Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! LZSZ-XOZZZ VA NOLONITaV som tidv oh asnoEianoo ioei IwM IE Im I vntvATOx nviih Ameriška Pomovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER s-rving m Ohio and Nationvyide, over 200,000 American-Slovenians Vol. 99 _ N0. 32 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1997 ISSN Number 0164-68X 60C Robert Kalina loves magic; and it shows i i ) s s 1 l I' Robert Kalina has had a busy school career at Derby bfrgh School in Kansas as °th a student, and a magi-J>an. Besides doing illusions 0r his schools, he has gone grade schools to entertain 1 e younger students there. During a performance at erby Hills Elementary bcho°l, he began with the |ln8 trick. Kalina takes two /**8e rings which are inter-p lned and blows on them. They separate. He ex-P ained how the trick works. The way to do this,” he aid> “is to have stinky reath.” He gave a student au onion to eat, then had him ow on the rings, and they SeParated. s- |V 1° e, v \0 ti' sif W )t' iif Je it* tu- ili- (O' P° (O' A De also made silk ^»ge colors in a ba yello\v to red to blue. far Ui *1‘s d Hi r" Performed at ^ School’s variety the a*'na 's l°werec stand;!!6''5 0nt0 a sta®1 thend 8 0n toP of a h " involves him a w"tant alternately th aPPed inside a plast descaping. SUrr,6 Sa‘d bis parent firs, ,ta at e illusion last Schr. ?00Per Elen C01- They didn’t k, create7hlng on the cianIj by the great J Hai-ry Houdini. hoPestthe near futu a, 0 ,nclude two Editions c to k, ’ Sugar and He sa train a^e s'x mon birthd!lna has Perforr SchoolsypParties’ chl hratinn ’ Fourth of Juf A S and was fean asase?°/A/a^thi yearso'n magic abo l ,hagif.VVhen he re His c0n klt for Chn hi^ranHCK°n has Galina setter SinCe PreParin Pent five for the M buildSCph°w- He the tw0 ne? and Prc ,he noted1'8. Pr0gra' have taP Soine i] P%hs to nn, more the %°Planandpe, {has met tl-if. During a performance in Wichita, the well-known illusionist invited Kalina backstage for an interview. He encouraged the young protege to “Keep practicing and performing.” Copperfield also gave Robert a T-shirt as a memento of the occasion. This fall Robert will be attending Wichita State College. Robert is the son of Margaret and Greg Kalina of Derby, Kansas, and the grandson of Stanley Frank of Prosser Avenue in Cleveland. Joe and Kum Pok Rigler open ‘How Sweet It Is’ Ice Cream Shop Joseph Rigler, 45 and his wife, Kum Pok of Kirtland, Ohio, are the co-owners of How Sweet It Is! Ice Cream Shoppe, 12652 Chillicothe road, Chester Township. On Enterpreneurship Joe said, “This is our first business venture. My wife was working at a factory job, and I’m still working fulltime as an accountant. But we wanted to do something for ourselves. “It’s a big commitment. Talk to any small businessman and they will tell you it’s a 15-hour-a-day job. You have to use all your abilities. I’ve often said that people who graduate from business school, like I did, should run a small business for a year just to see how tough it is. “You’re the accountant, the marketing manager, the environmental engineer, the janitor, the salesman, the public relations man. You basically wear 10 hats. I’d never work this long, this hard, for this rate, for anyone else. But there’s a pride of ownership here that I think is the driving force. It becomes part of who you are.” On Families “One of the things I’ve noticed is that people usually come in with their families. It’s nice to see families sit down and share an ice cream cone together. It really is amazing, but you can almost spot the families who are very close by the way they come in, order, sit down and just talk for a half-hour over an ice cream cone. With both parents usually working these days, it’s hard for them to find time to sit down with their kids. I think this is almost a way for them of getting everybody together.” -Arvydas J.E.R. Valiukas The News Herald Zlatoper - Stolle Engagement Admiral and Mrs. Ronald J. Zlatoper of Philadelphia, PA are pleased to announce the engagement of their daughter, Ashley, to Steven David Stolle, son of Mr. and Mrs. Steven D. Stolle of Sudbury, MA. Both Mr. Stolle and Miss Zlatoper are 1995 graduates of the University of Virginia. Miss Zlatoper received a B.A. degree in biology and is currently a second year medical student at the University of Virginia. Miss Zlatoper is the granddaughter of Mr. and Mrs. Joseph Zlatoper of Moreland Hills, OH. Mr. Stolle received a B.A. degree in psychology and is presently director of a junior tennis academy in Atlanta, GA. A March 21 wedding is planned in Charlottesville, VA. Ohio Governor George V. Voinovich, and wife, Janet, left, are happy to greet fellow Slovenians Richie Vadnal, wife, Elaine and daughter Suzie, at the Ohio State Fair on Sunday, Aug. 10 in Columbus. It was Multicultural Day. (Photo by Phil Hrvatin) St. Vitus Alumni names Hall of Fame Honorees St. Vitus Alumni Chairman of the Nominating Committee and his members, after tedious deliberations, came up with the following alumni members to be inducted into our Hall of Fame: Sister Mary Avsec, S.N.D., 1949; Mrs. Ann Winters Kern, 1928; Tony Petkovšek, 1955, and Joseph Hočevar, 1959. Only written resumes about persons you felt should be considered for the honor and mailed to Albert Koporc, Chairman, were eligible to receive priority as Honorees. Their choice was heartily approved by the Board with congratulations and sincere appreciation for the many hours they sacrificed voluntarily.. When the Honorees were contacted they were grateful and delighted to accept this great honor. —Alumni Reporter Fran Nemanich AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1997 2 Discovering Bishop Baraga Marker in the Upper Peninsula By Robert M. Debevec Jim’s interesting article about Michigan’s Upper Peninsula when he attended the Bishop Baraga’s 200^ anniversary celebration stirred some memories. We had an interesting Baraga experience ourselves in the same area several years ago. My wife, Elaine, and I were tooling our motor home along a lonely country road near the shores of Lake Superior when we spotted a sign. It read “Historical Marker Ahead.” The arrow pointed into the bordering wilderness down a small two-lane dirt road which seemed to be overgrown with bushes and trees. Of course, this was a challenge to us intrepid explorers and we wheeled the RV into the opening in the underbrush. After a great deal of scrunching and scratching of branches against the roof and sides of our rig, we managed to break out into the open at a small clearing on the lake shore. The historical marker erected on the beach, to the best of my recollection, read something like this: “On this spot. Father Baraga, the Missionary priest, took refuge from a violent summer storm on Lake Superior. He was accompanied in two canoes by some of his parishioners who were Ojibway Indians.” The date was included but I have no recollection of the exact time it showed that the incident took place. I believe it was sometime in the late 1700s. To the best of my recollection the Baraga refuge plaque is (or was) located on the shores of a small inlet near Keweenaw Bay north of the Michigan city of Marquette. As we usually did, Elaine and I took a lot of photos of the spot and also of the writing on the historical market. Since we are so well organized, we placed the pictures and negatives, after viewing them, in a heap in a well-organized shoe box and put it someplace on a closet shelf where it remains well-organized and undis-coverable to this day. Maybe some reader can shed some light on this Bishop Baraga marker. Miskulin in Ironworld Polka Hall Musician Dave Wolnik reports that Nashville’s Joey Miskulin was recently enshrined into the Ironworld Polka Hall of Fame in Festivities held in June in Chisholm, Minnesota. His presentation was made by Myron Floren, who cited Joey’s polka work over the years with his own “Mis-Tre” Band and his close involvement with Frankie Yankovic including coproducing Frank’s first Grammy Award Winning Album. Miskulin currently performs with many country-western stars including regularly with the “Riders in the Sky” and “Michael Martin Murphy.” The International Polka Association based in Chicago with the Polka Hall of Fame and their “Polka Heaven in ‘97” Festival will enshrine Slovenian-style bandleader Joe Fedorchak of Youngstown, Ohio, on the first weekend in August at a banquet ceremony. Fedorchak’s band has been a past recipient of the Cleveland Style “Band of the Year” and “Recording of the Year” awards. Fedorchak himself has been nominated for “Lifetime Achievement.” —Cleveland Style Polka Hall of Fame News ***#**l|l*!|<***l|C**!