Splošni vestnik. Nov denar. V dunajskih poučenih krogih govore, da nameravajo v kratkem času izdati novo vrsto denarja po 50 vinarjev. Novo zdravilo zoper tifus. »Matin« poroča: Neki kemik v Lyonu je izumil novo cepilno snov prod tifusu. Snov se je preizkusila že na 10.000 osebah na 260 različnih krajih. Zdravilo se pošilja k armadam; vsak teden se razpošlje 30.000 zabojčkov. Casniški glasovi o Močnikovi številki našega lista. »Slovenski Narod« je pohvalno omenil zadnjo številko našega lista, ki smo jo izdali v počeščenje stoletnice rojstva pokojnega šolnika, znanstvenika, rodoljuba in učiteljskega dobrotnika dr. Franca viteza Močnika. — »Soča« se je svojega goriškega rojaka spomnila s posebnim člankom. — »Slovenec« je priobčil notico, da dobi ena ljubljanskih ulic Močnikovo ime, ne da bi povedal, odkod izvira ta predlog. — »Edinost« je napisala daljšo notico, ki pravi koncem nje doslovno: »Učiteljski Tovariš priobčuje tudi sliko pokojnikovo in pa sliko njegove rojstne hiše. Temu listu gre vse priznanje na tem, da je na, dostojen način proslavil spomin tegla slavnega sina našega naroda.« — Naj navedemo končno še dva stavka iz prijateljevega pisma: »...0 zadnji številki Učiteljskega Tovariša čujern splošno pohvalo. Občudujejo nas, kako vzmoremo kaj takega v teh hudih časih ...« No, iz vsega tegaje razvidno, da smo zopet opravili lep kos kulturnega dela! Tako gremo vedno naprej! Uradni nastop proti anonimnim denuiicijantom. Nedeljsko praško »Pravo Lidu« piše: Število anonimnih denunciantov je doseglo tako višino, da se je čutilo c. kr. okrajno glavarstvo v Kraljevem Gradcu prisiljeno nastopiti proti njim v >Uradnem Listu«, kjer pravi: »Dasiravno se je prav tako v uradnem listu kakor tudi v drugem časopisju že večkrat opozarjalo na neprimernost in nesmotrenost anonimnih dopisov, prihajajo taki dopisi zopet pogostoma ne samo na okrajno glavarstvo, temveč tudi na osebni naslov posameznih referentov in končno tudi predstojniku urada. Ker okrajno glavarstvO' enostavno ne more ugajati poželjenju posameznikov, ki skrivaj ovajajO' druge osebe ali opozarjajo na druge nepravilnosti in ker se je skoraj v vseh slučajih po preiskavi dognala neutemeljenost ovadb vsa] vtoliko, da se ni moglo dalje postopati, se izjavlja, da se okrajno glavarstvo vbodoče sploh ne bo oziralo na podobne dopise in jih bo odlagalo tjakaj, kamor sodijo.« — Želeti bi bilo, da bi tudi pri nas izdale politiške oblasti podobne hvalevredne odloke! Žrtve alkohola. Tekom zadnjih 30 let }e uničil alkohol 7 i n p o 1 m i 1 i j o n a 1 j u d i, več ko vse vojne v XIX. stoletju. Po statistiki odpade na vsakih sedem ljudi, ki umro v starosti od 35—55 leit, en človek, ki je umrl zaradi nezmernega pitja alkohola. Popolnoma zastonj se razdeli 10.000 izvodov 1. zvezka »Domače knjižnice«, zbirke povesti vseh narodov«. Pošlji^ takoj svoj naslov. Na leto izide 12 zvezkov po 30 vin. vsak po 156 strani. Založnik Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Stajersko. Izpod črno-rumene zastave. Zanimivi dogodki in slike iz vojnega viharja v Avstriji leta 1914. I. Za mladino in preprosto ljudstvo priredil in izdal A n t o n K o s i, nadučitelj v Središču. — Cena 40 vin. — Čisti dobiček je namenjen Rdečemu križu. — V založbi izdajateljevi. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Str. 36. — V tej knjižici so opisani razni dogodki in prizori iz sedanie vojne, kakršnih beremo vse polno v časnikih. Kakor kaže na naslovni strani številka, se bo ta zbirka na- Razgled. — Češko rodoljubje na smrtni postelii. V Olomucu je umrl deželno-sodni svetnik v pokoju Fran Brdek,' ki je vse svoje imetje testamentarično zapustil olomuški »Matici Skolski«. ki ji — po izplačanju nekih legatov — ostane okolo 100.000 K. To so jasni zgledi resničnega in najplemenitejega rodoljubja, najlepši spomeniki, ki si jih pokojniki postavljajo sami, da bo živel njihov spomin med poznimi rodovi. — Srbsko akademično društvo »Zora« na Dunaju je nižjeavstrijsko namestništvo razpustilo. — Število zaprtih angleških, francoskih in ruskih šol v Carigradu. Samo v Carigradu je bilo zaprtih 53 šol1. Listi iz Carigrada pripominjajo k temu, da je tako veliko število šol delalo turškim šolam konkurenco in zastrupljalo turško mladino. V Carigradu je bilo dalje zaprtih 6 angleških in 3 ruske šole. Tudi v provinci ^o bile zaprte vse angleske, francoske in ruske šole. — Stara študentka. Gospa Any Winshipova iz mesta Racine v severoameriski državi Wiesconsin se je v častitljivi starosti 79 let odločila, da začne študirati filozofijo. Šla je na vseučilišče v Ohio in se tam 2 leti bavila s filozofijo, potem pa 2 leti s kemijo. Sedaj je šla — stara 83 let — na vseučilišče v Minesoto in bo tam nadaljevala svoje študije. v.,,.. — Vojni ujetnik v lastni domovini. Profesor angleškega iezika na vseučilišču v Budimpešti, dr. Artur Yolland,( je sicer rodom- Anglež, a naturaliziran Madžar. Na stroške madžarske vlade je spisal in izdal v angleškem jeziku celo vrsto krasno opremljenih knjig o Madžarih. Namen tdi knjig je bil, pridobiti Madžarom simpafiie Angležev. Zlasti v zadnjih letih je ogrska. vlada veliko žrtvovala za Yollangove spise, da bi paralizirala vtisk, ki so ga napravili spisi nekega drugega Angleža o ogrsklh razmerah. Tik pred vojno je šel Yollana na AngHeško, in tam so ga m sedaj kot vojnesca ujetnika zaprli. r — Črtan iz akademije ustvarjajočih uinetnosti. Iz Draždan poroča korespon.  urad: Z dovoljenjem princa Ivana Jurja kot zastopnika kraljevega je bil slikar Hodler iz Ženeve črtan iz seznama članov akademije ustvarjaj.očih umetnosti v Draž- danah. B — »Jaz nič — ti nič!« V kutnogorski B vojaški bolnici leži težko ranjen učitelj Petran, ki so mu potom operacije morali prenesti komad kože z roke na drug kraj telesa. Na bojišču ga je kot ranjenca prvi obvezal neki Rus, ki je bil sam lahko ranjen. Izpooetka se je Petran nekoliko bal Rusa, da bi mu morda ne storil kaj žalega. Rus je opazil to in je dejal: »Jaz nič — ti nič. Jaz sem moral, ti si moral. Oba sva storila svojo dolžnost. Sedaj svaprijatelja.« In poljubil je učitelja ter ga naprosil, naj v spomin zamenja z njim uro, kar se ie tudi zgodilo. — Nemščina na turški šoli. Na turški vzorni šoli v Stambulu se |e uvedel pouk v nemščini. Dosedaj je bila francoščina edini tuji jezik, ki se je poučeval na turških šolah. — Gradba vseučiliških poslopij v Pragi zagotovljena. Praška »Union« poroča, da so se uspešno končala pogajanja s prizadetimi ministrstvi za zgradbo praških vseučiliških poslopij. Dela se nemudoma oddajo, da se obenem odpomore brezposelnosti. — V Levovu so Rusi razpustili vsa društva. Vsi učni zavodi so zaprti. .<•¦ — Poslanec Bachmann t. V Pragi i«1 umrl državni in deželni poslanec dvofni svetnik dr. Adoli Bachmann, profesor avstrijske zgodovine na praški nemški univerzi, 65 let star. Profesor Bachmann je bil eden najbolj poznatih in najaktivnep ših nemških politikov. ki je igral zlasti v češko-nemških spravnih pogaianjih opetovano prav odločilno vlogo. Zadnja leta je vodil nemško napredno stranko na Češkem ter se je moral boriti tudi proti živahni agitaciji nemških radikalcev. V parlamentu je spadal posl. Bachmann med najodličnejše nemške zastopnike. — Smrt umetnika. Bivši dolgoletni načelnik združenja dunajskih umetnikov, profesor Rudolf vitez Weyr, je umrl. Dosegel je starost 86 let. — Cirilica — izključena v Dalmaciji. Uradni list dalmatinske vlade javlja, da so na zadnji seji deželnega šolskega sveta razpravljali o učenju cirilice in latinicfe v ljudskih in srednjih šolah in učiteljiščih ter da je bilo sklenjeno, da se ima odslej v ljudskih in meščanskih šolah po Dalmaciji poučevati samo v latinici, a da &e otrokom grško-iztočne vere