Senovo) Anže Armeško: Armeško Brezje: Brezje pri Dovškem Dobrova: Dobrova Dolnji Leskovec: Dolnji Leskovec Dovško Dovško: Gorica: ' Gorica pri Rastežu Kališovec: Kališovec Kostanjek (del): Kostanjek Leskovec: Gorenji Leskovec Lokve: Lokve Koprivnica: Koprivnica Mali Kamen: Mali Kamen Mrčna sela: Mrčna sela Presladol: Presladol Rajhenburg: Brestanica Raztez: Raztez Reštanj: Reštanj Rožno: Rožno Senovo: Senovo Stolovnik: Stolovnik Stranje: Stranje Sedem: Sedem Meliki Dol: Veliki Dol Veliki Kamen: Veliki Kamen 5. Občina Sevnica (sedež Sevnica) Občina Sevnica obsega: a) mesto Sevnica katastrske občine: naselja: Jevnica: Sevnica b) druge katastrske občine in naselja: Blanca Apnenik pri Boštanju, Boštanj, Dolenji Boštanj Dolnje Brezovo, Gornje Brezovo, Peč je Bučka. Dolenje Kadulje, Dule, Gorenje Kadulje, Jarčji vrh, Jerman vrh, Močvirje, Osredek pri Hubajnici, štrit, Za-boršt Budna vas, Cerovec, Sreduik klanca: Kostanj: Krezuvo: Kučka- Cerovec: Cirnik: Goveji dol: Hubajnica: Kal: Klad je: Kompolje: Krajna brda: Krsinji vrh: Laknice (del): Ledina: Log: Metni vrh: Pijavice: Podgorje: Podorh: Poklek: Podboršt: Selce: $t. Jani: Šmarje: Pelie: Studenec: irnovec: Triišče (del): Vrh: Zabukovje: Zigrski vrh: Zurkov dol: Mali Cirnik pri Šentjanžu (dosedanje ime naselja: Mali Cirnik), Roženberk, Svinjsko, Veliki Cirnik Goveji dol, Kamenica, Krmelj Dedna gora. Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Gornje Orle, Mala Hubajnica, Primož, Velika Hubajnica Kal pri Krmelju (dosedanje ime naselja: Kal), Kladje pri Krmelju, Osredek pri Krmelju, StüjOjgrob Kladje nad Blanco Jablanica, Kompolje, Mrtovec, Novi grad. Šmarčna Krajna brda Gornja Stara vas, Jeperjek, Krsinji vrh, Otavnik, Slančji vrh Malkovec (del), Pavla vas, Škovec, Trščina Ledina, Orehovo (del), Orešje nad Sevnico Konjsko, Laze pri Boštanju, Log, Lukovec, Preska, Radna Drožanje. Metni vrh (del) Gabrijele, Pijavice, Polje pri Tržišču, Spodnje Mladetiče, Zgornje Mladetiče Podgorje ob Sevnični, Podgorica Lončarjev dol (del), Podvrh, Prešna Loka, Vranje Poklek nad Blanco Leskovec v Podborštu, Podboršt Selce nad Blanco Birna vas, Koludt/rje, Šentjanž Orehovo (del), Šmarje Češnjice, Drušče. Pogačice, Tel-če, Telčice, Znojile pri Studencu (dosedanje ime naselja: Znojile) Arto. Brezovo. Hudo Brezje, Ponikve pri Studencu. Rovišče pri Studencu (dosedanje ime naselja: Rovišče), Studenec, Zavratec Stržišče. Trnovec. Zigrski vrh (del) Kaplja vas, Malkovec (del), Skrovnik. Spodnje Vodale, Tržišče, Vrhek, Zgornje Vodale Gabrje, Jelovec, Križ, Vrh pri Boštanju Metni vrh (del), Mrzla planina, Zabukovje nad Sevnico Čanje, Lončarjev dol (del), Zigrski vrh (del) Zurkov dol 6. Občina Trbovlje (sedež Trbovlje) Občina Trbovlje obsega: a) mesto Trbovlje katastrske občine: naselja: Trbovlje: Trbovlje (del) Zagorje ob Savi (del): Trbovlje (del) b) druge katastrske občine in naselja: Dobovec: Dobovec. Ključevica, Škofja riža, Završje, Župa Kotredei (del); Čebine Partizanski vrh Knezdol: Gabersko, Knezdol, Planinska vas Ojstro (del): Ojstro Poto&ka oas (del): Prapreče (del) Ho. Lenart (del): Vrhe (del) So. Marko (del): Čeče (del), Ostenk 7. Občina Vide ra- Krško (sedež Videm-Krško) Občina Videm-Krško obsega: a) mesto Videm-Krško katastrske občine: naselja: Krško (del); Videm-Krško (del) Stara oas-Videm (del): Videm-Krško (del) K idem oo Savi: Videm-Krško (del) K etiki Trn: Ardro pod Velikim Trnom, Čreš- njice nad Pijavškim, Dalce, Dolenja Lepa vas, Gorenja Lepa vas. Gorenje Dole, Gorenje Pijavško, Jelševee, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Planina pri Raki, Smečice, Srednje Arto, Srednje Pijavško. Veliki Trn, Zenje Veliki Podlog: Gorica. Gržeča vas. Jelše, Pri- stava pri Leskovcu (del) Veliki Podlog Veliko Mrašeoo (del)' Pristava pri Leskovcu (del) 8. Občina Zagorje ob Savi (sedež Zagorje ob Savi) b) druge katastrske občine in naselja: Anooec: Cerklje (del): Dolenja oas (del): Drnovo: K ost an jek (del): Krška vas (del): Krško (del): Leskovec: Pesje: Pleterje: Površje: Kaka: Ravne: Scnuše: Smednik: Sremič: Stara vas-Videm (del): Stari grad: Anovec, Bučeroa, Kremen Mrtvice (del) Dolenja vas pri Artičah Brege, Drnovo, Mrtvice (del), Leskovec pri Krškem (del). Spodnji Stari grad (del), Vihre (del) Ravne pri Zdolah Vihre (del) Cesta, Čretež pri Krškem, Dunaj, Golek (del). Gora, Gunte, Osredek pri Trški gori (dosedanje ime naselja: Osredek), Senožete, Spodnje Dole, Spodnje Pijavško, Straža pri Krškem, Strmo rebro, Trška gora Leskovec pri Krškem (del), Venile, Vrbina, Zadovinek Pesje Pleterje, Zdole Brezje pri Raki, Dolenja vas pri Raki, Gmajna (del), Površje, Zabukovje pri Raki Ardro pri Raki, Celine, Cirje, Dobrava pod Rako (del), Dolga Raka, Goli vrh, Gradišče pri Raki, Jelenik, Koritnica, Mikote, Podlipa, Podulce. Pristava pod Rako, Raka, Sela pri Raki, Smednik (del), Videm, Vrh pri Površju Apnenik pri Velikem Trnu, Brezje pri Senušah (del), Brezovska gora (del), Drenovec pri Leskovcu (del), Golek (del), Ivan dol. Kobile, Libelj, Loke, Nemška gora, Nemška va", Nova gora. Pijana gora, Ravni, Selce pri Leskovcu, Volovnik, Vrhulje Brezje pri Senušah (del), Brezovska gora (del), Dedni vrh, Dolenje, Drenovec pri Leskovcu (del), Gorenja vas pri Leskovcu (dosedanje ime naselja: Gorenja vas), Mali Podlog, Senuše, Straža pri Raki, Velika vas Dobrava pod Rako (del), Gmajna (del), Kržišče, Mali Koren, Ravno, Smednik (del), Veliki Koren, Zaloke Sremič Spodnja Libna (del) Libna, Spodnja Libna (del). Spodnji Stari grad (del) Občina Zagorje ob Savi obsega: a) mesto Zagorje ob Savi katastrske občine: naselja: Zagorje ob Savi (del): Zagorje ob Savi b) druge katastrske občine in naselja: H rezje: Čemše Hrastnik pri Trojanah: K andrše: Kolovrat: Konjšica (del): Kotredei (del): Loke: Brezje, Dobrljevo Čemšenik, Jesenovo, Razbor pri Čemšeniku Blodnik, Hrastnik pri Trojanah, Jelenk, Jelševica, Polšina, Šentgotard Briše. Dolgo brdo pri Mlinšah, Kandrše (del), Mlinše, Razpotje, Vrh pri Mlinšah, Žva-rulje Borje pri Mlinšah, Kolovrat, Medija, Podlipovica Konjšica, Stranski vrh (del), Sklendrovec (del) Kotredež. Rove, Za vine, Znojile Družina, Kisovec, Loke pri Zagorju (dosedanje ime naselja: Loke), Podkraj pri Zagorju, Vrh Polšnik: Dolgo brdo, Mamolj (del). Polš- nik, Preveg, Ravne, Renke, Šumnik, Tepe, Zglavnioa Potoška vas (del): Potoška vas, Prapreče (del) Vine Rtiše: Rovišče (del): Sv. Lenart (del): Semnik: St. Lambert: Velika Goba (del): Zabava: 'Zagorje ob Savi (del); Izlake, Orehovica, Prhovec, Ržiše. Zabreznik Gol če, Rovišče Vrhe (del) Semnik Bone, Čolnišče, Jablana, Jarše, Kolk. Mošenik, Požarje, Senožeti, Sentlambert. Tirna Borovak pri Polšniku, Mamolj (del), Velika Preska Breznik, Kostrevnica, Log P,TI Mlinšah, Ravne pri Mlinšah, Zabava Dolenja vas, Ravenska vas, Selo pri Zagorju 4. člen S statutom okrajnega ljudskega odbora se za oble na območju okraja Ljubljana: 1. Ljubljana- žigrad, 2. Ljubi jana-Center, 3. Ljubija n a-Črnuce, ■ ubljana-Moste, 5. Ljubljann-Polie. 6. Ljubljana-Km k, 7 Ljubljana-Sentvid. 8. Ljubljana-Siška, 9. Ll _ ma-Vič in za občine na območju okraja Mari _ • Maribor-Centcr, 2. Maribor-Košaki. 3. Maribor- bor, 4. Maribor-Tezno lahko ustanovi organ (mestni svet) za opravljanje komunalnih in drugih zadev, ki imajo skupen piomen za te občine. 5. člen Območje, ime in sedež okraja ter območja občine se lahko spremenijo samo z zakonom. Sedež in ime občine lahko spremeni Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije z odlokom, t f/ ’ i. ^ / 6. ölen X ’Č’ - > '' Kolikor se s tem zakonom spremenijo ali dopolnijo dosedanja imena posameznih naselij, se njihova dosedanja imena odpravljajo in veljajo odslej samo nova imena. 7. člen Kjer je po določbah tega zakona katastrska občina razdeljena na dvoje ali več občin v območju istega okraja, odloči o razmejitvi med prizadetimi občinami okrajni ljudski odbor. Kjer je katastrska občina razdeljena na dvoje ali več občin, ki spadajo k različnim okrajem, odločijo o razmejitvi sporazumno ljudski odbori prizadetih okrajev. Če ne pride do sporazuma, odloči o razmejitvi Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. 8. člen Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije izda po potrebi predpise za izvršitev tega zakona. 9. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-84/58 Ljubljana, dne 29. junija 1939. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Dr. Ferdo Kozak 1. r. Boris Kraigher 1. r. 120. UKAZ Na podlagi li. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih °blasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ?-akon o izvedbi nove ureditve občin in okrajev, kj ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slo-, venijo na seji Republiškega zbora dne 28. junija 1935 ':n ki se glasi: ZAKON o izvedbi nove ureditve občin in okrajev Zakon o občinskih ljudskih odborih in zakon o okrajnih ljudskih odborih se uporabljata še naprej, kolikor njune določbe niso v nasprotju s splošnim zakonom o ureditvi občin in okrajev/ z določbami tega zakona. C f op* ■ 2 T-t'/j II. Oblikovanje ljudskih odborov novih občin in okrajev 2. člen Za čas, dokler ne bodo na splošnih volitvah izvoljeni odborniki ljudskih odborov novih občin in okrajev, se oblikujejo ljudski odbori novih občan praviloma iz tistih odbornikov dosedanjih občinskih in mestnih ljudskih odborov, ljudski odbori novih okrajev pa iz tistih odbornikov dosedanjih okrajnih in mestnih ljudskih odborov, ki so bili izvoljeni na območju, ki pride v sestav nove občine oziroma novega okraja. 