fia enem zadnjih ^^elikih zborov v celjski občini so udeleženci govorili o dolgoročnem pro- gramu razvoja celj- ske regije. Govor- nik je dejal: »Za uresničitev progra- ttia potrebujemo delovno silo, potre- ben kapital in iz- obražen kader.« V zadnji vrsti je ne- kdo tiho vprašal: »Kaj pa potem imamo.« Drugi mu je hitro odgovoril: »Regijo.« CELJE, 18. MiVRCA 1971 — ŠTEVILKA 10 — LETO XXV — CENA 60 PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec TEH DVAINSTIRIDESET UR JE ZASTARELA STATISTIKA RES ZASTARELA? PONESREČENO ISKANJE RESNICEV GOSTINSTVU. KJER NI TOŽNIKA, NI SODNIKA # Dobili smo v roke bilten republi- ških sindikatov z datumom izida v marcu letos in s podatki iz jeseni lani. Predmet je seznam podjetij v Sloveniji, ki še niso prešli na 42 urni delovni teden. Je obse- žen in ni malo takih delovnih organizacij na našem področju . . . # Ko smo povprašali občinska sindi- kalna vodstva, če je seznam še aktualen, smo dobili odgovor, da je zakonu menda v vseh naštetih primerih zadoščeno, vsaj formalno. # Formalno? Da. V Celju so v vodstvu medobčinskega sindikata storitvenih de- javnosti prepričani, da je sicer dvainštiri- deseturni delovni teden sicer povsod osvojen, da pa ni povsod spoštovan, zla- sti ne v gostinstvu. In nadaljuje, da pride do primerov, ko je treba nado- mestiti bolnega, nekoga, ki je upravičeno odsoten od dela. Nedelje so praviloma porazdeljene v tumuse in pri njih so običajno prosti vsako drugo nedeljo, sicer pa za nedelje, ko so v službi, kak drug dan v tednu. Nekaj podobnega je v »Ma- jolki«, le da so proste nede- lje nekoliko redkejše, sicer pa prosti dnevi zagotovljeni. Nedeljsko delo tudi tu ni po- sebej nagrajeno, Posebni do- datek je uveljavljen samo za državne praznike. V »Ma- jiolki« so povedali še to, da je dvainštirideset urni de- lovni teden uveljavljen za strežbo v celoti, so i>a še težave v kuhinji, kjer bodo zadevo rešili z nastavitvijo novih delavcev. V podjetju »Ojstrica« vpra- šana natakarica ni imela pripomb pa tudi ne časa za daljši razgovor, v »Evropi« je odgovor ;;lasil, da je zd.-^.j v redu, podobno pa tudi drugje. NAZAJ NA SINDIKAT! »Sindikalna baza«, smo sporočili na sindikalnem fo- rumu, demantira trditve, da je uvedba 42 urnega delov- nega tedna, zlasti v gostin- stvu, bolj na papirju, kot dovršeno dejstvo. Malce skrivnosten nasmeh, kot bi hoteli reči, češ, saj smo pričakovali tak uspeh vaše časnikarske misije. (Dalje na 6. strani) PROFESOR ALBIN PODJAVORŠEK je pred kratkim zaključil svoje aktivno učiteljevanje in stopil v pokoj. Njegovo delo na prosvetnem, vzgojnem in družbenem področju je takšno, da skorajda nima primere. Aktiven na zelo široki fronti vzgojnega in družbenega dela, znan med tistimi, ki jih je učil v osnovni in posebni šoli ter med onimi, ki jih je vodil v srednjih šolah ali pomagal pri poklicnem usmerjanju. MLADI 0 RAZVOJNEM PROGRAMU v ponedeljek popoldne je bil v Celju zbor mladih sa- moupravljavcev celjske regi- je, katerega so se udeležili tudi delegati za II. kongres samoupravljalcev in pred- stavniki družbeno političnega življenja osmih občin celj- ske regije. V uvodnem referatu je VI- KI KRANJC, predsednik celj- ske občinske organizacije ZMS govoril o mladih ter sa- moupravnih odnosih ter o tem, kako mladi danes gle- dajo na dolgoročni program razvoja celjske regije in svo- jo udeležbo v njem. Med dru- gim je dejal: »Vedno bolj je pereč proib- lem dopolnilnega izobraže- vanja in poklicnega usmerja- nja delavcev. Z izobrazbeno strukturo, kot je, ne moremo biti zadovoljni. Posebno pe- reč problem je, ko se pogo- varjamo o dolgoročnem raz- vojnem programu, kaj vse bo zahteval in kaj vse je po- trebno spremeniti, se mora- mo vprašati, ali bomo vse to lahko storili s takšno strukturo, posebno pereče pa je, da imamo v naši regiji le 1,8 odst. z visoko, 2,2 odst. z višjo, 8,3 odst. z srednjo izobrazbo in da imamo 22 odst. VK, 24 odst. kvalifici- ranih ter 28 odst. nekvalifici- ranih delavcev. Menim, da je prva naloga pri realizaciji sprejetih sklepov v razvoj- nem programu ravno izobra- ževalni proces.« Zdravko Trogar, predsed- nik medobčinske komisije za dolgoročni program je v re- feratu govoril o smernicah Slovenije v razvojnem pro- gramu in primerjal prilagaja- nje reginjskdh programov v enoten slovenski program. V koreferatu Je Fedor Gra- dišnik, direktor Zavoda za napredek gospodaonstva kon- kretiziral program raavoja celjske regije. Razpravljalo je sedem mla- dih ljudi in sicer o samoup- ravnih odnosih, štipendiranju, pripravništvu, korupciji, od- nosih med ZM in drugimi političnimi organizacijami ter drugem. V raapravi sta sodelovala tudi Janez Zahrastnik, sekre- tar medobčinskega komiteja ZKS, ki je govoril o sloven- skem policentrali2mu in 2iv- ko Pregl, predsednik RK ZMS. M. Seničar S POSVETA DELEGATOV ZA II. KONGRES SAMOUPRAVUAVCEV:^ KAKŠEN PRISPEVEK? Deset od trinajstih lani izvolje- nih delegatov za II. kongres sa- ■»oupravljavcev v celjski občini se k v torek sestalo. Cisto samoini- ciativno sicer, toda pod pritiskom *ilem, kak.šen naj bi bil prispevek Celja na kongresu. Preložitev kon- Pesa na letošnji april je povzročil, so delegati za ta kongres v tej 'logi preživeli skoraj deset mese- jev. V tako dolgi pripravljalni do- W je bilo pri nas toliko dogodkov, nanizalo se je toliko problemov, ^ je danes dober mesec pred kon- gresom toliko večja dilema, kaj n*j »Celjani« bistvenega in izvir- nega doprinesejo na kongresu, od »aterega si toliko obetamo za na- n*'jni raz\'oj in razširitev samoup- ravljanja? Razumljivo je, da na kongresu ne bo mogoče obravnavati in Sklepati o vsem, jasno pa je tudi, ?* je ni zadeve in problema v na- *^ družbenem življenju, ki bi se ^bine in ciljev kongresa ne tikali. Brez dvoma pa utegne biti bist- vo interesa samoupravljavcev v celjski občini tesno povezano z bližnjo tribuno v Zagrebu, ko bo govora o položaju delavskega raz- reda T odnosu do presežkov dela ter vprašanjem razširjene repro- dukcije. Zakaj? Celjp je kot staro, amortizirano industrijsko središče v položaju, ko mu ni mogoče odrekati pravice za- stavljanja vprašanja o »minulem delu« iz časov, ko je ustvarjalo akumulacijo s katero se je pri nas razvijalo tudi kakšno drugo pod- ročje, pa se sedaj pričakuje dolo- čena solidarnost v povratnem to- ku, ko gospodarska moč našega ob- močja peša in potrebuje novega i zagona. Ce je vprašanje »minulega dela« stvar živega interesa posa- '• meznika, potem nič manj interes I vse naše ožje skupnosti, ki jo kot celoto tare enak problem. .njRE KRAŠOVEC * PRIJETI PRODAJALCI .PRVOVRSTNEGA' BLAGA S POMOČJO RADARJA SO UJELI PREMETENO TOLPO PRODAJALCEV BLAGA Miličniki v Krškem so napra- vili »radarsko zasedo« zaradi prehitrih voznikov. Osebni avto- mobil, v katerem so bili štirje moški, ni hotel zaustaviti na znak miličnika in tako se je pričela dirka za njimi. Milični- ški avtomobil jih je kaj kmalu prisili, da so se zaustavili. Ljud- je v avtomobilu so bili sumlji- Ijivi. Pri njili so našli večjo vsoto denarja in 54 metrov bla- ga,. Po kratkem zaslišanju so miličniki izvedeli za zanimive Icupčije, za katere še ne vedo ali jih bodo okvahficirali kot f^oljufijo ali prekršek. Jakiša Drinjak, Stipo Ernovič, Martin Rovič in Ivan Ernovič, vsi iz okolice Livna, so v po- nedeljek na območju šentjurske občine donosno trgovali. V avtomobil so naložili bale manjvrednega blaga »tropikala« in ga naivnim kupcem prodajali kot prvovrstno blago. Seveda po mnogo višjih cenah, kot je re alna vrednost. Čeprav še šte- vilo kupcev nI znano, daje de- nar, ki so ga našli pri »proda-^ jalcih« slutiti o dobri kupčiji. M, S. LOKOMOTIVA V AVTOMOBIL JERNEJ KO^TOMAJ, 2i!, iz Zabiikovce je na neka- tei::oriziraTil cesti v Zalci zapeljal na nezavarovan žjpiezniski prehod v Irenutkii, ko je pripeljal iz Celja pntniiki vlak s strojevodjo PRANCOM BOMBEKOM. LokoaTiotiva je zadela v zadnji del avtomobila in ga zbila v železni dro«;. Koštcrnaja so z-aradi težkih po- škodb prepeljali v bolnLfsnicr). PADLI STA S TRAKTORJA STEVO ŽUNKO, 23, iz Arje vasi je peljal traktor z enoosno prikolico, na kat*ri je bilo pet žensk — delavk s hmeljišča, po poljski poti in pred križiščem s cesto I. reda zaradi prometa zaustavil. Ko je zopet P'»^egrul, sta zaradi sunka padli s prikolice MIRA RRACUN in BOSILTK\ PODRTJMAC, obe iz Arje vasi. Prva se je laže poškodovala, dnjgo pa so odpeljali v bolnišnico /aradi težkih telesnih poškodb. NENADOMA PRED AVTOMOBIL FLORJAN GREGORIN, 46, iz Velenja, je vozil 7 osebnim avtomobilom proti šošta.n;iu, ko je nenado- ma skočila pred vozilo tril?rna SNEŽANA JURKIC. K sreči se je deklica samo laže poškodovala. PADEL JE MARTIN AVBERŠEK iz Gaberk pri Šoštanju .«e je peljal iz Velenja prota domu s kolesom na pomožni tn-ntor in pri prehitevanju .skupine pešcev padel. Do- bil je pretres možganov in drjge poškodbe. NA POKROV PRTLJAŽNIKA MARTIN DOLEN, 22, z Zavrha, je vozil z osebnim avTomobilom iz Ljubljane proti Celju, ko je v Med- IfMiii nenadoma stekla čez cesto ANICA 20HAR, 15, iz Sedraža, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Pri trčenju jo je vrglo na pokrov prtljažnika. Dobila je lažje poškodbe. SKUPINA OTROK FERDO HUDEJ, 34, iz Tabora, je vozil z avtobu- som iz Podčetrtka proti Celju. Na Tehariu je pred trgovino med parkiranima fičkom in . kombijem stala gruča otrok, iz katere je steke^l čez (;esto 7-letni JASMIN RlZVIč, iz Podgorja. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti nesreče Dečak je bil laže poškodovan. IZSILJEVANJE PREDNOSTI MIRKO LEBENIČNIK, 23, iz Velenja, je priT>eljal z osebnim avomobilom na križišče šaleške in Kidri- j čeve ceste v Velenju ter zavijal na levo. Pri tem je •; izsiljeval prednost, kolesarju ILIJI JURIČU, 26, iz Ša- \ leka, ki je vozil naravnost po šaleški cesti. Kolesar -j je dobil lažje poškodbe. TRINAJSTA ŽRTEV V Trepčah pri Podsredi se je zgodila letošnja 13. prometna nesreča s smrtnim izidom. 17-letna J. U. je prosila lastnika avtomobila JOŽETA SOTOŠKA iz Dol. Gorice, da ji prepusti krmilo. Zvečer je med vožnjo po klancu navzdol izgubila oblast nad vozilom zaradi neprimerne hitrosti. Avtomobil se je prevračal 50 me- trov po strmini. Med prevračanjem je padla iz avtomo- bila MARIJA KOSTANJŠEK, 45, iz Gradišča in se tako hudo poškodovala, da je med prevozom v bolnišnico umrla. STEKLA JE PREKO CESTE IVAN PRELOG, 37. iz Topolščice je vozil po Koro- ški cesti v Šoštanju in z zvočnim signalom opozoril petletno HELENO ČEBUL, ki je slonela ob ograji mostia. Deklica je ostala na svojem mestu, ko pa .se ji je avtomobil povsem približal je stekla čez cesto. Voz- nik jo je kljub zaviranju zadel. Dobila je lažjo poškod- be. IZZA AVTOBUSA JOŽE HRIBERNIK. 27, iz Pake je na cesti IV. reda v Ljubečni prehiteval stoječi avtobus. Izza avtobusa je nenadoma stopila pred osebni avtomobil 14-latna SO- NJA gKRUBEU iz Leskovca. Pri trčenju si je zlomila obe nogi. PREDNOSTNA CESTA PETER VINDER. 60. iz Zg. Roj se je v Šempetru z mopedom pripeljal na cesto I. reda, ne da bi se pre- pričal, če je cesta prosta ali da bi upošteval znak »kri- žiš''e s cesto, ki ima prednost«. Iz Ljubljane je v tem trenutku pripeljal voznik tovornega avtomobila MAR- TIN JAKŠA iz šmartnega ob Savi in kljub zaviranju zbil mopedista. Vinder je dobil težje telesne poškodbe. UTRUJEN VOZNIK VLADO CIGALE, 3fi, iz Šmartnega ob Paki je peljal z dostavnim avtomobilom proti Celju in v Stranicah verjetno zaspal za krmilom. Zapeljal je v jarek ob ce- sti. Voznik se je laže poškodoval. Materialne škode je za 15.000 dinarjev. Franc šrekl, 50, Gabrovlje pri SI. Konjicah, pošicodoval si je levo roko; Jecl Ivan, 33, Ruše pri Petrovč-ah, poškodo- val si je levo roko; Jože Jan, 17, Gaberke pri Velenju, po- škodoval si je prste desne ro- ke; Rudi Lesjak, 44, Skorno, poškodoval si je levo stopalo; Anton Strojanšek, 54, Bra- slovče, poškodoval si je desni gleženj; Zvone Pongrac, 24, Šoštanj, poškodoval si je pr- ste desne roke; Franc Pliber- šek, 34, Gabrovke pri Zrečah, poškodoval s: je levo roko; Rudi Breznik, 55, Galicija, poškodoval si je desni gle- ženj; Justina Runovc, Tmov- Ije, poškodovala si je desno stopalo; Amalija Kokovnik 39, Vojnik, poškodovala si je le- vo kračo; Pavel Vrhovšek, 29, Celje, poškodoval si je levo podleht; Stane Gračner, 23, Griže, poškodoval si je glavo; Ludvik Rozman, 50, Zlateče pri Šentjurju, poškodoval si je desno ključnico; Marjan Roter, 24, Dobriša vas, po- škodoval si je levo roko; Ra- do MUosavljevič, 40, Velenje, poškodoval si je desno kračo; Miha Gornšek, 17, Zdole, po. škodoval si je prste leve ro- ke; Vlado Cokan, 31, Vrbje, poškodoval si je desno stopa- lo; Ivan Razboršek, 28, Strm- ca pri Laškem, poškodoval si je levo stran prsnega koša; Krešimir Bandalo, 23, Vele- nje, poškodoval si je levo koleno; Anton Žnider, 38, Ve- lenje, poškodoval si je prste leve roke;Ivan černič, 41, Se- vnica, poškodoval si je prste desne roke; Viktorija Jug, 38, Celje, poškodovala si je de- sno zapestje; Leopold Zu- pane, 44, OleSče, Laško, po- škodoval s: je prste leve no- ge; Franc Kolenc 48, Dobrte- ša vas, poškodoval si je prste desne roke; Štefan Erker, 37, Vešenik, poškodoval si je le- vo podleht; Štefan Hrlberšek, 27, Trnovlje, poškodoval si je desno roko; Franc Romih, 21. Jaronik pri Storah, poškodo- val si je desno roko in Du- šanka Stojakovič, 38, Celje, poškodovala si je prste leve roke. CELJE Poročilo se je 14 parov, od teh: Franc Romih, Celje m Pavla Kokovnik, Arja vas; Branko Kobal, Celje in Ma- rija Sovine, Slatina; Miloš Colovič, Beograd in Jovanka Djukič, Pančevo; Anton Gro- belšek in Sonja Bevc, oba iz Celja; Radovan Trebše, Ra- dence in Magdalena Preskar, Rečnica; Jožef Abraham, Ho- doš in Marija Ograjenšek, Ce- lje. CEUE 57 dečkov in 65 deklic LAŠKO I deček in dve deklici LJUBNO OB SAVINJI 1 deček CELJE Jurij Vrečer. 76, Celje; An- ton Cimerman, 51, Turno; Jo- žefa Doler, 71, Moziirje; Ka- tarina špilak, 60, Celje; Jo- žefa Rančigaj, 69 Celje; Ivana Vrečar, 84, Podlog; Jožef Mi- klavžin, 71, Studence; Albin Klanšek, 40, Njivice; Rozalija 2eleznikar, 47, Brunška gora; Agata Pukmajster, 80, Slati- na; Franc Stanko, 71, Črni vrh; Jakob Kidrič, 73, Dobro- va; Marija Strahovnik, 77, Podčetrtek; .Angela Doiinar, 38, šešče; Ivan Špoljar, 46, Rogaška Slatna; Angela Vra- bec, 35, Štore; Jožef štravs, 68, Vrštanj; Franc Slomšek- 35, Novake; Ana Ojsteršek, 79, Laška vas; Ana Smrgut, 60, Celje; Ivana Petkovšek, 85, Celje; Matevž Kuper. 80, Celje; Jožefa Kranjc, 86, Ce- lje; Stanislav Dolinšek, 46, Celje; Jurij Ravnikar, ''6, Ku- retno; Marija Robida, 57, Ce- lje; Julijana Jezernik, 63, Ce- lje. HRASTNIK Jurij Razboršek, 81, upo- kojenec, Hrastnik; Marija Crešnovar, 80, upokojenka. Dol in Ivan Hribšek, 76, uF>okojenec, Hrastnik. LAŠKO Mihael Pusar, 77, upokoje- nec, Mačkovec; Marija 2onta, .57, gospodinja, Svibno; An- drej Pavlic, 67, upokojenec. Obrežje; Jože Vajdec, 6«, po- ljedelec, šmohor in Zofija Podbornik, 74, Laško. LJUBNO OB SAVINJI Martin Žager. «8, upoko- jenec, Ter. ŠMARJE PRI JELAAII Janez Podkrižnik, 65, Za- drže; Ljudmila Jager, roj. Dečnian, 63, Senovica; Franc Rožencvet, 82, Celje; Ignac Šeligo, 81, Zg. Negonje; An- ton Janžek, 72, Stojno selo in Jožefa Anderluh, roj. šorn, 91, Tekačevo. ŽALEC Mihael Cerinšek 76, upoko- jenec, šmatevž; .\nton Bokal, 88, preužitkar, Miklavž pri Taboru; Marija Dušak, roj. Veber, 64, gospodinja, Hram- še; Apolonija Logar, roj. Ha. bijan. 65, upokojenka, Celje; Franc Felicijan, 73, upoko- janeo, Kasaze in Antoni.ja Goj- znik, 78, preužiikarica, Bro- de. UNION: do 19. marca ameriško-sov- jetski barvni film »Water- loo; od 20. do 24. marca ameriški barvn ifilm »Iz- kopi ji si grob«. METROPOL: 18. marca še ameriški film »Dan posestnikov«; od 19. do 21. marca ameriški bar- vni film »Zadnje poletje«; od 22. do 23. marca angle- ški barvni film »Lawrence Arabski«; od 24. do 26. mar- ca italijanski barvni fjj^ »Povečanje« DOM: do 22. niarca neni^Ki barv- ni film Hura, šoia .^»ri«, od 23. do 26. marca tali', iansko-ameriški barvni tiij^ »Um u- na Beverl.\ lliisa«. Predstave v kinu Union in Dom so vsak dan ob 16., 18. in 20 uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 un, le film Lawrence Arabski je iz. redno dolg in sta zato dnev- no samo pK) dve predstavi im sicer ob 16.30 in ^9.30 uri PRIREDITVE v hotelu Celeia in v Hotelu Paka je vsai^ dan razen ne- delje oziroma ponede! jk i ples z barskim programon. .^lo. gaški Slatini je ples sako soboto v Zdraviliškem domu, na Dobrni ob sobo lah v ho- telu Triglav, v Šoštanju pa v Kajuhovem domu ob peikih, sobotah in nedeljah. UKOVNI SALON Do sobote, 27. marca, je odprta razstava likovnih d^ Melite Vovk-Stihove. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 20. marca do 12. ure je dežurna Nova Ickar. na, Tomšičev trg 11, od so- bote dalje pa lekarna O-nter, Vodnikova L ^ NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Avgusta J.: Preistorjski čo- vek. Beograd 1966. S. II 4720. Baldass L.: Jheronmus Bosch, 2. izm. izd. Beograd 1967 S. II 4718 Eksplozija nauke. Fizikalni svijet. Zagreb 1968. S. II 4721. Kolar V., G. Bufalari: Ja. dran more mira. Ljubljana & Firenze 1970. S. II. 4722. Osvit civilizacije. Beograd 1969. S. II 4719. Kurent T.: Modelarna evri- tmija šempeterskih edikul. Ljubl.iana 1970. S. II 4732/4. Svetska arhitektura. Beo- grad 1967. S. II 4717. Zlokovič D.: Koordinirani sistem konstrukcije. Beograd 1969. S. II 4737. MITJA UMNIK: KAM PO OSNOVNI SOLI? Za naše drugo srečanje smo ram pripravili informacije o vpisu v šole II. stopnje. Ori- entacijske podatke so šole po- slale celjskemu zavodu za za- poslovanje, vendar še ne vse. že takoj na začetku mora- mo poudariti, da so podatki le orientacijski in da lahko do dejaskega vpisa pride še do določenih sprememb. Se- veda bod ote spremembe pra- vočasno objavljene v časo- pisju. GIMNAZIJA CELJE. Kaju- hova 2 bo v novem šolskem letu 1971/72 sprejela 210 učen- cev. Šola je splošno izobra- ževalna. Prednost pri vpisu bodo imeli učenci z boljšim učnim uspehom. Kandidati morajo vložiti do 22. junija prijavo na obrazcu 1,20, kol- kovano z 1 dinarjem in pri- ložiti zadnje šolsko spričeva- lo. Sprejemnih izpitov ne bo. GIMNAZIJA PEDAGOŠKE SMERI bo letos razširila svo. jo dejavnost z oddelkom po- klicne srednje šole za vzgoji- teljice in se bo preimenovala v PEDAGOŠKI ŠOLSKI CEN- TER. V gimnazijo pedagoške smeri bodo vpisali 60 dija- kov, v oddelek za vzgojite- ljice pa 30. šolanje v vzgo- jiteljskem oddelku traja pet let. Kandidati morajo vložiti prijavo po obrazcu 1,20, kol- kovano z 1 dinarjem na up- ravi šole do 20. jimija in pri- ložiti zadnje šolsko spričeva- lo ter rojstni list. šola nima svojega internata, učenci lah- ko dobijo stanovanje in oskr- bo v Kajuhovem dijaškem domu ali Domu Dušana Finž- garja. Mesečni stroški za in- ternat znašajo okrog 320 di- narjev. ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE CELJE bo letos vpisala v oddelek za splošno bolnično in ambulantno smer 30 učencev. Razpis bo objav- ljen v Delu koncem maja, prošnje pa bodo sprejemali približno do 24. 6. Prijavi bo potrebno priložiti originalno spričevalo o končani osnovni šoli, zdravniško spričevalo, staro največ mesec dni, roj- stni list in prijavo za bivanje v šolskem domu — za učence izven Celja. Če bo kandida- tov zelo veliko, jih bodo iz- birali s pomočjo rezultatov sprejemnega izpita. GOSTINSKA SOLA CELJE, Titov trg 3, bo sprejela v od- delek za kuiiarje 60 učencev in v oddelek za natakarje 90 učencev. Kandidati morajo vložiti do 25. 6. v upravi šole prijavo, kolkovano z 1 dinarjem in priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list ter zdravniško spričevalo (na zdravniški pregled pošlje kan- didata samo šola). Učenci mo- rajo opraviti sprejemni izpit iz slovenskega jezika (ustno in pismeno) in matematike (pismeno). Sprejemni izpita bodo predvidoma 28. 6. Kan- didati, ki želijo stanovati t dijaškem domu, morajo pred- ložiti še prošnjo za sprejem v dom in garancijsko izjavo staršev, da bodo redno pla- čevali vzdrževalnino. Učenci lahko dobijo štipendijo v vi- šini 150 dinarjev pri gostin- skih podjetjih. KMETIJSKI IZOBRAŽE- VALNI CENTER CiELJE, Ljubljanska 97, bo vpisal v vrtnarsko šolo v Me d logu V oddelek cvetličar — oar- kovni vrtnar 50 učencev. Po- goji za vpis: do 31. julija je treba vložiti prijavo, kol- kovano z 1 dinarjem in pri- ložiti zadnje šolsko ter zdra- vniško spričevalo. Kandidati, ki želijo stanovati v interna^ tu, pa še izjavo staršev o rednem plačevanju vzdrževal- nine. šolanje traja dve Jeti. Pogoj za \T)is v vajensko vrt- narsko šolo So sklenjene uč- ne pogodbe. Več o tem ter še o ostalih šolah bomo sprego- vorili v našem naslednjem prispevku. Toliko za danes in pišite nam. DOBROTINŠKOVA iN ŠTOR DRUGA \ Letosnoe XVI. prveinsitvo grafioarjev Slovenije, ki je bi- lo minulo soboto na Golteh. ge je udeležilo okoli 140 tek- jnovalcev m tekmovalk. Tek ine CETIS Celje) 1:30,7... 6. Pajk (CETIS Celje) 3:07,7 itd. Ekipno je zmagal CETIS Celje fi:06,4 itd. Starejši čla- ni: 1. Berčič (Tiskarna Slo- -»enfije Ljubljana) 1:05,0 ... 6 Debeljak (CETIS) 1:15,6 ...8. Seničar (CETIS) 1:17,5 itd. Ekipno: 1. Ljud- ska pravica 4:06,4. 2. CETIS Celje 4:20,9 itd. Mlajši člani: 1. Rakušček (Ljudska pravi- ca Ljubljana) 1:00,4, 2. Štor (CETIS Celje) 1:01^.. 12. Dobovičnik (CETIS) 1:06,7 .. . 