teto LXYH Po*tn'"a * gotovini._V Ljubljani, v ncBeljo, Hne 22. Januarja 1939__flev. 18 a_Cena 2 Din Naročnina mesečno _____ ____Ček. račun j Ljnb- 25 za ^flP^k MMM fe, ——^ M anOF1^ ijana iU stvo 40 Din - ne- M^L iffijflT W j#Br Ik IBK ff MUH ^ JfiSm za inserate ce- ^^^^^^ MSK fl^ft m ^^^^^^^ H^ m m^m za ^^^^^^ ^^m ^^m ^^m M ^^^^^^ f^Bkl ^^m inozemstvo l20Din ^ ^^M ^^M ^^M ^^M M KRK « ^Bl Uredništvo je t ' Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^ ^^^^^ ^^^^ mm^h ^^^^^ jeva ulica štev.fc. Telefoni uredništva tn nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjatra] razen ponedeljka ia dneva po praznika Vsem našim naročnikom in prijateljem! *U ■ ■ ■ ' ' _____L____________________________________________ .. _________________ V času, ko ima dnevni tisk tako ogromen vpliv na vse javno življenje kakor dandanes, je za nas Slovence in katoličane posebno važno, da našo javnost obvlada pošteno dnevno časopisje, ki stoji nesebično v službi naroda in da v naše družine prihaja dostojno in moralno neoporečno časopisje, »Slovenec« opravlja svoje poslanstvo med slovenskim narodom že 67. leto. V mnogih družinah ga pozna kot stalnega letnega prijatelja že tretji rod, kar je dokaz medsebojne zvestobe in zaupanja. Toda napredek časa, vedno večja izobrazba ter zanimanje ljudstva za javrta vprašanja stavlja na dnevni tisk vse večje zahteve. Pojavljajo se vprašanja in naloge, o katerih bralec pričakuje, da bo nanje izčrpno odgovoril njegov dnevnik. Tega se tudi »Slovenec« dobro zaveda, ve pa tudi, da je za večjo mnogostranost lista in izčrpnejše obravnavanje vsakodnevnih vprašanj poleg dobrega uredništva potreben tudi večji obseg lista, V polnem razumevanju nalog, ki jih stavlja čas na vodilni slovenski dnevnik in hoteč našim naročnikom, bralcem in inserentom čim bolj ustreči, se je lastništvo »Slovenca« odločilo, Ja poveča obseg dnevnega »Slovenca« na 10 shrani Dnevni »Slovenec« na 10 straneh — katerega so naši naročniki in bralci že pretekli teden mogli videti in so ga, kakor slišimo, sprejeli z velikim zadovoljstvom, bo po možnosti še izboljšan ter bo, tako upamo, zadovoljil kar moč Slovenčeve naročnike in mogočno povečal krog njegovih bralcev. »Slovenec« se bo potrudil, da bo še bolj kot doslej ustrezal mnogovrstnim potrebam svojih bralcev po zanesljivi politični informiranosti, po hitrem in točnem obveščanju o dnevnih dogodkih ter po poučenosti o raznovrstnih kulturnih pojavih. Ob vsem tem bo »Slovenec« v povečani obliki še prav posebno skrb posvetil gospodarskim vprašanjem. Njegov cilj in ideal je, da postane slehernemu gospodarskemu človeku nepogrešljiv svetovalec. Ne bo pa pozabil »Slovenec« tudi te svoje dolžnosti, priskrbeti svojim bralcem tudi pošteno razvedrilo za spočitek duha. Tako bo »Slovenec« nadaljeval z mladostno povečano energijo kulturno in politično tradicijo, ki je zvezana z njegovim imenom. Sicer pa upamo in pričakujemo, da bo dnevni »Slovenec« na 10 straneh in nedeljski na 20 straneh po svoji lepi in pisani vsebini sam za sebe najboljše priporočilo. Povečanje in izboljšanje »Slovenca« pa ne bo v ničemer obremenilo naših spoštovanih naročnikov, ki bodo naš dnevnik prejemali za isto ceno koi do sedaj Lastništvo »Slovenca« je prepričano, da bo s povečanjem in izboljšanjem dnevnega »Slovenca« ustreglo željam naročnikov, bralcev in inserentov in da bo poslej naš dnevnik še dostojnejše in vplivnejše zastopal našo narodno ter kulturno skupnost doma v Jugoslaviji in pred zunanjim svetom. Ker pa so s povečanjem dnevnika združeni veliki stroški za lastništvo, se »Slovenec« obrača do vseh dosedanjih naročnikov in čitateljev s prošnjo, da mu ostanejo zvesti in da širijo krog njegovih naročnikov in prijateljev. Le s požrtvovalno zvestobo svojih dosedanjih prijateljev in vnetim pridobivanjem novih naročnikov bo mogel ostati »Slovenec« pri novem obsegu in na odgovarjajoči višini kot naš vodilni in največji slovenski dnevnik Zvestoba za zvestobo! Ob važni spremembi, ko naš najbolj razširjeni slovenski dnevnik »SLOVENEC« postaja tudi največji slovenski dnevnik, je lastništvo »Slovenca« sklenilo dati svojim naročnikom 500 raznih vrednih nagrad ki bodo med naročnike razdeljene z žrebanjem, ki bo 29. aprila t. L pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja. (MMMMHMK2 INH .T-r-f | ■M HMONH >m. i !)■■» mmmvmmmmmmmmmmmmmm ItMMKlOTHHHHnMHH i A G R A P E SO: 1. 2 šivalna stroja, 2. 5 radijskih aparatov, 3. 4 nevestine bale, 4. 10 moških ali ženskih koles, 5. 20 žepnih ali zapestnih ur, 6. 4 lepe harmonike, 7. 5 plugov, 8. 5 bran, 9. 50 knjižnih zbirk 10. 50 raznih skupin kuhinjske posode, 11. 50 skupin razne porcelanaste in steklene namizne posode, 12. 5 zlatih nalivnih peres, 13. 50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd. 14. 40 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili Do žrebanja imajo pravico vsi stfari in novi naročniki »Slovenca«, in sicer: 1. vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 3 mesece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje. 2. vsi, ki se nanovo naroče na »Slovenca« za tri mesece in ki bodo plačali do 15. aprila 1.1. trimesečno naročnino. Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli. Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg visokovrednega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkriv vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemo! Ne odlašajte niti dneva, ampak posrfaniie takoj naročnik »Slovenca« SREČA VAS ČAKA! Lastništvo »Slovenca« Kriza demokracije 2e Dekaj let se ves svet zanimiva za pereče politično vprašanje, kaj bo z lxxločnoetjo demokracije. Gospodarski ljudje, zgodovinarji, pravniki in Časnikarji so napisali o tem vprašanju ie nešteto del in vsi soglašajo, da je demokratična oblika vladavine dandanes v hudi stiski. Sicer modoma demokracija ni posebno davnega izvora. V dobi velike reformacije je še nihče ni oznanjal. Njeni temelji segajo v 17. stoletje, ko se pričenja oblikovati na Angleškem, proti koncu 18. stoletja se razširi in uveljavi v Ameriki in šele mnogo pozneje v Evropi. Cilj, ki so ga prvi širitelji demokracije imeli v mi6lih, je bila želja, da bi se Človek kot osebnost mogel uveljaviti spričo državne oblasti. Geslo prvih demokratov v svetu je bilo: svoboda, enakost. Temu prvotnemu demokratičnemu programu so mnogo kasneje francoski revolucionarji dodali še zahtevo po bratstvu (1792). Toda počasi je iz demokratičnega programa izpadlo ono, kar se je porodilo v romantičnem za-.liosu revolucionarnih let. Demokracija preteklega stoletja se zavzema v glavnem le še za enakost, v kateri pa je bralstvo splahnelo in tudi zahteva po svobodi se je pomaknila na zadnjo točko programa. Bolj programatično demokratični so ostali le še Anglosasi, pri katerih se je demokracija tudi rodila. Da svetovna vojna nI mogla biti v prid demokratičnim težnjam, je popolnoma jasno. Oblast je pri vojujočih narodih prešla od ljudskih zastopstev na generaliteto, ozir. na državno birokracijo. V medvojno dobo segajo začetki moderne totalitarne države, ko je državna oblast združila vse javne funkcije v svoji roki, da bi lažje bila kos edinstveni nalogi, kako ohraniti državno posest neokrnjeno. Ni pa brez interesantnosti, da ee proti koncu vojne zopet pojavi težnja, nasloniti se znova na ljudstvo, oziroma na ljudsko zastopstvo. To teženje je posebno očitno pri tistih državah, katerim se je vojna sreča pričela eprevračati v vojno nesrečo. V tej stiski so ee krmarji države zopet pričeli ozirati po demokratično voljenih zastopnikih ljudstva, da bi nase prevzeli vsaj-soodgovornost za nesrečo, ki jo neizbežno grozila. Sploh je ob koncu vojne demokracija žela veliko zmagoslavje: v Rusiji je prešla oblast od diktature na zmerne meščanske in socialistične elemente, prav i6lo v Nemčiji, in dediči Avstrije 60 si vsi uredili nove države na demokratičnih osnovah. Wilsonovo geslo o samoodločbi narodov je šlo 6vojo zmagoslavno pot po vsem svetu. V 6mislu te ideje so 6e rušila stoletja stara vla-darstva — in kaj je misel o samoodločbi narodov bila drugega kot visoka pesem demokracije! V tistih letih je bilo vse prepričano, da je triumf demokracije za vse čase zagotovljen. Toda že po nekaj letih je prišla presenetljiva reakcija in spočetka leta 1939 je le še nekaj držav v zapadni Evropi in v Ameriki ter Anglija, ki so ostale zveste demokratičnemu režimu. Od kod ta izredon in nepričakovan razvoj? Predvsem ne smemo izgubiti iz misli, da življenje tako teče, da vedno ustvarja brodolomce — ne le poedince, ampak tudi cele narode -in države. Ako pa se je kaka država hudo ponesrečila na i>olitičnem ali gospodarskem polju, se vodilnih mož pa tudi ljudskih plasti kaj često poloti prepričanje, da po normalni in običajni poti ne pridejo nikamor več. Nato se začne špekulacija in ljubimkanje z ekstremi. Kdor je finančno ruiniran in je prišel ob vse, je vedno za prevrat, ki mu kvečjemu more koristiti, a gotovo nič več škoditi. Kdor je politično skrahiral in postal ničla, je vedno navdušen za diktatorsko državno obliko, ker upa, da mu morda vrže državno oblast, do katere bi ee po normalnem potu ne mogel nikdar dokopati. Na ta način je »najbolj demokratična« JNS pri nas bila prva jugoslovanska stranka, ki se je odkrito opredelila za diktaturo — ker je slučajno ona imela oblast v rokah! Takšna stranka ve, da z menjavo svojega programa ničesar ne tvega, ker itak nima zaslombe v ljudstvu. Isti proces opazujemo tudi pri narodih in državah. Demokracija se je najprej zrušila v premaganih in gospodarsko šibkih državah. Potem vidimo, da so se za diktaturo brez posebnega oklevanja odločile tiste države, ki 60 bile brez demokratične tradicije, v katerih je ljudstvo le nekako prehodno uživalo demokratični režim, in sicer bolj z njegovimi začetnimi pomanjkljivostmi kakor z njegovimi pozitivnimi vrednotami. Deset ali dvajset let demokracije še ne vzgoji naroda v demokratičnem duhu. To je zelo važna okoliščina, ki jo ob sedanji krizi demokracije ne sinemo prezreti, če hočemo pravilno presojati evropski položaj. Za demokratično vladavino mora biti ljudstvo vzgojeno. Že stari grški modrijan je menil, da je demokracija vladavina za bogove. Demokracija zahteva od naroda več premagovanja, več 6amo-vzgoje, več državljanskih kreposti kakor pa diktatura. Ako manjka samovzgoje, 6e demokracija sprevrže v anarhijo. In to se je v marsikateri demokratični državi dejansko dogajalo. Ako se v kaki državi dogodi, da pri volitvah nastopa 20 strank — in to se je še nedavno zgodilo! — in vse te stranke dobivajo pristaše, je znamenje, da je ljudstvo za politično svobodo nezrelo, ker brez premisleka teka za vsakim programom. Za Ameriko in Anglijo, ki sta domovini demokracije, je stoletna značilnost sistem dveh stranh, ki obe z enako resnobo gledala na usodo države, vseeno, ali na oblasti ali v opoziciji. — Demokracije bi morale ljudstvo vzgajati ne parno o njegovih pravicah, kar se demagoško često pretirava, ampak prav tako tudi o njegovih dolžnostih do države in narodne skupnosti. Brez splošnega ljudskega Čuta za državno soodgovornost bo demokracija hitro propadla. Za bodočnost demokracije bo zelo važno, če bodo gospodarske razmere v svetu in zlasti v Evropi takšne, da bodo vsaj za silo še pripuščale svobodno gospodarstvo. Kajti državno gospodarstvo — h kateremu se narodi v stiski zatekajo —, ima kaj često za posledico tudi avtoritaren političen režim. Važno je tudi, da se v demokratičnih režimih, kolikor jih je še ostalo v Evropi, pusti tudi opoziciji politično delovanje. To zvišuje kontrolo nsfi državnim! po* I I, preprečuje čezmerno korupcijo. spodbuja k zdravemu tekmovanju in politično vzgaja ljudstvo k zanimanju in eoodgovornosti za Najvažnejše jugoslovansko vprašanje so samouprave Zagrebški list »Jugoslavenski Llo.vd« piše, da je vprašanje samouprav najvažnejše splošno jugoslovansko vprašanje ter potem dodaja tele misli: »Teh reform in teh izboljšanj ne zahtevajo samo Hrvati, temveč jih zahtevajo vse naše dežele, torej prav tako Srbi kakor Slovenci in Hrvati. Končno jih zahtevajo resnične koristi naše države/ kajti resnično ne more uspevati in ne bo uspevalo delo ter razvoj na gospodarskih, socialnih in kulturnih področjih našega narodnega življenja, če ne dobi potrebnih pogojev in podlage v temeljiti notranji državni reformi, s katero pa mora biti tudi povezano delo, da se vse napačno popravi. Temu stališču »e ne bodo odrekli in se ne bodo mogli odreči niti tisti Hrvati, ki so iskrenega in nesebičnega »jugoslavenskegat naziranja, ki pa niso tako otroško enostranski, kakor so nekateri gospodje »ideologi«, ki se kažejo no nekaterih bel-grajskih listih in ki žive zgolj od politike, zaradi česar kaj malo vedo in še slabše vidijo.« »Verujemo, da bo zmagala pamet!« V svojem glasilu »Donu piše bivši radičevski poslanec profesor Maštrovič o političnem položaju članek, ki v njem tako pravi: »Ključ za rešitev notranjepolitičnega položaja naše države imajo v rokah srbski in hrvatski zastopniki. Od njih je odvisno, ali bo leta 1939. rešeno tudi hrvatsko vprašanje. Kaj pa bi se zgodilo, ako bi eni in drugi, ali pa samo ena stran ne imela volje za sporazumevanje ter bi odklanjala vsako ponudbo za pogajanja, ali pa, ko bi se pogajanja začela, pa bi bila brezuspešna? E, v tem primeru bi v naši državi nastalo težko stanje — resna notranja kriza, ki bi Kroni naložila težavno nalogo, da vprašanje državne ureditve reši sama z narodom v korist naroda in države, toda z drugačnimi sredstvi. Vemo, da hi vsakršno odlaganje te rešitve samo poslabšalo politično stanje v državi, država pa mora zaradi ljudstva biti urejena in krepka. Verujemo, da bo zmagala pamet pri narodnih zastopnikih, ki bodo vse storili^da države ne privedejo v to težko stanje. Da se to doseže in da hrvatski zastopniki dobe stvarno opravičilo za spremembo svoje dosedanje politike, je treba da Belgrad najprej odstrani in se izogiblje vsega, kar bi bilo v škodo medsebojnemu zaupanja in medsebojnemu sodelovanju, ter da popravi vse tisto, kar bi stvarno moglo biti v zvezi z nadvlado Srbov nad Hrvati. To predhodno 'delo, ki bi ga hrvatska stran podpirala, bi omogočilo postavnim hrvatskim predstavnikom pod vodstvom dr. Mačka, da s potrebnim zaupanjem začno s postavnimi srbskimi predstavniki pogajati se za končni sporazum n novi ureditvi državne organizacije v naši državi.« Domači odmevi Nad čim se »Jutro« razburja V petkovi številki je prinesel »Slovenec« po-' zdrav podpredsednika češkoslovaške osrednje vlade S i d o r j a , ki je obenem tudi vrhovni vodja slovaške lilinkove garde. To je tista organizacija, ki so jo Slovaki kot svojo državno mladinsko organizacijo ustanovili namesto Sokola. Dr. Sidor je v svojem pozdravu, ki ga je bil priobčil »Slovenec«, izrekel prisrčne jiozdrave našemu listu in slovenskemu narodu, ki je slovaškemu tako podoben, da je celo ime enako, in ki mu je podoben tudi po tem, da zaupa pri svojem delu v Boga. Konča pa dr. Sidor z besedami, da Bog ne zapusti narodov, ki vanj zaupajo. y In ta pozdrav slovaškega voditelja in češkoslovaškega ministra je tisto, kar je vzbudilo v »Jutru« veliko nevoljo. Dokler so s Češkoslovaškega prihajali k nam pozdravi framasonskih vodij, takrat je bilo vse dobro. In »Jutro« je živelo od tistih duhovnih pošiljk, ki so prihajale s Češkoslovaške, dokler so tam vladali možje Beneševega kova. Sedaj pa je kar naenkrat napak, če" sg'na Češkem ali Slovaškem kdo spomni Slovencev in Jugoslovanov. No, to bi človek nazadnje že razumel, da se »Jutru« toži po tistih časih. Zato bi mu tudi nevoljo odpustili ali vsaj razumeli. ' Ne razumemo pa, kako si tak vseslovanski' list drzne napadati visokega predstavnika drugega bratskega slovanskega naroda in mu očitati »kfero-fašizem«, ko pa je vsemu svetu znano tole "dejstvo: Pri nas na Slovenskem že celih 15 let doživljamo fašistične poskuse. Ln, vsi .ti fašisj|čnj poskusi so skozi vseh teh 15 let prihajali i z' Vrst', ki so »Jutru« najbližje, in Od ljudi, ki so še VČe-' raj pisali za >Jytro< in morda pišejo še 'datVeš.' Prvi fašistični poskus'je bil*"od strani' teh ljudi storjen že leta 1924. od strani organizatorjev lOrjune«. Ko se je to ponesrečilo, so pa s pomočjo svojih prijateljev podržavili dotedanjo svojo telovadno organizacijo ter ji hoteli dati fašistični značaj. In so razpustili vse druge organizacije, samo da bi svoji zamisli pomagali do uresničenja. Tudi to se ni posrečilo. Vendar stoji dejstvo, da so to hoteli izvesti, kar sedaj drugim zamerijo. Kar so Slovaki naredili, je to njihova stvar. Imeli pa so polno pravico storiti, kar so hoteli, ker so dobili od vsega slovaškega naroda za to legitimacijo. Nad 90% vseh Slovakov se je izreklo za tako politiko. Slovaški voditelji so torej' izvajali, kar je hotela ogromna večina slovaškega naroda, naši »jugofašisti« so pa kot majčkena manjsjnica z Orjuno in podržavljeno telovadno organizacijo hoteli ustrahovati veliko večino slovenskega naroda. In v tem je tista razlika, kf »Jutru« jemlje pravico govoriti o Slovakih in njihovi politiki 1 Dva smrinobolna »Delavski politiki« ne gre v glavo da je nastd-I>il somrak liberalnih bogov. Zal ji je svobodnja-štva, ki je rodilo socializem, zakaj smrt enega pomeni tudi konec drugega. Ker pa še noben kriv nauk ni hotel spoznati in priznati, da ugaša, se tudi »Delavska politika« tolaži, da bo socializem s pomočjo liberalnih intelektualcev premagal svoja krizo in zopet o«rečil človeštvo. Zal, da se v zgodovini nobena doba nc vrača in da socializma tudi liberalizem ne bo rešil, ker 6ta obadva smrtno bolna. Uvodničar »Delavske politike« od 21. t. m. 6icer upa na »veliko« demokracijo onostran oceana, toda tudi tam igia demokracija take težave, da ji tudi srčne želje evropskega marksizma ne morejo kaj koristiti. Kar »Delavska politika« imenuje duhovno svobodo, svobodo vesti in poštenega prepričanja, to ni izum liberalizma, še manj pa socializma, ki pomeni tiranijo kolektiva, marveč je osnovna misel krščanstva. Liberalno meščanstvo in socialistična razredna država sta to pravo svobodoumje in 6vobodo-ljubje le izpačila v popolno sprostitev osebe in skupnosti od moralnega zakona in avtoritete pa od' vsake objektivne nadvesoljske norme sploh, tako da človek in družba nista postala resnično svobodna, marveč sta se zasužnjila posamičnemu egoizmu, množičnim strastem in nagonom, brezosebni sili kajjitala in tiranije »vsemogočnega boga države«. To pa ni nobena svobo.da, ker prava svoboda in njena pravilna raba je mogoča le ob povezanosti j>osameznlka in družbe na absolutno, od Boga hoteno nravstveno postavo in na odgovornost pred njo, Kar pa uvodničar »Delavske politike« hvali kot »svobodno tekmovanje vseh prepričanj in naukov«, je ravno smrtna rana očeta liberalizma in njegovega sinu marksizma, ker predpostavlja enako resničnost in moralno vrednost vsakega nauka in prepričanja, to je popolno relativnost vsake resnice in vsake nravstvene norme: to načelo pa 'je smrt vsakega političnega in socialncga reda, zakaj državo. Pri tem je velike važnosti, da sodišče ostane politično neodvisno. Toda za ohranitev demokracije najvažnejše je in ostane, da vedno razodeva razumno disciplino ter smisel za ljudsko blagor in državo. To načelo velja za stranko, ki vlada, in za stranko, ki je v opoziciji. Kajti politična svoboda je dar, ki ga narodi zaslužijo le a svobodno pokorščino zakonom! , h+Ai prava svoboda je le mogoča ob" opori objektivnih pravil in meril. Socialisti naj se zato nič ne tolažijo z »drugim vstajenjem« tega njihovega nazora in »reda«, ki nosi kal smrti sam v sebi, in če se zanašajo na pomoč liberalizma, je to tako, kakor če je slepec primoran nositi hromega. Kar pa se tiče sedanje reakcije, s katero marksisti strašijo katoličane, češ da 6e je nimajo nič veseliti, naj nič ne skrbijo za nas. Po-medla bo zadnje ostanke liberalizma in socializma, katolicizem pa bo preživel vse svoje današnje nasprotnike, kakor je preživel enake in še hujše v vseh minulih vekih, Slovenstvo v levičarski vpregi Nedavno je »Slovenec« priobčil članek, v katerem ugotavlja, kako usodno pada število rojstev v našem narodu-. Pri tej priliki smo zavračali trditev marksistične lažiznanosti, češ, da je padanju natalitete kriva le revščina in smo navajali med drugim v dokaz Švico, kjer narod številčno naglo pada kljub temu, da se Švicarjem zelo dobro godi. Dejali smo, da je vzrok sihanju narodov, in sicer prav onih v prvi vrsti, ki žive v izobilju, predvsem moralnega značaja. Je namreč v upadanju njihova volja do potomstva, ker se v strastnem gonu za bogastvom, ki naj živečim zagotovi čim boljši tvarni položaj, skušajo razbremeniti skrbi za naraščaj, ki narodu zagotavlja bodočnost. Naš zaključek je bil, da je rešitev j>red takim samomorom naroda predvsem v skrbi za nravstveni dvig. posameznika iti družbe, da se narodu vrne veselje do življenja in bodočnosti ter borbe zanjo tudi v najbolj nevšečhih razmerah, dočim jtis.tj, ki,.vedno le poudarjajo materijalno stran življenja, zanemarjajoč ali naravnost prezirajoč' "nravstveno in duhovno, le doprinašajo k vedno večjemu materializmu in materialističnemu gledanju življenja. Mislimo, da temu noben resno misleč človek, ki ni naravnost zaprisežen na marksizem, ne more ugovarjati. In dejansko se ni nihče oglasil razen v naše začudenje »Slovenija«, ki ima na programu slovenstvo in bi zato prav od nje morali pričakovati, da bo odobravala skrb za njegovo bodočnost. Toda ta Ust ni našel za svojo prvo stran nobene boljše teme, kakor te, da pri vsem priznanju dobrega namena »Slovenca« skuša jemati v zaščito marksistično materialistično gledanje življenja in zgodovine, kakor da »Slovenija« nima druge naloge kot te, da je. nadomestilo bivših socialdemokratskih revij. Na široko se zavzema za skrb za tvarno blagostanje slovenskega naroda, čeprav »Slovenec« lega ni pobijal, in nam očita, da to skrb delamo krivo za padanje rojstev med našim narodom, čeprav tega nikjer nismo trdili. Mi smo le pribili, da siromaščina ni kriva, če število rojstev pada, in da sam dvig gmotnega blagostanja tega dejstva ne bo popravil, kakor dokazuje ravno zgled najbogatejših narodov, marveč da je treba obenem skrbeti za nravstven preporod naroda, v katerem čut za socialno pravičnost onemogočuje pohlep po gmotnih dobrinah čez mero na škodo bližnjega, z eno besedo materializem. »Slovenija« bi si bila zato lahko prihranila modrovanje, ki strelja namesto v cilj popolnoma drugam, o čemer sploh ni bilo govora. Njenemu sotrudniku je bilo namreč samo na tem, da brani socialistično lažiznanost in ideologijo, ker ga je srce . hudo bolelo, da smo zadeli njeno puhlost in nazadnjaški materializem, ki mu je očividno zelo drag. Toda »Slovenija« bi storila bolje, če bi posvečala svojo skrb slovenskim vprašanjem, glede katerih smo vsi edini, ne da bi vse stvari gledala skozi naočnike levičarske ideologije, ki ji je postala dragocenejša in važnejša od slovenstva. To dejstvo, ki ga žal opažamo zadnje čase in ki je slovenstvu le v škodo, samo globoko obžalujemo. čajanka časnikarjev pri župana f g. dr. Adlešiču Ljubljana, 21. jan. Ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič je g svojo soprogo gospo Vero povabil ljubljanske časnikarje k sebi danes j>opoldne na čaj. Čajanke so se udeležili tudi številni občinski svetniki, med njimi tudi podžupan g. dr. Kavnihar. Ljubezniva gospa soproga županova je obenem z gospodom županom sprejela številne časnikarje in druge goste v svojem stanovanju ter jim zaželela dobrodošlico. Gostje so bili razveseljeni nad lepim sprejemom, ki ga jim je priredil gospod župan z gospo soprogo ter so ostali pri njem v dolgem razgovoru. Gg. člani občinskega sveta so z gosjx>dom županom na čelu informirali navzoče časnikarje o številnih komunalnih problemih našega stolnega mesta ter jim tudi obrazložili delo in težnje občinske uprave. Pri skrbnem in ljubeznivem prizadevanju gospe županje ter prizadevnosti gospoda župana so gostje ostali dolgo časa v prijateljskem razgovoru o vseh aktualnih problemih našega mesta. Med drugiipi smo opazili na čajanki tudi glavnerra urednika »Slovenca« g. dr. Ivana Ahčina s številnimi uredniki »Slovenca«, nadalje urednike »Slovenskega doma«, predsednika Jugoslovanskega novinarskega združenja, sekcija Ljubljana, g. Stanka Viranta, in številne druge časnikarje iz ljubljanskih in izvenljubljanskih uredništev, ki so se odzvali ljubeznivemu vabilu župana g. dr. Jura Adlešiča in njegove gospe soproge, ki je bila vzorna domačinka na gostoljubnem stanovanju gospoda župana. Nemške organizacije v Sremu in Bosni »Novosti« poročajo: »Organizacija Nemcev v ;Jugoslaviji se izvaja po nemškem vzorcu s tem, da se deli v župe (Gaue), okraje in kraje. Ko je bila ustanovljena bačka župa s sedežem v Som-boru, je bila te dni ustanovljena in organizirana sremsko-bosanska župa s sedežem v Vinkovcih. Na čelu te župe stoji kot vodja (Fiihrer) g. Jepp Ridinger. Sremsko-bosanska župa je doslej zbrala okoli sebe 70 krajevnih organizacij v 15 okrajih. Organizacija te župe pa še ni končana, marveč se šele razvija. Ko bo ta župa docela organizirana, bo obsegala vsega skupaj kakih 100 krajevnih organizacij.« Zoper ljudi, ki se rinejo v ospredje Dr. Mačkov »Hrvatski Dnevnik« prinaša 21. prosinca članek hrvatskega poslanca Janka Tortida, ki piše, koliko je med hrvatskim ljudstvom sposobnih in požrtvovalnih ljudi, ki pa ne pridejo v vodstvo, ker se ne rinejo v ospredje. Te ljudi bi bilo treba pridobiti za sodelovanje. Nato pa pravi: »Sposobni, a preveč skromni ljudje so največkrat vzrok neuspehov in slabemu delu v organizacijah, ker ne sprejmejo nobene dolžnosti, zaradi česar potem pridejo naprej tisti, ki ali niso sposobni ali ne bistri ali ne vztrajni. Ko potem dobri to vidijo, jim je žal, da v njihovi vasi organizacija ne napreduje tako, kakor bi mogla, pa se vendar le ne morejo odločiti, da bi se po-prijeli tega dela. Resnica je, da je mnogo primerov, ko se malo prida ljudje tako rinejo naprej, da pravi možje niti ne morejo priti na mesto, kamor bi spadali. To ni prav! Kjer j> tako, naj se stvar popravi! Tiste, ki so malo prida, je treba odstraniti, naprej pa poštene Ln sposobne ljudj!« Belgrajske novice Belgrad, 21. jan. A A. V strho propagande smučarskega športa priredi ministrstvo za telesno vzgojo od 16. do 19. februarja nad Prepaljskim pri Sarajevu tečaj za klasične kombinacije. V tečaj bodo sprejeli do 20 tečajnikov. Belgrad, 21. jan. m. Poslanec za črnomeljski okraj dr. Jure Koče je danes posredoval v trgovinskem ministrstvu, da ee odložijo izvajanja uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov za hotele in pensione, ki so bili zgrajeni, preden je bila izdana ta uredba. V istem ministrstvu je posredoval tudi glede šol za gostilničarske gospodinje v Ljubljani. Obe prošnji bosta ugodno rešeni. Belgrad, 21. jan. m. Gradbeni minister dr. M. Krek je definitivno odobril licitacijo za zalivanje kockastega tlaka na Maearykovi, Vilharjevi, Šmar-tinski, Resljevi, Miklošičevi, Gosposvetski, Blei« weisovi in Celovški cesti v Ljubljani. Vsa ta dela je prevzelo podjetje Anton Res iz Zagreba za 1,305.776 din. Belgrad, 21. jan. m. Prihodnji četrtek 26. januarja bo v društvenih prostorih belgrajske »Pro-i svete« predaval dr. Stanko Mencinger o sodelovanju Slovencev pri ustvaritvi Jugoslavije. Začetek predavanja je ob pol 9, na kar opozarjamo člane in ostale belgrajske Slovence. Belgrad, 21. jan. m. Premeščena sta učitelja Anton štrigelj iz Črešnjevca v Poljčane in Josip Velikonja iz Pragerskega v Kebelj. Osebne novice Belgrad, 21. jan. AA. Z odlokom finančnega ministra je povišan za katastrskega geometra v osmi skupini pri katastrski upravi v Logatcu Franc B r a t k o v i č, pomožni geometer v deveti skupini. Berlin, 21. jan. AA. Ftefani. Maršal Goring je podaril maršalu Balbu letalo. Majo rv. Cramon bo preletel s tem letalom najprej Aj>enine, da s tem dokaže njegovo odlično kakovost. Chvalkovski v Berlinu Berlin, 21. jan. c. češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovski je prišel danes v Berlin. Dopoldne ob pol 12 je odšel v zunanje ministr-. stvo, kjer je bil sprejet pri nemškem ministru von Ribbentropu. Njun razgovor je bil zelo dolg; tiajal ni nič manj kot dve in četrt ure. Popoldne ob 17 pa je bil dr. Chvalkovski sprejet pri kanclerju in vodji Hitlerja v novi kan-clorski palači. Češkoslovaški državnik je prišel na ta sestanek v spremstvu svojega kabinetnega šefa Masarvka, češkoslovaškega poslanika v Berlinu rlrja. Maslnyja in uradnikov jx>slaništva. Pred velikim stopniščem je Chvalkovskoga čakal dr. Meis-sner, ki je gosta popeljal v Hitlerjevo delovno sobo, kjer je bil razgovor. Od češkoslovaške strani sta bila na sestanku Chvalkovski in dr. Mastny, od nemške strani pa je bil navzoč tudi zunanji minister von Ribhentrop. Na dvorišču kanclerske palače je bila postavljena častna četa Hitlerjeve garde z zastavo in godbo na čelu. Budimpešta, 21. jan. c. Danes je češkoslovaški odpravnik poslov obiskal madžarskega zunanjega ministra grofa Czakyja. Na sestanku sta oba ugotovila, da so sedaj vsi spori zaradi spopadov na meji urejeni. .Vsa vprašanja med Madžarsko in Češkoslovaško so urejena in to na pojx>lne in trajne izvedbe sklepov dunajskega razsodišča o novih mejah med obema državama. General Prhala odklanja ministrstvo v ukrajinski vladi Praga, 21. jan. A A. DNB: V Bratislavi se Je danes vršila konferenca med predsednikom kar-patskonkrajineke vlade Vološinom, ministrom Re-vajein in ministrom Prchalo. Po končani konferenci je Prchala izjavil, da v sedanjih razmerah no more ostati član karpatskoukrajinske vlade in da ee bo vrnil v Prago. Rim, 21. jan. AA. Štefani. Bolgarski kralj Boris je snoči ob 22 s svojima otrokoma prispel v Rim. Zagrebška vremenska napoved: Nekoliko oblačno. padec temperature. Zemunska vremenska napoved: Pooblačitev t nekaj dežja v zahodnih krajih, gosta megla sredi države in v dolinah in kotiinah, na vzhodu pa ponekod jasno. Toplota bo na skrajnem zahodu ia S vzhodnih krajih nekoliko poskčila. Obroč okrog Barcelone se oži Francove čete zavzele Igualado in Vendrell Hendaye, 21. jan. Najhujši udarec je zadel rdečo obrambo a padcem lgualade v dolini reke Noye, ne le zaradi tega, ker je mesto samo po 6ebi važno (šteje 15.000 prebivalcev), ampak zato, ker je v mestu močno razvita industrija ter so razen tega velike predilnice. Mesto so smatrali kot središče obrambnega pasu, ki naj ubrani Francovim četam dohod do Barcelone. Prodiranje bo sedaj mnogo lažje, ker svet ni več tako hribovit in je tako od severozapada, kakor od za-pada le še komaj 50 km do Barcelone. V Barceloni vlada veliko razburjenje, ki ga povečuje še dejstvo, da so rdeče oblasti nagnale vse žene in otroke — moški so na bojišču — da kopljejo jarke okrog mesta. Komunisti se skušajo tolažiti z zgledom Madrida, češ kakor je v madridskem predmestju že dve leti bojna črta in vendar že ni bilo mogoče mesta zasesti, tako Franco tudi Barcelone ne bo zavzel. Vendar pa je položaj že danes za Barcelono mnogo slabši, kakor pa je bil položaj Madrida pred dvemi leti. Kajti Francove čete tehnično, pa tudi po svojem elanu visoko nadkriljujejo dokaj demoralizirano rdečo vojsko. Oblasti so že poslale zlati zaklad iz barcelonske državne banke v Pariz, kar je znamenje, da niso prepričane, da bi se mogla Barcelona držati. Nova pri sedanji Francovi ofenzivi je okoliščina, da se prodiranje neprestano nadaljuje. Pri prejšnjih ofenzivah je šlo le skokoma naprej, sedaj pa pritisk Francovih čet traja noč in dan, kar je znamenje, da razpolaga z velikimi silami. Pri nadaljnjem prodiranju proti Barceloni bodo Francove čete morale mimo Montserrata. Mont-serrat dosega višino 1238 m in je ena najznamenitejših in najčudovitejših gora na vsem svetu. Iz ravnine kipi velikanski gorski masiv nad 1000 metrov visoko; ves skalnat je in razrvan, od tod njegovo ime po naše »nažagana gora«. Od gore do Barcelone je le poldrugo uro peš hoje. Okrog višine 9L'Epoque« piše, da je Funk predstavnik totalitarnega gospodarstva v najostrejši obliki. Funk je borec v vrstah nacističnega pokreta ter eden najbližjih sodelavcev maršala Giiringa, ki je vodja štiriletnega gospodarskega načrta. List zaključuje iz tega, da bo dr. Funk politiko Reichsbanke popolnoma prilagodil potrebam štiriletnega načrta. »Jour« pravi, da je prednost, ki jo ima dr. Funk pred dr. Schachlom v tem, da ni vezan na staro finančne nauke, ki jih nacionalni socialisti smatrajo za zastarele. Novi predsednik Reichsbanko bo mogoče v še večji meri povečal skrivnosti, ki obdajajo finančni položaj Nemčije. Nova Spaakova vlada Bruselj, 21. jan. AA. Rekonstrukcija vlade je izvršena razen za dva portfelja. Vlada je sestavljena sledeče: predsednik vlade Spaak (socialist), minister za javna dela Balthazar (socialist), minister za delo in socialno politiko Delatre (socialist), minister notranjih zadev Marcq (katoliška stranka), minister za gospodarstvo Barnich (socialist), minister zunanjih zadev ,Ianson (liberalna stranka), prosvetni minister Soudan (socialist), minister za narodno zdravje Jenisan (liberalna stranka), prometni minister Deman (krščanski demokrat), minister za kolonije Vleeschauven (katoliška stranka), finančni minister Janssen (katoliška stranka), pravosodni minister Gillon (liberalec), minister za narodno obrambo general Denis (izven parlamenta), poljedelski minister d'Aspre-mont-Lynden (kat.). V vladi jo pet socialistov, 5 katoličanov, 3 liberalci in 1 izven strank. Japonska napoveduje obnovo vzhodne Azije Tokio, 21. januarja. AA. Havas: Japonski minister zunanjih zadev A rit a je imel včeraj o priliki otvarjanja japonskega parlamenta govor o japonski zunanji politiki. Arita ie dejal, da mora japonska zunanja politik« stremeti za tem, da izpolni vse moralne obveznosti. Japonska zunanja politika lahko pokaže velike uspehe. Tako je državo Mandžurijo priznalo j ie sedem držav. Japonska želi obnovo Vzhodne Azije na moralni osnovi, pri čemur bodo Japonska, Mandžurija in Kitajska sodelovali na vseh političnih, gospodarskih in kuturnih poljih. Japonska je že 22. decembra 1938 uradno povabila Kitajsko k sodelovaniu v borbi proti komunizmu. V tej izjavi Japonska ni zahtevala od Kitajske nobene vojne odškodnine, niti odstopa ozemlja, temveč je nasprotno izjavila, da bo spoštovala neodvisnost Kitajske .pod pogojem, da se najdejo stvat-na serdstva za rešitev vprašanja ukinitvi! tujih pravip, kar je pogoj neodvisnosti Kitajske. , ,Ti Za ustvaritev novega reda v Vzhodni Aziji je neobhodno potrebno uvesti neke omejitve neodvisnosti v krajih, ki so življenjskega pomena za na- Italijanski tisk napoveduje gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo Novi Sad, 21. Januarja, b. Danes popoldne so prišli v Novi Sad člani Članovega spremstva. Italijanski gosti so bili pogoščeni od novosadskega policijskega upravnika Simiča, ki jim je v restavraciji kraljice Marije priredil svečano kosilo. Popoidne so si Italijani ogledali mesto in okolico ter nato zapustili Novi Sad. Grof Ciano 6am ni prišel v Novi Sad. Rim, 21. januarja, b. V zvezi z obiskom grofa Ciana na Belju italijanski tisk poleg poročila o poteku sestanka in raznih svečanosti, ki so bile prirejene italijanskemu zunanjemu miilistru in njegovemu spremstvu, poudarja tudi važnost razgovorov, ki sta jih v največjem zaupanju in medsebojnem prijateljstvu vodila grof Ciano in dr. Stojadinovič. Koliko Madžarov je pri nas Koliko naših je na Ogrskem Za sam sporaznm mod Madžarsko in Jn gos I a vi jo po mnenju »Tribune« ni nobenih ovir več. Odkar je sklenjen italijansko-jngoslovanski sporazum, so so odnosi mod Madžarsko in Jugoslavijo naglo popravili in tako sta obe stranki spremenili politiko. Madžarska je dobila tndi svojo vojaške pravice, ki so se ji do- tlej odrekale in potrebno je bilo samo še potr^ diti, da se manjšinsko vprašanje uredi na ugoden način. Dopisnik lista navaja v svojem poročilu iz Bclgrada statistiko madžarskih narodnih manjšin v Jugoslaviji. Po tej statistiki jo v Jugoslaviji 468.000 Madžarov, ako pa se od tega števila odbijejo Judje, ki govorijo madžarsko, se ta manjšina zmanjša na 435.000. Jugoslovanska manjšina na Madžarskem znaša 465.000. Madžarska manjšina v Jugoslaviji živi izključno v donavski banovini in sicer 93.500 v B.anatu. 267.500 v Bački in 13.700 v Baranji. V tem poročilu list dalje poudarja, da ima madžarska manjšina 625 narodnih šol. Madžarski katoliki imajo 36 svojih župnij in 91 madžarskih duhovnikov. Madžari, ki so pripadniki protestantske cerkve, štejejo 37.900 duš in imajo enega škofa, 34 župnij in 23 župnikov. Razen tega imajo Madžari v Jugoslaviji svoja kulturna društva in organizacije, 4 dnevnike, 16 tednikov, 4 polmesečnih in 6 mesečnih revij. Končno dopisnik »Tribune« poudarja, da madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji ne živi v kompaktni masi in da to manjšine predstavljajo pretežno male posestnike, ki so črpalo mnogo koristi od izvedbo agrarne reforme v Jugoslaviji. Gospodarsko sodelovanje: Gayda opozarja v »Giornale d'Italia< na razne možnosti za gospodarsko izpopolnitev in čim širši razvoj trgovine. Medtem ko je Italija zavzeta z avtarkičnim delom pa Jugoslavija industrializira svojo državo. Po mnenju Gayde se s tem ne zmanjšuje, pač pa povečuje možnost gospodarskega sodelovanja. Za oddajo italijanskih proizvodov Jugoslaviji bo potrebno storiti razne korake kot to dela Nemčija, da olajša prodajo svojih proizvodov na jugoslovanskem trgu. Razen tega bo italijanska industrija lahko sodelovala v jugoslovanski trgovini, če zagotovi ugodne cono za dobave t Jugoslavijo pri vojnih nabavah, prav tako pa pri zgradnji novih industrij in javnih delih v tej državi. Potrebno bo tndi olajšanje kreditov za Jugoslavijo. Gayda smatra potrebno, da se poleg banke, v kateri hi bil into-resiran italijanski kapital, osnujejo še druge banke v Jngoslaviji. Končno priporoča Gajda italijanski industriji, da vzpostavi čim ožje stiko z jugoslovansko industrijo. Direktor »Vedetto d'Italia« g. Viola trdi, da je v zadnjih meserih znatno naraslo zanimanje italijanskih finančnih krogov za javna dela v Jngoslaviji, in od katerih v prvi vrsti prihaja r poštev gradnja cest in električnih podjetij. Veliko italijanske industrije so že stopile v stike z jugoslovanskimi podjetji. »Snia Viscosa« namerava osnovati v Jugoslaviji tovarno za umetni bombaž. Veliko italijansko industrijsko podjetje Pirelli namerava odpreti tovarno gnmo ter tovarno avtomobilov v Jugoslaviji. rodno obrambo in neodvisnost Japonske in Mandžurije. Omejitve bi bile majhne. Pri preosnovi Vzhodne Azije bo Japonska pozdravila sodelovanje drugih držav. Japonska vlada je bila vedno prepričana, da je gospodarsko sodelovanje najboljše sredstvo za zboljšanje blagostanja na svetu. Japonska je vedno pokazal voljo za ureditev vseh sporov, ki so nastali zaradi Kitajske. V zvezi s prevozom orožja skozi Indokino, je japonska vlada stopila v stik s francosko vlado, ter jo opozorila, da bi bila Japonska prisiljena izvajati gotove ukrepe, ako prevoz orožja ne bi prenehal. Nato je japonski zunanji minister dejal, da je japonsko-kitajska vojna stopila v novo dobo. Vlada maršala Čangkajška predstavlja zdaj samo še krajevno upravo, medtem ko se v vseh zasedenih oblasteh opaža razpoloženje v korist Japonske. Japonska upa, da bo skoraj sestovljena nova osrednja vlada, ki bo sodelovala z Japonsko pri urejevanju kitajskega vprašanja, kakor tudi vseh Mtaiih vprašaj. "'■>• ''"•"< Nato je Arita ostro napadel delo Kom-intern'e ter izrazil svojo zadovoljnost zaradi osnovaja protikomunistične osi, ki je bila zaradi pristopa Madžarske in Mandžurije še pojačena. V vsej Aziji se čuti roka Ko m interne kadar se kje pojavljajo nemiri. Kom-interna je največji sovražnik miru in reda. Četni-ške vojne So njihovo delo, Kominterna dela vedno na to, da se vojna podaljša ter zato žrtvuje tudi kitajsko ljudstvo. Kar se tiče odnošajev s sovjetsko Rusijo, je Arita dejal, da Japonska obžaluje, da se Sovjetska Rusija vmešava v izkoriščanje premogovnikov in potrolejskih vrelcev v severnem delu Sahalina. Japonska je pokazala veliko potrpežljivost pri sklepanju pogodbe o ribolovu v Ohotskem morju. Besedilo pogodbe sta obe stranki sprejeli, toda pogajanja so končno propadla, ker je Sovjetska Rusija načela vprašanja, ki z ribolovom nimajo nobene zveze. Japonska vlada je pristala na nadaljevanje pogajanj, toda Japonska je pripravljena tudi na to, da podvzame vse potrebne ukrepe, ako bo prisiljena varovati svoje pravice in interese. Arita je končal svoj govor z izjavo, da Japonska veruje v svetovni mir, ki sc pa da doseči samo na moralnih osnovah prijateljstva in harmonije med ljudmi ter na osnovi pravice. »Kitajska vojska šteje I milijon« Na današnji seji parlamenta 6ta govorila vojni minister Itagaki in mornariški minister Jonaj. Oba sta izčrpno poročala o položaju na Kitajskem. Vojni minister jc poudaril, da bo jedro japonske vojske na Kitajskem ostalo še nekaj časa tam, da pripomore k ureditvi razmer. Sedanji vojaški položaj bi se lahko takole orisal: Okoli 170 tisoč Kitajcev je zbranih v prostoru okoli železnice v Hankov; ti oddelki pripravljajo četaško vojno severno od reke Jangce. Južno od reke Jangce stoji kitajska osrednja armada v krajih med Čangcejem in Nangsangom. Ta armada šteje okoli 300.000 mož. Na južnem Kitajskem stoji v pokrajini Kvantung armada 200.000 Kitajcev. V pokrajini Kvangši pa armada 150.000 mož. Vsega skupaj šteje kitajska vojska okoli milijon mož. Minister je dodal, da sc v zahodni in severozahodni Kitajski opaža čedalje večji vpliv Moskve. Tonlone, 21. jan. AA. Potovanje načelnika francoskega generalnega štaba Gamelina in vice-admirala Darlana v Severno Afriko je odloženo na drugi teden. Gamelin in Darlan odpotujeta v Slednjo Afriko na križarki >Emil Berti«, Poljski glas o narodnosti tješinskega prebivalstva Krakov, 21. jan. TG. Tukajšnji »I1ustrowany Kurjer Codzienny< odgovarja na nedavno v čeških listih objavljeno vest, da živi na tješinskem ozemlju več Čehov kakor Poljakov, in da lo izhaja iz uradnega poljskega štetja, ki je bilo izvedeno po poljski zasedbi Tjevšina in okolice. Krakovski list pravi k temu: »Ta vest jo izmišljena in da je treba v imenu resnico poudariti, da na Zaolzanski zemlji — tako Poljaki imenujejo zasedeno tješin-sko ozemlje — sploh ni bilo nikakšnega ljudskega štetja, v kolikor pa so tiče narodnostnih razmer na tem ozemlju, je njegovo prebivalstvo stoletja neizpodbitno poljsko. Češka vest navaja, da so jo iz tješinskih krajev izselilo 20.000 Čehov. To jo morda res. toda v tem primeru gre za ljudi, ki so se priselili, za vojake, orožništvo, policijo, carinike, državno uradnike ter njihove drnžine. Naj-Tečji del med njimi je prostovoljno zapustil Zaol-zansko šo pred prihodom poljsko vojske. Poljsko oblasti so — tako končuje krakovski dnevnik — tudi same odstranile nekaj sto čeških prebivalcev, to pa za to, ker so se pregrešile s protipoljsko agitacijo.