|< DID YOU KNOW Slovenia... Joseph Zelle **************** Enjoying the Ohio State Fair at Multicultural Day on Sunday, Aug. 10 in Columbus are these polka people, from left to right: Bandleader, accordionist Joey Tomsick, America’s Polka King Frank Yankovic, WELW radio personality Tony Petkovšek, and saxophonist, investment counselor, Phil Hrvatin. Inaugural voyage opportunity for customers of Euclid Travel. Share in the excitement of Celebrity Cruises newest magnificent ship, the Mercury, on one of its maiden cruises. Exclusive Limited Time Offer! Western Caribbean Cruise ©|(c; starting at $1099 including air ] November 16-23, I997 \A£all 261-1050 Today!y mi 22078 Lakeshore Blvd 7 Euclid, Ohio 44123 Rev. Pavle Novak, spiritual pastor at the Immaculate Conception Church in New Toronto, Canada, is leaving for Ljubljana this month. He has been assigned to the post of spiritual leader of the students’ home, Vincencijev dom. Studia Slovenka has published S Pota v Ameriko (Voyage to America) by the late Rev. Dr. Gregorij Rožman. The author of a group of essays was the wartime Bishop Archbishop of Ljubljana. He was condemned to death by the Communists and exiled. He came to America and was a guest of Msgr. John Oman of St. Lawrence Church in Newburgh. The Archbishop lies buried in the Franciscan Cemetery in Lemont. Slovenian ambassador to Canada, Marjan Majcen, is returning back to Slovenia. He held the post for 4 years. He has been appointed Minister of Foreign Affairs in Slovenia. Rev. Pater Luis Kondor visited Ljubljana to hold discussions with the new Archbishop, France Rode, regard- ing the pilgrimage of the Fatima Statue of the Blessed Mother, Mary, in the near future. Visions of the heavenly mother took place May 13, 1917 before half a dozen children. Since then the place has become a world famous shrine of worship. Retired Archbishop Dr. Jožef Pogačnik, celebrated his golden anniversary as a priest on Sunday, July 31 in Ljubljana. Some 250 clergy and a large crowd of faithful attended the ceremony. Even Pope John Paul II sent him a congratulatory greeting. Congratulations, Archbishop Pogačnik! Congratulations, too, to Rev. Dr. Ludovik Bartelj, Msgr. Janez Mohar, Revs Anton Golob, Alojzij Groznik, and Bogomir Hren, all of whom were observing anniversaries in the Archdiocese of Ljubljana. C, c, Š, š, Ž, ž Recently an AD reader was bemoaning the fact that Slovenian ch, sh, and zh were not available in the American language. More specifically they were not included in the ASCII coding. However instead of Slovenian compromising, I feel that the American language should compromise The English spelling is very very antiquated. It is over 200 years old! Slovenia gave up these ch, sh, and zh that many years ago. C has three or four pronunciations: ch, k, s, tse. H is pronounced like h or not at all or makes c sound like ch How stupid! By no stretch of the imagine can “s” plus “h” sound like “š”! The Slovenian language is far advanced over most of the languages of the world. Wh® you pronounce you sPe ’ what you spell you Pr0 nounce. It still has faults, of cours^ It would be nice if the accefl mark in the word would in 1 cate on which syllable t e word has to be accented. even so it is a far cry from t e aboriginal American ^ guage, as well as English an French. Just imagine how muc time and effort is lost printing two letters for a single sunn. We constantly hear a°° speeding up the comp1*^ Here is one way surely 1 the speed would be mark® ah o* are increased. And consider < those useless e’s that hung after and even W1 American words! Microsoft Word is sti. posed to be for our AJoflUj Space, and Computer Age_ talked to the top guruS ^ iv/ticroson- foreign fonts at Micro They pointed out that 255 characters were avai in ASCII and they couf only ilabl® Id do tim® nothing about it at the 1 It’s high time that ^ spelling be updated t° computers! r ^ t If you have to have C, ®’ š, Ž, and ž, get WordPerf . Also the Slovenians Slovenia have these chara®' ters available in their Fu pean version of Fonts. ^ Joseph Zen i-TT ^ ^ ^^ a .... Romans began ^ a written newssheet spaPef forerunner of today s in 59 B.C. When is it a good time for picnics? Of course the answer is: “/« the good old summertime. ” In the summer time with its promise of nice warm and sunny days. When the grass is green, and foe smell of flowers in the a'r; when the trees are in fooom, and the birds are chirping; when all is cheery and bright, that is “the ideal time for picnics. Summertime is the time or picnics, and normally Panics are held on the ^eekends. Most are held on nndays. We do find a sprinkling of picnics that are on the week days, as in e case of the Federation of "fovenian Senior Citizens u s- I believe since the ."»Lf their Pi‘:nics• the5' Wed were held on c “fo^days, and with suc-®Ss and satisfaction for hose who — attended. This j^r the date of the picnic is y esday, Aug. 20*h. Zofo68’ ,^e<^nesday, August : , *s ^e day, and the place on tf6 Picnic Grounds SlO 6at*1 ^oac*' Tickets are gat ^ an<^ cover your you ac*tn‘ss*on an Need an elects i4? cian For all electrical rep* Call 790-2989 invent. imry g int parish'0* direction for use of V*; vacant c° e will help iirection of Paf sh recto* L [deathNOTICES I HNRY f. opalek Henry F. Opalek, 89, of Sun City West, Arizona, died July 22, 1997, at Sun Health Care Center. Mr. Opalek was born in Cleveland and spent 40 years as a foreman at Leece-Neville Manufacturing co. He also served in the Army. He moved to Arizona in 1975 from Ohio, and was a "''ember of St. Clement of R°me Catholic Church. Mr. Opalek is survived by h's wife Mary (nee Pike); and sisters, Anna Bouha j^d Ella Skoda, both of eveland; brother and sis- ter'in-laws; nieces and nephews. Mass was celebrated on JRU'y 28, at St. Clement of Rome Catholic Church, Sun Arizona. JOHN E. POZUN £ J°hn E. Pozun, 82, a Uc 'J resident passed away n August 7th in Hospice Mouse. John was a member of Pensioners, and SNPJ v°; He was a US Navy veteran. tioHe Was retired from Na-Acme where he was P °yed for 43 years. ^ °hn was the husband of fa.,rothy (nee Smaltz); the Jqi er °P John Jr., Dorothy-"ston and Linda Burt; Vfather of Laura, Ken, J0e.^ Marcie, Jackie and cea’ and Jhe following de-j6 • Melissa and Judy. Jenni n was the brother of PeVe e’ Gladys Luzar, James ceaseC,and the following de-fru ' Hanley and Max. he^ services were °n Christine church huriai°nday> ^u8ust 11 w'th tery ^ 'j1 ^^1 Souls Ceme-6 e Pnneral Home was 'nCh; arge of arrangements. LAWRENCE ZUPANČIČ Lawrence “Leo” Zupančič, 73, a lifetime resident of Cleveland, died in St. Michael’s Nursing Center on Sunday, August IQth. Mr. Zupančič was a member of KSKJ Lodge Christ the King No. 226. He retired in 1984 from the Norton Co., where he was employed as a grinder for 25 years. Lawrence was the husband of Ann (nee Vidmar); the father of Larry, Frank, John, Ann Marie, Paul and James; the brother of Ignatius, Frank (deceased), Pauline Vegal, John, Dolores Zak, Dorothy Jaras, Richard and Joseph. Funeral services were at St. Mary church (Collin-wood) on Wednesday, Aug. 13, at 9:30 a.m. Burial in Calvary Cemetery. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. ANTOINETTE KAUSEK Antoinette Kausek, 92, a lifetime Cleveland resident, passed away in University Hospitals on Tuesday, August 12th. Antoinette was retired from Richman Brothers where she was employed as a seamstress. She was the sister of Rose Peters, and Frank and Leslie, both deceased. She was the dear friend of Mary Zgonc. Friends may call at Zele Funeral home, 452 E. 152nd Street Thursday, Aug. 14, at 8 a.m. until time of service at 10 a.m. Mass of Resurrection will follow at St. Paul church (Chardon Rd.) at 10:30 a.m. Burial will be in All Souls Cemetery. CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving they Slovenian Community.” £ele Funeral Home 4S2E_ memorial chapel LOCATED AT 152 Street Phone 481-3118 family owned and Operated since 1908 Coming Events Saturday, Aug. 16 St. Mary’s (Collinwood) Slovenian School Picnic at Slovenska Pristava. Dinner: grilled homemade sausages (pečenice), čivapčič, or steak served from 5 to 8 p.m. Music and dancing. Proceeds to benefit 1998 all-school tour “Getting to Know Slovenia.” Sunday, Aug. 17 Second Picnic of Slovenian Cultural Society (Triglav) at Triglav Park in Wind Lake, Wisconsin. Wednesday, Aug. 20 Fed. of American Slovenian Senior Citizens Annual Picnic at SNPJ Farm on Heath Rd. Dinner 1 p.m. by Julie Zalar. Dance music by Rhythmaires. $10. For tickets see club members or call Ralph at 731-9569. Saturday, Aug. 23 Student chorus “Lira” from Maribor, Slovenia concert in parish hall of St. Vitus parish at 7:30 p.m. Donation $10. Music for dancing after concert. Tickets from members of Korotan. Sunday, Aug. 24 St. Mary’s (Collinwood) Church Festival at Slovenska Pristava beginning with 12:15 p.m. Mass. Chicken and roast beef dinners $10 for adults; $4 for children. Games and music by Veseli Godci orchestra, plus St. Mary’s Community Brass Band. Everyone welcome. Sunday, Aug. 31 St. Christine parish, Euclid, Ohio, Homecoming Picnic on church grounds, 840 E. 222 St. Outdoor polka Mass at 12 noon celebrant pastor Rev. Sterk accompanied by Fred Kuhar Oreh., featuring Christine Mihelich. Old fashioned pot-luck dinner 2 to 4 p.m. Music & games 1:30 to 4 p.m. Sunday, Aug. 31 SNPJ Lodge 147 Arts and Craft Show, SNPJ Farm on Heath Rd., Kirtland, Ohio, from 1 to 7:30. Admission $3. Music by Dan Peters Orchestra. Sunday, Sept. 7 St. Vitus Altar Society Annual Chicken & Roast Beef Dinner in St. Vitus Auditorium. Sunday, Sept. 7 AMLA Lodges 6 and 40 sponsor annual Pancake and Sausage Breakfast. Open to public. Adults $6, children $3. - Lodge 6 & 40 grandparents free breakfast. Sunday, Sept. 7 Collinwood Slovenian Home annual Homecoming Music Fest honoring Frank Moravcik as Musician of Year. Dancing from 5 to 10. Sunday, Sept. 21 Wine Festival of Slovenian Cultural Society (Triglav) of Milwaukee to be held at Triglav Park in Wind Lake, Wisconsin. Saturday, Oct. 4 Fantje na Vasi 20^* Anniversary Concert, St. Clair Slovenian National Home, 7 p.m. For information, call (216)352-7455. Sunday, Oct. 5 Upstairs Dance at Slovenian Society Hall, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Walter Ostanek from 4 to 8 p.m. on stage; Sumrada Brothers from 7:30 to 9:30 p.m. in the Annex. Special guests Zeke & Charlie. Benefits Zarja, Jadran, Circle #2, Glasbena Matica, Fantje na Vasi. Sponsored by George Knaus. Tickets at Polka Hall of Fame or Nottingham Tavern, or call 481-9300 or 943-0553. Wednesday, Oct. 8 Progressive Slovene Women’s Circle #7 Fall Card Party at Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd., Cleveland, from 1 to 4 p.m. Donation $3.00. Sunday, Oct. 12 St. Mary’s (Collinwood) Alumni Dinner in auditorium, following noon Mass. Cost $12. Sunday, Oct. 19 Slovenian American National Art Guild- Artists and Crafts Show & Sale at Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio from 11:30 to 5 p.m. Free admission. Saturday, Nov. 1 Glasbena Matica Chorus Concert at St. Clair Slovenian National Home. Friday, Nov. 7 Collinwood Slovenian Home presents “A Night at