[ • •	: .'T
Poštnina pavtallrant
Leto l.f štev. 56	V LJubljani, torek dne 26. oktobra 1920.
Posamezna štev. 1 K
izhaja ob 4 zjutraj«
Stane celoletno . . 180 K
cssečno.......16 m
ta zased, ozemlje . 300 , ca inozemstvo . ■ 40*
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . ' -
za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
MUdošiSeva eesta št Telefon št 72.
Upravnistvo«
Sodna nfica it 6. Telefon št*.
ručankr. pošt. ček. štev. 11342.
ShocS ljubljanskih zaupnikov JDS.
Ljubljana, 25. oktobra. Danes zvečer se je vršil v mestni dvorani shod zaupnikov J DS za Ljubljano. Shod je otvoril predsednik okrajne organizacije prof. Anton Jug, ki se je v daljših iskrenih besedah spomnil nepozabnega, neutrudnega delavca JDS Mihe Verovška. V znak sožalja so zborovalci vstali.
Poročal je imenom glavnega volilnega odbora in odborov političnih društev dr. Žerjav, ki je med drugim j izvajal:	j
Te dni poteče dvoje let, odkar je Ljubljana strla avstrijske verige. Kakor blisk sta nam pretekli ti dve leti v teškem boju proti vojnim posledicam in v delu za konsolidacijo države. Naša pota so ista kakor tedaj. Leta 191 S. je Evropa z zanimanjem gledala na Ljubljano, tudi novembra 1920. bo napeto sledila izidu vo. litev: Naš sovražnik želi, da zmaga separatizem.
Ljubljana ni pozabljiva. Dobro še ve, kako je trepetala pod policijo Frančiška Jožefa in kako je njegov eksponent šusteršič zaviral njen napredek. Ni pozabila septemberskih dogodkov leta 1908. in kako je leta 1911. vlada v zvezi s klerikalci skušala Ljubljani vzeti napredni značaj. Med vojno je Avstrija skrbela za špione v Ljubljani, nam pa je pustila razdejano strugo Ljubljanice in od vojaških avtomobilov razorane ceste. Ko nam je pretila soška armada, da Ljubljano izropa, in je Lah prišel do Brezovice, tedaj je srbski pedpukovnik Švabič zbral iz zarob-ljeniških mučilnic ubegie sestradane srbske junake: Ti so rešili Ljubljani in s tem Sloveniji milijonske zneske in kar je največ vredno — svobodo.
Zato pa se zaman izigrava Ljubljano proti Beogradu. Nasprotno: Ljubljana želi Beogradu, da se čim hitreje popravi, da dobimo boljše osrednje urade in uradnike, da bo zares naglo in dobro zmagoval nalogo glavnega mesta Jugoslavije. Ljubljana, če tudi v provinci, bo važno mesto v tej državi. Jugoslavija je to priznala in dala enemu milijonu Slovencev visoko šolo, državno gledališče in, upamo prav kmalu, državen konservatori j. Država hoče na meji zavoda imeti živahno kulturno središče. Od visoke šole v Ljubljani pričakuje naraščaj, ne morda ozkosrčen, ampak zares jugoslovanski, ki se bo razširil po vsej državi, noseč slovenske-ga duha realnosti in discipline.
Ljubljana ima velike naloge glede mod rešene domovine, ki ji mora postati prava matica.
Ljubljana ima prevažne gospodarske naloge. V Sloveniji imata obrt in industrija največ pogojev za razvoj. Jugoslavija želi, da ji bodi Slovenija njena Belgija, Ljubljana njeno bogato središče. Preko Ljubljane gredo svetovna trgovska pota iz Italije in s severa na Balkan.
Vsaka stiska države najprej odmora v stiski Ljubljane. Tako pa bo tudi Ljubljana vzcvetela, če vzcvete Jugoslavija. Zato se pa bc v lastnem interesu odločila za specifično državno stranko, za našo JDS.
Govornik je nato obdeloval posamezne nasprotne stranke s stališča Ljubljane: SLS je stara sovražnica Ljubljane. Njeni rekurzi na nekdanji deželni odbor so nam vedno v spominu. S socialno demokracijo nas veže kulturni pa tudi program socialnih reform. Vendar komunistični ideali, pa tudi pretirana socializacija niso v stanu dati Ljubljani, *:;r «>n rabi za napredek: obilo pod! letrdii mož, ki bodo gradili hiše, to-
v£-nsivaršli trtrovino in nHw; u
grado. Noben klerikalni begunec ne bo volil kaj drugega kot SLS, begati se dajo le naprednjaki. To cepkanje zna preskrbeti propadajočemu kleri kalizmu mandat!"
Po vsestranski debati in potem. ko. ... .	. . ...
se je konstatirala popohia sloga »L0Kalanze,Ser poroča iz itaiije JDS, je bila soglasno postavljena ta.\ Italijanski listi potrjujejo odgoditev le kandidatska lista za Ljubljano: I pogajanj z Jugoslavijo. Nacionalisti 1. Dr. Ivan Tavčar, župan. 2. Jo-1 Z^oze z vojaškim prevratom za slu-sip Reisner, profesor. 3. Ivan Moho-jča/, ee bi vlada kazala popustljivost rič, pristav Trgovske in obrtne zbor-\naPram Jugoslovanom. „Avanti" per niče. 4. Dr. Albert Kramer, urednik I navija svojo trditev, da obstoji for-
Zarofa za državni udar v
Italiji.
Berlin, 25. oktobra, (izvirno).
v Ljubljani.
Volilni program in kandidature SLS.
Ljubljana, 25. oktobra.]
malna nacionalistična zarota, ki naj bi udarila 4. novembra, na obletnico zmage pri Vittorio Veneto, ko se vrši velik fašistovski zbor v Rimu. Ta dan pride tja tudi d'Annunzio in si-Včeraj v nedeljo in danes v pone-j cer iz Zadra z letalom. Nacionalisti deljek je imela klerikalna stranka I ljuto napadajo Giolittija in napove-svoje glavne volilne sestanke v ljub-1 dujejo njegov padec. Jdea Naziona-Ijanskem Unionu. Na nedeljskem j le" taji zaroto in pravi, da delajo shodu, katerega se je udeležilo pri-1 nacionalisti vse, kar delajo, javno. bližno 800 ljudi, med njimi mnogo I Poživlja dalje vse nacionaliste, naj žensk, so razglasili kandidature zal branijo Dalmacijo kakor se bo Za-Ljubljano, danes pa so postaviti na I dar branil sam. kvanti" trdi, da zboru zaupnikov kandidate za kranj-1 imajo nacionalisti okroglo 100.000 sko in štajersko okrožje.	I mož na razpolago., namreč čete na
Na nedeljskem shodu je govoril Iv Zadra Trstu in v zgornji bivši minister Gostinčar za plemen-\Italiji, zlasti v garnizijah ob Padu, Id'Annunzio izjavljata,.da ri:n sko avtonomijo, češ vsak izmed treh I nadalje v Bologni. in deloma v Rimu. I mena napraviti puč
bra"'v51 ureli '"'Dr. Korošec podpiše
čilsko uredbo.
Politika klerikalcev doma in v Beogradu:
Klerikalci so na svojih zadnjih i za finančni zakon. Potem pa je ne
Puč naj bi se uprizoril istočasno Trsta, Milanu, Bologni in Rimu, na-čelovcda bi mu Gabriele d'Annunzio in Benito Mussclini, ki imata med somišljeniki in sozarotniki admirala Milla in generala Giardina, Car viglio in več drugih. Giolitti je imel včeraj dolgotrajno konferenco z drugimi člani vlade in z generalštabnim šefom. Baje so se razgovarjali sredstvih in korakih, ki se naj ukrenejo z ozirom na grozeči prevrat.
Milan, 25. oktobra. (Izvirno). Da nes zjutraj se je vršil ministrski svet Giolitti je poročal o položaju v zem lji in izjavil, da se je položaj vsled energičnih ukrepov vlade zboljša Nato je poročal zunanji minister grof Sforza o pogajanjih z Jugoslavijo v optimističnem smislu. Rekel je da je prepričan, da bo Jugoslavija zelo zmerna.
Trst, 25. oktobra. (Izvirno). Tržaški komandant general Cavigtia in
stanovanje. Dr. Gosar je polemiziral z volilnim programom JDS, njegovi argumenti pa so bili slabi in značilno je, da je o glavnem volilnem geslu SLS, o avtonomiji, razpravljal povsem na kratko in površno, tem več pa o razmerju cerkve do države. Izrazil je upanje, da bo SLS v Ljub
sestankih proslavljali svoj „boj proti proračunu ter izjavili, da bodo napra-
Ijani »sijajno odrezala". Dr. Stano-jvili k"20, če bo proračun proglašen, nik je nato predlagal sledečo kancii-| 'S1"3 le bila dobro zasnovana, pa se datno listo: 1. Dr. Gosar, bivši pover-j je zopet ponesrečila. O tem nam po-jenik, 2. Ivan Ogrtn, stavbenik, 3. Ru- roča naš beograjski dopisnik, dolf Strnad, predsednik klerikalnej Beograd, 25. oktobra. (Izvirno) uradniške organizacije, 4. pa kakor jej Dr. Korošec se brani podpisati tinan-predlagatelj sentimentalno pristavil:! djski zakon. Vsled tega je nastala „zvesti čuvar svetinj stare častitljive v kabinetu kritična situacija, kranjske deželne avtonomije" dr. Vin- j^g,.^ 25. oktobra. (Izvirno.) ko Gregoric. Ta lista je bila sprejeta. T7- .,.„** .* .. , 1 , ,,Večerni list« objavlja mesto Strnada Klicna f1*0*?]* v kabineta se je nekega Žumra kot tretjega kandidata.'	tot slah* Korošcev* sala.