« novite Koledar Nedelja, 22. januarja: 3. nedelja po Razglaženju Gospodovem. Vincencii in Anastazij, mučenca. Ponedeljek, 23. januarja: Zaroka Device Marije. Rajmund Penjaforški. Torek, 24. januarja: T;motej, škof, Evgenij, muč. Novi grobovi •f" Gospa Marija Vencajzova roj. žužek, vdova po pokojnem odvetniku g. Vencajzu, je včeraj zjutraj ob pol 6. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ho danes ob 2. popoldne od doma TyrŠeva cesta 17 na pokopališče k Sv. Križu. Naj sveti blagi rajni večna luči Žalujočim naše globoko sožaljel "j" Gospa Minka Gril roj. Plevelj, soproga uradnika državnih železnic, je mirno izdihnila svojo blago dušo. Pogreb Ik> v ponedeljek oh 4. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel -f- Gospod Josip Spitzer, dimnikarski mojster in hišni posestnik, je po kratki mučni bolezni odšel k Bogu po plačilo. Pogreb bo danes ob 4. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice .= Odvetniški izpit je opravil g. Franc Satler iz Viničke vasi pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Čestitamo! Brez težav deluja Darmol. K »emu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja ta-ev.nllipoJIranja krogljic In oe grenkih soli. Darmol Ia okusen kakor čokolada. N« poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredile svojo prebavo i dobrim odvajalnim sredstvom - , f T_Tn Ootlmmi litimi) — Potovanje v Rim. Izredna priLka se nudi letos za rimsko romanje, kar se tiče cene. 850 din velja vožnja Ljubljana-Rim in nazaj, hrana in stanovanje v Rimu. Prosvetna zveza je to priliko porabila in pripravlja veliko slovensko romanje v Rim od 21. do 29. maja. Namen tega romanja je, da se zlasti naše organizacije poklonijo sv. očetu in se mu zahvalijo, da je prištel blaženo Emo k svetnicam. S tem smo dobili Slovenci prvo slovensko svetnico. Zlasti želimo, da se v obilnem številu udeleže romanja slovenski tantje in dekleta v krojih, ostali pa v narodnih nošah. Tja grede se bodo ustavili v Florenci, nazaj grede pa v Asssiju in Lorcti. Prijaviti sc je treba do 1. aprila in plačati pri prijavi 250 din. Ostalo vsoto je treba plačat do 10. maja Slovenci porabimo to priliko in poromajmo na grobe sv. apostola Petra in Pavla, na grob sv. Cirila, ohiščitno veličastne rimske bazilike, oglejmo si stari Rim, kolosej in katakombe, pa tudi moderni Rim, ki raste dnevno. Ogledali si bomo tudi novi športni stadion, ki je nastal v zadnjih letih. — Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi v času od 18. do 24. februarja 1939 duhovne vaje s tečajem KA v Lichtenthurnu v Ljubljani. Vsa mlada dekleta, ki želite delati pri KA, se priglasite za te duh. vaje do 5. februarja 1939 na na- JCeJj jpKavjU&f Tujim izdelovaleljem raznega blaga bi rad povedal, da Slovenci nismo Culukajri. Rad bi jim dopovedal, naj nam pišejo slovensko! Stvar ima tole ozadje: Slovenci nimamo svojih farmacevtskih tovarn za izdelavo zdravil. Vse speciali/cte dobivamo iz Zagreba ali pa iz tujine skozi Zagreb, in jih moramo kajpada drago plačevati. Omeniti moram tudi, da Slovenci nimamo niti skladišč, niti zastopstev teh tvrdk. Razen tega pa nimamo niti svojih agentov. Propagando za zdravila delajo pretežno tujci, dasiravno imamo mi sami brezposelne zdravnike, ki bi mogli pri trm delu zaslužili kako malenkost. Ves denar se tedaj steka v žepe po večini neslovensko mislečih domačinov ali pa celo židovskih tujcev. Slovenski zdravniki, ki moramo biti ie po svojem poklicu odjemalci tujih tovarn za zdravila, smo prejemali prospekte zanje pretežno v srbohrvaščini ali celo nemščini. Šele pred kratkim pa so spričo konkurenčnega boja prišle tovarne do spoznanja, da nismo ne Hrvati, nc Nemci, pa so nam začele pošiljati prospekte v »slovenskem* jeziku To *slovensko< pisanje pa je lako barbarsko, da izziva odločen odpor. V dokaz tega objavljam slovenski javnosti naslednje pismo, ki je eamo en primer tega, kar skoraj vsak dan prejemamo od različnih tujih in »domačih< tvrdk: »Zagreb, 6. decembra 1938. Spoštovani gospod doktor! Zdravljenje slabosti in izčrpanosti... je danes eden od najčeščih nalog zdravnika. Zato boste sigurno pozdravili našlo odloko, da smo tudi v naši zemlji slavili v promet priznano sredstvo. Ta naš preparat ne vsebuje samo navadne robo-rancije..., temveč tudi druge važne spojke... Nadalje moramo posebej naglašati, da ... vsebuje še ekstrakt jetre____in bo ta preparat pri Vaših pacientih gotovo požel splošno priznanje... Tonizi-ranje nervnega sistema in sistema posod dovede istočasno do zvišanja celularne izmenjave (vari, a s tem do fizičnega ojačanja organizma, kakor tudi do hitrega menjanja splošnega razpoloženja, katero se zlasti odražava v poboljianju teka. V koliko Vam, spoštovani gospod doktor, še ni poznan, smo na Vašo zahtevo rad pripravljeni... Z odličnim spoštovanjem.«• (Dva nečitljiva podpisa.) Objektivni slovenski bralec mora priznati, da tega pisma nikakor ne more razumeti. Jezik v njem je namreč tako skrotovičen in tuj, da se mu smisel stavkov popolnoma izmakne. Čudimo se. da se nam tujci — ki sami skrbijo za pravilnost svojega jezika in od nas zahtevajo, da ga pravilno pišemo, kadar jim ponujamo svoje blago — upajo priporočati svoje droge izdelke v taki obliki, ki vzbuja med nami upravičeno ogorčenje in zavračanje. Naj vendar ti gospodje nastavijo naše ljudi, ki poznajo stroko in jezik in ki bi skrbeli, da za naš narod žaljivih dopisov ne pošiljajo odjemalcem. Ali pa naj so vsaj toliko uvidevni in se obrnejo na »Akademski urad dela* naše univerze; ta jim bo gotovo dal na razpolago za ta posel kvalificirane intelektualce. To moramo tem bolj pouda-ri«. ker trrdke teh reklam nc pošiljajo zastonj, ampak jih morajo slovenski bolniki drago plačevati. slov: Zveza kat. kmečkih mladenk, Ljubljana, Ma- sarykova c. 12. Celotna oskrbnina znaša 130 din. Vse udeleženke naj pridejo v zavod 18. februarja do 6. ure zvečer. — Odl>or. — Vreino. Jugoslavija: Gosta megla po vsej državi razen na Primorju in v vardarski banovini, kjer je oblačno. Temperatura brez spremembe. Najnižja je v Plevljah —4, najvišja je na Rabu + 18. Napoved za danes: Oblačno z dežjem v zahodnih krajih. Gosta megla v sredini države v dolinah rek in kotlinah. Temperatura se bo zvišala na skrajnem zahodu, znižala na vzhodnem kraju. Bellina perila, ki je oprano z odličnim HUBERTUS milom, je ponos vsake gospodinje! Uporabljajte ga tudi Vil — Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani opozarja vse člane, ki so v zaostanku s članarino nad tri mesece, da zaostalo članarino poravnajo najkasneje do 5. februarja t. 1., ker bo društvo sicer primorano vse neredno plačujoče in s članarino zaostale člane v smislu § 5 društvenih pravil črtati iz članstva. S tem ugasnejo vse obveze društva do črtanih članov. Na morebitna tozadevna vprašanja bo društvo odgovarjalo le v primeru, ako bo priložena dopisnica z napisanim naslovom. — Odbor. — Elektromotor zastavil trgovcu, nato ukradel in tožil trgovca. Trgovec in posestnik v Domžalah Šmon Franc je dobil meseca decembra 1937 za 1500 din v zastavo elektromotor (1 in pol konjske sile) od .Janeza Cerarja, p. d. Logaja iz Doba. Meseca marca 1938 pa je bilo vlomljeno v Šmonovo šupo. kjer je imel shranjenn elektromotor in je bil motor odnešen. Poleg motorja je bilo ukradenega tudi 20 m kabla, vse skupaj v vrednosti 4000 din. Ker trgovec Šmon ni mogel vmiti motorja Cerarju, ga je Cerar izročil advokatu dr. Potokarju v Kamniku, kateri je Šmona večkrat terjal, naj vrne motor, ali pa plača odškodnine 5000 din. Ker Šmon tega ni mogel, je Cerar vložil tožbo pri sodišču v Kamniku. Orožništvu v Domžalah pa je postala stvar sumljiva in je začela poizvedovati. Te dni je ugotovila, da je v Šmonovo barako navedenega dne vlomil in motor odneselj sam Janez Cerar v družbi svojega hlapca Oblaka Matevža — čisto in duhteče parilo |e veselje rodbine. Perite ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni boste! Poceni je, krasno pere in je dcanač izdelek Fockove milarne iz Kranja. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joset« grenčice. _ Ženini in neveste! Kompletno balo, kamgame za obleke, palmaston m marengo za suknje, cefire in popline dobite v dobri kvaliteti in nizki ceni v ma-nufaktumi trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Lingar-jeva ulica. P& cblŽGVi nn uiiflranubnfunuui jtmii uun"1 njiiuiitrmn uuiainiiii in |tuih i ui f^1*« 1111 (»"fni mf^n hm«™«« »m""*!!!! icnunn i i*nni mflnnjai uiti * Umrl je v Prijepolju odvetnik in bivši narodni poslanec Sveta Budisavljevič. « Daruvarski fotoamater toti ameriško revijo zaradi plagiata. Uradnik daruvarske občine je naredil izredno uspel posnetek daruvarske kal-varije. Ta j>osnetek je bil objavljen na prvi strani zagrebške Foto-revije pod naslovom »Kalvarijas. Ta revija je prišla v roke ameriški fotoaniaterki Elizabeti liipps v Cincinatiju v državi Ohio v Združenih državah. Hippsova je daruvarsko Kal-varijo enostavno reproducirala in jo pod svojim imenom objavila v veliki ameriški foto-reviji »Minicam« v Cincinatiju. K sliki je objavljen tudi članek, v katerem pisateljica Hippsova opisuje svoje potovanje jx> Južni Ameriki, kjer je mnogo fotografirala, najboljši posnetek pa je ta »Kal-varijac. O tem svojem potovanju po Južni Ameriki je Hippsova tudi predavala v nekem uglednem klubu v Cincinatiju. Revija »Minicam« je slučajno prišla v roke članom daruvarskega foto-ainaterskega kluba, ki so takoj prepoznali daruvarsko Kalvarijo in delo Paviča. Pavič se je obrnil na naš konzulat v Newyorku, ki je nato pisal uredništvu revije »Minicanu, ki je poslalo konzulatu pet dolarjev za Paviča. Konzulatu se je zdela ta vsota preveč bagatelna in je zato vso zadevo izročilo odvetniku Kurzmannu v Ne\v Yorku, ki bo sedaj zastopal Paviča pred sodiščem proti uredništvu revije »Minicam«. * Split mora dobiti letalsko zvezo. Splitski Aeroklub je imel smolo, na kateri so razpravljali o zračni zvezi Splita z ostalimi središči in sploh o zapostavljanju Splita v zračnem prometu. Soglasno je bila sprejeta zahteva, da mora Split končno dobiti tako jx>trebno zračno zvezo. Kot središče Primorja je bil Split v tem oziru zapostavljen. Aero-klub zahteva, da se še letos uvedejo sledeče zračne črte: Split—Hvar—Korčula— Dubrovnik—Sarajevo—Belgrad; dalje Split—Ba- Kakor vsako leto, tako tudi letos Samo od 23. januarja do 11. februarja na vse naše blago, kljub našim znano nizkim cenam. Pri nas je vsak komad vidno označen in od te cene dobite 20% popust 20°/. popust IVAR OBLEKE: ANTON BRUMEC, LJUBLJANA NASPROTI GLAVNE POSTE iz Polhovega gradca. Pr: Cerarju je bila hišna preiskava, vendar motorja (tiso našii. Zaslišali so hlapca, ki je po dolgem tajenju priznal, da sta oba s Cerar-jem ukradla motor in ga s Cerarjevim vozom odpeljala v Dob in skrila v hlevu pod smrečje. Pozneje pa sta se skregala, ker Cerar ni hotel izplačati hlapcu Oblaku 500 din nagrade za sodelovanje pri tej tatvini. Ta prepir so slišale priče, katere je potem domžalska žandarmerija zaslišala. Oblak je tudi priznal, da je pri tatvini sodelovala tudi Cerarjeva žena, ker je pomagala motor skriti v hlevu. Po prepiru s hlapcem pa je Cerar sam na skrivaj z ženo brez hlapčeve vednosti motor skril v drvarnico med butare. Cerar in njegova žena sta v civilni pravdi proti Šmonu pri sodišču pričala, da o motorju ničesar ne vesta. Nato so prijeli še Cerarja, ki je po celodnevnem zasliševanju končno priznal, da je res on v družbi Oblaka motor ukradel in ga pozneje skril med butare v svojo drvarnico. Orožniška patrola iz Domžal je opravila pri Cerarju ponovno hišno preiskavo in po dolgem trudu našla v drvarnici med butarami motor. Cerar bo obtožen tudi zaradi lažne ovadbe in krivega pričanja. — Velik vlom v Zapuž.ah. Orožniki iz Begunj so sporočili včeraj ljubljanski policiji, da je bil v Zapužah izvršen velik vlom v tekstilno tovarno Alojzija Kristana. Vlomilci so vdrli v tovarno ponoči ter odnesli balo ženskega sukna, ki je bila vredna nad 3000 din. Dalje so odnesli eno odejo, več blaga, primernega za kostime in plašče, ter drugih tkanin. Za tatovi ni zaenkrat nobene sledi. — Sledovi za vlomilci v Ptuju. Poročali so o ogromnem vlomu v prostore davčne uprave v Ptuju. Oblasti so vsestransko zasledovale vlomilce ter dognale imena oseb, ki so nujno sumljive, da so vlomile v ptujsko davkarijo. Ti osumljenci pa so sedaj na begu ter jih oblasti iščejo. Med vlomilci je tudi neki tuji državljan. Zelo verjetno je, da so vlomilci z ukradenimi kolki, oziroma z izkupičkom zanje že prekoračili državno mejo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in sMčno. Radenska vam olnani zdravje in mladostno svežost. Če je pismonoša mesečen' nja Luka—Zagreb ter Split—Zader (zveza z italijanskimi zračnimi progami) Rab—Sušak. * Razstava italijanske knjige v Zagrebu. V začetku februarja bo tudi v Zagrebu odprta razstava italijanske knjige, ki jo bo organiziral ravnatelj Zavoda za kulturne stike z inozemstvom v Rimu Alessandro Pavolini. V zvezi s to kulturno prireditvijo bo predvajanih tudi nekaj italijanskih filmov. * Italijanski konzul v Šibeniku, Gennaro de Novelis, je zapustil Šibenik in se odpeljal v Rim, kjer prevzame novo dolžnost v zunanjem ministrstvu. Do parnika so ga spremili zastopniki naših oblasti in italijanske kolonije. * Volkovi napadajo živino. V gorskih vaseh trebinjskega okraja so se zadnji čas pojavile trope volkov, ki so postali prava nevarnost in delajo veliko škodo. Zadnje dni so napadli in požrli več ovac, konja in govedo. V boju proti volkovom se fioslužujejo kmetje nekega strupa, ki so ga prejeli od okrajnega načelstva. * Dobra trgovina s pijavkami. Trgovec Ivan Ručič iz Mužilovčice pri Sisku že nekaj let kupuje pijavke, ki mu jih prinašajo iz vseh krajev. Trgovec je za pijavke našel dobro tržišče v inozemstvu in je v ieh letih dosegel že lepe uspehe, pa tudi siromašni kmetje so pri tem zaslužili lepe denarce. * Odkril ukradeno vino in za to bil zaboden v srce. Na zagrebško kirurgično kliniko so pripeljali iz Dugega sela gostilničarja in trgovca Fr. Juvana. Juvan je ranjen z nožem v prsa in se boje, da je ranjeno srce. Zdravniki se trudijo, da bi mu pomagali, vendar vse kaže, da bo ves trud zastonj in da Juvan ne bo ostal pri življenju. Juvan je prišel na dvorišče nekega kmeta v Du-gem selu, kjer je našel 42 hektolitrov vina skritega v gnoju. Takoj je uvidel, da je vino ukradeno in je zato jx>zval kmeta na odgovor. Kmet pa je jx>tegnil nož in zabodel Juvana v pr6a. * Huda železniška nesreča. Na železniški postaji v Splitu se je pretekli četrtek hudo ponesrečil kurjač Jure Višič iz Koprivne pri Perko-viču. Bil je zaposlen na lokomotivi, pa mu je spodrsnilo, da je padel z lokomotive naravnost pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. * Zagonetna smrt starega kmeta. Blizu železniške postaje Veliko Trojstvo na progi Bjelovar —Osijek so našli mrtvo truplo starega moža, ki je bil oblečen v kmečko obleko. Spoznali eo v njem Imbra Saboloviča, kmeta iz Kapele pri Bjelovaru. Truplo je ležalo kakih 5 metrov proč od železniške proge, obrnjeno z glavo proti progi. Na glavi sta bili dve veliki rani. Sprva so mislili, da je kmeta )>ovozil vlak, komisija pa je ugotovila, da je to izključeno in da gre za uboj. Imbro Sabovič je spremil svojega sina na postajo Veliko Trojstvo, nato pp se je vračal proti domu. Verjetno je. da so ga na jx>tu napadli in ubili, nato pa zanesli k železniški progi, da bi ljudje mislili, da ga je jx>vozil vlak. * Samomor mladega dekleta. V Zagrebu se ie zastrupila trgovska pomočnira Dora Weiss. Prepeliali so jo v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnila. Vzrok samomora je menda nesrečna ljubezen. Anekdota Angleški lord Roseberry se je pripeljal v Ameriko, da bi proučil državne ustanove Združenih držav. Njemu na čast so v Newvorku priredili velik banket. Na banketu je bila tudi desetletna hčerka nekega lordovega ameriškega prijatelja. Deklica je dolgo časa radovedno gledala tiiica nato pa ga je vprašala: »Ali ste Vi res angleški lor?« »Res, ljuba moja,« je odvrnil Roseberry. Ljubljana, 22. januarja Gledališče Drama i Nedelja, 22, jan. ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane eene od 20 din navzdol. - Ob 20: »Hollywood«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 23. jan.: Zaprto. — Torek, 24. jan.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Hollywood«.) — Sreda, 25. jan.: »Ufmiki — na plan!« Red B. — Četrtek, 26. jan.: »Hollywood«. Red A. Opera: Nedelja, 22. jan. ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol, - Ob 20: »Manon«. Gostovanje ge Zlate Gjungje-nac. Izven. — Ponedeljek, 23. jan.: Zaprto. — Torek, 24. jan.: Zaprto. — Sreda, 25. jan.: »Evgenij Onjegin«. Red Sreda. — Četrtek, 26. jan.: »Jo-lanta«. »Gianni Schicchi«. Red Četrtek. — Petek, 27. jan. ob 15: »Boris Godunov«. Dijaška predstava. Radio Ljubljana Nedelja. 22. januarja: 8 Kmečki trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Pren06 cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45 Verski gov»r (g. ravnatelj Jože Jagodic) — 10 A. Dvorak: Slovanski plesi; sinf. suita (plošče) — 11 Koncert kvarteta Pilih — 12 Klavirski koncert gdč. Vikt. Švihli-kove; sodeluje Radijski orkester — 13 Napovedi 13.20 Ofioldanski koncert raditekega orkestra — 04 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) 17 Kmetijska ura: Zakaj so kmetijske organizacije potrebne (ing. Rado Lah) — 17.30 Za boljšo voljo in krajši čas (plošče) — 18 Alfonz Inkret: Sovražnik malih živali — igrica (člani rad. igral, družine) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Dueti orglic in harmonike (gg. Petan France in Stanko Avgust) — 20.30 Koncert operne glasbe. Sodelujeta: gdč. Vera Majdičeva in Radijski ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in oddih (plošče). Drugi programi Nedeljja, 22. januarja: Belgrad: 20 Ork. konc. 21 Nar. pesmi — 22.15 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Klavir — 21 Zab. kor.o. — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19.20 Vojaška godba — 20.20 Opereta — 22.35 Plesna glasba. — Sofija: 19 Narodna glasba — 19 30 Beethovnove skladbe — 20 Vokalni koncert — 20.55 Štiri violončela. — Varšava: 19.30 Plošče — 21.15 Plesna glasba. — Budimpešta: 20.10 Zbor, solisti in orkester — 22 Vojaška godba — 23.10 Jazz. — Trst-Milan: 17 Simfonični koncert — 21 Ital. pesmi — 22 Pisan koncert — 22.35 Operetna glasba. — Rim-Bari: 21 fgra — 21.30 Simf. konc. — Dunaj: 20.10 Koroške pokrajinske slike — 22 30 Plesna in zab. glasba. — Berlin-Koln: 20.10 Joh. Straussov koncert. — Hamburg: 20.10 Ljudski koncert. — Lipsko: 20.10 Opereta »Srečna človeka«. — Frankfurt: 20.10 Opera »Idomeneo«. — Monakovo: 20.10 Opera »Oberon«. — Strassbonrg: 20.15 Alza&ki večer. Prireditve in zabave Združenje železniških uradnikov — oblastna uprava v Ljubljani — priredi v nedeljo, dne 5. februarja 1939 ob 19 v veliki dvorani hotela »Metropol« v Ljubljai družaben veečr v proslavo 30-letnice obstoja. Vstop dovoljen z vabilom. Vstopnina prosta. Predavanja Ženski odsek Šempetrske prosveta ima v ponedeljek 23. t. m. ob 20 v društveni dvorani predavanje. Predavala bo ga. dr. Donata Capuder. Ljubljana—Sv. Peter. Moškemu odseku šent-peterskega Prosvetnega društva predava v sredo 25. januarja ob 8 zvečer g. Tereeglav o Judih in judovskem vprašanju. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ima v torek 24. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani na svojem XXXI. prosvetnem večeru zanimivo skioptično predavanje dr. p. Romana Tominca »O tajnosti špiritizma«, e poskusi »premija Edvin Ple-ničar. Ker vlada za to vprašanje vsesplošno zanimanje, zlasti, kaj je resnice na špiritizmu, obeta biti ta večer za V6e zanimiv. Predprodaja vstopnic po enotni ceni 3 din v pisarni Pax et bonum. Člani popust. Ljubljana-Dravlje. »V kraljestvu Dolomitov« je naslov predavanja, ki ga b o imel drevi ob pol-osmih v cerkveni dvorani g. prof. Janko Mlakar. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, dne 24. januarja predava v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. prof. dr. inž, Alojzij Kral o temi: »Fotoelastične metode v tehniki«. S preprosto aparaturo bo predavatelj pojasnil, kako ee eksperimentalna preiskava napetosti s pomočjo polariziTane svetlobe uporablja za statične preiskave konstruktivnih delov tehničnih naprav. Začetek ob 18.15. Socialno ekonomski institut ▼ Ljubljani priredi v ciklusu svojh predavanj kot prvo predavanje dr. Iva Pirca o raziskovanju vasi v četrtek, 26. t. m. ob 20 v dvorani Zbornice za TOI. Sestanki »Krščansko žensko društvo« vljudno vabi svoje članice in prijateljice društva na svoj redni letni občni zbor, ki bo skupno s predavanjem ge. Kriste Hafnerjeve »Žena v zgodovini«, v sredo, dne 25. januarja 1939 ob pol 5 v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št. 5. Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani opozarja svoje člane na svoj občni zbor danes popoldan ob poltreh v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana na Marijinem trgu. Prosvetno društvo Moste-Lfublfana. Danes 22. t. m. ob 4 popoldne v društvenem domu občni zbor. Pridite vsil Pevsko društva Krakovo-Truovo ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 28. januarja ob 20 v gostilni pri »Brgantu«, Cerkvena ul. 3 z običajnim dnevnim redom. Članstvo 6e poživlja k pol-noštevilni udeležbi. Kino Zvočni kino VI? predvaja danes ob 4., 6. In 8. uri zvečer zabaven film »Ona je moja«. Za dodatek zvočni tednik. Cene najnižje. Lekarne Nočno službo imajo lekarna: v nedeljo: mr, Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvet-ska cesta 4, mr Bohinec ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, njr. Komotar, Vič. »Dolgo časa sem že želela videti pravega angleškega lorda.« je nadaljevala deklica. »No, in sedaj «i končno zadovoljna?«, je vprašal lord. »Ne, naravnost razočarana sem,« se je glasil odgovor. Nova šola za bolniške sestre V Ljubljani je bil ustanovljen 20. januarja važen zavod, ki bo pomemben za vso našo socialno higieno, za zdravstveno oskrbo in postrežbo bolnikov. Ta zavod je nova odprta banovinska strežniška šola, to je šola za bolničarke. Naši zdravniki in drugi činitelji so se za to šolo borili že dobrih 7 let. Taka šola je v Sloveniji obstojala sicer že poprej, toda odkar je pred sedmimi leti nastala nova upravna preureditev države, to je, odkar so bile ukinjene samouprave, je prenehala tudi ta gola, za katero je skrbela oblastna samouprava v Sloveniji. Gospod ban dr. Marko Natlačen, ki je bil pred leti predsednik oblastne samouprave v Sloveniji, je sedaj odločil, da se ta šola zopet obnovi. Slovesna otvoritev nove šole je bila 20. t. m. ob 9. s slovesno službo božjo, ki jo je daroval kurat bolnišnice g. Slana. Nato, je bila slovesnost v bolnišnici v Lipičevi ulici, kateri je prisostvoval načelnik g. Kosi, ki je zastopal g. bana in bansko upravo, dalje šef oddelka dr. Avramovič, nadin-spektor dr. Dolžan, ravnatelj Higienskega, zavoda dr. Ivo Pire in ravnatelj. te -šole ter predstojnik otroškega oddelka bolnišnice primarij dr. Dragaš. Dr. Dragaš je v krakih besedah pojasnil zgodovino sesterstva v Sloveniji in naglašal, da so pred narodno osvoboditvijo opravljale službo bolniških sester v Sloveniji po večini redovnice. Pred vojno je imel dunajski Rdeči križ podružnico v Ljubljani in je izobraževal bolniške sestre v roku šestih tednov, 1 Krščansko žensko društvo v Ljubljani vabi vse svoje članice, da se udeležijo pogreba umrle članice ge. Marije Vencajzove, ki bo danes, v nedeljo, 22. t. m. ob 2 popoldne od doma Tyrševa cesta 17 na pokopališče v Sv. Križu. 1 Plemenit dar. Krščansko žensko društvo v Ljubljani je darovalo namesto venca v počastitev svoje umrle članice, ge. Marije Vencajzove, 200 dinarjev za Mladinsko zavetišče v Zeleni jami. Za plemenit dar 6e Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega najprisrčneje zahvaljuje. 1 Na pobudo ge. Natlačcnove je ožji krog dam in gospodov daroval za gluhoneme otroke v ljubljanski gluhonemnici 330 din. V imenu otrok dobrotnikom prisrčna zahvala. 1 Sv. Ema, slovenska svetnica, tako se je glasilo predavanje na včerajšnjem prosvetnem večeru. Gosp. predavatelj, župni upravitelj Veider, je lepo dokazal na podlagi državnih listin, da je bila sv. Ema slovenskega rodu in je kot taka ohranila veliko ljubezen do slovenskega ljudstva, katerega je obiskovala po' hišah. Tudi njen mož je bil slovenske krvi. Vsa svoja posestva, ki so bila na Dolenjskem okrog Mokronoga in Št. Ruperta in največja posestva na Koroškem okrog Krke, je slovenska kneginja zapustila v dobrodelne namene z željo, da bi zatirani Slovenci prišli do svoje škofije. Velika je bila njena liubezen do Slovencev, k: so bili takrat skorai brezpravni. Zato je izdala naredbo, po kateri je bilo možno, da se vsak prvorojenec odkupi in postane svobodnjak, če daruje mal dar za namene samostana. O tem nam priča še danes romarski kip, ki > ohranjen v krasni cerkvi v Krki. Kdor je to cerkev že obiskal, mora priznati njeno umetniško in arhitektonsko vrednoto. Nekaj nepozabljivega pa je spodnja kripta z veličastnim stebrov jem. 1 Jaslice pri sv. Joželu, Posebno pozornost so vzbudile v letošnji božični dobi jaslice v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Jaslice so prišle izpod dleta našega kiparja in rezbarja g. Horvata iz Domžal. Kipi, ki so visoki 60 cm, se zelo lepo podajo v veličino mogočne cerkve sv. Jožefa. Zlasti ljubki so kipi: Mati božja, sv. Jožef in božje Dete. Oko slehernega obiskovalca obtiči na teh osebah, kar je jasen dokaz, da se je umetniku posrečilo središče jaslic tako izoblikovati, da ostane res osrednja privlačna točka jaslic. Posamezni pastirci kažejo živahnost m razgibanost. Obenem pa pričajo o globokem veselju, da je rojen Rešenik. Mojstrsko so izdelani sv. Trije kralji in njihovo spremstvo. Globoka ponižnost, s katero se poklonijo božjemu Detetu, se bere na njihovih obrazih, Najmlajšim obiskovalcem so pa predmet občudovanja: kamela, slon ji beli konj. Takih živali človek ne sreča na ljubljanskih ulicah. Veličastna čreda ovac, ki se pase okrog jaslic, daje betlehemski svetonočni okvir celotni skupini. Jaslice so res mojstrsko delo. Cerkev sv. Jožefa jc s tem pridobila lepo privlačno silo. Še sedaj prihajajo verniki iz raznih ljubljanskih župnij in občudujejo to mojstrovino. Cena jaslicam je baje okrog 15.000 din. Vse hvalevredno je, da je to domače delo slovenskega umetnika in ne uvožena roba iz tujine. Vsota, ki je na videz velika, je bila odarjena in zbrana od plemenite ljubljanske trgovke, ateri bo sv. Jožef bogat plačnik. 1 Moste. Danes praznuje v krogu svoje družine 60 letnico življenja g. Vinko Dehevec, upokojeni nadsprevodnik. Rojen v Postojni je po končani ljudski šoli stopil v službo kot progovm delavec k bivši južni železnici, po odslužitvi vojaščine se je pa polagoma povzpel r)o odgovornega mesta nadsprevodnika. Njegovo življenje je bilo trnjevo. a zaupajoč v Njega, je vse križe voljno prenašal. Tudi najhujši udarec, ko je pred 3 leti tragično zgubil sina,- mornariškega narednika, ga ni stri, temveč se je že s tem večjo lzubeznijo oklenil Njega, čigar vnet in zvest častilec je vse življenje. Vrlemu sotrudniku na karitativnem polju, vzornemu krščanskemu možu kličemo: Še na mnoga, zdrava in srečna leta!_ kar seveda ni zadoščalo ter smo bridko občutili to vrzel pri zdravljenju bolnikov. Samo zmožno strežno osebje poleg dobrih zdravnikov zmore nuditi bolnikom tisto pomoč, ki jo zahtevajo potrebe bolnikov. Leta 1927 je sedanji ban dr. Natlačen in tedanji predsednik oblastnega odbora uvidel to pomanjkljivost ter je po njegovi pobudi ljubljanska samouprava ustanovila zavod za bolniške sestre. Novo ustanovljeni zavod pomenja torej po sedmih letih počivanja nadaljevanje tedanjega zavoda. Glavne zasluge za ta zavod ima sedaj ban dr. Natlačen in dr. Anton Brecelj, ki je bil svoj čas član oblastnega odbora ter šef zdravstvenega odseka. (Zelo velike zasluge pa ima seveda tudi primarij dr. Dnigaš, ki o sebi ni govoril.) ' Ta šola je izobrazila veliko število odličnih sester, ki danes delujejo po raznih krajih ožje in širše domovine. Dr. Dragaš je v svojem govoru še naglašal, da moramo biti hvaležni činiteljem, zlasti g. banu, načelniku Košiju in drugim, ki so omogočili, da-se je ta šola obnovila. Kakor do sedaj, bomo imeli tudi v bodoče bolniško sestrinstvo izobraženo in na višini. Zatem je zastopnik g bana načelnik g. Kosi otvoril šolo. V imenu učenk se je nato zahvalila s. Angelina za veliko pozornost, ki jo oblasti posvečajo temu potrebnemu zavodu. Novi zavod ime sedaj 40 učenk, po večini usmiljenk, pa tudi nekaj laičnih. vih rjuh, kapen, brisač, prtov ali podobnega. — Dobro je pa tudi, če ima človek vedno kak košček kotenine ali šifona v rezervi. Zakaj si torej to ne bi nakupili sedaj, ko imate tako priliko. 1 Opozarjamo na brošuro »Tri leta dela za Ljubljano«, ki je priložena vsem današnjim izvodom našega lista za ljubljanske naročnike in tudi vsem izvodom, namenjenim za prodajo po spomina t Re. Ane Kranjc; trgovec g. Deržaj KudolI, Kolodvorska ulica '28, 100 din v počastitev s|K)iniua t t!«- Amalijo Koutne; družina Ličen, Pleteršnikova 11, 100 din v počaščenje t«. Franca Lisjaka; učiteljica IU. dekliške ljudske šole v Šiški 200 din v počaščenje t ge. Marije Vencajz. Na krste vseh imenovanih pokojnikov je mestni socialni urad v znamenje daril položil vence s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom revežev najlepšo zahvaljuje. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Za mestno kuhinjo v cukrarni jo daroval 500 din g. Avgust Jenko, Gosposka cesta 7, namesto cvetja svojemu planinskemu šmarnogorske-niu tovarišu t Alojziju Vodniku; g. Karel . Vokač v Ljubljani pa 200 din in neimenovani dobrotnik 1000 din. Dobrotnikom najbednejših se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. 1 Zii vozni promet bo zaprto Groharjevo nabrežje od Hrenove ul. do Šentjakobskega mosta od 24. t. m. dalje zaradi regulacijskih del. 1 Tatvino pri Marenčctu. Znana gostilna pri Marenčetu na Dolenjski cesti jo bila že pred nekaj tedni okrndena, sedaj pa jo je zopet obiskal neznan tat. Čudno je, da se tatovi upajo splaziti prav v to gostilno, ki je tik policijske stražnico. Gostilničar g. Stanko Marenče je prijavil, da mu je neki tat odnesel več zlatnine in dragocenih kamnov v vrednosti okoli 2500 din. I Vlom v IMcteršnikovi ulici. V stanovanje Ivana Marklja v Pleteršnikovi ulici 10 je vlomil neznan tat, Ukradel je zlat prstan z dvema kamenčkoma, 21 bankovcev po 100 din pa okoli 500 din kovanega drobiža. Markelj trpi okoli 2000 din škode. 1 Suknjo kradejo. Po kavarnah, predsobah, zlasti pa po šolah se sedaj pozimi pojavljajo tatovi, ki preže na vrhnjo obleko. Neprestano prihajajo na policijo ovadbe, da je bila temu ali onemu gospodu ali tej ali oni ženski ukradena zimska suknja oziroma plašč. Tatovi so se pojavili celo na univerzi. Akademiku Dušanu Ker-metu so na piimer v 3. nadstr. vseučiliškega poslopja izmaknili hubertus-plašč, vreden sicer 200 dinarjev, toda za akademika dragocen, ker bo čez zimo brez plašča. I Incident nn mestni klavnici. Na mestni klavnici jo danes v poiHjlddnskih urah prišlo do Ljubljani. V knjižici je objavljen govor župana dr. Adlešiča, ki ga je imel na seji mestnega sveta ob triletnici sedanje ljubljanske mestne uprave, ko je na kratko orisal velike napore in nesporne uspehe sedanje mestne uprave v korist vseh slojev prebivalstva mestne občine ljubljanske. Ljubljanski občani naj županovo poročilo pazljivo pre-čitajo in brošurico dajo tudi svojim sosedom, saj so izvajanja župana dr,, Adješiča zares splošno zanimiva in prav ddbrodošiii tudi kot uvod k pravkar razgrnjenemu osnutku uravnovešenega mestnega proračuna za 1, 1939-10. Razširite knjižico, da vsi ljubljanski občani zvedo resnico in spoznajo zares uspešno in za vso Ljubljano koristno delo sedan je mestne uprave I i V počastitev umrlih so darovali za mestne reveže: višji sodni svetnik g. Anton Mejač s soprogo, Ambrožev trg I-II., 150 din v počaščenje mučnega incidenta. Neki mesarski mojster in 18-letni vajenec Franc Ančnik, uslužben |>ri mesarju Dolinšku na Ižanski cesti, sla se sprla. Vajenec se je potegnil za interese svojega mojstra, neki konkurent pa se je spravil nad vajenca in ga v prepiru zabodel z nožem v rebra. Vajenec je bil prepeljan v bolnišnico. K sreči njegova poškodba ni nevarnega značaja. I JSesrefa v Gramozni jami. Včeraj zjutraj je v Gramozni jami padla z lestve 62-letna občinska uboga Ivanka Velkavrhova. Zlomila si je nekaj reber. Reševalni avto jo je pripeljal v bolnišnico. I Dobra in poštena katoliška družina z enim otrokom, ki živi zaradi bolezni zakoncev v veliki bedi, prosi usmiljena srca, da ji priskočijo z obleko ali s skromnimi življenjskimi potrebščinami na pomoč. Naslov pove uredništvo »Slovenca«. Problem brezposelnosti naše vasi Kaj nam pripoveduje statistika Borze dela — čim več ljudi zaposli mesto, tem več brezposelnih navali iz vasi e: LEPA NAMIZNA JABOLKA bobovec, ananas, čebular, gambovec v veliki izbiri od 4.50 naprsj. Jabolka za kompot 3 din. Pri odjemu nad 5 kg znižane cene. FR. KHAM. KONGRESNI TRG 8 1 Primarij dr. Henrik Hoforlo, Gledališka ulica 14, ordinira od 23. t. m. dalje od tri četrt na 2 do tri četrt na 4 popoldne. Zdravljenje z ultra-kratkimi valovi. 1 številka 17 je za vsako gospodinjo in nevesto te dni dvojno važna in jo velja zapomniti. To pa zaradi tega, ker se nahaja na Mestnem trgu številka 17 manufaktura »Manica« k. d., pri kateri se vrši 17 belih dni, ki pa bodo Redaj kmalu pri kraju. Mislite torej na to številko in ne oklevajte z nakupom, če rabite katerokoli belo blago. , 1 Združenje dimnikarjev naznanja svojim članom, da je umrl tovariš Spitzer Josip. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob IG izpred mrtvašnice splos-ne bolnišnice. Vabimo vse tovariše, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. — Predsednik. j Šo malo — pa jih no bo več! Namreč 17 belih dni manulakture »Manica« k. d. na Mestnem trgu 17, Potem vam bo žal, da niste izrabili priliko in si nabavili eno ali drugo stvar, ki jo tam sedaj lahko tako ugodno kupite. Nikar ne recite, da ne potrebujete ničesar. Malo pomislite, pa se boste gotovo spomnili, da rabite nekaj no- Dobili smo na vpogled zanimive številke o gibanju brezposelnosti v preteklem letu. Statistika je sestavljena za področje mariborske Borze dela, ki obsega praktično celo gospodarsko območje Maribora! Suhe številke veliko povedo, zlasti pa nam kažejo na zvezo med brezjioselnostjo v mestu in na naše vasi ter nam razkrivajo težak problem, na katerem boleha mariborsko gospodarsko območje — brezposelnost naše vasi. Pri borzi dela v Mariboru se je lansko leto prijavilo 6542 brezposelnih ljudi. Dve tretjini od teh so moški, tretjina žensk, večinoma služkinj. Borza dela je uspešno posredovala za namestitev 1149 osc-b, tako da jih je od 6542 prijavljenih ostalo še 5393 brez posla in zaslužka. Borza dela daje brezposelnim tudi skromno podporo, in sicer za dobo nekaj tednov. Ker so njena sredstva zelo omejena, je izplačala lani samo 879.928 din podpore, kar pa spričo velikih potreb le malo pomeni. Največje je bilo število brezposelnih lani januarja, ko se jih je prijavilo 1153. Februarja je že padlo nn 622, marca 501. aprila 368, maja 394, junija najmanj — 349, potem pa številke zopet naraščajo: julija 382, avgusta 426, septembra 509, oktobra 595, novembra 691 in decembra 562. Zanimivejši, kakor so številke, pa so podaki o krajih, iz katerih prihajajo te prijave Iz njih je razvidno, da je prav za prav še najmanj brezposelnih — v Mariboru. Sicer je v Mariboru stalno okrog 200 ljudi brez dela, lo pa so meščani, in za nje skrbi dobro mestna občina s svojo pomožno akcijo. Dosti na slabšem je ožja mariborska okolica, pa vendar tamošnji prebivalci, če niso notorični delomržneži. še dokaj lažje najdejo delo, kakor pa oni, ki so doma na deželi Večina mariborskega industrijskega in drugega delavstva pa se še vedno rekrulira s podeželja. Ce izgubi tak delavec službo, se zateče zopet v svojo domačo vas. Ker pa kmečki pridelki ne gredo v denar in nimajo nobene cene, je podeželje popolnoma obubožano in niti velike kmetije si ne morejo več privoščiti plačanih hlapcev in dekel. Še celo večji posestniki so dostikrat prisiljeni, da iščejo sami zaslužka v tovarnah ali pa pošiljajo v mesto svoje sinove in hčere na delo. Tako postaja podeželje naše severne meje čim dalje bolj odvisno od zaposlenosti v industriji, čim dalje bolj se proletarizira ter pritiska s svojimi delovnimi močmi v mesto. In tako vidimo, da pritiska v mesto tem veg brezposelnih, čim več jih sprejemajo to varne na delo. Najtrajnejii in zato je najcenejši VARTA A. GOREČ d. z o. z., poleg nebotllnlka. m Ugotovitev Zvezo Maistrovih borcev. — Z ozirom na notico, ki jo je objavil »Slovenec« dne 14. januarja t. 1. pod naslovom »Mnogi Maistrovi borci so nezadovoljni z delom zvezinega vodstva«, nam izjavlja Zveza Maistrovih borcev, da ni bila zastopana na seji Meddruštvenega odbora za zaščito narodnega delavstva v Mariboru dne 4. januarja 1939, zato tudi ni podpisala dotične resolucije, objavljene v »Večerniku« dne 7. in 8. ja- > nuarja 1939. — Nimamo povoda, dn bi dvomili o resničnosti te izjave Zveze Maistrovih l>orrev. Zanima nas pa le, kako je prišel Meddruštveni odbor do tega, da podpiše pod takšno resolucijo tudi organizacijo, ki mu ni dala za tak podpis nobenega pooblastila. ni Na Ljudski univerzi predava jutri, v ponedeljek, univ. profesor dr. A. Snoj o zanimivi temi »Palestina v luči najnovejših izkopanin«. m Fantovski odsek Maribor 11 ima jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer, svoj redni sestanek v običajnih prostorih. Predava g. prof. dr. Jeraj o »korporacijah«. Novinci vabljeni. m Zvočni kino Pobrežje. 21. in 22. januarja velefilm zelo napete vsebino »Med dvema zastavama«. m Žalostna usoda mladega inženirja. Včeraj smo poročali o tragični smrti inženirja Antona Ljubeča, katerega so našli mrtvega v Belnavskem gozdu v petek popoldne. Obesil se je na svojo kravato. Inž. Ljubeč je doma iz Gor. Radgone, uslužben pa jo bil pri bivših avstrijskih državnih železnicah. Ob priliki neko službene vožnje v Nemčijo je izgubil na kolodvoru v Leipzigu desno roko. Zapustiti je moral službo, dolgo je bolehal ter so vlačil po bolnišnicah. Ko je malo ozdravel, je prišel zopet v našo državo. Zatekel se je pred nekaj meseci v mariborsko bolnišnico, kjer je bil dalj časa. Ko je prišel iz bolnice, je iskal poceni stanovanje, katero je dobil v Ribniškem selu. Čakal je na odškodnino, katero hi moral dobjji*od nemških železnic kot naslednic bivšo avstrijske železniške uprave. Izplačilo odškodnine pa se je zavlačevalo, ostal je brez sredstev in končno obupal. m Gledališka uprava prosi ohiskovalce, da prihajajo že pred 20 k gledališki blagajni, ker se predstave začnejo točno ter zamudniki potem s svojim ropotom po hodnikih motijo že navzoče. m Strašna nesreča pri slaninreznici. V Bohovi pri Mariboru se je pripetila v petek strahovita nesreča. 