14. Brinovec (CETIS) 1:07,4 itd. Ekipno: 1. CETIS Celje 5:37,8 itd. Tekmovanje je sindikalna organizacija CETIS Celja od- lično pripravila ob zelo ugod- nih snežnih razmerah in le- pem aončinean vremen,u. Po- krovitelji tekmovanja pa. je bil Comtail Ljubljana. Tone Tavčar Med posamezniki je v kon- kurenci mlajših članov bil med Celjani najboljši An- ton Štor. Foto: T. Tavčar ATLETINJI SAMEC IN URANKAR - DRES Z DRŽAVNIM GRBOM v nedeljo bo v bolgarskem mestu Sliven letošnje bal- kansko prvenstvo v krosu za vse kategorije. Jugoslovan- sko reprezentanco so dolo- čili na podlagi doseženih re- zultatov na državnem prven- stvu, ki je bilo zadnjo nede- ljo v Arandjelovou. Lep us- peh s"a dosegli atletinja Kla- di vari a Darinka Samec in •Danica Urankar, ki st-a se uvrstili v državno reprezen- tanco. Izpadel je Peter Svet, ki je nastopil med člani in eavzel osmo mesto, zvezni selektor pa ga ni uvrstil niti med mlaj .še člane, čeprav je tam med najboljšima. Vse kaže. da so klubski interesi prevladali in je moral Svet nastopiti v najmočnejši ka- tegoriji, kjer še ni dovolj erel za reprezentanco, ško- da, ker ga je to po odločit- vi zveznega trenerja »stalo« nastopa v reprezentanci mlaj- ših članov. Rezultati Celja- nov so ugodni. Samčeva je v kategoriji slarejših mla- dink osvojila drugo mesto, Kovačič med mlajšimi mla- dinci četrto, prav tako Uran- karjeva med članicami, kjer je premagala celo svetovno rekorderko na 800 metrov Vero Nikolič, Peter Svet pa je bil osani med člani. Med ekipami so celjski atleti os- vojili dve drugi mesti: med starejšimi mladinkami in članicami. V celoti vzeto je to manjši uspeh kot dve leti nazaj, ko so Celjani poleg najboljših mest med posa- mezniki osvojili kar dvakrat tudi ekipni naslov najboljše ekipe v krosu. tv ŠE DVAKRAT: VSE Z GLAVO V zvezi s člankom vašega novinarja M. Seničarja z na- slovom »VSE Z GLAVO« v Novem tedniku dne 11. 3. 1971 prosim, da objavite sle- deč odgovor: Pisec M. Seničar ugotavlja, da sem Bilten o sindikalnem smučarskem prvenstvu pisal »brez iilave«, zajedljivo in mendi-i celo nesramno, zato mi dovolite, da se tekmoval- cu in enemu od organizator- jev tekmovanja tov. J. š. (sicer najinem skupnem pri- jatelju) opravičim za, izgle- da, neduhovit črni humor, s katerim sem opisal njegovo nezgodo. S tem pa ga nisem mislil žaliti, saj so take šale v navadi med prijatelji, ra- ssumeli pa so jo, prepričan sem, tudi tisti, katerim je bil ta INTERNI bilten posredo- van — vodjem sodelujočih ekip in nekaterim tekmoval- cem. Bolj kot osebna nota, pa me moti poudarjanje in da- janje nekater'!! besedi v na- rekovajih, kar omogoča dvo- umno ra'.lago bralcem No- vega tednika o dejavnosti ko- misije za rekreacijo in od- dih pri Občinskem svetu in sindikalnem športu. Glede bojazni odstopanja sindikalnih športnikov od nadaljnih tekmovanij zaradi mojega načina pisanja, mo- ram opozoriti pisca, da sin- dikalne športne igre vodim in pišem o nijdh že štiri leta in na to še ni bilo po- membnejših pripomb, kakor tudi ne na vsebino tega bil- tena. Sindikalni šport pa je iz leta v leto bolj priljub- ljen in množičen. Upam, da sem s tem potolažil pisca. V kolikor M. Seničar ni Seznanjen s tem, da moi-a biti na smučarskih tekmova- '^jih tudi dežurna reševalna 6kipa, mu namigovanje na "^©Potrebne stroške, ki jih ^veda ni bilo, oproščam. Škoda, da komentator ne pozna dovolj dobro atmo- sfere v sindikalnem športu in odnosov, ki se z njim razvijajo, ker bi v tem pri- meru njegov komentar prav gotovo presegel sklepanje »povsem poprečnega prebi- ralca«. Komenta.rji, ki jih dajemo za širšo javnost zah- tevajo, vsaj po mojem mne- nju, boljše poznavanje dolo- čenega področja. Predlagam ,da se že itak premala športna rubrika iz- korišča za poleniiziranje o holj perečih problemih re- kreacije, kot pa je ta. Za- radi tega s svoje strani za- ključujem to polemiko. Strokovni sodelavec komisije za rekr^icijo prof. Tone Goršič PRIPIS Glede na to. da se popol- noma strinjam z mnenjem prof. T. Goršiča o tem, da je na športni strani bolj po- trebno polemiziran.je o bolj perečih problemih, samo Kratka obrazložitev. Opravičilo mi je všeč. V kolikor gre za šale med pri- jatelji močno dvomim, da so v navadi preko izdajanja uradnih biltenov. Morda bi bilo bolje, da bi se prof. T. Goršič z njim pošalil z do- pisnico, če Je že hotel o tem pisati na vsak način. Besede v narekovajih — toliko v op- ravičilo — niso bile name- njene komisiji temveč stilu pisanja. Vsekakor se stri- njeni da morajo biti komen- tarji — naj bo to v Tedni- ku ali v Biltenu — resnično komentarji in to s strani poznavalcev. Tudi sam sem hotel sodelo\ati na sindikal- nih igrah — in sem — vendar Je bilo to zaradi notranje organizacije ekij)e — kar ne leti na komisijo niti na prof. T. Goršiča — pozneje one- mogočeno. Zato sodim, da rahlo le poznam atmosfero sindikalnega športa. Mimo- grede še to. prepričan sem, da J. S. ne bo več smučal v okviru HindikaUi Milan Seničar # V dvorani SIP-a v Šem- petru se je v soboto pomeri- lo kar 17 šahovskih ekip v nadaljevanju sindikalnega prvenstva občine Žalec. Zma- gala je ekipa SIP Šempeter z 32 točkami pred Občino Žalec 26, TT Preboldom 25 točk itd. % Na zadnjem sestanku OBZTK Žalec so sprejeli nov program dela za letoš- nje leto. Program, kateri je zelo obširen, bo terjal več resnega in sistematičnega dela. Postavili so si nalogo, da v tem letu dobijo društ- va čimveč strokovnega kadra ter da bo dotok mladine na igrišča in telovadnice večji kot leta. nazaj. % V pokalni nogometni tekmi za jugoslovanski nogo- metni pokal so nogometaši Partizana Polzele doma kar z 6:1 premagali ekipo Parti- zana Gotovelj, ter se uvrstili v drugo kolo tekmovanja. SESTANEK PLAVALCEV Zbor plavalcev celjskega Neptuna je opravil te dni de- lovni obračun svojega dela v pretekli sezoni in sočasno tudi sprejel novi program za leto.šnjo let.Q. Iz programa je razvidno, da se bodo tudi letos celjski plavalci udeležili vseh tek- movanj. Posebnost sezone pa je velika plavalna prireditev ob 30. letnici vstaje na Slo- venskem, ko bodo T Celju gostovali najboljši jugoslo- vanski plavalci. Dalje bodo pri Neptunu letos prvi* po daljšem ob- dobju pričeli z vaterpolom. Za začetek bodo ustanovili vaterpolo šolo za pdonirje in mlajše mladince. Mimo tega po bodo izved- li še občinsko plavalno tek- movanje vseh osnovnih šol in tako napravili tudi tu ko- rak k akciji — čimveč otrok v bazen. Zal zaradi prevelikega obi- ska v bazenu Velenje celjski plavalci ne bodo koristili ta objekt. Novi trener celjskih plavalcev pa je bivši celjski plavalec Andrej Znidaršič. V NEDELJO ZA POKAL POMURJA Hokejisti na travi celjske- ga Partizana Gaberje bodo že v nedeljo štartali v novo sezono. V Bog^ovini pri Mur- ski Soboti se bodo pomerili v otvoritvenem turnirju Slo- venije. Domače moštvo, de- jansko reprezentanca Pomur- ja je priredila turnir na ka- terem bodo sodelovali poleg celjskDi igralcev še Zelina in ekipa Pomurja. Celjani gredo na pot ne- popolni, kajti precej igral- cev je odšlo v vojsko, ostali pa so bolni. Toda vodja in trener Leskovšek je kljub temu optimist. Tudi z mla- dimi igralci lahko pričakuje ugoden rezultat, čeravno je bilo v Murski Soboti vedno težko igrati. jk MLADINKE GABERJA PREMAGALE BEŽIGRAD Marljiva sekcija orodne te- lovadbe v Gaberju je pripra- vila kompleten olimpijski spored v dvoboju proti Par- tizanu Bežigrad. Celjska mo- ška m ženska vrsta se je bo- rila izredno in v skupnem seštevku izgubila proti moč- ni vrsti gasitov samo za 6,8 točke. Kononi rezultat tega dvoboja je bil 432,5 : 4393 za Bežigrad. V ženskem dvoboju so ce- ljske mladinke premočno os- vojile zmago. Med posamez- nicami ipa so domačinke od prvih šest me it osvojile kar štiri. Zmagala je domačinka Polujič 39,4, Mežnaričeva je bila druga 38,5, žgajner če- trta 36,9 in Lorger šesta 36,2. Pri mladincih je bil naj- boljši celjiski predstavnik Trebičnik, ki je zbral 51,0 točke in osvojil tretje me- sto, Lorger pa je z 50,6 toč- kami osvojil šesto m.esto. Rezultati vrst-: moški. Gabrje 244,5, Bežigrad 263,4, ženske — Gaberje 187,9 Bežigrad 175,9. jk VODI DRUGA EKIPA ŠK CELJE v podzvezni šahovski ligi so odigrali 4. kolo. Manjše presenečenje so pripravili šahisti Zreč, ki so premagali Cinkarno. Derbi srečanje med Savinjčanom in Žalcem ni dalo zmagovalca, saj se je srečanje končalo neodločeno. S tem je vprašanje zinago- valca še vedno odprto. Tre- nutno vodi ekipa ŠK Celje. Rezultati 4. kola: CŠK II : Šentjur 3,5 : 1,5. Zreče : Cinkama 2,5 : 1,5, Rog. Sla- tina : Velenje 2:2 in Žalec : Savinjčan 2:2. Vodi ŠK Celje II. s 12. točkami sledijo Sa- vinjčan 10,5, Žalec 9, Šentjur 8,5, Cinkarna 6,5 Velenje in Rogaška Slatina 6 ter Zreče 5,5 točke. Vrstni red brzotumirnega-" prvenstva po 4. kolu je na- slednji: Savinjčan 20, CŠK II 18, Šentjur 18, Žal&o 17,5, Cinkarna 16,5 Velenje 14, Ro- gaška Slatina 13,5 in Zreče 10 točk. S. Pertdnač REKORD NA DRSALIŠČU Živ-žav, ki je bil vse do sredine oktobra lani pa do prvih dni letošnjega marca tako značilen za umetno dr- sališče v celjskem mestnem parku, je utihnil. Drsališče je zaprto Letos je ta objekt zabele- žil dva nova rekorda. Prvič v zgodovini celjskega drsa- nja je bilo v tej sezoni iz- redno veliko drsalnih dmi — vsega skupaj 134 (lani 115). In druga rekordna številka: drsališče je v tem času obi- skalo 54..557 drsalcev (lani 46.438). Številke so zgovorne. Dr- sališče je že nekaj let zapo- vrstjo r.aijbolj mm^ično obi- skan športni in rekreacijski prostor v Celju streljanje PO PRVLM KOLU VODIJO STRELCII CELJA v Štorah je 10. in 11. marca bilo prvo iiolo liga tekmovanja 7. zračno puško, kjer nastopa osem ekip. Vrstni red po prvem kolu: ekipno; 1. SD Celje I 2,536 krogov, 2. SD Kovinar štore 2480, 3. SD Tempo 24,58, 4. SD Avto 2203, U. SD Miličnik 2139. 6. SD Ingrad 2072, 8. SD »Bratje Dobrotinšek.( Vojnik 2025 krogov. Posamezniki: 1. Marjan štor (Kovinar) 267, 2. Marjan Dobovič- nik (Celje) 267, 3. Franc Brečko (Kovinar) 265, 4. Viki Vanov.^k (Tempo) 264, 5. Jože Jeram (Celje) 2C3 kr:);.;ov, sledijo Vili Deč- man. Tone Jager, Marjan Cvek, Jože Rotar. Jože štrajher itd. J. JERAM Z ZRAČNO PLITKO NAJBOUŠl TONE VAGER Novoustanovljeni strelski klub Clelje je pripravil le dni svoje društveno prvenstvo. Sodelovalo je kar 17 strelcev, ki so se, vre- menu primemo, pomerili v streljanju z zračno puško. Ker v tem orožju ni favoritov, je tokrat presenetljivo zmagal strelec in pri- vrženec težjega orožja Tone Jager. Od tristo možnih je zadel 271 krogov. Vrstni red ostalih: Marjan Lazar 265, Ervin Ingž. Seršen 260, Marjan Dobovičnik 258 in Ivan Ahtik 256. jk SD DAKI NE NASTOPA NA OBČINSKEM PRVENSTVU V letošnji občinski strelski ligi .sodelujejo strelci novoustanov- ljenega društva Celje, Kovinarja in Tempa. Četrto celjsko strel- sko drtižino — Daki, pogrešamo. Kljub obljubi, da bodo sodelo- vali na vseh tekmovanjih, se tokrat ni.so pojavili na tekmovanju. Vse kaže, da bo občinska .strelska zveza morala v tej strel- ski družini napraviti red. Namreč, pri zdnožitvi vseh celjskih dru- štev, strelci Dakija niso hoteli pristopiti novemu društvu, če ne bodo tekmovali bo družina Daki prisilno razformirana. Tako namreč predvidevajo pravila in statut občinske strelske zveze. Naša želja pa je, da bi v novem okolju in v novem društvu bilo čimveč strelcev, ki bi ponesli glas celjskih strelcev čimdlje. jk ZLATA PUŠČICA OSTALA»V ŠEMPETRU Dne 14. marca je občinski strelski odbor organiziral občin- sko prvenstvo za Zlato puščico. Nastopili so najboljši strelci ob- činske strelske zveze iz Žalca. Prvi je bil Klovar Adi s 534 krogi, drugi Klovar Alojz s .526 krogi, oba iz Šempetra. Tretje mesto je zasedel Dobrave Alojz s 522 krogi iz Polzele, četrto mesto pa 0:jlak Franc iz Liboj, ki je zadel 513 krogov. dviganje uteži JOŽE URANKAR NA DONAVSKEM POKALU Zvezni kapiten v dviganju uteži Marjan Kraljevič je te dni imenoval člane državne reprezentance Jugoslavije, ki bodo sodelo- vali na tekmovanju za Dunavski pokal. Med njimi sta tudi dva Slovenca. Eden teh je ,Iože Urankar, član TAK Partizan Celje, ki bo nastopil v lahko-težki kategoriji in švara iz Ljubljane v lažji kategoriji. Celjskemu predstavniku želimo dober dvig med najboljšimi tekmovalci južne in srednje Evrope. jk atletika MED »SMETANO« EVROPSKIH SKAKALf;EV VIVOD OSVOJIL ENAJSTO MESTO Na letošnjem evropskem pi-venstvu v atletiki v pokritih pro- storih je nastopila tudi zelo maloštevilna reprezentanca Jugosla- vije, v kateri je bil tudi Celjan Branko Vivod. V skoku v višino je med 22 tekmovalci dosegel solidno mesto — enajsto — z višino 211 cm. Za zmagovalcem Madžarom Kelemenom je zaostal za 6 centimetrov. tv kegljanje ZMAGA IN PORAZ PROTI SATURNUSU v III. kolu republiškega prvenstva v kegljanju so Celjani o- pravili dva dvoboja z ljubljansko ekipo Satumus. V Hrastniku 50 zmagali Celjani s 6981:6S2«, medtem ko So povratni dvoboj v Trbovljah dobili Ljubljančani s 6599:6591 podrtih kegljev. Na lestvici so Celjani trenutno med 16 ekipami na 9. mestu. Tudi tokrat so v obeh dvobojih med Celjani bili najboljši Vanovšek (930 in 883 kegljev), Lubej (908 in 870) in Bofulin (878 in 8:30). V CELJSKI TEKMOVALNI SKUPNOSTI VODI EKIPA CELJA II v Celjski tekmovalni skupnosti nastopa šest ekip. Oddigrali so dve koli, vodi pa druga ekipa Celja s 4. točkami. (13440 po- drtih kegljev), sledijo Partizan — Kovinar Store 4 (12809), Hme- ljar Žalec 2 (13814), Aero Celje 2 (127.53), Kovinotehna O točk (12546) in Ingrad tudi brez točke in s 12354. podrtimi keglji. J. LUBEJ namizni tenis VSE OSTREJŠE BORBE Pretekli teden sta bila odigrana četrto in peto kolo sindikal- nega namiznoteniškega tekmovanja. Tekmovanje prehaja v drugo polovico spomladanskega dela in so borbe vse zanimivejše. Vrstni red po petem kolu: člani 1. liga: 1. Ingrad 10, 2.—4. Prosveta, Emo 8 in Cinkar- na 8, 5. Aero 6, 6. Cetis 5 (—1), 7.~12. Elektro, Libela, Železar- na, ZNG. PTT in Železnica vsi 4, 13.—14. Kovinotehna in Tehno- mercator 0. Člani 2. liga: 2.-3. Tkanina, Klirna in Merx 10, 4. Metka 7, (—1), 5.-6. Občina in Savinja 4, 7. Obnova 3 (—1), 8. Žična 2, 9.—10. Avto Celje in Cestno podjetje 1, 11. Zlatarna O, 12. Vodna skupnost O (—4). člani 3. liga: 1.—2. Etol in Zavarovalnica Sava 8. 3.—4. Pre- vozništvo in Toper 6, 5.-6. Geodetski zavod in Gozdno gospodar- stvo 4, 7.-8. SDK in Postaja milice 2, 9. Gradiš 0. Starejši člani: 1,—2. Kovinotehna in Aero 8, 3.-5. Emo, Že- lezarna in Klima 6, 6.--7. Elektro in Cinkarna 4, 8.-9. Ingrad in Prevozništvo 2, 10. Železnica 2, 11. UJV 1 (—1), 12. Prosveta 0. Članice: 1. Cinkarna 10. 2.—4. Prosveta, Emo in Ingrad 8. 5. Kovinotehna 6, 6.-8. Elektro, Savinja in Toper 4, 9. Cetis 2, 10. —12. Prevozništvo, Klima in Občina 0. T. GORŠIČ nogomet OLIMP POČIVAL, KOVINAR ZMAGAL V GOSTEH Celjski Olimp je imel tokrat smolo. Prijateljsko srečanje proti Zagorcu iz Krapine ni odigral, ker je v zadnjem treniuku sprejel obvestilo od nasprotnika, da je tekma preložena na poz- nejši temin. V Celju so v pr\-em srečanju Celjani igrali neodlo- čeno 3:3. Kovinar je gostoval v Konjicah. V dobri igri je zmagal 6:3. Mlajši igralci so se tokrat izkazali in zadetke so dosegli za što- rovskega predstavnika; Bratec 2, Hribernik 2, Pišek in Verbajec. jk ČERENJAK NOVA MOČ KLADIVARJA .Samo mlademu in izrednemu igralcu Ccrenjaku se imajo zahvaliti celjski igralci, da so o.svojili zmago v sobotnem sreča- nju proti trboveljskemu Rudarju. Srečanje so Celjani odločili v svojo kori.st z rezultatom 4:3 (1:3). Srečanje je bilo povprečno. Nepopolna vrsta Kladivarja je igrala kar 60 minut zelo slabo in nepovezano. V.se svoje prodore so hoteli izsiliti preko sredine, in to ravno tam, kjer so bili gost- je najmočnejši. ,'5ele v zadnjih dvajsetih minutah je hitro krilo domačega moštva Grkič potegnilo igro na krila in po lepih priKl- ložkih na sredino je najboljši celjski napadalec Čerenjak dosegel v desetih minutah kar tri zadetke. PROTT STEKLARJU 4:2 Med tednom so celjski igralci odigrali srečanje proti Stek larju iz Rogaške Slatine. Srečanje je bilo izredno delovnega značaja, kajti trenerja obeh moštev sta želela preizkusiti vse ig- ralce. Zato se je tudi mnogo grešilo. Celjani pa so zmagali 4:2. Zadetke na tekmi pa so dosegli — čerenjak. Hribernik, Žavski in Kuder za Kladivar ter Kores 2 za Steklar. jk Danes odistopamo prostor v tej rubriki vprašan^jem in odgovorom na razširjeni seji sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Žalcu: ' i ŽALEC OLAJŠAVE ZA KMETE BORCE Anton Fonda, kmet iz Braslovč: Slišal sem, da so b le dosedaj olajšave pri plačevanju davka za kmete b-ice, pač glede na staž 30, 20 in 15 odstotkov. Baje imajo ponekod že večje, 40,30 in 2o odstotkov. Baje st';, kot olajšave. Dalje, kako je z olajšavami za Icrnete st^re nad RO, odroma fi5 let ter s cenz^isoim, nad krterim olajšave ne pridejo več v poštev (nad 4000 d^^iarjev katasterske«ra dohodika), kako z bolnimi in de'anezmožnimi itd'* Milan Zabavnik, načelnik oddelka za finance: ATedtem ko je višino, oziroma sitopnjo olajšav za kmete borce NOV, borce za severno mejo in španske b^rce določal le občinski odlok, ga zdaj določa re- pwbliški zakon. V Žalski občini smo vrh vse^a im.eli š*^ širše kriterije in S'cer ^lajš^jre Ta borce z enojnim VF. borce z dvO'jn!m štetjem. Toda povedati je tre^ba., d'' se polemika okojj tega vrti o razmeroma malem & re-v-izMe davčne zakonoiaje, bo že prihrn:?n'e leto ve^^e'^no v veljavi m bo t,r«^-,o]jiia na naših silovensklh ra.zmerah In bo bolj st-T!iulativna. OD KOD TOT TKŠNA R\7.Jm\? Ivan Vranic, kmet iz Pr»»knpe: Kritiziram način p-^r-3aje drogov za hm.el'i'5k9 žičnice. Sedanin gT>?dni ob"ati teh drogov ne morejo prodajati neposredno konneraciji. Odkupna cena za drog se vrti okoli !(iO dinarjea', v kooperacijo pa pride namj po 340 di- na-^iev. Kdo pri tem toliko zaftlriži? Rudi Štrom.ijt'r. dfrf?ctor GG Cel.ie: Razlika v ta- kem obsegu ne nastsiia med srozdnim go«?r>odarstvi'>m in kooperacijo. Cena je z9tto tako velika, ke-r s:re vse skivpa': še prp<'':o km.e+iiSike^Ta kombinata.. N.\ ENO ALT VFČ LET? Kari '^Tarinc, kmet iz Prebolda: Ko govorimo o olaj. J^vah pri plačevanju davkov za Tonete, ki Investiralo v proizvodnio, me za,nima. ra kolikšno obdobje bo olajšava, .^mo za leto gli več'' "Vlilan Zabavnik, načelnik oddelka za finance: Go- TOril sem o republiških izhod-^ščih. konkretno bodo zadeve ureiene z odloki občinskih skupščin. l^-Tenim pa da bi olajšave ne razvlekM na več let. marv^eč br^l^e v enem letu, tcda takrat, če je nuijno, toliko izdat- nej.^e. XXX To je nekai! vprašanj, na ka.tere so rtobiU postav. liaiei taidi neposredne odoro^Tkre, seveda pa je vpra- ^ia"!, rsredlocrov in mnenj kar deževalo, na mnoR;a .so poi^snila bila vrnjena kar na na kateri je sode- lo-^-il tudi član ^^ršnpč uresničiti, ker bi sicer pri Sli navs- križ s temeljnim zakonom o varnosti prometa. T.e-ta nr^mreč dwoljuje takšne omejitve hitrosti motornih vcv\'] samo v irr^nih primerih. AVTOBISNO POSTAMLT;i%f:E PRI BR\NTFORU VINKO REBEC. odbornik: Predlagam, da bi pri Sfostilni Branibor na Stanetovi ulici uredili avtobusno postajališče. Sicer ne gre za nobena posebna dela, mar\'eč samo za pravilo, da bi se avtobusi, zlasti ti^^-ti, ki vozijo iz Dobrne in Vojnika v Celje, ustavili tudi pri Braniboni. Gre za praktično vrednost: na teh a\'tobusih, zlasti jutranjih, se vozijo v r^lje tudi dijaki srednjih šol in ta.ko bi imeli krajšo pot do šol, če bi lahko izstopili že v Stanetovi ulici. Prof. JOŽE ZUPANČIČ, odbornik: Ce gre samo za to in če je se\'eda 'o moč izipeljati, sera prepričan, da pri Izletniku ne bo ovir. O KMETIJSTVU BOLJ REALNO REPUBLIŠKO VODSTVO BI NAJ PREDOLGO OKLEVALO Z ODLOČITVIJO O POLITIČNEM POLOŽAJU IN POMENU RAZNIH KMEČKIH DRUŠTEV. NEDAVNA RESOLUCIJA PA BI NAj BILA REZULTAT NEPOZNAVANJA KMETIJSKE PROBLEMATIKE IN RAZMER NA TERENU Med kmeti na šentjurskem območju je šele zdaj kot odmev na sobotno občinsko konferenco oživela raz prava o položaju in političnem pomenu njihovega ži- vinorejskega društva. Na tej seji so udeleženci nam- reč več ur razpravljali o pomenu tega društva ter o tem ali naj društvo v bodoče deluje pod okriljem Na konferenci, pred tem pa že na zboru živinorejskega društva v Šentjurju, kate- rega se je udeležilo okrog 400 kmetov, so udeleženci znova osvetljevali vzroke, za- kaj so kmetje mimo Kme- tijskega kombinata in njego- ve kooperacijske dejavnosti ustanovili svoje društvo. Ti bi naj bili v premajhni tež- nji kombinata, da bi v večji meri skrbel za napredek pri- vatnih kmečkih gospodarstev, po drugi strani pa bi naj iz kooperacije s kmeti koval do- bičke, ki jih ni vlagal nazaj v razvoj privatnih kmetij. Kmetje so izgub iili zaupanje v kombinat in njegovo poli- tiko, saj niso mogli v samo- upravnih organih vplivati na oblikovanje kmetijske politi- ke, niti niso naleteli na ra- zumevanje in pomoč politič- nih organizacij, med njimi predvsem Socialistične zveze. Peter Hlastec je vodstvu republiške konference SZDL očital, da je nedavno poročilo o vlogi društev preskopo in da je vodstvo prepozno za- vzelo svoje stališče do teh društev. Vinko Jagodic, se- kretar občinske konference ZK, je podprl predhodnika in izrazil očitek, da je re- publiško vodstvo SZDL E>o- gosto odmaknjeno od prak- se, pri tem pa ubira pot be- zanja pri reševanju konkret- ne problematike ter s tem pušča drugim, naj si razbi- jajo glave. Enako kritičen je bil tudi Aci Svetina, pred- sednik občine, k: je menil, da z že omenjenim, po nje- govem mnenju preskopim po- ročilom problem ni rešen ni- ti pojasnjen. Zanj je poro- čilo izzvenelo tako da naj kmetje pač društva ustanav- ljajo, dosegli z njimi pa tako ne bodo nič. »Na terenu naj se kregajo, samo da bo v republiki mir,« je nadalje- val in menil, da to, s čimer je bila doslej javnost obve- ščena odraža dejstvo, da vod- stvo SZDL v Republiki kme- tijske problematike ne po- zna. Pri tem je nadaljeval mised Vinka Jagodica, ki je v svojem prispevku k raz- pravi glede združitve upora- bil primer iz rodbinskega prava, ko je menil, da ne gre za enostavno posvojitev nedoraslega obroka«, ter na- daljeval, da je pri vsaki posvojitvi p>otrebno soglasje »staršev in varuha«. Tako je tudi s temi društvi, kjer je ustanavljanje mimo okvirjev organizacije SZDL, tudi od- raz nedejavnosti te organiza- cije, oziroma preslabotnega posluha za probleme v prak- si na terenu. Gre na koncu tudi za nezaupanje kmetov v učinkovitost SZDL. Po nje- govem mnenju ta problem ni rešen že s samo združitvijo ob dejstvu, da so drušitva žive tvorbe, ki bodo moraie tudi vnaprej in verjetno še dinamičneje zaživeti. I>vom v uspešnost pa je toUko tvoij upravičen, ker vodstva SZDL na terenu doslej niso uspela najti in vzpostaviti pristnej. ših odnosov z društvi in skii. paj s kmeti reševati prob. leme, ki so jiih in jih še ta- rejo. Dvom je podkrepljen tudi z izjavo predstavnika repub- liške konference SZDL, ki je v Šentjurju udeležence opo- zoril, da naj pri določanju svojega predstavnika v sek- cijo kmetov pri republiški konferenci ne predlagajo inže- nirjev, uslužbencev družbe- nih kmetijskih organizacij, kot so to že naredila neka- tera občinska vodstva. Tako bi bilo v tej sekciji 60 inže- nirjev, sekcija pa bi se spre. menila v inštitut, ne pa v telo, ki bi reševalo probleme kmetov. J. SEVER Na redni letnd skupščini (Vodovodne zadruge), ki je bila, dne 7. marca 1971, smo se pod zadnjo 9. točko dnev- nega reda še pogovarjali o objavljenem članku Čigav je vodovod? ČIGAV JE VODOVOD v Vašem tedniku št. 8 od 4. 