pričakovano odrekel podpis, ni pa navedel nobenih razlogov za svoje postopanje. Vsi so bili )x> pravici prepričani, da je botel napraviti tem za svoje pristaše lepo gesto, k: iii so izrabl jal;i v volilni borbi. Finančni minister Stojanovič jo takoj odšel k ministrskemu predsednika Veeniču-in ga obvestil, da ako dr. Korošoc no. podpiše finančnega za kona, mora odstopiti ali Korošec ali Stojanovič. Vesnič je za ti. uro popoldne povabil Stojanoviea in Ko-
variti trgovino in obrti, ki rizika brez sadu. — Glede rsznu drugih manjših malkf-ntent-nifi hakcij je dr. Žerjav izjavil: „če i«z bil klerikalni šef, jaz bi za vsako teko frakcijo dal posebno na-
Izgleda, da so nastala v SLS gledej	ministrskega sveta ni Ko- rošca le sebi, nakar se je razvila dis-
Ijubljanske liste nesnorazumljenja. I ro.šee imel proti finančnemu zakonu kusija. Korošec je po kratkem raz-Na današnji zaupni shod bi imeli nobenih novih ugovorov iu je so- qovoiu izjavil, da jutri predpoldnv priti dr. Korošec, pa ga ni bilo. To jej glasno bil z vsemi drugimi ministri zakon, podpiše.
napravilo mučen vtis. Zbor je bil tudiI	-
sicer jako deprimiran. Zaupniki z de-1 sobno, da se samo vodi. Zato bodo Obranite V Qin3f B?|6 žele so prišli pod vtisom slabih izgle-1 ostali v bodoče bolj v ozadju. (Veliko	Grškem
dov, ki se kažežo klerikalcem in sol odobravanje. Klici: Tako je prav!)	• . ,	.
od voditeljev stranke zahtevali, da mo I Govoril je še zagrebški dr. Šimrak, Atene, oktobra. .MinitUski ra duhovščina ven iz kanditatskih list. I ki je psoval nasprotnike klerikalcev, j predsednik Vemcelos je izjavil, da Duhovniško vodstvo naj ostar-e v bo-| Konečno je prof. Remec poživljal je liberalna stranka pripravljena doče bolj v ozadju. Štajerci so odklo-1 navzoče, naj gredo korajžno v boj. slučaju smrti kralja Aleksandra pri nili dr. Korošca kot nosilca liste. Po-|„če bodemo pridno delovali, se nam znati njegovega mlajšega brata Pavla samezni govorniki so v mehoma zelol posreči dobiti na Kranjskem šest M kralja, ako se pregnani kralj Koai-ostri debati poudarjali, da je položaj mandatov, na Štajerskem pa še nekaj ; gtantin odpove vsem pravicam do gr-za stranko naravnost kritičen in dasevec« Pn črtanju kand.datov je bilo -k prestoia. _ Semkaj dos£e bo le z dobro premišljeno m previdno I zelo burno. Ko se je bralo ime nekega	■ • • '-i
—-	F »duhovnika, so kmečki zaupniki glasno f.ranwskl zdrfvn .'c	^J?"1'
„„ ^,,-m/,	! da jc s tanj o kralja Aleksandra jako
resno.
Dnnaj, 25. oktobra. (Izv.) Tukajšnje
taktiko dalo nekaj doseči.
Zborovanje je vodil prof. Remec, kil protestirati, češ, ne dajmo samostojim je v uvodu branil klerikalno stranko I orožja v roke". Pri imenu znanega1 ter proglasil za najopasnejšega na-1 Marinčeka, ki je vodja klerikalnega re-sprotnika klerikalizma demokrate. Tu-jpublikanskega gibanja na Dolenjskem, <ti klerikalci so za osvoboditev neod-|so ugovarjali nekateri treznejši ele-rešene domovine. Krivdo za koroško! menti. Marinček je nato užaljen od nesrečo SLS odklanja, Breje ima zal klanjal kandidaturo, šusterčijanski del Koroško največ zaslug, socijalisti pal zaupnikov pa je konečno zmagal in so pomagali na konja Schumvju, pred-j Marinček je dobil „častno mesto', sedniku Heimatsdiensta. Vse doseda-| Kandidatna lista za kranjsko okroi-nje nesreče so krivi demokrati, SIS sil/« je sledeča: Janez Brodar, poslanec, reko umiva. NSS in SKS niso niči nosilec liste; Josip Gostinčar, mini-druzega nego JDS pod novo krinko. 1 ster n. r.; posestnik Nemanii, Bela-Prof. Vesenjak: „Midva, jaz in Ko-|krajina; posestnik Stanonik iz Horju-rošec, sva se uprla proračunu, Kuko-lfa; župnik Karel Škulj; posestnik vec in demokrati pa niso zinili best-\Strcin, poslanec; posestnik Lampret dicc." Zaupniki so profesorja Vesenja-I (Dolenjsko); posetnik Kobal iz Trži-ka za nagrado uvrstili med namestiti-1 ča pri Krškem; občinski tajnik Marinke kvaliiiciranih kandidatov.	j ček; posestaik Jože Poznič; posestnik Dr. Gosar je v svojem govoru ozna-1 Povše iz Straže pri Toplicah; župan iiil bot „skupne" državne zadeve: usta-lfmigar iz Brcznice na Gorenjskem. {&, državljanstvo, vojska, carina, trgo-j Kvalificirani kandidati dr. Ivan Su■ vina. Demokrati nas hočejo prodati j šnik, urednik Smodej ev. dr. Kulovec; Srbom. Zahtevamo šolsko avtonomijo, I dr. Gosar. Namestniki: dr. J. Brejc, zaščito vere. Mi smo edino resna dr-j prof. Dolenc in ing. Sernec. žavotvorna stranka, glejmo, da izide-1 Za štajersko • prekmursko okrožje mo najmočnejši iz boja. I so bili postavljeni sledeči kandidati: Posl. Brodar je silno hudo napadel! Ivan Roškar, bivši minister kot nosilec JDS ter s citati iz „Domoljuba" doka-1 liste, nadalje Černe Karel, Ješe Sian-zoval, da ima SLS največ zaslug za j ko, Kranjc Martin, Repe Anton, Me-državo in narod. Dr. Žerjav ni nič]l&? Anton, Pintarič L, Pišek Franc in de!al, samo žuoanske stolčke je prevra-l Pišek Josip, Pušenjak Vlad., Skoberne čal. SKS jc liberalno dete, nastala je 1 Josip, Vrečko Josip, Vrečko Martin, le po zaslugi vsiljivih oštirjev in kra-J Žebot Fran. Kvalificirani kandidati narjev, ki ljudstvo nadlegujejo. Z du-\Korošec, dr. Hohnjec, dr. Jankovič, dr. hov.ščiao je sedaj križ, ljudstvo je nel Leskovar in dr Ogrizek. Namestniki: mara. Toda dubovmki so pametni in I prof. Vesenjak, dr. Juvtrn, dr. Veble iu pravijo, da jc ljudstvo sedaj že spo-«dr. Verstovšek.
redakcije so dobile še nepotrjeno vest, da je grški kralj danes umri.
Generalna stavka v Ofijeku.
Osijek, 25. oktobra. (Izv.) Danes je tu izbruhnila generalna stavka protest proti nameravanemu zakonu o redu in radu. Vse trgovine, gostilne, kavarne so zaprte, časopisi niso izšli. Jedino konjski tramvaj je vozil. Na velikem trgu kralja Petra se je zbrala velika množica, kateri naj bi bi! govoril znani komunistični vodja profesor Jovanovic iz Beograda. Policija je shod prepovedala, ker s» množice niso hotele raziti, jih je straža razgnala. Sicer se mir ni kalil. Stavka utegne trajati tudi še jutri.
Pogajanja z rudarji na Angleškem.
London, 25. oktobra. Pogajanja rudarjev z vlado so se danes nadaljevala. Ako tudi ni bik) še nobenega sporazuma, se smatra vendar za dobro znamenje, -da se pogajanja nadaljujejo.
Bukarešt, 25. oktobra. Do izbruha napovedane splošne stavko v Itu-muniji ni prišlo. Vlada je razglasila obsedno stanje in dala aretirati mnogo socialističnih vodir-ljev in poslancev.
Jadranska konferenca.
Rim, 25. oktobra. Po zadnjih informacijah se sestanejo italijanski in jugoslovanski delegati prve dni novembra na italijanski rivijeri.
Rim, 25. oktobra. Ministrski svei je sklenil, da seskliče Zbornica za 19. november.
Beograd. 25. oktobra. (Izv.) Za jo-tri dopoldne je sklicana važna seja ministrskega sveta.
Avstrijska uprava na Koroškem.
Dunaj, 25. oktobra. (Izvirno). Ce* lovska poročila pravijo, da so danes predpoldne dospele v Borovlje in Ven likovec avstrijske upravne oblast^ veselo pozdravljene od prebivalstva* Jugosiovanske čete so izpraznile že skoraj vso cono. Promet se v vse| deželi vrši neovirano, sedaj prihaja* jo že tudi sodnijski uradniki. Uprav* ni aparat bo do konca tedna že p« polnoma v avstrijskih rokah.
Caristižna propaganda v ftusiji.
Pariz, 25. oktobra. V poročilu d političnem položaju v Južni Rusiji veli ,,Matin" da se nekaj časa zlasti na Krimu izvaja propaganda za vzpostavitev carskega prestola. Kot naslednik se imenuje veliki knez Mi* hael Nikolajevič, drugi, brat bivšega carja Nikolaja. Predsednik Krivoše-jin je dejal dopisniku ,,Matina", dal je uverjen, da se bo ljudstvo izreklo za konstitucionaino monarhijo, kadas pride prava ura. Vlada pa nc bo ni* česar storila, da bi ta čas prej na* počil in ne bo vplivala na ljudskai mišljenje.
Kandidatura na Hrvatskem.
Zagreb,25. oktobra. (Izvirno). Na! nedeljski skupščini Radičeve seljačke stranke je bil kot volilni program sprejet strankin program iz leta 1905, po kaferem mora Hrvatska bi* ti nevtralna republika (med vojno jfl bil ta program seveda suspendiran, ko je Radič v svojem listu pel sla* vospeve Habsburgovcem). Nato je bil sprejet zaključek, da Se stranka ne veže s hrvatsko zajednico. Ker je kraljevska vladina stranka in tudi ne s frankovci. Nazadnje so se proglasile kandidature. Na splošni listi kandidirajo Stjepan Radič, Srdovič, Mrazovac m Krunič, Id so vsi v zaporu, nadalje Pre* davac, neki Ščoviček, frankovec Mar-; co Došen itd. Na tisti kvalificiranih' candidatov se nahajajo dr. Lujo Ke* zman, ki se je v Trstu pogajal z ita< ij'anskim šefom špionaže podpolkovnikom Finzijem, dr. Maček, ki jc zadnjič poskušal napad na zagreb* škega Sokola, irankovec dr. Adžija, dr. Gjuro Basaricek, dr. Rudolf iorvat. Iz teh imen je razvidno, da so Radičevci vkljub formalnemu skle. pu, da gredo samostojno v volilna rorbo, kandidirali frankovcc.