60 letni posestnik Franc Frangež je rezal krmo s slamoreznico na električni pogon. Naenkrat pa je z roko zašel nierl zobovje stroja, ki mu jo je potegnil med nože. Preden so slamoreznico ustavili, so mu noži odrezali štiri kose od roke — od prstov do zapestja. Nesrečnež je obležal nezavesten ter je izgubil mnogo krvi. Zdravi so sedaj v mariborski bolnišniri. m Domačijo gorijo. V Svečanah je zgorela hiša posestnika Franca Knipliča. Pohištvo se je posrečilo rešiti. Požar je nastal na ta način, ker se je vnel tram pri dimniku. — Na gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Benka v Rogoznici je nastal požar, ker jo močan veter zanesel iskre iz dimnika na kuhinji za svinje v seno na hlevu. Zgorelo je vse, ker so najbližji gasilci oddaljeni ilvo uri proč. Benko ima 35.000 din škode. m Obsojena tatova volov. V noči na 16. novembra je bil ukraden posestniku Ivanu Lipovniku na Tolstem vrhu iz hleva par volov. Vole je ukradel delavec Ferdinand Kadiš iz Vuzenice ter ,ju jo zamenjal na Remšniku za kravo in junca, po vrhu pa je dobil še 750 din naplačila. Kadiš je priznal, da ga je k tatvini nagovoril posestnik Ivan 1'reglav, kateremu je Kadiš dolgoval nekaj denarja, pa mu ga ni mogel vrniti. Kadiš jo bil obsojen na 6 mesecev strogega za|iora ter na dve leti izgube častnih pravic. Preglav pa je dobil 2 meseca strogega zapora. m Redni pregled vseh motornih vozil bo v Mariboru dne 25. in 26. I. m. ob 15 na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Vsak lastnik motornega vozila mora imeli pri sebi protnelno knjižico z državnim kolkom 100 din ter takse za komisijski pregled v znesku 54 din za avto in 27 din za motorno kolo. Pregledi bodo izvršeni z vso natančnostjo ter ho pregledano stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretal. žarometov, hup itd. Gledališke Nedelja, 22. ob 15: »Boccacclo«. Znižane cene. Ob 20: spokojni k«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 23 januarja: Zaprto. Torek, 24. januarja ob 20: »Matura«. Red C, TMHIT? ŠAMPANJEC GORNJA RADGONA Lovro Marolt — 75 letnik Pred dnevi je obhajal 75-letnico svojega življenja g. Lovro Marolt, hišni posestnik iu bivši ključavničarski mojster v Studencih. Jubilant se je rodil v Kamniku, kjer se je tudi izučil ključavnikarske obrti. Nato je kot ključavničar drž. žel. takrat že južne žel., služboval v raznih krajih Tirolske in Štajerske. L. 1902 je prišel v žel. delavnice v Mariboru, kjer se je ponesrečil. Ker nezgode ni pravočasno javil, je dobil le majhno miloščino. Zato si je osnoval v Studencih svojo lastno delavnico. G. Marolt je velik prijatelj naših organizacij. Nekdaj je hil predsednik studenške krajevne organizacije bivše SLS, sodeloval je pri ustanovitvi knjižnice in Izobraževalnega društva in mnoga društva denarno podpiral: Bil je tudi dolga leta cerkveni ključar cinHrtiiSbo rorkve sv. Jožefa. Pnročnn je Iti t s hčerko svojega nekdanjega mojstra Belca v Kamniku, s katero je dolga leta živel 7 srečnem za- konu, pred leti pa mu jo je ugrabila smrt. Naj bi mu Bog dodelil še mnogo let! Našemu zvestemu naročniku k lepemu jubileju iskrene čestitke! * m 2,724.100 din davka na alkohol so plačali Mariborčani lansko leto v občinsko in državno blagajno pri potrošnji alkoholnih pijač. Izpili so namreč 1,415.000 litrov vina, od katerega so plačali 2,122.500 din trošarine; dalje je steklo po njihovem žejnem grlu 78.000 litrov vinskega mošta in prav toliko dinarjev je šlo iz njihovega žepa za trošarino. Od 506.000 litrov piva so plačali 303.600 din davka, od 80.000 litrov žganja in likerja pa okoli 200.000 din trošarine. Lani je znašala trošarina na vino 1.50 din od litra, na vinski most 1 din, na pivo 0.60 din, pri žganju in li kerjih pa 5 din od hektolitrske stopnje. m Kateholski sestanek. V četrtek dne 26. t. m. bo v Karlinovi dvorani Dijaškega semenišča ob 3 popoldne predaval g. Pnnkracij Poteko o malem katekizmu za 3. razred. Gg. kateheti so na sestnnek vljudno vabljeni. m »Četrta ljudska zapoved« je naslov ljudski ieri, katero pripravlja Ljudski oder v Mariboru na Svečnico dne 2. februarja. m »Spiritisti«. Danes popoldne ob 5 bomo videli v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, kako kličejo tako imenovani »spiritisti« duhove z drugega sveta. Kranj Na L akademskem večeru, ki bo v četrtek 26. januarja ob 8 zvečer v Ljudskem domu, bo govoril g. dr. Tine Debeljak, urednik »Slovenra'. Tema predavanja: Pogled na češko zgodovino v luči današnjih dogodkov. Vljudno vabljeni! Brežice Osebna vest. Z novim letom je odšel na novo službeno mesto h kralj, banski upravi v Ljubljano okrajni podnačelnik g. dr, Schwab Pavel. Na njegovo mesto je prišel z banske uprave g. Križman Emil. Vlaganje prijav. Davčna uprava v Brežicah razglaša, da je treba vložiti vse prijave dohodkov, ki so podvrženi rentnini, do konca januarja pri upravi, kjer sc dobijo tudi potrebni obrazci. Ljudsko gibanje. V preteklem letu je bilo v naši župniji rojenih 140 oseb, in sicer 77 dečkov in 63 deklic. Od rojenih je bilo iz domače župnije 54, iz tujih, ki so bili rojeni v bolnišnici, pa 86 Umrlo iih je 127, in sicer 78 moških in 49 žensk. Od umrlih jih je bilo domačinov 27, iz tujih župnij, ki so umrli v bolnišnici, pa 100. Čc primerjamo rojstva in smrti naše župnije moramo ugotoviti razveseljivo dejstvo, saj znaša število rojstev ravno 100% več kot pa smrti. Od umrlih je bila najstarejša faranka stara 93 let. Pornčenih ie hiln v minulem letu 11 parov. Najstarejši ženin je bil star 67 let, najmlajša nevesta pa 20 let Celje Obupne razmera na celjski polti Ze večkrat ema poudarili potrebo, da ie nastavijo nove delavne moči na celjski polti, na kateri uradništvo in poduradniitvo ni več kos ogromnemu delu, kljub neplačanim vsakdanjim naduram in kljub vedni službi brez rednega letnega dopusta. Celjska pošta, kateri pripada 37 delovnih moči, ima sedaj samo 28 delovnih moči. Zlasti primanjkuje dostavnega osebja, zaradi česar je dostavljanje pošte v celjskih okoliših zelo otežkočeno, mnogokje tudi neredno, kar vzbuja veliko nevoljo med občinstvom. Tega seveda niso krivi poštarji, ki več kot delati ne morejo, saj prihajajo že ob 5 zjutraj v službo in garajo do 7 zvečer, mnogokrat ie pozno v noč, nc zmorejo pa vsega dela. Celo toliko požrtvovalni so, da so nosili te dni pošto v podeželske rajone izven svojih uradnih ur. Pred dnevi so zboleli kar trije dostavljači, ki so obnemogli zaradi preobremenjenosti. Zato ne dobivata redne dnevne pošte dva okoliša, kamor sc dostavlja pošta sedaj samo vsak 3. dan. Če ne bo nujne pomoči, bo zbolelo še več uradnikov in poduradnikov, prebivalstva pa bo brez pošle. Zahteva vsega celjskega prebivalstva je, da 6e Celje v bodoče malo bolj upošteva. Letna skupščina prostovoljne gasilske čete v Celju Celje, 21. jan. Danes se Je ob 7 zvečer pričela v Gasilskem domu v Celju redna letna skupščina prostovoljne gasilske čete. Oseniinšestdeseti kamen polaga danes v to zgradbo in člane preveva ponos, da ima njihova edinica za sabo tako častitljivo starost in tako ogromno delo. Skupščino je pričel predsednik g. Dobovlčnik Franc. Po pozdravu zastopnikov občine, starešine celjske gasilske župe g. Konrada Gologranca, zastopnika vojaške oblasti kapetana g. Toša in zastopnikov tiska je imel g. Dobovičtiik lep govor na člane, poudarjajoč načela gasilske zveze in dela gasilcev za človeštvo v miru in v vojni. Tajniško poročilo je podal tajnik čete g. Koren. Četa šteje 62 članov. V preteklem letu je bila četa klicana k 15 požarom, od teh 5 v mestu, 10 v okolici. Škoda, ki bi pri požarih nastala, če ne hi bilo hitre pomoči gasilske čete, bi znašala 5,455.000 din. Za strokovno izobraževanje svojih članov je četa priredila 8 strokovnih predavanj o gasilski tehniki, 14 praktičnih vaj v Gasilskem domu in na terenu in 6 tovariških sestankov. Posebno zanimivo je poročilo reševalnega oddelka, ki je imel v preteklem letu 532 voženj. Avtomobila sta prevozila 6729 km. Oddelek je prepeljal vsega skupaj 521 bolnikov, čelna ambulanca je nudila prvo pomoč v Gasilskem domu v svoji am-bulanci v 67 primerih. Sprejet je bil proračun za bodoče leto, ln sicer predvideva 126.571 din izdatkov, 100.227 din prejemkov, tako da znaša primanjkljaj 17.343 din. Izvoljen je bil odbor s predsednikom g. Dobovič-nikom in tajnikom g. Korenom na čelu. Ko poročamo o delu naših celjskih gasilcev, se v imenu vsega prebivalstva za njihovo požrtvovalnost in nesebičnost iskreno zahvaljujemo. KINO METROPOL »Večna karavana« Romantičen film iz cirkuške arene — senzacionalne atrakcije (llans Albers) Ivan Streinig — 70 letnik V krogu svoje družine in svojih prijateljev obhaja danes 70-letnico rojstva priljubljeni in vsem Celjanom znani bivši okr. orožniški poveljnik in sedanji uradnik Obrtnih združenj v Celju, g. Ivan Streinig. Luč sveta je zagledal v lepem koroškem kraju na Marijinem otoku pri Vrbskem jezeru. Borbeno je bilo njegovo življenje, zalo ga Je sklesalo v borbenega, požrtvovalnega in delovnega moža, ki je bil v svoji dolgoletni službi vedno zvest in vesten, pravičen in strog. Po dosluženem vojaškem roku je ostal pri topništvu in dosegel stopnjo narednika. Nato je Sel v orožniško šolo in jo dovršil z odličnim uspehom. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v Celju. Kmalu je postal poveljnik celjske orožniške postaje in jo vodil 30 let. Mnogo je storil dobrega ob prevratu, ko je bila njegova močna roka, polna pravičnosti, mnogokrat v pomoč tistim, ki so iskali pri njem pomoči. Veliko vlogo je imel tudi pri koroškem plebiscitu, delaven Ivo Streinig ni imel miru, hotel je de-delaven Ivo Ktreinig ni imel miru, hotel je delati. Dobil je mesto tajnika pri Obrtnih združenjih v Celju, kjer deluje že 20 let z vso ljubeznijo za obrtniški stan. Kljub visoki starosti vstaja ob 6 zjutraj, prečita >Slovencac, katerega ima že 24 let, nato pa jo ob pol 7 mahne v pisarno in ostaja v njej mnogokrat pozno v noč. Naš gospod jubilant pa je tudi dober družinski oče. Svojo hčerko Marijo je najboljše vzgojil in jo poročil z majorjem Slekovcem na Sušaku. Ob lepem jubileju našemu dolgoletnemu naročniku iskreno čestitamo z željo, da ga Rog ohrani zdravega in zadovoljnega še mnogo leti K I N O UNION ~ -Kapotan carjeve garde« Ljubezen mladega oficirja in nevarne teroristke (Vera Korčne) c Nov Fantovski odsek v Celju. V četrtek bo v Mladinskem domu v Gaberjih ustanovni občni zbor Fantovskega odseka II. Vse prijatelje slovenske katoliške organizacije vljudno vabimo, da se pridružijo že močni vrsti naših fantov in pridejo ob 8 zvečer v Mladinski doin c Krajevna organizacija JRZ ima danes ob pol 9 dopoldne v Domu svo| redni mesečni sestanek. c Prva letošnja nogometna tekma bo danes ob pol 3 popoldne na Glaziji med SK Celjem in SK Olimpom. Prijatelji športa vljudno vabljeni! c Komedija HoUywood na celjskem odru. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 24. januarja ob 8 zvečer v celiskem mestnem gledališču komedija v 3 dejanjih Hollywood Predstava je za abonma. Ncabonenti naj si že Jutri preskrbe vstopnico v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Harmonikarji v celjskem gledališču. Ptujski In celjski dijaki prirede danes ob 2 popoldne v celjskem mestnem gledališču koncert kromatičnih harmonikarjev za mladino, ob 4 pa za ostalo občinstvo. # . . « c t Ana Culk, Včeraj ob pol 11. ie nenadoma umrla znana posestnica in gostilničarka na Deč- VarČm prati se pravi; i. perilo zaupati Schichfovemu ter* pentinovem milu, ki se močno peni. Blaga pena SchkMovega terpentino* vega mila prodre globoko v tkanino in prizanesljivo odstrani vso nesnago. SCHICHT0V0 TERPENTINOVOMILO pere bleščeče belo! kovem trgu v Celju ga. Ana Čulk roj. Grafoner. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 4 popoldne od hiše žalosti na mestne pokopališče. Naj v miru počiva, njenemu soprogu in svojcem naše iskreno sožaljel c V celjski bolnišnici je včeraj dopoldne umrl v 54. letu starosti celjski mizarski mojster Ornig Alojz iz Gosposke ulice. Naj mu sveti večna luči c S postelje je padel in ei zlomil desno nogo nad kolenom železniški uradnik g. Kastelic Tomo v Sedlarjevem pri Podčetrtku. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. čiščenje v laški gasilski četi Odkar ima laška gasilska četa novo vodstvo, je v društvu opaziti močno razgibanost. Pod predsedstvom tovariša Gerkmana je laška gasilska četa kupila staro tovarno in jo nameravala preurediti za Gasilski dom. Cuje pa se, da je bil pod istim vodstvom že del tovarne prodan gosp. Ludviku Gerkmanu, ki je oče tov. Franja Gerkmana, za 126.000 din. Zakaj so morali prodati, tega javnost še danes ni zvedela, najbrž zaradi visokih obresti za najeto posojilo, katerih laška gasilska četa ne zmore. Pred nakupom te tovarne je vodstvo čete bilo opozorjeno na več okolnosti, ki bi utegnile škodovati pri nakupu, in zaradi te opo-zoritve je bil dotični član izključen iz društva, sedaj pa še cela vrsta drugih članov, češ da se niso dovolj udeleževali gasilskih vaj. To pa ne drži. Kakšne posledice bodo nastale iz teh ukrepov, bo pokazala bližnja bodočnost. V preostali zgradbi tovarne gasilska četa preureja prostore za stanovanja in shrambo orodja brez predhodne odobritve oblasti in tozadevna izjava gospoda predsednika, da on odgovarja za posledice, društvu nikakor ne more biti koristna, ker predsedniki se menjajo, društvo pa ostane. Zaradi takih potez, ki jih izvaja vodstvo čete, društvo silno trpi. Priporočali bi vodstvu čete več točnosti in resnosti. Pri organizacijah, kakor je gasilstvo, je vendar potrebno voditi natančno knjigovodstvo in zapisnike sej in če bi se to točno vodilo, ne bi gasilsko vodstvo v Laškem izdajalo terjatve in opomine, katere mora pozneje preklicati, in prav zaradi tega nastala v laški iavnosti nerazpoloženje napram društvu. Naročila za na Se LAŠKO PIVO se tako mnolijo, da nam žal ni mogoče v polni meri post reči vsem svojim cenjenim odjemalcem iti konzumentom, ker hočemo dobavljati vedno le dovolj uležano pivo. Od pomladi dalje bomo mogli ustreči vsem željam, za sedaj pa prosimo, nai ne bo nikdo oMovolien, 88" ne izvršimo vseh naroČil. — Naša specialiteta IASKO TERMALNO PIVO pride junija v promet. n $ Ifttt tf *1 Alfif*'*. D. LAŠKO ............. "'<■'—'.-.lini ■■! ii tur r,; i-in, -jn«__.... f. ,_ Lovke Maribora segajo daleč Maribor se je kakor polip vsedel na najlažje prthodno mesto čez Dravo na obronkih Pohorja, odkoder pošilja svoje lovke daleč v svojo okolico ter jo priteguje nase v gospodarskem, kulturnem in socialnem oziru ter jo oblikuje s svojimi vplivi in ji počasi daje svojevrsten pečat, ki ni več ne vaški, ne mestni, v toliki meri, da ji j« samostojna in samolastno življenje odzveto in onemogočeno. Prav tako pa je ta te6en stik med mestom in okolico zapušča svoje sledove tudi v mestnem gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju. Gospodarske vezi med mestom in okolico Treba je reči, da mariborska okolica ali zaradi nerodovitne zemlje ali pa zaradi prilik, v kar terih okoliško prebivalstvo živi, ni bogata. Zlasti velja to za Slovenske gorice in Dravsko polje. Dravska polje je razmeroma nerodovitno, njena zemlja pa neracionalno izrabljena, Marsikje na tem polju gojijo kulture, ki za tako slabo zemljo ki jo tukaj najdemo, niso primerne. Pod nekdanjo Avstrijo so tem krajem hoteli pomagati na ta način, da so posebno slabe komplekse zemlje zasa-jali z gozdovi in zemlji tako dali primerno kuj-, turo in jo izboljšali in obogatili. Sledave tega umetnega pogozdovanja ie najti še danes. Saj so malone vsi gozdovi, kar jih ie po Dravskem polju umetno zasajeni, kar je tudi na prvi po,gled jasno videli. Po prevratu so na to umetno pogozdovanje pozabili, zato pa najdemo večkrat poljedelsko kulturo na taki 6labi zemlji, da kmetijstvo ne more biti rentabilno. Kakor na Dravskem polju slaba in nerodovitna zemlja, tako povzročajo v Slovenskih goricah revnejše gospodarske prilike, socialne razmere in porazdelitev zemljiške posesti. Tipičen je za ta predel širše mariborske okolice viničarski stan, ki nima nič ali pa le malo zemlje, in maihen posestnik, ki brez bližine mesta ne bi mogel živeti na svojem malem koščku Zemlje. Take gospodarske in sociale razmere nujno vplivajo na odnos med mariborskim mestom in njegovo okolico ter ustvarjajo svojevrstne vezi v gospodarski in socialni strukturi mariborskega kompleksa od severne meje, daleč notri v središče Slovenskih goric in globoko v Dravsko polje do Cirkovc in Pragerskega. Poleg centralne elektrike, dobrih prometnih zvez in Drave je za razvoj mariborske industrije bilo bistveno važno vprašanje delovne moči, katere ie v mariborski okolici mnogo in poceni na razpolago. Najbolj je mariborska industrija segla po delovnih močeh na Dravsko polie. Dotok delavstva v mariborska industrijo iz teh predelov se iz leta do leta veča in je v zadnjih časih tako narasel, da danes že skoraj nc moremo več govoriti o kmelskcm značaju Dravskega polja med Mariborom, Pragerskim, Cirkovcami in ponekod še preko teh mej. Pravih kmetov ie tukaj le še malo. Prevladujejo majhni posestniki s hišico ln vrtom ali njivico, ki lastniku dajeta le streho, njegovi družini pa majhno poljedelsko in vrtnarsko udejstvovanje, lastnik sam z odraslimi sinovi in hčerkami odhaja na delo v mariborske tovarne, ki so njegov resnični delodajalec in hraniteH. V jutranjih urah s« je le treba postaviti na marlbor-' c#*t» dohode in n« kolodvor*, pa le Je mogoče prepričati, kake množine delavstva prihajajo iz Dravskega polja. Lz jutranjih vlakov 6e vsujejo ma- se delavstva, še bolj pa se te mase valijo v m^to s kolesi, ki so za Dravsko polje značilno prometno sredstvo, brez katerega tukaj ni menda nobena hiša, pri mnogih hišah pa imajo kar več takih »delavskih avtomobilov«. Marsikateri Mariborčan se je menda že ustavil ob pogledat na nepregledno vrsto kolesarjev, ki vozijo skozi mesto zgoščeni v dolge vrste po delopustih tovarnah. Prav prijeten je pogled na tak sprevod kolesarjev v večernih urah, ko skozi mesto in preko Glavnega mostu drvijo kolesarji v žaru kolesarskih svetilk. Prvi veleobrat, ki si je delovne moči v mariborski okolici poisikal, eo bile mariborske železniške delavnice, ki so svoje delavstvo z Dravskega polja privabile že pred svetovno vojno. Po vojni se je število tega železniškega delavstva še povečalo, pravcati preobrat v gospodarskem in socialnem življenju Dravskega polja pa so povzročile novo se snujoče tekstilne tvornice, ki zaposlujejo na tisoče ljudi z Dravskega polja, ki je tako postalo največji rezervoar delovne moči mariborske industrije, mesto samo pa tako cilj velikih množic, ki »i hočejo tukaj služili svoj vsakdanji skromen in mnogokrat grenak kruh. Tudi iz predelov Slovenskih goric prihaja v mariborske obrate mnogo delavstva, vendar to delavstvo ne tvori najmočnejše gospodarske vezi z mestom. Bolj kakor delavstvo, zaposleno v mariborski industriji, ustvarja tesne gospodarske stike domače vrtnarstvo in malokmetrstvo. Zato pa ie tudi maribor. tržnica tisti faktor, ki malega posestnika in viničarja vabi in dan na dan kliče v mesto, kjer mariborskemu meščanu oddaja svoje vrtnarske in poljedelske pridelke. Velik vrtnarski in maloposestniški okoliš Maribora prihaja v prid mariborskemu meščanu predvsem z nizkimi cenami na mariborski tržnici. Ta vrtnarski okoliš more postaviti na trg toliko produktov, da njih množina potiska cene navzdol. Kakega pomena je velik vrtnarski okoliš za cene na mestnem tržišču, nam menda najbolj dokazuje Celje, katerega zaledje Savinjska dolina se z vrtnarstvom malo peča, pa zato celjski trg n! taka založen z vrtnarskimi produkti, kar povzroča, v primeri z mariborskimi, mnogo višje cene. Od teh gospodarskih stikov pa nima koristi le mariborski meščan, marveč tudi okoličan, mali posestnik in vinčar, ki za svoje delo od posestnika ne prejema toliko v denarju, kakor v koščku zemljišča, ki ga sme sam obdelovati in s produkti po svoji volji razpolagati. Oba, viničar in mali posestnik, te svoie produkte odlagata predvsem na mariborski tržnici, ki je njun stalen in razmeroma dober odjemalec. Mesto torej s svojo tržnica in velikimi potrebami občutno blaži gospodarsko stisko malega človeka v Slovenskih goricah. Brez bližine razvitega mesta bi beda, ki v resnici vlada po Slovenskih goricah, bila še mnogo večja. Bližina mesta revnejšemu prebivalstvu daje možnosti, da svoje produkte spravi v denar, kar sicer zaradi majhne količine teh produktov in zaradi pomanjkanja prodajnega zadružništva ne bi mogel storiti. V rvezi z mariborsko tržnico m navala okoličanov na njo, je treba omeniti še en pojav, ki ga prinaša velika potreba Maribora po živilih, in katerega menda v nobenem drugem slovenskem mestu ni opaziti. To so naši špeharji z Dravskega polja, ki ob špeharskih dneh v nočnih in zgodnjih jutranjih urah • težko p.aložsnis!! vozovi prihajajo v Maribor in tukaj razložijo svoje obilno blago. Povečini so ti špeharji kmetje, ki prodajajo svoje lastne produkte, v zadnjem Času pa «o že tudi opazili, da je špeharstvo postalo nelegalna obrt. Po ugotovitvah mariborske mestne občine eo se med prave špeharje vrinili prekupčevalci, ki naku-pavajo živino v sosednjih hrvatskih krajih in jo nato zaklano kot svojo prodajajo na mariborskem trgu, Ker prestavlja take vrste špeharstva nelegalno konkurenco mesarski obrti, ga skuša sedaj mestno poglavarstvo onemogočiti in tako podpreti in zaščititi na eni strani kmeta, ki prodaja svoj lastni pridelek, in mesarja, ki plačuje svojo obrt. Medsebojni kulturni in socialni vplivi Jasno je, da take razmere, ki sma jih opisali, ne morejo ostati brez vpliva na socialno in kulturno življenje mesta' in okolice. Z razmeroma veliko zaposlitveno možnostjo v mestu se, kakor povsod drugod, javlja na podeželju tendenca selitve v mesto, ki je pri naglo 6e razvijajočem industrijskem in razmeroma mladem mestu, kakršno je Maribor, še mnogo močnejša in zapušča zato v njem svoje jasne sledove. Zaradi tega velikega do-seljevanja se moriborsko prebivalstvo ni povsem tipiziralo. Nimamo še mnogo pravega slovenskega meščanstva z vsemi njegovimi posebnostmi In običaji, prav tako pa še tudi ni prave delavske plasti z vso krepko delavsko zavednostjo in borbenostjo, kakor ga je najti v starih delavskih centrih. Meščan in mariborski delavec, oba še do grla tičita v kmetski miselnosti, ki se pa že precej kvari in maliči, čeprav se že pa mestno oblačita. Zato je pa tudi težka ta del prebivalstva kulturno formirati, ker 6e še sam ne zaveda svojih kulturnih potreb in ker mu je zaradi njegove mešane kmetsko-delavske-meščanske miselnosti težko najti primerne duhovne hrane. Za prosvetnega delavca v mestu je to zanimiva ugotovitev in to tembolj, ker se zaveda, da imamo v Mariboru še V6e premalo narodno zavednega slovenskega meščanstva in delavstva, kar se našemu kulturnemu in narodnostnemu življenju občutno pozna. Prav tako kakor v mestu, opisane razmere za* našajo svojevrstne sledove v kulturno in socialno življeje okoličana. Gospodarska povezanost in ve-den stik med mestom in okolico, jemlje tudi okoliškemu podeželju njegove nekdanje svojskosti, pravtako kakor mestu mešč. značaj. Predvsem okolica na desnem dravskem bregu je v zadnjih dveh treh desetletjih malone povsem izgubila svoj stari kmetski značaj. Ni več pravega, neodvisnega trdnega kmeta, ki bi mogel živeti od svoje zemlje. S pravim kmetom je iz teh vasi, če jih še smemo sploh tako imenovati, izginilo staro patriarhalno, s kmetskimi navadami prepleteno kmet6iko življenje. Nič več ni stare kmetske noše, povsod že prevladuje Tivar in Bata in kar Je tema sličnega. Kakor v zunanjih oblikah se je življenje spremenilo tudi notranje. Kmetskega etosa ni več, zavladala je mestna liberalna miselnost, ki pri korenini žre duhovno zdravje prebivalstva. Tako mesto in okolica v skupnem gospodarskem sožitju spreminjata svoj socialni in kulturni obraz ter se vedno bolj in bolj izenačujeta. Kmalu ne bomo več mogli potegniti črte med mestom in vasjo ter okolico, ločil ju bo nekaj časa le še način zidave naselij in hiš, potem pa bo nastalo, če ne bo krize in težkih zapetljajev in velikih sprememb, eno samo veliko in mračno mesta, kmetska in vaška idila pa bo mogoče živela samo še v tistih predelih, kamor roka mariborske industrije in civilizacije še tako kmalu ne bo mogla seči. Maribor ie res kakor polip, ki s svojimi lovkami sega daleč v svojo okolico in je noče več izpustiti iz 6Vojega krčeviiega objema. ^mmmmmmmmmmmmmm, Tako dober tek vzbula n"?vna Rogaška ————————— slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, pili to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek. Gibanje prebivalstva v letu 1938 Velesovo. Število prebivalcev 630. Rojenih je bilo doma 16 otrok, eden v bolnišnici v Ljubljani, med temi I« » dečkov in 6 deklic. Mrliška knjiga zaznamuje 11 mrhčev. Najstarejši umrli je dopolnil 82 let. Med umrlimi je samo 6 odraslih, drugi so otroci pod 6 letom starosti. Oklicani so bili 4 pari. Poročena sta bila tu 2 para iz domače župnije in od drugod sta prišla semkaj k porok tudi 2 para. Sv. obhajil je bilo 14.970. Dobrepolje. V naši župniji, ki šteje 3400 duš, je bilo preteklo leto sklenjenih 21 porok. Umrlo Je 47 domačinov Najstarejši mrlič Je bil 93 letni prevžitkar Zupančič Jože u Kompolj št. 85. Doma rojenih otrok je Mo 68\ v ljubljanski bolnišnici pa 10. Skupno torej' 78. ov. obhajil je bilo razdeljenih okrog 60.000. Sv. Marjeta niže Ptuja. Naša župnija šteje 3652 duš. Narod.lo se ,* v preteklem letu 78 otrok in sicer 41 dečkov in 37 deklic. Umrlo jih je 69, 37 moškega in 32 ženskega spola. Poročilo se je 14 pa- porok " naiadovanie r°islev » nazadovanje Sv. Barbara v Kaiozah. V preteklem letu le bilo v naši fari rojenih 85 otrok; mrličev smo imeli 46, poročenih je bilo 19 parov. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Pretekli teden je za oblikovanje zunanjepolitičnih »meri velikega pomena. Vsebino mu dajeta potov«-nje madžarskega zunanjega ministra C z a k y j a v Berlin in obisk i t a 1 i j a n. zunanjega ministra groia Ciana pri nas v Jugoslaviji. Poleg teh dveh večjih dogodkov pa je stopila v ospredje spet Španija kot politično vprašanje, ki bo v veliki meri soodločevalo pri urejevanju jtalijansko-francoskih nesoglasij. Ako bi hoteli vse naštete dogodke spraviti pod en sam enoten vidik, bi morali reči, da je v preteklem tednu prišla prav posebno močno do izraza želja Italije, da pomiri vse ono, kar bi lahko imenovala svoje »srednjeevropsko, vzhodnoevropsko in balkansko zaledje«, tako da bi se lahko brez skrbi in z vsemi silami posvetila urejevanju svojega spora s Francijo. V srednji, vzhodni m južnovznodni Evropi je namreč še nekaj razbolelih točk, ki bi lahko prizadevale velike skrbi, če bi na primer napetost med Italijo in Francijo v Sredozemskem morju dovcdla do resnega medsebojnega obračunavanja. Nejasno je bilo stališče Madžarske do Nemčije. Nejasno, da, napeto njeno razmerje do Romunije. Neizgrajeni njeni odnošaji z Jugoslavijo. Tudi med Poljsko in Nemčijo je nastopilo zamegle-nelo ozračje in so se nad Ukrajino začeli zbirati oblaki, ki so trosili nervoznost med Poljake in Romune. Nejasen je še položaj Romunije, ki z Madžarsko nima nikakih prijetnih sosednih odnošajev, ki ne uživa vseh simpatij Nemčije in ki tudi do Italije ni zavzela določene zunanje politike. Prav tako vlada na romunsko-bolgarski meji še vedno precejšnja nategnjenost. Italijanska zunanja politika — z očmi obrnjenimi proti Sredozemskem morju, kjer bo treba zbrati vto pozornost in kamor bo treba osredotočiti vse sile — si je nadela nalogo, da vso to velikansko področje tja do meja sovjetske Rusije čim prej med seboj pomiri, da bo ostalo nevtralno, mirno, urejeno, če bi prišlo do spopada med Francijo in Italijo. Vsi dogodki preteklega tedna, prejšnjih tednov in bodočih tednov bodo posvečeni temu delovanju italijanske diplomacije, ki ga moramo imenovati spretnega in na široko zasnovanega, po doseženih uspehih pa — uspešnega. Madžarski zunanji minister Czaky je obiskal Berlin in je s tem zapečateno prijateljstvo med obema državama, Madžarska je obljubila, da opusi: vse podvige, ki bi nasprotovali nemški zunanji politiki in je v potrdilo tega pristopila tudi k Zvezi proti Kominterni. Madžarska je to storila na nasvet italijanske vlade, ki je nedavno poslala grofa Ciana na obisk v Budimpešto. Tudi Poljska se je pomirila in j'e sestanek med Hitlerjem in zunanjim ministrom Poljske, Beckom, nesoglasja razčistil in zajamčil spet daljšo dobo brezskrbnega sožitja. Ital:ianski zunanji minister grof Ciano pojde v februarju v Varšavo, kjer se bo osebno prepričal o tem, da je poljska zunanja politika pomirjena in da bo Poljska ostala nevralna, če bi med velesilami nastopili kakšni vojn: zapletljaji. Cianov obisk v Jugoslaviji nima namena kaj razčiščevati, ker so odnošaji med obema državama popolnoma urejeni na osnov: prijateljskega pakta iz leta 1937, ki izključuje vsako vojno med obema državama in zagotavlja nevtralnost Jugoslavije za primer, da bi bila Italija kjerkoli zapletena v vojno. Vrhu tega pa je . Cianov obisk pospešil ureditev odnosov do Madžarske, ki je bila že prej po italijanski diplomaciji na to pripravljena, da s slovesno izjavo prizna nedotakljivost jugoslovanskih meja. Cianov obisk pomeni, tretjič, da bosta Italija in Jugoslavija posredovali, da se čim prej prijateljsko urede vsi spori med Madžarsko ln Romunijo, kakor tudi med Romunijo in Bolgarijo. S tem bo širokopotezno delo italijanske diplomacije v srednji, južnovzhodni in vzhodni Evropi tja do sovjetske Rusije končano, italijansko evropsko »zaledje« je mirno in Italija bo imela proste roke, da se udejstvuje drugod. Ta cilj si je Italija postavila in se mu očitno z uspehom približuje. Vprašanje je, čemu vse to pripravljalno delo italijanske diplomacije? Odgovor na to nam_ _ dajejo nesoglasja med Italijo in Francijo, ki so zadnji teden uprav glede Španije dobila novo ojstrino. Pritisk Italije za rešitev španskega vprašanja tako, kot ga ona želi, bo lahko močnejši, nevarnost, da bi kakšna velesila hotela v zadnjem trenutku rdeči Španiji pomagati, manjša. Kadar pa bo državljanska vojna v Španiji končana, upa Italija, da bo mogla, oslamjajoč se na nevtralno zaledje v srednji in balkanski Evropi in oslanjajoč se na nevtralno Fran-covo Španijo z večjim poudarkom uveljaviti nekatere svoje težnje nasproti Franciji. Notranji pregled Pretekli teden se je zgodilo nekaj važnih dogodkov, ki so začeli počasi bistriti zapleteni domači politični položaj. Poslanci, ki so bili izvoljeni pri volitvah dne 11. decembra, so se dne 16. prosinca sešli v Belgradu na zasedanje nove narodne skupščine. — Narodna skupščina je kar zaživela, saj je vanjo prišlo 306 poslancev JRZ ter 20 poslancev opozicije. Od opozicije so prišli v skupščino srbski zemljoradnikl, ki jih je 10, dalje 4 možie JNS, med njimi Peter Ziv-kovlč, dva zastopnika Ace Stanojeviča, med njima znani dr. Maza Markovič. Toda njegov tovariš je med tem že prestopil v JRZ. Drugi pa so pristaši Ljube Davidoviča. Mačkovi poslanci ter en poslanec samostojnih demokratov, ki so se poprej zbirali okoli rajnkega Pribičeviča, pa so ostali doma. Slovenskih 29 poslancev, ki so v skupščini dobili svojo klubovo sobo, je prišlo na sejo pod vodstvom svojega voditelja dr. Korošca, ki je 6edel med svojimi poslanci ter je z njimi vred oddal poslanska polnomočja. Prvo sejo je vod.l starostni predsednik, na- kar je bila za drugi dan (17. prosinca) sklicana druga seja, da se Izvoli verifikacijski odbor, ki naj pregleda pravilnost volitev ter rešuje pritožbe zoper volitve. Dne 16. t. m. popoldne so se zbrali vsi poslanci JRZ na skupno sejo, na kateri so določili, katere člane bodo volili v ta odbor. Pri tej priliki je prišel v klub predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je imel velik govor, v katerem je naglašal, da je vlada odločno zvesti notranjo ureditev države. Drug: dan je bila seja skupščine, na kateri so bile volitve veri-iikacijskega odbora. Lista poslancev JRZ je dobila r: volitvah 2% glasov, opozicija pa 18. Tako je do-. ila prva lista v tem odboru 19 članov pod predsedstvom prejšnjega predsednika narodne skupščine Štefana Čiriča, opozicija pa 2. Na listi JRZ sta bila od slov. poslancev izvoljena dr. Ogrizek in dr. Šmajd, za namestnika pa Bajlec in GajSek. Dne 16. prosinca se je na sejo seiel tudi senat. Prvo sejo je vodil starostni predsednik, nakar so bile volitve novega predsedstva. Pri volitvah je bil z 51 glasovi izvoljen za predsednika senata Voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, med tem ko je bilo 14 glasovnic praznih. Opozicija je namreč oddala prazne listke. Tako je slovenski voditelj dr Korošec tudi v Belgradu dobil velikansko zaupanje. Bilo je prvikrat v zgodovini, da je bil Slovenec izvoljen za predsednika takega zastopstva. Ko je bil izvoljen za predsednika, je imel dr. Korošec v senatu lep govor, v katerem je naglašal, kake dolžnosti ima demokracija, če se hoče dandanes obdržati. Poživljal je k mirnemu in stvarnemu delu za skupno blaginjo, ker le tako delo more rešiti demokracijo m biti tudi koristno državi in ljudstvu. Ko je senat svojo nalogo opravil in se konstituiral, je bila seja končana ter bo prihodnja seja najbrž še le 6. svečana. Dotlej bo namreč svoje delo dokončal tudi verifikacijski odbor narodne skupščine, nakar se bosta 6. svečana sešla senat in skupščina. Verifikacijski odbor pa je šel takoj na delo ter je v nekaj dneh potrdil večino mandatov. Takoj prvi dan so bili potrjeni tudi vsi slovenski mandati, zoper katere ni bilo pritožb. Drugi dan so bili potem potrjeni tudi mandati s Hrvatskega in iz Dalmacije, dasi je bilo v odboru prebrano poročilo dveh poslancev glavnega volivnega odbora, kako so se razvijale volitve na Hrvatskem in v Dalmaciji. Tako je bilo povedano, da na posameznih hrvatskih in dalmatinskih voliščih predstavniki Stojadinovičeve liste sploh niso smeli priti h komisiji. Ker mnogokje tudi predsednikov ni bilo zraven, so volitve vodili le domači župani brez vsakršne kontrole. Tako se je dogajalo, da so potem volivce kar iz volivnega imenika prepisovali in jih po vrsti zapisovali, kakor da bi bili vsi po abecednem redu prihajali :n vsi volili Mačkovo listo. To je bilo docela nepotrebno, ker je bilo jasno, da ima dr. Maček na Hrvatskem večino. Zato so te mandate tudi potrdili. Med tem, ko je delal verifikacijski odbor, so pa slovenski poslanci v Belgradu sestavili važno spomenico na ministra za socialno po- Nikar seneboite... iNSSk V" Kožo Vam varujem fazi ^ Zato se Vam ni treba X bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z NIVEO. Zakaj samo N1VEA vsebuje E v c e r i t ed no okrepčevalno sredstvo za kožo. V* i> litiko, v kateri naglašajo, kako obubožano je slovensko ljudstvo po nekaterih okrajih. Zlasti so v spomenici navedeni okraji Črnomelj, Novo mesto, Litija, Kočevje, Brežice, Šmarje, Ptuj, Dravograd ter sploh okraji, kjer so rudniki. Minister je za pocenitev prehrane nakazal že 1 milijon dinarjev, vendar bo treba vsaj še 2 milijona. To bo minister uredil skupaj z banom dr. Natlačenem. Spomenico je ministru predložil in zagovarjal poslanec g. Tratnik. * V nedeljo, dne 15. t. m. so se v Zagrebu zbrali pod predsedstvom dr. Mačka hrvatski poslanci na posvet. Sklenili so, da se ne bodo udeležili dela v skupščini in da bodo tudi še sedaj ostali doma. Nadalje so sklenili resolucijo, ki je precej ostra in ki v njej zahtevajo za Hrvate pravico samoodločbe ter se sklicujejo na hrvatsko državno pravo. Dasi je, kakor rečeno, resolucija precej ostra, vendar so belgrajski ter tudi srbski krogi, zadevo mirno presojali, ako izvzamemo nekatere prenapeteže, Srbski listi tudi po tej resoluciji še vedno naglašajo, da je treba s Hrvati skleniti sporazum. Vsekakor je položaj tak, da je treba dandanes silno previdno pisati in govoriti, da se položaj še bolj ne zaplete. Vkljub ostri resoluciji je torej sporazum še vedno mogoč. In mi Slovenci od srca želimo, da bi do tega prišlo in da bi se končno pri nas razmere uredile tako, kakor zahtevajo upravičene zahteve Hrvatov in Slovencev. Pri vsem tem pa bo to tudi Srbom v korist, najbolj pa skupni državi, ki bo iz pravilnega sporazuma izšla močnejša in krepkejša. Ob'ast»«no koneosllonlroni mizarsko In pogrebno padletjo M.GogalanaBledu ima v znlosri vsakovrstne lesene in kovinnste krste 7, vlnžkt in nrevo7. in grobnice od preproste do najfinejše Izdelave. Obenem Vam nudi vse zraven spnda oče pntreh-ičlne, dekoracijo »obe itd ni znatno zn žanih cenah. V slučaju notrebe ktltltO talflton 35? in zahtevnno se \ ini v najkrajšem času dostavi na dom — Postrežba toena. plačilni pogoji ugodni. V pouk tistim, ki najdejo starinske znamenitosti Lončka s srebrnimi novci Hlastec Na Ponikvi ob žel. je umrl organist in posestnik g. Peter Hlastec. Pokojni je bil rodom iz Žič ter je nastopil službo orga-nista v naši župniji pred 27 leti. Poleg dobro izvežbanega cerkvenega pevskega zbora je vodil tudi pevski odsek prosvetnega društva ter sc živahno udejstvoval pri prosvetnem delu. Bil je odločen somišljenik JRZ, splošno priljubljen in veselega značaja. Pridobil si je s svojo pridnostjo čedno domačijo, bil pa je tudi skrben oče svoji družini. Pred odprtim grobom se je poslovil od pokojnika v ganljivem govoru duh. svetnik g. Kociper, pevci iz Št. Vida pa so mu zapeli pretresljivo žalostinko. Naj v miru počiva! Ko se je mudil pisec teh vrstic v dijaških letih doma na počitnicah, ga je poiskal tajinstveno ter zaupno že davno rajni veleposestnik iz Verac v župniji Buče pri Kozjem. Pripovedoval mu je, kako so zadeli njegovi delavci pri rigolanju vinograda 1 m pod zemljo na glinasta lončka, ki sta bila zvrhano polna srebrnih novcev. Lastnik srebrnega zaklada je še izrazil prošnjo, naj mu vsaj približno ocenim dragoceno najdbo. V lončkih so bili prav tanki srebrnjaki iz dobe nemško-rimskega cesarja Sigismunda (1410— 1437). Šlo je očividno za prihranke kakega srednjega človeka, kateri je zakopal srebro ob priliki vojne nevarnosti in ga ni več dvignil iz neznanega vzroka. Razložil sem najditelju, da ima izkopanina vrednost le za kak manjši muzej, ker posedajo večji take robe več nego dovolj. Muzej mu bo plačal po teži srebra. Za vse bo izkupil toliko, da mu bo povrnjena voznina v Maribor. Svetoval sem mu, naj podari srebrnike mariborskemu muzeju, kamor jih lahko izročim, ko boni moral nazaj v šolo. Premožni gruntar me je pogledal neverjetno debelo, pospravil srebro v lončku in ni rekel ne bev in ne mev. Čez tri tedne zatem mi je prinesel sam Si-gismundovo srebro z naročilom, naj počnem z njim, kakorkoli mi je drago. Izvabil sem iz njega, da je bil z domnevnim zakladom v Gradcu, kjer so mu pa prisodili na več mestih tako smešno nizko ceno, da ga sploh prodal ni, ker bi izkupiček itak ne bil kril potnih stroškov. Srebrnjake sem očedil in sem jih sušil nalašč v dveh rešetih na dvorišču na soncu, da si jih je lahko vsak ogledal. Kmalu se je razneslo po vsej obsotelski dolini, da je pri naši hiši toliko srebrnega denarja, da ga moramo varovati pred plesnobo s sušenjem na sončni vročini. Skrbno očiščene novce sem izročil v Mariboru rajnemu g. dr. Avg. Stengevšku, ki jih je dal muzeju. Zbirka je bila iz neznanega vzroka nekoliko pred prevratom prenesena v Gradec. Bronasta posoda iz predrimske dobe Zgoraj navedeni primer iz predvojne dobe sem navedel zaradi tega, da bodo lahko sprevideli čitatelji. kako se tudi povojni najditelji starin niso naučili prav ničesar, kar zadeva oceno slučajno najdenih in le za muzeje važnih starinskih predmetov. Hitro po prevratu so iztihotapili iz male Slovenije bog zna koliko starinskih umetnin ter znamenitosti prekupei in so jih prodali nemškim Židom, Angležem in Amerikancem. Hvala Bogu, da je danes strogo prepovedano prodajati starinske najdbe v tujino. Naslednji najnovejši primer naj odpre najditeljem za bodoče oči, da ne bodo zahtevali za starinske stvari pretiranih cen, katerih naši muzeji ne zmorejo. V vasi Sv. Lovrenc v župniji Sv. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini je zadel dobro stoječ orač na njivi na bronasto posodo iz predrimske dobe. v kateri so darovali v onih starodavnih časih bogovom. Za najdbo je zvedel mariborski arhivar g. Franjo Baš. Peljal se je koj k najditelju in mu ponudil za zgodovinski bron 500 din.' Pavlčan se je smejal g. arhivarju v obraz in je zahteval za odstop predmeta 10 jurjev. Pri vsej zgovornosti ter pihanju na dušo se g. prof. Bašu ni jx)srečilo, da bi bil pridobil starino za muzej v Mariboru, kamor spada. V visoko vrednost najdbe zaverovani najditelj je sede! na vlak in se odpeljal v Ljubljano, kjer je nameraval doseči v tamošnjem muzeju tisočake za izorano izrednost. Vodstvo ljubljanskega muzeja mu je ponudilo ravno toliko kakor g. prof. Baš. Možakar se je razhudil in je zagrozil, da se bo odpravil v Gradec in l>o napravil tamkaj »kšeft«. Komaj je izrekel grožnjo z Gradcem, so mu v Ljubljani zaplenili najdbo z zakonsko utemeljitvijo za muzej. Strokovnjaki so določili ceno na 350 dinarjev, kar mu je ljubljanski muzej tudi izplačal. trdovratni in bridko razočarani najditelj iz Savinjske doline je zapustil Ljubljano v prepričanju za bodoče, da je prepovedano trgovanje z zgodovinskimi najdbami in da se lahko človek pri tem presneto opeče, ako je pretiran v svojih zahtevah. Pameten najditelj Na cesti iz Pobrežja pri Mariboiu proti Zrkov-cam je pričel lansko jesen z gramozno jamo za mariborsko podjetje Šlajmer in Jelene na svojem posestvu neki Priinoiec. Pri kopanju gramoza je zadel v globini enega metra na črnikaste glinaste črepinje. O najdbi je sporočil palirju omenjene tvrdke in ta je obvestil g. prof. Baša. G. arhivar je naročil palirju, naj skrbno pazi na kraj najdbe iz ilirske dobe (000—700 pr. Kr.), katerega si bo ob prvi priliki sam ogledal in odredil izkopavanje pod strokovnim vodstvom. Zaradi lanskega deževja se je v Primorčevi gramoznici vsul plaz, kateri je privabil na dan nepokvarjeno glinasto žaro.Najditelj je jx>sodo pobral in je ni odkril ampak jo je izročil g. Bašu, ki je že preiskal kraj najdbe in bo začel z izkopavanjem na pomlad. Po mnenju g. arhivarja gre na Pobrežju za kakih 100 grobov iz ilirske dobe. V s kamni prikritih grobovih so glinaste žare, v katerih je pepel sežganih mrličev. G. prof. Baš je odkril pred dvema letoma enako ilirsko grobišče v Koroščevi ulici v Mariboru in so shranjene izkopanine v muzeju. 