3. 1971, je bil pod tem naslovom objavljen prispe- vek, na katerega smo vsled pravilne obveščenosti obča- nov in bralcev dolžni podati odgovor. Zadeva ni v ničemer za- komplicirana. »Svet gradite- ljev vodovodnih zajetij« (Vo- dovodna zadruga) ali odbor, je registriran pri Skupščini občine Šentjur, pod št. 352-51/68-4 od 13. 12. 1968. Z delom, pa so nekateri člani sedanjega vodovodnega od- bora, ali zadruge, že začeli delati, ko je bila še samo- stojna občina Slivnica pri Ce- lju, ki se je pnazneje v le- tu 1955, združila v skupaio občino Šentjur. V podkrepitev tega bi ra^ di navedli, da je bil 23. 12. 1961 z ozirom na večje po- trebe kraja »Ustanovni obč- ni zbor« zamteresiranih čla- nov, kateri so takrat želeli, so postih naši redni člani, a nekaj se jih je ločilo, kar je v evidenci pri nas. Tokrat se je kot je razvidno iz za- pisnika ločil od nas tov. SE- NICAR, ker je sedaj napisa- no, da je na novo doaeljeni, le ta Si je takrat, kot samo- stojni z dvema drugima začel graditi lastni vodovod in še istega danes tiidi koristi, po- leg tega, da je oskrbovan po posebni pogodbi z vodo iz skupnih vodnih naprav. (To- rej ni bil brez vode). V letih 1961 do 1968, sO se vodovodna zajetja, in napra- ve nadalje gradile v sklo- pu vodovodnega odbora. Na redni letni skupščini, ki je bila dne 25. februarja 1968, pa je bil za predsednika iz- voljen KRASEK IVAN in ne (Strašek), kot večdesetletni družbeno-p>olitičnl delavec, in takrat predsednik Krajevne skupnosti Slivnica. Do tega leta pa je bil vseskozi pred- sednik odbora tov. LESJAK Stanko sedanji član. »Svet graditeljev vodovod- nih zajeti i« (Vodovodna zad- duga) ima svoj »Statut«, pra- vilnike o vodovodnem redu, in tarifne pravilnike o vodo- vodnih tarifah. Višina tarife pa je pismeno potrjena z ak- tom Skupščine občine Šent- jur odd. za gospodarstvo, š.t. 420-359/614 od 7 . 6. 1968, kar je pri nas v prilogi tarif. Neštetokrat smo prosili pi- smeno in ustmeno Skupščino občine Šentjur za pomoč pri gradnjah, ker smo gradili za potrebe kraja in še nismo zaključili, če smo delali in ščitili interese le nekaterih ne bi oskrbeli z pitno in po- trebno vodo naselje v kate- rem ima Skupščina občine Šentjur tri večje stanovanj- ske in poslovne zgradbe. V teh hišah je 20 družin, ki so v zgradbah, pod upravo Sta- novanjsko komunalnega pod- jetja Šentji5r, katerim smo preskrbeli nemoteno dobavo vode, kljub temu, da nam še do danes ni to podjetje pri- spevalo h gradnjam niti di- narja, niti kg cementa ali bilo katerega materiala. Od- ločbe za te stanovalce pa iz- daja SO Šentjur odd. za go- spodarstvo, ter je iz odločb o cenitvah stanovanj razvid- no, da je stanovalcem točko- vana tudi voda. V zvezi gradenj smo imeU nešteto sestankov in enega teh, 19. marca 1969 se je udeležil sam predsednik tov. Svetina Franc in načelnik odd. za gospodarstvo ing. kmet. Senica Franc. Na tem sestanku nam je bila ob- ljubljena finančna pomoč do- tacija od strani predsednika 1,000.000 Sdin, kot prispevek za stanovalce v hišah pod stanovanjsko upravo, pod pogojem, da mi naša (Vodo- vodna zadruga) svet gradite- ljev p>o pKDsebruh pK>godbah omogoči nemoteno dobavo nekaterim članom, novim in- teresentom, med katerimi sta bila tudi kot interesen- ta tov. RECKO ALOJZ, ki še takrat m bil v svoji hiši am- pak je gradil, ter tov. SENI- CAR FRANC, ki je bil radi neplačila svojih obveznosti napram odboru že takrat en- krat odrezan. Mi smo torej takrat svojo obljubo držali, da smo sklenili z interesenti pismene pogodbe, o tem ob- vestili SO Šentjur, dali in- teresentom vodo, od SO Šent- jur pa obljubljene fuwične pomoči nismo dobili Po sklepu »Sveta gradite- ljev« z dne 19. marca 1969 smo 19. 9. 1969 sklenili z tov. Recko Alojzem pismeno po- godbo na obročno odp^oeva- nje, ker se le ta še ni vse- lil pa je vplačal na rač. skle- njene pogodbe 19. sept. 1970 1000,00 N din za preostanek pa smo sklenili dodatno po- godbo, da mu naredimo pri- klop, ker je to želel in pla- čal do 28. 9. 1970. Ker se imenovani pogodbe ni držal, smo po sklepu sveta, in ne pod vodstvom tov Krašek Ivana z dne 1. dec. 1970 ob podpisu in ob navzočnosti večine članov ist^a odklopi- li. Imenovani je namreč vz- trajal pri potrdilu, ki mu je bilo dodeljeno od odd. za gospodarstvo SO Šentjur št. S 1/70-4 od 17. 1970, da do- bita od občine on in tov. SENICAR Franc, kot dota- cijo za prispevek od občine vsak po 100.000 Sdin. O načinu in dodelitvi take dotacije je razpravljala tudi osnovna organizacija z^eze komunistov v Slivnici, ter sprejela ob navzočnosti se- kretarja komiteja ZK Šent- jur sklep, da se tako finanč- na sredstva ne bi smela de- liti, če ni sredstev za skup- ne potrebe, kot nam je bilo obljubljeno. To so bih raz- logi, da sta bila imenovana odklonjena, ker nista porav- nala svojih obveznosti. Svo- je obveznosti vsak Po 100,00 N din sta odboru poravnala 11. dec. 1970 in isto uro smo tudi ta dva po plačilu priklo- pili. Mi tokrat nismo posta- vljali vprašanja od kod de- nar, če so to njhova lastna sredstva ali pa kaki kratko- ročni krediti, kot je bilo ob- javljeno v Vašem tedniku na- vedenega dne. V članku je bilo namreč dalje navedeno, da so bila uporabljena znatr^i družbe- na sredstva. Tukaj je potreb- no, naj omenimo, da smo imeli opravljeno že redno re- vizijo za obdobje 1961 do 1968, ki se je tikala Krajev- ne skupnosti in vodovoda. Dalje želimo še pojasniti, da imamo tudi za leto 1970, tn za leto 1969, narejene za- ključne račune, torej na raz>. polago za potreben pregled. Mi bi želeli, da se naj pojas- ni, komu in na kak načm so bila sredstva dodeljena, ker bralcem in tudi odbornikom SO Šentjur nI to poznano. če je skupščina občine ali upravni organ smatrala, da priskoči na pomoč le neka- terim prosilcem, pa postav- ljamo vprašanje, zakaj je bila pa taka pomoč nekaterim pismeno odklonjena. »Svet graditeljev« (Vodo- vodna zadruga) pa smatra, da obstoja garancija, da se bodo odnosi v celoti izgladili, v kolikor bo Skupščina ob- čine pokazala pravilno razu- mevanje do tega vprašanja, saj smo mi smatrali, da je z pokritjem finančno vprašanje že rešeno in pa tiidi medse- bojni odnosi. Imenovana s.ta torej svoje obveznosti do odbora porav- nala, ter je sklep redne skup- ščine, da se njih potrdi v članstvo, kot enakopravna med drugih 18 družinskih skupnosti poleg vseh stano- valcev že navedenih pod po- gojem., da upoštevata določbe pogodb in pravilnikov, kar moramo spoštovati vsi. To je bilo torej sprejeto in dogovorjeno na redni letni skupščini »Sveta graditeljev« (Vodovodne zadruge), dne 7. marca 1971 ob navzočno- sti: Krašek Ivan, Vodeb Jo- že, Tanšek Jože, Lesjak Stan- ko, Arzenšek Polde, Brance Florjan, Voga Miloš, Smeh Janko, Fidler Slavko. Predsednik Sveta: TVAN KRAŠEK »Daiiasnja, piva seja zbo ya delegatov krajevnih skup nosti pomeni velik korak j^prej v utrjevanju in raz- vijanju samoupravnih odno- gov v naši občini. To tem- Ijolj. kei gre za novo in us- treznejšo obliko medsebojne samoupravne povezave samo- Uipravnih mehanizmov, ki so gelo važni v na.šem življenju. To So krajevne skupnosti. Ijetos, ko smo ob proračun- slci razpravi poslušali poroči- la o delu in programih kra- jevnih .skupnosti, smo t^ili vzhičeni nad veliko prizadev- nostjo, iniciativo in domdsel- v krajevnih skupnostih. Zato bo nova oblika medsebojne povezave prav gotovo prive- dla do boljših rezultatov.« S term oesedami je pred- sednica celjske občinske skupščme Olga Vrabičeva za- čela v četrtek, 11. t-m. prvo sejo zbora delegatov krajev- nih skupnosti, s temi bese- dami pa je tudi opozorila na. pomen tega novega samo- upravnega telesa v občini. V skladu s statutom občd- ne so delegati r\ajprej raz- pravljali o predlogu občin- skega proračuna za letošnje leto, zatem F>a po uvodnih besedah podpredsednika skupščine inž. Dušana Bur- nika o merilih za financira- nje redne dejavnosti krajev- nih skupnosti letos. V primerjavi z lanskim le- tam bodo imele krajevne sku- pnosti letos £& okoli 65 od- stotkov več sredstev. To pa hkrati ne pomeni, da jih bo dovolj. Spričo potreb, ki se kažejo zlasta rja komunalnih področjih, t>o denarja še ve- dno premalo. četudi so delegati v nače- Vu sprejeli merila za dodeli- tev sredstev med krajevne skupnosti, se z vsemi ven- darle niso strinjaU. Največ pripomb so imeli na račtm bojazni, da bo za osebne dohodke profesionalnih taj- nikov, za pisairuške in druge stroške denarja premalo. Us- tavili pa so se tudi ob delitvi finančnih obveznosti za raz- na komunalna dela. To predr vsem v merilih, ko občani že plačujejo prispevek za upo- rabo mestnega zemljišča in naj ba vnovič dali lep delež Za modernizacijo cest in po- dobno. Ta problem je sprožila de- bata, iz katere se je uveljavi, la misel, da bi kazalo uvelja- viti ne samo drugačna meri- la, temveč tudi sioer sprejeta kategorizacijo del in podob- no. Na prvi seji zbora dele- gatov krajevnih skupnosti so imenovali tudi tričlansko ko- misijo, ki bo pripravila za- ključke zasedanja. Ne glede ha to pa so sprejeli še ne- katere pobude Zia spremembe statutov krajevnih skupn6sti. Te naj bi se nanašale zlasti na volitve delegatov za zbor krajeiVriih skupnosti. M. B. To zanima precej občanov, zlasti tistih, ki smo po aron- daciji dobih zemljo slabše kakovosti, četudi v ravnini. To smo tisti, ki so iz nas na- redili tako imenovane »ko- čarje«. Kdaj se bo našel kdo, ki bo spravil te krpice zem- lje skupaj. Na tej zemlji moraino ustvarjati ravno to- liko, kot smo poprej na lepih njivah. O vsem tem bi lahko razmišljali in nam predpiso- vali davke ne samo od lege, temveč po kakovosti. Mislim, da je dovolj uslužbencev za kmetijsko inšpekcijo, ki bi to urejevali. Človeku zastane dih, ko se obljubljajo še večje dajatve. Zopet se f>o- raja vprašanje, kje vzeti? Ali mora tak kmet ros prodati vsako jajce, i mlekom pa tako gospodarijo mlekarne ter ga sučejo in obračajo, da bi dobile še kakšno p>aro za liter, ti pa moraš biti zado- voljen s tistim, kar dobiš zanj, da lahko kri ješ dajatve in potrebe, da te ne »gnjavi« prisilna izterjava. Savinjska dolina je boga- ta, pravijo. Toda naj gredo ljudje ven, na teren, pa bodo našU še veliko gorja. Kot laška, naj tudi žalska ko- muna malo bolj gleda na prošnje kmetov, saj jih nih- če ne vlaga, če res ni nujno. To so prošnje zaradi bolezni, popravil gospodarskih poslo- pij, na.bave mehanizacije, brez katere ne bo šlo, saj je vsak dan manj delovne sile. Naj bi tisti, ki so zato po- stavljeni, rcft temeljito pre- gledali stvari. Zgodi se nam- reč, da pridejo prošnje do- mov, napravijo zapisnik, re- koč, da ni socialnega proble- ma pri hiši, še vedno nisi 100 odstoten bolnik in tako nimaš olajšav. Vprašujem, ali bi človeka priznali, toda ko bi nosil že krsto na hrbtu? Ali bi rekii, da je nesposo- ben za težko kmečko delo, ko bi bil že čisto pri kon- cu? Zakaj zaposlenim v in- dustriji priznavajo bolezni srca, razne težke operacije, bolezni, kjer je potrebna die- ta, ne.zmožnost za delo, mi, ubogi kmetje, pa ne pride- mo nikdar do konca. Skozi celo leto glodaj prekajeno svinjino, pa pravzaprav še te ne moreš, saj so tu delavci, ki brez izdatnih malic noče- jo garati v kmetijstvu. To so posojilne obresti, ki te prav- zaprav požrejo. Kako naj si mali kočar najame danes par milijonov posojila, ko še z davki komaj rine naprej, le kje naj jemlje za obresti, pa vse nepredvidene nevšeč- nosti, ki pridejo! Kaj ostane drugega, kot da ti do groba kljuva v možganih: »na grun- tu že davno mi banka sedi, obresti m davki mi pijejo kri«. Hilda Kero, Arja vas ŠE VEDNO PREMALO SREDSTEV Člaii: >iiieg'^ delavskega sveta celjskega stanovanjske- ga podjetja so potrdili ne-le zaključni račun za lansko le- to, marveč tudi predlog o ob- likovanju m delitvi dohodka iz stanarin in najemnin ter predlog programa investicij- skega vzdrževanja stanovanj- skih hiš in poslovnih prosto- rov za letos. Četudi so bile na seji 12;- rečene nekatere pripombe predvsem na račim pregled- nosti zaključnega računa, je treba priznati, da je kolektiv dobro gospodaril s sredstvi. Sicer pa, njegova naloga ni bila in tudi zdaj ni lahka, saj gre zlasti pri stanovanjskih hišah zfa dela, ki bi jih mo- rali opraviti, če bi imeli do- volj sredstev. Pomanjkanje tlenarja je tisti problem, ki se vleče kot rdeča nit skozi celotno poslovanje. Tu pa so še drugi problemi kot kvali- teta gradbenih in drugih del. 'Med neštetimi postavkami številkam: »o prav gotovo ^jbolj zanimive tiste, ki se ^^snašajo na investicijsko vz- drževanje sianovanjskih zgradb. Letos bodo v te na- 'iiene potrošili 2.8 milijona mlinarjev Veliko in premalo: Premalo zlasti v tem, da bi Izvršili večja dela. Program ^vesticijskega vzdrževanja stanovanjskih zgradb je se- stavljen ne samo za posamez- ne krajevne skupnosti, mar- več konkretno fcudi sa dolo- čene hiše in dela, ki jih bo- do opravih. Za mvesticijsko vzdrževa- nje poslovnih prostorov pa nameravajo letos potrošiti okoli 1.1 milijona dinarjev. M. B. ODGOVOR URED- NIŠTVA JE MENE ZADOVOLJIL Rad bi dal še nekaj pn- pom na pi.smo tov. l\Tatije Deželaka o podlistku. Vi- dim, da sva se ujela v mi- slih o tem, da bi lahko ure- dništvo Novega tednika na- šlo boljšo snov za podlistek v romanih in sploh v lepo- slovju. Glede pripisa uredništva pa tole: iz vaših besed se da sklepati, da pričujoči podlistek ne bo dolg. enako pa tudi to, da bralci s svo- jimi mnenji m ugovori ne bomo dosegli, da bi se pod- listkom prej nehalo, prav zaradi časa. Tako pa izgle- da, da ne bo nič koristilo, pa tudi z vašo »tolažbo« o skorajš.njem novem podlist- ku nisem zadovoljen. Zanima me pa tudi to»: ali nima Novi tednik bralk^ ki bi protestirale zaradi tan kega pisanja? Kaj nas ven- dar briga ameriška morala^ če pa tudi naša nikakor ni" na višini, prej bi rekel, da peša, tudi po krivdi ured- ništva časopisov in re-\'ij. Povejte vendar, komu bo to koristilo, tudi če je kri- stalna resnica, kar pišete?! Poleg tega, če ne mislite izboljšati čtiva, vam tudi umetno dviganje števila na- ročnikov ne bo dosti kori- stilo, kajti kdor kupuje ča- sopis zaradi nagradnih kri- žank in žrebanj, ni naroč- nik zaradi čtiva. ampak za- radi ponudenega srečnega naključja. Upam, da veste, da dobrega blaga ni treba ponujati! Spodbuda za vas! Izboljšajte čtivo, pa boste imeli hvaležne j še in števil- nejše bralce! Pa brez za- mere. K. J. DOBRO iN SLABO O TEDNIKU Sem naročnik vašega li- sta odkar izhaja, pravzaprav že od takrat, ko je bil še Celjski tednik in zato si prilaščam pravico, da po- hvalim ali pa tudi pogra- jam, kar mi ni všeč. Torej: Najprej podlistek Ameri- ka, kje je tvoja čast! Le kje ste pobrali ta spis? Iz- gleda, da si ga je pač izmi- slil eden od vaših pisunov, saj ni omenjen ne avtor, niti pisec. Takega spisa že dolgo nisem nikjer, ali pa še nikoli čital. Pa se vam dopade";" Čudno! Le kaj ste hoteli s tem doseči! Pospe- šiti mržnjo do druge, kapi- talistično urejene države? Vsi pametni misleci na sve- tu se trudijo ublažiti mrž- rxio do drugega. Ali ste s tem hoteli doseči vzgojni smisel? Hm, hm! Gotovo se vam dopade, kajti drugače ne bi bili natisnili tega. Kakor da bi ne imela slo- venska literatura dovolj le- pih, sočnih povesti. Prip>oročam v vsasi šte- vilki eno kratko črtico z začetkom in koncem. To ljudje, posebno starejši, ra- di bero. Seveda pa še eno daljšo, z nadaljevanjem. V mislih imam spis Tragedija dveh mladih. V njem je lep nauk za mlada, neizkušena dekleta. V list dajte več dogodivščin, nesreč in po- dobnega z domačega pod- ročja, da bo list oolj pe- ster, zanimiv in privlačen. Ugaja mi 12., p>olitična stran. V kratki, izčrpni ob- liki seznani človeka o teko- čih stvareh. Prav je tako! Kdor se pa hoče seznanjati s politiko bolj na široko, pa ne bo ostal samo pri No- vem tedniku. Ali se vam ne zdi, da je za šport cela stran le veliko za tako mali list. Tudi šport mora imeti svuj kotiček, toda bolj v skrčeni obliki. Pa že ima- mo prostor za malo črtico. Tako torej! Saj ne ijodete zamerili? Kar sem napisal sem napisal z dobrohotnim namenom. To niso spmo moje misli, ampak so misli mnogih. Bralec l.P. ŠE O PODLISTKU Obsodbe vredno le, da imamo še ljudi, ki zagovar- jajo zločine v sedanji voj- ni v Vietnamu. Ti ljudje go- tovo niso okusili zadnje; svetovne vojne. Ne strinjamri se, da bi članki o grozodej-* stvih v Vietnamu na mladi-j no kvarno vplivali, ravnoj nasprotno, mladina naj le- ve, da vse zločine in hudo- bije obsojamo, ne pa zago- varjamo. Naj priponmim, da smo v drugi svetovni vojni po- dobne stvari sami doživ- ljali, če pa kateri od slabo vzgojenih mladincev to ne verjame, so za to krivi vzgojitelji, predvsem pa na- rodno nezavedni starši, ki svojim otrokom ne povedo, kaj se je dogajalo. Prepodlo je zagov:-irjati vojne zločine! Tako je moje mišljenje in večine nas, ki smo take stvari preživeli. Jože Perčič GROZODEJSTVA JE TREBA ODKRIVATI Kot stari naročnik in bralec Novega tednika se popolnoma strinjam s pi- sanjem v podlistku, ki ob- javlja vse grozote ameriške vojske v Vietnamu, katerih organizatorji so najvišji po- htični in vojaški voditelji, ki oskrbujejo zločince z mamili, da potem podivjajo in postanejo hrabri, zviti in grozotni muči tel j i z n.i.jveč pobitimi žrtvami, za kar dobe celo vrsto zlatih, sre brnih in bronastih odliko- vanj, posebnih ordenov in priznanj hrabrosti, še celo izredne dopuste dobijo. Njihove žrtve so večinoma neborci, starci, žene in de- kleta ter otroci, saj se pra- vi partizani bojujejo in se jih izogibajo. Kritiki tega resničnega piscinja pozab- ljajo na zvijaštva ustašev in Nemcev po Evropi, po-, sebno pa po Jugoslaviji. ; Takrat nihče ni niti po-j mislil, kakšne grozovite] zveri se skrivajo v njihovi; koži, zato so nas tudi Ame-i rikanci presenetili v Vietna-i mu. Spominjam se giozot; pri nas v stari Jugoslaviji, i Na policiji v kulturnem Za-1 grebu, kjer sem bil zaprt,; so na desetine komunistov mučili in nmoge ubili Dnevno so se slišali stra ho vi ti kriki žrtev, saj so jim z žarečim železom žga- li podplate, pretepali, lo- mili kosti, zabijali žeblje pod nohte in na pol mrtve metali skozi okna s tretje- ga nadstropja na dvorišče, jih vrgli v mrtvaški voz ter odpeljali v mrtvašnico IV. razreda na Mirogoju. Za- bili so jih med štiri deske, zastražili in niti sorodniki niso smeli blizu. Še liuje so delali ustaši v Rakovem po- toku, kjer sem sam videl, kako so jih več sto pobili v enem samem dnevu ter jih vrgli v ogromno jamo in pokrili. Vse te žrtve je tik pred vojno polovila' Mačkova garda, ki so se večinoma preoblekli v usta- ško uniformo. V mnogih taboriščih smr- ti, kot v Novih dvorih. Je senovcu, Lepoglavi, Srem- ski Mitrovicd in mnogih drugih, so ljudi grozovito mučiU in še na pol žive me- tali v ogromne peči in za- žgali. i^loiiško cerkev so na- polnili s pravoslavnimi ter itarce, žene, dekleta in otroke vseh starosti prekr- stili v katoliško vero. Pri- šli so ustaši v fratarskih plaščih, zaklenili vrata, sle- kli plašče in začeli z noži klati vse, kar je bilo ži\'ega tako, da je kri tekla po po- tokih V Zusmu pri La škem so Nemci vsakemu ujetemu partizanu pekli podplate, pripagniii mlado bukev, zabili žrtvi kavelj pod brado, obesili m izpu- stili bukev, da je visoko nad zemljo umiral po več ur ali celo ves dan. Po vsej Jugoslaviji so tako pobili okoli 1,700.000 nedolžnih ne- borcev, ki se niso mogli braniti. In sedanja zveruistva v Vietnamu — biti tilio, po- meni odobravati. Odobrava- ti dejanja tistih, ki se i>o- našajo z zbirko odliliovanj, tistih, ki jih peče vest in tistih, ki skrivajo svoja ime- na. Zato bi moral jugoslo- vanski tisk na široko publi- cirati in posnemati Novi tednik, da bodo vsi videli pravo lice lažne ameriške demokracije, svobode in katolične i>obožnosti. Peter Kranj c PODLISTEK NA REŠETU Kakor ste lahko ugotovi- li, dragi bralci, so mnenja o podlistku »Amerika, kjer je tvoja čast« deljena. Med- tem, ko nas nekateri gra- jajo in se sprašujejo raliaj smo to uvrstili v naš čas- nik, se drugi zgražajo nad tem, da posamezni bralci oporekajo upravičenost ob- javljanja omenjenega pod- listka. Naj najprej odgovo- rimo nekaterim našim ce- njenim bralcem. Tovariš J. P. nam i.