Poštnina plačanauv gotovini. Leto XVIII. • i : S Uredništvo in uprava se na- J f hajata v Kranju štev. t73. j Telefon štev. 73. f Naročnina do konca leta 35 D, • I polletno 20 D, četrtletno tO D. J 1 S Izhaja vsako soboto j KRANJ, 17. marca 1934 Tednik za gospodarstvo, socialn Posamezna številka 1 Dla. Štev. 7. Dopise sprejema uredništvo do torka zvečer. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Za odgovor priložite znamko Govorilne ure uredništva ob ponedeljkih od 10. do 11. ure dopoldne. ■ ••••■»UHMU politiko in prosveto Po shodu boleonikou Nedeljski shod bojevnikov v Mariboru pomeni prijeten hlad v soparici slovenskega javnega mnenja. Kakor da nam je mrena padla z oči, ki smo si jih zaman mencali že celih 15 let, pa smo šele sedaj prav izpregledali. Bojevniki so mnogo jasneje kakor je ob takih prilikah navada, pokazali rane našega narodnega telesa in s previdno predrznostjo svetovali sicer trpka, a uspešna zdravila. Združenje borcev Jugoslavije kot nepolitična, nestranskarska organizacija se ne more pečati z vprašanji, ki bi zanimala samo omejen krog ljudi, zato je z zelenega Maribora vrglo splošen pogled na slovenski in jugoslovanski svet in pri tem ugotovilo, da to telo ne hira iz lastne slabosti, ampak so mu pijavke, ki jih kaj gomazi po njem, izsušile žile, ker ga niso vzeli v roke vešči in pošteni zdravniki, ampak „protidržavni klikarji, ki so krivi, da se obljubljeni in objavljeni program jugoslovenskega državnega dela, gospodarskega, kulturnega in socialnega, ne izvršuje". Celo šestojanuarski manifest, ki ga je narekovala neomahljiva podjetnost in izredna iznajdljivost, ki je hotela z odločno in trdo kretnjo vreči iz jugoslovanske javnosti vse, ki v njo ne spadajo, .je ostal neizvršen", ker so pismarji in farizeji potvorili kraljevo besedo". Bojevnikom — kdo je bolj poklican, da pove, kaj ni prav, kakor bojevnik? — moramo biti hvaležni za ta — ne odkritja, ker smo vse to že več ali manj čutili — ampak priznanja. Naše javno mnenje se že nekaj let sem koplje v meškobni ljubezni niti priznati ne upa, da bi ne bilo razočarano. Tako so bojevniki razkrinkali to slepo ljubezen, ki si pred napakami za-tisne oči, da jih ni treba gledati, domovina pa pri tem čimdalje bolj hira in propada. Bojevniki pa niso samo povedali, kaj ni prav, kakor siten nergač, ki mora nekaj zabavljati, ampak so pokazali tudi pot, ki vodi iz teh stisk, v zavesti, da še ni prepozno. Treba je le čistiti, čistiti in vedno gledati naprej, da jo spet ne zavozimo. „Samo tako javno delo je pozitizno in državotvorno, drugo je fra-žerstvo in zločinska demagogija." Mi samo pozdravljamo tako gibanje, ki je živ dokaz, da je v našem narodu še vedno dosti ljudi, ki mislijo z lastno pametjo in ki so še čistih rok. „Kdor se hoče v to gibanje zaganjati, mora poprej pokazati dokumente o svoji nacionalni in državni zaslužni prošlosti." (Navedki po poročilu o shodu Združenja borcev v Jugoslaviji, ki ga je priobčilo „Jutro" z dne 12. marca 1934 na str. 2 pod naslovom: „Shod bojevnikov v Mariboru". — Op. ured.) Kmetijski tečaji ¥ kranjskem srezn Sreski kmetijski odbor za kranjski srez bo priredil v mesecu marcu in in aprilu tri celodnevne kmetijske tečaje in sicer v ponedeljek 19. marca 1.1. v Preddvoru, v nedeljo 25. marca v Sori pri Medvodah in v nedeljo 8. aprila v Ooričah pri Golniku. Predavanja se bodo vršila v prostorih narodnih šol, praktična razkazovanja in navodila pa pri bližnjih posestnikih, in sicer od 8. ure zjutraj skozi ves dan. Pouk bo obsegal živinorejo, poljedelstvo, mlekarstvo ter sadjarstvo. Predavala bosta kmetijski referent iz Kranja in njegov pomočnik. Posestnikom, kmečkim mladeničem in gospodinjam priporočamo, da se udeleže tečajev v obilnem številu. Stanooaniska akcija Gorenjec je že pisal o zborovanju kršč. delavstva v Delavskem domu, kjer so razpravljali o tem, kako pomagati delavstvu, da pride do svojega lastnega doma. To vprašanje je za Kranj in vso Gorenjsko velikega pomena. V Kranj hodi na delo nad 3000 delavcev, ki stanujejo v okolici. Vsi ti si žele polagoma naseliti v Kranj ali vsaj v najbližjo okolico. Mnogi izmed delavstva so kmečki sinovi in hčere, katerim bi bili starši ali bratje voljni pomagati, da si postavijo mal dom. Sicer so si zadnja leta mnogi postavili svoj dom, posebno na Premskovem so nastale cele delavske kolonije. Toda stavbišča so bila dosedaj za delavca predraga. Mnogi so si tudi zidali hiše v splošni stavbni mrzlici v veliki naglici, ne da bi bili premislili, ali bodo zmogli odplačevanje dolga ali bodo zmogli odplačevanje dolga ali ne. Ti danes stokajo pod težo dolgov in iščejo kupcev za svoje hiše, ki jih prodajajo za veliko zgubo. Vso stanovanjsko akcijo je treba postaviti na solidno gospodarsko podlago. Ne sme se delati z neko furijo, ki bi povzročila gospodarski polom. Mnogi so zaupali raznim organizacijam, ki so obljubljale brezobrestna posojila pa so se varali in niso nič dobili, razen nekaj izjem. Ljudje pač radi verjamejo praznim obljubam. Za raznimi zavarovalnicami so svoj čas kar noreli, vsak je hotel obo-gateti na račun smrti starih ljudi. Nihče se pa ni vprašal, kje bodo take zavarovalnice jemale denar, da bi mogle vse plačati! Tako je šlo milijone in milijone Din! Pa smo ljudem pojasnjevali, a ni nič pomagalo! S tem hočemo reči, da je treba treznega in preračunjenega dela! Če govorimo o kaki stanovanjski akciji za delavstvo v Kranju, nočemo delati delavstvu praznih obljub, zato naj nihče ne misli, da bi mogel priti do svoje hiše brez truda in varčevanja ali morda celo na račun drugih ljudi! Treba je solidne organizacije, ki bo z malim varčevanjem pomagala delavcem do lastnega doma. To stanovanjsko akcijo v Kranju nameravamo izvesti s pomočjo Hranilnice in posojilnice v Kranju in Stavbne zadruge Delavski dom. Prvo je potrebno, da se dobi likviden denar za stavbno akcijo. Brež tega je vsaka misel na to prazna. Naše delavstvo sicer ne zasluži mnogo, pa vendar nekateri nekaj prihranijo. Z malimi prihranki bi se moglo mnogo napraviti. Če bi vse delavstvo vlagalo svoje prihranke v Hranilnico in posojilnico v Kranju, bi ta lahko dajala cenena posojila za graditev delavskih hiš. Sedaj pa mnogi tišče denar doma, ga radi tega lažje zapravijo, drugi ga pa vlagajo morda tudi v zavode, ki delavske akcije nič ne podpirajo. Pri Hranilnici in posojilnici v Kranju bomo skušali urediti poseben oddelek, neke vrste delavski kreditni odbor, ki bo skrbel, da se ves denar, ki ga vlože delavci, porabi le za delavsko stanovanjsko akcijo. Vsak delavec, ki prinese v hranilnico svoj prihranjeni denar, naj pri vlaganju izjavi, da vlaga denar ža delavsko stanovanjsko akcijo. Zaradi zapore denarja in znanih denarnih razmer so se mnogi oplašili in ne vlagajo denarja v hranilnice, ker se boje, da bi ga ne mogli več dvigniti. Pri tej akciji se za to ni treba bati. Ta denar, ki bi ga delavci vlagali v hranilnico v Kranju, bi bil vedno na razpolago in bi ga mogel dvigniti vsak vlagatelj vsak čas. Posojila za zidanje hiš bi se delila le onim, ki imajo, oziroma ki so imeli denar vložen v hranilnici. Kdor ni vlagal svojih prihrankov v Hranilnici in posojilnici v Kranju, temu bi tudi ona ne mogla dati posojila. To je jasno! Kdor ima denar naložen drugod, naj dobi tudi tam posojilo! Posojila bi se pa tudi ne dajala tako, da bi zidali hiše samo na poso- jilo. Kdor hoče, da bo zmagoval obresti, je treba, da najprej sam nabere nekaj lastnega kapitala. To je bilo najslabše, ko so nekateri zidali domove vse na dolg. Da še bo moglo dobiti posojilo, bo potrebno, da bo prosilec imel že kupljen svet za stavbišče in pa polovico predvidenih stroškov za hišo. Tako se potem lahko računa, da bo mogoče odplačevati polagoma dolg na hiši in da ne pride do izgub in plačil-nezmožnosti. Tisti delavci torej, ki žele sodelovati pri stanovanjski akciji, naj vlagajo svoje prispevke pri Hranilnici in posojilnici v Kranju. Ko dobe hranilno knjižico, naj izjavijo, da pristopijo s tem k stanovanjski akciji, da se njih knjižica zabeleži in da se potem ta denar uporabi le za namene stanovanjske akcije. Škoda je, če denar leži doma in obstoja še nevarnost, da vam ga še kdo ukrade ali da ga porabite za manj potrebne stvari. Ker bi pa nekateri takoj radi kupili kako ceneno zemljišče, se je posrečilo dobiti večji kompleks, ki bi bil primeren in bi ne bil predrag. Zaenkrat je, oziroma bo na razpolago po 450 do 600 m2 sveta. Te parcele se bodo mogle kupiti le za gotovino ali pa za hranilno knjižico pri Hranilnici in posojilnici v Kranju, če je bil ta denar vložen v hranilnici delavsko stanovanjsko akcijo. Cene sedaj še ne mor^o določiti, ker je treba preračunati stroške Za parcelacijo, pota, napeljavo vodovoda in elektrike in drugih stroškov, ki bodo nastali. Pri tej akciji nam gre ža to, da vidimo, koliko reflektantov je za stavbišča.. Če. bi ^se |ih mnogo oglasilo, bi se dobil morda še kak drug svet v ta namen. Za prvi poskus bo torej na razpolago okrog 20 stavbišč. Če bi pa kdo želel večje stavbišče, more kupiti tudi dve stavbni parceli. Vsa pojasnila o tej zadevi se bodo dajala v Delavskem domu in sicer na PROSVETH Hatollikl duh In moda naših ljudskih odroo Rast splošne duhovne kulture je premaknila tudi naše provincijalno oder-sko življenje. Po dolgem času smo vendar živo začutili potrebo, da prelomimo tradicijo, dobili smo novih pobud in smernic za reorganizacijo naših odrov. Polagoma bo izginilo njih romantično obeležje in čitslniški značaj, dati jim moramo novo, sodobnejšo in življensko bazo za prost in uspešen razvoj v bodočnosti. Toda ponekod je provincijalno pojmovanje prehitelo naravni razvoj in zašlo na docela zgrešeno pot. Zaradi tega in lažnega modernizma se je na primer na Jesenicah sprejela in udomačila opereta. Šlager in banalna vsebina, ki tvorita bistveno karakteristiko moderne operetne produkcije, pač ne moreta biti zdrava duševna hrana našemu zdravemu ljudstvu. Opereta je strup. Skušajo jo zakrinkati z dostojnostjo in aktualnostjo. Prav zato je strup. Delo brez idejne vsebine ni umetnina in to-| rej ne spada na poklicni, še manj pa na ljudski oder. Poslanstvo ljudske umetnosti, ki naj ji služi ljudsko