Zagreb, 25. oktobra. (Izv.) Sobotne „Slobodne Novine' prinašajo -volilni proglas izvenstrankarskih nezadovolj-nežev, ki stoje na programu narodne-ga jedinstva. Podpisani so jovo B» njaniti, dr. Ante Mandič. dr. Ivo Po. liteo in dr. Pavao Frelih.
Razna poročila.
Beograd, 35. oktobra. (Izvirna)1 !?ri nedeljskih volitvah v Kisa iu :oplju so i:opet zmagali komunisti. Dunaj, 25. oktobra.. Dunajski kot. urad poroča: Komisija za izgotovi-tev krševite vojaške dolžnosti v vojni ie, kakor poreča „Korrespondenz Wilhelm", ugotovila, da je postopal profesor Wagner-Jauregg popolnoma korektno in humano.
Pariz, 25. oktobra. Danes so pripeljali v Pariz zastave, ki so jih leta S70. in 1871. zaplenili Nemci. „ Pariz, 25. oktobra. (Izvirno). Sov-ctski rudci proračun izkazuje baje injbsti&o številko 1000 milijard sovjetskih rubljev deficita.. Tako poro* jčajo preko Stodcholma.
Volilna borba
Zbor zaupnikov JDS
za ."lajezsko-prekmursko-kcreško vc lilr.o ?!rožje se vrši v četrtek 28. oktobra 1920. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o političnem položaju.
2.	Postavitev kandidatne liste. 3. Razno. — Vabila se te dni razpošiljajo.
*
v Dr. Riba? kot kandidat NSS se je predstavil v nedeljo na shodu v Mariboru. V svojem govoru je sku šal obrazložiti, zakaj je zapustil nad-strankarsko stališče in se odločil za narodnosoeijalno stranko, češ da je to njegova stara simpatija. Priznal pa je, da je volilni program, na katerem kandidira, bolj njegov nego narodnosocijalen. Obžaloval je, da niso vsi Slovenci v eni stranki V svojem govoru je poudarjal, da potrebujemo resnični parlament, pametno decentralizacijo, monarhijo, jugoslovansko politiko. Bolj zanimiva so bila njegova izvajanja o jadranskem vprašanju.
Sijajen zbor JDS v Zagrebu.
Zagreb, 24. okt (Izv.) Dopoldne ob 10. uri se je vršil v dvorani Helios sijajen zbor demokratske stranke, na katerem je govoril tudi minister notranjih zadev Draškovič. Ministra je pozdravil predsednik zagrebške krajevne organizacije JDS Milan Kre-iič, ki je poudarjal, da je Zagreb kot zibelka jugoslovenske misli prvi poklican demokratsko misel razviti. Minister Draškovič se je zahvalil ter naglašal, da ni pričakoval, da bo govoril na velikem zboru, marveč samo v mali konferenci, misli pa, da zbrani pristaši demokratske misli ne bodo razočarani V enoumem govoru je nato minister razpravljal o nalogah demokratske stranke v konstituanti. Po vojni so vsi narodi izbrali nove parlamente. Francija in Anglija celo se pred demobilizacijo. Jugoslavija je pa po krivdi reakcijonarjev in separatistov zadnja država, ki se loti te naloge. Konstituanta mora vse pogoje izpolniti, ki pripadajo prvemu izvoljenemu zastopstvu, ona mora biti svobodno izbrana, da bo svobodna. Nadaljevala bo delo, ki sloni na dejstvih preteklosti. V vprašanju države in nacije so naši predniki marsikaj učinili in mi ne smemo tega, kar nam je vojna dobrega prinesla, v nemar pustiti. Jugoslavija se ne sme smatrati enostavno za domeno posameznih politikov sedanjosti, marveč za stavbo naših prednikov in delo naše prihodnosti. O vprašanju centralizacije in decentralizacije je izvajal minister Draškovič: Ministrski svet je glede temeljne misli tega vprašanja edin, in sicer želi, da bi bila v vsej državi samo ena zakonodaja in ena zakonodajna skupščina. S tem smo si pa v ministrskem svetu bili tudi na jasnem, da centralna vlada sama ne more in ne sme vseh poslov uprave sama izvrševati, temveč da se mora ustvariti dalekosežna decentralizacija aprave. Srbija ni bila nikdar ozkosrčna in širokogrud-nost ter patrijotizem bodeta ustvarila ustavo, ki bo omogočila vsemu narodu najlepši razvoj. Minister je končal med burnim odobravanjem zborovalcev, kateri so mu potem še
na tolici prirejali navdušene ovacije. •
V Naše Primorje za JDS. V Kraljeviči se je vršil 24. t m. velik zbor volilcev iz Kraljeviče, Crkvenice, Selcev in okoliških občin, na katerem sta poleg župana Capponija govorila za demokratsko stranko tudi dva duhovnika, Hrvata. Proglašena je bila kandidatura Juraja Kučiča. Isto se je ponovilo na manjšem shodu v Bakar cu.
v Demokrati v Liki. še nikjer se ni zmaga demokratske ideje pokazala tako jasno kakor sedaj v Liki. Shodi, ki sta jih te dni priredila v Liki Svetozar Pribičevič in dr. Lukinič, so povsod uspeli sijanjo Iz najbolj oddaljenih krajev so prihajali Ličani, da se zahvalijo svojim voditeljem za veliko delo, ki ga je izvršila demokratska stranka za Liko. Ličani stoje danes Kakor en mož za demokratsko stranko, kar dokazuje tudi to, da se niti ena drugih strank ne upa nastopiti danes v Liki niti z volilno borbo niti z nominiranjem kandidatov.
v Volilno gibanje v Bosni. V klerikalni Pucki stranki v Bosni je zavladala velika depresija, ker so sc razbila pogajanja med njo in seljačko stranko. Klerikalci so mislili, da bodo s pomočjo seliakov vendarle dobili oar man-
datov, toda seda? so zgubili 6afi fo| Ljubljana; Domžale (Depala vas, zadnje upanje. Težaška (seli^a^Drn^melj, Ihan): Kcstanjevec, fin.
stranka, v kateri so prevladali tupred ni elementi, izda poseben proglas na narod, v katerem ga bo pozvla, da naj se organizira v vseh naprednin in demokratskih strankah, da zruši v Basni begovsko-klerikalni režim. Nositelj seljačke liste bo voditelj seljakov, Niko-la Divjan.
v Srbska kmetska stranka. Upravnik saveza poljedelskih zadrug v Srbiji, znani voditelj srbskih samostojnih seljakov Avramovič, je na lastno voljo vpokojen, da bo mogel kandidirati kot nosilec seljačke liste. Avramovič je deloval v Srbiji na zadružnem polju 3/ let
VoliSža in votlini predsedniki.
Ljubljanska okolica: Borovnica Haufen, sod. nadsvet., Ljubljana; Brezovica (Dobrova in Log): Eberl, sodnik, Ljubljana; Črnuče (Ježica in Podgorica): Persche, sod. nadsvet., Ljubljana; Polhov gradeč (Črni vrh): Jenfič, sod., Ljubljana; Devica Marija v Polju: Kaiser. sod. svet.. Ljubljana; Sostra (Dobrunje I): dr R. Sajovic, sod., Ljubljana; Spodnja Hrušica: (Dobrunje II): Stojkovič, sod., Ljubljana; Grosuplje (Slivnica): Lajovic, okr. sod., Ljubljana; Horjul (št.Jošt): Premerstein, sod., Vrhnika; Iška Loka (Iška vas. Studenec, Tomišelj in Vrbljenje): Levič-nik A., sod. svet., Ljubljana; Liplje nje (Št.Juri): Zupančič G., avsk., Ljubljana; Medvode: A. Hudovernik, notar, Ljubljana; Moste Treni:, sod. predst, Ljubljana; Selo (Moste II): dr. H. Souvan, fin. prokur., Ljubljana; Pijava Gorica (Želim 1 je): inž K. Tavčar, gozd., Ljubljana; Preser-je: inž. Šivic, gozd.. Ljubljana; Ročna: dr. A. Š^plja, agr. ref, Ljubljana; Rudnik: Potrato, sod. sv., Ljubljana; Št. Vid: škarja, grad. ravnat., Ljubljana; Šmarje, Uršič, grad. ravnat, Ljubljana; Šmartno: dr. M. De-reanl zdrav., št. Vid; Vič I: dr. Po-nebšek, fin. dir., Ljubljana: Glince (Vič II): dr. I. Rupnik, fin. direkc., Ljubljana; Vrhnika I: M. Spindler, in. deleg., Ljubljana; Vrhnika II: dr. Mohorič, sod. svet., Ljubljana; Zgornja ŠiSka: Travner, sod nadsv., Ljubljana.
Radovljica: Begunje (Leše): dr. F. Kobler, odv., Radovljica; Bltd: Al. Pegan, not, Radovljica; Boh. Bistrica: dr. Triller, odvet., Radovljica; Breznica: A. Rudnik, avsk., Ljubljana; Dovje: M. Zorjan, kane., Kranjska gora; Gorje: dr. J. Zirovnik, odvet., Ljubljana; Jesenice I: dr. Jos. Oblak, odv., Ljubljana; Jesenice II (Sava): dr. K. Kuhelj, odv., Ljubljana; Kamna gorica (Kropa, Lan-covo): V. Pirnat, davk., Radovljica; Koroška Bela: L. Batista, avsk., Radovljica; Kranjska gora: dr. Milko Kranjc, sod., Kranjska gora; Lesce (Predtrg, Radovljica): J. Gregorc, sod. predstoj., Radovljica; Mošnje (Ljulmo): dr. Štular, siod., Radovljica; Ovsiše: M. Tominec, avsk., Ljub-jana; Rateče: dr. Dobravec, odvet, Radovljica; Ribno: H. Hrovatin, geo-met., Radovljica; Srednja vas: Ciril Pezdič, davk., Radovljica.