čila. da si je podlistek izmislil eden naših »pisunov«. Pove- dati moramo, da smo pod- listek pričeU objavljati v času, ko smo v Jugoslaviji imeli takoimenovani »teden solidarnosti z bojem viet- namskega ljudstva«. Da bi tudi mi doprinesli svoj de- lež k pravični borbi tega daljnega azijskega naroda, smo se temu pač najbolje lahko oddolžili tako. da smo pričeli objavljati pod- listek. Podlistek, ki ga ob- javljamo je izvleček iz ob- sežne knjige, ki jo je napi- sal znani ameriški advokat, ki je zasliševal nekdanje ameriške vojake v Vietna- mu. Knjiga, ki jo je napi- sal, služi kot dokazno gra- divo 2ioper grozodejstva, ki jih ameriški vojaki poče- njajo v tej daljni trpeči ae želi. Tovarišu J. P. (na njegovo željo objavljamo samo kra- tici, čeprav se je pod pi- smom podpisal s polnim imenom, kot se to pač spo- dobi) se zahvaljujemo za pohvale in konkretne na- potke. Z veseljem jih bomo up>oštevali. Takšnih sestav- kov, kot si jih želite, boste v bodoče lahko brali še več. Nekaj jih boste našli tudi v današnji številki. Našemu bralcu K. J. spo- ročamo, da bomo v krat- kem pričeli nov roman v nadaljevanjih. Roman se dogaja na F>odročju Celia in okoliških krajev in bo po našem prepričanju bralcem všeč. Bralcema Jožetu Perčiču in Petru Kranjcu pa naj povemo samo to, da se z njima v celoti strinjamo! Dragi bralci — ta koti- ček je namenjen vam. Ogla- šajte se s svojimi pismi, Zelo smo jih veseli in radi jih bomo objavljali. Pišite nam tudi o problemih iz vašega kraja. Vsem hvala za pisma in lep pozdrav. Vaš urednik (Nadaljevanje s 1. strani* Trdili so, da zanesljivo vedo, da delavci v gostin- stvu, sicer tudi v drugih, pa- nogah, delajo nad zakonsko določenim delovnim časom, da ni izključeno, če nimajo v delovnih organizacijah celo dvojno evidenco, interno, ki je resnična in fiktivno za javnost. Mogoče? Rečeno je bilo (na sindi- katu), da v gostinstvu, ne sicer povsod, delajo več kot dvainStirideset ur, da so po sistemu plačila po prometu enako plačani »a delo v red- nem, kot v prekorednem delovnem času. Baje so pri- meri, ko gostinski delavci tudi po mesece niso imeli prostega dne. Kje?, smo vprašali. Pojdite med gostinske delavce in jih vprašajte, so odgovorili. In smo šli med gostinske delavce. Res le v nekatera podjetja in res samo v Celju. Kakšen je bil uspeh naših razgovorov. V pivnici pri »Kopru«, ki je v sestavi podjetja »Na-na«, je nataka- rica, članica delavskega sveta povedala takole: »Letos je zadeva urejena. Dvainštirideset ur na teden je pri nas uresničena zakon- ska zahteva.« če je tako, zakaj potem ni nihče povedal, da se zakon ne spoštuje? Ne povedo! Vprašanje je, če bo kdo povedal, je glasil odgovor. Kaj zdaj? Ker so nas najprej napotili v bazo, so že morali predvidevati, da bomo naleteli na primere. Res je, da smo morda imeli slab dan in ravno na take, ki bi kaj rekli, nismo nale- teli. INŠPEKCIJA ZA DELO, KAJ PA TAM? Saj res. Inšpekcija za delo. Kdo ve, če bi kot časnikarji dobili vpogled v plačilne se- zname in kako bi se znašli v primerjavah ur, točkah in podobnem. Inšpektorji so tega bolj vešči in uradno pravico imajo za to. Toda spet zapreka. Tova- riš Janko Obrea, inšpektor za delo je pojasnil, da je uradna pravica inšpektorjev omejena le na primere, ko se kdo pritoži nad kršitvijo določb. Sicer je tudi zakon o delovnih odnosih sestavni del samoupravne suverenosti kolektivov. Kjer ni tožnika, ni sodnika. In res, že dolgo časa inšpektorat za delo pri občinski skupščini vsaj leto dni ni dobil nobene prijave, nobene pritožbe v zvezi s predmetom našega iska- nja. VSE JE JASNO IN NIČ % Ci' na tako odgovornem mestu, in občinsko ter med- občinsko sindikalno vodstvo tak ugled ima, trdijo, da problemi z ^vezi z i/.pcdnje- vanjem zakona o uvedbi iZ urnega delovnega tedna so, potem verjetno tudi so. 9 Ce delavci, po našem opa- žanju v razgovorih dokaj ve- bementno pripovc'du,i<'jo, da so stvari urejene, da pa je problemov v preteklosti Uilo sicer zelo veliko, potem je možno le dvoje. Da je res tako, alt pa da del resnice zadržujejo kdove zakaj zase. Če, potem zakaj? 0 Inšpekcija pravi, da je liil<» pred letom nino.i;o pri- tožb in da jili zdaj ni. Po- dobno ozadje, ali problemov res ni. ali pa je zadržek za molk niočne,iši. 0 2e mogoče, da smo imeli slab dan in nismo nušli ti- stih, ki pa bi potrdili dom- nevo, da le ni vse tako v reodroeja ustvarja- nja. Sodeloval je z mnogimi naprednimi listi, takoj po osvoboditvi je organiziral in vodil tečaje ter seminarje za učitelje-tečajnike. Z veliko \Tiemo pa se je posvetil po- sebni šoli in tistim otrolcom, ki so bili njegove pomoči najbolj potrebni. S testiranji je odkrival učence s telesni- mi in du.ševnimi motnjami, z delom In živo besedo pa je dokazal pravo luč in po- membnost posebnih šol. Pravi mentor je bil mladim učiteljem, ki so zapu.ščali šo- lo, izredno pocBoroost pa je posvetil poklicnemu usmerja- nju. Sicer pa je delal pri vzgojnem svetovanju in reha- bilitaciji Invalidov. Za znanstveni deli »Pomen in naloga rehabilitacije inva- lidov v sodobnem zdravstvu in socialnem varstvu« ter za »Vprašanje razvojno prizade- tih otrok pri nas« je prejel dvakrat Kidričevo nagrado. Ljudska računica, ki jo je izdal, je praktična in upora- bna za vsakogar. Tako bogato se lahko udej- stvuje samo človek dela, vo- lje in vztrajnosti. J. P. INTEGRACIJA - DRUŽBENA NUJNOST Po zaslu;;! peneralnega tajnika celjske tiiri.stig^^ zveze, ki je v prejšnji številki tednika na tem inegjj na vprašanja o razvoju in per.spektivah turizma, ^ nosilci današn,je štafetne palice direktorji treh jj. večjih celjskih gostinskih kolektivov: Jože Bevc (q| leia), Mirko MeStrov (Na-iM) in Miloš PJani^^ (Evropa). Vsem trem .smo zastavili enako vprašanje: kaj iMjo o Integraciji gostinstva v Cel,fu? Takole so otlgovorili: JOŽE BEVC, direktor hotela Celeia Menim, da je osnovni raj log, zakaj ne pride do in-, gracije celjskega gostinstt predvsem v nekaterih .sami, upravnih načelih, če bi j, danji razdrobljeni kolekti' videli v novi organizaciji &v- samoupravni pol o žaj, svc. samoupravne pravice in pr dobno, bi bil led prebit. Druga ovira so prav gotov stolčki. In če bi integrac gostinstva obravna\'ali kot družbeno koristno in nujr. potem bi zlahka opravili tudi s takšnimi zaprekčii:;, Z ustanovitvijo močnejšega .^li močnejših delovri, organizacij bi rešili marsikatere kadrovske pr;;bleii/ rpAem zagotovili boljše prostore, zajamčili večjo i/bir kvaliteto, nujno potrebno specializacijo in še marsifc da ne govorimo o koncentraciji sredstev in za o večjih skladih. Močnejša gostinska delo'ma organizacija bi laHr bila tudi aktivnejši partner pri reševanju celjsfc sejemskih prostorov. Po moje bd lahko integracijo gostinstva izve oko«!! Izletnika, ki ima vse pogoje za izreden raam ter s pomočjo gostinske dejavnosti MeiTca. In ker menim, da je integracija gostinstva dnižlbi interes celotne občine, predtlaf^am za naslednji inten predsednico celjske občinske skupščine Olgo Vrabi vo ter predsednika medobčinskega sveta sindikata s ritvenih dejavnosti Staneta Polajnarja, ki naj pova o tem problemu sitališča skup.ščine in sindikalne oi\ nizacije. MILOŠ PLANINSEK, direktor hotela Evropa Razvoj našega mesta nare- kuje, da se bodo morala for- mirati večja gostinska podjet- ja, ki bodo sposobna uresni- čevati in skrbeti za razvoj gostinstva na tem območju. Ta vidik zahteva močnejša gostinska podjetja. Zato bo- mo podpirali težnje, da pri- de tudi do konkretnih razgo- vorov. Menim pa, da bi pobudo za takšno ali drugačno integra- cijo morala dati občinska skupščina, moraa luai ska turistična zveza, morda sindikat? Pri vsern tem ne gre samo za pobudo, gre tudi za medsebojno upanje. In še nekaj je, člani našega kolektiva ne i sprotujejo integraciji, le radi bi v njej videli sel svoj položaj in podobno. Zaželeno je še, da bi bil idejni osnutek srednjer nega in dolgoročnega programa čim prej pripravlj in dan v razpravo gostinskim kolektivom, ker le ta bomo vsi seznanjeni z nalogami in zahtevami bode ga razvoja gostinstva in turizma na našem območ Za naslednji intervju predlagam direktorje gost skih podjetij Majolike, Zvezde, Ljudske lestavrac Pošte in Ojstrice, ki naj povedo, kaj menijo o i' graciji gostinstva v Celju. MIRKO MEŠTROV, direktor Na-na O tem smb že govorili slišali toliko mneiij, da ' vek res ne ve, kaj je p' Ne glede na to je poved da je integracija gostins za Celje nujno potrebna. ' za organizacijsko spram' bo, ki naj prtne.se svoje zultate zlasti v finančnih pehih. Sredstva so zdaj ■ drobljena in komaj zado^ za manjše naložbe, kaj ' za razširjeno reprodukciji Menim pa, da bo treba spremeniti tudi mišlJ' ljudi. Tu ne mislim samo na vodilne, man-eč < na mnoge dmge gostinske delavce, ki jim sed< delovni pogoji omogočajo delo po svoje. Prav zaradi ljudi je tudi v poslovnem .sode'.(>v2 težko priti korak naprej. Mnogi ljubosumno ču^ •svoje načine poslovanja. Pa je škoda, saj bi 1^ samo skupne nabave materiala prinesle niarsJ dobiček. Integracija je med drugim nujna tudi zaradi oializacije gostinstva v občini. V večji in niočn delorai organizaciji bi laliko uveljavili tudi nujno trebno specializacijo. Naj še f>ovem, da nimam predloga za nasledi sobesednika v tem intervjiujiu. KOLESAR V PEŠCA Pišem vam zaradi članka »Kolesar v pešca« v štev. 7 vašega tednika z dne 25. 2. 71. Pripominjam, da sem videla kolesarja, kako pelje pro- ti meni brez luči ter sem se umaknila s skrajnega roba ceste na neurejeno bankino. Da sem hodila po vozi- šču tisti trenutek, ne odgovarja resnici. Roko mi je zlomil silni sunek balance njegovega kolesa, kar je povzročilo moj padec v obcestni jarek. Zahtevam popravek v vašem listu. V slučaju, da ga nočete objaviti, me takoj obvestite. Pripominjam, da sva se s kolesarjem že večkrat poprej srečala in vedno je vozil brez luči. 16.2. pa I>rav tako tudi na ce.sti ni bilo luči. Zakošek Terezija, frizerka. Trnovi je PRIPIS UREDNIŠTVA: Kot vidite smo vaše pismo objavili v celoti in s tem tudi vašo verzija nesrečnega dogodka. Vest »Ko- lesar v pešca« smo objavili po poročilu prometne milice. Pred petindvajsetimi leti je bil ravno tak, ko sva se prvič videla, širokega na- smeha, sinje plavih oči, le gub je imel takrat manj in nekaj več las. štiriinštirideset let pa vse- eno dobro skriva, da bi mu bila marsikatera za recept hvaležna. Pa ni vse v njego- vem življenju teklo kot po maslu. Na očetovi kmetiji v škof ji vasi je moral trdo delati, bolj fantič kot fant je partizanu kot Tomši- čevec, kot član štaba 14. di- vizije, kot mladinski funk- cionar najprej na Koro- škem, po avgust^l 1944 pa v Celju. Ob tistem nesreč- nem dogodku v šmiklavžu pri Slovenjgradcu, ko je pa-' del Svarun, je bil Julče ti- sti, ki se je pred Nemci skril v vroč dimnik kmeč- ke peči. Ko se je to raz- vedelo in prišlo na ušesa švabom, le-ti niso več po- zabili streljati v dimnik, kadar so iskali partizane po hišah. Julče Koiiih je bil kot eden prvih predsednikov mladine v Celju med tisti- mi, ki jim je bila odprta pot navzgor, pa se ni pov- zpel. Hudo bolnega očeta \ ni mogel pustiti samega s pravtako bolno materjo na kmetiji. Namesto za karie- ro, se je ob hudi zameri forumov odločil za starše, za kmetijo. Tudi v JLA je moral ponovno, ker mu ni- so pravočasno priznali ude- ležbe v NOV, a ko so mu jo priznali, je preživljal zadnje dni roka pri letalcih v Skopju. Kdo ve, morda bi še da- nes kmetoval, kmetoval pa ni slabo, saj je bil znan po tem, da je tudi kot kmeč- ki gospodar napreden in je bil ves čas član uprav-, nega odbora kmetijske zad- ruge, če bi ob arondaciji zemljišč in tudi njegove kmetije ne naneslo, da se je raje odločil za vrbsko srednjo kmetijsko šolo in danes kot področni kmetij- ski tehnik dela v celjski] enoti žalskega kmetijske-, ga kombinata. Ne vem, kako danes kmetje danes sodijo o kme- tijskem tehniku Julku Ko- žuhu. Najbrž pa uživa ugled, saj človek, ki je kot mladenič dajal prednost svoji sinovskl dolžnosti pred* uglajeno kariero, po tolikšnih izkušnjah in preis- kušnjah ravna po svojem razumu in svoji vesti. In kako bi danes ravnal, če bi mu bila dana ponov- no možnost izbire? Za gotovo ne drugače. Bržčas premalo posneman • značaj. Jure. IZ DNEVNIKA SLG CELJE OB 25 OBLETNICI MLADINSKE AKGui v,BRČKO-BANOVIČl" GORA JU NI HOTELA 13ČLANSKA EKIPA ALPINISTOV IZ VZHODNE NEMČUE JE TRETJIČ IZBRALA ZA SVOJ ZIMSKI TRENING SAVINJSKE ALPEJ TURA ZA TURO JE BILA USPEŠNEJŠA, DOKLER NI POČIL PLAZ IN ODNESEL DVA ALPINISTA. PO 500 METRIH SE JE PLAZ USTA- VIL NA JUŽNEM POBOČJU TURŠKE GORE l>ve navezi po dva plezalca, sla sv vračali po grebenu v bazo, ki so jo imeli v koči pod Okrešljem. Ta masiv K<» alpinisti že dokaj »dobro« poznali, saj so po teh liienah plezali že tretjič. Tokrat so bile razmere naj- Klabše: bila je odjuga, stene pa od ledu sigaste. Zato se se utrujeni plezalci odločili za pot nekoliko nižje od grebena. To je bilo usodno. Planinci pravijo, da je go- ra premagana takrat" ko sto- piš na — asfalt. Kaže, da se v tem reku skriva resnica. Kajti naravo nam še dolgo ne bo uspelo povsem ukroti- ti, jo stisniti v okvir, ki bo izključeval presenečenja. To pritrjujejo tudi vzhodnonem- ,ški plezalci, ki so s svojimi dooredanjimi podvigi zasloveli v svetovnem alpinizmu.. Po dveh dneh intezivnega plezanja v teh nevsakdanjih okoliščinah, so štirje plesal- ci počasi korakali proti se- stopu k Turškem žlebu. Ne- dadoma je počila snežna skorja. Približno 30 cm de- bela plast v širini 50 met- rov je začela drseti . . OPOZORILO JE BILO PREPOZNO Nekaj metrov naprej, na tej drsajoči ploščadi, ki je dobi- vala vse večjo hitrost sta se poskušala rešiti dva planinca, ki sta bila varovana med sa- bo z vrvjo. Za njima je hodil prvi iz druge naveze. Ko se je plaz sprožil, so bili na njem trije plezalci. Toda dru- gemu v navezi, ki je prestra- šen zavpil, je uspelo svojega tovariša obdržati na povr- šini. Ko se je sneg razkadil, je kolega ležal na sne^ v raztežaju vrvi, izpod njega pa se je iizgubljal zadnji piš snega, kot ostanek plazu, ki je grmel v dolino. Plaz se je razlil čea grebene, in se kot vse širša reka izgubil na drugi strani. Dokler se šum v zamolklem padanju ni iz- gubil. Alpinista sta reagirala hit- ro. Navajena gora, poznaval- ce, te krute narave, ki pla- nincem vsak dan kaže svoje z{y\:ie, sta takoj začela trezno ukrepati. Nekaj sto metrov nižje, kjer se je plaz po vsej verjetnosti ustavil, saj je za- vladala grobna tišina, bilo je vse mimo. Začela sta klicati tovariša. Njuno vpitje pa se je k njima vračalo le kot od- mev. Da je bila nesreča več- ja, je plaz z nesrečnima ple- zalcema odnesel tAidi radij- ski oddajnik, s pomočjo ka- terega So vzdrževali zvezo med pleesaici in ostalimi v koči. Tako nista mogla pri- klicati ostalih na pomoč, nju- nih poeivov na pomoč pa to- variši v koči niso slišali. . . ČUDEŽ V TURŠKI GORI Po nekaj urah sta v kočo pod Okrešljem vstopila ple- zalca. Omahnila sta v sobo. Takoj je postalo jasno, da gre za nesrečo. Ko sta one- mogla plezalca prijateljem povedala, kaj se je zgodilo, je vodja odprave že določil sedem plezalcev za reševanje. Ti so nemudoma krenili v mraz in sne^. Nenadoma pa .se je oglasil slaboten glas v radijskem sprejemniku. Oglasila sta se ponesrečenca. Torej sta ži- va. Ranjena, vendar živa. Eden izmed ponesrečencev s slabotnim glasom siporoča, da sicer ne čuti nog, vendar se mu je uspelo izkopati iz snega. Poskuša najti tova- riša. Potem sprejemnik utih- ne. Medtem, ko je sedmorica z zdravnikom hitela proti Turškemu žlebu, da bi se prebila na Južno stran Tur- ške gore, kjer bi se naj plaz s ponesrečencema ustavil, sta dva hitela v dolino, da obve- stita gorske reševalce. Vzhod- nonemški alpinisti še niso prišli na vrh Turškega žleba, ko je vest o nesreči že pri- spela v Celje na UJV. Ti so nemudoma obvestili Staneta Veninška, vodjo gorske re- ševalne službe v Celju. Ta pa je začel z organiziranjem odprave. Ko je začel padati mrak, so gorski reševalci že gazili sneg proti Rinki. Z or- ganiziranjem pomoči pa so istočasno začeli tudi na kranj- ski strani reševalci iz Kam- nika, dva pa sta s psi pri- .spela z Jesenic. Zdaj se je začela tekma s časom. Kajti vsaka minuta v ledeniku, kjer je bila temperatura krepko pod ničlo, je lahko usodna. Vili Svet je ostal z radij- sko postajo na Okrešlju, Sta- ne Veninšek pa v planinskem domu v Logarski. Vodstvo re sevanja v steni je prev2«l Ci- ril Debeljak — Cic. Ko so zvedeli, da so ponesrečenci odkriti, je Jože Toplišek s psotn Ararjem ostal v dolini, pa tudi Jeseničana nista kre- nila v steno s »vojima pso- ma. Cic, Dušan Kukovec, Hu- bert Herček, Silvo Jošt, Sta- ne Plavštajner, Dani Kopu- šar, Jaka Prelog, Mirko Su- pin. Vlado Sanc, Istok Zago- žen, doktor Janez Novak, pa so iamenjaje nosili opremo in v temi hiteli proti kraju nesreče. Iz Kamnika pa se je prebijal Tone škarja, vod- ja gorske reševalne skupine s svojimi fanti. BOJ Z NARAVO Ko so pozno ponoči vzhod- nonemški alpinisti prišli do ponesrečenih tovarišev, sta bila ta skupaj. Prvi je poma- gal drugemu, zavlekla sta se v jamo in se zavila v plastič- no vrečo, ki plezalcem slu- ži za bivakira.nje v steni. Zdravnik je ponesrečencema hitro dal injekciji za omili- tev bolečin, tovariši pa so ju zavarovali pred mrazom. Cez nekaj časa so prihiteli že tudi reševalci. Pripravili so aki in karabiner, ter začeli s sestopom v dolino proti Kamniški Bistrici. Zgodaj zjutraj So ponesrečenca po treh urah hoje v snežnem metežu prenesli do koče, od- koder so ju prepeljali v lju- bljansko polikliniko. Holcer Krauser, vodja nem- ških plezalcev nam ni mogel izraziti vse hvaležnosti in navdušenja nad akcijo na- ših reševalcev. Ni se mogel dovolj zahvaliti nad prizade- tostjo in učinkovitostjo akci- je, od katere je bilo odvisno dvoje življenj. Tako so re- ševalci zopet dokazali, da človek v še tako veliki ne- sreči, ne ostane sam. V akciji .ie sodelovalo 20 rpševalce\. Opremo in utrujene reševalce so iz Kamniške bistrice prepeljali nazaj v Lo£;arsko dolino celjski miličniki s svojim tovornjakom. čeprav so reševalci šele pred nekaj minutami prispeli do ponesrečencev, so pO; nekaj minutah pot že nadal,)evali. Ponesrečenca so le pretovorili, in z njiina hitro! odhiteli nazaj v metež in noč. Dan jih je našel že v dolini. LET v VEČNOST PRAVIJO, DA GRE V TRETJE - RADO. MOGOČE RES. NIKJER PA NI REČENO, DA TUDI PRI NESREČI NE BI IMEL ČLOVEK KDAJ - SREČO. TAKO, KOT MARKO BRKIČ, KI JE PADEL 18 METROV GLOBOKO IN OSTAL ŽIV Konec novembra, ko bo po vsej verjetnosti do- končana največja termo- elektrarna v državi, ki jo grade v Šoštanju, bodo mogoče govorniki na sve- čanosti predlagali tudi mi- nuto molka za — žrtve. Do zdaj sta že dva člove- ka izgubila pri gradnji. življenje, v resnici pa je mrtvih že pet monterjev. Marko Brkič se bo mogo- če udeležil svečanosti, ven- dar verjetno nikoli več ne bo plezal in »telovadil« po železnih skeletih nad zem- ljo- Dan za dnem, v snegu, dež- ju ali soncu, niti za trenutek ne poneha nevsakdanji utrip dela, ki je tako značilen za velika gradbišča. Tudi na gradbišču nove termoelektrar- ne v Šoštanju. Gre za objekt, ki ti vtisne v dušo občutek veličine človeškega uma in du- ha. Velikost pa doživiš, če se z dvigalom dvigneš do višine 70 metrov in poskušaš razu- meti in dojeti pomen vseh za- pletenih in že zmontiranih na- prav ob kotlu, še večjo tes- nobo doživiš, če se p^ povz- pneš še višje, na višino devet- desetih ali sto metrov, da ne govorimo o dimniku, ki se vzpenja še 50 metrov višje. Le tako namreč lahko doja- meš bistvo dela monterjev, ki so tu gori postavljali osnovni skelet in celotno konstrukci- jo. Ce zapiha veter, ki nosi s sabo sneg, postane še jasnejša težavnost tega dela. In ven- dar pri tem .delu ni bilo žr- tev. Te so s svojo krvjo Ob- lile ta gigant zdaj, pozneje, ko so že odri, ko so stopni- šča, ko je varnost ninogo re- alnejša. Prvi je omahnil lani maja. To je bil 2.3 letni Stjepan Te- pež, doma iz Huma pri Ro- gatcu. Ubil se je po padcu okrog 40 metrov globoko, ko je nihajoča nosilna vrv pre- obremenila in spodbila opor- nik odra, na katerem je mla- denič stal. Živel je še pol ure Pred mesecem je omahnil Redžep Mujič, doma iz Vrba- nje pri Banjaluki. Pred ne- davnim pa Marko Brkič, ki je šele komaj spomal to gradbi- šče. »Pobira nam najboljše »vi- šince«, pravi Mirko Vračun, sekretar Hidromontažinega gradbišča. Vračun že trinajst let potuje z monterji od grad- bišča, do gradbišča. Od Džer- dapa do Trbovelj, vmes pa je še cela vrsta objektov, ki so postali spomenik našega na- predka. V času, ko so začeli graditi termoelektrarno v Šoštanju, je izgubilo življenje 5 mon- terjev. Dva na gradbišču, tri- je pa so umrli v nekem smi- slu banalno — v prometnih nesrečah. Tu, nekaj deset me- trov nad zemljo, ko življenje cel delaraik visi dobesedno le na vrvi, so ostali nepoškodo- vani. Umrli so tam, kjer bi naj bili varnejši. Mladi Marko Brkič, mlade- nič, ki je kmalu zaradi skro- mnosti, poštenosti in pridno- sti našel prijatelje, je imel »srečo«. Ko je omahnil z vi- šine 38 metrov, zgodilo se je v trenutku nepazljivosti, je sodelavcem zastal diii Zrav- nani so nemo spremlja."