List 19. v cr •vY Y* • — î- Tečaj XXIX. gospodarske , obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 10. maja 1871. O b s e g : Kmetijski tabor v Cerkljah nad Kranjem. Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. (Dalje.) knjiga za kmetijstva. Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico. (Dalje.) Nova Te- lovadno in boriteljsko imenoslovje. društva „Slovenije u Dopisi. Primula veris. Novicar. Propast srca. Iz Ruskega. (Dalje.) Govorniške vaje Gospodarske stvari. napravi društvo a ne samo za pogozdovanje, temuč tudi sploh za boljšo obdelavo toliko zapušcenih površin Krasa» Ta skupščina je predložila deželnemu poglavarstvu nacrt družbenih pravil in predlagala tudi obris, kterega bi se bili imeli posestniki gozdov držati. Blaga misel in živa marljivost, s ktero se je mnogo slavnih mož r y Kmetijski tabor v Cerkljah nad Kranjem bode v nedeljo 21. dne t. m. popolďne po službi Božji. Gosp. Ed. Pour bode govoril o poljedelstvu in kazal_____ __ nekoliko kmetijskega orodja. Naj bi prišlo veliko kme- kakor posestnikipí. Garčaroli'i, KoTen "in Jer san, tov poslušat._____ dekani Grabrijan, G ras i č in Kure, sodnijski svetovalec Tomsič in še več drugih za to potegnilo, bila je pač vredna boljšega vspeha, kajti njihova želja ni se spolnila. Pravila so se morala, kakor je vlada zahtevala, prenarediti in zopet prenarediti. Na zadnje so se tako skrčila, da jim ni bilo mogoče oživiti se. Tako pa se je zgodilo, da je lotitev pogozdovanja Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. Spisal za domorodce notranjske Ljudevit Dimic (Dalje.) Kaj se je dosehmal storilo, da bi se bil Kras ubránil Krasa zginula, kakor Pivka v Postonjski jami. Hvale napredujočega izsekovanja, in da bi se bile le okolice vredna lotitev take družbe bila je tedaj mrtvo rojeno dete. Ako bi bili 1853. leta začeli kraški gozd vzdrža- Krasa rešile vsega hudega, kar tacemu gospodarstvu následuje? Na to vprašanje ne morem drugače odgovoriti, do zdaj vati in poleg tega še novega zarejati, lahko bi se bilo vže kakor tako-le: zakrilo. marsiktero golo skalovje z mladim gozdom MnOgO, aiuugu sc jc piaaiu v pguauuvauji xxictoc», jl/i ugauc dc jo guunu na i i luiui sucuii VUUI je mnogo umnega in hvale vrednega, mnogo se je pisalo, pogozdovanje Krasa resnica postala. Vlada podpira de- mnogo se je pisalo o pogozdovanji Krasa Drugače se je godilo na Primorskem. Ondi J* a malo storilo. Pred velikostjo te naloge, pred prevelicimi stroški izpeljati tako delo, so se razbili marsikteri lepi in pripravni nasveti. želo tam duševno in z denarjem. Treba se je potezavati zato, da se tudi Notranj ce m enaka podpora poděli. Nikakor sicer ne preziram, da tudi na Kranj i i^/i m v xx a. umu v v> vi« ma VV& xx v j; f tuut xx v« x m. x u jul j Tudi Kranjci so si marsikaj prizadevali zavoljo skem so posamesni posestniki brez vse tuje podpore pogozdovanja Krasa .uurauj« ^«oa, a. žalibog, 0 _____— co«. ^ w .auuotuu Malega srpana leta 1850. je c. kr. poglavarstvo v za celo deželo, za ljudstvo našega Krasa. Kaj da je s slabim vspehom! mnogo storili za obdelovanje Krasa. Al to ni zadostno Ljubljani povabilo našo kmetijsko družbo, naj ona po- še treba storiti, bodem zdaj navedel. roča : a) ali bi se dal in kako bi bilo mogoče goli Kras pogozditi, in kako bi se mogel slabi stan notranjskega Krašovcem pomagati. Lahko, prav lahko je reči, kaj da more Krasu in kmetijstva povzdigniti. Kmetijska družba se je potem posvetovala z vsemi gozd narediti. Na sedanjem golem Krasu se mora zopet svojimi podružnicami. Dobila je po tej poti mnogo iz- Kar je zdaj še gozda tam, to mora na vso moč vrstnih pripravnih in temeljitih predlogov. Potem je varovati in prihraniti, kajti pogozdovanje goličav bi kmetijska družba po svojem tajniku dr. Bleiweis-u malo koristilo, ako bi se sedanji gozd pokončaval poglavarstvu podala obširno in jasno poročilo z načr- v tistem hipu, kedar drugi začenjajo novega zasaje vati. tom. kako bi se dal goli Kras pogozditi, in kako no- tranj skim Krašovcem pomagati šal Zakaj pa bode morebiti kteri izmed Vas vpra se nam drugače ne more pomagati, kakor s po Ne bodem Vam zdaj tega poročila popolnoma na- gozdovanjem? Ali ni nikakoršnega druzega po znanil, pozneje pa bodem še o tem govoril. močka? Naj Vam to zdaj razjasnim. Vže popřed sem Vam Na Primorskem seje 1850. 1. ustanovila družba z namenom pogozdovanja ondotnega Krasa. Po tem iz- pripovedoval, da je Kras še le po^ izsekovanji svojega gledu se je tudi na Kranjskem naprava tacega dru- lesa tako malo rodoviten postal. Cesa tedaj površnini štva v pretres vzela, in notranjske podružnice si. kme- golega Krasa posebno pomanjkuje? Gozda in rodo- tijske družbe so veselo in soglasno sklenile y da naj se napravi samostojno društvo tudi za Notranj sko. gorečo prizadevnostjo so se notranjske podruž- preskrbeli? vitne prsti! Kako pa bomo Krasu tako rodovitno prst ali brnjo nice lotile tako družbo ustanoviti. Zbor zjuui y kteri se je s tem namenom zbrâil «• uuu oam ^ u^ u^ — » owjuu noljum ^ & uu^auauj^ui malega travna 1853. leta v Postojni, je sklenil: Naj se lesa in semena, po svoji mokroti, po svoji senci in rosi. dne Nihče drug je mu ne more preskrbeti, kakor edino sam gozd gozd s svojim listjem, z odpadanjem 148 Ce kaki njivi gnoja pomanjkuje, kaj boste počeli: njič od vsega nič več ne ostane. Podobe, vcepljene s Gno j ili jo boste. pomočjo sluba v spomin nas, so popolnoma izginile, gozdom. Golemu Krasu pomanjkuje gozda, toraj naj se mu kakor nam izgine dežela, od ktere se oddaljujemo, po zaredi gozd; pomanjkuje mu rodovitne prsti ali gnji- stajajoča očesu zmeraj manjša in bolj in bolj zmešana, lovice, Kras se pa drugače ne dá gnojiti, kakor z dokler poslednjič nič več ne razločujemo in podoba stopi iz obzora našega. Nekteri glubonemi se ve da manj ali več slišijo ter si zamorejo po razmeri sluha tudi nekaj pojmov nabrati, pa opazovanje celó onih, ki samoglasnike slišijo, je zeló ozko in obsega le nekaj temnih in nedoločnih podob. (Dalje prihodnjič.) Tedaj je treba pogozditi ga, pa kako? To je prevažno vprašanje i (Dalje prihodnjič.) Nova knjiga za kmetijstva. Nemška knjiga gosp. P. N. Feuserja, dobro zna- nega popotnega učitelja kmetijstva na Štajarskem y pod imenom „Lehrbuch der Landwirthschaft fur das Volk" je v novem 3. iztisu ravnokar prišla na Dunaji v knji-garnici Faesy-ovi in Frik-ovi na svetio. Cena JeJ Je gold. 20 kr. Ce kaka knjiga v kratkem času doživi nove iztise, je to že samo po sebi dokaz, da je knjiga dobra. Zato nam je ni treba priporočati na dolgo in široko onim, ki nemški umejo in tedaj hvalevredno knjigo rabiti morejo. Telovadno in boriteljsko iraenoslovje. Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" lj ubij anskega. (Dalje.) úl ' :. 'Ě J^Sr í.Í Langenaufsitzen, nased po dol- Letzter, zadnji. Lage, pologa. Langer Hieb, mah. gem Lange Kreisdeckung , dolgo Poduène stvari kroglo kritje. Liegehangeln, veskati ležé. Liegen, ležati. Liegestiitz, opora v leži. Linie, črta. Links schwenkt euch ! na levo Legen die Hand, položiti roko. Leiter, lestva. zasuk ! Links um! na levo! Kako primerno pripravljati gluhoneme za spre- Leiterbaum, íestvenik. jera kako gluhonemnico. Spisal Ivan Nep. Boštjančić. (Dalje.) 3. Prvi nasledki gluhosti. M. Mass, mera, razstop. Mithieb, sosek. Massbrechen, razstop, lomiti. Mitstoss, sobod. Vprašalo se je, kdo je nesrečniši: ali gluho- mutec ali slepec? Vprašajmo nju sama, tedaj bodemo videli, da slepec gluhonema kaj obžaluje ter da ima svojo lastno osodo za veliko pretrpljivišo , ko najde gluhomutec Mensur, razstop. Massnehmen, razstopiti se. Manchetten, narocki. Marsch, pohod. Maske, krinka. Maskieren, ukriti se. Matraze, zimnica. Mitstossen, sobosti. Mitte , središče, sreda. Mittelmass, srednji razstop. Mittelpunkt, osredje. Muhle, obgon. Muhlaufschwung, vzlet z ob- osodo slepca strašno in bi ž njim ne hotel menjati; in Messen, meriti. v tem je najbolji odgovor na ono še precej leno vprašanje. Navadno se nam pa slepec bolj smili kakor y Mithauen, sosekati. Muskel, gonom mišica. (Dal. prih.) gluhonem, kar najdemo sicer prav naravno y ali po ni- kacem določljivo. Zdi se nam, da si slepec, ako ga Mitoloslične preískave. samo površno opazujemo, mu ^ ^v^ riu«&«u, je pri gluhonemu drugače: na telesu navadno močen pri tem pa še surov in neotesan, je prej odurnega ko socutje vzbujajočega obnašanja. Vrh tega se vsakteri nič ne more pomagati kar Primula veris. Spisal Davorin Trstenjak. znamenje, kako so nekdaj naši poganski pred veliko laže misli v stan slepca, kakor gluhomutca, ker stariši na tenko opazovali vse prikazni prirode, kako je nesreća poslednjega taka, da jo moremo v celi njeni jim je simbolizovala vsaka cvetka življenje v naturi, obširnosti le z umom razumeti, po zrelem premišlje- kaže cvetlica, ktero rastlinoslovci imenujejo primula vanji. Zato hočemo se daj iskati in opazovati veris ali acaulis. na kteri Naj pa ta članek spodbuja vsakega rodoljuba, kteri uuuc ťui0ui la^vua oimtv v otcuaci gmuuu^uia, a*«, ivivu med nepokvarjenim prostim ljudstvom živi, da pobira bodete jasno naslikani kakošnost in velikost nesreče že močno zgubljajoče se ostanke bajeslovnega zaklada, njegove in ki zna izpodbujati vsakterega, da po močéh nasledke gluhonemosti. Pred našimi očmi se nam bode potem razvila slika o stanu gluhonema pomaga ovirati takošno nesrećo in jo olajševati je že zadela. y kogar Slovenec ima več im e n za to minja na mitične nazore. cvetlico ; vsako opo- Veli se trobentica. Že bistroumni J. Grimm Neposrednji in prvi následek glu- je dokazal iz imen cvetlic, da so si starodavni narodi hosti je ta, da gluhemu člověku manjka vseh mislili prihod spomladi kot veselo godbo, kot predočeb, ki si jih zajemamo mi po slišalih. harmonijo — kot cinglanje in zvonenje, in te Vsak izmed naših peterih čutov je vstvarjen za posebno nazore dalje razpeljava iz imena cvetlice „Schneeglock-vrsto čutenj, in no ben čut ne delà čez meje njemu od- lein". Da so enaki nazori tudi vladali pri Slovenih merjenega kroga, noben čut ne more druzega nado- pričuje ime trobentica. Prvi ta glasnik spomladi zatrobi, in priroda se ozeleni, in na trobljenje troben y SI mestiti. Kedar je tedaj popolnoma gluh rojen sè svojimi slišali nobene podobě vstvariti ni mogel in ti ce vstane neskončno število cvetlic in rožic iz zim- si je tudi ne bode mogel. Oni gluh onemi, ki so v skega spanja. Ker to cvetlico zbudi jarko spomladansko prvih letih življenja slišali, potem pa oglušeli, solnce, postala je ona atribut solnčnega boga. zato ne izgubé sicer na enkrat do tedaj po slišalih nabranih jo večkrat najdem na noriških spomenikih, na kterih podob, jih pa tudi ne ohranijo. Od začetka se popřej je obražen solnčni bog, ali pa njegovi simboli. slišanega še precej živo zavedajo; pa ta zavest že kmalo slabi celjski okolici in sicer prebivalci rifniške gore y podobě postanejo temne in nedoločne, in posled- jo imenujejo jagolnico (jagounco). V tem imenu tiči 149 prestari pomen svitlobe, bles ča, jasnosti, tebnja žignut, urere, Popravi, da v ruskih narecjih znači: jagnut, nica so utegnile imé dobiti gicu ) kakor: Rado > ardere, fulgere, toda bi bila j ago lni ca Radogostu. ali pa, ker na- imenovana po svitlobleščeči svoji farbi, poveduje s svojo prikaznijo, da je přišel čas svitlobe in blešča po razpodenji temnih zimskih oblakov. Iz korenike jag Potebnja izpeljava imé mitičnega slovan-skega bitja Jaga-Baba, Ježi-Baba, česk. Jahod a-Baba, ktera je med oblaci in svitlobo igrajoča se boginja enaka nemški Perhti, čije ime tudi pomenja: svitla, bliščeča. Iz korenike: ag, prejotovano jag je brez dvombe ime: agne, jagne, po oni analogiji, po kteri: juvenis, juvencus, junec, nemšk. jung iz korenike dju, lucere, splendere, tako, da mladeneč člověk božanstvu d o 1 j i c a po Radolju (Dal. prih.) in mlada žival sta dobila poznamenovanje po svoji pri- jazni, genae, jagned zarad lesketajočega svojega listja i AT?n4-i i r-F Ir rwrnrki lr n • « ne i n r* SiWArí vi n uva in živosvitli prirodi. Tudi beseda jagoda, znači svitlo bleščečo stvar, kakor tudi drevo: y se ima iz- peljevati iz korenike: a g y Jag Sorodna utegne biti: sansk. jadž, sacrificare, jadžna, sacrificium (Feuer-opfer), jadž van, sacerdos **) in pa grška àyvog, rein, . Glanz. Pracht. lauter: dylaog, glânzend, schon âylaia Utegnila je tudi cvetka jagolnica biti posvećena boginji Jagi, kakor perunika (iris germ.) bogu Pe- runu. V okolici, v kteri sedaj prebivam, tej cvetki pravijo: ragušica (ragušČa) in tudi korenika rag, znači svetiti, lucere, splendere, starorusk. raga, penezi, denar zarad svitlobe, primeri rusk, dengi, denar in litovsk. slov. denginti skoz megle degnilo primeri sansk. rádž > a degati ) degniti » solnee je malo zasvětilo) lucere, urere itd. splendere, rádžata albus argentum. gršk. in lat. po prestavi glasnikov à Qy arg-entum, irsk. airg-iod, srebro. Ragušica je ravno tako kakor jagolnica utegnila dobiti imé po božanstvu kakošnem luči: Ragušu, čijega ostanek bi se utegnil najti v staroruskem mitičnem bitji: Eprjrt, Pi»r.TB, Ergel', Rgl\ Ergel, Rgl, Raguš, Ragon utegne biti polab- sko-slovanski: Rugevit, kteri se vjema z indijskim: Raghavat, priimek solnčnega boga Kršnata m > pomenja: splendore, luce praeditus, iz korenike ragh ranghczradž, randž, lucere, splendere. — Staro- t 1 w • n • m ; rusko osebno imé Raguilo tudi ne znači druga znamenito je, da so stari Jugoslovani, kakor Bolgari in Srbi grško imé Helena, ktero pomenja : svitla, lucida, splendida, ednačili imenu Rag o sna. ') Tedaj jim je bila korenika: rag, v pomenu svetiti, enkrat znana. Primeri še litovski rug ti, vreti, toda tudi pomen vro-Čine, žgaline. Tudi imena vesi: Ragič y dalje potokov: Rag- * V sansk. korenika a g > znači » to f kar gršk. ayœ • še v nekteri iz nje izpeljujejo: ágni, ogenj in ignis. Mi sansk. naj demo áhan, kar utegne stati za ághan; áhan pomenja: den, svitlobo. K tématu jag še primeri: srbsk. jaglac, jagočevina, herbae genus, jagla, granum zeae tostione, ustione, disruptum, jagrz, Fuchsschim-mel. V vseh teh besedah tičijo pomeni: ognja, svitlobe javine, ognjene barvě. » žer- **) Vulkan starih poganskih Litovcev (Narbutt 29) jepoznaDski del. Propást srca. Svobodno po hrvaščini posnel Josip Levičnik. (Dalje in konec.) Zginil je bil kapitan kakor zgine kafra, in o tem, « \ Za- nimiva njegova oseba, — tajnost, ki je krila njegovo proteklost, ktero je on s svojim molčanjem še povek-šaval, — poedini prigodki, ki so bili znani iz njego- . - > se ve, da se je po mestu mnogo mnogo govorilo. vega življenja y a k temu še dostavki obce fantazije iz vsega tega so se bili izcimili mnogoteri mali romani s kterimi so se družbe po mestu nekoliko časa kratko- časile, dokler poslednjič ni svet kapitana in njegove skrivne osode popolnoma pozabil. Ivan se je skrivaj živel veselo in raz- posmehoval vsem tem marnjam, ter uzdano, tako, da so se vsi njegovi znanci čudili da dobiva toliko denarja, in to vac» uvLfirct bunrvu uguaija^ iju tem bolj, n.ci oo jv^, utt generala iz službe spókan, potepal po mestu brez vsega ker y se odkod Je; od delà. On je med tem imel, kakor si je mislil, neusah- ljiv vir prihodkov — generalovo hčerko. Vsaki čas vedei se je k nj ej skrivaj prikrasti javno ni smel v hišo ter je od nje denarja tirjal s surovo drzovitnostjo, kakor je to že laBtnost tacih ljudi, ki imajo koga v svoji roči, da se morejo mašcevati nad njim. Kar je imela Rozina prihranjenega denarja in kolikor koli ga je še dobivala od svojega očeta, vse mu je pometala; vsem tem z še ni zadovoljen bil. In če mu je djala, da že sami za lastne potrebščine najpotrebnejši kraj-carji zmanjkujejo, grozil jej je s skrajnimi sredstvi, ako mu ne izpolni željá. Ona zastavi poslednjič vse svoje dragocenosti. Stiske in nadloge njene bile so strašne. Njena prva vr o ča ljubezen, — ljubezen, s ka koršno more zaplamteti samo žena tako krepkih in strastnih čutov, ukončana je bila po trinoški osodi bila, smleta enako naglo in grozovito ; temu pa je se v v globočini srca ter stojeća na kraji propasti, strahoviti svoji osodi prikovana čvrsto in večno na člověka, ki je bil v pravém pomenu besede izvržek svojega spola. Cez dolgo zašije Rozin i iskrica upanja f kako se hoče svojega krvosèsa rešiti. Neki stric jej je zapustil v svoji oporoki obširno grajščinsko posestvo v daljni vojaški granici blizo turške meje. Tje odpošlje Ivana, postavi ga za opravitelja celega imetja, samo da ga od sebe odpravi. Al kmalu so dospele od uradnikov in tudi od podložnih grajščinskih kmetov britke tožbe ; dohajale so vèn in vèn prošnje, naj se vlastnica pod- , kogar za vivxiuj uxv yj v/ ? vui AU ▼ vul J/A VU LIJ V y JUWJ W V t VU J ložnikov usmili, ter reši jih novega opravitelja se je velel: Jagaubis. Ker samovolje in tudi křivic prenašati ne morejo. Dopis dopisom, tožba za tožbo prihaja. Zdaj vsa nevoljna Rozina sklene oditi osebno na posestvo, akoravno sama ni vedela, s čem in kako da bi pomagala; hotela je vsaj pokazati voljo, da bi bil vendar enkrat že konec v srce segljivih tožbá in prošenj podložnikov. Kakor hitro pride Rozina na posestvo, pokliče Ivana 7) Vulkan" sansk. ulka, tor- pre(i se# on ni hotel priti. Dal je vlastnici glas, da ris > goreča glavnja, ogorek, ima svoje poznamenovanje po ďanes želi imeti mir. ognji, s kterim delà, toda tudi Jagaubis. Gotovo je sansk. jadž, sacrificare, izvirno pomenilo : žgati, požgati, misli, ter pride sobo. Pozneje si vendar Ivan preko se je jelo že mračiti, v gospodinjino ker so sacrificia bila holocausta, žgavne daritve, primeri sta- dovolj uljudno roslov. žerec, sacrificator, iz korenike gor, žer, urere, fcj bil celó rad ž e r a v i e, žeravka, carbones candentes. CI LS J. J. 11 tš, i\ \J Ot» jg JC1U UilUUlW^ V Prosil jo je odpuščenja, ter se je obnašal še y to je y uljudno po svoji navadi; kazai v _ se nekako dvornost f se vé , dvornost > i Raič, kn. VII. glav. 7. 12. kakoršne se je bil poslednji čas přiučil po gostilnicah, ako bi mu pijanost ne bila vezala jezika. Nepovabljen * 150 sede poleg Rozině. Ona je sedela kakor kip iz mar-raeljna, bledá in nepremična; v črnem njenem očešu plamtelo je z muklim in strastnim ognjem hkrati ponos, bolečina in preziranje. Ivanu se je valjal jezik; kvasil je tje v en dan, sam menda ne vedoč, kaj ; Rozina pa ga tudi ni poslušala. Bila je na videz kakor mrtva; al v srcu jej je kipelo in vrelo. Ni mu odgovorila besede, niti se ganila. Tihota zavlada zdaj po sobi — smrtna tihota. Rozina, črni sklep snuječa, kakor od gada pičena, zdaj jaderno vstane. Iz oči blisketal jej je strastni ogenj in obup. Ivan jo zgrabi za roko, ter jo hoče vdržati. V neizrekljivem srdu se mu strga Rozina iz rok, popade svečnik s prižgano lučjo, ter švigne iz sobe, vrata siloma zalušivši za seboj. Kmalu zatem je stal obširni pořádáni *) grad v — plamenu ! Kdaj in kako da se je zanetel in vnel, nihče ni vedel. Na gašenje ni bilo misliti, ker vsaki se je štel srečnega, da si reši življenje. Družina je kakor brez glave begala sèm ter tjè. Edinega Ivana ni bilo nikjer videti. Pa glej! na enkrat se prikaže pri oknu zgor-njega nadstropja, okrožen od dima, objet od plamena. Nihče se ni hotel in tudi že ni mogel podati po-nj v goreče poslopje; on pa vendar tudi ni hotel živ zgo-reti, temuč poskoči že zeló opečen skozi okno v dvor. Ranil se je s tem do smrti, in komaj da je bila še duša v njem. Zdaj mu vendar priskoči grajski zdravnik na pomoč; — Ivan se še za ene trenutke zaveda, a to menda le kakor nalašč v veliko nesrećo Rozinino. Z malo besedami razodel je namreč okoli stoječim, kaj se je bilo zgodilo one osodepolne noci v generalovi hiši. ,,Unemu je takrat odprla tihi grob v mrzlih rib-njakovih valovih; meni je hotela zdaj porahljati posteljico v razsrdenem plamenu; jez pa jej hočem povrniti vse to s tem, da jej preskrbim če ne huje, vsaj varno stanovanje v tamni jetnišnici". To so bile Ivanove zadnje besede. Vsled razodete te dogodbe bila je Rozina pred sodbo poklicana in na mnogo let v ječo obsojena. — Končal je s tem prijatelj moj žalostno pripovedko svojo. Pozorno sem ga ves čas poslušal, in z otožnim duhom se poslovil od njega. Ozir po svetu. Iz Ruskega. Iz Petrograda 1/12. aprila. —17— (Konec.) Knjige v Petrogradu skoraj tako prodajajo, kakor v Ljubljani tepke. Razun velikih, večidel po Njevskem pomeščenik „knjižnih magazinov", s kterimi se ne morejo meriti po številu i krasoti dunajské „Buchhand-lungen", se nahaja posebno mnogo „knjižnih lavok" (na Dunaji „antikvarji") po Voznesenskem i po Bolj-šom prospektu i skoraj na vsakem mostu. **) Pri pri-ložnosti sem prašal „knjigoprodavca", zakaj so ravno „knjižnija lavki" po mostih pomeščene. „Sto bi letom razkalenija knjigi prohlaždatj, a zimoju ocepenelija raztapljivatj" — mi je mož modro odgovoril i še na-smehnil se ni pri tem. Zdi se mi, da sem nekaj ena-kega vže čital v nekem slovenskem dopisu iz Petrograda — nu, kaj za to? zakaj bi ne smel povedati, kaj „ostrak" radovednežem ponavlja? V taki lavki sem kupil „sočinenija" Puškina, sedem tomov, debelih, od- *) Besedo „poradána" rabijo v naših gorenskih krajih za le-sene stavbě, ki so zunaj z apneno mavto ometane, ter so skor popolnoma enake zidanim poslopjem. Po Hrvaškem in Ogerskem se vidi prav obilno takih stavb. Pis. **) Teh je v Petrogradu lepo število 160. lično vezanih, i kar je glavna stvar — brez apostrofa, za sedem rubljev. *) Ne omenjam čitateljem zato naj-pred Puškina, kakor da bi bil on med ruskimi pisa-telji naj več spisal, ampak zato, ker se mi on vsakem obziru najbolj dopada, njegov jezik je prekrasen i bogat i za Slovenca naj lože razumljiv. Tudi Francozi i An-gleži niso nobenega ruskega pisatelj a toliko čitali, ko-likor Puškina. Ruska literatura sploh se je skoraj na vse strane vže bogato razcvela. Veliko krivico delà resnici, kdorkoli s kritiko sodniškega stola s preziranjem slavjanske, i posebno ruske literature, kakor da ne bi imela ničesa, razun nekoliko diletantičeskih pesnie 0 ljubezni, tici i cvetici (kar je sicer vse prav lepo) naši mladini na zapad kaže, kot na edini zaklad vsega lepega. Da, tam je mnogo lepega, i naša mladina se iz zapadnih literatur lahko mnogo uči, to rad sam prizna, kdor noče biti enostranski — tam je pa še vec puhlosti i takega „veltšmerca", ki jo uči kesati se, da se je rodila. Hočeš nasladiti svojo dušo z zdravim humorom , bistroumno satiro, nežno ostroto — čitaj Puškina. Lermontov ti gorko i britko pové, kaj si, pa prečitavši njegove poezije ne boš pomišljal, kaj bi ti bilo boljše, skočiti li v Vezuvov krater ali doma v sobici si vrat prerezati — pomišljal boš vse kaj druzega. S Turgenjevom v roki ne bo skočila dekle skozi okno, ampak zvedela bo iz njega, kakošen je^svet na vostoku 1 na zapadu i po tem se bo ravnala. Ce hočeš smejati se — vzemi Grogolja v roke — ajega ti ne bo treba pred sestro i hčerjo skrivati — malo kteri pisatelj je toliko smeha zbudil, kolikor Grogolj s svojimi „mrtvimi dušami". Bogastvo i krasota ruskih narodnih „basnej" je vsemu svetu znana, le mi Slovenci za-nje ne vemo« (Sam Krijlov jih je napisal 324; 64 jih je inostranim deloma podobnih, deloma po njih ponarejenih, ostalih 260 so originalno ruske). Dramatika se na Ruskem prekasno razcveta — Rusom najbolj priljubljena so delà Ostrovskago. Komedije i drame so Rusi začeli k soža-lenju tako rekoč vže v přiviligiranih fabrikah strojiti, kar se na zapadu vže delj časa godi. To zimo je 30 dramatikov protestovalo v listih zoper navado glediških vodjev v „gubernskih i ujezdnih gorodah" njihova delà bez njihovega osebnega do voljen ja na oder staviti. — O ruski literaturi se mi je potrebno zdelo vže zdaj to omeniti; obširneje Vam bom morda poznej e pisal, kedar bom v njeno svetišče kaj več kot samo pogledal. Govorničke vaje društva „Slovenije". Govoril je dr. Razlag, kakor smo v predzadnjem listu povedali, obširno o slovenskem časnikarstvu in sicer o sledečih točkah: 1. Koliko in kakošnih časnikov je Slovencem treba ? 2. Kako se naj naši časniki dušno in materialno pod-pirajo, toraj zdržavajo? 3. Ali nam je treba že sedaj političnega dnevnika ? 4. Ali bi korišten bil časnik v nemškem jeziku? Pričel je blizo tako-le: Znano je celemu izobraženemu svetu, da je dobro vredjeno in umno raz vito časnikarstvo velevlast, ktera marsiktero koristno reč dožene in narodom vdahne nove ideje v narodno-gospodarskem, političnem in društvin-skem življenji. Predolgo bi trajalo, ako bi vam o tem še hotel na širje govoriti, kar je tudi znanstveno iz-obraženim gg. društvenikom že tako znano. Naj toraj samo govorim 0 predloženih 4 točkah. *) Pu s kin se je rodil v Moskvi 1799. leta i je umri v Petrogradu 1837. leta, tedaj jako mlad. V 20. letu svoje starosti je vže spisal, razun več manjših, svojo slavno poemo „Ruslan i Ljud-mila" v šestih pesnih. Pis. 151 Slovensko časnikarstvo je, če izvzememo Vodnikovo poskušnjo, še komaj 30 let staro in nam starjim rodoljubom še je v živem spominu, kako je celó moralične podpore enega uda visoke cesarske rodovine potrebno bilo, da so smele 1. 1843. začeti izhajati koristne „kmetijske Novice", ki že 29 let marljivo in z najboljim vspehom obdelavajo ledino slovenskega časnikarstva in kterim gré največa zasluga za povzdigo gospodarstva, politične in narodne zavesti dolgo zanemarjenega, vendar pa na duhu in na telesu zdravega slovenskega naroda. — Ko začnejo pihljati 1. 1848. v celi Evropi ve- trovi ljudske svobodě, ko se otresejo narodi tisučlet-nega jarma sužanjstva in podložništva izpod sile bogatih grajščakov, se tudi živo zbudi čutje slovenskega zedi-njenja in da se ta po mnogih na tihem že gojena misel oživi, se prikaže časnik „Slovenija", kterega so sicer neugodni politični nasledki odstranili, in prikazalo se je še nekaj časnikov, kakor „Ljubljanski časnik", „celjske novine", „Slovenska bčela", „Slov. prijatelj", „Glasnik", „Učiteljski tovarš", „Danica", „Primorec", „Pravi Slovenec", „Naprej", „Slov. Narod", „Slov. Gospodar", „Besednik", „Zvon", „Pravnik", „Vrtec", nekaj šaljivih listo v, v nemškem jeziku pa „Stimmen aus Innerôster-reich" , „Triglav" in še morebiti kteri listič. Nekteri teh časnikov delajo neprenehoma že skoro 30 let, drugi so svoje delovanje zopet ustavili. Ako tedaj resno pre-mišljujemo stanje našega časnikarstva, si bomo sami stavili 1. gori navedeno prašanje, na ktero naj po svojih nazorih odgovorim. * * Nas Slovencev je le poldrugi milijon, in gledé na velikanske nepričakovane premembe zadnjih 10 let v Evropi bi slovenski narodič moral obupno pričakovati, ktero osodo mu prinese prihodnje desetletje, ako ne bi naravne zaslonbe imel v neizmernem številu sorodnih bratov, kterih je v Avstriji sami 18 milijonov med 8 milijoni Nemcev, 5 milij. Magjarov in 3 milij. Romanov, zunaj našega cesarstva pa je na Ruskem, na Turškem, na Pruskem in Saksonskem še čez 70 milijonov Sla-venov. Ako se toraj Slovenci v jeziku in slovstvu, potem v mednarodnem občenji čutijo v živi zvezi sè všemi svojimi brati, se jim ni bati narodnega pogina in ne obupati gledé na dušni napredek in na materijalni razvoj in tudi staročastni Avstriji bode vsestranski blagor slovenske narodne vejice na korist. Da se vse blage namere tem ložej dosežejo, je treba pri budnem narodu časnikov, in sicer : eden veči časnik, kakor je sedanji „Slovenski Narod", kteri žalibog v Mariboru izhaja, namesti da bi iz naravskega našega sre-dišča budil narod na živobitje ; ta časnik bi naj izhajal kakor dosihmal trikrat ali k večemu štirikratna teden, ker bom pozneje dokazal, da sedanje naše razmere še niso pripravne za politični dnevnik. Ker tak časnik vendar izpod 10 do 12 goldinarjev na leto ne more izhajati , akoravno bi imel do 1000 naročnikov, je še Tedno potreben ceneji občeslovenski tednik, kterega nasrečože imamo vizvrstnih „Novicah". Druge slovenske pokrajine bi naj imele za svoje krajne za-deve samo tednike, in sicer na Stirskem „Slov. Gosp o dar ja", na Primorskem „Primorca", na Koro-škem pa bi naj „Besednik" se pomnožil tako, da bi bil podučni in leposlovni list za slovenske rodovine ; razun teh bi še naj izhajali stanovski listi, kakor je cerkveni časnik „Danica", po tem „Učitelj s ki Tovarš", „Pravnik", slednjic en dober šal j iv list in za mladi naraščaj „Vrtec". Tako bi se zbrale v složno in premišljeno delovanje vse dušne in materijalne moči malega naroda, ne pa, kakor spet vidimo na Primorskem, dva nova časnika, pri čemur se moči in delovanje na škodo splošnega razvoja cepijo, namesti 4a bi samo en tednik razpravljal tamošnje krajne raz- mere s posebnim obzirom na pomorske in kupčijske zadeve in na naše hrvatske brate v Istri. Kar zade va 2. točko, moram svoje večletne skušnje razodeti, da se ne dušno, ne materialno naše časnikar-stvo n e podpira tako, kakor bi koristno in potrebno bilo. Ker je slovstveno delo pri nas le postransko opravilo, je treba, da vsak v svojih vsakdanjega delà prostih urah gledé na neizmerno važnost prihodnjih prvih let, vse svoje dušne moči napne in delà s tisto železno voljo in neopešanostjo, ktero občudujemo pri svojih Čeških bratih, akoravno se trud ne plačuje z denarji, ampak le z narodnim napredkom, kterega bode vsak vesel. Sedaj pa žalibog opazujemo, da je le malo ne-vtrudnih delalcev, velika većina slovstvenih diletantov pa opeša, kako pridejo v zrelo dobo moškega vsakdanjega delovanja in popusté vse vzvišene ideje in še k večemu le sočutje ohranijo za blagor svojega naroda. — Kar pa materijalno zdržavanje naših še tako izvrstnih časnikov zadeva, moram kar odkritosrčno povedati, da bi premožni rodoljubi morali naročeni biti sami na naše najboljše časnike, kakor so „Slov. Narod", „Novice" in v slavjanskem duhu pisana „Politika" (o stanovskih časnikih se to samo po sebi razumeva), da bi priložnost imeli premišljevati važne řeči, ktere se razpravljajo, ne pa da se tudi najimenitniši sostavki le površno preleté. Čudil sem se, ko sem zvedel, da „Danica" nima čez 1200 naročnikov, ker sem popřej mislil, da jih mora vsaj 3000 imeti; popolnoma bosa pa je nekje sprožena misel, naj se še drugi cerkven list na noge spravi. V tem oziru tudi čitalnice precej škodujejo, izmed kterih celó nektere na trdnih nogah stoječe šenimajo vseh slovenskih časnikov, drugi pa se na tisto površno in nepremišljeno branje zana-šajo, ktero naš napredek zavira in nam ne pusti priti do resnobnega postopanja, ker mišljenje samo je ravno tako omahljivo in nestánovitno. Čitalnice imajo nalogo, tište časnike skupno naročevati, kterih posamni ne morejo plače vati ali kterih ne kaže drugače držati, razun tega pa bi imele skrbeti za uk v sorodnih jezikih, kakor je hrvatsko-srbski in češki, ker sè samim petjem, plesom in tombolo mi naroda ne vzdignemo na višo stopinjo izobraženosti in blagostanja. (Konec prihodnjič.) Naznanilo. Zemljovidi (Azija, severna in južna Amerika), ktere Matičarji dobé za 1870. leto, pričnó kmalu razpošiljati se. Za gospode poverjenike se jim priložite dve poli; ena bode kazala preselitev udov, ktere so nam bile naznanjene po tiskaném imeniku, drugi pa je namen za nabiranje doneskov za 1871. leto in sprejemanje novih udov. Gospode poverjenike lepo prosimo, da bi koj pri oddajanji zemljovidov pobrali in kmalu odposlali zaostale in tekoče doneske za 1871. leto. Iz odbora Matice slovenske v Ljubljani 9. maja 1871. Dr. R. Razlag, predsednikov namestnik. Anton Lésar, odbornik in tajnik. topisi. Iz Gorice 6. maja. —p. — Od 3. do 6. maja so bile tukaj učiteljske preskušnje v dosego sposobnosti za učiteljstvo na občnih ljudskih šolah. Iz- praševancev je bilo osem. Razen enega, ki je přišel iz Reke, so vsi vzrejenci poprejšnjega tukajšnjega pri-pravnišča. Spričevala sposobnosti se zaznamujejo sè številkami: eden (prav dobro), dva (dobro), tri (za- 153 dostno), štiri (nezadostno). Rede iz posamesnih pred- rektnih volitvah, ako milostno glasujejo v zbornici metov zapisuje preskušna komisija v Bvoj zapisnik, v picupiaviuc x vija^uv. ju „ubwvuvciu , mi so spričevalo pa ne. Izpraševalo se je v sedanji prestopni v tej zbornici še gospodarji — to vemo — je res treba J ^ L- _ 'J l««L li'lnirknlr a»vi ftl atřam O IT ûm O I 1 A m 5 17 A *V> iJ 1 ITk ! A Wi n lî rv Í & v^v /"\ ci 4* r\ n fi ti n i /I w\ vt /v «it ^ ma « m «m! ^ ^ V za predpravice Polj ako v. ustavoverci", ki so dobi v 3 jezikih, italijanskem, slovenskem ali nemškem, „diplomatično" postopati kakor ie kandidat hotel. — Dobili so spričevalo „ Ir ^ a a m fe. a «b 1 a. i štev. 2" trije, „štev. 3" dva, -x -.m, rok za preskušnjo je prve dni novembra t. ,štev. trije Kaj , da morebiti je ministerstvo hotelo preteči s svojim predlogom levičnjake Rech- fU hi Prihodnji ob- bauerjeve vere, kteri na vso moć delajo na to Iz Banjaloke v Kostelu WWWVAJV» V ▼ Vi V J l^tV/l A JUW ▼ kJ\J JLUVV VA VlM j KJ UC« LVJ y WC* U1 si po Poljakih pridobili soglasovalcev za direktne maja Včeraj maja smo na Banjaloki imeli prvi sejm (Prvi sejm.) volitve, ki bi državni zbor na konja posadile čez vse Ka- deželne zbore? Ustavoverci si mislijo: „dajmo Polja- kor nalašc je nam ravno včeraj c. kr. pošta pripeljala kom kaj , da imamo vse druge in tudi Čehe pod pe- slovesnosti, ktere smo brž postavili: tami". Ali pa morebiti ministerstvo s tem predlogom zastavi dve hoče ustavovercem spet kost glodati dati za ta čas, da eno na čelu sejma, druga pa na farovž. Ob 9. uri smo v cerkvi obhaj ali slovesno peto mašo in Boga prosili se dovrši državni proračun? Morebiti je pa tudi za srečen pričetek sejma in blagoslov kupčije. Potem to vzrok galicijškemu predlogu , da ministerstvo Be je lepo začela kupcija. Mnogo Hrvatov je na sejm misli, da tudi tega zbornica ne sprejme, a s tem kaže J V> JLVy pu £JC\\j\^ O f ' J ~ J ^^ ^ fc) ííwvíuavw ÍIV T J ) ^VIU C^Ck£é\Jy prišlo z lepimi prasci, ktere smo skoraj vse pokupili; da ona na noben način noče sprave? — Take in enake prav zadovoljni so bili tedaj s tem sejmom oni in mi. misli morajo rojiti politiku po glavi, dokler še ni po- Ravno tako so tudi bližnji Kočevarji pripeljali lepe polnoma zaupanja zgubil, da je ministerstvo resna volja debele vole za mesnico, pa tudi za rejo ugodne. Sploh „mir narediti" v Cislajtaniji, pa si vendar nobene prave je bilo mnogo lepe živinice na sejmu. Kostelci smo uganjke ne vé za zastavice ministerske. Kdaj neki pri tedaj ■ ■■ ■■ ÉĚ ■■ ■■ I^^^HH HjjM I s prvim sejmom jako zadovoljni. Sveta je bilo demo do tega, da vemo, pri cem da smo ! veliko prišlo, red se je pa tudi lepo ohranil in sloves- — (Iz seje deželnega odbora 5. maja.) Ker dežel- nost prvega sejma sijajno dovršila. Na večer so se nemu odboru ni bilo jasno, koliki kolek (štempelj) ljudje z našimi mladimi junaci in belimi Milicami po- naj se pritisne na šolska spričala gozdarske šole v šteno in gostoljubno razveseljevali. Zraven smo imeli dosti in okusno pečenih jancev, izvrstno pivo in kaj Sneperku, se je obrnil do tukaj šnj ega c. k. finančnega vodstva; al ker menda to sameinu ni blago sladko vinsko kaplico iz Primorja. — Prihodnji, kolikošen kolek mora biti za taka spričala prav jasno bilo > ttv/nuvoviu O.KJ lks JLU kjí c* mi i/i ju cm icvrvc* opiiuaia ^ je jJVJ" drugi sejm imamo v pondeljek 24. dne julija t. 1., prašalo na Dunaj c. k. finančno ministerstvo, ki je po tretjega pa 15. dne septembra, kar nam bo gotovo dogovoru z ministers tvom kmetijstva odločilo, naj kolek Pratika" za leto 1872. naznaniti blagovolilav znaša 15 krajc. Deželnemu odboru dala je ta prilika po- Radoljica maja Jožef Žagar. H. (Tabor v Lescah) ni povod y daje sklenil, pribodnjemu deželnemu zboru staviti predlog, da se potegne za to, da bi se ljudstvu y kte niso znane, se manj pa jasne, ako po dovoljen. Osnovalci so naredili pritožbo do c. kr. de- remu postave o koleku želne vlade, in ne odjenjajo toliko časa, dokler ne do- ne nakladale zarad tega denarne kazni a^iug v lauv/j ju v; u j u ju j u j v/ ivu^v/ ^www j vtv^xv* viv ju v uuixauumi^ ^»lau tv^^c« uuuai uu a a a ui ^ ckr±yj iu y bijo privoljenja taborovati ali pa da izvedó, kakošna n e vedno s ti ne pritisne ali dosti velikega ali pa nobe je ustava v Avstriji in ali je bila pod dr. Gis kro nega koleka na svoje prošnje ali vloge, ampak da bi svobodnejša kakor pod grofom Hohenwartom? Pre- zadostovalo, da doplača znesek, za kolikor je kolek poved, to je odlok, s kterim je c. k. okrajno glavar- prenizek bil, in bi se ne napravljalo toliko uradnih za- stvo v Radoljici tabor prepovedalo, pisan je pa v tako šacnic zarad koleka. ubogi yy kranj š či ni svetovali, naj se slovenščine učiti radoljiškim uradnikom res Brenceljnovi" znani kuharici ktera zahteva (Iz odborové seje družbe kmetijske.) Ponudbo c. k. ministerstva kmetijstva, da družbi pošlje mašino, zarad one točke taborskega pro- ktera delà cevi za drenažo, je odbor hvaležno naj grama, ktera zahteva, naj se nauk slovenščine sprejel. — Ker polgruntarji in masličarji, pa tudi kaj- obširno vpelje v šole, bi gospodje v Radoljici ne smeli žarji včasih trdijo, da imajo enake pravice do vžitka braniti tabora; saj sami djansko kažejo, kako sila po- srenjskih in skupnih posestev, je deželni odbor prosil trebno je, da se člověk v šolah uči maternega jezika, družbo kmetijsko, naj mu pové y kakošne navade so v Iz Ljubljane. Sopet je ministerstvo državnemu tej zadevi sem ter tje v naši deželi. Odbor pošlje po zboru predložilo načrt neke postave, ki zvonec nosi po družnicam svojim to stvar v poročilo^ časnikih. Ne moremo si kaj y Učitelju in da ne bi tudi mi svoje začasnemu ravnatelju ljudske šole v Skofji Loki povedali. Ta postava daje Galiciji (Poljakom) po- Sadarju se pošlje zbirka vrtnarskega orodja za šolo. sebno stališče; ne daje jej sicer vsega, kar zahteva Na vprašanje c. k. deželne vlade: ali ne bi kazalo da galicijški deželni zbor, al daje jej, česar nima nobena bi se za cestnike udinjevali le v sadjereji podučeni 1j u dj e odgovori odbor, da to ► nv, za zdaj pri nas ne kaže. Gosp. E. Pour-u, ki bo na taborih kmetijskih v druga dežela cislajtanska, pa se tudi no beni ne po-nuja. Odkritosrčno rečemo, da nerazumemo tega postopanja ministerskega, in ker stvar ta ni tako ne- Cerkljah, Lescah in Stari Loki v 3 nedeljah dolžna kakor je bil uni predlog vládni o razširjenji popoldne učil poljedelstvo, se je dovolilo nekoliko avtonomije deželnih zborov, zato nam čedalje bolj peša kmetijskega orodja, da ga pokaže zbranim gospodar-zaupanje, da pridemo do toliko potrebne sprave. Ker jem Odbor je sklenil naprositi ministerstvo, da do- pa vendar popolnoma še nismo obupali, in ker ne mo- voli iz državne subvencije za gnojišča napraviti iz-remo še misliti, da ministerstvo, poklicano od Njegovega gledno gnojišče na vrtu družbe kmetijske na Poljanah. Poročilo gospodarja Piskarj a v Motniku, da na- Veličanstva, da mir naredi med narodi avstrijskimi je IO „OlCJ^O LU i. Ol CLIKJ} XW JC V O V UJCUl Jl/1 Ugl ChLXl U \J. pirtVIJVJ CiCk y U O iV U O U J U 1 /J U t i U V CV 1 U i U V 1 n li U svečana reklo, da hoče vsem upravičenim poseb- gledu moravskega Schonberga na Vranskem , je odbor slepe • V • // misi" igralo, ko je v svojem programu pravijo za poskušnjo izdelovalnico lanú po iz- nostim dežel brez mršavih kompromisov sè radostno na znanje vzel. Na poziv poljedelske in separatističnimi zahtevami pravično biti, zato si vrtnarske družbe v Botzen-u v Tirolih in društva za mislimo, da mora kaka posebna taktika biti za tem, da poljsko privredo v Belgradu na Srbskem stopi kranj- se Poljakom zdaj posebna pogača peče, ki draži po- ska družba kmetijska ž njima v zvezo, da si vzajemno sebno ^ ^ v/ i i I JLU Vt MJ j^V U V M XIV« V VV J JU* X Vi JL UU1 \J KJ JL*> Ul U1 UUMU JLX Hi V Vi Jj KJ 1a V« JLJ Ai J A ULI V« Cehe, pa tudi vznemirja vso drugo državno- pošiljajo od njih izdavani tiski. Iz okraj a Novo- - samo pravno opozicijo, nadjajo, da priklenejo Poljake na svojo stran o di- „ustavovercev" ne, ki se meškega je bilo 12 udov sprejetih v družbo kmetij- sko proti navadnemu letnemu donesku, 24 učiteljev pa 153 brezplačno; gosp. pl. V. Langer je bii naprošen, da skliče vse ude v zbor, ki voli vsled družbenih pravil novega predsednika in nov odbor. (Premije za govejo živino) so se letos dozdaj da moremo svojim bralcem sopet naznaniti uspešni in delile v Črnomlji, v Cerknici in v Kranj i. Po od mnogih straní nepriôakovani izid truda marljivega v in na znanstveni podlagi stojećega nepristranskega slo- da naj se dokaže, ali je prva zveza ^njegova z Rozarijo Perez-ovo res zakonska bila ali ne. Čeravno nikakoršne simpatije nimamo do obtoženca, nas vendar veseli to } došlih nam poročilih prignalo se je v Crnomelj 71 Cerknico46, v Kranj 80 govéd. VKranji, kjer sta pred- venskega zagovornika, akoravno je obdolženec trd stojnik podružnice kmetijske g. L. Jugovic in mestni Nemec in se je našemu domaćinu pomilovanje izreklo, župan gosp. S. Š a vnik lepo vredila in okinčala pre- da se trudi za tako nehvaležno rec. — S to najvišo .luijouc , se je več sto kmetov zbralo, ki so ogledovali razsodbo je pa izrečeno, da se je že od konca imela pripeljano živino in priča bili delitvi premij. Po kon- pričeti civilna pravda o veljavi prve zveze v Mehiki čanih vseh delitvah prinesó „Novice" razglas obdar o- in da kazenska obravnava pride na vrsto še > » van i h in pohvaljenih lastnikov. ako se dokaže omenjena zveza za zakonsko } tadaj toraj » (Kat. rokodelske družbe) 16. občni zbor 30. dne je tudi skoro štirimesečni preiskovalni zapor obdol aprila je bil živ dokaz, da so se prenaglili, ki so že ženca prezgodaj bil. (Poberki iz Sasnikov.) „Tagblatt" je naznanil unidan, da Kočevarji nameravajo v ozidji mestnem napraviti nekak shod, ki naj bi slovenskim „taborom" bil podoben, da si „varujejo narodnost svojo" omiko", ..nemške šege". Za božji čas! kdo neki jim memento mori" prepevali družbi vsled silnega viharja, ki je pred nekoliko meseci nad njo razsajal zarad tega, da je za blagor rokodelske mladine ves vneti profesor dr. Vončina željo izrekel, da včasih tudi učenci (fantje) smejo zahajati v družbeno sobano. V odborovi seji 18. decembra y v nemŠko 7 }} se je ta zadeva po želji gosp. ravnatelja hoče kočevarstvo vkrasti? koga neki mika po kočevskem po živahni razpravi razsodila in mir in red se je po- ,,Volksthum-u"? Pri tej priliki^ proklamuje „Tagblatt", vrnil v to koristno družbico. Izobčeni kolovodji, kterim ~ ~ — se je se odpadnikov pridružilo, so sicer vse sile da Kočevarji tudi organizirajo „Schutzenverein", „Feuer- na- wehr", „društvo Kočevaric za podporo ranjenih nem penjali in celó sodniško oblast nadlegovali, da bi se ških vojakov". Zdaj vsaj iz oficijoznega vira vemo družba razdjala; dosegli pa niso ničesar druzega, kakor kamo merijo „Schutzenvereinarji y , „Feuerwehrarji", m samo to, da se je družba očistila in v svojih ostalih da tudi nemški Kočevarji kakor nemškutarčeki v Kam zvestih 18 udih in 11 častnih udih, ktere zdaj šteje, niku že čutijo, da se bodo Nemci tim bolje okrepčala. Družbeni senior ali stařešina tepli 9 Bog vedi kje ker že skrbijo za podporo „ranjenih vojakov u je Ivan Zor, skoraj enoglasno izvoljen potem, ko se Ali so mar v tistem nemškem „Engbundu a je znani poprejšnji večletni stařešina g. Garih stara- dni že po časnikih plazi in o ? šinstvu odpovedal zato, ker je sam svoj postal. Za- toliko pripovedovati ? ! kterem „Tagespošta ki se ene vé u Ljubljanskemu konstitucijo- stran rokodelskih učen ce v poroča družbeni ravnatelj, nalnemu društvu že sopet srce veselja poskakuje. Komaj da so začeli prihajati koj po novem letu vsakonedeljo, so Pergerji in Pirkerji — ali zares učitelji nimajo potem pa, ko je lepši spomladanski čas napočil } da boljega posla?! iz katoliške cerkve izključenemu Mo prihajajo vsako drugo nedeljo ob 5. popoldne v druž- nakovskemu proštu Dollingerju poklonili zaupnico beno sobo in ostanejo blizo do sedmih. Pride jih redno y že se jim ponuja druga sijajna prilika odkriti nemško do 30, sèm ter tjè tudi čez 30; z zdatno pomočjo vnetega svoje srce: pruski ^vojskovodja Moltke pride y ,za semeniškega vodje-namestnika g. Gro sa se vadijo v zdravja voljo" na S taj ar s ko v Slatino (Rohitsch) ) pet j 1 , ujuuguviovuu ^íwuui/ujcju lu o j^iuuL ij c* jj t» jj Mj v/j \j a. xiv^^b buuaj xuuotj\j ijuuijt n.vuobibuv/1 j vfuaiui giauiva £jcm čeďnemu obnašanju. Upanje je, da se bo pribodnjo goreče govore o „deutscher Bildung", „deutschem Waf- mnogovrstno podučujejo in sploh napeljujejo zopet tedaj imajo ljublj. konstitucijonalci gradiva za > 7) jesen na podlagi dozdanje skušnje, ki presega vse pri- fenruhm", „Bleisohlenabstreifen" itd. v glashaus-u ka-čakovanje, dala ustanoviti prava družba rokodelskih zinskem. — Naj o nezmotljivosti papeževi, ki jo je ucencev ) zlasti ? ako se bodo tudi mojatri takému po- poslednji cerkveni zbor (koncil) v Rimu sklenil, in která četju prijazni skazovali, ne pa fante od tega odvrače- je nekterim ljudem strašen trn v peti, povemo 1*» 1 I • 1 •! 1 I « # \ 1 • 1 T\ • Ir w • • u 4 • m M • • I d • vali } kakor se je dosihmal sèm ter tjè zgodilo. Pri .... celó učeni in pošteni protestantje mislijo o Dol- silni želji, ki jo imajo fantje po branji, se pa obraća že lingerji, ki seje uprl zoper novo dogmo nezmotlji- prof. Vončina na vse prijatle mladine z uljudno vosti papeževe. Suzelka v svoji „Reformi" nekemu pri- zdaj tako-le: „Si vales, prošnjo, da bi blagovolili primerne knjižice nemške in jatelju brezvercu med drugim piše zlasti slovenske poslati^njemu ali pa gosp. Grosu v se- bene est, ego valeo"! Ta rek bi jaz přestavil tako-le: menišce ali pa tudi g. Sventnarju. — Ugodne so tudi de- Ako se Vi (v svojem brezverstvu) dobro počutite, dobro narstvene zadeve družbine, kajti od prineskov večletnih je; tudi jaz se dobro počutim (če tudi nisem brezverec). ki Pišete mi, da se dobrotnikov, s kterimi so se poplaćali letni stroški, iznašajo 238 gold. 31 kr., je še ostalo čez 69 gold, člověk dandanes še ver en biti. Naloženih pa ima družba pri družbi za pomoč obrtni- to je 9 Vam zdi neverjetno, kako more izobražen Vi ste brezverec, Vi ne pripoznavate nobene pozitivne vere, Vi ne > kom čez 960 gld., in še zraven 350 gld. v obligaeijah. verujete v Boga. — Vi ste toraj v tem oziru nevernik Ta družbina istina se bo ravnokar pomnožila z obliga- brž ko ne tudi ne verujete, da ste v svoji never no cijo od 100 gold., ki jo je družbi volil preč. ranjki sti vendar-le verni. In vendar je Vaša nevera tudi stolni, korar Jan. Krst. Novak, kteremu gré v prvi vera, kajti Vi verujete, da nič ne verujete, Vi sami blagem spo- sebi verujete in drugim, da so nauki pozitivne vere pobožna ali celó hudobna goljufija; toda Vi ne veste vsti hvala, da se je družba ustanovila, minu bo živelo njegovo imé v družbi! (.Hudodelstvo dvojnega zakona.) Najviša sodnija da je temu res tako, ampak Vi to le verujete. Vi na Dunaji je, kakor slišimo iz zanesljivega vira, te dni ne verujete evangeljskih naukov, Vi pa verujete Dar- Ti naravoslovci pa niso dokazali potrdila razsodbo više sodnije v Gradci proti razsodbi vinu, Vogtu itd. ljubljanske deželne sodnije ter zaukazala da JJ uco^iug ouuuijc LCJL uau&auaiA ; ima pO SVOjih naukOV, v/ut ou Jfu puobarm xxl^kj předpisu §. 4. kazenskega postopnika c. kr. okrožna (mnenje), zoper ktere so se drugi natoroznanci oni so jih postavili za hipoteze že ) sodnija v Novem mestu popřej dognati civilno za- vzdignili; brez dvoma se kmalu dokaže, da so puhle konsko razsodbo o zatožencu Alfredu vitezu Lerchen- in na njihovo mesto se postavijo druge hipoteze. Vi kar je zagovornik dr. Razlag že pri prvi ko- toraj za svojo brezvernost nimate znanja ali vednosti } thai u nečni obravnavi povdarjal v svojem obširnem zagovoru, za podlago i ampak svojo vero. Vi nočete verovati 154 tega, kar od stoletij sem veruje človeštvo, a vendar (Vabilo.) Vsled odborovega sklepa je prvi So- Sokol se zbere kterim je najviše spoznanje to, ďa člověk ni druzega, zjutraj ob pol 6. uri v tejovadnici in odrine na tanka ste pa prevzetni na to, da verujete hipotezam onih, kolov« izlet v nedeljo 14. maja t. nego opica ali kako drugo telesno izobražena živina. ob uri. Do zgornje Siške ga spremlja Sokolska Ako se v tej svoji slepo verovani veri dobro počutite, godba. Od tod se bode šio skozi Dra vije in Glince na dobro Vam! jaz paseboljše počutim, ko verujem blaže " duhovsko bitje, če tudi se ne dá s številkami do- sv. Katarino, kjer je sv. maša. Po maši skupni zajutrek. vise Ob 12. uri odrine čez sv. Jakob in Preska v Med vode^ kazati. — Vi mi očitate, da ne le ne potegnem z Dol- kjer je kosilo. Popoldne pride godba iz Ljubljane in lingerjem, „bavarskim Lutrom", ampak da sem se začne se občno razveseljevanje. Ob 10. uri zvečer se vrnemo z vlakom v Ljubljano. K tej veselici se vabijo No res da skoro postavil na rimsko stran. — JNo, res je, u*- -------------- —j—-j----— -------- — kakor ne tulim z liberalci o Dôllingerjevem „vélikem gorenski Sokoli kakor tudi drug domorodni svet. dj anj i u kterega Vi in Vaši tovarši gotovo njemu ne na Čast — primerjate z Lutrom. Jaz sem že od za- objavil. četka izgovoril misel, da bi morda bilo boljše Ako bi pa deževalo ; se bode dan izleta po časopisih mo- Odbor priČakuje, da vsi Sokoli ki vutaa i^uvvia ixiio^i y uc* KJI uiuiua kjllkj UVIJOO j IUV v ^^ r ---J / ~ ^----------/--^^ drejše in času primernejše, ako katol. cerkev ne bi lastnoročnim podpisom zavezali izleta se vdeležiti papeževe nezmotljivosti bila razglasila za versko res- bodo tudi v istini njega vdeležili. so se z > se Odbor. meo ampak da bi bilo ostalo pri stari navadi, ktera je od vselej bila ta, da so se važnejša verska vprašanja vselej.* papežu daj ala razsojat in da se je njegov izrek ~ bilo Novičar iz domaćih in ptujib dežel. vselej sprejel. To se je razumelo samo po sebi Iz Dunaj a. »o^ivj oj/ivjvi. »v, muumviv o«uiw ocui, vnvj ,,Novicam", da predlog vladni, pu mcicui ui oo je neobhodnje potrebno, da se je ohranila edinost v razširilo postavodajstvo deželnim zborom , je brez vse Telegram danes (v torek) naznanja po kterem naj bi se pa je najviši, postavni in opra- razprave z 88 glasovi ustavovercev proti 58 desnega Tako je padla katoliški veri. Ker vičeni zástop katoliške cerkve z odločno većino raz- središča in Poljakov bil zavržen, glasi! versko resnico o papeže vi nezmotljivosti zato - uvfluiv/wjiruou, uckw vlada s predlogom, za kterega jej menda ni veliko sem moral in moram na svojem nepristranskem stoja- mar. — V seji 5. maja se je v zbornici bral drug lišču za veljavno spoznati splošno ustavno pravilo. Ako vladin predlog, zadevajoč postavo, ktera G alicij i daje hočemo, da kteri koli zbor določi kako stvar, treba je, posebne pravice. Ta postava je veliko važnejša, kakor ali da se manjšina podvrže večini ali pa da se loČi od una prva, ki je danes padla (več o njej govorimo na občenja ž njo. To pravilo mora veljati tudi za vsaki drugem mestu). Ustavoverski časniki so vsi ž njo jako cerkveni zbor. Skofom, kteri so bili zoper doloČbo zadovoljni; „Gaz. Národová" te verske resnice, bila je in je dolžno3t podvrečise sklepu ali pa iz stopiti iz katoliške cerkve. Mnogo holskega pa jo HR ■časnik ministra Gro- hudo sodi. Radovedni smo, kakošno osodo doživi v zbornici. isti seji je poslanec se jih je že podvrglo, in nikakor ni dvoma, da se pod- Din stel zagovarjal svoj in svojih družnikov predlog vržejo vsi. — Ako se Dollinger, opiraje se na svojo o direktnih volitvah. Navadne fraze! Res čudno je zgodovinsko učenost, ustavlja in zahteva, da se katol. to, da ustavoverci, od deželnih zborov v državni zbor cerkev postavi na njegovo stališče ktero i v/cmv» pv»v«Tt um "j^gvTv oittuouu , alci u SO nj 6 Dl U puaičtiii, ili a u itKj uavuu ou uuuju , aci tiuiju, ua ic ua- zdi neovrgljivo, moram kot nepristranec prav dati Mo- ravnost od ljudstva voljeni poslanci ljudstvo prav za-nakovskemu nadškofu, ki je izrekel, da se Dollinger stopajo ! poslani niso že davno šli domů, ker trdijo da z uporom zoper to versko resnico loči iz katoli- Odstop iz katoliške cerkve skličejo avgusta meseca. škecerkve. je vsakemu prost, hoteti biti katoliški kri-stijan in zahtevati, da se cerkev ravná Deželni zbori se, kakor se za gotovo sliši, mnenji vsacega njenega uda ne more biti po to pa nikakor Štajarsko. — Deputacija slovenskih poslancev, ki je s torbico upravičenih željá in zahtev potovala na v/v/gc« ujv/ut/gc* u vie», - w par iiiťwrttWI Dunaj saj tudi v nobeni posvetni družbi ni tako ! domu. > Koroško. ministrom, je přinesla polno bisago obljub Morebiti o tem drugi pot kaj več. Že več let se slisi o steklih lesi- Kdor noče biti pokoren zapovedim in sklepom katoliške cerkve, ta se lahko loči iz nje. To lahko storí cah na Koroškem in zlasti v Krškem dolu in okolici tudi Dollinger in njegovi verniki. Katoliška cerkev pa njegovi. Zadnje dve stekline sumljivi lesici so vstřelili kakor o Lutrovih časih poreče: „Boljše je zgubiti ne- v Gliničnem dolu; sodniško raztelesenje je potrdilo, da koliko udov , nego odpovedati se načelom in bistvu ena teh dveh je bila stekla. celote". „Tagblatt" se čudi, da od nobene slovenske Hrvaško. — Deželni zbor je přeložen na 3. julija. ali vsaj od mladoslovenske straní nihče ne trobi v rog Poštena národna stranka prizadeva si na vso moČ prof. Pergerja. Mi pa se čudimo bolj temu, da tak bi zmogla pri volitvah. Gospod Ivan Vončina je v ta 9 da brezverec je učitelj v Ljubljani! namen na svitlo dal pikantno brošuro pod naslovom (Prošnja.) Ker je po dokončani gledališki zimski „Gradjanom i seljakom u Hrvatskoj i Slavoniji u oči dobi prenehalo delovanje dramatičnega društva na jav- izborah". nem odru, hoče odbor posebno za to skrbeti, da se iz- Francosko. — Se zmirom klanje Francozov med tisk igrokazov, odmenjenih za preteklo društveno seboj ; postavna vlada še zmirom nima Pariza v svoji " " " ~ ~ ~ Prus mir delat. vrši leto 1870. in da pridejo te knjige prihodnji mesec gotovo na svitlo pred občnim zborom. Zatoraj se obraća podpisani odbor do vseh unanjih domoljubnih podpor-nih družabnikov s prijazno prošnjo, da blagovolé svoje letne doneske gotovo odrajtati do konca tega meseca, da se bode vedlo po tem ravnati pri razpošiljanji knjig. Odbor se nadeja, da ne ostanejo samo dosedanji pod- > da , ker lasti, in žuga Parižanom, da pride Telegram Novicam Kastavski tabor 21. maja dovoljen točka programa prepovedani. . m Odbor vuwvi 11MUVJW y vtw juv vutuuv j u oauiu Ul/O uuauj 1 porniki društvu zvěsti, timveč izreka srčno željo Listiiica vrediiištva. Gosp. J. L. v Ž: ,,Neven-a" nimamo bi se število podpornih udov iz dat no pomnožilo več, da bi Vam postregli. Gosp. J. V. v D : Sestavek Vaš se utegne porabiti v tistem razglasu, ki ga je društvo „Slovenija u potem bode mogoče tudi na literarnem polji krepko napredovati in podati vsako leto bogato zbirko drama- tičnih del. Odbor dram, društva. Že sklenila, da pride takrat na svetio, kedar se bodo volili župani novih občin. — Gosp. Iv. Nep. B. v G: Dotične liste „Novic" dobite vse, brž ko bode celi sestavek natisnjen. — Gosp. A. Sk. sv. K: Pismo sprejeli in 1 gold, izročili drnstvu „Slov. u Odgovorni vrednik : Jožef Golé Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljublj