List
11
m v •
lecaj
LVI.
n
i
zhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
. V S
40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
Ioubij ani 18. marcija 1898.
Nič boljše se ni godilo meščanstvu. Vs a produkcija je bila sredi velikanske evolucije; rokodelska produkcija se je pretvarjala v tvorniško in ta evolucija je bila že dospěla do tja, kjer provzroči propadanje rokodelstva.
p
Petdesetletnica revolucije.
Stari časi
5
ko je
imelo rokodel8tvo „zlato dno", so bili
že
velikim hrupom so Nemci v nedeljo
13.
bil v najobupnejšem
m.
1 i
\
slavili petdeseto obletnico onega dne, ko je na Dunaji nastala revolucija in ko je zmagovito prodrlo načelo ljudsko suverenitete, dočim so se Slovani kvečjemu le mimogrede spominjali tega dne.
Res
da so Nemci in,ž njimi združeni elementi ta
dan poskušali fruktificirati v svoje politične namene, toda vzlic temu in vzlic vsem pomislekom, kateri se morejo še sicer navesti, bi bila pač naša dolžnost, da smo se spominali tudi mi 13. marca 1848., ker smo bili kakor
minoli, in obrtni stan po mestih položaju.
Dočim so vladale v državi take razmere, ter na-vdajale vse prebivalstvo z največjo nevoljo, so se zunaj države narodi čedalje krepkejše gibali in od zunaj so čez črnorumene mejnike prihajale nove ideje, ki so raz-burjale novega duha v vedno večji meri. Čedalje bolj so narodi čutili veliko krivico, da morajo za državo sicer žrtvovati kri in življenje ter plačeva ti ogromne davke, da pa so popolnoma brezpravni, čedalje bolje so uvidevali
i
VSl
drugi
narodi deležni dobrih uspehov one revolucije.
da obstoji država radi državljanov in ne državljani radi države ; čedalje jasneje je bilo, da jim gre važna beseda
Razmere, v katerih so do tega dneva ječili vsi av- v državi in zategadelj so čedalje močnejše ču tili potrebo
i
strijski narodi, so bile tako žalostné, da si jih niti pred- priboriti si to, cesar se jim je kratilo, stavljati ne more, kdor ne pregleda povestnice prve po-
lovice
našega
veka.
Država je bila predmet izkoriš-ovanja najbrezvest-nejših ljudi). Uradništvo je bilo korumpirano, širokovestno, samosilno in slabo poučeno, vojaštvo je bilo postalo v dolgih letih miiu samo še kasta, katera ni imela posebno visokih nazorov o svojem pokliču. In vojaštvo in uradništvo je vladalo državo. Justica je bila žalostna; z državnimi denarji se je brezvestno gospodarilo; defravdacije pri državnih blagajnah so bile na dnevnem redu ; državna uprava je bila pod vsako kritiko ; svobodě ni bilo čisto rič; davki so bili ogromni.
Po celi državi je odmeval klic po ustavi, po jednakosti vseh stanov, po politični in duševni svobodi in ker vladajoči mogočneži, na čelu jim knez Metternich, tega glasu niso hoteli slušati, prišlo je dne 13. marca 1848.
1. do revolucije.
cesarski prestolnici je tekla kri, tekla je nemška kri in tekla je tuđi slovanska kri, kar pričajo imena marčnih žrtev, Konjiřek, Šambrk, Drevec, Rus, Kuhač,
Kalina. Revolucije so se udeležili vsi narodi v bratski
slogi in Ijubezni
m
podrli so stari sistem ter ustvarili
Socijalne razmere so bile jako tužne. Grajščak, ple-
bil vse, kmet pa je bil tlačen in je čestokrat
menitaš,
od lakote umiral. Za povzdigo kmetijstva, za blagostanje
podlago novemu sistemu.
Da se ni 13. marca 1848. dvignil narod, bi morda še danes ne imeli ustave in vsaj neke svobodě, še danes
ječali v okovih in še danes
ubogi
kmet
hodil
na
kmetskega prebivalstva
za njega gmotni
duševni
tlako
ošabnemu grajščaku.
Naš namen ni, popisovati dogodbe marčnih
napredek se ni nihče brigal. Kmetijstvo je propadalo in
kar je kmetovalca z neusmiljeno roko tiščalo v propast dasi smo načeloma nasprotniki revolucije, moramo vandei| siromaštva, je bila stoletja stara, vnebovpijoča krivica, to priznati, da je revolucija v marcu
bila tlaka.
1848. rodila
0
zlatega sadu in da žrtve marčnih dnij pač zaslužijo
položimo tudi mi Slovenci na njih grob cvetko v izraz hvaležnosti.
Revolucija 1. 1848 pa je za nas Slovence važna ne samo ker smo postali deležni vseh njenih političnih pridobitev kakor vsi drugi narodi, nego tudi v narod-nostnom oziru. Kako revno je bilo do 1. 1848. vse naše narodno življenje. Bleiweis je bil šele začel ledino orati, toda posebnih uspehov še ni bil mogel doseči. „Novice" so bile tedaj jedini slovenski list, so bile duševno sre-dišče vsega naroda. Leto 1848. je to takorekoč čez noč povsem premenilo, Dobili smo celo vrsto listov, literarna in znanstvena delavnost se je začela razvijati, društva so nastajala v vseh večjih slovenskih krajih, tlake oprošče-nega kmeta je prešinil duh narodne zavednosti in dobili smo svoj politični program, kateri živi še danes v vseh naših srcih in čigar prva določba glasi: Slovencem —
zjedinjeno Slovenijo.
Revolucija nas je potisnila za polstoletja najprej in če smo v tej dobi nspredovali v vseh ozirih ter si kolikor toliko zagotovili pogoje narodnemu življenju, je to zasluga tište dobe, katere petdesetletnica praznujemo letos.
Revolucija 1. 1848. ni odpravila vsega, kar je bilo v državi gnilega, a če se spominjamo tistih, katerih kri je tekla na dunajském tlaku za srečo avstrijskih narodov, navdaja nas tudi želja, naj bi naša staroslavna monarhija, kateri smo v neomajeni zvestobi in ljubezni udani, vender že spoznala, da je zadnji čas, ustvariti si trdne fundamente in organično uredbo, času primerne institu-cije in duh popolne pravičnosti ter spoštovanja vseh narodov in stanov to pomladi habsburško državo in pomore njej in njenim narodom do nove sreče.
Politični pregled.
Ministerstvo in stranke. — Razmerje mej novo vlado
in parlamentarnimi strankami Se vedno ni ustanovljeno, največ, ker še nihče ne pozna vladnega programa A približne se ve že danes, kako se bodo stranke grupirale. Stranke desnice, to so vsi slovanski poslanci, nemški konservativci in češki vele-posestniki ter Rumuni, bodo novo ministerstvo brezpogojno podpirali. Desnica je faktično vladna stranka, Četudi morda nima na vlado nič upliva. V odločni opoziciji proti vladi stali bodo samo nemški nacijonalci in socijalni demokratje. Italijani bodo zopet lavirali, nemškoliberalni veleposestniki pa še sami ne tedo, katero stališče zavzemo. Thun je njih voditelja Bàrn-reitherja vzel v ministerstvo, hoteč jih s tem odcepiti od drugih nemških strank in jih priklopiti desnici. Jeden del veleposest-nikov je s tem zadovoljen, drugi pa se odločno ustavlja. Konec bo, ali izstopi Bârnreither iz ministerstva, ali pa se veleposestniki razcepijo.
Predsedstvo poslanske zbornice. — Bivši predsednik Abrahamowicz se je prostovoljno odpovedal zopetni kandidaturi in postane član gospodske zbornice. Desnica je postavila kandidatom za predsedniško mesto nemškega klerikalca dr. Fuchsa, kateri je ponudbo tudi sprejel. Kdo postane I: podpredsednik in kdo II, se ni določeno. Desnica je ponudila jedno mesto manjšini, katera pa delà razne sitnosti. Mej kandidati se imenuje tudi dr. Ferjančič.
— Dvajseto ministerstvo v Avstriji je sedanja ministerstvo Thunovo. Od leta 1848. sem so se vrstila ta mi-
nisterstva tako-le: Ministerstvo Kolovrat od 5. aprila 1848. do 18. junija 1848, Doblhoff do 11. oktobra 1848., Schwar-zenberg do 11. aprila 1852., Buol do 21. avgusta 1859., Rechberg do 4. februvarija 1861., Nadv. Reiner do 26. junija 1865., Belcredi do 7. februvarija 1867., Beust do 27. junija 1867 , Auersperg do 24. septempra 1868., Potocki do 4. februvarija 1871., Hohenwart do 30. ostobra 1871., Holzgethan do 25. novembra 1871 , Auersperg do 15. februvarja 1879 , Stremayr do 12. avgusta 1879., Taaffe do 11. novembra 1893., Windisch-Grátz do 19. junija 1895., Kielmansegg do 29. septembra 1895 , Badeni do 28. novembra 1897., Gautsch do 5. marcija 1898. Najkrajša so bila ministerstva : Kolovrat 3 mesece, 13 dni ; Doblhoí 2 meseea, 23 dni; Beust 4 mesece ; Hohenwart 8 mesesev 24 dni; Holzgethan 26 dni; Stremayr 6 mesecev; Kieimansegg 3 mesece, 10 dni in Gautsch 3 mesece 5 dni. Najdlje se je držal Taaffe, in sicer 14 let in 3 mesecev.
Hrvatska. — Dež zbor je bil te dni zaključen, a koj po zaključenju je doživela madjaronska vlada veliko presenečenje. Papež je imenoval kanonika dr. Voršaka, zvestega prijatelja škofa Strossmayerja, pomožnim škofom, ne da bi bila ogerska oziroma hrvatska vlada o tem kaj vedela. To imenovanje je Madjare in Madjarone silno razdražilo, poglavitno seveda za-tegadelj, ker je dokaz papeže ve nezaupnosti proti madjarski vladi.
f Milutin Garašanin. — V Parizu je umri tamošnji diplomatiški zastopnik Srbije, Milutin Gaiašanin. Garašanin je kakor večkratni minister usodno uplival na novejo zgodovine Srbije Neprijetno je metati za kom kamenje v grob, ali dolžnost spoštovanja do zgodovinske resnice zahteva, da beležimo tu, da je imel pokojni Garašanin na svoji vesti tudi nesrečni bratomorni boj med Srbijo in Bolgarsko. Tedanji žalostni do-godki so še v živém spominu Srbijo je pahnila ta grda vojna kraj propada in izgubljena bi bila, da ni posegel vmes tedanji zastopnik Avstrije v Belemgradu, g ^Khevenhuller ter zaustavil Bolgare na «magonosnem prodiranju njihovem. Te dni so přenesli mrtvo truplo na kolodvor v Parizu, ter je prepeljali v Beligrad.
Italija. — Veliki dredentist. vodja republikanske stranke italijanski, Felice Cavalotti je bil te dni v Rimn v dvoboju ubit.
Rusija. — Ruski car je nakazal iz državne blagajne 80 milijonov rubljev za napravo novih vojnih ladij. Ruska vlada je pač spoznala, da mora kmalu priti do odločitve v Aziji in za to se pripravlja za vsak slnčaj.
Zjedinjene države so že dolgo časa iskale povoda, da se polaste Kube. Zdaj so ga našli. V nekem kubánském pristanu se je pristopita ameriška vojna ladja „Maine*. Američani se zdaj pripravljajo za vojsk .. Parlament je v ta namen je dovolil 50 milijonov dolarjev in najbrž bode Španska že v nekaterih tednih spoznala, da je Kuba zanjo izgubljena.
Kitaj. — Posojilo kitajske države, katero sta prevzeli Nemčija in Angležka, je naposled vender perfektno postalo. Ki-tajski s tem pač ni nič pomagano. Nemčija in Angleška dobita sicer nekaj upliva na Kitajsko vlado, toda Rusija, Francija in Japonska so že na delu, da se za to odškodujujejo. Rusija hoče vzeti Port Artur „v nájem". Japonska Vajhajvaj, Francija pa neki pristan na jugu, povrh pa zahteva Rusija dovoljenja, graditi železnico skozi Mandžarijo in uboga Kitajska ne ve kako naj si pomaga.
10»
m itiititjtit .-r.-tiAifcfc ifct tttk±
mj
m wwwwwwwwwwwwwwwww wwwwwww wwwwwwwwwww m
ločnih pravil za poslovanje vzđržujoč 1 oncesijske pravice obstoječih zavarovalnih društev proti požaru, torej ne misleč na prisvojitev monopola za zavarovanje proti požarom.
Deželna zavarovalnica.
(Dalje.)
Opetovano so se stavili v državnem zboru nasveti, da bi se zavarovanje proti požaru uredilo in deželam prepustilo,
pri čemer bi se jim po državnem zakonu prisodil
monopol z obligatornim prisilnim zavarovanjem.
Vsled teh opominov je c. kr. vlada predložila v XIII. zasedanji vladno predlogo z načrtom zakona o za-
varovanji poslopij
proti
požaru tem
i
s katero predlogo ista prevažnem vprašanji.
označuje svoje stališče v svojih pojasnevalnih opazkah k náčrtu zakona gledé za-varovanja poslopij proti požaru omenja vlada, da se je že zdavno pojavila želja za zakonito uravnavo zavarovalstva. Toda ta želja, katerej se mora kar naravnost priznati popolno opravičenje, se do sedaj zarad prav izvanrednih težavnosti ni uresničila, ker so spodleteli vsi poskusi, da bi se zavarovalni donos glede vseh zavarovalnih oddelkov
enotno uredil.
Razvoj zasebnega zavarovanja ima kot posledico posebno markanten nedostatek, da se zasebna društva, kar je naravno, .v prvi vrsti pečajo s takozvanimi dobrimi riziko, na zavarovanje manj vrednih ter večinoma tudi že vsled tega bolj ognjenevarnih poslopij se pa ali celo nič ne ali pa vsaj nezadostno ozirajo ; to pa je vsekako na kvar narcdnemu gospodarstvu in blagostanju. Prava za-varovalna politika mora meriti na to, da z nekako iz-ravnavo vplačevanja premij postane zavarovanje kolikor mogočo splošno ter pristopno tudi tištim krogom, za ka-
tere je tako rekoč njih obstanek odvisen od tega takrat, ko jih zadene požar, zavarovani ali ne.
»
če so
nekaterih deželnih zborih se je poskusilo
»
po
posameznih deželah vpeljati prisilno zavarovanje poslopij
proti
požaru ter s tem pričeti preustrojbo,
ki
se v
smislu sklepov posameznih deželnih zborov imela dovršiti z ustanovitvijo deželnega monopola za zavarovanje poslopij.
To prizadevanje deželnih zborov pa je spodletelo, ker so sprevidili, da se, predno se ustanove deželni za-
koni,
brezpogojno mora izdati državni zakon,
podlaga deželnemu zakonodajstvu; kajti razmere
»
tukaj
urediti, segajo mnogotero v stroke,
bil ki jih po dr-
žavnem zastopu spadajo v pristojnost državnega zakono dajstva.
Vsled
tega
bila tudi vlada prisiljena, nasproti
Ustrezaje željam več deželnih zborov in pa uvaže vaje, da v posameznih kronovinah zakonita določila pri-
vatno pravne vsebine morda ne bi zadostovala za v istini uspešen razvoj zavarovalstva proti požarom, vsprejela je vlada kot podlago nadaljnemu razvitku požarnega zavarovalstva potom deželnega zakonodajstva v načrt tudi določila o prisilnem zavarovanji nepremičnin proti požarom. Deželni m zborom je torej na prosto voljo dano, da skle-nejo prisilno zavarovanje, kar pa pač treba temeljito pre-vdariti, ker na prisilno zavarovanje, ne da bi dežela imela
monopol, malone misliti ni.
Načrtani zakon ustanavlja v I. poglavji splošna določila, v II. poglavji določila o tem, kedaj in kako nastane in neha zavarovanje, o pravicah in dolžnostih, na-stalih vsled zavarovanja, o cenitvi zavarovalnih predmetov in povračilu škod, ki jih je učinil požar in nadalje dolo-
čila poslovanji zavarovalnic in o nadziranji požarnega
%
zavarovalstva; III. poglavje se peča s prisilnim zavarovanjem in IV. poglavje obsega kazenska določila.
Na podlagi teh poročil je sklenil deželni odbor v
., da naj se vrše nadaljne
svoji seji dne 13. julija tek. pvoizvedbe v tem vprašanji.
V namen, da se doseže kolikor mogoče popolen pregled o obsegu požarnega zavarovanja v deželi, smatral je deželni
i
odbor
splošen
da bi bilo največje važnosti,
ako
se napravil
kataster vseh hišnih in gospodarskih poslopij
9
kolikor jih je na Kranjskem.
Zaradi tega so se vsa županstva s pojasnilno okrož
nico (dež. odb. št. 6971. 1. 1897.) pozvala, da sestavijo
kataster vseh v dotični občini nahajajočih se hišnih In gospodarskih oziroma obrtnim namenom služečih poslopij ter da glede vsakega posameznega poslopja navedejo
vrednost in povedo
j
ali
krito s slamo, z opeko
i
ali
s
škrli.
Istotako se je občinam priporočilo, da prijavijo
ali in za kolike zneske so tačas že zavarovana posamezna
poslopja.
Res je, da so občine vsled tega imele precej posla,
na podlagi takih pripomočkov mogoči
vendar so
pa
nadaljni ukrepi, kajti vsekako gre tu
za imenitno na
rodnogospodarsko zadevo
želnimi interesi.
»
ki
v jako těsni zvezi z de
državnemu zboru baviti se s tem vprašanjem. Povod Višnja gora
svoje veliko zadoščenje je deželni odbor sedaj v položaji poročati, da so izvzemši 15 občin (in sicer mesto Ljubljana, Podzemelj, Vinica, Blagovica, Sv. Katarina,
Videm, D. M. v Polji, Spodnja Šiška, Pla-
predložil zavarovalni odsek vsled nasveta po
vladni izjavi v tej zadevi je dala obravnava o poročilu,
ga je
slanca grofa Wurmbranda, da naj se z državnim zakonom ustanove načela za uravnavo zavarovanja proti poškodbam po požarib potom deželnih zakonov.
nina
j
Prečna,
Britof
Knežak
Ust j e
m
Gorje)
vse
druge občine izvršile znamenito delo in doposlale deželnemu odboru dotične izkaze ; nekateri so sestavljeni tako, da so vredni največjega priznanja, dokazujejo pa tudi
da so občine same prepričane, kako silno važno je svojem náčrtu zakona poklada vlada težišče na to vprašanje. Tako sta se malone dve tretjini občin, pred
jasno
uravnavo zavarovalne pogodbe in pa na ustanovitev do-lagaje
svoja
poročila
i
naravnost izrekli za ustano vite v
*
104
dešelne zavarovalnice. Bogato gradivo se je izročilo de- nas vet želnemu knjigovodstvu, da se pregledno sestavi. Iz na- po toči.
za
ustanovitev zavarovalnice
proti
poškodbam
Kar se tiče nasveta za ustanovitev deželne zavaro-
valnice za živino dobil
deželni odbor od c. kr. deželne
stopnega izkaza je razvidna približna vrednost vseh hišnih
in gospodarskih in pa obrtnih poslopij na Kranjskem in istotako visokost sedanjega zavarovanja. Ker je v poro- vlade po okrajnih glavarstvih vposlana poročila (dež. odb.
čilih tudi izkazana kakovo st streh, ali so poslopja trdo št. 10169.
1897),
v katerih so do občinah razkazane
ali pa s slamo krita viti približen račun.
5
mogoče
t udi v tem oziru posta- izgube živine vsled kužnih bolezni. Iz teh poročil sestavil
se je nastopni izkaz izgube porabnih domačih živali vsled
i
Kar se tiče škod po toči, omenjajo se že v tabeli katero je podala c. kr. statistična osrednja komisija. Po pravici pravi omenjeni urad, da je zavarovanje proti toči na Kranjskem še popolnoma nerazvito, kajti komaj pol odstotka po toči prizadetih strank je zavarovanih
velike so te škode, ki
kuge v dobi od 1880. do vštetega 1895
leta
V
Izgube:
lahko
rečeno
Kako tekom neka-
Leta od 1880. 1895.
terih let naraščajo na prav ogromne svote, vidno je tudi iz tište tabele, katera nava ja, da so leta 1880. znašale
na Kranjskem 1,306.200 gld. Poprečno sov 16 letih od
T3
rS
"Č/2 >
^ O
2 M u
^ e £ M
"33
>
a> >
o
tdO
ci
to
o
tí ci
>0 173
U
CU
ZI 02
C5 -t-i
ÎH f-t
> CU
O
Il 60
o
> a
o
to
eu
JZ
KJ
Hfl
Oi
xn h
o
OQ ^ >
Çu
1880.
do
1895.
znašale škode po toči vsako leto
411.143 gld., torej skoro pol milijona. Ta vsota pač dokazuje, kako silno važno bi bilo temeljito raziskavanje, na kak način bi bilo mogoče v bran postaviti se proti tej silni kalamiteti.
Mesto Ljubljana
Ljubljanska okolica
19
Postoj na
13
512
Dosedaj
so
se sicer nekatere zavarovalnice pečale Črnomelj
28
tudi z zavarovanjem proti toči, pa vzlic visokim
i
ogromnim premijam komaj in komaj izhajajo
Žal
skoro da je
Kočevje
23
prav naša dežela, posebno Dolenjska s svojimi vinogradi, katerih obdelovanje stane toliko dragega denarja, ena ti st i h krajin, ki imajo posebno hudo in pogosto trpeti po toči. Vsled tega bi od dežele upravljena zavarovalnica
Krško
71
Kranj
proti toči sploh mogla le za jako visoke zavarovalne premije nuditi našim kmetovalcem priliko, da zavarujejo svoje pridelke proti toči.
Logatec
21
Li ti ja
Neizogibno potrebna so gledé omenjene zavarovalne ! Radoljica (le za
stroke še nadaljna temeljita raziskavanja in nabiranje
zadnjih
let)
in
ako
bili vsi kme
da
zavarujejo svoje
nadaljnih statističnih podatkov, tovalci zakonitim potom zavezani, poljske in vinske pridelke proti toči, bilo bi pričakovati kaj uspeha, kajti škoda, če se porazdeli na mnoge po-.sestnike, ne razdeva blagostanja posamezniku, dočim je očividno v nevarnosti in mnogokrat ugonobljen gospodarski obstoj nezavarovanega poškodovanca. Prav to je
93
90
133
141
64
29
1183
20
48
57
99
Kamnik (za
let)
Novomesto
18
45
134
22
14
54
1065
47
278
90
127
42
184
pri
zavarovanji
največ
vredno, da se postavi množica
oseb skupno v bran proti škodám, ki jih povzročujejo razni dogodki na imovini posameznih oseb, ker se te po-škodbe razdele na več slučajev, v katerih sicer preti ista nevarnost, pa se v resnici ne pripeti Le na ta način
v naši deželi s plačevanjem ne previsokih premij moglo vresničiti zavarovanje proti toči, da se pokrije poprečna škoda, ki jo napravlja îeto za letom toča v skupni
Je-li ta izkaz popoln ali ne, to pustimo nedoločeno, ker tudi oblastvom ni lahko mogoče, poizvedeti za vse kužne slučaje, kajti prebivalstvo še žalibog se ni prepri-
čalo,
kako velike narodno-gospodarske vrednosti je
da
se vsak sumljiv slučaj takoj prijavi, ker se s tem večkrat
sm ' ' ; p n """ ' "I k 1 0
takoj sp očetka more zatreti kuga, ki bi sicer vtegnila biti
se
pogubonosna.
(Dalje sledi.)
svoti
skoraj
pol
milijona goldinarjev s precej znatnimi
stroški za cenitev škode vred. Da bi kmetske gospodarje pri tem zadela znatna obremenitev, je pač očividno, posebno če se pomisli, da skupni zemljiški davek na Kranjskem znaša približno 600.000 gld.
Thomasova moka-
starem prepornem vprašanju o vrednosti in o
Uvaževanje teh okolnosti je napotilo deželni odbor, uplivu v vodi raztopljive fosforjeve kisline superfosfatove da za letos ni nadaljeval pripravljalnega delà, da bi stavil in v citrátu raztopljive fosforjeve kisline Thomasové
105
moke, je znanstvena preiskava že davno izrekla, da sta v vodi raztopljive fosforjeve kisline na zemljo in o vre-ti najodličnejši gnojili jednake vrednosti, izvzemši nekaj dnosti upliva superfosfata v primeri s Thomasovo žlindro, malo slučajev, v katerih kaže rabiti fosforjevo kislino samo je novič in neovržno potrjeno, da v vodi raztopljiva fos-
v jedni rečenih oblik.
forjeva
kislina super fosfátová se premeni v tleh v tako
i
Zdaj pa je to preporno vprašanje posegla tudi pra- ki je raztopljiva v citrátu in da jo koreninice večinoma
ktična izkušnja. Na podlagi skrbnih, po izvedencih izvr- v tej obliki v sebe posrkajo. Razen te v citrátu raztopljive
šenih. primerjajočih poskusih se je izkazalo, da sta Tho- fosforjeve kisline, katero morajo korenine posrkati, na-
masova moka in superfosfat jednake vrednosti in jedna- stanejo v zemlji vsled upliva železnega okisa in ilovice
kega upliva in sicer pri jednem najvažnajših naših pridelkih, tudi neraztopljivi železnokisasti in ilovičasti fosfati, kar
pri sladkorni
pesi
i
glede katere se je Thomasovi moki
tako rad odrekal vsak upliv.
Naslednji uspeh, ki se je dosegel na poskušalnici osrednjega društva na Dunaji, kateri poskus je bil za-
pojasnjuje majhen.
zakaj je naknadni upliv superfosfatov tako
Drugače pa je z moko iz Thomasové žlindre.
tej
fosforjeva kislina taka, da so razstopi v citrátu, tako, snován in izvršen lege artis, povzeli smo „Izvestjem društva da je korenine jednako lahko razkroje in posrkajo, kakor
za pospeševanje kmetijskih poskušenj v Avstriji" ; jedna prej v vodi raztopljivo fosforjevo kislino. Kdor bi to parcela (I) se ni gnojila, druga (II) se je gnojila z 250 kg. tajil, grešil bi zoper resnico. Upliv v citrátu raztopljive superfosfata, in tretja (111) z 250 kg. Thomasové moke, fosforjeve kisline je prav takšen, kakor superfosfatske
Gnojilo se je spravilo s kopanjem jednakomerno glohoko fosforjeve kisline, povrh ima pa to prednost, da ne pride
dva dni pred setvijo, [24. aprila. Uspeh preračunjen na v zemljo v težko razkrajajoči
se
obliki
To
uzrok
dvojnate stote, je bil pri hektarju pri
II
226
210
III
227
ugodnemu naknademu uplivu fosforjeve kisline v Thoma-sovi moki. Z ozirom na to je težko umeti, kako da se še oglašajo ljudje, kateri nečejo priznati v citrátu raztopljivi
dosegel se je torej uspeh, pri katerem se v popolnoma fosforjevi kislini večje vrednosti nego v vodi raztopljivi. jednakih razmerah nikakor ni izkazalo, da bi bila v vodi Ako ae posamičnik ne more otresti teh krivih nazorov, raztopljiva fosforjeva kisltna superfosfatova količkaj boljša je naposled vse jedno, ali če svoje zmote razglaša in se
kakor kislina Thomasové moke. Pri pregledovanji kako- žanje z navideznim prepričanjem poganja, je to na veliko
vosti se je našlo pri
13 90/
sladkorja v pesi.
14 60/
0
III
14 30/
0
Skoro popolnoma jednako zboljšanje pri II in III je
škodo kmetijstvu. Po premnogih praktičnih izkušnjah in po sodbi prvih veščakov ni dvoma, da razširja krive nauke kdor trdi, da v citrátu raztopljiva fosforjeva kislina ima
toliko upliva, kakor v vodi raztopljiva. dolžnost, te izrečno povdarjati.
Šteli
smo si v
povsem jasno.
Ako
se
še upošteva
î
da
gnojenje s
Thomasovo
moko
cenejše
in
da ima ta moka znan in priznan na-
knadni upliv, potem so uspehi Thomasové mckeše dosti znatnejši.
Izredno ugodni upliv fosíorjeve kisline iz Thomasové
Kmetijske raznoterosti.
Pleve
Po zimi se tudi pleve lahko porabij
med
moke se vidi iz vrste poskusov, katere je leta 1889. na- ne mara ker so
krmo pri goveji živini, ker so prav tečne in za dobro preba-vanje koristne. Živina se jih ne brani ; le za ječmenove pleve
redil prol. Wagner. Jednokratno fosforokislinsko gnojenje
ljive ;
preostre in postanejo lahko nevarne, škod
vsake druge pleve pa ima goved še rajši kakor golo
travniku z 800 kg. Thomasové moke na ha. v letu 1889. slamo, ker so bolj gladke in mehke kakor slama. Za krmlj
je imelo naslednji uspeh: letu 1890. se je več přidělalo
»
»
n
»
»
rt
1891.
1892.
1893. ki
rt n
n
n
li n
n
n
750 kg sena na ha 2300 . . .
2600 „
n
n
n
bilo izredno suho 1450
»
n
n
»
n
»
1894. se je več přidělalo
m
n
1895.
n
n
n
n
2950 „ 1320 -
W
n
»
»
»
n
Jedenkratno gnojenje (vsako leto se je ponovilo gno-
%
jenje s kajnitom) z 800 kg. Thomasové moke na 1 ha.
je
torej
šest
let zaporedoma uplivalo
Vsled
porabe
800 kg. Thomasové moke
kateri veljajo kakih
16
do
18 gld.
se je
11.370
kg.
113*7 dvojnatih
stotov sena več^pridelalo, kar znaša, dvojnati stot po 3 gld, celib 341 1 gld.
Po preiskavah kemikov Smorawskega in Jakobsohna.
se najbolj priporočajo pšenične pleve ; veljajo pa tudi ržene
na to
pie
paziti
da
preveč nesnažne, zaprašene ali celo
Pleve od ozimnega žita so za to boljše, ker so bolj
trdne in jih goved pri prežveko
bolj občuti in zato tem
način
bolj zdrobi ; na tak lažje prebavijo. Ni želodcu ali v črevah. To smo povedali o pšeničnih in rženih
se
bati
postanejo prav redilne; pa se tudi
da bi povzročile kake bolezni v
plevah
Nekoliko bolj nevarne so ovsene,
so premehke in
se rade spoprimejo v klopčič, zaostanejo v črevah in ovirajo
s tem prebavanj
bolj nevarne so
Pi
oštre in trde rese, ki povzroČij
ječmenove, ker
imaio
led malih, nazaj obr
njenih (zakrivljenih) kaveljčkov očutljive rane, celo vnetje goveđi v gobcu, goltancu, žrelu, v želodcu in črevah. Včasih so take posledice prav hude. Zadelajo se v črevah, nastane za-
je navadno nevarna. Kdor se hoče vsem tem nevar-
3 s
morejo več toliko škodovati.
peka,
nostim izogniti in ječmenove pleve polagati, jih naj polij kropom, da odmehčaj
>; mehke Ne smejo pa se polagati
živini v
krmo pleve
niso
zdrave
so zadehnele, plesnive
takih plevah je navadno
obelodanjenih v časopisu nemških c ukrarjev, glede upliva veliko škodljivega trosa, strupenih zrne in glivic. Teh sicer
s prostimi očmi ne zapazià, tudi s prsti ne otipaš; učenjaki
pa so jib našli
m
preiskali s poveksalnim steklom
Vsled
takih piev
zboli
vina, včasih celo nevarno in kar je naj
hujše na stvari
gospodar
těžko najde pravi uzrok bolezni
žival tudi ne more povedati, zdravniška pomoc se zanemari
Nehote se člověk tukaj spomni tolikratne obdolžitve, da Judje grabi jo krščanske otroke, in njih kri prelivajo o velikinoči, naj se godi to, da se spominjajo svojega bogomorstva, ali iz praznoverskih namenov, ali pa iz
ali sploh prepozno pokliče. Vsemu temu se lahko izogneš, obojih razlogov. Tajiti pa, da Judje v raznih časih in v
ako naročiš, da se pleve poprej dobro prekuhajo in škodljive raznih krajih niso počenjali takih hudodelstvi, bi bilo, iz
stvari v njih umorijo
.......v...........
i
Poučni in zabavni del.
il»
...............».............................................................»..............
narodnem gibanju Judov
(Konec.)
Posebno všeč je talmudu
zvijača, kteri posvečuje
letopisov zgodovine 30—50 natanko popisanih in dokazanih umorov izbrisati (Eisenmenger: Entdecktes Judenth.
c.
220.),
se reklo, uničiti vse spominike takih
groznih dejanj, ki jih hranijo razna mesta. Viděli srno, kakršen da je duh talmuda, toraj pač ne bomo lahko dvojili o resnici navedenih dejanj.
koncu omenimo še njih obrednih molitvi.
Na
ravnost moramo reči, da so polne nečlovekoljubnega duha, nestrpnosti, sovražtva do kristjanov. V molitvi „Aleru le-
natančniše izučevanje, in ktero navaja Juda celo
Boga
šabbeah
a
se kristjani imenujejo stvari
) »
ki se
obrazom
prelastiti! (Šab. 30. 21. 117. 8. itd. ima več takih pri- mečejo na zemljo, pred onim, kar je zaničevanja vredno,
merov, ali bolje podukov). Judovskemu verniku ni le do- in ki svoje molitve pošiljajo
Bogu,
ki pomagati
ne
voljeno Nejuda ukaniti, on si more tudi z dobro vestjo more (Kjsch
223.)
Kdo je pod tem Bogom umevati
»
one
6.) prilastiti, kar je Nejud izgubil (Bava kamna ni těžko ugeniti.
113. 2.). Talmud pravi: „Stoji zapisano (5 Mojs. 22. 3.)
Kako
s prisego pri Judih? Tožijo, da celo ono,
de omni amissione fratris tui,
izgubljeno vrni s v o
kar
v vsak veri najsvetejšega, česar se nihče ne sme
jemu bratu, ne pa goju, ki ni tvoj brat".
kar
dotekniti,
da naj
sramotniše ne izda izobražene družbe,
še lepše, je to, da Judu niti 7.) dovoljeno ni, izgubljeno celo prisege se je lotil talmud s svojim strupenim dahom
i
vrniti (sloveči rabi Raši : „Naj ne pričakuje odpuščanja celo iz ust prisegajočega
pregnal zvestobo in resnico,
pri Bogu, kdor goju vrne izgubljeno". (Joma 88
dovski vernik sme Nejudu
zaslužek zadrževati
i
Ju
utr
dovoljujoč Judu nasproti Nejudu vsakoršno umovno pri-drženje, in dajoč mu lahki pomoček. očistiti se krivih
gavati
»
odreči. (Bava melsia 111. 2 ). Po talmudu je v
pnseg
raznih časih so imeli razne judovske prisežne
svetem pismu Judu dovoljeno Nejuda okrasti (ib.), češ, obrazce, da bi se zavarovali proti tem pridržanjem, in da
sveto pismo pravi: ne okrajaj svojega tovariša (bližnjega), bi prisegajočemu Judu resnico iz ust takorekoč izvili. Dr
ne goja,
zakaj
goja
ni tovariš. Z judovsko nravo še Martin ima na 29 straneb iz 10. stoletja veliko takih
nismo pri kraju. 9.) Jud po svojem svetem pismu (tal- priseg (Vierteljsch. 4 ). Iz vsega se čitatelj prepriča, kako
mudu) Nejuda ne sme rešiti iz smrtne nevarnosti. „Pre povedano je, akuma ali Nejuda od smrti rešiti, (Avoda 26. 1.), zakaj malikovalca ali Nejuda smrti rešiti,
to
malo so verjeli zmeraj in povsod resničnosti judovskih priseg. So li imeli pravniki in sodniki pametnega uzroka jim ne verjeti? Glejmo. Na večer spravnega dne (jom
liko kakor njih število pomnožiti (Avoda Z. 20. 1.), in kipur, 10. sept.) se moli vpričo dveh rabinov ta
mo-
sveto pismo je prepovedalo, z usodo Nejuda sočutje imeti
i
litev
(kol-nidrej: „Vse obljube in obveze in primere
bodi kakoršnokoli (Jad chazaka
c. 10.).
Koder (obljub) in kazni in prisege, ktere bomo od tega spravnega
bodo pa Judje zopet v posesti svoje moči, kakor nekdaj dne do drugega obljubili, prisegli, se zavezali, so naos v Palestini, in koder pride Mesija, se imajo vsi Nejudje žal, in naj bodo odvezane, odpuščene, odpravljene, raz-
prisiliti v judovsko vero, in vsi oni 10.) pomoriti
î
ki bi
veljavljene, območene. Naše obljube naj ne bodo nobene
se
branili (ib.
c.
n. 10.). To sovražtvo Judov obljube, in naše prisege nobene prisege".
gre še dalje, ter nagibamo k mnenju onih, ki trdijo, da Judom je dovoljeno 11.) Nejude moriti že pred prihodom
Mesijinim (ib
c
11.)
Ni se čuditi, če že rimski
zgodovinar judovstvo imenuje odium generis humani, bibliji stoje besede: „Ne uzdiguj se zoper kri svojega bližnjega", vemo pa, da Nejudi niso bližnji Judov, toraj
ta prepoved ne velja za Nejude, in Judom je dovoljeno Nejudom to storiti, kar jim je prepovedano glede rojakov.
Mislimo o tem očitcevalu, kakor hočemo, to stoji
so
1
1.) ki
gati Šulhan tega?
ktera
Judu
občno
sprejeto
talmudsko
načelo je,
prisiljene,
ne
veljajo. „Kdor je
da siljen
prisege, prise-
njegova prisega ni
v Jore-dea
soditi.
aruh
Kdo
prisiljena,
more
kje
nobena 232. ktera meja
prisega 12.).
a
(Jud. zak
Kaj
sledi
iz
prisega
pro8tovoljna
»
med oběma? Pravému
krščanska gosposka načelno rojena sovražnica
»
R. Martin prinaša dva navoda, s kterima dokazuje, toraj je misliti, da je vsaka prisega, ki jo kršč. gosposka da kristjane moriti ni le smeti, ampak 12.) tudi morati, od zahteva njega, neprostovoljna. 2.) Načelo judovskih Uzel jih je iz slovečega tolmača knjige ekodus (Jol. 6. pravnikov je, da v prisegah so dovoljene reservacije in
c. 1
Parača.), in R. Simeon iz tega zaključuje :
»
Naj
restrikcije (pri držanja in skrčenja), t. j. dovoljeno je, kaj
boljšega izmed narodov umori, in najizvrstniši izmed kom drugega govoriti z ustrni, in kaj drugega misliti v src u
prekolji glavo (Vierteljschr.
125
138.).
Ta zapoved in tako ustne besede uničevati v srcu
Kako je mogoče
še posebno velja o duhovnikih kristjanskih (ibid.).
pri takih načelih resnico izvedeti!
10?
Ako vse to premislimo, se ne boiro čudili, da je judovstvo tujecmed narodi, nikjer udomaćen, nikjer ljubljen. Jtesni nam bodo tudi marsikteri prikazi v političnem življenju in narodnem gospodarstvu.
Zlatorodov.
AífežfeAi íft& & dK £t» dfe & fti ífeífc rfi (ti íft fî§ ftl iït* ft» flfc ffci rfc ïfc» ^
ïÊÊ^ÊÊïïËÊÊ. ....................... ï. f^^Ël^l^. .=1
&WWWWW WWWWWWWWWWWWWW WWWWWWWWWW WWWW WWWW m
Deželni zbor kranjski.
X. seja dne 15. februvarija.
Oglasi se k zapisniku poslanec dr. TavČar, ki pravi, da mu je nSl.M oČital, da je poročal o dež. zavarovalnici, kot plaôan zagovornik ter zahteva zadoščenja, od poslancev Kalana in Žitnika,
Posl. dr. Majaron je potem utemeljeval svoj samo-stojni predlog glede razširjevanja občinske volilne pravice v deželnem stolnem mestu Ljubljani, s katerim naj se prizna volilna pravica vsaj vsem tištim občanom, ki od svoje realne posesti, od svojega obrta ali dohodka v obČini od jednega leta sem plačujejo količkaj direktnega davka.
Posl. baron Schwegel je poročal o prošnji županstva v Crnem vrhu za nasipanje občinske ceste iz Zaloga v Crni vrh in predlagal, naj se odstopi deželnemu odboru — Sprejeto.