'Primer najditelja s Pobrežja nam kaže pametnega in uvidevnega moža, ki najdbe ni skril, da bi jo vnovčil na nedovoljen način, ampak jo je oddal sam ter prvenstveno na edino pristojno mesto. * rfamen priobčenja gornjih treh primerov je, odpreti najditeljem zgodovinsko važnih predmetov oči, da bodo izročali starine domačim muzejem. Vodstva slovenskih muzejev bodo dobro nagradila najditeljev trud, ne morejo in ne smejo pa se spuščati v >kšeftarenjat Rajhenburg Gasilci so zborovali. Minulo nedeljo so naši gasilci izvolili novega predsednika tov. Jug Ignara, restavrater ja v Rajhenburgu. V odboru je le nekaj sprememb od prejšnjega odbora. Želeti hi bilo, da začnejo sodelovali zopet nekdanji stari člani in da obnove gasilsko godbo. Umrl je g. Jakob Brilej, krojaški mojster v Rajhenburgu. Bil je zvest in dolgoletni član gas. društva. Star Flisor dvorec je kupila tvrdka »Masta«, tovarna perila in robcev iz Zagreba, katere lastnik je gosp. Stančič. Tvrdka že preureja prostore in bo kmalu začela obratovati. Razveseljivo je, ker bo omenjena tvrdka zaposlila samo domačine in se že sedaj vadijo šivanja naša dekleta v tovarni >Maste« v Zagrebu. Nov želeinbetnnski most čei Brestanico pri postaji, katerega gradi banovina, bo kmalu gotov. Most že tlakujejo s kockami. Naš domači vrt Prezimovanje sobnih in drugih cvetic Mnogo naših cvetic je doma iz toplejših krajev in zato nc prenesejo naših ostrih zim. Tc potem prenesemo z vrta in jih prezimimo v prostorih, kjer ne zmrznejo. Tukaj prespe rastline zimo, se odpo-čijejo in pripravijo na novo življenje spomladi. Da pa bomo imeli »pomladi res lepe, močne in odporne cvetice, jim moramo dati za zimski počitek mir, čist zrak brez prahu, primerno zemeljsko vlago, svetlobo in zadostno toploto. Le če jim bomo nudili vse to, 6c bodo bujno razvijale spomladi in ostale odporne. Drugače pa nam bodo hirale od leta do leta. Malokateremu ljubitelju cvetic je dana možnost postaviti si lasten cvetličnjak in tako se morajo rastline zadovoljiti z drugimi prostori ponavadi s kletjo. Čc je klet svetla in zračna, je še najbolj pripraven prostor za prezimovanje. Z odpiranjem in zapiranjem oken in vrat uravnavamo temperaturo. Najbolj primerna toplina jc od 3 do 5 6top. C. Ako pade toplina na ničlo, je že nevarnost, da cvc-ticc zmrznejo ali pa se prehlade. S tem pa so podvržene raznim boleznim. Temperatura nad 6 stop. C po povzroča, da rastlina zaživi in prične odganjati, kar je tudi njej v kvar. Kjer nimamo kleti ali pa je neuporabna, se moramo zadovoljiti z drugimi prostori, kot so: veža, stopnišče, hodniki in končno sobe. Tu pa rastline navadno trpe več zaradi prepiha, prahu, ki jih ovira v dihanju, s tem, da jim zamaši dihalne raze, zaradi stalno se menjajoče temperature, dostikrat teme tako, da hitreje podležejo raznim boleznim in živalskim zajc-dalcem. Skrajno slabi za cvcticc pa so suhi prostori, kurjeni s paro, posebno še, če gori v njih plinska peč. Cvetice pa potrebujejo v prezimovališču tudi svetlobe, zato postavljamo lončke čim bliže oknu, da jih doseže ob jasnih dnevih vs^j nekaj sončnih žarkov, ker v temi in senci odganjajo cveticc dolge poganjke, nezdrave barve, z bledimi listjem. Kolikokrat naj pozimi zalivamo, se ne more reči. Zalivamo lc, kadar opazimo, da hoče cvetica veneti. Tedaj prilijemo malo mlačne vode. S prepogostim zalivanjem prisilimo cvetico k življenju, prično pa tudi gniti koreninice in 6C kisa zemlja. Jasno je, da jih tudi izsušiti ne smemo. Če zapazimo na listju rastlin kaparja, tedaj jih otaremo s cunjo, namočeno v 3% razstopini toba-kovega izvlečka. Ušive cveticc pa enostavno pomočimo v to razstopino, nato pa jo položimo, da sc strupena tekočina ne odteče po steblu na korenine. Čez nekaj ur te cvetice obrišemo z mlačno vodo, ali pa jih obrizgamo, če imamo majhno ročno brizgalno (razpršilnik). Cvetlične lončke moramo med prezimovanjem vsaj enkrat temeljito očistiti alg, plesni, mahu itd. Ravno tako prerahljamo in očistimo zgornjo plast zemlje, da pride zrak vanjo in sc spet prehitro ne 6kisa. Sproti porabimo tudi vse odpadle dele rasrlin, da ne prično gniti. Sobne rastline, ki jih imamo zaradi okrasa v sobi, moramo večkrat na teden obrizgati z mlačno vodo ter jim obrisati prah. S tem jih okrepimo, da postanejo odpornejše proti prepihu, suhemu zraku in zajedalcem. Kako pa shranjujemo gomolje in čebulice čez zimo? Vse gomolje, brez razlike hranimo na zračnih, toplih proistorih, kjer jc stalna toplina okoli 6 stopinj C. Čebulico amarilisa ne smemo preveč izsušiti, ker mu drugače odmrjejo vse korenine, zato ga pozimi večkrat navlažimo. Najbolje je, da že v jeseni ne otresemo vse zemlje, ki se drži čebulice, tako se delj ča6a ohrani vlaga v prsti. Gomolje begonij hranimo najbolj v suhem je-lovem žaganju, da jih lahko, ako preti nevarnost, da se izsuše, malo navlažimo. Jelovo žaganje za-branjujc tudi gnitje, ker vsebuje obilo smole, zato je zelo priporočljivo pri shranjevanju gomoljev dalij. Sedaj, ko je nastopilo južno vreme, se mora mo kar pripraviti na obrezovanje, oziroma pravilneje izčiščevanjo lepotičnega grmovja. Vedeti mo ramo, da večina okrasnih grmov že ne cvete na enoletnem lesu, zato te obrezujemo, ko odeveto. Sedaj je glavno, da izrežemo, izžagamo stare, osla bele, bolne veje, mlade in zdrave pustimo, ne da bi jih prikrajšali; tako na primer delamo pri for-sitiji, nagnoju, hortensiji, ribezlu. rnbiniji in dr. Razumljivo je, če imamo opravka s starimi grmi, ki so spodaj že popolnoma goli, da jih temeljito obstrižemo, a s tem zgubimo tudi cvelje za 2—3 leta, pridobimo pa grmu lep in nizek hobitus. Grmiči, ki jih imamo za krilje, podrast, pa prenesejo letno tudi močnejšo obrezovanje, to so: divji bezeg, leska, češminj. dren, evonimus in dr. Grmi s hitro rastjo preneso močnejše obrezovanje, a magnolije in vrste hrasta rasto počasi, zato jih manj obrezujemo. Nobenega grma ne smemo obstriči prej, dokler si nismo na jasnem glede njegoveaa razvoja in rasti. Z obrezovanjem ne smemo nikdar prisiliti grm, da bi spremenil naravno rast. — Korpulentnim in mišičdstim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzor stvom zdravnika — zdraviti za shujšanje Reg. po min. soc. poi. in n. zdi. S-br. 15.455. 25. V. 35. Kako bo s cenami sladkorja? Ljubljana, 21. jan. Sladkor je važen predmet ljudske prehrane in nvalabogu, da smo doslej imeli dovolj veliko domačo proizvodnjo, ki je zadostila lahko naše potrebe. Bila so pred leti tudi leta, v katerih smo izvažali sladkor, saj je domača proizvodnja znašala skoro 120.000 ton. Zadnji dve leti pa produkcija sladkorja zelo pada. Tako smo leta 1936—1937 dobili samo okoli 33.600 ton sladkorja in če ne bi imeli zalog iz prejšnjega leta, ko je znašala proizvodnja 91.000 ton, bi najbrže morali celo sladkor uvažati. V tekoči kampanji, ki se je začela dne 1. oktobra 1938, računajo na večjo proizvodnjo sladkorja: na 71.700 ton, toda konzum jo sedaj nekoliko večji zaradi splošno izboljšanih gospodarskih razmer in ga cenijo na 88.000—90.000 ton. Seveda je naš konzum v primeri z drugimi evropskimi državami zelo majhen. Ker nimamo zalog iz preteklega leta, je računati, da bomo morali do nove proizvodnje uvoziti iz inozemstva okoli 10 do 12.000 ton sladkorja. V zvezi s temi številkami se je razvila živahna debata v našem tisku. Na eni strani ugotavljajo pisci, da je produkcija padla za to, ker kmet ne dobi dovolj za svojo sladkorno peso. Tvornice pravijo, da ne morejo zvišati cen, ki jih plačujejo kmetu, ne da bi zvišale cen sladkorja, država pa tudi noče znižati trošarin na sladkor, ki so ene najvišjih/V Evropi, ker ima od njih velike dohodke. Zato predlagajo nekateri v prvi vrsti, naj se zniža trošarina na sladkor, kar pa se naj ne bi poznalo pri ceni, ker naj bi to znižanje šlo v korist proizvajalcem sladkorne pese, da bi potem sadili več sladkorne pese. Na drugi strani pa je vprašanje uvoza sladkorja zelo aktuelno, prišlo pa bi dejansko v po-štev šele takrat, ko bi bile domače zaloge že izčrpane, t. j. v sredi leta 1939. Pri uvozu bi pobiralo finančno ministrstvo znatne carine, ki naj bi prišle v korist proizvajalcem sladkorne pese, katerim naj bi se v prihodnji kampanji povišale odkupne cene za peso. Mnogi pa tudi poudarjajo potrebo, da se nakupi nekoliko več sladkorja, da bi imeli nekaj tisoč vagonov rezerv za vsak primer. Kdo pa misli na konzumenta? CjjO^pCfdcMtfO Državna ustanova za devizne posle? Agencija »Jugoslavenski kurir«, ki izhaja v Belgradu, se zavzema za lo, da bi se osnovala posebna ustanova, ki bi vodila devizno politiko in devizne posle. Sedaj dela to Narodna banka po navodilih in v najožjem sodelovanju s finančnim ministrstvom in smatra agencija, da bi bilo potrebno Narodno banko razbremeniti velikega obsega poslov, ki ga ima z devizami in valutami, da bi se lahko tem bolj posvetila drugim svojim poslom, ki so tudi važni in potrebni za narodno gospodarstvo. Če bi prišlo do utemeljitve take ustanove, bi lahko največji del le odgovornosti padel na to ustanovo samo, ne pa na Narodno banko. Taka ustanova naj bi se imenovala Zavod za devizno politiko ali slično ter bi v njej sodelovali tudi drugi, za gospodarstvo važni resorji, odnosno imeli nanj vpliv. S tem se vračamo v dobo deviznih central, kakor smo jih že imeli v naši državi v prvih povojnih letih po vojnem vzgledu. Češka težka industrija Češka težka industrija Med najvažnejšimi podatki, ki se objavljajo o češki industrijski delavnosti, so gotovo podatki o produkciji težke industrije, t. j. industrije železa in jekla. Od novembra na december 1938 je produkcija železa narasla od 70.000 na 79.000 ton (leta 1937 je padla od 145.000 na 143.000 ton), nadalje je produkcija jekla narasla od 95.000 na 111.000 ton (leta 1937 je od novembra na decembra padla od 212.000 na 188.000 ton). V zvezi s temi češkimi podatki so kaj značilni tudi še poljski podatki, saj je Poljska pridobila velik del češke težke industrije. Produkcija žele-zaren v olševskem ozemlju, ki ga je Poljska pridobila od Češkoslovaške, je znašala decembra 31.000 ton (novembra 28.000) in jekla 43.000 (37.000) ton, jekla pa 1.443.000 (1.451.000) ton. Produkcija železa v novo pridobljenem ozemlju je znašala v letu 1938 88 605 ton, jekla pa 112.124 ton, tako da je znašala lani skupna poljska produkcija železa 966.000, jekla 1.555.000 ton, valjanih proizvodov 1.164.500 ton in cevi 88.500 ton. ★ Razsodbe državnega sveta. Tz zbirke sodb Državnega sveta posnemamo tele tri sodbe: 1. Pritožbo proti delu občnega zbora delničarjev more vložiti tudi delničar, ki ni prisostvoval občnemu zboru. 2. Delavci zaposleni pri vrtnarjih, se smatrajo za kmetijske delavce kot taki niso podvrženi obveznemu socialnemu zavarovanju. — 3. Delniške družbe plačajo takso iz tarifne postavke št. 37 iz zakona o taksah na vse račune brez ozira na to, če so stalni ali začasni. Po tej postavki namreč plačajo delniške družbe 20 din letno za vsak od-prti ali tekoči račun. Po nekem odloku ministrstva financ pa bi bilo ločiti stalne od začasnih računov in od slednjih ne bi bilo treba plačati takse. Državni svet pa je razsodil, da se mora plačati taksa na vsak tekoči račun pri delniških družbah brez ozira na to ali je stalen ali ne. Jasno pa je, da se ta taksa ne plačuje na navadne račune, ampak samo na tekoče račune. Podatki o neopravičenih izvozniških potrdilih. Ministrstvo financ je zahtevalo od denarnih zavodov, ki imajo pravico za devizne posle in za izdajanje izvoznih potrdil, da do 20. januarja 1939 javijo neposredno ministrstvu podatke o neopravičenih obveznostih, katere bi morali izvršiti izvozniki na ta način, da vnesejo devize za izvoženo blago. Ministrstvo zahteva poseben seznam izvoznik tvrdk, ki niso zadovoljili svojim ohvezno-stim do 30. junija 1938 v tem smislu, za tem pa tudi onih tvrdk, katerim je rok za opravičbo izvoza z vnosom deviz potekel do konca leta 1938. Svrha popisa je strožja kontrola nad izvajanjem deviznih predpisov. Odprava konkurza: Stlberc Ivan, trgovec v Mariboru (vsa masa razdeljena). Izprememba imena. Robert in \Vnlter Lowen-stein iz Zagreba sta izprenienila svoje rodbinske ime v Radovan. Poštna hranilnica v letu 1938 Dne 20. januarja smo že objavili nekaj jiodat-kov iz poročila Poštne hranilnice za leto 1938, v kolikor se tičejo kreditne politike Poštne hranilnice. Nadalje posnemamo iz poslovnega poročila za leto 1938 še nekatere podatke: Število čekovnih računov je naraslo lani od 25.845 na 26.012. Opaža se, da se državni uradi v vedno večjem številu poslužujejo čekovne službe Poštne hranilnice, na drugi strani pa se je zmanjšalo število trgovske in bančne klientele, ker je bilo zaprtih lan' mnogo računov, ki že dalj časa niso izkazovali nobenega prometa. Na koncu leta 1938 so se razdelili čekovni računi takole (v oklepajih podatki za konec leta 1937): državni uradi 1657 (1508), samoupravni in drugi uradi 774 (757), šole 112 (101), cerkvene oblasti 312 (288), denarni zavodi 1053 (1094), zavarovalnice 236 (244), zadruge 961 (906), industrijska podjetja 2461 (2590), trgovske tvrdke 8403 (8571), dnevniki in revije 1172 (1155), združenja, organizacije in klubi 3119 (2990). zdravniki 261 (202), odvetniki 800 (770), notarji 80 (77), inženirji 398 (381), uradniki 091 (653), upokojenci 146 (146) in razni 3189 (3167). Število čpkovnih računov inozemcev se je znatno zmanjšalo od 1984 na 1634. Posebno se' je zmanjšalo število računov iz češkoslovaške in bivše Avstrije. Na koncu leta 1938 jih je bilo (v oklepajih podatki za konec leta 1937): Nemčija 1259 (1414), Češkoslovaška 186 (371), Madžarska 68 (70), Francija 27 (27), Švica 24 (24), Poljska 16 (16), Italija 11 (11), Romunija 3 (5), Belgija 2 (3), osta- le evropske države 25 (27), izvenevropske države 13 (15). V mednarodnem prometu je bilo (v virmanskem prometu) izplačil v inozemstvo za 1.6 (1.4) milij., vplačil v gotovini iz inozemstva pa 1.46 (1.26) milij., virmanov pa 0.4 (0.46) milij. din. Nakaznic je prispelo iz inozemstva 16.26 (17.56) milij. din, odšlo pa je 1 275 (1.57) milij. din. Deviz je prispelo Poštni hranilnici lani za 21.96 milij. din. V kliringu je izkazovala Poštna hranilnica prometa 33.9 milij. din, poleg tega je še nabavila za komitente mark za 8.7 milij. din, za Francijo pa 0.8 milij. din. Hranilne vloge. Objavili smo tudi že podatke o stanju hranilnih vlog. Dne 31. avgusta 1938 so znašale hranilne vloge 1318.4 milij. din, zaradi napetega mednarodnega položaja v septembru so se hranilne vloge zmanjšale do konca septembra na 1190.3 milij. din, v naslednjih mesecih pa so vloge zopet narasle. Do konca decembra 1938 so vloge zopet narasle, če ne upoštevamo pripisanih obresti, za 46.7 na 1237.0 milij. din. Kajti pripisane obresti so znašale 49.1 milij. din, od rentnega davka 1.5 milij. din. Skupna vsota vlog je bila višja kot na koncu 1937, ko je znašala 1249.0 milijonov dinarjev. Obrestna mera je ostala neizpremenjena 4%, plačevanje obresti pa je bilo omejeno na zneske do 100.000 din Število državnih uslužbencev Vsako leto izdaja proračunski oddelek finančnega ministrstva pregled o številu državnih in ba-novinskih uslužbencev, upokojencev in invalidov v posameznih proračunskih letih. Tak pregled za proračunsko leto 1938 1939 je že izšel in iz njega posnemamo naslednje podalke: število državnih uslužbencev se je od 1937-38 na 1938-39 zmanjšalo za 9686; sicer je število uradništva naraslo za 4743 na 7Q.506 (zlasti zaradi napredovanja pripravnikov, katerih število se je zmanjšalo za 1472 na 12.067). Najbolj se je namreč zmanjšalo številc kontraktualnih in honorarnih uslužbencev ter dnevničarjev: za 15.807 na 21.274. Da se je izkazano število državnih uslužbencev zmanjšalo, je pripisovati dejstvu, da so bili iz statistike izločeni delhvci v ustanovah resorja ministrstva za promet in ministrstva za gozdove in rudnike. Število delavcev v ministrstvu za promet je naraslo za 556, pri ministrstvu za gozdove in rudnike pa 330 Skupno je bilo v obeh resorjih delavcev leta 1037-1938 17.217, to število se je povečalo za 886 na 18.103. Ce izločimo delavce iz statistike za 1937-1938, dobimo skupno število državnih uslužbencev s 191.535, dočim znaša letos število uslužbencev 199.066 in se je torej število uslužbencev povečalo za 7531. Če privzainemo v statistiko za 1938-19H9 še delavstvo obeh ministrstev, dobimo skujmo število državnega uslužbenstva z 217.169 v primeri z 208.752 letfi 1937-1938. To je obenem tudi najvišje število državnega uslužbenstva po vojni. Kajti doslej je znašalo najvišje število državnih uslužbencev leta 1930-1937 z 212.634. Naslednja tabela nam kaže število državnih uslužbencev in državnih uslužbencev pri banovinah od leta 1932 dalje: Nov adresar. Že dolgo ča6a ni izšel v naši državi noben večji adresar za vso državo (zadnjega je izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine leta 1934). Zato je hvalevredno, da je po tolikih letih začeto delo za adresar proizvodnje v Jugoslaviji, Ta adresar bo vseboval veliko več in preglednejše podatke kot dosedanji adresarji. Adresar 6am, ki bo v 5 jezikih: v srbohrvaščini, nemščini, angleščini, francoščini in italijanščini, bo vseboval vsa industrijska podjetja v državi in ona obrtna podjetja, katera radi obsega njih poslovanja že lahko štejemo med industrijska podjetja. Za vsako podjetje bo vseboval podatke: naziv tvrdke po protokolaciji, točen naslav, brzojavni naslov, lastnik, število čekovnega računa Poštne hranilnice, bančno zvezo, podružnice, kdaj je bilo osnovano, kaj proizvaja pogon, v katere države izvaža in odkod uvaža surovine. Ker je to delo zelo važno za naše gospodarstvo in zlasti za poslovne stike z inozemstvom, padpirajo tudi gospodarske zbornice v državi izdelavo tega adresarja, ki bo izpopolnil važno vrzel v naši strokovni literaturi. Po naših informacijah bo 6tal v predplačilu adresar pri znatnem obsegu samo okoli 85 din, kasneje več. Promet novosadske borze je znašal v preteklem letu 1,936.550 met. stotov (1937 2,015.200 met. stotov). Bilo je prometa v pšenici 758.500 (604.400), v koruzi 950.200 (1,177.700), v maki in otrobih 192.200 (192.450) in v ostalih proizvodih 36.650 (16.950) met. stolov. V novi izvozni kampanji od 1. julija 1938 je Prizad kupil na novosadski borzi 270.100 met. stotov pšcnice. Zmanjšani pra-met v koruzi je pripisovati zastoju v kupčiji radi deviznih omejitev in radi teritorialnih izprememb v Evropi. Skupna vrednost prometa znaša 271.666.920 (248.441.399) din. Kavama Ruski car d. d., Belgrad. Družba se je že konstituirala, ima glavnico pol milijona din, člani uprave so: Ljudevit Rac, Milan Banjanin in Gj. Tanaskovič. Uvozna kvota za les v Nemčiji. Ministrstvo za gozdove in rudnike, oddelek za upravo državnih gozdov, odsek za državna gozdna podjetja sporoča, da odpada po sporočilu Narodne banke od razdelitve vplačil v Berlinu po kliringu z Nemčijo na tromesečje januar-niarec 1939 jx) belgrajskem protokolu od 25 oktobra 1938 od skupnih vplačil v Berlinu 30 4 milij. mark na les 9% odn 2,736.000 mark. Ta kvola velja za izvoz v Nemčijo skupno z Avstrijo brez prihrankov odn. prekoračenj iz predhodnega četrtletja. Dne 24. Januarja 1939 bo pri štabu utrje-valnih del v Ljubljani, Metelkova ulica, pismena neposredna pogodba za nabavo bencinske meša-nicp, olja za motorje in konzistentne masti. — Delavnica dravske divizije v Ljubljani, Koharid-ska ulica, sprejema pismene ponudbe do 21. januarja za dobavo smrekovih desk, jesenovih desk. raznih žebljev in vijakov ter mizarskega kleja. Danes ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri — Film bleščečega razkošja, lepe napete in pretresljive v-ehine Ne zamudite tega sporeda! KINO UNION Telefon 22-21 V-stopnice priporočamo nabaviti že v predprodaji 1 Kneginia Tarakanova Lliibavn« tMiredlJa dveh mladih llnrtt. rb o|pnlb na smrt. fc«r Je mogn^nn nnrlnA KntArinn Velik* nnanrn- tovala ninni sreči' 1931-1932 1932-1933 1933-1934 1934-1935 1935-1936 1936-1937 1937-1938 1938-1939 pri banovinah 41.786 ? 43.685 44.421 44.446 47.278 49.571 50.163 1932-1933 1933-1934 1934-1935 1935-1936 1936-1937 1937-1938 1938-1939 6.344.4 5.506.06 5.028.3 5.057.8 5.376.24 5.822.0 6.675.0 skupno 11.323.2 10.438.3 10.171.25 10.249.8 10.323.5 10.910.0 12.180.0 vsi drž uslužbenci 186737 197.056 207 130 205.119 208 277 212.634 208.752 217.169 Tako dosega skupno število državnih uslužbencev že skupno število čez četrt milijona, točno 267.332. Pomen in velikost osebnih izdatkov v primeri z materialnimi in skupnim državnim proračunom kaže naslednja tabela (v milij. din): osebni materialni 4.978 77 4.932.26 5.142.94 5.192.0 4.947.3 5.088.0 5.505.0 Iz tega pregleda je razvidno, da so izpremem-be v višini osebnih izdatkov manjše kot pri materialnih izdatkih. Materialni izdatki so bili za časa krize najbolj zmanjšani, pa so tudi v času izboljšanja državnih financ znatneje narasli kot osebni izdatki. V letu 1934-1935 in 1935-1936 so bili materialni izdatki celo manjšo kot osebni izdatki, v dobi izboljšanih državnih financ leta 1938-1939 pa presegajo za več kot 1.170 milij. din osebne izdatke. Tudi se materialni izdatki v dobi krize izvršujejo v manjšem odstotku kot državni osebni izdatki, ki so razumljivo bolj stalni. Pada v oči, da so osebni izdatki posebno narasli od leta 1937-1938 na 1938 1939. Osebni izdatki so narasli v vseh resorjih, posebno pa v resorju ministrstva za promet. Drž. uslužbenci pri banovinah. Pri banovinah je bilo leta 1938-1939 na poslu 50.163 državnih uslužbencev, od tega jih je največ spadalo v resor prosvetnega ministrstva 34.623, nadalje v resor ministrstva notranjih zadev 8.879, ministrstva za gradbe 2.879, ministrstva socialne politike in narodnega zdravja 1.930, ministrstva trgovine in industrije 989, kmetijskega ministrstva 542, ministrstva za gozdove in rudnike 378 in m-nistrstva za finance 9 (načelnikov finančnih oddelkov banskih uprav). Naša banovina je imela zadnja leta na službi državnih uslužbencev in svojih uslužbencev: drž. uslužb. ban. uslužb. 1932-1933 1933-1934 1934-1935 1935-1936 1936-1937 1937-1938 1938-1939 5.503 5.822 5.926 9.526 6.352 6.542 6.595 897 1.814 1.880 1.949 2.025 2.963 3237 Povečanje od 1936-1937 na 1937-1938 je nastalo zaradi prenosa poslov ljudskih šol na banovine. ■■ Kino Kodeljevo tei.4i-64mm Danes ob pol 3., pol 6. in pol 9. ter jutri ob 8. uri Krvavi kapitan (Errol Fiynn, Ohvia HaviUand) popolnoma nova kopija filma Spllon Azav (Olga Čehova, Fritz Raso) Borze Devizni trg Pretekli teden ni bilo na deviznem trgu posebnih presenečenj in izprememb. Funt sterling je ostal ves čas na isti višini din 238 plus 8.4%, kar znaša din 258, nemška klirinška marka pa je notirala 13.70 do 13.90. Z ozirom na cenejšo marko je bil promet prve dni v tednu precejšen. Živahna je bila v Zagrebu in Belgradu tudi ter-minska kupčija, ki ima sedaj čvrstejšo tendenco, iz česar bi smeli sklepati, da trg za enkrat na nadaljnje poslabšanje tečaja ne računa. Grški boni so bili stabilni. Koncem tedna so notirali v Belgradu 37.40 do 38.10, v Zagrebu pa 37.335. Promet pa je bil skromen. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10.122 milij. din v primeri z 10.945, 7.256, 10.96 in 15.513 milij. din v prejšnjih tednih. Na zagrebški borzi je devizni promet znašal v pretečenem tednu din 28.7 milijonov, od tega je odpadlo nekako polovica na devizo London, polovica pa na klirinške marke, na helgrajski borzi pa je promet znašal din 24.8 milijonov. Tečaji blagovnih deviz, izračunani na bazi londonskih tečajev, ter tečaja din 257 za lunt-sterling, so bili danes: Newyork B4.92- 55.29 Pariš 146.07—146.05 Ztlricb 12.40- 12.48 Amsterdam 29.82— 30.02 Bruxelles 9.28— 9.34 Za valute in šalterske devize so plačevali ljubljanski denarni zavodi približno sledeče cene: Valute: amer. dolar fnnt sterling franc. trs. švie. frs. hol. goldinar belga Šalterske device: 52.50 amer. dolar 54.28 248.— Fstg 249.38 140.— Ffr» 140.67 12.- Sfrs 12.02 28.90 Hfl 28.92 9.— belga 9 -i Denar Curih: Belgrad 10, Pariz 11.6925, London 20.72, Newyork 442.75, Bruselj 74.825, Milan 23.80, Amsterdam 240.41, Berlin 177.20, Stockholm 106.75, Oslo 104.20, Kopenhagen 92.55, Praga 15.16, Varšava 83.50, Budimpešta 86.50, Atene 3.80, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.14, Buenos-Aires 101.75, Sofija 540.—. N Živinski sejmi Živinski sejem na Krki v okraju Litija 9, januarja. Živina se je prodajala po sledečih cenah: voli debeli 4.50—5.25, poldebeli 4—4.50, plemenski 4—4.50, krave plemenske 8.5C—4.50, krave za klobase 2—3, mlada živina 4—4.50, teleta 1. 7, II. 6 din za 1 kg žive teže. Cena živine in kmetijskih pridelkov v Ptnju 18. januarja: Voli I. 4.60, II. 4, III. 3.50, telice I. 4.50. II. 4, III. 3.50; krave I. 4. II. 8, III. 2; prašiči špeharji 8.28—8.50. pršutarji 7.20—7.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 8—10: svinjina 13—16, slanina 17, svinjska majt 18; Čisti med 20; surove kože goveje 9. teleč e 11, svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica 1880, ječmen 190, rž 170, oves 175, koruza 130, fižol 200; eeno 50—75. slama 25—30: jabolka I. 500. II. 400, III. 200; pšenična moka 325—350. koruzni zdrob 225 din za 100 kg. — Navadno mežano vino pri vinogradnikih 5, fino sortirano kvalitetno vino pri vinogradnikih 10, novo vino iz navadnih vret grozdja 4 25, iz kvalitetnih vrst grozdja 8; mleko 1.50 din za 1 1. Mariborski svinjski sejem 20. jan. 193!). Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 179 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80-100 din, 7—9 tednov stari 110—130 din, 3—4 mesece stari 280—340 din, 5—7 mesecev stari 350 do 450 din, 8—10 mesecev stari 490—550 din, eno leto stari 780—1000 din, 1 kg žive teže 6.50-9 din, 1 kg mrtve teže 9—11.50 din. Prodanih je bilo 101 komad. La Jana, Vera Bergmann, Ernst Frit* Ftlrbringer. — Skoro vsi nemški filmski umetniki na delu I Razkošna ei Jilnyka re»ija! Ljubezen, elasba, balet, petie, plesi, ■ atrakcije, humor! Edinstveno delo nemške filmske produkcije! Danes ob 1030.16., 17., 19 in 21. uril I_KinoSloga, tal. 27.10 • Rnarvlralta il vstopnic« I | V zarji slave I Zdravje iz rož Med zdravilne rastline štejemo tudi po suhih travnikih, r>o redkih gozdovih in parobkih rastočo betoniko ali bukvico, ki jo imenujemo z latinskim izrazom Betonica officinalis tudi Stachys oflicinali, nemško pa Betonie ali Zehrkraut. Imenovano rastlino kaj lahko sjx>znaš po ko-cinastem, srednje visokem steblu, saj doseže v višino komaj kake tričetrt metra, ki nosi jajčasto podolgovate, pri dnu srčaste, grbančaste, pecljate liste in škrlatno rdeče, listnate cvete, ki so zbrani v nekakem vretencu (kot pri mrtvi koprivi). Vse razcvetje je klasu podobno. Rastlino nabiramo ko cvete, kar se zgodi v poletnih mesecih (juniju in juliju). Predvsem pridejo v zdravilstvu vpoštev listi, ki vsebujejo precej črenslovine, nekoliko grenkih snovi, hlapnega olja itd. Zaradi teh snovi uporabljamo betoniko za zdravilo pri prehladih in katarjih dihal, pa tudi pri prehladih in katarjih prebavil. V naznačene namene pripravimo iz posušenih listov čaj (za kar vzamemo 1 veliko žlico posušenih in drobno narezanih listov na četrt litra vode). Pa tudi za iz-mivanje ran nam pride voda, v kateri smo kuhali betoniko, prav. Brezdvoma ni nikogar, ki bi ne vedel, da je vsem znani hcieg ali kot mu ponekod pravijo tudi beza, bažovina, zovika, zovina, češko: černy, poljsko: bez czarny, rusko: Buzina czornaja. latinsko: Sambucus nigra, nemško pa: Schwarzer Ilolunder, zdravilna rastlina, rekel bi, nekaka domača lekarna. Saj so skoro vsi deli tega grma zdravilni. Trav pridejo cveti, jagode, listje in lubje. Posebno prav je, da raste ta koristni grm blizu Človeških naselij. Cvetje nabiramo v juniju in juliju In sicer ob lepem vremenu. Sušiti jih moramo v zračnem, pa senčnem prostoru. V cvetju je hlapno olje črenslovina, sluzi, razne kisline (jabolčna, baldri-janova, vinska). Sveže cvetje diši skoro omamno, posušeno pa dobi milejši duh. Je nekoliko grenkega okusa. Iz cvetja pripravljamo poli vek (1 veliko žlico na četrt litra vode), ki ga rabimo kot zdravilo pri raznih prehladih. Zlasti za potenje ga priporočajo. Pripomnimo, da naj bezgo-vega cvetja gospodinja ne kuha, marveč naj ga z vrelo vodo polije; tako pripravljen č a j je primerno osladiti z medom, zlasti če gre za prehlade. Jagode vsebujejo razne sadne kisline, grenke snovi in črenslovine. Iz njih pripravljamo prijetno, pa tudi zdravilno pijačo, ki pride prav kot čistilo. Kako je pripraviti tako pijačo, ve menda vsaka gospodinja. mu V ,,fitJh nalde,n?° nek alkaloid (sambucln); diši neprijetno, pa jih moremo kljub temu uporabit v zdravilne namene. Iz njih pripravljamo čaj (kukaj!), ki pospešuje delovanje ledvic, zaradi cesar ga priporočajo bolnim na sladkorni bolezni, iz mladih listov pripravljajo ponekod celo salato. Lubje vsebuje precej črenslovine. nekoliko smole pa še druge snovi v manjših množinah. Rabimo ga zunanje za obladke, notranje pa k o t čaj pri oparnosti. Pri tem je paziti, da zdravilo ni premočno in ga bolnik ne vzame preveč, ker povzroča povračanle. 7a!o čaj pripravi tako, da do-neš na četrt litra vode le 1-2 kavini žlički posušenega In drobno zdrobljenega lubja (zeleno lubje). K U C T V U A J. Ev. Krek v boju za treznost Kako je z njegovim »pijanstvom«? Ni bilo kmalu torišča, na katerem ni Krek v svojem času česarkoli storil. Ko je širil in dvigal ljudsko izobrazbo, je moral zadeti tudi v naše pijanstvo. Vsaj že za konec leta 1900 je bil v deželnem odboru za mednarodni protialkoholni kongres na Dunaju. V začetku leta 1901 je v ljubljanski SKSZ predaval o alkoholizmu in govoril za omejitev pijančevanja. Na shodu nepolitičnih društev (7.8. sept. 1902) ee je ponovno dotaknil tega vprašanja in je »kol priznan pijanec« vabil navzoče, naj se udeleže protialkoholnega shoda (17. sopt. 1902). Sam pa pri tem 6hodu pač ni sodeloval. Ko se je (26. okt. 1903) ustanovila vseslovenska »družba treznosti«, je tudi Krek govoril o »pijančevanju in delovnem ljudstvu« (četudi je isti dan govoril na javnem shodu v Št. Petru na Notranjskem). Takoj je dobil brco, ki na n morda lahko vsaj nekoliko raztolmači, zaka> Krek takoj od vsega početka ni stal v prvih vrstah treznostnega gibanja. »Slovenski narod«, ki je že prej namigaval, da Krek rad pije, je (31. okt. 1903) prinesel notico o »katoliškem antialkoholiku«, kjer se je bralo ludi: »Duševni vodja klerikalcev je dr. Krek, in da je mož pred Bogom in pred ljudmi velik pijanec, je tako znana stvar, da. konstatiranje te resnice nikakor ne more biti žaljivo... Ta in oni se sicer čudi, da je vinski bratec dr. Krek na proti-atkoholnem shodu igral tako važno vlogo, češ, to jo komedija. A morda se godi dr. Kreku krivica in hoče on s svojim življenjem le pokazati, kako grda razvada je pijančevanje.« Ta hudi napad, ki je sicer izšel sredi najhujšega obstrukcijskega boja v deželnem zboru, vendar naravnost izziva k rešitvi vprašanja, kaj je prav za prav bilo s Krekovim pijanstvom? »Priznanega pijanca« se je celo sam nazval, ko je vabil k udeležbi na protialkoholnem shodu. »Slovenec« je (7. nov. 1903) le navedel trditve »Slovenskega naroda« in jim pristavil pohleven poziv: »Cujte, dr. Tavčar, ki sle odgovorni za tako pisanje! Znanci dr. Kreka nam zatrjujejo, da dr. Krek že več mesecev ni pokusil nobene alkoholne pijače in da živi kakor kak abstinent .« Zakaj ga ni bolj zagovarjal? Ali se v tej mlačnosti in v ovinkih (znanci... zatr.jujeio, da) skriva zadrega pa liho priznanje »Slovenskemu narodu«, da ima prav? Da bi prišel do resnice, sem iskal in še iščem živih prič. Vpraševal sem po Krekovem »pijanstvu« n. pr. njegovo sestro gdč. Cilko, g. kanonika J. Sušnika, pokojnega ravnatelja dr. Debevca. duhovnega svetnika J. Kalana. ministra J. Gostin-čarja in še nekatere druge Krekove znance. Zatrjevali so mi, da je Krek bil nekaj časa popoln abstinent, a ne ves čas svojega življenja, spočetka ni bil in na koncu tudi ne. Največ, kar sem mogel zvedeti, je bilo, da se je še kot študent menda nekoč malo pregrešil zoper zmernost. Sicer pa tudi kadar je pil. je pil zmerno. Spil je svojo mero vina, nato se ga ni več dotaknil. Nihče izmed mojih poročevalcev ni mogel novedali. da ga je kdaj videl pijanega. Celo svetnik Kalan. ki bi bil gotovo kaj takega opazil, če bi bilo le mogoče, mi je izrecno zatrdil, da ga je vedno videl le treznega. Da, še pohvalil ga je, da se je z vso silo zavzel za treznoslno gibanje. Bojevnik za treznostno gibanje Pre.novljena »družba treznosti« pač ni najbolje uspevala, ker se je kmalu ustanovilo novo driištvo »Abstinent«. Občni zbor (19 nov 1905) je izvolil za predsednika Kreka, pač menda no zato ker je bil pijanec Tako je Krek dobil nekako izkazniro bojevnika proti pijančevanju »AhstinenU je bil zelo delaven in sam Krek se je zares vneto udeleževal hoja proli alkoholu. Ta ni bil lahek. Krek je bil ,'.elo priljubljen govornik. In vendar se mu je zgodilo n. pr. v Mošnjah (6 ian. 190.")). da so ga ljudje z zanimanjem poslušali dokler je govoril o državnem, deželnem in občinskem gospodarstvu, vsaj nekateri pa so pričeli ugovarjali, ko je prišel na občinske doklade na žganje. »Žganje bomo še pili, žganja si ne pustimo podiažiti,« so govorili. (»Domoljub« 1905. št. 2. str. 21 Imel pa jo še tršega nasprotnika, p. Stanislava škrabca. Ta je v seplemberski številki »Cvetja iz vrtnv sv. Frančiška« na platnicah omenil Somre-kovo knjigo »Gospodova zadnja večerja«, ki jo izšla v Mariboru I. 1905. V zvezi s tem pa ie tudi povedal svoje mnenje o protialkoholnem gibanju. Ni sicer zanikal njegove polrehe. zavračal pa je framasonski guttemplerski nauk ki je perva ,teza za abstinente': .Vsaka alkoholična pijača, tudi vino. pivo in mošt, je strup'.« f»Cvelje XXII, 1905, zv 9) V tem ie namreč videl prekanjeno iz-|iodkopavanje katoliškega verskega nauka o evlia-ristiji in katolišk? vere vobče. Odgovoril mu je v »Primorskrni listu« (14. oktobra 1905) neki J. K. (pač Jožef Kosec — prim. »Cvetje«, XXII, 1905, zv. 9, platnice) in Škrabec mu je takoj v naslednji številki svojega lista izpodbijal dokazovanje ter mu razlagal, da je napačno navajal sveto pismo v citatu »V vinu je nečistost«, mesto, ki bi se j>o Škrabcu moralo po slovensko glasiti: »Ne opivajte se z vinom, v čemer (= v opivanju) je razbrzdanost« (Efež 5, 18 — »Cvetje«, XXII, 1905, zv. 10, platnice). K temu se je nato še vračal, havil se je še 7. drugimi mesti v sv. pismu, navajal stavke iz raznih knjig domačih in tujih itd. Vmes pa je tudi zapisal: »Na shode, kjer imajo prvo besedo gutteniplerji in drugi framasoni in brezverci ali krščeni ali obrezani, tja naj bi katoliški duhovniki ne hodili, lam nimajo nič iskati. Sploh bi vtegnilo najlepše biti, da duhovni pastir ne hodi mnogo j>o svetu, (potreben je doma pri svoji čredi, tam je njegova služba, vsak čas ga lehko iščejo. Tam naj torej tiho študira sveto pismo in dogmatiko in moralo itd., lam naj moli, tam premišljuje in posti se ob kruhu in vodi, če more in če hoče. Tako bo v lepi ljubezni sam ljubljen vzgajal svoje duhovne ovčice, tako tudi najbolje reševal »socijaljno vprašanje« mej svojimi rojaki, prepričan, da, če nas in našega narodiča ne bo rešila naša stara katoliška cerkev se svojim božjim naukom, sfe svojimi mogočnimi vzgojnimi sredstvi, kaka moderna mejnarodna ma-nija se svojim bogokletnim pretiravanjem ga tudi ne bo .Abstinenclerski fanatizem jo največa zapreka v boju zoper aljkoholizcm', tako sodijo možje, ki morajo o tem vedeli več ko midva, jaz in moj čislani nasprotnik.« (»Cvetje«, XXII. 1905, zv. 12, platnice.) Te besede bi mogle meriti čez neposrednega nasprotnika na — Kreka! Posredovati je skušal A. Ušeničnik. Ko je pisal o Forelovem jiojinovanju spolnega vprašanja, je navajal Forelove misli o alkoholizmu. (»Kat. obzornik«, IX., 1905, 298si.) Ko je ocenjeval »Piščalko za abstinente, pivce in pijance«, ki je izhajala v Celju (urednik L. Lenard), se je razpisal o alkoholizmu ter se pod črto (sti. 422) izrecno dotaknil nesporazuma glede teze: vino je strup. »Vino prav za prav ni strup, ampak v vinu je strup.« (»Kat. obzornik«, IX., 1905, 420 si.) V naslednjem letniku pa je napisal pori naslovom »Alkoholizem in abstinenca' svoje »misli za predavanja o alkoholizmu.« Višek članka je morda v tezi: »Vino ni zlo. a zlo je zloraba vina.« S tem je dal prav Škrabcu, v nadaljnjem pa je skušal pokazati pomen abstinence, bodisi iz potrebe ali iz ljubezni. (»Kat. obz.«, X.. 1906, 100si.) Škrabec je sicer odgovoril »Cvetje«, XXIII., 1906, zv 2. platnice), nadaljeval pa je s »svetopisemskim« jezikoslovjem in navajal razna dela, ki so bila v zvezi z alkoholizmom. Zlasti se je obširno papečal s knjižico: »Kaj je torej z alkoholom? Vsem, ki so dobre volje, pojasnjuje M. V. 1906...,Kat. bukv.' v Ljubljani.« Branil je svoje nazore, pobijal Forela in pozival pisca knjižice, naj popravi krivico in škodo, ki mu (= Škrabcu) jo je napravil pred slovenskim svetom, ko da je njegove trditve napačno tolmačil. To se je vleklo do konca leta. ko je šrabec, zaključil z »Amen in piinrtum«, nakar je z naslednjim letom zopet uporabljal platnice »Cvetja« za bolj jezikoslovne razprave. (»Cvetje«, XXIII, 1906, zv. 8-12, platnice.) Ume se, da se je Krek lahko čutil zadetega v tej |>olemiki, dasi se njegovo ime menda nikjer ni imenovalo. Bil je vendar kot predsednik »Abstinenta« nekak uradni vodja boja za treznost Poleg tega je lahko nanj meril Škrabčev nasvet, naj duhovnik ne hodi mnogo jk> svetu, naj ostaja |>ri svoji čredi in tiho študira, tako bo tudi najbolje reševal socialno vprašanje itd Ni čudno torej, da je tudi Krek Škrabcu odgovoril. Storil je to na protialkoholnem zborovanju v Unionu na Goriškem (21. okt. 1906), Med ostalim je dejal. »V vaši nejiosredni bližini živi mož, ki se bojuje proti nam s pisano besedo. Nisem se dosti zanimal za napade jiatra Škrabca, loda v zadnjem času postajajo njegovi napadi vedno bolj zanimivi Ako bi meni kot profesorju filozofije kak bogoslovec tako nelogično dokazoval z dokazi, kot jih ima Škrabec na zadnjih platnicah rCvelia iz vrlov sv. Frančiška», dal bi mu dvojko Tudi njegovo dokazovanje iz sv. pisma ni nič boljše...« (»Naša moč«:, 26 okt. 1906.) Škrabec je ta napad le sjroloma kratko omenil v polemiki z M. V., ki se je v svoji knjižici skliceval pač tudi na dr Breclja. »... meni je dr. Brecelj dobro znan že nekaj let... Kaker ste morebiti že izvedeli, je bil dr. Brecelj tudi pervi, in je do zdaj edini, ki me je očitno, ustno in pismeno (v »Prim. listu«) branil, ko se mi je izreklo zaničevanje na znanem shodu v Mirnu. Bodi mu za to izrečena očitna |>riserčna zahvala1« (»Cvetje«, XXIII, 1906. zv. 12. platnice.) Sicer pa je končno v tej polemiki imel svoj prav Škrabec kot znanstvenik, in Krek kot praktičen delavec, ki je videl zlo alkoholizma ter ga je pobijal 7. argumenti, kakor jih je dobil, ni pa se toliko brigal za njihove zadnje konsvekvence. Fanatičen »abstinender« pa on itak ni bil. Saj je celo kot »trdovraten abstinent« delal izjema vsaj s — teranom. »Poznal ga je in dejal večkrat, da teran ni vino v pomenu upijanljive pijače, marveč le zdravilna nebeška kapljica, ki človeka tudi navdušuje in vznaša.« (Abram. »Mentor«, XIV., 1926-27, 110.) Torej nič ozkosrčnosti jx) tezi: vino (ali vsaj: alkohol) je sirup! To je pokazal še ob neki drugi oriliki. V Ljubljani se je (15. jul. 1906) vršil protialkoholni shod. Prišel je tudi Krekov prijatelj rajni Abram, ki je bil prav tedaj nekaj bolan Zalo je imel s seboj stekleničko brinovca, da bi ga imel pri rokah v primeru kake slabosti. V gneči protialko-holikov se mu je steklenička odmašila in Krek je kmalu zavohal brinovpc. Med hihitanjnm ga je iztiral na proslo »Le brž pa kar tod pri teh vratih; tam doli je dohtar Robida, Oostl. Zajec in še druge zverine, ki so brinovcu strupeni, ko jvi zajčji krvi!« Drugo ititro pa je Krek priznal: »Veš, prav za prav je bil tvoj snočnji nastop najboljša, naibolj uspela točka v našem programu.« (Abram, »Mentor'-, XIV. 1926 27. 158.) Krek je bil praktičen življenjski delavec in ne suh znanstvenik ali celo le logik, zalo je ravnal, kakor je življenje terjalo. Ko je videl zlo pijančevanja, se je bojeval proti njemu in postal je sam abstinent, da si je olajšal delo Saj je moral vreči raz sebe očitek, da je »pijanec«. Kakor pa nj pretiraval v abstinenci, skoraj gotovo tudi v pitju ni. kadar je pil. Ali ne označil in to preudarnega moža? Vinko Brumen. V 15. stol. je moralo biti precejšnje število judovskih rodbin v Mariboru, ki so se bavile največ z denarnimi posli in s trgovino Imeli so hiše v mestu, pa je podoba, da so pridobili tudi posestva v okolici in vinograde v Slov goricah, ali kakor je očitno, so jih pridobili na način, da so se dolični lastniki pri njih zadolžili in morali slednjič tem židovskim upnikom in oderuhom posestva pre|mstiti za dolg, ki je naglo rastel ob visokih obrestih. V deželnem arhivu v Gradcu še namreč hranijo nekaj za dolžni c in kupnih pogodb, pa se ne bomo motili, če rečemo, da je ohranjen gotovo le majhen drobec in še ta bržčas r>o kakšnem naključju, vseh teh listin .in pogodb Takšno zgodovinsko gradivo čisto zasebnega značaja iz tako stare dobe se je v naših krajih le redkokdaj in redkokje ohranilo Da jih je navzlic tej redkosti za neko dobo razmeroma mnogo tu in da se goslo vrstijo, kakor kaže njih leto in dan. bi mogli sklepati r.a veliko število teli judovskih trgovcev v Mariboru Vendar ne smemo pozabiti neke okoliščine, namreč da so li židovski oderuhi s posestvi prav tako kupčnvali. kakor i denarjem. |>o-sestev in vinogradov gotovo niso kupili zato. da bi jih obdelovali, saj se Židi" nikoli niso ukvarjali s poljedelstvom, ampak so jih tukaj prevzeli gotovo kratkomalo za dolg, ki ga njih dolžnik ni mogel plačati, pa so ob prvi priložnosti posestvo ali vinograd zopet spravili v dena* Tudi judovsko pokopališče je bile v Mariboru v tej dobi. vendar tudi lo samo po sebi ne dokazuje. da je bilo mnogo Judov tukaj ker so svoje pokopališče morali imeti v vsakem primeru, saj ni bilo dovoljeno po cerkvenih zakonih, da bi Juda jx>kopali na katoliškem grobišču. Judovsko pokopališče pa omenja neka listina iz I. 1134 Kakor je razvidno iz listin, ki jih bomo na kratko povzeli, so bili mariborski Judje v stalnih poslovnih in rodbinskih zvezah s svojimi rojaki v Gradcu |nr tudi z onimi |>o manjših mestih, kakor n. pr. v Velikovcu. Izpišimo na kratko vsebino samo nekaterih teh listin kolikor smo jih slučajno naleteli v gori omenjenem arhivu in kolikor se tičejo mariborskih Judov, ter naših krajev in ljudi. Jasno vidimo, da so se li potomci Abrahama bavili pri nas. kakor povsod, tedaj, kakor vspkdar. s posojevaniem denarja in so vsole za tedanje čase precejšnje. Kaj pravijo listine? Izposojevali pa so si od njih denar — kakor je razvidno iz drugih zadolžnic. ki jih ne navajamo. vsi stanovi: deželni knezi in plemstvo (zlasti so se tedaj Judon zadolžili StuhPnhnrgi vsoto za vsolo so si izposodili, kakor kažejo zadolžnice), duhovniki, meščani in celo kmetje. Nekaj primerov: 11. 2. 1174 odstopi Jud Ju-deli, Jožefov sin v Mariboru zadolžniro za 9 gld . kalero je izslavil Hansl Fiizeli. 25. 4. 1474 proda Jud Smovel, Oddlei"" «'P v Mariboru Štefanu Gleidu 374 vinograd. 28 2. 1474 proda Jud David, Aramov sin v Mariboru Petru marenberškemu hišo v Slovenski ulici. 8. febr. 1476 je Jud Abram iz Maribora potrdil Juriju Tawalderju, tamkajšnjemu kaplanu, sprejem nekega dolga v gotovini. Pripomnimo, da je tega leta bil judovski sodnik v Mariboru neki Jiirg llebenstreit. Istega leta 21. jul. je Jud Smoyel, Godleina sin v Mariboru prodal Andreju R.javcu iz Dobrave hišo in dvor v Slovenski ulici Istega leta 29. iul. daje Vilhalm v Saurau zaščitno pismo Judu Davidu, Aianiovemu sinu v Mariboru^ za njegove sodno priznane pravice na nepremičnine v zapuščini nekega Jurija Onverbgena. Le-ta se je je bil za žive dni gotovo zadolžil pri Davidu in je Jud poprijemal njegovo zapuščino. Ta primer podpre našo gornjo trditev, da so judovski denarniki prevzemali posestva za dolg in jih dalje prodajali, zalo so bile take kupčije tako čestn in so listine mnoge. 18. okt. istega leta potrjujeta Mosche m .Tudas Smoyelova sinova v Mariboru Ju rim, zetu Janeza v Vodelu prejem nekega dolga v gotovini Istega leta 4. nov. preda Jud Sana v Mariboru prošlu Janezu grehinjskemu neko zadolžniro za 60 funtov pfenigov. kalero je izstavil velikovški tržnn Blaž Batmanger 7 vsemi pripadajočimi listinami in zaščitnimi pismi. 16. febr 1477 proda Jud Aram, Seldmanov sin v Mariboru Kašparju Kumerju v Ptuju vinograd za neko vsoto denarja. 12. felvr 1478 izroči Nasf.au, Jud v Grazu, Rožla sin v Mariboru Juriju. Herinanovemu sinu (za 1'irchach) njegovo zadolžniro. 13. 3. 1478 zapove cesar Friderik III. sodniku in svetovalcem v Mariboru, naj izroce Maver Gregorju in njegovi seslri Marieti hišo Juda Arama. Istega leta se omenja v neki listini neki Jud Jad v Gradcu kol Maulov sin v Mariboru Istega leta na Duliovo |io Šentliljovpin vrneta Nachman Juda. Jakoba sin v Mariboru in Jakob, Juda Mondleina sin v Radgoni Janezu Mindorfferju dve na Hnnrika Mindorffnrja se glaseči zadolžnici za 80 gld Pečalil je ludi Hannes Kiiudnl, judovski sodnik v Mariboru. (Prednji podatek je iz Orožna, Saunien. sir 252.) 