POLOŽAJ V PREMOGOVNI KRIZI
Stavka v antracitni industriji je postala bolj vrjet-na. — Delavski voditelj je posvaril Warrinerja, naj opusti svoje stališče glede povišanje mezd in check-off a. — Zopet je zavrnil predlog arbi-tracije spornih vprašanj. — Ne upa, da bi operatorji popustili.
Poroča John J. Leary.
Morilec Schwartz izvršil samomor.
Chas. Henry Schwarz, Id je ubil nekega človeka v svojem laboratoriju, je izvršil samomor, ko ga je obkolil policijski kordon.
SAX FRANCISCO. Cal. 10. avgusta. — En sam strel iz revolverja je popisni 1 včeraj zjutraj; skrivno-; t ' "qperfekt-nejja »lochia" v S:«ri Framcisseo ko si je p>i*jna'l Charl-es Henrv Selnvaiitž kroglo v glavo, ko ga je obkolila težko oborožena policija.
Da je bfl pripravljen na ta'k ko-itcc je razvidno iz ipisma, naslovljenega na njegovo ženo. V tem p:.-imi zamikuje Schwartz trditev. da je zasnoval umor v Walnut Cree.k laboratoriju v upanju. <Jh bo k-olekt-jrM $100.000 zavarovalnine. a priznal uboj moža. kojeon truplo so nisli v razvalinah uničene naprave in o 'katerem je njegova žena vedno trdila. da je truplo njenega iMjigreša-neira moža.
Schwartz trdi, da .je ubil svojega nispr .Titovi ka v sa m obrambi, čeprav kažejo razkritja, da je šfl va dan zločina v Oakland ti r pripravil skrivališče. To j<» pojasnil s tem, da je imel nezgodo s svojim avtomobilom in da je našla policija :v njem žganje. — Hotel em se ^kriti za 'par <lT*i, — je re-Kel.
Skrivnostni poziv po telefoni1! je vpra--.il včeraj ob štirih zjutraj policijo v Oakland in B rkelev v i.eko elegantno hišo v Oakland. Policija je zastražila vse izhode [ter ud vi a v grtaniotvainje. v katerem j se je skrival Schwartz.
JJo prvem naskoku je padel ; znMraj strel. Ko so vdrli policisti, so našli le še truplo moža, ka-
i	-v ,
j t r r >gn jp is.ka.la |>o!icija po celi ■'(Vželi. P.Ssmti ki "so ga dobili v že-• pu sanionioriilea. je glasilo: J — Moja draga žiina in otroci: -laz nisem kriv ztočina. katere-' ga no me obdolžili. Pretdkli pane-(H'ljek ali torek je prišel v tvor-nico n »ki mošiki ter prosil za delo. Govorila .sva nekaj ča<a m nato je rok'1 mož naenkrat, da mu moram dati denarja, če mu ne daan dela.
—	Napadel me je. Udaril sesn sra i>o glavi. Padel ie. Zopet sem ga udaril.
—	Spravil sem truplo v omaro ter vSe |>o>spravil. Lahko si mislite. koliko sem trp^T.
—	Nobenega načrta -nisem imel P redu o je t<o zgodilo. Ne. vesel >em bi! da morem mimo nadaljevati s svojim delom in da imam
ATLANTIC CITY, N. J., 10. avgusta. — An-
fracitni mezdni spor se je pomaknil za nadaljni korak proti stavki, ko je objavil John Lewis pismo, naslovljeno na Samuela Warrinerja, v katerem je označil kot ceno obnovljenja pogajanj opust stališča delodajalcev glede povišanja mezd in checkoff sistema. Razventega pa je Lewis namignil, da ni nikaka nadaljna korespondenca zaželjiva, dokler se ne bo tega storilo.
—	Vaši pooblaščenci v Atlantic City, — je pi-eal Lewis, — so informirali zastopnike premogar-jev, da bodo zavrnili vsako zahtevo, ki bi motila proizvajalne stroške. Poleg tega pa so tudi zavrnili prošnjo za priznanje unije. Vaše stališče potrjuje stališče vašega komiteja. Naj bo tako. Nočemo se prerekati še nadalje, po proglašen ju sodbe. Veselilo me bo slišati o vas, ko boste opustili to stališče.
Ta ultimatum ne pušča med stavko, ki bo izbruhnila 1. septembra ter sedanjim časom ničesar drugega kot popolno retirado Anthracite Operators Association glede njenega stališča, tikajočega re glavnih zahtev premogarjev.
Nikdo, predvsem pa Lewis sam, ne pričakuje y popusta delodajalcev. Edino upanje za intervencijo je governer Pinchot, kajti zvezna vlada je izjavila, da se bo držala politike nevmešavanja.
Pinchot ni še formalno objavil svojega stališča, a je namignil, da se ne bo posebno žuril s svoje strani.
Pismo Lewisa, objavljeno včeraj, je odgovor na Warrinerjevo pismo, dostavljeno pretekli četrtek, v katerem je zanikal trditev, da ima komitej delodajalcev navodila "zavrniti vse koncesije, negle-de na primernost in logiko zahtev premogarjev". V istem pismu je tudi dal izrazu upanju, "da bo mogoče najti sredstva, da se prepreči prekinjenje obratovanja". Ta zadnji predlog je Lewis popolnoma ignoriral.
Taktika Lewisa, kot nam jo razkriva zadnje njegovo pismo, je skrajno slična taktiki A. J. Cook-a, voditelja angleških premogarjev tekom njih zadnjega spora z delodajalci. Cook je zapretil s stavko, razven če bi delodajalci izpremenili svojo fronto. Edina razlika obstaja v frazah, katerih sta se poslužila oba. Cook je zahteval od delodajalcev: — Umaknite svoje predloge, a Lewis pravi: — Umaknite svoje stališče.
Radi velikih nevarnosti, katere bi vključevala premogarska stavka v Angliji, se je Cooku posrečilo dobiti intervencijo vlade. Najboljše, kar pa more upati Lewis, pa je javna podpora v slučaju resničnega izbruha stavke, na ta način, da bo od sedaj naprej naprtena delodajalcem vsa krivda radi izbruha stavke.
V svojem zadnjem pismu odklanja Lewis arbi-t racijo in sicer z izjavo, da so imeli premogarji že dosti izkušenj s to metodo uravnave.
—	Zapazil sem, — je rekel, — da ste omenili moje prejšnje pripombe glede arbitracije. Jaz lahko popolnoma razumem vaše vznemirjenje. Omenil sem arbitracijska postopanja pred par leti, ko je bil konečni sklep glede arbitracije izpremenjen med' mrakom in jutranjo zoro. Ce želite, lahko sprejmete to omenitev kot kompliment premogar-jem, napravljen izurjenemu nasprotniku.
—	Mi se v istini jie brigamo za arbitracijo. Hvala za ponudbo. Mi vemo, da mislite, da bo ta meči na dobra za nas, a odkrito rečeno, le malo vere imamo v vaše diagnozo. Dolgo časa bomo še potrebovali, da okrevamo od vašega prejšnjega arbi-tracijskega zdravljenja in do tedaj bomo ponižno odklonili vas recept.
Mussolini noče
plačati hlač.
Mussolini noče plačati hlač, katere mu je napravil neki švicarski krojač pred dvajsetimi leti.
BERLIN, Nemčija. 10. avgusta. Socijalistični list "Vomvaerts" .ie objavil danes izjavo nekoga Švica > ikeira krojača po ime-mi Cesa-r<-. ki sahtuva -k! italijanskega m>i-ni.stivjkesra predsecLni'ka Mussoli-nija. noj mu plača par hlač. katere je napravil sedanjemu italijanskemu diktatorju pred dvajsetimi leti.
Ko i«* bil Mus lolimi reven k-ot cevk vena miš, socijalist in ri^po-/.nan je prosil Cesarja, naj mu napravi obleko. — s -svilenim ipod-j šivom ter žepftm na prsih, iz katerega na»j bu kukal lep svilen robec *
Oesace se je potrudil ter proiz-v del pravcat (umotvor krojaške umetnosti.
Mussolini je napran-il mojstru velik poklon, — a je pozabil plačati obleko. Sedanji \<ladar Italije je nato po franeoslki zginil iz Švice. Cosaire je izvetdel šal-e pred par tetini da se je dvnsrnil nj^jrov srari odjemalec do sfcave ter mu pisal naj poravna >4ari račun. Mussoliniju pa se ni zdelo vredno odgovoriti.
Ce* ane je zopet pL-al ter refcel. raj Mussolini iplaea vsaj hlače, če n/ma kot ptrvi mož Italije to-li-i ko oarja. da bi plačal celo obk-) ko. Se vedno ni bilo nobenega od
• irovora.
j" _ w
i
' Nameravan atentat na španskega kralja.
PARIZ. Francija. 10. avgusta. .1? mesta H end aye, ki leži na frau rotsko-španski meji. poročajo. <la >o airetivrai-i nenkeira anarhista, ki je nameraval vprizoriti at; tnta? *.:a Tp i;'>,ko'ja kralja. An-arhista s< od vedli v Madrid. Svojih sorcarort uikov noče zda t i.
Morilca še niso izsledili.
Krvavi pretepi v nemški republiki.
Pri proslavi ustave v Nemčiji je tekla kri.— Spopadli sta se organizaciji "Reichsbanner" in * 'Stahlhelm' \—Eden je mrtev in dosti je ranjenih.
BERLIN, Nemčija, 10. avgusta. Zveaao jrlaviio mesto in obenem tudi vsa držaiva sta bila razburjena vslcvl krvavih spopadov, ki iso se za.vršili pri začasnih slovesnostih ob priliki obletnice .^prejema l eraske usta\t>.
Neki član "Stahlhelm' oi*gaiii-zaeije je bil pri tem Ubit in števil-Tt; čl^n 1 tako S»tad*lhelm o*rg-aniza cije kot nasprcrtme, ReicheibaJnner oa-ganiza.fije, »so bili ranjeni
Spopad se je za vršil popoldne, ko je korakal neki RHchištoanner • •cldelek po Kirrfuerstendammu. da se udeleži velike demonstraciji« reipiihlikam.ee v. Glaisi se, da so bili republikanci najpadeni od ^ku-pii\e n.teijanrdistov. Vodja R dcihs-banner oddelka je od-dal par strelov v zrak, da preplaši nasprotnike. ki so se bližali, a !ko so slednji šc vedno korakali naprej, \la napadejo repiublikiatnce, je ustrelil v množico, in neki član Stahl-heim organizacija je omahnil mv-tev na tla.
Nato se je vnel splošen pretep, ki se jo končal šele tedai. ko je prihitela policija ter razpnala de^ monsrrante. Voditelj R-iehsbam-ner mož se je ud®l. ] lz v-eh deilov Nemčije in celo ! iz Avstrije so dospele d dejracije j ustavotvnrnih državljanov in meščanskih oarjrairizaeij. da ojaeijo 'vrste Reichst^anuT organizacije in povsod so vihrale črno-zlato-rdečo zastav«- .^publike. Kakih 50.000 l judi je dospelo v ta namen v Ber-in.
V prednvstju Treptow se je vr-'-iia vri ra j veli-ka parada repr.bli Kanccv. Domneva se. da si> je "de ležilo t<- i»arade kakih 100.000 ljudi. Zvezi Reichsbanner pri]>ada sedaj 3 000.000 mož, ki so pripravljanj \ slučaju potrebe žrtvovati >voje življenje za republiko
SOFIJA. Bolgarfiko 10. avjr. — Več kot .stfo lj'iili je bilo a-n-trra ■uih v n wurnu, da kslod«" morilce 2rr.:ke>ra trgovca Ni<*oilaid'vsa.
Umor imajo najbrž na ve>ti iiiaeedon^ki besrunci.
Štrajk francoskih uradnikov.
krotjr sebe -tebe in dečke, a nato ji prir:ei i :k nenaden konec lepih
OAKLAND. Cal., 10. avsusita. Charles Schwartz, doma -iz Nenn-čije, je bil generalni ma,na/jrer kemične tvori lie? v WalnuA Creek, v bližini Martinecz. severno orl tukaj. Stanoval je v bližini tabora torija.
V noči 30. julija je delal v laibo-ratoriju ter telefoniral -svoji ženi. da bo prišel «kmalu domov. Dvajset minut pozneje pa ^ je <za\-r-sda eksplozija. I/judje. živeči v bližini, so pi-ihitrli ter našli nio-£ko truplo. Bilo je močno obžjra-no in obr;:iza ni bilo >mo<?oiče iaiz-ložiti. Obraz je bil polit z neko kislino.
Prsti so bilo odrezani, oči vidno
PARIZ Francija. 10. avprusta Stavka bančnih uradnikov v pariškem okrožju ctraja že t: i tednr-. Število štrajkarjev narašča vsak can.
Italijanski stotnik se je ponesrečil.
RIM, Italija. 10. a>v<ruNta. — Danes ve je na aerodrom« pri Centioeelle snutino ponesrečil 'talija n ki stotnik (Jcraid'a d^Alle sandro. Njegov zaikondov j- pade* •v velike višine na tla.
v nanienn da se prepreči identifikacijo s ponnoejo odtisov prstov.
Žrtev je bila pozneje wl^ntifici-rana kot Oeiber Warren Barb, sin R°v. Barba ia Jer-i v Shore. Pa Barb je /»o^m-«! za neko misijo ter je bil vojni veteTan.
Ton tega pisma je zelo presenetil številne, ki so govorili z Lewisom neposredno po sprejemu Warmer jevega pisma. Takrat prevladujoči vtis je nI, da ne bo odgovor popolnoma zapaKnil vrat, katera so odprli delodajalci zaN obnovi jen je pogajanj. Ne ve se še, če vpoštevajo definitivno izjavo glede stališča vlade v slučaju stavke.
Stinnesovi dediči na robu propada.
Stinnes je namignil, da je bankeroten. — Zapretil je, da se bo proglasil insolventnim, če ne bodo bankirji bolj popustljivi. — Dolgovi rastejo neprestano.
Poroča Samuel Spewack.
FRANCOZI PORAŽENI V SIRIJI
Francozi v Siriji so bili dvakrat poraženi. — Vsta-ši so napadli kazilne kolono in le 60 ljudi od 166 je ušlo smrti. — Poveljujoči častnik je izvršil po porazu samomor. — Položaj ni tak, da bi se bilo treba vznemirjati.
PARIZ, Francija, 1 0. avgusta. — Več kot sto vojakov francoske kolone, poslane proti Druzom v Siriji, je bilo masakriranih ,soglasno z izjavo ministrskega predsednika Painleve-ja. Poročilo #gc-nerala Sarrail, ki se nahaja v rokah vlade, je prineslo te žalostne novice, dasiravno se z izključno vojaškega stališča trdi, da ne daje položaj nobenega povoda za vznemirjenje.
Več kaznilnih kolon je bilo poslanih proti vsta-šem v pričetku vznemirjanj, je rekel Painleve. Ena teh, močna 1 66 mož, je zadela na dosti večje sile Druzov in čeprav se je junaški borila, je bila zdrobljena vsled naskoka sovražnika in le šestdeset mož >e je rešilo.
— Nato, — pravi Painleve, — je bila odposlana nadaljna velika kolona pod poveljstvom generala Michauda in tej so sledile municijske in provijant-ne kolone. Mule pa niso mogle držati iste hitrosti s četami in ko so Druži domnevali, da ločuje obe sekciji zadostna razdalja, so napadli municijsko kolono. To kolono so spremljali vojaki z Madagaskarja, ki so se umaknili pred napadalci ter dopustili, da je padla kolona v roke Druzov. Francoski častnik, ki je poveljeval tej koloni, je izvršil samomor.
Painleve je izjavil, da ni nobenega povoda za pesimizem, čeprav je priznal, da je položaj resen. Pojasnil je zadrege s spori med Druži samimi, kajti nekateri se zavzemajo za Francoze, dočim se hočejo drugi sploh popolnoma oprostiti francoskega jarma. Ministrski predsednik je rekel, da so bili Angleži prav posebno prijazni.
fra izjalovila. Tu-cli hoteli so zelo redka prikazen na trjrn. Ponovni poskusi, da proda H aim burger Hof. enega največjih hotelov v Ne-mčiji. so Se M*daj izjalovili. V eelf.ui je bila pokrita ena tre-tina obveznosti s prodajo podjetij. katere je najliatžje razpečati. i Ov-fibnn s prodajo rovov.
Finanani izvedenci berlinskih listov soglašajo, da je težko misliti. k.) ko bi o^tail družini kak prebitek po popolni likvidacij dolgov.