the Races.” Doors open 6:30 p.m. Admission $6 includes sandwich, soft drinks, beer. St. Joseph KSKJ 169 will assist. Horses purchased for $10. Call 944-5083 or 731-1175. Sunday, Nov. 16 Fall concert, Slovenian Junior Chorus, SNPJ Circle 2, at Slovenian Society Home, Euclid, Ohio. Welcome All Alumni,Former & Present Parishoners Of ST. CHRISTINE Community Parish.Celebrate The Final Parish Event Of Summer & The Beginning Of A New School Year, Join Us For A "HOMECOMING PICNIC" SUNDAY. AUGUST 31ST on the Church Grounds at 840 East 222nd Street, Euclid, Ohio Outdoor POLKA MASS at 12Noon Celebrant: Pastor Rev. Sterk - Liturgy, accompanied by Christine Mihelich Hibb & the Fred Kuhar Orchestra. Serving 2pm to 4pm $ an Old Fashion Pot-Luck Dinner an Old Fashion Pot-Luck Dinner iviusic & Games 1:30pm to 4pm j] ■0 "Our fomity Mas ‘Been Mere to Serve You Since 1903" — Serving Slovenian Families for 90 Years. — Grdina-Faulhaber Funeral Home FiuteftaC Heme Since 1905 4154 CLARK AVENUE, WILLOUGHBY, OHIO 44094 PHONE: (216) 942-1122 This! M) Network of Family Owned Funeral Home« 531-6300 For fsntecr laton—nan call Do* FaalMm—Fancni Director Preplanned Funeral Arrangements Available * FaclIilMs Available Throuynoul Northeast Ohio • AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1997 Invitation to St. Mary’s Slovenian School Cookout St. Mary’s Collinwood Slovenian School invites all readers of American Home and their friends to a summer evening cookout and dance at Slovenska Pristava. The event will be held on Saturday, Aug. 16th. The menu includes Kristjan’s Homemade Klobase (pečenice) with home fried potatoes and sauerkraut ($8), or steak with salad and potatoes ($13). Desert and coffee are included. Dinners will be served from 5 to 8 p.m. We will also have čivapčice available. The kitchen will be serving up “palačinke” (crepes) for anyone with room left to eat. To work off the calories, dancing will begin at 6:30. Refreshments will be available at the bar. This cookout is in support of the All-School Tour to Slovenia in July, 1998. The tour theme is “Getting to Know Slovenia.” The students will be visiting each region of Slovenia in addition to points of interest. Activities will be geared towards the children. One highlight will be an outdoor play from the classic book “Martin Krpan” with live horses and carriage and a battle between Martin Krpan, Slovenia’s equivalent of Paul Bunyan, and a giant. In preparation the students will be studying the story in school this year. Another planned event is a picnic with our pen pals from “Jurij Vega” Elementary School. We will be studying about the places to be visited over the course of the school year. It is the goal of the school to motivate the students to study the language, geography and culture with increased interest after they have had a real-life experience with Slovenia. To some, Slovenia may as well be on another planet, with an unknown language and people; that is, until you have been there. One visit changes all the strangeness and distance to familiarity and closeness. I personally have never heard anyone returning from a trip to Slovenia who hasn’t fallen in love with the country and its people. Your attendance at the cookout will be a guaranteed good-time for you, and at the same time, support for our Slovenian youth. Mark your calendars and bring your friends. See you there. —Sylvia Pišom Ohioans give financial help to Baraga Cause At the Bishop Baraga Association annual meeting held on Sunday, June 29 in the Superior Dome at the University of Upper Michigan, in Marquette, donations were made to the Association to help in their work to present papers to the Vatican outlining the life of the Slovenian missionary in hopes of someday having Bishop Frederic Baraga declared a saint in the Roman Catholic church. The following Ohioans came forth with sizable donations: Vice Postu lator Rev. Victor Tome of the Cause for Bishop Frederic Baraga had a check in the amount of $2,300.00, which was presented by Tony Baznik. Marie Orazem’s amount of $850.00 was collected in her sister Frances Novak’s memory, and presented by Fran Nemanich. And Frank Urankar, from bus No. 2 (also known as the Slovenska Pristava Pensioners) handed in a check in the amount of $500.00. This added to the $10,000 grant presented by James Debevec, president of The Frances and Jane S. Lausche Foundation in memory of Ohio Senator Frank J. Lausche, totals $13,650 in major donations contributed from the Greater Cleveland area. 3 Slovenian students are on Benedictine Dean’s List Three Benedictine High School students of Slovenian heritage scored well enough in their studies to make the Dean’s List for the second semester. They are as follows: Thomas Manfreda, Nicholas Konieczka, and Matthew Yarmock, all juniors, and all members of St. Vitus parish. Manfreda scored a 3.950 GPA, which ranked him seventh in his class. Konieczka scored a 3.631 GPA, which ranked him l?th in his class. Yarmock scored a 3.083 GPA, which ranked him 34th in his class. They were among 122 Benedictine students to make the Dean’s List. Celebrating its VO1*1 anniversary this year, Benedictine is a boys’ Catholic college prep school. This past athletic season, its sports teams accomplished something no other Ohio high school has ever done - win three state championships: football, basketball and track. Only four other schools in the country have accomplished this feat. Eleanore Karlinger birthday Birthday greetings are being sent to Eleanore Karlinger by all her many friends. She will be 85 on Sunday, Aug. 17. Eleanore resides in Wickliffe Country House. Eleanore had worked at St. Vitus rectory and was very popular with the students of St. Vitus and the parishioners. Congratulations! Telich shoots hole-in-one Sun Life of Canada insurance representative John Telich Sr, shot a hole in one on Tuesday, June 24 at the Mayfield Country Club in Ohio. He used a three-iron on the 8**1 hole. His 72nd birthday was June 27th. He said his golf feat was a remarkable birthday gift to himself. Al Koporc, Jr. riann Technician (216) 481-1104 House for Sale House 2 story colonial, 3 bedrooms, 1 'A baths. For Sale basement, fireplace on DUPLEX 6-6 at 7828 Un- Landseer Ave. (off E. 185^ ion Ave. (St. Lawrence St.). By owner, $75,000. area) $35,000. Calll 216-285-2785 Call 341-7345 (31-34) (31-35) MARK PETR1C Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake. Ohio 44095 / LOCATED IN REAR SNPJ Arts and Craft Show On Sunday, August 31st, SNPJ Lodge No. 147 will sponsor its 17^ Annual Art and Craft Show and Picnic at the SNPJ Farm on Heath Road in Kirtland, Ohio starting at 1 p.m. and continuing until 7:30 p.m. Plenty of delicious food and liquid refreshments will be available throughout the day for very reasonable prices. Music for your dancing pleasure will be furnished by the Dan Peters orchestra. Artists will be demonstrating their various talents throughout the day, and the raffle will take place immediately after the picnic. If you are a “Friend of the Farm,” admission is free; if not, there is a $3.00 charge at the gate. Call 481-3187 if you tion. need further informa- —Betty Rotar Secretary **************** DID YOU KNOW Slovenia... Joseph **************** Slovenian parishioners of, St. Vladimir in Montreal again this year observed “Slovenian Day”. Nacion in Argentina Hst^ | some of the most famous heroes in literature. These included Le Cid, David. Dracula, Frankenstein, Hercules, Pinochio, Popeye, Saw-son, and , Tarzan. Amon? these celebrities was included Martin Krpan, the legendaO Slovenian strong man. In ^ tion he had the strength of I men, and one time saved the imperial coach which ha gotten stuck in mud. Te Emperor allowed Martin t0 continue his contraband ac tivities as a reward. What do you calT^ sleeping bull? A bulldozer. _____— Wilke Hardware Owned by American-Slovenians Paints, Glass, Housewares, Plumbincj Electrical Supplies, Garden SupplieS-— Screens and Storms Repaired 809 E. 2?2nd St. Euclid, Ohio 4412^ 7J1-7070 Stop in for all your holiday beverageS and snacks! CAPITAL BEVERAGE Select Beer - Wine - Champagne & Imp°r*s - SPECIAL TY ITEMS -(216)361-1229 Fax (216) 361-1229 SHARON K. Manager - 6104 St. Clair Ave., Cleveland 441^ V&km&b -SINCE mi- ^ WELW-1330 AM (E.»tl 1380 Simulcastinc^ail^jl^^^ (K0LLANDER POLKA TOUR HEADQUARTERS) g 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio 44 TONY PETKOVŠEK • CO HOST- JOEY TOMSICK * Featuring - ALICE KUHW ^ (216) 481-TONY (8669) or HOLLANDER (216) 692'1 'THE ORIGINAL" • OUR BUSINESS IS LOOKING U FULL LINE OF SPECIALTY CLEANING SYST®1^ ^ . ___WnehilUI Acoustic Ceiling Cleaning • Light Fixture Washing Relamping • Wall Washing • Mini Wind Cleaning Ultra-Sonic Cleaning ... horrmr/Exlerinr hunting • Aluminum Silling Krfinis 1857 EAST 65TH STREET CLEVELAND, OHIO 44105 t2l6> Ml-57ft? prZERAG« J. FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina Ji i ^ n i^ca ;t*Ti ’j i & AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, August 14, 1997 Vesti iz Slovenije iz Clevelanda in okolice Mnogi možni kandidati za novega slovenskega zunanjega ministra Po odstopu pred tedni slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja, je še neznano, kdo ga bo nasledil. V javnosti oziro-rna v medijih se pojavljajo številna imena. Med njimi je pogostokrat omenjen državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl, k> je bil do nedavnega slovenski veleposlanik v skandinavskih državah, pred tem pa tiskovni predstavnik jugoslovanskega sekreta-riata za zunanje zadeve, in pred teni generalni konzul SFRJ v Clevelandu. Po vrnitvi iz Stock-nolma igra Vajgl pomembno vlo-8o v slovenski zunanji politiki, deloma baje zat°, ker se osebno dobro razume s premie-roin dr. Janezom Drnovškom. Oba sta nam-služila istočasno v Beogradu, ko je bil ruovšek član in nato predsednik predsed-stva takratne SFRJ. (Na fotografiji je Vajgl v sredini na nekem sprejemu v Ljubljani, na niegovi levi je namestnik ruskega zunanjega ^inistra Nikolaj Afanasievski, na desni pa rintož Lorenz, član Trio Lorenz.) Komentatorji omenjajo še druge možne kandidate, kajti utegne biti Vajgl zaradi nje-8°ve močne levičarske preteklosti posebno ^Porna izbira. Eni tako govorijo o dr. Borisu rlecu, ki ima bogate diplomatske izkušnje, sPet drugi pa dr. Davorina Kračuna, ome-^jen je bil tudi dr. Ernest Petrič, čeprav so Negove možnosti baje majhne. Odločitev bo ^eveda v rokah premiera Drnovška, vendar ° moral upoštevati mnenje tako v svoji st h* *Ca*cor Sedanje SLS, ki po nekaterih ve-u skuša igrati vplivnejšo vlogo tudi v zu-nani> Politiki. p ^ izjavi je torkovo Delo je dejal Marjan te° °^nik, predsednik SLS: »Mislim, daje v situaciji in nasploh pomembno, da bi poi-1 optimalnega kandidata in da bi presegli s° pogostega odstopanja ali zamenjav cin /. ci»n 11 j ci v ministrov. Kot namreč menim, sle-Us;Vmanj§uie m°žnost Slovenije, da bi vpr^no reševala odprta zunanjepolitična drž San^f’ Posebno nekatera s sosednjimi st arni- Zato je manj pomembno, kakšni Mi h * a^' po^dčni opciji pripada kandidat. Uotr °m0 poclPrl‘ kandidata, ki bi imel ob lus v š^jf^^ni Podpori tudi čim boljši sta-^lršem mednarodnem prostoru.