10 marca 14RO prenese Jud Le\vy, sin rajnega Lehena v Velikovcu 4 zadolžnice za 760 gld. na Juda JOdleina, Isserlovega zeta zu Ne\vstadt (katero Novo mesto bi to bilo, ne vem, menda Dunajsko) 26 febr 1482 izroči Nachman, Jud, Izaka Ja-nesa sin v Mariboru žifkeinti samostanu zadolžniro. katero je bil izslavil Matej v Ratečah, bivši župan istega samostana za 32 mark pfenigov. 9. maja 1482 izstavlja Fdiderik stubenbnrški Judu Judelu, Jožefovemu sinu v Mariboru zadolžniro zb 24 gld. 2. okt. slednjega lota izroči isti Judel. Jožefa sin v Mariboru žički opatiji zadolžniro, katero jo bil podpisal rajni Gregor Bralec, bivši župan v Rogatcu za 19 odrskih goldinarjev in zlatnikov. (Gre za žujiana v smislu starih urbarjev, ee razume.) Samostan — zaščitnik kmetov pred Judi Med peščico navedenih listin nahajamo dve jako zajemljivi, kjer se zgodi, da judovski upnik izroči zadolžniro žičkemu samostanu, pač ko je bil dolg že poravnan. To je čudno in značilno. Iz te okoliščine hi se dalo sklejiati, da je žička karlu-zija odredila za svoje |K)dložne kmole nekaj slič-nega. kakor cistercijanska opatija v Runi. Ker so Judje vsestransko goljufali ter so tudi z zadolžni-cami uganjali vsemogoče sleparije, da kmetom niso vračali zadolžnic, ali pa so jim ti jireveč zaupali ah celo neizkušeni, niso zahtevali nazaj, četudi je dolg bil že v celoti poravnan ler so judovski upniki na osnovi takih zadolžnic ponovno izterjevali dolg ali na tretjega prenašali take zadolžnice. je samostan v Runi uvedel za svojo podložnike nekakšno vknjižbo skoraj v današnjem smislu. Sleherno posojilo, katero je kmet dobil pri Judu. je moralo biti zapisano, danes hi rekli vknji-ženo, v nekaki zemljiški knjigi, sicet nikakor ni bilo priznano, niti se ni moglo izterjati. In kadar je kmet dolg vračeval. je moral lo storiti pred svojo samostansko gosposko, pod kalero ie spadal, in vračilo se je v oni knjigi zabeležilo, da je bila vsaka judovska sleparija izključena. Tudi je Jud moral zadolžniro izročiti samostanu. To je bila gotovo zelo koristna in socialna uvedba tudi zaradi tega, ker se je s leni |>repre-čevalo lahkomiselno in nepotrebno zadolževanje kmetov. Ne moremo dvomiti, da je samostan pre-tresal razloge, zakaj kmet najema posojilo in od lega odvračeval, če ni bilo nujnosti nobene, ali ne dovoljne, Brez dvoma je ludi nadzoroval obrestno mero, da ni mogla bili oderuška, pa tudi pogoje \ račevanja. Če se spomnimo, da so samostani, dasi različnega reda, mnogo občevali med sabo, da so samostanski ljudje na svojih potovanjih iskali zavetja in gostoljubnosti, če le mogoče, vedno v samostanih ob potu in da so tako zvedeli za koristne naprave drug drugega ter jih tudi radi pri sebi uvajali, sinemo skoraj verjeti, da jo tudi žička opatija uvedla slično nadzorstvo nad judovskimi posojevalci z ozirom na svoje podložne kmete. To bi se dalo sklepali iz zgoraj navedenih primerov, ko judovski upnik izroči samostanu zadolžnice tjakaj podložnih kmetov. Ker so Judje brez dvoma nalagali kristjanom velike obresti, je cesar Friderik dne 8. junija 1492 dal uredbo, ki je dovoljevala samo 2 pfeniga obresti za ogrski goldinar, prepovedala pa jemanje obresti od obresti. Sicer je kmalu zalem prišel izgon Judov, ki je naredil konec vsemu njihovemu oderuštvu. Judje so so po svojih oderuštvih in sleparijah toliko na vse strani zasovražili, da je prišlo kmalu do njih splošnega iz.gona iz vseh nolranje-avstrijskih dežel. Menda se od liste dobe niso mogli več vgnezditi med našim narodom, kar je prava in resnična sreča. Le pomislimo, kaj je Jud kot trgovec in krčmar, morda edini, v vasi med Poljaki, Ukrajinci, morda tudi med našimi najbližjimi sosedi Pijavka in veliko zlo. Koliko zlo je povzročal celo inpd nemškim narodom na Bavarskem v še ne tako oddaljeni dobi, o leni piše strogo katoliški pisatelj Alhan Stolz ki jih silno hudo obtožuje Žal mi v trenutku ni več v si>o-minu, v kateri svoji knjigi je lo storil. Stolzu sn pač ne more očilali prislranosl, kain-li krivično: I v tem pogledu. Maks GoriČar. Novodobni astronomi o postanku sveta »Na početku je bil atom, in atom je bil sani za sebe, in atom je bil prvi roilitelj sveta!« Tako se glasi teza kosmologičnegu ateizma, katero pobija prof. Andre George v pravkar tiskani razpravi »Rojstvo svelov (Naissanre de- niondes). >če razlikuješ zakone kosmologije,« piše la veliki učenjak, »ni lahko bili pravi brezhožuik. Ka, l>rav za prav v obličju vsesvelovja zanika ateist? Večinoma v svojem razumu samo prestavi vprašanje na drugo plat — lo je vse. Namesto, da bi imenoval Boga Tistega, ki daje vsem svelovom smer in moč, pa ga ti, ki mislijo o sebi, da so ateisti, sploh ne imenujejo, ali pa pripisujejo to, kar bi morali Njemu, samo goli materiji. Prestavijo s tem samo nalogo, ne rešijo je pa ne, kajti dejstva so nepreklicno tu. Zanikavajo bivanje Boga. ne morejo pa zanikali sile. Edino namesto da bi priznali Vsevladajočega, ki jc izvor vse sile, napravljajo ailo sužnjo brezmočne materije.« Slavni belgijski astronom Oeorge Lani a i t e r smeši hipotezo, po kaleri naj hi hi sle|>a sila ustvarjala harnionro svetovij. pišoč: »Kako morejo te sile, sle|)0 iu brez moči, ki se tarejo med seboj v nerazumljivem mehanizmu, kako morejo te sile priti do tega, da ustvarjajo razumno misel? Na kakšen način rasllinsku sila sama požene in razvije cvet na koncu rožnate biljke? Kako? Sama priroda, slepa in brez moči, brez razuma in svoliode delovanja, brez vzroka in ljubezni — kako naj la v večni lišini snuje prečudovito tkanino vseh stvari na svetovih, ustvarja splošno harmonijo brez volje in spoznanja, da rodi na koncu 1111 samem vrhu svetovij razum, tega sinu »skrajno slepe sile«, da se čudi lej harmoniji, katero ni ustvaril 011, in se čudi redu, iz katerega je izšel tudi on?... To je čisti absurd, če kdo veruje v samo gmoto...« Genialni fizik prof. Max P I a 11 e k Irdi: »Ali čudoviti ustroj svetovja 110 sili nas z nasiljem priznavati bivanje Najvišjega? Zakaj ateisti tako trdovratno zanikavajo to bivanje? Kakšne so koristi kosmologičnega ateizma? Kaj more pridobili človeštvo, če se odreče veri v Stvarnika svetovja? Ali je lako velika blodnja imeti zdravi razsodek, ki kaže, da je Stvarnik narave ravnal in urejal vsak aloin materije, oblikoval organizme in svetove, da je načelo vsem spreminjajočim se stvarem, neustvarjenim svetovom, kakor tudi nevidnim. Vrelec vse energije, h kaleri se "nagibajo duše, kakor magnetične igle, ki ne naja»io miru, dokler ne počinejo v smeri iuagnetičncga tečaja?« Profesor univerze v Canibridgu, slavni astronom Sir Eddington razvija tezo, jio kateri »so vsi svetovni v neizmernih prostorih ravnani !>o zakonih, in sicer matematičnih zakonih, ter da tem zakonom moramo pripisovati nebeške spremembe, premikanje zvezd, vzdrževanje živili bitij in usode svetovjn sploh. Ker pa gmota brezpogojno ne more dojeti iu voditi lako različne in lako enotne račune, sklepamo, da red števila mer in teže v astronomičnom ustroju izhaja i7 Razuma, ki vodi ves svet, od Razuma, ki je višji od razuma astronomov, ki so odkrili vzorce teh zakonov.« (Science and the IJnseen Worl.) Končno tudi veliki astronom Flammari-on priznava: »Vosolistvo 10 nastalo v vsej svoji stvarnosti kot delo ene same ideje, samo enega načrta. ene same volje. O. da bi la podoba narave ustvarjene od Boga, mogla oddaljiti duše od zmot ki jih materializem seje z vseh strani ler dn bi mogla utrditi nase pojmovanje v Čistem čn-čnnju Večne Resnicet (Dcscri|>lion generale du ciel). M CATbl SLOVENEC Zbrani spisi Janeza Piškurja Dober človek Spisal Janez Piškur, pisatelj. Ko sem bil še žisto majhen, sem se na vso noč začudil, če je kdo rekel: »Ta Človek je straš-.10 dober!« Da je dober rozinov štrukelj, da je dobra orehova potica, da so dobri sladkorčki, sem že vedel — ampak človek? Nakl Ni mi šlo v glavo, kako bi mogel biti dober tudi človek. Pozneje sem izvedel, da živijo na svetu divjaki, ki najrajši hrustajo človeško meso. Takrat se mi je posvetilo v glavi. Aha, sem si mislil, če sem spet koga slišal reči, da je ta ali oni človek dober, aha, gotovo je ljudožrcl Pokusil je njegovo meso, zdaj ga pa hvalil Nekega dne je prišel k nam star berač. Od-krevsal je čez prag v hišo. Jaz sem se igral na dvorišču 7. muco. Berač se je kmalu vrnil iz hiše. Sedel je na staro tnalo ob drvarnici in začel nekaj jesti. Kar poznalo se mu je, kako mu tekne. Berač je dvignil glavo, me prodirljivo pogledal in rekel: »Fant, tvoja mama je pa res dobra!« Prestrašil sem se, da sem kar odskočil. Na vso sapo sem jo ubral v hišo. Mame ni bilo v veži. Mame ni bilo v kuhinji. Mame ni bilo v čumnati. Mame ni bilo nikjer. Res jo je požrl! me je spreletelo in oblile so me solze. Zatulil sem, da je šlo skozi ušesa: »Mama! Moja mama!« Vrgel sem se na prag, zakopal obraz v dlani in jokal, jokal, da bi se moralo omehčati železo. Tedaj me je pobožalo dvoje mehkih rok in me dvignilo na noge. Skozi solze, ki so mi curkoma lile iz oči, sem zagledal pred seboj svojo mater. Tako sem se zavzel, da sem pri priči nehal jokati. »Ali te ni požrl?« sem jo vprašal. »Požrl? Kdo požrl? Kako požrl? Zakaj požrl ?« me je mati presenečeno gledala in majala z glavo. »Berač!« sem ji šepnil na uho in se plašno ozrl, ali ne stoji berač za menoj in si brusi zobe. »Ježeš Marija, fant ima vročino! Blede se mul« je vsa zaskrbljena vzkliknila mati, ko je prihitel oče iz hiše. »Saj je rekel, da si dobra!« sem ji skušal pojasniti. Šele v tem trenutku je mati uganila, kaj mislim. Krenila me je s palcem po licu, se zvonko zasmejala in me poučila: »O ti norček ti! Če je berač rekel, da sem dobra, je hotel s tem povedati nekaj čisto drugega. Ni dobro samo tisto, kar popupcamo in po-papcamo. Tudi človeku, ki ima radodarne roke in plemenito srce, pravimo, da je dober. Smilil ie mi je ubogi berač, pa sem mu dala kos mesa ln še dinar povrhu. Vidiš, norček moj, zato, samo zato je rekel, da sem dobra ženska!« Uganka je bila rešena. Spoznal sem, da ima marsikatera beseda dvojen, včasih celo trojen pomen. Nič več se nisem čudil, če je kdo rekel, da je ta ali oni človek dober. Priklical sem si v spomin materino razlago in pomirjen sem bil. in vendar sem bil zaradi te besede še mnogokrat v življenju hud6 razočaran. Najhujše razočaranje pa sem doživel nekega dne, ko sva z očetom šla na polje. Na koncu vasi stoji gosposka hiša. V njej stanuje bogat, imeniten gospod. Toliko lepega sem bil že slišal o njegovi srčni dobroti in plemenitosti, da sem se mu spoštljivo odkril sto korakov daleč. Tisto popoldne sem imel priliko videti njegovo srčno dobroto in plemenitost prav od blizu. V trenutku, ko sva z očetom šla mimo njegove hiše, je priletel čez prag prav tisti berač, ki je mojo mamo tako hvalil. Za njim je prifrčalo po zraku debelo poleno. Za polenom se je prikazala mesnata noga. Za nogo se je prikazal gospodov obraz, za obrazom pa njegova roka, vsa bela in z zlatimi prstani pokrita. Ta roka je hotela trdo pasti na beračevo glavo. Pa je oko dobrega gospoda pogledalo naju in se je premislilo. Roka mu je za hip obvisela v zraku, potem pa je berača prav mehko in ljubeče pobožala. Njegov glas se je kar tajal od miline in dobrote: »Ti siromak til Zakaj nočeš ostati pri meni? Vrni se v hišo — postregel ti bom z vsem, kar premore moja gostoljubna hiša!« Berač se ni mogel načuditi nagli spremembi. Debelo je pogledal in zazijal. Nekaj časa se je šp obotavljal, potlej pa je pobral Šila in kopita in odkrevsal, kar so mu dale stare noge. »Vidite, takšnile so!« je rekel ljudomili gospod, obrnjen proti nama. »Človek jih hoče obdariti. pa ti zbežijo pred nosom. Čudni ljudje!« »Ahin!« je v zadregi zakašljal moj oče in jo hitro mahnil dalje. Spotoma je ves čas nekaj godrnjal v brke in pljuval predse, kakor da bi čikal. Pa ni čikal. Naš oče nikoli ne čika. Jaz sem tistega dne spoznal največjo življenjsko modrost: Če hočeš, da te bodo ljudje hvalili kot dobrega, plemenitega človeka, stori takole: Kadar te kdo vidi, daj beraču kos kruha in dinar, kadar te pa nihče ne vidi, mu daj brco! Mlada njiva Upanje Modri mandarin Nekega dne je slepi godec prišel do reke, ki ie obkrožala mesto. Dolgo je s palico tipal predse ir, premišljeval, kako bi prišel na drugo stran reke, kamor ga je vodila pot. Tedaj je prišel mimo potujoči trgovec z oljem in zakliral: »Počakaj, siromak, pomagal ti bom!« Oprta! si je slepega godra na rame, še prej pa mu je stisnil v roko vrečico z denarjem in ga prosil, naj jo drži toliko časa, da bosta onstran reke. Slepec je varno držal vrečico 7. denarjem, katerega je trgovec dobil za prodano olje, in pri tem so ga obšle zapeljive misli. Ko je trgovec prebredel reko, je postavil slepra na tla in rekel: »Na cilju sva. Daj mi vrečico nazaj in Bog s teboj!« A kaj je storil nehvaležni slepec? Na ves glas je začel kričati, da je denar njegov in da ga hoče trgovec oropati. Ljudje so slišali slep-čpvo kričanje. Kmalu se je okoli slepra in trgovca zbrala gosta množica. Vsi so potegnili s slepcem in grozili trgovcu, da ga bodo pretepli. Nazadnje sta se slepec in trgovec zatekla k mandarinu (sodniku). Slepec se je rotil, da je denar njegov, trgovec pa je prisegel, da je njegov. Mandarin je nekaj časa poslušal, potem pa se je zamislil in rekel: »Čigav je denar, naj razsodi vodni bog!« Ukazal je, naj mu prineso vpliko posodo 7. vodo. Stresel je vanjo bakrene novce in jih dobro zmešal. Potem je vstal, se sklonil nad posodo in nepremično strmel vanjo. »Denar jp trgovčpva last, slepec pa dobi sto udarcev z bambusovo palico!« je nazadnje razsodil. Vsi so strmeli. Ni jim šlo v glavo, kako je mogel dognati pravpga lastnika. »Glejte,« sp je nasmehnil modri mandarin in pokazal s prstom v posodo, >na površju vode plav^ olje. Mož kupčuje z oljem in zato je kar ,-azumljivo, da ima denar, ki gre skozi njegove roke, sledove olja!« Na površju vode so v resnici plavali veliki oljnati madeži. Narod je na ves glas začel hvaliti mandarinovo modrost, zunaj pa je odmevalo pretresljivo kričanje slepega godca, ki so mu z bambusovo palico krepko drgnili hrbet Piščanček Droben piščanček je bil hud6 žpjpn. Vodp ni bilo daleč naokrog. Vps obupan je zatarnal: »Glavo bi dal za kapljico vode!« Skakljž, skakljA — in pride do vode. Napije 'se je do mile voljp. Pri vsakpm požirku poglpda v nebo, kakor da se hoče zahvaliti Bogu, ker jp dal zemlji tako dobro pijačo. Tedaj sp spomni svoje obljube. Glasno se zasmeje in začivka: »Naki glave pa že ne dam! Kako bom pa brez glave vodo pili?« Kaj je storž? Učitelj: »No, otroci, kdo mi ve povedati, kaj je storž?« Učenka: vGospod učitelj, jaz vem! atorz je ostrižena zeljnata glava!«, Krokodil pod posteljo Kdor je svetovno vojno prestradal in pretrpel kot mi, ki smo bili tedaj še otroci, je ne bo zlepa pozabil. Žalostnih spominov na tista strašna leta imamo na pretek, veselih pa le malo. Zgodbica, ki jo vam bom zdajle povedal, je vesela. Žalostnih zgodb ste gotovo že slišali dovolj. Nekega dne je gospod Kovač rekel svoji ženi, ki je bolna ležala v postelji: »Danes pojdem jaz na trg po živila.« Žena ga je hvaležno pogledala in mu povedala, kje bi utegnil dohiti kaj na prodaj. Gospod Kovač je vzel košarico in odšel. Prišel je do konjske mesnice. Ljudje so čakali v dolgi procesiji, da pridejo na vrsto. Stiska za živila je bila takrat tolikšna, da večkral niti konjskega mesa ni bilo mogoče dohiti. Tudi gospod Kovač je pohlevno stopil v vrsto in potrpežljivo čakal, kdaj se bo prerinil do vrat. Ko jp tako stal in opazoval ljudi pred seboj, je nenadoma ostrmel. Ali je mogoče?! se je začudil in si pomel oči. Videl je, da se ne moti. Ne daleč pred njim je stala v vrsti gospa Gom-bačeva. Ni ga bilo človpka v mestu, ki ne bi poznal njen strupeni jezik. Bila je na vso moč domišljava in ošabna žena. Zmerom in povsod je trdila, da jo njihova družina najuglpdnejša, najimenitnejša in najbogatejša v mestu. »Aha, zdaj morajo pa tudi žp gosposki žolodci jesti konjsko meso!« se je škodoželjno zasmejal gospod Kovač. Počasi se je prerival v ospred.jp ln sp zdajci znašpl pred gospo Gombačevo. Priklonil se je in pozdravil: . if>"/» »Dobro jutro, milostijiva!« Gospa Gombačeva jp kar zardpla od sramu, da jo je našel pred konjsko mesnico. Da bi skrila svojo zadrego, je prav prijazno odzdravila. Začela sta kramljati. Gospa Gombačeva je potožila: »Hudi časi so prišli nad nas! Pomislite, zdaj morajo cel6 naši psi jesti konjsko meso.« »Kako to mislite?« je vprašal gospod Kovač in jo presunljivo pogledal. »Kakor sem rekla. Celo naši psi morajo jesti konjsko mpso. Pa mpnda vpndar np mislite, da sem prišla po konjsko meso za našo družino!« Gospodu Kovaču ni bilo težko uganiti, da se gospa Gomhačeva grdo laže. V svoji ošabnosti ni hotela priznati, da je v sili tudi njena družina morala seči po konjskom mesu. Požrl je pikro besedo, ki mu je ležala na koncu jezika in hinavsko rekel: »Bog varuj! Tega pa ne mislim. Le kako bi mogli vi jpsti konjsko meso! Meso je za želodce navadnih Zemljanov.« »Da, tako daleč res še nismo prišli,« je pristavila gospa Gombačeva in se ponosno vzravnala. Gospod Kovač se je hotel malo pošaliti iz nje. Sočutno jo je pogledal in rpkpl: »Kar potolažitp se, gospa. Konjskega mesa ne jprlo samo vaši psi. Tudi moj krokodil ga mora jesti. »Krokodil?! Kakšen krokodil? Ali se šalile ali mislite resno?« sp je zavzela gospa Gombačeva. »Se razume samo po sebi, da mislim resno,« jp odgovoril gospod Kovač. »Krokodila mi jp poslal brat, ki živi v Afriki. Krasna žival, vam re-čpm! V Afriki je jerlpl samo človeško meso, zdaj mora pa jesti konjsko. Pa vendar niste mislili, Leto dni mojega življenja v številkah Pojedrl sem vsak dan približno 750 gramov (tri četrt kile) kruha, mesa, krompirja, žganrev in raznih drugih dobrih reči. To gotovo ni mnogo. Toda v enem mesecu znese to že 22 kg in pol, v enem letu pa 270 kg — to je toliko, kolikor tehtata oče in mati z mojimi tremi bratci skupaj! Izpil sem vsak dan liter vode. to je v enem letu 360 litrov. S tn vodo bi lahko napolnil dve Teliki 4 kopalni kadi in se dodobra okopal ▼ njej.., milostiva, da sem prišel kupit meso za našo družino?« Gospa Gombačeva se je ugriznila v ustnice. Krokodila imajo — to pa ni kar si bodi! si je na tihem mislila in grda zavist jo je obšla. Naglas pa je rekla: »Neverjetno! Zanimivo!« vMilostiva, če bi radi videli našpga krokodila, nas obiščite! Zelo nas boste počastili,« jo je povabil gospod Kovač. »Kdaj si ga pa lahko ogledam?« je vprašala. »Lahko že danes, če hočete.« * Popoldne je gospa Gombačeva res obiskala Kovačevo družino. Na thiem je bila prepričana, da je lista o krokodilu debela laž. Hotela jih je razkrinkati in osramotiti. Najprej so govorili o najrazličnejših stvareh. Gospe Kovačevi je popoldne nekoliko odleglo. Vstala je in pripravila čaj. Po čaju je gospod Kovač predlagal: »Zdaj si pa oglejmo krokodila!« Gospa Gombačeva je bila takoj pripravljena. Nataknila si jp naočnike na nos in stopila za gospodom Kovačem v spalnico. Gospod Kovač je ploskoma udaril od dlani in zakliral: >Kroko! Kroko! Pridi sem!« Pod posteljo je nekaj zaropotalo in zasopihalo. »Kroko! Žlezi izpod postelje, tu imaš konjsko meso!t jp vabil gospod Kovač. Obrnil se je k gospp Gbnibačevi in ji pojasnil: »Veste, milostiva, še zmerom jp nekoliko plašljiv.« Pod posteljo je spel zaropotalo in zasopihalo. »Kaj pa je danes s teboj?« je gospod Kovač kregal krokodila. »Hitro ven, če np tp boni!« Sklonil se jp, da bi poglpda! pod postpljo. Tedaj jp izpod postelje pogledala glava veli-kanskpga krokodila. Strahovito je zazijala in pokazala ostre zobe. »Na pomoč! Na pomoč!« je zakričala gospa Gombačeva in planila iz sobe. Prav malo je manjkalo, da ni od strahu omedlela. Niti zbogom ni rekla. Zaloputnila je vrata za seboj in odhitela domov. Krokodil jp mpdtpm prilezpl izpod postelje. Začpl je lomastiti po sobi in se prekucevati, da sta se gospod Kovač in njegova žena smejala do solz. Nazadnje pa jp krokodil vrgel raz sebe papirnato masko in iz nje je prilezel — osemletni Kovačev sinko Janezek ... Stričkov kotiček Dragi Kotičkov striček! — Zdaj, ko je nastopilo toplo vreme, se pa res spodobi, da prideš v Radovljico in si oglodaš naše kopališče. Zelo lepo je. Leži pod smrekovim gozdom. Odondod je odprt razgled na vse strani. Medtem, ko se boš kopal, boš lahko gledal sneg, ki leži na Triglavu in ne bo Ti mraz, kpr tpče voda v bazen po strehi. Če boš postal lačen, se boš lahko okrepčal kar v kopališču ali pa v Ippo urejenpm hotelu. Lahko pojdeš tudi na izlet v Kamno gorico ali na Bled. Če ne boš poznal poti, pokliči mene in šla bom s Teboj. Nemara bo z nama šla tudi mamica, ker zelo rada hodi. Zelo težko čakam nedeljskega »Slovenca«. Berem ga zmerom, posebno rada pa »Mladega Slovenca«. Lepo Te pozdravlja J (dira Vogelnik, učenka II. razr. v Radovljici. Draga .Telica! — Ko si mi poleti to pisemce poslala, pač nisi mislila, da bo zagledalo beli dan sredi ljute zime. Veš, pisemca mojih kotičkarjev zaidejo v kotiček po dokaj čudni poti. Da bi mi nihče ne mogel očitati, da dajem temu ali onemu prednost, druga pa zapostavljam, napravim vsak teden takole: Palec si namažem s smolo, potlej ga pa kot trnek vtaknem v svojo torbo. Tisto pisemce, ki se prvo ujame na smolo, svečano položim v kotiček in odgovorim nanj! Danes se je na smolnati palec ujelo Tvoje pisemce — takšna smola! Če bi se bilo ujelo poleti, se jaz ne hi obotavljal niti sekundo; pri priči bi si nataknil škornje in častitljivo brado tpr si prišpl oglprlat vaše slavno kopališče. Ker pa se je ujelo pozimi, me v Radovljico najbrž ne bo... Saj pravim, smola pa takšna! Pa se poleti še enkrat oglasi in me povabi tja! Vaše slavno kopališče si moram na vsak način ogledati Sem slišal, da ima voda v tem kopališču čudovito moč. človek si ne umije v njpj samo umazanega telesa, ampak tudi umazano dušo in kosmato vest, sem slišal. Čp je to tps, potlej bo čudovito lastnost vašega kopališča vsekakor treba razhobnati po vesoljnpm svetu. Ljudi z umazano dušo in kosmato vpstjo je toliko, da bo vaše ko-pališčp imelo od jutra do pozne noči dpla dovolj. Samo tpga np vem. kam boste potlpj z vso nesnago, ki jo bodo ljudje z umazano dušo pri vas pustili? Ta nesnaga se niti za gnoj ne da upora biti, sem slišal in verjamem. ■'■■čkan pozdravček Ti pošilja kotičkov striček. Kdo bi vedel razjasniti, kaj nam bo prinesel čas, kam bo treba še kreniti, preden grob zagrne nas. Ali bode mi zanrla težka skala pot naprej? Ali bo megla zastrla sonce moje za vselej? In kako se bo rešila negotovost ta, ne vem. Vendar, da bo sreča mila, upanje imeti smem. Upanje, ti sladka nada! Bog te sam mi je poslal, v dni turobne, v uri jadc meni žarek si svetal I Niko štarešinič, Rakovnik pri Ljubljani. Sosedov Francek Pri našem sosedu imajo fantka, ki hodi v prvi razred. Zanima se zelo za rastlinstvo. Je pa tudi pri vsaki igri zraven. Kako bi ga manjkalo? Moj Bog, ko je pa tako gibčen in poskočen! 0 počitnicah je bil pri vsaki igri zraven. Iz Maribora sta prišla moja dva bratranca, s katerima se je Francek seveda takoj seznanil. Nekega vetrovnega popoldneva smo šli jaz, Francek, sosedova Nada in moja dva bratranca na naš travnik. Nekaj časa smo se igrali, potem pa se je nekdo spomnil: »Zakurimo ogenj!« Vsi smo bili navdušeni. Samo Francek je molčal. »Iva in Francek hitro v gozd po smrečje!« so nama ukazali. Nekaj časa sva se obotavljala, potem pa sva le šla. Do gozda nisva spregovorila besede. Ko sva bila v gozdu, sem pa rekla: »Francek, kajne, nabrala bova smrečja, da bo gorelo kot v pekiu!« Francek me je resno pogledal in rekel: »Nikar ne kurimo! Lahko hi kaj zažgali.« »Prav imaš,« sem mu pritrdila. »Kar pojdiva nazaj.« In šla sva. Zavila sva na drugo stezo in nabrala poljskih rož. Na travnik se nisva vrnila. Tako nas je preudarni Francek morda rešil hudega požara. Iva Zupane, dijakinja v Celju. Brezdomka Na zahodu zarja seva, v logu drobna ptička peva. V širni svet brezdomka grp z njo so misli žalostne. V polju je tako lepo, njej pri srcu je hudo. Dom največja je dobrota — ona nima ga, sirota... Na zahodu- zarja seva, • v logu drobna ptička peva. V širni svet brezdomka gre, z njo so misli žalostne. Majda Urši S, dijakinja v Novem mestu. Ljubezen V cerkvici beli zvonček pozvanja, k tihi molitvi vabi farane. Glasi srebrni veselo donijo preko doline in množice zbrane. V lučkah neštetih oltar se blišči. Sredi oltarja Marija Kraljica v zlatu in cvetju pobožno stoji — sama najlepša, najdražja cvetlica. V beli obleki kot bela ovčica tam pred oltarjem duhovnik kleči, svojo ljubezen vso Bogu poklanja, v žrtvah gorečih mu duša drhti. Olga Kurčtova, Zagorje ob Savi. Poslednji list Z veje suhe droben listič v noč zletel je, slavček v grmu sladko pesem žvrgoiel je. Listič drobni v roko tiho sem ujela, ob nečem neznanem, daljnem sem vzdrhtela. Zdaj na dlani suh in mrtev mi tre.peče. V noč poslušam ... Slavček poje pesem sreče. Olga Kuretova, Zagorje. Ne dotikaj se tuje lastnine Tonček je bil velik nepridiprav. Kradel sicer ni, če je pa kaj našel, si ni bogve kaj belil glave s tem, kdo je najdeni predmet izgubil. Pridržal ga je zase. To pa je prav za prav tudi tatvina. Nekega dne je Tonček šel mimo kovačnice. Na tleh je ležala lepa nova podkev. Tonček se je spomnil sosedovega hlapca, ki je rekel, da podkev prinaša srečo. Hitro se je sklonil, da bi podkev pobral. Tedaj je zatulil na vse grlo in odskočil. kakor da bi ga pičil gad. Kaj se je zgodilo? Kovač jp bil podkev pravkar skoval in jo razbeljeno položil pred kovačnico, da bi se ohladila. Ko je zaslišal Tončkov krik. je stopil na prag in rekel: »Zapomnil si boš, kdaj si si opekel tatinske prste!« In Tončpk si je res zapomnil. Vse Življenje lega ni pozabil. Pravljice In pripovedke izpod Triglava Listek »Kako živijo in se učijo slepi otroci v Ročevin« «mn prejšnjo nedeljo zaključili. Prihodnjo nedeljo začnemo spet objavljati pravljice in pripovedke izpod Triglava. — Toliko v odgovor na razna vprašanja. Ne utegneš? »Ne utegneš?« — »Kako naj le utegnem, ne vem, kje se me od dola glava drži!< Da imaš kaj Časa, ne pomeni, da moraš biti 6re« vsakršnih poklicnih in domačih dolžnosti, da moraš biti torej prav popolnoma brez dela. Saj vemo, da so ljudje, ki imajo vsakovrstne opravke, še ameraj na razpolago drugim ljudem. Kje torej ti« skrivnost, da utegneš? Kako bi si pridobili to skrivnost? »Ali veste, kako sem nekoč razvozlala to skrivnost?« je nekoč pripovedovala neka usmiljenka. »Prav za prav jako hitro, kar v petih minutah! V petih minutah tihega, preudarnega sedenja. Pri tem pa je bila zadeva prav vsakdanja: prenapolnjena govorilna ura, čakajoče matere z otroki, moja eosestra, ki je bila pravkar zbolela, in pa prišedši zdravnik z izjavo, da mora biti ta dan najmanj za poldrugo uro prej prost, ker da ga čaka operacija nekega otroka. Kakor je vse kazalo, je bilo nemogoče vse opraviti poldrugo uro prej. A kar koj sem se oblekla v belo haljo, brž sem vzela vse zdravniško orodje iz omare, že odprla vrata ženam, pa sem si bila nateknila napol oblečeno haljo na kljuko in je vse orodje zdrknilo na tla. »Sestra,« je rekel zdravnik, »danes imava malo časa. Zato se bova za pet minut prav tiho usedla, vi in jaz.« In zares je vzel uro iz žepa. In takrat v hrupu čakajočih pred vrati, v navalu naglice, ki je vrela iz mene, in v tihem obličju zdravnika, se ml je malo posvetilo, kaj pomeni skrivnost, da imaš čas.« Sestra je pripovedovala dalje, kako je nato prav tiho odšla k ženam in jim povedala, da bo moral zdravnik potem operirati bolnega otročiča jn da zdaj ne bo mogel prenesti takega hrupa in direndaja. Ali to razumejo? Seveda so to vse mar, same so potolažile otroke, in zgodilo se je, kar se je zdelo nemogoče: zdravnik je vse odpravil poldrugo uro prej kot navadno. »Takrat,« se je nasmehnila sestra, »se mi je posvetilo, da zavisi to, da utegneš, od tega, da 6e ti nikamor ne mudi in da najprej opraviš najvažnejše in najbistvenejše.« Resnično, to, da si znamo delo urediti, da se poprimemo dela ondi, kjer je najvažnejše, to je pač prva skrivnost od »utegniti.« Vendar je še ne- Slomšek tistim, ki gredo služit Vsi vemo, da v Slomškovem času naš slovenski narod ni poznal takega izseljenstva, kot ga imamo danes. Saj se je izseljevanje v tuje države (v Nemčijo, Sev. Amertko, Juž. Ameriko, Francijo, Belgijo itd.) začelo šele par desetletij po Slomškovi smrti ali celo po svetovni vojni. Pač pa so v Slomškovem času poznali lame izseljence; ljudi, ki so zapustili domačo faro in šli služit gospodarjem v sosednjih farah, bližnjih ali daljnih. V bistvu je seveda to farno izseljenstvo enako današnjemu; nevarnosti za njih versko in nravno življenje so bile v marsičem podobne nevarnostim v sedanjih časih. Kot dušni pastir je Slomšek vse te nevarnosti prav dobro poznal. V svoji knjigi »Blaže in Nežica«, prvič izišli skoraj pred sto leti (1842), je vse to lepo povedal. Dekletom 1. Poštena bodi in pametno se nosi — prijazna vsem ljudem, posebno pa domačim, da te bodo po pravici radi imeli. 2. Gospodarja in gospodinjo spoštuj, rada jih ubogaj in urno stori, kar ti ukažejo, brez vsega jezlanja. Naj bo delo še tako težavno, radovoljno ga stori. Jezusu služiš; on bo tvoj plačnik. 3. Rada ustrezi svojim domačim in kadar moreš kaj zanje storiti, ne opusti, da se jim prikupiš. Roka. roko umije, lice pa obe. Kjer je med družino zastopnost v pravičnih rečeh, tam je veselje. 4. Lepo, čedno hišo imej, posodo čisto, vse v lepem redu, kar bo tebi izročenega. Ne čakaj, naj bi tebi za vsako reč ukazovali. Sama si vrajtuj, kaj je potrebnega; kar pa ne veš, pobaraj in poprosi, naj ti pokažejo. Pridna in zvesta hodi, da bo tebe Bog vesel in vsi pošteni ljudje. 5. Kar pošteno zaslužiš, za draga oblačila ne izdajaj. Po svojem stanu se čedno oblači, gizdost pa noroglavkam prepusti. Prihrani si krajcar za stare dni, ker ga boš krvavo potrebovala, pa zaslužiti ne boš mogla. 6. Imela boš veliko popotnim ljudem postreči. Dosti poštenih boš spoznala, pa malovrednih še več. Varuj se jih! Ne pogovarjaj se s takimi, ki se tebi prilizujejo; le potreben odgovor jim daj. Ne verjemi sladkunom, ki velike obljube delajo, ne poslušaj jih. Beži pred grdimi, ki začno nesramne reči počenjati, kliči na pomoč, ako se ne-sramnežu sama ubraniti ne moreš. Pijancev in ponočnih prijateljev se izogibaj. Nevarščine boš velike prestala, pa tvoj angel varuh te bo obvaroval, če le čisto in nedolžno srce ohraniš, kakor ka druga skrivnost, ki ne zavisi toliko od na»e do zdaj. volje in našega hotenja, marveč nam je podarjena | 7. Ne delaj znanja z moškimi, ki se tebi po- ^lrenuaja. AII IV laauincjv/i w ™ ---- . ...............- -- vazumele. Tej in oni je prišlo kaj pametnega na J in nesmiselne naglicel in smo jo mi sprejeli. In to je: da pravilno uporabimo počitek, da znamo o pravem času izpreči. S tem pa ne mislimo na pravi počitek, ure sprehoda, marveč tisto globlje, v Čemer je čas prav za prav zasidran in ki se raztegne v hip večnost. Kdo bi ne bil že začutil takega poziva? In kdo bi ga ne bil že zamudil in ga izgubil, ne da bi ga bil izkoristil? . Mogoče pride tvoj otrok v sobo, prav varno pride in kar žari od sreče, ker se mu je posrečila kaka risba, ali je našel kaj prav posebnega. Ali pride k tebi kdo, ki je prišel po pomoč, po kak svet, ki bi mu vlil novih moči za življenje. O, pazi tedaj, ne stopi kar tako mimo! Vzemi si čas! Kar je zdajle prišlo k tebi, pa čeprav je videti še tako neznatno, nespametno in brezpomembno, je mogoče kako veliko dogajanje, ki je bolj dragoceno zate kot vse drugo, kar 6e tebi zdi važno! Mogoče je to tista iskrica časa, ki ti ga je podaril Bog. ko se ti zasveti žarek v večnost. Ves naš čas pa je usmerjen v večnost. Ves ta kratki, pozemski pedenj Časa. ki ga moramo pravilno izrabiti in čigar tiho odprtje v nemin-ljivost nas more omehčati in pozvati iz lenobnosti Pletena kapuca s pabvko Ta kapuca, ki je nanjo pahovka prišita. daje toploto uhljem, kar je zlasti pri drsanju in smučanju zdravo in prijetno. . „ , „„,, Potrebuješ 4 štrene volne in 2 pletilki bleVp3|eteS v progah. Začneš 8 vrst desno in plete« izmenoma 7 vrst gladko in 7 desno. Začneš s sprednjim robom kapuce; na-snuješ 110 pentelj in pleteš po vzorcu s pričujoče slike. Ko jc pletenje dolgo 18 cm, začneš sleherno desno in levo vrsto s tem. da vselej 4 pentlje skleneš. Ko je le še 6 pentelj, jih vseh 6 skleneš. Pahovko pleteš po dolgem I Na-snuješ 270 pentelj in pleteš |>o vzorcu 6 pričujoče slike, pri čemer pa na vsaki strani obe najskrajnejši pentlji vselej spleleš desno sem in tja, da dobiš trden rob. V vsaki 2. vrsti spleteš skupaj [X) dve pentlji prav prod in za obema obrobnima pentljama. Ko na la način posnameš 40 pentelj, skleneš še ostalih 230 pentelj. S k o n č a š tako, da oba vlažna kosa po vlažni krpi polikaš. Kapuco trdno prišiješ na za-tilniku na sredino pahovke: nato še po vlažni krpi močno zalikaš šiv in roliovo, nujajo, ne jeinlji prstanov ali drugih takih sleparskih reči. Vse morajo tvoj spovednik vedeti in pa tvoji dobri starši. Brez njihovega dovoljenja nič ne obljubi, brez vedenja kaj ne dovoli, da nesrečna ne boš. 8. Hitro, ko v službo stopiš, si v tistem kraju dobrega spovednika izberi. Vsak mesec, pojdi k spovedi in k svetemu obhajilu. Pri prvi spovedi se jim priporoči, naj bodo tvoj spovednik. Ne zapuščaj jih, ako bi v velik greh padla; hitro k njim teci in obtoži se, da se ne pogubiš. 9. Skrbi, da boš vsako nedeljo pri celi službi božji — tudi pri božji besedi. Ako bi (to) mogoče ne bilo, vzemi svoje bukvice in beri, kadar utegneš, kaj božjega, da ne pozabiš svojega Boga in tvoja duša oslabela ne bo. 10. Vsako jutro, ko vstaneš, se pokrižaj in Bogu priporoči, rekoč: Lepo te zahvalim, Oče nebeški, da si me obvaroval nocoj to noč; varuj me še današnji dan in daj mi pomoč, da bom vse v tvojo čast storila. — Kadar več moliti ne utegneš, vsaj to gredč pomoli. — Kadar boš zvečer trudna in ne boš mogla veliko moliti, poklekni pred posteljo rekoč: Lepo te zahvalim, Oče nebeški, za vse milosti in dobrote, ki sem jih danes od tebe prejela. Prosim te, odpusti mi moje grehe, s katerimi sem tebe žalila. Daj mi ljubo lahko noč. — Potem se Mariji in angelu varuhu priporoči, križ čez posteljo stori in v imenu božjem zaspi. Tako boš vsak dan z Bogom začela, z Bogom končala in Bog te zapustil ne bo. Tako Slomšek daje nauke za slovo dekletom. Ce bi res vsako dekle tako zapuščalo svojo domačo faro in se ravnalo v tujini po teh desetih Slomškovih naukih, bi jim ta ne bila tolikokrat grobo-kop njihove časne in večne sreče... Fantom Po krščanskem nauku je prišel h gospodu slovo jemat tudi Simenov Tone. Ravno tako lepe nauke so tudi njemu povedali. In so še dejali: »Moj Tone! Ti v imenitno službo prideš. Boga zahvali, pa nikar se ne prevzemi. Bodi zvest svojemu žlahtnemu gospodu, varuj njih škode kakor sam sebe. Ne daj se slabim tovarišem zapeljati, da bi z njimi igral, pit hodil ali pa svojega gospoda goljufal. Vsi taki pajdaši so dereči volkovi, naj se tebi še tako prijazni delajo. — Priden bodi; kar danes lahko storiš, na jutri no odlagaj — kar sam lahko narediš, se na drugega ne zanašaj. Rajši stori več, kot premalo. — Ne zapravljal svojega zaslužka; prihrani si kaj za stare dni in tudi svojih bornih staršev ne pozabi.« — »Vem, da si nagle jeze in te rado prime. Varuj se, da se v jezi ne boš prenaglil. Boja se izogibaj kakor smrti; tudi živina naj se ti smili. Boš (večkrat) kaj nekršČanskega videl ali slišal, pa hudobnežev ne ceni, naj tudi gosposko suknjo nosijo. Peklenski sovražnik ima v vsakem stanu svoje najemnike. Kadar bi imel kaj hudobnega storiti, imej Boga pred očmi, kakor egiptovski Jožef rekoč: Kako bi kaj tako hudega storil in zoper svojega Boga grešil! — Izprašuj svojo vest sledno nedeljo, da boš vedel, ali si na poti pekla ali na stezi svetih nebes. Hodi ob svojem času k spovedi in k svetemu obhajilu, kakor si do zdaj vajen bil. Oh, če to opustiš — bo tudi Bog tebe zapustil. Dozdaj si bil moje farno dete; zdaj greš med tuje ljudi. Oče in mati ne bodo več za teboj gledali; bo pa gledal večni Bog. Njega se boj! — Dva pota se tebi za naprej odpreta — na pravo ali na levo stran, steza pravičnosti ali pa pregrešnega življenja. Oh, ljubi Tone! Varuj se, da ne zaideš. Ako bom v kratkem slišal, da si umrl, pa lepo nedolžen, ne bom žalosten, saj bom prijatelja imel v nebesih; če pa zvem, da si se zmotil in spridil, bom jokal za tebe, naj hi bil Se tako imeniten gospod. Nikoli ne smeš reči, da si bil moj učenec — moj pridni Tone.« — Tako pošteno so ga odpravili, dali mu tudi čedne bukvice, naj bi jih večkrat bral in pomnil njihove nauke. — Lepših nasvetov še tistim, ki gredo služit, tudi idaj ne moremo dati I Nekaj novega, kar Je )ako praktično I. Za bolnike vidiš na pričujoči skici podstavek za branje knjig. Podstavek lahko stoji na postelji, in ko deščico zapreš, je podstavek lahko mizica za jedila. II. Prav tako je praktična krtača za lase za na krajše izlete. Lahka je in jo moreš dati tudi v navadno torbico. V krtači imaš vse, kar je potrebno za česanje. Pomni l Kompot — in dušiš zraven malo presnega masla — koliko boljši je! Drobtinice — za zrezke — pomešaj s sirom. Za omleto — kiskasto mleko je boljše! Mleko — se ne pripali, če posodo prej z mrzlo vodo poplakneš. Cvetača. ohrovt in slično, ne bo imelo grenkega okusa, če odliješ prvo vodo, še preden zavre in naliješ svežo. Konzerve — ki Imajo vzbokline na pokrovu — so za nič; ne kupi takih! Jabolk ti ni treba olupiti. Če jih daš za minuto v vrelo vodo, izlahka slečeš olupek. Kostanj izlahka izdolheš (če pripravljaš kako tako jed), če ga pristaviš v mrzli vodi in ga pol ure kuhaš. Žemlje, ki so že stare, segrej v pečici, pa so kakor sveže. Juha, preveč osoljena, bo užitna, če vržeš vanjo nekaj rezin surovega krompirja in nato še nekaj minut vre. Likalnik. ki ima raskavo gladino, popraviš, če malo segret likalnik namažeš s pristnim voskom, ki mu prirleneš malo soli. Poleni tako dolgo drgneš jio kakem blagu, dokler ni na likalniku nič več sledu po vosku. Kis ali citrona? »... oboje, toda pravilno!