1 Leto XIV. [štev. 21	TELEFON UREDNIŠTVA 25-07 UPRAVE: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CEL.1E. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI CEKOVN! RAČUN 11.400	Maribor, petek 26. januarja 1940	NAKOCMNA NA MESEC . Prejemali v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din V—
Pred tekmo m osvajanje
skl vrelcev
Italijanska vest o težnjah za razširitev sedanjih bojišč — Itaiiianska prizadevanja za organizacijo nevtralcev so tudi v interesu Nemči e — Odmevi nemško-sovjetskih zagotovil Italiji
RIM, 26, januarja. DNB. O razširitvi sedanje vojne razpravljajo v francoskem tisku že več dni tako intenzivno, da se tudi italijanski opazovalci v Parizu ukvarjajo s tem vprašanjem več, kakor -so se doslej. Njihov prevladujoči vtis je, da v Parizu vedno bolj razmišljajo o možnostih novih bojišč. Med drugimi listi je izdat'sedaj tudi »Matin« parolo: »Prva bojna črta gre od Ledenega morja čez Severno morje do Črnega morja. Zaradi tega se tudi povečuje stalni pritisk na nevtralne države: Belgijo, Holandijo, skandinavske države in države na jugovzhodu. Pri tem pa igra važno vlogo tudi tako imenovana saadabadska zveza, vezoča Irak, Iran in Afganistan, ki bi mogla sodelovati Pri angleškem sunku proti petrolejskim poljem na Kavkazu. Pariški dopisnik •ista »La Voce d’ Italia« poroča tudi o velikih vojaških pripravah Francije v Siriji in pravi, da stojimo tik pred veliko tekmo za osvajanje petrolejskih izvirkov. Da igra vzhodna fronta v angleških in francoskih kombinacijah vedno večjo vlogo, je mogoče sklepati tudi iz tesnega sodelovanja med glavnim stanom generala Weyganda v Siriji in angleškega generala Wavella v Kahiri. Da so egiptskim četam določene v tem sistemu posebne naloge, je samo po s»bl razumljivo. Tako v Angliji kakor v Franciji žele, da bi se našel izhod iz sedanjega statičnega stanja na zahodni fronti na novih bojiščih, ki bi omogočila premakljive bojne operacije.
! jem in v imenu Sovjetske zveze Italiji j meje v Besarabiji, dočim naj bi druga j zagotovilo, da bo spoštovana nedotak-1 Romunija ostala izven revizijskih aspira-Ijivost Madžarske, je vzbudila v Budini- j cij. Tudi samo približevanje nemških čet ; pešti veliko zadovoljstvo. Niso pa v mad Romuniji ne vzbuja med Madžari poseb-I žarskih političnih krogih s simpatijami j nega zadovoljstva, ker pomeni to manj* ! sprejeli vesti, da je Nemčija pristala sa-1 Sanje upanja na revizijo madžarsko-ro-mo na korekturo sovjetsko-romunske munske meje v Transilvaniji.
Novi romunski petrolejski režim
ti enotno upravo in kontrolo s*tem bogastvom. Če vlada tega ne bi storila, bi
ITALIJA IN NEVTRALNE DRŽAVE
RIM, 26. januarja. Ass. Press. Italija se v zadnjih dneh vedno bolj trudi, da bi dosegla čim tesnejše sodelovanje vseh nevtralnih evropskih držav, in to ne samo na evropskem jugovzhodu, ampak tudi drugod. Njen namen pri tej akciji je preprečiti, da se sedanja evropska vojna 'te razširi še na nova področja, ker bi bila vsaka taka razširitev ne samo proti nienim, ampak tudi proti nemškim interesom. Italijanska politika je tako vodena v duhu osi Rim - Berlin, zasleduje pa Pri tem seveda tudi še specialne italijanske interese. Vse druge kombinacije so netočne.
VARNOST MADŽARSKE RIM, 26. januarja. Exchange Tel. Na
poučenem mestu je bilo mogoče- izvedeti, da je dobila Italija s strani Nemčije in po njej tudi s strani Sovjetske zveze razen zagotovila, da ne nameravata posegati v njeno interesno področje, tudi še posebno zagotovilo, da bosta spoštovali nedotakljivost Madžarske. Iz istega vira se pa potrjujejo tudi vesti, po katerih Sovjetska zveza ne namerava opustiti svoje zahteve po romunski Besarabiji in je sovjetske aspiracije v tej smeri odobrila tudi Nemčija. Vendar Sovjetska zve za ne bi šla dalje, kakor do meje, ki je ločila nekdanjo carsko Rusijo od predvojne Romunije.
ODMEV V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, 26. januarja Ass. Pres. Vest iz Rima, da qe dala Nemčija v svo-
BUKAREŠTA, 26. jan. Stefani. Za generalnega komisarja v petrolejski indu-
l	striji je postavljen Geron Netta, znan j strokovnjak v proizvajanju petroleja.
BUKAREŠTA, 26. jan. Rador. Najbolj merodajen romunski gospodarski list j »Argus« razpravlja o vprašanju komisariata za petrolej, ki je bil v zadnjih dneh osnovan v Romuniji in poudarja, da ima ta komisariat naiogo, zagotoviti proizvodnjo in izkoriščanje petroleja tako, kakor bo to najbolje ustrezalo narodnim interesom. Zlasti je važno to, da je vpeljana zdaj enotna kontrola nad produkcijo in razdelitvijo petroleja v Romuniji. V zadnjem časn je bilo povpraševanje čedalje večje, dočim se je proizvodnja znatno zmanjšala. Docela odveč je, pravi list, iskati potitido za te najnovejše ukrepe romunske vlade izven Romunije. Ti ukrepi ne nudijo prav nobeni državi zunaj kakih posebnih prednosti. Gre samo za ukrep čisto notranjega značaja, čisto naravno je, da je vlada hotela za trajno organizirati eno največjih in najvažnejših prirodnih bogastev Romunije in zasigura-
ne storila svoje dolžnosti. Nastala je potreba, da se uredi potrošnja v deželi sami z ozirom na -čedalje večje težave, ki so nastale spričo rastočih naročil iz tu -jine. Na več krajih Romunije je v zadnjem času nastalo veliko pomanjkanje petroleja in petrolejskih pridelkov. Vlada bo morala racionirati tudi drugo industrijsko proizvodnjo, ki je danes v enakem položaju. V ta namen bodo osnovali komisariat za kovinsko in tekstilno industrijo. Novi komisariat za petrolej ni pristojen za razdeljevanje petroleja med tuje kupce. Ta naloga je rezervirana vladi, ki ima dolžnost odločati v sklad« z vprašanji splošne državne politik^. Naša gospodarska politika, dodaja list na koncu, ki je v stalnem skladu z našo zunanjo politiko in njenim miroljubnim ciljem, upošteva v polni meri obveznosti, ki jih Romuniji nalaga njena nevtralnost, mora pa predvsem upoštevati lastne gospodarske interese Romunije.
Na finskih bojiščih je zavladalo zatišje
Severno od Ladoškega jezera se je za enkrat odiočiia usoda Finske — Pri Salli so se boji spremenili v pozicijske — Šestdeset sovjetskih bomb na pokopališče — Podvigi italijanskih
letalcev
Helsinki, 26. januarja. Havas. Z od-j"tiem sovjetskega napada severno od Eadogkega jezera se je Fincem posrečilo j*°bitl najvažnejšo bitko v sedanji vojni. ? Jem so namreč preprečili, da sovjetske niso udrle v osrčje Finske in prišle hrbet Mannerheimovi črti. Sovjeti so 7°s*aH v to bitko same elitne in najbolje Premijene čete, a tudi z njimi niso do> j®8’" sv°}ega namena. Prav tako pošiija-tudi na Kariijski ožini v boj elitne če-®» a doslej so uspeli le v toliko, da se l® 1® "a nekaterih mestih posrečilo priti o Prvih utrdb Mannerheimove črte, do-w so se vsi dosedanji spopadi na tem seku bili še pred dejanskimi utrdbami predni‘h, provizoričnih položajih. To
dirajo tudi take točke, ki nimajo nikakršne zveze z vojnimi operacijami ali z voj no sploh. Tako je včeraj deset sovjetskih bombnikov zmetalo okoli 60 bomb na neko cerkvico in pokopališče okoli nje, na katerem so pokopani finski vojaki, ki so padli v dosedanjih bojih.
HELSINKI, 26. januarja. Agex. Zadnji napad na sovjetsko bojno pristanišče
Kronštat so izvršili italijanski letalci prostovoljci, katere so tinski letalci samo spremljali. Prav tako so se poslužili pri tem tudi samo italijanskih bombnikov.
OSLO, 26. januarja. Reuter. Ena in trideset norveških društev z raznih področij javnega življenja je naslovilo javen poziv vsem Norvežanom, naj zbirajo pro stovoljne prispevke v pomoč Finski.
daja
upanje, da bo finska obramba tu tu*
dalje uspešna.
g ..SINKI, 26. januarja. Exchange Tel. Se na severu od Ladoškega jezera so sjrij?a-e zaključili z umikom sovjet-so	1Ia nove P0,°žaje. Finske čete
umit 3s'e£fc>vale jn ovirale nemoten Ffno!' te^u s0 še manjši spopadi. Drix'.S(? fe pričeli na novo utrjevati, ker u*ei<>. da bodo sovjetske čete pri-Prj	*ein odseku novo ofenzivo. BoH
Sovifttci, s° se spremenili v pozicijske, žajih tj v0*ska vztraja na svojih polo-pJncl , vedno bolj utrjuje, a tudi ni „ iv,e'° Syoie. Zdi se, da zaenkrat Karenu^	ve^jih	spopadov. Na
maniSi °žiTli topniška aktivnost in iinsk'i nuai3adi sovjetskih čet, ki pa jih STnrt/^mba sproti zavrača.
"StockSHO,LM' 26‘ ia"ua^- H^as sfakiJ, ridningen« poročaio iz Hel-» da sovjetska letala divje bombar
Vržena je na kocko usoda treh velesil
BERLIN, 26. jan. DNB. Minister rajlia dr. Goebbels je imel snoči v svojem rojstnem kraju Rheydtu, v dvorani magistrata
*
&
&
govor, katerega je poslušalo poleg meščanov tudi mnogo častnikov in vojakov. »Smisel sedanje vojne je v tem«, je dejal minister, »da so zdaj vržene na kocko vse
usodne težnje in življenjski interesi treh velesil. Ugotavljam, da sta domovina in fronta v tem trenutku zedinjeni. Vojska in politično vodstvo sta le del velikega narodnega organizma, ki se bojuje za
svoj obstanek. Nemški narod je bil po 1918. prevaran, s prevaro mu je bila vzeta zmaga, zato nastopa danes složen pod vse drugačnimi prilikami, povoljnejšimi za zmago. Narodni socializem pomeni danes dovršeno oploditev nemškega naroda. Vodja rajha, v katerega rokah leži usoda vsakega Nemca, vrši misijo, ki je edinstvena v zgodovini. Vzemimo v poštev v&e prednosti, ki jih ima zdaj nemški narod in lahko ugotovimo, da je usoda določila nemškemu narodu, da postane velik svetovni narod. Inteligentnost in sposobnost političnega kakor vojaškega vodstva Nemčije se ni še nikoli v zgodovini manifestirala tako kakor danes. Ko je Adolf Hitler pred 20. leti s sedmimi tovariši šel na delo, da osvoji raih in da pregaženo državo dvigne iz nemoči in nezavesti, ko je Hitler postavil svoj narod med prve na svetu in zdaj dvignil roko za poslednje rešilno delo, je dolžnost vsakega Nemca, da s polnim zaupanjem goji zvestobo do svojega genija.«
Komunistično vohunstvo na Švedskem
STOCKHOLM, 26. januarja. Havas. Po vesti, ki jo objavlja »Sozialdemokraten«, je švedska p !icija prijela celo vrsto komunističnih agentov, pri katerih je našla skrivne radiofonske oddajnice, s katerimi so pošiljali v Sovjetsko zvezo vesti vojaškega in drugega obrambnega značaja. Gre za člane dobro organizirane in
po vsej Švedski razpredene komunistične organizacije, ki ima svoje zaupnike no tovarnah orožja in streliva, kakor tudi v krajih, kjer se vrše premikanja Šved skih čet ali utrjevalna dela. Podrobnosti se v interesu preiskave javnosti.še prikrivajo.
NemSke podmornice v Zahodni Indiji
NEW YORK, 26. jan. Reuter. Z informirane strani prinašajo listi vest, da pripravljajo nemške podmornice napad na glavne anleške pomorske trgovinske pro-ge v Zahodni Indiji. Tri nemške podmor* nice so opazili blizu otoka Trinidada. Z
veliko hitrostjo so plule po morju, v njih spremstvu je bila neka oborožena nemška trgovinska ladja z nosilnostjo blizu 5000 ton. Podmornice pripravljajo najbrž napad na angleške in francoske parnike, a ladja jim služi za preskrbovanje s ku-urivom. Ameriške pomorske oblasti so o nakanah Nemcev že informirane.
Maribor, 26. januarja.