« kandicf80^8110 poro^do pravi, da bo ime LDS t Hta znano konec tega meseca. Viri v kajti n menijo> da bo ta najbrž član LDS, SLs n° ve*javnem sporazumu med LDS in ji. MnPnbada to mesto Liberalni demokracijo kog60'6 V naj bl tudl bilo, da ne želi-kar mf>H 'j sedanjega zunanjega ministrstva, rugimi izključuje Iva Vajgla. °dlašanje v zvezi z Dimitrijem Ruplom rp ---- ~ IJCI11 IXlipiV da je ovo žže/o je tudi poročalo o tem, 'zdal u,ponedeljek predsednik Milan Kučan skih velf^2 °i ’ITlenovanju treh novih sloven-8re v Turkov. Dr- Benjamin Lukman ^regor 7n 1J°:dr- Kunič v Francijo, Poslaništvre’ \' S*Cer nekaj let služil v vele-ja stalne ^ V..Washingtonu, pa postane vod-»ih „ ^niie Pri ‘“n narodov r uradu Združe- 8anizicaiiti ^ Pn drugih mednarodnih «*-da je zanim- ene'd‘ Poročilo pa komentira, ulcaza za ohk ker IVIilan Kučan še ni izdal Tudi Runef dr- Dimitrija Rupla v ZDA. 2116 Parlamem namreč dobil podporo ustre-teVa’ da izd-, arne kom|sije- Postopek zah-Predsednik države ukaz kot zadnji korak s slovenske strani. V postopku je treba doseči tudi soglasje o imenovanju veleposlanika države, v kateri bo ta služil, v Ruplovem primeru ZDA. Kot je slišati, težava ni na tej strani, kajti v ameriškem zunanjem ministrstvu baje nimajo nič proti Ruplu. Vendar je normalen čas enega meseca za prejem soglasja ZDA že minil in Kučan ukaza še ni izdal. Ker ima Rupel podporo parlamenta, ZDA niso proti, se je moralo iz enega ali drugega vzroka zatakniti, vsaj začasno, pri Kučanem samem. Dosedanji slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič se namerava vrniti v Slovenijo v septembru. Clinton zopet pisal Drnovšku — Vajgl se srečal z ameriškim veleposlanikom Premier dr. Janez Drnovšek je prejel pismo od predsednika Bill Clintona. V pismu Clinton zagotavlja, da bodo ZDA z vso resnostjo obravnavale kandidaturo Slovenije za mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Pismo sicer ne pove, da bodo ZDA slovensko kandidaturo podprle. Dr. Danilo Turk, ki je veleposlanik Slovenije pri ZN, vodi kampanjo, da bi bila Slovenija izbrana za nestalno članico (doba traja dve leti) te mednarodne organizacije. Odločitev bo baje padla septembra ali oktobra letos. Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl se je predvčerajšnjim srečal z ameriškim veleposlanikom Victorjem Jacko-vichem. Med drugimi zadevami, sta se pogovarjala o bližnjem obisku ameriškega senatorja Richarda Lugerja (R.-Ind.), o procesu reform v Združenih narodih, o ohranjanju zunanjega zidu sankcij proti ZR Jugoslaviji, o denacionalizacijskem procesu v Sloveniji, ter tudi o nedavni odločitvi ciprskega sodišča, ki je zavrnilo slovensko pritožbo o zamrznitvi sredstev Narodne banke Jugoslavije v bankah na tem otoku. Vračanje imetja zadržana do 20. septembra Konec minulega tedna je pričel veljati zakon o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s katerim je najkasneje do 20. decembra letos zadržano izvajanje določb, ki se nanašajo na vračanje zemlje, gozdov in drugega premoženja fevdalnega izvora z izjemo premoženja verskih skupnosti. Državni zbor je zakon sprejel 24. julija letos. Postopki vračanja premoženja verskim skupnostim so v skladu s 23. julija podpisanim dogovorom med predsednikom vlade Janezom Drnovškom in ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom Francetom Rodetom ustavljeni le do konca oktobra. V tem času pa naj bi vlada in rimskokatoliško škofijstvo rešila vprašanje vračanja cerkvenega premoženja. Vrtna veselica to soboto— Ta večerni piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti bo to soboto na Slovenski pristavi. Na izbiro boste imeli domače pečenice, čevapčiče ali stejk, vse na ražnju pečeno, med 5. in 8. uro zvečer. Po večerji bo za ples in zabavo igrala godba. Cisti dobiček tega večera gre v sklad za pomoč pri stroških potovanja šolskih otrok v Slovenijo prihodnje leto. Pristavski balincarji— To nedeljo ima Balincarski klub Slovenske pristave nagradno tekmovanje. Pričetek bo ob Ih pop., vpisnina je $5. Pridite in upoštevajte čas pričetka tekmovanja. Občni zbor— V soboto, 30. avgusta, ob 5. uri popoldan, bo občni zbor Tabor ZDSPB in sicer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vabljeni so vsi člani. Novi grobovi Antoinette Kausek Dne 12. avgusta je v University bolnišnici umrla 92 let stara Antoinette Kausek iz Clevelanda, sestra Rose Peters ter že pok. Franka in Leslie, prijateljica Mary Zgonc, zaposlena do svoje upokojitve kot šivilja pri Richman Bros. Pogreb do danes v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo ob 10.30 dop. v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. in pokopom na Vernih duš pokopališču. Lawrence Zupančič Dne 10. avgusta je umrl 73 let stari Lawrence »Leo« Zupančič, rojen v Clevelandu, mož Ann, roj. Vidmar, oče Larryja, Franka, Johna, Ann Marie, Paula in Jamesa, brat Ignatiusa, Pauline Vegal, Johna, Dolores Zak, Dorothy Jaras, Richarda, Josepha in že pok. Franka, zaposlen pri Norton Co. 25 let, do svoje upokojitve 1. 1984, član KSKJ št. 226. Pogreb je bil 13. avgusta v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Kalvarije pokopališču. Victoria Y. Dolence Dne 9. avgusta je na Char-donu umrla 58 let stara Victoria Yearsin Dolence, rojena v North Union, Pa., vdova po 1. 1989 umrlem Donaldu, mati Kriste, učiteljica po poklicu in je bila deset let učiteljica v raznih katoliških šolah v clevelandski škofiji. Pogreb je bil 12. avgusta, družina bo hvaležna za darove National Multiple Sclerosis Society, 1422 Euclid Ave., Cleveland, OH 44115. (dalje na str. 16) Gostujejo iz Slovenije— V soboto, 23. avgusta, ob 7.30 zvečer, bo študentovska vokalna skupina iz Maribora, imenuje se »Lira«, podala svoj koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Po koncertu bo priložnost za ples in prijateljsko snidenje z gosti. Vstopnice so po $10 in jih lahko dobite od članov pevskega zbora Korotan, ki je skupino povabil v Cleveland. Vstopnice bodo na voljo tudi pri vhodu. Župnija M. V. vabi— V nedeljo, 24. avgusta, bo na Slovenski pristavi piknik župnije Marije Vnebovzete. Ob 12.15 bo sv. maša, sledilo bo okusno kosilo. Ves popoldan bo na razpolago dobra hrana in vseh vrst tekoča okrepčila. Za ples in zabavo bodo igrali Veseli Slovenci. Ob 3h pop. bo nastopila godba na pihala, ki domuje v okviru te župnije. Na sporedu so še igre za otroke in odrasle. Piknik je pomemben vir dohodkov za župnijo. Pridite, če le morete! Rev. Wolbang zelo bolan— V današnjih MSIP piše č.g. Karel Wolbang CM zelo odkrito o resnosti svoje neizprosne bolezni. (str. 16) Za farane sv. Vida— Farani župnije sv. Vida so vabljeni na sestanek, ki bo ta ponedeljek, 18. avgusta, ob 7h zv. v šolski dvorani. Gre za uvodni sestanek, katerega namen je seznaniti farane z načrtom uporabe prazne farne zemlje in izpraznjenega samostana (graditev stanovanjske hiše) ter da se ugotovi mnenje tistih faranov, ki bi se morda zanimali za taka stanovanja v poznejših letih svojega življenja. Predavanje— V petek, 29. avgusta, od 12. do 1.30 pop., bo v prostorih City Cluba govoril o razvoju demokracije v državah Vzhodne in Srednje Evrope Mark E. Talisman, ki je bil več let asistent kong. Charlesu Vani-ku, sedaj je pa predsednik Ju-daica Foundation. Vstopnice (obed je vključen) so za člane City Cluba $15, za nečlane $20, rezervacije sprejemajo na 621-0082. City Club se nahaja na 850 Euclid Avenue. 90. rojstni dan— Pretekli ponedeljek je svoj 90. rojstni dan praznovala Mary Kolar, faranka sv. Vida in ki še stanuje na E. 71 St. Njen pokojni mož Mike je bil dolga leta zaposlen v tiskarni AD. Ge. Kolarjevi ob visokem življenjskem jubileju čestitamo in ji želimo vse najboljše! Koledar prireditev— Organizacije naj sporočijo datume svojih prireditev čim-prej. Koledar prireditev objavljamo skoro vsak teden, odvisno od prostora. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 32 Thursday, August 14, 1997 Korajža velja! Širša slovensko ameriška skupnost je kot celota že kar priletna. V glasilih bratskih zvez pogostokrat beremo o primerih združitve podružničnih društev, ker to ali ono društvo ne more več najti niti dovolj odbornikov za redno poslovanje, kaj šele ne-odbornike, ki so voljni prihajati na društvene seje. Od časa do časa, zadnja leta večkrat letno, lahko zasledimo, da je to ali ono kulturno društvo prenehalo s svojim poslanstvom. Naj gre za pevski zbor, narodni dom, ali bolj družabno osnovano društvo, preostalo članstvo je ugotovilo, da ne more več naprej in gre ustanova »v stečaj«. Tu v Clevelandu na primer, je bil pred nedavnim prodan Baragov dom na St. Clairju, v stečajnem postopku je Slovenski dom na Maple Hts., v doglednem času bo ta usoda doletela, kot je slišati, še marsikatero drugo ustanovo. Obiskanost nekaterih vsakoletnih, že dolgoletnih prireditev je zadnja leta vidno manjša, tako da prireditelji razmišljajo, ali naj jih opustijo. Vedno bolj pereča je z vsakim letom še hujša težava za organizacije pomanjkanje rojakov in rojakinj, ki so pripravljeni s svojim prostovoljno darovanim časom prevzemati odborniška mesta in odgovornosti. In vendar. Tu v Clevelandu in okolici je zaznati kar štiri resne pobude, ki bi lahko dale — seveda če uresničene — določen zagon naši skupnosti. Že dalj časa želi Slovenski dom za ostarele povečati svoje zmogljivosti. Ker prostor na Neff Rd. tega ne dopušča, je direktorij odkril primerno parcelo v okolici Chardo-na. Sedaj še potekajo pogajanja s sedanjim lastnikom zemlje in še vedno je upanje, da bo zadeva uspela. Ce bi se ne, bi direktorij nadaljeval iskanje primerne parcele. Drugi projekt, ki je še v načrtovalni fazi, je namen graditi nekak slovenski center na parceli, ki jo je župnija Marija Vnebovzeta kupila od lokalnega KSKJ društva in je na zelo primernem kraju na Willoughby Hillsu, v okolju torej, kjer se je v zadnjem desetletju, dveh naselilo kar precej naših rojakov. Tretji projekt, o katerem bo beseda tekla na javni seji ta ponedeljek zvečer, je možna gradnja nekakšnega doma za starejše občane na zemljišču, ki ga lastuje župnija sv. Vida, pri tem pa tudi nekdanji samostan na sosednji parceli. Četrti projekt je gradnja nove hiše za oskrbnika na Slovenski pristavi, to ob raznih drugih izboljšavah že izvršenih v zadnjih letih oziroma načrtovanih za prihajajoča leta. Pri eni ali drugi od teh projektov so seveda pri nekaterih posameznikih pomisleki. Menijo, da gre za tve- Gospod Jože Snoj (na levi) v Ljubljani 15. junija 1997, pri slovesni sv. mašo ob 60-letnici duhovniškega posvečenja. Druga dva duhovnika na fotografiji žal nista identificirana. IN MEMORIAM Rev. Jože Snoj, 1911-1997 WESTMINSTER, Kalif. - Bil je prekrasen jesenski oktobra 1949. Lep kot more biti samo v okraju Orange v Kaliforniji, med gorami in Tihim oceanom! Takrat le z oranžnimi nasadi nasajeni krajini. Tu sem v Kalifornijo smo se zatekli z družino samo dva meseca prej. In tu nas je našel in veselo iznenadel g. Jože Snoj, moj nekdanji sošolec iz klasične gimnazije v Ljubljani. On sam je prišel v Kalifornijo dve leti pred nami, leta 1947. Poslan je bil v župnijo Chino kot pomožni duhovnik. G. Jože je bil po naravi zelo skromen, moder, preudaren, obziren in prijazen mož. Bil je strumne in zravnane postave. Njegov jasen in izkren pogled je vsakogar okoli njega prijazno sprejel in ogrel. Sočustvoval je z ubogimi in bolnimi. Kot tak je služil svoji Cerkvi in svojim župljanom z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in vdanostjo. Rodil se je 19. novembra 1911 v Zagorju ob Savi, največjem rudarskem mestu v Sloveniji. Družina je štela 12 otrok in iz nje sta izšla dva duhovnika in dve nuni. Najstarejši sin, Franc, je postal mini- ster v predvojni jugoslovanski vladi. Jože Snoj je bil dober in nadebuden učenec ljudske in meščanske šole v Zagorju, zato je vstopil 1926. leta v drugi razred Klasične gimnazije v Ljubljani. Moral se je voziti v šolo z vlakom, večkrat premra-žen in lačen. Bil je priljubljen in imel je veliko prijateljev. Po maturi leta 1933 se je odločil za semenišče. Njegov sošolec, Jože Žabkar, je z njim postal duhovnik - pozneje nuncij in škof na Švedskem. V duhovnika je bil posvečen leta 1937 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Pri novi maši ga je zelo razveselila sošolka Vika Banko, ki mu je pripeljala sinova dvojčka pred oltar za blagoslov. Njun oče je bil 1. 1941 ustreljen od Nemcev za talca. Prva služba je bila kaplan v Tržiču, industrijskem mestu v Karavankah. Tam je poročil sošolca dr. Rogerja z Marijo Havlina ter ostal z njima v zvezi do konca. Kmalu je bil prestavljen k župniji sv. Jakoba v Ljubljano. Vse življenje kot duhovnik je bil srečen pomagati svojim župljanom, kadar in kar je mogel in jih blago- ganje, morda celo nevarno tveganje. Skeptiki pravijo, da je za našo skupnost kot skupnost to prepozno, da bi se to moralo delati pred desetimi ali več leti, ne pa danes. Kje so ljudje? Še bolj tehtno: Kje bodo ljudje čez pet, deset let? Koliko nas bo takrat še ostalo, in koliko nas bo takrat še hotelo ali sploh moglo sodelovati pri teh ustanovah? V življenju, večkrat slišimo, sta gotovi samo dve stvari: smrt in davki. Tako v osebnem kot v skupnostnem življenju, če nič ne tvegamo, nič ne dosežemo. Odgovornost za zgoraj omenjene projekte je seveda v prvi vrsti na tiste, ki jih načrtujejo. Vendar smo vsi lahko gotovi, da so projekti koristni in zaslužijo našo podporo. Ne gre tu za kakšne sebične namene, vsak projekt, če se odloči zanj in je uresničen, bo služil na pozitivnem in dolgotrajnem načinu širši slovensko ameriško skupnosti. In ko nas ne bo več in celo naših potomcev ne, širšo ameriško skupnost. Primernost, koristnost in uresničljivost vsakega omenjenega projekta je odločitev, o kateri bodo rekli da ali ne tisti, ki so z njim neposredno povezani. Lahko pa računajo v slučaju pozitivne odločitve, da jih bomo po naših prizadevanjih podpirali vsi, ki se zanimajo za to, kar radi imenujemo »slovensko ameriško skupnost«. In pri svojem odločanju naj ne pozabijo, da »korajža velja«. Dr. Rudolph M. Susel slavij al. Koncem vojne, leta 1945, se je začel komunističen režim in g. Jože se je s tisoči drugih Slovencev vred odločil zapustiti domovino in emigrirati. Dve leti je živel v italijanskih taboriščih, preden je začel prvo službo po prihodu v ZDA leta 1947. Pri našem prvem srečanju v Ameriki sta g. Jože in Franček Žebot (moj mož) prišla na srečno idejo za vsakoletno srečanje Slovencev-Amerikancev iz južne Kalifornije pri majski pobožnosti »šmarnice«. ^ Fontani, Kalifornija, je živela večja naselbina Slovencev, ki so se radi odzvali povabilu. Prve Šmarnice so bile maja 1950. In nadaljevale so se do letošnjega leta, 48 let pozneje. Leta 1956 je g. Jože začel svoje zelo zahtevno, a ljubijo-no mesto župnika v Bryn Mawr (pri Riverside, Kalif-)-kjer je ustanovil novo faro z novo cerkvijo in šolo. S skrbnim delom in gospodarstvom se je posvetil temu delu. Pridobil je mnogo novih faranov, ki so ga ljubili in so z veseljem sodelovali pri težkem delu. Tako so bila leta 1956-1971,t0 res lahko rečemo, najsrečnejša leta njegovega življenja. Cerkev in župnija sta bila posvečena Jožetovemu patronu: sv. Jožefu Delavcu. V letu 1971 je g. Franc Horvat šel v pokoj in ga je g. J°^e Snoj nadomestil v cerkvi Srca Jezusa v Etiwandi, Kalif- Odslej so se Šmarnice redno vršile v Etiwandi. Pri vseh so sodelovali še drugi slovenski duhovniki, pok. g. Pavel, g. Tkalec-g. Štrancar iz San Bernardin3’ g. Jazbec iz Joshua Tree, ka1^ rega lep bariton še vedno do3' v cerkvi pri peti slovenski m35 in litanijah. In leta 1991 je g. Jože P05^ bel in našel naslednika, bod° čega voditelja, v osebi mlad® ga semeniščnika in Slovene tretje generacije, g. Jernej^*3 ki je obljubil organizh3 iti Šmarnice, to pobožnost inste Čanje, tudi v bodoče. , v G. Jože Snoj je šel v P0^0) . letu 1991. Odločil se jeV^' ti v domovino, Slovenijo- A gusta 1994 ga je Pr‘jateo’ Francis Levy, spremljal na P v tovanje. Našel je nov doh1 župniji Ljubljana-Moste, \ je župnik dr. Alojzij Snoj, n^( gov nečak. Sestra Zinka tudi nečakinja Meta pa sta jeta v bližini. . jj, G. Jože Snoj je umrl LJa ja 1997, v starosti 86 let- j kopan je bil v novi Plečnik ^ cerkvi na Žalah v Ljublja° julija 1997. . , yrp*s> Anton M* LA VRISKA Attorney-at-La^ (Odvetnik) ^ 18975 Villaview R°a at Neff 692-1172 Complete Legal Serd^^ * IMMtIlitAfcd tt't.HK v »t «.m >i tl.# *ui u v « 4 j u u u 1 * • J * * * i ' , I . 4 - '■ ' ' ■ Slomškov krožek sporoča... CLEVELAND, O. - Srečno smo se vrnili z romanja na ameriško Brezje k Mariji Po-magaj. Romali smo skupno s članicami Oltarnih društev in smo bili res zadovoljni, da je vse tako lepo poteklo. Vreme nam je bilo naklonjeno in konjarjev letos ni bilo. Oltar pri Mariji Pomagaj je bil tako lePo okrašen, kot še nikoli Prcj- Tudi pri slovesni sv. maši Pti Lurški votlini je bilo vse v nageljnih, še posebno, ko so Pr' prošnji žene darovale vsa-f p° en nagelj s svojo prošnjo Mariji Pomagaj. Pred to mašo smo v procesi-{!Sli na pokopališče in pomoli-1 na grobovih očetov franči-Skanov in na grobu škofa Rož-jnana. Lojze Bajc je prebral eP° pesem škofu Rožmanu v spomin. Pred par dnevi je bil v Le-montu silen vihar in ko smo n'j. je bilo po cesti in pri ,.U. ki votlini vse nastlano z j em ‘n vejami. Pater David e celo popoldne v soboto pri-no delal in vse počistil. I \ nedeljo je bil tudi vsako-• n' Pisnik Kulturnega centra občudovali smo, kaj lahko ° ro organizirana in složna ,!juzba naredi. Saj so imeli kar Prašičkov in jagnjet in sto okoši ter nasitili čez 600 Iju- red odhodom smo še ii %iitanije pred °ltarjem i nje ^0magaj in se poslovil bo) • ^pomnili smo se n, bno'kov, naših rajnih, pi 0; Pa Priporočili Mariji i Ber° 6 *n vnuke- Hvala pj in^ardinu, patru Vende (Igio ^ Robertu za vso skr > ki so ga imeli z nami bo Pa škof Slomšek? K »s. POSVf*r^*»r* — _ sc?:65,'" ^ da>^kov krožek iz doiar-P°slal zadnj' mesec smo JeV’ to ves dent dr ga mieli na banki, i rancu Kramberg Se nam je takoj za dr. Škof n >n tak0]P Je takoj z£ »tj 6 konžal svoje pi sm0HnVala B°8U, v Ma Prej. aredili dva koral «imnaVindreanum in škc trebno p' 0boje je bi obe repr*čan sem, bj BoStanovi blagoslavlj svetni*8, na Priprošnjo i dniieSKk?8aškofaS1°mš MaksiJ i- Slovenij> tudi n°vn 11Jan Jezernik Proces t,?rdil’ da je S1° b°mo 1 . pred koncem tentbra\ vJeseni (verjetn Ufikaei e"eBZ:edeli datui Prošnje vBo8 naJ usl>i [°jaknnt ki^ h VSCm C usodo c! k’ budno spre bl>zu ^ °Vfnije °d d£ QosPoduOS1 jam POzdr O^zad Kramber8er, Sl°niŠko nj,e8a poročila Slednji pSklad darovali ter g. 'in ° $10° neime: >nk ga. Edi Tončka joeprPKTominc; ^dar vLeben; S5 g 23.' i dv°rani "Wa^^ntovsk 12 Maribora koncert’^rani pri »Tj. rt Štud, pred leti obiskali Slovenijo, so clevelandske Slovence v Mariboru (posebno škof Kramber- * ger) tako lepo sprejeli. Vrnimo to gostoljubje in se v velikem številu udeležimo njihovega koncerta. Frank Urankar Odličen nastop Kresa v Columbusu EASTLAKE, O. - V nedeljo zjutraj ob 8.45, se je odpeljal avtobus iz občinskega parkali-šča v Euclidu s 55 rojaki, med katerimi je bil Tony Petkovšek, ki je bil napovedovalec sporeda tisto popoldne v mednarodnem paviljonu Ohijske-ga državnega sejma v Columbusu. Med nami so bili tudi »kralj polk« Frank Yankovic, plesna skupina Kres, in Joe Tomsick s svojim orkestrom. Preostale sedeže so napolnili rojaki, ki so se želeli udeležiti tega izleta. Vreme je bilo lepo, sicer oblačno, a brez dežja. Okoli druge ure je prišel v paviljon guverner George V. Voinovich s soprogo Janet in se pogovarjal z mnogimi gledalci, katerih je bil skoraj zaseden paviljon pred nastopom Kresa. Ob poskočnih zvokih polke je zaplesala skupina svoj prvi ples in izzvala navdušeno ploskanje publike. Kresovci so izvedli še tri točke, ki so jih imeli na programu. Na koncu nastopa sta Tony Petkovšek in August Pust, asistent v guvernerjevi pisarni za narodnostne skupine, na oder povabila guvernerja Voino-vicha. Guverner je podelil priznanje tako Kresu kot Joey Tomsick orkestru. Zahvalil se je vsem nastopajočim in v nagovoru poudaril, kako je prebivalstvo države Ohio sestavljeno iz mnogih narodnosti, in kako lepo je gledati vsako leto na državnem sejmu kulturne skupine iz teh narodnosti. Po nastopu Kres je publiko zabaval orkester Joe Tomsick, s katerim je igral odličen kitarist Ron Sluga. Med igranjem je priplesala skupina Kresovih plesalcev, publika je postala še posebno navdušena, ko se jim je pridružil še guverner Voinovich, ki je zaplesal z učiteljico Vero Maršič, učitelj Joe Tavčar se je pa zavrtel z Janet Voinovich. Na popoldanskem programu so bile tudi druge narodnostne skupine iz raznih krajev Ohia. Med drugimi sta bila odlična zbora iz nemške in judovske skupine. Oba sta bila na visoki glasbeni ravni, odličen je bil tudi nastop črnske skupine iz Toleda. Na povratni vožnji v Cleveland je bilo veselo razpoloženje na avtobusu, ko je Joe Tomsick vzel v roke svojo diatonično harmoniko , pridružila sta se mu še Ron in Phil, tako da je bil zadnji del avtobusa kot manjša plesna dvorana, saj so Kresovci veselo plesali ter proslavljali svoj nastop. Čestitam plesalcem Kresa, kakor tudi Joe Tomsick orkesuui D.Ivi. ŽE VEDNO ODPRTE RANE TUDI NA PRIMORSKEM... VRNIMO DOSTOJANSTVO MRTVIM JASNA IN BOJAN PREGARC (Dve leti pred smrtjo) ALEKSU PREGARC Težko je to pisanje. Kot da sem na pnevmološkem ali kardiološkem oddelku, kjer čakam na diagnozo bolezni, katere simptome sem vedno po malem čutil, a sem s pregledom v nedogled zavlačeval; v tem trenutku pa sam ne vem, ali sem pacient ali eden izmed dia-gnostikov. Pazi na svoje zdravje, me opozarjajo, vendar mi gre resnično za soočenje z mojim dejanskim zdravstvenim ali pa morda tudi za moralno stanje pred morebitnim utripom, ki bo v moja pljuča in srce prilil novega kisika... Ta osvežujoči utrip povezujem s trenutki že dolgo trajajoče slovenske pa tudi zamejske politične tranzicije, z namenom, da bi bila tema čim manj boleča tako zame kot za druge. Začnimo torej. Gre za podobo smrti, zelo podobno splavu, pri katerem ostane trupelce brezimno. V mojem primeru gre še za huje: za ljudi namreč, katerih ugotovljena smrt je bila zamolčana, prezrta, nična. In vendar kruto resnična: za žrtve, ki so v vojnem in povojnem obdobju ostale brez imena, celo brez oštevilčenja, kar se ni zgodilo niti v krematorijskih taboriščih, kajti tiste tovarne smrti so (cinično) potrebovale toliko in toliko uničenih življenj in njihovi vodje so se spoznali še samo na operacije odštevanja. Iz medvojnih in povojnih časov poznamo v naših krajih nekaj kategorij žrtev. Konec so naši ljudje našli v javnih ustrelitvah, v partizanskih spopadih, v koncentracijskih taboriščih, v pogrešanem stanju. Vsem smo postavili spomenike in pomnike, spomin nanje je ostal živ in prav je, da ga vedno znova oživljamo. Vse te gomile je namreč polnil le sovražnik slovenskega rodu in slovenske zavesti, razredni boj pa, ki ga v dvajsetletnem protifašističnem upiranju našega primorskega ljudstva skoraj ni bilo, je vnesel v naše vrste drugačno psihologijo uničevanja človeških življenj: zabrisan umor, zabrisano likvidacijo. Še na seznamu pogrešanih ni od teh nesrečnežev nihče naveden - splav, dolg vse njihovo tuzemsko življenje. Po dolgih desetletjih, ko nekateri obdelujejo izginotja po razpadu Italije in v povojnem času kot svinja svoj meh, pa je po mojem mnenju prišel čas, da tudi Slovenci v zamejstvu simbolično pokopljemo tiste žrtve, za katere smatramo, da so postale tarča brezpravja, toliko bolj, če so se bile nekatere likvidacije izkazale kot prenagljene in celo kot pomota. Sprašujem se: ali se res moramo sramovati priznanja, da smo se tudi Slovenci znašli v blodnjaku ponorjenega sveta? Kako le moremo oporekati zlonosnemu hrupu, s katerim nas hočejo dediči nekdanjega sim mcga iOviaj-UiKa VsCvpick in družno obdati zaradi upravičenih ali neupravičenih izginotij domnevnih krivcev, če se sami ne zazremo vase in nismo zmožni pietete do tistih mrtvih sonarodnjakov, ki so nam naše nekdanje zablode že odpustili? Ali se sploh zavedamo, da je ena sama nasilna smrt po naravnem in pravnem zakonu zločin proti vsemu človeštvu? Prepustimo poedince, ki so jih okoliščine privedle v slepoto ubijanja, božji sodbi, naša skrb pa naj bo, da v sebi zatremo tisti del naše nravi, ki ga vklepljata zadrtost in zloba; ni nam pomoči, če bomo pojave zla iskali samo pri drugih, prizadevno in slepo metali prve kamne ter hkrati sočustvovali z Antigono! Mar slednjo namenjamo zgolj v pouk drugim? Nikakor, odlašanje s priznavanjem dostojanstva mrtvim nam bo še bolj otežilo vest in bomo breme hipotetične sokrivde prepustili potomcem. Poglejte, na primer, na fotografiji, moja pokojna bratranca Bojana in Jasno. Naj mi drugi prizadeti ne zamerijo, če simbolno izpostavljam njiju, moja zaveza in moj spomin naj veljata namreč za vse podobne slučaje. Jasno - partizansko kurirko in njuna starša Danila in Marijo, zgledna narodnjaka, so vo-sovci novembra 1944 odpeljali in umorili, Bojan pa je padel (baje ustreljen v hrbet) niti mesec dni kasneje. Ker Bojanova lepotna smrt ni dokazana, je njegovo ime vklesano v občinski spomenik v Dolini (družina je namreč stanovala v Borštu), imena ostalih pa so zabeležena samo v nebeški knjigi... Težko je to pisanje, tudi zato, ker moram človeški roki pripisati zločin za vsaj tri drage sorodnike, veliko spokojne-je bi jih seveda objokoval, če ne bi umrli nasilne smrti. Upati je le, da tako kot mene tudi druge preživele sorodnike in pptpruce, izginului pieplavij« zavest nemaščevanja, ampak le želja, da bi vrnili mrtvim dobro ime in dostojanstvo, in pa predlog, da se vsaka naša občina oddolži spominu svojih izginulih vaščanov, kar bo samo potrdilo normalen odraz demokratičnosti, vredne poštene civilne družbe. Dodati moram, da sploh ne gre za nobeno obliko sprave, saj menda ni med nami živega, ki bi tem pokojnim lahko kaj očital, in tudi krivcev ni več med nami, zato naj bi ne bila nobena zapreka na poti k pravični javni oddolžitvi pokojnim. Vabim občinske upravitelje, da se na ta moj apel oglasijo, vabim tudi občane, da se o tem izrečejo. Iz odgovorov na moj poziv naj se izzrcali naša o-snovna poštenost, zato ne dopuščajmo raznim mešetarjem s trupli, da bi nas žigosali. O-pravimo to med seboj. Čim-prej! Novi glas, 31.7.1997 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI TONE SHUTTA Umrl 4. avgusta 1996 V srcu Te nosim! Ljubeče spomine me vežejo na čase skupne sreče. Žalujem in molim za Tebe, dokler se zopet ne snideva. Žalujoča žena Ivanka in ostalo sorodstvo Ura evropske resnice za Slovenijo — Izjava slovenskih razumnikov — — II. del — Katastrofalno se je poslabšal položaj slovenske knjige: njena obdavčitev, zapiranje knjigarn, pomanjkljiva pomoč knjižnicam, vse to je samo še dokaz več za napačno kulturno politiko. Napačno je razumljena tudi vloga nacionalnih kulturnih ustanov, katerih naloga je, da ohranjajo tradicijo in pospešujejo živo ustvarjalnost. V Evropi je obstoj nacionalnih televizijskih in radijskih hiš utemeljen prav s kulturo, z izvirno in preneseno ustvarjalnostjo, dokumentaristiko in izobraževanjem. Prav zaradi takega formalno pravilnega položaja ima tudi slovenska RTV pravico do pobiranja naročnine. In nikjer v Evropi, razen v Sloveniji, se ne more zgoditi, da bi direktor takšne ustanove kmalu po svoji nastavitvi najprej izjavil, da bo »umetnikom pristrigel peruti« {Stop, 10.4.97), se zavzel za komercializacijo programov, kmalu zatem pa še dodal, da kulturnega tretjega programa radijske hiše, ki ji načeljuje, sploh ne posluša. Tudi to je le droben primer, vendar dobro ponazarja odnos do kulture in njenih ustvarjalcev v tej družbi, ki bi hotela biti evropska. Nič nenavadnega ni, da je obsežno poročilo, ki ga je skupina tujih izvedencev napisala za Svet Evrope o razmerah na področju kulture v Sloveniji, precej kritično. Kritika leti predvsem na to, da se od socialističnih časov v obravnavi in organizaciji kulture ni spremenilo nič bistvenega. Omenjene so tudi protestne izjave pisateljev, prav tiste, ki so jih v slovenskem tisku smešili in napadali. Simptomatično je, da poročilo ni bilo prevedeno in dostopno javnosti. Tudi to je eden od dokazov za V BLAG SPOMIN Ob 7. obletnici smrti našega dobrega moža, očeta in starega očeta Frank Stanonik ki je umrl 18. avgusta 1990 Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Žalujoči: Žena, Pepca Hčerke: Andreja Novak, Milena Denša, Marija Lončar z družinami Sinova: Tony in Frank z družino naše samozadovoljno vegetiranje, ki se noče soočiti z evropskimi pogledi. Položaj je skratka takšen, da se prenovljena politična garnitura regulativno in represivno ne vtika več v pojave in gibanja duhovne sfere - jih pa izrinja iz družabne zavesti. Kot protiutež podpira provincialno navlako, od katere upravičeno pričakuje podporo ne le v volilnih intervalih, marveč tudi zaslombo za podaljševanje tranzicijske epohe, ki