« Na primer: Morske ribe namakaš, če je mogoče, eno uro v vodi s citrono, če jih hočeš kuhati. V vodo za kuho rib pa kaneš malce jesiha. da postane ribje meso bolj listnato. Solato, paradižnikovo solato ali meso v solati zabeliš z oljem in s citronovim sokom, medtem ko sta krompirjeva solata ali slanik v solati boljša 7. jesihom. Gobe posebno take, ki postanejo v kozioi črnikasto., šiš na presnem maslu in s citronovim sokom. Če imaš pa črni koren za kosilo, pa očiščenega daš v močnato vodo, kjer je nekaj jesiha, do ostane lepo bel. Ce dušiš sadje, na primer slive, hruške, jabolka ali rabarbaro, tedaj nastrgaš med kuho nekoliko oitronpve lupine, zaradi česar bo okus bolj pikanten in so tudi omili sadna kislina, ki je včasih prehuda. — Kumarice in še kako drugo zelenjavo vkuhaš v jesihu, a kaka omaka je boljša s citronovim sokom. Če hočeš za kak dan ali dva spraviti meso ali sir, je najbolje, da to zavijcš v krpo, ki je namočena v jesih. Ostanke mila ne vrzi proč, ampak jih zbiraj v vrečico lz tankega blaga. Uporabljaš jih v kuhinji za umivanje rok. 0 novih visokih pričeskah Prav počasi si utira svojo pot, bolj počasi, kot pa ukazuje kraljica moda. Ta pa predvsem zato, ker je — jako nerodna. Skoraj nemogoče je urediti lase po novem brez tuje pomoči. Na sliki vidiš »vzorec« take pričeske, ki je razmeroma še najlaže izvedljiv. Najprej si razdeliš lase od ušeaa do ušesa ln el naviješ sprednji rlel las ravigor, medtem ko ves zadnji del drži ena sama zaponka skupaj. Nato si skrtačiš lase 7. zatilnika kvišku, jih z glavniki pritrdiš in si urediš kodre tako, da I>okrijejo glavnike. Za česanje in krtačenje imaš prav ozek glavnik in otroško krtačico; z njima si lase najlaže ovi-ješ okrog prsta ali okrog glavnikovega ročaja. Zatil-niški glavniki naj imajo valovite zobe; če so gladki, kaj radi zdrknejo nizdol. Spredaj so kodri pritrjeni 7, zaponkami, a lako. da jih ni videti. Ob straneh imaš lahko navadne lasnice. Ponoči si ko-rjrp pincV/j položi po glavi in si trdo prjvežj ruto | na glavo, Naš domači zdravnik I n.: Zdravnik vntn je predpisal očala (-3.0d) in naročil, da jih moralo stalno nositi. Vprašujete, čo je to res potrebno. Mislite namreč, da hi jih nosili le v primerih, ker je potrebna večja točnost in oči bolj trpijo, sicer pa jih ne hi nosili. Zelo ste malovernil Zdravnik, ki vam je predpisal očala, je točno vedel, za kaj jih morate stalno nositi. Zalo je vaše vprašanje odveč. Odgovarjam zaradi tega, da vidite, kako napačno je vaše mnenje in kako neopravičljivo vaše nezaupanje. Očala morate nositi stalno, ker imate visoko dioptrijo. S tem namreč, če jih neprestano natikate in snemate doli, preobremenite očesne leče. ki se morajo zdaj krčiti, zdaj širiti. To pa ima prav kvarne posledice. Le v primerih, kjer je dioptrija prav nizka, je dopustno to, kar vi menite. F. P. C. m. L. Lj.: Stari ste 3!) let, poročeni, 14 dni opažate rumen izstok in večkrat morate na vodo. Obrnite se na zdravnika, ker je potrebna točna preiskava. Navadno so take nadloge bolj resne, kakor si jih človek predstavlja. Sanilas: 21 let sto stari, dijak, 4 leta imate že krčne žile. Vprašujete, kako bi si jih ozdravili; če se dajo brez posledic in trajno odpraviti. Teta vam je namreč povedala, da se je neka dama dala v Švici operirati, pa je bilo pozneje še hujše. Vidim, da ste samo priložnostni obiskovalec naše nedeljske šole. Pred kratkim sem namreč pisal o tem na dolgo in široko. Poiščite tisto številko na-ega lista! Z radikalno operacijo se dajo krčne žile trajno odpraviti. F. R. Sv. P. p. S. G.: Tri mesece staro hčerko imate, ki iina že od prvih dni |x> rojstvu gnojno levo oko. Stare matere pravijo, da to nune samo po sebi. Pri vaši hčerki p:i opažate, da je nadloga vedno hujša. Kaj je temu vzrok. Mati ni s|M)lno bolna, babica ji je tudi takoj po rojstvu vzbrizg-nila predpisane kapljice v oči. Vprašujete, če je morda vzrok to, ker je bila mati pri zadnji čišči pred spočetjem močno prehlajena? Ali pa to. ker je imela tri ledne pred porodom sama očesni katar? Otroka hranite z maternim mlekom. Zdaj, ko je nahoden, mu dajete tudi malo čaja. Kako odpraviti tudi nahod? Le en del gnojnih vnetij očesne veznice pri otroku je gnojničnega porekla. Otrok se v tem primeru okuži med porodom. Ker je mali zdrava, to v tem primeru odpade. Očesne veznice so po svoji obliki kaj pripravna kotišča bolezenskih klic. Otroci so dolžni vzdrževati obubožane starše. A. Z. — Mati, ki živi brez stalnih dohodkov, ima tri otroke, od katerih je eden državni uradnik, drugi nima ničesar, tretji pa je dobro situiran. Vprašate, ko.liko ima prispevati za vzdrževanje matere sin, ki je državni uradnik in ki ima svo,:o družino. Ali, in kako bi sc mogla dobiti za mater kakšna podpora. Kako bi mati prisilila otroke, da jo podpirajo? — Otroci so dolžni po svojih imovinskih in pridobitnih razmerah skrbeti za dostojno vzdrževanje staršev, ki obubožajo. Dokler žive otroci, ki morejo prispevati za vzdrževanje staršev, ni misliti na kakšno javno podporo. Ako otroci sami ne izpolnjujejo svojih moralnih in zakonitih dolžnosti, jih obubožani starši. k temu lahko prisilijo s tožbo. Tedaj bo pa sodišče odločilo, koliko je dolžan vsak otrok prispevati in to po svojih imovinskih razmerah. Žalitev pred sodiščem. F. A. D. — Vaše besede, ki ste jih očitali pred sodiščem nasprotniku, so seveda žaljiv^ kar ste pa med tem gotovo že pri sodišču zvedeli. Absolvent meščanske šole. R. I. L. — Dovršili ste štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in bi radi dobili primerno zaposlitev. Vprašate za kakšno mesto v državni upravi bi se lahko potege,vali. — Dovršena meščanska šola odgovarja nepopolni srednji šoli. S to šolsko izobrazbo bi lahko dobili službo dnevničarja-zvaničnika ali pisarniškega pripravnika za X. skupino. Po obrtnem zakonu vstopite lahko v trgovino za pomočnika. Dovršeni štirje razredi meščanske šole namreč nadomeščajo učni rok in eno leto zaposlitve v trgovinskem obratu. Podpiranje očeta, J. O. V. — Ako nimate ničesar za preživljanje in sle nesposobni za delo ter Vas sin nikakor ne more podpirati, prosile pri svoji domači občini za podporo. Spor o kmetski zaščiti. Š. F. K. — Občina Vam le izdala potrdilo, da sle kmet po uredbi o zaščiti kmetskih dolžnikov. Upnik Vam pa zaščite ne prizna in Vas je izročil odvetniku. Vprašali ste za nasvet sodnika, ki Vam ie odgovoril, da upniku recite, naj Vas kar toži. Vi se pa toževati nc marate. Vprašate, kaj bi storili. — Če upnik ne bo priznai zaščite, Vi pa boste trdili, da Vam zaščita pripada, bo moralo odločiti sodišče. Na zahtevo upnika mu morate predložiti potrdilo občine o tem, da ste kmet. Upnik lahko predlaga, da sodišče preizkusi resničnost potrdila in da ga razveva vi. Ako bo so.diščc upnikovemu predlogu ugodilo, sc lahko pritožite na okrožno sodišče. Če Vam tudi okrožno sodišče ne bo priznalo zaščite, bsle pač morali poravnati svoje obveznosti, kakor vsak nezaščiten dolžnik. Ako Vns upnik toži na plačilo dolga, ugovarjate pri razpravi da uživale zaščito in predložite potrdilo, da sle kmet. Na to boste že videli, kako bo sodišče o.dločilo. O vprašanju, koga je smatrati za kmeta po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, smo že večkrat pisali. Oglejte si uredbo, ki jc objavljena v Službenem listu z dne 30 novembra 1936 Prošnja za državno ali banovinsko službo. S. M. — Vložiti nameravate prošnjo za državno službo pri banski upravi, pa ne veste kam bi prošnjo naslovili in kakšne priloge bi ji priložili. —-Prošnjo naslovite na bansko upravo, ako bi radi lam dobili službo. Priložiti morate listine, s katerimi dokažete, da izpolnjujete pogoje § 3 uradniškega zakona za državno odnosno banovinsko službo. Preživnina za nezakonskega otroka. K. A. — če planile oče. ki ima skromno mesečno plačo, za 7 letnega otroka po 2o0 din mesečno, dvomimo, da bi mogla mati, ki živi z otrokom na posestvu nn kmetih, naenkrat uspeli s predlogom na povišanje preživnine na 400 din Očeta bo moralo sodišče zaslISati in bo imel priliko pretiranemu zahtevku matere stvarno ugovarjati. Sodišče bo pač preživ- unMMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiimi OD REŽITE .............................................. simmi i¥if«?A£i^ i odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 I terim je priložen tale odrezek. | 1 ,,Slovenec" 22. januarja 1939 § fmiiiiiiiiiu minimumi.....mirni........mimiiiiimiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir. Naselijo se v njih iz zraka, iz solznega mešička, ali pa jih z rokami zanesemo v oči. Ker se nadloga širi, menim, da je prav, če nesete punčko k strokovnjaku S tistimi nadlogami, ki jih opisujete, da jih je iiuela mati pred porodom, menim, da to ni v zvezi. Nahod je pri otrokih ali samostojna bolezen (vnetje nosne in žrelne sluznice) ali pa kar jo največkrat, samo znak druge nastopajoče bolezni (n. pr ošpic), zato ga ne smemo omalovaževati. Ker otrok In tožko ali pa sploh ne more dihali skozi nos, nastopijo težave pri dojenju. Otrok slabi. Lahko pa se nadloga širi naprej v bronhije in pljuča, kar vodi do resnih bolezni. Poskrbite, da bo imel otrok dovolj svežega, čistega zraka v primerno topli sobi. Pri zelo mrzlem in vetrovnem vremenu ne nosite otroka ven! Na krpo iz flanele vlijte po 20 kapljic evkaliptusovega olja in dajte otroku krpo na blazino ali pa na prsa. da bo to vdihaval, in sicer 2 krat dnevno. Nos mu očistite večkrat z vato. Če opažate, da ima otrok težave pri pitju, pa se obrnite na zdravnilfa, da vam zapise kakšno zdravilo, ki bo pomagalo, da bo lažje dihal in pil. M. P. T. N. Lj.: Premalo ste povedali, da bi vam mogel svetovati. Pišite bolj obširno! L. V. N. T.: 22 let ste stari, po postavi pa se zdi, da ste vedno mlajši. Vsako leto shujšate, namesto da bi na teži pridobili. Teka nimate. Menite, da vam je iskati vzroka v tem, ker imate predolgo čiščo, ki traja po 6 dni. V vašem kraju imate prav odlične zdravnike. Nadloge ne podcenjujte. Da bi bila samo čišča temu vzrok, no morem trditi. Res je sicer, da žena močno oslabi, če je či.šča zelo močna in dolgo-trnjna Pojdite k zdravniku I F. H. K.: 3.") let ste stari, kmečka žena, ves čas ste morali težko delali Pred 8 jneseci ste se poročili. Med tem časom ste trikrat spočeli, pa vedno splavite. Kaj je temu vzrok? Če hočemo dognati pravi vzrok, je nujno po-trebna zdravniška preiskava, ker so vzroki številni. Dokler pa ne najdemo pravega vzroka, je zdravljenje brez uspeha. Vnetje maternice, spremenjena lega maternice, gobe na maternici, bule na jajčnikih, zarastline, ki nastanejo okoli maternice po vnetjih, Ines, sladkorna bolezen, tuberkuloza, vnetje ledvic itd. Vse te nadloge povzročajo opisano nadlogo. Pa tudi pomanjkanje vitamina E v hrani povzroča pri ženi jalovost ali pa splav. nino le sorazmerno s povečanimi potrebami šoloobveznega otroka povišalo. Dolg žene za potrebe gospodinjstva. T. T. A. — Kot družinski glavar ste plačnik za dolg, ki ga je žena napravila pri vašem trgovcu za špecerijo uporabljeno v domačem gospodinjstvu. Ta dolg in svojo obveznost do plačila ste tudi priznali s tem, ko ste sprejeli trgovčev račun in začeli dolg v mesečnih obrokih odplačevati. Trgovec, ki je sedaj tudi sam v denarni stiski, ima pravico, da zahteva od vas takojšnje plačilo ostanka dolga. Če vam ne dovoli odloga, boste morali dolg takoj plačati. V primeru tožbe boste pač motali končno .plačali .vse pravdne stroške. ker so pri danem položaju plačilu nc morete uij-peštvo. upreti. . , r, Oporoka. J. P. M. — Lastnoročno pisana in podpisana o|>oroka je veljavna in ostane toliko časa veljavna, dokler druge oporoke ne napravite. Ni res, da obdrži oporoka veljavo le za eno leto. Tudi ni res, da hi bila oproka neveljavna, če ni kolkovnna. Oporoka kot listina se bo kolkovala po vaši smrti tekom zapuščinskega postopanja iz vaše zapuščine. Izvahljenn kolo. F. S. I. — V hišo vaše matere je spravil v klet neki znanec svoje kolo. ne da bi kolo komu izročil v čuvanje ter šel na vaško vese-rico. Ponoči sta potrkala dva znana fanta iz vasi in rekla,, da ju je poslal znanec po kolo, da mu ga pripeljeta na veselični prostor. Drugi dan je znanec od vas zahteval kolo in se je izkazalo, da sla dotična fanta od vas kolo izvabila in kolo ukradla in gn tudi orožniki niso mogli na;li. Vprašate, če ste dolžni znancu povrniti škodo. — Če sla dotična fanta do takrat bila na dobrem glasu, niste mogli dvomili o tem, da ju je res znanec poslal po kolo in ste jima kolo pač v dobri veri izročila. V tem primeru od vas po našem mnenju ne more zahtevali odškodnine'. Če sla pa bila fanta na slabem glasu, potem bi vam morala biti njihova zahteva na izročitev holesa sumljiva in odgovarjale za škodo, ki je nastala le zaradi vašo neprevidnosti Tehtnica v mlinu. M. E. S. — Kupili sle mlin z mlinskim inventarjem. S prodajalcem ste izrecno govorili tudi o tehtnici, ki ,ie bila v mlinu ter nekem železnem podaljšku transmisije, kar sle vse smatrali kot inventar niste pa podrobno vsako stvar popisali in zapisali. Sedaj se je ogiasil prejšnji najemnik, ki jo pred 5 leti zapustil mlin in zahteva od vas tehtnico in železen podaljšek transmisije, češ da jo vse to njegovo in je le lastniku — svojemu sorodniku prepustil v uporabo. — Ker ste vi kupili mlin z inventarjem ter se izrecno domenili za sedaj sporne predmete, da jih kupite, ste jih tudi dejansko kupili in so poslali vaša lastnina, zalo ker ste jih pač odplatno pridobili od osebe, kateri jih jo prejšnji najemnik zaupal v rabo. Prejšnji najemnik ima le praviro, da zahteva od prodajalca odškodnino, od vas pa ne more zahtevati predmetov niti odškodnine. Dolg na najemnini. I. H. L. Š. — Dolg na najemnini zastara v 3 letih. Zastaranje pa prekine izrecno ali molče izraženo priznanje dolga. Če se je najemnik izselil leta 1931. in ostal dolžan za več mesecev skupaj 1000 din ter takrat obljubil, da bo plačal, ko bo imel, je takrat začela teči 3 letna zastaralna doba Ko je pred 2 leti na račun dolga opravljal neka dela. je bila s tem zastaralna doba prekinjena (molče je priznal dolg) in oil ledai je znova začela teči 3 letna zastaralna doba. Ker ima dolžnik sedaj službo, vam svetujemo, da ga povabile k sodišču, da prizna dolg in napišete izvršljivo sodno poravnavo. To ho zanj najcenejše, sicer ga morate tožili in bo Irpel še pravdne stroške. Posojilo. II. V. — Posodili ste nekemu neznancu 2000 din samo zato. ker sta pri-la z njim dva zakonca, ki ste jih poznali in sla vam ta dva obljubila, da vam bo dolični res posojilo vrnil. Kljub opominom ga vam ne vrne. Vprašate, kako bi dobili nazaj svoj denar. — Povračilo posojila lahko zahtevale le od tistega, komur ste ga dali. Obeh zakoncev ne morete tožili, ker nista podpisala nobene pismene poroštvene zaveze, ustne obljube pa so bile v tem primeru neobvezne. Poskrbite si ubožno spričevalo in dajte na uradni dan tožbo pri sodišču nn zapisnik, predno vam dolžnik povsem ne izgine. Odpovedni rok. H. J. Č. — Prvotno ste oddali v zakup lokal /. inventarjem za 4 lela s 6 mesečno odpovedjo. Po preteku 4 let ni nihče odpovedal in jo trajal zakup molče dalje. Vprašate, na ko- liko mesecev smete odpovedati? — Pogodba se je molče obnovila pod istimi pogoji, pod katerimi je bila sklenjena, vendar le vedno za eno leto. Odpovedni rok je zato še vedno za obe 6tranki 6- niesečni Plačilo za krojaško delo. J. K. - Krojaču, ki nima obrtnega dovoljenja, ste dali v delo obleko, ki jo je pa slabo izdelal. Vprašate, ali lahko zahteva plačilo? — Plačilo lahko zahteva ne glede na to, ali ima obrtno dovoljenje ali ne. Če ima obleka bistvene napake, lahko zahtevate popravilo ali pa znižanje plačila. Za popravilo lahko določite primeren rok. Amnestija. A. P. • Neka oseba je bila obsojena po 8 215 kaz zak., pa ni amnestirana, dočim se je drugim, ki so bili obsojeni na veliko daljšo zapoino kazen ista znižala ali oprostila. Vprašale, kako je to mogoče? — Amnestija ne velja za vse obsojence ne glede na to, zakaj so bili obsojeni. V amnestljskem Ukazu je točno napovedano, katere osebe so od amnestije izvzete. Med drugimi so izvzete od amnestij tudi osebe, ki so obsojene zaradi kaznivih dejanj po § 215. kaz. zak Državna podpora. L. F. - Lani ste brali, da so nekateri naši državljani dobili stalno državno podporo. Vprašate, kam bi bilo vložiti prošnjo za tako podporo — Take prošnje sprejema tudi odbor za prošnje in pritožbe pri narodni skupščini. Vojaški rok. J L. - Imate pet sinov, ki so stari: 19, 18. 17, 14 in 4 leta. Vprašate, kakšen rok bodo služili sinovi in ali bi starejša dva lahko j takoj vstopila v vojaško službo? — Po predpisih j zakona o ustrojstvu vojske in mornarice pripada prvemu in drugemu sinu popolni rok vojaške službe, tretjemu skrajšani rok, nato bosta pa zopet __ Vsak nima toliko denarja, da mo-^ftA re potovati v kopališče toda vsakdo bi inorai dati za zdravje leino 100— ^^^^^ 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI morala dva služiti popolni rok. Pripominjamo, da to velja samo za vaš primer z ozirom na leta vaših sinov. Kar se tiče prostovoljnega, predčasnega vstopa v vojaško službo, predpisuje zakon, da sme mladenič že po dovršenem 18. letu starosti vstopiti v vojaško službo, toda samo z očetovo ali varuhovo odobritvijo. Kinetska zaščita. J. B. C. - Po starem zakonu o zaščiti kmetov ste uživali zaščito. To pa ste z uredbo iz leta 1930 izgubili, ker ste staroupoko-jenec. Vprašate, kako bi ravnali, da bi vam upniki priznali zaščito, ki ste jo uživali pred sedanjo uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov? — Za vprašanje kmelske zaščite je nierodajna le sedaj veljavna uredba o likvidaciji kmetskih dolgov s pravilniki, ki so bili v smislu predpisov te uredbe izdani. Po tej uredbi pa državni upokojenci ne morejo dobiti zaščite, ker se smatra, da jim ni kmetijstvo glavni |x>klic. Zato upnike ne boste mogli prisiliti, da vam priznajo zaščito. Davčna posvetovalnica V. K. N. - Monopolne takse na vžigalnike, kresilnike In kresilne kamenčke. Vprašujete, koliko znaša sedaj taksa za vžigalnike, kresiinike in kresilne kamenčke? Po izpremembi uredbe o monopolnih taksah (Službene novine z dne 29. jan. 1937, št. 20-V1I 1929, Službeni list kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. febr. 1937, kos 14) znaša monopolna taksa za vžigalnike in kresilnike iz kakršnekoli kovine iin v kakršnikoli izdelavi na leto po 100 din. Taksa na kresilne kamenčke za prižiganje vžigalnikov in kreeilnikov pa znaša od komada 10 par, če teža kamenčka ne presega 0.40g, v nasprotnem primeru pa še od vsakih 0 40g 10 par. Nepopolnih 0.40 g se računa kot polnih 0.40 g. Zaradi žigosanja vžigalnikov in kresilnili kamenčkov ter zaradi plačila teh taks se obrnite na pristojni oddelek finančne kontrole. Pripominjamo še, da so kazni « primeru, da se najde pri stranki nežigosani vžigalnik, silno stroge in da se v primeru neizterljivosti denarne kazni spremeni ta kazen v nadomestni zapor. R. Z. v B. — Da se vam je letos (menda za tekoče davčno leto) odmeril tudi davek na neože-lijene), dasi ste so lani meseca oktobra poročili, ste po vsej priliki sami zakrivili, ker niste domnevno v svoji pridobninski priiavi na prvi strami navedli, da ste poročeni. Pritožite 6e, ako je še čas! Tantijeme. — 10% nemu davku na dividende (člen SO, I., zadnji odstavek) niso zavezani sledeči dohodki: 1 1. tantijeme članov upravnega in nadzornega odbora, ki so že zavezane 10% ni taksi; 2. 'dnevnice Za seje in dežurno službo članov "upravnega in nadzornega odbora; ■ 3. izdatki za potne stroške članov upravnega odbora: 4. plača direktorja, ki je hkrati član upravnega odbora. Vsi, pravkar jiod točko 1. do 4. navedeni prejemki so torej prosti 10% nega davka na dividende! T. M. v M. — Pri malih obrtnikih, ki se obdarujejo s pavšalno pridobil,ino, se mora v smislu § 4 zakona o davku na neoženjene osebe (Službeni list št. 27/4 iz leta 1931) smatrati kot osnova za odmero davka na neoženjepe osebe 40% letne davčne obremenitve (davčnega predpisa). Glej finančni zbornik št. 49 iz leta 1937. Ali se vam je davek na neoženjene osebe odmeril na zgoraj navedeni način, lahko izveste pri vaši davčni upravi. L. A. v Lj. — Vaše mnen je, da ste bili za leti 1937 in 1938 dvakrat obdavčeni s pridobnino, je napačno. S svojim obratom ste pričeli meseca maja 1937. Zalo se vam je. v smislu člena 48 zakona o neposrednih davkih najprej odmerila prn-vizorna pridobnina. Ko je pa leto 1937 minilo, vam je davčna uprava potom davčnega odbora odmerila in predpisala definitivno pridobnino. Hkrati vam je odpisala provizorno odmerjeno pridobnino. Zato o kaki dvojni obdačbi tu ne more biti govora. Č. A. v S. — Davčna uprava vam je za tekoče davčno leto odmerila zgradarino za celo hišo, dasi ste v davčni prijavi izrečno podčrta vali, da stanovanje v pritličju ni bilo nili v lastni uporabi niti ni bilo oddano v najem. Proti odmeri davka sle vložili pritožbo Sedaj čakale na ugodno rešitev. Vaši pritožbi se ne bo ugodilo. Zgradarina se vsakoletno odmeri za celo hišo, ne glede na to, ali je v celoti oddana v najem (odnosno v lastni uporabi) ali ne. Ako pa cela zgradba ali pa njen del nista niti v lastni uporabi niti nista dana v najem, je vložiti na davčno upravo posebno zadevno, kolka prosto naznanilo. Praznostan.je je naznaniti v smislu člena 40 zakona o neposrednih davkih v 14 dneh od dne. ko prestane uporaba zgradbe (odnosno njenega dela). Če se praznostanje naznani po preteku tega roka. ee zgradarina odpiše šele izza dne, ko se je praznostanje naznanilo davčni upravi. Opomba v zgradarinski prijavi, da je bila zgradba (odnosno izvestno stanovanje) v tej ali oni dobi prazna, ne more nadomeščati zgoraj omenjenega specialnega naznanila. Glej odlok ministrstva za finance z dne 30. decembra 1030, št. 0023. . , ;Zn,to z vašo pritožbo ne bqstp uspeli. ,. Svetujemo vam. da praznostaft.je naknadno prijavite davčni upravi, da boste deležni odpisa zgradarine vsaj za dobo po dnevu, ko sle zgradbo (oziroma njen del) naknadno prijavili kot prazno odnosno neuporabljeno. I. P. v K. Vsak zavezanec da"ka na poslovni promet, bodisi na mu ]e davek odmerjen pavšalno (pavšalisti). bodisi da ga mora odvajat' po knjigi opravljenega promela (knjiga Ši), je lahko zavezan splošnemu in skupnemu davku na poslovni promet, in sicer ali v celoti samo enemu, ali pa hkrati obema, to je deloma splošnemu, deloma pa skupnemu poslovnopronietnemu davku. Osebe, ki so v območju ene davčne uprave zavezane deloma splošnemu in deloma skupnemu davku na poslovni promet, spadajo glede svojega celokupnega prometa pod oceno davčne uprave in ne pod oceno davčnega odbora. Za te o«ebe je za odmero davka pristojna davčna uprava. Vaše mnenje je bilo torej nepravilno. Kmetijski nasveti Telica se- noče pojati. T. C. P. B. — Vaša poldrugo leto stara teliea se noče pojati. Vprašujete za sredstva, s katerimi bi jo pripravili do pojan.ja. — Da se telice nočejo pojati, so lahko različni vzroki. Včasih so spolovila nezadostno razvita nli bolna. Večkrat je temu kriva obča telesna oslabelost, presialia ali netočna krma, nezdravi hlevi ali kaj drugega. Predobro re.jene telice se tudi nerade pojajo. Sredstvu, s katerimi si v takih primerih pomagamo, so tudi različna. Bolezni v spolovilih bo ugotovil vešč živinozdravnik in podal navodilu za zdravljenje. Ce je tclica preslabotna, ji bo koristilo, če jo krepkeje krmimo, zlasti s tečnimi krmili: otrobi, oljnatimi pogačami, krmilno moko in slično. Nasprotno je predebelim teli-cam poklarlati manj točno krmo. Dobro jc tudi tako telico redno vsak dan spuščati na prosto, da se kje naskače in razhodi. Najbolj učinkovito sredstvo pn je paša. Dajte tako telico čez poletje na pašo, pa se bo gotovo začela pojati in lio ostala breja Nič ji ne bo škodilo, če tamkaj nekoliko omršavi. pregibanje na pror-steni ji bo tembolj koristilo in jo utrdilo, zlasti če je liila vzrejena stalno v hlevu. Če so pa spolovila pokvarjena, tedaj zoper to ni sredstva. Vsoknkor bo najbolje, ce vprašate živino-zdravnika za nasvet. Ta vam lio lahko predpisal praške za pojnn.je ali lio pa zdravil telico na spolovilih. Pa tudi ta vam lio lahko dal pravi nasvet samo tedaj, če lio žival natančno prciskal. Trpkost vina so da odvzeti z želatinn. F. K. K - Kupili ste večjo množino dolenjskega rdečega vina, ki pa vsebuje preveč čreslovine: ie trpko. Želite vedeti, kako se da ta trpkost omiliti, ne da bi bilo treba vina rezati z drugim vinom, pa bi vzlic temu poslalo bolj milo. — Čreslovina, ki dela vino trpko, se da odvzeti z želatino. Čiščenje vina z želatino jioselmo dobro vpliva na trda, za-gatna, torej na čreslovini bogata vina, ki se jim z močnim čiščenjem z želatino vzame trpki, neprijetni okus. Toda čez 15 gramov želatine na en hektoliter vina se ne priporoča vzeti, sicer čistilo rado v vinu obtiči če se prvič doseže premajhen uspeh, se to čiščenje ponovi. Kako se vino čisti z želatino? Zelatina se odtehta, namoči 24 ur v mrzli vodi. potem r mreže v majhne koščke, nato polije z. vročo vodo (na 10 gramov en kozarec vrelo vode). Sedaj ge meša tako dolgo, da se | raztopi. Ko se nekoliko ohladi, jo vlijemo v škaf, dodamo 2 do 3 litre vina. Z brezovo metlo pretepamo to tekočino tako dolgo, da postane gosta in bela kakor sneg. Nato se dolije zopet vina in zopet meša, ponavljaje to dokler ne dobimo poln škaf, smetani podobne tekočine. Iz soda vzamemo en do dva škafa vina, da gre razpenjeno čistilo v sod, in v njem ga dobro premešamo z vinom. Sedaj pustimo 14 dni na miru, da se zelatina. ki ee je združila s čreslovino in drugo nesnago, vsede na dno. Tedaj je čas. da vino pretočimo v čist, nekoliko razžveplan sod. — ()|iozarjamo pa, da želatina odvzame vinu tudi barvo. Če postane rdečkasto vino nekoliko preveč svetlo, tedaj mu morate dodati nekoliko močno rdečega ali črnega, toda ne trpkega vina, ki mu bo dalo barvo, ne da bi mu odvzelo okus. Betonska klet je vlažna. I. I. Z, _ Pred štirimi leti iz betona sezidana klet za krompir, repo in korenje je silno vlažna. Ko okna in vrata pred mrazom dobro zapremo, se na stropu zbirajo kapljice, ki korenstvo popolnoma zmočijo. Radi bi to klet osušili. — Betonska klet, ki nima nikoli vzduš-nikov, in je tudi 6trop iz cementa, mora biti vlažna, ker se zrak ne more menjati. Korenstvo v taki kleti diha kakor živa rastlina in izhlapeva vodno paro, ki se zbira na stropu, tamkaj na mrzlem cementu ohladi in pretvori v kapljice. Te padajo na korenstvo in ga vlažijo. Tako klet bi morala imeti pravilne prezračevalnikc, skozi katere bi prihajal od zunaj suh zrak, notranji vlažni in topli bi pa odhaial ob stropu ven na prosto. Nekoliko bo sicer zalegla nameravana ventilacija skozi dimink, toda premalo, ker zrak bo slabo vlekel skozi, ker bo namreč od spodaj prihajal v klet zunanji zrak, ki naj pritiska na topli vlažni notranji proti stropu ter ga odganja ven, bo klet ostala še vedno vlažna. Dobro |e, če prebiiete strop in odpeljete vlažni, zrak van|. Istočasno pa napravite od zunaj do kle-linih tal, cev iz opeke ali pločevine, po kateri bo zunanji zrak prihajal v klet. Da ne bo premočno vleklo, natlačite v zunanjo odprtino nekoliko slame, ki le polagoma dopušča zraku vhod. Na tak način boste klet dodobra osušili. Zahtevajte povsod naš listi Slepa gospa Marija Gospa Marija ]e seveda že slišala, da operacija mrene na očeh ni vei nevarna. Morda bi se tudi ne odločila, če bi jo znali pregovoriti. Toda kak nasvet domačih — že obotavljaje izrečen — se je gubil v namigu ter nazadnje utihnil. Ravno previdnost, s kakršno so ji prigovarjali, ee ji je upirala. Sama je bila iskrena do nepremišljenosti. Odkritosrčnost, v kateri bi slutila srce — pa če bi ji bilo še tako neprijetno — bi sprejela voljno, skoraj pokorno; kadar pa je zaslutila samo spretne besede in nameren poudarek, se je zoperstavila — bilo za njen blagor ali gorje — vseeno ji je balo. So ljudje, ln goepa Marija Je bila takšna, ki smehljaje presojajo surovo laž in prevaro tistih ljudi, ki nikoli niso bili drugačni; toda drobna ne-odkritosrčnost, ki ee je zavedno poslužujejo skoraj vei, jo je zadela, ker kažejo narejeno dobrohotnost in vljudnost. Majhna laž, rahlo sleparstvo, dobro-hoteča prevara, jo ie ranila. Potem pa niso mogli razumeti, da je bila eamo majhna laž, ki jo je tako zadela. * Vdova po stavbeniku je ostala s Štirimi nedoraslimi otroki, ko je bila domača, predelana hiša komaj pod streho, zidovje pa še neometano. Z za-puščenostjo, žalostnim brezmočjem — ni bilo več tihega in preudarnega moža, da bi vodil njeno naglo erce in nagle roke — je prešla nanjo tudi skrb za dolg, kajti draga je bila prezidava. Ob najlepši cesti slovečega kopališča je stala njena hiša, ki naj bi s prejemki od najemnin pomenila glavni vir dohodkov za njeno družino. Kasneje so jo zapustili sinovi, tudi hčerka Je odšla z možem v oddaljeno mesto. Gospa Marija je oskrbovala domačo hišo ter se od skrbi starala. Po moževi smrti so prav za prav otroci podedovali hišo. Materino življenje pa je bilo polno truda in vsakdanjih skrbi, ki so ji dajale pravico do življenja, zavest materinskega dostojanstva ter ponos velikodušne oblasti. Tako ni prihranila ničesar, ne pridobila, zase je porabila le za najpotrebnejše, vse drugo eo dobivali otroci in vnuki. Ona jih je obdarjala za rojstne dni in godove, velikanoč in božič je bil njen čas. In če je kateri od njenih prišel v zadrego, mu je pomagala, ne da bi drugi vedel za to; komaj sama se je spomnila, kadar je znova iskal pri nji pomoči. Nazadnje so se ji celo otroci nekako odtujili. Staranju in žalosti se je pridružilo počasno pojemanje vida, njene roke eo tipale, kadar je hotela urediti kaj. * Soba, kjer je bivala poleti, Je bila proti severu, kajti prostorne in svetle sobe so bile namenjene tujcem. Samo z enim očesom je še videla, kadar je sijalo sonce; še je razločila senco mimoidočega, ki je švignila skozi pritlično okno v sobo. Sicer pa je poleti prenašala marsikaj, v njeno sobo ni nikoli posijalo sonce. In tako je čakala večera, da so ji prižgali petrolejko z zelenim senčnikom. Električna luč bi jo pekla v oči. Takrat so še prižigali nočne lučke na olju, ki si jo je tako želela, a tega nikomur ni povedala. Drugi, ki ee napijejo luči podnevi z očmi, ne slutijo, kaj vse more biti v takšni želji, toda zmeraj bi jo spominjali, da bi jim izpolnitev povzročala le nepotrebno delo. Ostala ji je samo želja, molčati ee je naučila. Nič drugega ni zahtevala, ko svoje borne pravice. m ------------- In če se je njeno življenje zdelo Se tako revno, je vendarle našla tolažbo v poletnih mesecih. Vsak teden jo je enkrat užila. S konca njene ulice je med visokimi hišami vodila ozka cesta do gozda. In tamkaj je nad granitnimi stopnicami stala Oljska gora še iz njenih otroških let. Spočetka je bila samo vdolbina v zidu, ki je predstavljala vrt Gethzemani z liki spečih apostolov, Zveličarja ter angela. Zelena mreža je mejila med klečalniki in sliko. Kmalu pa so ob vdolbino prizidali prostorno kapelo z ravno streho, prav za prav nekakšno zaprto uto, da bi ljudem tudi o slabem vremenu omogočili pobožnost. S svojimi prošnjami je zmeraj rajši hodila k Oljski gori, kot pa pod ponosno kupolo dekanijske cerkve. Mračen prostor ji je bil tako domač, ko njena soba. Tam so gorele sveče, v katerih rdečkastem siju je slutila speče apostole, Zveličarja in angela. Ko je šepetala molitev, je bilostarkino srce polno doživetij neme enobitnosti, ki je polnila ta prostor. Cerkev z množico ljudi, petjem in orglami, ji ne bi vzbudila te pobožnosti. Vsak teden je šla ob spremljevalcu potolažena domov. Čutila je: drugi, ki vidijo, ne morejo biti deležni takšnega doživetja. Doma pa je voljno samevala ter odpuščala njim, ki so tako brž odšli, da bi živeli v svojem svetu, tistim, ki vidijo, česar se dotikajo noge ter kar naj bi prijele roke. Ni ji ostalo nič, skoraj nič, da bi podarila. In če je za svete čase dala nekaj skrivaj na stran, je tipala v negotovost, kajti zmeraj manj je vedela, česa si žele njeni otroci. Vprašati je morala, se dala voditi v trgovine, da bi kupila. Ni videla daru, tudi ne. Če jih je njen dar razveselil. Kaj vs6 je za njeno radodarno srce pomenil božič preji Tudi v tej bridkosti, ki Ji je jemala najlepšo zavest, je njeno dobro srce našlo tolažbo. V njenem varstvu so bile stare jaslice, ki so že sto let bile last družine. Za šipo in okvirom je bilo v leseni škatli sveto mesto Jeruzalem in Betlehem: palače, cerkve, stolpi, zidovje slikovito obdano z vodnjaki, drevjem, zelišči in pasočo se živino. Spredaj v vdolbini pa sveta Družina, kamor so se bližali sv. Trije kralji, z druge strani pastirji. Nad vdolbino je visel angel z napisom »Gloria« v razprostrtih rokah. In te Jaslice je gospa Marija zmeraj zapirala pred drugimi. Ko |e prišla adventna nedelja, jih je postavila na polico pri oknu. K tem jaslicam so božični teden prišli njeni otroci in vnuki Prinesli so sveče s seboj. Molili ter prepevali so s slepo materjo. Gospa Marija je videla z enim očesom samo sij, in ker je svečnike postavila sama, je tudi ve, dela, kje je Jeruzalem in Betlehem, tudi iz katere strani se sveti Družini bližajo sv. Trije kralji z Jutrovega, z druge pastirčki. 2e stari starši njenega moža so molili pred temi jaslicami, nato on sam, tudi ona ter njeni otroci. Vnuki pa komaj da so peli, a poslušali 60 pobožno. Gospej Mariji se je zdelo, da jih ovira neka nova sramežljivost. Tolažilne so bile zanjo ure v mraku tedna pred božičem. Se zmeraj so njeni otroci s spomini vezani nanjo. Ona sama pa ima zadnjo darujočo pravico. Vedela je, da ugasne z njo tudi pobožen spomin na stare jaslice, kakor ugasnejo sveče, kakor so ugasnile njene oči. Dokler bo živela, bo varovala pobožnost, zadnji dar, ki ga more neizgubno dati otrokom samo mati. Motda ga kateri vnuček vendarle sprejme v svoje srce, da ga kot živ spomin ponesi s seboj kot rahel sij. enak iskri, ki je še ostala v enem njenem očesu. (E. G. Kolbenheyer - bd.) Prekletstvo Zraven vrat velike sobane je razkoračeno in mogočno stal vojak, ki mu je visoka kučma po strani čepela na uhlju. Obraz mu je rdel od toplote, v rokah pa je krepko držal puško z dolgim bajonetom. Na vsaki dve uri se je straža premenjala in nas je z ropotom dvignila pokoncu. Zakaj da so še etražili te tri umirajoče ujetnike, je bilo zares neumljivo. Jaz sem bil najbolj na koncu, ker so bili snoči mojo posteljo porinili za zeleni zaslon v kot sobe. Iz tega kota «o bili pred menoj že troje tovarišev odnesli. Zdaj pa zdaj je zastokal kateri od mojih dveh tovarišev. Vojak pri vratih se ni zganil. Koraki eo zadoneli po sobi, ostroge so tiho zažvenke-tale, zaslon se je zganil malo v stran, ruski zdravnik je pristopil k meni, mi potipal žila in se je nato previdno usedel na rob postelje. Vzel je seznam številk o moji vročini v roko in ga je spet obesil. Njegov obraz je bil razbičan, njegova polna brada razmršena, oči 60 me žalostno gledale in božal mi je roko. »Vas hudo boli?« »Huda me boli.« »Jako hudo?« »Jako hudo. Nisem kar tako v postelji za zelenim zaslonom.« »To nič ne pomeni. Preložili so vas semkaj, da niste moteni.« »Vem, kar vem.« Do,bri mož je bil v zadregi. Pokazal je na zvezek, ki mi ga je bil prejšnji dan prinesel, da bi ga prebral. Bil je od poročnika iz Brna, ki je bil umrl pred nekaj dnevi. »Prebral sem. Nič ni veselega v njem. Poročnik 6e pritožuje zaradi vojne, zaradi poveljstva, zaradi hrane, korakanja, zaradi vsega.« »Poročnik je bil dober človek,« je odvrnil zdravnik. »Morda. A brez dvojna je bil slab vojak.« »Zakaj 6lab vojak?« »Ni prav, da se je zmeraj pritoževal.« »Ali se človek ne sme pritoževati? Če je pa svet tako hudoben?« »S tožbami se ne bo poboljšal.« »Napoleon, vi ste jako strogi. Ni vam dobro. Rana se vam noče zaceliti.« ^MS »Letos smo bili tudi v hribih.« »Tako? Zakaj pa niste šli nič na morje?« »Oh. veste, moj mož je brivec, pa je že sit večnih trajnih valovi« Zakaj me j© zdravnik imenoval Napoleon, ne vem; morda zato, ker se je njegova pot začela tudi tako, da je bil topmičarski poročnik? Vendar teh besed ni spregovoril s porogljivim glasom, marveč s povsem resnim poudarkom. »Zares, ni mi dobro.« Pokazal sem na zeleni zaslon. »Majhna prošnjo imam do vas, Napoleon. — Kmalu me bodo poslali na bojišče. Mogoče še ta teden. Dobro veste, da sem vam zmeraj rad pomagal. In veste tudi, kako je bilo to težko. Kaj več nisem magel storiti za vas. Nam, zdravnikom, nič ne zaupajo. Ne pustijo, da bi se z ujetniki kaj več pogovarjali. O meni vedo, da sem bil leta 1905 revolucionar. Stari ranocelnik pazi name in poroča o vsem zdravniku-poveljniku. Danes sem bržkone zadnjikrat pri vas. In zata mi izpolnite majhno prošnjo.« Prikimal sem. Stisnil mi je roko in se sklonil k menii »Prosim, oh, prosim, dajte vojno prekleti!« Kakor sem bil 6lab in kakor sem se počutil slabega na tem azkem otoku med vedno iznova prekipevajočimi navali vročice, kakor je na vso moč šumela vroča kri v mojih ušesih, sem se moral sjjričo te, tako strastno 6pregovorjerav spričo mene, ker 60 me bili postavili za zeleni zaslon? A tedaj so spet prihrumeli vročični glasovi in so me odplavili daleč proč od ozkega otoka bedenja. »Glavo kvišku, Napoleon, glavo kvišku! Sicer 6e bodo valovi zgrnili nad tvojo glavo in boš utonili Ne smeš 6e dati premagati!« Neka daljna svetloba iz prošlih dni je drhtela nad valovi, ki so se venomer zaganjali iz teme, in prepustil sem se jim, da so me nesli me dvigali in spuščali nizdol in so me gnali daleč proč k daljni obali mojega ozdravljenja. (Bruno Brehm.) ■"Mr1 Smučarji na nedeljskem izletr Anekdote Brzojavka V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bila prometna sredstva, katera so nam dandanašnji tako priročna, še obdana z romantičnim čarom, je prejel nekdo v Manchestru brzojavko od svojega, v Ameriki živečega, brata. Kar tresel se je od razburjenja, češ, le kaj bi se naj bilo pripetilo, da je brat potrošil toliko denarja? Brzojavka ni bila dolga in torej tudi ne draga. Glasila se je: »3. epi stol a sv Janeza 13—15.« Mož v Manchestru je vzel svoje Sveto pismo v roke in brzojavka se je brezplačno spremenila v pismo: »Imel bi ti veliko pisati, a jaz ti nisem hotel s peresom in tinto pisati. Upam pa, da te bom kmalu videl in tedaj se bova listno jKimenila. Mir s teboj I Pri jatelji te pozdravljajo. Pozdravi prijatelje z imenom i« Zgoraj in spodaj Lord Deanforth je imel jako trmoglavega konja, ki ga je po pravici imenoval Belcebub, in ki je o njem zatrjeval, da more le on jezditi na njem. Lord Forwall pa, najdrznejši jezdec grofije Kent-ske, se je bahal, da zmore tega konja tudi on. Stavila sta: lord Deanforth je stavil 1000 funtov, da bo Belcebub svojega jezdeca vrgel na tla; lord Fonvall pa je stavil 1000 funtov, da ga ne bo vrgel. Največji strokovnjaki in najgorečnejši jezdeci so prisostvovali izidu. Po kratkem, a čudovitem boju je lord Forvvall obvisel v strahu in trepetu na veji grčavega hrasta, a Belcebub je odvihral preko njiv in travnikov. Ko so lorda sneli z veje, konja pa v neki drugi grofiji ujeli in se o vsem dogodku do dna porazgovorili, je prišlo do tožbo. Lord Deanforth je zahteval 1000 funtov, ker je njegov konj vrgel lorda Forvvalla s sebe; lord Forwall je zahteval 1000 funtov, ker ga ni »vrgel na tla«, ampak jO ostal zgoraj. časfcilakomne pravnike opozarjamo, da ta proces nemara še trajal Pred 100 leti so se smejali Stari dovtipi vsebujejo navadno več smešnih snovi, kakor marsikateri nov dovtip. Naslednji je iz leta 1838. vprav iz dobe pred 100 leti: Neki policijski pisar je moral napisati potni list svojemu ravnatelju, ki je pa imej eno samo oko. Pisar se je bal zameriti ravnatelju, pa jo napisal: »Oči — črne; eno — odsotno.« BANKA. BARUCH 11, Bne Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje fn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 80H4-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-63, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. »Zdaj pa mirno zapri oči!« Človek si maT6ikaj misli o narodih in te misli niso zmeraj take, da bi si jih tisti narod hotel dati za trak na klobuku. Tako je pač na svetu, da nam je kaka dežela in njeno ljudstvo isto ko ondotna politika, način vladanja, javno mnenje in *lično. Druga stvar pa Je, da si kak narod nazorno predstavljaš; tega si ne moreš izmisliti ali kar po svoje določiti. Kar 6am od sebe ti pride spomin na kaj takega, kar si kdaj videl, na kaj prav slučajnega in vsakdanjega. Sam Bog ve, zakaj se ti je vprav to in ono spoznanje vtisnilo v spomin in ne kako drugo. Zadosti je, na primer, da se spomniš Anglije, pa vidiš v duhu pred seboj sliko . . . No, saj prav za prav ne vem, katera slika zaživi pretf teboj in ali sploh imaš kako predstavo v podobi. Kar se mene tiče, vidim takoj rdečo hišo v Kentu. Nobene posebnosti ni bilo na njej in videl sem jo komaj za sekundo, ko je vlak brzel od Folkeiistona proti Londonu. Sicer pa je bila hiša zaradi drevja komaj opazna. Na vrtu je star gospod strigel s škarjami živo mejo. Onstran grmičja se je deklica vozila s kolesom. In drugega nič. Niti tega ne vem, ali je bila deklica kaj čedna. Ali je bil stari gospod mogoče vaški župnik ali trgovec v pokoju, to je brez pomena. Hišica je imela visoke dimnike in bela okna, kakršne so one rdeče hišice v Angliji; kaj več pa ne morem dodati k temu. A kadarkoli spregovorim besedo Anglija, že razločno vidim tisto preprosto kentsko hišico, starega gospoda z vrtnimi škarjami, deklico, kako se pelje po cesti navzgor in kar nekam tesno mi Je. Ondi sem videl Se mnogo drugega, Banko of England in westminstrsko opatijo in kar je še drugega zgodovinskega in spomina vrednega, a to mi ne pomeni vse Anglije. Vsa Anglija — to je zame tista naivna hišica na zelenem vrtu s 6tarim gospodom in z deklico na kolesu. Zakaj vprav to, ne morem dokazati; povedati morem ie, kakršno se meni dozdeva. Ali pa, če si hočem predstavljati Nemčijo, se nehote domislim stare krčme na Švabskem. Ne morem nič za to, da ne zagledam v duhu namesto krčme Potsdamskih vrat ali kake vojaške parade. Pa nisem bil nikoli v tisti krčmi, videl sem jo le z vlaka, tam nekje za Ntirnbergom. Mračilo se je že, žive duše ni bilo videti. Krčma je bila velika, prostorna hiša kakor kaka cerkev sredi starega, igrače izdelujočega mesta, ki je bilo kakor v prgišče stisnjeno. Pred krčmo je cvetel španski bezeg in v hišo so vodile kamnitne stopnice. Skoraj smešno je, kako častitljiva in košata je bila krčma; sf)oininjBla te je na kokljo, ki dremavo ždi v topli kotanji. Res je, videl sem v Nemčiji vse drugačne in bolj posebne stvari, bolj nemške, bi dejal, kot je bila tista švabska, starinska krčma. Koliko mest in cerkva in spomenikov sem videl. Toda nad vsem tem je zmagala v mojem spominu ona blagorodna ln na široko razbohotena krčma. * AH pa če človek pomisli na Francijo, na koliko stvari ee more pri tem sfiomniti. Moja neizpodbitna predstava pa je tale: pariška cesta, prav na robu mesta, tam, kjer poteka carinska meja. Tu je še nekaj gostiln in bencinskih na-pajališč med zelenjadnimi vrtovi. Pred točilnico, ki ima njena platnena streha napis »An rendez-vous des chauffers« (Pri sestanku šoferjev), stoji okorna, dvokolesna ciza, ki je vanjo vprežen konj napol normanske pasme. Tu je krnet v nmhedra-vem, modrem suknjiču iz platna in v širokem slamniku, ki pije pred točilnico belo vino iz debelega kozarca. To je vse, ničesar drugega se ne dogaja tu, la de žge sonce s kredastobelo vztrajnostjo in da opaljeni kmet v modrem suknjiču do dna izpije iz kozarca. Ne morem nič za to; v tem je Farncija. Ali Španija: Vidim kavarno kraj Puerte del Sol v Madridu. Za mizico sedi črnolasa mati v črni obleki in pestuje prav tako črnolasega otro-čiča majhne, okrogle glavice in svečano-resnih, črnih, okroglih oči. Oče, ki mu črni eombrero tiči na zatilniku, se navdušeno in prešerno reži svojemu otročiču črnih oči. Takšno ali elifcno bi uteg- nil kak popotnik videti povsod, le da so tam spodaj, zapomnite si, videti ženske kot da so Madone, očetje kakor vojniki in mali otročiči kot skrivnostne igračke. Če slišim o Sjianiji ali če berem o njej, no vidim v duhu Alhambre in ne Alcazarja, marveč tega 6večanostnega otroka v naročju črnolase Madone. * Ali Italija: Kako lahko bi človek pomislil na Vezuv, na pinije ali na kaj sličnega. Kaj šel Jaz ee spominjam neke železnice, nekega šklopetajo-čega osebnega vlaka, in če 6e ne motim, je bil na poti od Orvieta proti Rimu. Noč je že, in meni nasproti sedi delavec, ki spi in ki mu kuštr&va, okrogla glava iztežka in brez opore buta sem in tja. Potem se Italijan zbudi, glasno zazdeha, si s široko roko pomenca oči in ti nekaj reče. Ali se spominjaš? Nisi ga razumel, tudi mu nisi nič kaj zaupal. On pa počasi 6eže v žep, privleče na dan kos, v papir zavitega sira in ti ga tako eamo po sebi uniljivo ponudi, češ da si ga košček od-reži. Tam je pač taka navada. Slednjič ti ostane v spominu raskava roka z rezino ovčjega sira in je to zate pomen vse Italije. * Prav dobro vem, da je dandanes strašno daleč od enega naroda do drugega in človek si marsikaj misli. Nikdar, praviš, nikdar ne bo pozabljeno, kar se je zgodilo. A kaj, lepo vas prosim, si moremo v to daljo, ki Je postala tako neverjetno velika, in v to tujino drug drugemu povedati? In potem se človek magari spomni Anglije in vidi rdečo hišico v Kentu. Stari gospod še zmeraj striže grmičje s škarjami in deklica ee pelje naravnost in v tempu po cesti dalje. Glej, saj si Jo prav za prav hotel pozdraviti. »How do you do? Lepo vreme Je danes, kaj?« — Yes, very fine.« — Vidiš, to bi bilo opravljeno in kar laže ti je pri srcu. Zdaj pa bi šel po kamnitnih stopnicah v švabsko krčmo, bi obesil klobuk in bi dejal: »Grilss Gott, meine Herren!« In bi koj spoznali, da si tujec in bi se začeli pri sosednji mizi malo tiše pogovarjati in bi te pri tem zdaj pa zdaj od atrani pogledali. Čim pa vidijo, da si rob vrčka obrisal z rdečini prtom prav tako kot oni, niso več tako nezaupljivi in slišim jih, ko me vprašujejo: »Odkod, odkod, gospod?« — »Iz Prage.« — »Tako, tako iz Prage,« bi z začudenjem dejagli, in eden od njih bi pripomnil, da je bil tudi že nekoč v Pragi; pred tridesetimi leti. »Lepo mesto,« bi rekel, in tebe bi to razveselilo — Ali bi ee ustavil »Au rendez-vous des chaulfeurs«, kmet v modrem suknjiču pravkar izpije svoj kozarec belega vina in 6i z roko obriše brke. »Fait chaud,« bi dejal ti. »A votre santč!« — >A votre,« odvrne kmet, kaj več pa skoraj ni reči, razen da bi ti dejal: »Ne mon vieux, na vas zares nisem nič hud. Kako bi bilo, če bi ga midva spila še kozarček skupai?