Litija: Izlake (Arziše, Kolovrat): dr. T. Zamik, zdrav., Zagorje; Temenica (Bukovica): V. Habjan, sod. ofic., Višnja gora; Zel. post Št. Vid (Češnjice, Dob, Podboršt, Radohova vas): dr. J. Grablovic, odv., Ljubljana; Višnja gora (Dedni dol, Križka vas, Leskovec, Polka): dr J. Hacin. odv., Ljubljana; Dole: Verbič, geom., Litija; Mleščevo (Draga, Gorenja vas, Hudo, Velike Pece): dr. A. Ko-bal, odv., Ljubljana; Gradišče: Čr-nagoj, fin. konc. prakt., Ljubljana; Hotič: dr. Mazek, odv., Litija; Konj: A. Kuhar, notar, Litija; Kotredež: čerček, avsk., Ljubljana; Kresnice: dr. Benkovič, odv., Ljubljana; Polje (Krka, Muljava): dr. Iv. Močnik, sod., Višnja gora; Lidija: Vidic, sod. svet., Litija; Žalna (Luče): dr. V. Krejči, odv., Ljubljana; Moravče: dr.Zupin, avsk., Ljubljana; Polšnik: Kamenšek, davk., Litija; Veliki Gaber (Prapreče, Stehanja vas, Veliki Gaber in Zagorica): Završaik. not, Višnja gora; Št. Lampert: Vidmayer, sod. ofic., Litija; št. Vid (občina): dr. Kreč, odv., Ljubljana; Šmartno: J. Jerman, sod, Litija; Trebeljevo: Demšar, živinozdrav., Litija; Vale (Kandrže): dr. Premrev, zdrav., litija; Zagorje I: Fr. Pernuš, sod. sv., Ljubljana; Zagorje II: dr. A. Švi-gelj, odv., Ljubljana
Kamnik: Blagovica (češnjice, Krasna): dr. 2enko, •"dnik, Brdo; Dob (Brezovica, Krtin.., Vir): Bajič, fin. nadsv., Ljubljana; Palsko (Dol, Velika vas): P.Jerarc. So. nadsvet.
svet., Ljubljana; Moravče (Drtija, Peče)" J. Rahne, not, Brdo, Stahovica (Bistrica, Gozd, Stranje, Županje njive): SI. Savinšck, linan. konc. asist, Ljubljana; Šmartno (Mrušov-ka, Zgornji Tuhinj): Tomec, davk.. Kamnik; Kamnik (Podgorje): Jožef Janša, sod. svet., Kamnik; Komenda (Kaplja vas. Križ, Mlaka, Moste, Suhadol, Tunjice): cr. AL Kraut, odv., Kamnik; Zalog (Klanec, La-hovče, Nasovče): Pcrtct, geom., Kamnik; Loke (Pnlovče, Podhruška) Vrabel, davč. upr., Kamnik; Men geš (Loka pri Mengšu, Rašica, Trzin): dr. Fr. Trampuš, odv., Kamnik; Lakovica (Prevoje, Rafolče, Sp. Koseze, Zlato polje): Strmolc, davč. upr., Brdo; Mekinje (Nevlje): Niko Sadnikar, živinozdr., Kamnik; Motnih Stare, davč. ofic., Kamnik; Radomlje (Homec, Jarše, Rova, Šmar-ca, Volčji potok): Al. Debeljak, sod., Kamnik; ŠpitaliČ: Ružič, gozd. inž., Ljubljana; Trojane: Jerman, davk., Brdo; Vodice: dr. N. Est, gradb. ravnateljstvo, Ljubljana.
(Dalje prihodnjič.)
Politične beležke.
-f- Predaja Koroške Avstriji. Kakor doznava dunajska „Politische Korres-pondenz", se izvrši predaja uprave na koroškem plebiscitnem ozemlju na nastopen način: V ponedeljek dne 25. t. m dospeta avstrijska okrajna glavarja v Velikovec in Borovlje. V sredo dospe ostalo osobje političnih upravnih oblasti. Obenem izroči službene posle lugoslovansko uredništvo, ki sc nato povrne v Jugoslavijo. Avstrijsko orož-ništvo prevzame od jugoslovanskega orožništvo varnostno službo sredi meseca novembra. Števlo avstrijskih varnostnih čet bo znašalo približno 800 do 1000 mož. Mednarodna plebiscitna komisija se razprsti baje v sredi meseca novembra
Prihodnja seja narodnega predstavništva, ki bo menda tudi zadnja, se vrši 1,0. novembra. D° takrat se poslancem ne bodo izplačevale no-jene dijete.
-f- Naša vlada odklanja izročitev monitorjev. Posebni ministrski odbor je sklepal o ukrepih mednarodne podonavske konference, ki je bila te dni v Parizu. Seji ministrskega odseka so msostvovali med drugimi tudi doktor Vesnič, dr. Trumbič, dr. Korošec, general Priča in predsednik brodarskega sindikata, Milivoj Pavlovič. Ministrski odsek je v glavnem pristal na one odloke podonavske konference, ki se nanašajo na način plačevanja carine in na rečno policijo, kar se tiče predloga konference glede razdelitve moni torjev bivše Avstrije, vlada na njo ne bo pristala, ker je nepravična. Naša država ima trikrat daljšo obalo Donave kakor druge države. Njej so potrebni vsi ti monitorji, da more izvrševati rečno policijsko službo. Vlada bo naznanila zaveznikom, da je nepotrebno, poslati v Beograd komisijo, ki bi imela prevzeti monitorje. V kratkem bo mednarodna podonavska konferenca izdala odlok o razdelitvi trgovskih rečnih ladij.
' D' Annunzio prosi pomoči Lenjina. „Avanti" javlja, da se ie reški komedijant d' Annunzio obrnil z velikim in slavnostnim pozivom na Lenjina in ga prosil pomoči v slučaju, da bo začel z veliko revolucijonarno in osvobodilno akcijo. Lenjin seveda d' Annunziu ni odgovoril. „Avanti" pristavlja, da bi Lenjin gotovo najbolj ugodil d'Annunziu, ako bi mu poslal nekaj lepih carskih rabljev za vsako potrebo, čeravno morda za „veliko revolucijo".
-f- Bolgarska in macedonski komitet. Bolgarska vlada je podala vsem zastopnikom zavezniških vlad izjavo, v kateri zatrjuje, da vlada nima nobenih zvez z macedonskim komitetom, temveč nastopa z največjo strogostjo proti tajnemu delu komiteta, ki ogroža vpo-stavitev normalnih odnošajev med Bolgarsko in sosednjimi državami. Bolgarska vlada izjavlja, da je vedno pripravljena na skupno delo z beogradsko protiorganizarijo macedonskega komi-tea.
-f Milica v Bolgariji. Dne 9. novembra poteče rok, do katerega mora Bolgarija razpustiti svojo armado, na njeno mesto pa stopi vojska 20.000 mož, ki morajo biti dobrovoljci, plačani za službo v vojski. Tem povodom je poslala Bolgarija zavezniškim vladam noto ,v kateri prosi, da se izvršitev te naredbe odloži, češ da Bolgarija nima sredstev za pokritje velikih stroškov, ki bi jih povzročila dobrovoljska milica.
+ Mobilizacija v Albaniji. Tiranska vlada je odredila mobilizacijo vseh plemen in poklicala pod orožje vse sposobne od 21 do 26 leta. Kak pomen ima ta mobilizacija se ne ve. Poročila obmeinih albanskih plen en pravijo, da je večina plemen proti mobilizaciji n vsakim avanturam tiranske vlade, ker imajo prehude izkušnje v zadnjih dogodkih.
Mariborske resolucije Vero^k wi pred vsem sokoi. Tam
_ If«-«-^:	je videl cilj svojega m slovenskega ziv-
(\Uiw«IUi	Ijenji Skromen in dober do vseh, kre-
Maribor, 24.oktobra. men značaj, vzor Slovenca, Slovana. Na mariborskem shodu, katerega so Bil je vedno na mestu, kadar je klicala priredili zastopniki vseh strank in o domovina. Videl je slovanski svet in je katerem smo poročali v zadnji številki, vedel, da vodi v veliko bodočnost le so bile scglasno in z velikim odobra- ena velika skupna vez, izražena v so-vanjem sprejete sledeče resolucije: kolstvu. Kdo ga ni poznal, njegovega 1. Zastopniki vseh društev in prebival- vedrega lica, jasnih oči, dobrohotnega stva vseh strank zbranih dne 22.okto- izraza! Mož iz množice in vendar na-bra v Mariboru smatrajo, kakor sma- roden delavec v ospredju naših vrst. tra vsa jugoslovanska javnost koroško Nismo mogli verjeti, da ga ni več. vprašanje za nujno državno vprašanje Težko si bo misliti našo prvo sokolsko ter zahtevajo, da se vlada takoj zavza- vrsto brez dolgoletnega zastavonoše me z vsemi svojimi močmi pri vrhov- Miha Vervoška. nem svetu v Parizu za obrambo naših _ , . ~ . pravic na Koroškem. Vlada ne sme pod s.v	hr. Mihe Verovška se
nikakim pogojem priznati krivičnega 7 sredo dne 27. t m. ob 4 uri po-plcbiscita. Vsled potvarianja plebiscita poldne iz Narodnega doma. z znanjem Avstrije naj se ukinejo z sv Sokol II &e udeleži pogreba br. Avstrijo vsi gespedarsko-trgovski do- Milic Verovška korporativno v kroju, govori in odnošaii. Jugoslovanski na Zbirališče v sredo ob pol 4 uri v Narod ne more in niti noče živeti v prija- rodnem domu. — Starosta, teljskih odnošajih z Avstrijo dokler se sv Sokol v Štepanji vasi se ude-slovenski del Koroške nc zjed.ni z Ju- , H korporativno ba br Mihe goslavijo. Skupščina poziva m prosi v._	^
celokupno jugoslovansko javnost, da se oridmži temu predlogu.	_
2. Naj deželna ali pa centralna vla-	PfO SVCI9
da izda naredbo, po kateri se morajo	w vita«
v najkrajšem času odstraniti iz naše — Gledališki list št. 7 je izšel s sle-države vsi protidržavni elementi in tu- dečo vsebino: Vsnored drame in opere ji podaniki.	za sedmi teden; F. J. Beaumarchais
3 Vlada se pozivlje, da gre z vsemi (s sliko); Seznam Shakespearovih del silam: na pomoč onim koroškim be- (s sliko); Dr. P K.: Ob premijeri guncem, ki iščeio zaščite v Jugoslaviji Mendelssohnovega „Sna kresne noci"; vsled neznosnega nemškega terorja na Gledališka kronika. Koroškem.	i — Mariborsko narodno gledališče.