! nje- gov let v globino. Med pad- cem je priletel na neki pod- pornik, se odbil in po 18 me trih leta, ki so trajali večnost, padel na opazni oder. šele čez nekaj trenutkov so se to- variši zavedli, pohiteli k nje mu in ugotovili, da je — živ. Zlomil si je roko in medeni- co. Toda, bil je živ Zdaj leži v celjski bolnišni- ci. Pripoveduje, da bi moral čez nekaj dni k vojakom. Zdaj ne bo šel, dokler se ne bo pozdravil. Tiste večnosti med letom se ne spominja. Prepričan pa je, da bo še ple- zal po odrih. Meni, da je ne- sreča vsepovsod prisotna, za- kaj ne bi bila tudi tu. Na posnetku, ki sicer prikazuje zunanjo stran objekta nove kotlarne šoštanjske termoelektrarne, smo ozna- čili usodni padec mladeniča, ki je kljub temu k sreči ostaliiv. ................___L..,.________________ Fotografije za to stran so prispevali? Hubert Herček, Ciril Debeljak — Cic in Janez Sever. ZAPIS O POSLEDNJIH IZDELOVALCIH COKEL: IGNACU JERIČU, KATEREMU SE PO DOMAČE PRAVI TUDI PRI POGAČNIK IN NJEGOVEMU SINU JO/?ETU, KI V ŽIVLJENJU NISTA BILA NIKOLI NIKOMER COKLA Še v dolini sem najprej spil steklenico tako mrzlega piva, da bi se mi lahko v želodcu naredil led. Potom sva z Jožetom zagrizla v hrib po lepo urejeni in široki maka- damski poti, na katero obeh straneh je bilo nekaj reber travnikov in predvsem v nižini sadnega drevja, tja proti nobu približano pa veliko temnozelenega gozda. Pomoč sva dobila in družno smo prelezli nekaj metrov vzpetin, na katerih so se sramežljivo stiskale drobne »flike« snega. Mar- cu vsko sonce jih je v dopoldanskih urah načelo, zazrlo se je v njih in jih začelo odganjati ter tako dalo prostor travi, ki jt po dolgem času zagledala dan. Pod nami so kot v dlani velikana ležale Zreče, nad nami pa vasica Gorenje, še višje Koroška vas s približno petnaj- stimi naokoli nametanimi hišami pa Planika, levo Padeški vrh 7 dalje usp.ierjenim Resnikom in desno Božje. Ljudje, katerim tisti konec sveta reže skozi pot življenja tanek kos kruha, pravijo, da vse to spada pod eno »faro«, imenovano »Sv. Kunigunda«. Bil je naftalinski mir, ko smo potrkali na vrata lesene hiše, kjer se nam je predstavil Ignac Jerič. Po domače se pri njemu pravi pri Pogačnik. Pred hišo je nekaj vrta, sicer zdaj št prekritega s snegom, takoj za hišo pa »goša«, ki daje Ignacu, že prej tudi njegovemu očetu in zdaj tudi sinu Jo- žetu osnovni material za cokle — les. Mož, v lica je bil kosmat kot >'goša« za hišo, si je prižgal »fajfo«, ko smo stopili v teonno kuhinjo, žena je plesala okoli modernejšega štedilnika in pri- stavljala lonce, da bi pogrela vo- do. Na desni strani v kotu je bil delovni prostor Ignaca Jeri- ča, ki ga vsa daljna in bližnja okolica pozna kot Pogačnikove- ga očeta, ki že skoraj vse živ- ljenje izdeluje najboljše cokle. Osemdeset let mu je, pa še vedno sede v kot na majhen stolček ter poprime za delo, ki mu ,je v dolgem in bogatem živ- ljenju prineslo sloves odličnega izdelovalca cokel. »že moj oče so izdelovali cok- le. Ko so umrli, so bili stari 92 let in so pred tem še vedno delali ookle. Tudi sam sem po- skusil. Bilo ml Je petnajst ali šestnajst let. Zra\'en očeta sem se tako dolgo učil delati cokle, dokler jih nisem )>oringi« napra- vil .« V lepem vremenu je odhajal v planino, ob slabem vremenu pa je doma delal. Delal cokle, po katerih so ljudje ogromno spraševali. Nekaj jih je prodal v zadrugo, večino pa so naročili in pokupili posamemiki. Tone, Jožetov sorodnik, ki nam je bil za vodiča v tistj svet Koroške vasi. Je povedal, da je šel Pogačniku velikokrat naro- čit cokle in po poti je srečaval ljudi, ki jih ni ix>znal, vsi Pa so bili namenjeni k njemu, da jim naredi cjokle. Pravil je, da za dobre cokle potrebuje dober javorov les. Me- hek. Pa z malo aH nič grčami. Da je cokla lepo narejena, po- trebuje veliko orodja Tako bog- narco z enostranskim rezilom. Pa ročno žago in široko ter oz- ko »teslo« ali lepše povedano rezilo. Potem se vsede na »ko- bilo«, sicer nekakšno stolico in z »rajkmajstrom« (strgalom) napravi okrogle linije. »Ce je lep in mehak les, lah- ko dnevno napravim tudi po več parov cokel, drugače pa ne. Les najprej požagamo, potem nacepimo in tiste kose obdelu- jemo. Delam po številkah, kot jih imajo šušterjl. Pomagam si z dvema formama — zimanjo in notranjo. Ko je spodnji lese- ni del gotov in lepo izdolbljen, n^j pripnem usnje. Iz drota naredim klamfe m z njimi pri- pnem usnje. Tudi sin Jože dela cokle; »Ta- koj Po vojni sem dnevno napra- viill tudi po štiri pare cokel. Vse- skozi sem bil pri delu in dober les sem moram imeti, potem pa je šlo. Danes, ko slabo vidim, pa naredim samo po par na dan. Tako tudi oče.« Oče Ignac je v življenju nare- , diil nekaj tisoč parov cokel za otroke in odrasle. Sin Jože je povedal, da so največje cokle izpod očetovih rok Imele števil- ko 46! Bile so tako velike, kot Jože sam; tako vsaj pravijo! Ko smo bili na obisku, je Ignac imel na nogah cokle prav tako tudi njegova vnukinja, ki se je pohvalila, da cokle niso nove, ker jih je že vrsto let pred tem nosila stara mama. Pa še vse- eno držijo in so odlične, tople in prijetne za hojo! Ona da ne bo delala cokel, je rekla, ker da to ni »ženski posel«, je še rek- la. Rada jih pa vseeno nosi. Praktične so! V tistih krajih Je več ljudi FK)skušalo izdelovati cokle, po katerih je danes ponovno vse večje povpraševanje. Nihče pa ni znal narediti tako odličnih cokel, kot Pogačnikov ata, ki je danes poslednji coklar — se- veda v kooperaciji s sinom —< v tistem svetu nad Zreča mi. Tone, vodič: »Cokle je delal čisto po svoje, predvsem vdol- bino je odlično napravil; tako kot nihče drug. Njegove cokle je človek lahko nosil in ga niso ožulile.« Danes cokle, predvsem na kmetih, ponovno prihajajo v modo. Kmetje so jih pred leti sicer opustili, kajti poskusili so z gumijastimi Skomji. Le-ti se niso obnesli in »zabrisali« so jih proč. Zaželeli so si cokel, ki jih zna dobro izdelati samo Ignac. Kljub temu, da mu moč in vid pešata, vsak dan še rad poprime za les in ga iaoblikuje v coklo. Nadaljuje tradicijo, ki jo je za- čel oče in ki jo bo vsaj še nekaj let nadaljeval stn. ^ _»Usiye prinesejo ljudje sami,« pravita Ignac in Jože. »Midva dava les, obliko in vse ostalo potrebno. Cena? Brez usnja 23 din, z usnjem tja do 50 din.« Pravijo, da so cokle tople. Zla- sti primerne so za kmečka op- ravila v hle^oi, vrtu, izbi. Samo izdelane morajo biti tako, da ne ožuilijo noge in raztrgajo noga- vice. Takšne so Ignačeve cokle, ki pa zaradi stalnega izdelova- nja cokel nikdar v življenju ni bil cokla. Poslovili smo se. Pot po za-' sneženi in nekoliko ledeni po- krajini v dolino je bila lažja in hitrejša. Nekajkrat smo se obe- sili na veje, brez listja, štrleče čez pot. Zaradi varnosti. Pod nami so se prižgale prve luči, drobne kot kresnice. Poslovili smo se od poslednjega izdelo- valca cokel. Z Ignacem izumira tudi del etnografske posebnosti naše po- krajine. TONE VRABL Hodili smo proti vrhu, kjer je bil gozd vse gostejši in v ka- terem se je sonce skrivalo. Kot pes čuvaj je pred gozdom stala lesena hiša, dom Ignaca Jeriča. »Nič srečnejšega ni od trenutka, ko družino pomladi prvi novi član in ko skupnost dobi novega občana. Zato vam, dragi starši in botri, tudi občin- ska skupščina iskreno čestita ob tem srečnem dogodku.« Tako je začei svoj govor v soboto, 13. t. m. dopoldne v celjski poročni dvorani tov. Zdravko Vidmar, odbor- nik, ki je sicer pooblaščen za sklepa- nje zakonskih zvez, pa je tokrat dobil tudi funkcijo krstitelja. V središču pozornosti je bila čisto majhna -punčka. Prinesli so jo v po- sebni torbi. Ni se zmenila za ljudi oko- li sebe, pa tudi pred fotografskimi ka- merami se je držala tako kot se spo- dobi za slavljenca. Starša, Viljem in Natalija Reberšak iz Vojkove ulice v Celju, ter botra Marjeta Breznik, so jo prinesli h kr- stu. Po nekajletnem premoru je bil to- rej na vrsti spet »socialistični krst«, kot so ta dogodek imenovali tisti, ki so imeli ^• njem glavno vlogo. Zdaj ie punčko vzela v naročje nje- na botra; in potegu je pred njiju sto- pil odbornik: »Vaša, kakor tudi naša želja je, da bi bil otrok srečen in se razvijal v krepko deklico, da bi zlahka premago- vala vse nadloge in težave, ki jih bo prineslo življenje ... Družba vam na- laga dolžnost, da tega otroka vzgojite ne le v telesno krepkega človeka, am- pak da ga vzgajate tudi v resnicoljub- JU in v naprednih idejah naše druž- be.. . Tebi, nova občanka, ki si dobila po svojih botrih in starših ime Urška, da- mo našo trobojnico z željo, da bi ži- vela zanjo ter jo nosila v srcu skozi vse viharje iri uspehe svojega življe- nja.« In potem je Zdravko Vidmar natak- nil mali Urški na rokico, ki se je skri- vala v mehkem belem sviterčku, v pentljo povezano trobojnico. Čeprav ni spala, je tudi vrvež v či- sto novem okolju in s tujimi ljudmi ni vrgel iz tira. Samo njene oči so ne- kaj iskale . . . V seznam celjskih prebivalcev so vpisali novo občanko — Urško. Tu je bilo še nekaj šopkov nagelj- nov in veliko, veliko stiskov rok in čestitk. Mednje se je vključil tudi ko- lektiv celjske kreditne banke, ki js podaril majhni Urški hranilno knjižico s prvo vlono. Naj se tem čestitkam pridruži tudi naša' da bi bila Urška zdrava m sreč- na, v ponos staršem in družbi. M. B. OBISK IZ BEOORADA z željo, da bi se spoznali in navezali stike na družbe- no političnem in gospodar- skem področju, je konec prejšnjega tedna obiskala Celje tričlanska delegacija občine Savski venac iz Beo- grada. Na obisk so prišli: predsednik občinske skupšči- ne Jovo Miškovič, sekretar občinske konference ZK inž. Gojko Vrtika.pa ter predsed- nik občinskega sindikalnega sveta Dragan Nikolič. V Celju so se srečali ne-le s predstavniki občinske .sku- pščine, marveč prav tako z najvidnejšimi zastopniki ob- činskih družbeno političnih organizacij Mimo tega so obiskali Aero ter si ogledali nekatere kulturne in zgodo- vinske spomenike Celja. V tej OTezi so obiskali tudi Muzej revolucije. Na vprašanje, kaj pričpkine od obiska v Celju, je pred- sednik občinske skup.ščine Savski venac, Jovo Miškovič, dejal: »čeprav smo tu šele kra- tek čas, moram povedati, da se počutimo nadvse prijetno. V moje osebno zadovoljstvo pa je, da sem v Celju kot predsednika občinske skup- ščine našel tov. Vrabičevo, ki jo poznam še iz časa NOB, iz krajev blizu Beogra- da. Od obiska pričakujemo predvsem to, da s3 cssbno seznanimo, da se pogovori- mo o delu, problem.ih, nači- nu reševa^nja posameznih vprašanj m da po vsem tem pripravimo pogoje za razvi- janje praktičn-ih medsebo.irdh' odnosov. To velja tako za obe občinski skupščini, poli- tične organizacije kot tudi za gospodarske organizaci- je.« NE POZABITE- DO 31. MARCA Celjska občinska skupšči- na je 1960. leta ustanovila sklad »Slavka Šlandra« za pospeševanje znanstvenega in umetniškega dela. Vtem ko je sklad prva leta nagra- jeval le izredne dosežke na pDdročju kulture in znano- sti, je že lani razširil svoje j območje na vsa področja družbene ustvarjalnosti. Za- to ni naključje, da so bili med lanskimi nagrajenci tu- di tovariši iz gospodarskih delovnih organizacij. V skladu z odlokom je ko- misija za nagrade »Slavka šlandra« že pred meseci ob- javila javni razpis Ker pa poteče rok za prijavo kandi- datov za podelitev tega naj- višjega občinskega družbene- ga priznanja, 31. marca, -a- bimo delo^-me kolektive in družbene organizacije, da še te dni razpravljajo o svojih pred^oiih m jih nravočasno posredujejo tajništvu komi- sije. Kot je znano, šlandrove nagrade vsako leto podelju- jejo na slavnostni seji celj- ske občinske skupščine 20. julija. CENE NA TRŽNICI Bistvenih razlik ta teden na trgu ni bilo, če izvzamemo astronomsko ceno solate, ki se je dvignila že na 8 dinar- jev pri privatnikih, pri za- družnem sektorju pa na 6,2 dinarja. Cena kislega zelja in repe je .sorazmerno stalna, kilo- gram repe in zelja stane 3 dinarje. Jajčka so pri privatnikih in v družbenem sektorju ena- ko draga, 0,60 din. Kilogram skute stane 8 din, smetana pa je po 20 din, su- he slive po 4 dinarje. Kilogram motovilca stane 20 dinarjev, ista je cena špi- nače. Čebulo lahko kupimo po 2 ali 2,40 dinarjev, česen po 10 ali 9 dinarjev, zelena in hren sta po 6 dinarje->^ zeleno zelje pa po 2,50 dinar- jev. Domači korenjček je po 3 dinarje, iz uvoza Po 7,80 dinarjev. Bilo je tudi nekaj pomladanskega cvetja, šopek po 1 dinar, lepi nageljni pa po 3 dinarje. PLENUM TURISTIČ- NEGA IN OLEPŠE- VALNEGA DRUŠTVA Drevi ob 19. bo v salonu hotela Celeia plenarna seja Olepševalnega in turistične- ga društva Celje, na kateri bodo govorili o turistična problematiki Celja, vzdrže- valnih delih na Starem gra- du ter razpisali letošnje tek- movanje za najlepše cvetli- VESELO PRAZNOVANJE Malo kateri praznik, ali iz- jemni praznični dan se v Rim- skih Toplicah praznuje tako veselo in polnoštevilno kot 8. marec. Dan žena. To je dokaz, da so pri nas ženske in to ne- koliko starejše, zelo družabne in vesele in je zanje enkratno srečanje v letu občutno pre- malo za njihovo veselo in družbe željno naravo. Tudi letos, kot že nekaj let nazaj, je tukajšnja SZDL organizira- la proslavo in zakusko s ple- som v prostorih Vojaškega zdravilišča, ki humano odpi- ra vrata organizacijam brez prostorov. Proslava, ki je bila predhodnica zabave in je bila v nedeljo, 7. marca ob treh popoldne, je vsebovaia p, recital Andreja Marinška,' slovom UPRLA SE JE f SKA. Nastopil je moški ski zbor pod vodstvoin genta Julija Gorica ter mladina. Vse navzoče j imenu SZDL pozdravil ^ predsednik Tine Prece, ' gram pa je povezala Bo \ Pavčnikova. Na zabavi j« veliko žensk tako mater mladenk, ki so bile dobr?) ' goščene in se zabavale ob jetni domači glasbi bt Tovornik. i Pri okrasitvi dvorane jem deleža programa se j kazala mladinska organiz ' v Rimskih TopUcah, ki tem začela realizirati ( vor o sodelovanju in po z drugimi organizacij an društvi. 4 KULTURNA SKUPNOST SE PRIPRAVLJA Iniciativni odbor pri ol ski skupščini v Laškem pripravil predlog začasi statuta kuitume skupnos; Vprašuje: Zdenka Stopar Odgo^/arja: dr. Erv.in Mejak Borci za severno mejo so pretekli teden imeli svoj obč- ni zbor. Nekdanji predsed- nik Mirko Roš je zaradi bo- lezni odstopil, sedanji pred- sednik pa še ni znan. V no- vo izvoljeni odbor so bili vo- ljeni v glavnem bivši odbor- niki. Borcev za severno mejo je iz celjske regije še precej, okoli sto štirideset. Znano je, da so zelo aktivni. O pro- blemih, ki jih tarejo, smo povpraer.li njihovega aktiv- nega člana dr. Ervina Meja- ka. Kako ste zadovoljni z obč- nim zborom? Sem zadovo- ljen, tako z rešitvijo P^epub- liškega izvršnega sveta in z določbami zakona, ki pode- ljujejo vsem, razen v malen- kostnih primerih, priznaval- nino vsem borcem za sever- no mejo. Priznavalnina zna- ša 600 ND in se redno izpla- čuje, razen te,ga dobi vsak borec še tri vozovnice, od katerih je ena brezplačna, dve pa 75 odst. Glede vozov- nic so bile izražene neke že- lje, kajne? Da, rečeno je bi- lo, da naj se namesto vozov- nic raje izplača denar, ker večina koriščencev zaradi starosti vozovnic ne more več koristiti. Tarejo borce za severno mejo še kakšni problemi? Lokala nimamo, smo gostje pri upokojencih. Ste na občnem zboru govo- rili o koroški manjšini? Več kot polovica časa smo posve- tili prav temu problemu. Re- ferat o tem je pripravil Pra- njo Roš, še podrobneje pa je referiral podpredsednik Re- publiškega društva borcev za severno mejo štandeker Pra- nj o. Sprejeli smo resolucijo, v kateri smo obsodili letoš- nje dogodke v VeUkovcu Jn prosili vodstvo, da izpolni določila mednarodne nogod- be. Manifestacije nemškutar- jev so bile ob letošnjem pra- znovanju plebiscita očitne. Ste bili osebno kaj prizadeti? Zelo, saj mi še danes ni vse- eno, kar smo leta 1919 izgu- bili. Ce greste na Koroško se čutite kot borec za njene pravice ogroženi? Vsakdo od borcev je ogrožen, zlasti v Velikovcu, ki je največje nemškutarsko središče. Vi- dite kakšno rešitev? Ko je govoril avstrijski deželni gla- var smo dobili zaupanje. Upamo, da se bo izpolnilo vsaj delček tistega kar je go- voril in da bo prenehalo pre- ganjanje Slovencev, naših bratov v zamejstvu. PRIMARIJ, DOKTOR ZVONIMIR ŠUŠTERŠIČ PREDAVAL NA DUNAJU Pred dnevi so bili na Dunaju v gosteh sloven- 1: skd zdravniki — urologi. Dvanajst slovenskih spe- cialistov je s tem vrnilo obisk avstrijskim kole- gom, ki so biili lani v Ce- lju, pa žal o tem ničesar nismo zapisali. Na Dunaju so bili slo- venski urologi deležni iz- redno toplega sprejem.a in gostoljubncsta, sprejem pa je zanje in za avstrij- ske kolege priredilo tudi jugoslovansko veleposla- ništvo na Dunaju. Zvečer 10. marca je bil v predavalnici duna j ske klinike »slovenski večer«, na katerem sta predavala profesor dr. Slavko Ra- kovec iz Ljubljane in pri- marij, doc. dr. Zvonimir Sušteršič iz Celja. Preda- vanji sta bili deležni ve- like pozornosti in pri- znanj o stopnji te vrste medicinske znanosti v Sloveniji. Slovenski urologi so z avstrijskimi kolegi skle- nili navezati še tesnejše '-in pogostejše stike. J. Kr ^og začasnega pj^slovnd- delo kulturne skupno po prvotni zamisli naj ' jrnela kulturna skupnost planov, končno pa so se jjjiili za 25 članov kultur- jjcupnosti. 2kiaj zbirajo de- ^ in ko bodo zbrani, ^slkiicali ustaiiovno skup- po kulturne skupnosti. PEVSKI ZBOR ,IVO ŠTRUC" Malo je ljudi v konjiški ^i, ki ne bi poiznali mo- ega pevskega zbora Ivo jiic. Ko zadoni iz štirinaj- ji grl lepa slovenska pesem, jisluhne vsak, ki ljubi lepo- in domačo zemljo, pevski zbor se je osnoval 66. leta ter je vseh pet let pod vodstvom l''ranca Rozma- na, ki ima za sabo že dolgo F>ot, saj je vodja pevskih zbo- rov od 1946. leta. »Pet jih je že bilo,« mi je povedal. »Od tega dva v Slovenskih Konji- cah, eden v Ločah, škofji va- si ter v Celju zbor »Svobode«. Sedaj vadimo dvakrat teden- sko in je delo precej težko, saj so vsi zaposleni ter niso iz istega kraja, kljub temu pa so vsi člani zelo požrtvovalni.« Pevski zbor »Ivo štruc« so- deluje na vseh proslavah, ob- činskih ter medobčinskih sre- čanjih. Kvaliteta F>etja iz leta v leto raste in kamorkoli pri- dejo, doživijo prisrčen spre- jem. Zbor se bo v bližnji pri- hodnosti še številčno okrepil z mladimi člani, tako da ni bojazni, da bi nehali s pet- jem. Zanimivost tega p>evske- ga zbora je, da so vanj vklju- čeni ljudje, ki se poleg E>etja ukvarjajo še s šjx>rtom. To- variš Rozman mi je povedal, da bo v kratkem postal vod- ja še enega pevskega zbora, ki se bo osnoval v Tepanju, pri Slovenskih Konjicah, člani pa bodo sami gasilci, kar bo v Sloveniji prava redkost. želimo jim mnogo uspehov! ZDENA PCDPEČAN KONCERT NA POLZELI v nedeljo bo pevski zbor Svobode Polzela in pevski zbor Ivana Cankarja iz Trna- ve pripravila na Polzeli v kino dvorani koncert narod- nih in umetnih pesmi. Pev- ski zbor iz Tabora bo s tem gostovanjem vrnil obisk pol- zelskemu zboru, ki je pred letom dni gostoval v Taboru, kjer so imeli podoben kon- cert. Pričetek bo ob 15. uri. Tav— STARI GREHI NA ŽALSKEM ODRU Po enoletnem preniur-j je dramska skupina KPD Svo- boda Žalec spet nastopila. Na študirali so delo Josipa štol fe, komedijo v treh dejanjih STARI GREHI. Premiera je bila v soboto, 27. februarja. Gledalci so si pred predstavo z zanimanjem ogledali nekaj razstavljenih fotografij, ki so prikazale de tajle iz najbolj uspešnih del, ki Jih je upnzorUa igralska skupina. Nato so polnoštevil- no zasedli dvorano in na kon- cu navdušeno zaploskali. Po dobno je bilo tudi na reprizi 28. februarja. V naslednjih tednik pa ho skupina napra- vila nekaj gostovanj. NEVENKA MATELIČ GASILCI SO ZBOROVALI Gasilsko društvo Ljubno ob Savinji je imelo v nedeljo, 7. marca letno konferenco. Na konferenci so pregledali dose- danje delo, ugotovili uspehe in probleme društva. Eno naj- težjih vprašanj je kadrovska struktura. Društvo nima mla- dega kadra ter tako sloni vsa aktivnost v glavnem na sta- rejših članih. Glavna težava pri mladih ljudeh v Ljubnem je v tem, da se jih večina vo- zi vsakodnevno na delo v ljubljanski Litostroj, v Titan v Kamniku in Gorenje v Ve- lenju. Tako so od doma po 12 ur in ne morejo sodelovati ^''n-tovoljnih društvih. Kljub tem težavtim. pa so si zastavili program dela za tekoče leto, v katrega so vne- sli tudi vzgojo mlajših vadi- teljev.' Volitev ni bilo, ker ima upravni odbor dvoletno mandatno dobo. Po končani konferenci so priredili manj- šo zakusko. P. O. 78 LETNA PLESALKA v veliko na.