« — Povsem laliko bi se tudi smehljaje zarežal v malega Špančka. S svojimi resnimi in evečanostnimi očmi se zazre vate. črnolasa mati je mahoma še bolj tnadonska kot sicer in caballero s klobukom na tilniku začne nekaj po špansko govoriti, česar pa li ne razumeš. Prava reč, prava reč, da se te le otrok ni prestrašil! — In potem si moraš odrezati še kos tistega ovčjega sira. »Grazia, grazia,« zamomliaš s polnimi usti in ponudiš kuštravcu za to svojo cigareto. Pa nič drugega. Saj ni treba, da bi človek Bog ve koliko govoril, da bi bil mir med ljudmi I Kaj hočemo, tako strašno daleč je od naroda do naroda. Vsi smo bolj in bolj osamljeni. Najrajši »ploh ne bi šel več iz stanovanja. Najboljo bi bilo, da zakleneš hišna vrata, da zapreš okna in kaj me brigajo vsi skupai! Mene ru> briga nihče nič več. Zdaj pa mirno zapri oči in reci tiho. prav tiho predse: »How do you do, stari gospod v Kentu? Grilss Gott, meine IlerrcnI Grazia, signorl A votre santž!« (Ta članek je češki pisatelj Karel Čapek napisal za božično številko »Lidovih Novin«. Na sveti večer je umrl. Ta članek je bil njegov poslednji spis.) Širite katoliško časopisje! Frtaučku Gustl ma beseda Prmejduni! Tku gvišen, koker sem tle, de se na Ikjiii ud zdej zanaprej nekol več u nubena politka utek-vou. Ne u not rajna, ne uzunajna. Sej sa tku use politke, nej boja že take al pa lake, za ena figa. Mi na borna sveta prou nč spremenel Koker ga je Bug uslvaru, tak 1» tud ustou use večne čaae. Zatu je škoda, de b s člouk s politka glava ubiju. Ketie, pulitičneh strank mama že zdej več na svet, koker je svetniku u »Dru-žinsk pratk«, zakua b se |x>lše s pulitka ungaul, ke je usa naša muja zastojn. Kene, svet se bo za-vrlu usak let tristupetinšestdesetkrat, koker se je du zdej. Usak ta četrt let ee bo pa še enkat puvrh, pa če se tud usi pulitkari na glava piistamna. A ni pol bi pameten, de pestema pulitka prgmah. Nej se tist z no ungauja, ke nimaja druzga liprau-ka! Mi mama pa druge prublemc za rešvat, če črna kam naprej pridet. Puglejte, gospoda moja! Jest puznam tku do-^sr ia svet, koker mal kdu. Jest ga na puznam sam tulk, kulker se ga vid dol z iblanskega grada. Jest puznam jirou res ceu svet. Prou usa pulitka mam u ta malemu mazince. Vite, zato tud vem, de keder se na severe diplumati ubjemaja in s pr šampance večna zvestoba prsegaja, se prou gvi-šen kje na juge Ide že med suba lasaja. Al je pa glih narobe. Ceu svet so na bo nekol med saba zastopu, pa je fertik. Svet je holt zdej tku pršti-man, de sma mi, kar nas je na suhem, zmeri še u veči navarnost, koker sa pumurščaki na muri, keder se b kakšen neviht prpraula. Kene, pumurščaki sa saj tulk na bulšem, ke lohka že naprej vidja, de bo nevihta, pa se prprauja najna. Mi pa, kar nas je na suhem, nekol prou dober na verna, kua bo z nam. Kene, dons_ berema u jutraj-neh časupiseh, de je ta in ta država sklenila s to in to državo večen prjatelstvu. U tisteh časupiseh, ke šele popoudne zagledaja luč sveta, pa že berema, da se tist večen prjatli že koleja med saba. A ni tu prenaumen? Sej b člouk že nč na reku, če b diplumati sklepal ta nhn večen prjatelstvu pr kašen dulejusk šmarene, koker ja sklepaja naš fanti, ke čluveka prec u slaba vola spran, koker mal pregltibok u glaš pugleda. Ampak diplumati sklepaja soj večen prjatelstvu pr francoskem šampance, ke pranja lile, de tak šampanc čluveka prec u dobra vola spran, pa če je še tku natak-nen. Noja, sej tu je tud verjeten. Ena flaša šam-panca ja več kušta, koker en pouhen sod šmarence. Zakua b se |K>1 diplumati na zastupil med saba, ke se jim vender tku dober gudi? Tu men na gre u glava, čeprou sem še prerej brihten. Puglejte, jest sem pa ves drgačen. Če mene puvab ta al pa un prjatu na kašenga pu litra cvička, sem mu skori du soje smrt hvaležen. Če da pa pol tud še za kašen percjon šunkna, b mu biu pa tud še en čas pu smrt hvaležen. Tu je pusten. Sam tu je škoda, de je zdej že prou mal takeh prjatl i, de b dal za kasna pijača. Puseben pa za prgrizek noče dat nubeden več. Vile, zatu je pa tud don-dons hvaležnast že ena hedu redka čednast. Kenp, Se tula iISp dober premisplnia, kar spm vam jpst tlela puvedu, tiote sami že sprevidel, dp se nam na splača s pulitka ungaut in s glave belt. Naroden gespudarstvu nam je velik bi pu-Irobon in nam bo tud več zalegu, koker pa puliti a. S tala mlečna zadeva, kp je zdej na dnevnem rnde, b se biti že dober mal pungaut, de b Ide vedel, kuku je s to reč.jo. Scer sa meiide tku bral u časupise, de je mlekarsk društu hedu dober ta reč preštPileru. kuku b se dal pr mleke mal več zaslužet. Pa krave sa tud baje pugervate mal hulši pustreržba. drgač sploh na boja tle več tulk mleka dajat, koker sa ga du zdej. Jest dam mlekarskimi društvu čist prou, kravam pa tud. Sej !> šili s ta pudražituja mleka use lepit gladku, če b naše mlekarce, ke nam u Iblana mlek vozja, na začele tud same ta reč premšlvat. Ke sa pa tud samo ta reč dober preštederale, sa pršle pa du spuzna.jna, do bo za krave, pa tud zajne še -lahši, če boja mlek pudražle. Tu pa zavle tega. ke jim ga boja nakter kar kratkinmal udpuvedal in ga raj u mlekarnah kar sprut kupval, kulker ga boja nucal. Drug ga hoja pa tulk mn kpval, de na bo konc mesca rajtenga nč veči, čeprou bo Razvezano snopje Vsakdanje življenje v starem veku Splošno sc meni, da jc bilo vsakdanje življenje v starem veku drugačno, kakor je tu pove-dnno. Skušali bomo podati resnično življenje antičnega človeka. Ves dan se je antični človek zanimal za nego svojega telesa, za šport, nekoliko tudi za upravljanje svojega premoženja, mnogo pa za politiko, oziroma ie uganjal polilikanslvo, i/obraženi pa so se zanimali tudi za literaturo in modroslovjc in so bili v splošnem neke vrste ljudje, ki so v brezdelju in udobju zapravljali čas. Na vprašanje, kje so dobivali denar za tako udobno življenje, se običajno odgovarja, da so imeli sužnje, ki so skrbeli in upravljali premoženje antičnega človeka. Toda temu ni tako. kajti življenje je zahtevalo, da sc jc večina posameznikov zanimala tudi za svoje življenjske razmere. Otroci in učitelji so šli v šolo, gospodinje po svoiih gospodinjskih opravkih, večina mož pa na svoje pe.klicno delo. Delo je častno vsakega meščana, tako je rekel že Heziod. Gotovo je bilo v različnih časih nekaj rentnikov. Zmotno je mnenje, kakor so ga podajali nekateri grški modroslovci sami, češ da so Atenci živeli neko brezskrbno in brezdelno življenje. Vse skupai ni nič drugega kakor olepšavanje staroveškctfa življenja, ki pa i<> v resnici temeljilo kakor danes, na trdem in skrbi polnem prizadevanju za vsakdanje življenje. Ljudje starega veka niso bili postopači, marveč prav tako vsakdanji delavci, ki so sc trudili za vsakdanji kruh. Majhen pogled v trgovsko življenje, kjer je moral trgovec, oziroma poslovni človek, računajoč prav tako na konjunkturo, riziko denarne posle, nas prepriča, da temu ni tako. Sami pesniki, oz. umetniki so bili prav tako odvisni od honorarja. Ob brezdelju v višjih krogih tudi ne moremo govoriti, saj je bila v njihovih rokah bodisi uprava države bodisi uprava njihovih p°sestcv in uprav zaradi uprave posestev, na katerih so imeli mnogo sužnjev, je bila potrebna čim večja skrb. , .... Tudi v starem veku je veljalo pravilo, da ie čas zlato in da dcio ni sramotno, a sramotno da je brezdelje. mlek draži, koker je bla du zdej. Sevede za mlekarsk društu je tu naroden, ke maja tud drug Ide, ke niša pr mlekarskimi društu, soje glave, de lohka premešlujeja in prideja pu dalšem teme-litem premšlvajn zdej s tem cestnem dtikladam. Tu je že res, de če sa slabši ceste, večje morja bit du-klade Kene, če b lile ceste tku lejiu zrihtane, de b jih blu vesele za pugledat, b cestneh du-klad sploh treba na blu. Zdej zaenkat boma mo- Tehnika; Sušilnica z izrabo sončne toplote Energijo, ki jo uporabljamo dan za dnem, nam daje sonce v obliki toplote. Človek izrablja nakopičeno sončno energijo v najrazličnejših oblikah. Keke prenašajo čolne. Vodno energijo izrabljajo tovarne. Toda vso množino vode, ki je zato jw>-trebna, dviga sonce s svojo toploto od tal v obliki hlapov, da se kot dež vrača na zemljo, kjer ustvarja reke in potoke. Pa tudi v premogu in v drvah izrabljamo samo nakopičeno sončno energijo. Koliko enostavneje bi bilo, če bi namesto da j>o posredni poti izrabljamo dobroto sonca, kar naravnost porabili njegovo toploto kot da bi nam dajal energijo za jx>gon tovarn in slično. Čeprav se s tem problemom mnogi bavijo z večjim ali manjšim uspehom, se do sedaj še ni posrečilo izdelati v praksi uporaben stroj, ki bi direktno izrabljal energijo sonca. Pač pa se da sončno toploto lepo porabiti za sušenje različnih vlažnih snovi. Taka naprava niti ni tako zelo komplicirana — predstavlja prav za jirav samo na jx>seben način izdelano skladišče. Da bi se sončna toplota čim bolj izrabila, mora biti stavba postavljena v smeri V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. velika pletena jiosoda, 4. priprava za merjenje časa, 7. udomačena ptica, 10. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 13. domača vprežna žival. Hi. tuja beseda za časovno razdobje, 17. druga beseda za breme, 18. tuja beseda za moštvo, ki je setavljeno v poseben namen, 10. vrsta maščobe, '20. del sobe, 21. tuja beseda za zavetišče, 22 kuhinjska začimba, 23. druga beseda za vrbo žalujko, 24. božanstvo starih Slovanov, 25. del sobe, 27. vodna naprava, 20. tiija beseda za časovno razdobje, 31. druga beseda za ploho, 33. domača žival, 35. živo bitje, 37. moška oseba iz svetega pisma, 39. vrh nad Gregorčičevo rojstno vasjo, 40 pritok reke Drine, 42 kraj med Starim trgom pri Ložu in Cerkniškim jezerom, 44. čebelji izdelek, 45. švicarska pokrajina, 40. železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom. 47. turško ime, 48. pristaniško mesto ob Črnem morju. 50. pisalna potrebščina. 51. mestno nočno zabavišče. 52. slavnostna poveličujoča pesem, 53 prvi vladar zahodnih Slovanov, 54. nočna ptica. 55. prijatelj tuje lastnine, 56. bajeslovni grški Iptalpc, 58. vrsta jedi. 61. sodobni svetovni šahovski mojster, 63. druga beseda za travnik, 65. »Meni se zdi, gospodična, da ste že malce zaspani.« — »Kje neki!« — »No, bomo videli I Kar brž mi povejte, katero število sledi številu 40931« — »Prosim: 4091«. — »Ali pa morete povedati še naprej? — »Zakaj pa ne?« — »Dobro. Eno število povem jaz, drugo pa brž vi. Začniva: 4095?« — ,4096« — »Hitreje: 4097?« — 4098.« — »4099?« — »5000«. — »Aha, pa ste le zaspani!« — »No, kako. ..« »Ker pride za 4099 zmeraj 4100, ali ne? Čc je pa kdo zaspan, pa tega ne ve!« — (Vendar povemo. da marsikdo tudi brez zaspanosti ne zna imenovati pravilnega števila za 4099!j gel bit že zaduvolen sam z desetprucentnem du-kladam. Mal boma mogel že putrpet. Buh ve kuga tud na iiiorina kar naenkat pugervat. De sa našo ceste res tku slabe, de more člouk ubujiat nad nim, je tud tu dukaz, ke boja cestam tud kulesari mogel prskočt na pumuč, ke kule-sari vender cest jirou nč na pufrderbaja. Še raj jih mal puglihaja. Pa kulesari sa dondons sru-maki. Sojo čase sa bli kolesa luksus, dondons maja pa Ide kulesa iz putrebe. Kene, kulk je dons takeh, ko so more kar pu eneh deset kilumetru deleč u fblana pelat, de zasluž u kašen faberk ene dva kuvača. Če bo mogu zdej še tiste dva kuvača plačat ud ktilesa, je pa bi pameten, de raj kar duma ud lakate umre, koker de b se vozu usak dan u Iblana umirat. Kulesarjem nej se kaV przanese s takem taksam, b jest reku. Če se že res tku hedu gnar nura, nej se nalužeja kašne takse tistem, ke usak dan pu Aleksandru cest prumeneraja. Ke pu asfaltiran cest pruine-nerat je vender veči luksus, koker pa če se eden taka dala s kulesam voz u Iblana sam zatu, de lohka ževi. Prouzaprou b blu še ta narbl pravičen, de b cestne duklade piačval sam brezposeln, ke ceu dan šturklaja pu cestah, de kej nafehtaja, in pa pismonosci, ke te tud ta nar več držeja na lope ceste. F. G. sever-jug. Sušilnica ima dvojne stene. Medprostori sten so v zvezi z notranjostjo poslopja jio odprtinah, ki ee nahajajo pri tleli in pod stropom. Medprostori so napolnjeni s kakim cenenim sredstvom za vsrkavanje vlage. Naprava deluje na sledeč način: Mislimo si, da sije sonce dopoldne na vzhodno stran poslopja. Zrak v vzhodni strani se segreje in se začne dvigati. Od spodaj priteka v stenske prostore 6vež, hladen zrak z vzhodne strani. Nastane torej kroženje zraka. Na sončni strani se zračne plasti dvigajo, na senčni strani pa pada ohlajeni zrak proti tlom. Zrak, ki pada k tlom skozi stenske prostore, ki so napolnjeni z absorb-cijskim sredstvom, se v teh prostorih oj>rosti vlage, nato vstopa od spodaj v sušilni prostor in suši blago, ki je tam naloženo. Popoldne se ista igra nadaljuje samo v obratni smeri. Obenem se osušijo snovi, ki so v zapadni steni jemale vlago nase. Prikaz jKikaže tudi, da ima krožna struja zraka toliko večjo sušilno vrednost, čini bolj izsušen je naložen material. Z merjenji so dognali, da se je v laki »sončni« sušilnici celo pozimi obdržal les s komaj 15% vlage, dočim je imel les, ki je bil spravljen v navadnem skladišču do 22%. Še večja razlika se je pokazala pri vzkladiščenju šote, kjer je bilo v sušilnici 14% vlage, v navadnem skladišču pa 29% vlage. vodna žival, 67. naziv francoskega duhovnika (fonetično), 69. pogorje v Posavini, 70. ženski glas, 71. domača žival, 72. samostojna državica v Aziji pod angleškim protektoralom, 74. tuja beseda za nemogočo deželo 77. božja čednost, 79. doba v zemeljski prazgodovini, 80. naslov Feiteuove duhovne igre, 81. mohamedanska sveta knjiga, 82. kraj v Vojvodini, 83. industrijska rastlina, 8t poglavar družine, 85. del drevesa, 86. desni pritok Save na Hrvaškem. Navpično: 1. skrajšana beseda za kesanje, 2. nemško mesto iz nekdanje Češkoslovaške, 3. kulturna ustanova. 4. del glave. 5. zadnje telesno prebivališče, 6. grška sveta gora na Halkidiki, 7. prometni prijioiiioček, 8. jugoslovanska časnikarska agencija, 9. prometno sredstvo, 10. vzhodni krivo-verec, 11. zidarska potrebščira, 12 del glave, 13. posmrtno prebivališče, 14. odrsko delo z godbo in petjem, 15. oblika cvetenja, 23. skrajšano žensko krstno ime. 24. skrajšana beseda za bilko, 25. bodeča stvar, 26. tuja beseda za naznanilno listino, 28. domač rokodelec, 30. žensko krstno ime, 32. oblika vode. 33 draga tekočina, 34. rimski pozdrav. 36. človeška naselbina, 38. druga beseda za revščino. 39. |>ogorje v Jugoslaviji. 40 jugoslovanska denarna enota, 41. vrsta jioldragega kamenja, 43. druga beseda za upanje, 44. planina v Dalmaciji, 45. reka v nekdanji Bosni, 46. umrli slovenski leposlovni kritik. 49. žensko krstno ime, 50. vrsta zvoka, 51. moški glas. 52. desni pritok reke Volge. 55. domovina kraškega vina, 56. vrsta gozdnih ptičev, 57. naslov abesinskega poveljnika, 59 vrsta listnatega drevja, 60 priimek slovenskega misijonarja Knohleharja, 62 slovenski kulturni delavec izza Prešerna, 63. prisilno delo, 64. vrsta kraškega vina. 66. okusna pijača, 68. vrsta močvirnih plinov, 70. naslov Sofoklejeve tragedije, 71. državica v Južni Ameriki. 72. gora v zahodnem delu Male Azije, 73. preprosto leseno orožje, 75. oblika oseb-npga zaimka, 76. del naslova, 77. druga beseda za napeljavo, 78. ženska oseba iz svetega pisma. Šah Veliki turnir, ki so ga naj>ovedali Rusi za mesec januar, je v teku, toda v mnogo manjšem obsegu. Od udeležencev Avro - turnirja igrajo le Keres. Resheneky in Florh, ne igrajo pa Botvrnik, Ca pa blanca in Fine. katerih udeležba je bila na-jiovedana. Turnir je jia kljub temu zelo napet, ker igrajo razen Botvinika vsi najboljši ruski mojstri z Lovvenfischem na čelu in pojačani z večimi mlajšimi močmi, katerih imena so popolnoma nova v mednarodnem šahovskem svetu. Takoj rezultati prvih kol so povzročili presenečenja. Keres, ki kljub riskantni igri in hudi konkurenci ni izgubil na Holandskem nobene partije, je na ljeningrad-skem turnirju izgubil takoj prvo partijo, V naslednjih kolih je moral genialni velemojster še enkrat položiti orožje. Premagala sta ga mlada ruska mojstra Bondarevskij in Makagonov, ki vsaj do sedaj nista bila med najboljšimi ruskimi mojstri. Boljše je začel Reshevsky, dočim se Flohru ne godi mnogo boljše kot se mu je na Holandskem. Po prvih kolih je prišel na čelo tabele do sedaj manj znani ruski mojster Smyslov. Borba na tem turnirju je izredno trda in ostane večina partij nedokončanih. Znani ruski mo,jeter Romansky je imel po šestih kolih še vse partije nedokončane. Podobno je tudi z drugimi in po končani polovici turnirja Še niti mogoče ni presoditi, kakšna mesta imajo posamezni udeleženci. # Zelo zanimivo šahovsko horbo imajo v tem mesecu tudi Nemci. Njihov državljan Bogoljubov do sedaj med Nemci ni našel sebi enakega mojstra. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji pa mu zelo resno ogroža prvenstvo Eliskases. Sedaj igrata mateh na 20 partij. Eliskases je znan kol zelo vztrajen in nevaren protivnik in bo zelo verjetno po prepričevalnih zmagah proti staremu velemojstru Spiel-mannu. odpravil tudi nekoliko močnejšega Bogoljubovega. Po sedmih partijah ima točko več, obeta se nam pa do konca še zelo napeta borba. V prvi parti ji je Bogoljubov s svojo originalno igro spravil svojega mladega izzivača iz koncepta in dosegel kot črni iejio zmago. To partijo danes prinašamo. Eliskases — Bogoljubov 1 d2—(14. Sg8-f6; 2. c2-c4, e7-e6; 3. Sbl —c3, Lf8—b4; 4. Ddl—c2, c.7—co (na tem mestu velja za najmočnejše nadaljevanje d7—d5. Bogoljubov si je izbral starejše nadaljevanje, ki zaradi slabosti nad linijo za črnega velja za mnogo slabše);, 5. d4Xc5. Sb8—c6; 6. Sgl—f3, Lb4xc5; 7. Lcl —g5, Sc6—d4 (Bogoljubov ima pripravljeno taktično fineso, katere beli pri tako raziskani igri, kot je ta, najbrž ni pričakoval); 8. Sf3Xd4, Lc5X d4; 9. e2—e3, Dd8—a5! (s tem izsili črni menjavo lovcev jn doseže takoj enako igro); 10. e3xd4, Da5Xg5 (črna dama je na kraljevem krilu popolnoma varna in poleg tega belega še ovira v razvoju); 11. g2—g3, 0-0; 12. f2—f4 (na Lfl-g2 bi prišlo e6—e5 z nevarnim napadom), Dg5—b6: 13. Lfl—e2, d7-d6; 14. Dc,2—d2, Lc8—d7; 15. Le2— f3, Ld7—c6; 16. Lf3Xc6, b7Xc6; 17. 0-0, d6-d5 (črni stoji sedaj v središču nekoliko močnejši); 18. c4Xdo, c.6Xd5; 19. Tal—cl, Tf8-d8; 20. Tel -c2, Dh6-g6; 21. Tfl-dl, Ta8-c8; 22. Tdl-cl (grozi Sc,3Xd5. kar črni seveda takoj ubrani), Tc8—bS; 23. Sc3—dl, h7—ho! (svojo prednost v središču izrabi sedaj Bogoljubov velemojstrsko za napad na kraljevo krilo); '24. Sdl— f2. Kg8—h7; 25. Tc'2—c7, h5—b4; 26. Dd2-d3, Tb8Xb'2; 27 Dc.2Xg6, Kh7Xg6; 28 Tc7Xa7, Th2-d2! 29. Tel —c6 (beli ima prostpga a kmeta in močno postavljeni trdnjavi, toda črni napad je nevarnejši), Td8 —f8; 30. a2—a4, Sf6—e4! (tega konja beli'ne sme vzeti, ker bi črni prosti kmet odločil); 31. f4—f5 (zanimiv poskus, s katerim skuša beli poživiti svoj napad), e6Xf5; 32. Sf'2—h4, h4Xg3; 33 h2Xg3 Se4Xg3; 34. a4—a5, Kg6—li5; 35. a5—a6, Tf8-c8; 36. Tc7—e7 (beli je prisiljen menjati trdnjavo jn se tako odpovedati napadu), Te8Xe7; 37 Ta7X e7; Kh5-g4; 38. Sh3-f2-f, Kg4-f3; 39. Te7—c,7. Sg3-e2+; 40. Kgl-fl, Tc2-a2; 41. Sf2-d3 Se2 —g3+; 42. Kfl—el, Ta2Xa6; 43. Tc7Xf7, Kf3 re3; 44 Sd3—f2, g7—g5 in beli se je vdal, ker je končnica zanj brezupna. Rešitev ugank z dne 15. januarja Rešitev križanke Vodoravno: 1. sobota, 7. Lom, 10. Alamuf, 16. opeka, 17. Tičar, 18. Otelo, 19. Hora, 20. Gide, 21. loč, 22. Knin. 23. ara. 24. kolo, 25. zamet, 27. Aca, 28. Sahara, 30. Vega, 31. Tomaž, 33. Apače, 35. peta, 36. bučela, 38. miza, 39. Leda, 40. kura. 41. gos, 43. ave, 44. žoga, 45. koča, 46. Paka, 47. Ka-niža, 48. Zola, 49. Nerej, 50. omara, 52. sipa, 53. kanape, 55. som, 57. ideja, 59. soba, 60. roč 62. Eton, 64. Ala, 65. koza. 66. roka, 67. Zorin.' 68. llija, 69. vojak, 70. Erazem, 71. osa, 72. kapela. Navpično:: 1. soba, 2. opora, 3. bera, 4. Oka 5. Tagore, 6. Atila, 7. Lido, 8. oče, 9. Malaga 10 aroma, 11. Loče, 12. ATK, 13. mena, 14. ulica, 15. tonaža, 24. kača, 25. Zeta, 26. toča, 28. Sava! 29. hazena, 30. veda, 31. tura, 32. Megara, 34. Piva! 35. pega. 36. buča, 37. Loke. 39. loža, 4C. Kola! 42. saje, 44. Žiri, 45. kopa, 46. pena, 47. Koseze' 48. zijalo, 49. nabava, 51. motor, 52. Selim, 53. Kozak, 54. pokal, 56. mora, 58. Dane, 59. soja, 60. Roje, 61. čaka, 63. niz, 65. kis, 66. rop. Rešitev zlogovnice z dne 15. januarja 1. Dohrla ves, 2. okel, 3. mikado, 4. obrv, 5 Loče, 6. Jalen, 7. Užice, 8. Bovec. — Domoljub; Slovenec. Rešitev leposlovne številnice 1. hlod, 2. zmaj, 3. cev, 4. trn, 5. Ig. — Dr. Janez Mencinger: Moja hoja na Triglav. Posetnica IVAN A H Č I N CALE - MED ANA Katero podjetje zaposluje tega delavca? Besednica Stvarstvo, Marijanišče, antracit, Bavarska, Adrianopel, kažipot, Elizabela. rezanica, nadškof, osramočenje, Ajdovščina, ocarinjunje. Iz vsake besede vzemi po dve zaporedni črki, da dobiš pregovor. Na vojaški nabor je prišel tudi Kapuzmanov Štefan, ki pa je imel nekoliko krive noge, ali kakor sam pravi, da je »kobalast«. Ko ga je komisija ogledala od sprednje strani, mu je oficir ukazal, naj se še obrne. Ko je tako z zadnjim koncem stal proti komisiji, pravi zdravnik: »Nesposoben!« Štefan ie nekoliko zasukal glavo: »Saj to bi mi bili lahko tudi v obraz povedali.« Križanka Napoleon je imel 451 klobukov Napoleon je imel 451 dvovogelnih klobukov, kakor jih je naštel neki ameriški časnikar,, ki seje potrudil, da je seštel vsa Napoleonova pokrivala, kar jih je v raznih zbirkah po svetu. Brez dvoma vsaj 400 pokrival ni pristnih, toda bajke, ki 6e pletejo krog pokrivala cesarja Francozov ji tako silna, da zadobi tudi kak navaden generalski klobuk nekaj njegovega sijaja. — Mogoče bodo čez kakih 50 let imeli v zbirkah tudi več ducatov pristnih Chamberlainovih dežnikov. O govorih sedanjega ministrskega predsednika bo vedel svet komaj še kako besedo, a sleherni šolar bo vedel, da jc imel Chamberlain zmeraj dežnik s 6eboj, čeprav je sijalo 6once. Človeški spomin si rajši zapomni prijemljive simbole kot pa abstraktne misli. Tako postanejo zgodovinski predmeti neumrljivi. Boj za šesti del sveta Ledena puščava — industrijska pokrajina? Kje zdaj predavajo nemški katoliški učenjaki Največ jih je odšlo vAmcriko. Slavni sociolo,g, prolesor Gotz Briels, ki je prej poučeval na univerzah v Freiburgu in Wiirzburgu in na tehniški | visoki šoli v Berlinu, predava zdai na univerzi | Fordham v New Yorku. ki jo vodijo jezuiti. — Mla- i di sociolog dr. Franc Miiller, ki jc bil pre| na uni- I verzi v Kolnu, poučuje na jezuitski univerzi v St. Louisju v državi Missouri. Profesor Teodor Brauer, prejšnji ravnatelj raziskovalnega zavoda za socialne vede na univerzi v Kolnu, je že nekaj čas profesor kolegija Sv. Tomaža v Št, Pavlu v državi Minnesota. Prejšnji državni kancler dr. H. Briining jc postal profesor odlične Harvvardske univerze. Svetovnoznani prirodoslovec in rentgenolog dr. Fr. Dessauer z univerze v Frankfurtu, jc bil nekaj časa profesor v Carigradu, zdaj pa je na univerzi v Freiburgu v Švici. Priznani etnolog pater W. Koppers, ki je predaval na dunajski univerzi, je dobil od znanstvenih institutov Združenih ameriških držav in Anglije naročilo za etnološka raziskavanja. Zdaj je v Indiji. Profesorja Haasa, ki jc poučeval na visoki šoli za politiko v Berlinu, so poklicali v Teheran v Perziji. V teh dneh je preteklo vprav 100 let, odkar se je začel spor za posest antarktičnega ozemlja, in ta spor traja še dandanes. Iz tihega nepolitičnega spora raziskovalcev in znanstvenikov, ki so se pričkali poglavitno le zaradi imen novoodkritih pokrajin v južnem Ledenem morju, se je razvil hud boj poedinih držav za oblast in izkoriščanje teh pokrajin. Ne vemo še, kakšen bo konec tegj boja. Leta 1838 se je ameriški mornariški poročnik kasnejši admiral Charles Wilkes, odpravil z več ladjami na ekspedicijo v deželo večnega ledu na južnem koncu sveta, ki je bil dotlej še popolnoma neznan. Dne 10. januarja 1839 je poveljnik ekspe-dicijskc ladje »Porpoise« vpisal v ladijski dnevnik, da je brez dvoma v najbližji bližini kopna zemlja, in čez tri dni nato je moštvo vseh ladij prvikrat zagledalo zemljo. Skušali so dospeti do te zemlje, a plavajoči skladi ledu so se jim tako zoperstav-ljali na poti, da je bil ves trud zaman in je bila ena od ladij tako poškodovana, da je komaj priplula v luko Sydneya. Drugi dve ladji »Porpoise« in »Vincennes«, sta vzdržali navzlic nevarnostim, in 30. januarja so spet zagledali kopno zemljo. Wil-kes je dal novo odkritemu svetu ime Pinersova dežela, druge pokrajine, ki jih je videl naslednje leto, pa jc imenoval kar po sebi. Ob istem času kakor Wilkesova ekspedicija, se je, ne da bi vedeli druga za drugo, odpravila tudi francoska ekspedicija pod vodstvom Dumont d'Urville-a z ladjama »Astrolabe« in »Zelče« na raziskovaje v antarktične vode. 21. jan. 1840 so Francozi zagledali progo obrežja 6. dela sveta, »najmlajše« zemljine, ki skoraj povsem zavzema pokrajino, ki jo obdaja sedemdeseta stopinja zemljepisne širine. To o.balno progo zemlje je Dumont imenoval po svoji soprogi »Deželo Adelie«. Niti Francija niti Amerika se tedaj nista dosti zmenili za posest ledene puščave, kjer ni najti niti pičice kakega rastlinstva, nobenega višjega živega bitja in kjer je nemogoče, da bi se ljudje mogli stalno naseliti. Šele sto let kasneje, 1. 1924, so Francozi pokrajino Adelie preglasili za svojo last. Angleži pripisujejo' '^fVenstvo v odkritju šestega dela sveta svojemu rojaku Rossu in poudarjajo, da so oni gospodarji te zemljine, zlasti še, ko se je začel lov na kite v južnem Ledenem morju bolj in bolj razvijati. Do leta 1918 je bil ta neizmerni del sveta brez vsakega gospodarja. Šele tega leta je Velika Britanija zavzela pokrajino južno od ameriške celine in jo je podredila guvernerju Falklandskih otokov. Ta pokrajina men 1A milijona kvadr. kilometrov. V drugo si je Anglija leta 1923 prilastila tako zvano Rossovo ozemlje, ki meri 0 92 milijona kvadr. kilometrov in je pod višjo oblastjo Nove Zelandije. Tretja britska okupacija vsebuje 6.60 milijona kvadr. kilometrov m ta kos zemljine se zo.ve »Australian Antarctic«; pripada od 1. 1933 pod oblast Avstralije. Od 14.44 milijona kvadr. kilometrov sveta na južnem tečaju (za primero navedemo, da men Evropa okrog 10 milijonov kvadr. kilometrov), je vsega skupaj 9.27 milijonov kvadr. kilometrov in 12 tisoč kilometrov dolgo obrežje last Angleške, kar pa vendar še ni končno veljavno. Norveške in argentinske oblasti so začele godrnjati zoper takšno prilastitev. Norvežan Henrik Buli je stopil 24. februarja 1895 kot prvi na antarktično celino pri Rtu Adorc in je ondi razvil norveško zastavo. Tudi Norvežan Roald Amundsen je 14. decembra 1911 razvil prapor svoje države na južnem tečaju in je zavzel tečajno ozemlje pod imenom Dežela kralja Hakona VII. za last Norveške. Norveška slej ko prej poudarja, da je dežela kralja Hakona VII., dalje otok Bouvet m otok Petra I„ ki sta bila odkrita 1. 1927 in 1929, le njena last 'Norveška je morala 1. 1933 kar mirno gledati, kako je Avstralija od njenih »odkritij« lepo zase odrezala pet stopinj zemljepisne dolžine. Zatorej se iri po nepotrebnem bala, da ima ameriška fclls- Begunci. . „ „„J:r._i.. Francovih boii vedno več barcelonskih čet na francosko ozemlje, od k oder ^ Th lakom" o d'p ^ jc j oV ^n a"ci on alno Španijo.. Tu je videti bcgunce pod nadzorstvom 1 francoskih stražnikov v kraju Bourg Madame. ..malo denarja« Prijatelj prosii prijatelja, če bi mu mogel posoditi malo denarja. Ta odgovarja: Malo denarja ii pa vsak čas iahko posodim, kako malo naj ga pa bo?« ».laz imam zmeraj podkev v žepu, pravijo, da je to dobro zoper trganje.' Ali je pomagalo?' »Nič ne vem, ko me ni še nikoli trgalo:« Ali vas kaj zazebe, ko jo pogledate? To je mlada Inge Sorensen z Danskega, ki je dosegla nov plavalni svetovni rekord prsnega plavanja na daljavo 400 metrov (6:16,2). Doslej je imela ta rekord Nemka Marta Genenger. worth-ova ekspedicija v deželo Endcrby namen, da zavzame za Združ. amer. države tisti atlantski sektor južnega tečaja, ki velja za zdaj, da je še brez gospodarja. Šele pred nekaj dnevi je Lincoln Ellsworth sporočil, da je odkril popolnoma novo celino. Vendar trdijo Norvežani, da so te pokrajine nemara tiste, ki_ jih je 1. 1931 ekspedicija Norvežana LarSa Christiensena proučila, večkrat preletela in kartografsko natančno določila Naloga sedanje Ellsvvorthove ekspedicije je ta, da preišče južnotečajno celino glede na podzemske zaklade. Če se pri tem izkažejo kaki uspehi, tedaj se bo navzlic ugovorom Norveške kaj kmalu oglasila Amerika, ki bi se rada sama okoristila z južnim tečajem. Razen tega zahtevajo Američani še tisti del tečajne celine, ki leži med Falklandskim in Rossovim sektorjem. Umljivo je, da sc poedine države tem bolj zavzemajo za oblast te nove zemljine, ker po tihem upajo, da bo ondi nemara kaj surovin. Mimo Združenih ameriških držav, Anglije, Francije in Norveške, jc stopila zdaj še Nemčija na plan in je pofilala prav močno ekspedicijo s par-nikom »Schvvabcnland« na raziskovanje šestega dela sveta. Drugo vprašanje pa je, kako bi bilo moči izkoriščati podzemske zaklade — če jih je sploh kaj! Oženjen, ne da bi vedel Iz Pariza poročajo: Te dni so imela sodišča opraviti 6 čudovito zgodbo poštenega državljana z imenom Avgust Mariaccia v Lyonu, ki je bil ožemjen, ne da bi vedel za to, in katerega jc neka ženska sprravila ob vse prihranke. ta mož nenadoma dobil od svoje da se je nje-banki spo-so mu odgovorili, da so denar izplačali njegovi ženi. »Pa saj vendar nisem oženjen,« jc dejal mož. »Oprostite,« jc dejal uradnik, »vaša žena nam je prinesla V6C potrebne listine, tako da je bila upravičena dvigniti denar.« Pri preiskavi 6e je izkazalo, da je bila ta ženska neka 42 letna gospa iz Marseille-a, ki se jc bila poročila z enim 6vojih prijateljev na ime Mariaccia. Slepar je predložil vse Mariacciacve listi- i ne in se jc tudi podpisal. Tako je bil Mariaccia brez svoje vednosti poročen, in ker je imel precej denarja v banki, je sleparka v njegovem imenu nosila težko prislužene franke domov, dokler ni opeharjeni zvedel resnice. Nov val mraza v severni Italiji Iz Milana poročajo, da je v severni Italiji pritisnil nov mraz in je začelo hudo sneiili. V Milanu so imeli te dni leden det, zato so bile vse ceste pokrite s poledico. Mimo tega je vse mesto zavito v gosto meglo. Po Komerskem jezeru je ustavljen zaradi megle ves promet. Po hribih je skoraj za tričetrt metra zapadlo novega snega. Z 48 bombniki iz Kalifornije do Panamskega prekopa Kakor poročajo iz Cocosola ob Panamskem prekopu, se je jiosrečil polet mornariških letal iz San Diega v Kaliforniji do prekopa. Prva letala, to je bilo 48 bombnikov z 336 možmi posadke, so srečno preletela 4800 km dolgo pot. Nov način pozdravljanja na Ogrskem in Romunskem Na Ogrskem se bodo po novem pozdravljali tako, da si bodo roko položili na srce. V Romuniji pa so se odločili za stari pozdrav Rimljanov, ki je bil v navadi že ob času cesarja Trajana. Ministri so predlagali pozdrav: »Živel Karel!«, a vladar se je odločil za pozdrav romunskih skavtov: »Sana-tatek, to se pravi: »Na zdravje!« Na sliki je francoski ministr. predsednik Daladier, ko po seji ministrskega sveta odhaja iz Elizejske palače. Na levi delavski minister Pomaret, na desni notranji minister Albert Sarraut. — na tem ledenem svetu. Zaradi neizmernih razdalj, zaradi podnebja in oblike tal bo na šestem delu sveta z njegovim do 3000 m debelim ledenim oklepom komaj mogoče misliti na to, da bi se tu sploh kdaj mogla razviti industrija bodočnosti, pa čeprav vemo, da tehnika 20. stoletja s svojimi iznajdbami še ni izrekla zadnje besede. Baje vsebuje šesti del sveta pTcmog, železo in celo zlato. Ellsworth pravi, da so o.ndi tudi petrolejski vrelci. A le kako si mislijo, da bodo mogli sredi tega ledu spravljati surovine na dan? Treba bi bilo izkopati neizmerno globoke rove in jaške; toda led ledenikov sc stalno premika, odteka se j>roti morju in 1 bi s svojo neznansko silo zdrobil vse rove in jaške kakor igrače. Navzlic temu pa sc z zmeraj večjo močjo bije | boj za posest šestega dela sveta. To stoji, da bo , z razdelitvijo Antarktike izginil s sveta poslednji kos zemlje, ki do zdaj še nima gospodarja. Saj ni vse skupaj drugega kot sama ledena puščava, vendar se dozdeva, da ni več daleč tisti dan, ko se bo morala sestati mednarodna konfcrenca, kjer se bodo hudo udarili zastopniki posameznih držav za last toliko in toliko tisočev kvadratnih kilometrov ledene puščave, da bo dokončno urejeno "--rašanje lastninskega razmerja. Otroški voziček zoper strupene pline. Takle zavarovani otroški voziček si je napravil angleški policijski stražnik Davvson v Easbourne-u, v provinci Sussex. Voziček je popolnoma zavarovan zoper vplivanje strupenih plinov, tako da jc bila stražnikova hčerka v tem vozičku, ne da bi se bila kaj zastrupila, pol ure v sobi, napolnjeni s plinom. Ivan Možuhin. Iz Pariza je nedavno došla vest, da je ondi ta slavni ruski filmski igralec nemega filma popolnoma obubožan umrl. Kamniška elektrika Kamnik, 20. januarja. Kamnik je dobil elektriko leta 1912, ko je smod-nišnica zgradila svojo električno ccntralo, Takrat gotovo niso mislili ena velik konzum električne atruje, ampak so računali zgolj na majhne potrebe v mestu in Se na manjše v okolici, zato so »e zadovoljili « napetostjo 110 voltov, kar je za takratne razmere in potrebe tudi zadoščalo. Po vojni pa se je poraba toka naglo dvignila, Industrija in obrt sta se priključila na električno omrežje, ki je čedalje težje zmagovalo naraščajočo obtežbo. V desetih letih se je konzum stru-je od leta 1920 dvignil od 70.000 na 190.000 kilovatnih ur. Kazali so že na čas, ko omrežje ne bo več zmoglo nobenega novega priključki. Ko je prevzel vodstvo občine sedanji občinski odbor z županom g. Novakom, se je začelo korenito reševati tudi pereče vprašanje. Ustanovljeno je bilo Mestno električno podjetje (MEP), ki je popolnoma ločeno od občinskega proračuna. G. inž. Franc Birk ga je organiziral in postavil njegovo gospodarstvo na trdne te-rr-elje. Podjetje mora zdaj imeti pred očmi naslednja dejstva: Kamniško okolico bo treba elcktrificirati. Obrt in industrija sla na periferiji in imata samo tam možnost razvoja, predvsem v predmestjh Graben, Spodnje Mekinje, Zaprice in Perovo. Industrija zahteva za razvoj večji prostor, manjše najemnine in vobče ne spada v urejeni del mesta. Poleg tega pa razvoj industrije 7ahteva večjo obtežbo in zato tudi sorazmerno ojačenje dovodnih vodov do mesta porabe. Transformator na Sutni je doslužil in bo potreba postaviti novega, ob- enem pa bo to najlepša prilika, da se napetost preuredi od 110 na 220 voltov. Naši meščani živahno razpiavljajo o tej zadevi, odkar so slišali, da ja občinski odbor sklenil preureditev. Vsi odobravajo načrt mestnega električnega podjetja, da se to napravi v glavnem že letos, ker čim bolj odlašamo, tem več bo stroškov. Ker so dozdaj na občinskih sejah vedno na-glašali, da bo preureditev napetosti veljala najmanj pol milijona, zanima naše meščane predvsem, koliko nodo konzument' prizadeti s stroški. Na zadnji seji so ugotovili, da bodo celotni stroški preureditve 200 tisoč dinarjev. Pri tem odpade na občino 40.000, ostalo pa na konzumente. Koliko stroškov bo imel vsak konzument? Moral bo kupiti nov števec, ali pa dati preurediti starega, kar bo veljalo 125 din, novega pa bo dobil po izredno ugodni ceni od MEP (za okrog 180 din), prav tako pa tudi žamice, ki jih bo moral zamenjati (okrog 12—14 din). Vsak si zdaj lahko izračuna, koliko bo imel stroškov s preureditvijo. Preuredi pa bo seveda treba še motorje, likalnike in kuhalnike. MEP bo poskrbelo za zmerne cene in bo sploh meščanom na razpolago z nasveti ln informacijami. Tako bo električno vprašanje v Kamniku najhitreje in na najenostavnejši način urejeno. Namesto, da bi občina najemala posojilo in dvignila ceno toka za 50 ali 75 par pri kilovatni uri, bo svoje izdatke krila iz rednega proračuna. To ne bo prehudo breme, posebno če pomislimo, da je v Kamniku cena toka še vedno zelo nizka: 1.75 din za kilovatno uro. V tem pogledu je Kamnik med našimi mesti gotovo na prvem mestu. Žrebanje knjižnih nagrad Družbe sv. Mohorja Prvo nagrado je zadela — 100 vezanih knjig Mohorjeve knjižnice — številka 10. Nadalnje nagrade dobe po vrstnem redu številke: 466, 645, 535, 313, 99, 570, 36, 543, 435, 247, 472, 569, 95, 447, 329, 448, 347, 523, 594, 471, 184, 219, 639, 232, 548, 606, 412, 158, 115, 441, 272, 230, 199, 39, 503, 15, 679, 490, 641, 375, 464, 59, 428, 19, 23, 51, 637, 590, 338. Lastniki izžrebanih številk naj pošljejo svoje kupone Družbi sv. Mohorja v Celju, ki jim bo dostavila nagrade. Redna siolica kina smo po pravici veseli, ker upamo, da bo last-nira kina, naša občina, znala izbirati med dobrimi filmi najvzgojnejšo in najboljše, kar bo važnega pomena pri prosvetni vzgoji našega Prekmurja. Od občine to upravičeno pričakujemo in tudi zahtevamo. Jesenice V podružnici »Slovenca« na Jesenicah — Krekov dom — dobite vsa pojasnila za reklamne oglase (inserate). Sprejema naročila in vplačila za časopiš« »Slovenec«, »Slovenski dom« in »Domoljub«. Trbovlit Žvečilni gumi »Č i k« dobite v slaščičarni Kozina. P€B€CO 3ez 5*PuUX{ PEBECO je novo peneče se sredstvo za nego zob. Dasi ne vsebuje nikakega mila, vendar daje fine mehke pene, ki temeljito čistijo in dezinficirajo. Ker PEBECO vsebuje PEBEC1N, napravlja Vaše zobe bleščeče bele in ovira tvorbo zobnega kamna. Dozo za Din 12-— imate zelo dolgo. Studenec pri Sevnici Na Studencu pri Sevnici se je 12. t. m. pričel devettedenski gospodinjski tečaj. Obiskuje ga 16 deklet. Tečaj vodi g. Leskovic Rozalija, gospodinjska učiteljica pod okriljem Prosvetnega društva. Bog daj, da hi se dekleta veliko naučila. Oblast pa naprošamo, da tečaj gmotno podpre M Stalili Dimitrijevski-Preobraženski Kn igo je izdata Tiskovna založba v Mariboru. Gregorčičeva ulica 26. Jo edina objektivna netendenciozna knjiga o sodobni Sovjetski Rusiji. Ker gre sedaj po celi Rusiji val delavskih uporov, priporočamo vsakemu reanemn bralcu, da si knjigo prečita. V zalogi imamo le fie 70 knjig. Prireditve po deželi •čvrček za pečjo« na Savi pri Litiji. Prosvetni* društvo se je odločilo, da ponovi veseloigro v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. popoldne ob 3 v novi dvoranici Prosvetnega doma na Savi pri Litiji. Pevski zbor Prosvetnega društva v Cerkljah na Gorenjskem priredi lepo spevoigro »Ponočnjaki« in prekrasno opereto »Čevljar in vrag«. To bo prvič v Cerkljah opereta in spevoigra. Predvaja se solospev, dvospev, trospev, kvartet in mešani zbori. Vsi vabljeni. »Kragulj« Ojl«. r«. S. Br. 31 430 d«t 34. XII. »»35. Brežiška bolnišnica v letu 1938 Brežiška bolnišnica, ki letos praznuje zlati jubilej svojega obstoja in dela v službi ljudstva in trpečega človeštva, more ob tem jubileju zaznamovati napredek in porast kot do sedaj še ne v vseh letih svojega obsloja. Ce pregledamo samo nekatere važnejše podatke za preteklo leto, moramo ugotoviti znaten porast od prejšnjih let. Tako je bilo v letu 1938 vsega skupaj oskrbovanih v bolnišnici 2950 bolnikov, in sicer 1612 moških in 1338 žensk. Sprejetih je bilo v teku leta 2833 bolnikov, dočim jih je ostalo v bolnišnici 1. januarja 1938 117. Odpuščenih je bilo v teku leta 2843 bolnikov, in sicer 1545 moških in 1298 žensk, tako da je ostalo koncem leta 1938 v bolnišnici 107 bolnikov, 67 moških in 40 žensk. Od odpuščenih je bilo 1986 ozdravljenih, 736 zboljšanih, 36 neozdravlje-nih. Umrlo jih je pa 85 in znaša mortaliteta 2.8%. Vseh oskrbovalnih dni za bolnike se je bilo 41.193. Povprečno je bil vsak bolnik oskrbovan 14 dni. Dnevno pa se je povprečno oskrbovalo 113 bolnikov. Najvišji stalež bolnikov je bil v preteklem letu 140 dnevno. Če primerjamo število sprejemov v prejšnjih letih, ugotovimo, da je bilo v letu 1938 oskrbovanih napram letu 1937 333 bolnikov več, napram letu 1936 568 in napram letu 1935 1098 bolnikov več. Od 2950 bolnikov se jih je zdravilo na kirurgičnem oddelku 1230, na internem 1675 in na infekcijskem 45. Vseh operacij je bilo 838. Porodov 118. Osebni izdatki za uslužbence so znašali 255.714 din 75 par, materialni izdatki pa 726.284 dinarjev 48 par, skupaj 981.999 din 23 par. V preteklem letu je bil s podporo kr. banske uprave renoviran kirurgični oddelek, ki je bil popravila že nujno potreben. Prebeljene in prepleskane so bile na novo vse sobe oddelka in v vseh sobah so bili položeni parketi. ŠPORT Naši igralci hokeja na svetovnem prvenstvu Grobnice in spomenike Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Kamnik rrotituberkulozni dispanzer okrajne Protitu-berkulozne lige v Kamniku posluje v novem letu vsak torek in petek od 16 do 18. Preseljevanje naših gostilničarjev. Za novo leto je več kamniških gostiln zamenjalo gospodarje. Tako se je preselila gostilničarka Leopoldina Pod-brežnikova iz Krištofove hiše v staroznano Rode-tovo restavracijo, ki je zdaj last cestncga odbora. Dosedanjo gostilno »Na Koroškem« v Samostanki ulici je prevzela ga. Bizjakova, dolgoletni najemnik tc gostilne g. Albert Uršič pa je odprl restavracijo v Maistrovi ulici, kjer je bila včasih gostilna »pri Nebeškem očetu«. To staro ime bo nosila tudi nova restavracija. Kavarnar Pavle Kosak sc je preselil na Graben in prevzel znano Mejačevo gostilno, dosedanje kavarniške prostore v Kamniškem domu pa preure]ao v novo restavracija Murska Sobota ffrnjuki kino odprl. Ob velikem zanimanju je bil 8. t. m. odprt novi kino v Szaparyjevem gradu. Zgradila ga je občina na pobudo župana g. Hart-nerja, ki je zamislil posrečeno adaptacijo nekdanjega zimskega vrta v 23 m dolgo in 7.5 m široko dvorano, v kateri je nad 300 sedežev. Arhitekt g. Franr Novak, rojak iz Murske Sobote, je napravil načrt za adaptacijo celega levega krila starega gradu, stopnišče, ki vodi v dvorano, pa so morali prizidati z zunanje strani. Stavbenik g. Štefan Sraka je izvršil delo v rekordnem času, vsa podjetja, ki so sodelovala pri gradnji, pa so se tudi zelo potrudila. Vsa dela z aparaturo so stala 300 000 din. Aparatura je bila kupljena v Dresdenu za 120.000 din in je baje prva te vrste v državi. Dvorana je visoka nad 7 metrov in je nnietana v rdeči terabom Če bi bile stene ob sedežih ob ložene z deskami, zlasti v poslednji vrsti, in sedež! postavljeni navskriž. potem bi bila gotovo brez prigovora. Notranjo opremo je dobavila naša zna-oa tvrdka Remec iz Kamnika. Otvoritve novega štirinajst naTodov bo od 3. do 12. februarja tekmovalo v hokeju na ledu v deželi športa, v krasni Švici, za naslov svetovnega prvaka. Med temi narodi se bo prvikrat pojavila tudi Jugoslavija, ki bo v najtežji konkurenci preizkušala sposobnosti svojih tekmovalcev v športni panogi, ki je pri nas šele v povojih. A vendar se je naš hokej kljub izredno neugodnim zimam in kljub temu, da se še ni izkobaral iz začetnih težkoč, že dosegel kdo drugi v tako kratkem času in po tako dosegel kdo drugi v tako kratkem času in bo tako majhnem treningu, ki ga imajo naši fantje za seboj. Vprašanje denarnih sredstev za udeležbo naših hokejistov je sedaj urejeno in naše sodelovanje zasigurano. Toda imamo pa pri nas verlno veliko smolo. Komaj se odpravi ena zapreka, že je na poti druga. Tu imamo namreč v mislih vremenske prilike, ki ne dopustijo našim reprezentantom prepotrehni trening. Uprav v času, ko bi morali največ trenirati in se pripravljati za težke borbe v Curihu in Bazlu, morajo počivati in čakati, kdaj bo pritisnil mraz in se napTavila ledena ploskev, na kateri bi se lahko pripravljali. In to traja že izredno dolgo in še ni izgledov nn kako zboljšanje v tem pogledu. Zaradi tega bo moč našega repre-zentanta zelo okrnjena in ne bo mogel pokazati v švici tega kar bi lahko. Sicer smo si v tem vsi edini, da od naših fantov pri prvih tekmah ne smemo pričakovati uspehov, toda s primerno pripravo bi vsaj toliko uspeli, da se ne bi mogel vsak nasprotnik z njimi igrati kakor bi mu bilo po volji. Sedaj pa nimajo prilike za trening in je veliko vprašanje, če bodo v Švici pa oni višini kot so bili okrog božiča. Drugi narodi trenirajo vsak dan in so poleg tega že itak na visoki stopnji v tej športni panogi, v kateri so že opetovano tekmovali na svetovnih in olimpijskih tekmah. Naša reprezentanca pojde v Planico na daljši trening, kakor hitro bo drsališče uporabno. Nekaj se bo dalo še napraviti, toda zamujenega ne bodo mogli nadomestiti. Vodstvo našega hokeja je vse potrebno ukrenilo, da se reprezentanca kar najbolj pripravi in tudi igralci so se lotili z največjo vnemo dela, toda vreme jim je prekrižalo ves program in vse načrte. So ne da nič pomagati; bomo morali pač v Švico manj pripravljeni. Uspehov na ledeni plošči najbrž ne bo, toda neprecenljive vrednosti za naš hokej na ledu bo že samo sodelovanje, ker se bomo tam veliko naučili. Borbe na tem svetovnem prvenstvu bodo zanimive in ogorčene. Pomislimo samo na prijavljene narode kakor Kanada, Velik- Britanija, Češkoslovaška, Nemčija, Švica, Amerika in takoj nam postane jasno, da bo hokejski turnir, kakršnega ie redkokdaj vidimo. Med prijavljene! nastopata Finska in Jugoslavija prvikrat za svetovno prvenstvo. Odbor mednarodne lige v hokeju bo porazdelil vodilne narode v štiri skupine takole: Kanada, Velika Britanija, Amerika in Češkoslovaška. Ostali bodo z žrebom uvrščeni v jx>samezne skupine. Tekme se bodo odigrale na umetnih drsališčih v Bazlu in Curihu od 3. do 12. februarja. — Prva in druga moštva iz vsake skupine (torej skupaj 8) se srečajo v drugem kolu tega zapletenega turnirja. Zadnje tri dni bodo finalne borbe za prvih šest mest. Od relativnega uspeha in od tega, kar se bodo naši igralci naučili na svojem prvem nastopu, zavisi njihovo sodelovanje na V. zimskih olimpijskih igrah 1. 