3. člen Ljudski odbori novih občin štejejo praviloma od 15 do 50 odbornikov, okrajni zbori ljudskih odborov novih okrajev od 50 do 100 odbornikov, zbori proizvajalcev ljudskih odborov novih okrajev pa najmanj tri četrtine, a največ toliko odbornikov kot okrajni zbor. V mejah števila, določenega po prvem odstavku tega člena se določi skupno število odbornikov ljudskega odbora nove občine oziroma okrajnega zbora ljudskega odbora novega okraja glede na število prebivalcev, krajevni obseg in posebne krajevne razmere nove občine oziroma okraja, število odbornikov zbora proizvajalcev ljudskega odbora novega kraja pa glede na število proizvajalcev in glede na posebne gospodarske razmere novega okraja Število prebivalcev oziroma proizvajalcev se ugotovi po podatkih, ki so bili za podlago pri zadnjih splošnih volitvah v ljudske odbore. 4. člen Ce sestavlja novo občino več dosedanjih občin ali delov občin, odpade na vsako dosedanjo občino oziroma njen del toliko odbornikov, kot ustreza raz-■erju med številom prebivalcev posamezne dosedanje občine oziroma dela občine in skupnim številom prebivalcev nove občine. Ce sestavlja novi okraj več dosedanjih okrajev, mest ali njihovih delov, odpade od skupnega števila odbornikov, določenega za okrajni zbor ljudskega odbora novega okraja, na vsak dosedanji okraj, mesto oziroma njegov del toliko odborniških mest, kot ustreza razmerju med številom prebivalcev posameznega dosedanjega okraja, mesta ali njegovega dela in skupnim številom prebivalcev novega okraja. 5. člen L Splošne določbe 1. člen Dokler ne bo sprejet zakon o samoupravljanju °bcinali in okrajih, se uporabljajo glede položaja .0bčin in okrajev, ustanovljenih z zakonom o ^i moč jih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveli ler glede oblikovanja, organizacije in dela nji-V:'h ljudskih odborov določbe splošnega zakona o Reditvi občin in okrajev z dne 16. junija 1955 in 'oločbe tega zakona. Od skupnega števila odbornikov, določenega za zbor proizvajalcev ljudskega odbora novega okraja, odpade na proizvajalsko skupino industrije, trgovine in obrti oziroma na skupino kmetijstva toliko odborniških mest, kot ustreza razmerju, s katerim je posamezna proizvajalska skupina udeležena pri skupnem družbenem produktu novega okraja. Ce sestavlja novi okraj več dosedanjih okrajev, mest ali njihovih delov, odpade od števila odbornikov, ki pripade po prejšnjem odstavku . posamezni proizvajalski skupini, na vsak dosedanji okraj, mesto oziroma njegov del toliko odbor n iških mest, kot ustreza razmerju med številom proizvajalcev v posamezni proizvajal skl skupini na območju dosedanjega okraja, mesta oziroma njegovega dela in skupnim številom proizvajalcev, zaposlenih v tej proizvajalni skupini na območju novega okraja, Skupni družbeni produkt in družbeni produkt vsake proizvajalske skupine na območju novega okraja se določita po podatkih, ki so bili za podlago pri zadnjih splošnih volitvah odbornikov v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov. 6. člen • Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije določi za vsak' novi okraj skupno število odbornikov okrajnega zbora in tudi, koliko od tega števila odpade na vsak dosedanji okraj, mesto ali njegov del, ki pridejo v sestav novega okraja. Izvršni, svet Ljudske skupščine LR Slovenije določi za vsak novi okraj skupno število odbornikov zbora proizvajalcev, koliko od skupnega števila odbornikov pripada vsaki proizvajalski skupin; in tudi, koliko od od bo miških mest, pripadajočih posamezni proizvajalski skupini, odpade na vsak dosedanji okraj, mesto ali njegov del. Ljudski odbor novega okraja določi skupno število odbornikov ljudskega odbora vsake nove občine in tudi, koliko od tega števila odpade na vsako dosedanjo občino oziroma njen del. 7. člen Odbornike v ljudski odbor nove občine izvolijo na seji izmed sebe odborniki ljudskega odbora vsake dosedanje občine, ki pride v sestav nove občane. Odborniki dosedanjih občinskih ljudskih odborov lahko izvolijo za odbornika ljudskega odbora nove občine tud; odbornika okrajnega ljudskega odbora ali ljudskega poslanca republiške ali zvezne ljudske skupščine, ki je bil izvoljen na območju dosedanje občine. 8. člen Odbornike v okrajn; zbor novega okraja izvolijo na seji izmed sebe odborniki okrajnega (mestnega) zbora vsakega dosedanjega okraja oziroma mesta, ki pride v sestav novega okraja. Odbornike v zbor proizvajalcev novega okraja izvolijo na seji vsi odborniki zbora proizvajalcev vsakega dosedanjega okraja oziroma mesta, ki pride v sestav novega okraja, in sicer za vsako proizvajalsko skupino izmed tistih odbornikov, ki so bili izvoljeni v tej proizvajalski skupini. Okrajni (mestni) zbor dosedanjega okraja lahko izvoli v okrajni zbor novega okraja tudi ljudskega poslanca republiškega ali zveznega zbora, zbor proizvajalcev dosedanjega okraja pa poslanca zbora proizvajalcev republiške ali zvezne ljudske skupščine, ki je bil izvoljen na območju dosedanjega okraja ali mesta. 9. člen Ce izvoli dosedanji ljudski odbor po drugem odstavku 7. oz. 8. člena tega zakona odbornika dosedanjega okrajnega ljudskega odbora v ljudski odbor nove občine ali ljudskega poslanca v ljudski odbor nove občine ali novega okraja, 's tem ne sme biti prekoračeno po 6. členu tega zakona določeno število odbornikov ljudskega odbora nove občine oziroma okrajnega zbora ali zbora proizvajalcev ljudskega odbora novega okraja. Za izvolitev po drugem odstavku 7. oziroma 8. člena tega zakona je potrebna pismena privolitev okrajnega odbornika oziroma ljudskega poslanca. 10. člen p ;, _ ! z , V«i odborniki dosedanjega občinskega ljudskega odbora oziroma vsi odborniki okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dsedanjega okraja postanejo brez volitev odborniki ljudskega odbora nove občine oziroma odborniki okrajnega zbora in zbora proizvajalcev novega okraja, če se območje dosedanje občine oziroma okraja sklada z območjem nove občine oziroma okraja. Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije lahko odloči, da postanejo brez volitev odborniki okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalvev ljudskega odbora novega okraja vsi, ki so bili na območjih, ki pridejo v sestav novega okraja, izvoljeni za odbornike posameznega zbora dosedanjih okrajnih ljudskih odborov, če njihovo skupno število ne znaša več kot 110. Ljudski odbor novega okraja lahko odloči, da postanejo brez volitev odborniki ljudskega odbora nove občine vsi, ki so bili na območjih, ki pridejo v sestav nove občine, izvoljeni za odbornike dosedanjih občinskih ljudskih odborov, če njihovo skupno število ne znaša več kot 60. Izjemoma lahko odloči Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije oziroma ljudski odbor novega okraja, da postanejo odborniki zbora ljudskega odbora novega okraja oziroma odborniki ljudskega odbora nove občine vsi, ki so bili na območjih, k; pridejo v sestav novega okraja oziroma nove občine, izvoljeni za odbornike, če je njihovo skupno število samo malo večje, kot je določeno v prejšnjih dveh odstavkih, ali pa samo malo manjše, kot mora znašati po prvem odstavku 3, člena tega zakona minimalno število odbornikov. Ljudski odbori novih občin lahko izvolijo na prvi seji za odbornike v svoj občinski ljudski odbor v okviru števila, ki ga določi za vsako novo občino iz tega člena ljudski odbor novega okraja, dodatno še odbornike dosedanjih okrajnih ljudskih odborov in ljudske poslance, ki so bili izvoljeni na območju nove občine. Zbor; ljudskih odborov novih okrajev lahko izvolijo na prvi seji za odbornike v svoj zbor v okviru števila, ki ga določ; za vsak novi okraj iz tega člena Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije, dodatno še ljudske poslance ustreznega zbora republiške oziroma zvezne ljudske skupščine, ki so bilj izvoljeni na območju novega okraja. Za izvolitev po tem odstavku je potrebna pismena privolitev izvoljenega odbornika oziroma poslanca. M. člen Okrajni ljudski odbor določi za vsako novo občino na območju mesta skupno število odbornikov občinskega ljudskega odbora. Oe sestavljajo novo občino na območju mesta poleg dela dosedanjega mesta tudi še ena ali vec dosedanjih občin, ki so bile v sestavu mesta ali zunaj njega, določi okrajni ljudski odbor tudi. koliko od skupnega števila odborniških mest odpade na de dosedanjega mesta in koliko na vsako posamezno dosedanjo občino al; njen del. Na del dosedanjega mesta oziroma na vsako dosedanjo občino_oziroma njen del odpade sorazmerno toliko, odborniških mest, kot ustreza razmerju med skupnim številom prebivalcev na območju nove občine in številom prebivalcev na območju dela dosedanjega mesta oziroma dosedanje občine ali njenega dela. Ce sestavlja novo občino na območju mesta samo del dosedanjega mesta, ki ni bil občina v sestavu mesta ali njen del, postanejo brez volitev odborniki ljudskega odbora nove občine vsi odborniki dosedanjega mestnega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju nove občine. Če je tek odbornikov več, kot je določil okrajni ljudski odbor, izvoli dosedanji mestni ljudski odbor izmed njih toliko odbornikov, kot je določeno. Če je tek odbornikov manj, postanejo vsi brez volitev odborniki ljudskega odbora nove občine, manjkajoče število odbornikov pa izvolijo zbori volivcev po predpisih, ki veljajo za kandidiranje odbornikov ljudskih odborov. Dosedanji mestni ljudski odbor določi, kateri zbori volilcev bodo volili odbornike in koliko odbornikov bo volil vsak od njih. Za izvolitev po zboru volivcev je potrebna pismena privolitev izvoljenega. V primerih iz drugega in tretjega stavka tega odstavka lahko izvoli mestni ljudski odbor oziroma zbor volivcev ob pogojih iz 9. člena tega zakona tudj ljudskega poslanca, ki je bil izvoljen na območju nove občine v sestavu mesta. Če sestavljajo novo občino na območju mesta poleg dela dosedanjega mesta tudi še ena ali več dosedanjih občin, ki so bile v sestavu mesta, ali njihov del, veljajo za odbornike dosedanjega mestnega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na tistem delu mesta, ki ni bil občina v sestavu mesta, določbe drugega odstavka tega člena. Na območju dosedanje občine v sestavu mesta postanejo odborniki