BERL1X, X' mčija, 9. avgnsta. Dramatično potrdilo sporočila, da b<-do ostali dediči Hugo Stinne->h praktično bre.z centa, še predno bo dovršen sedanji likvidacijski proces njih obveznosti, je vsebovano v pretivji Hugo Primeša mlajšega, da se bo proglasil ban-kurotnim razven če bi bili njihovi bankirski upniki bolj popustljivi.
To jr biLa seveda prazna pret-l-ja. kajti taka akcij« bi ne mogla niti malo koristiti dedičem Stin-t>psa. Kljub temu pa je nudila izjava bankam priliko, da opozore na vedno naraščajoče obligacije Sti-nnesa. ki ;maišajlo baje z* 180 milijonov zlatih mark.
Glavna tevokoča jie sicdaj prodaja Stinne.sovih narrtbrodnih črt. kajti trg ima pre\eč tonaže ua razpolago m tozadewma pagajanja glede prodaje ladij .so se radite-.
Dober plen banditov.
CHICAGO. 111.. 9. avgusta. -Tekom pred-stave so ukradli ba»n-<Ii1i dvanajst t i-toč dolarjev iz bla ga j ne. Rop so tako premišljeno ir <kn>bzio zavrsili. da. nimajo oblast' r predrznežih nobenega sledu.
Philadelphijski kardinal v Jeruzalemu.
JERl'ZALEM. Palestina. 9. av-g.ista. — Danes je dosj>el sem )'lii!ade!iphijski kardinal Dougherty Tukaj se bo mudil seči'.nt fini, nakar bo odpotoval proti Ri-tnu.
Potres v Levanti.
CARIGRAD, Turčija 10. a v?, wocne potresne «sunke s0 čutili v četrtek v okolici Sminie. Neka vas je bila poqjolnoma porus^ina. ločim -o bile številne drug.* moč-io t»o;ko(«r>vaiie.
Obseg materijalne škode ni še i^oto'. Ijen. vendar pa se domneva. 1 a bo ^od a velik a.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: /-	JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $19.10 2000 Din. — $38.00 5000 Din. — $94 50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot- en titoi dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni orad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 8.50	500 lir..........$20 25
300 lir ... i...... $12.45 1000 lir..........$39.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 206 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte bi izplačuje Ljubljanska kreditna banka« v Trstu.
Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj nI stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠ1LJATVE PO BRZOJAVNEM P18MU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1 —
mm je poslati najbolje po Domestic Postal Monejr Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE'BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
ppis] GLAS NARODA	I zsssr j -
I Z. New York cdo leto - $7.00 6	^^	~	'	W ^^	jjj	«nd leg«l Holidays
^ Z* inoremstvo celo leto 97.00 J	List sirskih delava V Ameriki.	78,000 Reader«.	j |
•IBUQFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Blatter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnaer Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876*
NO. 187. — ŠTEV. 187.__NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13, 1925. — TOREK, 11. AV JUST A 1325.	VOLUME XXXIH. — LETNIK XXXIII
C GLAS NARODA I
(SLOVENE DAILY)	|
Owned and Published by BLOYBNIG PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Bataer, prodorni _Loom Benedik, treasurer
PImi of krajane« of the eorporation and addresna of above officers: 82 Cortlandt Sfc, Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
M G h A S N A B O D A ,J
___"Voičo of the People"_
___leouod Every Day Except Sunday and Holiday._
Za celo lota velja lift §a Ameriko	Za New York ta celo loto — $7.00
in Kanado — ——__$6.00	Za pol lota............ $3.50
Za pol lota —____$3.00	Za niozenutva *a eelo loto_$7.00
Za četrt lota_______$1.50	Za pol leta________$3.50
_Subscription Yearly $6.00.___
_Advertisement on Agreement._
"Glaš Naroda" ioKaja vsaki dan ievzemH nedelj in prgenfkoo.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčnjej>~ Denar naj se blagovoli poiilj&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naroČni kov, prosimo, da ss nam tudi prejšnje bivaiiiče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 CortlaHdt 8treet New York, N. Y.
HINAVSTVO V CVETJU
Objavljana je bila oporoka pokojnega Wiliiam .Jennings Bryana.
Njegova zapuščina znaša malo manj kot en milijon dolarjev, kar pomenja čedno svotieo za moža, ki ni bil nikdar industrijski kapitan, temveč profesionalen politik, kojega fkarijera se je pričela pred tridesetima leti in ki ie igral v«c prej kot dobičkanosno ulo-go v ameriškem javnem življenju
Analiza njegove oporoke nam razkriva tipični slučaj ameriškega politika, ki misli iskreno ,a deluje v povsem napačno smer. vsaj po našem skromnem mnenju.
Mož, ki je nekoč z velikim patosom izjavil, da se ne sme pribiti človeštva na zlati križ. ki se je zavzemal za odpravo zlatega standarda kot merila mednarodnih finančnih odnošajev, je bil idealist, a obenem tudi sila praktictn človek.
Ko ie zaslovela Florida kot paradiž ameriških kapitalističnih postopačev in njih 'priveskov, je 'dl idealno navdahnjeni Bryan to-bKo praktičen, da je pričel špekulirati z zemljišči v Floridi.
Čeprav izjavlja v svojem testamentu, da je posvetil svojo gla.v-no brigo veri in vzgoji, s politiko kot stranskim predmetom, je vendar tudi re**niea. da si ie pridobil večino premoanja, 'katero je sedaj zapustil svojim dedičem, s čisto navadnimi, prozaičnimi aamljriškimi špekulacijami, ki postajajo v Ameriki od časa do časa moderne ter prinesejo nekaterim bogastva, a večini i?gubo par prihranjenih grešev.
Resnično veren človek, v s prevzel od resničnosti razodetij, bozje besede, "kot vsebrvane v B-bl.ji, ne bo obešal svojih verskih prepričanj na veliki zvon. posebno pa nc testamentu, kojega vsebina je okrajno materija 1 na.
Tudi v tem aziru je Bryan tipičen za ono vrsto AmerFkaneev ki liočejo v.kovati v verige ino^'rnp'/a suženjstva e:li narod, pribiti na kriz prosto misel ter prepr:Čanje, da se lahko vsakdo izveliča po svoji lastni fa-zoni.
Možje kot Brvain so ovire, ne pa gonilne sile modernega sveitd, človeškega napredku in pospežnja ter konečno uresničitve velike ideje rt*>ničnega človeškega bratstva in prihoda zaželjenega mile-nija.
Med vrste ameriških "would-be" reformatorjev se štuliio tudi velekapitalisti k.»jih edma nalaga v življenju je množiti premoženja, katkia .so nagroinadili njih očetje.
Prvi nted temi je mladi Rockefeller, kojega privatno življenje je neoporečno, ki pa se vtika v stvari, katerih ne raizume in podpira stremljenja, kojih edii.i in izključni namen je oropati delavce se zadnjih ostankov svobodščin, katere jamči ustava Združenih držav.
Od nekdaj je bil mladi Rockefeller pristaš ter podpornik Anti-saionske Lige, s koje pomočjo je bila uveljavljena postava. ki prepoveduje rc\-nemu deiavcu požirek krepčiine pijače, dočrm dovio-Ijujc bogatašem	kar si požel* njih srce.
Slavna prohibieijsk« postava je ustvarila gnusno napravo domačega kuhanja žganja, ki ni napravljeno na pravilen ns?hi W zastruplja ljudske mase na ''wholesale", posebno v večjih mestih in industrijskih okrajih.
Pivo in lahka vina, katera je predvsem zavždval delavec, so postavno prepovedana in v^i poskusi, da se dejanski uveljavi prohibi-cijo. so se dosedaj izjalovili.
Ivljub temu pa izjavljajo Aavtisalniska Luga in njeni trabanti. da ho ameriški narod v doglednein ča.«u osušen in da bo na to nastopila doba nevrjetne prosperit* te, — ne za delavce, pač pa za podjetnike, ki bodo imeli na razpolago obito cenenega človeškega materija la.
Kot je cveto hinavstvo v ameriškem javnem življenju v časih puritancev, tako cvjete še danes. Čeprav sc pojavlja v drugačni; bolj hinavski in zavr&tlli obliki. To, kar so bili n.(ikoč puritanski pastorji, in purgarji, so danes velekapitaliati, suženjski prisranjačt, katerim *?ta vera, morala in splošni blagobit toliko mar kot lanski sneg.
V svoji borrriranoedi skušajo doseči nekaj, kar je sploh nedosegljivo.
Eden najboljših vzgledov te duševne smeri v ameriškem javnem življenju je bil pokojni ftrvau, ki je bil morda odkritosrčen, a nepraktičen zagovornik nedosegljivih »detlov.
490 vagonov briketov zgorelo.
Te dni je usbrtihnH. pri <premd-govniku pri Pohlovicah v bližini Ileba na češkem velik požar. Na doslej nepojasnjen način je zadelo goreti t zalogi briketov, kjer jih je bilo nakopičenih za 400 va-gonor. Bampa ih Tsa sftlaidi&a z teiketi «Q fcgorefe Sc^ednjo tvqir-
nieo je požarna bram'ba rešila. 8 naloženih, vagonov je popolnoma zgorelo, ostalo je le nekaj debelejšega želeaja. Vsled »požara je bila železniška proga nekaj časa zaprta. Škodo cenijo na ifciri milijone čehdfildvaJkih kfofl. Pri reševanju j« bilo Teč gasilce^ ranjenih.
. ajv-	• z .i . Jki ' ■ jiL■'■•• *;■**"
//j^HJ	Vprašanje —
llrVm Vv	kart Ura navadnih
ciyarct.
Zakaj se turške ci-garete razliknjejo od I ostalih?
il Odgovor —
%	mU
||	kadilca Helmar	-	^
|S	cigaret.
I One vsebujejo tobak, y Zjfl^^Eo
I ki je boljši kot ves o-	SH
stali domači tobak, /f^^HHSuJ |	i
katerega uporabljajo	^
v vseh drugih o: g are-	*
tah.	AjBjBP^fc
J	V He'mars dobite ČISTI turški tobak.
I	V navadnih cicjareish dobite mešan
3	tooak raznih vrst. kateremu, je doda-
9	neqa le malo turškega tobaka.
Opozicija proti Cankovu,
Znano je. da se v Bolgariji Jprakticira zelo enostavna metoda, jkako treba ravnati s političnimi aretiranci. ^lož«i, ki pride policiji \ roke in odpotuje v za{>or, nekega dne 'zmanjka." Stvar se poja-i sui, ako ne gre drugač/, Običajno ])a niti ne. iZmanjba!lo pa ga je na ia način: Mož je dobil a* 'zaporu! kratko malo bodalo pod rebra. O-j fieieluio zato ker je hotel "pobeir-J niti *\ a so grn opazili in <v ni lu»-| tel pokoriti, je morala straža sto-: viti svojo dolžnost. Tako jih ji j "pobegnilo" ž.' na stotine, na ti-; soče od Stainholijskeaa dalje: v^i so -sli T>o isti poti v smrt.
Slučaj našega podanika. Red žepa Redžepoviča, Arnavta iz l*ri-zrena, spada prav v to vrsto. To ie le °n primer izmed tisočerih, e-den, ki je vsd *1 diplomatske in-terveneije prišel na dan bolj nego drugi. Bolgarska vlada ga je i:i- j clire»ktno priznala in se zavezala k j plačilu odškodHiine zanj.
Ta <lu«"*aj ineče jasno luč na <!:■ ^lovanje sedanje boljrarske vla«fi . j Režim Cankova se drži \e< eas s taikiiai m podobnimi krvavimi sredstvi zoper mnogoštevilne svoje notranje nasprotnike. Saj j«' treT>a priznati, da <o bil * politične metode v Bolprariji že prod nastopom vlade Cankova tak«* kaikor s k or od a v nobeni drutri civilizirani državi, toda bile so take po zaslugi makedonstvujušcih, ki jih je bas Ca likov obdržal kot svoje pomočnike in varovance. Ali odtlej so se politične nieftvxV v Bol gariji še temeljito |>otslal>šal<' in ni čuda, če so od vseh strani vstajali arlasovi, svareči pre<l grozotami medsebojnega divjaškega pobijanja.
Opozicija proti Cankovu je bila precej močna tudi med meščanskimi sloji že kot spočetka ; k njej so spadali razen pristašev rado^la-vovske politike tudi zelo odlični politiki iz drugih meščanskih strank, osobito pa iz vrst radilikal-ne stranke ki baš v iK>sled.njii dolbi energičneje .stopa v ospredjih O-p o zri e i on abi i demokratični eknien ti so »e ves čas zahtevali l»olj humanitarni način politične 'borbe in kompromis, oziroma sfpravfljivej-še odnosa je do zmernega <Ma zevnl^oradnikorv z emigranti vred«
- i
« -.
To opozk-ionaino .stremijt-nj-e >e je pretie&lo cedo že v častniško ligo. kjer je zavzeanala ži' celo ikon-k ret ne oblike in dala pobudo za V-.iločon front proti vladi Canko-, va. Toda večina je vztrajala na strani režima, ki ji- s pomočjo nia-: kedon-^tvujuščih celo utrdil svojo ! pozicijo
j Y najnovejši dobi s.> je opozici-| zoper vlado Cankova zopet oja-eiia in miiožij ) si' napoM :di. da j bo i i * norala umakniti ter napra-j viti prostora zmernejšim možem, j Tr>da bat": so je. da <r» tf napovedi prezgodnj '. Borim v Bolgariji vrši v znamenju ckst.remn« sti in ker predstavlja režim Cankova i • j.jf!gi>v:h pomočnikov izrazit ks-t:vm. ;e zdi. da ni mislita, da bi mrp-ci žo tako l>!Ž zrušiti. Da bi se -•pivninnilo razpoloženje v vrši ali <11 ■ ni r>k ra t ion oga bloika. za t« \cndarle ^i* ni dovolj znakcV: [spremenili l»i mo*rV • v najbolj-if>jii -ilut'ajn o< -be. ne pa d>uh in nit t -»li' režima. Parlamentarna o-ro7ie,ija ]> i je še daleko nro-'laba. da t>i tnophi postati opasna.
Tako jt- podoba, da bo Bol«rari-ja korakalii po dosedanji po'ti d i-lje.
.
Govoreče ljubavno pismo. __
Iz Berlina poročajo < novem izumu, o govorečem pi.-nnu. Ako hočeš komu kaj sporočiti, se ti ni treba več vsr-ti k pisalni mizi. ampak sedi rajši k posebnemu a-paratu, v kait' r (jra ]>ovoj vse, kar ti je na srcu. Ta aparat, nekak fo. tosrraf, zabeleži na poseben kos-•ek papirja ali pl< če vi ne govorjeno besedo, ^xvlobno kakor pri gramofonskih ploščah. To karto vtakneš v zavitek in jo odpošlješ po pošti kot navadno pismo. Znanec jo vzame, vtakne zopet v pe>-seben ap-i.rat in sproži vzmet. Takoj mu karta pove. kar si je zaupal z živo besedo. Pravijo, da bodo to i7najdbo z veseljem sprejeli zlasti zaljubljenci, ki se vettno pritožujejo, da ne morejo izraziti svojih prekipevajočih Čustev na papirju taiko, kakor 'bi to želeli. Govoreče ljubavno pismo, da, to je nekaj, kar je vreelno, da se iz-najde.
| Peter Zgaga |
Se laj snio sredi pol. tja; vročina je precejšnja. Kmalu bo pa začela pojemati. Toda začetkom M'pt-'inbra bo zopet pritisiiila. Te-caj bodo (namreč volitve v razna mefitaia in državna zastopstva.
Tisti denar bi rad ittfel, katerega lK)do stranke potrošiiie, ela bodo nj-ih kandidatj> izvoljeni z voljo naroela.	• *
V newvorssko pristagiisČe je «lo-spel iz nekega južnega pristanišči-j arnik, na katerem je bilo nad t .v 1st o ;:abojev pristnega škotskega žgenja.
Alonatje iai kapitana "o oblasti aretirali, /ganje. pa z&plenili.
Mornarji i:i kapitan bodo kma-! li: spusč iii na ]iro-to. S zaplenjenim žganjem bo pa mar-nkdo na-
zdravljal ameriški prohibiciji. *
j V Ameriki je sobar, kateremu | se je izpolnila vroča želja, katero j -roje globoko v >reu vsi ameriški
I šolarji.
j V procesu, ki se je vršil v l)ay-tonu, je namreč neiki šolar nastopil proti profesorju Scop .su koi ' priča.
i * ; Grdi.ia je sporočil v Ameriko,
na bo odpotoval i/. Prane.je dm _:!">. av.custfa In i da sr bo iu:-i povrat-k;i tudi v Kana-.li ustavil, i Možak se kljub temiiljitim skušnjam, !-'i jih je imel v zadnjem času. ne more i/trezniti. Za nobeno eeno neče priti tr-zen v Združene države.
i * i
j In v svojem poročilu pravi, da sl'iven>ki romarji sproti od smeha pokajo, češ. da take uganja pater K ovc rta.
i Torej tudi romanje v Klim ni bilo v vplošnem ničesar dru.iroi»ri k«it je bila večina romanj v star-tloniovini. Romarji so s - do<*i bolj spominjali dobre pijače v Finžgar-! jevi restavraci ji in .-kup^iega pre-' r.očeva.nja na skednjUi kot pa po-l-.ožnosti v romarski cerkvi na lii ezju.