1940 v St.' Moritzu. Veliko delo SSK Maratona Ugodna bilanca - lepi športni uspehi Maribor, 21. januarja. SSK Maraton je snoči podajal račun o svojem delu. S tem občnim zborom je klub zaključil svoje osmo poslovno leto. Vsakokrat ob priliki občnega zbora smo z veseljem ugotavljali v našem listu izredne uspehe, ki jih dosega ta agilni klub v Mariboru. Isto zamoremo storiti tudi letos, Ui-lanca, ki jo je podil klub na svojem snočnjem občnem zboru, je tako razveseljiva in tako lepa, da je klub v resnici lahko ponosen na svoje delo. Po pravici mu gre naslov ene najagilnejših in najpomembnejših športnih edinic v Sloveniji. Snočnji občni zbor je bil odlično obiskan. Prisostvoval mu je tudi predsednik SKAS dr. Kejžar. Zbor je vodil agilni predsednik kluba inž. Ivan Lah, ki je podal obširno poročilo, j, i z katerega je odsevalo vzorno notranje življenje kluba, ki se na zunaj zrcali v izredno lepih športnih uspehih. Ob zaključku je naznanil članstvu razveseljivo vest, da se bliža uresničenje davnega cilja — zgradba modernega stadiona, na katerem bo dobil Maribor najlepše športno torišče. Kluhov podpredsednik in načelnik tehničnega odbora rav. Jože Planinšek je poročal o tehničnem delu v klubu. Tajniško poročilo je podal Ivan Sušnik, blagajniško Ivan Poženol, o športnem inventarju klu-pa pa gospodar Štruclin. Zanimiv vpogled v podrobno Eporlno delo kluba so podala poročila sekcijskih načelnikov. Najlepše uspehe si je v preteklem letu pridobila zopet lahkoatletska sekcija pod vodstvom svojega neumornega načelnika Jožeta Smerdela. Maratonski lahkoatleli so lani postavili 4 nove in popravili 14 starih klubskih rekordov, od tega so postavili dva nova in popravili 9 starih mariborskih rekordov. Od 40 mariborskih rekordov držijo Maratonci kar 20, od tega vse rekorde v skokih. Samo Lončarič, ki je bil v preteklem letu najuspešnejši lahkostlet Maratona, ima 5 mariborskih rekordov! O napredku težkoatletske sekcije ja poda! poročilo ».nuni mariborski vsestranski atlet Jožo Vitiir. Sekcija j« lansko leto osvojila naslov prvaka Slovenije ter prvenstvo Maribora. Vršila je tudi veliko propagandno nalogo s svo- jimi številnimi propagandnimi nastopi v mariborski okolici, tako v Rušah, Framu in Sv. Lenartu v Slov. gor. Sledilo je poročilo o delu sekcije v Rušah, ki ga je podal marljivi načelnik Peter Krušec. Sekcija v Rušah šteje 65 članov, ima lasten športni dom z lepo dvorano, zgradila si je veliko športno igrišče na prostem ter je ena najagilnejših naših podeželjskih športnih edinic. Lepo je delovala tudi kolesarska sekcija; poročilo njenega odsotnega načelnika Friderika Šapca je prečita! tajnik Sušnik. Član te sekcije Sodeč je postal juniorski prvak podzveze ter si je osvojil drugo mesto na državnem juniorskem prvenstvu. Za zimskošportno sekcijo je podal poročilo Ke-brič; slabe snežne razmere so zavrle delo v sekciji v lanskem letu, v letošnji zimi pa se je uveljavilo s prireditvijo »Štanglovega smuka« od Ruške koče v Ruše v spomin prvega organizatorja zimskega športa v klubu in znanega emuškega tekmovalca, slovenskega časnikarja Zdravka Štan-gla. Vsi navzoči so počastili spomin Zdravka Štan-gla z enominutnim molkom ter so mu zaklicali »Slava«. Lepo je delovala boks-sekcija pod vodstvom Friderika Šapca, tudi kegljaška sekcija pod vodstvom Štrucija je vršila svojo nalogo, le v plavalni sekciji, ki je prejšnja leta dosegala tako lepe uspehe, je lani delo zastalo. Prav tako se lepo razvija tudi šahovska sekcija; o njenem delu je poročal načelnik Majcen. Sledilo je čitanje revizijskega poročila, v katerem predlagata revizorja rav Hrastelj in Grešak odboru razrešnico s pohvalo. Občni zbor se je zaključil z volitvami. Da bi bilo vodstvo bolj elastično, se je sprejel predlog, da obsloja upravni odbor samo iz predsednika, podpredsednika, dveh tajnikov, blagajnika, gospodarja in še enega odbornika, ki ga kooptira upravni odbor. Za predsednika je bil soglasno in z velikim odobravanjem zopet izvoljen inž. Ivan Lah, v odbor, ki se bo na svoji seji konstituiral, so izvoljeni Planinšek, Matela, Lovšetova, Pože-nel. Štruclin, dr. Franček Žebot. Revizorja sta Ivan Sušnik in Ciril Grešak. v razsodišču pa so dr. Kejžar. ravnatelj Lekan in ravnatelj Hrastelj. Sekcije so si izvolile po večini dosedanje načelnike. V okrilju smuških tekem GZSP je bila poleg otvoritve novega smuškega terena po g. banu dr. Natlačenu v Kranjski gori še druga intimna slovesnost, namreč krst jadralnega letala domače skupine. O brezmotornem letenju — jadranju — 6e uprav v zadnjem času v našem dnevnem časopisju veliko razpravlja, tako, da se o tem ne spuščamo v podrobnosti. »Naša Krila« so ravno v preteklem letu dosegla precejšen razmah in uspeh. Eden glavnih teh, je U6tanpvitev gorenjskih podružnic v Kranju in na Jesenicah. Kranjska je tudi že priredila svoj letalski dan. jeseniška pa ima poleg svojega letališča na Poljanah sedaj že tretje lastno letalo. Tretja, šele pred kratkim ustanovljena njena jadralna skupina v Kranjski gori, je preteklo nedeljo praznovala prvi viden uspeh vztrajnega in nesebičnega dela, namreč krst z lastnimi silami zerajenega jadralnega letala. Po otvoritvi novih smuških terenov v Kranjski gori, ki jo je s kratkim nagovorom ob navzočnosti funkcionarjev in zastopnikov oblasti izvršil g. ban dr. Natlačen, se je izvršil krst letala. Blagoslovil ga je domači g. kaplan Toman, kumovala pa je letalu gospa banica dr. Natlačenova in ga krstila na ime »Kragulj«, gorske ptice, ki jim naj bi bilo novo letalo večji gorski vrstnik. Upajmo, da se bo pokazalo vredno imena, saj so prilike tam za jadranje ugodne. Ob navzočnosti predsednika oblastnega odbora dr. Orla, je predsednik jeseniške podružnice ing. Rekar pozdravil go. ba-nico s kratkim pozdravnim nagovorom ter ji je vodja domače skupine izročil društveni znak. — Nameravani vzlet ietala je moral na žalost odpa-sti, deloma zaradi neipovoljnega vetra, deloma, ker je bilo letala zarani nočnih padavin pokrito z ledom. Namen vzbuditi zanimanje za jadranje pa je bil itak e prireditvijo dosežen. Intimna kratka slovesnost je potekla v najlepšem redu v lepem sončnem dopoldnevu. Zahvala gre vsem udeležencem, posebno ge. kumici, ki je s tem pokazala razumevanje za ta lepi šport, katerega popularizacija je pri nas splošno priznana. Jadralno skupino v Kranjski gori pozivamo, da z delom nadaljuje ter tudi pri jadranju pokaže uspehe. Smučarski tečaj za učitelje Jugoslovanska zimsko Športna zveza bo priredil« n« GorjuSah v času od 5. pa do vStevSi 12. februarja smučarski tečaj za ljudskoSolske učitelje e namenom, da hi se tudi mod učitelji ljudskih Sol stvoril kader omuSkih učiteljev, ki bi v svojem službenem kraju lahko tako,i začeli s praktičnim poučevanjem šolske mladine v smučanju. V ta tečaj bo sprejetih 15 učiteljev pod sledečimi pogoj i: 1. Prosilec mora hiti iz kraja, kjer mu ho omogo čeno praktično uporabljati pridobljeno znanje v tečajih 7,a Šolsko mladino. 2. Ne sme biti absolvent že kakega podobnega smučarskega tečaja. 8. Mora biti vsaj deloma vešč Bmuške tehnike. 4. Prošnji za sprejem mora priložiti pismeno ia-javo (obvezo), da bo vsako leto priredil kak tečaj za Šolsko mladino in o tem redno poročal Jugoslovanski zimsko Sport-ni zvezi. 5. Tečaj bo brezplačen. Tečajniki morajo imeti lastno dobro opremo in plačajo samo pot,ne st.roSke iz službenega kraja do postaje Bohinjska Bela, nazaj pa iz Bohinjske Bistrice. fi. Prošnjo za sprejem je poslati takoj, najkasneje Va Ho 2K. januarja, na Jugoslovansko zimsko Športno zvezo v Ljubljani Tyrševa cesta. la-TV. Istočasno naj kandidatje zaprosijo uradnim potom kr. bansko upravo za dopust od fi. februarja do vštevži 11. februarja, ki je načelno že odobren. Fotoamaterji-športniki, pozor! SK Ilirija na.proša vse fotoamaterje, ki so v zadnjih treh letih napravili posnetke njenih Športnih naprav. kakor tudi posnetke ob priliki raznih njenih prireditev in ki so v posesti negativov, da izvolijo vposlati na naslov SK Ilirija Ljubljana., poit-ni predal 17S, po eno kopijo, s sporočilom, če so pripravljeni odstopiti negativ proti primerni odškodnini. ZFO III. Orlovski zlet v Pragi odpovedan Osrednji odbor češkoslovaškega Orla je razpravljal v Brnu o aktualnih organizatoričnih vprašanjih in določil delovne smernice za loto 1939. Po izčrpnem referatu gospodarsko-finančnih referentov jo bil sprejet sklep, da se nameravani zlet Orlovstva, ki bi naj bil v letu 1937 v Pragi — ne bo vršil zaradi novo nastalih gospodarskih razmer v republiki in v orlovskih enotah. Smučarji ZFO na češkoslovaškem Češkoslovaška orlovska zveza priredi v dneh od 9. do 12. februarja t 1. mednarodne smučarske tekme, na katere je povabila tudi Zvezo fantovskih odsekov. ZFO se je vabilu čel. Orla odzvala in pošlje svoje reprezentante ria te mednarodne smučarske tekme. Naši fantje bodo tekmovali v alpski in klasični kombinaciji, v skokih, v teku na 30 km in najbrž tudi v štafeti 4 X 10 km. Reprezentanca ZFO, ki bo odpotovala na Češkoslovaško 6. ali 7. februarja, bo sestavljena prihodnje dni. Smučarsko prvenstvo ZFO V četrtkovi številki »Slovenca« je objavljen razpis I. dela smučarskih tekem za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov. Ker so se med tem časom pojavile neko spremembe, se nekatere točke objavljenega razpisa spreminjajo. L Snuiško tekme ZFO v alpski kombinaciji so preložijo na 4. in 5. februar 1939. 2. Izvedba alpske kombinacije bo na Črnem vrhu nad Jesenicami, in sicer: a) 4. februarja ob 14.30 smuk s Španovega vrha, dolžina proge 2600 m; z viš. razi. 400 m. Smuk bo obenem izbirna tekma za slalom in to po presoji obstoječega sodniškega zbora; h) 5. februarja ob 9.30 slalom na smučiščih Črnega vrha. fi. Fantovski odseki morajo prijaviti svojo tekmovalce Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani dn 1. februarja 1939. — Tehnični odbor ZFO. Mali oo t asi V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskan« naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iičejo i' Prodajalka ■ znanjem nemškega jezika, lšfie mesto v trgovini, najraje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »SI.« pod »S. B.« št. 893. (a) Dijak B nižjim tečajnim Izpitom. vešč pisarn, stroke, liče zaposlitve. Ponudbe upravi pod »Vesten« 834 upravi »Slov.« (a) Trgovski pomočnik 28 let star, popolnoma verzlran v trgovini z me-Sanlm blagom, želi pre-menltl mesto. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Prvovrstna moč« it. 744. (a) Absolvent mešč. šole Z nekoliko prakse, se želi Izučiti za elektromon-terja ali v trgovini z električnimi Izdelki. Ponudbe v upravo »Slov.« pod it. 780. (a) Prodajalka Banesljiva ln pridna, Išče mesto v trgovini z meš. blagom. — Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Poštenje« it. 404. Dekle zdravo, močno, veiče nekoliko gospodinjstva — sprejmem k štiričlanski trgovski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 922. (a) Dekle vajen« vsega dela, zelo pridna, išče službo k dobrim ljudem samo v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 907. (a) Slikar in pleskar let ee razume tudi na kovinsko obrt, in elektrotehnik - Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 906. (a) Dekle pri 10 letih, poštena ln mirna, vajena vsega dela. teli službo pri majhni družini. Ponudbe upr. »81.« pod »Poštena« 902. Pomočnik tapetniški in sedlarski ln vozno ličarski, mlad, lz-vežban v teh strokah — Išče primerno službo. Nastop takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod »Prvovrstna delovna moč 423-5« 899. Pisarniška moj ■ večletno prakso^ ■ per- fektnlm znanjem nemške korespondence, išče službo za takoj ali pozneje, event. tudi samo dopol dne ali popoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Korespondentlnja« Ženska !g8e službo z večletno prakso v obvezilnem materialu, ln sicer za bolnišnice, porode in sltčno zmožna je tudi samostojnega dela. Naslov v upr. »Slov.« št. 855. (a) Prodajalka dobro verzirana moč, voditi zmožna samostojno trgovko, želi spremeniti službo 1. ali 15. februarja. Cenj, ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Zmožna kavcije« št. 1031. Trgovska nameščenka absolv. II. trgov, šole ln praktično Izurjena, želi premenltl mesto. Gre tudi na deželo. - Ponudbe pod »Izurjena N.« upravi »Slov.« št. 847. (a) Potnik-avtovozač išče službo. Ponudbe z navedbo pogojev upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Agilen 369«, 1041. a) Sedlarski pomočnik dobro lzučen tudi v tapetništvu, Išče službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 918. (a) Kuharica pridna in poštena želi službe pr: manjši družini ali kot gospodinja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 947. (a) Prodajalka Izurjena v vseh panogah trgovine, vešča šivanja moškega konfekcij, perila. želi premenltl mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Delavoljna« 851. a Zaslužek Zastopnike(ce sprejme povsod — Lmdič, Ljubljana 245. 20 vzorcev stane 40 din. (b) Službodobe Kolarskega pomočnika ki je vajen avtokaroserij -sprejmem takoj. - Jenič, Poljanska. 69, Ljubljana (b Začetnico praktikantlnjo sprejmem za pisarno v Ljubljani. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Praktikantinja« 930 Mladega kravarja izurjenega v reji in mol-žnji krav ter postopanju z mlekom, z ženo, ki kuha za posle, Išče večje posestvo blizu Celja. Ponudbe pod »Stalna služba« na podruž. »Slov.« v Celju št. 827. (b) Kuharica ali kmečka ženska^ katera zna nekaj kuhati iz krščanske hiše, samska. okoli 35 let stara, se sprejme v trgov, hišo, nrt kateri je tudi pose stvo, v službo. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Stalno preskrbljena« 186-885. (b) Dekle zdravo, čisto, vajeno sa mostojnega kuhanja ln gospodinjstva išče tričlanska družina v trgu na štajerskem proti dobri plači. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja je po-Blati na upravo »Slov« pod »Pridna« 842. (b) Iščem viničarja za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Največ tri osebe« 987. Izurjen pletilni mojster ln mehanikar se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 877. (b) Žagarja za venicijanko, ki se razume tudi na mlin, sprejme takoj A. Godec, Jevnica-Kresnice b) Gospodinjo inteligentno, mlado lepotico, čedne postave, sprejme samostojen gospod srednjih let, boljše hiše. Ponudbe v upravo »81.« pod značko »Zimzelen-dvor« št. 900. (b) Deklico brez staršev, staro 10 do 15 let, kmečkega stanu, sprejmeta v oskrbo zakonca brez otrok. Obširne ponudbe na upravo Slovenca pod »Poštena« štev. 837. (b) Pekovskega pomočnika poštenega ln treznega, prvovrstno moč. z letnimi spričevali, sprejmem. Pomagal bi tudi pri raz-našanju kruha. - Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 969. (b) Železninar spreten detajlist, vojaščine prost, ki se lahko izkaže z dobrimi spričevali. dobi mesto pri Antonu Brenčlču, železnlna, Ptuj. Reflektanti, ki so delovali tudi že v trgovini z barvami, imajo prednost. Nastop čimprej, najpozneje pa 1. aprila 1938. (b) Služkinjo vajeno gospodinjskih del ln kuhe, pridno, snažno, pošteno., sprejmemo, toda samo z najboljšimi spri čevali in tako, ki se dolgo drži ene hiše. Po mož nostl predložiti priporočilo. Nastop takoj 1 Pred staviti se: Christof, Pov-šetova ulica 33 a, Ljubljana, Kodeljevo. (b) Samostojna kuharica za vse, perfektna v kuhanju ln vseh hišnih opravilih, ki je služila v boljših hišah in Ima do bra spričevala, ne pod 35 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme k zakonski dvojici brez otrok v Mariboru s 15. februarjem. Plača dobra. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samostojna 400« št. 810. (b) MR BAHOVEC PLANINCA zdmaviini CAJ Pijte samo zdravilni l PLANINKA ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana ] S. br. 2007-32 Mladeniča sprejmem kot slugo za trgovino v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tekač« št. 929. (b) Izložbeni aranžer iz špecerijske stroke* z večletno prakso, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Aranžer« štev. 835. (b) Dekle močno In čisto, ki je poleg vseh hišnih del vajena dobre kuhe - takoj sprejmem. Plača 300 din. Trgovina I. Šolar, Pred škofijo. (b) Urezovalko za moško ln žensko perilo sprejme takoj tovarna perila. Le prvovrstne moči naj stavijo ponudbe v upravo »Slovenca« pod šifro »Takoj« it. 878. (b) Trgovska pomočnica lz boljše hiše. agilna, katera bi imela veselje do gospodinjstva in gostilne, zmožna kavcije, se sprejme. Ponudbe s sliko upravi »Slov.« pod »V sposobnosti je sreča« 172-754. (b) Orodjarja za Izdelavo rezi in pre bljal (štanc), Išče večje podjetje. Prednost ont, ki so delali na bakelit-nem orodju. Upoštevajo se 22—25 letni. - Navesti plačo in dosedanjo službo. Catlč, Zagreb, Garlč-gradska 6. (b) Železostrugarja res dobro izvežbanega, sprejme večje industrijsko podjetje v LJubljani. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtevkom plače v upravo »SI.« pod »Sposoben« št. 833. Modistko samostojno, sprejme za stalno Salon »C h I c« — Ljubljana, Wolfova 3. b Izložbenega aranžerja Iščemo. Ponudbe na Reklam Rozman, reklamno podjetje. Ljubljana, Pra-žakova 8/1. KLAVIRJI pianini, harmoniji: STEINWAY & SONS, BLOTHNER, B5SEN-DORFER, FORSTER, HOLZL, MANBORG so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdlči ALFONZ BREZNIK Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka iz-posojevalnina. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun. II —ir • ■ • ZlVdli i Kanarčki harcerji in kletke, poceni naprodaj Vodnikova 35 a, Šiška, (j) Težka krava s teletom dobra mlekarlca, naprodaj. štrukelj, Zapuže. (J Ilirski ovčarji večkrat odlikovanih staršev, poceni naprodaj. — štefica Siard, Trnovski pristan 12. (j) Štiri krasne svinje plemenske, nemške pasme »Hesch«, katere bodo skotile koncem februarja t. 1., ter enega merjaščka. 4 mesece starega, iste pasme, proda po ugodni ceni Rudolf Krašovec v št. Vidu pri Stični, Dol. Zahvala Za mnoge izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubega, nepozabnega sina, brata, svaka, nečaka in strica Ernesta Žlebnika pešadijskega podporočnika se najtopleje zahvaljujemo posebno častniškemu zboru za Častno spremstvo ter vsem, ki so sočustvovali z nami. RODBINA 2LEBNIKOVA + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Javljam žalostno vest, da je moja nad vse ljubljena soproga, gospa ANA ČULK ROJ. GRAFONER danes ob pol enajstih dopoldne zaspala v Gospodu. Pogreb drage in nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 23. januarja ob štirih popoldne iz hiše žalosti na Dečkovem trgu na mestno pokopališče. Celje, dne 21. januarja 1939. Filip čulk, soprog. mr mr \f mr 41 llilll mrentuntr po neverjetno BLAGO in OSTANKI nizkih cenah Sladni kalički (male) bo najboljša krma za molzno živino; fižol I pa. za pitanje govedi. | Oboje dobite najceneje pri tvrdkl [Fran Pogačnik d. z o. z. v LJubljani I Tyrševa (Dunajska)' 83. H le nitbe v a. Zlender L]UBL]ANA, MESTNI TRG 22 Štajerska jabolka Ugodno prodaja, dokler traja zaloga - trgovina Martine, Tyrševa c. 17. Moško kolo g« v dobrem stanju, prodam po nizki ceni. Ložar, L., Gameljnej St. Vid n. Ljubljano. O) Kmečko peč ln druge, Samot, 2 kom pletna okna. parkete, ža-luzije prodam. Od 15 do 17. Inž. Prezelj, Streli-Ska ul. 31. O) VINA fe« teiko dek> Je močno Ivino t Dobite ga najlaije v Centralni vtnarai v Ljubljani TELEFON ŠTEV. 25-73 Medarna Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6. nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka ln od najizkuSenejših čebelarjev. po najnižji ceni. Na debelo ln na drobno. Briljantne uhane od 4000 din dalje kupi Zajec, optik. Stritarjeva it. 6, Ljubljana. (1) Kolesa, šivalne stroje radio aparate kupite ce neje kot kjerkoli drugje le pri tvrdkl Plevel v Preski pri Medvodah. Sveže najfinejše norveško rible olie iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim m slabotnim osebam Sveža jajca in Inozemsko cvetje vedno v zalogi pri Baloh, Kolodvorska 18. (1) 8000 kg suhe stelje gozdne trave, prodam. -Feliks Hubad. Celovška cesta 297, p. St. Vid nad Ljubljano. (1) Poročne prstane uro, verižice, uhane, kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. Poior!^ Prvovrstni po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16 — tel. 38-18 MIZARSTVO VENTURINI LUDVIK LJUBLJANA - BARJE izvršuje vse vrste pohlitvo strokovno solidno in po zelo Ugodnih plačilnih pogojih. Lastni načrti in osnutki za vsako željo in okus. Pozor! Pozor! Zaloga se bliža koncu zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno: Germano: Življenje sv. Oabrlela ... din 10.- Sv. čistost....... . • . • din 5.- Samec: Za naše male • din 8.- Volc: Roka božja .*•■■•■• din 10.- TuršiČ: Izgubljeni raj ..•••« • din 10-- Sardenko: Dekliške pesmi . • • • • din 18.- ledaj skupno samo din 15.— Scbarsch: Spoved malih grehov ■ Potočnik: Dobri pastir, 1. del . • Potočnik: Dobri pastir. 11. del , Potočnik: Dobri pastir. III. del • din 25.-din 38.-din 40.-dln 40.- sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20.— din 200.— TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 Teraš: Za visokim ciljem • . • • • Teraš: Pri studencih zdravja tn moči . Teraš: Po stezah resnične popolnosti . Vole: Otrok, I. del • • •«••■• Vole: Otrok. II. del din 24.-din 24.-din 24.- din 25.-din 24.- Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t J. 21 knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa eamo Dva nova ponka I Imam naprodaj. Bizovik | St. 44. (1) 200 m8 bukovih drv I suhih, naprodaj. Rudolf Jože, Vel. Blokoj p. No-| va vas. (1) Frizerski salon I kompleten, v centru Ljub-I ljane, zaradi družinskih 1 razmer naprodaj za 8000 din. - Informacije daje: S. Z., Glince V/14, Vič. Starejša gospodična čiste preteklosti, z nekaj prihranki, želi poročiti gospoda, najraje upokojenca ali drž. uslužbenca. Tajnost zajamčena. -Ponudbo s sliko v upr »Slov.« v Mariboru pod »Srečna bodočnost« 919. Mundlos šivalni stroji odlične kakovosti po zmerni ceni, dobite pri: Kleindienst & Posch, Maribor, Aleksandrova c. 44 Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj' Nova trgovina TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Hišna telefonska centrala avtomatska, rabljena, z 12 aparati, se pod roko I proda. Posamezni aparati tudi prodajo. Polzve I se: Zagreb, Praska 2 pri Slngor. (1) lil Objave Vpeljano trgovino prodam z Inventarjem ln blagom. Potrebno 20 do 25.000. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca 176« upravi »Slov.« v Mart boru. 790. (1) Za nizko ceno prodam dve skoraj novi obleki ln črno suknjo. G. C., Cesta 29. oktobra St. 16. Ogleda se lahko v nedeljo od 12—2 popoldne. (1) Javna dražba IV Guštanju, Mežiška dolina, bo naprodaj 4. febr. 1939 valjčnl-umetnl mlin na stalni vodi in z električno napeljavo. - Dvonadstropna, zidana hlSa ln nekaj zemljišča. Daleč naokoli brez konkurence. Cenllna vrednost 128.000 [din; najmanjši ponudek 86.000 din. Najlepša pri tožnost za podjetnega ln pridnega mlinarja. - Podrobna pojasnila daje: Hranilnica ln posojilnica Iv Prevaljah. (o) Čitaite in širite »Slovenca« Kmetski fant Izobražen v kmetijstvu, želi znanja s kmečkim dekletom v svrho takoj šnje ženltve. Ker sem prevzel veliko posestvo, je predpogoj dota od 60 tisoč din naprej. Ponudbe po možnosti s sliko upravi »Slov.« Maribor pod »Dom 183«-884. (ž) Dekle čiste preteklosti, izurjena gospodinja, z nekaj go tovlne, stara 33 let, želi resno znanje s poštenim državnim uslužbencem v starosti 35—45 let. Pismene ponudbo s sliko v upravo »Slov.« pod »2e nltev« št. 927. (ž( Kmečki fant 30 let star, s posestvom na prometnem kraju, gotovino, poroči dekle dežele od 25—30 let, ki je izučena trgovine z me Sanim blagom, z gotovi no, ali pa da ima že to obrt sama kje v najemu, Ponudbe Je poslati s «11 ko s polnim naslovom v upravo »Slov.« pod St. 714 Poizvedbe Zatekel se je lovski pes ptlčar, kostanjeve barve, sliši na ime »Princ«. Od dati ga proti nagradi Ivanu Šefu, St. Ilj v SI goricah. (1) Lepa priložnost za neveste ^lonjjol svila po 12 din, Crcpe satin po 20 din pri TRPINU v Mariboru, Vetrinjska ulica. 15 Hišnika po možnosti obrtnika ali upokojenca, veščega vseh hišnih del, poročenega — sprejmemo. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Hišnik 6« št. 914. Razpis Občina Trbovlje, srez Laško, razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 1'2. januarja 1939 naslednji službeni mesti za moške moči: 1. za upravno glavno službo pragmatično mesto občinskega socialno-političnega referenta v položaju uradniškega pripravnika; 2. za upravno glavno službo pragmatično mesto občinskega knjigovodje v položaju uradniškega pripravnika. šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Pravilno kolkovane prošnje, opremljeno z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kralj, bansko uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, štov. 477-61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Občina Trbovlje, dne 20. januarja 1939. ZAHTEVAJTE BRESPUfNI CENIK -(.M1! i____--■■ lil Nfl|PDPDLNE|5E HARMONIKE _ SVETA C GENERALNO ZA5TDP5TV0 F 5CHNEIDER ZAGREB nikdliCeva 10 Cvetlični med garantirano čist, ca. 6001 kg, po 13.75 din, franko) prodajalčev kraj, prodam. Naslov v upravi »Slov.« | pod št. 811. (1) Konči Ahačič: Jaka Spaka in čudodelna dlaka 42 Novi krojaški mojstri Interesenti pozor i Ugodna prilika! Na najbolj I prometnem kraju v Trži-j ču je naprodaj vpeljana I krojaška delavnica z vso I opremo po zelo ugodni | ceni zaradi daljne preselitve. Pohitite za novo I sezono. Naslov dobite v| upravi »Slov.« pod 719. Šivalni stroji po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini Splošna tro. drnž&a z o. z. Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem v račun. Kar šibile so se hrabremu Črtu noge, ko je končno vendarle pritekel na planino, kjer je v gostem grmovju živel žalostni prešič. Spehani vitez obstoji, da se bi oddahnil, Jaka pa steče k velikemu prešiču, ga objame in reče: >Rad te imam, dobri prešič, ker si me tako osrečil s svojim darilom, s čudodelno dlako!« in poljubi prešiča na sredo cvile-čega rilca in v tem trenutku se rilec spremeni v nasmejana usta vedno vesele vile Odmevke. Ves osupel Je Jaka. Potem pa prosi vilo. naj mu pomag obuditi spečo Marjetico. Vila Odmevka mu odgovori: > Vzemi tele zlate škarjice in obudi z njimi mrtvo kraljično. Napravi njeno dobro mamico tako srečno, kakor bo srečen moj oče Gozdan, ko se vrne k njemu! Odrezi Marjetici slemi škarjami ognjeno-rdeče lase ob levem licu in svileno-črne tre-palke na desnih vekah, da ne bo mogla vel biti gizdava — in oživela bo Dolores Viesers 31 Podkrnoški gospod Poslovenil Janez Pncelj Proštu so misli daleč proč. Pa zbere se šiloma. Neumno, ta prigodba, namršči čelo. V nedeljo pride s prijatelji Vetrinjski. Tedaj bi prišla kopa mladih petelinčkov in dva tri teleta kot nalašč. Če vzame od duhovnijskih dohodkov, naredi Silvester obraz kakor žolč in vrisk. Toda, res je. Brežanom je obljubil, da jim bo pomagal. To je še najmanj, česar si_ lahko želijo, če prosijo, da jim odpusti davščino. So sicer lažnivi in zviti kakor risi, ta slovenska tesla. Mačka z denarjem vtaknejo v plevnico, h gospodu pa se pridejo kisati. Pa beseda je beseda. »Prav,« reče na kratko, »za letos vam odpustim.« , .. Odpre knjigo, ki leži pred njim, prime za belo pero in naredi velike črte čez stran XXI., kjer so zapisane davščine Brežanov. Nato podrži bukve starcu, ki sicer ne zna brati, pa se vendar olajšano oddahne, ko vidi črte. Z drhtečimi prsti hlastne gospoda za roko in jo mlaskeje poljubi. , ... »Bog lonaj sto tavžentkratl Gori v nebesih] Srečno zadnjo uro — —« »No, za to se še ne mudi,« meni Lenart in odmakne roko. Kmet vzame kučmo s stola, se poskuša trikrat prikloniti, stlači pa le še iz sebe: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na vekomaj. Amen!« odgovori gospod in glasno zaklopi knjigo. »No, hvala Bogu, da je zunaj! Ce danes še kdo pride, bo frčal skozi okno!« Lenart vstane in zlekne roke, da zadene z dlanmi ob bruna in stropu. Nato potihoma zažvižga in sede na vogal mize. Rudešu je malce dolčas. Topo se heheta predse in opazuje gospoda z velikimi, pazljivimi očmi. Gospod pa ga niti ne pogleda. Lastovke se zbirajo zunaj na cerkvenem slemenu. Veter veje skozi odprto okno, da frlijo listi na mizi in iz kuhinje je slišati, kako se glasno smejejo dekle in bahaško govori stari Tevža. Čaka gospoda, pa gospoda ni. Gospod sedi v veliki, rjavi sobi, ki jo krotko preseva rumeno poznopoletno sonce, m misli na lepo Alenko. Začarala ga je z lesketajočimi se očmi, s sladkim smehljajem in poljubi, ki mu gore na ustnicah. Bilo je tako nekaj posebnega. Ko jo je spet prvič videl, je mahoma padla vsa teža od njega. Spočetka deklice nemara še ni ljubil. Nemara je bil pojahal k njej le, da bi še enkrat doživel tisto blaženo zmedo, ki mu ie bila že nekoč odpodila razglabljajoče misli. Ko pa jo je potem držal v naročju in čutil njena mehka usta na svojih, ji videl v očeh prav isti ogenj, ki ga je prešinjal samega, tedaj mu je bilo, kakor da je kar mahoma vse hrepenenje našlo svoj dom. »Sladka Alenka!« »Če si ti moja, česa mi je potem še treba? Ti si moja ljubezen, moja nebesa, moja blaženost! Kadar poljubim tebe — — —« Lenart se zdrzne. Vihar koprnenja ga pretrese. Zapre oči; v ušesih mu poje kri kakor zvon: »Alenka — Alenka — Alenka!« »Pridi, ljubica!« »Pridi — ti! Hočem te piti kakor sladko, močno vino — kakor napoj pozabljivosti.« »Ljubica, kaj govoriš, da sc bova morala ločiti?« »Sladka, ti si moja in ne dam te nikomur drugemu!« »Ti si moja, Alenka. Kaj se strašiš?« Skozi neskončno Dobravo jahajo trije rjavi možje. Najstarejši, ki mu padajo resasti, sivi lasje v koščeni obraz, dirja nekaj korakov naprej. Visi sklonjen v sedlu, kakor da spi, in poševne, temne oči mu strme nepremično v sivo meglo, ki požira pot. Za starcem jahata dva mlada vojščaka, ki si ne upata govoriti. Bleščeči kodri jim štrlc na obeh straneh izpod čelade in orožje jim rožlja bridko v tihoto gozda. Jahajo in jahajo po poti. Dobrava se vleče. V nepretrgani vrsti se pojavljajo smreke iz megle — — cele ure sama drevesa, temna drevesa. Ne veš, ali je poldne ali jutro ali gre že na večer. Nekje, kjer pride nenadoma iz gošče drug pot in prekriža kamenitno cesto, zagledajo jezdeci sedeti med šibjem starega moža. Odkrije se čepico in zakliče pokorno: »Dober večer!« Jezdeci nc odzdravijo; molče izginejo v megli, čez kako uro je gozd za njimi; zagledajo svetiti se vas skozi tančice. »Lovanko,« reče mlajši. Zdirjajo skozi vas. Ljudje strme prestrašeno skozi duri in kličejo otroke, ki se igrajo, v hišo. Tudi v Dobrli vasi, ki leži sredi travnikov, gledajo može strahoma. Ti se ne menijo za to; togotno nagan jajo kon je, zakaj gre že na večer. Jahajo čez zarasel grič, kjer začne deževati, jahajo mimo Mokrij v rjavo sodolino. »Zabla-ško jezero,« reče zdaj mlajši. Pot postaja vlažen. Mukanje krave doni iz dalje. Trstje in sploščeno bičje in bleščeči se tolmuni spremljajo ozko cesto. In kar ti stoji v megli hiša, velika in nizka, iz lesa, od vremen rjavega, in pokrita z zbledelo slamo. Velika vrata zapirajo vhod; sivolasi dvigne železni obroč in udari z njim ob les, da kar zabobni. Dva hripava psa zalajata; njuno zevanje mahoma za* Vi« 7» vrati. Globok glas vpraša: »Kdo je?« »Bogdan,« odgovori tujec. »II gospodarju bi rad.« Za časek je vse tiho, potem odrine nekdo zapah. Kakor natek dolg hlapec odkloputne vratnico. Konji odklopotajo skozi_ vhod, kjer diši še po svežem zrnju, na dvorišče. Od treh strani ga oklepajo hlevi in kašče, vratom nasproti pa stoji široka, nizka gosposka hiša. Na stopnicah pred njo čaka stari Samo. Je/,deci poskačejo s koni. Bogdan poklekne na najnižjo stopnico in skloni glavo globnko do zemlje. »Kaj prinašaš?« vpraša gospodar. »Pojdimo v hišo,« zaprosi Bogdan. »Pojdite!« Samo gre pred možmi v rjavo sobano, ki je v njej skoraj mračno. Sede v prastari visoki stol, ki stoji tri široke stopnice vzvišen nad ilovnatimi tlemi. Bogdan se spet prikloni, nato reče hripavo: »Gospodar Janez pozdravlja vas in vašo hčer. Njej pošilja to skrinjico za pozdrav, vam pa jc velel povedati, da je kral j Matjaž umrl.« Sšmo se oklene s prsti rezljanih spak na ročajih. Nad širokimi ličnimi kostmi se mil pne temna koža, oči so se mu zalezlc pod košate, bele obrvi. »Kralj Matjaž--,« reče glasno, da beseda žalostno jekne ob stene. Povesi brado na prsi in molči dolgo časa. Potem se togo dvigne s sedeža. S svečanimi koraki gre skozi sobano tja do najtemnejšega kota, kjer se preliva skrit lesk zlata in draguljev na stenah. Trije sli plaho slede gospodarju v temo. Velika podoba, nerodno in na debelo iz lesa izsekana, stoji tam na mizi, s škrlatno odejo »ajrrniena. Težke vericre iz zlata in lesketajoč se ščit pokrivajo grozljivo neprijetno postavo pozabljenega božanstva. LIPSK1 POMLADNI SEJEM 1939 Začetek 5. marca /\/\ 'n iastn» zastopniki: 63% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd I 1 Jos. Bezjak, Maribor Knez Mihajlova 33/1 * Gosposka 25, Telefon 20-97 Ing. G. Tonnies, Ljubljana Tyrševa 33, Telefon 27-62 in LIUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neorn. jam. LJubljana, MikloSIfeVa testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%, Zahvala. — Vsem, ki so nas v dneh, polnih bridkosti, ob smrti našega ljubljenega sina RADKOTA slušatelja juridične fakultete v Ljubljani tolažili In z nami trpeli, ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja, izrekamo najpri-srčnejšo zahvalo. Prav posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg. zdravnikom drž. bolnišnice za njih požrtvovalni trud, da bi mu rešili mlado življenje, akad. društvu Jugoslavija, upravnemu odboru Ljublj. plavalne podzveze ter g. pravniku Kobetu za ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu. V Ljubljani, dne 21. januarja 1939. Rodbina upok. fin. rač. ravnatelja Frana Tausesa in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem znancem ln prijateljem, ki so z nami sočustvovali, spremili našega dobrega očeta na njegovi zadnji poti in se ga spomnili v molitvi — se iskreno zahvaljujemo! V Ljubljani, dne 21. januarja 1939 W Imenu, sorodstva: prof. dr. Anion Dolinar Zahvala Vsem, M so nam ob trpljenju in smrti naše drage sestre, svakinje in srčno dobre tete, gospodične Pepce Svetic stali ob strani — naša prisrčna zahvala. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Otonu Bajcu in ostalim gg. zdravnikom ter čč. sestram usmiljenkam za njihov trud, da bi ohranili blago pokojnico pri žvljeoju. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti: čč. duhovščini, rodbinam Majdičevim, uradništvu tovarne, ge. Šetinovi, darovalccm cvetja in vsem ostalim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da počaste blago pokojnico na njeni poti k večnemu počitku. Svete maše zadušnice bodo brane v raznih cerkvah. Žalujoče rodbine« Svetic, Strmole, Klemenčič, Gostila. Najnovejši model Zastopnik: LUDOVIK ŽITNIK Ljubljana - Kolodvorska ulica 26 Telefon 34-23 Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Hlhlošlteva cesto 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do H% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka 1 Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. »SLOVENEC«, podružnica: Miklošičeva cesta Si. 5 Otrolkl voslikl naj- DrolcolMa, fctvalnl »troji nove) »lh modelov motorji, trietkljt pocroslllvl Po telo nlrtcl cenil Ceniki firaakol .TRIBUNA" P. BATJIL, UUBUANA, KartovSKa 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova eosta. M ■JAKARTOTECNO KNJIGOVODSTVO Prihranek na taksah Vam plača naše knjigovodstvo. Ljubljana, Tyrševa c. 15. Tel. 33-38 ZAHVALA Dne 16. januarja 1939 smo spremili k večnemu počitku našo iskreno ljubljeno in blago soprogo, mamico itd., gospo Frančiško Zvonar sodarjevo soprogo in posest, v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Ob tej priliki se zahvaljujemo primariju g, dr, Simonitiju za njegovo požrtvovalnost in trud ob njeni bolezni, častiti duhovščini za spremstvo, č. g. župniku Horvatu za tola-žilne besede ob njenem grobu, prost, gasil, četam Slovenj Gradec m Stari trg za častno spremstvo ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. — Bog plačaj I Stari trg pri Slovenj Gradcu, 19. I. 1939. Josip Zvonar, soprog, in otroc!. Dotrpela je, prevldena s tolažili svete vere, naša nad vse ljubljena soproga, zlata mamica in sestra, gospa Minka Gril roj. Plevelj soproga uradnika drž. žel. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 23. januarja ob štirih popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. .V Ljubljani, dne 21. januarja 1939, Žalujoči rodbini Janez Gril in Plevelj. Cunje krojaške odrezke, etar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k) Obi-t Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 telefon 20-42 Vollka zaloga vseh vrst žtmnlc, otoman, najmodernejših couch-zof. - V zai--t vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo I Točna postrežba! Konkurenčne cenel Vsemogočni je poklical k Sebi našo preljubo mamico MARIJO VENCAJZ ROJ. ŽUŽEK danes zjutraj ob pol šestih, po kratki bolezni, prevideno s tolažili svete vere. Predrago rajnko spremimo na njeni zadnji poti v nedeljo, dne 22. t. m. ob dveh popoldne od doma Tyrševa cesta 17 na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 23. t. m. ob osmih zjutraj v farni cerkvi pri frančiškanih. Ljubljana, dne 21. januarja 1939. Žalujoče rodbine: Vencajz, dr. Brejc, dr. Seno« In oitalo sorodstvo. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, izdihnil svojo blago dušo naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod JOSIP SPITZER dimnikarski mojster In hiini posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob štirih popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. januarja 1939. Žalujoil ostali. Zahvala Za dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene mamice, babice in prababice, gospe Magdalene Hauck roj. Gablick se tem potom prisrčno zahvaljujemo. Naša iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in pokrili njen grob s cvetjem. Posebna hvala č. g, monsignoru Gašpariču za poslovilne besede ob odprtem grobu, Delavski godbi in pevskemu društvu »Zvon« za prelepe tolažbe polne žalostinke. Trbovlje, 20. januarja 1939. Žalujoča rodbina: Hauck Jože, podjetnik Zahvala Vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in spremili v tako velikem številu našega dobrega soproga in očeta, gospoda Hermana Kolbezna uradnika TPD v p., posestnika in peš. kapetana I. kL ter mu pokrili grob s cvetjem, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno hvalo pa smo dolžni g. dr. Jenšterlu za ves trud in nego, g. dr. Radšlu, č. g. monsignoru Gašpariču za poslednjo tolažbo, uradništvu TPD, rezervnim oficirjem, Sokolu in sokolski godbi, pevcem »Zvona«, gasilcem, bojevnikom, ter lovskim tovarišem, posebno pa njegovemu najboljšemu prijatelju g. Haucku st. Končno hvalo pa izrekamo govornikoma ob grobu: gg. Omerzu Karlu za rez, oficirje in Teržanu Ivanu za lovsko družino, Trbovlje, 20. januarja 1939, Žalujoča soproga Hermina in otroka Hermlnlca ln Herman. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčii