Postnn« oiafana v ?o'ovfni leto IVII. V 1'ubPcnl. v sredo, dne 13 februarta 1929 St. 37 St. 2 Din Naročnina Dnevna aaaja za državo SHS mesečno zs Din poileino ISO Din celoletno 3> O Din za inozemsrvo me- e«. no 40 Din nede Hkn idaia ce ole no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sio.p peui-vrsta mali oglasi po 130 in Z D, veCli oglasi nad 43 mm v-Sine po Din l-au, veliki po 1 .n 4 Din. v uredn ikrmdelu vršilca oo 10 Din o Pr v/eoem o noro - Cpuat Izide oo ^ ziunaf razen ponaeliKo in dneva do prazniku urcanliivo |e v Kopllarievl ulici Al. 6 111 Rokopisi se ne vrata/o. ncl raniti rana Pisma se ne spielemalo tmamina fnlflion SI. 20S0. upravnlitva it. 2328 Političen lisi xa slovenski narodi t/pravo ,« vKoptlailcvt ui.Si.O Lehoin 1 račun; t/ubi/ana 4iei>. IOMSU In IO.J49 za lnaciaie.Saialet oSi.7Sti3, Zagreb it. 39.011, Praga In Dunar it. 24.797 Pred novo zbornico v Italiji Pravkar se je v Italiji izvršil prvi čin skrajno zapletenega vciivnega sistema, iz katerega se ima izcimiti nova italijanska kcrporativna zbornica. Sestavile so se namreč liste volivcev, ki so upravičeni, da prediože iašistovskemu velikemu s»elu one kandidate, o katerih želijo, da bi postali poslanci. Po vclivnem redu g. Mussolinija ima odslej volivno pravico samo tisti italijanski državljan, »ki v tej ali eni obliki doprinaša k tvoritvi narodnega bogastva« ali takozvani pro-ducent. Teh je, kaker se je ugotovilo 9 in pol milijona od 40 milijonov italijanskega prebivalstva. Od tega 9 in pol milijona je tako delodajalcev kakor delojemalcev, v kolikor so organizirani v deledajalskih in delojemalskih strokovnih organizacijah, ckoli 7 milijonov, 1 in pol milijona je direktnih davkoplačevalcev, 830.000 je uradnikov, 56.000 pa katoliških duhovnikov. V primeri z zadnjimi volitvami, ki so bile še na pcdlagi splošne in enake v olivne pravice, je po »novem sistemu 3 milijone volivcev manj. Kot druga etapa se sedaj sestavlja lista poslancev, in sicer na ta način: Fašistovskemu velikemu svetu se predloži lista 1000 kandidatov. Od teh jih predlagajo 800 načelstva delo-dajalskih korporacij in delojemalskih strokovnih zvez, ostanek 200 pa različna druga združenja, n pr. Zveza bojevnikov 45, Društvo vojnih invalidov 30, univerze 15, društvo za tujski promet, Dopolavcro, Lega Navale in pedobna patrio-tična društva vsako po 1 kandidata itd. Iz teh 1000 kandidatov izbere fašistovski Gran Consi-gl'o 400, ne da bi bil na predloženo listo pravno kaj vezan. On jo more celo dopolniti s »slove-čimi imeni znanosti, slovstva, umetnosti, politike [\ in vojaštva«, sme posamezne predložene kandidate izmenjati in bi, teoretično vzeto, mogel celo listo popolnoma predrugačiti, česar seveda v praksi ne bo treba. Ta od velikega syeta končno redigirana lista se nato fbredloži imenovanim 9 in pol milijona volivcem, in sicer dobi vsak volivec brez-konkurenčni volivni listek, ki namesto cd Gran Consiglia določenih 400 imen nosi samo simbol liktorskega snopa s sekiro. Tako ne mere volivec na sestavi liste ničesar več menjati, ampak reče samo k tej listi na Svojem volivnem listku: Da ali Ne. Ako bi nastopil ne samo neverjetni, ampak praktično popolnoma izključeni slučaj, da bi se večina teh 9 in pol milijona volivcev izrekla proti listi velikega sveta, potem se razpišejo nove volitve. Ker ni v Italiji nobenih nefašističnih organizacij, ki bi mogle v tem slučaju postaviti predpisano kandidatno listo, si je težko predstaviti, kako bi se mogle take ponovne volitve sploh vršiti. Sicer pa je, kakor rečeno, ta slučaj itak praktično nemogoč. Kakor vidimo, se more sistem, po katerem bo italijansko prebivalstvo odslej v parlamentu zastopano, v gotovem zelo omejenem obsegu imenovati tako korporativen kakor reprezentativen, v kolikor bedo v novem parlamentu zastopani državljani po svoji stanovski cpredelitvi, to je po delodajalskih in delojemalskih stanovskih, ezirema strokovnih organizacijah, inteligenti pa po različnih svejih udruženjih. Seveda manjka temu kerperativnemu stanovskemu zastopstvu, ki bi sicer moglo biti idealno, nekaj bistvenih oznak korperativnesti, v prvi vrsti to, da danes v Italiji strokovne zveze niso več v pravem smislu avtonomne organizacije, ampak državni organi, ki so pcpolncma odvisni od vlade. Tudi ne predlagajo kandidatov člani, ampak samo | vodstvo kcrporacije, ki se mere od vlade j vsikdsr zamenjati z drugim. In končno, te kandidate poljubno prerešeta Gran Consiglio, tako da se v praksi ti kandidati lahko smatrajo kot indirektno dolečeni cd vrhovnega vodstva faši-stovske stranke, ki je v praksi identično z vlado. Ako se novi zbornici kljub temu ne bo moglo odrekati, da vsaj v nekem smislu bazira na čeprav zelo lcmljencm kerperativnem principu, pa ji bo na vsak način manjkala vsaka oznaka demekratizma. To pa je zakoncdavec izrecno erm hotel. Se! vlade je v utemeljitvi svojega tozadevnega zakonskega predloga izjavil, da množice eplch niso spesotne izvoliti zbornico niti je po njegovem mnenju defedanja funkcija parlamenta kot cdlcčivnega činitelja v državi sploh upravičena. Tudi manjkajo danes po dejstvih, izvršenih po letu 1923, vsi dejanski predpogoji, da bi mogla zbornica cdslej vršiti tako nalogo. V Italiji se ie uveljavil sistem, po katerem je izvršilna oblast obenem nositeljica zakonodavne cblasti; sistem, po katerem ne more biti sploh več nclene strankarske politične tekme. To je čisto dosledni zaključek iz državnega pojmova- Pogodba med Sv. Stoli co in Italijo Politična pogodba glede papeževe držaie Milan, 12. 2. (Tel. »Slov.«) Po sedaj objavljenih izvlečkih morata papež in kralj vse tri včeraj podpisane pogodbe ratificirati v štirih mesecih, nakar bodo stopile v veljavo, ko se izmenjajo ratiiil.acijske listine. Politična pogodba za rešitev rimskega vprašanja ima uvod in 27. členov. NaglašajoF, da smatrati obe pogodbeni stranki ia korisaio, da se vsak obstoječi načelni spor odstrani, se določa načelo, da prizna italijanska vlada rimskokatoliško vero kot edino državno vero. Pogodba priznava popolno lastninsko pravico ter izključno in absolutno suverenost in sodno oblast sv. Stolice nad Vatikanom in zemljiščem, ki spada v Vatikansko mesto, in v katero se italijanska vlada ne sme vmešavati in v kateri ni druge avtoritete, kakor sv. Stolice. Trg sv. Petra spada v ozemlje vatikanske države, ostane pa pristopen prebivalstvu te rje podrejen italijanski policijski oblasti. Meje so zarisane v zemljepisni karti. Posebne določbe urejajo javno službo in prometna sredstva, kolodvor, direktni brzojavni, radiohrzojavni, telefonski in poštni promet tudi z drugimi državami. Nadaljnjemu dogovoru je pridržan promet preko dežele in z letali Vatikana na italijanskem ozemlju, določene so osebe, ki so podrejene suverenosti sv. Stolice in imajo v ta-tikanskem mestu trajno bivališče. Določena so tudi izjemna prava in davčna prostost za ccrkveno dostojanstvenike, za pripadnike papeževega dvora in uradnike sv. Stolice, katere bo ta označila. Patriarhalne ba:ilike v Rimu in vatikanska poslopja, ki leže izven vatikanskega mesta, imajo teritorialno imuniteto ter se bodo v n'ih nastanile kongregacije in uprave svete Stolice. Italija priznava Vatikanu aktivno in pasivno pravico do poslaništev. Nave ali se bodo normalni diplomatski odnosa ji z imenovanjem italijanskega poslanika pri Vatikanu in papeževega nuncija pri Latcranu. Nuncij bo stalni doycn diplomatskega kora. Znanstveni in umetnostni zakladi Vatikana ostanejo pristopni učenjakom in obiskovalcem. Na zahtevo sv. Stolice bo skrbela Jtaliia za. kaznovanje zločinov, storjenih v vatikanskem mestu. Sv. Stolica bo kročala Italiji one osebe, ki zbežijo v Vatikansko mesto in ki so obtoženi zločinov, storjenih na italijanskem ozemlju ali ki se po zakonih obeh držav označijo kot zločini. Papež i. javlja, da se ne bo vmešaval v posvetno spore med drugimi državami in da se tudi ne bo udeleževal v to svrho sklicanih mednarodnih kongresov, s čemer jo očividno mišljeno tudi Društvo narodov, razen če bi sporne stranke soglasno zahtevale mirovno posredovanje sv. Stolice. Vatikan si pri:lržuje pravico uveljavljati svojo moralično in duhovno oblast. Ozemlje Vatikanskega mesta so smatra vedno in v vsakem primeru za nevtralno in nedotakljivo. Politična pogodba se zaključuje s sledečo izjavo: Sv. Stolica je mnenja, da so z danes podpisano pogodbo podane zadostne garancije, da more Vatikan skrbeti za pristojno svobodo in neodvisnost pastirske službe, dieceranov v Rimu ter katoliške cerkve v Italia in na vsem ; svetu. Izjavlja, da je rimsko vprašanje končno-i vepavno in nepreklicno odnravljeno ter priznava kraljevino Italije pod dinastijo Savojskc hiše z Rimom kot glavnini mestom italijanske države. Italija s svoje strani priznava državo Vatikanskega mesta pod suTerenost:o papera. Garancijski zakon od 13. maja 1871 in vse iz tega zakona izhajajoče edrei'be, ki se protivi-jo tej pogodbi, se ukinejo. Ukine se sploh tudi vsaka odredba, ki je protivna tej pogodbi. Proslava sedemletnice kronama Piia XI. Rim, 12. febr. (Iel. »Slov.«) Medtem ko je bila danes dopoldn^ v cerkvi sv, Petra slovesna služba božja w proslavo sedemletnice kronanja papeža Pija XI., se jc zbralo na trgu sv. Petra polovico Rima. Ko so papeža prinesli v nosilnici, obdanega z dvorno suito in kardinali, ga je ljudstvo živahno pozdravljalo. Ko je bila svečanost končana, sc množica ljudstva pred cerkvijo ni odstranila, dasi je zelo deževalo. Proti včerajšnji vesti se jc naenkrat odprlo okno srednje lože nad vhodom v cerkev in balkon se je napolnil z papeževo gardo in kardinali. Nekoliko minut pred eno je prišel v ložo papež in dvignil roko k blagoslovu. Množica je z burnim pozdravljanjem vihtela robce in klobuke in mnogi so pokleknili, ko je papež podelil blagoslov. Panež ne vstopi v Dr. narodov Milan, 12. febr. (Tel. >Slov.c) Kardinal-dekan Vanutelli izjavlja v intervievvu v 'Popolo di Roma«, da pomeni rešitev rimskega vprašanja veliko pridobitev za vero in domovino, da otvarja Cerkvi nova peta ter da bo koristna tudi Italiji. Sprava bo dobrodejno vplivala na bodočnost katolicizma, koristna bo pa tudi Italiji. Po raznih vesteh, ki jih je prejela sv. Stolica iz drugih držav, je bila pogodba tudi v inozemstvu sprejeta ugodno. Ravnatelj lista »Civita Cattclica«, v Vatikanu dobro uvedeni jezuitski pater Rosa izjavljata, da papež tudi sedaj ne more misliti na vstop v Društvo narodov, ker ne more sprejeti obveznosti za vojne odredbe proti državam, ki prelomijo člen 16. pakta o Društvu narodov. Mednarodne garancije za suverenost papeža so nesmiselne in nedcstrjuc za čast italijanske vlade in sv. Stolice in bi prej pomenile oslabitev in videz odvisnosti. Preteklost je dovolj pokazala popolno ravn°dušnost vlad in sovražnost nekaterih od njih napram katoliški cerkvi, kakor n. pr. Francije. Sprava otvarja novo dobo za Italijo in za vse krščanstvo. Konkordat, ki je eden najboljših, sklenjenih v zadnjem času, je za Cerkev zelo ugoden. On popolnoma odpravlja protiklerikalno zakonodajo. Pri svcjili teritorialnih zahtevah se je Vatikan omejil na minimum, Ui ga zahteva pravičnost. Manifestacije v Italiii Milan, 12. febr. (Tel. »Slov.«) Sprava s papežem se jo danes po vsej Italiji proslavljala z velikimi manifestacijami, zborovanji, slavnostnim zvenenjem in z zahvalil^ božjimi službami. Povsod vise zastave, tudi papeževe, posebno v ;:npežftvem rojstnem kraju Dessio pri Milanu. « d * • Dunaj, 12. febr. (Tel. »Slov.«) Ob priliki sprave med Vati' anom in Italijo je danes kardinal, nadškof dr. Piffl imel slovesno službo božjo v cerkvi sv. Štefana. Dunaj, 12 febr. (Tel. »Slov.«) »Neues Wiener TagblatU piše, da se je bali ob priliki državnega akta v l ateranu, l a' šen bo postal položaj Francije v bližnjem Orientu. Tež. koče Francije, da bi dosegla ubla/.ilev Com-besovih proticerl.venih zakonov, so v primeri z Mussdinijevo velikopotezno gesto ta'-o oči-vidne, da je Francija očitno postavljena v ozadje. Zakon o občinah spremenjen in dopolnjen Novi statut za Belgrad Belgrad, 12. febr. (Tel »Slov.