Xiiki pisatelj je taJkole opisa.] glavno mesto Združenih držav:
Washington leži 1!. v zemljepisnem oriru v Anie-5'iki. pravzaprav : leži ameriškemu narodu v ž< -lodcu Prebivalstvo sesfo.ii i« ' u'adi'ikov. tistih, ki bi radi kak urad elobili in iz tnjezemskrh dl-plomatov. Washington prolneira ])i\ še predsednike, earinske Jai-ii" kuk'uJk-Klai'iske parade, gc^vorni-ke in postav. V mestu sta liaj-zamenitejši dve >4viri: kapi-ol in kapital. Washington je poln praz-■ nih 1)!'n, d in praznih obljub.
Voiev.i je umetnost kupčevanja , in trgovanja. Tako je riaprlmer rekel kramar kupcu: — Vidi t 4 tu . uro kako lepa je iti kako natančno kaže. Med brati j" vredna ile-s-(-t dolarjev, vam jo pa dam za osem. \ -lnr-aju. da pa nočete dati zanjo več kf>t štiri dolarje, j^i i d;:iti l> .di za šest.
O Brv;.ni; <e je dosti irovorilo :.:i ;pi-a!a ia ko za časa njo-govega ži\-
ljenja kot po njegovi smrti, j Vsi <o ga smatrali za kremeni-•tega n oža. ki je e»elinole ti<to gf)-voril. -o čemur je l>il trdno prepričan.
A*ir v stih njegovih modrosti j«* bilo sveto Pismo. Svrto Pismo mu je bilo božje razodetje, bi za ro^-iličnost svetega Pisma je bil Bryan pripravljen preliti zadnjo kapljo krvi.
Tako je naprimer pri javni obravnavi trdil, ela ni mogo hiti dru-gač> kot da je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra, da je Jozua solnee zaštapal in da je Jona tri dni preži val v ribjem želodcu
Te pa v sveftem Pismu en izrek, katerega Bryan nikakor ni hotel vpoštevati.
Ta zrek se glasi: Lažjr? pri<le kamela >iko«zi šivankino uho. kot bogatin v nebes a
Da a izrek ni Bryanu posebno oišal. je najboljši dokaz to. da je spravil skupaj nad osemsto tisoč dolarjev premoženja.
Iz Slovenije.
Saiv.omor mlade uslužbenke.
Ljubljana je doživela tragičen finale mlade devojke, ki je sama ameata končala svoje življenj * s strupom. Terezija tia jšrikova, ro-tlom iz S'kofje va>i pri Celju. >ta-ia 2.J let, je prišla pred nekaj meseci v ljubljansko kavarno Emono v službo kot raznašalka peciva. Tovarišiee kmaiu po njenem vstepu v službo začele n:t' njej opažati čudno pobitost in de-primiranost. ki siicer ni lastna dekletom v tako brhkih letih. A Ke-zika j ■ nato sama često potr>ži!a. da je na svetu s ima i:i da nimr? i: kogar, ki bi mu zaupala svoje i skrito gorje. Namreč ono v Tk > gorje, ki ira pi'idiridko občuti vsak. kdor nima eloma, kdor ni nikj.-r sam svoj gostxxl . . .
Ponovno se je Rezika tudi izrazila. da si komaj želi - mrli i:i počitka v jami.
Seveda govorjenja mladega de
I	klela nikdo ni jemal resno. Mrl-t ni je (Jajškova v stbi doboj« vala notranji boj in oklenila, da si konča ži\ljenie. Stopila j.' po n:e-i nih ulicah ki -:> o* up int-mu človeku tako odurne in n prija ne. ter končno zavila v neko dro-
ri " >. kj.-r .-o leč hu li tra sluteč *
ustregli njeni ž ?..Vt in ji n;r- 'i:: 1 i j-t kleničieo z Uzoloni. S trdnim j sklepom da se ponoči pr-~ •!' :ia rni s\.«t, je Reši k a vendar š> j z vi čer kakor navadno >t:»gia • i ? Milini kava ni K Ko pa j • - a ipolieii-ka ura ^e j I»' > - : k .i na -1 '.podala sp.it. In IS. jul. ob 4. zni-trai. ko se je zunaj b -lil m\ i l ei -•) nje;ie lovar:"-iee za-';* d-1 v H •-<pal:ti s->'ii težko stokanj". ! Odprle - > vratta. Iz steklenic, le-
*	j žeče nek j v kotni .i" !i;l-ir; ti duh "j!"•:) I: !u. Rc/ika pa j-* one-.ve-
ščena i,n vzdihu jloča mIoju 'a ob po j t id ji.
j Pak-lea'i so policijskega z.drnv-jr'ka dr. Avranioviča. ki j" odre-''di! takv>js;n|o prevedbo v boln-i^o. I krep s - j,. ixvr-il nagla, a 11-i;ar prepozno in tudi brezuspešno. Revica je č. : če.'.rt uit i>: lihn.'la \ : strahovitih bolečinah.
Tajinctveni požigi.
j Že delj č.usa so v okolliei tira l ca požari na dnevnem reeliL Sko ra j ni dn iva. da ne bi poročali i ite ali one vasi nov ogenj, ki ji "jnpepelil kmet^ke hiš.- in gospn-
•	dar.-ika poslopja. Vsi znaki kaže-i jo. da gre za sistematične poži
" j g dee. ^ ko le je do dej že v č mi-
II	lijanov.
i'n ' ivabf vo je zelo zbegano in " si ne ve pe>mag«ri. Po\-od na va-' - h - > organ iz i ra>l i rtraže. i:i pre-; že noč in dan na z.!:kovee. Po.vv ie naravnost nevarno h' lit
krog niš. •• ljudje streljaj » r.:i vsako sumljivo posi iv<». k.i jo di ;r». Pripetilo so j.v yr ,j;l gani jadje v temi obstrelili do inačine.
Obla-tva so >ieer prijela neka i
-.umljivih elementov, vendar ni še
med njimi pravega krivca Z(ii i ___;___
pa, da je policija z aretacijo trgovca Franca Laik asa požigaleem na sletlu. Domnevajo, da gre Lu-kasu zn gmotne interese, ki jih je zasledoval s požigom. Orožniki s{, prijeli tudi nekaj šolarjev, ki jih imajo na sunili, tla v zvezi s požigi. Nckat1 ri jH»-e>lniki >o do-;ali irrozilna pisma, ki so jili iz-rc.'ili ovoioiiko.ni. Iz pniinerjave pisave s-> je ugotovilo, da j? več «leč-k >v v zve/i - temi pismi.
Ker je v torek 14. julija zopet •:aeelo iroreti v llinnip rlrciehu v oliž Gradca in je jasno, .ela jo !> o-jfi nj poditaiknijen. se je zira-nilo tudi vojašstvo. ki podpira -e-ua j t blastya.
Brigadno poveljništ.vo v fJrad-cu ;e tlalo na mz^wlago »vddelrk c. t. ki so začeli na ogroižtmem ozemlju, kjer sc neprestano pojavljajo požari, napeljevati poljske i<defonhkc vode. da bi kihko takoj obvestdi orožnike in sra-H-c . a'ki začne /<)]ie.t kje iroreii. V pa:* urah so nait^eiljali vodiki na i .">() kalnim t.rov telefonskih vodov i:> nr.mcstiVi 1? telefonskih po-ta j. Xa ta način urpajo. d i bodo kmalu j ušli na sV.1 in jih pri j di.
Neugnan krvoločnež.
Že 11-krat rr li raznih pretepanj in celo radi uboja predkaz-novani Anton Toniše \:>. (' Hovea je j-p : enkrat piiromai pred ljub-I'um-ko diž'\;u> s .di.š"c v krvavi i'/adt \i. .ki s;> jc dogodila dne .").
I'iiaiva t. 1. Ta dan ;e sede! ohtu-i .
I ženec /'-večer \ g»»stHiii "Baraga" i na BI du s prijatelji Martinom j l*:« -« mom. Shnonom Sel»enikar-! jem in Ivanom Hribarjem pri po-I i ču vina. Okni i 8. zvečer sta pr>-; šla v go-Ttilno Ivan Zrimc in Ja-i kob Dižma.n. ki -ta sedla k sosed j t:.;i mizi. Ker ju je večja družba sosedov začela izlivati k prepiru, -la s preselila; ker ni nič ponia-gal<». sta od\a v ili;o pri S->. kova no v iču. Toda glej. cela družba je privandrala za njima in na did.j'vaia - voja izzivanja Zate -1a se že oi> 11. < .'pravila proii tion.u O 'ali so prihrumeli za njima. pa sta se jim skrila. Ko ju ni-i -n ua'li. so se razšli in Hribar ie j si ' nar.ivne-t dnenov, Tom še in tS benikar pa s|it še pospremila i I'r: Icrna. Nato sta se pri hotelu ! kler razšla; Scbcni-kar je kre nil na milino. Tom še pa preti Z;i •m riei. Naenkrat je opazil, da mu je nekdo vedno za p (tami in kn j sc- j(> ozrl. je onaz l Dežmana. i: i teri ga je stavil na odgovor radi j 'zivanja v go-tilni.	odTov r
| pa j" l'<ar.š • ziiinahnil z no/.em te: ! pr:/-: loja! Dežmanu vbod lino gin j boko v u*-i in j le -e'en slučaj : d;: ;•> o-ital Dežman pri življenju
Boj. viti Tnmšc jc bil obsojen n;
: ."> lat secev -te/ke ječe. i ___
Enakopravnost inosemcev v Angliji-
Angb r<ka lordska zbornica jr [sprejela zakon-t!;i načrt o enako • pravno^ti podanikov bivših sovra /r.ih držav z drugimi rnozemei.
V vseh slučajih—
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na 'Special Interest Account' kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOV NIC A V AMERIKI
Duševne bolesti pri živalih.
Tistim ki vidijo v živalih zgolj bestijo brez duše, se bo najbrž zdelo čudno, če bi jim kdo rekel, da tudi živali vedo, kaj je duševno trpljenje. Pa vendar, kdor živali pozna in jih ljubi ter študira njihovo psiho, da se tako izrazimo, bo kmalu spoznal, da dostikrat tudi živali trpe na najrazličnejših boleznih patološkega značaja.
Izven vsakega dvoma je, da se pojavljajo pri živalih, ki imajo, kakor človek, možgane, živce, 'razum' in često zelo občutljivo dušo, duševne motnje. Te anomalije živali — kakor človek — včasih podedujejo, ali nastopijo kot posledica telesnih bolezni, ali pa so, kar se pogosto zgodi, |>osledica vsled tega ali onega zunanjega vpliva nastalih duševnih pretresov.
Kdor študira psihologijo živali praktičnim potom in se mnogo peča z živalmi, bo dostikrat spoznal, da žival ni zlobna, uporna in samovoljna, kakor bi morda mislil kak površni opazovalec, nego da trpi na duševni anomaliji, in za take živali ni primeren bič, ampak prijazna beseda in lepo ravnanje.
Med konji plemenitih pasem je zelo razširjena nervoznost. S takimi konji je treba pametno in previdno ravnati, ker sicer popolnoma ponore in počenjajo najnevarnejše neumnosti. Tako omenja nemška pisateljica grofica Mont-gclas v svojih knjigah neko kobilo, s katero se je vozila in jo je jahala |>et let, ne da bi se ji kdaj pripetila najmanjša nezgoda. Ko pa jo je potem prodala, ni znal njen novi lastnik ravnati z njo, in nekega lepega dne je na lepem pobesnela in z vozom vred planila v deročo reko, v kateri se je utopila. Taki slučaji se torej, kakor vidimo, ne dogajajo samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Neki drugi grofičin konj je imel nepojmljiv strah, takozvano idiozinkrazi-jo, pred zvonenjem. S to njegovo boleznijo je bilo pač treba računati, sicer bi bile katastrofe neizbežne. Isti konj je tudi rad grizel o-koli sebe, vendar je grofica izhajala z njim deset let. ne da bi se ji kdaj pripetila kaka večja nezgoda, dočim ga naslednji njegov lastnik absolutno ni mogel porabiti in je dal žival ustreliti.
Pogosta duševna bolezen, ki zapadejo živali, zlasti konji, je histerija. Znano je, da histerija ni, kot so poprej mislili, specifično ženska bolezen, marveč nastopa često tudi pri moških, tako pri ljudeh kot pri živalih, in sicer še v mnogo hujši obliki kakor pri ženskah.
Tudi epile|*sija (božjast) je bolezen, ki jo pogosto opažamo pri živalih. Epileptičnim napadom so zlasti podvrženi konji, psi, mačke, ptice in tudi pri divjačini so jo že opazili, na pr. pri srnah. Zgoraj o-menjena pisateljica piše o psih in o mačkah, ki so trpeli na epileptič-nih krčih po vsej verjetnosti na-njih posledicah že zgodaj oslepeli. Xeka mačka je oslepela že v osmem mesecu starosti, pri čemer ni bilo na očeh ^opažati nikakih bolezni. Iz tega bi se torej moglo z vso zanesljivostjo sklepati, da je mačka obolela na možganih, in sicer na tistem delu možganov, kjer se nahaja vidni centrum.
Melanholija je bolezen, ki so jo še nedavno tega smatrali kot izključni privileg človeka. No, poznajo jo tudi živali. Posebno rada nastopa pri opicah. Človeške opice, kakor znano, v ujetništvu ponavadi kmalu poginejo brez vidnega znaka kake bolezni. Šele potem, ko so prirodoslovci dognali, da poginejo opice na domotožju. da je torej iskati vzrokov njihovemu umiranju zgolj v duševnih bolestih, šele takrat se je posrečilo Človeške opice tudi v ujetništvu o-hraniti pri življenju. Poskrbeli so jim s tovariši, s katerimi so se lahko igrali, jeli so se z njimi intenzivneje pečati, da so jh tako odvrnili od tužnih misli, in uspeh res ni izostal. Iz tega jasno sledi, da je telesna dobrobit ne samo pri ljudeh, nego tudi pri živalih v veliki meri odvisna od njihovega duševnega razpoloženja.	\
Pisateljica Montgelas omenja v svojih knjigah neko opico, ki je bila duševno povsem normalna. Imela je manf jo, da je po cele ure na
vala v zrak, vedno na istem mestu. Poskakovala je v svoji kletki kakor tudi, kadar jo je izpustila na prosto. Pri svojih skokih se je dvignila jedva 10 cm od tal. Če ji je kdo pri tem njenem opravilu dal sladkarij, je poželjivo zgrabila po njih, si jih vtaknila v gobec in takoj nadaljevak s skakanjem. Kdor jo je opazoval, je imel vtis, da sma tra svoje opravilo kot neobhodno potrebno, in zato jo je najbolj raz-kačil, kdo jo je pri tem motil. Dokler je tako skakala, je bila razigrana od veselja. Včasih pa j^ je prijelo in se po cele ure ni zgenila z mesta. OcjK-Ia je žalostno v kotu in topo zrla pred se. Grofica pravi, da še nikdar ni videla tako čudne opice. Nekoč jo je v takem momentu fotografirala. Baje je bil njen otožni izraz na tisti sliki čudovito sličen človeškemu.
Najčešče se opažajo duševne a-nomalije pri menežarijskih živalih, kjer nastanejo kot posedica u-jetništva. Posebno trpe živali, ka-da jim pogine njihov drug. Tako je nekemu severnemu medvedu v Muenchenskemu zoološkem vrtu p0?inil njegov dolgoletni tovariš. Medveda se je polastila velika oto-žnost. Neprestano je jel hoditi tri koraka naprej, tri korake nazaj, povsem mehanično in apatično, čeprav je imel v kleti prostora dovolj za širši razmah. Ves M nenehen je hodil gledat nesrečno žival in marsikdo se je medvedu smejal, ne da bi pomislil, da je neizmerna žalost bila vzrok čudnemu medvedovemu vedenju. Medved je kmalu nato poginil. Njegovo močno telo je podleglo duševni bolezni.
Smrt vsled žalosti nad izgubo tovariša nastaja pogosto pri nekaterih vrstah papig, ki jih zbog njihove zvestobe in udanosti imenujejo "Inseparables" (Neločljive.) Pa nc samo izguba tovariša, tudi smrt njihovega gospodarja vpliva, na živali in povzroči dostikrat njih pogin. Komu niso znani slučaji, da je zvesti pes ali pa u-dan ptiček poginil od žalosti nad izgubo ljubljenega gospodarja Ne kateri vseznalci, ki na noben način ne marajo priznati, da so tudi živali dQvzetne za duševno trpljenje bi radi ta neutajljiva dejstva razložili često po svoje, pri čemer n<-priznavajo živalim nikakega duševnega občutka. Tako trdi neki ličen jak. da se da1 razlagati pobistost psa nad smrtjo svojega gospodarja kot posledica neugodja, ki ga pes občuti vsled tega, ker mu manj ka objekt, na katerega se je navadil. Občutek psa. ki je izgubil svojega gospodarja, je prav isti, kakor pri mlinarju, ki se je navadil vedno poslušati klopotanje mlina, pa se mlinsko kolo naenkrat neha vrteti. Tudi mlinar zapade občutku neugodja, prav tako pes, ki mu .je umrl gospodar. Tako razlaga ta učenjak. Kdo ljubi živali, ga bo ta razlaga neprijetno dirnila. kdor jih pozna, pa ji nikakor ne bo pritrdil. Če umre mož iz žalosti nad izgubo, recimo, svoje žene, kar se, mimogrede povedano, pri kroni stvarstva dosti bolj poredko zgodi kakor pri toli zaničevanih živalih, pravijo in pišejo, da mu je počilo srce. Ganljivo ljubezen živali do gospodarja, ki gre dostikrat tako daleč, da žival iz žalosti nad težko izgubo pogine, pa bi si morali po učenih besedah nekaterih pridopis-cev razlagati le kot občutek neugodja, kakor ga na pr. občuti mlinar, kadar se mu ustavi mlinsko kolo!
Baš okolnost, da tudi živali trpe na duševnih motnjafi, dokazuje, kako tenkočutna in občutljiva je njihova duša. Če opazujemo, kako izražajo živali svojo ljubezen in sočutje ne samo v medsebojnem občevanju, ampak tudi napram človeku, se moramo res vprašati, kje naj iščemo principijelne razlike med čutnim življenjem živali in človeka.
Dejstva, ki smo jih navedli, naj nam bodo v bodrilo pri našem ravnanju z živalmi, ki so nam v marsikaterem pogledu bližje, kot bi hoteli vedeti tisti ki vidijo v 'živalih' zgolj "živali." Bodimo dobri ž njimi in ljubimo jih!
BREZPLAČNO
Ta aluminjasta kuhinjska posoda za labelne
BREZPLAČNO
Star in Magriolia Mleko
Te vrste kondenziranega mleka in mleko zaeno. Razredčite eno li hrani, kjer je treba sladkorja dodajo bogatejši okus kateriko-četrtino Čase s katerekoli vrste s tremi četrtinami čase vode in dobili boste pravilno količino m leka. Na ta način boste lahko napravili marsikatero jed. Tako boste lahko skuhali dosti jedi poceni, obenem boste pa tudi zmanjšali svoje gospodinjske stroške.
BREZPLAČNO
Bazen teh dobrih kakovosti boste dobivali za labelne tudi dragocena darila. Zgoraj vidite naslikane razne kuhinjske potrebščine iz aluminija, katerih se lahko poslužujete v kuhinji ter jih dobite za naše labelne. Gospodinje iz. popolTiujejo od časa do časa to skupino. Posodo, ki je tukaj naslikana, do. bite v naši premijski trgovini- Mi je nočemo pošiljati po pošti. Žačnite da Ties hraniti labelne ter jih odnesite v bližnjo premijsko trgovino, navedeno spodaj.	k&čSritL.^,
NEW YORK CITY 44 Hudson Street n*ar Duana Street 428 Weet 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street «1 K a at 129th Street near Madiaon Avenue
PREMIJSKE TRGOVINE
BRONX, N. Y.
S78 Courtlandt Avenue
near 160th Str«nt. Bronx
brooklyn. n. y. 670 Atlantic Avenue near 4th Avenue
2 Sumner Avenue near Broadway
lon« ISLAND CITY
44 Jaakaon Avenue near 4th Street
JERSEY CITY, N. J.
su Greve near Newark Ave
584 Summit Avenue near Newark Avenue
&OJAK3, NAROČAJTE SB NA 4GLAS' NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK. V OKUŽENIH DRŽAVAH.
SOLA ZA REKLAMO
Današnji trgovec dobro razumi velik [>om'en oglasov in da zaslužiti tarerniku. kar ve, -da sc miu ti stroški stotero poplačaj«. Veliki svetovni lis.fi pa prirejajo -tudi reklamne natečaje z nagradami. Pri teli natečajih izjavi vsak aiairoe-ii i Ve -in eita^L'dj Usta, kateri ogili&s je napravil nanj največji vtis.
Letos na jeoen bo otvorjena v Parizu 4" Akademija. /za reklamo in pariški ehie."' Pose&taifki Aka-d an i je se bodo urili v umetnosti prei-euiečen ja množice. Iskali bod<o prikladnih sredsatev, ika'ko se !ju-djosupnejo, da kupijo to. kar jim hoče trgovec pmdati. Na plotu (»kolu zjrradbe za reklamo bodo razstavljene avtomatične Itatke, ki s? b'rdo neprestano sezuva.le i<n obuvale, slačile in oblačile. Vrfcefl se ho velik krog. v katftrem se bodo ohriizi menjaATiti. "Rne lutke bodo prrnašale sandaie, druare bodo odnašale lak aKte pliosne čeveljčke. Potem pridejo na vr!?to junaški škornji in Obuvalo za nogomet. Sis"beraaitiČF«n pouk v rcklamn bo to umetnost še bolj poglobil in našel nova pota. ki so trgovcem in tvorniearjem sedaj neznana.
Na drugem odkldlku akademije se bodo vežbaii prodajalci in prodajalce. To ibo /posebna vrsta reklame. Trgovci bodo poniujaii svoj « izdelke tako vabljivo, da se bodo Jppci zaplesala v mreže. Njihovo geslo je namreč, da Ne mora kupec "ujeti" t. j. stopiti v trgo-vino in kupiti to ali orno. Šola bo *krebla posebno za izoblikovanje okusa svojih gojencev, ki .bodo m o rad i sestavljati barve predmetov, katero bodo prodajali. Gojen ei bodo aresanrali ovratnice z to-
pimi vozli, gradiihi bodo piramide iz čevljev ali ssitekilenic z dišavami, ovijali bodo okol/u steklenic svilnati trakove itd. Ravnateljstvo tega zavoda, ki -sc fjedaj pripravlja na isvoje učno le*t<o. j - pre priča no. *la bo imela Akademija v kratkem na tisoče ponudnikov, ki se btxlo kotali šolati po njeni metodi. Gojenci bodo ime»li kajpada največ uspeha 'pni tistih, ki so neodločni. Ti se bodo pokorili za svojo omahljivost s tem, da postanejo žrtve pit/brisanill gojencev visoke šole za reklamo.
Oproščen morilec.
Delavce v neki dunajska tovarni Georg Kleibel je vzel od Žida Hermana Richeiesa obleko na cbrok?, ki jih pa ni redno plačeval. Žid ga je zato seveda tirjal in mu pustnd zarubki tudi obleko. To je Kleibla tako razburilo, d"-: je Richeiesa umoril. Te dni se je moral radi tega zagovarjati pred dunajskimi porotniki, ki so sicer soglasno potrdili vprašanje umo-va, potrdili pa z 8 proti 4 glasovom tudi dodatno vprašanje, ali je Kleibd ravnal v duševn^zme-denoriiti. Klelbl je bilo zato oproščen. Dunajski listi, ki obširne razpravljalo o tej sodbi, izražajo >• um njo, da so se pustili porotniki voditi pri svojem pravdo reku od mržnje proti židovstvu.
Za en milijon jugoslovanskih zlatnikov.
S postopnim sta.bili>zovanjem dinarja se tug. vlada ha vi s projektom, da spravi lrtos v promet zlatnike. Finančni min. dr. Sto* jadinovič je v tem smislu formiral predlog aa ministrski svet.
SREDNJEVEŠKE OBSODBE
Kazenski sodniki v Drazdanih XVI. in XVII. stoletja so znan! po svojih strašnih smrtnjji obs«vd-?>ah tako, da so veijaii za najhujše sodnike v svetean rimskem ea>r-stvu nemškega naroda. Na Sak--oii-keui so se vsi zločini pri sojali po kazenskem redit cesarja Karla V., ki je določali na pr. za .umor zakonca kazen utopi jen ja s poostritvijo, da je bila delinkveutu v vrečo pridejana kaka opica, mačka, kača ali stekel pes. Pred-Vio ji' vreča izginila v vodi. kar s<-je preprečevalo včasih cele ure. so morale smrtne žrtve pretrpeti slra.šne muke s strani živali, vrženih ž njimi vred v vrečo. Marija Eeinkrin v Drazžclanm je ubila svojctga moža, ker je bil nepoboljšljiv pijanec in zapravljivec m obsojena je bila »a tako hudo ka-7.1-n utopi j en j a. Sodni akti iz leta 'lo97 pišejo: Ker je Marija Itein-'lerin prostovoljno trajno trdila in priznavala, da je ubila svojega (moža, jc bila po oklepu sodišča iviaknjena v vrečo, vržena v reko ;ti utopljena. 'Prvi kazenski sod-'r.ik v Lipskem, Benedict us Oharp-zo\v, ki je unfrl okoli leti 1660 je i/dal tekom svojega 30 letnega delovanja nad 20.000 smrtnih obsodb.
Cigani ukradli otroka.
V Ha-ikovem v Vojvodini je ci-'ganska tolpa Bengari tfkradla sc-ljiaku Milovanovaou -lepo triletno hčerko Verico. > Doklej ciganski tolpi, ki je odvedla otroka, se niso prišli na sled. Naj-bržo sio' cigani pobegnili »preko meje.
ifmm |J|S ____šfh	t^nnrMS
MCtM U ^ITi	iMPti
1*gMP»IU BUiP^T^j ZA GOSPODINJE |
Pile LSABELLE KAY
Rlovonska K"«n«Hiinja v Amerik! vedno z veseljem sprejema nasvete. s pomočjo katerih z«m<ire holj-^e rrSitl svoje doltnoetl kot gusivjdlnjn in mn»l. Nn tem ujfstu Immo	teden objavili
Manwk. k! bu zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO Št v. 64.
Navodilo za kuhinjo.
Eden najbolj okusnih s:nh/.ev je breskev. Iireskev je ilvoje vrst«-. J takih, ki imajo I Kdo meso in t:ikiii. ! ki imajo rjavo. K««r sc breskve hitro i pokvarijo jih morate takoj upora- j biti. kakorhitro jiii kupite. Surove j breskve jej t o le takrat, kadar so ! popolnoma zrele. Več kot kateregakoli clriure-a sa.lja spravijo breskev v konve oziroma jih posuše. lire- . skve so gosspixliujaiu <lanašnji ja-ko priljubljene. Želela bi. da bi poskusili nasledi njo navodilo. I*eaeh Roly Poly. Preprleali se boste, kako j«* okusne.
PEACII um A' roiA"
eaše evajiorirane^a :mleka. razrt'iir-i'iu'jra s ihiš«> •mrzle vode • 5 žliee masla stil nadomestila
za maslo '2 r-aši moke
4 žlirh-e lKM-ivnega praška
žlieiee soli 1 žli«n sladkorja 1 pint breskev v konvi
Najprej morate zmetati suhe sestavin«' in gledati, da bo vse dobro zmešiino. Potem prideuite mleko. . iztreslte zmes na di<vk<». katero morate malo pot rest i z moko ter ! vse Skupaj zvijte v kola«'. <ia bo slalK*;ra pol iuča «l«-bclo. Nato «le- i nite za im" na debelo breskev, ka- • tere st«- na del«elo zrezali. Potre- ' site z oreNČkom. potem pa testo ' zvijte t«»r denite v <l«>Hr«> naolja- ]f m» peeiviio lmnev. Po vrhu polijte ! mai«i eva pori ranega mleka, katere- | ^a ste razrodf-ili z enako količino vodo ter penite j»ol ure v zmerni IK>«"i. Na mizi si»rvlrajte z Iimono-vim sokom, trdo polivko ali pa polivko. katero ste napravili iz bresl^vini^ga sirupa. C\* s<- poslu- j žujete svežega sadja, morate naj- i P roj nil d« "I Kdo i>otresti s zdr«»blje- j nim sladkorjem
I
Nasveti za kuhinjo.
Sejala I »o ostala vee dni sveža. ' ee jo dobro operete t«-r j«> spravite v dobrozaprti konvi.
1 »a boste paradižnike lahko olupili. jih umijte. Ko so še tnokri, jih nasadite na vilice t«-r jih držite nekaj časa nad ognjem in vi«leli boste, kako lahko jih boste olupi-
li.	I
Oe se vam steklo razbije na koščke, lahko te koščke poberete ? tal s pomočjo bombaža.	;
Navodila za dom. * t
A ko valu srebrnimi potemni, jo lahko izčistite s paslo, napravljeno iz belila in anion i je. 1'rgniti moral«' z mehko cunjo. Ko se zmes posuši. zop«'t zdrgnite z mehko cunjo.
I »a odpravite odtise prst«»v z belega ali barvanega pohištva. »Ir^ni-te pohištv«) s čist«» «unjo. namočeno v petrolej. Zatem zdrgnite z drugo cunjo, katera j«' bila v vroči v«hIS namočena ter dobro ožeta. . f> h«H"t'te temeljito izčistlti preproge. namočite šop (»apirja. pot resit«1 ga po preprogi, nato pa morate temeljito izmesti.
t V hočete izeistiti jeklene koral-de, jih drgnit«' z raskavim papirjem. katerega onuK-ite nekoliko z anioni jo. Nato pa morate zdrgniti koralde s svilenim rolwem. namočenim v belilo.
Z oken laliko odstranite barvne uiaileže s jioiiKiejo zin«'si lesnega alkohola in potasa.
Nasveti za lepoto.
Najprej so se posluževali «lišav
•	cd i nole pri verskih obredih. Pozneje si> je pa ta navada v splošnem
■ razširila, in parfumov se |K»služuje-j jo velike mase Ijmli. l>aiidanes je j le malo takih, ki se ne poslužujejo ' parfumov. Parfum je pa treba ja-' ko skrbno izbrali. I »ober parfum j«> j drag. V Ameriki j«* pa dosti tovarn. , ki izdelujejo cenen, toda dober par-jfum. Kupujte vedno le tisti parfum. *ki ga izdeluje zanesljiva tvrdka.
Osebno zdravje.
Cospodinje ne zagrinjajo več o-k«'ii v namenu, da jim preproire n«^ obledele. Solnčni balkoni so v uava-
•	«li. Tam sc lahko igrajo otriK-i pozi-, mi in se poletoga solnC-ijo. Solnce. i ki ima dovolj m<K"ne žarke, da o (bleili barve, pomaga s svojimi žarki I tudi čl«>vešk«'iiiu zdravju. l*«>sebii«» j jKileti ima solnce zdravilno moč za-j to naj pa obseva t«'lesa vaših otrok. ' ne ple«le na okna ali obleko.
Poleg teh «lvoli velikih naravnih ; dar«iv. solnca in zraka, potrebujejo otr«K-i tudi okusne hrane. Kn kvart mleka na dan. «»ja«'i k<»<ti. proizvede gradilni materija! in vitamine. Sa«lje in dvoje želiš«' brez krompirja proizve«!«* mineralije in vitamine. | Ja j«-a proizvede j«> gradilni materljal in železo. C'«» boste uživali zrnate b'di. jeili. ki vse!mj«*j«> otrobi in / mh. ne boste imeli zaprtja.*
Mi priporočar//) naslednje izdelke:
Začnite danes hraniti labelne Star & Ma^n«»Iia Mleka, kajte zanje lahko dobite dragocena darila. Star & Magnolia je tish» mh>k«>. ka tero vedno [Kitrebujcte v svoji kuhinji za napravo raznih jedi.
J
Polet Moskva-Peking.
< Pred par tedni je odletelo iz Moskve s s-t aeroplanov proti Ki tajski. Od tletal je dospelo v •'ekiiiir droje. Rit* k i posl-iiuk Ka-;ahan ie iMizdravil letalce z nago-voroiit. v katerem je dejaL da je zračna zveza med Pi'fowi^ora in ?ilosk.vo s tenn o tvor j: uia. Os*«la ti i 1» tnla so zaostala radi defekti: na motorjih.
