Glas zaveznikov Leto I • Št. 77 Svoboda tiska Trat, 18. septembra Pokojni predsednik Združenih ameriških držav Franklin Roosevelt je 16. januarja 191fl pred kongresom, izjavil: «Želimo ustvariti svet, zgrajen na Mirih svoboščinah, ki so za ljudi bistvene». Kot prvo svoboščino je omenil ^svobodo govora in izraža-nja». Nič nenavadnega ni, da je veliki demokratski mislec postavil to svobodo kot prvo zahtevo in prvi pogoj demokracije. Kajti to je bilo prvo orožje, ki so ga različni totalitarni režimi izbili demokraciji iz rok. Razoroženo so potem lahko premagali in zasužnili. Mussolini, Hitler in drugi diktatorji so najprej prepovedali svobodni tisk. Z različnimi nezakonitimi dejanji so silili naročnike listov, da se odpovedo njim sovražnemu tisku, /še huiši pa je bil pritisk na liste same: cenzura jih je neusmiljeno ovirala, urednike so zapirali in pošiljali v konfinacije. Od časa do časa so uprizarjali «ljudske, narodne» demonstracije, pri katerih so zažigali uredništva listov in uničevali tiskarne. Spretni fašistični ali nacistični organizatorji takega «na-rodnega» razpoloženja so navajali zdaj te, zdaj druge vzroke za preganjanje demokratskega tiska: ker je židovski, mednaroden, liberalen, socialističen, plutokratski itd. Vsak vzrok jim je prav prišel; če si bil črn, so ti očitali, da nisi bel in narobe — glavna in edina napaka pa je bila, da si bil demokrat in ne totalitarec. Fašistični in drugi podobni režimi so se bali svobodnega tiska kot hudič križa. Vedeli so, da ne morejo imeti prej miru, preden ne bodo uničili zadnjega ostanka svobodnega tiska. Kajti svobodni tisk prinaša kritiko njihovega delovanja. Kritike pa se vsak totalitarni režim boji. Res se je Mussoliniju kmalu posrečilo, da je najprej dobil nadzorstvo nad vsem tiskom Informacijski dnevnik A. /. S. Cena 2 liri TRST, torek 18. septembra 1945 UREDNIŠTVO: Via S. Velllco 8. • Telefon st. »3854 In »4443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L, 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnic« L. 36), objave L. 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Union« Pubblicltš Italiana 8. A., Trst, vla Silvio Pelllco St. 4, tel. 94044. Cena posamezne številk« L. 2 (zaostale L. 4). r.okopisov ne vračamo. Jugoslavija in Italija pred Svetom zunanjih ministrov Grški protest - Jugoslovanska spomenica o Trstu in Julijski krajini - Nadškof Damaskinos o Dodekanezu nato pa še, prav za prav, lastniško pravtce. Fse liste. ki mu niso bili po godu, je zadušil ali pa jih odvzel dotedanjim lastnikom '■ ter postavil svoje fašistične uradnike. Ni se seveda niti potrebno še posebej spominjati, na kakšen'’ način so fašisti zatrli ves slovenski tisk — tudi to je bila točka v njihovem totalitarnem programu. Krajši proces je demokratskemu tisku naredil Hitler. Z znano prusko brutalnostjo so e-nifi in HrvatsIH, torej k federativni in demokratski Jugoslaviji. Zemljepisno — pravi spomenica___ noben del tega ozemlja ne pripada severnoitalijanski nižini. Na področju so v zadnjih trinajstih stoletjih prebivali predvsem Slovenci in Hrvati, torej Jugoslovani. Italijanske manjšine so prodrle v to ozemlje in žive izključno samo v izvrstnem številu mest, kjer pa so popolnoma osamljene enote. V teh mestih, v . katerih prebivajo Italijani, živi tudi znatno število Jugoslovanov, kateri tvorijo pogostoma ŠO do 60% vsega prebivalstva. Jugoslovanska poslanica označvije Trst kot glavno prometno izhodišče za trgovino v in iz Jugoslavije. Trst, pravi dalje, nima takšnega pomšna za Italijo. Poslanica dodaje, da je prebivalstvo Julijske krajine sodelovalo z velikim navdušenjem v boju proti nemškemu osvajalcu in je v veliki meri prispevalo v zmagi zavezniškega orožja. Poslanica končuje, da je edina razumna in pravična rešitev tega vprašanja, da bo vsa Julijska krajina priključena z mednarodno pogodbo Jugoslaviji. Posebno pozornost je vzbudila v londonslcih diplomatskih krogvh vest dopisnika Britanske radijske družbe iz Rima, ki navaja govor podpolkovnika Smutsa, upravnega častnika za goriško okrožje, v katerem navaja, da še vedno vlada v tem področju ustrahovanje in politični umori, ter da se še vedno ni vrnilo preko' 1.000 oseb, ki sc jih jugoslovanske oblasti odvedle v mesecu maju iz tega področja, četudi se je jugoslovansk : vlada s podpisom na pogodbi zavezala, da bo deportirane osebe izpustila. Grške zahteve Poročevalska agencija eAssooia-ted Press* poroča, da je grška vlada protestirala pri Svetu zunanjih ministrov, ker ni bila povabljena, da bi izrazila svoje staHšie k mirovni pogodbi z Italijo. Grški kraljevi namestnik, nadškof Damaskinos, je v ponedeljek obiskal britanskega ministra Bern na. Na večerni tiskovmi konferenci je grški regent izjavil, da razume svojo nalogo kot posredovalec, ki je poklican v usodnem zgodovinskem trenutku, da izvrši težavno nalogo, ki je v zvezi z vladanjem. O nekaterih otokih, ki jih drle zasedene Italijani, med katerimi so predvsem Dodekaneški otoki, je regent izjavil, da je celo sama Italija izrazila mnenje, da bi ti otoki imeli biti vrnjeni Grčiji. Nadškof je nadaljeval: «Tukaj je torej prav majhna potreba za na-daljne razpravljanje o teritoriajal-nih zahtevah Grčije do Italije». O razmerju do Bolgarije je regent rekel: eStirikrat je v pre- teklih štiridesetih letih Bolgarija napadla Grčijo; pravično je torej, da nekaj ukrenemo za popravo meja, tako da bi grški narod končno mogel živeti v miru in varnostih. Nadškof Damaskinos bo odpotoval v sredo v Pariz, kjer se bo sestal z generalom De Gaullom. Prav tako se je izvedelo, da je britanski odpravnik poslov v Atenah obiskal grškega ministrskega predsednika Vulgarisa. Po poročilih iz Aten naj bi bil predmet obiska protest grške vlade, ker ni bila povabljena, da pove svoje mnenje o predlogih za mirovno pogodbo z Italijo. Atenska radijska postaja je včeraj komentirala beograjska poročila o neredih v Makedoniji s sledečimi besedami: «Urad ni grški krogi nič ne skriiuijo svojega ogorčenja zaradi stalnih poskusov, ki jih izvaja Jugoslavija, da razširja napačne vesti o položaju na grško-jugoslovanski meji. Britanski vojni opazovalci in tuji novinarji so že opetovano zanikovali obtožbe, ki jih izdelujejo v Beo-gradu.z Glavni cilj britanske glede Trsta je doseči takšno ureditev, ki bo dovoljevala, da bo Trst Se nadalje najvažnejše izhodišče za trgovino z jugo-vzhodno Evropo. Pričakujejo, da bo italijanski zunanji minister De Gasperl skušal dokazati, da je ta košček zemlje neobhodno potreben ezemlji apeninskih grebenom, če hoče kakršna koli vlada, ki temelji na ljudski volji, preživeti sedanjo kritično dobo. j Prošnja za dovolitev demokratske stranke v Jugoslaviji Beograd, 18. septembra Jugoslovanska demokratska stranka, katere voditelj je Milan Grol, je predložila proSnjo pri oblasteh maršala Tita, da ji dovolijo delovanje kot zakonite stranke po novem zakonu o svobodnem delovanju strank v Jugoslaviji. Milan Grol je predložil prošnjo zveznemu notranjemu ministrstvu v Beogradu, v kateri se sklicuje na določilo novega zakona, ki dovoljuje samo antifašističnim strankam delovanje tr. udeležbo pri volitvah. To je korak, ki je sledil prošnji za dovoljenje tednika »Demokracija* kot glasila nove stranke. Ni nobenega poročila, da bi Titove oblasti Izdale dovoljenje za izdajanje časnika, ki bi tako postal prvi opozicio-ralnl časnik v svobodni demokratski in federativni Jugoslaviji. Kot je znano, je Milan Grol pred mesecem podal ostavko na mesto podpredsednika jugoslovanske vlade v Beogradu, ker se ni strinjal z zakonom o volitvah, v ustavodajno skupščino, Dva laburistična poslanca na poti v Trst Rim, 18. septembra Tajnik italijanske socialistične stranke, Sandro Pertini, Je imel dolg razgovor z dvemi laburističnimi poslanci Ben Levyem ln Mauri-com Edelmannom, ki bosta odpotovala jutri zjutraj v Trst. IZJAVE POLKOVNIKA BOWMANA Brezposelnost, službe za Slovence, napadi tiska, dviganje ladij Angleški novinarji in Jurij Jaksetich so bili prisotni na včerajšnji tiskovni konferenci «Dočim skuša Zavezniška vojaška uprava v času zavezniške zasedbe Trsta in dela Julijske krajine storiti vse, kar more, da bi povečala možnost zaposlitve in olajšala življenje brezposelnim s podporami, vendar tre more spremeniti gospodarskega in političnega u-stroja na področju, ki ga nadzira.* To je na kratko odgovor vrhovnega častnika za civilne zadeve pri ZVU v Julijski krajini, polkovnika Alfreda C. Bovvmana, na včerajšnji tedenski tiskovni konferenci, in sicer pa vprašanje, če ima ZVU narejene načrte, s katerimi bi se »lotila težke nevarnosti brezposelnosti* v tej pokrajini. V odgovor na vprašanje o ukrepih >ZVU proti nevarnosti brezposelnosti je polkovnik Bowman omenil podpore v prid brezposelnim In Je dodal, da so te podpore »zasilna rešitev* in da jih ne smemo nikoli imeti za dokončno rešitev. Vprašanje Je odvisno od prizadevanj častnikov ZVU, ki se bavijo z javnimi deli, od industrije, trgovine, financ, ter v manjših občinah od zavezniških častnikov, ki združu jejo v svoji osebi vse gori omenjene funkcije. Ti častniki skušajo obnoviti industrijo ter trgovino in vse tiste organizacije, ki bi mogle zaposliti delavce. «Lahko Se reče — je dodal polkovnik — da je ves gospodarski odsek ZVU mobiliziran proti brezposelnosti.* Poleg vseh težav, ki jih srečuje ZVU vsepovsod, ne samo v Julijski krajini, manjkajo surovine ln stroji, ker je bilo vse to uničeno. Sicer pa mora priti vse trgovsko življenje sčasoma v normalni tek. »Poleg vseh teh težav pa vlada na tem področju občutek negoto- Razprava v Berlinu proti vojnim zločincem Nadaljevani« razprav v NUrnbergu - Morebitni ločeni postopek Združenih držav Ntirnberg, 18 septembra Državni tožilec Združenih držav v odboru za kaznovanje vojnih zločincev, sodnik Robert H. Jackson, je izjavil na tiskovnem sestanku, da se bodo začele razprave proti vojnim zločincem, za katere se zanimajo štirje veliki zavezniki v Berlinu, Pozneje pa se bodo nadaljevale v Niimbergu, kjer bo zasedal sodni svet štirih velesil. Kar tiče datuma začetka, je dejal Jackson, da so Združene države vedno pripravljene, kadar bodo o-narodi na to pristali. V i- stali stem času Je v začetku tega tedna prispelo v Niirnberg britansko odposlanstvo. Sovjetsko odposlanstvo bo prispelo v kratkem. Sodl- Težko ie biti brex dela... «Najtežja stvar na svetu je biti brez dela!* so izjavili trije ameriški piloti, ki so jih po treh letih rešili iz japonskega vojnega ujetništva. Japonci so jih prevažali iz taborišča v taborišče. Dolge mesece so prebili v samicah m nikoli niso dobili časnikov, pisem ali paketov Rdečega križa. * Pred kratkim pa so jim japonski pazniki prinesli toplo vodo, da so se lahko obrili, jih ostrigli ter jim dejali, da, je vojne konec. Seveda jim niso verjeli, ker so bili tri leta brez novic. šče tma popolno polnomočje ln more znatno pospešiti postopek, vendar Jackson dvomi, da bi se razprave končale pred januarjem prihodnjega leta. Vse dokumente morajo prevesti v štiri jezike. Vsak narod uporablja svojo materinščino in zaradi tega bodo obsodili vsakega obtoženca v njegovem materinskem jeziku. Nekatere nurnberske ujetnike bodo sodili v drugih državah, ker so tl vložili prošnjo, da bi bili tam sojeni. V primeru, da bo sodilo ujetnike dvoje ali več sodišč, bo veljala najstrožja obsodba, ne bo pa izvršena, preden ne bo obsojenca sodilo tudi mimberško sodišče. Sodišče ne bo prizanašalo osebam, ki so sodelovale z nacisti. Razprave bodo javne, tisk pa bo v najkrajšem času dobil vse fotografije In važne dokumente. »Vsem narodom sveta moramo pokazati to, kar se je zgodilo v Nemčiji. To zato, ker hočemo, da bodo niirnberške razprave pripomogle k bodočemu svetovnemu ml-ru», je dejal Jackson. Jackson je med drugim dejal, da je Sovjetska zveza odpoklicala svojega glavnega tožilca Nikičenka, ne da bi Imenovala njegovega naslednika. Zaradi tega ni točno obveščen o napredku sovjetskih priprav za razpravo. Jackson je potem pripomnil, da je obvestil predsednika Trumana, da bodo začele Združene države same sodne razprave proti osebam, ki jih zanimajo, ne oziraje se na druge narode, če so ti pripravljeni ali ne začeti s sodnim postopkom. Hlmmlerjeva žena ln hčerka v Niirnberg London, 18. septembra Kakor poroča Reuter, je radijska postaja v Linou javila, da bodo pripeljali ženo in hčerko Heinricha Himmlerja z letalom iz Italije v Niirnberg, kjer bosta pričali na razpravah proti vojnim zločincem, Reuter dostavlja, da ni nikake obtožbe proti obema ženama. Dopisnik agencije Tanjug Javlja lz Budimpešte, da Je zavezniška nadzorna komisija zahtevala od sovjetske vlade, da preda madžarski vladi vse vojne zločince skupaj s Szallaaey-Jem. Izročila naj bi jih pod pogojem, da morebitne smrtne kazni ne bodo izvršili pred niirberškim procesom, ker je potrebno, da nekateri teh zločincev