Veliki francoski književnik Paul Va-!ery je nekje napisal, da je Evropa le polotok Azije. In ko se bo polagoma prevesila zima. v pomlad, ko se zapletajo dogodki vedno bolj v napovedih še težjih dni, vstaja iz dna bistvenega spora evropskih velesil dejstvo, da s-e sedanje vojskovanje utegne res izpremeniti v evrazijsko vojno. Od tod naglica in stopnjevitost naporov sovjetov, da obračunajo s Finsko še preden se bodo razvneli boji za bogate petrolejske vrelce v Romuniji, na Kavkazu in v Mezopotamiji.
V takšni slutnji razvoja mednarodnih dogodkov bližnje bodočnosti stopa znova v ospredje velika važnost Sredozemskega morja. Interesi treh imperijev, katerih vsak ima velika posestva v Afriki in Prednji Aziji, se križajo v tej, od nekdaj pomembni zibelki civilizacije. In ker se veliki bazen Sredozemskega morja s svojimi stranskimi zalivi, Jadranom in Črnim morjem razliva globoko v evrazijski trup, postaja gospodstvo nad njim v napovedi bližnjih dogodkov še važnejše. Trije imperiji so v vzhodnem delu Sredozemlja po svetovni vojni utrdili močna oporišča pred vrati Turčije. Italijanski Dodekanez, angleški Ciner in francoska Sirija so strategične točke, s katerih velesile budno pazijo na vse, kar bi se utegnilo zgoditi onstran prednjeazijskih planot.
Dodekanez kakor Ciper je v bistvu grško nacionalno otočje, z le delno primesjo turškega, pa židovskega prebivalstva. Pod turškim režimom je bil Dodekanez privilegiran, a je vendar ohranil strogo grški nacionalni značaj. Ko so 1911 prišli Italijani na Rodos, so jih Grki sicer sprejeli kot osvoboditelje krščanstva, vendar so- si vse poslej prizadevali za priključitev k materni zemlji. Otoki so ostali vse do svetovne vojne pod italijansko okupacijo in na mirovni konferenci si je Venizelos z vso vnemo priza' deval za spojitev Dodekaneza z Grčijo. Po nastopu kralja Konstantina se je Rim približal Mustafi Kemalu paši, ki je Do dekanez odstopil Italijanom, gospodarjem vse poslej močno utrjenih postojank ob vstopu v Egejsko morje.
Cip rani uživajo večjo svobodo od rojakov na Dodekanezu. Osnovne šole imajo v svojem jeziku, prav tako svojo duhovščino. Angleži ne terjajo od njih, da pozdravljajo vsako jutro in zvečer državno zastavo pri dviganju in spuščanju ob topovskem strelu. Velika Britanija prevladuje na terenu s psihološkimi, Italija z materialnimi načeli. Prebivalci ene kakor druge strategične točke bi raje pripadali Grčiji, toda nimajo pravice te želje izraziti. Oboji plačajo davek tujcem, vendar so prebivalci Dodekaneza v toliko za-dovoljnejši, ker so Italijani z gradnjo modernih hotelov in uvedbo dobrih paro-brodnih zvez zelo dvignili obisk tujcev.
V strategienem pogledu je težko reči, katera rzmed obeh točk je pomembnejša. Ciper je utrjen kot važna angleška baza •/.a akcije proti Dardanelam, Dodekanez nasprotno so opremili Italijani v močno oporišče za eventualne podvige proti Sueškemu kanalu. Italiia je gospodar najboljše prirodne luke Porta Lakija na otoku Lerosu, toda nične baze so bliže tuji obali. Strmo turško primorje dominira nad Rodosom, dočim je Ciner odmaknjen pogledu z zavezniške obale turške Male Azije. Obe utrjeni oporišči sta' pa na enak način postavljeni trdnjavi na šahov ski deski Sredozemlja. Razlikujeta se ie po tem, da uživajo Angleži pri sosedih večjo reputacijo, ki si- jo pa skušajo pridobiti zdaj tudi Italijani, računajoč z dogodki bližnje pomladi.
V zaskrbljenosti, ohraniti svobodo Sre dozemskega morja, je Velika Britanija po okupaciji Albanije dala garancije Grčiji ter skupno s Francijo sklenila sporazum s Turčijo. S tem si je zagotovila vpliv nad Dardanelami, ki je obenem s Suezom važen prometno-političen morski prehod ob stiku dveh celin. Stališče Anglije je jasno: očuvati hoče Sredozemsko morje pred poizkusi, da postane veliko jezero izključna posest ene velesile. Življenjski interesi Anglije iti Francije sc Iti vežejo z zahtevami Italije, da najde Uidi ona zase dovoljnega razmaha v prostoru velikega bazena. In ker je Italija vprav zadnjih lednih zelo zainteresirana v razvoju dogodkov na Balkanu in v Prednj Aziji, postaja zanimivo vonšanie, ali bo do te tri evropske in afriške države na
Pomirjevanje iaponsko-angleške afere
TOKIO, 26. januarja. Exchange Tel. Zaradi afere, ki je nastala z zajetjem Nemcev na japonskem parniku »Ašama Maru« po angleški pomorski kontroli, so skušali nekateri elementi znova razpihati sovraštvo proti Angliji. Na tokijskih ulicah so se znova pojavile skupine demonstrantov, ki so hotele napasti angleško veleposlaništvo, toda policija je nastopila tokrat zelo energično in je demonstracije kmalu popolnoma onemogočila. Zdi se, da je organizirala te demonstracije tista struja, ki je povzročila tudi lansko napetost tned japonsko in Angli’o, vendar je sedaj položaj precej drugačen, kakor ie bil tedaj. Uradno zavzemajo Japonci še vedno odločno stališče proti kontroliranju njihovih ladij po Angležih, dejansko se pa afera pomirjuje in nekatere japonske paroplovne družbe so že izdale odredbo, da se v bodoče ne smejo več snrejematl na njihove ladje nemški potniki,
Preprečene demonstracije v Tokiu — Japonske paroplovne družbe že odklanjalo nemške potnike — Konferenca japon* skih diplomatov v Budimpešti
je bilo mogoče izvedeti, bo angleški odgovor japonski vladi glede protesta proti zajetju nemških potnikov na japonskem parniku »Ašama Maru« izročen v Tokiu najpozneje jutri. Odgovor bo izročil angleški veleposlanik.
BUDIMPEŠTA, 26. januarja. Agex. Danes bo v Budimpešti konferenca japonskih veleposlanikov in poslanikov v Evropi. Med drugimi so prispeli sem tudi japonski veleposlaniki Iz Rima. Pariza, in Berlina. Namen konference je ustvariti jasno sliko o sedanjem medna rodnem položaju v Evropi, ki naj se ustvari na podlagi referatov posameznih veleposlanikov In poslanikov. Japonska vlada bo dobila na ta način informacije ki so ji potrebne glede na njeno nadaljnjo politiko nasproti posameznim političnim gruoacijam v Evropi, kakor tudi nasproti Evropi kot celoti. V tem oziru bo sedanja japonska konferenca v Bu-
LONDON, 26. januarja. Havas. Kakor1 dimpešti precejšnjega pomena.
Govor sira N@vill@a Hendersona
LONDON, 26. jan. Havas. V svojem govoru, ki ga je imel v grofiji Lincoln bivši angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson, je naglasil, da vodi Velika Britanija boj na življenje in smrt z 80 milijonskim, dobro organiziranim nemškim narodom. V takšnem boju igrajo gospodarski č nitelji in bogastvo zemlje prav tako važno vlogo kakor ljudski napori. Prepričan je o volji Velike Bri-
tanije, da zmaga. Zaupa hrabrosti in vztrajnosti angleškega naroda, ki mora zmagati. Sedanja vojna je boj za demokracijo, kakršen se doslej še ni vodil. Velika Britanija mora dokazati sebi in svetu, da je demokracija, osnovana na pristanku vsega naroda, boljša od diktature. Niti trenutek ne dvomi, da bi britski narod okleval v izpolnjevanju svoje dolžnosti.
Koncem marca volitve v Kanadi
OTTAWA, 26. jan. Reuter. Pri otvoritvi parlamenta je generalni guverner Ka nade prečital v prestolni besedi poziv angleška kralja Kanadi. Sporočila o razpisu volitev v zimi jc zbudilo veliko iznenade, nje, ker predstavlja redkost v Kanadi. V prestolni besedi se naglasa, da je treba dobiti od ljudstva potrdila za vse obramb ne ukrepe, ki jih je napravila vlada v korist Kanade in imperija. Kanadska vlada je v stalni zvezi z vlado Velike Britanije,
Doma is zaalska
Cvetkovič in dr. Mseek o vo* livnem zakonu in vo.itvah
Po zaključku zasedanja glavnega odbora JRZ je dr. Maček dejal novinarjem: Nisem sklepal sporazuma z JRZ. ampak z drugimi činitelji in z Dragišo Cvetkovičem kot predsednikom vlade. Zato na-ziranje JRZ v tem pogledu ni odločilno. Tudi v bodoče bom zastavil vse sile, da ministrski svet še te dni sprejme volivni zakon. Kdaj bo ta zakon posta! veljaven ;n kdaj bodo razpisane volitve, pa ni odvisno samo od mene.« — Na vprašanje, e ima kaj pripomniti izjavi dr. Mačka, je Cvetkovič odgovoril: »Znana mi je izjava. dr. Mačka, ki mi jo je osebno sporočil. Izjava je popolnoma umestna, kajti sporazum predstavlja ureditev važnega državnega vprašanja in ni bil nikoli predmet strankarskih razgovorov ali podajanj. Prizadeva),si bom kakor doslej, da se v celoti izvede in v duhu. v katerem je sklenjen. JRZ kot takšna sploh ni sodelovala pri pogajanjih in razgovorih, ampak sem si jaz kot predsednik odgovorne vlade že takoj v začetku zastavil nalogo, da se lotim ureditve tega važnega vprašanja, a JRZ je sporazum v ce-'oti odobrila. Kar se tiče drugega dela iz-;ave dr. Mačka glede spreietja volivnega zakona, je v vladi enodušnost in bo v 'cratkem sprejet.«
Politični zakoni pred ministri
V kabinetu predsedništva vlade je bila včeraj konferenca ministrov, ki je razpravljala o novih političnih zakonih. Po seji je pravosodni minister dr. Markovič dejal, da »so na konferenci proučavali predvsem zakone o zborovanjih. Zelja vseh je, da bi bil volivni zakon najboljši. Objavljen je bil en načrt, da se sliši mnenje javnosti in kar je dobrega, bo še sprejeto.« Minister dr. Čubrilovič je dostavil, da bodo novi politični zakoni nai-
je naglasil guverner. V organizaciji skupnih vojnih naporov je izvedena akcija, da se zavaruje varnost, dominiona ter sodelovanje na morju, v zraku in na kopnem.,	,	.
Da se to doseže, je Kanada mobilizirala | liberalnejši, kar smo jih imeli doslej.
celokupno svojo industrijo, finance ter druge vire države. Parlament je bil snoči razpuščen.
OTTAWA, 26. jan. Havas. Predsednik vlade Mackenzie King je izjavil, da bodo volitve v parlament ob koncu marca.
Nade južnovzhodne Evrope v dr. Mačka
je
Koncentracijska taborišča tudi v Švica
BERN, 26. jan. Stefani. Vlada proučuje možnost, da se pošljejo v koncentracijska taborišča politični krivci, ki bi bili zaposleni pri poljedelskih delih in gradnji cest
Podrobnosti o nesireči „Otsz a“
RIM, 26. jan. DNB. Prometni minister podal Mussoliniju poročilo o požaru na italijanskem parniku »Orazio«. Pri tej priliki je našlo smrt 110 ljudi, 60 članov posadke in 50 potnikov. Vzrok požara je v eksplozijah, ki jih je bilo pet ali šest v strojnem oddelku v teka sedmih sekund. Plamen je takoj zajel ladjo, vnel se je srednji del parnika in vse električne naprave so bile un':čene, prav tako aparat za brezžično javljenje in tezervne sesalke. V še ne četrt ure je požar zavzel tak razmah, da je kapitan moral klicati na pomoč. Dva rešilna čolna, ki sta bila spuščena kljub prepovedi kapitana v morje, sta se prevrnila. Italijanski in francoski parnik sta rešavala posadko in potnike sedem ur, do polnoči v nedeljo. Vse ženske, ki so ostale na ladji, so bile rešene v ponedeljek zjutraj. Mussolini je izrazil ■svoje priznanie kapitanu in reševalcem za njihovo pomoč. Ostanki ladje bodo prepeljani v Kalijo in popravljeni.
ANGLEŠKE BALONSKE MREŽE
LONDON, 26. jan. Havas. »Press As-sociation« javlja, da Anglija z veliko naglico dopolnjuje pas obrambnih balonskih I mrež v zraku. 2e doslej se razprostirajo te 700 milj daleč nad poedinimi suhozem-1 nimi In pomorskimi oporišči Anglije.
SPREMEMBE V AMERIŠKI VLADI
WASHlNGTON, 26. jan. Havas. Pred-I sednik Roosevelt je obvestil senat, da ie| državc7očeno' ue" morejo upreti večjim imenoval Louisa Hamiltona iz New Jer-|sl,aro> Dr> Ma5ek uživa jzven Hrvatske
Pod naslovom »Dr. Maček Cavour ju-žnovzhodne Evrope?« piše bukareški list »Le Moment«, da je dr. Maček postal od šefa HSS voditelj Kmetsko demokratske voalicije. Po rešitvi notranjih problemov Jugoslavije ima pred očmi vprašanja Bal kana in južnovzhodne Evrope. Dr. Maček je v duši in po svoji misli pravi revolucionar, ker razume v globini balkanski problem. Nacionalist, a ne šovinist, religiozen pa ne klerikalen, kmet iti sprotnik buržoazije, agrarec, agrarec, a ne nasprotnik buržoazije, agrarec, "
ANGL EŠKO LETALO IZGINILO
LONDON, 26. jan. Reuter. Zrakoplovno ministrstvo javlja, da je angleško letalo, ki je odletelo iz leta’išča na izvidniški polet v severnozaho\ini Franciji, izginilo.
. L .JUUH9 JMU&U. lOUSiJAJ A5»£ISS53iW±*W
šle načina za skupen nastop proti vsem poizkusom vdora v njih interesno področje, na Balkan in v Prednjo Azijo. Naj se pa dogodki razvijajo kakor koli, ob vsakem premiku evropskega spora na jugovzhod in Kavkaz bodo imela oporišča Italije in zahodnih -il velevažno, odločujočo vlogo pri operacijah v zaledni vzhodnega Sredozemlja.
seya za pomočnika mornariškega mini stra. Hamilton je nastopil mesto Edisona, ki je imenovan za ministra.
NOV GOSPODARSKI POSVET
LONDON, 26. jan. Havas. Francoski mi nister za trgovinsko mornarico je dospel v London z letalom društva »Air France« V njegovem spremstvu sta ravnatelj po morskega transporta in predstavnik ministrstva trgovinske mornarice v Londonu. Ris se bo posvetoval z angleškim ministrom trgovinske mornarice in z drugimi elani izvršnega komiteja.
AHMED HILMI PAŠA SE VRAČA
JERUZALEM, 26. jan. Havas. Visoki komisar je dovolil Ahmedu Hilmi paši povratek v Palestino. Paša je eden izmed arabskih vodij upora, ki so bili 1937 iz gnani iz dežele v internacijo.
NOVI POTRESNI SUNKI V TURČIJI
ANKARA, 26. jan. Havas. Včeraj je bii v pokrajini Sivas nov potres, čutili so se trije zaporedni sunki, ob 10.50, 11.09 in 12.20. Istočasno se je ponovil potres tud v pokrajini Zila. Napravil ni nobene škode in tudi človeških žrtev ni bilo.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno obeta se toplejše vreme. Včeraj je bila imjvišja temperatura —0.8, danes najnižja - 3.2, opoldne —1.2.
in Jugoslavije avtoriteto, ki v balkanskih državah stalno narašča. V Bolgariji ga ceni narod največ od veh balkanskih državnikov. Zato bo dr. Maček lahko odigral značilno vlogo v dobi, ki nas sili ; zbližanju.«
Posveti med radikali in JRZ
Predsednik vlade Cvetkovič se je sestal s podpredsednikom glavnega odbora Radikalne stranke Trifunovičem. tem v zvezi javljajo, da skušajo najti osnovo za sodelovanje razcepljenih radikalov za vladno skupino JRZ.
Preureditev države !n Hrvatska
»Treba je samo pogledati na zemlie' vid, pa vidimo, da Hrvatska ne more ostati v sedanjem obsegu. Dobiti mor*1 prirodno razmejitev in ji omogočiti uspešno gospodarsko življenje in razvoj. Cel niz krajev gravitira gospodarsko in zemljepisno k Hrvatsjd. Izvzemši Sloveniš0’ ima Jugoslavija značaj elipse z dvema žariščema, v Beogradu in Zagrebu. N«' mogoče je kraje, ki so s centripetaln0 silo vezani na Zagreb, odtrgati samo-voljno od njega in jih priključiti Beogradu. Formiran pred volitvami bi državo1 Borza.	C a r	i	h. Beograd 10,	Pariz I teritorij izven Hrvatske postal domen«
50.07	London	17.77'A Newyork 446,	Mi-1 elementov, ki bi vodili volitve, kakor ^
n 22.51, Berlin 178.70, Praga 5.30, Bu-ine. ‘ dinipešta 3.35, Bukarešta 3.30.
j hoteli. Na to pa lirvatski narod nikoli uc Ibo fKistal.« (»lirvatski dnevnik«)-
V	MarfSor « Sne 36. 1. 1940.
tfVeSernffc
MHm
Stran 9.
Moviee
Preskrba tekstilne indrustije s surovinami
Tuje tekstilne surovine je treba nadomestiti z domačimi surogati
■- Vprašanje tekstilnih surovin je v zadnjem času posebno aktualno. Vsako leto uvaža naša država iz tujine za eno milijardo 400.000 din raznih tekstilnih surovin. Največ .uvažamo bombaža in bombažnih izdelkov, in sicer nad 33 tisoč ton v vrednosti 800 milijonov din. Od tega odpade na surov bombaž 14 tisoč ton, na bombažno prejo 16 tisoč ton ter nekaj 1 nad 3 tisoč ton na tkanine in trikotažo. Razvoj tkalnic je tako velik, da imamo v- vardarski banovini. Domača proizvod-boinbaž. Omeniti je tudi treba, da je nastal zastoj v uvozu bombažne preje in surovin sploh. Zato bo treba misliti na osamosvojitev glede tekstilnih surovin.
O vprašanju emancipacije glede tekstil nih surovin je napisal ravnatelj Tekstilne šole v Kranju dr. inž. Franjo Kočevar v : strokovni reviji »Industrija i rudarstvo« zelo zanimiv članek, iz katerega posnemamo, zaradi važnosti glavne misli, član-!<ar poudarja, da je treba povečati do-. rnačo proizvodnjo bombaža. V zadnjih letih se je ta sicer že precej povečala, vendar pa bo treba še mnogo storiti. Z bombažem je posejano 3500 ha zemlje ■ v .Varaarski banovini. Domača proizvodna bombaža krije povprečno 4 odstotke Potreb domačih bombažnih predilnic. Do-1,1ači .bombaž odgovarja kakovosti sever-fo-ameriskega. če bi se malo bolj pobrigali za proizvodnjo domačega bombaža, bi ta lahko kril 50 odstotkov domače potrebe. Ostalih 50 odstotkov pa bi lahko Wili z bombažnimi surogati. Najprimer-. nejši surogat bi bila kopriva, katero bi lahko v velikih količinah gojili v dolinah Drave, Save, Donave in Tise. Kopriva se prede na isti način kakor bombaž. Drug nadomestek za bombaž bi bila kotonizi-rana konoplja. Te pridelamo letno 38.000 ton; Vendar pa je kolonizirana konoplja
stoodstotno dražja od bombaža.	i	če	izdelane	iz	domačih	surovin,	bi	tek-
Del bombaža in volne bi bilo treba stilna industrija kaj kmalu našla juti ena-naaomestiti z umetno svilo ali s celuloz- kovredna nadomestila, no volno. Surovin za umetno svilo imamo j Mnogo grešimo tudi pri volni. Po šte-pri nas dovolj, nimamo pa še tovarne za ‘ vilu ovc je Jugoslavija na osmem, po izdelovanje te svile. Leta 1935. smo uvo- kakovosti volne pa skoraj na zadnjem zili za 94 milijonov din prediva umetne mestu. Okoli 9 milijonov naših ovc daje svile. Ta denar bi lahko ostal doma, če i letno 15 tisoč ton mešane volne, ki se bi se zavedali važnosti domače izdelave uporablja večinoma v domači obrti. Le
umetne svile in njene preje.
Velika škoda je tudi za 45 milijonov din, ki jih damo vsako leto za uvoz jute. Juta pri nas sicer ne uspeva, imamo pa zato dosti dobrih nadomestkov. V Nemčiji so juto nadomestili z našo konopljo, kar bi lahko tudi mi storili, če bi mono-
deset odstotkov naše volne je za industrijo. Letno pa uvozimo okoli 5500 ton vol-
| o Novo kmetsko-mladinsko društvo. V
iStanjevcih v Prekmurju se jo sestavil pripravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet, ki ima nalogo storili vse potrebno do ustanovnega občnega zbora. Predsednik odbora je posestniški sin Adam Bohar.
'i' o Novo mostu* Novomeško Okrožje kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo j smučarsko tekmo s pričetkom ob 1.3. uri v Gotni vasi. Po tekmi bo pustna zabava pri Matku v Gotni vasi. Tekmovalci-snm-čarji sc naj prijavijo pri društvih krnel-: skih fantov in deklet v Gotni vasi. Mu-haberju, Straži in Mirni peči. Smuk!
o Vodo primanjkuje v obmejni Gornji Radgoni se opaža že drugič, da so pričeli usahnjevati studenci, ako pa se še nahaja v katerem malenkost vode. je ista vsled hude zime zamrznila tako, da primanjkuje vode, čeravno dan za dnem sno-
..	,,___.	ži. Za ’])otrebe živine so pričeli lastniki
ne v vrednosti 350 milijonov dinarjev.	sneg	lia	ta	način	pridobivati
Tudi v tem pogledu bi	morali bolj gleda- j potrebno	vodo.
ti na interese tekstilne	industrije, kar bi	o	Sneg	je	zapudel tudi v Prekmurju no-
bilo v korist celotnemu narodnemu go- i navadno visoko ter naredil precejšnjo zme-
spodarstvu. Na ta način bi ostale doma j <Jo v prometu. Avtobusne zveze so .trpelo ,. .	. t	i	•	i	l	j	t-	i	naivec ter ie zveza med SoikUo m Len-
polska uprava, ki je glavni konsument ju- velikanske vsote denarja, ki gre sedaj za i (lavo zaeas„0 prekinjena.
tinih vreč, odredila, da morajo biti vre- i razne surovine v tujino.	j	0	PJaz	snega je zasuI mw, skutju Loko
..-..».n	    11 ■ ..i— n......i	j	in Sv. Andrejem 12 letnega posestnikove-
_ «	■	•	ga sina Urbana Božnarja. Božnar in nji-
Ljutomeru - ljudsko univerzo ,
Ljutomer	je	kulturno	in narodno sredi-	\ verza, bi podpirala in	pomagala pri kul-
šče	vse	Prlekije.	Mnoga kulturna,	na-	i turnem in narodnem delu vsem ostalim
rodna društva in druge ustanove vrše tu društvom in ustanovam in bi mogoče
kulturno, narodno in narodno-obrambno delo, v dobrobit splošnosti in vsemu ob-
pritegnila še številne one, ki danes stoje ob strani in se otresajo vsakega takega i
mejnemu prebivalstvu. Vsem tem usta- j dela. Za vzgled	bi	ji	naj	služila	agilna
novam, od katerih delujejo mnoge že izza j Ljudska univerza	v	Studencih	pri	Mairi
predvojne dobe, gre zasluga, da so da- j boru, ki v delavskem centru mariborske nes in so bili prej. baŠ Prleki tako za- ga predmestja vedni in so danes pravi stebri in kore- ogromno nine tu ob neposredni bližini naše'sever- Ustanovitev ljudske univerze bi sigur ne meje.	>	j	no pozdravil najširši krog našega prebi-
Vendar pogrešamo danes v Ljutomeru j valstva in različni predavatelji bi lahko važno kulturno ustanovo, ki je namenje- i z vsestransko pripravljenimi predavanji
gov sin Urban sta delala gaz v dolino, da bi lahko prišel zdravnik' k bolni raa-‘ teri, ko je znenada pridrvel plaz in iztegnil s sabo Božnarja in sina. Oče se jo rešil, sina pa je sneg zadušil 7 metrov proč od njega. Iz snega so ga izkopali šele reševalci.
Kog. V ponedeljek se je pri nas vršilo sadjarsko predavanje na katerem sta predavatelja gg. Ivo Bregant in inž. Janežič pojasnila nevarnost, ki grozi od razširitvi' kaparja St. Jože in kako sc je treba pred
estja opravlja že nad deset let njim varovati. V debato so {»segli pred-kulturno in narodno delo.	t	sednik	Sadjarske	in	kmetijske	podružni-
,itev liudske univerze bi sigur- “
na najširši javnosti, Z rednimi tedenskimi predavanji, bi v zimskih mesecih lahko ljudska univerza v Ljutomeru izobraževala naše ljudstvo v vseh panogah gospodarstva. ga seznanjala z važnimi do-godbi na svetu in posebno pa še. poudarjala razne pereče probleme. Ljudska uni-
ter Orešnik in drugi, nakar je bilo sklenjeno. da se lx) izvršila širokopotezna škropilna akcija z drevesnim karbolinejem.
o Mamice Gornikove ni več. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je 'umrla daleč naokoli znana Marija Gornikova. Bila je velika dobrotnica vseh revežev in dobro-
Vinski sejem v Ivanjkovcih
• V torek je bila pr Mas v dvoran kolodvorske restavracije 15. razstava'vina in vinjski sejem, ki ga je priredila Vinarska zadruga »Jeruzalemčan«. Na razstavo je bilo poslanih 100 vzorcev vina od teh 85 vzorcev sortiranega, ostalo pa iz mešanih nasadov. Na prodaj navedene količine vina so znesle 4300 hi. Vse razstavljeno vino je bilo iz ormoško-ljuto-inerškega vinskega okoliša. Cene so se Kibale od 4—5 za navadna in 6—8 din
za boljša sortirana vina.
Vino, ki je letos zaradi večje količine sladkorja nekoliko kasneje dozorelo, je sedaj že po večini čisto, prijetnega harmoničnega okusa z malb množino kisline. To se je prav ljosebno opazilo, da imajo vina letnika 1939 razmeroma malo kisline, izvzeinši le mak) slučajev.
Na uspeh sejma je neugodno vplival prejšnji dan zapadli sneg in zameti.
mnogo koristili. Prostora je dovolj na razpolago, v sokolskem domu je celo kino aparatura, ki bi predavanje lahko po- j ^ehiTh "irnVtev.'
nazarjali s slikami. Seveda bi morala:	____
tako ustanovitev podpreti predvsem ob- pfuj
čina in druge ustanove.	„	v.	.	....	. .
p Okrožje kmetskih tuntov In deklet v
Ptuju je imelo pri Zvezdi" redno sejo pod predsedstvom tovariša Jožka Tormi-ziča, na kateri so številni predstavniki Društev kmetskih fantov in deklet iz ptujskega in ljutomerskega okraja obravnavali razne tekoče organizacijske zadevo, zlasti delovni načrt. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo začetkom meseca marca v Ljutomeru prosvetno - organizalončni tečaj.
Cenjenim naročnikom, ki včerajšnje šte-	TdSS
odUčne izdelke. Hazstava bo odprta da je izostala ,/ v/roka, ki leži .zven dQ Vključno nedelje v hotelu Osterberger.
Vse dosedanje razstave so obiskovalce in kupce zadovoljile. Ker daje tkalnica pre
Ko so Tavžičevo našli v nezavesti, so takoj poklicali zdravnika, vendar pa je kmetica čez nekaj dni umrla. Tudi njeno sorodnico, ki je spala v sosedni sobi, so začeli dušiti plini, ali ta je pravočasno vstala in odprla okno.
:	SUVOBORA	NI VEČ
Počitniško rezidenco našega kralja na pledu so do temelja podrli. Spomladi bo-mo začeli na istem mestu graditi nov padič; prejšnji Suvobor je bil star 50 ’et. v okolici Bleda pa bodo začeli gradi« za člane kraljevskega doma več planinskih koč. Hiše bodo zgrajene v alp-skem slogu. V Ravneh bo zgrajeno na-s.elje-14 hišic, ki bodo stale po 100 do ISO metrov vsaksebi, ter se bo imemva-lo Andrejeva Vas. Nekaj teh koč bo zgra . Jeiib za goste in sošolce mladega kralja.
PLINI ZADUŠILI POSESTNICO
našega območja.
Uredništvo in uprava.
j o Pri smučanju v Meži je. padel in si ] zlomil nogo 10 lebii Jožef Zagorc. Ista ne-| sreča je zadela 11 letnega sina tovarniškega ; delavca Vladislava Jakopina iz Šoštanja.
proge tudi na dolgoročne obroke, se ljudje te ugodnosti zelo poslužujejo. Razstava preprog je vzbudila tudi v Ptuju veliko pozornost.
KONFERENCA TISKARNIŠK1H PODJETIJ
*e dni je bila v Beogradu konferenca f'v<rze organizacij tiskamiških podjetij.
elegati na konferenci so ugotovili, da je ..^topila zaradi povišanja cen papirju, = .^cu,, barvam, kemikalijam in zaradi mezd, precejšnja stagnacija v n ar”ai.V Zato so bile kartonažne tovar-In; knjigoveznice prisiljene povišati ce-110 Proizvodom.
lirinln? ^1‘‘tfovski P“>'uik ,,Grothiov je
v<iL v Dubrovnik ter pripeljal za nas it* l£°hčino tekstilnega blaga. Parnik .. IX* nadaljevat vožnjo , proti Benetkam. 1(iv=ia , Pogreb kneza Krištofom je odpo-gre?, , ic}1 kneginja Olga. Včerajšnji po* kol,,! ■ Atenah jo bil zelo svečan. Poti plc ,)il slric naše kneginje Olge. Kkiit nior^ki promet je zaradi vremen-■hoUP^Hik ob naši ' obali skoraj po-snol,? nastal. Mnogo parnikov ni pri-domače luke. ker so jih zadržali
V Lormanju pri Sv. Lenartu v Slov. j goricah so- plini, ki so prihajali iz zakur- i jene peči. v kateri so bili zaprti vsi od- j vodi, omamili posestnico A. Tomažičevo.'
Veš msmU:
mati ogiasi ¥ „Uecetniku"!
Katera podjetja so povišala mezde
Na sej« tarifnega odseka Delavske zbor! uro s l. dec. I9cfc>. — 18. Artur Perser, to-nice v Ljubljani se je ugotovilo, leatera 1 ^rna tepenke. Mislinje,^dec. M g P* podjetja v Sloveniji so doslej sledila , Ljubljani, s ]5. ja„. 1940 za 15%. - 20. To-pozivu zbornice TOl za zvišanje mezd j varna usnja Mcrgenthaler, Moste, ic zvišala zaradi nastale draginje. Doslej 90 zvišala ! poročenim delavcem urne mezde za 0.40 din
nn<ilwtnin	nnriipHa ■	na ur0-	“	21. Tovarna	za dušik	d.	d. Ruše
niezde nasleonja	poujetja.	je uved]a s	} dec posebno dokiado	in sicer:
1. Člani »Zveze delodajalcev tekstilne stro-! za samce 100 din na 14 dni; za poročene ke< (40 podjetij)	so na poziv	svoje	zveze : 120 dii)	na	14 dni; za	poročene	z	več kot
tekom novembra	zvišali hiezde	za	10%.	—	150 din	na	14 din; za	poročene	z	več kot
2. Tekstilna tovarna za pliše Rifler. Ljubljana. ie dala s 1. jan. 1940 še novih 10%, tako da znaša skupni povišek 20%, — 3. Združene tvornice stekla d. d. Hrastnik so priznale s 1 dec 1939 na plače do 500 din v 14 dneh 20%, na plače od 500 do 600 din v 14 dneh 15%, na plače nad 600 din v 14 dneh 10%. — 4. Trboveljska premogokopna družba za rudarje, cementarno in apnenice za 8% do 10%. — 5. Šumska. uprava kneza Auersperga v Jelendolu le s 1. jan. 1940 zvišala plače za 10%. — 6. Cinkarna d. d.. Celje, je s 1. dec. 1939 zvišala plače za 15%. — 7. Rudnik Pečovnik. Celje« s 1. dec. 1939 za 8 do
14
8.
Krupa 25%.
Saturnus;- d. d„ Liubljana: I-II. 15%, HI. 13%. IV. grupa .	_	9. Samotna tovarna
ŠWre za 12%.	10. Zuginaver i Oruber,
Slov. Bistrica, za 20%. — 11. Industrija platnenih izdelkov Majdič- Škofja vas. za 10%, —12. Tovarna Brečko, Celje, s 1. dec. 1939 za 10%. — 13. Čevljarska podjetja v Ljubljani s l. jan. 1940 za 15%. — 14. Kroiaška podjetja v Ljubljani s 24. dec. 1939 za 12/ž»-
3 otroki 180 din na 14 dni: za vajence 50 din na 14 dni. — 22. Kemična tovarna Moste je zvišala vse plače za 25 din tedensko. — 23. Tovarna za klej, Moste, je dala na vse plače 24 din doklade tedensko. — 24. Remec & Co., Duplica, je s 1. jan. 1940 priznal doklado v znesku cca. 10% osnovnih mezd. (Mesečne doklade: vajenci 35 din, moški samci 65 din. moški oženjeni 80 din, ženske ,55 din. — 26. Tvornica čevljev Peko, Tržič, "za 0.50 din na uro. — 26. Grafična podjetja v Sloveniji so z 11. dec. priznala: kvalificiranemu delavstvu 3<j din na teden, moškim pomožnim delavcem 22 din na teden, ženskim pomožnim delavkam I. kat. 18 dim na teden, ostalim ženskim delavkam 16 din na teden. — 27. Združene papirmce Vevče-Go-ričanc so dale draginjsko doklado oo 4 din na delovni dan s 1. dec. 1939 ter prekategorizirali s 1. jan. 1940 nad 120 delavcev v višjo kategorijo. Povišek znaša Dovprečno 26. Kamniška korporacija je
31. »Jugotanin« d. d. Sevnica, s 1- dec. 1939 0.50 din na uro. — 32. Parna žaga v Sevnici s 1. nov. na uro za 0.30 din. — 33. Mokro-noška tovarna usnja za 0.50 din na uro. — 34 Tovarna usnja Woschnag, Šoštanj, s 1. dec. 1939 0.40 din na uro. — 34. Kamnolom Hauck, Trbovlje, s 1. dec. 1939 urne mezde z 0.50 din. — 36. Sever & Co„ trgovina s semeni, Ljubljana, s 16. dec. za 5 din ženskam in 10 din moškim na šilit. — 37. Kranjska industrijska družba, Jesenice, ic dala enkratni nabavni prispevek in sicer: oženjenim delavcem in vdovcem po 300 din: samskim delavcem po 175 din; delavkam po 125 din: mladoletnim delavcem in vajencem po 75 din. — Nadaljnja so v teku.
če pri tem upoštevamo, da je pri OUZD prijavljenih okoli 24 tisoč podjetnikov in če od tega števila odračunamo 6.001) (prijava služkinj), vidimo, da je poziv zbornice TOI upoštevalo najmanj 18 tisoč podjetij. Poziv zbornice TOI je imel do sedaj torej le malo odziva, če so zmogli eni, bi verjetno mogli tudi drugi, predvsem pa velika podjetja, ki jih je v Sloveniji okoli 250 ("podjetij, ki zaposlujejo nad 50 delavcev).
Delavska zbornica pričakuje, da bodo oni slovenski podjetniki, ki doslej v odnosih do svojega delavstva draginje še niso upoštevali, to storili čimprej. Delav-
10—13%.	    _„T.
n jea .	u«ni s j. jan. emo za 107o. — 14. ivroiasR" s 1. dec. 1939 zvišala mezde: samskim in
T.iiulo, llu h,a,,ki‘ stana Sluiecva živi v podjetja v Ljubljani s 24. dec. 1939 za 12%. poročenim delavcem brez otrok 0.25. poro-	...	, ,
nar ' ‘ l,n Bosanskem Novigradn. Vovi-: •	15.	Tvornica	Tanin, d. z o. z,. Medvode.; čenimova do 2 otrok 0.35. poročenim s 3 in iSka zbornica bo po svojih močeh skrbe-
soko i, 11 Pr»Mila. da je dosegla tako vi-1 z i<j. dec. 1939 10%. —• 16. Gozdni urad ! več otroki 0-50 din na uro.— 29. Kemična to- i |a_ c|a S|ovcn^^j dravski in nameSčen-tlel,	kcr	vedno	ležala	na	trdih	i K. Borna. Tržič, .s 1. dec za 11%. - 17. To- varna Liboje s t. an. 1940 vsem delavcem ; ^	.	,	. . zanes|jivo zašči-
l;av,i ,a	«2teko in sir. pil,, črno varna lepenko in lesovine, Prevalje za 17%,; po 50‘■din mesečno. 30, »SeSir«-. tovarna Tan P««1	«ne<,.j.
kadilu.	, profesjonistom pa se posebej za 0.25 din na « klobukov. Skofta Loka* za 0.55 diti na uro. —iten.
Nar bor '
  zzmmMm-
liimrski Angleški klnk mm n&fsfarelšlml v naši Mmi
Svečana otvoritev novih prostorov v Krekov
r, w
. if.'
uiici
	
! tcw$m priredi Sokoi Marenb j ?, febiusrjs ob 21 i 1 Slovenc, vabljeni v.osm e i	PLES 5i-g-Vuhred J. Ufi. Za ved n uo noitojanko .
Mariborski Angleški klub je dobil- v Krekovi ulici 14 nove prostore, ki so praktično in zelo okusno urejeni. Sinoči ie bila otvoritev teh prostorov. Zbrali so se odlični predstavniki mariborskega javnega življenja, med drugimi tudi ravnatelj »English Reding Room« v Zagrebu Mr. F r o d s h a m, tukajšni francoski konzularni zastopnik dr. R a p o-t e c, tajnik mariborskega Francoskega kluba prof. G a s p a r i n, ravnatelj »Put-nika« L o o s, zastopnik ptujskega An-
gleškega kluba g. Bra.tkovič gi. ........ ........
m
' - Uvodoma- je imel predsednik Angleškega kluba’prof, dr. Kotni k. lep nagovor, v' katererirje prikazal dosedanje klubo-vo uspešno delo in poudarjaj pomen novih'prostorov. Nato je govoril učitelj angleščine Mh Bo'ughy, ki se je prisrčno zahvalil vsem za veliko klubovo pridobitev. Ravnatelj Mn Frodsham iz Zagrteba je izročil pozdrave zagrebškega
dru-1 angleškega konzula M r R a p p a, ki bud-i no zasleduje' delo mariborskega kluba. Izmed 30.- angleških klubov v naši državi je bil-mariborski'med. prvimi ustanovljen pred 13.. leti. :Klub, ima-bogato knjižnico,-ki šteje; 800-, angleških del. Tudi čitalnica je precej: bogata. Mariborski Angleški-klub je - bil pohvaljen celo z najvišjega mesta; v Londonu, kar mu bo v spodbudo za uspešiip nadaljevanje začetega dela. ’
Maribor je pojedo! za 30 milijonov mesa
Mariborski želodec je zelo velik. 'Poleg ogromne količine drugih živil so Mariborčani lani pojedli 3,166.576 kg mesa.
Vsa ta velikanska količina mesa ie šla skozi mestno'klavnico, ki je imela v preteklem letu res izredno velik promet. V mestni klavnici so lani mesarji zaklali 307 bikov v skupni teži 76:750 kg, 1410 volov, ki so tehtali 423.000 kg, nadalje 2645 krav, od katerih je bilo 529.000 kg mesa, 922 telic s težo 184.400 kg, 3601 telet, ki so tehtala 144.040 kg. Svinj so lani zaklali 6.442 v skupni teži 507.280 kg. Konjskega mesa je bilo lani od 29.4 konj 148.750 kg. Zelo. malo jq bilo lani drobni-
ce. V klavnici sb zaklalfie 7 ovc in koz ter enega kozljiča, kar je dalo 75 kg mesa. Poleg tega srno lani uvozili 595 goved -s težo 148.750 kg. 13.722 telet v skupni teži 548.800 kg in 7.654 svinj, ki so dale 517.435 kg mesa. Če prištejemo k živini, ki je bila zaklana v klavnici, še živino, ki je bila že zaklana uvožena, vidimo,' da je Maribor preteklo leto snedel 1,177.500 kg govedine, 877.320 kg teletine in 1,067.802 kg svinjine. Ce računamo govedino povprečno po 8’din kg, teletino in svirijiho-pa po 10 .din kg, ugotovimo; da so lani porabiti Mariborčani samo za meso okoli 30 milijonov din.
Zaradi mraza sta mn odpadli obe nogi
Preteklo leto je umrlo tudi 15 vojakov j in 4 kaznjenci. Vseh pogrebov je bilo I lani 800, in sicer pogrebov prvega razreda j 10, drugega razreda 53, .tretjega 91, če-i tr.tega: 95, petega 137, Šestega 76, sed- j mega 95, nadalje 59 otroških, 38 ubož-1 nih, 131 bolniških in 15 vojaških. Lani je bilo, v Mariboru 30 samomorilcev, od teh 27 moških.
Že včeraj smo na kratko poročali o žalostni . usodi obletnega nezaposlenega trgovskega pdmočnika Miroslava Mariniča, ki ga je. orožnik našel v Marinovem hlevu v Zg, Radvanju skoraj popolnoma zmrznjenega. Marinič je bil zaposlen pri sekanju ledu za pivovarno Union. Pri tem je zaradi pomanjkljive obleke in. obutve ter slabe prehrane strahovito ozebel. Z zadnjimi napori se je pred osmimi dnevi
zavlekel v hlev posestnice: Marinove in legePpod jasli. Tam je ležal nezavesten vse' do včeraj, ‘ ko -ga je našel orožnilf cMrdinja, ki ga je privabilo pretresljivo ječanje. Mladi nesrečnež mu je namesto odgovora pokazal obe nogi, Iti sta mu od padli v gležnjih in ju je držal v rokah. Moža brez nog .so-nemudoma prepeljali bolnišnico,	.
ŠE O TRAGIČNI SMRTI MIRE FRANKOVE
Včeraj popoldne so velike množice ljudi romale na; pobreško pokopališče, kjer leži v mrtvašnici tragično preminula 16 letna predilka Mira Frankova. V našem uredništvu se je zglasila pokojničina prijateljica gdč. Sonja VVuttejeva in nas zaprosila, da odločno odkloninjo vse zlonamerne govorice o nesrečni Miri. — Hkrati izjavlja gdč. Wuttejeva, da bo proti vsakomur, ki bo o njej širil v zvezi s smrtjo Frankove neresnične vesti, sod-, no postopala. . ,
800 POGREBOV V PRETEKLEM LETU,
Mariborski Pogrebni zavod je lani obravnaval'858 smrtnih primerov, ,.V mestu je uuiflo 310 moških, 3Q7. žensk, 52 dečkov in 37 deklic. V bolnišnici pa 66 moških, ,34 žensk, 17 dečkov, in 16 deklic.
m K pošti v Mariboru je premeščen Vladimir '•'Škofih - odv:'4rtesEne: ptt sekcije v Ljubljani. - Uradniški -pripravnik Ivan Rožman pa je premeščen iz Maribora k poštno telegrafski sekciji, v Ljubljani.
m 529 obsojenepv in 7-1 pridržaiicev je sedaj v mariborski .kaznilnici. Od otvoritve pa do konca"preteklega leta'je. bilo v kaznilnici že 14.391 - oKšojenčcv.
m Prava b; zamrznjena od Fale do Dravograda. Ponekod jd': tako debel led, da vozijo z vozi preko / peko,- Falska elektrarna priporoča mariborski industriji, da v večernih urali omejr šVojc obrate.
. . m Zaklonišče, v Košakih, Košaška opekarna gradj.veliko zSkjontščc proti-'zračnim' napadam. Namenjeno -jC za opekar-niške delaVčei ’ ' V ■.
m Zdravniški obiski na dom, Da se čas ■zdravnikov, čjmpkprislneje izrabi, opozarja poslovalnica OUZL) v Mariboru vse svoje zavarpVaiice .ut; pjili svdjice, naj' kličejo rajonske ' zdravnike ha dom 'najkasneje do 14., ure. Po 14 C uri naj kličejo zdravnike na-, dom h: v,;neodložljiyih primerih.
c ni. Samomor pril.inMienega mladeniča.
m Združenje, krojačev' v Mariboru * paziva vse mojstre in mojstrinje, ki izvršujejo obrt sami ali do dva pomočnika, da se nemudoma.-zglasijo v. zadružni pisarni, kjer dobijo -potrebne formularje v svrho vložitve' davčne prijave-pavšalacije.
m Tudi zadnjega eiana Roganove raz-bojnišks tolpe Franca Kneza so prijeli v Celovcu in ga zaradi tatvin zaprli.
* Obrtnik je’ najboljši trgovčev odjemalec. trgovec pa na plesu njegov obiskovalec. Zato v soboto to - drugam naj ne poroma, kot na zabavo v prid le Obrlniškega doma! Bo okrasitev lična in družba najbolj mična, pa godba prvovrstna, postrežba vsa odlična Zakurjeno bo toplo, gorel bo velik kres, ko v Narodnem bo domu obrtniški naš ples.
* Broadivaj- Bantf ostane samo malo časa v Mariboru.
* Za obrtniški ples strokovne frizure salon Knez, Kneza Koclja 2-1. .
* Ali -že veste? Tradicionalna „Gala reduta“ :ISSK Maribor se vrši letos kot jubilejna 20 letna prireditev v posebnem sijaju na. pustno soboto (3.- febr.) v Sokolskem domu (Union).
* Mesarski ples; ki ga priredijo mesarski iii klobasičarski pomočniki pod pokroviteljstvom mojstrov' v korist pomočniškemu podpornemu skladu, bo to soboto, 27. januarja, v lepo dekoriranf Gambri-novi dvorani z začetkom ob pol 21. uri. Godba: Maks Schonhebr. K obilnemu obisku vabi prireditveni odbor.
* OBRTNIŠKI PLES 27. I. NARODNI DOM
* Svefosavska proslava v soboto, 27. t. m. Sodelujejo pevski zbor .,Tadran-Nanos‘', operni pevec g. Manoševslp, violončelist g. Bajde, ravnatelj Glasbene Matice, pianist g. idr. Klasinc in vojaški orkester.
Od Sv, Trojice v .Slivenskih goricah so
pripeljali v mariborsko "bolnišnico 25 letnega trgovskega pomočnika Franca Pod-hostpika, Jti je v; samomorilnem namenu izpit. precej ocetne kisline. Mladenič je v bolnišnici "v'sfihrli mukah'izdihnil. Vzrok tragične smrti priljubljenega mladeniča ni znan.
 ---------—-.f--- ■'	--------
Kino
* Grajski kino „Očc proti volji' Hohn.
* Espianade-kino
Danes sijajna veseloigra Heinz Ridiman, Carola
Najnovejša razkošna M:
veleopereta z Jeanette Mac Donald, „Sere'
nada ljubezni". 'Izredno zabavna vsebina, humor, prekrasno petje. .
* Union kino. Do vključno torka ,.Šejkova hči". Orientalski velefilm, krasna vsebina, očarujoča muzika z Denise Bose, klasično pariško lepotico y glavni vlogi.
Mariborsko ctledaliiie
Petek, 26.: Zaprto.
Sobota, 27. ob 20.: „Konto ;X“. Red C. Nedelja, 28. ob 15.: „Via Mala“. Znižane cene; ob 20:: ,,Zaroka na Jadranu‘L Znižane cene.
Zakonska tragedija pred sodiščem
Kaf navaja obtožnica o dejanjih, zaradi katerih je mora! Josip Kugy pred sodnike
Danes, je stopil pred mali kazenski se- gyjeva tožbo umaknila. Razmere na nje-
NAD MILIJON POTNIKOV NA MESTNIH AVTOBUSIH
Preteklo leto je mariborski mestni 'avtobusni promet vzdrževal 4 mestne, 7 podeželskih in 2 sezonski progi. Vsi avto busi so lani prevozili, na 561.175 km skupno 1,249.038 potnikov. Od ustanovitve leta 1926. pa do konca preteklega leta je mestni avtobusni promet prevozil že 6,442.493 km. Ob koncu leta je imel avtobusni promet 24 avtobusov, od katerih je 20 novih. Statistika zgovorno kaže na. zelo lep razvoj avtobusnega prometa. Poudariti je treba, <ja Je v zadnjem času mesto prevzelo več novih podeželskih prog, ki so tako prišle v domače roke.
STO OBRTNIŠKIH ROK NA DELU V NARODNEM DOMU
Obrtniki, v obmejnem Mariboru se res pravilno zavedajo pomena lastnega obrtniškega doma, ki ga bodo v doglednem času pričeli, graditi. Do cilja pomagajo ■ obrtništvu vsakoletni obrtniški plesi, ki spadajo med najlepše mariborske družabne prireditve. Obrtniki pa si tudi močno prizadevajo za lep uspeli. Okoli 50 obrtnikov je celih 14 dni pripravljalo dvorane v Narodnem domu za sobotno prireditev. Vodstvo dekoracijskih del je bilo v rokah neutrudljivega g. Franja Horvata in prav tako požrtvovalne gospe Betke Lešnikove. Dvorani sta spremenjeni v pravi raj, kjer bo ta obrtniška domačnost in 'družabnost v soboto zadovoljila vse, ki bodo s svojim obiskom pripomogli k čimprejšnji zgraditvi obrtniškega doma v Mariboru.
nat. tukajšnjega okrožnega sodišča ter se moral., zagovarjati zaradi: zločinstva zoper življenje in telo svoje žene 54!etni upokojeni policijski nadstražnik in posestnik v Frankopanovi ulici Josip Kugy, ker je zaradi težke bolezni svojo onemoglo ženo Eleonoro, za katero je bil dolžan 'skrbeti, zaklepal'v nezakurjeno stanovanje,- kjer jo'je puščal'brez pomoči in nadzorstva ter ji ni dajal zadostne hranečih' 'obleke In' je ni posla! v bolnišnico, da ‘se-Vje reva zaradi tega posušila v skelet ter umrla,
'Ko so oblastva zvedela ža Vso- zadevo, je bilo za nesrečno ženo že prepozno, preiskava sania pa je ugotovila naravnost: grozotne stvari. Kugy.se je poročil z Eleonoro 21. februarja 1920. ko je bil star 34 let, njegova žena pa 55 let, torej ža celih 21 let starejša. Zakon je bil nesrečen že z vsega početim. Več kakor očitno je, da je' Kugy poročil starejšo Eleonoro samo zaradi premoženja, šaj
nem domu pa se zaradi tega' niso nič kaj izpremenile.
■ Najhujše hud ubogo ženo pa je prišlo, ko je začetkom lanskega leta težko zbolela, tako: da še ni mogla' ganiti več iz izbe ter 'je bila:; za vedno privezana na posteljo; Kugy ni najel' vkljub ogromnemu premoženju;ki-mtu -ga je prinesla žena in ykljub pokojnini, ženi nobene pomoči, ampak jo je nasprotno puščal bolno, kakor je. bita-,- sartfo doma, sam pa odhajal, že v zgodnjih jutrih na posestvo v Košake.- žena je ostajala doma v nezakurjeni sobi ter je v§g trepetala od mraza. Sama si ni ih ogla-pomagati, koga dru gega pa ni bilo. k njej.. Edino včasih je prišla po po.ldn.evih Jožica Pucova ter ji pomagala. Dvakrat' pred’ .njeno žalostno smrtjo jo je-obiskal tudi pater Kacijan Farič. Prvič je naše! sobo nezakurjeno, že no pa slabo oblečeno, ter vso drgetajočo. Žena; se je: Skozi, dan zatekala tudi k najemnici Jožici P.ucovi,,kjer je tudi po-
je' že tri dni pred poroko njegova bodoča legala na- njeni-postelji. Stranke so kon-
žena- pbdelila v dedni pogodbi; Kugyju vso posest:': stanovanjsko hišo v Frankopanom vi ulici v MarltioTu ih vinogradna posestva v Košakih, vredno oboje do.400 tisoč dinarjev.
Zaradi Vednih 'nesporazumov pa -je hotela Eleonora. moža že 1931. leta tožiti za ločitev zakona. Vendar pa je iž strahu pred možem dolgo oklevala, dokler ni končno vložila pri okrožnem ’SOd'šču v Mariboru 1932 teta tožbo in zahtevala razveljavljenje ženitne in dedne' nogodbe. V fožSf je navajala, kako se je Kugv polastil vsega njenega premoženia, da ji noče dajati nobenih pojasnil olede gosoo-darienta, da ii ni zvest ter da io ž!vl;enj-sko ogroža. Preden je minilo leto, je Ku-
čno začele moža samega, nagovarjati, da bi, bilo dobro,: ee:;bi;poklical” zdravnika, on pa je na to-cinično dejal:
»Kaj mislite, da ;ji bo. trideset let nazaj dal?«
Kopčno pa je :le-poklical dr. Zirngasta, kateri pa bolnice ni mogel pregledati, ker ie bila preslaba; Zato je zdravnik naročil Pucovi hčeri; naj. pošiteio gospodinjo v bolnišnico,, na kar je Pucova zdravniku odgovorila, da to ne bo mogoče, ker Ku-<ry noče ničesar plačati. Zdravnik .je, ugotovil, da je bolnica zapuščena in sbbo negovana. D rim e c* a zdravnika, dr. Al. Da-radžija, ki jc bM klican, ie bolnica prosila, naj jo pošlje v bolnišnico, obenem pa mu je tožila, kako mož komaj čaka
na njeno smrt, da bi se lahko poroči! z neko mlajšo.
Obenem so začele' prihajati na policijo ovadbe, vendar pa policijski organi niso mogli ničesar določenega ugotoviti, ker so se stranke bale Kugyja. Zvedeli so le, da je Kugy z ženo surov, da jo tepe in strada. 25. januarja lani — torej pred etom dni — se je oglasil pri nesrečnici policijski nadstražnik Lavrenčič, kateremu pa je žena rekla, da mož zanjo dobro skrbi in da se ji dobro godi. Po stražnikovem odhodu pa je zaupala ženskam, da si ni upala povedati resnice, ker se ie bala moža. Ko je prišla na obisk k neki stranki v hišo Glaserjeva, je slišala, kako je bolnica razbijaia po zaklenienih vratih, vpila, da je lačna in da noče umreti. Nekoč drugič pa je Glaserjeva slišala, kako je Kugy ženo zmerjal in preklinjal. Glaserjeva je tudi videla Kugy-jevo, kako je pozimi 1938 prišia k mesarju ter zahtevala nekaj mesa, ker je lačna. Mesar pa ji je odvrnil, da ji ne sme dati več mesa .kakor za 3 din, kar je naročil Kugy.
Končno so le Kugvjevo ,9. februaria na odredbo mestnega' fizikata odpeljali v bolnišnico, kier so jo fotografirali h: stehtali: živ ske’et je tehtal komaj 25 in nol kilocrama. Nekaj dni pozneie ■ f20. UL) le Kugvieva umrla. Pri razteteseniu s(> zdravniki ugotovili popolno atrofilo fosu-šenie) mjš!čevja in vseh notranjih organov. Sološna oslabelost, je nastopili zaradi bolezni, ki jo je povzročila nezadostna hrana. Kwv zanika vso krivdo in pravi, da ie z ženo dobro ravnal, če-nrav je iz preiskave razvidno, da io R "rabil za lase in lohrel z ^avo oo nvzi, 8a -v kazala nesrečna žena že znake blaznosti.
Zakaj se USA nočejo vtikati v evropsko vojno
Staiišče bivšega predsednika Herberta Hooverja o nevtralnosti-Zedinjenih držav
»Smatram, da ni potrebno, da se Amerika vtika v evropsko vojno!« je v enem svojih govorov naglasil bivši predsednik
s
L
	
J	
Jk	illlPlfl
jJ	11111
||||	
m	H
USA, Herbert Hoover. »Naš idealizem in naše nepoznavanje evropskih prilik bi te še bolj zamešalo na račun koristoljub-n'h podvigov. Naša vloga v evropskem spopadu bi obstajala v milijonu sinov naših mater, doživeli bi novih 25 let narod-obubožanja, morda celo izgubili du-h°vno svobodo za celo stoletje.
Evropa vodi do nas isto politiko, ka-*0r jo je med svetovno vojno in v času plačevanja dolgov. Isti narodi, ki so izjavili, da dolgov ne morejo plačati, so v*e!i kasneje od nas štiri milijarde dolarjev in jih investirali v razna podjetja.
Nevarnost, da bomo pritegnjeni v ev-fopsko vojno, pa obstaja v tem:
J. v tuji propagandi, ki lahko vname naše občutke za voino;
■ 2- v agitaciji naših neinformiranih po-‘jtikov jn državljanov, ki podpirajo taksno propagando;
3. v zadržanju naše vlade, ki nas je, °drekajoč se nameri, zaplesti se v vojno, Uvlekla v protislovja, ki tudi lahko do-Vedeio do vojne.
Nekateri propagandi je uspelo, dobiti Stoboke korenine v Ameriki. Boj, ki se ^odi v Evropi, je dovedel vsakih sto let vojne, »čim boli bo človeštvo napredo Valo, tem bolj neizbežna bo vojna!« pra-^ evrooska propaganda; ki nam trobi v Usesa, da bomo tudi mi pritegnjeni v krvavi p|es Takšno propagando bi ne sme-
11	dopustiti v USA.
Pravijo, da moramo v boj, ker sicer bo c5eniokraciia izginja s sveta. Naiprej se Igramo ubraniti diktatoriev, potem šele .°mo lahko govorili o demokraciji. Mo-|_e s'nioatiie so na strani demokracije. Ne , erUjem pa, da bo ona nropadla in da
seduje ogromne imperije in stotine milijonov prebivalstva, ki je dovoljno sredstvo za obrambo. Od njih samih zavisi tedaj, če bodo demokracijo ohranili.
Druga stvar so napadi na one narode, do katerih ne gojimo simpatij. Ni rečeno, da naj mi ne protestiramo proti krivici, storjeni malim narodom. Naše besede pa morajo biti pozitivne, doseči morajo rezultate, ne pa agitacijo za tujo propagando.
Ako diktatorji verujejo, da mi ne bomo šli v vojno, je to zaradi tega, ker menijo, da nimamo dovolj šans, da bi dobili igro. Njihove šanse so le vojaki in topovi. V primeru, da bi morali res poseči po orožju, bo naš gnev in naša jeza tolikšna, da naša odločitev, ostati ob strani, ne bo mogla več vplivati na naše postopke.
Brutalen pritisk diktatorjev, odprava vseh pravic svobodnega človeka iti brez-
Riba Je prebila ribiški čoln
ča, je sunila žival v les in se zadrla vanj. Ker močnega roga ni mogla izdreti, je premetavala čoln sem in tja. Ribiči so bili v nevarnosti, da utonejo, slučajno mimo ploveča jahta jih je rešila.
Ladjo z ribo so spravili na kopno, kjer so dognali, da gre za pilana. Ribi so odsekali glavo, rog pa pustili v ladjici, ki bo poslej razstavljena v muzeju.
Pri otoku Borneu na jugu Azije so lovili trije ribiči. Doživeli so pustolovščino, ki bi jih kmalu stala življenje. Neka holandska jahta jih je rešila iz valov.
Opazili so, kako se jim bliža velika riba, kakršne v teh vodah še niso videli. Preden so mogli ugotoviti, za katero ribo gre, se je žival z vso silo zagnala v čoln. S svojim rogom v obliki trizobnega me-
Vojna se bo končala letos! Tako namreč ugotavlja francoski astronom Theodor Moreaux po sončnih pegah. Veruje, da j imajo te pege močan vpliv na človeško
1	razpoloženje. In ker bodo sončne pege letos podobne onim 1918, bo torej vojna tudi letos pri kraju...
Znamko peka na kruhu so vpeljali v Nemčiji. Na vsakem hlebcu mora biti z imenom peka precej velik pečat, ki ga je lahko že na prvi pogled oapziti. Kruh, ki ne bo odgovarjal predpisom, bo vzet iz prometa, gospodar pa kaznovan.
Po golobu pismonoši je zvedel o sinovem rojstvu. Neki legionar je vzel s seboj v Afriko goloba pismonošo. Poslal ga je nato svoji ženi v Franciji. Žena je goloba obdržala, ko se ji je rodil sin, je pa odposlala v Afriko goloba z vestjo, da js legionar postal oče. Legionar je odgovo-
ril po golobu, da se takoj vrne domov, čim mu poteče službena doba.
Volkovi so požrli nekaj mrličev, ki so po potresu v Turčiji zmrznili na poljih.
čebele so umorile slona v Nareli v Indiji. Slon je prenašal težke hlode in pri tem zadel v panj čebel, ki so orjaka tako opikale, da je kmalu nato podlegel.
Rockefeller mlajši, ameriški petrolejski kralj, stika za petrolejem v Romuniji.
Umetno kavo so odkrili v Nemčiji, tako vsaj trdijo pri I. G. Farbenindustrie. Ne bo se veliko ločila od naravne. V kratkem bo p*rišla na trg.
Dvigalo se je utrgalo na neki železniški postaji v Birkenheadu. čez petdeset ljudi je padlo skoraj 30 metrov globoko. Nad 30 so jih zadržali v bolnišnici s polomljenimi rebri in kostmi.
obzirno preganjanje religioznih skupin so izzvali opozicijo na znotraj. Narodi, ki so spoznali svobodo, žele, da jo spet dobe.
Zakon o nevtralnosti ni glavna stvar. Nevtralnost je zadeva pravilne strategije in taktike, ki je prav tako težka, kakor ona v vojni. Mi se bomo izvlekli iz vojne le, če bomo to trdno želeli. Ta želja pa mora biti močna kakor stena. Vsi oni, ki vodijo našo politiko, se morajo obvezati, da nas ne bodo potegnili v vojno, edino le v primeru, če bi bila zahodna hemisfera napadena. V evropsko politično igro naj se ne vmešavamo, le tako bomo dosegli, da ne bo treba pošiljati naše mladine na evropska bojišča.«
Ne pozabi naročnine!
Angleškega časopisnega magnata, lorda Rothermera so povabili nekoč na večerjo v zelo ugledno družino, kjer je bil običaj, da so dajali gosti slugam napitnino.
Kosilo je bilo preprosto in ko se je gost dvignil, ga je spremil gospodar do stopnic. Štiri sluge so se mu globoko priklanjali, pričakujoč napitnino. Rotherniere jih je zapazil, se obrnil h gostitelju in mu smehljaje dejal:
— Kateremu od teh gospodov pa moram plačati svoj beefsteak?
Rešena poljska vojna mornarica, ki se
je zdaj priključila angleški, šteje 18.170 ton. Prej fe imela Poljska vojnih ladij s tonažo 26.500 ton. Poljakom se je posrečilo rešiti tudi precej trgovinskih ladij.
Smrtno kazen za nemoralo v vojski so uvedli na predlog generala Keltela v Nemčiji.
PoLICt
- 'KSnt-
—Kaj, še vedno imate star model? In to zdaj, po avtomobilski razstavi?...
Velika Britanija ima nad 5000 prostozidarskih lož
bom
o	potem mi na vrsti. Demokracija po-
; Angleško prostozidarstvo se bistveno j razlikuje od onega v celinskih državah ! Evrope. Medtem, ,ko je v teh prostozidar-, stvo omejeno le na ozek krog aristokratov in industrijskih magnatov, je frama-sonstvo v anglosaških deželah vsakomur dostopno. Imena članov se tu ne skrivajo, framasonske lože prirejajo celo javne kon grese, sprevode, na katerih sodeluje na tisoče oseb. Ves angleški svet ve n. pr., da je vojvoda Connaughtski, stric angleškega kralja, že trideset let na čelu lož kot veliki mojster. V anglosaških deželah je celo mnogo protestantskih pastorjev, ki so člani prostozidarskih lož in javno
sodelujejo na sestankih.
Razliko angleške masonerije od ostalih dokazuje dejstvo, da so v Londonu zgradili velik reprezentativen dom. Palača je zgrajena ne daleč od kraja, kjer se je sestajala prva masonska loža Anglije leta 1775. Tedaj je bil veliki mojster lože lord Petre. Nova zgradba ima veliko centralno dvorano, kjer je prostora za 2000 oseb.
V	petih manjših salonih je prostora za 600 oseb, dalje so knjižnica, muzej in pisarne.
Zedinjena masonerija Velike Britanije, ki je najmočnejša na svetu, šteje nad 4500 podružnic. Od teh jih je v samem
Londonu 1102, v dominionih nekaj nad 700. V Indiji in kolonijah je razen podruž-.lic veliko število samostojnih lož. Zedinjena angleška masonska loža ima prijateljske stike s preko 700 ostalimi ložami držav na svetu. Pred vojno je bila angleška masonerija v tesnih stikih z devetimi nemškimi framasonskimi ložami.
Svobodno zidarstvo se je v Veliki Britaniji v zadnjih petdesetih letih zelo razvilo. Leta 1875. je bilo v Angliji 1529 lož, 1901 že 2889. Do kraja 1930 je število lož naraslo na preko 5000. Za tri šilinge dobi vsak član »Masonski letopis«, ki prinaša imena lož in odbornikov.
A*»J SKALAN:
RAMAS IN JORA
ROMAN ZADNJIH L1UDI NA ZEMLJI
<8
»Orožje sem! Prinesite orožje!« so ficali nekje med množico. »Pobijte Seo-Ueve p$ei 2ivel Rayani!« v svetlobi, ki je za hip zablisnila pred
fox°mico’ ie Mana opazila precej razen0 skupino gardistov, ki so se zagnali J z aparati, sipajočimi smrtne žarke r *. Brve vrste oblegovalcev. Ti so se žjc spredaj kakor snopi. Ostala mno-jj-.v ?e ie znova odmaknila. Mnogi so nrnuv bežati» drugi so še bolj kričali in preklinjali.
zakr*1 ,nas 1)0(10 nazadnje še ugnali!« je zrna nekdo. »Ali naj dovolimo, da yaniSaj0nad nami zločinci? Bratje. Ra-nrPi|PU-»c'‘ Tega ne smemo dovoliti! Na-
»B vel Y"liki!«
Utrv.,Iez or°žja ne moremo nad nje,« je »O ^ nekdo.
rožje sem!« je kričal drugi, je <wiltT1.?nu senata in volje ljudstva!« se Jn i tretii-z zločinci!« skui)i* je pritekla od nekod iz teme Prjflraa	opremljenih	z izolirnim'
2	biku!™' pr0*' smrtnim žarkom, in se 7'to naglico vrgla na Seoniieve branilce zbornične palače. Mno-
ločno
n . l('skov;to Pr‘staše
žica je zagnala vzpodbujevalni krik. Napadalci so padli po gardistih in upirajočih se senatorjih. Bili so jih z železnimi drogovi in se spoprijemali z njimi tudi v ročnem boju. Nekaterim napadalcem se je posrečilo izviti branilcem iz rok aparate s smrtnimi žarki. Čez nekaj časa so bili že skoraj vsi razoroženi. To je množico na trgu, ki je spet pričela naraščati, spet opogumilo, da je zavalovala naprej m priskočila na pomoč napadalcem. Premoč napadalcev je postajala vedno bolj očita. Nekateri branilci so, pobiti popadali po tleh, drugi so omagovali, tretji so se pričeli umikati v palačo. Izgledalo je, da se je bojna sreča dokončno odločila za nasprotnike Yagirija Seonija in proti njegovim pristašem. Vendar se je boj nadaljeval še dobre četrt ure. preden je bil čisto odločen. Branilci so bili premagani. Mana je opazila, kako so se še zadnji preostali umaknili v palačo in zaprli za seboj vrata, na katera je tedaj navalilo hkratu več sto ljudi. Od nekod so privlekli razkrojevalne aparate, jih iastavili na vrata in v nekaj minutah mičili. Potem se je besneča množica vlila v palačo kakor povodenj skozi v
nasip izdolbeno odprtino. Množica na trgu se je razredčila.
Mana je stopila dalje. Po trgu pred zbornično palačo so trupla pomorjenih ljudi popolnoma pokrivala tla. Mrliči so ležali prekucnjeni drug čez drugega, kakor so popadali, ko so jih dosegli življenje uničujoči smrtni žarki. Pogled je bil ob medli .razsvetljavi še bolj grozoten, kakor bi bil ob belem dnevu. Toda Mana ni čutila ne groze pred mrliči ne pred živimi. Po mislih ji je vrtalo le eno samo vprašanje:
»Ali je Angabad padel?«
Stopala je med mrliči, jih obračala in ogledovala. Spoznala je veliko znancev: uradnikov, služabnikov, stražnikov in vmes tudi nekaj uglednih osebnosti iz vrste senatorjev. Samo Angabada med njimi ni bilo.
»Torej se je rešil!« si je dejala. »Rešil? Kaj pomeni rešil? Kam naj se reši? Tudi ako se mu je posrečilo umakniti se v palačo, je izgubljen. Množica mu ne bo prizanesla.«
Mana je stekla po stopnicah do vrat v senatno palačo in dalje v zbornico. Galerije so bile natlačeno polne. V naslonjačih v parterju so sedeli senatorji in se živahno med seboj pogovarjali. Ves veliki prostor je polnilo razburjeno govorjenje in kričanje.. Mana se je skrila v senco lože. Prav tedaj so se odprla v ospredju vrata in na pre^sedstveni oder so stopili veliki, Takur Rayani, Ramas
Rayani in filozof Hampur Kamthi. Senatorji so se dvignili s sedežev, iz množice so se oglasili glasovi nepopisnega navdušenja, ki dolgo niso hoteli potihniti. Včliki je končno dvignil roko, in v zbornici je zavladala tišina, ko je spregovoril:
»Otroci moji, senatorji in prebivalci zadnje naselbine ljudi na zemlji! Besede razglasa, ki ste jih slišali, so bile žal resnične. Zgodilo se je tako in še bolj grozotno. V naselbini, ki sem jo ustanovil zato, da bi živeli v njej najboljši ljudje, kar jih je naša stara in onemogla zemlja kdaj mogla dati iz sebe, so zavladali zločinci, na čelu jim Yagiri Seoni.«
»Dol z njim! Smrt!« so vzkliknili senatorji in ljudstvo je te vzklike po njih ponovilo s še večjo odločnostjo.
»Otroci moji, senatorji in prebivalci...« je nadaljeval Rayani. Namesto da bi se bil po obuditvi po tisoč letih spanja vrnil med moje, sem prišel v jamo razbojnikov, ki so celo meni stregli po življenju. To. kar se je zgodilo, bi bilo nevredno samo ljudi dvajsetega stoletja, ki je v zgodovini znano kot stoletje, ko je človeštvo pobesnelo v zlobi, norosti in zločinstvu in sledilo tistim, ki so ga vodili v pogubo, namesto da bi se bilo proti njim uprlo in jih izpljunilo iz svoje srede.. «
Rayani je opisal dogodke od zavratnega umora Dranatha Ravanija do zadnje-ea srvopada pred senatno palačo in zaključil:
Kultura
v
Neva poljska pesniška umetnina v slovenskem prevodu
»Letošnje jubilejno leto poljskega pesnika Juljusza Slovvackega sem živel pod strašnim dojmoni njegove najlepše, a tako pretresljive zgodbe o očetu okuženih, ki gleda zaporedno smrt svojih sedmero otrok in žene, vse družine, in odhaja iz morfine puščave sam ... V mislih na Tvojo domačijo, v katero je stopila črna smrt, in v mislih na toliko očetov, ki brez družine stopajo na samotno pot v svet •samo s svojim Bogom in s spominom na lepi dom ob Visli — sem poslovenil to Tvojo najstrašnejšo, a najlepšo pesnitev. Naj bo spomenik poljskemu trpljenju in poljski veliki umetnosti!« To so trije stavki iz uvoda, ki ga je napisal dr. Tine D c-b el jak pred svoj prevod Juljusza Sto-w a c k e g a mogočne pesnitve »Oče okuženi h«, katerega je izdal najprej v »Domu in svetu«, sedaj pa v posebni knjigi kot ponatis v 300 izvodih z ilustracijami Bare R e m č e v e.
Dr. Tine Debeljak, dober poznavalec literatur severnih Slovanov, nam je dal s tem prevodom dragoceno ujnetnino, za katero mu moramo biti iskreno hvaležni, posebno še, ker jo pošilja med nas v času, ko je doživela domovina Juljusza Slovvackega tako zelo očetu okuženih podobno usodo. Mimo tega je prevod tudi sam na sebi umetnina. Pozna se mu, da je potekel izpod peresa dobrega poznavalca tako poljščine kakor slovenščine in pesnika. Naj služi za dokaz kar pričetek pesnitve:
Trikrat se zlati je mesec prevrnil, kar tu na pesku sem šotor razgrnil, žena mi majhno je dete dojila, s sabo imel sem tri hčerke, tri sine — družinico vso. Zdaj peščena gomila pokriva jo tu... Devetero kamel hodilo vsak dan tja na peska sipine trgat nadmorsko, tatarsko je zel, v mrak pa so v krogu se spat položile tu, kjer po ognju ni nič več sledu.
Leta 1836., o Božiču, je prišel poljski pesnik Juljusz Slovvacki kot politični emigrant in romar na kameli iz Egipta na tedanjo mejo med deželo ob Nilu in Palestino, kjer je veliki prerok Mohamed pri puščavskem mestecu El-Arishi določil v«em pravovernim mohamedancem karanteno. Tudi Slovvacki se je pokoril tej versko-sanitarni odredbi in prebil v karantenskem taborišču določene dneve. Pomagal mu je, kakor sam pravi, italijanski emigrant dr. Steble. Ta priimek je doma med beneškimi Slovenci — italijanski sploh ni — zato ni izključeno, da Steble ni bil Italijan, ampak Slovenec, odnosno vsaj slovenskega pokolenja. In tu, v El-Arishi, je dobil pesnik inspiracijo za pesnitev »Oče okuženih«, katere zgodba ni povsem izmišljena. Pesnitev opeva Arabca, ki mu v karanteni pomre ra kugo vsa družina. Po svoji pesnišk* lepoti in pretresljivosti spada med največje pesniške umetnine ne samo poljske, ampak sploh svetovne literature.
Juljusz Slovvacki je eden izmed treh velikih poljskih pesnikov devetnajstega stoletja, klterih dela so postala in bodo
.ostala nesmrtna. To so Slowacki, Mickie-; wicz in Krasinski. Siowacki se je rodil 123. avgusta leta 1809. v Krzemiencu Podolskem, mladost je pa preživel v Vilnu. Leta 1831. je za časa velike poljske vstaje pobegnil iz Varšave v Nemčijo in od tam v London. Kot emigrant je prepotoval tudi mnogo drugih dežel in prišel, kakor že omenjeno, v Egipt in Palestino. Leta 1848. se je vrnil na Poljsko, da bi se udeležil nove vstaje, a je zbolel in se vrnil v Pariz, kjer je 3. aprila leta 1849. umrl, slar komaj 40 let.
Knjižna izdaja prevoda je grafično odlično, skoraj bibliofilsko delo, stane pa samo 24 din.	-r.	,
k. Razstava Zorana Mušiča v Mariboru.
Akad. slikar Zoran Mušič, ki je pred novim letom z uspehom razstavljal v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, namerava prirediti meseca februarja prvo kolektivno razstavo svojih del v Maribor«.
k Dve ruski literarni obletnici. Pred Novim letom je poteklo petdeset let, odkar je umrl znameniti ruski satirik Mi-hajlo Saltikov-Ščedrin, slovanski Jo-nathan Svvift. Bil je najprej v vojaški in nato v guvernerski službi. Dne 17. t. m. je pa poteklo osemdeset let po rojstvu pisatelja in dramatika Antona Čehova.
k Nov družinski mesečnik. V Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani je pričel v uredništvu Mirka Javornika izhajati z Novim letoin nov slovenski družinski mesečnik »O b i s k«. Prva številka na 48 straneh leksikalnega formata ima vsestransko bogato vsebino m je mimo tega tudi grafično odlična. Uvodoma prinaša celostransko večbarvno sliko Gorenjke v narodni noši s skrinjo, cekarjem in vezeninami, dočim je med tekstom polno fotografij in risb, med katerimi je treba posebej omeniti ljubljansko Kostnico padlih vojakov, slike iz vojne in Žal. Vmes so tudi modno risbe. Med leposlovnimi sodelavci so Severin šali, T. Duh, F. Werfe! B. Harding (roman »Juarez in Maksimilijan) in Giovanni Papini (zadnja dva seveda v prevodu). Med poučnimi in zabav nimi prispevki naj omenimo opis San Marina, pregled sedanje vojne, razmišljanje o cenah, plačah in draginji, o knjigah, filmih, modi itd. Ostali del izpolnjuje razno blago, ki smo ga vajeni v družinskih revijah. »Obisk« stane 72 din na leto.
k Poljska, njena zgodovina in njen duh. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla nedavno 68 strani obsegajoča brošura, v kateri so nam dr. Tine Debeljak, dr. Rudolf Mole in dr. France Stele opisali zgodovino poljskega naroda in poljske države od najstarejših časov do najnovejše tragedije, poljsko kulturo v preteklosti in sedanjosti ter dodali ob koncu še nekaj izjav. Namesto uvoda je prevedel T. Debeljak nekaj kitic iz Mickiewiczevega »Pana Tadeusza«. Brošura, ki stane 22 din, je aktualna in bo dobro služila vsakomur, ki se hoče po-bliže spoznati s problemi nesrečne bratske Poljske.
Soorf
Bogat nedeljski spored smučarjev
Letošnja zima je smučarjem izredno naklonjena, zato je t*di pričakovati, da bomo le-ujs zabeležili rekordno število smuških prireditev. Qficiclni spored tekmovanj ie bil sestavljen že davno popreje, tako da je pri sedanjih odličnih snežnih prilikah jako verjetno, da se bo šc razširil z novimi tekmovanji.
Med nedeljskimi prireditvami je po važnosti na prvem mestu državno prvenstvo v alpski kombinaciji, ki bo Ob priliki III. izleta gorenjskih smučarjev v Tržiču, prireditev pa je poverjena GZSP. Po gavidnih uspehih, ki so jih na lanskem prvenstvu dosegli mariborski smučarji, je tudi letos pričakovati, da bodo nastopni v večjem, številu. Posebno težko stališče bo imel lanski državni prvak v smuku Miran Cizelj (SPL> Maribor), ki bo moral letos braniti svoj naslov na tujem terenu, poleg tega ima pa tudi znatno manj prilike za trening. Razen državnega prvenstva v alpski kombinaciji so na sporedu izven MZSP še sledeča tekmovanja:
Prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji, v soboto in nedeljo v Zagorju v izvedbi LZSP.
Medklubska tekma na 18 km na Poljanah, prireditelj SK Kovinar, Jesenice.
Medklubski tek na 18 km za podzvezino prvenstvo SZSP.
Štafetna tekma za prvenstvo ZZSP na Slje-menu, prireditelj ZZSP.
Tudi na področju MZSP smučarji ne bodo počivali. Za enkrat sta predvideni dve prireditvi. V Radvanju bo v izvedbi SK železničarja medklubska juniorska tekma v teku. ki je bila prvotno zamišljena na Pesku, a so jo sedaj radi ugodnih snežnih razmer preložili.
V	Sv. Lovrencu na Pohorju pa bo Tujsko-prometno društvo priredilo svojo običajno smuško tekmo v teku na 18 km za seniorje ter na 7 km. za juniorje. Start bo ob 14. pred hotelom »Jalen«, kjer bo tudi cilj.
Naši skakači pa bodo soboto in nedeljo gotovo izkoristili za zadnji izdaten trening pred dvema velikima prireditvama, ki jih čakata: podzvezino prvenstvo v Liscah pri Celju dne 2. febr. ter veliko tekmovanje v smuških skokih na popravljeni skakalnici v Bet-navi,. ki bo-4. februarja.
Predlog 311 za teniški troboj
Plenarna seja Jugoslovanske teniške zveze je sklepala o načinu odigravanja teniškega troboja Italija—Madžarska—Jugoslavija, ki so ga zastopniki teniških zvez v gornjih državah sprejeli kot nadomestilo za Davisov cup. Sporno jo bilo le vprašanje, ali naj sc odigrava konkurenca po sistemu za Davisov cup ali za Milro-pa etjp. Dočim je predsednik JTZ dr. Cop predlagal prvi sistem, so bili Italijani za način igranja v Mitropa cupu.
Plenum našo teniške zveze je stališče dr. Čopa odobril, to znači, da je odklonil organizacijo tekmovanja po vzoru Mitropa cupa, ki ga predlagajo Italijani. Da bi pa ne prišlo do evenl. prekinitve pogajanj za to novo mednarodno teniško tekmovanje, je naša zveza predlagala kombinirani sistem, tako da lahko vedno prireditelj izbira med obema sistemoma, ker itak nosi stroške za prireditev. Davis cup tekmovanje je cenejše, ker igrata dva poedinca štiri single poleg enega doubla, medtem ko predvideva Mitropa cup štiri igralce za štiri single ter dva doubla.
LESTVICA NAŠIH TENIŠKIH IGRALK
Jugoslovanska teniška zveza je v precejšnjem jiresledku po objavi moške teniške ranglistc na podlagi lanskih uspehov sestavila tudi lestvico za dame, v kateri pa jih je upoštevanih le šest radi pomanjkanja turnirskih rezultatov ostalih igralk. Vrstni red na lestvici je sledeč: 1. Ilela Kovač (ATK, Zagreb), 2. Aliče Florian (ZKD, Zagreb), 3. Eza inž. Ser-nec (ATK, Zagreb), 4. Marta Pravdič-An-djelkovič (Sumadija, Beograd), 5. Lela Bač-kor (ATK, Zagreb), 6. Marica Cmadak (VTK, Vinkovci).
7 MILIJONOV ZA HRVATSKl ŠPORT
Hrvatska športna sloga predlaga banovini Hrvatski, da naj predvideva proračun banovine Hrvatske za leto 1940-41 sedem milijonov podpor za hrvatski šport. Glavne postavke so namenjene zgradnji plavalnega bazena, gradnji in vzdrževanju igrišč ih vežbališč, visoki šoli za Le-lesno vzgojo, ostalo pa naj bi se razdelilo kot ]>odpore za posamezne panoge športa.
s Na državnem prvenstvu v alpski kombinaciji v Tržiču bo sodeloval tudi junior SPD Maribor Črtomir Majer, s Poleg naše smuške reprezentance bo
na zimsko sjrartnih tekmovanjih v Vil-lachu gostovala tudi hokejska reprezentanca Zagreba, sestavljena iz moštva ZKD ter nekaterih igralcev Maratona in Haška.
s Beograjski iigaši nameravajo v soboj to in nedeljo odigrati nogometni turnir, ju so ga konec preteklega tedna preložili-
V	ta namen odstranjujejo sneg z igrišča Jugoslavije.	■
s Švicarski športni krogi so prepričaiu. da Fincem letos ne bo mogoče prirediti olimpiade. Švicarji bodo mesto nje organizirali tako zvane narodne igre. ki bodo obsegale skoro vse športne panoge-s Budimpeštanska Hungaria bo na povratku iz Turčije odigrala v soboto popoldne mednarodno tekmo z Bačko v Subotici.
s Nogometna tekma Atene—Solun v konkurenci prvenstva grških mest se je končala z zmago Aten v razmerju 3:2 (1:2)-s Letonec Bersinsch je v Gjoviku (Norveška) postavil nov lelonski rekord v hitrostnem drsanju na 3000 m s časom 4:57.3-s Prvak Madžarska v hokeju na ledn je postal BKE, ki je nedavno gostoval 'Beogradu.
s Letošnja tradicionalna tekma osmercev Osforda in Cambridgea bo 2. marca-
Smučarska poročila
(„Putnik'‘, Maribor, 25. januar) Mozirska koča na Golteh: —5, zelo oblačno, mirno, 50 cm pršiča na podlagi 10 cm
Celjska koča: —4, zelo oblačno, mirno-45 cm pršiča na podlagi 20 cm Koča na Pesku: —10, zelo oblačno, mirno, sneži, 55 cm pršiča na podlagi 50 cm 26. januar 1940 Pohorski dom - Mariborska koča: —3* zelo oblačno, vetrovno-jug, 50 cm pršiča Ruška koča - Sokolski dom: —4, megleno, mirno, 50 cm pršiča na podlagi 15 cm Kotlje—Rimski vrelec: —6, zelo oblačno, mirno, 62 cm pršiča, snežne razmere na cesti zelo ugodne Peca: —5, pooblačeno, mirno, 150 cm pršiča
JATA DIVJIH GOSI NAD MARIBOROM.
Že v noči od torka na sredo so mnogi1 Mariborčani slišali čudne glasove, ki so značilni za večje ptice selivke. V sredo dopoldne pa je letela visoko nad Mariborom velika jata divjih gosi, ki so zaradi ostre zime odletele s severa na jugj Ta zinuka selitev divjih gosi ne obeta nic dobrega. Kaže, da bo zima še precej huda.
o Slovenjgradcc. O potrebi narodno-ob' rambnega dela in CMD bo predaval v nedeljo ob 20. uri v dvorani Sokolskega doma g. Ostanek iz Ljubljane.
MALI OGLASI
CENE M Al IM OGLASOM: V oialili oelaslb Vane vsaka beseda SC tiar aalmanlža pristojbina it j’ oglase te dio S— Dražbe preklici dopisovanja in ženitovanjski oglasi din t«- oo besedi Naimanljd tneseli ta te oglase te din 10— Oebelo tiskane besede se radonalo dvoloo Oglasni lavek enkratno objavo tnala din 2— Znesek ta male oglase se olatnle takol ort naroillo oziroma ca * vooslatl v pismu skopa) z uaročilom ali oa oo ooštnl položnici na iekovnl radon EL 11.409 Za *** olsmene odgovore elede mallb oelasov se mora orlložlti znamka za 3 din
Kasno
ALI ŽE VESTE?
Da kupite najcenejše špecerijsko in kolonialno blago, ka kor tudi vso zelenjavo v trgovini Lešnik. Krekova 6.
13891-1
KLOBUKE
popravlja in fasonira po najnovejši modi od 10 do 28 din. Klobučar Babošek. Maribor, Vetrinjska	13906—1
za vašiTzdravjeP
Sladek kmetski kruh v trajnosti. okusu in vitaminjih nedosegljiv. Pekarna Rakuša, Koroška c. 24.	13910-1
PROŠTOV. GASILSKA ČETA D,M BREZJE
vabi vse podborne člane in dobrotnike na redni občni zbor, ki bo 28. jan. ob 14. uri v gostilni Lešnik. Odbor.
13913-1
»EFKA« MIZARSTVO
za stanovanjske opreme ima na zalogi eno krasno spalnico, šperano. imitiran kavka-ški oreh. Ugodno naprodaj. Se priporočamo za naročila-
13914-1
Prodam
IZBOREN AJDOV IN CVETLIČNI MED
po din 15.— za kg, pri večjem odjemu popust, oddaia Kmetijska družba, Meljska cesta 12.______________13650-4
’	MED
ajdov, cvetlični in medicinah ni, priznane kakovosti od din 14.— naprej pri čebelarju- -0r Crepinko, Zrinjskega trg 6. Preprodajalci popust. 13850-4
ENAJST PRAŠIČKOV
11 tednov starih, naprodaj-Kokol Franc, Meiiski hrib 5.  ______________«	13908-4
jabolka'
raznih vrst naprodai od 2.50 do 4.— din vsak dan od 7. do 18. ure. Mlinska ul. 10.
13916-4
Kupim
škornje
malo rabljene, š:ev. 39—40 kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Vcčernika« pod »št. 3«.	13911-3
Sobo odda
NA STANOVANJE
IN HRANO
sprejmem gospoda. Koroščeva 6-11» 8.	13912-7
Službo dobi
GOSTILNA
išče dekle za vse. Naslov v ogl, odd. »Večernika«. _____________________13887-9
MESTO OSKRBNIKA MARIBORSKE KOČE oddamo s 1. aprilom 1940. Shmo pismena pojasnila daje Podružnica Slovenskega planinskega druš’va v Mariboru, kamor ie poslati samo pis mene ponudbe do 15. februarja.	13888-9
ŽENSKO
ki bi kuhala in opravljal^ lahka hišna dela, iščem za 1* februar. Plača po dogovoril' starost ne preko 40 let. Na' slov: Koronik, trgovec. Slo* Bistrica.	13900-°
Službo ISte
DIJAK
išče instrukcije ali službo v’ kaki pisarni. Pismene ponuč' be na ogl. odd. »Večernika« pod »Dijak«.	13907-1°
Kam, kiet _
RESTAVRACIJA UNION
Danes morske ribe, pripraV' ljenc na razne načine, kakof tudi druge specialitete. Nal' boljša ljutomerska, svečinska sortirana domača vina iz laS nili goric, rdeči burgundec’ muškatni silvanec, rulendet* Se priporoča Aloiz M. Jari:
13915-11
Continental
UČENCA
za trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Krekova 6, Lešnik.	13893-9
FRIZERSKO UČENKO
sprejme salon Hauptman, Stu dcnci. Aleksandrova 27.
13909-9
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGA*
Maribor. Vetrinjska ul. 3® L ubTano Prešernova ul* ®
Citaife„Večemik<<
Izdaja in urejtrfe ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, nc vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleton uredništva štev. 25-67 in uprave štev, 28-67. -
- Oglasi po ceniku — Rokopisi se Poštni čekovni račun štev. 11 409