Italija V nevarnosti • V soboto se je uprizorila Shakespe-
»,revra*a;
Položaj v Italiji vzbuja cimdalje gledališču. Uprizoritev je izpadla večjo pozornost memisrodncea sveto. nad vse pričevanje dobro. Ravna-Pariski L homme libre pravi, da sta te,jstvo je	nove kulise in
se kot izhod iz današnje kritične si-, deloma nove kostume. Dobro je od-tuacije pojavila kot rešitev dva eb=-1 ■ j	uJ	NuQČ kot 0be_
trema: na eni strani proletarska dik-jron> Ožegovičeva kot Titanija, tatura, na druin pa nacionalistično- df Kraijcva kot Hermia ter gg. Že. mihtaristiena. Socialni pokreti ki }eznik in NikoIijc prvi kot Lisander, so zavzeli v zadnjih dnevih bolj in dru^ kot Demetrius. Tudi drugi so bolj revolucionaren značaj, razburili biU na ^ mestu Glasbene točke so nacionalistične elemente ki so v -e (febro izvajala Dravska <Iivizijska zvezi z vodilmnu vojaškimi krogi za-1 ^ kapelnik Herz0g. snovali naert, da =c v Mueiju prvega j _ Na$ k|par ^g Doiinar je sref-poskusa od strani revolucionarjev no dospel v Ameriko in je pisal iz
polastijo državne uprave, proklami-rajo vojaško diktaturo. Ta nova vla-
Clevelanda, da se dobro počuti in da upa na lepe uspehe. V -istem mestu se
da bi takoj razpustila vse sociali- nahaja češki slikar Alfonz Mucka in stične organizacije in zaprla sociali- j nekaj drugih slovanskih umetnikov, stične voditelje. V Rimu in Italiji ~ Zemljevid slovenskega ozemlja,
se je te dni že popolnoma resno govorilo o državnem udaru v Italiji od strani nacionalistov in vojaških krogov, imenovalo se mnogo ime D'An-nunzia ki naj bi prišel v odločilnem momentu na aeroplann iz Reke v Rim in vzel upravo v svoje roke. Akoravno so ti glasovi — pravi L' homme libre nekoliko fantastični, vendar jih ni smatrati z ozirom na današnji jjoložaj v Italiji za popolnoma fantastične in neverjetne. Tudi ime D'Annunzia se ne pojavlja zaman, kar je dokazala najbolj sama vlada, ki je odredila hišne preiskave v vseh italijanskih organizacijah „Pro Fiume", kjer so našli precej obfcežilnega materiala, in zato aretirali z anarhisti tudi krecej D'An-nunzievih arditov in legionarjev. Karakteristično je, da se Giolittijev organ, turinska „Stampa", opetova-no bavi z vestmi o skorajšnem padcu sedanjega kabineta ter jih — seveda — energično demeniira.
Soholstfii vestni!;.
t Hiha VerovSek.
Staremu Sokolu v spomin.
Kako lepo ga je bilo videti, kadar je stopal s ponosnimi sokolskimi koraki na čelu sokolskih čet z našo staro sokolsko zastavo. Naše sokolstvo je imelo v njem zastavonošo, ki je bil znaii v slovanskem svetu. Njegova krepka junaška postava, energičen obraz, prožen korak, vse j» kazalo v njem ponosnega Slovana-Siokola, ki se zaveda velikega pomena one misli, ki jo izraža njegov prapor. Spominjamo se trenutka, ko je ob petdesetletnici Ljubljanskega Sokola sprejel v roko nov prapor z jasnim glasom, ki je izražal notranjo ganjenost je prosil brata starosto, naj pusti, da nosi pri obhodu še staro zastavo, ki mu je tako draga in ki jo jc nosil vedno s takim ponosom. Sporanjamt se velikih sokolskih slavnosti v Pragi in drugod, kako je nas gledalce spreletelo nekaj svečanega, ko se je pokazal naš Miha s staro častitljivo zastavo in je po množici zašumelo■ ..Slovenci prihajajo".. Da, kot mož je bi' dika našega sokol-stva. Bil je iz onih marljivih pripro6tih narodnih delavcev in'bojevnikov, ki so stali v osnredju naše narodne misli zadnja desetletja. Ti ljudje, uradniki, uslužbenci, delava, so bili pripravljeni vedno pobžiti svoj dar domu na oltar Poleg stanovske dolžnosti so vedno izpolnjevali narodno dolžnost s svojim delom v raznih društvih. Miha
ki ga je že več let pripravljala „Slo-venska Matica", jp v zadnji korekturi gotov in se bo začel tiskati. Zemljevid se izdeluje v dunajskem kartografič-nem institutu. Med vojno je delo zastalo. sedaj po vaini se je pospešilo, tako da je zdaj vse pripravljeno za tisk. Tako bomo po dolgih letih končne dobili natančen zemljevid slovenske zemlje s pravimi slovenskimi krajevni-m iimeni. Stal bo 50 K.
—	Prof. Matija Murko je imel te dni nastopno predavanje na praški češki univerzi. „Narodni Listy" prinašajo izpod peresa M. Weingarta lep članek o dosedanjem delu prof. M. Murka. Prof Murkj bo organiziral na češki univerzi jugoslovanski seminar.
—h Marko Vnškovic v Argentinijt Tudi v Ljubljani dobro znani hrvatski umetnik Marko Vuškovič, se nahaja sedaj po dovršeni svoji turneji v Braziliji in Buenos Airesu in namerava nastopiti pevsko turnejo v Argentiniji.
—	Nov roman D. S. Merežkovskega. Znan: ruski pisatelj Merežkovski piše za ruski dnevnik „Svoboda", ki izhaja v Varšavi nov roman „štirinajsti december", ki obdeluje nastop prvih ruskih revolucijonarjev, takozv. dekabri-stov. Ta roman je nadaljevanje njegovega romana „ Aleksander I.". Merežkovski je znan kot pisatelj velikih zgodovinskih romanov: Leonardo da Vin-ci, Peter in Aleksej itd.
—	Premestitev subotiške fakultete. Minister za prosveto namerava juri-dično fakulteto v Subotici premestiti iz Subotice v kako drugo mesto v Bač-ki ali Banatu, ker je v Subotici veliko pomanjkanje stanovanj.
Šport in tnristika.
st V nedeljo so se na našem igrišču .Ilirije" nadaljevale prvenstvene tekme. Vkljub neprijetnemu jesenskemu mrazu je bilo igrišče popoldne precej aobro obiskano. Posebno zanimanje je budila nova ženska igra rokomet. Skupini sta nastopili v rdečih in zelenih barvah: videlo se je, da je ta šport pri nas šele v začetku, gotovq pa se bo razširil po vseh večjih in manjših mestih. kakor je dandanes razširjal na Češkem. Igra je lepa in živahna in za ženske zelo primerna. Nekatere naše gospodične so pokazale že precej spretnosti Pri rdečih je bila posebno obramba izborna. Igra se je končala z 9 :1 za rdečo skupino. Dopoldne je igral Hermes z Jadranom 4 : 0. Popoldne se je končala tekma med Svobodo in Primorjem z 2 : 0 za Primorje Obe moštvi sta igrali agilno pa brez dobre kombinacije. Od 15. do 16. ure se je vršil finale lahkoafletičnih
• češka proslava na dan 28. oktobra. V četrtek praznuje češki narod in ž njim vse slovanstvo slavni dan velikega osvobojenja, pričetek svoje velike bodočnosti. Ta dan bo dve leti, kar je zrušil češki narod z lastno silo vse ovire svojega razvoja in ko je prost in svoboden vstopil v krog neodvisnih narodov. Isti dan pa se mu je pridružil na slavni poti tudi najmlajši med brati. Zagreb in Ljubljana sta pro-slavliala ob enem s Prago. Tako se je zgodilo, da se je vendar enkrat uresničilo to, kar sta v vzajemnem, požrtvovalnem in neodjenljivem delu ustvarjala oba narodna prvoboritelja, doktor Masaryk in dr. Trumbič, da sta si češkoslovaški in jugoslovanski narod
podala osvobojena roke k skupnemu delu in bratski vzajemnosti. Stara in
v bojih slavna jugoslovansko - češka vzajemnost je že v nekdanji Avstrij: bila ogelni kamen vse slovanske poli tike, dan 28. oktober pa pomeni krono
njegovega uspeha in ta dan je zategadelj zavezan nove skupnosti. Zato
28. oktober vedno pomemben in povzdigujoč jubilej v zgodovini obeh narodov. veliki mejnik med nesvobodno preteklostjo in bodočnostjo svobodnega dela in ustvarjenja.
*	Češka proslava dne 2S. oktobra. V proslavo 28. oktobra prirede ljubljan ski Čehoslovaki, pod protektoratom generalnega konzula dr. Beneša, v opernem gledališču slavnostni koncert, na katerem bodo sodelovali razni češki umetniki Ves dohodek je namenjen nagi »jugoslovenski Matici". S tem so dokazali tukajšnji Cehi, da niso samo vredni bratje onih, ki so ustvarili veli ki 28. oktober — dan češkoslovaške osvoboditve, temveč so tudi enaki onim, ki so tudi v najtežjih časih bili apostoli slovanske vzajemnosti. S tem je proslavljen veliki dan, da ne more biti lepše in vidno je dan proslave znak skupnosti. Dolžnost beie Ljubljane je, da se dostojno pridruži proslavi 28ega oktobra in da tudi ona manifestira za idejo skupnosti. Vstopnice so v pred-prodaji v drogeriji Cvancara v purgovi ulici. — Cene operne.
•	Slovesna recepcija. Na dan 28. ok iobra ob II. uri dopoldne se vrši v srebrni dvorani hotela „Union" slovesna recepcija pri češkem generalnem konzulu. Zastopnik bratske države bo pri tej prilik; sprejemal čestitke pred-
oitTmilrAir MnniAiVM	J. - . -f * - -__* t_
elen-
ganizacij.