«) Nj. V. kralj je podpisal lu.az o spremembah in dopolnitvah za~ona o občinah. Zakon se glasi: Cl. 1. Spojitev občin in ustvaritev novih občinskih razvrstitev, odcepitev posameznih delov od občin in priklcpitev k drugim, določitev imena in sedeža občine se bo vršilo od dneva dalje, ko stepi ta zakon v veljavo na pcdlagi odredb notranjega ministra po pristanku predsedni! a vlade. Vse te spremembe se bodo objavile v »Službenih novinah«. Čl. 2. Občinski odbori, ki so po zakonu bili določeni, se ukinjajo. Vsi njihovi posli in pristojnosti preidejo po zakonu o občinah oziroma specialnih za!»nih na (postavljene) občinske odbore. Kjer so po zai.onu vaški (mestni) voljoni odbori (skupščine), se te ukinjajo in se nadomestijo s sve om 10 občinskih mož iz dotičnega okoliša, ki jih imenuje veliki župan dotične oblasti. Čl. 3. Občinsko upravo mesta Belgrada bodo tvorili župan (predsednik), dva podžupana (dva podpredsednika), pravni svetovalec (»kmet«), ki jo dovršil pravno fakulteto, in 45 odbornikov. Za polnoveljavne odlo! e so potrebni podpisi župana ali obeh podžupanov. V sluraju odsotnosti ali zadržanosti nadomešča župana podžupan po redu imenovanja, podžupana pa zastopa pravnik (»kmet«) Za sodstvo po državljanskem sodnem postoparju, po uredbi o pospešitvi poslovanja, 1 a' or tudi za dejanja, ki so kazniva po splošnem kazenskem zakoniku in po posebnih zakonih, ki spadajo v pristojnost občinskega sveta, je pristojen nja, ki načeloma ne pripoznava, da bi koiekiivna | velja mogla biti vrhovni zakonedavni faktor, ampak pozna samo meč, inicijativo in tvornost posamezuika-genija Kaj pa, če genija ni? pravnik (»kmet«). Če je zadržan ali oviran, gi< zastopa v sodstvu občinski uradnik, ki mora biti pravnik in ki ga v ta namen imenuje župan ali njegov namestnik. Vse posle, ki so jih sedaj po zakonu o občinah od 5. jan. 1903 ali po specialnih zakonih izvrševali člani občinskega sodišča (»kmet«), more prenesti belgrajski župan v Bel^n^u na posamezne občinske uslužbence. Nanje more prenesti tudi posle, ki so omenjeni v toč) ah člena 3, 4, 6 imenovanega zakona. Čl. 4. V krajih,, v katerih je po zakonu ali po statutu stavljeno v pristojnost tudi izvrševanje splošno upravo v prvi instanci, se smejo za mestne glavarje imenovati osebe, ki imajo pogeje, ki se po zakonu zahtevajo za občinske odbornike in ki so dopolnili 30 let. Notranji minister se pooblašča, da lahko z, uredbo spremeni dosedanje število odbornikov v občinah. Ta zakon stopi v veljavo, ko izide v Službenih Novinah«. Do Gospodarskega sveta \e še daleč Belgrad, 12. febr. (Tel. »Slov.«) Glede tega, da bi se imel ustanoviti gos a o danski svet, smo zvedeli, da je do tega še daleč. Kajti, če bi se ustanovil v nameravanem obsegu, bi predstavljal parlament. Parlamenta pa ni ne v tej ali oni obliki. Če bi sc gospodarski svet sestavil, bi morali biti v njem poleg različnih zbornic zastopani v njem razni zasebn iki, kar bi ga delalo okornega. Zato sc pospodarske zbornice ukvarjajo z mislijo, da bi se pri posameznih gospodarskih ministrstvih i (financc, carine, želcznice, kmetijstvo) ustanovili tako zvani sosveti. ! Imenovanje novih velikih županov Belgrad, 12. febr. (Tel. Slov.) Kralj je podpisal o premestitvi velikili županov: Za Srem je imenovan dosedanji veliki župan v Valjevu Kra-sejevič. Za Tuzlo Hasanbcgovič, za Osijek Juraj Kučič, dosedanji veliki župan na Sušaku. Za zagrebškega velikega župana je imenovan dr. Mi-livoj Zoričič. Dosedanji veliki župan Maksimo-vič se vrne na svoje prejšnje mesto v Belgrad. Ob tej priliki ga je kralj cdlikcval z redem Kara-gjorgjeve zvezde III. reda. Za Dubrovnik je imenovan Ante Pcrkovič, veliki župan v p. Za pri-mersko-krajiško oblast Andrej Ztravkovič, veliki župan v p. Za Bačko D. Metkovič. Za Raško Zi-vojin Budimlrovič. Za Užice Vlado jeftič. Za Valjevo Nemanja Ljubisavljevič. Za podonavsko cblr.st Vladimr Vuzovič. Za Vrbas Jovan Zcc. Za Mcstar Milcslav Ivaniševič. Za Timck Predrag Lukič. Za Travnik Marin Hanžekovič. Za pravnega referenta zagrebške oblasti ie imenovan Tonko Bedekovič. General Maksimovič razrešen. — Veliki zuoar zagrebške oblasti dr. Milivoj Zoncir.. Zagreb, 12. febr. (Tel. »Si-ov.-O »Narodna Politika« poroča: *Vaš belgrajski dopisnik jc zvedel iz notranjega ministrstva, da se bo zagrebški veliki župan general Maksimovič vrnil v Belgrad in da bo tam nadaljeval svoje tieio-vanje pri nadaljnji organizac';i volne alodemijt in da bo pri roki vojnemu ministru pri izdelovanju novih zakonov, ki sc pripravljajo v tem ministrstvu. Kot najresnejši kandidat za n«r-vega zagrebškega velikega župana je banskf ivetnik dr. Zoričič. Prnnirtni proračun obsega: Dohodkov oz izdatkov 2.500 milijonov Din. O tej višini sta se oba ministra sporazumela. Spcrne so ostric tri točke, o čemer se bosta ministra šc posvetovala. La nas lov nekaterih hiinih posestnikov V interesu hišnih posestnikov samih smo nr,stepiii proti onim hišnim posestnikom, ki izkoriščajo stanovanjsko bedo in odirajo stranke. Izrecno smo naglasih, da veljajo naše besede sanjo teii) neprepogostim* hišnim posestnikom. Poudarili pa smo tudi to, da pretirane najemnine kličejo po stanovanjskem za-k.nu in se torej hišni posestniki, ki nočejo zapraviti sedanjih uspehov in ki so sebi grozno všeč v vlogi šarfmaharjev«, delajo ne samo pr„ti splošnosti, temveč tudi proti hišnim posestnikom samim. Zato ogromna večina hišnih posestnikov sama v lastnem interesu obsoja tiranje najemnine čez normalno mero! Naša izvajanja so bila tako upravičena in tako brez vsake osti proti večini hišnih posestnikov, da bi jih podpisal tudi vsak zaveden hišni posestnik. Ne pa seveda nekateri ljudje iz onega osamelega kroga, ki že skoraj delajo iz hišnega pesestništva profesijo. Ti nam sedaj groze z bojkotom lista ter izjavljajo da tudi ne bodo dajali nobenih inseratov z u list ir. sliino. Bodi tera gospodom povedano to-le: Že močnejši ljudje so grozili našemu listu z bojkotom, ali »Slovenec« se je kljub temu razvijal in to predvsem vsled tega, ker je »Slovenec« zastopal to, kar je v interesu naroda h celote. Če so pretirane najemnine v interesu celote, pa bodo trdili kvečjemu najnovejši propagatorji bojkota proti našemu listu. Ki.r se pa tiče inseratov, je treba tudi enkrat povedati, da uiso inserati nobena podpora, še manj pa podkupnina. Inserati so trgovcu potrebni in brez inseratov ne more danes nihče razviti svojega podjetja. V resnici ne bomo tcčiii mi solz, če bodo podjetja, ki so last ljudi brez pravega socialnega čustvovanja, malo znana, pa bodo morda bolj znana postala le po svojem »socialnem« čustvovanju. Skrb za brezstanovanjce Nimam stanovanja in berem o stvareh z magistrata in berem -Narodovo« modrovanje o cerkvah. O stvareh sem si napravil tole sodbo. Za Vineo« in za »Aloma«, o katerih je moral vsa!; človek vedeti, koliko sta vredni, so dali z Slavonske banke gospodje okroglo 9.000.000 Din. Ta denar je bil tudi takih ljudi, ki smo hranili, da si postavimo nekoč bajto. Pifite, prosim Vas, kdo so gospodje, ki so bili pri Slavcnski banki in kdo so bili pri »Vinei« in Alomi in kje ti gospodje danes stanujejo. Nas zelo muči radovednost, koliko hiš za ubožne najemnike so ti gospodje že zgradili. Ali ne morete sporočiti javnosti, koliko imajo premoženja ti gospodje, ki so tako odloča.i 0 našem denarju? Zelo bi bili hvaležni ;.n po-6&'cn& jaz, ki sem izgubil pri tem polomu bajto. Sporočite nam tudi, koliko so že kdaj ti gospodje dali za kakšno cerkev in koliko enosobnih stanovanj bi se zgradilo za devet milijonov dinarjev. Brezbajtar. Srbski glas o razdelitvi države na oblasti Belgrajske Novosti: so objavile izvleček 5/. Milcjeviteve knjige >Jedinstvo naših zema-]ja ■'. G. Milojevič je vseučiliški profesor v Belgradu in je bil dolgoletni pomočnik pokojnega znanstvenika Cvijiča in je zato njegovo mnenje v srbskih krogih zelo merodaj-r.o. V tej knjigi govori prof. Milojevič tudi o razdelitvi države na oblasti. Med dragim predlaga, da bi morala dobiti mariborska oblast podravske dele zagrebške oblasti, ljubljanska pa posavske mariborske. Zagrebška oblast bi morala biti razširjena na jugovzhodu z dodelitvijo krajev med Kolpo in Savo ter krajev na desni obali Save. Belgrajska oblast bi morala poslati podonavska oblast, itd. Iz vsega se vidi, da predlaga pref. Milojevič, da bi bil 'geografski ozir pri razdelitvi najvažnejši ln da iji bile reke določevale obseg oblasti. Ljubljanska bi tako bila savska oblast v gornjem teku Save, zagrebška v srednjem, mariborska bi bila dravska oblast itd. Ker se divizije že deloma Imenujejo po rokah, mislimo, da je vzrok več, če zabeležimo Milojevičev predlog. Tri smrtne žrtve mraza v Maribora Maribor, 12. februarja. Mnz je zahteval svoje prve žrtve. V Ma-r!! i u I-žiio v mestnem parku v snegu zmrzni ptički. Iz okolice porečajo, da leže po ; ; ih in v bližini gozdov zmrznjeni zajčki. V bolnišnico so prepeljali 20 letnega Fran-- I leja. Našli so ga blizu Pragerskega ob > >;i v suegu. Nege in rrke ima čisto zmrz-,, V bolnišnici so mu nudili pomoč. Ven- 1 r je včeraj zjutraj cb 2 izdihnil. — Pri Sve-i ki cerkvi so našli v snegu 24 letnega Iva-i . i'f,"snka. Bil je čisto zmrznjen. Prepeljali :o.ga l rešilnim vozom v mariborsko bolnišnico. Ker ima pretresene tudi možgane, je v v. liki nevarnosti.-— V Rušah so našli zmrz-, , i«: a starčka, čigar identitete niso mogli i ot'.viti. — Iz Slov. Bistrice so prepeljali v hi šnico 70 letnega Janeza Bajen. Vozil je ii: :i, pri čemer se je prehladil in silno ozebel. V L IniSnici ie izdihnil. Cuna ska vremenska napoved: Sedanje vreme sc bo lc malo izpreincnilo. Bolj živahni severovzhodni vetrovi. Za mir na Balkanu Grško-italijanska prijateljska pogodba odobren u - pred pogodbe z Jugoslavijo Atene, 12. feb<\ (Tel, ~ Slo V. ) Poslanska zbornica je v no^ni seji ratificirala J^tijogovo pogodbo. Atene, 12. febr. 4 Teb 'Slo v. s) ^Peulanelca zbornica je včeraj soglasno pri drugem čttanju odobrila grško-iialijaucko prijateljsko in raz-sodiŠčno jpogedbo. Venizelos je izjavil, da so imele vse pršite politične stranke brez Izjema željo, da bi se ednešaji z Italijo razvili tako' prisrčno, kakršni so že dvesto let s Francijo iu Anglijo. To ne vpliva nn novo pogodbo. Kavno tako malo pa bo ta or.ira za odftoša'6 Z Jugoslavijo, posebno poteiu, ko bo kmalu iti končnovopavno rešen« vprašanje jugoslovanskega tranzitnega prometa v Solun. Z Betera- dom bodo pofOl" oduoSaji zoprt taku prijateljski, kakor »o U!l moil balka»«Jrtnik linami in po njih. Atene, 12. febr. (Tel. . Slav.::) Elevtanm V i m« ' doznava i i Belgrada, da v Belgradu sestavljeni protokol o jugoslovanski svobodni coni v Solunu urejuje vm leliiiiftin vprašanja brez kršitve gršj:y so ven ijosti, Jugu slovansko ladje bodo pčdvnšenotgrškemu pri^tBnpkepiU redu. Železniška sluz! a v svobodni coni "bo avtonomna. Predvideno je nevtralno razfcsdi-šoe zA eventuelne spore. Tranzit za tretje države je izključen. .V Belgradu upajo, da bc gn:*tri [cslauik p«cblaSj«ij! w podpis'zapiralka" iu g|j;- ; tem pogodbe Knrapaoojjf pričakuje, rta se l)f' > zapisnik podpisal inese?;-. 'marca . Velika železniška nesreča pri Podrobnosti q nesreči Belgrad, 13. febr. (Tel. Slov. ) Radi mraza so lokomotive v zadnjem času precej poškodovane. V mnogih slučajih pa so zamrznile tračnice. Tako se je pripetila v bližini Batajnice nesreča, da je zdrsnila s tira neka lokomotiva, ki so jo dvignili z drago .lokomotivo. Iz Batajnice so odposlali pomožni vlak (lokomotivo in štiri vagone), na katerem so bili delavci, ki so kurili, da bi se greli. Brzovlak, ki bi imel odpeljati proti Zagrebu okrog 7 zvečer, je imel veliko zamudo. Iz Belgrada je odpeljal šele ob 11.15- V 7,9-munu je ostal skero eno uro. Ko je bilo dano znamenje, da lahko odpelje, je odpeljal proti Batajnicl. Skoro Istočasno je odpeljal iz Batajnice nasproti pomožni vlak št. 115-11. Tako se je pripetila ob pol 1 strahovita železniška nesreča, da sta oba vlaka, ki sta vozila z vso hitrostjo, trčila skupaj. O lej železniški nesreči je izdalo glavno ravnateljstvo to-le pojasnilo: iz postaje tfatajnica je 12. 