omogoči naučiti se cirilice. — Obsojen profesor. V Mostaru je bil te dni obsojen profesor ondotne gimnazije Markovič na dva meseca zappr^,, ker je širil neresnične vesti '. '. ' 7; — Tehnika v Sofiji. Bolgarsko naučno ministrstvo je postavilo v proračun za< leto 1915. tudi prvi obrok kredita za ustanovitev tehnične visoke šole v Sofiji. — Prof. dr. Karl Chodounsky na praškem vseučilišču. znani prijatelj naših planin, je imenovan za dvornega svetnika. — Akademija znanosti. Dunaj, 13. novembra. (Kor. urad). Uradna »Wiener Zeitung« javlja: Cesar je potrdil izvolitev nadvojvode Leopolda Salvatorja in princa Franca Lichtensteina za tuzemska častna člana cesarske akademije znanosti na Dunaju. Nadalje je cesar potrdil zopetno izvolitev profesorja fizike na dunajskem vseučilišču, dvornega svetnika dr. Viktorja pl. Langa, za podpredsednika, akademije znanosti za statutarno triletno funkcijsko dobo. Cesar je imenoval rednega profesorja fizike na dunajskem vseučilišču, dvornega svetnika dr. Ernesta Lecherja, za pravega člana matematičnoprirodoslovnega razreda. Končno je vladar potrdil izvolitev dopisujoeih članov v tuzemstvu in v inozemstvu, ki jih je izvršila akademija. — Vpisovanje na zagrebško vseučilišče se je začelo dne 3. pret. m. za zimski semester 1914'15. — Ker pa so vseučiliščna poslopja po velikem delu porabljena v vojaške svrhe, je hrvatska vlada omejila vpisovanje samo na pripadilike kraljevin Hrvatske in Slavonije in pa na vse one, ki so mobilizirani, brez ozira na to, ali so pripadniki kraljevin Hrvatske in Slavonije ali ne. Po tej odredbi so izključeni vsi dijaki iz Dalmacije, ki niso mobilizirani. Zaderski »Narodni List« pripominja: »Ker gre tu le za malo število, menimo, da bi se za naše dijake iz Dalmacije, Istre ter Bosne in Hercegovine že moglo najti prostora, posebno pa sedaj, ko se živo občuti potreba mladih, novih, sposobnih sil, ki naj nadomestijo nje, ki so padli ali pa še padejo na bojišču.« — Društvo > Verein fiir Verbreitung des Deutschthums« je letos odpovedalo podporo vsem šolskim kuhinjam, ki so ustanovljene na šulferajnskih šolah v Avstriji. — Mlekarska stolica na nameravani visoki ktnetijski šoli y Zagrebu. Hrvatska vlada se bavi z mislijo prestaviti sedanjo višjo kmetijsko šolo iz Križevca v Zagreb in jo preurediti v visoko kmetijsko šolo. Novi zavod bi se združil z že obstoječo »šumarsko akademijo«. V hrvatskih strokovnih kmetijskih krcgih sodijo istotako kot pri nas. da mora mlekarstvo postati eden najboljših denarnih virov kmetiistva na avstrijskem jugu, zato zahtevajo, da se naj na nameravani visoki kmetijski šoli v Zagrebu ustanovi stolica za mlekarstvo. Ta stolica bi naj postala Hrvatom to, kar je izvrstna mlekarska šola v Kromerižu za Čehe; vzgojila bi naj specialiste v tej gospodarski stroki, ki naj bi ljudstvo vanjo uvedli in vodili. Ako novo stolico ustanove, bo dana tudi SlovencejTn prilika, da jo posečajo. daljevala. To delo pač ni težko, zato' bi treba vsaj v formalnem oziru več točnosti pravilnosti in skladnosti. Vojna je der Krieg, vojska pa je das Heer; a izdajatelj govori večinoma o vojski, kjer bi moral govoriti o vojni, na strani 5. pa ima vojno, 4 vrste pozneje zopet vojsko, isto na strani 6. — Vprašalnega zaimka kateri? ne smetno zamenjavati z oziralnim ki (str. 8) — Ako pišemo »domo- in človekoljuben« (str. 11.), ne pišemo slovensko; slovensko se glasi »domoljuben in človekoljuben«. — Napačno je »Zakaj se gre v vojski?« — pravilno »Zakaj gre v vojni?« — Slovenci nimamo »truge« (str. 17.), ampak imamo rakev ali krsto. Čemu piše »WeiB-a iz Neberely-ja«? Potemtakem bi morali pisati tudi »Anton-a Kosi-ja iz Središč-a«! (Str. 23.) — Pri Črnem vrhu ni nobenih Predgričev (str. 23.), ampak so Predgriže. Itd. — Torej: v jezikovnem pogledu — pozor! Knjižica je namenjena najširjim slojem, naj se nauče iz nje vsaj lepega jezika!