ljudskega odbora nove občine brez volitev vsi odborniiki dosedanjega mestnega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na tem območju, manjkajoče število pa izvoli na seji ljudski odbor dosedanje občine izmed svojih odbornikov. V tem primeru lahko izvoli občinski ljudski odbor ob pogojih iz 9. člena tega zakona tudi ljudskega poslanca, ki je bil izvoljen na območju dosedanje občine oziroma njenega dela, ki pride v sestav nove občine. Če sestavljajo novo občino na območju mesta Poleg dela dosedanjega mesta tudi še ena «H več občin, ki so bile do zdaj zunaj dosedanjega mesta, aR njihov del, veljajo za del dosedanjega mesta, ki ni bil občina v sestavu mest, in za dosedanjo občino T sestavu dosedanjega mesta določbe drugega oziroma tretjega odstavka tega člena. Ljudski odbori občin, ki doslej niso bile v sestavu mesta, pa volijo določeno število odbornikov pa določbah 7. člena tega zntona. IH. Prenehanje mandata dosedanjih odbornikov 12. člen Dd borni kom dosedanjih občinskih, okrajnih in ^estnih ljudskih odborov, ki ne bodo izvoljeni za odbornike ali ne bodo brez volitev postali odborniki •JUttskih odborov novih občin oziroma novih okrajev, Preneha cd bor n iški mandat s 1. septembrom 1955. IV. Prva seja novih ljudskih odborov 13. člen - ^rv0 ,sej0 ljudskega odbora nove občine oziroma °Vega okraja skliče predsednik ljudskega odbora tiste dosedanje občine oziroma tistega dosedanjega okraja, na katerega območju je sedež ljudskega odbora nove občine oziroma novega okraja. Prvo sejo ljudskega odbora nove občine na območju mesta skliče predsednik dosedanjega mestnega ljudskega odbora. Odborniki okrajnega zbora in zbora proizvajalcev ljudskega odbora novega okraja se zberejo ločeno na posebnih sejah. Prva seja ljudskega odbora novega okraja mora biti najpozneje do 20. julija 1955, prva seja ljudskega odbora nove občine pa najpozneje do 10. avgusta 1955. 14. člen Prva seja ljudskega odbora se opravi ob primerni uporabi določb 51. do 55. člena zakona o občinskih ljudskih odborih oziroma 74. do 79. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, kolikor v tem in v 15. členu ni drugače določeno. Mandati se verificirajo na podlagi odločb, izdanih po 6., 10. in 11. členu tega zakona, zapisnikov o volitvah odbornikov in na podlagi ustreznih poročil dosedanjih ljudskih odborov. To gradivo morajo dosedanji ljudski odbori predložiti ljudskim odborom novih občin oziroma okrajev najpozneje do njihove prve seje. 15. člen Po verifikaciji mandatov izvoli Ijndsk; odbor nove občine na prvi seji začasno komisijo za volitve in imenovanja, predsednika in podpredsednika občinskega ljudskega odbora in komisijo za statut ter imenuje tajnika občinskega ljudskega odbora, komisijo za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novo občino, komisijo za prevzem arhivov in inventarja od dosedanjih občinskih ljudskih odborov, komisijo za vskladitev pravnih predpisov, po potrebi pa tudi še druge komisije. Po verifikaciji mandatov izvoli vsak zbor ljudskega odbora novega okraja na seji najprej enega izmed odbornikov, k; bo vodil sejo zbora. Nato izvolita oba zbora na skupni seji začasno komisijo za volitve im imenovanja, komisijo za statut, personalno komisijo ter predsednika in podpredsednika okrajnega ljudskega odbora. Zbora imenujeta na skupni seji tajnika okrajnega ljudskega odbora, komisijo za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novi okraj, komisijo za prevzem arhivov in inventarja od dosedanjih okrajnih in mestnih ljudskih odborov, komisijo za vskladitev pravnih predpisov, po potrebi pa tudi še druge komisije. Na prvi skupni seji obeh zborov sprejme okrajni ljudski odbor odločbe po 6., 10. in 11. členu tega zakona. V. Upravni organi ljudskih odborov novih občin in okrajev 16. člen Ljudski odbori novih občin in okrajev ustanovijo svoje upravne organe najpozneje do 1. septembra 1955. 17. Člen Ljudski odbori novih okrajev lahko ustanovijo na območju občin za zadeve s področja notranjih zadev in katastra svoje upravne organe, ki so podrejeni naravnost ljudskemu odboru novega okraja. 18. člen Krajevni uradi, ki jih bo ustanovil ljudski odbor nove občine s statutom, morajo začeti z delom naj- pozneje d>o 1. januarja 1956; krajevni uradi, ki bodo ustanovljeni v krajih, kjer je do zdaj bil, po novi ureditvi pa ne bo več sedež občine, pa morajo začeti z delom 1. septembra 1955, 19. člen Krajevni uradi iz prvega odstavka prejšnjega člena vodijo matične knjige in volilne imenike, izdajajo izpiska iz njih, sprejemajo vloge državljanov za občinski ljudski odbor, izdajajo živinske potne liste in opravljajo druge zadeve, ki jim jih naloži občinski ljudski odbor. Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, strokovno delo pa opravljajo po navodilih pristojnega strokovnega organa občinskega ljudskega odbora. VI. Prevzem arhivov in inventarja 20. člen Komisije ljudskih odborov novih občin in okrajev za prevzem arhivov in inventarja morajo najpozneje do 31. avgusta 1955 prevzeti od dosedanjih ljudskih odborov uradne knjige, arhive, spise in inventar. O prevzemu napravijo zapisnik., 21. člen Prevzemna komisij novega ljudskega odbora prevzame uradne knjige, arhive, spise in inventar od ljudskih odborov dosedanjih občin, kj pridejo v sestav nove občine oziroma novega okraja. Če pride območje dosedanje občine ali dosedanjega okraja v sestav dveh ali več novih občin oziroma okrajev, prevzame uradne knjige, spise, arhive in inventar prevzemna komisija ljudskega odbora tiste nove občine oziroma novega okraja, v katerega sestav pride pretežni del dosedanje občine ali okraja. 22. člen Spise, ki do 31. avgusta 1955 ne bodo dokončani, pa za njihovo reševanje novi ljudski odbor, kj jih bo prevzel, ne bo več stvarno ali krajevno pristojen, odstopi ljudski odbor nove občine ali novega okraja pristojnemu ljudskemu odboru. 23. člen Z 31. avgustom 1955 je treba vse uradne knjige dosedanjih ljudskih odborov skleniti po predpisih, ki veljajo za sklenitev uradnih knjig ob koncu leta. S štampiljkami, pečati im žigi dosedanjih ljudskih odborov, ki za nove ljudske odbore ne bodo več uporabni, je treba ravnati po veljavnih predpisih. VII. Končne določbe 24. člen Sedanji pripravljalni odbori za formiranje komun in skupnosti komun nadaljujejo z delom kot p 'ipravljalni odbori po 60. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev. Pripravljalni odbori prenehajo z delom tisti dan, ko se konstituira jo ljudski odborj novih občin in okrajev. 25. Člen Z dnem, ko začne veljati ta zakona, mora Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije sestaviti republiško komisijo z nalogo, da skrbi za to, da se pravilno in pravočasno izpelje organizacija novih Ijud- C,clCc JI 1 '> - n7 /j-T skih odborov in da daje novim ljudskim odborom potrebno strokovno pomoč, 26. člen Z dnem, ko se oblikujejo po statutih novih občin krajevni odbori, prenehajo dosedanji vaški odbori. 27. člen S 1. septembrom 1955 preneha veljati zakon o mestih in mestnih občinah s posebnimi pravicami in tudi vsi drugi predpisi, ki so v nasprotju s splošnim za' "»nom o ureditvi občin in okrajev ali s tem zakonom. 28. člen Natančnejše določbe za izvršitev tega zakona predpiše Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, ■>. jy . 29. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSt. St. U-86/55 Ljubljana, dne 29. junija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Dr. Ferdo Kozak 1. r. Boris Kraigher 1. r. 121. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve im o organih oblasti Ljudske repu Milke Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembi zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1955, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 28. junija 1955 in ki se glasi: ZAKON o spremembi zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1955 1. člen III. točka 1. člena zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1955 (Uradni list LRS, št. 4-24/55) se spremeni tako, da se glasi: »III. Predračuni posebnih skladov z dohodki v znesku 1.228,986.000 dim im izdatki v znesku 1.228,986.000 din.« 2. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem Listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. Štev. U-15/2-55 Ljubljana, dne 29. junija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS. Dr. Ferdo Kozak 1. r. Boris Kraigher I. r. 122. UKAZ Na podlagi 11. točke 72, člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o ustanovitvi šole za socialne delavce, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 28. junija 1955 in ki se glasi1: ZAKON o ustanovitvi šole za socialne delavce 1. člen Ustanovi se šola za «ocialne delavce v Ljubljani. Sola ima pomen za vso Ljudsko republiko in je pod neposrednim nadzorstvom Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS. 6. člen Strokovni kolegij sestavljajo predavatelji. Strokovni kolegij ima zlasti tele naloge: obravnava vprašanja, ki se tičejo pouka in vzgojnega dela na šoli in njunega zboljšanja; izdela podroben učni načrt in skrbi za njegovo izvajanje; daje pobudo za spremembo predmetnika in učnega načrta; razvršča predavatelje za posamezne predmete; daje mnenja in predloge šolskemu svetu in proučuje vprašanja, ki jih dobi od šolskega sveta; organizira sestanke s slušatelji; izvaja predpise o disciplinski odgovornosti slušateljev v skladu s pravili šole. 7. člen Direktorja in učno osebje šole imenuje po predlogu šolskega sveta Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS na podlagi razpisa. 2. člen Naloga šole je, da teoretično in praktično izobražuje kvalificirane strokovnjake za delo na področju socialnega varstva. Sola tudi znanstveno proučuje vprašanja s področja socialnega varstva. 3. člen Solo vodijo šolski svet, strokovni kolegij in direktor. 