Itev. g Poftnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 9 februarja 1928. Mesečna priloga »Novice v slikah«. Leto 41. lllasil« JagOfllovftjuke kaf take «v«». Ona 38 DUl m wlo let«. - Z» in.lemslv. (10 »i«. _ poni- _ lz'uj« vsak« ir«do ol r, ijntraj. - Spisi m d»pl»i aH m pi.<.U]al* IredniMtu „l>oiMljska- narečni« m»na »Milka I Din. - V ln»fr»tn»» dHn maka (1r«t.nn mtlta »II ajo pro.lor 10 Din. 9 reMimarljt In Imerat! pa PpWYnm»« ,,!>.n»ljW™ Lja^aS. KopU^ara ulica it."" Narodni poslanec Vlad. Puše/njak: Kakšne davke V desetem letu po prevratu je vendar prišel davčni zakon v razpravo v Narodni skupščini. V načelni razpravi je Narodna bkupščina s skoro tričetrtinsko večino sprejela davčni zakon, v par dneh bo zakon po podrobni razprav i, v kateri se bodo dosegle nekatere ugodnosti glede zemljiškega davka, z veliko večino sprejet. Poudariti motamo, da je zasluga sedavje vlade, v kateri jr zastopana i SLS, da pride do izenačenja davkov, da se odstranijo krivice sedanjega davčnega zakona, po katerem je plačevala Slovenija pretirano visoke davke. Ako bereš »Kmetski List« in »Jutro«, prideš do bojazni, da bo predloženi zakonski načrt še povečal sedanje pretirane davke, domnevaš, da predloženi davčni načrt ne dovede do izenačenja davkov. Koliko je resnice na tem, kako bo izgledalo obdavčenje po novem davčnem zakonu? Da moremo stvarno, brez političnega hujskaštva odgovoriti na to vprašanje, moramo v prvi vrsti primerjati predloženi davčni načrt s prejšnjimi načrti, moramo navesti vse vrline zakonskega načrta, ki je v razpravi v Narodni skupščini, moramo pa tudi z zgledi, s številkami ugotoviti, koliko davka (zemljarine, zgradarine, pridobnine itd.) plačujejo davčni obvezanci sedaj, ko, liko bodo plačevali po novem davčnem zakonu. Primerjanje davčnih načrtov. Od leta 1922. so se sestavljali predlogi davčnega zakona, a šele peti predlog je rešen v davčnem odboru in je sedaj v razpravi v Narodni skupščini. Radi hujskaškega vpitja po liberalnih listih moramo ponovno ugotoviti, da so vsi prejšnji na-irti davčnega zakona predloženi od vlad, v katerih ao sedeli samostojni demokrati, bomo plačevali. | oziroma Radičevci in da je edino načrt zakona, 1 je sedaj v razpravi, predložen od , vlade, v kateri je zastopana i SLS. Če primerjamo vse te davčne načrte, moramo ugotoviti, da so vsi prejšnji načrti vsebovali i dohodnino ter invalidski davek s lomorsko doklado, prva dva načrta še celo davek na premoženje, da je davčna stopnja za zemlja-rino brez razlike znašala 20%, da je znašal hišno-najemni davek v prvih treh načrtih 30?', v četrtem 20% čiste najemnine, da Jo i davčna stopnja pri ostalih davčnih vrstah znatno višja ko pri sedanjem davčnem načrtu, da se prav nič ne ozira na gospodarsko šibke sloje, na sloje, katerih davčna moč je neznatna. Vrlino novega zakona. Z novim zakonom prido do dolgo za-željenega izenačenja davkov. Mesto štirih davčnih ustrojev z različnimi davčnimi vrstami stopi v veljavo enoten davčni zakon za vso državo. Ne samo Štiri različni davčni sistemi so bili povzročitelji davčne neenakosti, temveč so to neenakost še povečale doklade, kakor bivše deželne doklade, vojne doklade, izredna 30% in 500% doklada, katere s tem načrtom davčnega zakona odpadejo. Znatno povišanje pretiranih, neenakih neposrednih davkov pomenita invalidski davek in komorska doklada, katera se s tem zakonskim predlogom ukinjata. Predloženi zakonski načrt se odlikuje po tem, da vsebuje dalekosežne davčne oprostitve glede liišno-najemnega davka za kmečke hiše v kmečkih občinah, za hiše zadrug in Zadružnih zvez, glede rentnine za zadruge in oblastne hranilnice, odlikuje se po tem, da vsebuje znatne olajšave za tnale kmete, hišne posestnike, obrtnike, tr- govce, za delavce in uslužbence z malimi dohodki. Velikega pomena za davkoplačevalca so določbe glede sestave davčnih odboroo, v katere volijo občine tri peline vseh članov, • čemer je davčnim odborom dano odločno sodelovanje pri predpisu davkov. O razumevanju za gospodarske razmere kmetskega stanu priča določba o zakonskem načrtu, da se bo zemljiški davek plačeval v dveh rokih, in to 15. avgusta in 1. novembra, dočim se plačujejo ostali davki v štirih plačilnih rokih. Gospodarski krogi navajajo posebna kot vrlino predloženega zakona, da je v sedanjem predlogu mnogo manj vprašanj prepuščenih ureditvi potom pravilnika, ozir. uredbe, kakor v prejšnjih predlogih, temveč se mnogo teh vprašanj rešuje v zakonu, oziroma potom pravilnika, katerega mora odobriti finančni odbor Narodne skupščine. V podrobni razpravi v Narodni skupščini de bo doseglo na zahtevo radikalnega ln Jugoslovanskega kluba še nekaj ugodnosti za davkoplačevalce, zato bom v prihodnjem Članku s Številkami ugotovil plačilo posameznih davkov po sedaj veljavnem davčnem zakonu ln po novem davčnem zakonu. Vlada odstopa. Pri nas v Jugoslaviji dosedaj večina strank še nima čuta odgovornosti za državo in za zdrav razvoj narodnega gospodarstva. Stranke — posebno nekatere — se prav nič no zavedajo, da je glavna ovira gospodarskega napredka vedno menjavanje državnih gospodarjev. Danes pride eden in začne delati. Komaj pri delu, pride drugi in začne delati baš nasprotno kot njegov prednik. Takoj nato mu sledi tretji in četrti in peti in dvajseti: vsak pa deia in gospodari drugače, kot je začel prejšnji. Vsako kmetsko hišo bi pri takem gospodarstvu že davno vrag odnesel. Država se pač obdrži, kakšna gospodarska škoda pa se pri toni godi, je težko popisati. Najmanj čuta za državo in gospodarstvo je doslej žal pokazala samostojno-de-mokratska (žerjavovska) stranka. Ko je bila na vladi, je vladala z nasilji in orju-naškimi pretepi, na drugi strani pa s strahotno korupcijo, od katere še danes živijo nekateri njeni časopisi; sedaj pa, ko ni na vladi, grozi navzdol in navzgor, povsod skuša sejati nezaupanje, glasuje proti najpotrebnejšim gospodarskim zakonom (kot je n. pr. izenačenje davkov) ter ruši viado. Niti trohice čuta ne pokaže, da bi rekla: pustimo, da se vsaj najpotrebnejši gospodarski zakoni sprejmejo, da se odpravijo najhujše davčne krivice, ne, njeno geslo je: proč z vlado, v kateri ni nas. O sedanji vladi se je pretekli teden izjavil demokrat dr. Timotijevič, ki ni baš njen prijatelj, naj ostane, ker je v zakonodajnem delu pokazala več uspeha kakor vse druge vlade dosedaj.« In res: štirikrat je bil že h. pr. na vrsti tako potrebni davčni zakon, a nobena vlada ga ni hotela uveljaviti, sedanja vlada pa je kljub vsem težkočam ud srbske strani znala zakon uveljaviti. Toda Ivi biče vičancem je glavni in edini program: proč z vlado, kjer ni nas! Pribičeviču sta nasedla Radič in Davidovič, ki ima svojo stranko sicer v vladi, sam pa je proti njej. Dolgo je oklevala Davidovičeva demokratska stranka med vlado in opozicijo; ko po se je čutil Davidovič dovolj močnega, je sklical sejo demokratskih pcs'ancev, na kateri naj se odloči: a!i za vlado ali proti njej. O tem smo zadnjič že poročali. Končno je padla odločitev, ki pa se zdi, da vendar ni še kontna. Zunanji minister dr. Marinkovič je za Davidovičem druga glava v demokratski stranki. Ta je bd odločno za vl8do. Vršil se je na seji demokratske stranke hud besedni boi, v katerem poslanci niso bili toliko za vlado pac pa so silno napadali Pribičeviča, s katerim da nočejo iz dovolj znanih razlogov nobenih zvez. No, končno je prišlo do glasovanja: ali za Davidovija (proti vladi) ali za Marin-kovjca (za vlado). Zmagali so Davidovičevi pristaši z 36 glasovi proti Marinkoviču, ki je dobil 21 glasov. Pri tem razmerju pa sta za Davidoviča dve neprijetnosti. Prva je ta, da so z demokrati v zvezi tudi muslimani (19), ki pa nočejo „,e slišati o tem, da bi šli proti vladi. S T,L ft0-V,ede1' -iih ni vabil k seji. 1ako ima Marinkovič prav za prav To jih stopili iz vlade, kralj pa njih ostavke nI takoj sprejel. Davidovičeva zahteva je: ustvari naj se koncentracijska vlada, to je vlada iz vseh stranic. Trdne večine sedaj nima nobena stran. Na eni strani so vse tiste stranke, ki zahtevajo, da se vztrajno gospodarsko delo sedanje vlade nadaljuje in to so: radikalna stranka, SLS, muslimani in Nemci (110 in 21 in 19 in 6); na drugi strani Radič, Pribičevič, Davidovič in zemljoradniki. Zato zaenkrat ni dragega izhoda videti kot koncentracijska vlada ali pa — volitve. Koncentracijska vlada pa bo težko mogoča. Zakaj gotovo je, da se s koruptno in nasilno žerjavovsko stranko ne more do-lati. Hlapca, ki lenari in od hiše odnaša, noben pameten gospodar ne bo jemal k I hiši. Torej volitve. To je pa tudi težava. Ali naj bomo vedno samo v volitvah? Kdaj se bo pa delalo? Zato je mogoč še tretji izid. Ko se namreč izjalovijo poskusi za koncentracij- J sko vlado, se morejo še enkrat pozvali de- ' mokrati in če treba tudi radičevci, da se : sestavi delovna vlada, ki naj krepko na- I daljuje s sedanjo gospodarsko politiko. To bi bila najboljša in za državo najkorist- ! nejša rešitev. Ko to pišemo, vlada še ni odstopila, I ker hoče na vsak način končno rnJiti šo ! davčni zakon — sicer zna zonet obležati ; za par let. Takoj po sprejetju davčnega za- | k ona pa bo odstopila celotna vlada. se ?p ti "? f0^™ niso zal ivi. « H Prihodnji dan, ko se rad Vvnw' ? k Mar Soviču opravičevat s tem 1p fa ?'asoya"ja, češ, da so hoteli s tem le Davidovicu spoštovanje izkazati Sli v nor sporoča, da ' i se prične z dnem 1. februarja 1928. pobi- | rati: a) oblastna davščina na nočni obiski ; javn h zabavišč, b) oblastna doklada k državni trošarini na opojne pijače, c) oblastna trošarina na potrošnjo premoga in t) obla tna taksa na motorna vozila. — Oblastna taksa na javne plesne prireditve pa so IK) jx>hirala naknadno že za čas od 1. jan. 192.S dalje, istotako 50% oblastni pribitek na državno taks-o od vstopnic za kinematografske predstave. — Oblastna taksa na javne plesno prireditve se bo pobirala istočasno z državno veselično takso. — Oblastno doklado k državni trošarini na oj>ojne pijače bodo pobirali uradi ml vseli opojnih pijač, potrošenih v ljubljanski oblasti, od katerih se po zakonu pobira državna trošarina, in sicer znaša ta taksi 100^ državne takse. — Oproščene so trošarine na premog državne in samoupravne oblasti. Podjetja (tovarne), ki uporabljajo preme;; kot sirovino za industrijski predelavo, plačajo le 50 odstotkov trošarine. — Vsa motorna vozila, ki so zavezana oblastni taksi, se morajo prijaviti do konca februarja 1928 pristojnemu davčnemu uradu. Motorna vozila tujih oblasti ali tujih držav bodo pri vhodu v Ljubljano plačala vsakokrat po 10 Din pri mestnem do hodarstvenom uradu. POUT!€N! ] ZAPISKI;] •UML.'.« JM iii. hmi..- T.-Ttt" 3 Časi so spreminjajo. Z velikim veseljem prinaša Kmetski list« govor g. Pribičeviča v Zagrebu. Našim radičevcem so zerjavovci zdaj, ko ovirajo sprejetje proračuna in izenačenje davkov, najboljši ljudje. Se ne davno pa je glasilo samostojne-zev^ zmerjalo iste žerjavovce z lažniki, goljufi in sleparji, ki jim ni ničesar zaupati. Kdaj je »Kmetski list« pisal resnico? Ali Radič res no*e brez Pribičeviča v vlado? »Kmetski list« pravi, da ne. — Ci. Marinkovič pa je izjavil, da je bil Radič s pogoji g. Vukičeviča zadovoljen in da je ze pristal na nje. Resnica je torej ta, da Radič zato ni v vladi, ker mu tega ne dovoli g. Pribičevič, ki so se mu radičevci v veliko škodo hrvatskega kmeta udinjali. N O VI R. ~HB| aammmmBmmmmmmmmmmuimmmmmma^mB^mammKsmmBmdmmKMmmiam d Zastonj v Lurd, Pariz ali Berlin bi »o marsikdo izmed naših naročnikov rad peljal. Zato smo z objavo slike za »Sloven-fceve< nagrade, ki to obetajo, napravili našim naročnikom mnogo veselja, pa tudi el-rbi in težav, kakor pričajo mnoga pisma, ki vsak dan prihajajo v našo upravo. Nagrado bi vsak rad dobil, »SI ovenča t naročil pa nekoliko manj rad, ali pa tudi, če bi le plačati ne bilo treba naročnino za dva meseca naprej. In vendar moramo ponovno opozorit naše naročnike, da ta nagrada ni razpisana za naročnike »Domoljuba«, ampak za naročnike »Slovenca< in za tiste, ki sicer še niso naročniki »Slovenca«, pa list nanovo naroče in ga do 15. februarja plačajo najmanj za dva meseca naprej, [n tako se tudi naši naročniki lahko udeležo ftrebanja za bogate »Slovenčeve« nagrade. Tistim, ki so pravilno setflvljene slike iz >Domoljubne žo poslali, ostanejo veljavne le, če do februarja naroče n plačajo »Slovenca« najmanj za dva meseca. Izžrebanih bo 23. rešilcev, ker je vseh nagrad 23. d Pismo iz Kanade (Windsor Ont.) Da u strežem želji mnogih, ki imajo svojce v Kanadi ali pa se tudi iz drugih ozirov zanimajo. bom v naslednjih vrstah opisal ob kratkem položaj in življenje sploh v Kanadi. — V času, ko je doma najbr»'a zima, je v južni On'ariji še nič ne pozn >. Brez enega, brez dežja, le večni veter piha čez tivolo pokrajino. Dela baš v sedanji seziji dobro kažejo; vzrok temu je največ menjava modelov avtomobilno industrije. Dh pa se bo noložaj skoro isbolišal in bodo v bližnjih dneh tovarne v polnem obratu, to je povsem jasna stvar. Seveda s tem še ni rečeno, da bo potem dela na izbi-o in bodo dolarji kar deževali na nas, k< ' si marsikdo misli v stari domovini. Odvisno je to namreč od tega, kako imr. kdo srečo in pa zmožnost. — Slovencev je tu precej iz vseh strani in krajev Slovenije, vsak p« ima naibrž drurrnčno srečo in mnenie o Kanadi. Zato se tudi čuje v staro domovino različna sodba, ki je včasih popolnoma na mestu, v drucrih slučajih pa je zopet pretirana. — Naj bo že kakorkoli, a vsak .je lahko uver-Jen, da dežela, v kateri služimo svoj vsakdani! kruh, ne bo pustila (posebno ne tujcem). da bi teptali in žalili njeno čast m običole. kar je popolnoma prav. — Edina slovenska organizacija, slovensko pevsko društvo »Lira« je začasno prenehalo z delom ker so se člani-pevci razšli na vse strani Kanade in je radi tega večje delo Novi davčni zakon je dober. Celo žerjavovski »Ponedeljek« je v tem oziru našega mnenja in vendar se esdeesarji na vso moč trudijo, da bi zrušili vlado, ki si je prva upala na dan z — izenačenjem davkov. Propade naj vse, samo da se par žer-javovcev prerine do — vlade. Žerjavovci pa naj govore in pišejo karkoli, so bili, so in bodo — sovražniki ljudstva. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! nemogoče. — Časopisi poročajo, da bo naseljevanje v Kanado začasno ustavljeno, kar je po mojem mnenju na mestu. Preprečila se bo s tem brezposelnost in tako postavilo Kanado v boljšo luč. — Torej vf m bralcem tega dopisa, ter vsem, ki smo kdaj skupaj peli v rodni domovini pošilja najlepše pozdrave — Severni pevec. d Katoliška cerkev sv. Antona na Kosovem polju, kjer je naseljenih veliko število Slovencev, v vojaški službi pa okrog 1000 slovenskih fantov, je sicer zgrajena do strehe, dalje pa ne more, ker ni denarja. Zato gradbeni odbor prav prisrčno prosi katoliške Slovence še za nadaljnje prispevke, ki naj se pošiljajo na naslov: Odbor za podizanje katoličke crkve u Prištinu, Kosovo. d 500.000 Din je daroval kralj Aleksander prebivalstvu, ki trpi za lakoto. d Ljubljanski oblastni odbor je imenoval za primarija v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani vseučiliščnega profesorja dr. Alfreda šerka, za ravnatelja Kranjske hranilnice pa dr. M. Božiča. d Uradni list slovenskih oblasti se bo imenoval »Samouprava« in prične izhajati ta teden. d Za podpredsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan dr. Vladimir Golia. d Novi župani in svetovalci. V Vur-bergu pri Mariboru je bil izvoljen za župana g. Franc Zelenik. Tudi vsi svetovalci so zavedni pristaši SLS.— Pri Sv. Bolfen-ku v Halozah je bil soglasno izbran za župana g. Janko Zimkovič. G. občinski predstojnik, kakor tudi svetovalci so vrli naši somišljeniki. d Proračuna okrajnih zastopov Maribor in Ptuj je finančni minister potrdil. d Orožnikom, ki niso dobil pokojnin, se bodo izplačale prihodnje dni za januar in februar. Ministrski svet je namreč že osvojil tozadevni predlog dr. Gosarja. d Invalidnina. Minister za socialno politiko dr. Gosar je izdal naredbo za odkup invalidnine. Kdor se hoče odkupiti, dobi neko gotovo vsoto, katere višina je odvisna od sedanjih invalidskih prejemkov in od števila let. d Srečko za Orlovski stadion, na katerih je naznačen kot dan žrebanja 1. dec. 1927., iipajo polno veljav« za 25. marca 1928. Toliko v vednost vsem, ki tako številno naročajo srečke te dni. d Onim, ki žele preko morja, še vedno je nekaj ljudi, ki verjamejo brezvestnim agentom, da se je mogoče preriti preko Kube v Ameriko in plačujejo izkoriščevalcem za take msluge« velike vsote. Tako je dala neka ženska agentu 300 dolarjev (23.000 Din), a se je morala končno vendar vrniti po mukepolni vožnji in nepopisnih težavah v domovino. Glavno zbirališče sleparskih agentov je na Kubi; ti obetajo potnikom, da jih bodo v malih ladjah skrivaj prepeljali v Zedinjene države, a jih v resnici ponoči izkrcajo na kakem zapušče- nem kraju Kube, ali pa, ako se bliža ameriška policijska ladja, svoje žrtve pomečejo v morje, da se