gledališče, ima določeno in utrjeno smer. Njen temelj je etika, ne pa kakršnakoli tendenca ali filisterstvo. Katoliški oder mora obdržati katoliškega duha. To pa more doseči le z doslednim uveljavljanjem načel krščanske etike. Na katoliškem odru ne sme biti prostora za dela dvomljive vrednosti. Poročevalec v ,, Drami" pravično ugotavlja, da je jeseniški nAljaž" bolj nagnjen k opereti nego k resnemu dramskemu ustvarjanju. Ali ni sramotno za katoliški oder, da slovi po malovrednem in nevrednem delu? Ljudstvu moramo odpreti oči in pokazati, kaj je dobro in lepo. Tam se bo kmalu tudi izkazalo, da so bili neupravičeni blagajniški pomisleki. Živimo pač v splošno kritičnem času. In če ga hočemo preboleti, moramo moralno rasti ne propadati. „Aljaž" je sicer zelo ugledna gledališka družina. Zato pa je njegova velika in sveta dolžnost, da postane tudi vredna družina. In lepo uspeli »Divji lovec", ki je trenutno na programu, naj ho prvi korak v novo smer. J. L. Stran 2 ---- — praznik sv. Jožefa dne 19. marca ob 11 dopoldne v moški obednici. Če se bo delavstvo zanimalo za to akcijo in jo samo podpiralo, bo gotovo uspela. Delavec si mora sam pomagati! To je prilika, da kranjsko delavstvo pokaže, da more iz svojih moči nekaj ustvariti. lla napaCen naslon Pri proračunski debati se je končno vendar oglasil tudi gorenjski poslanec Ivan Lončar. Pri tem je zelo krepko udrihal po davčni upravi v Kranju. Med drugim se je kakor poroča „.!uiro" dne 12.3. izrazil tudi sledeče: ,Prepričan sem, da so bile intencije finančnega ministra docela drugačne, kakor so se v praksi izvrševale, kakor so jih izvajali njegovi organi v dravski banovini. G. finančni minister bi moral dati davčnim oblastem točna navodila, da bi se pri izvrševanju svojih obveznosti ravnala po bolj človeških načelih napram davčnim obveznikom." Ni naš namen braniti postopanja davčnih oblasti. Toda mislimo pa, da bi bil moral g. poslanec svoj kanem drugam obrniti! Naše uradništvo je nad vse vestno in izpolnjuje pač točno navodila, ki jih prejema od finančnega ministrstva. Ta navodila so g. poslancu gotovo vedno na razpolago pri davčni upravi! Naj hi si jih g. poslanec kdaj malo ogledal! Sicer pa mislimo, da jih je gotovo že videl, kar je pač njegova dolžnost, da si jih ogleda! G. poslanec je pač napadal uradništvo, ki le i luži, glasoval je pa za proračun finančnega ministra in s tem tudi za vse njegove odredbe! TEDENSKE NOVICE Proračunska seja Kranjske mest. obCine se je vršila dne 13. t. m. na kateri je bil sprejet od večine proračun skoro v isti obliki, kakor smo ga priobčili v naši zadnji številki. Spremembe se tičejo le malenkosti tako, da se v podrobnosti ne izplača spuščati. Seje sa je udeležil tudi sreski načelnik g. dr. Ogrin Izdatki znašajo..... 1,308.565 Din kritje pa....... 1,262.800 Din tako, da se pokaže že sedaj primankljaj od ... . 45.765 Din za katerega ni kritja. Pred razpravo o proračunu je poročal predseonik občine, da [e upravno sodišče v Celju zavrnilo pritožbo g. Jegliča preti kranjskim občinskim volitvam, ni pa sporočil vsebino sodbe. To pomankljivost bomo nadomestili mi v eni prihodnjih nagih številk in bomo razsodbo upravnega sodišča, ki je zelo zanimiva, priobčili dobesedno, nakar že danes naše bralce opozarjamo. Sledila je razprava o ponudbi arhitekta Ivana Zupana za napravo kopališčnih načrtov za znesek Din 31.500-, kar je večina tudi sprejela, ne oziraje se na stvarne ugovore dr. Šemrova in zlasti ne oziraje oe na dejstvo, da se oddaja načrtov sploh ni razpisala, kakor je predpis za vsa javna dela, ampak, da se je oqčina pogajala samo z enim podjetnikom ter druge o delu niti obvestile ni, še manj pa, da bi delo razpisala. Ta način oddaje javnih del je po zakonu nedopusten in se bo morala tudi mestna občina kranjska teh predpisov v naprej tudi pri vsaki oddaji jevnih del točno držati. Pri tej debati je dr. Šemrov opozarjal, da je veliko nujnejča potreba zgraditev ljudske šole, kakor pa kopališča, za kar je prejšnji občinski zastop izvršil vsa pripravljalna dela in nabral že lepo premoženje. Ljudskošolski fond znaša po zaslugi prejšnjega odbora skoro 2 milijona dinarjev. Ta fond sta sta imela v mislih brez dvoma občinska odbornika ravnatelja Košnik in dr. Dolar, ki sta dr. Šemrovu odgovarjala, da je baš sedanji občinski odbor odlo- Kmetijska okrajna zadruga i Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kmetovalci, bedite člani te zadruge! čen končno rešiti ljudskošolsko vprašanje. Tudi župan se je skliceval na prejšnje dobro gospodarstvo, kateremu se mora zahvaliti, da Mestna občina nima nobenega dolga in razmeroma nizke doklada ter konečno povedal, da je Jugočeška zopet prispevala za ljudskošolski fond veliko svoto 100.900 Din., da pa druga industrija ničesar ne prispeva v ta namen. Pred sklepanjem o proračunu samem je prečital občinski predsednik pripombe, katere je vložil g. Jeglik k občinskemu proračunu in v katerih opozarja občino na določila Banske uprave in Ministrstva financ, ki zahtevajo skrajno štednjo, katere pa pri letešnjem proračunu ne najde. Glasom poročila v »Slovenskem Narodu" je večina te pripombe smatrala za demagoške in se jim je tudi smejala, četudi smo mnenja, da bo kmalu spoznala, kako resne so bile in kako je treba upoštevati ukaze višjih administrativnih oblasti vsakomur, tudi občinam. O debati Gasilnega društva poročamo v Gasilnem vestniku. Daljša debata se je razvila o bogatih dotacijah za Narodno čitalnico in je večina vse umestne razloge dr. Šemrova zavrnila ter Narodno čitalnico tako bogato obdarila, kakor je bilo predvideno v proračunu. Zato pa zavrnila predlog dr. Šemrova k postavki Socialno skrbstvo, da naj se najpotrebnejšim v Kranju to je sirotišnici in Delavskemu domu podeli znesek po znesek po 5.000 Din z »indignacijo" kakor pravi »Slovenski Narod, zavrnila. Ker se bomo k posameznim postojankam proračuna še v prihodnjih številkah ponovno povrnili, imeli bodo naši bralci dovolj prilike tetošnji proračun temeljito spoznati. KRUH J 100.000 Din za šolo. »Jugočeška* je darovala slotisoč dinarjev za novo ljudsko šolo, ki je v Kranju bolj nujno potrebna, kakor vse druge investicije. Ker je pred 2 leti darovala že enak znesek Din 100.000, znaša njeno celo darilo dvestotisoč dinarjev. Ko je g. župan enunciral to darilo pri zadnji občinski seji, je pripomnil, da je dobil zagotovilo, da bo Jugočeška tudi še v prihodnje gradnjo nove šole podpirala in sicer vse dotlej, dokler bo na čelu občine tako simpatična oseba, kakor je baš on. — Pričakujemo, da bo tudi druga industrija to upoštevala in da bo Jugo-češko posnemala. Pri »Jugočeški« že več let zaposlena gdč. Hedvika Singer, ki biva v Jugoslaviji že od svojega 4 leta in je že več let aktivna članica kranjskega Sokola, je zaprosila za sprejem v občinsko zvezo. Poročevalec policijskega od- seka g. Rica Mayr je stavil predlog, da sc prošnja zavrne, »ker je inteligenčnega proletarijata že dovolj pri nas" nakar je občinski zastop predlog sprejel in prošnjo gdč. Singer zavrnil. Skupina poselske zveze v Kranju vabi vse svoje članice in tudi vse tiste služkinje, ki hočejo pristopiti kot članice v zvezo, k svojemu rednemu sestanku, ki bo to nedeljo 18. t. m. po popoldanski službi božji, v delavskem domu v Kranju. Nov oltarni nastavek namerava napraviti župna cerkev v Kranju. Dosedanji tabernakelj in drugi deli nad oltarno menzo so iz lesa in je že vse čr-vivo in zamazano. Vse staro delo nima nobene umetniške vrednosti. Načrt za nov tabernakelj in nastavek je napravil univerzitetni profesor ing. arch. Ivan Vurnik. Načrt je bil zadnji teden razstavljen v izložbenem oknu trgovine Savnik v Kranju. Moramo reči, da je načrt zelo posrečen. Delo bo čisto moderno, a vendfer tako, da se bo lepo prilegalo gotični stavbi in baročni oltarni menzi. Farni patroni pridejo po novem načrtu na oltar, kar je gotovo primernejše. Svetniki bodo napravljeni iz marmorja. Novi tabernakelj pa bo iz kovine. Nad tabernakljem se dviga visoko kvišku kovinast in pozlačen steber, ki se zavija v konico ter nosi na vrhu znake vere, upanja in ljubezni. S tem stebrom je hotel umetnik pač povedati, da se iz tabernaklja dviga naša vera, upanje in ljubezen. Steber spominja tudi na oblačni steber, ki je spremljal Izraelce skozi puščavo v obljubjeno deželo. V tem stebru je bila božja pričujočnost. Steber nad tabernakljem priča, da je v tabernaklju pričujoč živi Bog, ki nas vodi skozi to puščavsko življenje v obljubljeno deželo. Nad tabernakljem je v zlatem ožarju trikotnik, v katerem je božje oko, ki zopet kliče vsem v spomin, da je v tabernaklju Bog pričujoč. Med umetniškimi krogi je našel načrt mnogo priznanja, gotovo bo ugajal tudi kranjskim župljanom. • Sf razišče •] Igra. Jugoslov. strok, zveza, skupina v Kranju, gostuje v nodeljo, dne 18. marca, ob 7. uri zvečer v Šmartin-skem domu z Leskovčevo dramo iz življenja beračev »Dva bregova". K igri, ki je imela velik uspeh in o kateri smo poročali tudi v zadnji številki, vljudno vabimo! TRŽIŠ Občinsko gospodarstvo. O potrebi nove šole se govori že leta in leta. Sedanji šolski prostori so res nepriklad-ni in nezadostni, posebno dekliška šola ne odgovarja sedanjim razmeram. Šele sedanji občinski odbor se je resno zavzel za zadevo in jo pričel reševati, a ne preveč srečno. — Tržiška občina tudi nima uradnega poslopja. Tudi za to ni bilo nikoli pravega interesa, a potrebno bi bilo. Pa je začel občinski odbor reševati še to vprašanje. V času najhujše krize hoče zadostiti za dva greha, ki ležita na tržiški občini iz prejšnjih let. Zadeva namreč zahteva precej denarja, poleg drugih sitnosti. Ponudila se je lepa prilika. Na sredi trga je naprodaj največje poslopje v mestu: bivša tovarna čevljev Mally-Demberger, ki ima na pročelni strani poslovne lokale in lepa stanovanja, kar bi se vse dalo preurediti v uradne prostore; na dvorišču so pa na obeh straneh veliki tovarniški prostori, kar naj bi se uredilo v dekliško osnovno šolo, pa bi ostal prostor še za marsikaj drugega. Dvorišče samo pa bi se preuredilo v živilski trg, ki sedaj na našem ozkem trgu res napotje dela. Občinski odbor je sklenil to po- — Štev. 7 slopje kupiti *n je odobril v ta namen najetje 1.500.000 Din posojila. Že pri občinski seji ni bilo soglasja, a javna kritika nastopa čedalje bolj proti taki rešitvi zlasti šolskega vprašanja. Rešitev se bo zavlekla za nekaj let, a na občini bo visela amortizacija ogromnega posojila. Bodočih občinskih gospodarjev ne čfkajo ravno rožnati dnevi. Oder v „Našem domu". Othello je bil v splošno zadovoljnost odigran trikrat. V nedeljo je stopila na oder drugič »Roksi«, ki je s svojim neprisiljenim nastopom vse očarala. So pa bile vse vloge tako podane, kot že dolgo ne. Za dan sv. Jožefa pripravlja Vincencijeva konferenca nekaj novega-modernega. Ker bo čisti donos le prireditve namenjen velikonočnemu obdarovanju revnih družin, se bo občinstvo gotovo odzvalo v obilnem številu vabilu konference. Po veliki noč«, se nam obeta še premijera novega dela mladega slovenskega pisatelja in pa proslava Jurčičeve 90 letnice z uprizoritvijo »Desetega brata". Dom na Kofcah ima poieg mnogih sončnih strani tudi eno senčno stran. Zadruga »Planinski dom« namreč, ki ga poseduje, izkazuje še precej dolga. V soboto je ta zadruga na svojem občnem zboru pregledovala svoje račune, o katerih je podal točne podatke zadružni revizor, poslan iz Ljubljane od Zveze slovenskih zadrug. Članstvo je pokazalo za ta občni zbor le premalo zanimanja. Pri volitvah novega odbora, ki je dobil obširna pooblastila, je bilo predlaganih kar 7 list. Kakor je ta visoka številka pokazala velik interes navzočih, tako nam je na drugi strani govorila o neresnem načinu reševanja gospodarskih vprašanj. Končno sta vprašanje novega odbora rešila zastopnika podružnice SPD, ki sta imela večino glasov, članstvo pričakuje od novega odbora, da bo osončil tudi to senčno stran naših Kofc. KOUOR Pojasnilo. V notici »Gorenjca" v prejšnji številki se je očitalo g. Francu Praprotniku, bivšemu občinskemu blagajniku v občini Kovor, da ni prav sestavil letnega obračuna za leto 1931. Sedaj nam pa sporoča, da on v tistem času sploh še ni bil občinski blagajnik. Prevzel da je občinske posle namreč šele 22. maja 1932. Ta njegov popravek lojalno objavljamo. BESIUCH Od našega kraja se redkokdaj sliši kaj v časopisih, pa naj bo široki javnosti znano, da tudi pri nas ne spimo, četudi nas kriza ni prezrla. Za širjenje prosvete skrbi za nas Gasilska četa, katera se prav pridno giblje. Za to sezono je imela dve prireditve ; na Silvestrov večer in pustno nedeljo, ki sta prav dobro uspeli. Za nedeljo 18. marca pa se pripravlja igra „Rožmarin", delo, ki nas spominja na pesledice svetovne vojne. Upamo, da jo bodo naši igravci dobro rešili. Tudi pri nas občinskim očetom beli glave občinski proračun, ker ne vedo I. LEVI ČNIK URAR KRANJ - JESENICE Največja zaloga ur, zlatnine, srebrnine in draguljev. Krasna izbira krstnih, birmanskih in poročnih daril. Vsa popravila, urarska in zlatarska, se izvršujejo solidno in najceneje. Štev. 7 »GORENJEC« Stran 5 kje iskati novih virov dohodkov, ker so se zvišale potrebe radi zvečanja občine s komasacijo. Podrobneje bomo o proračunu poročali ko bo defenitivno sprejet. S e nö u r Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1934, ob 3. uri popoldne priredi župni urad v Šenčurju v cerkveni dvorani gledališko predstavo „Roza Jelo-dvorska". Igra ima 7 dejanj in mnogo petja. Ves čisti dobiček dobi visoška cerkev za nakup harmonija. je vdano prenašal težko bolezen. Naj mu Bog vse zemsko trpljenje poplača. Naj počiva v miru! preddvor ■.....j.......I? Ill N H R L O Prostovoljna gasilna četa priredi v nedeljo dne 18. t. m. in na praznik sv. Jožefa ob 3. uri pop. v Stari šoli dramo „Bedatt. Vsi prijatelji naših gasilcev vljudno vabljeni. V Malem Nak;u je 9. marca umrl 62 letni posestnik Franc Ažman. Dolgo Občni zbor živinorejske zadruge se je vršil zadnjo nedeljo, na katerem je bil izvoljen načelnikom Valjavec Anton, tajniške posle pa je prevzel Joško Kaštrun. 90 letnico svojega rojstva je obhajala pretečeni teden gospa Leonia Giinzl, sestra bivšega graščaka Gilberta Fuchsa. S ponosom večkrat pripoveduje, kako je bila nekoč v avdijenci pri papežu Leonu XIII. Glede avtobus, prometa Kranj Jezersko bi bilo želeti, da se vozni red spremeni v toliko, da bi odhajal iz Kranja ob 9'80 ih dopoldne, kar bi bilo splošnosti, kakor tudi podjetniku v prid. Tako bi dobivali pošto že v dopoldan-| skih urah, medtem, ko dobivamo sedaj i po dva in več dni stare časopise. 60SP0DHRSTU0 gasilski v e S t hir Gasilsko druStoo u Kranju Kakor smo že zadnjič poročali, je Mestna občina v Kranju votirala za Gasilsko društvo znesek Din 12.000'—, ki je bil v proračunski seji tudi dovoljen. Stvarne pripombe, ki jih je napravil g. Jeglič k tem izdatkom, zlasti še k izdatku za zakusko, označuje poročilo o proračunski seji v »Slovenskem Narodu" kot demagoške, ki jih je predsednik občine, zlasti pa še g. Rica Mayr v daljši debati dokumentarično zavrnil. i)a si bodo mogli naši bralci sami ustvariti pravo sodbo in presoditi kaj je gorostasna izmišljotina, prinesli bomo te pripombe v eni izmed prihodnjih številk, zlasti ker obljubuje tudi Slovenski Narod, da bo prinesel vse dokumen-tarične podatke g. R. Mayrja. Ker je v debati iznesel g. Mayr med drugim tudi dejstvo, da je v zadnjem času mnogo članov izstopilo iz gasilskega društva, pri čemur je navajal celo vrsto imen in celo trdil, da je kranjsko gospodarsko društvo organiziralo ta izstop, smo se obrnili na predsednika tega društva g. Maksa Focka, o katerem je g. Mayr navajal, da je tu di iz gasilskega društva izstopil, naj nam pojasni, kaj je na tem resnice. G Fock nam je pojasnil, da je popolnoma neresnično, da bi kranjsko gospodarsko društvo organiziralo katerikoli izstop iz kakšnega društva, nasprotno po svojih društvenih pravilih ima celo nalogo da pospešuje vsa humanitarna, kulturna in socijalna stremljenja svojih članov in tedaj tudi takih društev. Ako so tedaj izstopili v resnici mnogoštevilni člani iz gasilskega društva, imeli so gotova za to kak oseben tehten razlog, kakor ga je imel tudi on sam, ki ni izstopil letos, ampak že pred circa 6 leti. G. Fock pravi, da je razloge svojega takratnega izstopa Gasilnemu društvu pismeno naznanil in nima prav nič proti temu, ako se njegovo pismo priobči, da bode mogla javnost poznati resnične razloge njegovega izstopa. Kmetijska okrajna zadruga r. z. z o. z. v Kranju Vabilo na IV. redni občni zbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju r. z. z o. z., ki se bo vršil v ponedeljek dne 26. marca 1934 ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in čitanje rev. poročila. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil in razni predlogi. 6. Slučajnosti. Ker je ta občni zbor zelo važen, je dolžnost, da se ga vsak član udeleži. Člani, pokažite svojo stanovsko zavednost in pridite na občni zbor vsi do zadnjega! Odbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju. Tajnik: Ivan Zupan 1. r. Predsednik: Lovro Novak 1. r. času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka F Ril NJO POTOČNIK svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj Cene času primerne! Pekarna pri Čadežu nudi vsak dan in vsak čas svež kruh, domače kekse, krofe, štruklje kakor tudi raznovrstno pecivo. — Pečem tuji kruh vsak dan ob 14. uri. Za obisk se priporoča RUDI PLANINC, KRHNJ SkupSčlna Združenja trgovcev 15. red. skupščina združ. trgovcev za srez Kranj v Kranju se vrši v petek, dne 23. marca 1.1. ob 13. uri v gledališki dvorani Narodnega doma z dnev. redom : 1. Volitev dveh overovateljev zapisnika. — 2. Poročilo predsednika. — 3. Računski zaključek za leto 1933. — 5. Obligatorna uvedba »Službenega glasila«. — 6. Proračun za leto 1934. — 5. Sprememba pravil. — 8. Samostojni predlogi. — 9. Slučajnosti. — Računski zaključek za leto 1933 kakor proračun za leto 1934 je bil članom razposlan, je pa tudi na vpogled v pisarni Združenja, kakor tudi zapisnik zadnje skupščine, ki se na tej skupščini ne bo čital. Tajniško poročilo o gospodarskem položaju našega sreza je objavljeno v okrožnici in na skupščini odpade. Vlaganje davčnih prijav Vsa podjetja, obrti, odnosno vse osebe, ki se bavijo s samostojnim poklicem, in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in davku na poslovni prometi morajo do 31. marca t. I. vložiti pr, pristojni davčni upravi prijavo o dohodku in poslovnem prometu, ki so ga dosegle iz teh poslov in opravil v poslovnem letu 1933. S pridobnino je obdavčen enoletni čisti dohodek, ki se dobi, — ako se od kosmatega dohodka odbijejo izdatki, — ki so potrebni za vzdrževanje podjetij, obrta ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obitelji in drugih oseb se ne smejo odbiti od kosmatega dobička. — V istem času je treba prijaviti tudi rentnino.Vložiteljujprijave se potrdi pre jem.jOpozarjamo, da je treba gornjo prijavo za pridobnine napraviti na novih, za to prikrojenih tiskovinah. Vse prijave, ki so bde vložene zadnji čas še na starih tiskovinah, so potemtakem neveljavne in je treba napraviti novo prijavo. Nujno bi bila potrebna prepoved uvoza krompirja v Jugoslavijo. Kakor znatno poteče 31. marcem prepoved za uvoz krompirja. V Slavoniji, Srbiji in tudi v Dravski banovini so še velike zaloge krompirja. Ker so producenti v strahu radi uvoza tujega krompirja, polagajo svoje zaloge živini in deloma prodajo po minimalnih cenah za industrijski krompir. Vsled tega utrpi gospodarstvo veliko zgubo. Nujno je torej potrebno, da se takoj prepove vsak uvoz krompirja tudi zgodnjega, ker bo sicer cena krompirju še bolj padla in bo s tem naše gospodarstvo še bolj udarjeno. Vrednost denarja BIRMRNCI, ŽENINI IN NEVESTE popust za vsa darila ali popravila, ki se strokovno izvrie v prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem B. RANGUS, KRANJ velika izbira ur, zlatnine, are- Kupujem staro zlato, brnlne, očal, toplomerov itd. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 para. Najmanjši znesek pri teh oglasih je 6 Din. — Oglas se plača pri predaji naročila. Za odgovor treba pri-_ ložiti 2 Din v znamkah. Sprejenmam kruh v peko ob 8, 11, 14 in 17. rri. Cena 50 para od ko-mada. Priporoča se Alešovec, Kranj. Brezposelni intelektualec kupi dobro ohranjeno temno obleko srednje postave. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „200— Za velikonočne praznike se priporoča cenj. občinstvu brivski salon v _Cerkljah Benar Stanko. OTOMANE, DIVANE, MODROCE in vsa v stroko spadujoča dela. Vam nudi najceneje, ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Pri Jazbecu v Kranju 100 Največja trgovina z izgotovljenimi oblekami na Gorenjskem. Obleke za dečke in deklice po čudovito nizkih cenah. Zaloga manufakturnega blaga, srajc, kravat itd. - Velika zaloga klobukov. jugoslovanske borze za devize so notirale dne 16. III. 1934 za 1 francoski frank 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 italijansko ii o 1 češko krono 1 nemško marko 1 Švicarski frank 1 belgijski frank 1 holandski goldinar Avstrijski šiling pa v priv. prometu Din 9 20. ) in 2'2b „ 175 — „ ' 34-15 294 143 „ 1360 „ 1113 „ 8— „ 23t0 je notiral Z 28-6% na- plaöilom Nur. banke 290 22487 43 88 3 77 1-83 17 47 14-30 10 28 29*68 Botri in botrlce ! Za vaše birm-mce in birmanke vam nudimo letos posebno veliko izbiro blaga za fantovske in dekliške obleke. — Sukno za fantovske obleke od Din 20-35. Velika izbira svile in volnenega blaga za dekliške obleke od Din 12-35. Bogata zaloga prvovrstnega angleškeg« in češkega kamgarna 2e od 50 Din naprej. — Najmodernejše volneno blago za ženske obleke in plašCe že od Uin 25 naprej. NajveCja Izbira svilenih rut na Gorejskem, še od Din 20 naprej. Preden se odločite za nakup, si oglejte našo veliko zalogo in prepričajte se o nizkih cenah l Priporoča se vam Logar & Kalan, Kranj manufakturna trgovina - lastnik SrečkoVidmar Splošno znana Prešernova klet nasproti trgovine Andrašič, Vam nudi za praznike domači rofoska, nadalje črno, rdeče in belo vino od 8 do 10 Din, olivno olje, domače žganje po najnižjih cenah. Pri večjem odjemu popust. Priporoča se ANTON KRALJIC, gostilničar in trgovec z vinom v Kranju Zgubljen jc denar, L t Z go, ako Vam obleka ni dobro napravljena. — Po najnovejši pariški modi in najceneje Vam jo naredi krojaški salon SLABE LUDVIK, Kranj, Glav. trg 116 Sprejemališče perila v pranje in svetlo-likanje ter kemično znaženje oblek za Šimenc, Ljubljana. njigarna Ilirija Kranj Glavni trtf priporoča nakup knjig, Šolskih In pisarnlikih potrebščin. — Prodaja na debelo In na drobno Usnjarska m čevljarska zadruga Runo priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Posetite nas! PX oren i 1 I PRILOGA »GORENJCA" c avec Za delavski praznik sv. Jožefa izdala strokovna skupina Jugoslovan, strokovne zveze v Kranju Škof Gregorij kranjskemu delavstvu Delavstvo se danes, kakor že doslej desetletja, bori, da si pridobi položaj, ki jo človeka, po božji podobi ustvarjenega, primeren. V to je potrebno, da ima delavec trajen, za se in za družino zadosten zaslužek, da mu je zagotovljena pomor v slučaju brezposelnosti in končno, da je preskrbljen za starost in onemoglost. Dokler delavec tega ne doseže, ne more biti povsem zadovoljen, ne more mirno in z zaupanjem gledati v bodočnost. Za tak položaj se bori vse delavstvo, a z različnimi sredstvi. Uspešno bo le tisto sredstvo, ki zdravi zlo pri korenini. Vse zlo, ki danes tare delavstvo, izvira iz materialističnega svetovnega nazira-nja. Kapitalizem in socializem (marksizem) rasteta iz iste korenine. Nobene bolezni ni mogoče ozdraviti z istim strupom, ki je bolezen povzročil. Najti se mora protisredstvo. Radi tega marksizem nikoli ne more delavstvu trajno zboljšati položaja. Saj novejša zgodovina dokazuje, da rodi marksizem samo novo vrsto kapitalizma z drugimi ljudmi na čelu, duh pa je ostal isti, materialistični. Naše sredstvo, s katerim bomo uspeh gotovo dosegli, je dosledno krščanstvo v duhu evangelija. Dobro se zavedamo, kako težavna in dolgotrajna naloga nas čaka, skoro kakor apostole ob začetku cerkve. Najprej moramo svoje mišljenje in svoje življer je urediti čim popolnejše po evangeljskem nauku, potem pa moramo z besedo in z zgledom vplivati na vso okolico, da se dejansko pokrist-jani naš sodelavec in naš delodajalec. Kdo dvomi, da je to težko delo? A naše zaupanje ne sloni samo na naši človeški slabosti, ampak še bolj na božji moči in vplivu njegove milosti, ki naše napore spremlja. — Zaradi tega pa upamo na končen uspeh in gremo s to trdno vero in zaupanjem na delo, ki ga bo Bog blagoslovil. V Ljubljani, 8. marca 1935. Dr. Gregorij Rozman, škof. Srečko Zumer, preds. JSZ: Delavstvo, zavedaj v bodočnosti! Večkrat čitamo v časopisih, da pripada delavstvu bodočnost in da je ono kovač bodočega blagostanja človeške družbe. Resnice in važnosti teh besed pa se mora pred vsem zavedali delavstvo samo, ker le tedaj bo res postalo to, česar bodočnost od njega jpričakuje. Nihče drugi ne more pripeljati človeštva iz kaosa spet k sreči in zadovoljstvu kot edino le del. sloji. Napuh, lakomnost, nečistost, nevoščl livost, jeza. lenoba, ki so gonilna sila sedanjega časa. so spremljevalci kapitalističnega družabnega reda. Ni ljubezni, ne bratstva, ne usmiljenja, ne pravice razen pri tistih, ki trpe krivico. Žrtev tega strašnega »ustošenja človeških src je naravno delavstvo. Nima ne posestva, ne premoženja, odvisno je dan za dnem od svojih izkoriščevalcev in le od dneva do dneva ohranja svoje borno življenje, ki se marsikomu v skrajnem obupu zagreni. Toda delavec ima silno moč v svoji zavesti, da je človek prav tako kot vsak drugi. V tej svoji zavesti, ki korenini v večnih resnicah, se prerojeno v svojih-srcih, prosto vsake kapitalistične omame, dviguje in zahteva drug družaben red. ki bo slonel na ljubezni in pravici. Pri tem svojem velikem ustvarjanju novega družabnega reda, ki se stvarno odraža v vsakodnevnem boju v Jugoslovanski strokovni zvezi, ne smemo poznati kakih kompromisov z otroki preteklost i, ampak moramo imeti pred očmi edino le novo stavbo, na katero moramo in bomo doprinesli svoje žrtve. Veliko vzbuja naše delo nejevolje, jeze. sovraštva, obrekovanja in maščevanja v stari človeški družbi, toda vse to ne sme motiti zidarjev bodočnosti. S pogledom, uprtim edino le v bodočnost, moramo kovati novo življenje, sloneče na pra-v ici. Naše krščansko socialistično delavstvo ima tli svojo veliko nalogo in nujno smo pozvani, da pokažemo, kaj zmoremo in koliko veljamo. Po svojih načelih, ki temeljijo v Kristusu, imamo vse pogoje, da to svojo nalogo izvršimo v polni meri. V zavesti, da je človek otrok božji in ima kot tak vso pravico do dostojnega življenja, imamo oni silni motor, ki nas neprestano sili k delu in nam ne pusti nobenega odmora. S se svoje naloge svojim delom bomo izvojevali človeški družbi pravico od spodaj navzgor, naj-preje prizadetemu delavstvu. Z zadovoljstvom v delavskih vrstah se bo zopet povrnilo blagostanje tudi v kmetske in obrtniške vrste, katerega bodo črpali iz delavstva, ne pa od zgoraj iz kapitalizma, ki je z delavstvom vred ugonobil tudi nje. Naše dehivstvo vrši to veliko nalogo že od časa, ko je dr. Krek vrgel med Slovence idejo delavske organizacije. Ni delo v preteklosti dozorevalo tako. kakor bi moralo. Preveč je imelo na delavstvo vpliv meščanstvo, ki ga je odvračalo na vse načine od udejstvovan ja v njegovi lastni delavski organizaciji. Toda čas je močnejši kot pa so mnenja meščanstva o delavski organizaciji in njenem pomenu. Delavstvo čas razume in gre preko vseh uazadnjakov s svojim delom na dnevni red in vrši svoje poslanstvo v polni meri. Želimo le. da nas pred vsem delavstvo prav razume, se nam pridruži in z nami vred bije ramo ob rami boj za pravico, za novo človeško družbo, v kateri bo spet sreča in zadovol jnost. Jože (»ostinčar: Dr. Janez Ev. Krek Pisati ali govoriti o dr. Janezu evangelistu Kreku ni posebno lahka naloga. Dr. Krek je tako splošen in njegovo delo tako veliko in raznoliko, da ga nihče ne more dostojno pomenu in velikosti pravilno opisati. Dr. Krek ie bil za naš narod neka posebnost, neki genijalni duh gospodarske in moralne vsevednosti in spoznanja socialnih potreb in pripomočkov. Krek se je rodil dne 27. nov. 18b> pri Sv. Gregorju na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče učitelj. Temu dečku rojenice niso uasule v zibelko in na življenjsko pot cvetic lahkega in udobnega življenja. Le rojenica Modrica ga je posula z genialnostjo spoznanja družabno gospodarskih potreb in moralno gospodarskih pripomočkov. Pri Sv. Gregorju sta se rodili očetu Valentinu še dve hčerki: Zofka in Gilka. Pozneje je bil Valentin Krek na lastno prošnjo premeščen v Komendo TVitoH- ske plače je imel letno 173 gl. 53 kr., drnuna je štela osem članov. Izlnavedenega lahko ume varno, da je bila Krekova mladost obdarovana z vsemi Jdobrotami" proletarca. Ni dvojbe, da je že v mladih letih v težki presku-šnii sebi stavil vsesplošno vprašanje: Zakaj je tako;' Na to vprašanje mu je dara Ofteovor njegovo genialno lazuine-v iintf n^Kftvf-n^crn k n ni i n 1 i st ir• neira STO-sp^darstva. Tu je videl na eni strani zu-Ijave roke, potne obraze, od truda izmučena telesa in od skrbi zmedene duše delavcev, kmetov in obrtnikov. I i ljudje so ob težkem delu trpeli Splošno pomanjkanje in lakoto. Na drugi strani je pa opazil nekaj ljudi, ki so brez truda uživali sadove dela siromašnih delavnih staiiov. Videl je, da se ob trudu delavnega ljudstva piisejo gotovi ljudje v izobilju vsega pozemeljskega naslajanja, ljudstvo samo pa silo trpi. Tu je črpal Krek ono silo, s katero je pozneje oral med Slovenci socialno ledino. Dr. Krek je bil našemu narodu genij, ki je ljudstvu pokazal pot iz kapitalističnega gospodarstva. Bil je genij ljubezni do naroda, ki mu je prinesel in podaril sredstva za novo socialno in zato v resnici narodno gospodarstvo. Kaj bi bilo danes pri nas z delavskim vprašanjem, da ni bilo Kreka? Socialna demokracija bi tega nikdar ne bila razvila tako, Kakor je razvito danes. Kje bi bilo kmetijsko, delavsko in obrt no-rokodelsko ter kreditno zadružništvo? To je Ustanovitelj JSZ dr. Janez Kvnngeiist Krek. način, po katerem morejo delavski stanovi, ako se zavedajo, voditi brez tuje primesi in kapitalizma popolnoma v demokratično kolektivnem smislu svojo usodo. Zadružništvo je samo v sebi sposobno prevzeti vsako proizvodnjo in oddajo izdelkov, njih prevozu jo in razdelitev. Da ne gre še vse miselno z združenimi močmi, so krive stare kapitalistično liberalne ideje zasebnega gospodarstva, ki so se ukoreninile v ieku časii tako, da so postale običaj. Toda čiinda-1 je večja zavest vrednosti osebnega dela in čimvečja izobrazba delovnega ljudstva mora premagati osebno sebičnost. Sedanja kriza denarnega zadružništva naj bi bila kažipot za prihodnost, da se denar nalaga v domača zadružna podjetja, ne pa v tuja kapitalistična. Da ie bila gonja /a uesocinlno velikim obi-estimi, ki so jo vprizorili bun-karji. ki so imeli v svoji oskrbi tudi ogromne vsote zadružnih vlog in s« jih v smislu kapitalizma ra/.metali drugim tujim bankam in industriji proti neprimernim obrestim. v veliko Škodo, kakor kaže današnji gospodarski zastoj. Sedaj menda ni obresti in ne kapitala. \ se je zamrznjeno! Dr. Krek je v svojem delu imel pred seboj rečenico: „V počitku je naZadOVa-ii ir>" .._inniiiiiiii inlii—ur' Jninl JUGOSLOVAN STROKOVNA ZVEZA V KRANJU priredi na praznik sv. Jožefa 19. marca 1934 v Kranju delavski dan Spored: Ob 8 v župni cerkvi sv. maša z delavskim govorom (tov. dr. Pavel Simoneič) Ob 9 v dvorani Ljudskega doma delavsko zborovanje. Govori dr. Albin Šmajd in zastopnik centrale JSZ. Ob pol 16 v Ljudskem domu slavnostna delavska predstava socialne drame ..Boštjan iz Jredmestja". — Izvajajo člani SZ. Krstna predstava, prvič s v slovenščini: Delavci in delavke, pridite na sv. Jožefa v Kranj, da skupno z ostalim delavstvom manifestirate svojo zavednost in pripravljenost, boriti se za svoje pravice! V naše vrste spada tudi mali človek s kmetov in obrtnik ter nameščenec, ki a današnje razmere prav take tlačijo, a se z nami vred bori za boljši kruh! i odmora. Brez dela Kreka ni bilo dobiti. Sedeč v svoji sobi je pisal za liste o raznih panogah socialnega vprašanja ali pa je študiral in razmišljal o spopol-nitvi že ustanovljenega. Saj je pa njegova genialna pridnost prinesla slovenskemu ljudstvu toliko koristnega, da se moramo vprašati: Da li je to mogoče? Bil je leta 1894. ustanovitelj delavskega društva »Slovensko katol. delavsko društvo v Ljubljani",iz katerega je izšla sedanja Kršč. soc. delavska organizacija in smelo trdim, da v večji meri tudi razne druge organizacije. — S Krekovo vztrajnostjo in pomočjo je bila ustanovljena 1897 1. »Slovenska kršč. socialna delavska zveza", ki se je spremenila kasneje v »Kršč. socialno zvezo" kot matico prosveinili društev. Dr. Krek je pred vsem mislil na mladino, zato je za mlade fante ustunovil ..Poučno in zabavno delavsko društvo". Dalje je Krek poklical v življenje »Katoliško društvo za delavke", kateremu je bil dolgo vrsto let predsednik župnik Rozman pri sv. Jakobu v Ljubljani. Krekova zamisel je bila tudi »Podporno društvo tobačnih delavcev", ki je štelo nad 1600 članov. Sodeloval je Krek tudi pri ustanovitvi »Prvega ljublj. delavskega kon-zumnega društva', in »Slovenskega delavskega stavbnega društva", ki je postavilo delavcem lepo število domov. V vseh navedenih društvih je Krek sodeloval z predavanji in nasveti: pri Kršč. socialni zvezi in del. stavbnem društvu pa tudi kot odbornik in predsednik. I udi Jugosl. sirokovnu zveza je zamisel Kreka. Dr. Krek je veliko mislil tudi na organizacijo obrtnikov, ali to ie trd oreh. Obrtniški lahkoumni podedovani »ponos" je vkljub vsem poskusom prepre-cil obrtniške organizacije. — Tedai so bili še napol dobri Časi. rokodelski obrtniki pa še niso čutili potrebe organizirane skupne obrambe. Koliko je storil dr. Krek na prosvetnem polju, ki mu je bilo zenica v očesu, ne bo nikdar odkrito. Večer na večer je imel predavanja, socialni pouk, seje, razne sprejeme sodelavcev; pisal je članke za razne liste in razprave za strokovne in leposlovne liste. Nedeljo za nedeljo in v praznikih je imel politične shode in po društvih predavanja o pomenu obstoječih organizacij in potrebi novih. Pri tem pa je bil vedno dobre volje, vedno razpoložen za šalo in koristno delo. Do revežev je bil usmiljen in radodaren Razdal je vse kar ni imel na sebi, tako. da sam ni imel kai _1 1 _ i Če rabite (epih, okusnih pletenin, pTpuy!ču3i k nalili Največjo izbiro modnih pletenin za dame, gospode in dtco lastnega izdelka v prznano lepi izvedbi Vam nudi ugodno prva kranjska pietilnica Kranj na Roženvenskem klancu v lastni trgovini Podružnica trgovine na Stari pošti Obleke in druge novitete tudi po meri! Gostilna »Ljubelj" nudi cenjenim turistom in potnikom vsak čas topla in mrzla jedila kakor tudi pristna vina po najnižjih cenah. Priporoča se ANA ŽAGAR, gostilna, TRŽIČ Tujske sobe Točna postrežba £e pridete v Luko, obiščite staroznano pekarno in prvovrstno slaščičarno VIKTOR ŽUŽEK Za turiste dober domači kruh NaSa Specialiteta: loS-e preste. Velika izbira tort in drugih sladčic. BT/SP 3E Kmetovalci! Kakovost vaših pridelkov izboljšate z uporabo superfosfata znamke HRASTNIK, ki ga proizvaja domača Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d., Hrastnik. Nikjer ne boste za velikonočne praznike tako postreženi, kot pri znani tvrdki I. JERŠIN, KRANJ Nudi vam prvovrstno prekajeno meso, šunke, vratove, kare, rebrca itd. kakor tudi sveže meso pitanih volov, prašičev in telet po zmerno nizkih cenah. Priporočam se! Janko J^ant J{ranj Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo. Telefon št. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ Vaša obutev za veliko DOČ čevlji znamke »Jadran* Cene ponovno znižane! Oglejte si naše najnovejše modele! Bogata izbira vseh vrst čevljev za birmance. — Podružnice: Kranj - Gl. trg, Kamnik, Jesenice, Ljubljana Jadransko-posavska čevljarna, Kranj y ZA VELIKO NOČ moške srajce - kravate - nogavice - naramnice - ovratniki - čevlji damsko svileno perilo - nogavice - rokavice - torbice - šali - čevlji Moške srajce Delavske z ovratnikom Din 20'-, boljše Din 24'-, fine bele pisane Din 26*-Bele brez ovratnika Din 33"-, boljše Din 40-, najfinejše Din 49'-Boljše: 1 ovratnik, dvoj. manšete Din 39*-, gladke popelinaste, 2 ovratnika Din 55'-Fine iz svil. popelina, 2 ovrat, črtasti vzorci Din 65'-, 75'-Krasne iz pravih angleških popelinov od Din 90*- do 180'-Sportne z žepi in samoveznico Din 30'-, 48'-, 54'-Najfinejše, mrežasto tkane, vzorčaste Din 120'- IZREDNA PRILIKA! 300 srajc iz finega popelina in cefirja z 2 ovrat., dvojnimi manšetami. lepi vzorci, radi opustitve kvalitet samo po Din 65 - Spodnje hlače: delavske, dolge, gladke Din 13-; črtaste Din 18-, 22'-; fine bele s portami, dolge Din 30-, 30-; kratke Din 22-. 26-_ Perilo po meri v 24 urah ! Kravate: svilene, v lepih vzorcih Din 10-, 12*-, 15-, 25"-, 30-Naramnicc: že po Din 10-, 15-, 20-, 25-N*»qav'ce: gladke enobarvne Din 3-, 5'-; melirane Din 6"-, 8' mešane Din 7-, Vt- ; iz najfinejšega tiora Din 12- _ 35- vzorčaste, s svilo za delavnik, črtaste Din 6 50, 750; s svilo 950, 17'-; iz dobrega flora Din 8-, 10-, 15-, 18'-, 25-svilene, moderne Din 10'-, 18'-. 24'-, 27'-, 35-; UF Din 48'-. 51- Damske nogavice: Dnmske rokavice: rumene ali barvaste, modne Din 10'-, 15'-, 18'- Damsko svileno perilo: vse številke Din 18'-, 25- Kombineže Din 35-, 45'-, 55'-; svilene reform hlačke, Kupujte samo čevlje domačega izdelka! Ivan Savnik - Kranj Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik. 9BHSI 3 jati !__. .ho.^u' " 22 '-noi,^ Ni mogoče popisati zla in strahot in prekletstva, ki ga nosi s seboj strašni rnamonizem. Neskončna falanga proletariata, pomanjkanje sianovanj, omejevanje rojstev, neznosni davki, večno medsebojno nezaupanje, medsebojno oboroževanje, to so vse posledice mamonističnega gospodarstva. Poudarjamo: kapitalistični gospodarski red ni sam v sebi nemoralen in zato obsojanja vreden. Obsojanja je vreden tedaj, kadar delavca samo izkorišča in ga sebi zasužnji. Zavreči in obsoditi moramo oni kapitalistični gosp. red, ki napravi čim večji prof it za edini cilj svojega obstoja, ki zavrže človeško dostojanstvo, ki tepta pravico in ljubezen. Obsodbe ie vreden oni kapitalistični gospodarski red, ki zasužnji vse, delavca, ljudstvo, družbo, državo, in stremi za brezmejno močjo. To ie oni grozni rnamonizem, ki so ga delavske množice že stokrat in stokrat preklele. To ic oni kapitalistični gospodarski red, ki ne mara upoštevati socialnih zakonov, ki so bili dani v obrambo delavstva, in se takim zakonom posmehuje. To je oni brezsrčni kapitalizem, ki ne pozna nobene vesti, ki hoče iz gospodarstva izriniti človeške in božje zapovedi, da more sam čimbolj nemoralno živeti. To je oni brezsrčni kapitalizem, ki hoče izločiti iz gospodarskega življenja vero in moralo in s tem seveda vsako pravico in ljubezen. Ali naj delavstvo to brezsrčno početje mamonizma gleda le od strani': Delavčeva sveta pravica in dolžnost je, da se strokovno organizira in se bojuje proti poganskemu mamonizmu. Zaradi tega: Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Jugoslovanska strokovna zveza v Kranju J. S. Z. v Kranju do lanskega leta ni obsto-jalu. Ob volitvah v Del. zbornico je delavstvo krščanskega svetovnegu naziranja svojo strok, organizacijo bridko pogrešalo. Rezultat volitev je to jasno pokazal. JSZ je dobila le malenkosten odstotek glasov. Vse drugo je bilo rdeče in deloma tudi plavo. Kljub temu pa, da je bil Krm j skoraj lGOe. Pred vse.j. ti razlnri so napotili nekatere delavce in prijatelje delavstva, da so začeli misliti na ustanovitev svoje krščanske strokovne organizacije, to pa pred vsem zato, da se krščansko misleče delavstvo organizira v svojo organizacijo in da se končno vendar začne resno delo za zboljšanje delavskega položaja. Prvi sestanek JSZ se je vršil 19. nov. 1933. Udeležili so se ga delavci, po številu 32, zastopnik JSZ tov. Lombardo, urednik Slovenca Fr. Terseglav in dr. Anton Megušar iz Kranja. Tedaj je bil storjen prvi resni korak za izvedbo JSZ v Kranju. Organizacija pa tedaj še ni bila pravno potrjena, šele po preteku pol leta je oblast organizacijo potrdila. Pravo strokovno delo se je začelo z ustanovnim občnim zborom dne 29. marca 1934. Organizacija je tedaj štela okoli 60 članov. Ti fantje in dekleta so tako tvorili temelj razvoju JSZ v Kranju. Prvi korak k resnemu strokovnemu delu pa je bil narejen^ na odborovi seji 21. julija. Tedaj smo zvedeli o nameravanem znižanju plač delavkam v tovarni Ika v Kranju. Delavke so se vabilu JSZ odzvale in se udeležile sestanka v Del. domu, kjer so se v svrhu obrambe svojih pravic sklenile celokupno organizirati. Takoj naslednji dan so stopile v „divji" štrajk, ker jim je tovarnar razglasil znižanje akordnih postavk. Tri dni je tovarna stala. Delavke so se v tem času organizirale. JSZ je s pomočjo srezkega načelstva zadevo začasno rešila in delavkam zasigurala še 14 dnevno ne-znižano plačo. V tem času naj bi se pa vodila pogajanja za končno rešitev. Ker v dolo-čenom času ni bilo uspešnega zaključka pogajanj, posebno še, ker je JSZ v imenu delavstva predložila osnutek kolektivne pogodbe, ki naj delavstvu zagotovi primerne plače in uredi delavno razmerje, je sresko načelstvo predlagalo rok za sklenitev kolektivne pogodbe do 15. septembra. Na ta dogovor so pristali in ga podpisali podjetje, Zveza industrijcev. Del. zbornica in Inšpekcija dela. JSZ kot zastopnica delavstva dogovora ni podpisala, ker se ji je zdel zaradi konca sezone predolg. V tem času do 15. septembra so se vršila pogajanja, ki pa zaradi odpora podjetja niso imele uspeha. Podjetniku se je posrečilo pogajanja zavleči in tako je prišel 15. september in kolektivne pogodbe še ni bilo. Delavke so z nestrpnostjo zasledovale ves potek pogajanj in v razburjenju zaradi podjetnikovega izmikanja in zavlačevanja zahtevale krepkejših sredstev za dosego svojih pravic. Na sestanku 15. septembra jim je org. referent za Iko sporočil o brezuspešnosti pogajanj. Nato so se delavke odločile za stavko, ki so jo začele dne 17. septembra. Zdaj je nastopil čas trdega dela in velike požrtvovalnosti za člane JSZ v Kranju. Treba je bilo stavkujoče delavke finančno podpreti, da se jim zaradi pomanjkanja dela ne bo treba ukloniti. Kranjska JSZ je dala vse svoje prihranke, pomagala je centrala in končno so še ALBIN člani nabirali podporo po Kranju, tako da so delavke dobile 7064 Din podpore. — Stavka je trajala dva tedna in pol. Sredi drugega tedna je postal polo/aj nevaren. Podjetje je ostalo trdo delavke so začele obupavati nad uspehom. In zgodilo se je tisto sredo, da je šlo nekaj delavk prosit podjetnika, naj jih sprejme nazaj. Strajk se je pričel lomiti. Podjetje je pričakovalo, da bodo delavke čez dan ali dva na kolenih, ..prijatelji" delavstva so razglašali, da ho dru^i dan štrajk zlomljen. To nevarno situacijo so rešile zavedne delavke, ki so še delale v podjetju. V četrtek je še 9 delavk zapustilo delo in s tem je bil uspeli štrajka zagotovljen. Sele s tistim dnem je podjetje spoznalo, da močni volji organiziranega delavstva ne ho kos in da se bo le treba na kak način poravnati. Sklicana so bila zadnja pogajanja. Bila so zelo napeta in burna in končno je le podjetje podpisalo dogovor, s kuterim zagotavlja delavstvu do 31. decembra 1934 nove plače, ki so bile v celoti — namesto prvotnega nameravunega znižanja — bile zvišane za 6 do 7 odstotkov. V dogovoru se je podjetje tudi obvezalo, da ne bo proti delavkam izvajalo nobenih kvarnih posledic. r Tako je bila borba delavk zaključena s pre-cejšnjirn,*dasi ne popolnim uspehom. Kolektivne pogodbe niso dosegle, ker se je sezona tedaj že bližala koncu in ker je podružnica Ike v Kamni gorici s svojim delom kranjskim delavkam zelo otežkočala položaj. Na ta način jfe imel podjetnik veliko ugodnejši položaj. Tovarna .Jka" pomeni za kranjsko JSZ ognjeni krst na polju strokovnega dela. Organizirano delavstvo je tedaj res občudovanja vredno nastopilo za svoje.pravice in se ni ustrašilo najhujše reakcije. Ugotavljamo tudi, da je bil to prvi štrajk v Kranju, ki se je uspešno končal, dočim so bili prejšnji, ki so jih vodili rdeči, zlomljeni. — Prav s to junaško borbo delavk je kranjsko delavstvo dobilo upanje na boljše čase in zaupanje v strokovno organizacijo, ki ga je zaradi nedelavske politike rdečih in pla-vih že skoraj popolnoma izgubilo. Se nekaj je ob tej priliki spoznalo kranjsko delavstvo: V času, ko so bile delavke v Ika v najhujšem boju proti kapitalu in ko je uspeh nihal sem in tja, so jim padli v hrbet plavi in rdeči. Doživeli smo tako nečastne napade s strani teh dveh organizacij, da bodo za vedno napisani kot črna, sramotna stran kranjskega delavskega gibanja. Kdor se hoče o tem prepričati, naj vzame v roke tedanje številke „Delavca" in »Delavske politike" in videl bo, da niti kapitalistični tisk ni nikdar tako nečastno napadal strokovnih organizacij in delavstva, ki se bori za svoje osnovne pravice. Prav zaradi takega nedelavskega ravnanja se je kranjsko delavstvo začelo obračati od plavih in rdečih in vstopati v vrste JSZ, kjer edino vidi pošteno, brezkompromisno in požrtvovalno delo za delavske pravice. Drugo važno delo kranjske JSZ je bilo prirejanje sestankov in organiziranje delavstva na deželi in po tovarnah. Sestankov smo imeli nad 100. Prav tako se je dvigalo število članstva. V času najhujših borb v Ika je naraslo na 400 članov, danes ga je pa že čez 600. Sestanki so bili prav zanimivi. Večkrat smo naleteli na zagovornike drugih strokovnih organizacij, večinoma pa smo spoznali, da je glavna ovira delavski zavednosti brezbrižnos* de- FOTO-ATELJE JANKO KRAMAR KRANJ - PREŠERNOVA UL. fotografira prvovrstno in po zmernih ■ Jm jW Esc fpr m cenah, izdeluje amaterska dela in ostalo. konfekcijska trgovina Za nakup manufakturnega blaga se priporoča lavstva in obup nad slehernim zboljšanjem položaja. Temu je krivo to, ker so delavske organizacije v Kranju doslej mislile, da je dovolj, du delavci od časa do časa slišijo navdušen de-inagoški govor proti debelim kapitalistom in farjem in da ob volitvah oddajo svoje glasove za nje — drugo pu so puščale v nemar. Tako je delavstvo prišlo do prepričanja, da vse organiziranje nič ne pomaga in da je sploh ves napor zastonj, kvečjemu so pričakovali, da ga bodo delavske organizacije izdajale in izrabljale v razne politične namene. Posebno zanimiv je bil delavski sestanek v Predosljah, katerega »o ««e v pretežni meri udeležili kranjski marksisti. V zgodnjem jutru so romali z voditelji na čelu iz Kranja v Predos-lje, da bi od kranjskega delavstva odvrnili pretečo „belo" nevarnost. Na sestanku se je vnela zunimiva debata o delu in nedelu strokovnih organizacij, posebno rdeče, in o idejnih smer-nicah rdečih. Rdeči so tajili Marksove nauke in njihovo i/.vujanje, dočim belim niso mogli dokazati niti ene črne pike. To je bilo prvo srečanje z rdečimi, ki so pa odšli s sestanka z velikim moralnim porazom. — Spet smo se na drugih sestunkih srečali s plavimi. S svojim nastopom so se pa vedno le osramotili in izgubili še tisto peščieo simpatije, ki so jo med delavstvom imeli. Jasno srno pa videli že ob volitvah v Delavsko zbornico in tudi pozneje, da jim ni za dobrobit delavstva, ampak du med delavstvom le delajo razdor. Tako ima kapital lahko pot s svojo reakcijo proti delavskemu pokretu. K ruznim njihovim praksam se bomo še ob priliki povrnili... Z novim letom je prišel boj za volitve obratnih zaupnikov. Jugoslovanska strokovna .zveza je postavila svoje kandidatne liste v tovarnah Jugojmina, Jugočeska, Tekstilindus, Zabret in v tiska|-ni Tiskovnega društva. Posebno zanimive so bile volitve v Jugobruni. Zadnji trenotek so razveljavili zaradi nekaterih nepravilnosti našo listo in niso dali potrebnega časa za popravek. Na ta načn sta ostali samo listi plavih in rdečih. Volitve so se vršile prav burno. Večina delavstva JSZ sploh ni šla volit, ostali pa so glasovali neveljavno. Tako se je zgodilo, da se rdeči dobili pri čez 1000 volivnih upravičencih okoli 400 glasov in s tem 13 zaupnikov, plavi s KM) glasovi 3 zaupnike, neveljavnih glasov pa je bilo 150. Na ta način je ostala večina delavstva brez svojih zastopnikov pri podjetju. Delavstvo je vložilo proti volitvam pritožbo na Inšpekcijo dela zaradi raznih nepravilnosti pri volivnem postopku. Rešitve še ni bilo, ker se še vedno vrši preiskava. Volitve v JugOčeski so pokazale pravo sliko. Od lanskih 15 so rdeči letos dobili samo 6 zaupnikov, beli šest, plavi pa tri. V Tekstilindusu je ravnatelj Delav. zbornice Kopač kljub temu, da smo mi vložili volivni odbor za izvedbo volitev v dogoru s- podjetnikom zmašil skupaj nekako kompromisno listo vseh treh organizacij, dočim bi bil volivni izid pb- Delavski mladini Premnogokrat se sliši in ponavlja izrek: »Mladina je up in cvet naroda!" Ta izrek velja tudi zate, delavska mladina, ki že sedaj v mladih letih trpiš in vidiš ter okušaš vso strašno in trpko borbo življenja. Ti si up in cvet svojega stanu. Mnogokje smo odrinjeni in zapostavljeni radi nizkega stanu, toda živeti moramo v živi zavesti, da smo tudi mi ljudje, da imamo svoje poslanstvo, ki ni nič manjše ali važnejše od drugih, ki ne poznajo borb in trpljenja življenja, in da smo z vsemi enakopravni po božji in človeški postavi. Ko smo to ugotovili je treba ugotoviti še to, ali se zavedamo svojega poslanstva in nalog, ki nas čakajo. Odgovor ni težak, a tembolj žalosten. Mogoče še ne uvidimo tega, toda človeku, ki se poglobi od časa do časa vase in gleda v preteklost in vidi sedanjost, s tem pa primerja naše zadržanje, z bridkostjo ugotovi, da imamo mnogo nerešenih vprašanj in težkih nalog, ki polnoma drugačen. Delavstvo v take zbaran-tane zaupnike nima zaupanja, zato jih tudi ne priznava in nimajo prav nobenega pomena y tovarni. V tovarni Intex so bile volitve fzvršene na prav originalen način v nasprotju z vsemi tozadevnimi zakonitimi predpisi. Delavstvo je proti novim zaupnikom naravnost sovražno razpoloženo. V tovarni Zabret v Britofu smo dobili 2 zaupnika in v Tiskovnem društvu enega. Te volitve so naia pokazale šele pravo sliko našega dela v preteklem letu. Lansko leto ob volitvah v Delavsko zbornico je bil Kranj skoraj 100 odstotno rdeč, letos ob volitvah obratnih zaupnikov, pa vidimo, da se je teh 100 odstotkov znižalo že na 50 odstotkov. To je čisto razumljivo. Za rdeča je doslej glasovala le nezavedna delavska množica, ki je verjela lepim geslom rdečih stuirugov, letos pa je JSZ že toliko dvignila delavsko zavednost, da zna delavstvo že sumo misliti in presoditi, komu naj odda svoje glasove. Delavstvo sodi organizacije po delu. Zato bodo zginile vse organizacije, ki zaradi svoje potresene taktike in prakse delavstvu samo škodujejo. Obdržala se bo le tista organizacija, ki tlela požrtvovalno, nesebično in pošteno za izboljšanj« delavskega položaja. Ta ugotovitev velja za vse organizacije. Po volitvah se je začelo v večjem obsegu organizirati tudi lesno delavstvo v Kokriški dolini. Delavci so sami prosili JSZ, naj jih sprejme v svoje vrste in jim pomaga do boljšega položaja. Danes ima kranjska JSZ močno organizacijo v Kokri in na Jezerskem. JSZ pa se je na razen na strokovnem udej-stvovala tudi na prosvetnem polju. Imela je lasten dramutični odsek. V preteklem letu je priredila več iger, s katerimi je tudi gostovala po drugih krajih. Večkrat smo imeli zanimiva delavska predavanja in filme. Strokovna organizacija moia skrbeti tudi za prosvetno izobrazbo delavstva. V bodoče bo za to skrbela posebno Mladinska zveza JSZ, ki jo bodo ustanovili 19. marca, in katere pravila obsegajo v najširši meri vse potrebno za delavsko duševno in telesno vzgojo. Če pogledamo x>»r"* flAMvn* nuar laoeh u ccCs&yikiA.. Podpiral je treznostno gibanje in je sam postal vzdržnik (abstinent). Videl je nesrečo pijančevanja in si je mnogo prizadejal za odpravo pijanstva. Dr. Krek je bil velik domoljub, iskren Slovenec in odkrit Slovan, toda ne ▼ poganskem smislu. Majniška deklaracija je biia njegova zamisel, ki jo je formiral Ju^oalov. klub v državnem zboru na Dunaju. Kot poslanec je v državnem zboru vršil vestno svojo dolžnost. Bil je spoštovan in upoštevan pri vseh stran- Dr. Krek je v kranjskem deželnem zboru izgovoril krilatico: „Od Triglava do Egejskega morja prebiva en slovanski narod". S tem je jasno pokazal v bodočnost. Njegova zadnja pot v Zagreb in Split je veljala Jugoslaviji. Krek ni bil kolebar, bil je mož spoznanja in krepke volje. Zmučen in smrtno bolan ie prišel iz Dalmacije v Št. janž na Do-enjskem k prijatelju župniku Ludoviku Bajcu, kjer je zapuščen od prijateljev, umrl dne 8. oktobra 1°-17 1. Letos 27. nov. bo 70letni rojstni dan dr. Kreka, narodovega učitelja, borcu in agitatorja za srečo slovenskega ljudstva. Minister n. r. Jože Gostinčar, predsednik JSZ. Janez Pestotnik: Cilji in pota krščanskega socializma Vsaka ideja in vsako gibanje ima svoje nasprotnike, tako jih ima tudi krščanski socializem. Nusprotnike krščanskega socializma delimo v dve vrsti. Prvi ga sovražijo in mu nasprotujejo, ker se boje za svoje imetje, za svoj boljši socialni položaj, ki ga imajo v današnjem družabnem redu. Ti se ne bodo nikdar sprijaznili z idejami, ki jih zastopa krščanski socializem, pač pa bodo vselej in povsod delali na to, da se ideje, ki stremijo za tem, da se današnji kapitalistični družabni red spremeni v socialnega, v kali /aduše. Nešteto primerov nam dokazuje, da kjerkoli se delavstvo zave svojih pravic, povsod naleti od podjetnikov na najhujši odpor. Vsak pokret, vsaka akcija zavednega delavstva rodi reakcijo v kapitalističnih vrstah. Na vse mogoče načine pritiskajo na zavedno delavstvo in večkrat se podjetniku posreči na ta način zunesti med delavstvo mulodušnost in nesložnost. To so ljudje, ki se ne bodo nikdar sprijaznili s kakim socialnim gibanjem. Njim ni mar, kaj uči pamet in kaj terja socialna pravičnost — Materialistični liberalizem je zavrgel vero v Boga, obrnil vso pozornost ljudi na čim lažje pridobivanje dobička na škodo drugih ter s tem pripravil tla sedanjemu kapitalističnemu družabnemu redu. Zato sinemo materialistično na-ziranje o/načiti kot eno najbolj splošnih in najglobljih ran današnje družbe. Drtigi nasprotniki krščanskega socializma se dobijo v delavskih vrstah. Pred vsem so to pri-padniki Marksovih idej. Pri/.navaja, da je današnja kapitalistična buržujska družba gnila do jedra. Mislijo pa, da nosi kapitalistični gospodarski in družabni red že šara v sebi kal neizogibnega propada. Oče materialističnega socializma, Karl Marx, je zatajil vero v Boga in nadnaravno življenje. On uči. da se mora človek boriti samo za dobrine tega sveta, ne priznava nad seboj Boga, posmrtnega življenju niti ne omenja. Zato marksizem sovraži vse, kar količkaj diši po veri. Saj je glavna parola Karla Marksa: Vera je opij za delovnega človeka. Ti nazori se ne dajo in se ne bodo nikdar dali spraviti v sklad z nazori, željami in težnjami tistih, ki motrijo vse človeško življenje na zemlji tudi pod vidikom večnosti. Krščunsko socialistično gibanje ni novo. Sredi preteklega stoletja, ko je socialna demokracija tičala še v povojih, so krščanski pionirji že delovali na socialrem polju. Staro krščansko socialno gibanje je slonelo na priznavanju obstoječega družabnega reda, hotoč ga sumo omiliti ter preosnovati v duhu pravega krščanstva. Cilj Tega gibanja je bil socialno pravičen družabni red vseh stunov. Naruščajoči kapitalizem, katerega ta socialni pokret ni mogel zaustaviti, pa je pripravljal tla socialni demokraciji, ki je ob danih razmerah pridobivala vedno več pristašev, dokler si ni med svetovno vojno osvojila vseh delovnih mas. Prišel je čas. ko bi bila socialna demokracija dolžna izpolniti svoje obljube. Izkazalo 4 je, da ni kos nalogi, ki jo je prevzela. Zmaielali-zirane delovne mase so najmanj zrele za pci-alizem, najmanj zmožne ustvuriti socialni Irn-iabni red. Socializem pomeni organizacije ki pa ne daje samo pravic, ampak nalaga tudi ud-govornost in dolžnost. Tega pa materiali^ ne razume. In prav to je za socializem najbolj (potrebno. Tu je mora! nustopiti krščanski socialilm. Ce bi krščanstvo v tem času največje sile ko je svet, tavajoč v najhujših zablodah, ne rodilo iz sebe zadovoljivega, modernim potre um odgovarjajočega socialnega nazoru, poten bi mu nasprotniki lahko očitali, da je zasta 'io. Zakaj, četudi je njegov cilj nudzemski, nora kc po-jo ied i . vendar nositi v sebi tudi zdravila za pozen težave in bridkosti. Radi tehničnega in gc darskega napredka je šel razvoj časa s pot, dokler se ni neposredno pred vojno in njo, zlasti pa po svetovni vojni jasno poka da je stari red nevzdržen, da je treba zgrtiliti mesto njega nove.ru, socialnim in gospodarit i m potrebam odgovarjajočega. Zato seveda ne rc več zadoščati splošno poudarjanje niifcla krščanske ljubezni in socialne pravičnosti. Na temelju krščanske ljubezni in socialne pra ič-nosti je treba postaviti določne in jasne zahteve, ki se jim bo moral ukloniti vsakdo, fidi tisti, ki se ne menijo za krščanstvo in* njegova na če hi. Tako je nastala poleg nauka o vsesplošni dolžnosti tudi zahteva po omejitvi zasebne lastnine, po socializaciji produkcijskih sredstev in podjetij, kakor tudi zahteva po najvišji premoženjski meji, ki bi onemogočila brezmejno kopičenje imetja v rokah poedineev, kar je glavni v/rok današnjega zla. V tesni zvezi z dejstvom, da vlada in odloča danes v vsem gospodorskem in družabnem živ-Ijeju namesto dela edino le kapital, je v današnjem času zelo vužno še drugo vprašanje, namreč delavčeva pravica do podjetja. Delavec je zlasti v industriji samo še delovna sila, prav kakor stroj. Plača se popolnoma podobno kot mrtvo blago, v njem tovarnar ne vidi človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato tudi nima nobenih pravic do podjetja, v katerem dela. Človek, ki je vložil v podjetje nekaj sto tisoč ali milijonov — pa niti ne ve, kje se to podjetje nahaja in kaj se v njem proizvaja, se smatra za njegovega gospodarja ali solastnika ter ima pravico vpraševati: Koliko kapitala pa so delavci vložili v podjetje, da zahtevajo pravico do njega? In vendar se vsakega izdelka, ki zapusti podjetje, drži delavski znoj ter se poznajo na njem oHtisi delavukih žuljev. '*•'' Kapital je potreben za produkcijo prav tako kot delo. Brez materije, brez strojev, tovarn itd. bi bilo gospodarsko življenje nemogoče. Toda v modernih podjetjih, tovarnah in strojih leži neizmerno veliko človeškega dela. Prav zato, ker je delavec položil v tovarne, stroje, izdelke vse svoje delo, ima neizmerno več pravice do tovarn in strojev, kot pa razni di Ini-čarji, ki niso žrtvovali za vse to niti ene potne srage. Prav v tem je največja nevzdržnost današnjega kapitalizma, da z delavskimi žulji, nakopičenimi v podjetjih, strojih itd., še nudalje izkorišča delavstvo, ki proizvaja najrazličnejše življenjske potrebščine, poleg tega pa mu brezobzirno odreka sleherno pravico do vsega tega. Ves moderni kapital je po ogromni večini privarčevan, ne od kapitalistov, marveč od delovnih slojev. f V dunušnjem času je delavstvo v resnici le delovna moč, ki velja v modernem gospodarstvu toliko, kolikor zmote, kolikor cene ima njegova produktivna sila. Pravice do podjetja, v katera vlaga vse svoje življenjske sile. pa mu kapitalizem ne priznava prav nobene. Delavec mora imeti pravico ne le do plače, ki jo dobi za delo, ki ga sproti opravlja, marveč čim dalj in čim več svojih sil je žrtvoval podjetju, tem več pruvic imu do njega. Te pravice mu ne sme nihče odrekati, najmanj pa tisti, ki niso žrtvovali podjetju nič drugega kot sadove tujega dela. Samo na sebi je to tako jasno in tako očivid-no, da mora uvideti in priznati vse to vsak pošten človek. Zato ni treba utemeljevati teh delavčevih pravic s svetopisemskimi izreki, zakaj utemeljene so že s človeškim razumom in vestjo. Upravičeno se delavstvo v današnjem času bori za pravico, ki mu po božjih in naravnih zakonih pripada. Delavstvo se zaveda, da kapitalisti ne morejo biti neomejeni gospodarji imetju. Zemeljske dobrine morajo uživati vsi ljudje. Kapitalisti v današnjem redu pa imajo v posesti ves kapital in so gospodarji nad usodo tisočev in tisočev delovnega ljudstva, ki je primorano živeti samo od svojega bornega zaslužka. Na ta način je kapital v položaju, da lahko vpliva na ves potek družabnega življenja prav kakor ugaja njegovim sebičnim namenom, ve da bi gledal na želje in potrebe širokih ljudskih plasti, v o, 1 v "\ . .O V*- Stotisoči in milijoni ljudi so izročeni danes na milost in nemilost ljudem, ki vidjo samo sebe in svoj profit. In prav iz tegu izvira tista nezadovoljnost širokih delovnih množic, \\ v v\v'*v \. \\ . •> \\\ ,v \ v \\i\>v\ > da tako re-šijo svoje bedno življenje. To je tisto gibanje svetovnega proletariata, ki s sovraštvom v snu hoče uničiti današnjo kapitalistično družbo. In kdo je tega kriv, da delovno ljudstvo ne vidi rešitve drugod k \ \ VV.S \ hoteč uničiti vse, kar je ustvarilo človeštvo v teku tisoč let? Kriva je temu današnja družba, ki ne vidi v svojem bližnjem človeka, ki je po božji podobi ustvarjen. Ta družba je razdelila svet v dva tabora. Na eni strani luksus, neizmerno bogastvo — na drugi strani pa milijoni bednih pro-letarcev, ki nimajo drugega kot svoje delavne roke. Sovraštvo in maščevanje je v človeških srcih. Tiste ljubezni in pravice, ki jo je prinesel na svet Kristus, ni več v človeških srcih. Glavno načelo tistega, ki je dal svetu pravico in resnico: „Ljubi svojega bližnjega kakor, sam sebe!" je današnje človeštvo pozabilo. Iz te zmešnjave vstaja krščansko socialistično delavstvo s klicem, da ne bo pravičnega družabnega reda vse dotlej, dokler se sedanja svoboda v zbiranju in prilaščanju zemeljskih dobrin, zlasti pa še svoboda razpolaganja z njimi, primerno, če treba tudi brezobzirno, ne omeji. Posamezni človek sme smatrati samo toliko naravnih dobrin za svoje, kolikor jih v resnici potrebuje zase in za svojo družino. Kdor ima veliko premoženja, ga je dolžan uporabljati tako, da ne bo imel od tegu koristi samo on, ampak tudi drugi ljudje. Čim več premoženja ima, tem manj je vse to njegovo, tem bolj je dolžan misliti in ravnati tako, da bo z njim družbi kar največ koristil. Človeška družba mora pravice lastnikov do njihovega imetja po vsebini in obsegu tako omejiti, da ne bo nihče več mogel grešiti proti tej pravični zahtevi družabne in socialne pravičnosti. Vsi poskusi, urediti družabne razmere pravično in vsaj z" silo zadovoljivo, bodo ostali brezuspešni, dokler ne prevlada v človeški družbi misel, du je na splošno vsakdo, ki porabi in potroši več, nego sam s svojim delom proizvede, oziroma pošteno prisluži, trot, ki bi mu bilo treba odvzeti vse pravice v človeški družbi. Zato je treba v sredo vsega stremljenja po pravični ureditvi človeške družbe postaviti načelo splošne delovne dolžnosti. Delo bodi podlaga za odmero onih pravic, ki jih človeku družba deli. Pred vsem pa velja to glede gospodarskih pruvic in koristi, ki jih posamezni ljudje v družbi uživajo. Samo to je prava in praktična osnova za pravično ureditev današnjih družabnih razmer. Delavstvo, ki prihajaš iz podeželskih koč v tovarne, da si tu služiš svoj vsakdanji kruh ter pod težo današnjih razmer najbolj čutiš potrebo po ureditvi današnje družbe, zavedi se svojega položaja. Dvigni svoj glas za pravico, \ \ v •• , • ;,">.'■ ••"*'«'•",■•\ v ••. odločno zahtevaj pred vso to današnjo družbo in povej, da si soodločujoč faktor v vsem javnem gospodarstvu. Samo delovno ljudstvo je v današnjem času tisti faktor, ki more ozdraviti človeško družbo. Proč z liberalno materialističnimi idejami; pravica in ljubezen naj spet zavladata med ljudmi. To bo pa samo takrat, ko bo delovno ljudstvo strnjeno v upravičeni borbi zahtevalo pravico za sebe v smislu Kristusovega načela: „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!" O kapitalističnem gospodarstvu Vsepovsod vidimo, koliko imamo na svetu revščine, bede in gorja. Ne morda samo pri nas, kjer itak nimamo kakega posebnega naravnega bogastva, marveč tudi v krajih, v državah, ki so naravno silno bogate. Vsepovsod beremo o tisočih, o milijonih brezposelnih, ki bi radi prijeli za delo, pa ne morejo dobiti dela. Sklicujejo se konference in posvetovanja, kako rešiti socialno vprašanje, pred vsem delavsko vprašanje, ¿1 nikjer ne vidimo nikakega zboljšanja. Ko človek gleda bedo in gorje, ki vlada v današnji človeški družbi, se mu ne nehote vzbudi misel, kaj če celokupno današnje gospodarstvo ni zgrešeno in na napačnem tiru. Sedanji družabni red imenujemo kapitalistični družabni red. Kako naj presojamo današnji kapitalistični gospodarski rad? Biti moramo pri presoji kapitalističnega gospodarskega reda pravični ter ga pravično presojati. Kako naj torej sodimo o sedanjem gospodarskem načinu, ki je kapitalistični sistem ali skratka kapitalizem? Za kapitalizem je značilno dejstvo, da stoji na eni strani mala Deščica kapitalistov, ___■•• .'. 7 Tej mali četici kapitalistov pa stoji nasproti velikanska armada nesamostojnega, popolnoma odvisnega delavstva, vsa produkcijska sredstva, to so tovarne, stroji, surovine, so v rokah podjetnikov, delavstvo je navezano na svoje roke, ki jih stavi v službo delodajalcev, kapitalistov, da morejo služiti vsakdanji kruh sebi in svoji družini. Nadaljna značilnost današnjega gospodarskega reda je tudi ta, da je kapital oni vsemogočni faktor, ki uravnava ne samo gospodarstvo, marveč več ali manj vse socialno in politično življenje. Rdeča nit, katera se vleče skozi vse moderno gospodarstvo, pa je želja po čim večjemu dobičku, profitu, katerega vtakne v žep delodajalec, kapitalist, človek, ko opazuje tako gospodarstvo, ki dela samo na dobiček, bi mislil, da je treba na vsak način odkloniti tako gospodarstvo in ga zamenjati z boljšim. Takšen sklep bi pa bil vsekakor prehiter in pre-uranjen. Vsak, kdor dela na gospodarskem polju« hoče imeti dobiček, profit. Če bi človek ne imel pred seboj izgleda, da bo kaj zaslužil pri svojem podjetju, 1)otem bi se vse gospodarsko življenje tai kmalu nehalo in bi nihče ne hotel delati in se trudili. Vsak trgovec, vsak obrtnik in kmet, ki delajo na gospodarskem polju, mislijo pri vsem svojem delu edinole za dobiček. Tn kdo bi vzel to željo in to misel za zlo! Vsi ti, ki preskrbujejo drugim ljudem raznovrstne izdelke in pridelke, tudi sami hočejo neko korist, neko plačilo, neko nagrado za njih delo in skrbi. In to je pa ravno dobiček. Vsi ti stanovi morajo gledati na to, da bodo lastno podjetje zbol jšali, povečali in pri tem še toliko zaslužili, da bodo mogli svojemu stanu primerno živeti. Skrbeti morajo za svojo družino in morajo gledati nekoliko tudi na bodočnost. Graje bi bili vredni, če bi po- Colnoma pozabili na nadaljne Pavlove esede: In kateri kupujejo, naj bodo, kakor bi bili brez posesti; in kateri ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali — zakaj podoba tega sveta mine. — Graje vredni bi bili tisti, ki bi pri skrbi za dobiček pri podjetju, ne hoteli in marali pošteno plačevati delavcev, ki so jim dali svoje delovne sile na razpolago in v oplojanje njihovega premoženja. Prav tako še ne moremo grajati in obsoditi kapitalističnega gospodarskega reda zaradi tega, če ima za podlago svojega gospodarstva privatno lastnino. Človek ima popolno pravico do imetja, pa naj bo to imetje denar, tovarne, surovine, in ne morda samo tako zvano uporabno pravico. Podjetnik ima pravico tudi do izdelkov, ki so bili izdelani v njegovem podjetju, pa če so prav dru- f^i pomagali izdelovati te produkte. Če )i tega ne bilo, potem bi sleherni človek izgubil vsako veselje do dela in bi gospodarsko življenje kaj kmalu zaspalo. Tudi ne moremo kapitalističnega gospodarskega reda obsojati zaradi tega, ker brani na vso moč svobodno medsebojno konkurenco in tekmovanje. Kapitalistični gospodarski red je obsojanja in graje vreden tedaj, če oi za sebe zahteval popolno svobodo, a drugim je ne bi pustil. Tudi kapitalistični gospodarski red moramo pravilno presojati in ga ne že v naprej obsojati in preklinjati kot takega, ker so krivicam, ki potekajo iz kapitalističnega gospodarskega reda, krivi kapitalisti, torej ljudje, ne pa toliko sistem sam. Kljub temu pa nikakor ne smemo biti slepi in gluhi za krivice, ki poiekajo iz današnjega kapitalističnega gospodarskega reda. Te nevarnosti postane jo nam očite. če pogledamo slabe posledice, ki jih je rodilo današnje kapitalistično gospodarstvo. Zal, da se želja po skromnem in primernem dobičku pri podjetju, odnosno pri podjetnikih, le prehitro in prerada izprevrže v kruto dobička-željnost, v brezobzirni in brezvestni egoizem. Zal, da se le prerado zgodi, da podjetnik, kapitalist naveže svoje srce na denar, na svoje imetje in premoženje, na čimvečji profit in na vse drugo pozabi. Pozabi pred vsem na to, da je tudi delavec, ki množi s svojimi žulja-vimi rokami njegovo premoženje in oplaja njegov kapital, tudi človek, ki ima dušo in je kot tak vreden človeškega dostojanstva. Začne mu utrgovati 1)lačo, jo zmanjševati na minimum, na-dada mu pretežka dela in se hoče le izkoristiti z njegovimi žulji. Marsikak podjetnik, ne rečemo ravno vsak: so pač tudi častne izjeme, postane suženj ma-mona, čeprav pravi Kristus: Ne morete služiti Kristusu in mamonu. Kaj briga takega mamonističnega hlapca, če daje svojemu delavstvu smešno nizki zaslužek in mu na zvit način utrgava plačo in s tem vrši v nebo vpijoči greh. Denar je njegov malik in samo tega obožuje in spoštuje. Tak mamonistični hlapec se ne briga za delavčevo varnost, za delavčevo zdravje, za delavčevo poštenost in nravno življenje. Časopisi nam dan za dnem poročajo, kaj si kapitalizem odnosno hlapci mamonizma dovolijo z ubogo delavsko paro. Velikokrat ne poznajo nikakega usmiljenja, nikakršne ljubezni do bližnjega. Kaj briga velikokrat kapitalističnega podjetnika, če se oskrunja nedelja, kaj se briga, če se tepta splošna blaginja. Kjer je njegov zaklad, tam je njegovo srce; njegov zaklad je pa denar. Gospodarska moč kapitala se hitro prenese iz gospodarskega polja na socialno, družabno polje in kapital postane vsemogočen v življenju narodov in držav. Kapitalističnim koncernom se kaj kmalu posreči izva- proletaree. / vami trpi. in vse to. kar čutite in doživljate, / vami čuti in doživlja, mogoče še \ večji meri, in ki mu ie bilo dano. da se je / muko in velikimi borbami približal v liram ZBanogti. Zato vitli tem v n" jo potrebo in nujnost, da se obrnemo in zastavimo svoje mlade sile v smer. ki vodi k boljšemu življenju. Da pridemo det cilja, ki ga sploh moremo doseči, je pa treba mnogega, požrtvovalnega in nesebičnega tlela. Treba je, da se organiziramo / organizacijo, ki nam bo vedno prcdočevnla naše naloge, nam kazala pota in sredstva, po katerih bomo dosegli naše eilje. S leni namenom smo ustanovili Mladinsko /vezo Jugoslovanske strokovne zveze. V novoustanovljeno organizacijO kličemo vso ono proletarsko mladino, ki spoznava in euti. da je ustroj današnje