8. člen Direktor neposredno vodi delo šole, predseduje strokovnemu kolegiju in skrbi, da se izvršijo sklepi šolskega sveta in strokovnega kolegija. Direktor ima pravico in dolžnost, zadržati izvršitev sklepov šolskega sveta in strokovnega kolegija, ki so v nasprotju z zakonitimi predpisi, pravili šole ali s splošnimi nalogami šole. Tak sklep mora direktor predložiti najpozneje v treh dneh Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS v odločitev. 4. člen 9. člen Šolski svet sestavljajo: član, ki ga izvoli strokovni kolegij šole izmed sebe; član, ki ga izvolijo slušatelji šole; član, ki ga izvoli okrajni ljudski odbor Ljubljana izmed svojih odbornikov; direktor šole; trije do pet članov, ki jih imenuje Svet za zdrav-sivo in socialno politiko LRS izmed priznanih socialnih, zdravstvenih in prosvetnih delavcev. Delovna doba sveta traja dve leti; posamezni ctani se lahko odpokličejo oziroma razrešijo pred Pretekom te dobe. 5. člen Šolski svet: sestavlja predlog za pravila šole; sestavlja predlog za predračun dohodkov in iz-etkov šole im skrbi za njegovo izvajanje; Predlaga sistemizacijo delovnih mest na šoli za ^hnično osebje in daje predloge za name-ltev direktorja im drugega učnega osebja; daje predlog za predmetnik in učni načrt ter z« rganizacijo pouka; razpravlja o vprašanjih, ki so pomembna za u,k in znanstveno delo na šoli; p ,Predl«ga, ds se vključijo posamezne naloge in 1 oleimi v načrt znanstvenega dela šole, in sode--e Pri tej vključitvi; ^ Obravnava pritožbe in predloge učencev in šol-oa osebja v zvezi s poukom in delom šole; ^(j'itov^ za življenjske in delovne razmere štu- na P^fveča skrb socialno-zdravstvenim problemom 11 in skrbi za kulturni razvoj študentov. Šolski svet in direktor sta za svoje delo odgovorna Svetu za zdravstvo in socialno •politiko LRS, direktor pa tudi šolskemu svetu. 4 10. člen Pouk v šoli traja dve leti in je teoretičen in praktičen. Predmetnik in učni načrt predpiše Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v sporazumu s Svetom za prosveto in kulturo LRS. 11. člen Na šolo se lahko vpišejo kandidati, ki imajo popolno srednjo izobraževalno ali drugo po stroki sorodno srednjo strokovno šolo s predpisanim končnim izpitom. Izjemoma se lahko v prvih treh letih po uveljavitvi tega zakona sprejemajo v šolo za socialne delavce tudi kandidati z nižjo srednjo šolo, ki so vsaj tri leta uspešno praktično delali na področju socialnih služb, če uspešno opravijo sprejemni izpit. 12. člen Sola ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v h' viru predračuna Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS. Direktor šole je odredbodajalec za izvajanje predračuna. 13. člen Natančnejše določbe o < rgnmizaciji in delu šole ter o pogojih za sprejem po drugem odstavku 11. člena predpiše Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v sporazumu s Svetom za prosveto in kulturo LRS. 14. Člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<. St. U-85/55 Ljubljana, dne 29. junija 1955. . j Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Dr. Ferdo Kozak 1. r. Boris Kraigher 1. r. 123. Na podlagi 2. točke 21. člena ustavnega zakona o teineljib družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 28. junija 1955 ODLOK o spremembi družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955 I V XIX. poglavju družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955 (Uradni list LRS, št. 4-23/55) se spremenijo tele določbe: 1. razdelek I. točka 1 — znesek se zviša na 17.935 milijonov dinarjev; 2. razdelek I. točka 2/č — znesek se zviša na 14.736 milijonov dinarjev; 3. razdelek II. odstavek 1 — znesek se zviša na 17.935 milijonov dinarjev; 4. v drugem razdelku se za točko č) vstavi nova točka d), ki se glasi: »d) republiški sklad za urejanje voda 150 milijonov dinarjev.« Dosedanja točka d) postane e); 5. v III. razdelku se 6. pododstavek drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »42.55% dohodkov od deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest«; 6. V razdelek — odstotek udeležbe sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski na deležu Ljudske republike Slovenije od dohodka okrajev in mest se zniža na 6,8%; 7. VI. razdelek — odstotek udeležbe kreditnoga sklada za zidanje stanovanjskih hiš na deležu Ljudske republike Slovenije od dohodka okrajev in mest se zviša na 2.03%; 8. VII. razdelek — odštotek prispevka zvezi od dohodkov republike se spremeni na 45,8%; 9. V IX. razdelku se doda nov odstavek, ki se glasi: »Sklad za urejanje voda se formira iz deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in. mest v znesku 150 milijonov dinarjev, iz anuitet od kreditov iz tega sklada in iz dohodkov iz poslovanja uprave. Temu skladu pripada 1,02% od deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest« n Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1933 dalje. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije St. LS 107/1-55 Ljubljana, dne 28. junija 1955. Podpredsednik Ljudske skupščine LRS: Dr. Ferdo Kozak 1. r. Predsednik Predsednik Zbora proizvajalcev: Republiškega zbora: Mavricij Bore L r. Josip Rus L r. 124. Na podlagi zadnjega odstavka 21. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije im drugega odstavka 136. člena poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 28. junija 1955 na predlog odbora za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sprejela PRIPOROČILO o kmetijskih gospodarskih šolah Po uredbi o kmetijskih gospodarskih šolah (Uradni list LRS, št. 17/51) je namen teh šol, da dajejo kmečki mladini, ki je končala osemletno obvezno šolanje, širšo splošno in strokovno izobrazbo. V šolskem letu 1954/55 je bilo v LR Sloveniji 224 takšnih šol v 19 okrajih, obiskovalo pa je te šole v tem letu okoli 7000 učencev. To dokazuje, da se naš kmečki živelj čedalje bolj zanima za povečanje splošne in poglobitev strokovne izobrazbe. Razvoj tega šolstva spremljajo v začetni fazi razne težave. Sedanje stanje v tem šolstvu kaže namreč nekatere pomanjkljivosti, in sicer: omrežje kmetijskih gospodarskih šol ne ustreza povsod- danim pogojem in dejanskim potrebam, med posameznimi okraji so glede števila teh šol precejšnja nesorazmerja, v nekaterih okrajih je samo po ena takšna šola ali pa jih sploh ni; v kmetijskih gospodarskih šolah je še premalo moške mladine in mladine s posestev kmetijskih gospodarskih organizacij im kmetijskih zadrug; praktični pouk na teh šolah še marsikje zapostavljajo im dajejo prednost pouku splošnih izobraževalnih predmetov; na kmetijskih gospodarskih šolah še manjka ustreznega učnega osebja, zlasti pa ni zadosti kvalificiranih predavateljev za praktični in teoreitični pouk kmetijskih predmetov in gospodinjstva ali pa strokovnjaki nimajo potrebne pedagoške izobrazbe; ponekod pa jih okrajni sveti za prosveto in kulturo ne znajo smotrno pritegniti in jim zbuditi zanimanje za to delo. Ker na kmetijskih gospodarskih šolah še ni vpeljano družbeno vodstvo, nimajo delavski sveti kmetijskih gospodarskih organizacij in upravni odbori kmetijskih zadrug možnosti, da bi po svojih zastopnikih v vodstvu šole vplivali na delo teh šol. Okrajne komisije za pošolsko izobraževanje kmečke mladine so večinoma pravilno opravljale svoje dolžnosti; njihovi uspehi pa bi bili lahko še večji, če bi pri sestavi teh komisij v večji meri skrbeli za boljšo povezavo z raznimi strokovnimi društvi in z družbenimi organizacijami, katerih delo je v zvezi s pošolskim izobraževanjem kmečke mladine. Freeejšnja ovira za delo kmetijskih gospodarskih šol je tudi pomanjkanje ustreznih prostorov, opreme in drugih materialnih sredstev, ki bi bila potrebna za delo teh šol. Kljub vsem težavam in pomanjkljivostim pa dosedanje delo kmetijskih gospodarskih šol pri vzgoji mladine in učni uspehi kažejo, da so te šole primerna oblika za strokovno izpopolnjevanje tistih, ki so zaposleni v kmetijstvu in gospodinjstvu. Te šole postajajo zato pomemben činitelj pri prizadevanju, da se izboljšajo delovne metode v kmetijstvu in gospodinjstvu in racionalneje izrabijo gospodarske možnosti v kmetijstvu, s tem pa tudi, da se poveča kmetijska proizvodnja; te šole so pomembne tudi za splošni kulturni napredek podeželja. Posebno velik pomen imajo zato, ker kmečki mladini bolj kot kateri drugi v dokajšnji meri primanjkuje smotrne vzgoje prav v po šolski dobi, ko je ta mladina najbolj dovzetna za nadaljnje izobraževanje. Iz vseh teh razlogov je sikrb za nadaljnje razvijanje kmetijskega gospodarskega šolstva nujna. Zato Republiški zbor Ljudske skupščine LRS priporoča vsem okrajnim in občinskim ljudskim odborom, vodstvom kmetijskih gospodarskih šol, delavskim svetom kmetijskih gospodarskih organizacij in upravnim odborom kmetijskih zadrug naslednje: 1. Ljudski odbori naj poskrbe za to, da bodo ustanovljene kmetijske gospodarske šole povsom tam, kjer so podani za to potrebni pogoji in dejanska Potreba. 2. Pri vključevanju mladine v kmetijske gospodarske šole naj se še posebej pazi in skrbi za to, da bo prišlo vanje več moške mladine in mladine * posestev kmetijskih gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug. 3. Ljudski odbori naj sami in skupno z uprav-Uimj organi kmetijskih gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug poskrbe, da bodo strokovnjaki, ki delajo v teh organizacijah, kolikor le mogoče zaposleni pri delu v kmetijskih gospodarskih šolah kot predavatelji; kmetijskim strokovnjakom, ki poučujejo na teh šolah, naj se da možnost, da se pedagoško izobražujejo v ustreznih tečajih, ki jih organizirajo prosvetni organi; ljudski odbori pa naj še Posebej poskrbe za to, da bode poučevale gospodinjske predmete v teh šolah za ta pouk kvalificiraue učirteljioe; vodstva kmetijskih gospodarskih šol naj posve-cajo večjo pozornost praktičnemu pouku, upravni °fganii kmetijskih gospodarskih organizacij in kmetij-skih zadrug pa naj jam pri tem dajejo vso potrebno Pomoč. 