sami izognejo hudi kazni za tihotapstvo. Na Kubi vladajo tako težke gospodarske razmere, da je zaposlitev priseljenca izključena. Svetujemo torej, da tozadevnim agentom ne nasedate, temveč naznanite jih orožništvu, da ne pridete v nesrečo in ob denar. d Spomenik vojnim žrtvam bodo postavili v Črensovcih. Ro prvi te vrsle v Slov. krajini. d Vzgajališče rib v Boh. Bistrici je bilo preteklo redeljo otvorjeno. Prevzel ga je oblastni odbor. d Za cestnega načelnika v Žužemberku je bil 30. jan. soglasno izvoljen g. žup. nik Anton Porenta v Hinjah. -k Poštno-hranilne vloge. Poslanec Klekl je svoječasmo poslal na poštno ministrstvo vlogo radi izplačevanja poštno-hranilnih vlog, ki se nahajajo v nasledstvenih državah. Ministra je prosil, da bi izplačnla vloge naša poštna hranilnica. Poštni minister je danes obvestil poslanca, da je ministrski svet že ratificiral konvencije, na podlagi katerih se bodo te vloge izplačevale v razmerju 1 Din za 4 krone. Ker teh konvencij še niso podpisalo Poljska, Madjarska in Avstrija, še niso stopile v veljavo. Čim se bo to zgodilo, bodo imeli vlagatelji pravico izterjati svoje vloge v enem letu. in se bodo pravočasno obvestili, da lahko dvignejo svoje vloge. d Šestdesetletnico rojstva slavi 8. febr. znana po svojem človekoljubnem delovanju, ga. dr. Tavčarjeva. Pisateljica Minka Govekarjeva podaja v ljubljanskem dnevniku življenjepis, kjer omenja med drugim I velik vzgojni vpliv ljubljanske uršulinske šole na narodno čuvstvovanje učenk, med katerimi je bila tudi spoštovana jubilantka. d Lepo zbirko planinskih slik je razstavil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani znani bohinjski umetnik g. Hodnik. d Slovesno so te dni zaključili prvi go-spodinjski tečaj v Puconcih v Slov. krajini. d Romanje na Trsat. Priprave za to romanje so končane. Kdor želi podrobnih pojasnil, naj se obrne na >Sveto vojsko« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. d Zaklad so kopali. Iz Šmarjete pri Novem mestu nam poročajo: Pri nas imamo razvaline starega gradu Štrlek. Stara izročila pravijo, da je pod.niim zakopan zaklad. Marsikdo si je želel, da bi postal lastnik skritega zaklada in je šel vrtat v staro zidovje. Kar se je pa dogodilo dne 28. januarja t 1., ne pomni zgodovina. — Dvignilo se je do 18 mož in fantov iz neke tukajšnje vasi, vzeli so krampe in lopate, in hajdi na lov za zakladom. Cel dan so kopali in iskali skrite skrivnosti starega gradu. Opoldne so jim ženske prinesle kosilo., da iskalci zlata niso omagali. Kolikor nam je znano, se do večera še nihče ni mogel pririti do skritega zaklada. Mora biti pač skrit silno globokbo pod zidovjem. d Novo lekarno bo otvoril tekom spomladi g. Milan Hočevar V Kadečah pri Zi» danem mostu. d 9 kg težkega sulca je na Svečnieo ujel v Savinji g. Laznik. d Dva duhovnika sta umrla. 3. febr. se je ločil od sveta gosp. Martin Nemanič, župnik v pokoju v Želebju pri Metliki. 31 -^^.^ssRMafts Istega dne je »pustil dolino solz g. Franc Lekše, župnik v pokoju na Polzeli. d Tri sestre porofene na en dan. Ta redek slučaj se je zgodil v nedeljo na Jesenicah na Gorenjskem. Srečni ženini so dobili soproge v družini Moretovi na Savi. d S tira je skočil 1. febr. zvečer tovorni vlak, in sicer med Dervento in Bosanskim Brodom. d Ali no bo kmalu konca železniških nesreč? V Zagrebu je te dni odhajal z glavnega kolodvora mešani vlak proti Novski in zadel v tri vagone, ki so stali na progi. Več potnikov ranjenih. d Vlak je povozil na Svetnico Terezijo Novak, ženo čuvaja in sestra afriškega misijonarja g. o. Musarja iz Renk pri Savi ob južni železnici. d In spet požar. V Blagušu (Sv. Jurij ob ščavnici) je začela goreti Koreuova hiša, ravno ko sta se vračala iz cerkve od poroke Frančiška in Mihael Prelog. Pri-brzeli sta dve brizgalni in tudi učiteljstvo in svatje so pridno pomagali rešiti vsaj del gospodarskega poslopja.. d Požar v Stari Loki. 30. jan. je zgorelo podstrešje hiše Medvedove, ki je last Marije Ravnika^ s Križne gore. Domači gasilci so požar omejili. d Gospodarsko poslopje s hišo je pogorelo te dni Jožefu Krapšetu v Lesteržah, župnija Majšperk. Zgorelo je vse razen zi-dovja. Prizadeti Krapše je težki vojni invalid, brez strehe in hrane in je odnesel tudi iz te nesreče večje opekline. d Vse požige sem izvršila v snu. Tako se je zagovarjala pred sodiščem neka Franca Kraus, ki ima na vesti več požarov v Medjimurju. d Po nesreči se je obstrelil s samokresom 18-letni Avguštin Zorjan iz Gornje Velke pri Mariji Snežni. Krogla je prebila lobanjo in prodrla v sredino možganov. I repeljah so ga v mariborsko bolnico. Rešitev — nemogoča. d Smrt v prepadu. V Višnjevu v Hercegovini je sekal kmet Mijo Mikulič drevo tik nad prepadom. Mijo se je pri sekanju Sf Z. T [?k0 M vei°. z drugo pa je in se ubil 81 je Padel v prepad KnJ rade'ioi°si žile presekal s sekiro. Kmet Ivan Kordič iz Kutilova pri Moetarju se je vračal domov. Jezdil je konja, ki se je sred. pota splaSil. Kmet je padel na tla Varesu v Bosni. Zaposlen je bil pri vSLr Sin 3 Vrkih pečeh taljenje železa V neprevidnosti je padel pod Valjar ki Z l dobesedno zmečkal. J ' ga Je d Velika nesreča preprečeno VnioH na Vratniku pri Sarajevu «K»ffl m ff „ mrtvaškem od™ i o Enonadstropna vila - glavni dobitek Stadionske loterije! mrtvec, zadet cd srčne kapi. Našel ga je neki kmet, ki je hitro pozval sosede na pomoč. Ti so ga skušali spraviti k zavesti, toda nesrečnež je postajal čimdalje bolj bled, nazadnje pa so se mu na ustih pokazale krvave pene. Zaman je bilo polivanje z vodo in vsi drugi napori. Nezavestnemu kmetu ni bilo pomoči. Jakov se je kmalu umiril, da se je navzočim kmetom zdelo, da je že izdihnil. Prepeljali so ga domov. Ves čas ni pokazal nobenega znaka življenja. Končno so ga položili na mrtvaški oder, krog njega pa so se zbrali njegovi svojci ter žena, ki je obupno jokala. Ob vzglavju mu je gorela sveča in prijatelji so se pričeli pogovarjati, kako ga bodo pokopali. Ali čez nekaj ur je dozdevni mrtvec oživel. Začudeno je gledal, kaj se godi krog njega. Svojci so ga pričeli vsi veseli objemati. Toda še vedno je čutil bolečine v glavi. Ko se je tudi tega znebil, je v hiši ; nastalo mesto prejšnje žalosti seveda veliko veselje. d Ljubljanska porota. 221clna služkinja Marjeta Urhova je bila radi tatvine že dvakrat predkaznovana. Končno je služila pri strojevodju Permozerju v Cerknici, kjer je zoj>et izvršila večjo tatvino. Porolniki so ji prisodili 10 mesecev. — 31 letni inva- ' lid Franc Rus je bil nočni čuvaj na parni žagi v Podcerkvi pri Ložu. 341etni Franc Travnik bi menda rad prevzel njegovo službo, vsled česar je bil Rus zelo razbur- I jen. Po neki pijači je prišlo med Travni- 1 kom in Rusom do pretepa in je Rus Travnika s pivsko steklenico tako udaril po glavi, da je le-ta potem umrl. K poroti je prišla tudi Rusova žena, ki je silno jokala m prosila za milost. Rus je bil krivde oproščen. d V kurniku so zasačili perutninskega tatu pri neki gostilni v Ljubljani. Izgovarjal se je, da je ^pomotoma« zašel tjakaj d Na dva tihotapca s tobakom so'naleteli finančni stražniki v vasi Miljhovci v irCuE°.yini: TihotaPca sta pustila polne nahrbtnike in — srečno zbežala. d Poldrugo steklenico žganja je spil 9-letni deček Stevan Jaksimovič v Zemu-nu. Napadli so ga hudi krči in tudi v bolnici ga niso mogli rešiti smrti. sta ,lXTmCllc'^a ^a,ca Mihal® Szubo sumnSr V dVa fan,a" Liub<> d Razbojniki so vrgli v ogenj 77-let- S«1' V Vasi enci Jaški na Hrvatskem je čuval 77-letni starec Marko Radovinac svoje vino v kleti, ko jo nerat-doma prišlo v klet troje moških, kisos fr-ca napadli in zahtevali od njega denar Ker je Starec sedel pri ognju in se gre 1 so ea zločinci med prerivan em vrglf v ocenf lesu JtRld0bi'stra5^ opekline po vsemS še levo ramo Na t? raz,b°iniki prihiteli T' v& St,a-ceve obuPne klice so smrti! §Cdje' klS°«a reSili grozne dnevi ldiei,kll.le,t.ie ' lovci napadeni. pred Vučlnf^ -dhTajali kmetJ'e Miško Orlenlak čeli streljati nanje iz lovskih pušk. Lenuž je bil težko ranjen, dočim je Vučkovič na mestu ostal mrtev. Tretji kmet, Miško (Jr-lenjak pa se je spustil v beg in res pobeg, nil pred suirijo. Domneva se,'da jo vzrok napada iskati v kakih lovskih nasprotjih kajti napadeni so vsi trije lovci in neznanci' so streljali nanje tudi iz lovskih p 1k. Uvc-dena je obširna preiskava. d V. V., Francija. Vsa potrebna pojasnila boste dobili na jugoslovanskem konzulatu ali pa pri izseljeniškem ko.ni. sarju dr. Kuharju v Parizu. d Sedaj jo najugodnejši čas, du si zagotovite prihodnjo jesen obilo sadja, škro-pite z Arborinom, ki ga proizvaja tvrdka Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. d Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo, Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte Žikol d Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, nerodnosti želod-a, utrujenosti, pobitoeti, tcsnolnostuem čutu imamo z naravno -Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki skoraj nikdar ne odpove, da se vsaka razburljivust, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega delu, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki pri-znavajo, da učinkuje »F r a n z - J o s e f< voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoko starosti. Dobiva se v lekarnah, grogerijah in špecerijskih trgovinah. Div>nje brezvercev v Mehki. Mehiknnski nadškof pokrajine Guada-lajara Francesco Orosco de Jimenez se že nad eno leto nahaja v prostovoljnem pregnanstvu, čeprav je niehikanski predsednik Calles poslal proti njemu preko 10.000 ljudj, da ga priviečejo iz planinskega skrivališča. Nadškof je naslovil na svoje ver« nike novo pastirsko pismo. Sivi nadškof vstaja proti lažem mehikanske vlade, ki ga hoče dobiti v svoje roke živega ali mrtvega. Mehikanska vlada jo namreč javno obtožila nadškofa, da podpihuje ljudstvo na vstajo. To ni resnica, pravi nadškof. Nikoli se ni bil naveden za to dokaz. Če bi mehi-kanska vlada poskušala to dokazati, lahko te dokaze zavrne tisoče in tisoče vernikov. Pastirsko pismo objavlja podatke o muče-niški smrti sedmih duhovnikov, ki so bili ubiti v zadnjem času. Gerano Samchez je bil obešen. Sanchez in Roman Adame, župnik iz Rochislana, sna bila usmrčena v Yaulablci, kljub temu da so verniki zbrali 6000 pezet za njihov odkup. Sabas Reyes je bil usmrčen z neronsko okrutnostjo, ko je vršil svojo dolžnost. G. Robles, župnik v Tetoclanu, je bil pred smrtjo izpostavljen strašnemu mučenju. Župnika Kristobal Ma-gallures ln Augustin Calaco sta bila usmrčena v Colotrlanu. Župnik Jose Isabel Flo-res je bil ubit v svoji župniji, kjer jc služil preko 40 let. V Rim je prispelo pismo nekega ameriškega škofa, ki opisuje mehi- Vatikan. Zlati jubilej Pija XI. Lete 1029 bo minilo 5Q let, odkar je sedanji sv. oče daroval prvo . sv. mašo. Sestavil se je v Rimu poseben odbor, či^r skrb bo, da se ta jubilej dostojno proslavi v Italiji in i>o vsem katoliškem svetu. Itarsfa. Slovenski odposlanci v Itiinu. Državni podtajuik v ministrskem predsedništvu (iiunta je v daljši avdienci sprejel slovenske odposlance il Julijske Benečije. G. Giunta se je poldrugo uro razgovarjal tudi s poslancem (lr. Besednjakom in Vilfanom o slovenskih razmerah na Primorskem. O uspehu • - dvomimo. Fniistovaka doslednost. Kakor znano, je izdal' Mussolini naredbo proti klel vini in plesu. To dni je poslal fjušistovski tajnik za provinco Gornja Adiža proglas proti plesnim za-1 nam. — Zakaj pa v Trimorju fašisti plese podpirajo in slovensko mladino k takim pri-rešitvam celo silijo? Zato, da bi jo nrcvno ptkvarili in kot tako lažje potujčili. V cerkvi hočejo gospodariti. V zadnjem času postajajo fašisti vedno l>olj predrzni napram cerkvi ni m oblastem. Od župnika v Skednju pri Trstu zahtevajo, da mora biti slovesna služba božja cb 10 italijanska, dasi je pri tej sv. innSi komaj deset Italijanov. »Sežgile takoj knjige Mohorjevo družbe, sicer vas na vzamem več v delo« je zaklical pa-ni k v Slivami delavcem-doinačinom, ki grade novo cesta I»roč s slovenskimi napisi! Odposlanec fa-Sistovske zveze trgovcev v Komnu na Krasu je izdal okrožnico vsem obrtnikom, da v najkrajšem času odstranijo dvojezične napise in jih nadomestijo z italijanskimi. Obenem i vso drznostjo zahteva od vsakega obrtnika 6 lir za nabavo nove društvene fašistovske zastave. Itazflo novice. V Divači, kakor tudi po nekaterih drugih vn eh se vrši večerna šola za italijanski jezik. Tečaj je slabo obiskan. — Na Občinah je 21. januarja pogorela hWa Andreja Sosiča. - V Orlehu pri Sežani so zopet začeli zasajati vinograde. — V Trstu je bila tteltana leta 1757 knjižica »Andohtliva Sa-veza«, kar dokazuje, d« se je v Trstu že v tistih davnih časih tiskala tudi slovenska beseda. — Slovensko ljudstvo ne zaupa faši«tov-skim komisarjem svojih prihrankov. V teku enega tedna so vlagatelji dvignili iz Zadružne zveze pol milijona lir. Čehcs?ov šha. Za finančno samostojnost samoupravnih teles se je te dni izjavil zbor čeških socialističnih strank v Pragi. Sporazum češkoslovaške vlade a sv. stolico kanske razmere takole: »V okrajih in krajih, ki mejijo ob naše, trajajo se vedno preganjanja in mučenja katoličanov in duhovnikov.'Vladni vojaki najbrže nimajo drugega povelja od svoje vlade, kakor samo, da mučijo nesrečni narod. Razrušili so cerkve in oltarje in uničili vse križe. Narod je pognan iz mnogih krajev v skupna taborišča, kjer ga Jo vlad* internirala« • je žo stopil v veljavo in obsega med drugim sledeče: Noben del češkoslovaške republike ne sme biti podrejen kakemu ordinariatu, čigar sedež so nahaja izvvn čeSkc^lovaških mej in tudi nobena češkoslovaška škofija ne sme segati preko državnih mej. Cerkev dofoi od države v upravo vse cerkveno premoženje. Samostani ne sinejo bili podrejeni redovnemu p/edstojuištvu v ino/.enutvu. Pied imenovanjem cerkvenih dostojanstvenikov predloži sv. stolica češkoslovaški vladi l.aDdidate. Vlada lahko ugovarja, toda lo tedaj, ako je predla-guni esebi dokazano protldržavno delovanje. Češkoslovaška vlada jamči sv. stolici neoviran razvoj Cerkve. £:l:ari?a. Stroge odredbe proti komitašem. Bolgarska vlada je dala zapreti številne člane komi-Uiskili organizacij, proli urugim pa je odredila najstrožje odredbe. Tako poroča angleško poslaništvo. Bolgarsko-roinunska pogodba. Temeljni obrisi pogodLe so določeni in pogodba bo v kratkem podpisana. Bolgarska bo plačala Romuniji 350 milijonov levov (147 milijonov dir narjev) za škodo, ki jo je v vojni povzročila in io v treh letih. Romunija pa se obvezuje odpraviti zaporo nad posestvi bolgarskih državljanov v Romuniji. Bolgarska vlada zahteva tudi otvoritev bolgarskih šol v Dobrudii ter ustanovitev bolgarskih konzulatov v Kon-stuuci iu v Galacu. Aibaniia. Kako zalaga Italija albansko ljudstvo. V Skader je prišla pošiljka italijanskega Rdečega križa s 6000 -teti živil, blaga za srajce, plaščev in odej za gorske prebivalce. Vendar so Albanci od te pomoči prav malo dobili, ker je bilo med potjo večina hlacn pokradenega, živila pa so v Skadrn razdalt za majhen denar, tako da najrevnejši gorski prebivalci, Ma-lisori, ni?o nič dobili. Zveza Italije 7. Albanijo koristi poč le Italiji, Ahmed Zoguju in njegovim pajdašem. Morilec na predsedniškem stolu Albanije. Ni 5e pozabljen umor Cena bega v Pragi; izvršil ga je alban ki dijak, ki je prišel iz Italije. Te dni je dospel na Dunaj 33 letni Albanec Ibrahim Lica, ki naj po nalogu predsednika Ahmed beg Zoguju, ljubljenca Mussoli-nijevega, umori bivšega albanskega ministrskega predsednika H risan bega Prištino, kajti tudi ta ie Zoguju in Mussolini ju na poti. Ibra-liimo Lica, ki jo vse prznal, je dunajska policija zaprla. Zo^u in Mussolini naj pomnita: Kdor za meč zgrabi, bo z mečem pokončan. M^Hšarsk?. Madjarsko-itnlijansko tihotapstvo orožja. O tej zadevi smo že poročal'. Izgledalo je — vsled zadržanja Romunije — da bo vse skupaj pozabljeno. Mala antanta, zlasti pa Jugoslavija in Češkoslovaška sta odločno zahtevali, da se skrivnostnemu uvozu italijanskega orožja na Madjarsko napravi konec in da se ta, nam sovražna država postavi pod strogo nadzorstvo. Tudi Romunija se je pridružila končno našemu ugovoru pri Društvu narodov, vendar j« vložila, z ozirom na prizadeto Italijo, bolj nedolžne zahteve. Kako se bo vsa afera končala, če ni znano, verjetno pa je, ker gre za ugled Italije, da se bo spor rešil tako, da bo volk sit in koza cela. Nemčija. Centruin je republikanska stranka. Nedavno je prišlo do s pura med kanclerjem dr. Marksom in skupino krščanskih strokovnih zvez. Te dni pa so na seji državnega odbora stranke soglasno pritrdili, da se bo šlo na roko zahtevam krščanskih strokovnih zvez in da Je centrum republikanska stranka S tem sklepom je enoten nastop centruma zajamčen. Drobne novice. Vsi pravi pijanci bodo poslani v Rusiji odslej v posebno zdravilišče, a bodo med tem dobili plačo, kakor bi delali. Zamorcem bo sezidala vseučilišče ameriška vlada v Vashigtomt. Stavba bo stala okrog 28 milijonov Din. — Mu?soli-nijeva Italija pa ne privošči Slovencem niti ene — slovenske ljudske šole. Ker se nista mogla sporazumeti glede odgoje hčere, je vrgel v Parizu neki mož svojo ženo skozi okno tretjega nadstropja. Ker so dobili slaba spričevala, je pobegnilo iz Budimpešte neznano kam 50 srednješolcev. Policijski prefekt v Rimu je ukazal vsem časnikarjem, da ne smejo nič več poročati o sameumorih in umorih. Za en palec dolžine si je odrezala jezik v Ameriki živeča 25-letna 'Japonka Tochy. Kazen si je določila radi nekega *pregreška — sama. Ne bo mogla več govoriti. Radi korupcije je bil ustreljen v Rusiji predstojnik glavnega oddelka komisa-rijata za norodno gospodarstvo, Leonih No-vikov. Oškodoval je državo pri vladnih re-kvizicijah pšenice. Svetovni evlmristifni kongres bo letos v Avstraliji, leta 1930. pa v severni Afriki, in sicer v staroslavnem mestu Kartago. Katoliško univerzo v Pekinga na Kitajskem je država odobrila. Prvi slučaj v zgodovini Kitajske. Slovaki dobe lastno nadškofijo v Bratislavi. Za. »čil se je bivši avstrijski vojvoda Jožef Ferdinand z gdč. Gertrud Tomanek, hčerko bivšega polkovnika. Velike demonstracije proti angleški ustavni komisiji so bile zadnje dni v Bombažu v Indiji. Policija je rabila orožje. Nove vodovode v Bolgariji bodo zgradile za 60 milijonov lir — italijanske tvrdke. Med pristaši anglokatoliške cerkve in protestanti v Darvenu na Angleškem je prišlo že tri nedelje zapored v cerkvi do prepira. Nastopila je policija. Davkov nočejo plačevati na grškem otoku Kreta. V glavnem mestu je zahtevalo tisoč kmetov, da se njih zaprti voditelji izpuste iz ječe. Spalna bolezen se širi v francoski Af-. riki ob vročem pasu. Ameriški vodljivi zrakoplov »Los An-gelo3« je pristal na odprti morski površini. Nov uspeh v zgodovini zrakoplovstva. V Perziji je bil umorjen nemški jezikoslovec dr. Walter Stoli. 9.530.000 šilingov (76 milijonov 240 tisoč Din) bo stala poprava palače za pravosodje na Dunaju, ki so jo julija 1927 so-cijalisti zažgali. Kdo bo plačal? G PO DOMOVINI 6 Radovan Hrastov: Od Mengša do Komende. V Jaršah izstopi«, ali pa se tudi morda pelješ do Homca. S prve postaje te pet vede naravnost v Mengeš; g Homca pa boš po raz-ritih poljskih potih in skozi borovčeve boršte dospel v Moste, odtod pa v Komendo. Komenda in Mengeš 1 Za uro hoda sta si vsaksebi; prva, kakor zadnji, oba sta zanimiva, vsak svoje posebnosti imata — lo eno, bi dejal, da je obema v enaki meri lastno: kos narodne slovstvene zgodovine je v njijn. Mengeš nam je dal Trdino, pisatelja bajk in povesti z Gorjancev; Komendo je zajel v 3 Petru Glavarju« naš sedanjik in vsem — pieprostim, premodrim in modernim — veliki pripovednik, Ivan Pregelj, tolminskih gora sin. Trikrat sem že bral »Glavarjat ln še me mika; zakaj venomer se mi spovrača po-vestni začetek, ko je v jutranjo roso hitela flabotna ženska skozi Mengeš in Moste do Komendske.fja farovža in tam položila na prag nebogljene« — ki je pozneje vzrastel ob samih nadlegah, pa le ni omagal in ni... Preko vseh zaprek in ovir ga je gnala sila in vstrajnost do končnega cilja — in uosejel ga je mož. Tako, in samo tako in iz tistih časov ima Komenda svojo hiralnico, ki jo je ustanovil on in nosi še danes po njem ime. >AJi jo bom odvalil skalo!?« — 9e je vpraševal premnogokrat junak Pregljeve po- vesti. Nekajkrat je bridko zaplakal in zastokal ob bolečine, ko je videl, da je skal vedno več in več... — a ni upogcil hrbta in nI klernil na kolena in se slaboten zgrudil pod pezo življenjskega boja in borb. Nil Sel je preko vsega in mimo vsega, pa je odvalil skale, zdaj eno, zdaj drugo. In ko je z vsem naporom odvalil katero s poti, pa se mu jih je privalilo drugih pet na življenjsko cesto, zopet je b podvojeno pilo in voljo stisnil pesti in ustne, uprl se upe! v prvo naslednjo ln drugo in tretjo in vse do konca — dokler nI odvalil prav vse in je bila prosta pot... Tako Je šel in končno le našel nvojo — Komendo. Današnjim dnem je prepotrebna taka knjiga. Ker čimdalj gremo, vse več je skal... In tudi nas kateri se sprašuje iz dneva v dan: >Ali jo bom odvalil?..,« Boš! Samo hoteti moraš! Glavarjeva hiralnica in bolnišnica v Komendi. Ko speš mimo Mejača v klanec pod cerkvijo, jo boš našel v bregu; če sam ne, vsak domačin ti jo bo pokazal iu tolmačil s ponosom, ako tega sam vedel ne boš: v Peter Pavel Glavarjeva je!« In menim, da je s tolikim spoštovanjem hranjena malt/katera knjiga po naših vaseh, kakor so »Večernice« iz tistega leta, ko je zgodovinsko točno iu preprosto lepo postavil vanje Pregelj svojega »Glavarja«. In če sem jaz vprav zato stopil kar mimo Mengša in jo vsekal naravnost in Desst šivolnih strojev po 10 dinarjev v Stadionski loteriji! Sloveči slikar p. Deziderij Lenz je umrl zadnji dan januarja v benediktinski naaprostiji v Beuronu v Nemčiji. Sedem let jefo je dobil novinar Ludo-vik Hat vam na Madžarskem, ker je v svojem casop.su razžalil - madžarsko narod- Hči znanega angleškega politika LIov-b« Pri prihodnjih državnozbor-skiJi volitvah kandidirala. Vihar je odtrgal od zmrznjenega obrežja ob Azovskera morju velike kose ledu, na katerem je bilo 60 sani, konji in ljudje Policija je prišla na sled veliki zaroti proti mkaškemu nadžupanu Thom^onu v . ? Z.',1 lmir<<- Amerika hoče zgraditi v Pe di letih e 1000 vojaških aero£tv oiku Sles"u noSk°,je 80 1)031811 Predsed-. « L . . novo sP°menico z zahtevo da se doseže sprava med državo in Cev kv.jo „a načelu verske svoboS sSSp =tM Jejo, Kollko J« ^Postil, ne pi. 6* Od volkov je bil raztrgan te dni neki tihotapec na poljsko-lilavski meji. Jugoslovanski misijonarji so dobili v Indiji lastno pokrajino, kjer bodo samostojno opravljali misijonsko delo Komunistični občinski svetnik Siallar LfrV« ,UStrelil Pravnega svetovalca iste stranke, ko sta se skregala Kočna delavca, brata Scarponi sla po-dedovala po svojem stricu 89 milijonov Hr (okrog 270 milijonov Din). Ves trgovski del mesta Fallrhcr Dri Ameriki je na Svetnico JJJg Sltnov Dtr°V (10,ariOV Zakonitim naslednikom ruskeea. n.-,. fr^TJSMSS« 1U7 milijonov dolarjev (okrooft min Ktue nLje ^^-al ameS ^ '," x , po svoji materi vdovi DhvpU k znašal okrog 1 milijarde Din" S £ še ni bilo tako visoke dedščine ^ prvo v Komendo, Ima tudi to svoje namene in svojo pomembno strani Namreč to: opozoriti, poudariti dejstvo, kako gre stvar ljudstvu do srca. V teni «iu, čaju knjiga. Kako z veseljem, i kakšnim a kakšna knjiga ne tako: Ljubit* se med seboj! In drugo, kar sem hotel povedati, Jei Mohorjeva družba Je iz nas vzrastla tvorba zato je naša in za nas — in le zato gre beseda njene knjige na globoko in gre v vse ki jo bero! Ce bi tedaj rekel, da jo je treba «o bolj podpirati, kakor jo! — ali sem tedaj zgrešil namen? Nisem! Kdor jo pozna, ve, kdor jo še ne, naj stopi v njen krog — nikdar in nikoli mu žal ne bo! Čimveč jih lx>. lil bodo njej dati hoteli, več in lepše bo mogla dati ona! V tem znamenju na pot in na delo! P« bomo spet kdaj in kmalu dosegli tisto /število, kakor je že bilo nekoč: 90 tisoč! Pripognimo se in odpahnimo skale! ZAPOGE. Predzadnji Domoljub je priobčil iz našn vasi dopis z velikim slavospevom ti slini, hI so pripomogli, da j« naša kmetijska podrut-niča prišla do lastnega trijerja; tisti pa, ki so se svoječasno upirali ustanovitvi lastne podružnice in ki niso prispevali za tu kmetijski stroj, pa so kmatkomalo nazadnjaki. Da pa ne bo I do mislil, da je vse zlato, kar se sveti, in da dopisniku in pa tistim, ki stoje za njim, malo sprašamo vest, i»i dovoljujemo nekaj vprašanj; ]. Naj narn j)ove dopisnik, iz kakšnega razloga se je ustanovila naša podruž* niča, ko smo* bili vendar toliko let zadovoljni pri podružnici v Sniledni' u in je tn komaj eelrt ure odaljena od nas. Ce dopisnik ne ve razloga, ga bomo navedli mi. Ali je gospodarsko naročati in kupovati lastne kmetijske stroje, katere smo imeli vedno na razpolago pri podružnici v Smled SjCOVENEC Političen lisi »a slovenski narod » tedensko prllo0o ..Ilustrirani Slovenec", ki obsega osem strani slik v bnkrolUku Najzanesljivejši in najcenejši slovenski dnevnik. Točna poročila iz domače in svetovne politike. Strokovne gospodarske vesti. Prosvetni Jn zabavni članki. Povesti. Številni oglasi. Slike tudi v dnevni izdaji Naročnina: 20 Din mesečno (za inozemstvo 35 Din) Naroča se: Uprava »Slovenca«, Ljubljana Dvajset koles po 10 dinarjev v Stadfonski loteriji! nlku, ki Jih te dolgo časa poseduje. Ali se ne pravi to zapravljati denar? n. Ali imamo morda prevozne stroške za umetna gnojila in dr. manjše, ko vendar veste, da leži postaja v Medvodah ne pa v Vodicah. Naj zaenkrat zadostuje. Včasih te že tako, da zmaga osebnost in politična strast — ne pa — pamet. LESE. Dasi smo odrezani od sveta, se vendar prccej pridno gibljemo na prosvetnem polju s skioptičniini predavanji in na političnem po-ljo z večkratnimi shodi. Tako sta se zadnjo januarjevo nedeljo zgubil« v naše zatišje oblastna poslanca gg. Arnež in dr. Milavec ter * živo in jedrnato besedo opisovala pomen in delo oblastne skupščine tako, da smo Številni udeleženci shoda z največjim zanimanjem in napeto pozornostjo sledili njunim izvajanjem ln malone preslišali kiklrikikanja nekega pe-telinčkal — Birmo bomo imeli v ponedeljek, dne 14. maja, takoj za Radovljico. Smo pa res ponosni, da na« škof tako obrajtajo, da se iz Radovljice pripeljejo naravnost k nam in od nas žele drugam I Dobrodošlil IZ V nedeljo, dne Prosvetno društvo. Prosvetne zveze g. o romanju v Lurd občinstvo, ki je do društveni prostor, nekaj čisto novega TURJAKA. 15. januarja, smo ustanovili Ob tej priliki jc imel tajnik V. Zor zanimivo predavanje s skioptičniini slikami. Za zadnjega kotička napolnilo je bilo te vrste predavanja Vsi so izražali željo, da bi kmalu zopet mogli videti in slišati Itaj podobnega. Ta želja se jim bo izpolnila na pred-pustno nedeljo z enakim predavanjem o Ameriki. — Društvo ima svoj prostor v gradu. Gospa grofica je društvu zelo naklonjena in nam je v ta namen odstopila brezplačno precej veliko sobo, za kar so ji društveniki iz srca hvaležni. Zanimanje za društvo je precej veliko, vsaj med mladino. Takoj prvi dan se je priglasilo 74 članov iu članic. — Lpamo, da bo društvo delovalo ln rodilo sadove. Želeti je, da bi tudi starejši, zlasti očetje in gospodarji Izprevideli korist in potrebo izobrazbe in razvedrila na verski podlagi. KRANJ. Fotografije dobitpov Stadionske loterije so razstavljene v izložbenem oknu papirnice »Ilirija« v Kranju. Iz slik vile in drugih o-Mlnih dobitkov se res vidi velikopoteznost orlovske loterije, katere žrebanje bo že nepreklicno dne 25. marca t. I. JEZICA. V povojnih letih se Ježica širi ln napreduje z vso naglico v vseh ozirih. Dobili smo oJektrično razsvetljavo, poleg tega se je napravila javna cestna razsvetljava. Zgradilo se je 13 novih hiš g 17 stanovanji. Posebno podjetnost je pokazal naš mladi zidarski mojster Ivan Erjavec iz Male vasi. Zanimivi so tudi podatki, ko-liko se je v pretečenem letu pretočilo v naši občini. Vina se je potočilo 112.445 litrov, piva 14.000 litrov in 11.098 litrov žganja. Ako računamo to po dnevnih cenah, bi zneslo 2,030.125 Dir., kar je ogromno. S tem pa še ni rečeno, da smo popili vse to občan), pretežni del odpade na račun tujcev, zlasti na Ljubljančane, katerim je Ježica prijeten izletni kraj, posebno dobro znana »Alešova gostilna«. V preteklem letu se je poklalo v naši občini 127 krav, 54 telet, 50 prašičev, 14 volov in 7 telic. Mesa se je uvozilo 3910 kg, to je predvsem prašičevo meso. Tudi to je lepo število. ST. ILJ PRI VELENJU. Po težki bolezni je 18. m. m. umrla tukaf-šnja trgovka in gostilničarka g. Marija Tajnšek, Rajna je bila daleč na okoli znana kot velika dobrotnica ubogih ter kot vzorna krščanska gospodinja. Doma je bila z Vrhnike iz znane družine Ogrinove. Eden njenih bratov j« bfl pred leti kupil tukajšnje veleposestvo na Ko-roščevem, nekaj razprodal, gostilno, trgovino in nekaj posestva pa sta prevzela rajna gospa in njen mož Ivan. — Žalost za pokojnico je sploSna. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. V Savcih je dne 22. m. m. nagle smrti umd Anton Goričan, bivši posestnik In mlinar, v starosti 80 let. Mož je bil Izredno trdnega zdravja ln ni bil nikdar bolan. Povsod poznan, šaljivega in veselega značaja, zelo dobrega to usmiljenega srca, je rad pomagal revežem, ki ga bodo zelo pogrešali. ST. JANŽ NA DOLENJSKEM. Liberalci so izvolili svojega župana t 7 (beri: sedmimi) glasovi. Vsi drugi odborniki, 18 po številu so oddali prazne listke. Naši odborniki »o utemeljili svoje postopanje s sledečo izjavo: »Ker so ob priliki občinskih volitev pristaši občinske gospodarske (liberalne) liste potom letakov pisali, da so pristaii SLS napravili občini blizu 200.000 Din dolg«, dalj«, 37 Razno. Nnjlažji novorojenček na svetu se je rodil nedavno na Angleškem. —• Tehtal je samo 336 gr* mov. (Eno tretjino kg.) Pridelek južnega sadja v Italiji. Italija je pridelala v letih 1926/27 skoraj 8 milijonov centov južnega sadja in sicer 2.7 milij. q pomaranč, 4.8 n/ilij. q limon in 300.000 q mandarinov. Kako dolgo uspeva breskev. Breskev, ki je navezana samo na prirodo in Ie človek ne ščiti pred za-edalci in raznimi boleznimi, živi običajno naiveč 8 let. Če pa breskev škropimo v zimskem času z raztopino modre galice, ji podaljšamo življenje tudi na 20 in več let. Zanimivo prerokovanje. V Gočah na Vipavskem je kaplanoval v sredi 19, stoletja Valentin Kodre (umrl in pokopan v Go-Čah, 1856. V krstni knjigi gorske fare za leto 1843 je Valentin Kodre pod 31. januarjem, 184? zapisal na platnicah prerokbo, v kateri slika, kako bo po njegovem notranjem videnju na svatu čez 100 tet, to j« leta 1943.. Slavko Savinšek: V &o!iškitt plazovih Povest z gorenjskih planin Ti len je menjaval mrzle obkladke na čelu, ali videlo se mu je, da ti še slabšajo stanje ranjenčevo in ni si skoro upal obnavljati jih. Prosil je Boga, naj bi se že skoro vrnili mati s Terpino, hodil je vsako minulo gledat na vrata, 2» morda že ne prihajata težko pričakovana. Z novo skrbjo se je ved^o vračal nazaj k pogradu. Oni pa je pričel znova, hujše ko dozdaj: »Tilen, Tilen!« je kričal z nečloveškim glasom, >Tilen, roko dajl Joj peče, Tilen, pečel — Glej ga, glej, name meri, Tilen, ustrelil me bo! Tilen, drži me, padam, padam k In se je komaj za hip umiril, pa se je znova pognal Tilnu v roke s peno na rustih in iz ust se mu je vsipalo: »Cilka, kri, Cilka krik Tedaj je začutil Tilen, da se mu je po pršili, ki je nanje upiral ranjenca, razlilo nekaj gorkega. Kana se je odprla znova in kri se je udrla iž nje. V tistem trenutku pa sta planila v kočo mati in Terpina. Dan je že sijal v kočo. Terpina se je brž pripravil k ranjencu, mati in Tilen sta mu pomagala. Nekaj nujnega orodja je Terpina itak vedno nosil s seboj; par lončkov in steklenico z zdravili, ki jih je vedno pripravljal sam, tudi. Z neznansko spretnostjo je iz-rezal ranjencu kroglo iz života, mu z nečem namazal obe rani, ga nanovo prevezal in mu vlil v usta par kapljic zdravil. Ko je bilo to opravljeno, je sedel ob ranjencu no pograd. Tilen se ni mogel premagati, vprašal Je: »Kaj bo?« »Kar bo Bog dal in narava! Dosti upanja ni, preveč je izgubil krvik Vsi trije so molčali. Mati so čez čas nekam izginili in niso se vrnili v kočo. Ranjencu se je sčasoma umirila vročica, kmalu potem, ko mu je bil Terpina znova prevezal rano in mu dal novih kapljic, Je zaspal v globokem spanju. Terpina ga je ves čas opazoval, a Tilen tudi. Pa bolj še ko Matevža, Terpinin obraz. In ko se je Terpina zopet vsedel na pograd, je vnovič vprašal Tilen: »Terpina, kaj mislite, kako bo?« »Če bo po tem spancu odleglo, je upanje!« »In koliko časa bo to trpelo?« »Šest ur. če bo do takrat šla vročica nazaj in bo ranjeni miren, je upati, da se bo izlizal. Zaeuda veliko krvi je izgubil.« »Od daleč sem ga prinesel.« »Kdo ga pa je?« »Financarji za kočnok »Se mi je videlo. Tihotapec. — čaj, saj imaš tt tudi krvavo roko!« Tilen se ni brigal za rano, dasi ga je skelela ves čas. Ni utegnil, ker ga je preveč skrbela Matevževa rana. Zdaj pokaže roko Terpini. »Hm?« zmajuje ta z glavo,« v palcu ima5 kost zdrobljeno, popraviti bo treba!« Kar hitro se je k temu pripravil, uravnal koščico, Jo prevezal med dve deščici in obvezal. »Umrl ne boš za njo,« ga je potolažil, ko Je bil gotov. »Se mi zdi! Ne znajo griztii tinancarji!« »0, tegale so dobro oplazili! — Pa si ga zmogel tako daleč, Tilen? Težak j® moral bitik Občudovaje 8* ♦ žrebanje Siatfionske loterije 25. marcaj da so zvišali plačo občinskemu tajniku na 40 tisoč dinarjev, ugotavljamo danes, da so grdo lagali in obrekovali može SLS in cclo občino spravili v slab glas. Doka*: Občina ima danes le 19.542 Din dolga (stroški občinske nove tehtnicej, kar so potrdili pristaši občinske gospodarske (liberalne) liste, ki so pregledali občinske račune in jih našli v redu, Tajnik je imel po sklepu vseh bivših odbornikov 10.000 Din nagrade, in ne 40.000 Din. Občinske do-klade so se zvišale po enoglasnem sklepu vseh bivših odbornikov. Da se laži liberalcev ne pozabijo, zahtevamo, da se naša izjava zapiše dobesedno v sejni zapisnik in varuje dober glas občine, uni pa, ki so laži razširjali in obrekovali, razkrinkajo!« Nato so se liberalci hoteli nekaj izgovarjati in so pripovedovali, da so na letakih bile mišljene krone, ker so črtali dinarje. Nato so dobili ponovno izjavo sledeče vsebine: »Ponovno pribijemo, da je na letakih tiskano 200.000 Din in 40.000 Din, na nekaterih je bilo »Din« črtano, ni pa bilo nikjer zapisano »kron« ali »lisic«, »lisjakov« ali kaj drugega!! Ponovno poudarjamo, da so bile te taii na letakih in obrekovanja odbornikov našihl« — Vidite gospodje liberalci, laž ima kratke noge! kratka vsebina povesti „V gofiških plazovih" kolikor jo je izšlo dosedaj. Povest se godi tik po vojni, ko je cvetelo tihotapstvo. čez Golico na koroško-gorenjski meji tihotapijo saharin Matevž s Koroškega, dolgi in močni Tilen, ki sicer živi s svojo materjo visoko nekje v samotnih planinah, potem še Janez, Matija in Mohor z Dobrave pod Golico. Stara Lo-vraoeva Lona je saharin na drobno prodajala naprej. Nekoč jih zasačijo financarji. V boju Matevž porine financarja Ivana v potok, a tudi sam iztakne majhno prasko. Začne se zasledovanje. Matevž beži in hitro pade v Hribarjevo hišo, kjer vidi "e goreti luč. Domača hči Cilka je še pokoncu in pere. Matevž jo popre ..i, naj ga skrije. Porine ga v neko zidno duplino, prod katero postavi velik čober. Financarji pridejo v hišo, ker so slišali močiio lajanje psa ter pretaknejo vse, a ne dobi jo nikogar. Cilka molči. Vstanejo oče in mali ter hlapec, ki o vsej stvari nič ne vedo. Financar Ivan je ob tej priliki prvikrat videl Cilko. Dasi jo sumi, da ona vendarle nekaj ve, vendar mu postane zelo všeč in začne misliti nanjo. Ko financarji odidejo in se domači spravijo zopet spat razen Cilke, ki hoče še izvršiti svoje delo ,pride Matevž zopet na dan, se Cilki zahvali in jo prosi, da mu obveže rano na roki. Cilka mu jo obveže kar s svojo čisto ruto. A tudi Matevžu se Cilka globoko vtisne v srce. Cilka se je v svojih mislih takoj odločila za Matevža. Začne se borba na življenje in smrt med tihotapci in financarji, prav prav pa med Ivanom in Matevžem za Cilko. Matevž se je zopet vrnil na Koroško domov, Ivan pa jo začel hoditi h Hribarjevim, a Cilka ga je precej ostro odbila. Ivan je kmalu spoznal, da Cilka nrisli na RM koroškega tihotapca in je sklenil v način ga dobiti v roke. Dočim r*e j„ ma': pri Hribarjevih nista nič slutila, kaj godi med Cilko, Ivanom in neznuiim J(fr 1 rošcem, jo kmalu vse doumel to domači hlapec, stari Janez, ki je imel Cilko raji kot svojo hčer in s^ je zaklel, da Cilka ne! bo nikdar financarjeva, čeprav tudi Matevža ni poznal. Cilka slučajno zve od Ivana, da linan.il carji nameravajo neko sobolo, ko so tiho- f tapci imeli navado tihotapili čez Golico ; skupno z avstrijskimi stražniki tiiiolapo 1 zajeti. V strašni tkrbi za Matevža prosi 1 Šoinkovčevega Matijo, naj iakoj gre čez I Golico na Koroško Matevža obvestit, nji | to noč ostano doma. Matija odide, to ne da S" Pr'dl° z mle1«™ ^ pristavijo za kosilo. opozori Tilen ^ dval Potreb™ *va,< gf >Sama vem. če bi tebe čakala, bi lakota umrl. — Nak mu pomoli lep kos suhe gnjati in hleb kniha, »jej, pa še Terpini narežik ,..v Sojnce je prišlo že precej visoko in poldan se bliža. Zato se obema prileze jed in komaj čakata, posebno Tilen, da bo še kosilo kuhano. Po kosilu pregleda Terpina ranjenca in na obrazu se mu bere zadovoljstvo. »Bo, bo, izlizal se bo najbržel Je pač mačje narave!« Tilnu se samo smeje, ko stoji ob Terpini in gleda ranjenca; speči Matevž diha mirno in vročica v obrazu mu ne gori več u takim plamenom. »Mati, zaspan sem. Tjale gori v gmajno ležem. ^aj bosta vidva pri Matevžu.« »Le pojdi,« de Terpina, >že z materjo popaziva!« Tilen odide za hišo v gmajno in si poišče primernega prostora na mahu. Precej časa ne more kljub utrujenosti zaspati. Hoče si nažgati cigareto, ko zapazi, da nima ognja. Vstane in stopi proti koči po vžigalice. Ze misli zaviti okrog vogala, ko sliši govoriti mater v odrezanih stavkih in z razburjenim glasom, ki trepeta od notranjega nemira. Posluhne za vogalom in slisi imenovati svoje ime. !n8j jo ™.en ?ist0 Podoben,« govori Terpina. njem k' 1 1® moi S'n! Tv°iega nI ničesar na »Je, je!« hiti Terpina, »oči ima mojek »Bog ne daj, da bi bile tako lažnive kot so tvoje!« Tilen se zdrzne. Do danes ni vedel za očeta Te li -pKal£ miI' SUW —" umnostf?«' aH §e ne more3 moje ne- »Ni5 neumnost, laž je bila, laž meni!< ' »Oblika rsctfa sveta j< spremenjena, Železnice so po vsem svetu. Mo- evropski celini vse drugače postalo. Francija ni več v ozkih mejah od leta 1815., Tadobi zopet svoie naravne meje do Rena brez meča. S priklopilvijo ljudstev Belgijcev in Nemcev je njeno ozemlje spo-polnjeno in njen narodni obstanek na nerazrušljivi podlagi utrjen. NI še dovolj: Italija ln Španija sta po nerazrušljivi zve^i s Francijo združeni in tvorijo ibersko-galijsko- ital-sho zvezo. Ta zveza je pojačena in sicer tako, da sta ti deželi kl;u!> te-n-u neodvisni. Tej zaoad-ni zvezi na strani je Nemčija, ki kaže podobo naroda z blagoslovljeno liberalno ustavo, ko fti več niti Avstrije niti PriiMje. Ta Nemčija je zvesta zaveznica Francije, Pnlj ka |e zopet uspostavljcna, Grška je večja in močnejša, kakor je bita in je varuhinja civilizacije predka). Rusija je že davno v Carigradu. Anglija |« padla od svoje stare moči; njene ladje pripo/nn-vajo francosko nadoblast. Angleška trgovina preide | Hlapec Janez je takoj, ko jo pripeljal sfcilko domov, kjer je le-ta materi zaupala ivojo ljubezen — oče pa je rohnel zoper £er _ v Golico poizvedovat. Zvedel ni iič, pač pa je našel Cilkino ruto vso krva-o, s katero je prvi večer obvezala Matev-jc' o rano in ki jo je Matevž izgubil, ko ga je Tilen ranjenega nesel v kočo svoje matere. Cilka je ruto takoj spoznala in je bila še bolj obupana, ker je bila prepričana, da je Matevž mrtev. Ko je Tilen prinesel Matevža v kočo jgvoje matere, je bil Matevž nezavesten in v vročici. Mati Meta si ni znala drugače »pomagati, kot da je šla po starega izkušenega Janezo Terpino, ki ga sicer Meta radi tega, ker jo je v svoji mladosti pahnil v nesrečo in jo potem zapustil, sovraži a iz ljubezni do svojega sina Tilna, žrtvuje tudi to pot. Tilen nič ne ve, da je stari 1 Trpina njegov oče. Medtem ko je Meta na potu, se Matevžu blede. Mus$c>šn'* Reni, hrana in stanovanje. To potovanje je namenjeno onim, ki žele poglobiti svoje znanja na prosvetno-socialnem polju in sorodnikom onih izseljencev, ki bivajo na Westfalskem. — Priglase za to potovanje sprejema Prosvetna zveza do L julija t. 1. IV. Drugo skupno romanje na sv. Vi-garje. katero pripravi Slov. kršč. ženska zveza bo 4. in 5. avgusta na praznik Marije Snežnice. To romanje je namenjeno zlasti Članicam ženskih in dekliških organizacij ter članicam Marijinih družb. Cena: železnica Ljubljana—Žabnica in nazaj ter vizum je 75 Din. — Priglase za to romanje sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5 do 4. julija. Za vsako romanje mora javiti priglašenrc: ime in priim< !■: rojstno leto, stan, bivališče ter vstopno postajo. Izletniki za potovanje pod št. III. morajo imeti lastne potne liste. Vizume preskrbi Prosvetna zveza. Za vsa romanja se plača polovica vsote, ko se doiični priglasi. PI^AZNANIIA n Ocsiie. V tornk, sv. Valentina dan, 14. febru- j ari a 1928, bo na OvsiSah pri Podnartu vsakoletni j veliki .erkveni shod. Sv. maše bodo ob 6, 8 ter 1J. Ob pol 10 bo pridiga, darovanje na po zadnji sveti ' luaši. častivci in časlivke sv. Valentina ste povabljeni v obilnem žtjvilul n ltlatna Brezimca. Gasilno društvo vprizori v nedeljo 12. februarja veseloigro »Automobilist*. Začetek ob 7 tveier. u ljudski oder v šmartnem pri Liliji vprizori v nedeljo 12. t. m. igro »Skopuh« in 19. t. m. »Bole vrtnic-;c, Radovan Hrastov: n Prosvetna drvilvo na Črn tihih vprizori n rrosveiru> arvstvu tvi um«™ .. . nedeljo 12. februarja ob 8 popoldne v društvenem domu burko v dveh dejanjih »Trije ptifUit. Pred igro koncert domaČega tamburaškega zbora. Vstop-nina obi" ' " -'--«-- •- vabljeni igro Končen uu'lacefcjn imnuu»asncK« .-.....t nina običajna. Vsi prijatelji glazbe in smeha iskreno i. n Sv. Grefior. Tukajšnje prosvetno društvo vprizori v nedeljo 12 t. ni. ob 15 veseloigro »Cigani«. Prijatelji Iskreno vabljeni!_ teh sa snieh. Nekdo, ki se je pisal Janez Luknja, je bil tako len, da se je podpisoval samo s črko J, poleg te pa je s peresom skozi papir napravil luknjo. * Gospod profesor je sedel pri pisalni mizi ter delal. V sobo planeta sinčka Mirko in Pepček. Profesor se hitro obrne ter za-rentači: s Kaj pa hočeta zopet, pustita me pri miru.-* ^Samo lahko noč sva ti prišla voščit.- pravi Mirko. Že dobro, že dobro, toda sedaj nimam časa, pridita jutri z jutra i.* * •Da, da, ko smo se iekoč ponesr rili ob južni obali Amerike, smo naleteli na ženske, ki so bile pophioma divjo. Popolnoma div/e, vam rečeni. Bile so brez jezikov. »Kaj brez jezikov? Kako pa so mogle govoriti?« »Saj to je bilo ravno, radi česar so bile divje, ker niso mogle govoriti. * On je bil profesor kemije, ona pa skrbna gospodinja, ki je vedno pripravila dobro kosilo ali večerjo, on pa je vedno zamudil in jed se je pokvarila, nakar je pa godrnjal. Nocoj je zopet zamudil in veče> ia je bila mrzla. Ko se je pričel jeziti, Je žena jokala. Toda on je bil profesor kemije. »Kar pr&. nehaj z jokom. Tvoje solze ne napravijo name nobenega utiša. Kaj pa so solze? Maj. hen odstotek fosforove soli, nekoliko so- dium klora, a vse drugo pa voda. Be-e-e-n t ★ * Janko je bil štirinajst let star in hotel Je v trgovino kot učenec. Trgovcu jo Ijj dečko všeč, vendar ga je pa hotel m malo preskusiti. »Kaj boš napravil s tisoč dinarji?« »Ne vem,t je odvrnil Janko, nisem uiislil, da mi bodete takoj v začetku dali toliko plačo.« ★ »Ampak tvoj stric ja pa zares nekoliko gluh.« >Kaj, nekoliko? Zadnjič je celo ve. černo uio'itev klečal na mačkovem repu pa ga še ni slišal.« Sil I—lil !■!!■ III Francosko linija - Frcneh Line Cfe. Transa?!anf!que Za Severno Amerik« In kanado največji in uajlep. i brzopariiiki. iiarre—N«w)ork samo 5 i/j dni Jez mor e. V Južno Amer ko, Argentino, Chile, Avstralijo vsak teden iz Mavre Borde»ni in Mar i I-j« . : l'lo Chargenr* Itfcimia, Siid-A tlaMiqne Tra lsports Maritlme.. Izvr tna 1 rana, izborila postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KlflKER, Ljubi ana Kolodij. jifi utlca 39 n »i ■ iiim ■ m< mi——— klicala nazaj, vabila z V3emi mogočimi zvijačami. Toda jaz nisem mogel od tebe stran. Z bičem sem jo pognal. Nato pa sera, da si vsaj malo umirim dušo in pekoče gorje v srcu, vrgel vse svoje zmožnosti na zdravljenje ljudi in živine, za ubogaime sem delal, se učil in mučil, da operem svojo krivdo in pokorim za greh! In okrog tebe sem se plazil ko pes in iskal za dobro besedo, ne, samo za prijazen pogled. Pa ga ni bilo! Vedno si šla mimo mene, kakor da me ni. O to je bolelo bolj, ko še tako očitanje! — Meta, Meta, ali moreš, pozabi, pozabi! Odpusti mi, dovolj je trpljenja za oba! - Daj, pozabi, da bo vsaj Tilen, otrok najin, imel lepše življenje!? Terpina je segel po Metini roki in ni mu je umaknila Glej v očeh ji je celo zagorelo nekaj mehkega m sklonila se je k Terpini. Tudi Tilnu je sililo srce v grio, zasmilil se mu je i oče i mati, in hotel je planiti k njima, da on, otrok njunin, združi njuni srci! že je vfdi b,maHVrgal^,k°-S? nehotc ozre Voti dolin? S vid tam doli pod ovinkom bliskniti nekaj ostreča, svetlega v solncu. Plane k očetu in materi- gredoS^nSr T'™ ^ S° !*»J ^ »Hudirji!« se jekleno utrga materi iz ust Plane pokoncu »Tilen, v gmajno! Matevža že slri emo « za Meto P " ^ ™ hiSa TerPina v kočo .Ostani tu L ga ustavi Meta in skoči sama v duri Hitro razmece odejo po pogradu čez Matevža, ki m ™ S?« J8krinje še Par hodnih rjuh in jih S E ZTrlia pa gre nazaj" pred iS™-731 T SVDober dan!« pozdravita. Bog ga daj,c pozdravita Meta in Terpina. Kaj pa je vaju prineslo enkrat k meni?* vpraša Mehi.: Pa morda nista pome prišla?j: se jimo po-smeje. E, kaj bi z \ami, mati Meta?« de prvi, starejši. »Pri vas bi rada kvečjemu skledico mleka, ker naju žeja, da do sline ne moreva.« >Koj prinesem, kojk vstane Meta in hiti v kočo »Kaj pa vi, Terpina, tu gori pri Meti. Vasujetek »Mimo sem prišel, kot vidva. Tamle doli v Andrejevi staji je obolela telica, pa so me davi poklicali. Zdaj se vračam domov, pa sem se spotoma ustavil pri Meti. Se rad pomenim ž njo, ker pozna vse mogoče rože.« /Kaj ne b:, ko je vedno med njimi,« pritrdi mlajši. >Kaj pa vidva tu gori? Navadno redko zaidete semkaj ?<" vprašuje Terpina z nedolžnim obrazom. V tem že tudi Meta pride z dvema skledicama mleka. »Dobro mleko imate, mati Meta.« hvali prvi, medtem ko drugi odgovarja Terpini: >Za temi pretetimi tihotapci sva. Ponoči so se udarih na Golici s financarji, stražnika skoro do smrti zabodli, financarji so pa tudi enega pihnili, enega pa ujeli. Najbolj nevaren, neki dolgi Tilen, ki je stražnika sunil z nožem, jim je pa ušel, in še eden, Korošec, ki so ga že imeli ujetega. Zdaj so pa nas pognali v sled.« * ' {nmi>Se jf zde,£ da i° bi,° nekal streljanja vamle gori okrog Golice, pa se nisem zmenila zanj < pripoveduje mati Meta. J' | človeško hrano, večji dil j pn za živalsko, pred vsem za konje. Zdaj je izračunal neki profesor in ni-šel tudi način, kako se bo dobilo iz vsakih 100 kilogramov rožičev 20 kij sladkorja, ki ne bo sla-bejši in tudi nc dražji od onega iz sladkorne p?sc. Trgatev v Srednji Evropi. V Jugoslaviji računajo pridelek vina na 2 milijona hI, v Romuniji 5 milijonov hI, na Oflrskcn 2 milijona hI, v Avstriji 300.000 hI, v Italiji pa okrog 40 milijonov hI. Milijon k j tobaka ji nedavno prodata naša dr« žava republiki Poljski. Kako spoznal vodeno mleko? Vtakni med mleko navadno iglo, ki jo rabijo ženske, ki pletejo nogavice. Če je igla Jisla ko jo potegneš i^ mleka, je bila mleku prilita voda; če se pa mleko prime igle, je mleko pristno. Kmetski dolgovi t naii državi Po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo znašajo kmetski dolgovi v Jugoslaviji 2 milijardi 665 milijonov 660 tisoč Din. Japonsko poslaništvo pri Vatikana. Časopisi poročajo, da bo Japonska v najkrajšem času osnovala pri Vatikanu svoje stalno poslaniitvo. Cosulich Line-Trst Saturnla — Vufcanla motorne ekspresne veleladje 24.0(10 ton. 21 milj hitrosti Brzovoina zveza s Severno in Južno Ameriko Odplov motrrne velaladja „Suturnia" v New- Vork dne 14. marca 1928 Brezplačna ln točna pojasnila dobite takoj pri Simon Kmetec zastopnik „Cosulicli Line" za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 vsakovrstne imam str.lno v zalogi pri »urarju« v Cerknici. — Cene: pol čevlji boks . 150—200 Din, visoki boks . . . 170—2C0 Din. Lastni Izdelek! Tudi po naročilu. — Se priporoča Ivan Petrič, Selšček, Begunje — Rakek. zahteva nego, da ostane zdravo. Zapravo nego telesa se uspešno rabi že od dtdovskih časov pravi Fellerjev milodištči Elsafluid. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosti, oživ-ijuje živce, jači mišice in tetive ter deluje dobro na vse ostale dele telesa. Masiranje in drgnenje z Elsafluidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Umivanje z Elsa-Huidom jači trudne oči, deluje umirjeno na živce ter ublažuje boli. V zunanji in notranji uporabi je najbolja zaščita proti nahodu, influ-enci, gripi in drugim nalezljivim boleznini in prehladu. Raztopljen ie izvrsten za izpiranje ust, grla in goltanca. Elsafluid je že 30 let tako priljubljen ie zato, ker jc vsestransko uporabljiv, zunanje in notranje, kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozmetikum. Močnejši je kot francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah In tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših krajih izrccno „Fellerjev" pravi Elsafluidv poizkusnih steklenicah po 6'-, dvojne po iT- sli Specijalen po 28'- Din. Drugače naročite direktno po poŠti, potem je cenejo, čim večjo količino naročite naenkrat, ker Btane z omotom In poštnino vred 9 polskna. ali 6 dvojnih ali 2 Specijalnt »teki. 62 Din 18 « U « « * ' • 102 Din 54 «8(5 « «12 « «25« Din Naslov označite jasno : Lekarnar gj EUGEN FElf ER | STUBICA DONJA 1 BK.SATRO 1«, HRVATSKA M l Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali uje prostor velju za enkrat Din 5. Naročniki „T)omoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo Bvoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Večja ftoietiia je«, niška družina z 1 obokom. Dobro ravnanje. Pogoj je poštenost Naslov v upravi št. 1016. 15 minut od kolodvora, naprodaj % vsemi gospodarskimi poslopji. Krasne njive, travniki in okrog 20 johov boste. Kupec mora prevzeti dva 76 letna pre-vžitkarja. Kupci naj se obrne o do 13. lebruar-ja osebno ali pismeno na ntislov; Ivan Sitar, Straža - Topi ce. Cena 125.