Ire/i7»*r poneverbe.
Pri pregledovanju plačilnih lrst pri premogovniku 'Denrfsohland'
Ivatovieah v Šleziji so naleteli na velike poneverbe. Knjigovod je so vms-Ii v plačilne li«te večje /peske, k<d je zna-šal resnični zn-siužok delavcev Ln so porabili pre-ostanek zase. Komisija je doprna-!a, da so knjigovodje j>one^*erili zadnje dve ledi na način nad -ItK) tisoč zlatov. Sest knjiprovmlij je »ilo takoj od{vušeenMi in izročenih sodišču. Tudi pri premogovniku " Bloeeher*', ki je last iste družbi'. so prišli na >led ])odobnim poli eve nb rini.
DOBER PLEN SUHACEV
IWMnnoj^CiqmmroaSSfirj
Ko y piedkratkim dospel v newyoisko pristanišče-pamfk "Aiitu-•sta"\ fco prohibie.ijski agenti zaplenili na njem 3000 zabojev ' žgaaija. Na s4iki vidite newyorskega pridanižlcega koledrtorja
Philipa Eltinge, ki ogleduje zajdenjeno noibo.
V ' .....' - '
Raznoterosti.
Amundsenovi letali.
Letali št. 24 in 25, is katerima je jjolotel Roald Amundsen prot.i Severnemu tečaju in od katerih jo eno obtičalo v ledu. sta tipa Dor-nicr-\Yal. Zgrajeni sta bila v delavnicah tvrdke S. A. I. di eostru-zioni im-chaniche Pisa v Marini di P*i<sa v Italiji. V Nemčiji je grndha tako velikih rn izvr<tnln letal prepovedana.
Ta tip a;*roj»lanov je prirejen za vzlet s suhega in z v«-de. Letala so široka od roba do roba kril 22.50, dolga 17.50 metrov. Največja brzina znaša približno 190. M*edaija potovalna hitrost, ki se je je držal tudi Amundsen na svojem poletu, pa 150 krilo m eft rov na uro. Letala »o v-a iz jekla in dur-alnminijn.
Telo letala ima obliko čolna iu j«- dva in pol metra široko. Razdeljeno je v več oddelkov, tako rln voda, ako vdre v enega ali dru-g«-?a, n<* more preplavati ostalih etdie. Telo. ki ,'re torej čoln zas--, ima za Donnierova vodna letala značilne stranske plavute. ki po-vt eu jejo njegovo stabilnost na vodi.
Letalo je enokrovno. Krilo je tako visoko nad čolnom. da ga tu-ili na razburkanem morju ne mori jo do> či valovi. Donnierova letala imajo po dva motorja tipa Rolls-Royce, od katerih je v>ak močan po :1G0 konjskih m! in sts razvrščena drugi za drugim. Eden se nahaja pred krilom. drugi pn za njim. Na ta način more leteti acroplan dalje, tudi ako se pokvari en motor, ne da bi s tem tri>ela njegova stabilnost, ali da bi se ual slabše krmiliti.
90.000 let civilizacije!
V Oambridgeu se vrši zborovanje Mednarodne astronomske zveze, kat»'re predsednik je izjavil dopisniku "Daily Express", da je Mars briodvomno obljuden ? ' itji. ki >o ne razlikujejo posebnr« od ljudi na zemlji.
Neki dnvgi zvezdogleid je izjavil. da je gorovje na Marsu izginilo v sled erupitivnih sil. Kanali, ki se opažajo, niso napolnjeni ? vodo, ampak >o velikanske črte v» src-t arije, ki ra-4e v krajih, kjer je voda. Civilizacija na Marsu moro imeti na Marsu najmanj HO ti.soe let in je visotko nad našo civil i za«* i jo.
Dokazov za to in podobno trditve seveda ni. j-e pa vendar zanimivo in kar karakteristično, da 4-e vedno ponavljajo in to tudi i/ ust uglednih in priznanih znanstvenikov.
Pohištvo in zakonsko življenje.
Neki angl'K'ki zdravnik je izdal te dni knjigo "Zdravnikov dnevnik**, kjer piše med drugim:
Ko4 zdravnik sem si ogledal > oemi psihologa pohištvo v stano-van jih stevaljiih paeijentov. Iz teh opazovanj s->m si pridobil dragocene sklope o značaju prebivalcev in zlasti o načinu zakonskega življmja.
Pohištvo mi prij»oveduje o duhovnosti ljudK ki ga rabijo. Tako sem opazil, da so žene. ki sovražijo bogato okrašeno pohištvo in ki r»> sfcrbc za okrasje stanovanja, le v r<*d'kih slučajih ljubeznjivo s svojimi možmi. Kjer je pohištvo brez okraskov, tam je zakonsko življenja brez ljubezni. Stoli so samo zato v stanovanju, da morejo sedati na njih. Mirza nima nobenega drug |ga pomena, kot samo za posodo in druge živi jonske potrebe. Zastori zakrivajo okna, pr^ proge s»o tern-ne in neprijazne. Ni-kjtr ni sledu o ljubezni do umestnosti. Žena, ki vlada v takem stanovanju, smatra v globini svojega srca stanovanje za ječo. In naj bo stanovanje se tako čisto in naj bo v njom še tako drago pohištvo, vedno je podobno ječi. kei-nima duše in ljubozni, ki sta edina podlaga srečnega zakomske-ga živijem ja.
Knjigarna "Glas Naroda"
Naša Ančka .................... ,35
Naša vas, 1. del, 14 povesti........ .90
Naša Vas, IL del, 9 pov.......... .90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ............60
Naseljenci
JO
Novele in črtice....................00
Na Preriji ...................
Nihilist ....................
Narodne pripovedke za mladino:
.80 j10
3.	zvezek i«...........................88
4.	zvezek.....................40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60
Narodna biblioteka:
Svitoslav ......
Spisje .........
Krvna osveta.......
General Lavdon Napoleon L .......
AU VESTE —
da so začeli ole'velaikdska Slavne; ftplotaio agitacijo «a ustanovitev
slovenske ao4e v fHeVeftandu? Ali veste, da am kacbiec ae .po par mi-
ag|9 • fSli
•t*.• •m« • • • • .70
..........1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotja .............. .35
Za kruhom ........................36
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije......... -35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza £. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Pesmi v prozi, trdo ve*............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1,00
Pabirki in Roža (Albrecht).........35
Pasti in zanke. Kr-iminnini roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk .................90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka .35
Požigalec ....................... 25
Praprečanove zgodbe ............ .25
Patria, povesti iz irske junaške dob« .30 Predtržani, Prešern iu dragi svetniki v gramofona............. .26
Pet tednov v zrakoplova. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca............a......30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
2. z\ezek •••••••••••••••••••• «40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez..................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Habsbnržani (Larisb) .. .35
Revolucija na Portugalskem .. ......30
Rinaldo Rinaldini.................60
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................60
anjska knjiga Arabska ......... 1.60
Sanjska knjiga, nova velika........90
Spake, humoreske, trda ve« . .....90
Strahote vojn« ................... ,60
Stezosledec ..................... .30
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................76
Simon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................60
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, saraotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga .................. .35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
.80
.45
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez. .......
Julij Cesar tr. v..........
Othelo tr. v..............
Sen kresne noči tr. vez____
SPISI KRIŠTOFA ftMTDA:
ftt. 6. Fraa MUfcisci: Gospod M-dolin Žolna in njegor« družina,
veseiomodre črtic« I., 72 str., br. 0.25
Št. 6. Ladi&lav Novak: Ljubosumnost, veseloigra r eem dejanju,
poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 artxM
broš. ........................ .25
Št. 7. Andersenove pripovedka. Za slovensko mladino priredila Utvs,
111 sta-., broi..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobno filozofij«,
347 str., broi................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
&t: 11. Pavel Oolia: Peterčkove po-slednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broi............35
Št. 12. Fran Ifilčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš.............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš............
Št. 17. Prosper Marimee: Verna duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Plin tek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komur asaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
354 str., broe.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkoČasnih zgodbic, IL, 73 str.,
broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutžerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broi.......
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna i era, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
»tr., broš.....................
št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., ....................
.25
.50
.45
.25
.50
.80
.35
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..... M
2.	zv. Hudo brezdno............... .90
3.	zv. Vesel« povesti............... .36
4.	zv. Povesti in slik« . .........
5.	zv. fttudent naj bo. Kal vsakdanji
kruh ........................
Zbrani spisi za mladino (Gang!):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pov«r
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
.86
M
.50
.50
.50
.50 .50 .50
Zvončki. Zbirka pesitfi za slovenska
mladino. Trdo vezano ........ .00
Zlatorog, pravljica, trda ve*....... .60
PESMI Z KOTAMI:
MKfiANI IN MOtel ZBORI:
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......L60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami_____ 1.00
Trnoljčdca, pravljica s «iiWi»»i.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar ..................... .75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom:
Mlada greda.................... fl _
Mladi umetnik.................. 1.20
Otroški vrtec ................... uo
Za kratek čas ................... 1JQ
Zaklad sa otroka.................
IGRE
60
50
.65
Spilmanove pripovedke;
. .90 . .90
. .90
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
. Mihec ...................... .30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	sv. Povodenj.............. .30
15.	sv. Pavlina ...............30
17. sv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broi. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bleda, is-virna povest 181 str., broi. .... .50 Št. 3. Ivan Roman: Testament, ljudska drama v 4 dej., br©*. 105
• • m m m m	••••••••• «35
2.	z v. Maron, kreanski deček iz LL
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora.................. .25
4.	zv. Praski judek................ .25
8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30
9- xv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega----------- .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ........................ .25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci «H voi. nja v Nikaraguo..............SO
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjov..........................so
19.	sv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
broi........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1.75
Cvetje v jeseni. Vizoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš......................... .70
Tunel, trda ves...................1.00
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti ............. .30
Vera (Waldova) broi..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vex. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tftgora
broi. ......................... .00
Irdo vezano.................75
Volk spokornik in droga povesti sa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......80
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja ves.......2.—
Zmisel smrti......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja..... JO
Zadna pravda ................... JO
Zmaj is Rosna................... JO
Zbtacjav« Sato ................. U*
^»jU«*	4.......... JI
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................81
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Vesaloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. HoeriČna komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 »liieaii...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, trt dejanja...........79
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... .30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih........... .30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......71
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................80
Veronika Deseniška, trda vez. .... 1.00 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	sv. Miklova sala, 0 dejanj....... .79
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .00
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zsmljo. 8v. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kava....... JO
12.	snopič. Izgubtybn sin, V. ječi, pa. stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................90
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok........... JO
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boi-tjan, Materin blagoslov ...... JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fft. bjola in Neša ............... JO
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka.................. JO
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda vas.........40
Gregorčič, poezije Ma vaz. ...... .75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Kettejeve poezije trda veiz........1.10
Ko so cvele rože, trda ves.......... .60
Godec; Pored narodnih pravljio o Vrbkem jezero. (A. Funtek) Trdo vezano ................ .75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.20
Marcic (Gruden) broi............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
..................... .40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) ves......35
Pokorske poti (Glaser) broi.......30
Stakne (Albreht) broi............30
Pesmi Ivan Zormioa«
Originalne slovenske pesmi na prevodi znsnih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezija JO
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez................ JK
Mlada peta, trda ves.............M
Sto ugank	JI
. sasje	tr. tml	Ji
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) H. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holxnsr).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Ada.
mič) :........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.......40
Trije moški sbori (Pavčic) izdala Glasbena M&tica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobnica (Pavčič).......35
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4
SAMOSPEVI:
»astirica, Kanglica, Snegulčica____
ffočne pasmi (Adamič)............
i lest pesmi, izdala Glasbena Matica iltirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................
ME&ANI ZBORI:
.45 1.25 .75
.45
Planinske II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton soloin in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kan tan t a za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Euplet Kuza - Mica (Parma) .......40
■ fasi himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjean klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk!) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....3U
4.	Koroške slovenske narodna pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ....................
Slovanska Sv. Mala,, sa mešan zbor,
■ spremljavo orgelj ...........50
10 Evharističnih pesmi sa mešan sb.
(Foerster) .................. .40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Gtni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi sa mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na Čast svetnikom.
(Premrl) ..................... .40
10 obhajihrih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum)..........30
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanct&e Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Joseph! (Pogach-
nik) .........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrie ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40
Sv. Nikolaj .......................60
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan)..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. jZbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne Št. 2. Zrinjski Frankopan Št. 4. Pod oknom........
.45
htapiTift.......15
......15
......15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
.15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15
.50
.25 .30 .30
40
Št. 6. Jadransko morje............
Št. 7. Pri oknu sva molče donela----
Št. 8. Slovo ....................
Št. 9. Pogled v nedolžno oko......
Št. 10 Na planine................
št. 11. Zvečer....................
Št. 12. Vasovalce ................
Št. 13. Podoknica ................
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ..............
Slavček, zbirka solekih pesmi (Med.
ved) ........................
Vojaške narodne pesmi (Kori)----
Narodne vojaške (Ferjanči*) ......
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
3. zvezek : Psahn 118; Ti veselo pojj Na dan; Divna noč..........
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Ob-čutki; Geslo •«..•••..<•.....«
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, soinčice stoj; Kmet-ski hiši .....................
zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimska dam; Večerni zvon; Zdravide. L; Zdravice IL; Oče večni Tone
.40
.40
40
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčio) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) .... .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje ...................... .20
Slovenski biseri, narodni potpouri____
(Jaki) ................40
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenjske j, valček....... 1.00
Primorski odmevi Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........2C
Newyorske. Različne, ducat ... .2E Velikonočne, božične in novoletne
ducat ........................21
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. M
Posamezne po ................0?
Narodna noša, ducat ...............4
Posamezne po ................0
Planinski pozdravi, ducat.........4
posamezne po.................0
importirane prorokovalne karte 1.-
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............8
Slovenske dežele in Istra...........2,<
Združenih držav veliki............4
Združenih držav, mali..............1
Nova Evropa .....................5-
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po....... jf
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, M5nnesot»j Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
Po .........................
Velika stenska mapa Evrope......2.C;
Prorokovalne karte..............$1.C§
CERKVENE PMKK:
Domači glasi. Cerkvene peami sa
mešan zbor...................1.00
18 cerkvenih pesmi za raane prilike
cerkvenega leta .....................50
Tantam Ergo. (Premrl) ........ J5C
pasmi na msAan zfcef.
SMHbI ■••••..••••...k..... ^SH
.75
Nsročitom je priložiti denar, BodM gotovini, Money Order ali poštne znam! po 1 sli 2 eenta. Ce pošljete gotoreno, komaadinjte pismom
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniki Knjiga pošiljamo po4Md& prosto.
"61AS NARODA"
_GTxAS NARODA. 11. AYG. 1925.
G usta we Flaubert:
LEGENDA.
(Nadaljevanje.)
Les se je zgostil trda tema je bila. Goraik veter je pohlideval. poln inrhkiižnih vonjav. Pogroz- : nil m- je v kup ve loga listja ter k< naklonil ob hra^t, da bi se malo oddahnil.
Nenadoma se je vzpelo za njegovim hrbtom n tika j bolj ornega, j merjasec. Julija ji ui utegnil see i po loku in to ga je užalostilo kakor ne-reva.
Poem stopivši i/, igo2x1 a, je za-pa/.il volka, ki je tekel vzdolž za neko s- ejo.
•lulijan mu je poslal pu9cico. Volk je iLstavil. okrenil glavo, pa |H>gIodal in z<>j>et >tokel. Dirjal j»- vedno v enaki razdalji. v<*«a>ih -e je u>tavil. in se, kakor hitro .Tnlijan nanj pomeiril, spii't i! iznova v be-jr.
♦lulijan je pretekel na" ta način neskončno planjavo potem peščene gričke iu nazadnje se je znašel nn planoti ki je obvladovala raz*'z;no pokrajino. Ploščate s.krli so bile na redko razsejane nied raz val jenimi grobnieami. Spoti-kal ^e je ob mrtvaške kosti: tod pa t a ni so m' že žalostno |>ovešali črvojedni križi. A postave so se pi mikale med nedoločnimi sen-eami grobov: in i/ njih so vstajah* hijen" v>e preplan-no, rohne-e. S kremplji klonaje p<- kameni-tih ploščah, prihajale k njemu in no ga ovoha vale, zevajo. <];i se jim kai/.ala dl» sna. Naenkrat no -p ra>7ibegniile na vsr strani ter' zginile v svojem šeipa>4em, ja lr-i nem diru v daljavi pod oblakom prahu.
l"ro i»o/noje je srečal v neki sof.-ki besnega bika. ki j* na* ta v Ijal rogove in kopal pesek z nogo .lulijan mu je ziipieil kopje v po«IuiIj«'. Zlomilo se je. kakor da .if žival o<t brona ; zaprl je oei in <~akal -mrli. Ko jih je z'vpet odprl.
bil bik ir izuinil.
Tedaj mu .te duša klonila sramot". Veka višja sila je uničevala njegovo inoč; in da bi se vrnil domov je krenil nazaj v goyd.
Snihotje mu je zapiralo pot: -rkal ga je s sabljo; kar se mu nenadoma premium* med nogami kuna pantor mu preskoči pleča in okoli neke ji4š» se ovije kača.
M»-d njenim li-.tjem je sed«*ln posa-tna kavka in j«' gledala -Tu-lijana ; in tukaj, tamkaj se je prikazovalo m«*! vejami nebroj velikih isker kakor da so popadale 7 n bo- vse zvezde v gozd. Bile i Fn živalske r|*i, oči divjih mačk veveric. sov. »papig, opie.
.Tulijan je streljal proti njem svoje puščiee; puščico so sedale s svojim perjem na listje kakor beli metulji. Metal je kameni" /ji njimi; kamenje je padalo na/a i. ne dn bi bilo kaj zadelo. Preklinjal -o ie. trpel tbi se bil. tulil je p ovke, <luš'U je srda.
In v>»> živali ki jih je bil preganja}, so se pojavile ter ga obkolile v gostom kolobaru. Ne«ka-tere so sedele na zadku, druge so so v/i pen. j ale. kakor sv> bile visoke. Stal je v sredi. odn*venel groze, nezmožen, tudi le ganiti se. S skrajnim naporom vse svoje volje ji napravil korak; tiste, ki so sedele na drevju, so razpele poroti, tiste, k: «o t'-ptale tla, so premaknile svoje ude; in vse so ga spremlja le.
Hijene so šle pred njim. volk in merjasec zadaj. Bik na njegovi desnici je zibal glavo; in n? levi se je lovila kača po travi, do-čim p?y\ter krivil hrbet in hodil z žametnimi, široko zajema-iočimi koraki. .Tulijan je hodil kar se le da počasi, da jih ne bi rarzdražrl; in globoko iz grmovja, je videl, so lezli ježevei, lisice, gadje, šakali in medvedje.
.Tulijan se je spustil v tele; oi>^ tudi. Kača je sikala. smrdljivci so tiščali peno. Merja^sec ga je drgnil po p^tah s svojimi čekani. — volk po dlaneh s svojim kosmati-nr *tim frobeem. Opice ro se spakovale iu gp iieipale. kima se m« je valjala po -stopalih. M*dv»~d mu je a aapo snel Udrak; in pan-
--i =^====J .
Urica je prežimo spustila na tla ' puŠvieo ki jo je nosila v gobcu.
Tajno roganje je prekinjalo nji- 1 hove piihuljene kratnje. Ves čas so ga it kota opazovale kakor b! razmišljale kak maščevalen načrt; brnenje žuželk ga je glušilo. pti- 1 cc so bile s svojimi repi, pareča se sajia ga je dušila, ko je *topa-z iztegnjenimi rokami in zaprtimi očmi kakor slepec, ni.' da bi imel samo toliko moči, da bi kliknil: — Usmilite se!
Petelin je zapel, da je zatrepetalo po zraiku. Drugi so mu od-pevali; bil je tlan; in onkraj o-ra liže ve-v je sjKrznal sleme svoje ' palač .
Potem je zagledal kraj polja tri korake pred seboj, rdeče pre peliee, ki so ipoletavale po strni-šeu. Odpel si je plaS** in ga jo vrgel čezoije kakr>r mrežo. Ko jiii je odgrnil, je našel eno edino in še ta je bila že dolgo mrtva, gnila.
Ta prevara ga je razkačila boli nego vse druge. Iznova ga je zgra bila njegova krvoločnost: ker ni bilo živali, bi hot'd mesariti ljudi.
Sel je preko trojih teras, udaril po vratih s pest.jo, da so stol pri a ; a spodaj pred stopnicami je dom:-lil svoje drage žene. iu srce s - mu je poleglo. Brez dvoma s^ii. in iznenaditi jo hoe«.\
Sezul si je sandale, obrni! na-lahko s kljuem in je vstopil.
S svincem obrobljene šipe so Turačilo medlo zarjo. .Tulijan se ie zapletel z nogami v obleko tleh; nekoljko napi'-j je zadel ob mizo ki je bila še s posodo obložena. — Gotovo je jedla, — si je dejal; potem je taval po temi v ozadju sobe proti postelji. Ko je bil poleg nje in je hotel objeti ženo. se j(» skloni-] nad blazino, kjer -ta počivali dve glavi druga polip druge. Tedaj je začutil, kaki r tla se mu dotaknila ustnic brada.
Umaknil ve je misleč, da blazni; a stopil j * -zopet k postelji in ti-i pa joči prsti so prišli do las, ki so J bili jako dulgi. Da bi se prepričal! o svoji zmoti, je potegnil z roko; nalahno po blazini Sedaj je bila} re> brada, in mož! Mož spi pri | njegovi ženi!
Izbruhnil jc- v neizmerno jezo. planil nad-nja in suval z bodalom: cepetal je. penil -<• in rjul kakor! divja zver. Potem je nehal. Mrtveca, zabodena v srce, se nista niti geniia. Pazljivo je posluša? njuno skoraj enako grgranje, in ka kor je poj malo. tako ga je dru- j go daleč, daleč nadaljevalo. Naj-, prej nerazločen, zateglo se izvijajoč, se je ta tožeči glas pribli-iževal, se je napenjal, je postal krut; in z grozo je spoznal krik velikega črnega jelena.
In ko se je obrnil se mu je zazdelo, da vidi med vrati prikazen svoje žene, z lučjo v roki.
Hrup pri ubijamju jo je HI' priklical. Z enim samimi pogTp-doin je objela prizor in razumela v>e zbežala je groze in izpustila plamenico na tla.
-Tulijan jo je pobral.
Njegov oče in mati sta le^a-la pred njim. vznak, s prebodenii-mi prsmi; njuna obraza, v veličastni milini, sfa bila, kakor da čuvata n ko večno skrivnost,. Madeži in mlake krvi so se jima razprostirali po beli pol'ti, po >po--Teljiui. po tleh, ab slono-košče-nem Kristu, ki je visel v alkovi Škrlatni odsev od šip. na katere je sijalo s daj solnee, je osvetljeval te rdeče pege in jih metal še več po vsej izbi. Julijan je stopil proti mrtvecema, govoreč si, ho-teč verjeti, da to ni mogoče, da v1 moti, da so včasih take nerazložljive podobnosti. Nazadnje ae je poea-i nizJko skloniti, da bi videl starca čisto od blizu; in zapazil je med njegovimi slabo zaprtimi wkami ugaslo zrenico, ki ga je zapekla kakor ogenj. Potem y stopil na drugo stran ležišča kjer je počivalo drugo truplo, čigar beli lasje so zakrivali del ob-raza. .Tulijan je seigel z roko pod te .pramene je vzdignil glavo; — m gledal jo je, držeč jo. s koncem
;voje otrple roke, dočim «i je 7 jrugo roko s\*etil. JSrage, cedt či >e od blazine, so kapale na pod.
Proti večeru se je pokazal ženi. n z glasom., ki ni bil njegov, ji je ukazal, da mu poslej naj n »dgovarja. da se mu naj ne pribli-ca da ga naj niti ne pogleda, in •e noiče ibiti prokle.ta. naj izpolni rse ujogove odredbe, ki da so nepreklicne.
Pogreb naj se opravi po navodilih, ki jih j" pustil napisana na klečalniku v sobi, kjer sta mrliča. Njej zapušča svojo palačo, svoje vazale, ves svoj imetek. ne Ja bi si pridržal celo obildko na životiU in sandale, ki jih najde zgoraj pri stopnicah.
Ona da je ravnala po volji božji. ko je dala priliko njegovemu zločinu, in naj moli za njegovo Jušo. zakaj njega -poslej ni več.
Mrtveca so pokopali sijajno v samostanski cerkvi tri dni hoda rnl gradu. Za sprevodom jc šel menih z razpuščeno haljo, daleč proč od vseh drugih, in nihče se ra ni upal ogovoriti.
Med mašo je ležal iztcvgnjen -redi cerkvenih vrat, s prekriža-nimi rokami, s čelom v prahu.
Po pogrebu, so videli, je ubral pot. ki pelje v gore. Večkrat ,-r je obrnil in nazadnje je izginil. 1
111.
Sel je in prosil vbogajme p». svetil.
Molil je roko vitezom po cestah s pripognjenimi koleni se je bližal zejueem ali je stal nepremično ob ograjah pred dvori; in obraz mu je bil talko žalosten, da mu niso nikdar miloščine odrekli.
Iz ponižnega duha je pripovedoval svojo z-godbo; tedaj so vs-bcžali in se križali. Po vaseh, k jih je bil že obhodil, so zaklepali \rata, brž ko so ga spoznali, grozili so mil, lučali kamenje za njim. Najbolj usmiljeni so. postavljali >kledo na obrobek pred okiif>ni potem so zapirali okniee. da <rn ne bi videli.
Povsod odbijan. se je ogibal ljudij; hrahil se je s koreninami, z rastlinami, s sadnimi odpadki in školjkami, ki ji je i^kal ob obrežjih.
V^a-ih. na ovinku kakega hriba, je zagledal pod svojimi očmi mešanico zgnetenih streh s ka-menitimi stolpiči, z mostovi, zvoniki. črnimi, križajoeimi se ulicami. odkoder je vstajal do njega neprestan bruni.
Potreba, da bi se pomešal v bivanje drugih ga je vl'kla, da je stopil v mesto. A živalski izraz na licih, ropot obrti, vsakdanjost razgovorov, vse to je njegovemu --reu mrzelo. O pruznikih, kadar je veliki katedralski zvon od rane zore pel vsemu ljudstvu vese-i Ije. je gl'dal prebivalce, kako so hodili iz svojih hiš. potem plese po trgih, sode s vpivom na cestnih križiščih, damastove šotore pred knežjimi palačami, in ko se je zvečerilo, skozi pritlična okua dolge družinske mize, za katerimi so d'.dje držali svoje vnueke na kolenih; ihtenje ga je dušNo. in obrnil se je od vsega tega proti polja nam.
S prekipevajočo ljubeznijo je opazoval žrebeta na pašnikih, ptiče po gnezdih, žuželke -po cvetju; vse je pred njim bežalo, se preplašeno skrivalo, hit r oodletavalo.
Poiskal si je samotnih krajev. Ali veter mu je prinašal na uho kakor smrtno grgranje; rosne solze. kapajoče na tla, so ga .spominjale drugih, vse težjih kapelj. Solnee je vsak večer prelivalo kri po oblakih; in vsako noč v sanjah se je ponavljal njegov o-četomor.
Omislil si je spokorniško haljo z železnimi bodicami. Po kolenih se je plazil na vse griče, ki so ime li kapel ona vrhu. A neizprosna misel mu je n^račila bleskot taiber-rakljev, ga je mučila med vsem pokorjenjem in kesanjem.
Ni se upiral zoper Boga, ki mu je bil naložil to dejanje, in vendar je obupaval, da ga je bil mogel storiti.
(Konec prihodnjič.)
tOjAKT. NAROČAJTE SE NA 4 G LAB NARODA* NAJVEČJI RT/> VENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
umdirw03d a lnoirwooo. m. y.
Na >liki vidite angleškega zdravnika dr. .T K. Barnarda in njegovega asistenta Frank Vf«.-'-,h•-» (na b-vi). Dr. Barnard je zaeno z dr. \V. E. G ve baje zasb'd!' bacil, ki povzroča raka.
NAPREDEK ZNANOSTI
Georges Purccl:
Zvonar.
Ma.Ia Vvette, ki '»o jo stariši jki slaii na 'polje xapret kokoši, je pritekla domov bltsda in brez sipe. Urno sJi je zagrebla v mater-no naročje in s presekauimi besedami razkričala nevieo:
-— "Mamica! stari očka se je povrnil . . , da. tla, n;-i našem j>o-lju . . . štiri sveče ^o že prižgane . . . za živo mejo. poleg jablane ..."
Mati je dvignila roke proti nebu in !i marina razburjenost ji je ] ozelvinela dolgi obraz, pod svetilko.
—	Moj Bog: Kaj bo >zdaj z na-mi; . . Pričela je trepetati.
—	Saj smo vemdar že toliko dali za maše. je ipristavila . . .
Soiscda. ki je bila zrawn, je jjripomniia
—	"Se ne dovolj, bresedvomno š • ne dovolj! Lit os mitveci niso zadmoljni! Svetujem vam, pojdite hitro v župnišce . . .
Ze četrtič ^o se umrli vrnili \ vas. Najprej se je prikazala Ron hm gouseva hči. potem Foueraso-va ž^na. nato -1 ari Ga-pard — in zdaj jo vrsta na deda Brngehi. !
Ta reč se .?1 vr> !a vedno na i-t' ; način. ko se je naredila noč, so se j štiri čudežne sveče prižgale na • pokojnikovem p lju. dokaj daleč i od prebivališča.
Iz <eml.je se je prikazal mrtvaš ki oder. na ka.t irt-m je ležal mrtvec. ogT'njc.n v portmi prt. Tu se pa * nihče :ii mogel motiti: vas je bila prrtkleta in edino molitve in vnete maše .-»o mogle znklinjati zlo u-sodo. Zakaj, ko so odniolili pri-prošnje in odsI\ižili maše, se je' mrtvec umiri!. . . Ampak vse dotlej se je stran nastanil ob ogn jišču. kamor jo vlstopila nezgoda.
Zdajci je prišel mož Brugei v. enim svojih prijateljev. Oba sta, bila močno vznemirjena. Toda preživela sta svetovno vojno in s»* nistn pu-sit.ila rada voditi za ih>s. In ker -ta dolgo životarila m+td mrtveci takorrkoč po bratovsko, sta i dobro vodila, da so jih u-ta za vedno nema.
Biugel je vzel eno od govedar-jovili nalie, koje spodnji konec je
oborožen z železno dstjo.
—	S to -lv^. je de-jal bahavo, bom do dobra preibudil truplo.
—	jNIolči. bre^ožitež. ga je prosrla ženia in se v!sa tresla.
Noč je bila čitfto mirna in nalahno prosojna v mesečini.
—	Ali si opaizžl. da je dejal Prugel tovarišu, kako mrtveci našega kraja ljubijo lej>e večer1-? Pa bi jim vendar moraile biti ljufbie temne zimske noči ali pa viharni in nourni m rak o vi. Toda. veš. dež zmoči mrtvaška prt in veiter poga-
s%*eee . . .
— Dragi moj, je z neodločnim glasovi odvrnil tovariš, nikar ne šali ... o teb stvareh ničesar ne vemo Končno je naše znanje ... in ee mi ho?¥5 vorj>eti . . .
Prišla s»ta pred jjoJje m se za trenubek nasioniik na ogradno
pleten. Deset metrov pred n jima I so tiho ;n >koro nepremično z visokim plamenom gorele štiri v /o»nl.j(, vt a k njene sveče. Bela postava je 'bila st gnjeiia med te tra-gičinc baklje.
—	Dragi moj Brugel. saj ti pravim . . . če bi m«i kaj verjel . . . je /. globokim glasom so pihal to-'■-II' š. bi /.r kar zvečor neHel denarja \ žiipnišče rn bi -se z memoj vrnil v va> . . . Nikar se ne zabavaj /. o:; vaki . . .
Ko u i v č slišal prijateljevega glasu. m> je Brugel "krenil in opa-id, da jo je t o varaš popihal. Culi!
ji: či^to osamljenega in onenio-gleg-.i. )Jo1 ga jc oblil in noge so s«- iifu vdajale.
Okorel je. Toda kaj! Dvajsetkrat je zagnal n koč v ogenj kar-, teč in zdaj naj bi se umikal pred to rečjo? . .
I j^rl se je na {Milico, ki -'e ,;c v->erezala v zemljo, kroteč v sebi ži-ki .'e hoteli ubežati. Srce se nn j., ^tiskalo, grlo ožilo, toda u-st a vi l s" ni. dokler ni bil že čisto bi i/u ...
Vas se jc motila. mrtvaske»sra o-iii.i ni bilo nikjer. Ste gn jen o ti*u-pio je / io enostavno počivalo kar na zei-dji.
—	i'.ijja. je zaklical Brugel s -1.-: 11 ot'i i i m gl as o in.
Niiiei mu ni odgoboril, Ije la-hen di!i je zagibal svečn-e pla-men-čke.