2. ob pot 1 odpeljal proti Belgradu vlak št. 115-11. Jstočab-no je krenil iz, zenninske postaje brzovlak. Ker je proga dvotirna, se razume, da bi vsak vlak vozil po svojem tiru na desni v smeri vožnje. Vlak 115-11 je odpeljal s postaje preje, nego je imel za to. dovoljenje iu preje, nego so bile kretnjce postavljene ua odhod- Radi tega je vozil po levem tiru, po katerem, je vozil nasproti belgrajfki brzovlak št. 4. Trčila sta med 10. in 11. stražnico. Lck?iUotivi sta težko poškodovani. Štirje vagoni vlaka št. 115 so zgoreli. Službeni in poštni vagon brzovlu-ka sta težko poškodovana. 18 oseb je ranje- Za zaščito manjšin London, 12. febr. (Tel Slov.) Londonska socialistična konferenca je sklenila, da za raz-erežitveno vprašanje predlaga komisijo, ki naj sestavi razorožitveni program. Za manjšinjsko vprašanje so sprejeli resolucijo, po kateri je raznarodovanje manjšin eden glavnih vzrokov za sovraštvo med narodi in stalno ogrožanje m'ru. Stavile so sc sledeče zahteve: 1. Mednarodno varstvo narodnih manjšin se mora razširiti na vse narodne manjšine, posebno pa na nemške in slovanske manjšine v Italiji; 2. Mednarodno varstvo manjšin se mora vršili taRo, da se v gotovih ozemljih naseljenim homogenim skupinam zajamči demokratična lokalna samovlada in da raztresene manjšine dobijo enaka prava in enako svobode za rabe svojega lastnega jezika in za razvoj svojih šol in svoje kulture; 3. Za olajšanje metod Društva narodov se ima ustanovili stalen organ Društva narodoV. Kje je T f očki? Moskva, 12. febr. (Tel. ;>Slov.«) Vesti o Trookem pravijo, da bo Turčija dala dovoljenje za potovanje in vizum za prehodno potovanje samo tedaj, če bo kaka draga država dala dovoljenje za naselitev. Zato je bil prevoz Trockega preklican. Trocki se baje nahaja v Batumu, po dragi vesti pa se je vrnil v Moskvo. Vprašanje vojne odškodnine Pariz, 12. febr. (Tel. Slov.) Repaiacijsko konferenco pričakujejo v Parizu z velikim zaupanjem, ker je Morgan baje izjavil na včerajšnji otvoritveni seji, da sc ima po ameriškem mnenju reparacijski problem urediti kot velika mednarodna bančna in trgovska transakcija brez ozira na politične vplive. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht je zahteval kot najvažnejši pogoj za bodočo ureditev, da se Nemčija ne sme obremeniti preko svojih meči. Tudi danes jc bila plenarna seja konference. Posvetovanja sc bedo najbrže razdelila na dva glavna dela, namreč v vprašanja, ki sp v zvezi s storilno možnostjo Nemčije in v vprašanja komercijalizacije reparacijskega dolga. Mprgan je izjavil, da se mora koncem marca vrniti domov. Tudi Angleži želijo radi angleških .volitev, da bi konfcicnca čim-i prej dosegla uspeh. 'zu £®mtmq - Modastojno obnašanje inekaterih, potnikov En Slovenec ranjen 1 potnik. Vsi ostali so nih. Med temi je samo železniški uslužbenci. Podrobnejši o nesreči. — Nedostojno obnašanje ntkr.rerih potnikov. — fjn Slovenec ranjen, Te nesreče so krivi prometni uradniki: krcl-nik batajn&ke postaje, strojevodja in vlakovodja vlaka št, H5-II in čuvaj stražnice št, 11. Krivci, ki se jim je krivd? dokazala, so bili takoj odpuščeni. Zasliševanja in preiskave se nadaljujejo z vso strogostjo. O nesreči pripovedujejo potniki pretresljive slučaje: Na brzovlak u ni nihče mislil, da bi se moglo kaj fakega prigoditi. Vlak je vozil z običajno hitrostjo, ker jc esebje mislilo, da je proga presta. Naenkrat se je začulo bobnenje in stokanje. Žal n'so bili vsi potniki na mestu in se •iiso zavedali položaja. V vlaku je bil zdravnik iz Zagreba, ki j« nudil ranjencem pomoč. Prav tako je potnikom nudil pemeč P. P a c i f i k u s iz Ljubljane. Drugi potniki pa so se bali zase. Nekateri celo niso hoteli dati za pomoč posteljnine iz spalnih vagonov. Ranjence so prepeljali v Belgrad v kirurški oddelek. Med ranjenci je Slovenec Roman Raj-sat iz Ljubljane. Belgrajsko ravnateljstvo je takoj poslalo na lice mesta poseben oddelek, ki je nesrečo preiskal. Prav tako je poslalo glavno ravnateljstvo na kraj nesreče posebno kemisijo, ki se jc po-! poldne cb 5 vrnila. Po njenem poročilu se razen enega ranjenca drugi rie bedo obdržali v bolnici. Nekateri pa so se;že prepustili domaČi oskrbi.« Nesreča se je bliskovito raznesla po Belgradu. Čuje se, da jc batajniški postajenačcbiik, ko ie zvedel o nesreči, pobegnil. Gospodarski krogi proti rzntnemu davku Belgrad, 12, febr, (Tel. »Slov.«) Iz gospodarskih krogov smo zvedeli, da nameravajo veliko kampanjo proti rentn&mu davku. Označujejo ga kot takega, ki je za gospodarske razmere naravnost katastrofalen. Če si kmet sposodi 100.000,Din in plača obresti po 8%, znašajo obresti 8000 Din. Od teh plača državi 15 odstotkov. Ker je rentni davek podvržen avtor nomnim dokladam, ki vnašajo celo do 500%, pride državnih in samoupravnih 'davkov do 7200 Din. Ta davek je treba spraviti v neke znosne meje. Kdcr si je sposodil, plača skoro 16% mesto 8%. V Srbiji je zlasti mnogo kmetov, ki ne marajo izposojevati denarja. Če dolg vkn'ižajo, spadajo takoj pod ta davek, V Avstriji je znašal rentni davek samo 2%. Tudi avtonomne doklade so bile manjše. Da bi se denar, ki leži doma in ga kmetje ne marajo izposojevati proti vknjižbi, spravil v javnost, so gospodarski krogi stopili v stik s trgovinskim ministrstvom, da jih v tej akciji podpre, Belgrajske vesti Belgrad, 12. febr, Dr.us so bili sprejemi v bclgrajski nuncia-turi. Udeležili so se jih katoliška duhovščina, zastopniki katoliških organizacij, zvečer pa diplomatski zbor. Pri prometnem ministru dr. Korošcu je b.ia deputacija iz Prežic: Lipej, dr. Zdolšek, Frece, ki je intervenirala, n?j bi se v Brežicah pamno^ žili uradni presteri. Občina je pripravljena zgraditi te uradne proslcre, če se jI zagotovi, da bodo uradi tam estaii. 5. aprila bo v Splitu mednarodna prometna konfcrenca. V belprajskem predmestju je izbruhnil požar, čigar žrtve so bili št rje ijcdožni otrofički. Za inšpektorja v notranjem ministrstvu 3-1 je imenovan bivši načelnik spcialncpolitičncga cdseka v Ljubljani-dr. Fran Gcršič. Silovita bur;a na Jadranu Berlin, 12. febr. (Tel. Slov.) Uradno vremensko poročilo navaja, da je višek mraza že prekoračen, ker je tudi na vzhodu že nastopilo nekoliko milejše vreme. Po italijanskih vesteh divja na Jadranskem morju pri —17 stopinj mraza silovita buri«, s hitrostjo 125 km. Socialna vprašanja DELAVSTVO SLOVENSKE KRAJINE. Slovenska Krajina šteje okoli 20 tisot sezonskih delavcev. O njihovem izseljevanju smo iporočali pred par dnevi. Doma ne pozna 16 delavstvo nobene zaščitne delavske zakonodaje .in tudi nobene zaščite ne uživa. Posredovalnica dela v Murski Soboti je edina tovrstna socičtlna ustanova v celi Slovenski Krajini. Tako je večina delavstva v Slovenski Krajini navezana na milost in nemilost raznih nepoklicnih agentov — >paltrjev«, ki to delavstvo odvajajo v Argentino, v Kanado, v Severno Ameriko, V Francijo in v Nemčijo in pri tem od žuljev tega delavstva, ki je samo siromašno, na lahek način živijo. V stiski plača delavec agentu kolikor zahteva, samo da mu preskrbi delo. Žato je misel, o; ustanovitvi strokovne delavske organizacije za Slovensko Krajino (zanimivo je, aa. ie ta misel izšla iz delavstva samega) samo pozdraviti. Slovenska Krajina jc bila doslej sploh brez vsake strokovne delavske organizacije. Novo delavsko organizacijo ustanavlja bivli poslanec svžt.-župnik K 1 e k 1. Sedež društva bo v Murski Soboti, kjer naj bi se v par letih postavil poseben delavski dom s posredovalnico za delo. Namen nove delavske organizacije bo predvsem tale: regulirati izseljevanje, preskrbeli delavstvu brez dobičkarskih agentov delo in skrbeli za sp!ošuo zaščito delavstva v Slovenski Krajini. Upamo, da bo od nove organizacije prekmursko delavstvo imelo samo koristi. BOJ PROTI BREZPOSELNOSTI — NALOGA PODJETNIKOV, Na leluein zborovanju ameriškega društva za socialno zakonodajo je imel važno predavanje o brezposelnosti Levisohu, podpred-^ sednik Mianii-bakrenili podjetij in upravni svetnik mnogih veleindustrij. Uvodoma je poudaril, da je v Ameriki kljub dobri gospodarski situaciji število brezposelnih izredno veliko. Zelo težko je najti tem delavcem zopet nazaj pot v industrijo. Ako goverimo o brezposelnosti, ne smemo imeti pred očmi vprašanja v omejitvi brezposelnosti, unipak v preprečitvi brezposelnosti. V tem pogledu je boj proti brezposelnosti prvenstvena naloga podjetnika. Izključeni seveda niso tudi finančniki, narodni gospodarji in oblasti. Kaj je pravzaprav brezposelnost? Z znan. ptvenega s'.ališ5a je simptom (znan: en Je) bolezni; z gospodarskega stališča razsipavanje; # s socialnega stališča pa zaloten. Brezposelnost nastaja po mnogih in popolnoma različnih faktorjih. Torej ne nastane sama', od. sebe. Ja lahko, posledica dobrega gospodarjenja "(vpe. Ijava tehničnih pripomočkov), p^ tudi slabe,^ gospodarjenja. To. povzroča periodično brezposelnost. 'Je pa lahko tudi prehoden simplo-niatični pojav. N. pr. če se Vpelje v kakšno podjetje nov model, ki lahko povzroči dvig ali pa padec produkcije. Z eno besedo: Brezposelnost more biti rezultat napredka ali pa znamenje razpada. Ker je vprašanje brezpo, šehiosti tako mnogovrstno, ge mora boja proti njej udeleževati cela družba. Naloga oblasti pa je, da organizirajo dobro in točno porazdelitev dela in da zapečnij izvajati javna dela. Ker se pa brezposelir .t pri najboljši volji ne da popolnoma zatrofj in bo pri modernem gospodarstvu ostala stalen pojav, mora država izvesti obvezno zavarovanje za slučaj brezposelnosti. V splošnem se mera smalrati brezposelnost kot veliko vprašanje gospodarske, higi-jeue, radi česar so odločui koraki nad nujni. BOLNIŠKO ZAVAROVANJE NA ČEŠKEM'. Na Češkoslovaškem hočejo bolniško zavarovanje preurediti. Zavarovalna premija znaša tam 5%, Je tedaj za \% nižja.-ko pri nas. Dni-žinsko zavarovanje stopa v veljavo Sole štiri tedne po zapožetem zavarovanju. Bolniška, jKidpora se izplačajo šele po štirih dneh bolezni. Podpore pa so manjše od naših. In vendar tožijo tam, da je premija premajhna in- da jo je treba zvišati. — Pri uas pa nekateri hočejo premijo znižati, ko so ugo:!viosl,i bol-.''"ke-ga zavarovanja pri iws za bolnike večje ko na Češkoslovaškem. NaSa nadvse ljubljuna sop ; masna, sestrs^ teta in svakinj Ivanka Praprotmi* »as je danes, vdana v voljo bo.':jo, prq-videna s tolažili sv. zapustil«, pre- sellvši s? na pni boljši svet. — Truplo nepozabne pokojnice položimo k večnemu poeitlm na pokopališče pri' Sv'. Križu, kamor se vrži potjieb v četrtek popoldne ob 4 iz splošne bolnUnicu, [j Sv. ma£e zadušnice ee bodo darovale v ientpetershi cerkvi. - Vsi, ki ste poznali njeno blago srce, ji »hranit« pri» jazen spomin. Ljubljana, dne 12, februarja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. nn}« po^c-tincu« nh.vo.Kiln f Župnik Andrej Romom Dobrepolje, dne 12. februarja. Danes zjutraj je nenadomo umrl ondotni župnik, zlatomašnik in duhovni svetnik Andrej R a mo veš, v starosti 82 let. Bil je starosta aktivne duhovščine ljubljanske škofije. Pokojni je bil rej en v Smledniku dne 16. novembra leta 1847. V mašnika je bil posvečen dne 31. jul ja leta 1871. Služboval je kot kaplan najprej dve leti v Svibnem, potem pa šest let in pol v Skcfji Loki V aprilu leta 1880. je prišel nato za župnika nazaj v Svibno. kjer je ostal 15 let. O sv. Juriju leta 1895. je prišel slednjič v Dobrepolje, kjer je župnikoval torej skoro 34 let. Bil je močno vnet za lepoto hiše božje, z veliko vestnostjo in pridnostjo je skrbel za moralen in gmoten napredek svojih župljanov. Z brezprimerno požrtvovalnostjo je vztrajal v dušnem pastirstvu nad 57 let! Pač ni mnogo takih mož v naši domači zgodovini. Bog mu daj večni mir! — Pogreb bo v Dobre-poljah v četrtek ob 10. uri dopoldne. Dobrepoljci se zbirajo ob mrtvaškem odru svojega župnika. V resnici je legel k odpočitku starček, ki po človeški sodbi nc more pričakovati ničesar drugega, vendar se vsem Dobrčpoljcem zdi dogodek prezgoden, prekrut. »Zakaj že zdaj?