4. Na vseh kmetijskih gospodarskih šolah naj se izvolijo šolski odbori po načelih, ki v splošnem *ukonu o vodstvu šol (Uradn; list FLRJ, št. ll/l55), 5 i ,/'0 za vodstva strokovnih šol, tako da bodo v ti' Ukorih tudi zastopniki delavskih svetov kmetskih gospodarskih organizacij in upravnih odborov Uletjskih zadrug. 5. Okrajni ljudski odbori naj poskrbijo, da bodo imenovani v okrajno komisijo za pošolsko izobraževanje kmečke mladine -edvsem zastopniki strokovnih društev in drugih družbenih organizacij, katerih delo je v zvezi s pošolskim- izobraževanjem kmečke mladine. 6. Ljudski odbori naj še posebej poskrbijo, da se bo izboljšala materialna podlaga za delo kmetijskih gospodarskih šol. St. R 453/1-55 Ljubljana, dne 28. junija 1955. Republiški zbor Ljudske skupščine LRS Predsednik Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS: Josip Rus 1. r. 125. Na podlagi 110., 111. in 113. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 56-482/5l3) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOK o določitvi akontacije in plačevanju dohodnine od kmetijstva zn tretje četrtletje 1955 I Ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami določijo na svojem območju akontacijo dohodnine za čas od 1. julija do 30. septembra 1935 v višini 33 % (triintrideset odstotkov) od dohodnine od kmetijstva, ki je bila odmerjena za leto 1955. II Ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami morajo v 15 dneh po objavi tera odloka določiti znesek akontacije vsakemu posameznemu davčnemu zavezancu. ni Davčni zavezanci morajo vplačati določeno akontacijo na dohodnino za tretje četrtletje 1935 do 15. avgusta 1955. IV Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St U-46/2-55 Ljubljana, dne 28. junija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj L r. 126. Na podlagi 28. člena zakona o novi ureditvi občin in okrajev izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije NAVODILO za prevzem arhivov, inventarja in nepremičnin dosedanjih ljudskih odborov I Ljudski odbori dosedanjih občin, okrajev in mest morajo takoj po uveljavitvi tega navodila imenovati posebno komisijo, ki naj pripravi vse potrebno, da bodo lahiko prevzemne komisije novih Ijudislkib odborov iz 20. člena zaikona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev v redu prevzele uradne knjige, arhive, spise in inventar. Komisije iz prvega odstavka morajo zlasti poskrbeti, da se uredi arhivsko in drugo gradivo, napravi popis tega gradiva, uredijo in izpopolnijo inventarne knjige in pripravi seznam nerešenih spisov, II Prevzemna komisija ljudskega odbora vsake nove občine oziroma novt^ja okraja prevzame od komisije iz I. točke tega navodila vse uradne knjige, arhive, spise in inventar. O izročitvi in prevzemu se napravi zapisnik. Zapisnik o izročitvi in prevzemu obsega: 1. popis delovodnikov, inventarnih, depozitnih in drugih uradnih knjig ter popis arhivskega in drugega gradiva; 2. seznam nerešenih spisov; navesti je treba temeljno številko spisa z letnico ter predmet in ime morebitne stranke; 5. popis inventarja. Zapisnik se napravi v treh izvodih; en izvod se vloži v arhiv dosedanjega ljudskega odbora, en izvod v arhiv novega ljudskega odbora, en izvod pa se pošlje pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru, če gre za prevzem gradiva občinskega ljudskega odbora, oziroma Državnemu sekretariatu za občo upravo in proračun, če gre za prevzem gradiva okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. Zapisnik podpišejo vsi člani obeh komisij. III Prevzemna kottnisija izroči takoj tajniku novega ljudskega odbora vse nerešene spise, registre (registre zasebnih obrtnih obratov, finančno samostojnih zavodov itd.) ter tekoče spise in vpisnike, za katere veljajo posebni predpisi (odmerni spisi, invalidski in skrbniški spisi itd.). Tajnik novega ljudskega odbora porazdeli nerešene spise in tekoče spise, za katere veljajo posebni predpisi, na pristojne upravne organe novega ljudskega odbora, spise pa, za katere novi ljudski odbor nj pristojen, odstopi pristojnemu ljudkemu odboru oziroma drugemu p rito jo emu organu. Cp se registri in vpisniki, za katere veljajo posebni predpisi, nanašajo na območja več novih ljudskih odborov, pošlje tajnik pristojnemu ljudskemu odboru overjen prepis ustreznega dela registra ali vpisnika, če se da register oziroma vpisnik deliti brez škode za celoto, se pošlje ustrezni del registra oziroma vpisnika v izvirniku. Gradivo iz drugega in tretjega odstavka se odstopi s posebnim dopisom. Prevzete nerešene spise vpiše ljudski odbor v svoj delovodnik z dnevom prevzema. IV Arhivsko im drugo gradivo je treba hraniti na sedežu dosedanjega ljudskega odbora, dokler ne bo urejeno po navodilih za ureditev arhivov; arhivi morajo biti urejeni najpozneje do 1. januarja 1956. Novi ljudski odbor določi uslužbenca, kj bo arhivsko gradivo čuval in uredil. Preden se arhivsko gradivo okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora prenese na drugo me- sto, je treba o tem obvestiti tajnika pristojnega okrajnega ljudskega odbora oziroma Državni sekretariat za občo upravo in proračun LR Slovenije. V Volilni imeniki ter uradne knjige, arhivi, spisi im inventar matičnih uradov ostanejo pri dosedanjih matičnih uradih, oziroma pri krajevnih uradih, ki se ustanovijo na sedežih dosedanjih občin. Uradne knjige, arhivd, spisi in inventar katastrskih uradov in posredovalnic za delo ostanejo na dosedanjih mestih. VI Ljudski odbor občine, ki prevzame inventar, mora v primeru, da pride sedež dosedanje občine v območje druge občine, odstopiti ljudskemu odboru te občine potrebni inventar za krajevni urad, ki se ustanovi na sedežu dosedanje občine. VII Za prevzem in prenos uradnih knjig, arhivov, spisov in inventarja organov za notranje zadeve veljajo navodila Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije. Prevzem in prenos uradnih knjig, arhivov in spisov s področja narodne obrambe bo urejen s posebnim navodilom. VIII Upravo nad nepremičninami in zgradbimd z vsemi napravami, instalacijami itd., ki so bile v- upravi ljudskega odbora, kj preneha, prevzame komisija tistega novega ljudskega odbora, v katerega območju leži nepremičnina, kolikor ne bo s predpisi o pristojnosti novih ljudskih odborov drugače določeno. 'O prevzemu se napravi poseben zapisnik; zapisnik o prevzemu je listina za vpis v zemljiški knjigi. Vpis predlaga sodišču tisti ljudski odbor, ki je nepremičnino prevzel. IX Natančnejša navodila za prevzem in prenos uradnih knjig, arhivov in spisov izda po potrebi državni sekretar za občo upravo in proračun LR Slovenije. X To navodilo velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-87/55 Ljubljana, dne 29. junija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher I. r. 12?. Na podlagi 25. člena zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije ODLOČBO o ustanovitvi republiške komisije za izpeljavo organizacije ljudskih odborov novih občin in okrajev I Ustanovi se republiška komisija z nalogo, da Skrbi za to, da se pravilno in pravočasno izpelje organizacija ljudskih odborov novih občin in o-krajev. II V komisijo iz I točke te odločbe se imenujejo: za predsednika: Avbelj Viktor, član Izvršnega sveta; za tajnika: Smidovnik Janez, uslužbenec Izvršnega sveta; za člane: Kocijančič Boris, član Izvršnega sveta; Dekleva Janko, podsekretar Državnega sekretariata za občo upravo in proračun LRS; dr. Globevnik Jože, sekretar Sekretariata za zakonodajo; Hočevar Mirko, podsekretar Državnega sekretariata za gospodarstvo'LRS; Kladiva r Jože, uslužbenec CK ZKS; Kovič Franc, uslužbenec Državnega sekretariata za občo upravo in proračun LRS; Prijatelj Marjan, uslužbenec Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS. III Ta odločba velja takoj. St. S-1384/55 Ljubljana, dne 29. junija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 128. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o določitvi števila odbornikov ljudskih odborov novih okrajev I Številčni sestav okrajnih zborov in zborov proizvajalcev za ljudske odbore novih okrajev se določi takole: dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Gorica 27, Tolmiin 14 in Sežana 1 odbornika; pmizvajalgki skupini kmetijstva 18 odbornikov, od katerih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Gorica 12 in Tolmin 6 odbornikov. 3. Okrajni ljudski odbor Kočevje: okrajni zbor šteje 44 odbornikov; od tega odpade na dosedanji okraj Kočevje 42 odbornikov in na del dosedanjega okraja Črnomelj 2 odbornika. Odborniki okrajnega zbora postanejo brez volitev vsi dosedanji odborniki okrajnih zborov, izvoljeni na območjih, ki pridejo v sestav novega okraja; zbor proizvajalcev šteje 32 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 19 odbornikov; vsi odpadejo ma dosedanji okraj Kočevje; proizvajalski skupini kmetijstva 13 odbornikov, od katerih odpade na dosedanji okraj Kočevje 12 in na del dosedanjega okraja Črnomelj 1 odbornik. Odborniki zbora proizvajalcev postanejo brez volitev vsi dosedanji odborniki-zborov proizvajalcev, izvoljeni na območjih, ki pridejo v sestav novega okraja. ' 4. Okrajni ljudski odbor Koper: okrajni zbor šteje 65 odbornikov; od tega izvolijo okrajni zbori dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Koper 26, Postojna 2t in Sežana 18 odbornihov; zbor proizvajalcev šteje 55 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski Skupini industrije, trgovine in obrti 40 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Koper 15, Postojna 15 in Sežana 10 odbornikov; proizvajalski skupini kmetijstva 15 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Koper 6, Postojna 5 in Sežana 4 odbornike. 1. Okrajni ljudski odbor Celje: okrajni zbor šteje 70 odbornikov; od tega izvolijo okrajni zbori dosedanjih okrajih ljudskih odborov: Celje 56, Šoštanj 13 in Krško 1 odbornika; zbor proizvajalcev šteje 70 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 05 odbornikov, od katerih izvolita zbora proizvajal-Cev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Celje 52 111 Šoštanj 11 odbornikov; , Proizvajalski skupini kmetijstva 7 odbornikov, od atorih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okraj-ljudskih odborov: Celje 6 in Šoštanj 1 odbornika. 2. Okrajni ljudski odbor Gorica: °k.rajni zbor šteje 70 odbornikov; izvolijo okrajni zbori dosedanjih okraj-, odborov: Gorica 43, Tolmin 25 in Sežana or proizvajalcev šteje 60 odbornikov; °d tega pripada: 42 ^roizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev Uudskih 5. Okrajni ljudski odbor Kranj: okrajni zbor šteje 60 odbornikov; od tega izvolita okrajna zbora dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Kranj 37 in Radovljica 23 odbornikov; zbor proizvajalcev šteje 60 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 56 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Kranj 31 in Radovljica 25 odbornikov; proizvajalski skupini kmetijstva 4 odborniki, od katerih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Kranj 3 in Radovljica 1 odbornika. 6. Okrajni ljudski odbor Ljubljana: okrajni zbor šteje 68 odbornikov; od tega izvolijo okrajni (mestni) zbori dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Ljubljana mesto 34, Ljubljana okolica 29, Postojna 4 in Novo mesto 1 odbornika; zbor proizvajalcev šteje 51 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 45 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Ljubljana mesto 30, Ljubljana okolica 14 in Postojna 1 odbornika; proizvajalski skupini kmetijstva 6 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Ljubljana mesto 1, Ljubljana okolica 4 in Postojna 1 odbornika. 7. Okrajni ljudski odbor Maribor: :Ao^iuJoqpo c,i afajj Joqz rnfßjqo od tega izvolijo okrajni (mestni) zbori dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Maribor mesto 25, Maribor okolica 34 in Slovenj Gradec 16 odbornikov; zbor proizvajalcev šteje 75 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine jn obrti 69 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Maribor mesto 41, Maribor okolica 13 in Slovenj Gradec 1'5 odbornikov; proizvajalski »skupini kmetijstva 6 odbornikov, od katerih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Maribor okolica 4 in Slovenj Gradec 2 odbornika. 8. Okrajni ljudski odbor Murska Sobota: okrajni zbor šteje 60 odbornikov; od tega izvolita okrajna zbora dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Murska Sobota 42 in Ljutomer 18 odbornikov; zbor proizvajalcev šteje 45 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 22 odbornikov, od katerih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Murska Sobota 14 in Ljutomer 8 odbornikov; proizvajalski skupini kmetijstva 23 odbornikov, od katerih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Murska Sobota 17 in Ljutomer 6 odbornikov. 9. Okrajni ljudski odbor Novo mesto: okrajni zbor šteje 60 odbornikov; od tega izvolijo okrajni zbori dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Novo mesto 42, Črnomelj 15 in Krško 3 odbornike: zbor proizvajalcev šteje 50 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 24 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Novo mesto 17, Črnomelj 6 in Krško 1 odbornika; proizvajalski skupini kmetijstva 26 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Novo mesto 18, Črnomelj 6 in Krško 2 odbornika 10. Okrajni ljudski odbor Ptuj: okrajni zbor šteje 68 odbornikov; od tega odpade na dosedanji okraj Ptuj 61 odbornikov in na del dosedanjega okraja Ljutomer 7 odbornikov. Odborniki okrajnega zbora postanejo brez volitev vsi dosedanji odborniki okrajnih zborov, izvoljeni na območjih, ki pridejo v sestav novega okraja. Zbor proizvajalcev šteje 53 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 30 odbornikov, od katerih odpade na dosedanji okraj Ptuj 27 jn na del dosedanjega okraja Ljutomer 1 odbornik; zbor proizvajalcev novega okrajnega ljudskega odbora izvoli dodatno za odbornika v tej pro-izvajalski skupini še dva ljudska poslanca; proizvajalski skupini kmetijstva 23 odbornikov, od katerih odpade na dosedanji okraj Ptuj 19 in na del dosedanjega okraja Ljutomer 3 odborniki; zbor proizvajalcev novega .okrajnega ljudskega odbora izvoli dodatno za odbornika v tej proizvajalski skupini še enega ljudskega poslanca. Odborniki zbora proizvajalcev postanejo brez volitev vsi dosedanji odborniki zborov proizvajalcev, izvoljeni na območjih, ki pridejo v sestav novega okraja. 11. Okrajni ljudski od bor Trbovlje: okrajni zbor šteje 60 odbornikov; od tega izvolijo okrajni zbori dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Trbovlje 26 in Krško 34 odbornikov; zbor proizvajalcev šteje 45 odbornikov; od tega pripada: proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti 40 odbornikov, od katerih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Trbovlje 25 in Krško 15 odbornikov; proizvajalski skupini kmetijstva 5 odbornikov, od katerih izvolita zbora proizvajalcev dosedanjih okrajnih ljudskih odborov: Trbovlje 1 in Krško 4 odbornike. II Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 823/2-55 Ljubljana, dne 29. junija 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. Odloki HufKkih odborov 451. Na podlagi 23., 65. in 117. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni Hst LRS, št. 19-90/52), 26. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 56-482/53) v zvez; z 8. členom uredbe o spre-i embah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 48-586/54) in na predlog sveta za gospodarstvo izdaja mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana po sklepu 58. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 18. marca 1955 ODLOK o začasni oprostitvi dopolnilne dohodnine od dohodkov zemljišč, ki se uporabljajo za zelenjavne vrtove 1. člen Začasno se oproste dopolnilne dohodnine od dohodkov zemljišč, kj se začno uporabljati za zelenja'- ni vrt, davčni zavezanci, če sklenejo z organom za kmetijstvo mestnega ljudskega odbora pogodbo o uporabi zemljišč za zelenjavni vrt. 2. člen Sedanji 6-. 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. člen postanejo 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. im 12. člen. 2. člen Pogodbo o uporabi zemljišča za zelenjavni vrt sklene lahko vsak davčni zavezanec za zemljišče, ki meri vsaj 500 kvadratnih metrov. '3. člen Pogodbo, ki se sklene za eno koledarsko leto, podaljša pristojni organ za kmetijstvo v tekočem letu na prošnjo davčnega zavezanca za prihodnje leto. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<. St. 1-575/1-55 Črnomelj, dne 23. maja 1955. Predsednik OLO: Janez Žunič 1. r. 453. 4. člen Organ za kmetijstvo mestnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda za izvajanje tega odloka potrebna navodila in določi čas za sklepanje pogodb. 5. Člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS c. St. G-1736/1-55 Ljubljana, dne 18. marca 1955. Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastia 1. r. 452. Na podlagi 15., 107, in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in v 2vezi z 8. členom temeljnega zakona o prekrških •Uradni list FLRJ, št. 46/51) je okrajni ljudski odbor Črnomelj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 23. aprila 1955 sprejel ODLOK 0 spremembah In dopolnitvah odloka o vzdrževanju snage, javnega reda in miru 1. člen Drugo poglavje odloka o vzdrževanju snage, javnega reda in miru z dne 31. VII. 1953 (Uradni list URŠ, št. 33-376/53) se spremeni tako, da se 2. člen glasi: »Na javnem ali zasebnem prostoru so prepoveda-B,a dejanja, ki motijo mir okolice, in sicer je prepo-v«dano: 1 a) uporabljati zvočnike, radijske aparate, glasbi-a ali kakršnekoli (jruge naprave na način, k; občutno , °ti okolico, ali na kak drug način delati večji hrup ln ropot; ,. b) uporabljati v nočnem času po strnjenih nase-J'*1 motorna vozila, ki nimajo izpušne dušilke; ^ c) peti, gosti, vzklikati, kričati, razgrajati ali na US način delati večji hrup ali ropot v nočnem ča-P? strnjenih naseljih. oa motnje po prednjih odstavkih se ne štejejo (jj. ki izvirajo iz oblastno dovoljene politične, 2bene ali gospodarske delavnosti.« člen se glasi: »tajništvo za notranje zadeve lahko v posamez- umrem j c ta-uevc iciuivo v jrus'aTue^“ ,,, PUmerih prepove ali omeji uporabo naprav iz >td 6i-a} člena v bližini bolnišnh ali iz ozirov na tujski promet.« Na podlagi 15., 64. in 107. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 5. člena uredbe o organizaciji elektroenergetske inšpekcijske službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 40-143/54 v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS in v skladu s sklepi skupnih sej obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Postojna dne 21. marca 1955 ter okrajnega ljudskega odbora Sežana dne 31. marca 1955 je okrajni ljudski odbor Koper na skupni seji obeh zborov dne 25. aprila 1955 sprejel ODLOK o ustanovitvi rajonske elektroenergetske inšpekcije za okraje Koper, Postojna in Sežana s sedežem v Kopru 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Koper s sedežem v Kopru se ustanovi rajonska elektroenergetska inšpekcija za okraje Koper, Postojna in Sežana. 