—	Papa, je ponovil z višjim glasoii«. Zdajei se mil je zazdelo, da oirlvee živi. Rjuha, v katero je i' 1 zd-vit. >e je dvigala in mižala, kot da truplo pod njo diha.
Ko še ha t rt it j i poziv mrtva,k ni ničesar odgovoril, je Brugel z nervozno roko potii-inil železno ost v razprostrto stvar . . .
Nekaj je od bokteine zastokalo. Nato se je truplo skobacalo pokonci in pokojnik je žurno odgrnil s.voji» obličje.
—	Tiiio bedi. B-rugel! Jaz sem . . . zvonar . . . va^ki mežnar. . .
Brugel ni mogel spraviti besede iz sebe.
—	No. saj razumoš . . . življe-njo je zdaj težko . . . vse je tako drago . . Zato sem si izmoslil to zvijačo . . . Za vsako mašo dobim po štirideset soldov . . . Nikar me ne i/daj . . . sicer som ob službo .. .
In ker Brugel še Vediio ni prišel do sape:
—	Nikar me ne izdaj, Brugel! Delila si bova dobiček . . . Vsaki-krat li bom odštel d vaj si It -soldov . . . več ti ne morem d)ati . . . Prisegam ti. da ob tej draginji sveč ykoro nič ne zaslužim . . .
Nenadna besnost je popadla Brugcla. Tega newranmega irolju-fa se je torej ravnokar bal, on. možak iz strelskih jarkov, in za-stran njega je že šest mesecev vsa vas živela v takem strahu m ženske ter otro?i so penoči videli plašne -it.rahove v sanjah . . . Vrgel se jt na bairdita, ga zgrabil za vrat
n mu vtisnil vanj silovite prste, ickber grgranje ni potihnilo . . .
To pot je bilo res truplo, pravo truplo zleknjeno pivd njim. Ko je LJruget popolnoma dsosnal. da se zvomikar ne bo več preft>udil, ga je zavil spet v mrtvaški prt, prižgal dvoje s več, ki sta ugasnili med borbo, in počasi odšel s polja.
"Malo preveč stun ga potipal." je poniKslil, ••jiisom tako nameraval, ampak Kar j- - — je . . . sicer
pa boljšega itak ni zaslužil." *
Neverjetna reč <e ,ie zgodila. j Stari oče Brugel. ki se je thte m>č vrnil na svoje polje, ni hotel ' več oditi. No molitve ne maše mu niso mogle več vrniti večnega miru. Treba ga je bilo drugič pokopati.
Ti dogodki >>o zmedli v vas:! mnogim vaščanom možgane. Zlas- • ti - vela zvonikarju. ki je f I—t i' vi :"-er izg'nil. da nikdar niliči? ni n.ogo/1 izve<i-ti kam ..."
TELEFON NA PARNIKU
O telefoniji na krovu ladje se poroča .- Potom na krovu Llovdo-\ega parnika " Kolumbti.s" postavljene teb.'fonske postaj so bili - sod'elovanjem tob'graf<ko-t• -li-ni č n vga urada napravljeni u-ovi i radioteleirrafičnoga promet a. nn ! parnikom. nahaja jo-\čiin se na morju, iu govorilni ••:-m: na Iiopn in. Brozž:'•!!■•• p«-govore je -prejemala obrežna po-:a.ia Norddeieh in jih snreva.ia'a na telefon-ko omrežje. Poskusi -o s raztezal: n.a napravo takozvanega ' 1 rotigovorn«*ga obrata*, to j" ne-pii-fan era med-r-bi .inega pogo-vrra utiebžnika na krovu z ude-b žniokni krajev:n'ga ]>rikloj>a n,-. suhem. I/redr.a prednost proti go vora napram do- lanjim poskii--cTii ra 'iotelefiuiit-nt /vez - med ladjo in <b*:?t-lo c-l>stoji v 1» in. daje-bilo t roba doslej na krovu se nn-I: i jajo'o po-tnjo za -ipre.j« ai odgovor;' s kopnega šele ;?pre!monttr od pošiljanja za sprejo man je. t" je od go\urjenja na poslušanje. To jo ot žkočalo radiotelefon-kt J promet meti nmrjem in vleželo, ker pri i*.-ni načinu prometa .i: bilo mogoče vpasti v govor, niarvee .ie bilo treba vedno počakati, da .le vsakdo, kdor je govoril, prene-hal govoriti sam. Di k lanji poskusi >o pokazali, da je mogoče
j Severa's i Skin Soap
9	Idealno, fino in čisto milo S
E	za toaleto, kcpeij, šampu,
P	britje. Izvrstno za ko-
M	panje otrok \r\ malčkov.
II	Cena 23 centov.	■-
B Vsaki dan rabite
i Severa's 1 Antisepsol
S	za gTErranje grla in izpiranje ust;	S
H	prepreči bolezni v grlu, ohrani ter	F
m	naredi lepe m beie zobe in utrdi	|>
E	mehke čeljusti. Čisti zoperno sapo
I	in drži ustno votlino v zdravem	P-j
H	stanju.	Cena 35 in 60 centov.
I Zahtevajte najprej pri Iekarju, ■
problem protigox'ora s krova na liežt-lo in obratno praktično rešiti.
Čuden politični čin slovaškega katoliškega dijaštva.
V L>an;ski Bi- trici -e j" vršil \n
. --.ttii kongr - -lovaškt-tra katoliške-
i ga dijaštva. ki so -e ira udeležili
lia/.su kb rik rinili p »slancev tudi
; vsi s'ov.j'ki škofje. 1/. kulturnega
' ko n ie. ■.i je prs-lal {»olitičen kon-i
; gres. Po- ali -o p li-i\,ae telegrame prezidentu Ma-.ir\ku. pajježu | in nunciju .Marmaggi.i;i. \ ti i!e-| _r ii:i:u na pn-zi le..ta republike i<ra.%a,o p..'»zdrav z zagotovilom, »tli sloji slovaško katoliško di.jaš-[ t v o n.-nnajno na -Irani svete Sto-■iiee ter s-e istoveti s činom papeš-koua nuncija Marmaggija C ! >
Predsednik Masaryk
je te tli.i povabil okrog petsto šojrkUi otrok na zajntrek v span--ko dvorano na llradčaniii. Predsednik jo 'ii' skoraj e io uro med '•t rok-. ^ kat ruin es j« m"t 'nvskn /■ n rjal.
Nc ;reča dveh slovenskih .nvjati-kovr.
Xa novo-a I-kem aerodromu se je prip(fti!a težka n^Tva. Ob pol devetih zjutraj sta se z aeropla-immh dvi jnila v /n k kapi; ui-prlot Pav 1 l%-Bioič in |><-rnčnlk M. llajn rdiar. \'s!<-d niot(»rm ga defekta ji areo]d::n zniain' višine treščil na tla. Pomeni k llajnrihar je < blezal ni rte v. kapitan Ctnčič pi je te/, k o ranjen.
VICTROLE ZA POLOVIČNO CENO
V1CTROLA št. SO	VICTU« iL.\ št. LMO
Cena $110. Sedaj za	Cena $110. Sedaj za polovično c-no
polovično ceno .. $55—	555.—
l»a s=o Victor gramofonj najglasnejši in najtir«žn»-j5i na svetu, ve vsakilo. T<» je pribita resnica. Poje čisto in razločno kot zvon. Nt- hropi kakor drusi gramofoni, ampak razum« te jasno vsako besedo in vsak .nštrum« rit.
iTetl tednom dni pa j«- Victor gramofonska «■«». znižala cene na velikih gramofonih tako nizko, da je vsakemu delavcu dana pri! ka si nabaviti Victrolo. kakor jo zgoraj vidite z.i polovično om>. Ta cena velja za nedoločen čas mesec dni, potem pa l»o cena zr.p<-t stara namreč $110. l>ancs pa d«>l*ite pravo Victrolo št. SO za polovično ceno ?55.— in št. 21'> za polovično ceno ST-o.— l"g»Hlnejše prilike ne boste nikdar več imeli. Pišite ponje. dokler jih Imamo v zalogi.
CIarant-iramo. da j«- vsaka Vi« trr.la čisto nova !n š<- nikdar mbljena. l"išit» po cenike! — IVAN PAJK — VICTOR DEALER. 24 Main St.. Conemaugh, Pa.
ANTHONY BIRK
HlSNI in sobni slikar in dekorator
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo.
ROJAKI, PREDNO OIJDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
1811 Stephen Street Ridgewcod,	Brooklyn, N. Y.
Telephone : Evcrrjrccn 285 i J
_i
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze)
Knjiga jc krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
GLAS NAKOPA, 11. AVQ. 1925._
■■■ —» — Kapitan Marry at:	(
JOSEPH RUSHBROOK
- i
Za "Glas Naroda" priredil G. P. f lil ■ ■"■ ■■■■<■■■■■■■ ■ ■ -i ——.i, ■ —
10	f Nadaljevanje.)
—	Tiuli o prarvijo i*to, sosed. Za«kaj pa hnate sploh puško?
—• Celo svoje življenje s^ra no-il puško teh je noCera tudi sedaj
pogrevali, — je odvrnil Riushbrook. — a to ne spada k stvari. — Sedaj bi rada ve-dela, .kakšen svet nama morete dati?
—	Vidi'te, Rikvhbrook. — je odvrnil FHurness, — na tako vprašanje je to/ko odgovoriti. Če je vaš Joe lovil ter bil pri tem za.sa-čon, bonte kmalu čuli o njem. Vi seveda niste bili prizadeti pri tem !
—	Prizadet pri tem ? Pri čem 1 — je odvrnil Rusbbrook. — Ali mislite, da zaupam takemu otroku kot je Joe puško.
—	To Ui seveda ne bilo prav in v^led tega jfj «očividno, da je delal brez vednosti svojih starišev. Mogoče vas ibodo oprowtii. Ne verujem pa, da boste zopet dobili puško, 'ktr bo zaplenjena.
—	Kaj pa bo z dečkom® — je vzkliknila Jane.
—	No, VNpričo nj .gcve mladosti ga ne bodo depoirtirali. vsaj jaz sem tega mnenja. Zaprli ga bodo za par mesecev, ter pretepli. Ne vem, kaj bi vama bilo mogoče storiti, a na vsak način morata ostali mirna. Priporočil bi vama, da ne črhnete o tem nekake be>Ade dokler ne bosta cula nailaljnih razvojev.
—	Kaj pa, če ne bova ničesar čula*
—	V takem -slučaju se bo domnevalo, da je vzel puško s seboj v kak drngi nam« n.
—	Kaj pač je mogel nameravati dečko? — je vprašal Rnish-brook.
—	Prav imate. Ni vrjc<.no, da bo Joc odšel v namenu, da izvrši umor, — jc r< kel šolmošter.
Pri besedo ''umor" je skočil Rusbbrook pokonci, a se premisli ter zopet sedel na svoj stol.
—	On. on da bi izvršil umor! — je vzkliknil. — Joe ni morilec.
—	Tudi jaz ga he -smatram za morilca. No, Rusbbrook. danes zjutraj hočem oprostiti svoje učence. Poizvedoval bom za vas. By rs bo ikmalu iznašel, kaj jc vzroik na celi tej stvari, ker pozna novega lovskega čuvaja.	/
—	Byrei> vam bo pol agal .' Ne, ne, Byres vam ne bo pomagal. — je r1 kel Rush brook slovc-sno.
—	fZ<ikaj pa ne ?
—	Zakaj .' — je oil\'ri»il Rnshbrook, ki se je zavedel svoje zano-je. — Ker ni bil v zadnjem Času več moj prijatelj.
—	Kllj-db tc-mu pa mi bo pomagal. Zanasite se na to. — je odvrnil Purn iss, — če ne radi vas. pa radi mene. Z Bogom, hočem sc požuriti. Ai noeete iti z menoj.' — je vprašal, obrnjen proti Rusli-brooku.
—	Hočem iti po drugi poti. Ničesar ne doseževa, če greva po isti poti, — je rekel RaMubrook.
—	To je res, — je odvrnil šolmošt:r, ki je in:el svoje vzroke, d«j si ne zeli družbe Ru-hbrooka.
!• urness je našel svoje nčenee že zbrane ter jim povedal, da pogrevajo Jo1 -a. da bo pomagal očetu pri iskanju in da ne bo za ilolieui da.n poi ka Nato jih je poslal domov.
Čeprav je Rusbbrook priporočil molčečnost, je bifl Furiness mnenja, da njemu ni treba molčati. Vrslcd tega .je hitro po celi vasi ra^.ne^eil novico, da j izginil Joe s pu^ko svojega očeta. Ljudje so kimali z gl at v ami ter dali izraza svojemu mmetnju glede tesra.
Nato je napotil Furness v gostilno, da poišče krošnjarja Bvresa. Ko je dospel tja. je izvedel, da se ni Byt*-s v pretekli noči vrnil domov. Tudi ni hotel raikdo ničesar vedciti o njem. kar je bilo tem bolj čudno, ker je bila njegova roba v spalaiici. v kateri je prenočeval. F urne?*, se je vrnil v vas, da obve-sti Ru^hbrooka, a slffl-nji je že odšel, da išče dečka. Furness je s!kl'r,nil vsled tega napotiti se k gOKtlarjju ter rešiti na ta način skrivnost.
Na poti je sivoal Rn^hbrooka. ki se je vračal.
—	Ali ste kmj izvedeli— je vprašal šoilmošter.
—	Nr, — je odvrnil Ru-tobrook.
—	Potem sem mnonja. da ne moreva storiti nič boljšega kot iti k gozdarju. Bil s«*m v gostilni, a tudi mojega prijatelja Bvresa pogrešajo.
—	Tak6? — je vprašal Rnshbrook povsem hladno. — Pa naj bo, pojdiva k gozdarju.
Kmalu >*ta dospela tjakaj ter našla gozdarja doma. Rnshbrook, ki je na poti premislil -noje besede, je otvoril pogovor.
—	Torej ste prijeli mojega ubocrega dečka, gospod? — je vprašal.
—	Zalibog ne še, — je odvrnil go/dar kislo.
—	S tem vendar nočete reči, da n? veste ničesar o njem? — je vprašal Rushbrook.
—	Vem nakaj o njem in tudi o vas, moj dragi mož, — je rekel gozdar.
—	Dragi Mr. Lukas, — ga je prekinil šolmošter, — dovolite 'ni obvestiti vas o dejstvih. Vse kaže, da je deček v pretekli noči brez vednosti staršev zapustil kočo, vzel s seboj puško svojega očeta ter izginil.
—	Upam, da je bil sam ustreljen, — je rekel gozdar.
—	Torej vi imate puško, moj dragi možf — je nadaljeval, obrnjiu proti R-jtshbrooku.
—	To ni še vse, — je posegel vmes Furness. *— Pogrešajo tudi najinega skupnega prijatelja, krošnjarja Bvresa. Včeraj ponoči je zapustil gostilno ter neznanokam izginil.
—	Ali
r is? 8 tem postane stvar popolnoma drugačna in treba jo je takoj preiskati. Miaslim. da niste bili ravno njegovi najboljši prijatelji, — je nadaljeval go?dar ter zrl na Rushfrrooka. — Bodite brez skrbi, Mr. Furness, stvari t>omo kanalu prišli na sled. Tudi
vi -se potolažite, ekvbili boste sina in puško. Pozneje pa boste čuli več kot vam bo ljubo.
—	Noe »n vedeti ničesar drugega kot to. kje je moj isin, — je vzkliknil Rushbrook odporno. S temi besedami je zapustil hišo, do-eiui je ostal šolmošter pri gozdarju.
Ruvhbrook se je napoJt.il domov in medtem se je napotil gozdar s svojimi ljudmi in psi na lov. Do večera pa niso še ničesar našli. Fusko je našel v jarku neki dninar, ki je vračal z dela. Prinesel jo je v gostilno, kjer >o je zvečer zaplenil gozdar Lukas.
• Tako so bile .-rt vari koncem prvega dne po begu Joe-a Zvečer j"? bila .go^tihna natlačeno polna, čeprav je močno snežilo. Gozdar je dal izrarca »Mojemu mnenju, da mora tičati na dnu te zadeve kako nasilno dejatije. Sele kro? polnoči se je gostiina i-zpraanila.
Ta/koj naslednjega jutra je -piSM «ozdar s <m>jittrf Ijivdmi zo-pot iskati. Iskanje se je pričelo z mosta, kjer so našli puško m psi
MARILYN MILLER IN NJEN SOPROG
uaacawaoo * uaemraoa h. v.
Slika nam predoča znano igralko Marilyn Miller in njenega uioža
Jacka Tiekforda ki sta se pred kratkim tonila iz Evrope.
so \*Icd tega hitro našli truplo krošnjarja, deloma pokrito s snegom.
—	Sem si mislil, — je rekel gozdar, — izvršen je bil umor. Ubogi vrag! Prestreljen naravnost skozi srce. Kdo bi pričakoval Kaj takega od onega malega črva?
Frišli so ljudje, da odnesejo truplo krošnjarja v gostilno, a I gozdar sc je takoj napotil k mirovnemu sodniku.
Kakorhiitro je Furness izvedel, da so aia-'li truplo, je pohitel k Ru:.hbrooku, da ga nikdo ne prehiti. Rusbbrook pa je bi pripravlja^_
—	Dragi ljjdje, — je vzkliknil Furness, — žal mi jer a mora na dan. Vaš deček jc ustrelil krošnjarja.
—	Nemogoče, — jc vzkliknil Rushbrook.
—	Le preveč res je. Le tega ue razumem, kako je mo#<l dečuk ki je rast' 1 pod mojim nazor-tvom, ki je obetal toliko . . .
—	Nikdar ne vrjamrm 1a bi on ubil krošnjarja, — je vzkliknila Jane, k' si je pokrila obraz z rokama.
—	K d c drugi bi mojrtl sloriti to? — je odvrnil Furness.
—	Prisegel bi vsaj. rla ni namenom? streljal nanj, — je rekyj Rushbrook. — Če .ie bil krošnjar ul#P, <e je moralo zgoditi to vsled kakega nesrečnega slučaja. Puška se je sprožila na ta ali oni način . . . Da, -tako je moralo biti. Moj ubogi deček pa je iz strahu pobegnil.
—	No. — je odvrnil šolmošter, — popolnoma nemogoče je. da bi mogel deček kot je Joe, katerega sem vzgajal jaz sam, izvršiti Id k zločin.
—	On tega tudi ni storil, — jc rekla Jane. — Prepričana sem, da ni imel nikdar tega namena
—	Sedaj se moram posloviti. Iti hoc,m v gostino, da izvOm kaj govore ljudje, — je rekel Furness. ki je pri t» h besedah zapustil kočo.
—	Pazi sedaj. — je rekel Rushbrook ženi. — Mosroče je v*-ouvj6oo od tega. da ničesar ne rečeva. Rad bi, da bi ta človek .sploh ne prišel semkaj.
—	O Rusbbrook. — je vzkliknila Jane, — kaj bi dala, če bi mogla priklicati nazaj zadnj- tri dni.
—	Potem si predstavljaj, kaj bi jaz dal za to, — je odvrni? Rusnbrook — Sedaj pa nohtne besede več.
Ob dvanajstih naslednjega dne sa dospele uradne osebe, da prtgLdajo truplo krošnjarja Preiskava je bila liitro končana. Ugotovilo se je. da rop ni bil motiv, ker so našli pri mrtvem uro, denar in druge btv ari. Prvi je bil zadišan neki Green, ki je našel puško v jarku. Oieex. jc- potrdil, da je .ista puška, kate.ro je naš4 ! ter izročil gozdarju Nikdo pa ni mogel povedati, čegava last da je. Naslednja priča je bil gozdar Lukas. Povedal je, da je pozna! krošnja/ja By rs a in da mu je obljubil l^po wot o denarja, če bi mu pomagal pri izsleditvi divjih lovcev; Bvres je priznal, da je kupoval |od At are ga Rushbrooka očela Joe-a divjačino. Vsled tega se je hotel osvetiti nad mo&nn. ki mu je želel slabo ter skrbeti za to. da ga pošljejo izven dežele.
Nato je nastopil Furness, da prostovoljno priča. Povedal jc. da je prišel v pon ideljek zjutraj k Rushbrooku. da od ve i e mladega Joe in da je našel staidše v strašnih skrbeh. Povedali so mu, da je deč-k ponoči zginil in da je vz->l s s-:.bc-j oč.itovo puško.
Nato je bil stavljen predlog, da se zasliši Rushbrooka in njeigo-vo ženo.
Deset minut pozneje ?ta vstopila Rushbrook in njegova žena.
Prva je bila zaslišana Jane. ki se ji? preje dobro dogovorila :s svojin. možem, a ni hotela dati nobenega odgovora na stavljena ji vprašanja. Brez prestanka j? jokala ter zatrjevala:
—	Ce je to storil, je storil vsled zmote. Moj sin bi nikdar ne izvršil umora.
Ker ni bilo mogoče ničesar -praviti iz nje. je bila odpuščena, f Dalje prihodnjič.")
Ar kadi j Averčenko:
Galantno živlienie.
Sel sem nedavno po isti^ ulici, kjer stanujem — kar je jftmdila mojo površno pozornost neka velika. krasno razsvetljena hiša. Iz nje s#e je slišala čudna, čisto orl entabka imtzika in rapot plešočih nog. Mimo oken so švigale ženske sence.
— E! — sem si mislil! — To je gotovo harem (kakega carigraj-pkega mogotca! Očividno praznuje rojstni dan, pa bTrad malo razveselil bedne hanemske jetmice! Fvo jih — zdaj stojLni pred ča robrrim.: zagonetkami ffkrivmost-neea Orijesnta!
Nisem še prav pomislil, ko je smuknila čez pra.j prelestna žen
f i •
ska 'jfvstava. Prijela mi je za rokav in mi jasno poka/zala. da me hoče potoniti v notrasnjosit zago-uelnega dotta.
Moram priznati, da gre ulava n moji skromnosti po vsej an atol-ki obali, moram pa "ti>di pnznati. da mi je pikantna zadeva ti.«rt.i hip po\*sem zmešala gfavo.
Možnost, da smnikne<h v harem ugledmega mogotca, me je za h-p zapeljala in že sem umen*il svoj korak proti vratom, 'ko m si naenkrat premislil.
A kaj potem?
Kaj pa če me pasa nepričakovano zaloti v haremu? Sem siccr
fant od fare in zase se nisem bal . . . Ne. bal sem se za življenje tega krot-kv.igaf. -zamišljenega in napol divjega bitja, ki me je tako zaupljivo vleklo za rokav. Bal sem se, da luna niti dvakrat ne v-zidc na nebu. ko bo ta ženska že ležala v vreči na diru Bosporja Moj kolr>ga Pierre Lotty je opeto-vano opisoval take storije.
Ti pomisleki .<*) me ohladili. Osvobodil sem svoj Tokav, napravil jetnici "salem" in jo naglo odku-ril. Pri tem sem se morali umakniti tem angleškim pomoršČaikom. ki so bili bržkone v prijateljstvu s pušo, ker so vstopili v hišo brez vizitke, kakor dobri znanci.
Drugo jutro — O, človeška slabost ! — sem se hot l pred prijatelji pobahati s svojim imenitnim uspehom pri tumski dami in sem :iim povedal veN doigoddk od kra-fja do k ~-nea.
Včasih sem videl, kako se Iju-d.ie smejejo, pa tudi sam nimam nič proti smeint. če nanese slučaj
—	toda to ni bil sm h! To je bilo strašno razge tanje podivjanih žrebeev.
—	Ne raizumcm, kaj je tu smešnega. — sev^ zmajal z glavo. Se-ve, eni moški imajo pri ženski večji. druga pa manjši uspeh, vendar . . .
—	Ali veste, kakšna hiša j-fo— me je vprašal prijatelj, ki kar ni mogel do sape.
; In zašepetal mi je na uho he-fcedko, ki mi je pognala vso kri vj glavo.	i
—	Ni mogoče! — sem vzklik-1 nil ves pronrašnn. —. Saij vendar v isti ulici siaoiujrtm!
—	No, nič posebnega. Taiko sosedstvo v Carigradu ni redko.
—	Ne' Niti en dan ne ostane moja nojra v tem Mtanovanjn! KajDa me nk-o oipozorili. ko sem najel sobo' Ta ko i se vrnem •n povem jroKpodinji vse. kar mi-| ► lini o nji!	|
Ves raizburjen sem planil Lz kavarn na ulico >n . . . pri prvem Koraku me je priklenil tehtni do-midek k tlom. V katerem jeziku pa naj izrabim gospodinji svoje oorori.'enje ? Ona govori .samo grško. moja zaloga grških izrazov pa je bila zelo omejena : 'kali meros. Venizelos in madi^ta — evo \am. to j»: bilo \*se. kar s;em moge! ^kombinirati. Vendar pa bi mi u-tegnile tudi te tri bcisede pomaga-fi pri obšiFnem moralno - etičnean govoru.
K sreči sem naletel takoj na starin-ko, sključeno Grkinjo. ki ie prodajala vžigalice in ponujala svojo roilio v slabi ruščini.
Ne. babuska, — sem d jal!
—	Vaših vžigalic ne potrebujem Ce pa bi hoteli prevest i moji gospodinji vse. kar kipi v meni, dobite pol lire.
Ponudba je bila zapeljiva in v hipu sva korakala proti mojemu domu.
—	Kako pravijo Grki "nogi"?
Razveselila me jc z neko brezoblično in sluzasto besedo.
—	No. torej! Povejte prosim, da te moje reči v njenem domu ne bo več!
Pozvonila sva in sama gospodinja je odprla.
Komaj pa je zagledala naju, je zagnala ta krSk. da so jo gotovo slišali onstran Zlaf'iga roga.
—	Kaj pa kriči? — sem vprašal starko, ki se ji je od tega tuljenja nenadoma razjasnil obraz tako,, da je celo kdketno popravila svoje redke lase na pleisastti glavi.
—	Ma, ona govoriti, sto si ne more privoditi selbi na stanovanje damo! Ona govoriti, sto to nedo stojna. sto ta postdni hisa, sto ne sme dame voditi . . .
—	Kakšno damo? — sem one mel. Š? nisem nikogar pripeljal.
—	Ona ta govoriti >za mene. -laz — dama.
In vsa srečna v tej ^bsatrdni domnevi me je sunila s svojim trdim komolcem pod refora.
Polteno sem zajkVl potegu i 1 i? žepa pol lire in jo strnil starki v roko.
Moraš ven, stara coprnica! wag vaju vzemi!
Tn takoj sem oparzril po licu. de me gospodinja pomilnje kot človeka. ki je plačal ltjufcezen z de narjem. pa vondair ni tržiral slad kosti te ljubezni . . .
nretanje parniko« - Shipping
15. avgusta:
Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Orca, Hamburg.
19. avgusta:
Pr^aldente Wilson. Trat.
1ft. avgusta:
Aquitania, Cherbourg.	Suffren, Havre; America.. Bremen; Arab'c, Cherbourg in Hamburg.
20- "vgusta:
<5elgenland, Chertx>urg; Cleveland. Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg In Bremen.
25.	avgusta:
Resolute, Hamburg: Sierra Venta-na, Bremen.	,
26.	avgusta:
Berenparia, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; 1'res. Rousevelt, Bremen.
27.	avgusta:
Z. ^.ind, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg-
2.	septembra:
Mauritania, Cherbourg; DeGrasse Havre; Pres. Hard.ng, Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg In Bremen, Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen.
&. septembra:
Paris, Havre- Leviathan. Cher-bouig; Orbita, rnburg.
8.	septembra:
Martha Washington. Trst; Reliance. Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania, Cherbourg. George Washington, Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh. Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg;
15.	septembra: Republic, Bremen.
16.	septembra:
Berengaria, Cherbourg.
17.	septembra:
Belgenland. Cherbour Deutsch-land. Hamburg.
19. septembra:
Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Si»ffr«ri. Ham; Orduna, Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra: Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mauretania, Cherbourg: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre: Pres. Roosevelt Bremen.
30 septembra:
Aquitiuiia, Cherbourg; Pres. Hnrd-lng, Bremen.
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE
PAR IS 15. AVGUSTA
havre — pariško pristanišče
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2» 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
IBHMHMBHiMS AH LOKALNI AGENTJE ^bbmmbbmmmm«
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pri.
stanejo tako v domovini, da Je treba
potovati le par ur z železnico. Nobenih viaejev ni treba.
IZLETNIŠKO odplutje
PRESIDENTS WILSON
18. avgusta
MARTHA WASHINGTON
8. septembra
Cena d Trsta ali iMibrovnik 3. niz- flf red SI«m». z vojnitn davkom: tja in nazaj samo $162. in vojni davek $f>. — Železnii-a iz Trs-tu rl>> LjublJajie samo Sl.l'O; do Zagreba $1.95: do Relgrada $4.75. Vozni 1st iz Trsta do Xcw Vork samo $107.50.
Pq^sebno cene za tja in nazaj. Najbolj cena. in udobna proga za j>oto-vanje.
COSULICH LINE of TRIESTF
Phelp3 Bros. & Co.,2 West st -
_ _'New York
IFašistcvski pozdrav — službena obveznost.
Predsednik deželnega odbora v Mantovi je izdal (Klredbo, po kateri sc določa za vse deželni upravi pripadajoče uredništvo t'a«i stovsiki pozdrav (dviganje de>-nt-roke) /a službeno obveznost. Xa-praon svojim pre<l.s.tojiukom in sa mim med seboj se imajo v službi <lržati izključno le faaistov.sk 'jra pozdrava.
Kje >o moji bratje JANEZ. MARTIN'. ANTON ni -TOŽEF &Kr-BF'' i-r sestra TEREZIJA ŠKlT-BIC? Vsi bivajo zp okrog 30 let v AnKtriki; zadnje pismo son,, sprejel iz Forest City. Pa. Prosim renjene "ojske. ce kdo ve za "kogeira, da mi naznani ali naj se pa sami oirlasijo bratu: Stefan Pučina. 70 Rue St.. Pierre 70 Lens, P. d. C., France. (2\- 11.12)
Kje j.* IVAN KASTE LIC. p. O. Box 14^. West Mon -land. Pa. Prosim onega, ki ka;j ve o njem, da mi javi ali naj se pa sam oglasi. — Magdalena KastelicJ FJorijanska ulica, Tvornica Lima, Karlovac, Jugoslavija. (2x 11.12)
Prav vsakdo—
kdor kaj lie«) kdor ki; ponuja; kdor kaj kupa je kdor kaj prodaja; prav rsakdo priznava, da Imajo čudovit uspel —.
M A TJ OGLASI
▼ "G las H«roda"|
GLAS NAHODA", TIIB BK8T JUGOSLAV ADVFBTISING MXDIUV
Išeem FRANKA K APS doma iz Novega messta. Pred 17. lt*ti j«' oil.št i v Ameriko rn se na~f anil ni'k.j«* v New Yorku. Prr*>ini ee-ne lojuk". če kilo kaj ve o njeni, il t mi |wro«i. ali naj se pa <viis o«rIaji svoji sestri«"ni.
Ana Vučer, 419 East 73. St., New York, N. Y.
Kako se potuje v stari;
kraj in nazaj v Ameriko!
i
Kdur je namenjen potovati \ I ■tari kraj. Je potuchno, da Je na tanftio poučen o potnih llallh, prt Uagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih midon« dati vfried naBe dolgoletne Izkui^nJ« Vam bo<lo gotovo v korist; tudi pri-poročamo Te«lno le prvovrstjie par nike. ki imajo kabloe tudi t 111 raaredu.
GUsom hot« aaaelnlftke postav^
k! Je stopila » veljavo r 1 JullJraa 1J>24. e h m o roj o tudi nedr^n vijstin dobiti dovoljenja ostati v domovin eno leto ln ako |>otrcbno tudi dflj tozadevna dovoljenja Izdaja Ren« ralr.l nnaelnlAki komisar v Wash Ington, D. C. TroSnJo wi tako d« voljeuje se lahko naprav! tudi New Yorku pred od po'ova nJem. te» •e pofiljo prosilcu t stari kraj gla som naoovejde odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCK IZ STAEEGA KRAJA
Kdor fell dobiti sorodnika al svojca lis starega kraja, naj naa prej pl5e ca pojasnila. Is Jugoela ▼lje bo prlpuSCenih ▼ prlbodnjll treh letih, od 1. Julija 1924 napr* vsako leto po 871 priseljencev.
AmerlSki državljani pa lanuire] dobiti aem žene ln otroke do 18. le ta bre», da bi bili ItetI v kvoto T rojene oeebe se tudi ne Ktejejo kvoto. Btarlil tn otroci od 18. d* 21. leta amerlffklh državljanov p Imajo prednost t kvoti PLHta » pojasnila.
Prodajamo vosne liste aa vM prt
Ite; tudi preko Trsta samorejo J«-Roslovanl aedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.
Oposorita trgovc« ta a brtnik«, pri katerih kup« jate ali naročata in sta a njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo ▼ lista 'Gla* Naroda", 8 Um bosta ▼stregli vsem.
Uprava "Glai Maroda'
ADVERTISK in <1LA8 NARODA