*	Konzulat ČSR ostane dne 28. t. m.,
aa dan češkega državnega praznika Zaprt.
*	Razmejitvena komisija. Iz Maribora poročajo: V torek odpotuje razmejitvena komisita v Špilje. od koder se bo peljala po Muri do Radgone, da pregleda to reko. Neposredna pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo zaradi mejne črte Sv. Duh - Reka Mura so zaradi obojestranskih nasprotij prekinjena ter bodo o predmetu razpravljali v plenumu komisije. Meja od Sv. Ui rbana do Sv. Lovrenca še ni določena, ker sta avstrijska, kakor tudi naša delegacija predložili novo zahtevo glede njenega poteka. Raradi slabega vremena razmejitvena komisija doslej ni mogla pregledati tehničnega dela na meji od Koešnjaka do Svetega Urbana. Prihodnja seja razmejitvene komisije bo v sredo.
*	Zanimiva episoda s Koroškega. Iz Vehkovca nam poročajo: Osem dni pred plebiscitom je na zahtevo avstrijskega zastopnika medzavezniška di-striktna komisija velikovška pod vodstvom podpolkovnika Hordena s sekiro vdrla v stanovanje g.Pavlice, oskrbnika na posestvu barona Helldorfa, da pobere morilno orožje, s katerim razpolaga g. Pavlica pri svoji kompaniji, kakor so poročali nasorotniki. Uspeha niso imeli gospodje nobenega in zani-mivo pri tem je aamo to, da je angleški raste* tako neangleško postopal, ker na Angleškem bi gotovo poiskal najprej ključ in 7 njim odprl stanovanje, gotovo pa ne bi s sekiro vlomil v tuje stanovanje.
*	N"š» *»«*»» tragedija. »Sokol I.« wbj k predavanju, ki se vrli v torek dne 26 t m. ob 8. uri zvečer v društve-
Tabor št 2. PrecS
feor brat drJUšit. Dostopno tudi na-
Prosi, da
*	bratskoflanstvo ndeleži polnoštevil-
tega predavanja.
- Pismo iz Kočevja. Kočevje 24 ok. fatfa. V našemkočevskem Staj Slovenci že kakih dobrih deset mS
*	veliki sterilnosti m nič ne kaže da
*	je bodemo skoraj otresli. Ponajveč ««®ni prepriri se prenašajo celo iz ■ulturnih društev, ven med ljudstvo. Manjka nam agilnih elementov. Ko-
.?.1)0(16 morda endino mesto v Slo-ven'i!". ki nima nikakih možkih učiteljskih moči. Doslej se je šolska oblast izogibala neprijetnosti, da bi premestila kako učno moč v Kočevje. Ali haš to se bo še bridko maščevalo nad nami samimi. Nimamo se samo boriti s nem-Btimi šovinisti,nego kar je glavno: med
Ljubljana, 25. oktobra, delavsko maso na premogokopu imamo hvaležno polje gojiti kulturne prireditve, katere so v zadnjem času popolnoma zamrle. Naravno je, da gledajo naši drugorodni kočevski someščani ta ,,preokret nazaj" z velikim zadoščenjem. Tudi jim je dal naš politični poraz na Koroškem mnogo upa in nade. Se vedno ni zamrla v kočevskih srcih nada o upostavitvi „stare slave". Kočevci so se pred dobrim pol letom razdvojili v dva tabora. Konzer-vativci, na čelu jim župan Loy in dekan Erker, ki imajo v rokah ,,Gott-scheer Zeitung", niso odobravali tendence pisanja od Robert Ganslmayerja in Wenuscha ustanovljenega tednika „Der Genossenschafter", ki je za časa aprilskih incidentov povodom štrajka očividno koketiral z boljševiškimi idejami. Pozneje je „Der Genossenschaf-
ter" kmalu opustil polemiziranje z „Gottscheer Zeitung" ter postal oster opozicionalni list, boreč se za nemštvo kočevske dežele. Tednik „Der Genossenschafter", ki je sicer uradno glasilo „Splošnega nakupovalnega in prodajnega društva", si je sicer vzel zadačo gojiti zadružno gibanje ter agrarna vprašanja med kočevskimi kmeti, toda on goji sisiern.-?tirno nezadovoljstvo proti državni upravi. Mi, kot demokrati želimo Kočevarjem ugoden nadalnj; narodni procvit, toda našo državo naj puste pri miru, ker k ako bodo Kočevci sodelovali in ne razdirali pri skupnem delu za državo, se bodo mogli sami nacionalno razvijati.
Zadnji vlak iz Grabš tajna je dospel v nedeljo ponoči v Maribor.
V	nedeljo popoldne je vlak vozil samo še do Prevalj, ker je avstrijska uprava že prevzela celo progo do naše meje.
* Miha Verovšek f. Danes zjutraj je nenadoma umrl mestni računski nadrevident Miha Verovšek, brat nepozabnega igralca Antona v 54 letu svoje starosti. Z Miho Verovškom je odšla na oni svet ena najsimpatičnej-ših osebnosti bele Ljubljane: mož korenjak in kremenjak, iskrena zlata duša, dovtipen in vesel, napreden in delaven — to je bil sirom Jugosla-1 vije znani zastavonoša ljubljanskega Sokola. O Mihi Verovšku kot Sokolu spregovorimo na drugem mestu, tu >oudarjamo, da pomeni njegova smr udi veliko izgubo za napredno demokratsko stvar. Miha Verovšek je bil eden najboljših in najuspešnejših agitatorjev in organizatorjev demo-eratske stranke, katere politično društvo za vodmatski okraj izgubi v njem svojega predsednika. Sokolstvo namerava prirediti Mihi Verovšku posebno svečan pogreb. Napredna Ljubljana ohrani vrlega moža v traj nem spominu! Naj mu bo lahka domača gruda!
_ * Leti in Kurlandci v Mariboru.
V	nedeljo popoldne je dospel preko .Beograda v Maribor transport be-jrunoev in sicer Letov in Knrlandeev catere je vojna pred 5 leti z družinami vred pognala iz domovine. Vra čajo se po tej poti, da se izognejo potovanja preko Rusije, akoravno jim prehod preko sovjetske Rusije poc je ruska sovjetska vlada ponudila najugodnejšimi pogoji. Največ se jih poda v Riga
*	Po mariborskih demonstracijah. Iz Maribora poročajo: Policijska komisija z dvema sodnima izvedencema (1 Nemec, 1 Slovenec) je ugotovila, da znaša škoda, povzročena o priliki zadnjih demonstracij, približno 1% milijona kron. Poškodovanih je skupno 98 strank za 50 do 250.000 kron. S tem so ovržene zasebne trditve, ki so poročale o škodi, ki naj bi znašala skupno okrog 19 milijonov kron.
*	Obletnica narodnega osvobojenja. Dne 29. oktobra, na praznik druge obletnice narodnega osvobojenja se vrše povsod, kjer so državni uradi, slovesne službe božje, v manjših krajih se vrši slavnost prihodnjo nedeljo 31. oktobra.
*	Plebiscitne znamke. Iz krogov slovenskih filatelistov se nam poroča, da so naše koroške plebiscitne znamke na svetovnem trgu dosegle že visoke cene. Velika serija se posebno išče, a tudi mala se že dobro proda
Revizija solunskega procesa. Kakor smo že poročali, bodo v kratkem času reaktivirani nekateri višji oficirji, ki so bili obsojeni v solunskem procesu. čim bodo ti oficirji reaktivirani, bodo stopili v pokoj in zahtevali revizijo solunskega procesa.
Olajšave za potovanje v inozemstvo. Mednarodna konferenca je imela pretečeni četrtek svojo zadnjo sejo. Konferenca je sklenila, da predloži vladam več nasvetov. Če se ti nasveti realizirajo, se znižajo zlasti pristojbine za potne liste, omilijo formalnosti pri prehodu čez državno mejo in uvede neposredni promet na železnicah. Po zaključku konference se ie sestal
odbor zveze narodov za mednarodni promet ter sklenil, da se odobreni nasveti konference takoj predlože svetu zveze narodov.
*	Naš poslanik v Kodanju. Bivši predsednik bosanske vlade, Atanasije S o 1 a, bo v kratkem imenovan za poslanika v Kodanju.
*	Slika za dvorano konstituante. Narodno predstavništvo je zahtevalo oc finančnega ministrstva kredit za razpis konkurza za sliko velike dimenzije, ki naj bi krasila novo dvorano za kon-stituanto. Slika naj predstavlja slavne boje Srbije za osvobojenje in narodno ujedinjenje.
*	Nove postne znamke. Početkom prihodnjega meseca začno dospevati iz Amerike naše nove poštne znamke. Vsa količina teh znamk, skupaj pet milijonov komadov, bo izročena poštni upravi do dne 15. januarja prihodnjega leta.
*	Glasilo istrskih Jugoslovanov „Pučki prijatelj", ki je doslej izhajal
v	Pazinu, se je preselilo začasno \ Trst, ker so fašisti uničili njegovo ti skarno. Uredništvo izjavlja, da bo od ločno zastopalo interese Jugoslovanov in delalo kakor mravlja, ki srtokrat pade s svojim bremenom, a se stokrat zopet dvigne.
Prihod regenta Aleksandra v Zagreb, ki je bil prvotno določen za ta mesec, je odložen za negotov čas.
*	Prestolonaslednik Aleksander je obiskal včeraj s sestro, knjeginjo Jele no, razstavo narodnih vezenin, ki jo je priredilo kolo srbskih sester v Beogradu.
*	Pomiloščenje v vojski. Vlada je pooblastila vojnega ministra, da seta-
vi	predlog za pomiloščenje v vojski.
*	Pogajanja med brivci in njihovimi pomočniki so se, kakor čujemo, razbila in jutri v torek izbruhne štrajk brivskih pomočnikov v Ljubljani.
*	Vojaški zdravniki. Kako; javlja beograjska „Pravda", se je za razpi sane službe vojaških zdravnikov, lekarnarjev in veterinarjev oglasilo okolo 90 Nemcev, ki bodo vsi sprejeti.
*	Vojaška služba dijakov. Po odred bi vojnega ministrstva se vsi dijaki, ki so dovršili študije ali pa so jih iz kateregakoli razloga opustili, vpoklčejo na vojaško službovanje.