« Ko umrje v hiši dober oče in gospodar, je vedno prezgodaj. Tako tudi v Dobrepoljah. Dobrčpoljci žalujejo za gospodarjem in očetom. Štiriintrideset let je delil pokojni gospod t svojimi Dobrepoljci bridkosti dneva, se veselil z njimi ob uri radosti ter potrpežljivo čakal, da so se polegli valovi strasti, ki so se dvigali tudi proti njegovim navodilom in željam. S stanovitnostjo je krotil in zmagoval, da so se potem še z večjim zaupanjem zatekali k njemu. Štiriintrideset let je bil duhovni oče Do-bržpoljcev. Koliko je pa še Dobripoljcev, katere ne bi bil oblil s krstno vodo stari župnik Andrej? Koliko jih je. ki bi jih ^ne bil pripravil za sv. obhajilo? Koliko je zakonskih v Dobrčpoljah, ki bi jih ne bil pripravljal za sv. zakon? Tako je ogromna večina Dobrepoljcev zve zrna s svojim duhovnim očetom in vsem se godi kakor človeku, ki je zgubil hipoma najdražje, nekaj, kar se ne da nadomestiti. Andrej Ramoveš je bil prišel v DoVč-polje 1. 1895., kjer ga je čakalo vse polno dela. Bilo je ravno po potresu in cerkev in poslopje zelo poškodovana. Ko je to za silo popravil, se je pa lotil drugega dela. Ko je nekdanji kaplan č. g. Oo'-nikar jemal slovo od Dobržppljcev, je rekel na priž-nici: »Poznam lep vrt poln naj''.-p2ih rož. Ta vrt je prelepa dobrepoljska dolina « Gorpoda Andreja niso premotile rore, Ogledal je natančneje dobrepoljski vrt in je našel med rožami dovolj trnja in osata ter zaledim>ne. »DovolPe. sestra, da Vas nadlegujem. Novinar sem. Rad bi obiskal bclnPe, ki so se ponesrečili pri padcu na poledeneli ulici.« Sestra se nasmehne in mi migne, naj ji sledim. Odprla je steklena vra*a v veliko sobo, kjer stoji kakih trideset postelj. Na vsaki bolnik. »Kar od kraja začnite« svetuje prjazna redovnica. »So večinoma taki. ki imaji poškodovane ude Kateri ima na tablici ob zglavju napisano »fractuia«. s tistim se pomenite; boste že kaj zvedeli.c »Hvala le^ak Usmiljenka odide in tiho zapre vrata za seboj. S postelje v levem kotu pri vratih me motri človek s črno obrobljenimi o?aIi. zdravega, od bolečin nekoliko spremenjenega obraza Pravkar je položil ob sebi po postelji roko, ki je držala časopis. Na tablici čitam: Zupan, fraetura. Ahademičnt slikar Fr. Zupan »Gospod Zupan, nesrečo ste imeli. Kako se počutite?« »Hvala za vprašanje; veliko trpini. Vso noč nisem zatisnil očesa, po obrazu in po vratu sem se razpraslal cd bolečin « Dvigne giavo in ini s prstom kaže sveže praskotine po obrazu in vraiu. » Dvakrat so mi dali to noč morfijev prašek, da bi zaspal. Ni pomagalo Najrajši bi bil rjul od bolečin.« ^Kako se Vam je pripetila nezgoda?« »Šel sem po Horijanski ulici. Previdno, z drobnimi koraki sem šel, ker sem se zavedal, da je pločnik gladek in n e p o s u t. Ne-uadoma mi spodleii, padel sem in začutil ped kolenom desne noge silno bolečino. To je bilo fcaš nasproti gostilne »Kajfež«. Obležal sem na tleh. Po vsem telesu me je stresel mraz, pred očmi se mi je jelo temniti. Pristopilo je par mimoidočih gospodov, ki jih nisem poznal, in so me dvignili ter me odnesli v Vrhovčevo trgovino. Tam sem dobil prvo pomoč. Posadili so me na stol in mi dali vode. Medlem je nekdo odlutei klicat rešilno postajo V krathem času je bil rešilni vez pred trgovino, na' ar so me prepeljali v bolnico. Noge'še nimam v gipsu, ker je močno etečena. Pravijo, da bo treba čal ati, dokler oteklina ne splahne. Petem mi bodo poškodovano nogo fotografirali in cdredili, kako jo bo treba zdravili Če je »lepo« zlomljena, bo dobro Le tisto naravnavanje zdrobljenih kosti me skrbi. Oh, pr,csim vas, ožigosajte kar najstrožjo znate zanikrnost tistih hišnih posestnikov, ki kljub opetovanim po ivom ne posipajo hodnikov pred svo'imi hišami!« »Kako dolgo, mislite, bo trajalo Vaše zdravljenje?« »Najir.anj šest tednov. Jaz pa imam toliko de'a; tako važra naročila. »Gospo sveto : in še druge stvari. Kdaj bom dohitel zamujeni čas?« »Ko okrevate, gospod Zupan. Da bi le kmalu, kar Vam cd srca želim.« Urednik gosp. Cenčič Levo roko od rame do zapestja povito in podprto !a' o, da je ne mrre približati životu. V gipsu jo ima, v komolcu nekoliko upognjeno. Sedi na stolu ob postelji in se smehlja. Pozdravljeni. Vas zelo boli?« »JVdaj ne. Tudi prej, po padcu, me ni prida bolelo, le dotakniti se me ni smel nihče. V rami je zlomljena Ko sem se po napornem nočnem delu vračal iz uredništva sem padel na Poljanskem nasipu, pred hišo, kjei stanujem. Sem mislil, da ne bo hudega. Vstal sem in odšel sam v stanovanje. Naslednji dan pa me je začelo nekoliko ščipati. Šel sem k zdravniku in se do včeraj zdravil doma Včeraj pa me je poslal zdravnik iz bolniške blagajne na rOntgeniziranje, od tam pa v bolnico. Tu so me še enkrat postavili pred RSntgenove žarke, kar v obleki. Sem se čudil, da obleka ne ovira rOntgeniziranja. No, upam, da bom jutri že naredil prostor drugemu!" "Pa ne boste umrli?« »Če Bog da, ne; toda domov pojdem zopet.« ČeMošotec Krume Petnajstleten dijak, živahnih oči, temnih las. Pol sedi, pol leži na postelji Na posteljni omarici potica in neke brošurice. »Kako Vam gre?« Na vozičku jo imam, nogo zlomljeno c »Na — vozičku...?« »Na vozičku, ta! o-le.« In že odkriva odejo, da pokaže. Res je to nekak voziček, ima kolesca in celo tir pritrjen na desko. Zlomljena no"a počiva na gornji deski, na katero so pritrjena kolesca. Pa jo vozi- če jo skrči, se poma1 nejo kolesca proti životu, če jo iztegne, se pomakne voziček od njega. Ob Večni poti blizu Kosez se je sankal. Pridrvel je na sankah po hribu navzdol in se hotel izogniti neki družbi sankačev, ki so stali na ovinku. Imel je nesrečo iu je z vso silo priletel v neko drevo in obležal. Klical je na pomoč. Na štirih strnjenih sankah so ga peljali tovariši do bližnjih hiš, kamor je prišel ponj rešilni avto. »Se boste šli še sankat?« »Letos menda ne več Ko bi bil vedel, da se bom ponesrečil, bi bil sanke rajši razbil in zme'al les v peč.« Nad kolenom si jo je bil zlomil. 29. januarja so mu jo »popravljali«. Zdaj ga ne boli več, le na peti ga nekoliko peče, ker »ni krvi«. Nogo ima nam reč v gipsu in nekoliko dvignjeno, kar vpliva na kroženje krvi. Drugače je zdrav, lahko je in tudi spi. Gosp. profesor Jarc V drugem nadstropju ua št. 25 leži sam, ker je »razredar«. Našel sem ga s »Slovencem« v roki. »Dober dan, gospod profesor. Kako se Vam gofi?« »Hvala, zelo dobro, kakor vidite. Saj sredi dneva ležim in čitam »Slovenčevega — Krjavlja« Ha, to pozdravi človeka, zdrav dovtip. Ljubši mi je, kot pol litra dobrega cvička. Človek ob ta1 em prijetnem štivu slroro pozabi, da je bolan. Res, hvaležen sem »Slovencu« za njegovega pustnega »Krjavlja«. »Kako jo z nogo, gospod profesor?« »Gre na bolje. Na mizi leže fotografske plošče. Poglejte, če vas zanima.« Pogledal sem. Kar zona me je sprele-tela. Konca zlomljene kosti sta bila drug nad drugim. Gospod profesor pa se je mirno smehljal in me nekam zadevoljuo motril skozi nanes-nik. »Veste, sreča v nesreči je bila. da sem padel v neposredni bližini rešilne postaje. S predpustne veselice nameščencev dohodarstve-uega urada, kj je bila v Mestnem domu, sem se vračal domov in na pločniku pred vhodom položil svojih 105 kilogramov telesne teže po tleh. Vsedel sem se, a vstati nisem mogel Prosil sem nelre^a mimoidočega gospoda, na] javi mojo nezgodo rešilni postaji. Sedaj sem pa tu. Hvala Bogu. da se mi to ni pripetilo kje na samem. Zmrznil bi bil. Veste kaj? Poznam neVo^a v Ijubljani, ki je svejčas umel ses'avljati več ali manj učinkovite politične okrožnice. Pri hišnih posestnikih ima dotični gospod važno besedo. Čudim se, da ne napiše tistim hvala Bogu redkim hišnim gospodarjem Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavin pasiile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. okrožnice, ki bi vsebovala navodila glede posipanja pločnikov in 1 amenitih stopnic, na kateri hse leskeče nevarna poledita.« »Če nekateri malomarni gospodarji nočejo preprečevati nesreč, naj bi vsaj mestna občina kaj ukrenila. Manjši bi bili stroški posipanja hodnikov, kot pa so stroški zdravljenja ponesrečencev v bolnici, kaj menite':« »Menim, da je res tako. Toda, saj še snega ni dala oUina povsod cdkidati, kjer bi bilo treba. Nu, jaz temu nisem kriv « Ker sem nameraval obiskati še ozebliencc na štev. IV., sem se poslovil ocl gospoda profesorja in šel. Ozebtjenci Vsi oddelki bolnice so prenapolnjeni, tako tudi oddelek za kožne in spolne bolezni Obiskal sem moško in žensko stran. Spremljala me jc usmiljenka, ki je kljub preebloženosti z delom rada ustregla moji prošnji in mi predstavila svoje oskrbovance. S povitimi stopali in rokami leže in molče. Vsi so uprli pogled proti vratom, ko sem vstopil. Stopil sem k prvi postelji. Mlad, komaj 20-letni mladenič leži na njej. Tam nekje od Škofje Loke je doma. Hlode je vozil v teh hudih dneh in ozebel na nogah Najbrže bo ob prst, če ne ob dva. Slabe čevlje je imel in mokroto v njih. Ozebel je. spustili so sc rnu mehurji, prsti počrneli, moral je v bolnico Ni verjetno, da bi v enem mescu zapustil posteljo. Drugi. Na klavnici je bil zaposlen, ker je mesar. Iz Podutika je doma Nekega večera ga je tako zeblo v noge, ko se jc vračal demov, da jc na Gospcsvetski cesti sezul čevlje in jo v samih nogavicah mahnil domov. Dcma pa brž na peč. Drugi dan je dobil mehurje na nogah. Strašno ga je peklo. Odpeljali so ga v bolnico. Koža se mu bo posnela, morda bo treba žrtvovati tudi kak prst. »V samih nogavicah pa nikoli več v takem mrazu nikamor, gospod«, jc obljubil. Na ženskem oddelku sem govoril s tobačno delavko, ki je bila zaposlena v najhujšem mrazu v enem izmed tovarniških skladišč. 'Saj vendar kurijo?« »V skladiščih nc, po delavnicah pač. Na kamenitih tleh sem ozebla in morala v bolnico. Večkrat sem prosila, da bi me premestili kani drugam. Zaman. Težila sem. da prezebujem. Nič ni pomagalo. Sedaj sem pa v bolnici.« Veliko ozebljenih bolnikov je v bolnici iz kamniškega okraja in okolice Škofje loke Neki ozebljencc mi je pravil, da jc bilo tisti dan, ko je ozebel, okoli Šcfje Loke — 37 stopinj Celzija mraza. Pa je moral les nakladati, ker je tako hotel gospodar... Na kirurgičnem oddelku leži neki težko ranjeni ljubljanski policist. Obstrclil se jc sam. Vso glavo ima povito, nič nc goveri Ob postelji jc sedela črno oblečena njegova žena. Baje ima težko rano nekje blizu senc. In še veliko, veliko drugih. Vsak s svojo nezgodo, vsak s svojo poškodbo in svojimi bolečinami. Delavci, zaposleni v lesni industriji so brez dvoma med tistimi ki so v teh mrzlih dneh največ trpeli. Postrežniška služba blagih usmilienk gotovo ni zavidanja vredna Vendar hvalijo vsi bolniki ljubeznivo postopanje in človekoljubne skrb, s katero pomagajo fe plemenite duše nesrečnim žrtvam mraza in poledice. ft ALGA €€ 7a masiranje Vam i o daia življenso radost in svežost V lekarnah in drogerijah I stekl. z navodilom 16 Din Ada Negri: Neznana iovarišica Ni dolgo tega, ko sem prvič v življenju potovala v spalnem vozu — iz Milana v R.m. Da povem resnico: ni mc privlačevala ta novo-tarija. Ljubše bi mi bilo stisniti se v kotiček oddelka in bedeti do jutra, nelagodno naslonjena z glavo ob navadno usnjato blazino. Izpoved, ki bo povzročila smeh ali vsaj nasmeh i bralca. Pa je le res tako. Lahko z nebrižnestjo prebiješ v družbi tujca en dan. Toda spati, spati vso dolgo neč v posteljici nad drugo ali pod njo, v kateri spi ali bedi oseba, ki jc še nikoli nisi videl, nc. tega ne. Spanje je sveto. V spanju smo brez vsake obrambe. Spanje nas odtuji nrm samim, nas pogrezne v skrivnostne globine. Niti bitje naše krvi in nr.še ljubezni bi se ne smelo prepustiti spanju ob naši strani. Ne mi ob njegovi. Strašen izraz zadobe gotovi obrazi v spanju . Sramežljivost spanja .. Ni bilo pred enajsto uro ponoči, ko sem se odločila zapustiti hodnik in odprla vrata svojega oddelka. »Druga« je že ležala v svoji posteljici, z obrazom obrnjenim v steno. Lučka na stropu je zavijala vse stvari v trudno, vijoličasto svetlobo. Rahel vonj po akaciji mi je rani' rtosnicc. Kako bi se vzpela na visoko postelj?. . Zibajoč se ob 9unkih vlaka sem zrla nanjo, nego teva, sramujoč se svoje nespretnosti, kakor se gleda Mont Blanc. »Druga« se je hipema obrnila, zasukala sklepalo: bela luč naju je zajela, me slepila. Videla sem žensko: mlada glava, zala, z drznim noskom, z barvanimi obrvi in oksidiranimi lasmi. »Voila I' echelle. L' echelle, la bas .je zamrmrala, nekoliko zagrljena. In obrnila mi je hrbet, potegnivši si odejo do čela. Lestvica. Seveda. Le kdo jc vedel zanjo. Splezala sem, kot je pač šlo, in se vrgla oblečena na postelj. Ne bi slekla niti nitke s sebe. Le čevlje sem si odvezala. Tista posteljica, postavljena nad drugo, se mi je zdela khrati kletka in past. Počivati?... Spati?.. Tam? . Niti misliti. Mogoče jc Francozinja spala?.. »Tu-tu-tun, tu-tu-tun, tu-tu-tun.. « jc pel vlak svojo enolično pesem, vedno bolj donečo in v tem jasnejšem ritmu, čim bolj pozno jc postajalo. Vse se jc gugalo v meni, okrog mene. V nasproti stoječem ogledalu, ki je zakrivalo vhodna vrata, sem opazila zrcaliti se del spodnje postelje: krvaverdeča odeja, ki je pokrivala nege Francozinje, je valovila, se premikala gi-hana cd neprestane nemirnosti. Gotovo je esta-la zavesa pri oknu nasproti zrcalu nekoliko od-grnjena, ker je postalo na postajah svetlejše v oddelku in slika odeje bolj rdeča v zrcalu; in boli jasen obris telesa, ki je ped njo podrhtevalo. »Tu-tu-tun, tu-tu-tun, tu-tu-tun...