pričajo pri niirn-berškem procesu. • Po podpisu na oklepnici «Missouri» General Mac Arthur (v sredini J je povabil angleškega generala sira Archibalda- Percivala (levoj in ameriškega generala Jonathana Wainwrighta,‘ bivšega načelnika glavnega stana generala MacArthurja, da prisostviijeta podpisu japonske predaje no oklopnici «Missouri>. Oba zavezniška generala sta se bila pravkar vrnila iz ujetništva. Prvega so Japonci ujeli v Singapuru, drugega pa na otoku Corregidor na Filipinih. Razpreta prali Kramerju «xverini te Belsena» 48 obtožencev pred voJaSkim sodiifam - Govor državnega tožilca - Razprava preložena zaradi zasliianja prlf =ass mm Volitve in čiščenje na Filipini AMERIŠKI notranji minister ickes PRIPOROČA preložitev volitev Manila, 18, setpembra Filipinski kongres je prekinil pripravljalna dela za volitve, ki naj bi bile V prvih mesecih le,ta 1946. Filipinska vlada je napravila ta korak, ker jo je opozoril ameriški notranji minister Ickes, da bodo prenehale Združen« države pošiljati pomoč, če vlada teh otokov ne bo odstranila pred volitvami sode-lovaicev s sovražnikom. Ameriški notranji minister Ickes j« javil predsedniku Osmeni, da morajo sodelovalci pred sodišče ter nju Je svetoval odložiti volitve, dokler ne bodo vse razprave proti Um sodelovalcem končane. Filipinski kongres Je na podlagi tega priporočila ameriškega notranjega ministsa pristal na to, da prekine priprave za volitve, dokler ne bo ameriška vlada dala novih navodil. Paul V. McNutt, ki ga je imenoval predsednik Truman za visokega komisarja na Filipinih, Je pred kratkim Izjavil, da se bo predsednik Izrazil o ameriški politiki na Filipinih v treh dneh po njegovem imenovanju. Andre Tardieu umrl Pariz, 18. sepembra Iz Pariza javljajo, da je umrl na francoski rivieri Andrea .Tardteu, London, 17. septembra Pred britanskim vojaškim sodiščem v Ltineburgu se je začela razprava proti poveljniku koncentracijskega taborišča v Belsenu, Jose-fu Kramerju, proti njegovemu sodelavcu dr. Fricji Kleinu ter 46 članom vodstva uprave taborišča. Prvi del obtožnice pravi, da so obtoženi povzročili smrt angleškega državljana Kelta Meyerja ter drugih oseb francoske, belgijske holandske, poljske, madžarske in Italijanske narodnosti, katerih imena bodo objavili med razpravo. Dalje obtožnica navaja, da so obtoženi obeijem z Petrom Weingartoih in skupino žensk povzročili smrt poljske državljanke Rahele Silberstei-nove Ur drugih oseb v koncentracijskem taborišču Osvleclnu na Poljskem. Med obtoženimi Je tudi sovjetska državljanka Aleksandra Si-vodova, ki Je skupno z nacističnimi zločinci mučila angleške in poljske državljane. Razprava se Je začela z govorom državnega tožilca britanskega polkovnika Beckhousa, ki Je med ostalim rekel: «DeJanja, ki so Jih zagrešili obtoženi, so brezdvoma vojni zločini. Interniranci v koncentracijskih taboriščih niso imeli prilke branti se pred sodišči, niso bili sploh postavljeni pred sodišče, ampak so bili poslani v taborišča iz razlogov, ki so v zvezi dodisl z njihovo vero, narodnostjo ali končno z dejstvom, da so bili vojni ujetniki, ki nikakor ne bi smeli priti v taborišča takšne vrste«. Polkovnik Beckhouse je izjavil, da ni uprava pazila niti na najosnovnejše določbe vojnih zakonov in običajev, ki Jih predvideva hažka pogodba iz 1907, katero je podpisal«! tudi Nem* V--* ^ •> čija. Interniranci v teh taboriščih so pripadali desetim različnim na-rodnostim. Ko Je govoril o koncentracijskem taborišču v Auschwitzu, je polkovnik Beckhouse izjavil, da so tam premišljeno morili tisoče in tisoče oseb, katerih število mogoče dosega milijon. Pred tem Je sodišče odbilo predlog zagovornikov, naj bi obravnavalo posamezno vsakega obtoženca. Državni tožilec je ugovarjal, da so vsi obtoženci člani enotne organizacije, ki so svojo službo vršili skupno pod enotnim vodstvom in vsak izmed njih se Je udeležil zločinov Iz Jugoslavije Ivan MrkulJ, polkovnik bivše Jugoslovanske vojske in poenejši usta-ški general. Je na razpravi pred vojaškim sodiščem v Beogradu priznal, da je bil eden izmed Organizatorjev legije, ki je potem odpotovala na vežbanje v Nemčijo in pozneje odšla na vzhodno bojišče, kjer se Je borila proti Rdeči armadi. Polkovnik Franjo Džal, letalec znane lovske skupine, ki se Je bojeval na vzhodnem bojišču ln bil odlikovan z najvišjim nemškim vojnim odlikovanjem za «nenavadne uspehe*, ni mogel zanikati nobene točke otv tožnice. Nemško časopisje je pisalo o njegovih dejanjih in novinarjem je popisoval svoje boje na vzhodnem bojišču. Ko se Je Džal vrnil na Hrvatsko, se je začel bojevati proti partizanom. Proti 15. generalom bivše jugoslovanske vojske ter 34 častnikom, ki so obtoženi Izdaje, se je pričela danes razprava. Obtoženi so, da so bili člani organizacije - ustašev in domobrancev. v koncentracijskih taboriščih Bel-sen In Auschwite. Zaradi tega se morajo zagovarjati in biti sojeni skupno. 'po končanem govoru državnega tožilca polkovnika Beckhousa so predvajali film, ki prikazuje sliko grozodejstev, ki so Jih videle zavezniške čete, ko so osvobodile taborišče. Poročevalska agencija Reuter poroča, da Je bil proces opoldne preložen, da bo mogoče pregledati material, katerega je predložila obramba, ki je predlaga nove priče in zaslišanje strokovnjakov mednarodnega prava. Radijska oddajna postaja na Reki je pričela z redno oddajo. Oddajala bo na dolžinskih ^ valovih 197 in 394 metrov vsak dan'od poldneva do 18. ura. A Ameriško poslaništvo Je priredilo prvi koncert ameriške glasbe v dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu. Na koncertu so sodelovali basist E. F. Edvin, pianist Gibson Moris! in Arthur Clarke. Koncertu so prisostvovali regenta Nikola Mandič in Dušan Semec, člani sovjetskega, ameriškega in angleškega poslaništva v Beogradu, mnogi člani zvezne vlade in drugi predstavniki oblasti. Med vojno je nastala velika škoda v gozdni industriji Gorskega Kotarja, ki je velikega pomena za ta kraj. Ustanovljena je uprava Gorsko-prlmorsk« industrije lesa, s sedežem v Delnicah. Težnja te u-prave je, da obnovi lesno industrijo povsod kjer so za to dani pogoji. Le« Gorskega Kotarja, ki leži v bližini izvoznih prlstaolM, bo.prinašal ye-Uk dobiček. • “ s w vostl o tem, kakšna bo njegova dokončna usoda. Posledica tega je, da tisti, ki bi v normalnih časih dali delavcem življenje in zaposlitev, nočejo investirati svojega denarja iz bojazni, da ne bi kakšna neprijazna vlada uničila njihovega dela.* Govoreč ie o preskrbi dela na tem področju, je polkovnik Bow-man dejal, da daj« vojaški promet v pristanišču dovolj dela. V tukajšnjih ladjedelnicah smo iskali mnogo možnosti za zaposlitev in smo dosegli »precej dober uspeh*. Upati je, da bo š časoma povratek normalnih razmer v svetovni trgovini tudi pomagal obnoviti tržaško mestno pristanišče. Ne da pa se zanikati, je opomnil polkovnik, da je v sedanjem tre-notku vsaka pomoč le začasna. Na vsem ozemlju pod nadzorstvom ZVU čutimo potrebo po delovnih načrtih, kakor jih na primer poznamo v Ameriki pod imenom WPA (Works Project Admi-nistratlon), narodni program za javna dela, ki ga je Izvedel v svoji prvi predsedniški dobi predsednik Roosevelt, da bi olajšal žlvljenake pogoje brezposelnih med gospodarsko krizo prva leta po 1. 1930, Kapital in delo Nekdo je nato dejal polkovniku Bowmanu, da bi rad pripomnil, da so kapital, ki ga nekateri ljudje sedaj nočejo naložiti, uporabljali med nemško zasedbo ln po njegovem bi morali ta denar v prid celotnega prebivalstva v primeru potrebe dati na razpolago, četudi bi jih bilo treba k temu prisiliti. Polkovnik je odgovoril, da Je treba za izdajanje takih ukrepov precej natančno poznati, kaj je kapital. Sedanja oblika tega vprašanja precej oteikoča odgovor. Vpraševale« je posegel vmes s trditvijo, da bi bil neki izhod, ako bi se obrnili na sindikate, ki naj bi z določenimi metodami pospešili uporabo kapitala in delovnih sil. Polkovnik Bowman je vprašal; »Kakšna prepričevalna sredstva pa bi bilo treba uporabljati v ta namen?* Odgovor: «Morda bi zastopniki delavskega razreda predočlli kapitalistom nekatere možnosti, ki jih sedaj ne upoštevajo.* Polkovnik Boeman j« nato vprašal: »S stališča zaslužka?* Odgovor je pritrdilen. Polkovnik je nato razložil, da so prišli organizirana delavci in kapitalisti v Združenih državah ter Veliki Britaniji do zaključka, da jo najugodnejši ustroj za obe strani tisti, ki daje kapitalistom zaslužek, Istočasno pa daje delavcem pametno udeležbo na dobičku. Nato je polkovnik Bowman počasi ln s poudarkom izjavil: «Ce bi kdo rad predlagal nekaj, kar n« prinaša nikake temeljne prenovitve v gospodarski sestavite pokrajine v dobi zavezniške zasedbe in kar bi vzpodbujalo kapital ter bi dalo delu pravično plačilo, bi bil rad, da bi me o tem obvestil, da bi lahko temu posvetil kar največjo pozornost. Ne smemo pa se spuščati v pustolovščine, ki bi zahtevale globoke spremembe gospodarskih ln političnih ustrojev, ki prevladujejo na tem področju. Ne moremo na primer uvesti komunizma tam, kjer ga prej nikdar ni bilo, Komunizem samo navajam kot primer politične spremembe, ki je ne moremo upoštevati.* Govornik Je nato Izjavil, da niti italijanska komunistična stranka, nista mislila na radikalno prenovitev, marveč sta sl obetala Izboljšanje sedanjega položaja s pomočjo sodelovanja delavskih razredov. Ko je polkovnik Bovvroan zaključil ta razgovor, je naglasil, da vidi ZVU v kolektivnih pogodbah sredstva, ki omogočajo delovnim silam demokratskih držav, da lahko zakonito dosežejo svoje zahteve. Vprašanje služb za Slovenca Polkovnik Alfred C. Bowman Je nato Izjavil, da bi #e on zanimal za vprašanje Slovencev, ki ne morejo dobiti določenih namestitev, ker niso italijanski državljani, če bi mu kdo podal podrobnosti o tem vprašanju. Polkovniku j« bilo stavljeno #1«" deče vprašanje: »Izvestno število Slovencev, roj«-« nih na ozemlju, zasedenem po ZVU, ki so ae morali izseliti zaradi fašističnega preganjanja, ne mor* Zdaj tu najti dela, ker niso itali-• (Nadaljevanje na 2. jtrttntj (Nadaljevanje s 1. strani) Janški državljani. (Za »ekatsrs službe zahtevajo izveatnl italijanski zakoni italijansko državljan a tvoj. Kaj bo storila ZVU, da popravi škodo, prizadeto tem izeel-jencem. Bodo Slovenci lahko našli delo, čeprav niso italijanski državljani?* Major G. M. Davis, predstavnik pravnega oddelka ZVU, je izjavil, da se vprašanje, ki so ga izročili žele 40 minut pred začetkom k on ference, tiče predvsem oddelka za delo. Major je naglasil, da vprašanje ne vsebuje nobenega primera navedenih krivic. Slovencem predvsem ne pojasnjuje, če so o menjene službe Javne ati zasebne. Novinar, ki j* stavil vprašanje, je na to izjavil, da so tu mišljene javne službe. Major je pojasnil, da eo, kolikor je njemu znano, povečini v vseh državah pridržan« javne službe državljanom. Po italijanskem zakonu, ki je bil v veljavi 8. septembra 1943 in ki Je še zdaj v veljavi na ozemlju Julijske krajine pod nadzorstvom ZVU, ne zadostuj«, če j« oseba rojena na ozemlju, odvisnem od italijanske vlade, da bi Jo imeli za Italijanskega državljana. Osebe druge narodnosti, rojene na Italijanskem ozemlju, slovanske ali druge narodnosti, so lahko optirale za italijansko državljanstvo, čim so dovršile 21. leto. Iz izvestnega pravnega stališča ni videti, da so bile storjene v tem pogledu krivice. Polkovnik Bowman je obljubil, da se bo zanimal za vprašanje ln bo, če bo potrebno, storil potrebne ukrepe, če mu lahko da novinar, ki mu je stavil to vprašanje, podrobna pojasnila. Napadi tlaka Naslednje vprašanja se dotika napadov izveatnega tržaškega tlaka proti osebam, ki nimajo njegovih političnih načel. Besedilo vprašanja se glasi: «V zadnjih tednih Je izveatnl tisk večkrat napadel razne oseb« in Jih nazvan »fašiste*, »reakcionarje* in celo »izdajalce*, samo zato, ker so nasprotnih političnih načel.« Te osebe se lz določenih razlogov ne morejo zagovarjati v krajevnih časnikih ln tudi ne morejo sodno nastopiti, ker njihove priče niso tukaj, ali pa so tako ustrahovane, da se ne upajo pričati. Ali bo ZVU dovolila izhajanje novih časnikov, v katerih bi se lahko te osebe branile?# Polkovnik Bowman Je na to odgovoril, da za število dovoljenih časopisov ni merodajna ZVU, marveč A.I.S. (Allied Information Service«). Očivldno bi bilo nemogoče, da bi se vsaki obrekovani osebi stavilo na razpolago časnik, v katerem bi se zagovarjala. Kadar se bo izkazalo za umestno in potrebno, da bo večji del prebivalstva ostal brez časnikov, v katerih bi Izražal svoje mnenje, bo A.I. S. spet izdala dovoljenja za nov« časnike in bo morda ukinila nekatere druge. Polkovnik Je izrazil prepričanje, da bo A.I.S. preskrbela za vse sloje prebivalstva, da lahko izražajo svoja mnenja. Pretekli teden so dovolili izhajanje časnikov petih različnih italijanskih političnih strank. Veljavnost denarja in druga vprašanja Na vprašanje, če Je ves zavezniški denar, ki so ga izdali za zasedbeno ozemlje Italije, veljaven tudi v Julijski krajini, Je stotnik w. Stuart, predstavnik finančnega oddelka ZVU. Izjavil, da so vojaške novčanice serije 1943 prav tako veljavne kot serije 1943 A. Res pa je, da Je novčanlc serije 1943 še zelo malo v prometu, ker Jih niso več izdajali, potem ko so stavili v promet serijo 1943 A. To dejstvo pa na njihovi veljavnosti seveda nič ne iz-premeni. Pri prihodnjem pregledu pokojnin bodo upoštevali tudi občinske upokojence. Glede dviga potopljenih ladij v tržaškem pristanišču Je polkovnik Bowman dejal, da spada pristanišče pod oblast angleške mornarice. Storil bo potrebne korake, da se bo lahko začelo delati tudi na tem področju. ki bo lahko prineslo kruha številnim tržaškim delavcem. Zaključek konference Na včerajšnji tiskovni konferenci so bili prisotni tudi dopisniki treh velikih londonskih listov. Izmed krajevnih novinarjev se Je udeležil konference tudi Jurij Jak. setlch, komunistični voditelj in direktor lista «11 Lavoratore# ter novo imenovani član Italijanskega začasnega parlamenta v Rimu. ki Je dobil novih deset dni odpusta, da bo lahko obiskal na Golniku pri Kranju težko bolnega sina. Polkovnik Bowman Je še Izjavil, da dokazuje prisotnost treh londonskih novinarjev, da se javno mnenje v Veliki Britaniji s nenavadnim zanimanjem b&vi z vprašanjem Trsta in Julijske krajine, o zaključku tiskovne konference se je novinarjem zahvalil za udeležbo. Se vedno te prepirajo, ali je dr. Paul Josef Goebbels živ ali mrtev. Sovjeti pravijo, da imajo pozitivne dokaze, da je mrtev: lobanjske mere in odtise zob. Veliko Nemcev pa je prepričanih, da je ie iiv. Gotovo pa je značilno, da niso objavili ie nobene slTke trupla, kot Se je bilo zgodilo v primeru Hein-richa Himmlerja. Toda najsi bo ziv ali mrtev, gotovo je, da posledice odlične doktorjeve propagande ie vedno bujno poganjajo in oveto. Ameriiki vojaški dnevnik tiArmg Talks» je nedavno objavil dokaze Goebbelsovega dela. Priobčil je pregled odgovorov ki jih je dala skupina desetih Nemceh različne starosti, iz različnih krajev in različnega socialnega stanja. Od 52-letnega knjigarnarja iz Halla doli do petnajstletnega pripadnika Hitlerjeve mladine iz Kiela. Izolacije teh ljudi, od dogajanja v svetu je naravnost zaprepafčujoča. Nacisti so jim nataknili naočnioe in videli so samo tisto, kar je bilo pred njihovimi Očmi. Omenjene osebe so na vprašanja odgovarjale takole: Kaj se je zgodilo z Mussolinijem? Odgovori: 1) Nič. 2) Lastni ljudje so ga ubili. S) Njegovi ljudje MUSSOLINIJA UBILI ZAVEZNIKI HARRy TRUMAN ROMANOPISEC PENICILIN ZA SPUŠČANJE BOMB deset milijonov ameriških Nemcev. 2) 180,000.000. Osemdeset milijonov ameriških Nemcev. 8) 140.000.000. Pet in šestdeset milijonov ameriških Nemcev. 4) 200,000.000. Sto milijonov ameriških Nemcev. 5) 200.000. 000. Osemdeset milijonov ameriških Nemcev. 6) 180,000.000. Osemdeset milijonov ameriških Nempev. 7) 160.000.000. Sestedeset milijonov ameriških Nemcev. 8) 140.000. 000. Trideset milijonov ameriških Nemcev. 9) 200,000.000. Sto milijonov ameriških Nemcev. 10) 180.000. 000. Šestdeset milijonov ameriških Nemcev. Med izprašanimi je vedel največ sedemdesetletni bivši bankir, kar je značilno v toliko, ker si svojega obzorja ni ustvaril zgolj z Gtib-belsovimi lažmi. Najslabše so odgovorili nek 44-letni stražnik, lS-letni Hitlerjev mladinec, SS-letni trgovec 'in 40-letni mesar. Značilno je, da so vsi kot največjega generala v tej vojni imenovali Eisen-hmuerja, dasi je stražnik še'dodal: «Domnevan, da bi mogel le Nemec tako popolno potolči Nemce, kot je to storil on*. Neka perica, ki so jo vprašali, kaj ve ona o predsedniku Truma- Tržaška kronikaGORlCA Podpis japonske predaje Admiral Chester Nimvtz podpisuje za Združene države na krovu križarke zMittsouri* list.inb japonske predaje. Fotografija tega prizora je bila poslana po radiu. Nemikl mornarji na laponskem Kyoto, 17. septembra Agencija Reuter poroča, d* so zavezniki ujeli na otoku Kobe 112 častnikov ln mornarjev nemških podmornic, ki Jim Je uspelo prebiti pomorsko zaporo med Japonsko in Nemčija Večji del zajetih mornarjev pripada posadki nemške podmornice, ki je najmanj enkrat prebila pomorsko zaporo ln prišla v Nemčijo. Ob nemški predaji je bila podmornica v popravilu v nekem Japonskem pristanišča Posadko so tedaj Japonci interniral^ ga usmrtiti. 4) Zastrupil se je. Nič posebnega. 8) Lastni ljudje so ga ubili. 7) Zavezniki so ga ubi-9) Njegovi ljudje so ga ubi«, Usmrtila ga je italijanska Ge-stapo. 10) Ničesar. Kdo še živi — Goring? Gdbbels? Himmler? Odgovofi: 1) GDring. ») GDring 1 GDbbels. S) GDring. 4) GDring. Nihče od njih. 0) GDring. 7) GDring, 8) GDring. 9) GDring, 10) Feldmaršal GDring. Kdo je Harry Truman? Odgovori: 1) Predsednik Združenih držav. 2) Romanopisec. S) Ne vem. 41 Predsednik Združenih držav. S) Predsednik Združenih držav. ; «1 Predsednik Združenih držav. 7) Ne vein. 8) Predsednik Združenih držav. 9) Predsednik Združenih držav. 10j Predsednik Združenih držav, Kaj je penicilin? Odgovori: 1) Latinska besedo, t) Droga. 3) Ne vem, 4) Ne vem, t) Nekaj posebnega. 6) Denarna enota. 7) Ne vem. 8) Ameriška naprava za spuščanje bomb. 9) Droga. 10) Se nikoli nisem o tem nič slišal. Kdo je vaš najljubši holljnvood-•kl filmski Igralec? Odgovoril: 1) Pat in Patachon. I) Bhirleg Temple. 3) Chaplin. 4) Ne vem. S) Chaplin. 6) Chaplin. 7) Jaokie Coogan. 8) Nobeden. 9) Si nikdar nisem nobenega videl. 10) Chaplin. Kakšno obliko vladavine Ima 9panija? Odgovori: 1) RepubUko, ki ji načeluje Franco. 2) Demokratično diktaturo. 3) Diktaturo. 4) Republiko. 5) Monarhijo. 8) Diktaturo. 7) Diktaturo. 8) Diktaturo. 9) nFUhrerstvo*. 10) Diktaturo. Kdo je general De Gaulle? Odgovori: 1) Predsednik francoske začasne vlade, t) Predsednik francoske začasne vlade. 3) Predsednik francoske začasne vlade. 4) Ameriški general. S) Francoski general. 8) Poveljnik francoske armade. 7) Vodja francoskega podzemnega gibanja. 8) Predsednik francoske začetne vlade. 9) Fran-ooski Filhrer. 10) Francoski general. Kako močno je bil poškodovan Pariz? Odgovori: 1) 18%. 2) 10-15%. 3) 15%. 4) Ne toliko kot Niirnberg. 8) 40%. 8) 28%. 7) 20%. 8) 28% 9) 40%. 10) 25%. Kdo je največji general v tej vojni? Odgovori: 1) Bisenhoever. 2) Mieenhoioer. 3) Eisenkoiver. 4) ®i-senhoiver. 8) Etsenhoiver. 8) Ei-senhoiver. 7) Bisenhoiver. 8) Bisen-hotver. 9) Bisenhoiver, 10) Eisen-hower. Koliko prebivalcev ima Amerika? Koliko je ameriških Nemcev? j Odgovoril JU t20.000.000, Sest- nu, je žalostno odgovorila: rBdino, lian vem o znamenitih ljudeh je to, da je imel Hitler 20. aprila svoj rojstni dan*. Njihovo pretiravanje pri navajanju števila ameriških Nemcev kaže, kako je Gbbbels uspel, ko jim je pripovedoval, kako močno peto kolono imajo v Združenih državah. Prepričljivo, Jim je lagal tudi o razdejanju Pariza, ki je v primeri z drugimi mesti ostal takorekoč nedotaknjen. Resnica je navadno prva vojna žrtev. Dr. Gtibbels pa jo je zadavil že deset let prej, preden je počila prva puška. GOSPODARSTVO Francosko-spunsko trgovinsko Pogodbo so podpisali v San Sebastia- nu. Španija je dovolila Franciji znaten kredit. Sedanji sporazum je zšlo podoben sporazumu od 18. Januarja 1940. Franclja bo izva. zala v Španijo fosfate, »taro železo, dele električnih central ter mehanične ln električne konstrukcije. Španija bo Izvažala v Francijo živila, predvsem oranže, sveže ln konservirane riba, suho sadje ter znatne količine tekstilnega blaga in rud. Panunteriška konferenca o kavi je zaključena. Sprejeli go 18 sklepi’ dvanajsti ureja najvišje cene Združenih držav za evropsko tržišče. Predlagali so ponovno vzpostavitev trgovinskih odnošajev med proizvajalci kave v južni Ameriki in med evropskimi deželami. Trgovske pogodbe z evropskimi deželami bodo sklenili le, če ne bodo države obremenile kave z notranjimi davki. S tistimi evropskimi državami, ki imajo kolonije in pridelujejo kavo, ne bodo »klepali pogodb, razen če bi se te države obvezale, da bodo odpravile, prednostne prevozne tarife ln dopustile konkurenco na enaki podlagi. Predlagali so tudi, naj države južne Amerike ukinejo davke, ki cbiemenjujejp proizvodnjo kave. Francoska Vlada bo morala izdati 44 milijard frankov, da bo preprečila dviganje živilskih een. Francoski poljedelski minister je objavil naslednji seznam podpor: kruh 7.700.000.000 frankov, meso 7.700.000.000, mleko 2.400.000.000. maslo 2.400.00.000 ln sladkor 2 milijard 200.000.000 frankov. Podpore bodo izplačevali do vzpostavitve rednih razmer. V Parizu pričakujejo prihoda kitajskega ministrskega predsednika dr. Soonga, ki bo s francoskim' oblastmi razpravljal o vprašanji' uporabe lndoklnsklh pristanišč s strani Kitajske, o vzpostavitvi trgovinskih odnošajev ln o francoskih interesih na Kitajskem, V London je prispel amerlžkl mi- nister Harold Ickes, ki bo z angleškimi oblastmi razpravljal o podalj sanju anglomeriške premogovne pogodbe, . I Nadaljnjih deset dni dopusta Jaksetichu Jurij Jaksetich, vodja tržaške komunistične stranke, ravnatelj lista «11 Lavoratore* ter novo imenovani član začasnega italijanskega parlamenta v Rimu, je včeraj prejel na častno besedo nadaijnih 10 dni dopusta, da obišče svojega sina, ki je resno bolan v ljubljanskem sanatoriju. Pred desetimi dnevi — 7. septembra — so dovolili Jaksetlch-u začasno svobodo desetih dni, da obišče edinega sina Spartaca, starega 21 let, ki je težko bolan zaradi dolgega bivanja v koncentracijskem taborišču v Dachau. Preden se je predstavil ravnatelju tržaške ječe, je Jaksetich prosil sprejem pri polkovniku Alfredu C. Bowmanu, višjemu častniku za civilne zadeve pri Zavezniški vo-jašk upravi za Julijsko krajino. Polkovnik Bovman je dovolil Jaksetichu nadaljnjih 10 dni začasne svobode, da bo lahko ponovno obiskal svojega sina. Jaksetich je Izjavil dopisniku VZN, da je zaskrbljen zaradi zdrav-stveiega stanja svojega sina, a je dodal: »Dokler je življenje, je upanje.* Izpred izrednega sodišča Za prihodnji teden so določene prt Izrednem sodišču v Trstu naslednje razprave: 20. septembra proti tako imenovanemu Wucsko-Della Motta Bruno, Kumar Jožefu ln Galante Felice; 24. sept. proti Stoki Viktorju: 27. sept. proti Turku Ignaciju ln Petroni Mariju; 1. oktobra proti Calanelo Ernestu; 4. okt. proti Ormas Rudzeru in Ma-geolattu Umbertu; 8. okt. proti Reis Avgustu in Cafania Agostinu; 11. okt. proti Robello Giuseppe in Stein Otonu. Ravno tako sporočajo, da bodo končala važna zasliševanja proti generalom Esposltu in d'Aquinu Ir. proti drugim častnikom, obtoženim sodelovanja s sovražnikom. Zahtevajo, da privedejo v t« Ječe bivše federale Ruzziera ln Samba, k, sta zdaj zaprta v Benetkah. Izrednemu sodišču v Trstu so predali tudi akte Tiberia Fortlja, ki je zaprt v Benetkah^ Razprava pred vojaiklm •odličen - Viktor Bombo Izpuščen Po razpravi, ki je bila v soboto pred najvišjim sodiščem Zavezniške vojaške uprave, so Izpustili na svobodo Viktorja Bemba, stanujočega v ulici Scala Santa 188. Bemba so obtožili prekršltve proglasa št. 1, člena 4. oddelka (nezakonita posest orožja) ln da ni oddal materiala last sovražnika, Glede prve točke obtožbe, so objavili, da razprave ne morejo nadaljevati zaradi pomanjkanja dokazov. Glede drug« obtožbe, je obtoženeo dejal, da ni vedel za odredbe zakona. Major A. C. J. German, predsednik sodišča, je obtožencu pojasnil, da so bili razglasi Zavezniške vojaške uprave nabiti po ulicah, tako, da se je lahko vsak seznanil z njih vsebino. Obtoženca so obsodili na 28 dni zapora zaradi prekršltve druge obtožbe, kazen pa so mu začeli šteti od dneva njegove aretacije, to je 17. avgusta. PREHRANA Vpisovanje v slovenske srednje iole Opozarjamo starše slovenskih dijakov, da so govorice o kakšnem oviranju pri vpisovanju slovenskih dijakov v slovenske srednje šole brez vsake podlage. Zavezniška vojaška uprava je odredila vpisovanje v vse srednje šole, vrsta šol pa bo določena šele po končanem vpisovanju. Zdaj je že gotovo, da bosta odprti 2 (dve) slovenski realni gimnaziji (scientifico), v Trstu in Gorici, ter slovensko učiteljišče v Gorici. O drugih vrstah srednjih šol se bo določilo šele na podlagi vpisa dijakov ter posebej izraženih želj. Vpisovanje v srednje iole Prosvetni oddelek Zavezniške vojaška uprave sporoča, da bo na željo mnogih podaljšano vpisovanje v slovenske srednje šole v Trstu in Gorici do 22. t. m. Vpisovanje je v Trstu na Plazza A. Hortls »Istltuto Nautlco* ln v Gorici na Corso Verdi. Vpisovanje v slovenska osnovna iole Opozarjamo vse starše, da je vpisovanje v slovenske osnovne šole od 17. do 22. t. m. od 8.-10. in od 16.-18. ure na sledečih krajih: Barkovlje, župnišče; Rojan, otroški vrtec; Sv. Ivan, šola; Sv. Jakob, via Antenorei; Sv. Ana, društveni prostori; Skedenj, šola; Opčine, šola. izpiti za imenovanja v trgovski mornarici Sekcija za pomorščake pri pomorski direkciji v Trstu javlja, da bodo začeli izpiti za Imenovanja v trgovsko mornarico 11. oktobra. Rok za predložitev prošenj, ki morajo biti napisane na kolekovanem papirju (6 lir) in ji morajo biti priložene predpisane listine, je do 6. oktobra. Prošnje morajo biti Izročene Luški kapitaniji. ŠPORT Obvestilo brezposelnim Prošnje za odškodnino povojne brezposelnosti se morajo predložiti za upravičence bivajoče v krajih kanalskega okraja, v okrajnem uradu v Kanalu; za upravičence bi vajoče v krajih kobariškega in bovškega okraja v uradu Okrožnega delovnega urada v Kobaridu, Gregorčičeva ulica 59; za bivajoče v krajih Brda v uradu Delovnega okrožnega urada v Krminu. Plačila bo opravljal nameščenec Zavoda za socialno skrbstvo v dnevih ln v prostorih, ki bodo naknadno sporočeni potom objav v časnikih. Jojasnila In potrebne obrazce dobe prizadeti v omenjenih uradih. Gledališče Fenice. V sredo 19. septembra bo v gledališču Fenice nastopila prvič skupina Angeli z baletnimi ln opernimi točkami, ki jih bodo Izvajali člani opernega baleta lz Rima ln najboljši pevci Italijanski oper. Predstavo organizirano po «7 Welfare Centre En-ttrtainments*, je zrežiral slavni režiser Max Neufeld. Predprodaja vstopnic je pri blagajni gledališča v ulici Battlsti od 10.-12. ln od 15.-17. url. V sredo ob 20. uri bo v ulici Con-tavalle 5, sestanek brivskih ln frizerskih pomočnikov, na katerem bodo ustanovili novi sindikat. Indijci X. divizije so po 1 ln pol mesečnem bivanju zapustili Gorico in odšli na novo odrejeno službeno mesto. Nesreče. Na poti domov je v nedeljo zvečer spodrsnilo 78-letne-mu Domenlco Blancuzzlju tako nesrečno, da si je zlomil desni gleženj. Prepeljali so ga na ortope-dičen oddelek civilne bolnišnice. — V isto bolnišnico so prepeljali tudi 48-letnega Franca Padovana, ki je padel s kolesa tako nesrečno, da si Je zloi •vil desno piščal. — 48-letna Marija Bartoličeva je padla r senika ln sl je zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Pri delu sl je zmečkal desno nogo 21-letni mehanik Peter Vedov. Pomoč so mu nudili na kirurgičnem oddelku plvllne bolnišnice. G0I/0R POROČNIKA SIMONIOA Kakšne bodo slovenske šole BITI MORAJO TAKŠNE, KAKRŠNE SO V DEMO-KRAT1ČNIH DRŽAVAH - KAKŠEN BO POUK Načelnik prosvetnega oddelka pril ravno, slovenski mladini! Različen Zavezniški vojaški upravi g. poroč-1 učni jezik ne bo in tudi ne sme Namizni sir Sepral poroča, de bodo od jutri dalje do sobote 22. septembra razdeljevali potrošnikom »kukin II, III, IV, V, VI in X po 100 gr sira. Cena je določena 177 Ur za kg. Mleko v prahu «Pucci» Sepral sporoča, da je v prodaji določena količina mleka v prahu «Pucci», ln sicer v zavojih po 5 kg, Cena mleka j« določena 314 Ur za kg. Mleko za otroke od 9 do 19 let Sepral sporoča, da bodo od danes naprej razdeljevali po 250 gr mleka v prahu potrošnikom od 9 do 19 let, ki imajo živilsko nakaznico občine Trst. Cena mleku je določena po 61.50 Ur za kg. nik Simoni, ki je v civilnem življenju ameriški univerzitetni profesor, je imel sinoči na tržaškem radiu naslednji govor v slovenščini; «Spct stojimo pred mlkroifonom. Nocoj vam bomo spregovorili nekoliko besed v prilog tistega dela učnega načrta, ki je, kakor se zdi, najbolj pri srcu vzgojiteljem v po-krajni, ki Jo kontrolira Zavezniška vojaška uprava. Ob pripravah tega načrta nas Je navdajala dobrohotna in objektivna misel, ki mora prevevati vsako šolsko delo, kakor Je to navada v demokratični državi, kadar se obravnavajo umske ln kulturne potrebe ljudstva. V tem smislu bo prosvetni oddelek ZVU vedno rad sprejemal stvarne nasvete ln predloge, ki se tičejo ustroja ln šolske uprave v tem pasu. Vsekakor pa ne podpira našega dela tisti, ki nalašč In načrt-no potvarja ln spreminja dejstva; vztrajno povzroča škodo tistemu delu naroda, kateremu želi ZVU pomagati. Glasila javnega mnenja, ki lz političnih razlogov preudarno zadajajo škodo ljudstvu, kateremu zatrjujejo, da ga branijo, se bodo gotovo sama razkrinkala v očeh javnosti. Pri graditvi šolstva ravna prosvetni oddelek resno in iskreno, kar mora ceniti in dejansko podpreti vsakdo, ki zasleduje z zanimanjem in brez ozkosrčnih političnih namenov usodo italijanskih in slovenskih šol v tej pokrajini.* Po govoru g. por. 3imonlja je napovedovalec stavil še nekaj zanimivih vprašanj slovenskemu profesorju. Napovedovalec: Veseli nas, da ste tudi nocoj pripravljeni dati pojasnila ln obvestila o različnih šolskih zadevah, katere vzbujajo veliko zanimanje predvsem danes, ko se bliža otvoritev šol. Mnogo se razpravlja o bodočih slovenskih šolah, toda eno vprašanje še ni dovolj jasno: V kakšnem odnosu bodo slovenske šole do Italijanskih? AH bodo enakopravne? Profesor: Popolnoma. Slovenske šole se bodo ustanovile, v nekaterih primerih obnovile, ln se bodo razvijale v popolnem soglasju ln prijateljskih stikih z italianskimi. Ustroj bodo imele enak kakor Italijanske, toda vggoja in pouk bosta prilagojena, kakor je bilo že večkrat povedano in kar je tudi na- postavlti pregrade In ustvariti ločitve; tako slovenske kakor tudi italijanske bodo sodelovale in s tem ustvarile lep sporazum, in srč-nejše bratstvo med državljani, ki se razlikujejo po jeziku. Vsaka zagrizenost, loč ne in nepotrebno pretiravanje bodo lz šole izločeni. Sole bodo skušale ustvariti ozračje vzajemne strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Mladina se bo morala v tem vzgajati in na to navajati že od samega početka. Ze v ljudski šoli, od tretjega razreda dalje, se bodo otroci učili tudi italijanščine, ki bo, razume se, obvezna tudi v srednji šoli. Italijanščina je vsekakor potrebna. Slovenci eč Je bodo mogli posluževati v praktičnem življenju, v svoji stroki, v svojih trgovskih poslih, stikih, katere bodo mogli imeti z ItaHani na znanstvenem in umetniškem področju; bilo bi nesmiselno, če ne bi mogel izobražen Slovenec v sožitju z Italijani prisluhniti vsem utripom Italijanskega intelektualnega življenja. Napovedovalec: Pa v italijanskih šolah se bo poučevalo tudi kaj slovenskega? Profesor: Seveda, v vaeh šolah se bo nudila možnost pouka slovenskega jezika učencem, katere bomo vzpodbujan in Jim svetovali, da se uče slovenščine. Lahko vam zaupam še več. 2« v ljudski šoli bomo italijanske otroke iz te pokrajine seznanjali z zgodovino slovanskih narodov, z njihovimi običaji in nošami, z njihovo izobrazbo in s poznanjem njihove dežele; v srednji šoli bo študij kulture sosednjih Slovanov načrten; obsežen in poglobljen. Na podoben način ln, jasno, v enakem obsegu bomo navajali slovenske otroke, da spoznajo Italijansko zgodovino in izobrazbo, vzgajali se bodo tako, da bodo znali ceniti pomen tega znanja. Napovedovalec: Razumem, Upam da bo vztrajno prizadevanje v tem smislu odstranilo mnoge vzroke sovražnosti ln nesporazuma. Toda eno stvar bi rad vedel, skoraj podrobnost, namreč: ali bodo morali učenci študirati italijanske kulturo iz ital!jamskih prevodov? Profesor: Nikakor ne. Pouk v slovenskih šolah se bo vršil lz učbenikov, ki ne bodo nikaki v ta namen zmašenl prevodi iz drugih jezikov, ampak učbeniki, ki jih sestavljajo usposobljene osebe v slo- venščini, knjige, ki imajo točen namen koristiti in obrazovati mišljenje in čustvovanje slovenskih otrok. Kdor s« trudi, da bi dokazal, da je namera slovenskih šol vplivati s takimi z-mašenimi učnimi primočkl na otroke tako, da se Jih odtuji in odvojl od svojih sodnarodnjakov, ta se vara. Slovenske šole se bodo uvrstile tudi v korist dijakov v splošen okvir šolske uprave tiste pokrajine, kjer so ustanovljene; vendar pa bodo imele svoje lastno življenje, jasno in določeno, ki bo tem bolj plodovito in koristno, čim bolj ga bosta podpirala zaupanje in naklonjenost Slovencev samih. Napovedovalec: Točno. Kar pravite, se zdi jasno in naravno. To velja seveda za slovenske sole. Kakšen pa je položaj Italijanskih šol? Ali se bodo odprle vse? Profesor: Brez nadaljnega. Vse nižje in višje srednje šole, ki so v tistem delu Julijske krajine, ki ga kontrolira ZVU, bodo začele s prvim oktobrom z raznimi izpiti, po 25. oktobru pa z rednim poukom. Napovedovalec: Ali se bodo v tem šolskem letu pojavile kakšne težkoče v šolskem poslovanju? Profesor: Težkoče so ln bodo: zlasti glede poslopij ln prostorov, glede ooreme in kurjave za zimo. Trenutno nudi ZVU vso podporo in pomoč krajevnim šolskim oblastem, da bi težkoče, ki so zelo velike, premagali. Upati je, da se bo šolsko leto 1945-1946 začelo z dobrimi iz-gledi ln nadami. Napovedovalec: Upajmo. Rad bi vas še vprašal o spremembah, ki bi mogle zadeti šole, o novih učnih načrtih in smereh. Toda čas hiti in od tem bo treba govoriti ob drugi priložnosti, gospod profesor. Za nocoj s« vam zahvaljujemo za poučna pojasnila. Rezultati kolesarske tekme Trst * Varna Po odmoru v Sofiji, so udeleženci velike kolesarske dirke Trst-Varna, dne 7. septembra startall na progi Sofija-Plovdiv, ki je dolga 158 km. Na prvi polovici proge je zmagal Pokupec, v času 2 ur, 8 minut in 23 sekund, za njim pa sta prispela Poreckl in Bat v Času 2:11:24. Dirkači so istega dne proti večeru prispeli v Plovdiv, kamor je prvi prispel Bat v času 4:18:24. Za njim so prispeli Mitov, Vojnov, Stradln ln drugi. 8. septembra so kolesarji startall na deseti etapi, na progi Plovdiv-Sliven. Ta proga je dolga 186 km. Prvi je prispel na cilj Poreckl v času 6:33, za njim Mitov v času 6:34:12. Zadnja etapa dirke je začela 9. septembra na progi Sllven-Varna v dolžini 160 km. Na cilj so prispeli tekmovalci v naslednjem vrstnem redu: Poreckl, Horvatek, Mitov Djambasov in drugi. Pri končnem seštetku rezultatov so zmagali Jugoslovani. Udeleženci tekme bodo zdaj napravili po bolgarskih mestih turnejo, kjer bodo napravili nekaj tekem. Carnera premagal Sam Gardimja Pred skoraj 4000 gledalci J« bila v nedeljo na stadionu S. Sabba v Trstu velika boksarska prireditev, na kateri sta nastopila poleg najboljših boksačev Julijske krajine ln ameriških boksačev, ki so tre-notno v Italiji, tudi dva profeslo-nlsta, In sicer bivši svetovni prvak Frimo Carnera ln črnec Sam Gardner. Za slednjo tekmo Je bilo največje zanimanje. Carnera Je premagal Gardnerja v 2 minuti ln 20 sekundi, potem ko je Gardner padel že dvakrat na tla. Novi svetovni prvak v dveurni ho|i. Švedski prvak, Ole Anderson, J* postavil nov svetovni rekord v dveurni hoji s tem, da je prehodil 25 km. 53 m. Prejšnji rekord je »držal* Norvežan Bruun, ki je v dveh urah prehodil 25 km 263 ir.. NajhitrelSi dirkalni pes na svetu preden Najhltrejsega dirkalnega psa na svetu »Maglc Bohemlana* so prodali za 2600 šterllngov. To je naj-vlšja cena, ki so Jo kdaj plačali za kakega dirkalnega psa. »Maglc Bohemian* je postavil svetovni rekord na 478 metrov (625 yardov), in je pretekel to raz. daljo na dirkališču Whltecityju v Londonu v 29 sekundah. RADIJSKI SPORED Torek, 18. septembra 18 melodije; 18.15 Louis Prlma ln njegov orkester; 18.30 glasba po željah; 19.15 obvestila svojcem; 19.30 slovenska mladinska ura; 20 poročila v slovčnscinl; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.30 tržaški kvartet; 21 pouk angleščine ln plošča; 21.30 Cehov: »Medved* ln «Snubač» Igrici v slovenščini; 22.30 večerni koncert (Videm); 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 28.10 plesna glasba. Sreda, 19. septembra 8.30 glasba za dobro jutro; 7 poročila v angleščini BBC; 7.16 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini'; 8 glasba za vse; 10 prenos iz Vidma; 12.80 poročila v slovenščini; 12.45 glasba na ploščah; 18 poročila v angleščini BBC; 13.15 poročila v Italijanščini; 13.30 slavne ouverture; 14 pregled najvažnejših novic; 14.02 Ealk: »Ljubim te», fantazija; 14.10 plošče; 16 Lou Preager In njegov orkester (Videm). Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I- S. V “Centru za obvestila,, Piazza detla Borna št. 8 dobite te publikacije v slovenščini: S. V. Ben At: «Amerika*, cena 10 lir. (Kratka in 7 ,* nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav). sAmeriAke znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki). «1939-1944», cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami). K. H. PRIJATELJICA IZ ŠOLSKIH LET CRTICA «Michel, ti misliš, da si še vedno maturant. Toda dane« si poročen mož, imaš družino l Tega ne smeš pozabiti 1» «Ravno to me dela tako srečnega, da za nekaj ur pozabim, da sem poročen, da imam ženo, da imam družino, da sem gospod ravnatelj!# Sla sta lz kavarne na cesto. Pot Ju Je vodila po kričečih ulicah. Kot otroka sta gledala izložbe. «Ne morem se spomniti, kdaj sem ; poslednjič sprehajal po pariških icah ter sl ogledoval Izložbe 1» »Jaz pa sem!# «KdaJ?» «Osem in dvajsetega majal# Oba sta se zasmejala. «GleJ, ta svileni modri šal a rde-imi progami. Kakšne vzorce si Judje izmišljujejo!#