2. člen Rajonska elektroenergetska inšpekcija ima za okraje iz 1. člena tega odloka tele naloge: 1. opravlja vse zadeve po predpisih o elektroenergetski inšpekciji, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnih ljudskih odborov; .2. neposredno nadzira izvajanje zveznih, republiških in okrajnih predpisov in sklepov s področja elektrogospodarstva in elektroeitergetskih naprav; 3. daje dovoljenja za obratovanje, za rekonstrukcije Ln za demontaže elektroenergetskih naprav; 4. sodeluje pri revizijah investicijskih programov in projektov elektroenergetskih naprav ter pri tehničnih pregledih gradbenih Objektov elektroenergetskih naprav; 5. izvaja neposredno ali 'posredno omejevanje porabe električne energije po navodilih svetov za gospodarstvo v 1. členu navedenih okrajnih ljudskih odborov in republiške elektroenergetske inšpekcije; 6. opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih ali odločitvi pristojnih organov v njeno pristojnost. Naloge, navedene v 2., 3. in 4. točki opravlja rajonska elektroenergetska inšpekcij,- v obsegu, ki ga predpiše državni sekretar za gospodarstvo LRS. 3. člen Rajonska elektroenergetska inšpekcija opravlja svoje naloge po rajonskih inšpektorjih. Rajonske inšpektorje imenuje okrajni ljudski odbor Koper v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS. 4. ölen Rajonska elektroenergetska inšpekcija je za svoje delo odgovorna svetom z>a gospodarstvo pristojnih okrajnih ljudskih odborov. Rajonska elektroenergetska inšpekcija opravlja svoje naloge tudi po navodilih, ki jim prejema od svetov za gospodarstvo v 1. členu navedenih okrajnih ljudskih odborov za svoja območja in od republiške elektroenergetske inšpekcije. 5. člen Stroške službe rajonske elektroenergetske inšpekcije krijejo sporazumno prizadeti okrajni ljudski odbori. 6. člen Ce ugotovi elektroenergetska inšpekcija nepravilnosti al; da niso izvršeni ukrepi, ki so bili določeni, odredi z odločbo, da se morajo nepravilnosti odpraviti oziroma da se morajo ukrepi izvršiti, ter določi primeren rok, v katerem se mora to izvršiti, kolikor veljavni predpisi drugače ne določajo. Zoper odločbo rajonske elektroenergetske inšpekcije je dovoljena v 15 dneh po njenem prejemu pritožba na republiško elektroenergetsko inšpekcijo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Rajonska inšpekcija sme kljub določbi prejšnjega odstavka na strankino zahtevo odložiti izvršitev svoje odločbe. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 11-1248/5-55 Koper, dne 23. aprila 1955. Strinjam se! Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Predsednik OLO: Ing. Marjan Tepina 1. r. Franc Kralj 1. r. 454. Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), v zvezi s 5. členom uredbe o organizaciji elektroenergetske službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, štev. 40-143-54), v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS ter v skladu s sklepi prizadetih okrajnih ljudskih odborov, sprejetih na skupnih sejah obeh zborov, in sicer okrajnega ljudskega odbora Ljutomera dne 2, III. 1933, okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota dne 9. IV. 1935, okrajnega ljudskega odbora Ptuja dne 31. I. 1935, okrajnega ljudskega odbora Slovenjega Gradca dne 6. I. 1955 ter mestnega ljudskega odbora Maribor dne 16. II. 1955 je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na XXV. skupni seji obeh zborov dne 25. aprila 1955 sprejel ODLOK o ustanovitvi rajonske elektroenergetske Inšpekcije za okraje Ljutomer, Maribor okolica, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec ter za mesto Meribor s sedežem pri okrajnem ljudskem odboru Maribor okolica 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Maribor okolica s sedežem v Mariboru se ustanovi rajonska elektroener- getska inšpekcija za okraje Ljutomer, Maribor okolica, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec ter mesto Maribor. 2. člefl Rajonska elektroenergetska inšpekcija ima za okraje (mesto) iz 1. člena tega odloka tele naloge: 1. opravlja vse zadeve po predpisih o elektroenergetski inšpekciji, k; spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnih (mestnih) ljudskih odborov; 2. neporedno nadzira izvajanje zveznih, republiških in okrajnih (mestnih) predpisov in sklepov s področja elektrogospodarstva in elektroenergetskih naprav; 3. daje dovoljenja za obratovanje, za rekonstrukcije in za demontaže elektroenergetskih naprav; 4. sodeluje pri revizijah investicijskih programov in projektov elektroenergetskih naprav ter pri tehničnih pregledih gradbenih objektov elektroenergetskih naprav; 5. izvaja neposredno ali posredno omejevanje porabe električne energije po navodilih svetov za gospodarstvo v 1. čilenu navedenih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov in republiške elektroenergetske inšpekcije; 6. opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih ali odločitvi pristojnih organov v njeno pristojnost. Naloge, navedene v 2., 3. in 4. točki opravlja rajonska elektroenergetska inšpekcija v obsegu, ki ga predpiše državni sekretar za gospodarstvo LRS. 3. člen Rajonska elektroenergetska inšpekcija opravlja svoje naloge po rajonskih inšpektorjih. Rajonske inšpektorje imenuje okrajni ljudski odbor Maribor okolica v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS. 4. ölen Rajonska elektroenergetska inšpekcija je za svoje delo odgovorna svetom za gospodarstvo pristojnih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov. Rajonska elektroenergetska inšpekcija opravlja svoje naloge tudi po navodilih, ki jim prejema od svetov za gospodarstvo v 1. členu navedenih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov za svoja območja in od republiške elektroenergetske inšpekcije. 5. člen Stroške službe rajonske elektroenergetske inšpekcije krijejo sporazumno prizadeti okrajni (mostni) ljudski odbori. 6. člen Ce ugotovi elektroenergetska inšpekcija nepravilnosti al; da niso izvršeni ukrepi, ki so bili določeni, odredi z odločbo, da se mora nepravilnost odpraviti oziroma d« se morajo ukrepi izvršiti, ter določi primeren rok, v katerem se mora to izvršiti, kolikor veljavni predpisi drugače ne določajo. Zoper odločbo rajonske elektroenergetske inšpekcije je dovoljena v 15 dneh po njenem prejemu pritožba na republiško elektroenergetsko inšpekcijo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Itajmnsika inšpekcija sme kljub določbi prejšnjega odstavka na zahtevo stranke odložiti izvršitev svoje odločbe, če še nj pravnomočna. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS*. St. 1-444/6-55 Maribor, dne 4. maja 1955. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 455. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji obeh zborov dne 17. maja 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Ribnici 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Ribnici kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je Zdravstveni dom Ribnica. Sedež zavoda je v Ribnici. 2 Zdravstveni dom v Ribnici ima nalogo, nuditi pre-bivalstvu občin Ribnica in Dolenja vas zdravstveno varstvo s tem, da zdravi im preprečuje bolezni, opravlja pa tudi druge naloge, ki so v zvezi z zdravstveno službo. 3 V organizacijski sestav zdravstvenega doma v Ribnici se vključijo: a) splošna ambulanta v Ribnici, b) zobna ambulanta v Ribnici, c) šolska zobna poliklinika v Ribnici,, č) splošna šolska ambulanta v Ribnici, d) materinska posvetovalnica v Ribnici, ki se izločijo iz organizacijskega sestava okrajnega zdravstvenega doma v Kočevju. Zdravstveni dom ima kot svoje terenske usluž-Renske babice v Prigorici, Hrovači in Žlebiču, 4 Zdravstvenemu domu v Ribnici se dodeli v gospodarjenje premoženje, ki so ga uporabljale organiza-°ijske enote, naštete v prvem odstavku 3. točke te Odločbe in s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom v Kočevju. 5 _ Uslužbenci in delavci, ki so zaposleni v enotah, Naštetih v prvem odstavku 3. točke te odločbe, in ba-'ce v Prigorici, Hrovači in Žlebiču postanejo usluž-ei»ci zdravstvenega doma v Ribnici. Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki jma članov, vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in dela po uredbi o 'Previjanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, st- 30/53). k ^'Une upravnega odbora in upravnika imenuje 14jui ljudski odbor Kočevje. 7 Zdravstveni dom ima tele sklade: sklad za nagrajevanje delavcev im uslužbehcev, sklad za lastne investicije in sklad za amortizacijo. 8 Za zadeve im naloge doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Kočevje. 9 Ta odločba velja od 1. junija 1955. St. 454/1 Kočevje, dne 17. maja 1955. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 456. Na podlagi 2. odstavka 15. člena im 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in II. odstavka V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55-639/54) je okrajni ljudski odbor v Krškem na skupni sej obeh zborov dne 28. maja 1955 sprejel ODLOK o začasnem plačevanju občinskega prometnega davka zasebnih obrtnikov in drugih zasebnikov v okraju Krško 1. člen Zasebni obrtniki in drugi zasebniki morajo plačevati občinski prometni davek po tarifni številki 89. dela A stare tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55-474'53 in št. 15-151/54 in št. 25-266/54) od vseh proizvodov, ki niso našteti v tar. št. 1—101 dela A nove tarife prometnega davka (Uradu; list FLRJ, št. 55-659'54) oziroma od plačil za opravljene storitve po ustreznih tarifnih številkah iz dela B stare tarife prometnega davka iz leta 1953 (Uraduj list FLR], št. 55'33, 13/54, 23/54) vse do tedaj, dokler ne bo določen občinski prometni davek s posebnim odlokom. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955 dalje. Št. 1-1049/7 Krško, dne 28. aprila 1935. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. 457. Na podlagi 1. odstavka 17. člena ter 3. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/"2) ter 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/54) je okrajni ljudski odbor Tolmin na ločenih sejah obeh zborov dne 19. aprila' 1935 sprejel ODLOK o proračunu okraja Tolmin za leto 1955 1. člen Okrajni proračun za leto 1955 s posebnimi prilogami obsega: din I. okrajni proračun z dohodki v znesku 298,120.000 in izdatki v znesku 298,120.000 II. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 46,223.830 izdatki v znesku 51,601.176 in presežkom izdatkov 5,377.346 III. predračune posebnih skladov "z dohodki v znesku 257,578.861 in izdatki v znesku 257,578.861 2. člen Primanjkljaj v predračunih finančno samostojnih zavodov v znesku 5,377.346 din se krije z dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1955 z uspešno organizacijo dela presežek dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek, ki bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1955, po 7., 8., 9. in 10. členu temeljne uredbe v finančno samostojnih zavodih tako, da vplačajo: a) v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da vplačilo v ta sklad ne sme presegati 10% zneska osebnih izdatkov zavoda za leto 1955; 458. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Tolmin na ločenih sejah obeh zborov dne 19. aprila 1955 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Tolmin za leto 1953 1. člen Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Tolmin za leto 1953 s sklepnimi računj finančno samostojnih zavodov za leto 1953, sestavljena po 49. členu temeljnega zakona o proračunu in 39. členu uredbe o izvajanju proračuna. 2. člen Okrajni sklepni račun za leto 1953 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1953 so sestavni del tega odloka. 3. člen b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Ce okrajni ljudski odbor v letu 1955 ustanovi nov finančno zamostojni zavod, za katerega določi, da ima še kakšen drug sklad, ali če v letu 1955 določi za obstoječe finančno samostojne zavode, da imajo še kakšen drug sklad, obenem določi, kolikšen del presežka po odbitku plačila v sklad za nagrade (točka a) prvega odstavka) gre v letu 1955 v sklad za nadomestitev in dopolnitev in kolikšen del v druge sklade. Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne doseže tako, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o sklepnem računu o izvršitvi okrajnega proračuna za leto 1955. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi veljata odlok o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni Ust FLRJ, št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnih financiranjem (Uradni list LRS, št. 17/53). 4. člen Ce se okrajni organi in zavodi odpravijo, združijo ali spremenijo, porazdeli okrajnj ljudski odbor izdatke, določene v njihovih predračunih na nove organe oziroma zavode. Predračune na novo ustanovljenih okrajnih organov in zavodov potrjuje komisija za proračun OLO na predlog sveta za gospodarstvo OLO. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. Št. 1-716/1-1955 Tolmin, dne 19. aprila 1955. Predsednik OLO: Franc Skok 1. r. Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem sklepnem računu v letu 1953: I. dohodki 200.054.779 din izdatki 189,365.367 din presežek dohodkov 1 10,669.412 din II. po sklepnih računih finančno samostojnih zavodov: dohodki izdatki presežek dohodkov primanjkljaj 36,034.180 din 33,508.866 din 3,378.714 din 913.400 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po okrajnem sklepnem računu za leto 1953 se prenese kot dohodek v proračun za leto 1954. 5. člen Presežek dohodkov okrajnih zavodov s samostojnim financiranjem se razdeli tako: v okrajni proračun se odvede 154.449 din za razdelitev na sklade se prepusti zavodom s samostojnim financdia-njem 3,224.265 a sanio v spremstvu staršev ali drugih od-oseb, vendar ne po 22. uri. Za šolsko mladino veljajo šolski predpisi, kolikor so strožji. Zaradi prekrškov po tem Členu se kaznujejo tudi starši, skrbniki ali neposredni vzgojitelji kakor tudi lastniki, zakupniki ali odgovbrni uslužbenci gostinskih obratov ter javnih lokalov oziroma prireditelji zabav. IV. Varstvo zdravja, snage in zunanjega lica naselij 4. člen Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo ljudem zdravje, nasprotujejo pravilom snage ali kazijo zunanjost strnjenih naselij, in sicer: 1. metat; odpadke, pljuvati ali drugače pouesna-žiti tla ali predmete na javnih prostorih; 2. po.kodovati, uničiti ali odstraniti posodo za odpadke, nameščeno na javnem prostoru; 3. odlagati odpadke ali gnoj na mestih, ki niso za to določena, posebno ob javnih cestah in poteh; 4. odlagati odpadke na prostem, kjer so izpostavljeni sončni pripeki, da se širi smrad zaradi razkrajanja; 5. spuščati odpadke in gnojnico na javno pot ali v odprt cestni jarek; 6. nameščati lepake, letake ali objave na mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, po zidovih, ograjah ali javnih lokalih; 7. voditi pse v javne lokale. V. Varstvo družbene discipline 5. člen Vsak državljan se mora spodobno vesti na javnih prostorih in se izogibati dejanj, s katerimi se krši družbena disciplina in moti gibanje in delo ter razvedrilo sodržavljanov, ali dejanj, ki jih zavajajo v nedisciplino ali 'žalijo javno moralo. Prepovedano je: 1. izzivati, nadlegovati, smešiti ali ogrožati osebe v javnih ali zasebnih prostorih; 2. peti nespodobne ali žaljive pesmi, govoriti nespodobno, preklinjati, žaliti z nespodobnim vedenjem čut dostojnosti drugih, kazati nespodobne slike ali predmete; 3. kljub opominom se zadrževati v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času; 4. surovo pretepati živali ali jih preobremenjevati in uporabljati za dela, ki jih zaradi bolezni, onemoglosti ali starosti ne zmorejo. VI. Varstvo ljudi in premoženja 6. člen Prepovedana so vsa dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi oziroma premoženja, in sicer: 1. pustiti ob javnih poteh ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanje lice; 2. poškodovati ali odstraniti table ali druge javue znake tor svetilke, nameščene za razsvetljavo javnega prostora; 3. opustiti popravila zgradb ali naprav, če ogrožajo varnost; 4. poškropiti ali pomazati ljudi ali pročelja stavb z brezobzirno vožnjo; 5. z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati ljudem varnost; 6. motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve; 7. puščati otroke pod 10 let starosti brez. nadzorstva na prometnih krajih. VII. Kazni 7. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 5000din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti, naštete v 2. členu (razen v 2. točki), v 3. členu, v 4. členu (razen v 1., 2., 6. in 7. točki) v 5. členu (razen v 2. točki) in v 6. členu. Za kršitev predpisa pod 7. točko 6. člena se kaznuje osebe, ki jim je poverjena vzgoja in nadzorstvo nad otroki. 8. člen Pripadniki ljudske milice smejo takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku, izterjati denarno kazen v znesku 50 din, za prekršitev določb iz 2. točke 2. člena im iz 1., 2., 6. in 7. točke 4. člena in 2. točke 5. člena. VIII. Končne določbe 9. člen Javni prostor je po tem odloku tisti prostor, ki se uporablja za javni promet, kakor tudi javnosti dostopen prostor. 10. člen Določbe tega odloka ne veljajo za območje ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor mestne občine s posebnimi pravicami izdal samostojen odlok o javnem redu in miru. 11. člen Ta odlok velja od osmega dne po objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 1-370/1-55 Novo mesto, dne 18. februarja 1955. Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. 460. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53) ter 12. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradlni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. maja 1955 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 9. volilni enoti OLO Gorica Ijen za odborniku okrajnega zbora v tej volilni enoti, odpovedal mandatu in je okrajni zbor na seji dne 27. maja 1955 njegovo odpoved sprejel. Deveta volilna enota obsega naselja: Bela, Col, Gozd, Križna gora, Malo polje, Orešje, Podkraj, Sanator. Višnja in Vodice. II Volitve bodo v nedeljo dne 10. julija 1955. III Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na oglasni deski občine Col. Št. I/l-287'2-195’5 Nova Gorica, dne 27. maja 1955. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. 461. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) v zvezi z 2. in 11. členom temeljne uredb6 o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ-št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov dne 31. marca 1955 izdal ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega zavoda »Zdravilišče Rogaška Slatina« Ustanovi se »Zdravilišče Rogaška Slatina« s sed® žem v Rogaški Slatini kot finančno samostojen zdra stvend zavod. Zavod ima nalogo nuditi zdravstvene vsem bolnikom, popolno oskrbo in nego pa 1® 00 z&. kom, ki jih napotijo v zavod zavodi za socialno varovanje, Zveza vojaških vojnih invalidov, m v ske uprave in drugi zdravstveni zavodi. 5 Zavodu se daje v gospodarjenje Zagrebški Zdraviliški dom, Styria, Boč, Hydrotheraipia, na niča, pivnica mineralne vode in pralnica. 4 -n Zavod ima sklad za nagrajevanje dela' c^nza. uslužbencev, sklad za lastne investicije in am cijski sklad. 5 Zavod upravlja upravni odbor. ured- Upravni odbor je sestavljen iz 9. članov p^. ^ bi o upravljanju zdravstvenih zavodov ( 1 FLRJ, št. 30-252/53). iJDenuje Olane upravnega odbora in ravnatelj okrajni ljudski odbor Celje. 6 • n svet z* Za zadeve in naloge zavoda j® pris 0Je zdravstvo in socialno politiko OLO Celje. Z V Ta odločba velja od 1. I. ^ »Uradnem listu LRS« in »Glasilu« OLO Št. I/i-819/1-55 I V 9. volilni enoti za volitve v okrajni zbor okraja Gorica se razpišejo nadomestne volitve, ker se je ljudski odbornik Čebohelj Franc iz Podkraja, izvo- Celje, dne 31. marca 1953. 0LO Riko Jerman 1. r. --------------------------------------------------------------------------------——----------^«Tvsi * njub- Izdaja »Uradni Ust LRS« - Direktor m odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna .Toneta Torn g' ^ ve5 IJani — Naročnin«: letno 1000 din - Posamezna Številka 12 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 s raeun! 80t-*z*' Uredništvo in uprava: Ljubljana. Erjavčeva ulica Ha. poStni predal 33R Telefon uprave 23-579 ce