« Bobnelo mi je po možganih: svet je postajal zame brezoblična črna masa, obvladana od te pesmi Polagoma sem padala v vrtinec utrujenosti, poln kratkotrajnih pozab, sličnih spanju. Iz njih sem se stresala, krkor ta, ki se potaplja in m more klicati na pomoč, ker ima usta polna vode Hipoma me je spet prevzela misel na tujko: dvignivši obraz iznad blazine sem opazovala v zrcalu krvavordečo odejo, ležečo pošev in v neredu, gibano od sunkov nervoznih nog, ki niso našle pokoja. Pod tisto edejo človeško bitje: enako meni s silno naglico zagnano v prostor: kdo ve, kakšni usodi naproti. Do tiste neči jc nisem nikoli videla, ne vedela, da je na svetu. Ob dnevu se bo dvignila, v Rimu bo izstopila: izginila mi bo spet za vedno izpred cči. Nemirna odeja nc. je pričala, da tudi ona nc najde sna. Ali je on to samo privid, povzročen od zibanja vlaka P Ne ni spala. Mogoče jc trpela? Njena atme sfera bedečega in razmišljajcčega bitja se je do taknila moje in se strnila ž njo. Biti ženski, s skupnimi težavami in pred nostmi s pota, s skupnim trpljenjem in radostjo ženske usede, lučjo duha: in sc niti nc poznati, ne prizadevati se, da bi se spoznali, pa prebiti vso noč v istem oddelku, ne da bi spregovoril besedico! Toda kaj bi — ta mala neznanka s po barvanimi očmi, oksidiranimi lasmi! Kakšn budalost! Po drugi plati: kaj sc tareino ob življenji neznancev?.., Kaj liaiii nemara ni tuj ves Člc veški rod, razen pičlega števila eseb, s katerim nas vežejo krvaf vezi, simpatija, interes in lji! / / aj/e novega Koledar Sreda, 13. februarja. Pepelnica, Katarina Riči, Gregorij, Benigen. — Jutri: Valentin, Vital. Jubilej poštenjaka Gosp. Matija Vidmar 70 letnik. Zreče pri Konjicah, dne 12. februarja. Danes obhaja svojo 70 letnico rojstva g. Matija Vidmar, pcsetnik, gostilničar in trgovec z mešanim blajom in lesom v Zrečah na Štajerskem Dne 13. februarja 1859. leta je zagledal luč sveta kot sin veleposestnika na Rosniku, občina Padeški vrh. Značilna je njegova življenska pot. Od revne ra pastirja se je priboril do uglednega trgovca Njegovi starši so po nesreči izgubili svoje lepo posestvo. Matija je moral kot 13 letni deček s trebuhom za kruhom. Začel si je služiti kruh s svojim delom. Služboval je celih let kot hlapec in kočijaž deloma pri takratnem veletrgovcu Valentinu Rušnik, P. Buko-šek v Zrečah ter pri rajnem kanoniku Lad. Gregorecu pri Novi cerkvi. Po 19 letni službi je začel samostojno življenje, se poročil s pridnim in vestnim dekletom Nežo, rcjeno Jekl od Nove cerkve ter vzel v najem od Valentina Rušnika v Zrečah njegovo gostiino. Gostilno je vodil pridno in pošteno celih 16 let. Nato si je l upil svoj dom, kjer ima danes trgovino. Začel se je pe ati s trgovino mešanega blaga irt lesa. To trgovino vodi še danes. Radi svoje marljivosti in poštenosti si je pridobil na daleč okoli dober glas in ime Kot pohorski sin ga imajo tudi Polmrci radi in ga spoštujejo. Nihče mu ne refe drugače kot »Tijek«. Je vedno vesel in dobre volje. Ce prideš k njemu v trgovino ali gostilno, zna vedno kaj luštnega povedati. Bil je tudi dolga leta občinski odbornik v Zrečah. kakor tudi odbornik posojilnice in član raznih drugih društev. Njegova soproga mu je rodila sedem otrok, od katerih jih še živi šest. Vse je vzgojil v «trogo krščanskem in narcdnem duhu, kakor je tudi on sam vnet katoličan in zaveden narodnjak skoz in skoz. Kljub svojim sedemdesetim letom je še danes čil in zdrav .Naj ga ljubi Bog ohrani še na mnoga leta vedno tako veselega in zdravega kakor je danes! Zlatomašniški jubilej sv. očeta Pija XI. praznuje ljubljanska škofija v nedeljo, dne 17. februarja Prosvetna zveza priredi ta dan zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union spominsko slovesnost s sledečim sporedom: 1 Povsod Boga. 2. Silvin Sardenko: Piju XI., deklamira g Miloš Stare. 3. Handel: Zbor iz oratorija »Juda Ma-kabejec«, igra godba Dravske divizije. 4. Dr. A. Dolinar: Ave Maria, tenor solo-spev s spremljevanjem klavirja in vijoline. poje g. Svetozar Banovec, član kr opere. 5. Slavnostno predavanje: Pij XI., predava in pojasnuje s skioptičnimi slikami vseuč. profesor dr- G Rozman. 6. Papeška himna. 7 Državna himna. Vstopnice se dobijo v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze. Vstopnina: od I. do X. vrste 15 Dn, od X. do XV 10 Din. od XV. do XXI. 5 Din, balkonski sedež 10 Din, stojišča 2 Din. Da se železničarjem izplačajo pravilne razlike Dne 12. februarja je Prometna zveza odposlala sledečo spomenico g. ministru dr. Korošcu : Po dobljenih informacijah oblastne direkcije državnih železnic pri izplačevanju razlik za dobo od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 ne izplačajo razlik za stanarino uradnikom III. kategorije, dalje vsem v poštev prihajajočim 20fo eksekutivne drklade po čl. 26 zakona in 15% starostne doklade po čl. 29 istega zakona. To stališče je protivno predpisom zakona o državnem prometnem osebju, ker ima osebje za čas od 1. "oktobra 1923 do 1. maja 1924 pravico na vse v zakonu predpisane dohodke. Posebej opozarjamo, da se je stanarina 20% in 15% doklada izplačevala po 1. maju 1924 vsem kot pripadajoča. Pripada torej vsem tem tudi za čas od 1. oklobra 1923 do 1. maja 1924 ker je v zakonu čl. 215 direktno določeno, da tečejo prejemki po tem zakonu od dne 1. maja 1923. Prometna zveza, skupina Ljubljana Vas prosi, spoštovani gospod minister, za blagohotno točno navodilo vsem podrejenim ustanovam, da se osobju izplača ona razlila, ki mu po zakonu pripada v smislu določbe čl. 215. Volkovi v Slovenski Krajini Ker je Blatno jezero popolnoma zamrznilo, so dobili volkovi prehod iz Ogrskega v Slovensko Krajino. Prigodilo se je, ko se je kmet iz Raskrža vračal z vozom od Mure domov, da sta ga med potjo napadla dva volkova. Konja se nista hotela več premakniti z mesta in sta tiščala glave k tlom. Na kmetovo klicanje sta prihitela na pomoč dva lovca, ki sta se nahajala v bližini. Ta dva sta kmeta rešila Tudi na Melincih in ob Muri sploh so že opazili volkove Med prebivalstvom vlada zato velik strah. Nihče si ne upa brez orožja od doma. To zalego bodo morali čimprej uničiti, da se preveč ne razpase. Strašno trpljenje rudarjev pri pran\u premoga radi mraza Ce bo mraz, trajal, bomo kurili neopran premog ? bežen? Omejeni smo, nepopolni: jetniki samih sebe. Razmišljanja vročice, motne čuječnosti. Nerazsodna bolest, ponižujoča nezmožnost V sencih mi je mcčno kljuvalo. Mehanično je prešel ritem vlaka v moje možgane in z njim besede pesmice, ki jo jc pred nekaj dnevi popevala moja hčerka: Ainsi font, font, font les petites marionnettes ... Od časa do časa se je ritem nagio ponavljal, z m?čnim rcpotcm žclezja; v temini polsna se je vrtila lutka za lutko: Mettez les de mom cote marionnettes pour clanser. Slednjič sem docela zadremala: popevka, lutke, repot koles in železja, nemirna odeja, vse se je pogreznilo, izginilo. Bilo je krog četrte ure zjutraj Malo za tem me je zdramil podzavesten čut, da se nekdo giblje v potujoči sobici. Sijala je vanjo bleda zora in potemnila modrikasto svetlobo nočne svetilke. Sklonila s«m sc čez rob postelje, da pogledam. Sedeča na svoji postelji, si je mala Francozinja obuvala nogavice Iz višine sem opazila zmršene lase, neiepo padajoče na tilnik, v žalostnem neredu, kot ga vedno kažejo barvani lasje, ko so razčesani. In gola ramena sem videla, drobna, pa ne suha, mladostna, trpke miline, z lopaticami siičnimi porajajočim se perutim. Čutiti je morala moj pogled na sefTi, ker je dvignila glavo kvišku; vendar ni pozdravila in malo za tem je izginila r toaletno sobico. Ko sc jc vrnila, v pc«o!n«w v feano prilegajočem se kostimu s širokim belim ovratnikom, sem se vprašala, kako si je mogla tiste svoje trde grive osmojene barve tako sijajno počesati. Zdelo se je, kot da prihaja od frizerja V zraku vonj, pomešan iz duha kolinske vode, akacije, finega pudra. Nato lagotna poteza z rdečim svinčnikom preko ustnic, s črnim preko obrvi. Na glavo krpo rdečega usnja, dobro potisnjeno do oči; in švignila je ven z malim kovčegom, ne da bi se obrnila. Z Bogom, mala Francozinja' Tako zgodaj je odhajala?... Tji ali štiri ure so še manjkale do Rima Mogoče jo je na hodniku pričakoval prijatelj, s katerim sem jo videla tiho se razgovarjati prejšnji, večer Gotovo kakor zora je prihajal zame po odhodu tiste ženske občutek počitka V oddelku nisem več vdihavala drugega ozračja razen svojega. Nisem videla brezmejnih planjav, preko katerih jc brzel vlak, toda čutila sem prostornost, prostost brez konca, obotavljajoč se hlad pod prvo svetlobo neba. Zaprla sem spet cči. Spati? Da. sedaj bom labko. Znova je brnela po možtranih z drdranjem vlaka popevka: bližnja in daljna, kakor ponoči na tratah Lombardije glasovi murnov. Ainsi font. font, font frois petits tours et puis s'en vont. Pri slabokrvnost po prstani »»liri bolezni uživajte samo CHINO-F!»F!N. — Dftbl se v vsaki lekarni. Trbovlje, dne 11. februarja 1929. Ob tej hudi zimi gotovo največ trpe delavci na Separaciji, kjer se pere m čisti premog. Vse je zamrznjeno. 46 kovačev in ključavničarjev separacijske delavnice je zaposlenih samo pri tajanju zamrznjenih cevi. Od vozičkov, napolnjenih s premogom, ki se je sprnl, curlja voda, ki pa sproti zmrzuje in se po tirih kopiči v ledene mase, ki se morajo zopet čistiti in odvažati. Vozičke poriva po več delavcev, ker tirov ni mogoče sproti čistiti. Vsi delavci so premraženi do kosti. Veliko jih manj' a pri delu, ker so zboleli. Zato morajo pa drugi njihovo delo i nadurumi nadomestiti ali pa pozvati delavce z drugih revirjev Tajanje ledu je otežkočeno, ker v Separaciji se ne sme povsod zakuriti radi požarne nevarnosti. s>Se uobeno leto nismo toliko trpeli kot letos,c mi je iz.aviJ starejši paznik. Vse kurilne naprave v separaciji so pokvarjene. Škoda se ceni že na milijon dinarjev Prispel jo že nalog iz Ljubljane, če bi ne bilo mogoče več odbijati ledu in hi zamrznila Scparacija, naj bi premog odpošiljal tak kakor se nakoplje in kakršen pride iz jame. To pa dosedaj še ui bilo treba. Od produkcije premoga 250—300 dnevno se v prvi vrsti zadosti železnici, ostanek dobe privatniki Za težko in vztrajno delo pač privoščimo delavcem nagrado, katero jim hoče nakloniti rudnik. Pošteno so jo zaslužili V nedeljo zjutraj je neki delavec zapo-slen na Separaciji, od mraza onemogel, ter so ga morali voditi drugi tovariši na njegovo stanovanje. Nadaljne omejitve potniškega prometa V včerajšnji številki »Slovenca« razglašeno reduciranje potniških vlakov, ki naj bi stopilo v veljavo v petek, dne 15. t. m se spreminja v toliko, da izostanejo ti vlaki že od srede, dne 13 t m dalje. Poleg teh že navedenih vlakov izostanejo v sredo, dne 13. t m., v četrtek, dne 14 t. m. in v petek, dne 15. t. m. še sledeči vlaki: Na progi Rakek-Ljubljana vlak št. 623; na progi Maribor-Ljubljana vlaka št. 511/612 in 627/528; lia progi Zagreb-Ziclani most vlaka št 619 in 628; na progi Ljubljana-Vrhnika vlaka št 8033 in 8034; na progi Maribor-št Ilj vlaka 2246 in 2247; na progi Ljubljana-Jcsenice vlaka št 213 in 916; na progi Ljubljana-Kranj vlaka št. 926 in 925; na progi Jesenice-Planica vlak št. 8616 ter vozi mesto tega te tri dni vlak št. 8634, ki ima zvezo na vlak št. 914; na progi Ljubijana-Kamnik vlaka št. 8465 in 8466; na progi Ma-ribor-Ormož vlaka št. 1115/1116 in 1125/26; na progi Ormcž-Murska Sobota vlaka št. 8714 in 8727; na progi Maribor-Fala vlaka št. 9024 in 9025; na progi Cel je-Velenje vlaka št 9133 in 9134; na progi Velenje-Dravograd-Meža vlaka št. 9131 in 9132; na progi Poljčane-Slov. Konjice vlaka št. 8233 in 8236; na progi Karlovec-Novo mesto vlaka št. 9216 iu 9234; lia progi Novo mest o-Ljubljana vlaka št. 9216 in 9217; na progi Grosuplje - Kočevje vlaka št. 9213 in 9314 ter na progi Novo mesto-Straža-Toplice vlaka št. 9533 in 9536. Celotna navedena omejitev stopi v veljavo o polnoči od torka, dne 12. t. m. na sredo, dne 13. t. m. ter traja 3 dni. Odhodni časi imenovanih vlakov so razvidni iz stenskih voznih redov odnosno voznega reda Ekspres. Huda z'ma v Sandžaku (Poročilo »Slovencu« ). PI e v 1 j e, dne 9. februarja 1929. Opazil sem v vremenskih poročilih, da poročate: V južnih krajih je prekinjen promet. Prihodnja števili a pa že poroča, da je prenehal sneg in da je promet v teku. Tako hitro pa to ne gre pri nas in v Črni gori. Mi smo že tri polne tedne brez paketne pošle, časopisi in pisma pa prihajajo enkrat na teden na saueh, ki jih vlečejo krave. Potovanje je radi stalnega mraza skoro nemogoče, ker potuješ lahko samo na konju. Sneg, ki ga cdkidajo danes, nanese veter zopet čez noč. Temperatura ^ giblje od —5 do —25° C. Nam edino ljubi Bog vzpostavi normalen promet. • ir Umrl je v Dobcu nad Cerknico včeraj I71etni Franc Svigelj, edini sin pok posestnika Sviglja. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob 9. uri. N. p. v m.! ir Smrtna kosa. V Vačah pri Litiji je umrla ga. Katarina J u v a n. mati mariborskega župana. Pogreb bo jutri ob 11 dopoldne na Vačah ir Vzorec za sestavo prijave za pridobnino. Mnogo se je razpravljalo v časopisju in na raznih shodih, kako sestaviti prijavo za pridobnino po novem zakonu, pa ta vsa razmotrivanja niso bila povsem jasna in za vsakega umljiva. Jugoslovanska knjigarna je izdala sedaj praktičen vzorec za sestavo te prijave, po katerem bo vsakemu takoj jasno, kako naj to prijavo sestavi in kateri stroški so zakonito dopustni odbitki. Cena vzorcu je Din 2. ir Porotno zasedanje v Ljubljani preloženo. Letošnje prvo porotno zasedanje v Ljubljani je bilo določeno za 18. februar. Predsed-ništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani pa je sedaj naknadno odredilo, da prične to porotno zasedanje 11. marca. ir Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat Zdravniki-specialisti za bolezni na prebavilih pravijo, da j« treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smo-treno. domače zdravilno sredstvo. Dobiva ae v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. FOIRE INTERNATIONALE DE LY0N (VELESEJM V IVONU) od 4. de 17. marca 1919. Proda »lei iz 23 držav — Kupci 51 narodov Katalog raz-tavljalcev pravkar izhaja (750 strani) Cena (vključno poštnino) 15 tranc. frankov Naročite si prenočišče, dokler ie še ua razpolaga Obrnile se na Folro de Lyon Service E. S. Mue Menestrior, lyon. ir Opoldanski odmor na vseh poštah. Poštno ravnateljstvo poroča: Pošte Ljubljana 1, Ljubljana 2, Maribor 1 in Maribor 2 so do-slej sprejemale in izdajale denarne in blagovne poštne pošilj! e vsak delovnik ves dau nepretrgoma, torej tudi med 12. in 14. uro. Sedaj je odredilo ministrstvo pošte in telegrafa, da se mora tudi pri teh poštah v ome-njenih dveh poštnih panogah poslovati s strankami le po 8 ur na dan, tako da odpade blagajniška in blagovna služba preko poldne. ir Razpisana je nova pogodbena pošta v Stopičah (IV—2). Jamčevina 600 Din Letni prejemki: redna plača 4800 Din, doklada 2400 Din, za prenašanje pošte 3744 Din. za selsko dostavo 4134 Din. — Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 25 febr 1929 * Operni tenor Ljubiša Iličič začne svoje gostovanje danes, v sredo, 13 februarja, z opero Manon. Red njegovih gostovanj se je moral spremeniti, ker je v zadnjem trenutku obolela ga. Thierryjeva na angini m ni bile mogoče dobiti v Zagrebu druge Carmen Zate opozarjamo p. n. občinstvo, ki si je rezervirale in kupilo vstopnice za opero Manon z lliči-čem kot gostom, da veljajo te vstopnice za danes zvečer. Datum predstave Carmen se bo javil pozneje Poleg odličnega gosta Ljubiše Iličiča nastopijo v operi Manon ga Majdičeva v naslovni partiji, ga Ribičeva. Španova in Ramšakova ter gg. Betetto, Primožič. Janko in Mohorič. Opero dirigira kapelnik Neffat. ★ ZIMSKI ŠPORT krepi lelo, loda izpo• stavi ja nevarnosti občutljivi telnt posebno pri damah. Pred vetrom in mrazom varujeta najbolje: EVda Creme de chaque in Coldcream. ★ PLASČKE otroike in dekliike. le dunajski kroj, nudi ceno Krištofič-Bi>čar, Stari trg 0. it MESTNA PLINARNA LJUBLJANSKA bo oddajala do preklica domali in angleški premog po sledečih cenah: Domaii premog h rudnika Pekleniea po Din 10.— za 100 kg. angleški premog pa po Din 80.— za 100 kg. Oddalo te bo le jJroti lakojinjentU plačilu, dokler bodo zaloge v plinarni dopuščale brez omejitve obrata v plinarni. ★ UDRUŽENJE JUOOSL. ING. IN ARH. IMA PRIJATELJSKI SESTANEK v petek, dne 15. t. m. ob 20 v restavraciji »Zvezda*. | g m A »vili od materne drena. Hiti sama dvigne svoio mol, pomrcZi si ml«ko, UVlJCraVIIM Isboijia neea Makovo*« m ee ODO Iti t vitamini, ako vodno rabi OVOMALTIftf. Ljubljana Deloiacija pri 20 stopinjah mraza Iz Most smo prejeli sledeče poročilo: Pred ledni je bilo na javni sodni dražbi prodano Prusnikovo imelje v Mostah ob glav. ri; cesti. HISo, v kateri je bila gostilna in mesarija, je kupil g. Košnk iz Ljubljane, znani gostilničar ua Krekovem trgu. Po zakonu se ima stari lastnik umakniti novemu v teku 15 dui. G. Prusuik očividiio v tem času nikjer nI dobil stanovarja. Zato ga jo včeraj g. Košak po zakonu dal delo-žirati. Ta slučaj delcžacije je v Mostah in v Ljubljani, kjer se je za to izvedelo, predmet živahnega obravnavanja. Kajti težko se primeri l e-daj kje, da bi bil kdo deložiran iz rojstne hiše in postavljen na cesto pri 20" mraza. Lepo delo je zato storil g. baron Codelli, ki je g. Prusnika vzel pod slreho Ljudje sočustvujejo 7. Prusnikom in so hvaležni g. baronu Co-delliju za dobro delo. Najemnine v Ijublranskih mestnih hišah V ponedeljek dopoldne se je na magistratu zgodilo nekaj nenavadnega. V neki sobi se je kričalo, da je odmevalo po poslopju. Mimoidoči so postajali in prisluškovali. Kaj je bilo? G. Likozar se je radi mojih nedeljskih ugotovitev znesel nad uradništvom stanovanjskega urada. Dobre vzgoje to pač ne dokazuje (po -Narodu«). Merodajne faktorje vprašam: S kakšno pravico hodi g. Likozar na magistrat zmerjat uradništvo, ki je na stvari popolnoma nedolžno, in mu grozit z discip'i-narno preiskavo? AH je mogoče on komisar magistrata? — Sicer pa, g. Likozar, čemu toliko razburjanja? Saj je bila korespondenca popolnoma nedolžna«, poleg tega sem pa imel pa od g. župana dovoljen vpogled v v s e akte, ki se nahajajo v pisarni (po >Narodu«L Samo nekaj moram korigirati g Lik^zarja. V pisarni ni bilo 300 do 400 priporočilnih pipem, amp-k samo kakih 30 — pač samo izbrana. Na ugotovitev o oddaji stanovanj na Poljanah v včerai^njem »Narodu«; Gospodje, ko ste zaDtli v >Narodu« tako slavospev objektivnosti in dejanski potrebi, sem vas vprašal, kaj se v ••m jc tnko mudilo z delitvijo stanovanj na Poljanah? Ali jih mogoče niste delili, ali nifte izbrali gotovo število vaših oseb in jih hoteli preskrbeti na Poljanah? Ali imate korajžo tajiti? Ali hočete, da vam zopet postrežem z impni? Pa so vam k sreči bili pravočasno prekinjeni računi! — G. Likozar! Nikar ne hodite zooet v stanovanjski urad znašat svojo jezo radi mojih ugotovitev nad uradništvo! A 4 'VTjuBtjani "pa. hi "ijovora d beganju javnosti pač pa o opravičenem razburjanju. Metod Golmajer. Premog mestne piinarne V -Jutru« čitamo, da bo mestna plinarna dobavljala rjavi premog po ceui 50 Djn za 100 k{? in sicer v vsaki množini do 400 kg. N,.daJje sporoča »Jutro«, da prodaja mestna plinarna tudi angleški premog in sicer po 42.50 Din za 50 kg. Ljudje pa morajo priti sami po premog in torej premog v hišo oskrbeti sami. Vsled teh vesti o cenah premoga, ki ga dobavlja mestna plinarna v prvi vrsti seveda zaradi revnih slojev, smo se obrnili na ljubljanskega trgovca s premogom in ga vprašali, po kateri ceni bi dobavljal on premog, če bi ga takt j te dni prejel, ln ta trgovec nam je sporočil to-le: Po vsej Ljubljani lahko vidite, da se splošni predaja rjavi premog po 26 Din za 50 kg in sicer na dom dostavljen. Dostava v hišo pa velji trgovca 4 Din za 50 kg in dobi torej Irgovec za premog le 22 Din ali 44 za 100 kg. V tej ceni pa so uračunani tudi vsi drugi stroški iu tudi trgovčev dobiček, ki ga pa mestni plinarni ni treba delali, ker je pač naravno, da plinarna pri dobavi premoga za revne ne sme imeti nobenega dobička. Cena rjavega premoga iz mestne plinarne je torej višja, kakor je cena rjavega premoga pri trgovcih. Glede angleškega premoga pa nam je izjavil ljubljanski trgovec to-le: Tržna cena angleškega premoga znaša danes v Ljubljani okoli 70 Din za 100 kg, pri Čemer pa dostavi ljubljanski trgovec za to ceno premog tudi na dom. Pri lem pa je upoštevati še to, da uživa mestna plinarna razne ugodnosti, ki Jih privatni trgovec nima. A mestni plinarni tudi nI potreben pri prodaji premoga dobiček, ki ga pa trccovec ne more pogrešati, če hoče živeli. Za' aj velja angleški premog v mestni plinarni 85 Din za 100 kg, ne razumem in zlasti ne, ko morajo stranke same skrbeti za dostavo na dom. Nadalje nam je izjavil trgovec s premogom Se to, da je danes najdražji premo« šle-zij«W, ki p;a pa ljubljanski trgovci prodajajo na dom dostavljenega po 90 Din za 100 kg. Z drstavo na dem je trrej celo ta premog cenejši, kakor pa je premog od mestne plinarne. Ker nam je trgovec izjavil, da je pripravljen po teh ceran dobaviti nam vsako ko-litino premoga če 9eveda v teh časih dobi, moramo njegove navedbe smatrati kot vsega uvaževanja vredne. Zato pa tudi javno vprašamo mestno plinarno, kaj pravi ona k tem izvajanjem trgovca s premogom. Prepričani smo, da bomo odgovor prejeli čim preje in da bo ta odgovor povsem zadovoljiv. Nočna služba lekarn. Drevi besta opravljali nočno službo: 1. Sušnikova lekarna na Marijinem trgu in 2. Kuraltova lekarna na Gosposvetski cesti. O Umrla Je včeraj jjospa Ivana Praprotnik, mati gd. dr. Sabine Praprotnik. Pogreb blage pokojnic-e bo v četrtek popoldne iz splošne bolnice na pokopališče pri Sv, Križu. RIP. O Poročila sta se 11. t. m. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Franjo Z a d n i k a r in gdč A n ž i č e v a. Mlademu paru želimo obilo siete! O Radi mraza je ukinjen pouk za 2 dni na I drž. gimnaziji. Vsled hudega mraza se šolski prostori sploh niso dali dobro ogreti, vsled česar so trpeli profesorji, učenci in ves pouk. Zato so stariši hvaležni ravnateljstvu, da je odredilo ukinitev pouka Če bo mraz še trajal, bi bilo dobro počitnice podaljšati, dokler se vremenske razmere ue spremene. © Stiska z vodo pri Sv. Jakobu. Prebivalci šentjakobskega okraja so v prav veliki stiski z vodo. Po vsem velikem okraju dovaža vodo en sam tank in prav navadni so prizori, da gospodinje obupujejo, ker jim je avto z vodo tik pred nosom uš§l. Avlo sicer prihaja do hiš, se ustavi za trenutek, nato pa zopet odpelje dalje. Ce gospodinja slučajno ne stoji pri vratih in ne čaka ure dolgo na vodo, petem sc zna pripetiti, da sploh ostane ves dan brez vode in si mora topiti sneg v loncu. Ravnateljstvo mestnega vodovoda naj točno razglasi ure, kdaj bo avto z vodo po določenih ulicah vozil, tako da bodo stranke obveščene. Popravilo vodovodne cevi na Karlevški cesti pa napreduje zelo počasi. Koplje-ta samo dva delavca in nič čudnega ne bi bilo, če se bo delo zavleklo tja do pomladi. 0 Spored klavirskega koncerta pianista Ar-iurja Rubivsteina v soboto, dne 10 t, m. obsega sledeče točke: 1. Brahms: Rapsodija v G-molu, Capricclo v H-nnlu Schubert: Impromptu. Me-nuet. Marche Milltaire. 2. Debnssy: Prelude, Ml-netrels, Mouvements. Busoni: Turandot. Stravtn-ski-Rubinstein: PetruSka. Danse Russe. Chez Petin ška. La Semcine Grasse. 8. Chopin: Scherzo v H-molu, Impromp.u. Valse Albeniz: E1 Albaicln. Sevilla. — Koncert se vrši v dvorani hotela Union. Vstopnice v Matični knjigarni. ifU delovanja goljufa 8Inn>n-4 Radina. Pred kakimi desetimi dnevi smo poročali o aretaciji sleparja Simona Radina, ki je s pomočjo malih oglasov v »Jutru- izvabljal k Bebi razno brezposelne ljudi ter jim obljubljal mesto sluge pri svojem podjetju v Zagrebu. Na limanice mu je šlo več lahkovernih ljudi, ki so že pripravili denar za kavcijo, da ga izroče sleparju, ko je poseglo vmes policija In možakarja aretirala. Pri zaslišanji! je slepar Simon Radin milo stokal in se delal, kot da ga ie v sleparije prisilila beda in ker ni našel poštenega dela. Na policiji pa niso bili tako lahkoverni kot oni, ki so šli sleparju na lini. Možaka so lepo fotografirali, nato pa razposlal) njegove slike in prstne odtiake vsem večjim policijam na Hrvatskem, odkoder je goljuf 'loma. Takoj se je oglasila policija v Novem Sadu In pisala v Ljubljano, da jI je ta slepar že znan. samo pod drugim imenom in da je tudi tam izvršil večje goljufije na isti način, kot jih je poskušal v Ljubljani. Tudi zagrebška policija jo našla v svojem zločinskem albumu sliko sleparja in njegove prstne odtise, samo, da se je v Zagreba posrečilo sleparju prepričati policijo, da mu je ime Milan Krnjanič in nič drugače. Način goljufije, ki ga je hote! Izvesti tudi v Ljubljani, je poskušal že lani v Zagrebu, venlar pa z boljšim uspehom. Objavil je oktobra meseca v zagrebškem »Jutarnjem listu« mali oglas, da išče slugo proti kavciji. Na lim mu je šel brezpo e'ni Stjepan šelič. Temu se je slepar predstavil kot Fran Stern-heim, podravnatelj tovarne svile v Zagrebu. Setič jo zaunal sleparju in mu je izročil 10 000 Din kavcije. Slepar se je nato v velikem Zagrebu naenkrat izgubil, ubogi Setlč pa je bil ob svojih krvavo privarčevanih 10.000 Din. Nekaj mesecev pred tem se je seznanil z dijakinjo zagrebške univerze Boženo K. in se jI predstavi! kot Simon Radič, ravnatelj tehničnega poetja v Zagrebu. Dekletu je pogumni mladenl* s tako ttgodnim družabnim noložn.fem ugajal ln kmalu sta se oba zaročila, zaroko pa s'a objavila v zagrebških »Novostih-. Dekle je nato odpotovalo k staršem v Lipik. nieu ženin pa z njo. Tu je kar kmnhi r.nnpumpal • očeta svoie neveste, naj mu posodi 5000 Din, Se5 da se je n'egov tajnik z denarjem zakasnil. Se?nanll se je še z dekletovim kumom in temu obljubil imenitno službo v svoji tovarni, sevedn le proti kavciji. In kum mu Jo res izročil 10.000 Din.. STej>ar ie takoj, ko je čutil denar v rokah, izidnil in tli še prav nič žnlo-val za zapuščeno nevesto, u kulero se je ob zaroki dal celo slikati. Ko so ga prijeli v Ljubljani In poslali njegovo sliko v Zagreb, je zapfščena nevesta takoj spoznala svolega sleparskega ženina. Simon Radin, 83 letni mož. doma iz Turške Kanlže. čepi sedaj v ljubljanskih zaporih in ne taji svojih grehov. Sedaj samo čakn. km' bo izreklo o njegovi na-daljnll sodbi najprej ljubljansko, za tem pa zagrebško sodile. 0 Mošk'n» zborom lifblipnrkim v J. P. Z. včlanjenim društvom! V četrtek ob 8 zvečer prva skupna vaja v pevski dvorani Glasbene Matico Arhivarji naj prlneso seboj notni materija! Jnvančeve »Budnice-- in Aljaževe »Divna noč«. Pevci, pridite jx>lncš'eviluot — Zvezni pevovodja. 0 Vrtnarsko predavanje ljubljanske po-dr"5hticc Sadjarskega in vrtnarskega društva se bo vršilo la teden Izjemoma na četrtek. 14. t. m. bo predav«! ob 8 zvečer — kot običajno — na šentjakobski šoli inž. C Jeglič o trajn!h a-ienjavkah za hišo In \rt. Predavatelj bo opisal, kako se dajo uporabiti crPeltiB, ra7ni srobott. trte, rože ople'avke, bršljan in številne druge apenjavke na vrtu in oft Iršni steni Vabimo vse, ki se zanimajo za vrtnarstvo. Danes v operi „MnHQH" z LJubiSo llffKn kot gostom. Maribor □ Ponovno. 2e enkrat smo opozorili hišne posestnike, da poskrbijo za to, da se po-sujejo zledeneli pločniki pred njihovimi hišami s pepelom ali žagavino. V nekaterih slučajih tudi taka javna opozorila ne zaležejo in se prijave na policiji radi nečiščenja pločnikov od ledu in snega od dne do dne vedno bolj množe. Na podlagi takih in sličnih ovadb se bo odslej uvedlo proti krivcem strogo postopanje: to pa predvsem radi tega, ker prihajajo od bolnišnice vsak dan razna povpraševanja na kompetentna oblastva, kaj je vzrok pojavu, da si pasanti v tako velikem številu polamljajo roke in noge. V vseh slučajih nezgod radi zledenelih pločnikov bodo nosili odgovornost hišni lastniki. Zato je v njihovem lastnem interesu, da oskrbijo čiščenje zledenelih trotoarjev in prehodov. □ Vladimir Prcm-tt jim-f. V pon''elji-k < b pol 22 je preminul v tukajšnji bolnici Vladimir Premru, M je napravil samomorilni poskus. V bolnici je ležat 24 ur v nezavesti. Pozneje je okreval tako, da je lahko sprehajal po sobi. V ponedeljek zvečer je nenadoma padel v nezavest in zvečer izdihnil. Pogreb bo jotri ob 16 iz bolnico na po-bresko pokopališče. _ □ Važna anketa. V pondeljek se Jo pri tukajšnjem oblastnem odboru vršila pod predsedni-stvom dr. Leskovarja anketa o zgradbi posebnega ginekološkega oddelka pri celjski bolnici oziroma zgradbe osrednjega zavoda za ginekologijo v Mariboru. Celjski oddelek jo nedotaknjen. Zato je oo-trebna nova zgradba. Gradbeni stroški so določeni na 1,500.000 Din. Gradilo sc bo postopoma. Anketa je ugotovilo potrebo posebnega ginekološkega ^voda v Mariboru, ki so pa radi velikih stroškov (6,000 000 Din) v deglednem času še ne uiore pričeti graditi. □ Vodovodne cevi so tudi v Mariboru na mnogih dvoriščih, straniščih, hodnikih in drugod redi ostrega mraza zamrznile Radi tega se lršni posestniki in hišniki opozarjajo, du pri zam rt njenih in poškodovanih insalaeijah zapro ventile, da no bi v slučaju vremenskega preobrata nastopile ix>plave. □ Poiar. Prcdsinočnjim je nenadoma izbruhnil požar v poslopju Spodnještajerske posojilnice. Vnel se je dimnik, ki io bi! prerazgret Stanovalcem ae Je posrečilo ogenj pogasiti, preden je prispela požarna bramba. D V past se ie ujel. Neka trafikantinja je izročila Emeriku C. 2034 Din, da nakupi tobaka Emerik pa je z denarjem pobegnil v Zagreb in Karlovac. Ko ga jo porabil, se je vrnil v Maribor, kjer ga je policija prijela in zaprla □ Podlegel je ranam v tukajšnji bolnici 24-Ietni posestniški sin Ivan Šalamun iz Šmarjele ob Pesnici. Kakor smo ia poročali si je pokojni v trenutku hipne razdraženosti s kuhinjskim nožem preparat trebuh, da so mu izstopila greva. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico, kjer je sedaj podlegel težki ranitvi. Prepeljali ga bodo v domovinsko občino k Sv. Marjeti ob Pesnici. □ Osmi prosvetni eeler bo jutri ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predaval bo insgv. Viktor Steska iz Ljubljane. Sodeloval bo Avsenakev moški pevski zbor. □ Živinski trg. Prignanih je bilo: 3 konji, 7 bikov, 124 volov, 157 krav, 1 tele. Skupno 2C2 komadov. Prodalo se je: 233 komadov, v Italijo 72, v Avstrijo 59. □ Na delovnem trgu. Delo dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 4 majarji, 7 hlapcev, 20 vinlčarjev. 2 strojnika, 2 Žagarja, 1 elektrotehnik, 1 kovač, 1 ko-lair, 2 tkalca, 1 ekonom ter več vajencev (koiarske, kovaške, livarske, lakirnifike, pekovske, čevljarske, krojaške, ln ključavničarske obrti in trgovske stroke); razen lega tudi 5 dekel, 8 kuharic, 12 služkinj, 8 sobarice, 1 vzgojiteljica, 1 kuharica k orožnikom, 1 kuharica v graščino. 2 kuharici, 4 izurjene delavke za izdelovanje makaronov, 1 šleparica, 1 hotelska sobarica, 2 gospodinji, 2 postrežnici in 2 šiviljski vajenki. — Iskalo pa je dela v preteklem tednu 139 oseb; praznih službenih mest je bilo 114, dela pa je dobilo 72 oseb. Odpotovalo jih je 13, odpadlo pa 41. DIŠAVE SLUH Radio Programi Kadio~Ljubljana t Sreda, 13. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna na|>oved, reproducirana glasba. — 18.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 18410 Pravljice, pripoveduje gdč Vencajz. —_ 19 O morju, predava ravnaleli dr. Bohni. — 19.30 Prenos opere Canneii". — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi! Sreda. 13. iebruarja. Zagreb: 17 Pravljice. — 17.30 Popularni koncert. — 20.35 Koncertni večer. — 22 Lahka glasba. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.10 O Smiini. — 18 K Delavska ura — 19.05 H kova dama. — Stuttgart: 13 Plošče. — 15 Mladiuska ura. 16.35 Ruska glasba. — 20 JV.ozartov večer. — 'lou-louse: 13.45 Koncert. — 14.15 Jazz. — 21.30 Koncert — Beru: 16 Orkester. — 1630 Za deco. — 19 Predavanja o skavtih ni o slikarstvu. — 20 Neu-chatelska ura. — 21 Koncert. — Katcvice: 16 Plošče. — 17 Ljudsko petje. — 17.55 Prenos iz Varšave. — 20.30 Komorna glasba. — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio — 17.30 Pelje iu godba. — 20.45 Verdijev Rek.iem. — Berlin: 16.30 Ura za ot.oke. 17 Lahka glasba. — 20 Iz ; I austa«. — Nato plesna glasba. — Dunaj: II Kvartet Silving. - 16 Popoldanski koncert — 19 Delavsko predavanje. — 20.05 Italijanske pesmi. — 20.40 Bruckentr, Maša v F-molu. — Nato ahka večerna glasba. -- Biidaptst: 9.15 Vojaška godba. - 12.05 i no. — 17.45 Operni orkester. — 19.45 Lahka glasba. — 21.20 Sonate. — 22.45 Ciganska godba. — Varšava: 15.50 Plošče. — 17 O zimskih sprehodih. — 17.55 Popoldanski koncert — 20.30 Stara poljska glasba večerna glasba. 22.'«) Lahka Spori Dopist Moste pri Ljubljani Sol« v Mostah je zaprta. Včeraj so ukinili pouk ua šoli v Mostah ter učence odpuslili domov. Pouk bo ukinjen, dokler bo tra^l sedanji mraz. Šola je bila s premogom sicer preskrbljena. Toda vsled hude zime je začelo kurivo pohajati, novega premoga pa sedaj ni dobiti. Potrebno bi bilo, da se ukine pouk tudi na drugi meščanski šoli v Polju. IZ SODRA2ICE. V pondeljek, 11- t. m,, sta v tukajšnji župni cerkvi obhajala zlato poroko g. Ivan Košmerlj, posestnik iz Sodražice št. 17 in njegova žena Terezija. Poročal j« ie njun najmlajši sia Alojzij, kaplan pri Sv. Petru ▼ Ljubljani. Kljub hudemu mrazu je potekla jubilejna syatba v cerkvi kot v domači hiši ▼ najlepšem razpoloženju, ob iskreni želji vseh svatov, da bi dobri Bog ohranil mila jubilanta še do biserne in železne poroke. Trbovlje ti Naborniki. Vsi mladeniči, rojeni leta 1904. do 19C8., ki pa niso pristojni v Trbovlje, pa prebivajo »talno tU. ter »o bili pri zadnjem rekrutova-nju spoznani ta nesposobne, pridejo letos ponovno k niboru. — Kdor tzmrd teh letnikov hoče biti na n- boru v Trbovljah. n*J M oglasi na občini pri vo-Jaškem referentu g. G rosa r Ju Kot dokaz nuj prinese sebol domovnlco aH člansko knjižico rodbine. & Prepovedano Je na pustni večer hoditi okoli nedostojno maskiran, pokopavati pusta in žaliti cerkvene obrede. Vsak prestopek se bo strogo kaznoval. Neboječa dlrJaHna. Srne tn druge gozdne živali trpe sedij glad. Gosp rudniški nadgozdar Arbar krmi dlvj-fino n-d Perfrnejo. Divjačina mu skoraj j« to roke. Porabil Je za hrano živalim že več slo sena. Osnovna šola ne rmo nn Vodieah, ampak ii-dl v Trbovljah I? zaprt* ?/> 10 dni. nimii j« veliko število bolnih In tudi r-rredl & ne morrjo dovoljeno ogreli. Bojda bo tudi Šola v Hrastniku sa toliko časa zaprta. Si. K. Bled sporoča, da je g Stanko Žiiovnik odstopil kot tajnik in istočasno član S. K. Bled ua Bledu. Uanssenov teiaj v Ljubljnni za skakače ln tekmovalce ua daljavo se nadaljuje dane« v sredo cb 14 popoldn! zopet v kozji dolinici pod Šišenskim vrhom. Kdor še ni prisos'voval tečaju, pa ima Interes zanj, se lahko še Jutri pridruži, prijavnim; ni in tudi ui dolžnosti prijave. Trening se vrši v skakalni tehniki in v tehniki za tekmovanje v smuškili tekih. Državno prvenstvo v smiiikih skokih, ki se vrši v nedeljo v Mojstrani, bo gotovo največje tekmovanje v skokih, kar se jih je dosedaj vršilo pri nas. Stariali bodo gojenci dosedanjih ilansse-uoviii skakalnih tečajev, pa tudi ostali nafti skakači, tako, da bo izvedenih skoro 30 skokov v času tekme. Vabimo vse smučarje, pa tudi ostalo publiko, da si ogleda najveličastnejšo panogo sinuškega soorla --tekmovanje v skokih. Zmagovalec prejme naslov državnega prvaka za leto 1929 in oosebno nagrado Jutra*. C)3tali placirani dobo piakcl in diplomo. Tekmovanje se vrši po prihodu dopoldanskega vlaka ob pol 11 dopoldne. Športni dogodki Naši t, mu r ar ji so tekmovali v Zakopanih na 18 km . Janjia .loško je prišel v 1 : !12 : 17 kot 16 na cilj. Godec, je zasedel 2fi mesto, Jnnko Janša 29. iu Kmet 88. mesto. Spričo izborne mednarodne konkurence so lo prav dobri rezu It ti. Prvi je prispel na cilj Finec Saariuen v 1 . 