*	Ureditev zračne plovbe. V ministrstvu vojne in mornarnice je ravnokar izgotovljeua naredba o zračni plovbi, ki se te dni objavi v uradnem listu.
*	Izdaja državnih tajn. Vlada v Sarajevu je že delj časa opazovala, da se širijo v javnosti vesti o tajnih brzojavnih in telefonskih poročilih, ki se izmenjavajo med beogradsko in sarajevsko vlado. Te dni le prišla policija na sled neki telefonistki, ki je prepisa-vala državna poročila in jih dajala svojemu ljubčku, nekemu komunistu. Telefonistko so takoj aretirali, a ker je izjavila, da jo je k temu nagovarjal njen kavalir, so zaprli še njega.
: Imenovanja. Pri jaoverjeništvu za socijalno skrbstvo v Ljubljani so imenovani : poročnik - računovodja Silvan Pečenko za oficijala, pisarniški pomočnik Ivan Lapajne za kanclista, provi zorni kanclist Franc Tomažin za definitivnega upravnega uradnika, štabni narednik Aleksander Kuharic, narednik Maks ReS in štabni narednik Janez Flerjar pa za upravne uradnike v XI. einovnem razredu.
*	Poročil se je dne 20. t. m. gosj
Mirko D u j c. učitelj v Murski Sol___
v Prekmurju z gdč. Pavlo Kračunovo, hčerko veleposestnika in trgovca v 2re-čah pri Konjicah. Bilo srečno!
*	Drobiž iz Celja. Srbohrvatski tečaj, ki je lani jako lepo uspel, se letos v kratkem zopet otvori. — Poročil se je g. Rihard Vrečar, rač. poročnik, rodom iz Celja, z gdč. Fri-do Sara iz Maribora.
*	Velik vlom na Karlovski cesti. V nedeljo zvečer sta izvršila dva mlada vlomilca, ki sta pridno posečala kinematografske vlomilske predstave, drzen vlom v trgovino, nahajajočo se v Jerančičevi hiši na Karlovski cesti. Vlomilca sta odnesla za 80.000 a-on raznega manufakturnega blaga er ga z vozom odpeljala na barje, cjer sta ga skrila v neko šupo. Kriminalnim organom se je tekom današnjega dneva posrečilo izslediti vlomilca, ki sta bila danes pozno zvečer aretirana. O tem vlomu, ki je zelo karakterističen za našo mladino, še poročamo.
*	Velika zaplemba tuje valute. Minuli četrtek in tekom nedelje je obmejni komisarijat na Verdu zaplenil raznim verižnikom z valuto- veliko množino tuje valute, zlasti dolarjev in romunskih Iejev, ki so jih skušali razni židovski tihotapci iztihotapiti »reko demarkacijske črte v Italijo. >kupno vsoto cenijo na 10 milijonov kron. Predvsem so bili zasačeni Lo-wy, A&alay in Fleischmann.
Gospodarska obnova
Naša država je v srečnem položaju, da ima veliko poljedelskih produktov, ki jih more izvoziti Glavno načelo, ki ga mora izvozna politika zasledovati pa je, da je država z izvoznimi predmeti zmožna konkurence, t j. da izvozni predmeti niso dražji, kakor na svetovnem trgu. Tendenca svetovnih cen kaže v zadnjem času padajočo črto. Opažati je, da se narodno-gospodarsko valovanje zapadnih držav umirjuje in da dobiva enotne, stalne oblike. Pri nas pa še nimamo trdnih tal za kalkulacijo.
Finančno ravnotežje moremo poleg, z novimi, neobhodno potrebnimi davki in' krčdiTnlTb^ta .' ." ." ." i io?5 iloo racij onelnim domačim gospodarstvom, j	: J : ! ; ! : ™
V Veliki mer doseči S pametno IZVOZ- \ I-inblianiska kreditna banki..... 1060 107»
no politiko. Ta mora težiti za tem, da !	:
ie nase izvozno blago zmožno konku- j Reeka pečk« bitka........«t< «w
v	.	.	w	' C-K<?!r«	OTE. OK
Borze 25. oktobra.
Zagreb, devize: Berlin, izplačilo 197. do 198, Milan 515 do 517, London 450 do 470, Newyork 131 do 132, Pariz 850 do 860, Praga 160 do 162, Švica 2000, Dunaj 32.25 do 32.52. Valute: dolarji 128 do 129, avstrijske krone 34.50 do 34.60, češkoslovaške krone 165 do 170, rublji 104 do 108, francoski franki 8.60 do S.65, napole-ondorji 440 do 445, marke 192 do 196, le j i 210 do 222, lire 515 do 225.
Efekti:
aenar blato
P.anka zrn Prlroon......... 973 1050
Banka za trgovino, obrt in indoslrijo 410 413 Eskontna baaka.........1580 1600
. Srbska banka
Isis Gntrcan Nsaice, drvo Havonia
875
«0	7»
4 Zil	430
£075	2100
65J	7i0
1630	1'00
--lsoo
£000	23» --1103
renče. Ena glavnih ovir uspešne izvoz-; GonSa ne politike je dejstvo, da produktivni '-*-stroški vedno bolj in bolj naraščajo. Eno osnovnih točk med produktivnimi
stroški tvorijo mezde. Vsak, ki pošteno ^i^^111 Port"d želi ozdravitev sedanjega stanja, mora J Ljabijaaske »tr-^-ae :ov*.-»e m Uvan» z veseljem pozdraviti vsak korak, ki Beograd. Situacija slaba. Valute: teži za tem. da se mezde in cene sta- funti 105 do 110, dolarji 320 do 325, biliziraio. Državna gospodarska poli-: francoski franki 207 do 210, lire 12S tika zavrača strankarsko politiko gle-jdo 130, leji 62.50 do 63.25, levi 41 do de mezd. Vprašanje mezd ni vpraša-!41.50, češkoslovaške krone 42.75 do nje ene stranke, ampak vprašanje dr-j 43.50, marke 48 do 49.2d, avstrijske žavnega obstoja. Vsako zvišanje plač krone 9.25 do 9.75, napoleondori in mezd je problematičnega značaja, j 112.50 do 115, Devize: London 110.50 ker se z njimi avtomatično povišajo do 112, Pariz 207 do 208.50, Rira-Mi-tudi cene raznim produktom — ako ni; lan 125 do 128, Ženeva 520 do 530, pri zvišanju mezd in plač istočasno; Praga 40.25 do 41, Dunaj 8.10 do zasigurana tudi zvišana produkcija. 8.75, Berlin 47.25 do 4S. Delavcu ni pomagano, ako ima n.pr.| Dunaj, prosti promet: Berlin 615, 50 % večjo plačo, za zivcz in druge; Newyork 420, London 14.60, Pariz zivlj'enske potrebščine pa mora dati ,27.10, Milan 15.75, Praga 495, Beo-istočasno 50 % več. Resnica je, dajgrad 12.15. Zagreb 312. Budimpešta plače in mezde ne rastejo sorazmerno, 99 75, Varšava 129, Zurich 66.50. s cenami, resnica pa je tudi, da pro- j Bukarešta 27. duktivnost ne raste sorazmerno s po-- -- ---trebo in z mezdami.
Efekti:
| Avutr. kionsks cala........
J Ograka kronska . ........
maiska renta.......
Tarlk« crečke............
Kreditni zarod za Irg. in mdostr.
An«'obanka............
Pankvei cin.............
Moaanitka zemaljska banka . . .
Avslroo?r!i-.a bar.ka .......
Zivnoatenska banka.. ,
Nemčija grozi znova s svojo gospo-j darsko konkurenco. — ker tam delajo pod težjimi preživljajočimi olco;.!:ostmi marljivejše in izdatnejše. Nemška konkurenca postaja zopet nevarna angleški.
Ako hočemo ozdraviti svoje finance ESSSrtK^?:.*lllll".
in svoje gospodarstvo in v narod prine- -------- '
sti zadevoljnost, moramo z energijo otvoriti boj proti relativnemu padanju produktivnosti. Stranke, ki imajo v svojem proračunu gospodarsko obnovo naše države, morajo si biti na jasnem, da država in ž njo posameznik more vspevati le tedaj, ako produciramo več kakor porabimo. To velja za vse sloje: delavce, obrtnike, trgovce, inteligenco itd. Noben stoj ne sme zahtevati za svoje delo več. kakor je njegovo delo vredno. Stranke ki obetajo svojim pri-
9515 108 SO
29 SO 1190,-1180'— in-35 776-— 5MO- — 208S-49-40-— 1900 — 51*10 9S03-—
Alpine-Montan Pralka že'szna industr.
Praga, devizna centrala Dunaj 20 do 21, Zagreb 61.50 do 62.50, Varšava 26.37 do 27.37, Budimpešta 20.12 do 21.12, jugoslovanske note 245 do 247.
Zurich, devize: Berlin 9, Nevvvork 634. London 21.91, Pariz 40.90, "Milan 23.85, Praga 7.60, Budimpešta 1.55. Varšava 2, D-.tnaj 2.10 Bukarešta 10.60, rublji 1.60. Berlin, devize: Newyork 70125,
stašem več kakor to, so neodkrite ali London 242.50, Pariz 453 Milan
pa delajo v pogubo države.	263, Praga 84, Budimpešta 17, Dunaj = Izvoz naših sliv. Med eksporfcerji 23> z"rich I105> Bukarešta 23 in 3/4. in producenti sliv vlada vznemirjenje,
ker v češko-jugoslovanski trgovski jjo godbi slive niso omenjene. Na Češkem je njihov uvoz zabranjen, ker jih smatrajo za IuLjus. Dopuščen je uvoz sa-; m onih sliv, ki se predelajo v marme-1 lado. pod pogojem, da se ta marmela-; da iz Češke zopet izvozi. '
Vremensko poročilo.
I.iabi;ana 306 m nad no. jem
	ca	1 n			1 1
Da n	3 o sS a^e o o	' 1 ° S r IS«	ea m s =	Vetrovi	Nebo š 1 1 O.
25. okt. 25. okt. 25. okt.	14.nri 21. ari 7. aii	740'1 7408 745-S	6*7 11*0 6'6	brez vetra sr. vzh. si. sever	obl. j več. ob!. » obl. 1» l
Obir 2044 m nad morjem
21. ar 7. ari
596*8 59« 0
I
si. vzh. sL zahod
vecjamo g
strije se pospešuje delo za industrijski
in obrtni muzej, ki naj bi propagiral _
nove iznajdbe in nove metode proizva- u okt janja. Za bodočega ravnatelja je od- a. okt rejen dosedanji dolgoletni tajnik sara- ■ jevske trgovske zbornice, Zurovac. j	ST^
= Nova Oprava beograjske borze se , Solnee vzhaja danes ob C 36 zanaia 00 4-52. je konstituirala tako-le: Za predsednika je izvoljen veletržec Milorad Pavlovič, za podpredsednika Milan Stojadino-vič, ravnatelj angleške banke, za blagajnika ?a Josip Albuli.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jfutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Savna naznanja žalostno vest, da je danes, dne 25. oktobra 1980 nenadoma preminul dan starešinstva
br, MIHA VEROVŠEK
Pogreb zr.služnega sokolskega delavca se vrši v sredo, dne 27. oktobra t L ob 4. nri pop. izpred Narodnega dotua.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1920.
SMiistvo 3ugosi. Soft. Sama.

Iajabljanskl Sokol naznanja pretufno vest, da je naš vrli brst in odlični sokolski dclarec
MIHA VEROVŠEK
droitvsai praporščak, starosta ljab, sokolske ia-po la Slan starešinstva Jagosl. Sokolskega Savna
dn« 86. t: m. nenadoma o mri.
Pogreb
brata se vrii v
ime 27. t. m. ob 4. ari
polne izpred Narodnega doma.
▼ Ljubljani, dae 25. oktobra 19».
se prodajajo po znatno znižanih cenah. ~m
Zaloga £jubljana~])reg na debelo m drobno,
izdelki zajamčeno iz samega najboljšega nsnja.
Stevo,
pridi nemudoma k meni!
378
Pinila <Š »kortj nov lep kup« (broom) rrUIIO 96 in norm konjaka prana
sprima z nikelnastim okovjem po nizki eani. — ''roda radi pomanjkanja prostora a. Sutalk, Ljubljana, Zaloška o. 21.
■	87* S—1
sjme
starejša, boljša moč za pisarnišlia dela
v manufakturni stroki.
Ponudbe na upr&To «Jntr&».
360 3-3
Iftr d M BSbaitfl priitiega lo uaugi
haložana
m n Ummii pmiao drfti:
Pfvb batoma trgovina z vinom Sate HopeRjafe in drng pri Sveti
» Barbari v Halozah. 36 7
Karbidne svetiljke
namizne, viseče in za kolesarje, karbid in gorivee ter baterij« priporoča
IGU. VOK, Ljubljana. 356 Sodna ulica 7. 4-2
Pisalni stroji Remiogton sedP°nbii0
A. K, Kregar, Ljubljana, Sv. Petra OMta 21-23. Zahtevajte ponudbo, tse ?
Uradnik lesne stroke
se išče
za veliko lesno trgovsko in industrijsko družbo v Beograda. Poverjeno mu je knjigovodstvo in blagajna kakor tudi dopisovanje Reflektira se samo na resno ia zmožno moj, ter je popolno znanje hrvatskega jerika ▼ govora in pisavi kakor tudi cirilice slavni pogoj. Nastop službe takoj. Ponudbe z navedbo plače in referenc, katerim je tudi priložiti prepise izpričeval, je poslati pod Šifro ,,Xi«Bna Industrija" na upravniitvo «Jutra».	345 3—3
Vžigalne vrvice Ksšriš
trov, se takoj odda. Vpraša se pri tvrdk i J. Kazboriok, Šmartno pri UtlJL
I>63 S—1
ali plina prodam ca 5000 metrov t premeru 1 cole po SHŠ> K 48 in ca 2000 metrov | r premera iy, eole po SHS K 58 za tekoči! meter. Zdrže pritisk 20 atmosfer. Tvrdka 1 3. Razboršek, Šmartno pri Z.U1J1.
369 3—1
Jadranska montanska družba
Brcojavi: ..Monfans".	d. z O. Z.	Telefon it. 9.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
Prodata in Irnntiio V" VTBt0 kovin, rudnin ln kaalkaUj ter vm Indu-ri oaaja in Kupuje ztrlj.ka izdelke, spadajoče v rudarsko, fUžlnarsko
nadebelo: ,mport. ia	ekspert
Hrvatski „DRVOTRZAC"
*r
jedini stručni list u Jugoslaviji. Izlazi svakog 1., 10., 20. n mjesecu. Pretplata: godiinje K 120-—, četvrtgod. K 30—. Suradjuja naši stručnjaei. Adresar industrije drva Zagreb, Strossmayerova ulica 6.
355 S-S
prvi strn K 20--.
p Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče kaj kupiti f Kdor išče službe itd. i — inseriraj v Jutru"
„ilLH0"
veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana, Kelizej, telef. int. 535.
Naznanjamo svojim cenj. odjemalcem, da je došlo novo blago in smo cene kljab novi trošarini računali tako nizko, da moremo postreči svojim odjemalcem najceneje z dobrim blagom.
Nudimo: Slivovko, brinjevec, pum, konjak in razne likerje.	358 3—2
Prosimo, blagovolite pred nakupom vprašati za naie cene.
POZOR!
Enonadstropna
Stenice, ščurki
--------------1 pogrniti, ■ ?ko porabljal. mr-,Q
lwti>ua«B« mditn kot: za Unrk. K M--, za »to-n> K11--; pnfak za mil v obleki iu perilu K 10-i» a SO-—, pnM proti mrdesom K 10"— in K tO —, naOo prati vfem pri ljodoh K S-— in K 10-— itd. ~ " I povsetta zavod za ekspert IL Jfink.r, 1 trii* S. Zagreb to. 33.	-JU 3
O
e
C3
4> >S
Ravnokar je izšla brošura „Tatu že imamo", vrlo zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošuro „Primite tata". Brošura se dobiva po knjigarnah in tratikab ter pri kolporterjih, izvod h 3 IL Tudi so lahko naroča pri upravništvu .Domovine" v Ljubljani, •Sodna nlica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatu že
imamo" 3 K.
tO
O <
es<
ia
v najlepšem vrtnem oddelku v Cclovcu z vrtom za zelenjavo in sadnim vrtom, električno ' razsvetljavo in vodovodom, ter opremljena z vsem modernim komfortom	j
se zamenja za hišo v Ljubljani ali po zelo ugodni ceni proda.
Ponudbe pod „HiiaM na Anončni »vod Drugo Boieljak, Ljubljana, Cankar- i jevo nabr. 5.	363 2—2
■■■esama
Med. dr. Josip Tičar
zaine ordinirati v Ljubljani
Igriška ul. 6/1. (za dramskim gledališčem)
ord. od 2. do 3. pop.
371 2-1

Gostilna
CD
as
ur
se radi generalnega popravila prenočišč in hiše sploh zapre.
Začel se bo obrat v popolnoma izboljšanem načinu in v lastni režiji. Postrežba bo izvauredno poceni in prvovrstna.
Otvoritev se objavi v časopisih. Priporoča se v naprej
370 3-1
Mestni užitninski zakup ljubljanski žalujoč naznanja, da je njegovega upravnega ravnateljstva član in blagajnik, gospod
Miha Verovšek
po kratki bolezni davi o polosmih nenadoma umrl.
Rajnik nam ostane trajno v blagem spominu. Njegovo truplo se bo izročilo materi zemlji v sredo 27. t. m. ob 16. uri.
Truplo pokojnika leži v Jenkovi ulici št. 1. Izprevod se vrši izpred Narod, doma na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 25. dan oktobra 1920.
376
iiapo&sa ograja,
klinčaničarju Franon Kosmaču, Jera-
nova ulica 5.	336 4—4
• približno 25 do 30 m5 toplotsc ploSčire ia pritiskom min. 6 atm., malo rabljen, ki flliMga vse armaturne dele, in brez defekta
lepa, po možnosti s hrano ali brez hrane
se kupi. se išče.
KatančnejZe podatke na naslov:
84« !-j
Hinepikansko strojno i
"olje"
J Olj«, lahko, n vretena;
8
_ *lj« za transmisije;	§
■	olj«, strojno za poljedelske stroje;	■ S olje, strojno za težke stroje;	g 5 olj« za avtomobile, lahko;	S
■	olj* , , , izredno težko;	■ olj« za cilindre;	* •1J« proti prahu. 57 104—IT	5
Medic. Rakave«Zaakl. lza.z. 3
prej A. Zankl^d sinovi. S
Ponudbe pod »Soba" na upravo .Jutra".	359 2-2
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano
m|| svojo dobro znano
II". jj: manufakturno detajlno
trgovino z manufakturnim blagom 38
v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko Rezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in snkneno blago sa dame in gospode, dalje perilne barhante, flanele, oefirje, potrebščine sa krojače, SivUje, tapetnike itd.
Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo, se ^priporočamo	308 10—4
A. & E. Skaberne, veletrgovina z manniaktnrnim blagom
======= Ljubljana, Mestni tpg lO. ===^=
Dsijili mu Carl Pil i Ljibliaii
izdeluje zopet priznano najboljša usnjata
gonilna jermena
za vsakovrstne stroje in pogone,
kože za prevleko mobilij
specialnega stroja in najokosnejših vzorcev-
878
J
d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta št 9 E
ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah:	Q
Pšenieno moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za o krmo, pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, h sladkor, češki, v kockah, amerikanski, Java kristal fy beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, sir, riž, Ceylon-čaj, poper v zrnju, sol, vžigalice, milo in petrolej, belo eišeen, snkneno in mannfak- k turno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, i ročno delo, trpežno, v vseh številkah.	^
I I
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslovi SpetftaUkmn.	70 12
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wfen. Špedicija mb vrst. Spn]naijc blaga f skladišča. Carinita agentura. ZBcapiijagja fi zaiarnianja. MedaaFodsI prevozi. Sditfi s patu t. pabištinisi vuni aa m starci.
Prvo ljubljansko javno skladišče, spojeno s tirom iuine železnice. =====
sčje domače spedieijsko podjetj
■^■■MiDH^HHsnBMBnBHsasnBBsaMBBiBsasBBaiHBKc:!