-dujfciije vseh prisotnih je na zabavi, ki jo je priredilo Prosvetno gasil- sko društvo iz Buč v počasti- tev dneva žena, otvorila ples 78-letna Marija škrbec. V Bučah si želijo še več takih prireditev, saj se vašča- ni radi spomnijo nazaj na ti- ste čase, ko so take in po- dobne prireditve bile pogo- ste. Prirejali so igre in z ve- seljem v njih igrali. Danes pa vlada tu kulturno mrtvilo. Nimajo prostorov, kjer bi se zbiraii, saj še go- stilne kjer se vaščani običaj- no zbirajo v Bučah ni. PREVELIK OSIP Komisija za idejna vpra- šanja pri občinskem komite- ju ZK v Vel*>nju bo te dni na razširjeni seji razprav- ljala o idejno političnih vprašanjih vzgoje in izobra- ževanja. Tudi v tej občini je izredno visok odstotek (okoli 40 odst.) otrok, ki ne dovršijo osmega razreda os- novne šole. Spričo tega ni čudno, če se ob tem sama po sebi pojavljajo vprašanja o krivcih za tako velik osip. -v- PRIDNO VADIJO Moški pevski zbor Velenje je že dlje časa zelo aktiven. Kajuliovci se \Tieto priprav- ljajo na celovečerni Koncert, ^ razen tega obisikujejo tudi nekatere odročne kraje. Ta- i ko so zapeli v skalah in Cir- | kovcih. Povsod so jih lepo sprejeli. i v I TEDEN DRAME IN KLUBSKIH VEČEROV Na seji sveta zveze kultur- no prosvetnih organizacij v Velenju se te dni pogovar- jajo o tednu drame in tednu klubskih večerov. Na to pri- reditev se pripravlja kar se- dem igralskih družin v obči- ni. Pričakujejo, da bo tudi teden klubskih večerov vsaj takšen kot je bil lani. Ta- krat je v Šoštanj skem hote- lu nastopilo šest recitacijskih in glasbenih skupin. Pravijo, da bo letošnja udeležba v^eč- ja- Teden drame in teden klubskih večerov bosta pri- hodnji mesec. -v- VIDELI SMO GA NA TV Prejšnij teden smo v te- levizijski oddaji Marje For- tičeve »Kalifornijska sre- čanja« imeli priliko videti in spremljati razgovor av- torice z našim znanstveni- kom, ki tam živi in dela že deset let dr. ing.* Zvon- kom Fazarincem. Zanimalo nas je, kako je naš znan- stvenik prišel v Ameriko in kako se je tam uvelja- vil, predvsem pa zato, ker je naše gore list — Celjan. Fazarinc Zvonko, izhaja iz stare celjske rodbine. Osnovno šolo in gimnazi- jo je obiskoval v Celju, nato pa je .študiral v Ljub- ljani na elektrotehniški fa- kulteti in tu tudi diplomi- ral. Po diplomi se je za- poslil v takratnih Komuni- kacijah. Ameriški profesor, ki je prišel na poslovne razgovore, je mlademu in- ženirju ponudil štipendijo tretje stopnje na stainford- ski univerzi, ki slovi po svojih strogih kriterijih in selekciji. Ing. Fazarinc je štipendijo sprejel in odpo- toval v .Ameriko. Na sta- Infordski univerzi je postal najprej magister, nato pa je še doktoriral. Pri razi- skavah je imel izredne možnosti, kar je krojilo njegovo odločitev, da osta- ne v Ameriki. Zaposlil se je v tovarni elektronskih aparatov v Hewlend Pa- cardu, kjer dela že tri le- ta. Pred tremi leti je prišel domov, v Slovenijo, v Ce- lje. Žal, le na obisk. Ko je spoznal, da so možnosti raziskovanja pri nas so- razmerno majhne, da viso- kokvalificirani kader pri nas skoraj nima možnosti razvoja, ga je raziskovalna strast odpeljala nazaj v Ameriko. Človek ne živi samo od kruha... Z. S. BUNKANJE ZA KRAJEVNO ČAST v številki vašega lista, ki je izšla 18. februarja je mojo pozornost pritegnil sestavek, ki ste mu dali naslov »Pustni mojster bunk«. Z zanimanjem sem brala zapis vašega sode- lavca, kateremu je na vsak način treba priznati, jia mu smisla za humor ne manjka. Prav nič ne dvo- mim, da se je ob tem se- stavku od srca nasmejalo precejšnje število bralcev Novega tednika, aikakor pa ne bi mogla reči, da bi lahko med nje prištevala vse tiste Frankolovčane, ki jim je znano, kdo je bil pri pretepu, ki ga je doletela takšna slava, res udeležen. Mislim, da bi se o tem moral natan.^neje informirati tudi tisti, ki je tako navdušeno pisal o boiju za pečenega pujska, kajti včasih se najde tu- di kdo, ki mu čast doma- čega kraja ni deveta bri- ga, gre pa tudi za to, da bi ljudje v naših časopisih dobivali točne informaci- je. Dragica .šibanc, Frankolovo TO IN ONO IZ ŠEMPETRA Prvi vtis človeka, ki pride v Šempeter, je, da žive ljudje ob glavni cesti Ljubljana—Maribor v stalni življenj- ski nevarnosti zaradi pravega divjanja vosmiikov skozi na- selje. Domačini se seveda hudujsjo, miličniki pa čestokrat prav tu postavijo svoje patrole. Pred nedavnim so imeli v Šempetru občani abor na katerem so sestavili program dela krajevne skupnosti, ki je ena najbolj aktivnih v žaJsk; občini in opozorili na vsakodnevne probleme. V razgovoru z ljudmi, se nam je nehote vsihl občutek, da so v Šem- petru izredno veliko naredili za razvoj turizma tako glede na rim-slje izkopanine kot na jamo Pekel, da pa so pri tem morda nekoliko zanemarili tiste majlme vsakodnevne probleme občanov. Pogovarjali smo se s petimi med njimi, povsem slu- čajno, say smo hoteli predstaviti, kaj menijo o svoijem kraju sami občani. Kaj jim je všeč, kaj jih moti in kaj bi si želeli, da bi bilo v prihodnjih letih še boljše. MILAN MARKO, mesar po- slovalnice Mesnine Šempe- ter: »Najprej potrebujemo boljšo mesnico, ker je sedanja premajhna. Verjetno jo bomo kmalu dobili. Rad bi videl, da bodo gospodinje čimbolj zadovoljne. Drugače menim, da je Šempeter lepo urejen in da se turizem dobro razvi- ja. Gostiln je dovolj, saj jih imamo na kratki relaciji se- dem. Le vozniki bi lahko malo bolj upoštevali omeji- tev hitrosti « POLDKA ROJNIK, gospo- dinja, Šempeter 35: »Stanu- jem v bloku ob cesti in si že- lim, da bi asfaltirali zemlji- šče pred našim in sosednjim blokam. Druga dva bloka že imata asfalt. Tako je okolica naših dveh hiš precej zane- marjena in voda s ceste se steka na naše dvorišče. Ka- dar za to prosimo, nikdar ni denarja. Poleg tega vedno stojijo pred bloki tovornja- ki, čeprav ie ba.ip -arerjove- dano " MARIJA KOVAČ, gospodi- nja, Šempeter 84: »Kot gospo- dinja menim, da imamo v Šempetru vse, kar potrebu- jemo, samo tako je kot pov- sod — denarja je malo. Me- snico bi lahko imeli malo večjo in končno bi že lahko asfaltirali cesto proti podje- tju I-iIP. Precej ljudi hodi peš po tej cesti. Drugače pa mi nikakor ne gre v račun, da moram plačati prispevek za mestno zemljišče.« MARIJA VELIGOVŠEK, Šempeter 112 a: »želim si lepšo mesnico in da bi bila odprta tudi popoldne, žalost- no je, da je okoH blokov ve- dno polno smeti. Baje bomo dobili novo šolo, samo ne vem kdaj. šola je sedaj ob prometni cesta in otroci so otroci. Bile so že težke pro- metne nesreče. Všeč bi mi bilo tudi, če bi v kinu vrteU malo boljše filme. Zdi se mi, da le niso vsi ljudje za kav- bojke. Prijetni so tudi dru- gačni filmi.« ANICA RAMSAK, uslužben- ka Aera Šempeter: »Rojena sam tu. Šempeter se je v zadnjih letih zelo raz^nl. Ose- bno me moti odnos krajevne organizacije Zveze borcev do nas borcev. Večkrat sem že kaj prosila, vendar nič. Ne- koč sem hodila na sestanke, sedaj ne maram več. Se to, mesnica bi bila lahko odpr- ta tudi pot>oldne in ne sa- mo dopoldne, ker je mnogo žensk v službi.« M. SENIČAR T VRABL V1ARTINU GALUFU IZ ŠTOR NE BO TRE- BA »ŽIVEMU V ZEMLJO«, KER SI JE S TATVINAMI PRISLUŽIL ZA 6 IN POL LET HRANE V - ZAPORU 37-letni IMiirtln daJuf iz stor, brezposelni kurjač, l{i je v zadnjih letih imel tia.jstahiejše hivališče v zaporih, je bil pred dnevi znjva obsojen. Tokrat ga je < btožnica bremenila 1.^ kaznivih dejanj. Po prihodu iz zapora v Stari Gradiški. je /nova zae« I z vlomi v raziie lokale. Zanimal se je predvsem //d ilenar v manjših blagajnah ... Zivljenj.ska pot Martina (ialufa je za navadnega občana nerazum- ljiva lialut, priden delavec v štor- ski železarni, se do svojega 32. le- ta starosti ni nikoli pregrešil xe2 zaivune. Nato je nenadoma pustil službo in se zaposlil diugje. 2e če/ nekaj mesecev .je znova zame- njaj zaposlitev, dokler ni živel le še od priložnostnega dela. ciiprav oče ene^a otroka, kate- rega mati je tragično izgubila živ- ljenje v Jurkloštru, .se C.alul več ni tiniiril, temveč je začel — kra- sti Ktnalu so ga odkrili in obso- dili. V zadnjih petih letih je pre- bil več časa v zaporih, kot na svo- boiii Lani, koncem avgusta je pre- stal zadnjo kazen v zaporu Stare Gradišče. V Celje se je vrnil z nekaj deset starih tisočakov, s ka- terimi si je kupil oblačila. Sodinkom je sicer trdil, da je iskal službo, vendar ga ni nihče hotel zaposliti, ker nekdanjih de- liUventov niliče rad ne zaposluje. Zato je že po dobrem tednu dni pi-vič vlomil v neki lokal. Torej v času, ko niti v najboljšem pri- meru še i'e bi mogel dobiti zai)ci- slilve. četudi ne bi bil dcliUvenl. Potem je z vlomi liadalje^al \e- likeniu senatu Okrožnega sodišča v C'.'lju je med razpravo in zago- vorom pripovedoval, da se je za vlome ponovno odločil, »ker živ v grob ni mogel . .«. \ arnostni organi so kmalu ugotovili, da jf vioniilec, ki je serijsko ponoči obiskoval razne lokale — isti. Bil je Cialuf. »Udaril sem vedno po polnoči.« je razlagal GaJuf. ko so ga soočali z dejstvi. Obtožen je bil namreč za vlom v lokal brežiške »Krke« na Čatežu, v samopostrežnico Lin- dek na Irankolovem. brežiško Ue- likateso in drugod. V eni saini no- či je vlomil liar v tri lokale m sicer v levški bife. v petrovško sa- mopostrežnico in v samopostrežni- co »Voglajna« v C<'lju. Kradel je predvsem »menjaliii« denar. Torej izkupiček, ki so ga uslužbenci puščali v predalih po zaključku dela ali pa denar, ki so ga spravljali v manjše blagajne. Velikih blagajn se Galuf ni lote- val, ker jim ni bil kos. »Kačunal sem na manjše vsote, ki so mi la. dan, dva zadoščale,« je izjavljal obloženi Martin Galut. Pri vlomu v samopostrežno trgo- vino na Dobrni pa je prišel kar do -1500 din. Poleg denarja je od- našal jestvine in pijačo. Sodni senat Okrožnega sodišča Je pri odločitvi o kazni upošteva) obtežilno okoliščino, da po ugo- tovitvah dosedanje kazni niso pri obtožencu imele zaželenega učinka. Menili so, da gre za osebo, katere volja po socializaciji ni dovolj ve- lika, saj je že po nekaj dneh po prestajanju zadnje kazni, zopet za- čel krasti. Obsodili so ga na 6 i« pol let zapora. Obsojencev zagovornik, ki ga je zagovarjal po uradni dolžnosti, se je na izrečeno kazen pritožil. Ob- sojeni Galuf namreč meni. da .je kazen prevelika, saj mu pri večini vlomov ni uspelo priti do večjih vsot denarja. -^r ZABODEN V TREBUH v ponedeljek zvečer so v celjsko bolnišnico pripeljali ALOJZA SIVKO, starega ' 53 let, doma iz Lesniča pri Koz- jem. Bil je zaboden v tre- buh. Prve preiskave so poka- zale, da ima težje poškodbe, sa.i sta poškodovana želodec in jetra. Ob zaključku redacije še nismo iz^^edeli, kaj je bil vzrok nesrečnega dogodka, saj je bdi Sivka precej časa v takšnem stanju, da ni bilo mogoče govoriti z njim. Vili .Semec in .\lbin Ha.jd- nik umrla pod kolesi vlaka Nesreče na železnišk; pro- gi se praviloma končajo naj- bolj tragično. Tako pri avto- mobilih, ki zapeljejo mimo zapornic ali na nezavarovan prehod kot tam, kjer se sre- čata pešec in lokomotiva. V zadnjih dneh smo imel; dva takšna nesrečna dogodka. Skupina pešcev, med kate- rimi je bil ttidi 51-letni VILI SEMEC iz Krškega se je po- noči vračal ;z gostilne proti domu. Prišli so do železni- škega prehoda v Krškem, kjer so bile zapornice spu- ščene. Zaustavili so se. Se- mec pa je hotel na vsak na- čin nadaljevati pot. Obšel je zapornice in hotel proti ti- rom. V tem trenutku so znanci opazili vlak iz Zagreba, ki se je bližal po progi. Skočili so in odstranili Semca s pro- ge. Kljub intervenciji se jim je Semec iztrgal in pohitel med tire. Prišel je pod kole- sa brzega vlaka. Bil je mrtev na kraju ne- sreče. 55-letni ALBIN HAJDNIK i!Z Spodnjih Laž se je odpra- vil v službo, tako, kot že leta in leta prej, Progovni dela- vec, sicer nekol^ko naglušen, je hotel proti postaji Lipo- glav, kjer je v službi. Hodu je po levem tiru. Verjetno je hotel prečkati progo in pri tem preslišal vlak, ki je vo- zil po levem tiru. Prav tako kot Semec je b. l mrtev na kraju nesreče Vlak ga je zbil ob nasip. M. SENIČAR V sobuto popoldne so naš- li ob cesti Celje—Laško v Trcmarjih mrtvega 62-letnega KARLA BREG ARJA, social- nega podpiranca s Tremarij. Nekaj ur pred tem je Bre- gar hodil sem ter tja po ce- sti in zaustavljal motorna vozila ter s palico, ki jo je imel v rokah, razbijal po njih. Baje se je eden od voz- nikov precej razburil in sunil s ceste. Breger je kljuu temu še naprej kolovrati! po cesti, dokler ga ni spravil s ceste eden izmed domači- nov. Kasneje je Bregar na poti domov omahnil in se skotalil s poti. Vsi, ki so ga videli, so bili prepričani, da je vinjen in so ga pustili pn miru. ZASILNI PRISTANEK Marsikoga, še najbolj pa tiste, ki so tesno vezani s svojim poklicem ali hobi- jem na celjsko letališče, je presenetila vest, da je v Lev- cu pristalo športno letalo last Aerokluba Celovec. Ra- zimiljivo je, da so med ljud- mi krožile najrazličnejše go- vorice. Resnica je povsem enostavna. MIROSLAV OMERZA in FRANC KERK, oba iz Kra- nja, sta si izposodila šport- no letalo v Celovcu kot na- vdušena letalca, zato ker je cena mnogo manjša kot pri nas. Omerza in Kerk sta odie-. tela proti Brniku, ki je tudi najbližji njunemu kraju, ven- dar jima na osrednjem ali edinem slovenskem letališču niso dovolili pristanka zaradi slabega vremena. Tako sta obrnila proti Celju in prista- la v Levcu. V času, ko to poročamo, torej ob zaključku redakcije, je športno letalo še vedno v Levcu in tudi ljudje, ki so stalno na letališču, ne vedo kaj bi z njim. , M, Seničar KNJIŽNICA V NOVE PROSTORE Na občinski skupščini v Laškem so se dokočno odlo- čila, da dodelijo občinski knji- žnici nove prostore v novem Doslovno stanovanjskem ob- jektu. V občinskem proraču- nu za kulturno dejavnost, oz. v novo ustanovljeni kulturni skupnosti so največ sredstev dodelili prav knjižnici, ki bo po dolgoletnem životarjenju tako polno zaživela. Plin. ogljikov monoksid je v zadnjem času povzročil med ljudmi na širokem celj- skem področju precej žrtev. Kljub stalnim opozorilom tako dnevnih kot tedenskih časopisov ljudje še vedno ostajajo v avtomobilih, ki imajo vključen motor. Zadnji primer v Krškem je zelo poučen in k sreči se ni končal tako tragično, kot smo navajeni. PETER VA- LENCEK se je v zgodnjih jutranjih urah pripeljal v Krško in parkiral avtomobil Zastava 750 na dvorišču stav- be na Ulici kraških žrtev. Utrujen je zaspal. K sreči so ga našli doma- čina in ga nezavestnega pre- peljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je zastrvipil z ogljikovim monoksidom. Le pravočasni intervenciji zdravnikov gre zahvala, da je Valenčak danes izven živ- ljenjske nevarnosti. KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEK PRI ČISTILNICI „ELEGANT" • KAJ SE DOGAJA Z VAŠO OBLEKO PRI KEMIČNEM ČIŠČENJU? m PO ŠESTIH MESECIH NOŠENJA NA SONČNI SVETLOBI SE VREDNOST IN TRDNOST BLAGA ZMANJŠA ZA 50% • PO KE- MIČNEM ČIŠČENJU JE BILA OBLEKA IZSUŠENA IN ZELO OB- ČUTLJIVA ZA PRAH m KAKO MORA DELATI DOBRA KEMIČNA ČISTILNICA! # PRED DNEVI SMO IZVEDELI, DA SO V KEMIČNI ČISTILNICI »ELEGANT« V CELJU UVEDLI NOV, DODATEN PO- STOPEK OB ČIŠČENJU OBLAČIL. OBISKALI SMO ČISTILNICO IN IZVEDELI ZA ZANIMIVE PODATKE Znano je, da vedno hitrejši tempo življenja in pa preza- poslenost žena, povzroča ved no večji pritisk na kemične čistilnice, ki pa največkrat ne skrbijo dovolj, da bi se so- dobno opremile in poskrbele Za učinkovite tehnološke po- stopke kemičnega čiščenja. No, kemični čistilnici ELE- GANT tega najbrž ne bi mo- gli očitati. Prav zadnji čas so nabavili enega najmodernej- ših strojev, čeprav ne bi mo- gli reči, da so ostali čistilni stroji zastareli. Hkrati delajo z najnovejšimi kemičnimi pre- parati. Pri tem velja pred- vsem omeniti, da pri čiščenju dodajajo obleki potrebno na- ravno maSčobo, ki jo kemika- lije sicer izsušijo. Gotovo ste že opazili, da je bila kdaj va- ša obleka suha, da je blago iz- gubilo na prožnosti in se ga je prah zelo oprijemal, ko ste obleko prinesli iz čistilnice. Z dodajanjem maščobe v dolo- čeni fazi čiščenja, so v kemič- ni čistilnici ELEGANT to ne- všečnost odpravili. Zanimivo in koristno je tudi vedeti, kaj vse vpliva na trpežnost in izgled naših oblačil. Stro- kovnjaki so ugotovili, da se zmanjša trpežnost tekstilnih materialov ob vplivu sončne svetlobe, kar za 50 odst., če na primer nosimo plašč šest mesecev po pet ur dnevno na soncu. Tu je treba dodati, da vpliva na blago tudi me- stni zrak ki je poln prahu, raznih plinov saj in oksidov v industrijskih območjih. Ve- deti je treba, da deluje vsak delček prahu, ki se vtre v tkanino, kot ostro rezilo. Do- dajamo še ugotovitev stro- kovnjakov: redno čiščena gar- deroba traja ravno trikrat dlje kot nevzdrževana. V kemični čistilnici ELE- GANT so seznanjeni z najso- dobnejšimi tehnološkimi po- stopki, ki jih uporabljajo v evropskih državah pri kemič- nem čiščenju in vzdrževanju garderobe. Hkrati pa je tre- ba opozoriti, da ni vedno či- stilnica kriva če na očiščeni obleki opazimo poškodbe, ki jih prej nismo opazili. Pri či- ščenje tekstila se srečujejo z vrsto raznih problemov, ki so odraz tehnološke izdelave oblačila, od izdelave blaga, to je, od predenja, tkanja, bar- vanja, oplemenitenja tkanine in končno od konfekcijskega ali krojaškega načina dela. Posebno vidne so po kemič- nem čiščenju odrgnine ali na- trgana mesta na tkanini, ki nastanejo pri nošenju ali, če jih poškodujemo, ne da bi opazili. Poškodbe so še poseb- no vidne ob kemičnem vplivu na tkanino tam kjer pride tkanina v direkten stik s ko- žo. To je na rokavih, ob žepih in ovratniku. Ko takšno obla- čilo očistijo, opazimo, da je blago bodisi spremenilo bar- vo, oziroma zbledelo in da je sama tkanina na teh mestih poškodovana. Razumljivo je, da .se takim nevšečnostim lahko izognemo, če damo garderobo v čiščenje preden je premočno umazana in zamaščena. Od tega imamo dvojno korist. Obleka bo po čiščenju kot nova in če sme- mo verjeti kemičnim labora- torijskim analizam, nosili jo bomo trikrat dlje kot bi jo sicer. ELEGANTOVA čistilnica je eden najmodarneje opremlje- nih obratov vendar se je iz- kazalo, da bi kmalu ne mogli več zadovoljiti potrebam, še- le z novim nemškim strojem firme B6we so povečali zmog- ljivost in hkrati raznovrst- nost čiščenja. Stroj ima ka- paciteto 30 kg tekstila na uro, opremljen je z najmodernej- šo avtomatiko in kar je naj- važnejše, dela na dvanajstih programih, ki so prilagojeni čiščenju vseh vrst tekstilov, od volne, svile in pletenin, do najobčutljivejših sintetič- nih mešanic. Vso očiščeno garderobo likajo z moderni- mi parnimi napravami. Poleg tega razpolagajo z novim im- pregnacijskim sredstvom, ki da vsem vrstam balonskih plaščev sto odstotno obstoj- nost proti premakanju dežja. Zaradi povečane kapacitete lahko sedaj očistijo obleko v treh do štirih dneh. V naj- krajšem času Pa čistijo, ra- zen krzna in usnjenih oblačil, vse vrste preprog, če niso tež- je od dvanajst kilogramov. Prav tako pa tudi zavese in odeje. V bližnji prihodnosti bodo organizirali demonstracijsko čiščenje. Dneve določene za to bodo objavili in vsakdo, kogar zanima, kaj se dogaja z nje- govo obleko pri čiščenju v ELEGANTOVI čistilnici, si bo lahko c^ledal celoten posto- pek čiščenja. Ob tej priložno- sti bodo stranke dobile tudi vsa želena pojasnila in nasve- te. V čistilnici pa bodo hkrati upoštevali vse posebne želje in prip>ombe strank. A. K. 21 marec 20 apri Načrti vam bodo spodleteli, vendar ne vrzite puške v ko- ruzo. Ob koncu tedna vas bo nekdo lepo presenetil. 21 april 20 maj Uspeh, ki ga boste do.ssgli, vam bo dal novo spodbudo. Morali boste plačati nekaj da/vka na svojo brezbrJžno.st. 21 maj 21 juniL Spoprijeli se boste s proble- mom, za katerega ste mislili, da je rešen. V poklicnem delu ne boste zadovoljni. 22 junij 22 julij Nekdo vas bo prosil za uslu- go, od katere si lahko obe- tate koristi. Vaš položaj bo zelo zamotan in neia.sen. 23 julij 23 avgust Imeli boste priložnost, da se izkažete, vendar ne odpri- te nepravih kart. V ljubezni pričakujte spremembe. 24 avgust 23 sept Nekdo v vaši bližini vam bo nenadoma postal zanimiv. Raje dvakrat premislite vsa- kršno odločitev. 24 sept. 23 okt. Spremembe v službenem okolju vas bodo zelo zapo- slile. Obeta se vam tudi mož- nost, da si finančno opomo- rete. 24 okt. 22 nov S prijateljem boste imeli nekaj težav. V denarnih za- devah vam ne bi škodila večja previdnost. 23 nov. 21 dec. Prihodnji dnevi bodo čustve- no zelo razgibani. Ne predaj- te se preveč občutkom, am- pak delajte vse z glavo. 22. dec. 20 jan. Odkrili ste malo prevaro, kar pa vam ne bo šlo do živega. Obstoji nevarnost, da zgreši- te svoj cilj. 21. jan. 18 febr. človek, za katerega ste ogre- ti, ne zasluži vaše naklonje. nosti. Kte bi vam škodilo, če bi bili nekoliko bolj realisti- čni. 19 tebr. 20 marec Stojite pred odločitvijo, ven- dar vam svojega položaja ni treba dramatizirati. V sobo- to vam bo marsikaj jasneje. AMERIKA, KJE JE 1 VOJA ČAST?, VPRAŠANJE: Ste kdaj doživeli, kako so zasliševali : jetnike? WORRELL: Videl sem, kako so zvezali ranjeno Viet- ; amko in kako so jo nato neki narednik in vojaki prete- - ali. videl sem mučenje z vodo, pri katerem ujetniku: imašijo usta z mokro nogavico in mu vlivajo vodo skozi . os. Videl sem, kako so nekega ujetnika slekli, mu na j rbtu avezali reke in na njem preizkušali poljski telefon, j 'aic telefon ima dve žici. Z eno žico so prebodli jezik \ jetnika, drugo žico pa so mu nataknili na spolni ud ] btem so vrteli poljski telefon, on pa je vpil; vsi okoli ; toječi so se med tem zabavali, Nekaj so ga vprašali. \ ^vrml je, da ne ve nič, nato pa so telefon še hitreje vr- ] ili. Tudi neki štabni narednik mairincev je postavljal | prašanja. Taiko je šlo kar naprej. Ujetnik je krvavel iz \ in vp^. njegov ud pa je narastel na dvojno veli- ; mo in prav tako krvavel. Ko sem nasprotoval, so mi gio- ; orili, kako so bili ubiti njUiovi prijatelji in me vprašali: \ ^ imaš rad tega gooka?