21) : (13. drugi je bil njegov rojak Kuutil i v 1 : 20 :10. V kombiniranem smučanju na 18 km je zmcgal Finec J"rvinen v 1 :23 :21. Jugoslovani so tekmovali tudi v tek« vojaških pa^ol in so zasedli za Finci, Poljaki. Po-muni in Čebrs'ov("ki 5. mesto, pred Francozi. Na programu jo bilo tudi 18 tarč s 30 streli. Čas Fin-rev je bi! 3:11: 41 f12 hrS, 20krat /"deli), faa Jugoslovanov 3:34 : 22 (7 in 7kral); šlo >e na 28 km. S skokom kombinirani tek ie dobil Vinja-lvngen. V skokih ie dosegel naidaljšo razdnljo Norvežan Kleopeu / 38 in pol m. izven konkurence jo pa nrid-\ie skočil njegov rniak Knml. 71 in pol m, in ie bil tudi v končni klasifikaciji prvi. — Na sinučirs''em zborovanju v ZaVonanih so sklenili, di se bodo vršile bodoče smufovs1"* olimpijske igre v Ameriki: krni b'»do S« določl'i. V tel-mi dvv«p(f«*n'ii bobov v Davosu je do« bila nrvo mesto Ho'aml*ka. dru^o Nemčija, t-etje .ApTiija. Svetovne prvenstvene tekme leta 1931. se bedo vSPo v NV»m?!H. Zn^ni olimolonik Hesdoit je dosegel na sin-kr,llš^i Cresta Plin s skeleta«*«! takšno delno hitrost. d , hi d^lo to ns uro 121.1 km. Tfninber" se ta zn svoi pornz p^ott BnTtan-prodn bltro revrnšfm? in si ie pvlborll nrf drs-»J. lipi te1rm"h v Os'o nns'nv e/o-m?-« prvoku: dnu?! j:-> bit B"Pr>)iirri,d. tretU Stnksrnd f?ezu'1-fi detama niso t"1-'l kot IMi fj prv-ki oh;Fnfno dospelo: rilfial ta m"*«) n."<>r>rofnl veter TOO m je predrli Tb. v 4P.1. Peters«'i v 4».l: lKof> n, fh. v 2 : V 4. P«"fuj. grud v 2 • °5: m B-Uancrrrd v fl • 08 ^. S^s-rud v 9 • 0*2- 1O000 m St v 17 : ,"7. n. v 17 : 5°2. fumbei-Mv roi,->'- Vnnni z-dnHč v Ameriki ni line' s-«*?«: na 1 i""fo ga Je premagal Amert* kanec Crrnnpr v 4 : f J. Onoerov r"fak TUden ta od nrr""'*^ rveze If.nfct zonet p^mn kot cmnter; Vomedifo te torej prt k""'" Tudi Francoz« Fnreta so reWa1it'eir«li. V Prnncilo ie wv"b'ioTvb no nrnslOV>"Ie ve8 I„,Y,on,«Mli no—vr»",'-,ifc kii>bov. V Mnnn^oimn n-l VwrS'-om sp 'e vrSPa 13. ncpemetnA tekmn med in Prim: rmnta le Nem*'!"' v ror,rt5Rpllexicns sur lc vers framjais« nas po-veJe pisatelj do temeljnih zidov m do najskriteiših ce'tc ogromne stavbe, katero je posvetil slavi krščanskega vsemirja. s. š. UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesorja O r o-žna odgovarja vedno bolj rastoči potrebi. Pričujoči " čbenik z lahkoto in temeljitostjo obenem uvaja v popolno znanje češkega iezika. (Cenu broš 40. vez. 30 Din ) Dobi so v Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. . Honore Daumier (t 10. febr. 1879.) Petdeset let je minilo od smrti velikega francoskega risarja, karikaturista m grafika. Hodil se je 26. februarja 1808 v Marseilleu in zaslovel že s 25 leti po svojih grotesknih slikr.h. Tekom svojega življenja je vstvaril okrog 4000 litografij, upodabljal je skoro izključno kemične scene in dogodke dneva, nesmiselnosti in bedastoče iz življenja čudnih ljudi, smešno stran velikih dogodkov, norosti mode. Posebno je znal Caumier prikarati kemično stran malomeščanskega filistrstva ter slabe točke in ka-rakterne hibe jjoedincev. V tem pogedu je bil kre-p^.. in jed.nat, pogostokrat tudi brutalen .58 16*. W Iti.'- . ltK6t< 118. 0 2y7,l3 29-J.I3 -'98.(3 298. -0 (482), 3. 434 -485, 4. 437-438.50. 12. 465-466, 7% inv. pos. 87.50 d., agrari 52— 54. Bančni pap.- Hipo 55-55.23 (55), Poljo st. 17.50-18 (17.50), nova 16-16.50 (16), Kred. 03 d., Li. kr. 125-180, Med-jun. 57.50 <1., Nar. 7100—7500, 1'raSted. 980—935, Srpska 153.50-154. Ind. pap.: Gutmiuin 200—305, Slavonia 5-5.50 (5.50), Slavcx 103 104 (101), Da-niča 150—170, Drava 460-465, Seferana 475—480, Isis 20-25, Raguseu 490 bl„ Trbovlje 475-485, Vevče 118—125, Piv. Sar. 220—230. Dunaj. Podon.-eavsku-judran. 87.85, VViener llankverein 25.20, Bodencredlt 109.25, Croditanstalt 59.15, Esconiteges. 28, Aussiger Chemische 256.20, Slavouia 0.03, Mundus 1P0, Alpine 40.50, Trboveljska 58 90, Leykani 9.10, Rimu Murany 122. Žito Radi pravoslavnih praznikov novosadska in »omborsku borza nista poslovali, toda tudi izven-borzni promet je bil minimalen; kei so ameriške notacijo za pšeuico bile včeraj višje, so tudi pri nas zahtevali nroducenti in trgovci nekaj viSjo ceno. Na trgu vlada splošno pomanjkanje blaga in pri omejeni ponudbi se blago, ki je za takojšnje ix»i-ljanje na razpolago, brez težave razpeča. Zlasti večji mlini se sedaj zopet zalagajo. V ostalem je položaj nespremenjen. V Ljubljani notira jo: Dež pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post., plač 30 dni. dobava promptnaj: pšenica 80 kg 2% 237.50-200, febr. 292.50-295. marec 297.50-300, april 302.50- 305, maj 307.50-310. moka Og vag. M. fko Ljubljana plač po pre|cmu 420—425. soržica (50% rži. 50% pšenice) fko post. Domžale 277.50— 2S0, koruza laplatska 325 -330. času primerno suha 295 1297.50. lečrneu bar pol. 345-347 50. bč 330-I 332.50. Zaključkov ni bilo. Tendenca nespremenjena Novi Sad. Radi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica marec 2508-24.97, zaklj. 24.97-24 98, maj 25.94-25.87, zaklj. 25.87 - 25.88, oktober 26 18-2« 13, zaklj. 26.12 -26.18. rž marec 23 06-22.95, zaklj. 22.95-32.96, ! maj 23.86-28.78, zaklj. 23.76-23.77, oktober 28.96 -23 90, zaklj. 23.83-23.85, koruza maj: 28 40-2837. zaklj. 28.86-28.38, julij 28.40-28 37, zaklj. 28.36- 28.88. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 8 vagoni bukovih nežamanih hlodov. Tendenca mirna. Eksekutivni nakup: 4 vag. drv suhih I. fko vag. par. Stična po 25.95. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edu-ard Sabor3ky & Co, Dunaj.) Prignanih je bilo 4978 pršutarjev in 3581 špeharjev, iz Jugos'avije 41 pr-šutarjov in 1566 špeharjev. Cene- špeharji I. 2.25 -2.E0, ekstrem 2.35. II. 2-2.20, kmetski 2-180. ekstrem 2.40. Pršutarji I. 2—2.50, ekstrem 2 60. Splošna tendenca živahna. Težki špeharji cena vzdržana, srednja teža, posebno kmetski 10 grošev dražji, pršutarji 20—80 grošev dražji. Zagreb. Amsterdam 2279.75 -2285.75, Berlin 1850.50—1353.50, Budimpešta 991-55—994.55, Curih 1094.10-1097.40, Dunaj 799.02-802.02, London 276.18-276.98, Nowyork 36.76-5696. Pariz 22152 —228 5?., Pragu 168.20-169, Trst 297.05—299.05. Belgrad. Radi pravoslavnega praznika borza ni poslovula. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 12336, Budimpešta C0.60. Bukarešt 3.11, Dunaj 73.03, London 25.24875, Newyork 519.90, Pariz 20.3075. Praga 15.38. Trst 27.205, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Madrid 83.20. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4925, v Londonu 276.45, v Newyorlcu 175.50, v Pragi 59.35. VREDNOSTNI PAPIRjl Ljubljana. Celjska 158 aen., Ljublj kreditna 125 den., Praštediona 9£0 den., Kred. zavod 175 d., Vevče 120 den., Ruše 260-280. Stavbna 56 den., ftešir 105 den Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 430—432, kasu 430—432 (431 n), termini: 2. 131.50- 432 naiuovojša dvokolesu. motor:e. šivalne* stroje. Otroški vosr r^rrr-" mJ Uj4 5* - i\J- N< KČsfl o^Č-g83 31=;< TirS Si a o a - to .toioJ^F n" - ° "C 5'S H** ■3 8 3-1 < C. to s < H c^iif S MALI OGLASI Vsako drobna vrstica t'50 Din ali vsaku beseda SO par. Najmanjši oliIos S Din. Oglasi n*d devet vrstic se računajo vise Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo murni] •> Žagarja izurjenega vestnega k be-nečanskemu larmeniku, oženjenega, ua stalno mesto. prosto stanovanje 2 sob, kurjava in razsvetljava, sprejme lesna industrija Ivan Srebotnjak. Sv. Peter v Savinjski dolini kovaški mojster, izvrsten delavec. Vpraša se v podružnici »Slovenca« v Celju. Pozor, brezposelni! Inteligenten delavec za stalno specialno delo se sprejme. Pogoj: skrajno zanesljiv in trezen, lepega vedenja, pismen, nad 24 let star, iz Ljubljane aH predmestia, ki zna vsaj deloma tudi nemški i jezik. — Lastnoročne pi-! smene prijave z navedbo osebnih podatkov, dosedanje zaposlitve in naslova je nujno vložiti na upravo Slovenca pod označko »Marljiv monter« štev. 1395. Pekovskega vajenca poštenih staršev, rabim takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1340. Mesarskega vajenca ,M)š'enih staršev rabim. -Naslov dobite v oglasnem oddelku »Slov.t pod 1215. Iščem učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, iz dobre rodbine in dobrim šolskim spričevalom. Oskrba v hiši. — A. Vahčič, Videm-Krško. Išče se vrtnar samo za vzdrževanje že obstoječega parka. Ker nima drugih vrtnarskih del, bi bil dotičnik dolžan opravljali razna notranja dela hišnega sluge, kot donašati drva, snažiti avto itd. - Ponudbe na »Fublicitas«, Zagreb, Gundulieva 11 pod Za- 18.855 z označko zahtevka plače in dokazom, da se razume na vrtnarstvo. Trgovski pomočnik špecerist, popolnoma iz-vežban, vojaščine prost, vešč slovenščine in nemščine, se sprejme za takoj pri Franc Matheisovi nasledniki, Brežice. Učenka za trgovino mešanega blaga, z lepo pisavo in fe mogoče z znanjem cirilice, se sprejme. Prednost ima hčerka železničarja, stanujoča v Šiški. l astnoročno pisane ponudbe na upravo Slov. pod značko »Marljiva št. 1163«. Kemična tovarna s sedežem v Ma iboru -išče zastopnika za Kranjsko ter del Štajerske. — Oglasiti se je v pisarni Društva trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska ccsta 2; pisarna je samo za člane društva. r ■ *« »v* • \luzbei\cejo Čevljarski pomočnik išče dela. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Marljiv 1306, Prekmurje. Samostoj. gospodinja išče mesta pri manjši družini. - Naslov v upravi Slovenca v Mariboru. Sprejme se učenka v trgovino z meš. blagom One, ki so zadostile obrtno ali trgov, nadaljevalnim šol. predpisom, imajo prednost. - Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« štev. 1384. Gospa ali gospodična se išče kot družabnica s kavcijo 60.000 Din. - Naslov na upravo Slovenca v Mariboru pod: Sigurno. Reeksoedltni odsek Privred-ne zadruge L. R. - Sušak prevzema v reekspedicijo vse vrste in vsako količino lesa za inozemsivo skozi Sušak, po sledečih cenah od frankiranega vagona do parnika v sušačkem pristanišču: 1. Žagani les, s pokrivanjem, 4-45 Din za vsakih započetih 100 kg. 2. Žagani les, brez pokrivanja, 4'25 Din za vsakih započetih 100 kg 3. Hlode, bordonale in dolgi tesani les, 4'40 Din. 4. Železniške prage vseh vrst. 4-20 Din za vsakih započetih 100 kg. Blago je prosto od vsake ležarine štiri tedne. — Odpremne in carinske dokumente nabavljamo strankam po lastni ceni. Natančne informacije daje: PRIVREDNA ZADRUGA L. R., SUŠAK, poštni predal 220. Kmetsko dekle išče službe v mestu ali v bližini mesta, vajena tudi nekaj šivanja in kuhe; nastop takoj. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 1383. Krušno moko naiboljše vrste dobite veduo svežo pri A. & H. Zorman L i u ti I j a u a. Stari irg 3?. Blago dostavimo tudi na lom — Pre>Z'tmmo v mlev tudi v-Ma II II llBlifU veletrgovina A. VOIH LJUBLJANA Kraljeva cesta 24 Fina šivilja podfiane ubija ratOL se priporoča ceni. damam p0ijt mišl ubija ARVICIN na dom. - Naslov pove giuri;e ubija GAMADIN uprava Slov. pod št, 1404, stcnice ubija STENOL j Bolhe ubija PULEKSIN D I Dobivajo se povsodi Biokcmia. Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel br 59-69 Prodamo Poročne prstane darila za neveste in ženine nudi F. Čuden, Prešernova, Ljubljana. Črna suknja nova, za srednje močno osebo, naprodaj. - Naslov v upravi pod štev. 1403. $ewrj»emoko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik — Solidna postrežba. BunaisHi velesefem (10-16 mana 892«) (uoiunda do li. marca) Posebne otlredltve: Medna-odna razstava za avtomobile in motnri a kolesa Tehniške novosti in isna.dbe Cestne zzradoe — Premoi-ova ki Umetna svila — Dun. modna kožuhov. Razstava tivil in na-tlaui' Vzorno pojede'ftt>o in gozdarstvo Razstava »str j-ke pitane živine (15.-17. marca 1029) Nitakeia vizuma! S sejemsko Izkaznico in no'nlni listom prosi prehod avstrijske meje Ogrski potni vizum za prehod se dob prati predložitvi sejmsko izkaznice na meji. Znatno vozne ola\5avo na lugostovau-kib. ogrskih in avstri s«ih železnicah, ua ilonavi. Jadranskem morju ka.or.tuil pn 7.raCn<-iu prometu! Pojasnila vseh vrst kakor ludi velcsejmsko izkaz nire Ino Oin 40" •) se