Posl. vit. Langer je poročal o prošnji c. kr. central-nega zavoda za vremenoslovje in zemeljski magnetizem na Du-naju za pospeševanje vremenoslovoe postaje v Ljubljani in predlagal, naj se dovoli 500 gld. — Sprejeto.
Posl. vit. Langer je poiocal o prošnji učitelja Antona Lapajneta na kmetijski soli na Grmu za vštevanje petletnic v pokojnino in predlagal, naj se odkloni. — Sprejeto.
Posl. baron Schwegel je poročal o prošnji županstva v Krškem za podporo za izpeljavo občinske ceste Les kovec-Straža in predlagal, naj se izreče, da dežela le v iz-rednih slučajih dovoljuje podpore za ceste in naj naroči dež. odboru, da v tem smislu prošnjo reši. — Sprejeto.
Posl. Po vše je poročal o prošnji komiteja avstrijskega osrednjega urada v varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sklepanju trgovinskih pogodeb za podporo in predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. Murnik je poročal o prošnji šolskega vodstva v Drašičih za podporo za šolski vrt in vinograd in predlagal, naj se odstopi dež. odboru — Sprejeto.
Posl. Murnik je poročal o prošnji občine Belapeč za podporo 275 gli. za zgr dbo hudournika pri župnišcu in predlagal, naj odstopi deželnemu odboru.
Posl. Po vše je poročal o prošnji c. kr kmetijske družbe kranjske za podporo k ustanovitvi in vzdržavanji go-spodinjske Šole v Ljubljani, in o dotični prošnji društva go-
0 4P a
spodinjske šole za podporo in predlagal, naj se dovoli usta-novni prispevek 300 gld. in letni prispevek 300 gld. — Sprejeto.
Posl. baron Schwegel je poročal o ustanovitvi deželnega skladišca v Ljubljani in predlagal, naj se vzame porodilo na znanje in naj se naroči dež. odboru, da nadaljuje svoje poizvedbe in o tem svoječasno poroča. — Sprejeto.
Posl. Višni kar je poročal o prenaredbi dež. zakonov
2 dne 26. oktobra 1875., dež. zak. št. 27. in z dne 28. decembra 1884., dež. zak. št. 1 iz 1. 1885. in je predlagal: naj se § 2. prvoimenovanega zakona premeni v tem smislu, da je za učitelje namenjene ustanove porabljati v prid dotične šolske občine in da se morata dež odbor in šolska občina
glede zaračunavanj a in porabe ustanovnih dohodkov domeni ti, pri čemer pa je varovati pravice nadzorovalne oblasti ; naj se § 2. drugoimenovanega zakona premeni v tem smislu, da se vse aktivitetne doklade učiteljev na javnih ljudskih šolah plačujejo iz normalnošolskega zaklada, a Če njegovi dohodki ne
zadostujejo, se nedostatek pokrije iz deželnega zaklada. — Sprejeto.
Posl. Višnikar je poročal o proračunu normalnošol-skega zaklada za 1. 1898. Potrebščina znaša 398 573 gld. pokritje 23 708 gld., primankljaj 374.865 gld, V pokritje
primankljaja naj se pobira 10% doklada na direktne davke, ostanek 220.276 gld. pa naj se pokrije iz dež. zaklada. Po-ročevalec je nasvetoval tudi dve resolusiji : 1.) Dež. odboru se naroča, da kapitalizuje ves, svoto 20.000 gld. presezajoči dohodek iz zapuščin, in sicer kot imetje normalnoôolskega zaklada; 2.) vlada se pozivlja, da čim prej imenuje posebnega dež. šolskega nadzornika za ljudske šole, eventuvalno, da predloži zakonski náčrt o imenovanji definitivnih okr. šolskih nad-zornikov. — Sprejeto.
Posl. Schweiger je nasvetoval resolucijo, naj se premeni zakon o nagradi katehetom za poučavanja veronauka.
— Sprejeto.,
Posl. Lenarčič je poročal o gradnji ceste Rovte-Žiri in predlagal, naj dež. oobor popolni projekte in naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje predloge. — Sprejeto.
Posl. Lenarčič je poročal o varstvu planink in kraljeve rože po kranjskih planinah in predlagal, naj se dotični zakonski naČrt odobri. — Sprejeto.
XI. dne seja 17. februvarija.
Posl. Po vše je poročal o prošnji c. kr. kmetijske družbe kraujske za podporo k ustanovitvi in vzdržavanji go-spodinjske šole v Ljubljani in je predlagal, naj se dovoli k ustanovnim troškem 1000 gld in letne podpore 1000 gld.
— Sprejeto
Posl. baron Wurzbach je poročal o náčrtu zakona o nekaterih obČinskih taksah v okolišu mesta Ljubljane in je predlagal, da je mestna občina Ljubljana upravičena, pobirati v svojem okolišu sledeče občinske takse: 1.) za dovolitev plesnih veselic v javnih prostorih z vstopnino po 2 gld. na dan ; 2.) za dovolitev představ in razstav v večjih razstavni-
cah ali v cirkusu po 3 gld. na dan. — Sprejeto
Posl. Jelovšek je poročal o letnega poročila dež. odbora § 6. „občila" in je predlagal, naj se vzame na znanje.
Posl. Mo die je nasvetovl resolucijo, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju predloži zak. nacrt, da se uvrsti cesta iz Eakeka čez Laze v Logatec mej okrajne ceste. — Sprejeto.
Posl. pl. Lenkh je grajal, da se krški most nezado-stno nadzoruje, kadar se vrše kake poprave, vsled česar ni v boljšem stanju, in je priporočal, naj skrbi dežela za bolje nadzorstvo
Posl. dr. Žitnik je vprašal kaj je s cesto Gomila-Slamberg in kdaj se preloži cesta pri Čatežu, na kar je dal dež. glavar Detela potrebna pojasnila. 0 stvari sta tudi govorila posl. dr. Papež in Po vše.
Posl. Globočnikje pri točki „državna železnica Ljub-Ijana-Lesce" pojasnil, da sedanji vlaki na tej progi ne ustre-zajo lokalnim potřebám, in je predlagal, naj se naprosi želez-niŠka uprava, da upelje na progi Trbiž-Ljubljana ali vsaj Lesce-Ljubljana vlak, ki bi vozil po leti in po zimi in bi prihajal od 8 uri zjutraj v Ljubljano, odhajal pa ob 7. uri zvečer.
Posl. Mnrnik je pojasnil, da jeza poletni čas ta vlak že zagotovljen, pač pa je treba, šele izposlovati, da bi vozil tudi po zimi, in je nasvetoval premembo Globočnikovega pred-loga, po kateri se prosi, naj se vlak vsaj raztegne čez Lesce do Jesenic in da bi vozil tudi po zimi. — Sprejeto.
108
Posl. Schweiger se je pri točki o dolenjskih želez-nicah zavzemal za belokranjsko železnico.
Posl. Ažman je priporočal predDaredbo vozno-policij-skega reda.
Dež. glavar Detela je vsled trditve poročevalčeve, da je cestne okraje lociti v srečne in nesrečne, v take, ki imajo dež. ceste in v take, katere jih nimajo, obširno pojasnil cestne razmere in dokazal, da „nesrečni" okraji plačujejo prav malo za cestne namene, „srečni" pa precej veliko.
Zbornica je vzela poročilo na znanje.
Posl dr Papež je poročal o prošojah z* uravnavo Krke in je predlagal, naj dež. odbor stopi \ dogovor z vlado radi drž. prispevka in naj potem, če ga dobi in se zavežejo interesentje plačati 25%, kupi jez pri Brodu, ki je največ uzrok povodnjim. — Sprejeto.
Posl. Murnik je poročal o prošnji županstva občine Dvor za podporo vsled škode po toči in je predlagal, naj se izoči dež. odboru v rešitev. — Sprejeto.
Posl. Murnik je poročal o prošnji prostovoljnega ga-silnega društva v Selcih za podporo in je predlagal, naj se odstopi dež. oiboru. — Sprejeto.
Posl. baron Schwegel je poročal o prošnji Janeza Grilca iz Klenika za primerno odškodnino za neko izkopnino in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. dr. M ajaron je poročal o prošnji letoviškega društva na Bledu za odstop hipotckarne prednosti deželne tir-jatve za hranilnično posojilno tirjatev in je predlagal, naj se prošnji ugodi tako, da bo pred deželno tirjatvijo vknjiženih le
20.000 gld. - Sprejeto.
Posl. dr. M a j a r o n je poročal o prošnji županstva v Selcih za podporo za popravo dveh cest in je predlagal, naj se prošnja odstopi dež odboru, da eventuvalno, če se mu zdi potrebno, dovoli primerno podporo. — Sprejeto.
Posl. Globo čnik je poročal o razdružitvi selske občine Bled v samostojni občini Bl^d in Ribno in o dotičnih prošnjah faranov iz Bohinjske Bele in vasi Rečiče. Pojasnil je obširno svo stvar ter predlagal, naj se prošnja odkáže dež. odboru za nove poizvedbe. — Sprejete.
Posl. grcf Barbo je poročal o prošnjah županstve občin Tržišče, Sent-Rupert in Mirna za podporo za zgradbo občinskih mostov čez novo uravnano Mirno in je nasvetoval posameznim občinam primerne podpore.
Posl. K o š a k je nasvet priporočal zbornici.
Posl. H ribar se je iz formalnih ozirov izrekel proti
nasvetu ter je predlagal, naj se vsa stvar odkáže finanč-nemu odseku.
Dež glavar Detela je rekel, da po njegovi sodbi in
po dosedan'i praksi je imel upravni odsek pravico predlagal podpore.
Posl. Hribar je rekel, da so sedaj krediti za posa-mične namene določeni, a kredit za podpore, katere nasvetuje zdaj upravni odsek, je že ves porabljen.
Posl. grof Barbo je naglašal, da je tudi že letos upravni odbor nasvetoval več subvencij in mu te pravice ni
odreči, sicer pa deželi še ne bo letos ne v prihodnjih letih treba zneska postaviti v proračun. -
Zbornica je vsprejela predlog upravnega odseka.
Posl. Murnik je opozarjal, da se bliža konec zase-danja in je predlagal, da se vse peticije, katere bi še došle, kar odkažejo dež. odboru v rešitev.
Posl. dr. Papež in tovariši so konec seje interpelirali radi zgradbe novega dež. dvorca.
— Osebne vesti. Premeščeni so notarji Viktor S ch ôn-wetter iz Radeč v Ljubljano, Janko Rahne iz Ilirske Bistrice na Brdo, J. Om ah en iz Postojine v II. Bistrico in
Kazimir Bratkovič iz Brežic v Gornji Grad. — Go-zdni upravitelj v Idriji Matej Čeh je imenovan nadgozdarjem. — Dav čni pristavi Ivan Rissinaul, Ivan Spli hal in Ivao Globočnik so imenovani davčnimi oficijali, Jos. Zazula davčnim kontrolorjem in davčni praktikant Edvard Vencajft
davčnim adjunktom.
— Petdesetletnica cesarjevega vladanja. V spo-min vladarskega jubileja se ustanovi spominska svetinja, katera se ima podeliti osebam vseh stanovskih slojevi dostojan-stev, katere so služile aktivno v dobi od 2. decembra 1848. pa do uštetega dne 2 decembra 1898. v vojski, v vojni mornarici, v gardah. v deželni brambi ali pri orožnikih. Dolo-čeni sta dve vrsti teh svetinj, in sicer: a) iz brona za službeni čas do 50 let; b) iz zlata z orlom nad svetinjo za službeni čas 50 in več let Izmed oseb, ki so že izstopile \% vojaške službe, imajo pravico, da se jim poděli ta spominska svetinja, nastopne: 1. Bivši častniki, vojaški duhovniki, vo-jaški uradniki in kadetje. 2. Vsi oni uslužbenci, katerim je bila že podeljena vojna svetinja a ne pripadajo nikakemu či-novnemu razredu, kakor tudi osobje iz možtva. 3. Vsi oni uslužbenci, ki niso uvrščeni v nikak činovni razred, kakor tudi osobe izmed možtva, ako so: a) na podlagi prejšnjih do-polnitev vojske zadevajočih zakonov pred 5. decembrom 186S nastopile osmo ali b) na podlagi predpisov, veljavnih od 5* decembra 1868., v vojski tretje, v vojni mornarici četrto pre-zenčno službeno leto. 4. Bivši jednoletni prostovoljci, ki niso postali rezervni častniki ali kadetje, ako so odslužili jedno; odnosno dve leti prezenčne službe. 5. Oni, ki so bili prestav-ljeni iz vojske v deželno brambo, ako so se nahajali že prej v tretjem letu prezenčne službe. 6. Oni, ki so bili neposredno potrjeni v dež. brambo, ako so izpolnili jednoletno aktivno službo. Pri razglašenju je kot dokaz, da ima pravico do spo-minske svetinje, treba predložiti vojaško odpustnico ali kak jednak certifikat. Na osebe, ki ne morojo predložiti takega dokumenta, ali ki se ne zglasijo v navedeni dobi (t j do 20* marca), se ni mogoče ozirati. Onim, ki so vsled sodnijske obsodbe izgubili pravico do častnih znakov, se tudi ne more podeliti spominska svetinja. Napačne izjave se bodo kaznovale po obstoječih zakonih. Spominsko svetinjo se more dobiti le pri onem županstvu, pri katerem se je izvršilo zglašenje. Oni, ki spadajo v rezervo, v vojsko in v neaktivno deželnobram-bovsko službovanje, dalje one osebe, ki uživajo vojaško po-kojnino, penzijo - itd. zaznamujejo pristopne vojaške oblasti
same.
— Katoliško politično društvo v Ljubljani je iz-
volilo naslednje vodstvo: Predsednik posl. Povše, podpredsed-nika posl kanonik Kalan in posl. dr Papež, tajnik V. Schweitzer, blagajnik prof. dr. Janežič.
— Shod zaupnih mož narodne napredne stranke.
Tzvrševalni odbor narodne napredne stranke je sklenil, sklicati za-upne može na dan 5. maja v Ljubljano. Vzpored posvetovanja tega shoda bode naslednji: 1.) Poročilo o političnem položaju; 2) Poročilo o dogoru mej slovenskima strankama na Kranjskepa. 3.) Organizacija narodne napredne stranke; 4.) Volitev izvr-ševalnega odbora; 5.) Slučajni nasveti. Za danes naj izvoli jo častiti zaupni možje vzeti na znanje. Vabilo na shod se jin*
dopošlje pravočasno.
— Slovenski poslanci koroški. so se izjavili — kakor goriški, isterski, tržaški in štajerski sledeče: „Z ozirom na resolucijo slovenskih akademikov v Gradcu od dne 1. februvarija 1898. leta se podpisani poslanci na Koroškem pri-družujejo s sklepom in izjavi slovenskih deželnih poslancev na Štajerskem in Primorskem ter izražajo željo, naj slovenski državni poslanci v prvi vrsti izposlujejo veljavnost izpitov za-grebškega vseučilišča tudi za veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko polovico, dokler nam niso zago-tovljeni pogoji za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljub-
109
ljani.
Celovcu dne 28. svečana 1898. G. Einspieler, Fr. ciji dvoboja
Muri, Fr. Grafenauer.
Benetkah so bile velike demonstracije v tem
u
smislu, a socijalistični poslanci
v
italijanski komori hočejo
Volilni shod je sklical dne 13. marca ljubljanski predlagati, da se razveljavi zakon o duelu in ta poslednji naj
župan Hribarin na njem poročal o svojem delovanji v mi-
nolem
zasedanji dež. zbora kranjskega.
Shod
mu
izrekel
zahvalo in priznanje.
se smatral navadnim zločinom.
Občinske volitve na Bledu. Pri občinskih voiit-vah na Bledu, katera občina je bila doslej rokah v pristaiev narodna stranke, je zmagala pri sedanjih volitvah katoliška stranka.
Solstvo. Radi petdesetletnike cesarjevega vladanja
bode letos na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah sklep
Tržne cene.
V Ljubljani dne 12. mar. 1897. Pšenica gld. 13
gld
kr.
9*50 kr., ječmen gld. 7 50 kr., oves gld. 750 kr
šolskega leta
že
julija
podaljšale
in se bodo torej poôitnice precej ajda gld. 9.50 kr., proso gld. 7 50 kr., turšica gld. 6 70 kr
Kako poročajo službeno! „Edinost" piše: Koliko
leča gld. 12
kr., grah gld. 13
tožeb je bilo čuti radi načina kakor se uradno poroča o do- (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
dodkih v deželnem zboru istrskem. Povsodi
da se povzdiga vse ono, kar
opaziti tendence
ntegnilo koristiti laški ve-
kr., fižol gld. 12-
kr
čini
a da
se pokriva ono,
ker
jej utegnilo škoditi
Tako
go prijavile dunajské novine službeno iz Pulja o seji dne 15. februvarija. „Manjšina navzoca v polnem številu Sklenilo se jednoglasno, da se odpošlje deputacija, ki naj izrazi cesarju
Posestvo
na
prodaj
Svojo kupljeno kmečko bišo, ki stoji blizo mojega
udanost, deželni glavar-se pooMašča v izvršenje tega sklepa." novo zidanega poslopja na Okroglem pri Kranji, bi rad Kako lepo se čita to, ali kako je bilo v resnici ? ! Res je daJ Higa je trdno zidana in ima 5 prostorov. Veža in
rekel predsednik med priobčenji, da pojde poklonit se Njego vemu Veličanstvu povodom petdesetletnice. Ali
ko
nazna-
ena shramba sti obokani. Oddal bi kupcu primeren kos
ujal to, je bil tak vrišč v zbornici, da ga niti čul ni nikdo ! sadnega vrta, nekaj gozda, eno njivo in toliko zemlje, da In nadaljnja resnica je ta, da se ni storil nikak sklep o tem, bi se redila lahko ena krava. To posestvo bi utegnilo glede
ni jednoglasno ni drugače. Da : taka so službena poročila !
Zavod za gluhoneme. Dež. vlada kranjska išče v ljubljanskem obmestji primeien prostor za zgradbo zavoda sa gluhoneme. Pozdravljati je z veseljem, da je ta stvar kon-
áno vsaj toliko dozorela, da se
začelo delo.
Nove dopisnice, predstavljajoče Ljubljano po noči in belopeška ter blejska jezera s Triglavom jc založil in izdal ljuljanski trgovec Jos. P e t r i 6.
Umri je na vrhniki rodoljubni trgovec in posestnik Martin Britej v starosti 40 let. N. v m. p.
Žganje ga je ubilo. 461etni Fran Polž iz Stude
na razmere in potrebščine tega kraja kar najbolje ugajati kakemu obrtniku. Pisma prosim naslovom:
Tomo Župan
v Ljubljani.
v kamniškem okraju je dne
t. m. spil tekom pol ure dva
litra žganja ter potem brez zavesti obležal na cesti. Usmiljeni ljudje so ga nesli v hlev krčmarja Lobode, kjer je mož drugi
dan umri, ne da bi se bil prej zavedel.
Nesreća. Te dni je v Št. Petru pri Novem mestu padla 681etna Marija Jakše z lestve vznak na tla in se tako poškodovala, da je kmalu potem umrla.
iv
Ai
t
Redilna
kuretino
edino koristna za kokoši, pu-
0
rane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec.
zavoj
navodilom
P
5 zavoj ev samo
Kazen radi umorstva storjenega pred 26 leti.
Oele tri tedne se je vršila v Zagrebu porotna razprava proti Steíanu Puzjaku in tovarišem radi zavratnega umorstva brata mu Jakoba, katerega so umorili 30 januvarja 1872. Puzjak je bil spoznam krivim, da je tedaj naročil zloglasnemu, sedaj pokojnému Janku Fučku, naj umori brata, pri katerem dobi 700 gld gotovine. Razsodba se je izrekla v torek. Obsoieni so : Štefan Puzjak na 15 let ječe, Štefan Štuglin na 18 let. Janko Jarčar na 15 let, Josip Sokacic na 16 let, Marko So-kačič, kateri je že obsojen radi umora na 20 lete jece je dobil
poojstrenje
kazni
s postom
Vse
te kazni so oštre,
Trije
obtoženci so bili oproščeni.
Ubil lastno sestro. Dne
t. m. je sodišče v Mo-
staru obsodilo na smrt nekega Savo Skoro, ker je ubil lastno sestro Maro. Uzrok za to mu je bil, da se je njegova sestra,
je bila, kakpr on grŠko-iztočne vere, omožila s katoličanom
Filipom Blaževičem. Zadri jej le nož najprej v trebuh in potem v prsa. Sestra je umrla precej na to.
iija
Potri dvoboju.
Sedaj
po tragični smrti Cavallot-
navstalo po Italiji precej živahno gibanje proti institu-
Redilna
Naj bolj še varstveno redilno sredstvo
prasice.
dij etetično prašiče.
zavoj
rabilnim navodilom zavoj ev samo
r« ♦
Redilna
v 0
zmno
za konje, rogato živino in
ovce
Skoro vže 40 let z najboljšim
vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina
mara jesti, dalje zboljšuje
mleko.
Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld.
Vsa ta našteta sredstva
dobij o :
v apoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža
vsak dan s prvo pošto razpošiljajo
ih;
Loterijske srećke
Linču dne 12; marca t. I.: 43, 51, 6, 50, 34.
V Trstu dne 12. marca t. 1. : 77, 43, 22, 41, 68.
V Pragi dne 16. marca t. 1.: 11, 50, 32, 88. 60.
Razpošiljava sukna samo zasebnikom
i
odrezek dolg za-
fgld
3-10 iz dobre
4-80
mičnih barvah 1 odrezek 6 gld
peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše ígrebenčasto in še-
za finančně in žan-
blago
darmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah
kot reelno in solidno dobro znana
dostno
moško obleko stane samo
i
\
7-50
8-70 10-50 12*40
13 95
fine
»
i
i
i
finejše angleške grebenčaste J
pristue ovčje yolne
odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden
1 odrezek 9 gld. 95 kr
kakor blago, kakor blago
sukno-tovarniška zaloga
Kiesel-Amhof v Brnu.
Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih.
občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka kateregarabata. (4)
Jedino
pristn
ki ;
à
Da se preprečijo vse
prevare, imum odslej
(Tinctura balsamica)
dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana
tovarna balzama
lekarnarja
to oblastveno
regis-
trováno varstveno
znamko.
Thierry-ja
v Pregradi pri Rogatou.
Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko.
Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvo m
vzorcev.
Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd.. za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, ope-
klinami itd.
Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom:
Tovarna bafzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri
Rogatcu.
Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je
z zabojem v red:
12 malih ali H dvojnih steklenic.....
M
»
30
»
4 krone,
18 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 kr. več.
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. 1 udi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem Času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo.
Izmed mnogih zahval spominjam tukaj
samo ono:
(17)
5
»Velecenjeni gospod lekarnik!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka;
potřebuj em
sem
od
jih
z a
moje znance
Jaz
dveh steklenic od neznosnega
kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m
prsobolnim.
S
poš tovanjem.
Rudolf
Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena známek a t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi.
Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr.
Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem
povzetju.
Ceniki raznovrstnih domačih
preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t rg šte v. 20.
Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1.
>
Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-siiikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo
preganjal sodnim potom.
(4)
Lekarna angela varuha
Schohengel-Apotheke
Jedino pristno
Gentifolijsko
mazilo
(balzamsko mazilo iz rože centifolia).
Najkrepkejše vlačno mazilo se-d&njosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnettfi na-protnega učinka. Pri vseh še
tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh,
— vsaj najmanj zboJjáanje m olaj-
šanje bolečin prou^rojoče.
Manj nego dve škatuljici se ne raz-
dfiSA.THi ERRYin pošiijati; razpošilja se jedino le proti
PREGRADA
poprejšnjemu nakazu ali proti po-vzetjo zneska. Cena s poštnino, voznim
listom in zavojem itd za 2 lončka 3 krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku
vžgana zgornja varstvena znamka in firma »Schutzengel-
Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora
vporabo, katero ima to varstveno
Apotheke
zavit znamko
navodilo Ponarejalce
posnemalce mojega jedino pri stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi-fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom :
Lekarna angelja varuha
Pregradi
tovarna balzama Rogatcu.
Thierry v
Razpošilj
brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu
proti povzetju zneska.
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar
Tisk in založba
Blasnikovi uaslednlki