« J JE POVEDAL PETER NORMAN MARTINSEN IZ ^LIFORNIJE j MARTINSEN: zasliševanje je bilo v nekem zaprtem [ ^toru, da ne bi drugi kar naprej vstopali in motili. To jel ^0 praktičen domisiek. Ce ne vtikaš glave v šotor, eno- *^vno p.ač ne veš, kaj se tam dogaja. Vseeno pa se sliši : 'darce pesti, ki padajo po telesu. Tisti ujetr.ik je ven'> ' i^sr zatrjeval, da je stotnik. Priznal je tudi, da je bil na = ^ področju vojaški zgodovinar. Odklonil pa je, da bi ; ^rkoli povedal ... in zato sta bila ^'išji vodnik Martin ; earce, ki je bil pristojen za zasliševanje, in Cliarles ] '^^ker, tudi zasliševalni oficir, sklenila ... : VPRAŠANJE: Kakšen čin ste imeli vi takrat? ] M/VRTINSEN: Bil sem narednik. Višji vodnik Pearce j Ip bil za en čin višji. Začeli ste torej ujetnika spraševati, i sem jest. Ko sem se vrnil, je poročnik Crocker zatika! | 'jeinijcu bambusove trske pod nohte. i VPRAŠANJE: Kje je bil ujetnik? ; MARTINSEN: Mož je sedel v šotoru privezan na stol. j "^U smo kovinske zložljive stole, ki so sodili k zasliše- ] '^nl opremi. Bil je torej prive7.ari na stol, eno roko pa [ i^el privezano na mizo. Z žico vojaškega telefona. Take < ■'^s smo imeli ogromne količine, uporabljali pa smo jo za \ iiiogoče. Roko so mu plosko privezali na mizo in niu ] "■ikaLi bambusove trske pod nohte. Hkrati je višjd nared- j Pearce zvezal možu ušesa s telefonskimi žicami in ga \ ''ičii na ta način . .. Kmalu zatem je naš povelj)iik po- poročnika Crockerja, ker je bil ujetniku zatikal , j^busove trske polagai električne telefonske i na ušesa. Naslednjega dne sem bil priča, ko so mu-- ^ i^eko 16-letno delUe, kateri so prav tako privezali na ; električne telefonske žice. ' VPRAŠANJE: Ste to sami videli? \ N^IARTINSEN: Da, videl sem. To le brezkončno mu-' * •.. Počenjaš lahjso skoraj vse, kar hočeš. Samo no; benih sledi ne smeš puswti z^ sabo. In potem seveda lah- ko ieaavljaš, da je ujetnik hotel pobegniti.. Imeli smo kakšnih 50 do 60 formalnih zasliševanj. In skoraj pri vseh smo uporabljali silo, celo pri ženskah. VPRAŠANJE: 50 do 60 zasliševanj — v kolikšnem ča- su? MARTINSEN: V kakšnih 8 ali 9 dnevih . . . MUČENJE, DA UJETNIK SPREGOVORI Joseph Grant iz Illinoisa je odvetniku povedal, kako so ujetnike prisiljevali, da bi govorih. Dejal je: GRANT: To so delali z bambusovimi trskami, ali pa so ujetnika trdno zvezali in razbelili dong, vietnamski ko- vanec, ki je veUk kot ameriški kovanec za 5 centov. Tak razbeljeni kovanec so mu nato pritisnili na koiuico prstov. VPRAŠANJE: Kakšne druge metode st£ še opa7,ovali? GRANT: Uje:tnika so privezali in mu upognili glavo k nogam in spet nazaj, hkratd Pa so ga grdo obdelovali še z nožem. VPRAŠANJE: Ali so ujetnika urezali? GRANT: Zabadali so ga? VPRAŠANJE: Globoko? GRANT: Kakšen poltretji centimeter. VPRAŠANJE: Ali ste morda videli tudi kakšne druge metode? GRANT: Nekoč sem videl nekega Vietnamca. Ne vem, ali je bil sumljiv ali kaj je bilo z njim. Bil je privezan z verigo in je visel iz helikopterja. VPRAŠ.^NJE: Na katerem delu telesa je bUa veriga pritrjena? GRANT: Okoli njegove noge . . . VPRAŠAI-TJE: In kako visoko je letel helikopter? GRANT: 300 metrov. VPRAŠANJE: In kako daleč pod helikopterjem je vise; tisrj mož? GRANT: Rekel bi, da je bilo tri ali štiri metre. S tal je vsaj tako izgledalo . . . VPRAŠANJE: Ali ste kdajkoli videli kaj podobnega kot pokol v My Laiu? GRANT: Ne v tolikšnem obsegu. Doživel sem nekaj manjšega v Vu Dopu. Vsakdo, ki je bdi le podoben Vi- etnamcu, je bil ustreljen. Prvi konjeniški polk je bil na drugi sitrani, oddaljen od nas kakšnUi 15 minut. VPRAŠANJE: S čim so vdrli? S kakšnim orožjem? GRANT: Pristali so s helikopterji, da s helikopterji. VPRAŠANJE: Od katere strani so prišli? GRANT: Z juga. Z juga so obstreljevali vas. Vaščani So bežali potem proti vzliodu — z dvignjenimi rokami. VPRAŠANJE: Bežali so dvignjenih rok proti vam? GRANT Da . . . VPRAŠANJE: Koliko jih je zašlo v vai>o enoto? GRANT: Kakih 75. VPRAŠANJE: Kakšni ljudije so bili U>'' GRANT: Vietnamski civilisti. VPRAŠANJE: In kaj se je z njima zgodilo? GRANT: Ustrelili so jih, pobili. VPRAŠANJE: Miože, žene in odroke? GRANT: Da. Zvečine ženske; kališruh 15 moških in približno 50 ali 70 žensk. VPRAŠANJE: Kdaj je bilo tu? GRANT: Prav pred božičem (1967), če se ne motim. VPRAŠANJE: In kaj se je zgodilo z vasjo? GRANT: Bila je požgana. VPRAŠANJE: S čim? GRANT: Z bencinom, vžigalniki, z vsem mogočim, i vžigalicami. VPRAŠANJE: Ks^ se je zgodilo s truph? GRANT: I/riopali so jamo in zmetali vanjo trupla. Potem so nasuli v jamo apna, zaradi kosti, mislim. Na- zadnje so vse polili z bencinom in trupla zažgali. VPRAŠANJE: Kako ste takšno jamo izkopali? GRANT: Na našem položaju je bil tudi prvi inženi- rijski bataljon. Poklicali smo jih. Prišli so z buldožerjem ter izkopali z njim jam,o za trupla. VPRAŠANJE: Kako so laliko privlekli buldožer iz tabora skozi džunglo? GRANT: S helikopterjem znamke »chinook«. Z njim hthko pripelješ buldožer. VPRAŠANJE: In kdo je poslal buldožer. Menim, kdo je dal ustrezna povelja? GRANT: Za to je bil pristojen poveljujoči komandant bataljona ali kak drug višji oficir. VPRAŠANJE; Buldožer so torej pripeljali posebej za to, da bi izkopal jamo? GRANT: Da . . . VPRAŠANJE: V kolikih vaseh ste videli podobne stvari? GRANT- Še v dveh drugih . . . OTROCI PRIPADAJO VOJNI . . VPRAŠANJE: Ali je bilo kaj narejeneea, da bi vietnam- .'^ke otroke obvarovali vojne? CiRAI>JT: To ni mogoče. Otroci pripadajo vojni. V pr- vem tednu, ko pridemo v tujo deželo, te še šolajo — se- dem dni. Imeli smo osem ali devet učiteljev. Poučili so nas o vsem. V tem pouku so nas tudi opozorili, da imajo lahko otroci pri sebi skrito kakšno razstrelivo ali orožje, da se nam bodo skuSali približati in nas hoteli ubiti. Otroci so lahko pravo potujoče skladišča razstreliva. VPRAŠANJE: In kaj naj bi proti temu storili? • GRANT: No, proti koncu našega pouka smo bili po- vsem nezaupljivi do vsakega otroka, ki se nam je pri- bližal. Najprej naj bi jih odganjaU; če pa so prišli kljub temu 'bližje, naj bi nanje streljali. Včasih so naš.i možje otroke enostavno kar počili. VPRAŠANJE: Ali ste to sami videli? GRANT- Da. VPRAŠANJE: Več kot enkrat? GRANT: Najmanj štirikrat. VPRAŠANJE: Ali so imeh ti štirje otroci pri sebi stre- livo ali orožje? GRANT: Ne, ti štirje ne . .. VPRAŠANJE: Ali so vas iz vojske odpustili nekazno- vanega? GRANT: Da. JNadaijevanje prihodrvjiC Zaradi dolgotrajne in hu- de zime v severnem delu Sovjetske zveze je nekaj mi- lijonov divjih zajcev pridrlo na )ug dežele, kjer iščejo hrano in pri tem povzročajo veliko škodo rastlinstvu. Ob- lasti še ne vedo, kako bi se ubranile nadloge, i »Na to priznanje sem bolj ponosen kot na polet na Lu- no.« je dc]al te dni ameriški vesoljec Alan Shepard, ko so ga pohvalili za uspehe pri igranju baseballa. »Ogibam se zdravnikov. To so lakomni ljudje. Ze samo njihov pogled me naredi bol- no. Uživam presno hrano, to je vse,« je izjavila film- ska igralka Gloria Sivanson, 71. ko so vprašali, kako ji je uspelo ohraniti mladost- ni videz. Znanstveniki z ameriške u- niverze Ohio so ugotovili, da je vzrok za pogost glavobol pri ljudeh, ki so stari več kot 40 let — v očalah. Ti- sti namreč, ki nosijo dva ali tri žariščna očala (naočnike z različnimi stekli v enem okvirju), morajo pri večur- nem gledanju TV glavo skla- njati naprej zaradi česar pride do napetosti mišic in draženja živcev v tilniku. Torej ne glejte TV s takimi naočniki ,temveč si natakni- te tedaj navadna daljnovidna očala, svetujejo znanstveniki. Leta 1978 ali 1979 utegne priii na področju Tokia zo- pet do katastrofalnega potre- sa, opozarjajo japonski znan- stveniki .Njihovo opozorilo (ni prvo, o čemer smo že poročali) so sedaj vzeli na moč resno, saj so oblasti pripravile evakuacijske načr- te. Ti jjredvidevajo med dru- gim angažiranje okoli 60.000 prostovoljcev, 400 letal in he- likopterjev ter 340 ladij, s katerimi naj bi pomagali prebivalcem. Ker ni izpolnjeval zakon- skih želja svoje 39-letne so- proge, je neka italijanska sodnica obsodila moža na enomesečno zaporno kazen (vendar pogojno). To je pr- vi primer, da so za kaj ta- kega pri naših sosedih sodno kaznovali moža, medtem ko je bilo doslej podobno kaz- novanih že nekaj žena. V neki provincijski kliniki nedaleč od filipinskega glav- nega mesta Manile so zdrav- ?iiki te dni izvedli zelo ne- navadno operacijo. Nekega 37-letnega moškega so nam- reč rešili »dvojčkov«. To po- meni, da so kirurgi odstra- nili iz njegovega spodnjega dela telesa 4i^e skoraj pet kilogramov težki gmoti tkiva. V teh gmotah so bile roke, noge, prsti z nohti, lasje in drugi človeški organi. To so označili kot »teratom«, neke vrste bulo, ki je sestavljena iz tkiva različnih organov. Nastane, če te je pri več za- metkih v materinem telesu popolnoma razvil samo en otrok, ostali pa so se izob- likovali v njegovem telesu. Kaj takega nastane razmero- ma pogosto pri ženskah, ze- lo redko pa pri moških. Kanadska vlada se je kljub številnim protestom odločila, da bo letos doi^olila odstrel 245.000 tjulnjev. Lani jih je dovolila odstreliti 300.000; le- tos pa so število znižali zato, ker se bojijo, da ne bi iz- trebili teh živali; katerih krzno je zelo dragoceno in gre dobro v denar. Pridelajrno več koruze! - Tekmovanja pfj lagajati krajevnim razmeram - Med te^ movaice pritegniti kar največ kmetovaicei Pred pomladansko setvijo je spet slišati pobude, naj bi kmetovalci pridelali ueč koruze kot v minulih letih. Zlasti zdaj, ko je tako draga. To je možno na dva načina: 2 njo zasejati več polj in zvečati hektarski pridelek. Take pobude so prišle od republiških organov in usta- nov^ na podeželju pa ie čutiti dovolj podjetnosti. ^ do šle mimo mnogih fcmei valcev, čeprav ima kor^ nenavadno visoko ceno' Leta 1967 je bilo v piuj^ občim veliko tekmovati med ptidelovalci koriu.e. i slednje leto je kmetijski j štitut Slovenije želel rožji, ti podobno tekmovanje , vso Slovenijo. Pa m hi pravega uspeha. Celo v pk ski občim se je število t, moialcev zinanjšalo. »Zakaj tn tekmoval, ko nagrade dobi le nekaj n boljših?! Med tiste se ne 6( mogel preriniti,« je me kmet Tla Ptujskem polju. »Mi ne moremo tekmot s kmeti na Ptujskem poi in v Pomurju, saj so "7j/io polja veliko boljša,« je de kmet na Dolenjskem. Našteli bi Lahko še vek tehtnih opravičil kmetov, ne morejo ali ne marajo b movati. Toda ob drugačni ganuaciji, pniagodljivejši ustreznejši, bi večina opre cil odpadla. Prvi zmagovalec med i movalci, ki doseže liekiar pridelek koruze, dobi za grado npr. 1000 kg gnojil to je že oisuka nagrada drugi 500 kg, peti alt 10. vet nagrad običajno ni — 100 kg gnojil ali kaj druge kar ima približrio em vrednost. V trgovini je tn plačati Za 1000 kg gnojil i rog 500 dm — toliko pa mogoče dobiti za 500 kg ruze, prodane po zmerni ni, ne po sedanji najvišji. Nekateri dosedanji teku valci so pridelek koruze p vojili. Na Ptujskem polju pridelati namesto 30 stol na hektar po 60 ali še i Ali 3000 kg dodatne kom ni veliko večja nagrada ^ nekaj sto kg gnojil, čep je zanjo bilo treba poroi nekaj dodatnega dela in ffi jila? O takih nagradah pa le redki menijo s kmeti. Republiško tekmovanje dovolj spodbudno zaradi " ličnih naravnih razmer, i kaj ne bi tekmovali po oi nah ali celo po posamez krajih? Pri takih tekmo njih res ne bi bilo dot sredstev za večje nagra Toda ali gmotnih nagrad bi mogli zamenjati s priz nji in odlikovanji, za ^'o^ ne bi bilo treba veliko narja. mnogim kmetom bi vzlic temu veliko po' nila. Najpomembnejša nagn slehernemu tekmovalcu bi bil zvečani prideleji javno priznanje, čes ta zna. Pri takem tekmoval ki naj bi bilo posebna o ka kmetijske pospeševc službe, bi ob zvečanem f tarskem pridelku lahko zadovoljni tudi tisti km valci, ki bi bili na sret tekmovalne lestvice. 1 pri njih bi bilo treba ' tavljati, koliko več so lali kot prejšnja leta, in s pohvalami še spodbuja^ Nekatere kmetijske org zacije, npr. kmetijska zdi ga Metlika, uvajajo razl^ tekmovanja med tekmov< kot pri prireji mleka, V lovanju vina, pšenice in ' gem. V taka tekmovanja bi bilo treba vključevati največ kmetov, ne le tiste ze vnaprej pričakujejo izmed nagrad. Spreme- pri nagrajevanju lahko spevajo tudi k razširja kroga tekmovalceti. Jože P' ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED čeprav smo minuli teden prav na tem mestu napisali — ko smo se uvodoma do- taknili priprav za USTAVNE SPREMEMBE oziroma pri- prav v zvezi z osnutkom us- tavnih amandmajev — da se v podrobnosti ne bomo spu- ščali, saj so ]ih tekoče ome- njala prav vsa naša javna občila, pa vendar tudi to- krat ne moremo prezreti prav iste osrednje teme. Drži namreč, da so široko razvejane priprave v zvezi z bližnjo spremembo naše us- tave tako celovito zajele prav vse plasti našega družbeno političnega dogajanja, da so — in bodo nedvomno še tudi v prihodnje tja do konca ma- ja — prav gotovo deležne os- rednje pozornosti vseh naših političnih in drugih javnih činiteliev. Zategadelj je, kaj- pak, povsem prav, da jim tudi mi posvetimo kar naj- večjo pozornost — da doga- janju v zvezi z ustavnimi spremembami damo, skratka, tudi v tem povzetku za naše bralce kar največ možnega poudarka. Predsedstvo in izvršni od- bor republiške konference SZDL Slovenije sta na skup- ni seji ta ponedeljek že ob- ravnavala naloge socialistič- ne zveze ob JAVNI RAZ- PRAVI o spremembah usta- ve; te naloge ne bodo majh- ne, če sploh ne poudarimo, kako pomembne bodo hkrati — saj je SZDL, kot znano, nosilka javne razprave o us- tavnih spremembah, ki naj bo, kot pričakujemo, zares široko in demokratično or- ganizirana razprava. Iv cilj te razprave? S tem. ko nuj bt javna razprava prek SZDL oziroma prek njene organizirane akcije dosegla prav slehernega našega obča- na, skušamo doseči, da bo ta razprava dejansko omogo- čila PLEBISCITARNI SPRE- JEM predlaganih (oziroma najustreznejših j ustavnih sprememb. Ni odveč, da že sedaj po- udarimo, kakšna naj bo zato- rej angažiranost razpravljav- cev-občanov v tej razpravi, ki je tako rekoč pred nami. Vsekakor se bomo v razpra- vah po terenu — v razpra- vah, ki se bodo nanašale na predvidene ustavne spremem- be, bodo pa ob tem gotovo odprle celo kopico več ali manj načelnih vprašanj iz prakse — morali paziti ne- varnosti, da pri tem ne bo- mo zašli prek roba resnič- no pomembnih in TEMELJ- NIH VPRAŠANJ. Morah bomo, skratka, po- globljeno razpravljati in raz- mišljati o tem, kakšen po- ložaj bo imel — po predvi- denih ustavnih spremembah — naš delovni človek v zve- zi s presežkom dela (to bodo vsekakor vprašanja, ki nepo- sredno zadevajo prav sleher- nega našega Občana proizva- jalca), nadalje bodo morali razpravljati o vprašanjih, ka- kšne bodo PO novih ustav- nih določilih možnosti za krepitev položaja republik kot samoupravnih državnih skupnosti delavskega razre- da in delovnih ljudi (ker je ena temeljnih postavk seda- njih sprememb) in še in še. Ob tem namenimo besedo ali dve temeljnim mislim, če lahko tako rečemo, ki so na- rekovale in vseskozi preple- tajo sedanja ustavna dopol- nila. Treba je namreč pove- dati, da s tokratno spremem- bo ustave ne odpiramo doce- la nove strani našega družbe- no političnega sistema, ampak da ga, nasprotno, skušamo le ustrezno dopolniti oziroma iz- boljšati — v skladu pač z našimi dosedanjimi izkušnja- mi ter spoznanji. Ob teh spremembah, kot jih sedaj pripravljamo, ima- mo zlasti možnost, da uzako- nimo nekatere POLITIČNE DOGOVORE znotraj vse na- še skupnosti (v mislih imamo kajpak celotno jugoslovan- sko skupnost vseh narodov in narodnosti), dogovore torej, ki niso nastali kar čez noč, ampak so se v naši družbeno politični praksi oblikovali po- stopoma. Razlogi za to, da smo se odločili za ustrezne ustavne spremembe oziroma dopolni- la, so jasni: doslej nakopiče- na protislovja, izvirajoča iz prajitičnih, vsakodnevnih de- javnosti, so v našem sistemu vsekakor pripeljala do stop- nice, ko moramo narediti kvalitetno nov korak navzgor po poti razvoja — upošteva- joč pri tem, kajpak, vsesko- zi temelje družbeno politič- nega in gospodarskega siste- ma, čigar cilje oziroma ok- vire smo si zastavili že na začetku razvoja naše sociali- stične družbe. Zategadelj tudi ne moremo govoriti — sedaj, ko pripra- vljamo tako obsežne ustavne spremembe — da s tem ka- korkoli spreminjamo smer, ki smo si jo začrtali v okvi- ru našega sistema. Naša smer je znana: začrtana je z IN- TERESI DELOVNEGA ČLO- VEKA, ki odloča o tem, kako bo delal, in odloča o sadovih svojega dela. Tesno na to je, kajpak, na- vezan interes našega človeka, ki si bo sam urejal svoje življenje, in pa interes vsa- kega naroda naše večnacio- nalne skupnosti, da bo v ok- virih lastne skupnosti samo- stojno razvijal svoje gospo- darske in duhovne dobrine, pri čemer mu bodo zagotovi- li za lasten napredek pred- vsem delovni rezultati znotraj te skupnosti. In še: TRDNA SKUPNOST vseh narodov m republik znotraj tako urejene Jugo- slavije je prav gotovo živ- ljenjski interes — da ne re- čemo skupno vodilo — vseh naših ožjih nacionalnih sku- pnosti, dasiravno bodo repu- blike poslej osrednji nosilci naših samoupravnih držav- nih skupnosti, vsaj nosilci ve- čine doslej na celotno drža- vo osredotočenih funkcij. Zatorej pomenijo vse prav- kar predlagane ustavne spre- membe oziroma dopolnila — ki so in bodo osrednji do- godek našega družbenopoli- tičnega dogajanja zadnjih dni in tudi v prihodnje — POLITIČNI SPORAZUM med republikami, narodi in naro- dnostmi Jugoslavije. To so minuli teden poudarili tudi na skupni seji vseh zborov skupščine SRS za ustavna vprašanja, ko so obravnavali sedanje ustavne amandmaje ter v zvezi s tem pripravili svoje predloge oziroma spre- jeli sklepe, ki naj bodo pri- spevek naše republike pri oblikovanju nove ustave na zvezni ravni. Poseben poudarek našim ustavnim spremembam je dal tudi PREDSEDNIK TITO, ko je minulo soboto v Beo- gradu sprejel delegacijo Zve- ze mladine Jugoslavije. V zvezi s tem je poudaril, da sedanje ustavne spremembe Jugoslavijo ne razbijajo, mar- več združujejo — samo po drugačni poti in na drugač- nih temeljih kot doslej. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Vladna kriza v Turčiji je izbruii- nila sicer nenadoma, ne pa tudi povsem nepričakovano, kajti ozrač- je v tej državi je bilo že dalj časa precej nemirno. K temu je precej pripomogla tudi zazdaj še vedno skrivnostna ugrabitev štirih am.eri- škili vojakov, za katere so sicer zahtevali 400.000 dolarjev odkupni- ne, pozneje pa so jih izpustili, bo- lje rečeno --- ugrabitelji so pobeg- nili iz stanovanja, v katerem so imeli zaprte ameriške vojake. Vla- dna kriza v Turčiji se je začela ne- kaj dni kasneje, ko so poveljniki treh rodov vojske zahtevali, naj premier Demirel odstopi zato, ker njegova vlada — po ocenaii voja- kov — ni bila sposobna zagotoviti Turčiji poti napredka in miru. Predsednik republike je riato izve- del številna posvetovanja z vodil- nimi turškimi politiki, vendar se v času, ko to pišemo, še vedno ni odločil, komu bo zaupal mandat za sestavo nove vlade. E)odatna težava pri iskanja mandatarja je namreč še tiha. vendar odločna za.hteva vojaških ix)veljnikov, da mora biti oseba, ki bi jo predsednik izbral, po volji generalom. Medtem ko se v Ankari narialjujejo prizadevanja za rešitev vladne krize, pa ostaja dežela slej ko prej na istem kar za- deva korenitej.še spremembe gospo- darskega in socialnega stanja. Za sodobno Turčijo je namreč značilno močno nezadovljstvo zlasti med mlado generacijo, ki zahteva odloč- ne ukrepe za posodobljenje družbe- nega razvoja, ali, preprosteje pove- dano — za hitrejši napredek na vseh področjih, še posebej nenaajra na gospodarsketn. Za Turčijo je med drugim neugodno tudi to, da si mora precejšen del njene delov- ne sile — in Lo nemara najboljši del — iskati delo zunaj dežele, predvsem v Nemčiji, kjer dela že okoli 400.000 turških delavcev. Mla- di — zlasti na imiverzah zahte- vajo, naj vlada zagotovi delo za te ljudi doma in tudi sicer stori kaj za izboljšanje socialnega, pa potem- takem tudi družbene,ga položaja prebivalcev. Indira Gandhi je dosegla večji uspeh na parlamentarnih volitvah kot so to predvidevali opazovalci. Ce smo v tej rubriki pred dnevi zapisali, da pričakujemo zanesljivo amago simpatične premierke, ni- smo pričakovali, da bo leta izra- žena kar z dvotretjinsko večino, kot se je to zgodilo. To daje Indi- ri Gandlii možnost, da naposled vendarle odločneje začne z ures- ničevanjem svojega zelo ambicioz- nega programa gospodarskih, poli- tičnih in socialnih reform v Indiji. V Pakistanu se nadaljuje izred- no napet in nejasen položaj, ki ga označuje predvsem prizadevanje vo- diteljev vzliodnega dela dežele za dosego čimvečje avtonomije in bolj ali manj prikriti odpor federalne vlade. Neredi, stavke, poboji in de- monstracije so spremljevalec po- litičnih zahtev in vse to se po svoje seveda odraža tudi na že sicer ne kdove kako dobrem gospodarstvu, ki je začelo po zadnjih poročilih že kazati prve znake nazadovanja. Tež- ko je pričakovati, da se bodo vzhodni Pakistanci odločili aa po- polno odcepitev od zahodnega dela države, saj bi v tem primeru mo- rali sami reševati zelo težke prob- leme, ki bi jih lahko postavili na skupni imenovalec in jim prepio- sto rekli — velika revščina in za- ostalost. Povprečni nacionalni do- hodek v tej državi je namreč ko- maj 50 dolarjev letno na prebival- ca, torej manj kot zasluži po\^re- čen Slovenec mesečno! V Parizu so sporočili, da bo od 2-1. do 24. aprila na uradnem in prijateljskem obisku v Jugo.slaviji trancoski premier Chaban-Delmas, ki ga bo spremljal ztmanji minister Maurice Schumann. To ho nedvo- mno priložnost, da nadaljujejo ra- z.govore, ki jih je — sicer zelo kra- tke — imel pred dnevi naš premier Ribičič v Parizu in tudi sicer utitii- jo stike med obema deželama. Na Bližnjem vzhodu ni nie no- vega; topovi molčijo, diplomati pa nadaljujejo s prizadevanji, da bi vendarle našli izhod iz slepe ulice, čeprav je uradno premirje med na- sprotniki na Sinaju poteklo, si oči- tno nobena stran noče naprtiti od- govomos';i za začetek nove.ga spo- pada. V Trstu so napadli komunistič- nega senatorja Vidallija in ga po- škodovali. Policija še vedno išče napadalca, tržaški radio pa je po- ročal, da so za napad krivi Jugo- slovani. Tako skušajo temu dati šovinistični primok, kar so pred- stavniki naših organizacij v zamej- stvu oceoiii ^robo provokacijo. DEVETNAJST ZBOROV VOLILCEV v soboto so bili v žalski ob- čini prvi zbori volivcev, kjer so med drugim sprejeli pet letni razvojni program krajev- nih organizacij in razpravljali tudi o občinskem proračunu, ki ga bodo odborniki sprejeli na seji skupščine, ki bo pred- vidoma 30. marca. Prva dva zbora volilcev sta bila v Šem- petru in na Vranskem, nato pa še v Galiciji, Grižah, Pe- trovčah in Trna vi. Z zbori vo hvcev bodo nadaljevali v pe- tek in zaključili v nedeljo. Ju tri, 19. marca, bodo zbori vo lilcev v Letusu ob 19. uri, v Libojah ob 17. uri, v Preboldu ob 19. uri in v 2alcu ob 18. uri. V soboto bo zbor v Se ščah in sicer ob 19. uri, v ne- deljo, 21. marca pa .še v pre- ostalih osmih krajevnih skup- nostih: v Andražu, Braslov- čah, Gomilskem, Ponikvi in Polzeli ob a. uri zjutraj, v Ta- boru ob 7,30 uri ter Vinski gori in Gotovi j ah ob 9. uri. Povsod bodo zbori v tamkajš- njih kulturnih dvoranah in za- družnih domovih. V^iUka iaesecia v aiaiein oglasu stane u,5(j din za naročnike N tednika, 0,80 rlin pa za ostale. Za ogla se pod šifro pa je treba doplačati 2,00 din. OBVESTILO BRALCEIVI NOVEGA TEDNIKA Za oglase., objavljene pod oznako, napišite pi smeno ponudbo ki jo zapečateno v pisemskem ovitku in z označbo oznake prinesite ali poš Ijite na naš oglasni oddelek — Trg V kongre- sa 10 Za te oglase nimamo naslova zato ga od nas ne zahteva.ite! Vse nadaljnje infor- macl.ie v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi gu ponudb prinašalec oglasa. Prosimo za do brohotno razumevan.je PRODAM [{I.:i)NJL veliko posestvo prodam. Dovoz z avtom. Li- povšek. Male Dole 27, Voj- nik. [^DKO seno in lucemo, več- jo količino, prodam. Globo- Če 3, pri Vojniku. OSESTVO vseh kultur cca 3 ha s hišo in gospodarskim poslopjem vse v dobrem stanju, ob cesti Šentjur — Planina prodam. Cena u- godna. Gubenšek, Vodice 3, Šentjur pri Celju. SEBNI avto — fiat prodam po zelo ugodni ceni. Anton Romih, štore 6. OBRO ohranjeno spalnico orehov furnir, prodam. Og- led mogoč popoldne. Cvah- te. Dečkova c. 56. OSESTVO 5,35 ha, od tega polovico gozda, hiša in go- spodarsko poslopje na lepi sončni legi od avtobusne po- staje 30 minut, prodam sku- paj. Cena ugodna — po do- govoru. Otrokar, Rožni vrh 7, Šmartno v Rožni dolini pri Celju. ELEVIZOR Grand RIZ, pro- dam po ugodni ceni. Bizjak, (Aškerčeva 12-11, Celje. ilTKOLICO za moped, pro- dam. Cesta v Laško 22, (Po- lule) Celje. RIKOLICO za motor in mo- ško kolo, prodam. Teharje 25. OSTELJNE vložke (feder- madrace) skoraj nove, po- ceni prodam. Celje, Parti- zanska C. 51. lOVO hišo z gospodarskim poslopjem, 2 ha obdeloval- ne zemlje 1 ha gozda. 5 mi- nut od Ljubljanske ceste prodam. Pismene ponudbe pod »Savinjska dolina«. VEČJO količino vina in mo- torno žago Princ prodam ugodno. Ferdinand Prkor- šek, Zadobrova, škofja vas. GRUNDIG - C 340-kasetni magnetofon, z radio spre- jemnikom, prodam ali za- menjam za harm.oniko ali boljši fotoaparat. Celje. Škvarčeva 15. AVTOMATSKI prahii stroj — italijanski, poceni prodam, zaradi odhoda v tujino. Rajšter, Celje, Partizans'ka cesta 41. GARAŽO — zidano, prodam na Copoovi ulici. Zemlji- ško knjižno urejeno! Po- nudbe pod »20.000«. MLADE pujske in plemen- sko svinjo predam. Zdol- šek. Okrog 16, Ponikva pri Grobelnem, avtocesta od Šentjurja. DVODELNO omaro poceni prodam. Gelca Umnik, Ce- lje. Prežihova 2 (Otok). KUPIM DVE ali več koles za Vespo, ali primo kupun. štore 125 (pri novi šoh). STARO barako, ali stare des- ke, za opaž, prodam. Par- tizanska 51. STANOVANJE OPREMLJENO sobo s poseb- nim vhodom, oddam dve- ma mirnima fantoma. Ce- lje, Cesta na grad 15. DEKLE išče prazno sobo v Celju. Ponudbe pod »Takoj ali po dogovoru«. SONČNO trisobno stanovanje v Celju zamenjam za dvo- sobnega ali enoinpolsobne- ga po možnosti s central- nim ogrevanjem. Pismene ponudbe pod »Zamenjava«. DVOSOBNO stanovanje, iščem za 3 leta, lahko tudi v oko lici Clelja. Nudim lepo na grado — stanarino plačam • .naprej, ostalo po dogovo ru. Pismene F>onudbe poš Ijite na upravo lista pod Le pa nagrada. .SOR<) s po.sebnim vhodom, oddani .starejši ženski, pri postaji Grobelno. Hržica. — Ostalo po dogovoru. ENO.SOFiNO komfortno sta- novanje zamenjam za garso- njero ali dve sobi. Celje, ah Laško. Polšek, Vrunčeva 25 a - Celje. DEKLE sprejmem na stanova- nje. Grobelšek, Anton, Te- harska 53. ZAKONCA s hčerko potrebu- bujeta skromno stanovanje v bližini ceste, od Vojnika do Šempetra. Ponudbe p>od »Vojnik-šempeter«. OPREMLJENO sobo iščem. Plačam vsako ceno. Pišite na poštni predal 102, Celje. VELIKO opremljeno sobo s centralno kurjavo v bližini bolnice za dve osebi, od- dam Ponudbe pod »Takoj«. ZAPOSLITEV K 4-CL.'\>iSKl družini iščem pridnega dekleta, za pomoč v gospodinjstvu, dr. Leopold "Brenčič, Celje, Tončke Ce- čeve 1. ŠIVILJSKO vajenko sprej- mem v uk. Zenskv) kroja- štvo, Celje, Trubarjeva 11 a. RAZNO .SOLIDNEML moškemu, ki je vajen kmečkih del, nudim hrano in stanovanje, za po- moč pri kmetijskih delih. Poženel, Celje, Lisce 3 — Anski vrh. NASLOV najditelja zobnega zlata, najdenega med Celjem — Mozirjem, dobi prizadeti pri Milki Metelko, Celje. Stanetova 31. HONORARNO zaposlitev stro- jepiske ali administratorke, iščem. Pismene ponudbe pod »Popoldanski čas — Ce- l.ie. MALO posestvo v Savinjski dolini z novo hišo dam v najem za dvo ali 3 sobno stanovanje v Celju. Ponud- be pod »Savinjska dolina«. KLETNI prostor, oddam za skladišče. Jurčičeva 9. ENODNEVNE piščance si lah- ko naročite — nabavite vsak torek - četrtek in nedeljo dopoldan v valilnici Klan- čnik. šmarjeta. škofja vas. SADN.-l drevesca in vrtnice vseh vrst in več sort, tudi za novo gosto sajenje, pro- daja KK Hmezad — DE MIROSAN, Petrovče, vsak dan razen nedelje od 6. do 14. ure, v torek in petek pa od 6. do 17. ure. i^7. Stop! je nenadoma zaukazal ParacJižnik ^odal dolg in odločen pssst! Klara je vedela, , ^9 psst ne trpi ugovora. In ubogala je - tudi ^^rn, ko jo je po plečih nekaj ščegetalo . . . . .Medtem ko je Paradižnik strigel z ušesi j^^sno, je z leve iz grmovja pomolila svojo "'^0 glavico - žirafa! In ker je imela Klara na svoji poletni oblekci rastlinski vzorček in ker je bila ta rastlinica na las podobna žirafini najljubši jedi, je nedolžna živalca stegnila svoj jezik po Klarini obleki . . . Paradižnik je še kar naprej z budnimi očmi preiskoval okolico na desni. Žirafa je pogoltni- la deset centimetrov Klarinega tekstila. Nato je dvignila Kiaro s sedeža in visoko v zraku pre- žvečila še ostaMh sedemdeset centimetrov . .. Paradižnikov psst je še vedno strogo veljal in Klara se ni pritožila. Mogoče je tudi, da ji je zaprlo sapo! Prav gotovo pa ji je sapo zaprlo ko je z de- sne nenadoma prilomastilo to, kar je lovec ča- RADIO ^ \S\K l)A\: jor.)< .lii olj .'i.ltii, S 7.00, 8.00, 10.00, ll.(X), ■yO, l.T.OO, 18,J0, ;.).30 in ob 22.00, jsaii glasbeni spored ob 4..30 do g l'KTEK, 19. MARCA: 8.10 igerna matineja; 9,35 Slovenske orodne v priredbi L, M. šker- j^ta; 10,15 Pri vas doma; 11.00 Izročila — Turistični napotki za goste IZ tujine, 12.40 Z an- gtnblom Lojzeta Slaka; 13.30 Pri- ^ročajo vam . . . 14.10 Z izvajalci )jladb za mladino; 14.35 Naši po- !u.šalci čestitajo in pozdravljajo; 5.30 Napotki za turiste. 16.00 »Vr- iljak«; 17.10 Človek in zdravje; g 50 Ogledalo našega časa: 19.00 ^hko noč, otroci! 19,15 Minute z insamblom Beneški fantje; 20,00 j^aj narodi pojo , .«; 20.30 »Top- i^ps 13«; 21.15 Oddaja o morju in (omorščakih; 22.15 Be.s(de in zvo- ■i iz logov domačih, g SOBOTA, 30. MARCA: 8.10 Glasbena matineja; 9,05 Pionirski ednik; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Joročiia — Turistični napotki za laše goste iz tujine; 12.40 Poje neiaosopranistka Bogdana Stritar; 3.30 Priporočajo v-am . .; 14.30 ; domačimi an.sa.Tibli; 15.30 Glas- jeni intermezzo; .6 00 »Vrtiljak«: 16,40 Dobimo se ob ist- uri; 17.10 3remo v kino; 19 00 Lahko noč, )troci! 19,15 Minute - ansamblom ?antie treh dolin; 20,00 »Zabavna radi,iska igra — Miohael Ashe: »Strah ob zori«; 22.20 Oddaja za jaše izseljence. g NEDEUA, ^1. .MARCA: 6,00 ^,00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Prane Puntar: »Cestožerka«; 9.05 Srečanje v stu- diu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši ... Edvard Kardelj; 27. marec in dogodki po njem; iO.25 Pesmi bor- be in dela; 10.45—13.00 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.00 Poro(:ila — Turistični napot- iti za naše goste iz tujine; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedelj- sica reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.30 Humoreska tega tedna — Milan Pugelj; Utopljenci; 17.05 Iz opernega sveta 17.30 Ra- dijska igra — Jean Giradoux: »Apo- lon iz Bellacaic; 19,00 Lahko noč, otroci! 19,15 Glasbe.ie razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Za- plešite z nami. ■ PONEOEIJEiv. 2:.'. MARCA: 1.10 Glasbena matineja; 9,05 Pi- Bn svet pravljic in zgodb; 9.20 Ci !ibanov svet; 10.15 Pri vas doma; 11,00 Poročila — Turistični napotki za naše gos'c ,z .'ij; le; 12.30 Kme tijski nasveti - Lojze Kastei prava čebelnih družin na prvo iz- datno pašo; 12. tO Igrajo veliki pi- halni orkestri; 13,30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši pos'ušalci če- .stitajo in pozdravljajo; 15.30 Glas- beni intermezzo; 16.OO »Vrtiljak«; 17,10 Ponedeljkovo glasbeno popol- dne; 18,15 »Si,^nalu; 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minite z ansam- blom Henčka Burkata; 20.00 Alfre- do Catalani: »Wally«: 22.15 Za lju- bitelje jazza. ■ TOREK. MARCA: 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Pesmi iz Medjimurja; 10.15 Pr, vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za naše gos'e z tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Olga Šte. fula: Dohodek na .-adjarsko vino- gradniški kmetiji; 12.40 Lepe me- lodije; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 »Moj svet je glasba«; 16.00 »Vrtiljak<; 17,10 Popoldanski sim- fonični koncert; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana; 20,00 Prodajalna melodij; 20..'50 Radijska igra — Mjodras Djuidjevič; »Janak našega časa«; 21,15 Lahka glasba; 22.15 Iz so- dobne švicarske glasbe. ■ SREDA, 24. IVIARCA: 8 10 Operna matineja; 9.25 Iz glasbe- nih šol; 10,15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za riiše gostje iz tujine; 12.30 Kmetij- ski nasveti — Dr. France Adamič: Prihodnost sadjarstva v Sloveniji; 12 40 Zabavna glasbi; 13.30 Pripo- ročajo vam . . .; 14,10 Koncertni valčki; 14,35 Naši josiiLŠalci česti- tajo in pozdravlj.ijo; 15.30 Glasbe- ni intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.25 Naša gla.sbena galerija, 19,00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Gla.sbene raz- glednice; 20.00 »Glasbeni večeri RTV Ljubljana«; 22.1!^ S festiva- lov jazza. ■ ČETRTEK, .'5. MARCA: 8,10 Glasbena matineja; 9,35 Popevke slovenskih avtorjev; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Alojz Marinšek: Borovi gozdovi v Ijubljan-skem gozdn )go,spodarskem območju; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo van. . . . 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10 Kon- cert po željah poslašalcev; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Silva Štingla; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Iz sodobnega repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljub- ljana. __„ TELEVIZIJA NEDELJA, 31. UI. 8,55 MAD2AR.SKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 9,30 PO DOMAČE Z ANS.-VMB LOM MIHE DOVZANA (Ljubljana) 10.00 KMETI.TSKA ODDAJA (Zagreb) 10.4.^ MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Ča robna piščalka, Skrivnosti živali (Ljubljana) 11.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 11,55 Kulm: SMUČARSKI POLETI —- prenos v barvah do pribl 14,30 (EVR — Lj) 15,.50 Bern: SVETOVNO HOKEJ- SKO PRVENSTVO SKUPI- NE A — srečanje CSSR : ŠVEDSKA — prenos v bar- vah (EVR — Ljubljana) 18.15 TEK S PUŠČICO — ameri- ški film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20,30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 NASE MALO MISTO — hu- moristična oddaja (Zagreb) 21.35 PRED FESTIVALOM »PE- SEM EVROVIZIJE« (Zagreb) 22,05 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22,35 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 22. lil. 9,05 ODPRTA UNIVERZA (Beograd) 9,35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO BRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb) 15,55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16,10 FRANCOŠČINA (Beograd) 16,45 MADŽAR.SKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 17 ;« NAPOVED SPOREDA (Ljubljana) 17.40 MENDO IN .SLAVICA (Zagreb) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18,15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 VERIŽNA TRGOVINA (I,iubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MAKSIMETER — zabavno- glasbena oddaja (Beorgad) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3-2-1 (Ljubljana) • 20.35 T, Gavrak: VRACAN.IE V RAJ — drama T V Skopje (Ljubljana) KULTURNE DIAGONALE (Ljubljana) Drugi spored: 18,1.5 KRONIKA (Zagreb) 18,30 ZNANOST (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 19.05 MAKSIMETER (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 23. III. 9.35 TV v SOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO BRAZBE (Beograd) 14.45 TV v ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 15.50 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16,10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 17.50 TIKTAK: Sonce ima pred- nost (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 TORKOV VEČER: Judas Jump (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MEDNARODNI MARKETING IN TRANSPORT — II (Ljubljana) 19.30 VZGOJA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE — 11. oddaja (Ljubljana) 19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 NEPOZABNI FERNANDEL: Žena z dvema možema — francoski film (Ljubljana) 22.05 GLASBENI NOKTURNO: C. Dlttcr von Dittersdorf (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17,35 POROČILA (Zagreb) 17.40 DALJNCKJLED (Beograd) 18.15 KRONIKA (Za.greb) 18.30 REPORTAŽA (Beograd) 19.00 NARODNA GLASBA (Beograd) 19.20 TV POSTA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 24. III. 8.15 TV v ŠOLI (Zagreb) 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.20) I Beograd) 17.45 PIKA NOGAVIČKA - šved- ski barvni film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 GLASBA ZA STARO IN MLA DO (Beograd) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NA SEDMI STEZI — šport na oddaja (Ljubljana) 19.25 NAS EKRAN (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 3-2-1 (Ljubljana) 20,35 TEH NAŠIH 50 LET (Ljubljana) 21,25 Z.AJCJA MICKA — film iz serije VOS (Ljubljana) 21,.50 SVETOVNO HOKEJSKO PR- VENSTVO .SKUPINE A — SREČANJE SZ : CSSR — druga in tretja tretjina — barvni prenos (Ljubljana) 23,10 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK. 25. III. 9.35 TV v ŠOLI (Zagreb) 10..30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV v ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA -- ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17,00) (Beograd) 17-45 TIKTAK: Jaše nam zeleni Ju- rij (Ljubljana) 18.00 GLASBENA PRAVUICA: Je- ževa hišica (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI — se- rijski film (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENRAT V TEDNU (Ljubljana) 19,20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI — serijska oddaja (Beograd) 19..50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20,25 .3-2-1 (Ljubljana 1 •'O 35 ČETRTKOVI RAZGLEDI: Ameriški impromptu (Ljubljana) 21,20 SERENADA — gruzmski TV film (Ljubljana) 21,.50 KARAJAN VAM PREDSTAV- LJA: Beethovnova 5. simlo nija (Ljubljana) 22,20 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 26. III. 9.30 TV V ŠOLI (Zagreb) 11,00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14,40 TV V ŠOLI ponovitev (Zagreb) 16,10 OSNOVE .SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 16.40 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec) do 16.45 (Beograd) 17.30 VIJAVA.IA RINGARAJA 6. oddaja (Ljubljana) 18..30 GLASBENA ODDAJA (Beograd> 19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 3-2 1 (Ljublhjana) 20.35 KRATEK FILM (Ljubljana) 20.45 Bern: SVETOVNO HOKEJ- SKO PRVENSTVO SKUPINE A — srečanje SZ : ŠVED- SKA — prenos II in III. tretjine — barvni (EVR — Lj) 22,00 IZKA2IMO SE — quiz TV Beograd (Ljubljana) 23,00 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA. 27. III. 9.35 TV V SOLI (do 11,00) (Beograd) 13.55 London: VESLAŠKA REGA- TA OXFORD : CAMBRIDGE — prenos v barvah do pribl, 14.20 (EVR — Ljubljana) 16.23 NAPOVED SPOREDA (Ljubljana) 16,25 DRŽAVNO PRVENSTVO V KOŠARKI — srečanje Rabot- nički : Lokomotiva (Skopje) 18.00 OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MEDN.ARODNI FOLKLORNI FESTIVAL — Oddaja TV Beograd (Ljubljana) 18.45 HOLANDSKI DRAGUIJI — serijski film (Ljubljana) 19.15 MOZAIK (Ljubljana) 19.20 SPREHOD SKOZI CAS: Leto 1941 (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3-2-1 (Ljubljana). 20.35 GLASBENA KRIŽANKA — 4. oddaja (Ljubljana) 21,25 REZERVIRANO ZA .SMEH (Ljubljana) 21.55 NEPREMAGLJIVI - serijski film (Ljubljana) 22.45 TV KAŽIPOT (Ljubljana) Slika zgoraj: V soboto, 13. marca so v celjski poročni dvorani po nekaj letih, znova krstili otroka. Pred odbornika Zdravka Vidmarja so prinesli majhno punčko, ki je ta dan dobila ime Urška. To je bil lep in prisrčen dogodek, ki mu je tudi celjska občinska skupščina posvetila vso pozornost. Foto: MB Slika zgoraj desno: Gradnja nove hale za proizvodnjo talnih oblog — Ob svojih dosedanjih prostorih že od lanske jeseni dalje gradi Juteks novo halo, v kateri bodo dodatno proizvajali talne obloge, po katerih je na jugoslovanskem tržišču veliko povpraševanje. Hala bo gotova do konca jimija, v njo pa bodo investirali 3,52 milijonov din. Z novo halo, ki jo gradi gradbeno podjetje Ingrad bodo raz- bremenili tudi skladiščenje po posameznih prostorih, največja prednost pa bo v dodatni proizvodnji vse bolj cenjenih talnih oblog. . Foto: tt Slika spodaj: Lepa, dolga jesen je pripomogla, pa tudi zgodnja otoplitev ob koncu zime, da dela pri gradnji nove poslovno stanovanjske stavbe v Laškem hitro napredujejo. Stavbo gradi »Ingrad«, ki je tudi investitor, znano pa je tudi, da bodo V pritličju ene največjih hiš v Laškem podružnica banke in SDK, v prvem nadstropju pa knjižnica in drugi poslovni prostori, v nadaljnjih nadstropjih pa stanovanja. Foto: J. Kr. VREME Področje nizkega zra- čnega pritiska je zajelo večji del Evrope, zato lahko pričakujemo ne- stalno vreme z občasni- mi padavinami. Bo še razmeroma toplo. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Celje, LaSko m Žalec — Uredništvo m uprava Celje, Gregorfildeva 5 poštni predal 161 - Urejuje Uredniški odboi — Glavni tn odgovorni urednik: Bernard Strmčnik - Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Iniormacije propaganda Celje - Tisk in knšeji CGP »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročn.na 30 im; polletna 16 din Za tujino znaša na- ročnina 60 dm - Tekoči račun 507—1—1280 - TELEFONI: uredništvo 23-69 In 31-05. malt oglasi In naročnine 28-00 10 PAKET" IZ INOZEMSTVA Vas je bila obsijana z žarki opoldanskega zimskega sonca. Povsod mir in tišina. Nenadoma pa idilo zmoti šum avtomobilskega motorja. Pred malo hišico v ka- teri je živela mati s hčerko se je zaustavil avtomobil tuje registracije. »Poglej, morda se je pripeljal sosedov Franci domov na obisk.« »Saj lahko, ko pa ga že pol leta ni bilo domov is Nemčije,« so bile- zvedave sosede. Iz avtomobila sta stopila dva mlajša možakarja. Vendar nobeden ni bil sosedov Franci. Višji je imel v rokah velik paket. Vstopila sta v hišo in pozdravila. _______»Franci vq.rn pošilja lepe pozdrave Na poti domov sm in naju je zaprosil, naj vam mimogrede odpeljem tale paket,« sta povedala. »Najlepša hvala za prijaznost. Ga boste kozarček.« »Raje ne, ker se nama zelo mudi.« »No, še enkrat hvala za paket.« »Veste gospa, na carini so nama zaračunali za pa- ket. Saj razumete. 150 dinarjev je bilo. Boste zmogli,« sta povprašala. »Seveda bom.« Mati je odprla kuhinjsko omaro in iz globine veli- kega lonca izbrskala denar. Neznanca sta se poslovila in ona se jima je zopet zahvalila. Odšla sta z opravičilom: »Veste, 150 dinarjev tako ali tako ni veliko, če je v paketu vrednosti za 10.000 dinarjev.« Mati in sestra sta le težko dočakala, da sta neznan- ca odšla. Radovedno sta skočili k paketu in ga odprli. V njem je bilo nekaj starih cunj, vrednih največ 30 dinarjev in nekaj manjših drobnarij. Bili sta razočarani. čez mesec dni se je oglasil Franci. Iz njegovih ust sta izvedeli, da nikdar ni poslal paketa. »Paket goljufija« je prišla v zadnjih mesecih močno v modo in premeteni goljufi izkoriščajo naivnost ljudi v manjših naseljih, zato: čuvajte se neznancev s pa- keti! M. SENIČAR