ji zagotavlja podaljševanje vladavine. Ob vključevanju v Evropsko zvezo se ta politika vede, kakor da v te procese vključuje nekakšno amorfno gmoto, ki je zainteresirana samo za »pretok blaga« in ji je duhovna podoba prihodnje Evrope, h kateri bi morali tudi mi prispevati svoj tvorni, identifikacijski delež - odvečna, »romantična« izmišljotina. Politična praksa tudi slovenske znanosti ne obravnava celovito, temveč jo prilagaja tranzicijskim potrebam, kolikor ji seveda znanost sama to dopušča. Vsi vemo, da je materialno podhranjena in organizacijsko razdrobljena, naravnana bolj po birokratsko zastavljenih modelih financiranja kakor po svoji notranji logiki. Še zmeraj se ohranjajo socialistični raziskovalni giganti, medtem ko univerza, ki je v razvitem svetu vodilna ustanova pri izobraževanju raziskovalcev, životari na obrobju. Držati korak z Evropo ne bo mogoče, če se Sloveniji tudi v sferi znanosti ne bo uskladila z evropskimi standardi. Sicer nam grozi provincialnost in odliv vrhunskih moči tja, kjer so za ustvarjalno delo boljše razmere. Kako stopamo v Evropo? Ob vsem opisanem in ob odsotnosti sleherne kvalificirane kritike - če izvzamemo nekaj javnosti malo znanih posegov opozicije v parlamentu - ni naključje, da so pridruževanje Slovenije Evropski zvezi vodili in izvajali povsem nekompetentni ljudje. Vlada in parlament pri vključevanju v mednarodne tokove nista znala uporabljati načel evropske diplomacije, ki vsebujejo seveda dosledno in trdo pogajanje za uveljavljanje slovenskih interesov, temveč sta uporabljala balkanske prijeme izigravanja, šarlatan-skega improviziranja in goljufivih obljub. Proti tistim, ki so takšne balkanske metode kriti- zirali, so se v javnosti sprožale neokusne gonje. Kritiki vladnih balkanskih diplomatskih prijemov niso nasprotniki resničnega in vsebinskega vključevanja v Evropo. Nasprotno je res: tisti, ki vztrajajo pri dosedanjih metodah v notranji, gospodarski in zunanji politiki, so resnični nasprotniki vsebinskega vključevanja v Evropo. Predsednik vlade nas je s svojimi ekipami pripeljal v položaj, da moramo izpolnjevati pogoje, ki jih evropska skupnost ne zahteva od nobene druge pridružene članice. Ti pogoji so vsebovani v zdaj končno znanem »španskem kompromisu«, ki ga je vlada tako dolgo skrivala pred javnostjo. Slovenija je po tem kompromisu postavljena v izjemno podrejen položaj. Vlada nas je s svojo nekompetentnostjo, s svojim mečkanjem, prikrivanjem in manipuliranjem javnosti pripeljala pred izvršeno dejstvo in v položaj, ko za Slovenijo ni dobra nobena od rešitev. Očitno je, da vlada hoče doseči takšen način vstopanja v evropske integracije, ki naj bi silam kontinuitete potrdil in pridobil legitimnost v mednarodnem svetu, še posebej pa na domačem prizorišču, njenim ljudem zagotovil še dolgo vladavino na stari način in jim ohranil priposestvovane pozicije. Ob tem je treba povedati, da je slovenska država močno zanemarila skrb za manjšine in izseljence. Slovenska manjšina v Italiji na primer preživlja eno najtežjih kriz v svoji zgodovini, zlasti po krivdi katastrofalne gospodarske in ideološko ločevalne politike po diktatu ljubljanskih nekdanjih in še zmeraj delujočih partijskih gremijev. Slovenci po svetu, ki so se med časom osamosvajanja zbližali in začeli presegati politična razhajanja, so spet razdeljeni, politika Slovenije razkol kvečjemu poglablja. Svetovni slovenski kongres, ki je bil veliko upanje v združevanje energij, životari. Podpisniki menimo, da moramo v Evropsko zvezo vstopiti po evropskih demokratičnih standardih, izkazovati pa jih moramo tudi v notranjepolitičnem življenju. To seveda ne bo mogoče, dokler se bo stanje, kakršno imamo v politiki, upravljanju države, sodstvu, gospodarstvu, medijih in kulturi, generiralo iz kontinuitete s totalitarnim režimom. Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 V Sloveniji se rodi vsako leto manj otrok LJUBLJANA — Število rojstev se v Sloveniji še krči, prebivalstvo upada, delež starejših občanov narašča in med njimi se krepi tudi število stoletnikov. Lani se je v Sloveniji po podatkih slovenskega statističnega urada rodilo 18.788 otrok, kar je za 192 otrok ali za dober odstotek manj kot predlanskim. Nazadovanje rojstev *se torej nadaljuje, čeprav je bilo lansko manjše, kot je bilo predlansko, ko se je v primerjavi z letom 1995 skrčilo za poltretji odstotek. Ker je lani v Sloveniji umrlo 18.620 oseb, je bilo naravnega prirastka 212 oseb. Število rojstev in smrti ostaja še vedno skoraj izenačeno, kar pomeni, da se je lani v povprečju vsak dan rodilo po 51 oseb, po drugi strani pa jih povprečno po 51 vsak dan tudi umrlo. Kljub temu malenkostnemu prirastku pa se je število prebivalcev Slovenije lani zmanjšalo za nekaj 3000 oseb. Statistika namreč zadnje čase tudi pri nas šteje kot prebivalce vse osebe, ki pri nas res tudi živijo. Tako je imela Slovenija konec marca 1.986.448 prebivalcev, kar je za 4656 oseb ali za 0,2 odstotka manj kot konec lanskega marca in za 541 manj oseb kot konec lanskega decembra. Od tega je bilo 1.942.348 državljanov republike Slovenije (brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini), kar jeza 528 oseb več kot pred letom dni, tujih državljanov s stalnim prebivališčem v Sloveniji je bilo 3789 ali za 660 oseb več, tujih državljanov z začasnim prebivališčem v Sloveniji je bilo 32.923 ali za 4649 oseb več kot marca lani, beguncev pa 7388 ali za 10.493 oseb manj kot marca lani ali za 968 oseb manj kot konec lanskega decembra. Če razdelimo prebivalstvo na tisto do 60 let in na ono, ki je 60-letnico kot moško starostno upokojitveno mejo že doseglOi potem vidimo, da je bilo mlajših od 60 let 81,80 odstotka prebivalstva, medtem ko je 18.20 odstotka prebivalstva že dosegi0 moško upokojensko starost. Najbolj redki, kot vselej, so bili seveda stoletniki. Kljub temu pa se je v prvih treh mesecih število oseb, ki so dosegle sto ali vec let, precej povečalo. Konec lanskega marca je Slovenija premogi2 36 stoletnikov, konec lanskega decembra 40, konec letošnjeg2 marca pa že 47. lija Popit, Delo, 12. «• l"1 Breme preteklosti V Sloveniji je bilo po vojni brez sodnih procesov pobitih več kot 10.000 ljudi. Po ocenah parlamentarne preiskovalne komisije je šlo skozi politične sodne postopke in procese 28.000 državljanov. Poleg tega je bilo izvensodno poslanih na prisilno delo več tisoč državljav, ker so »ljudski odbori« imeli pravico izrekati prostostne kazni do treh let. V blag spomin Ob 17. obletnici smrti našega dragega ata in starega ata ALOJZIJ RUS umrl je 14. avgusta 1980 V božjem miru zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Žalujoči: Francka, Marija, Ivanka, Tončka — hčere z družinami; France, Ivan, Stanley Joseph, Tony — sinovi z družinami. Willoughby Hills, O., 14. avg. 1997. 200.000 državljanom je bil° odvzeto premoženje. Brez s° dnih sklepov so bile iz obmej nega pasu izseljene družine, jih je Komunistična Port'Ja ocenila kot politično nezane sljive. Po istem postopku izključevali iz srednjih J jake in jim preprečevali št*71 na univerzi. || , Mnogo strokovnjakov, podjetij do univerze, je oS brez službe zaradi P0!'1.'^ verbalnih deliktov. Po v°jnL. bilo v montiranih procesih ^ prtih več kot 200 duhovnik0 Nemalo pisateljev, Pu^*‘clSv0. in novinarjev se je zaradi jega pisanja znašlo v zap°r Za povojno politično 02 Ije, med katerim so bili sto ^ ni celo izraziti zločini, vS® .v. danes niso bili imenovani ci, krivice niso bile P°PlaVvej: ne tako rekoč nikomur. e ^ nekatere povojne zločine lastnim prebivalstvom javno zagovarjajo in ločujejo za nujna ali ce\o ljubna dejanja. Montiran f litični procesi, od najbo J nih do manjših, niso bi ir Ijavljeni. p0d' Kar se dogaja na te ^ ročju, je na robu Pan^oraj0 krivem obsojeni ljudje ^ danes, če se h0^az0v3t> »krivde«, sami d a0i0 svojo nedolžnost. ^rajŠ' primere, ko so moral‘' geanj2; nje žrtve političnega p elliji nja v demokratični ^^jl) na sodišču dokazati, 2 s0ci2' časih niso spodkopava ^jiie lističnega sistema a jco-predsednika Tita m dr » munističnih veljakov. tl nem tolminskem ProC.. otTi )e primorskim duh°vrfico ^ knil obtoz ^ 'SV so ti obsojenci i’™ leta po zaporih, tožilec umakni* ih 1996; ampak v petde (dalje na str- lajgju: CVETKO FALEZ iz Avstralije NOVI LIST, Trst/Gorka STISKE SLOVENSKEGA IZSELJENCA • G. Falež, ali se našim bralcem lahko predstavite? Trenutno sem predsednik Avstralsko-slovenske konference, ki vključuje pet naro-anih svetov; ta konferenca je seveda priključena Slovenskemu svetovnemu kongresu. Si-eer ni dosti pomembno, v čigavem imenu govorim. Najnovejše in hkrati tragič-no za nas je, da sem ravno P^e nekaj dnevi prejel sporo-CUo- da je p. Bazilij Valentin Preminil v Melbournu. V so-oto (2. avgusta 1997, op. p.) 00 Pokopan, žal brez mene, endar bo pustil za sabo veliko zel kajti v Avstraliji je živel let 23 ^ovence skoraj 40 V|.. n°vil je verski center v tor|ji, izdajal Misli, ki so memhS V Avstraliji zel° P°-na ^ ^renutno Je bil sam ko ern mestu’ sam> ne vemo, ^i^ifraniiškan' zal 0(ik°d 'hirate? Kdaj in *aj ste odšli v Avstralijo? KršV*^^ Sem Se v Leskovcu pri dar ern v03 dolenjskem, ven-štaierskega rodu. Od-b0n Sem 'n študiral v Mari-sem ’ j Sebmem letu gimnazije ? ««<«11, da ta režim nika-njenini ,m°ie vrste- s prepriča-das k b° ta kmalu minil in kom6 b°m kmalu vrnil’ češ da za ni trajna zadeva - Se "ekaj let sem se uštel... -l9SoSe od doma leta 1949, leta Avstrahji Sem °d^adral proti n' bilo enostavno, bil brez poklica in različn dVe' Opravljal sem ^Uneif d^a: najPrej v skladi-važaj e t|skarne, kjer sem do-Se vklit" str°jem, nato sem Jolanie 6,1 V 8radbeništvo. S lastne nato Pr^el do dil, ^ In sem lahko grada SB!l!08rede lahko povem. kand in h ,clcP°slanika v Pega l 3anes malteškega Stefana pZ?la pri Sveti t naFaleža. “kv t)redVsedred nekaj leti « Ltr°ka v 0fradi te8a> k* S1- kjefr"601 mestL Zadela nZ Zlvim> v kriz $ka kriza Je Splošna a Nodni’n3 katero so v n°ihije Pogoji svetovn J^delske3 i2VaŽa pre «nTa Pr°dajati p! J'"8«1 drk”"^ pul' Nao 7avah Pa bo | Si se 5“ "»Primerno So'iSalo"" Stanjc n Številni Slovenci v Avstraliji smo se zaposlili prav v gradbeništvu. Nekaj časa smo imeli socialistično-laburistično vlado, ki je rada zapravljala; sedanja vlada, ki je bolj konservativna, čeprav se imenuje liberalna, skuša te finančne vrzeli sanirati. Canberra je doživela vsekakor najhujše ekonomske udarce, ki so najmočneje prizadeli prav gradbeno stroko. Veliko Slovencev je bilo v preteklosti in je še danes zaposlenih tudi v tovarnah v večjih mestih, npr. v Sydneyu, Melbournu... • Povejte nam o svojih sinovih. Ali se uveljavljajo? Ostajajo zvesti svojim koreninam-jeziku? Je asimilacija hudo opustošila slovensko narodno skupnost? Naša mladina se je kar dobro odrezala, tako da so mnogi v marsičem doštudirali. Veliko je takih, ki v znanju presegajo - če se lahko tako izrazim - svoje starše ali vzgojitelje, kar se je po eni strani izkazalo tudi za negativno. Ce imajo namreč ne zelo izobraženi starši zelo izobraženega otroka, ne utegnejo imeti dovolj močne duhovne kulture, ki bi jo otrokom lahko posredovali. Pri tem seveda najbolj trpi jezik. Veliko je staršev, ki niso znali predati otrokom naše slovenske dediščine. Še hujša je namerna asimilacija, ki jo je Avstralija izvajala, ko smo tja prišli; ta je bila morda huda skoraj kot v Italiji. Spodbujali so nas, naj pozabimo na našo preteklost: »Sedaj ste novi Avstralci, začnite novo življenje!« Nekateri so temu nasedli. Imamo tudi pomembne družine, v katerih otrok niso učili slovenščine. Poznam primer gospe, ki noče, da bi njeni otroci govorili angleščino s posebnim naglasom; noče, da bi se jim poznalo, da niso domačini. Z njimi je govorila angleško, kar je bilo seveda smešno. Ravno mama je verjetno napačno vplivala... • Kako ste organizirani Slovenci v Canberri in širše v Avstraliji? Pred kratkim so prišli k nam nekateri šolniki iz Vaših krajev. Povedali so nam, da je zelo težko ohranjati slovenski jezik in kulturo... Ohranjanje kulture je pri nas. precej težje predvsem zato, ker živimo v kulturno močno opredeljenem anglosaksonskem svetu in so izseljenci v glavnem preprosti ljudje brez izobrazbe, ki se čutijo manjvredne. Zato so se skušali čimprej asimilirati. To je glavni razlog za naše težave. V Argentini je bilo s Slovenci drugače; poznamo namreč t.i. »argentinski čudež«. Tisti, ki so se izselili v Argentino, so bili veliko bolj izobraženi, narodno zelo zavedni in so svoje korenine znali bolje ohraniti kot mi. Na asimilacijo je torej vplivalo dejstvo, da nekateri nismo znali posredovati kultur- ne dediščine, in pa to, da je vedno primanjkoval kader, ki bi to opravljal namesto staršev ali v sodelovanju z njimi. Če nimaš izobražencev, nimaš niti učiteljev, nimaš ljudi, ki bi narodno prebujevalna središča tudi vodili. Kar se organiziranosti tiče, smo se začeli zbirati v društva že v 50. letih, nekje prej, drugje pozneje. V Canberri smo ustanovili društvo 1. 1965, bili smo med zadnjimi. Viktorija je imela zbiralni center, v katerem je večina nas pristala in od koder so nas pošiljali na različna delovna mesta. Prav iz Viktorije so prišli naši rojaki gledat naš prvi dom, se navduševali nad našimi dejavnostmi in začeli bolj intenzivno razmišljati. • Povejte nam še kaj o življenju in delu slovenskih društev. Danes imamo društva skoro po vseh koncih celine. Naša tragedija je bila, da smo se dokaj hitro razklali. Kot morda veste, je v 70. letih začela Slovenija oz. zlasti Jugoslavija presti svoje niti po svetu. Matica je seveda bila tista, ki je poiskala ljudi, ki bi ji bili naklonjeni. Poziv predsednika teh matičarjev - ne spominjam se njegovega imena - je izrecno dal nalog: »Prevzemite društva; če pa ne morete tega storiti, postavite vzporedna!« Tega je bilo veliko. In smo se razklali. Marsikje je prišlo vsaj do dveh društev, ponekod tudi več; v Melbournu, ki je večje mesto, delujejo štiri društva. Poleg društev obstajajo tudi verska središča. Frančiškani so poslali dva patra že v petdesetih letih, potem je prišel tja p. Pivk, ki je precej hitro odstopil, nato sta prišla p. Bazilij in p. Bernard Ambrožič, stric torontskega nadškofa. P. Ambrožič je začel izdajati Misli, za njim je nalogo prevzel p. Bazilij. Takšna verska središča imamo v Sydneyu, Melbournu in Adelaidu. Iz Sydneya nas v Canberri obiskujejo enkrat mesečno. Društva so se navduševala nad tem, da ne bi bila politična, čeprav je bilo to temeljno zlagano. Kakor hitro so namreč navezali stike z matico-režimom, je bilo to nepolitično dejanje, komaj pa si izrazil nasprotovanje, je bilo Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! to politično dejanje... Tako so se društva povečini narodno rezervirala, se »narodnostno zaprla«. Večina ni poznala razlike med narodno in strankarsko politiko. Na splošno bi lahko rekli, da so se društva odtujila in postala sebična, to pomeni, da niso odprta do narodnih problemov. Prav zato še najboljše delujejo verski centri. • Alije prišlo po osamosvojitvi Slovenije do kakšnih bistvenih sprememb? Vzporedno z osamosvojitvijo so se ustanovili Narodni sveti, ki so vključeni v avstral-sko-slovensko konferenco. Zdi se mi - in to zelo obžalujem - da je vse premalo. Naši ljudje so nekoliko skeptični. Govor je bil o spravi, a to se ni udejanjilo. Kar se dogaja v Sloveniji, se pač odraža tudi v Avstraliji. Ne moremo trditi, da vlada med vsemi organizacijami velika ljubezen. Nasprotno: rekel bi, da obstaja namerno tekmovanje med njimi. Krivda je tistih, ki jih tako vodijo, in jim je bolj pomembna lastna organizacija kot pa celota, skupna dobrobit. • Ali so mladi navezani na pripadnost slovenskemu narodu? Lahko govorimo po osamosvojitvi Slovenije o pomladi zanimanja za slovenstvo? Dogodka smo bili zelo veseli, čutili smo, da se je nekaj odprlo. Najbolj razočarljivo pa je, da smo 1. 1991 pokazali neki smisel za spravo, ki se je potem podrl. Nekaj je šlo narobe. Med mladimi so zelo različni primeri. Svoje štiri otroke sem znal pridobiti na lep ali grd način, da se vsi štirje priznavajo za Slovence, da vsi štirje govorijo slovensko,čeprav seveda z napakami. Lahko rečem, da mi je to le uspelo. Je pa dosti takih, ki so v Avstraliji rojeni, se imajo za Avstralce in o slovenstvu nočejo ničesar slišati. Za to ne krivim staršev, ker niso znali posredovati pomena naše kulture, kot sem že povedal. To ne pomeni, da niso tega hoteli. Včasih so preprosti ljudje navdušeni nad lastnimi koreninami, to navdušenje pa je primitivno, nezavedno in se ne da prenesti na otroka. • Prirejate v slovenskih društvih tudi tečaje slovenščine? Da, toda tudi to se izvaja na različne načine v različnih kra- jih. Zelo je odvisno od tega, ali so učitelji, saj marsikje jih ni. V Canberri smo bili močno prizadeti, ker smo pogrešali prav ljudi, sposobne poučevanja slovenščine. Bilo je med nami nekaj entuziastov, ki so poskusili učiti, a niso imeli za to prave izobrazbe. Pogosto je problem prav pri starših, saj se nekaterim ni zdelo pomembno, da se otrok česa nauči, ampak da se zabava in da kdo nanj popazi... • Ste kdaj čutili domotožje? Mislim, da sem ga včasih ogromno. Smo si pa Slovenci v Avstraliji različni. Moja žena je doma iz Istre in se noče vrniti, jaz pa bi se takoj vrnil. Bral sem neki članek v Istrskem glasu, v katerem je pisalo, da Hrvaška ponuja rojakom iz Avstralije celo vrsto ugodnosti, da bi se vrnili in se vključili v domovinske razmere. Vedno v tem časniku sem bral, da so danes razmere v Avstraliji slabše, kot so bile nekoč, tako da bi bilo razlogov za našo vrnitev dovolj, ko bi imela Slovenija posluh za to. Žal ga nima. Zaenkrat ni za nas nobenih ugodnosti; pa bi morale biti. Človek v mojih letih in po toliko letih izseljenstva se ne more vrniti in začeti vse znova. To je absolutno nemogoče. Ker posluha za to v Sloveniji ni, skoraj nihče med nami ne razmišlja o vrnitvi. Osebno me to spoznanje zelo boli. Na taboru Slovencev po svetu v Škofovih zavodih pri Ljubljani sem imel pred kratkim referat, v katerem sem poskušal jasno izraziti to našo stisko. Saj ne gre izključno za nas: vzgojili smo rod, ki bo prej ali slej potujčen. Ta je suha veja. Težak občutek spremlja misel, da npr. moji potomci ne bodo več Slovenci. Št. 32, 7. av!. 1997 Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner Ura evropske resnice za Slovenijo (nadaljevanje s str. 12) pa še do danes niso dočakali. Namesto obsodbe povojnih zločinov in drugih postopkov totalitarnega režima se v današnji Sloveniji nadaljuje načrtno ponarejanje zgodovine in s tem utrjevanje idejne in politične kontinuitete prejšnjega režima. Namesto da bi spoštovali in ohranjali spomin na padle partizane in talce, so največjih časti še zmeraj deležni ljudje, ki so nedvomno odgovorni za povojna zatiranja, celo zločine. V Ljubljani, Velenju in drugih mestih še zmeraj stojijo spomeniki tiranom, v Murski Soboti celo topovi sovjetske Rdeče armade. Čas streznitve Slovenska država na tem področju v sedmih letih ni storila ničesar. To je slaba legitimacija za slovensko evropsko pot. Enako pogubno kot za naše evropske povezave je opisano stanje tudi za demokratično življenje naše republike. Demokracije ni mogoče graditi na laži in prevari. Med državljani, ki vse bolj brez upa čakajo na korenite spremembe in dinamičen razvoj, se širita malodušje in nezaupanje v demokracijo. Relativna liberalnost zadnjih let jugoslovanskega tako imenovanega samoupravnega socializma in pa dejstvo, da je prehod v demokracijo tekel khrati s tveganim procesom osamosvajanja, sta vodilni strukturi prejšnjega režima omogočila, da je preživela tako personalno kakor po metodah dela. Perspektivne postkomunistične države, ki demokracijo jemljejo zares, so z deklarativnimi dejanji in normativnimi lustracijskimi akti pretrgale s kontinuiteto totalitarnega režima. Tudi zato, ker se to v Sloveniji ni zgodilo, smo zašli v popolno relativizacijo, z njo pa v blokado političnega življenja. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI našega ATA, STAREGA in PRASTAREGA ATA (Opi-ja) ter STRICA FRANK ŠEPIN Umrl je 15. avgusta 1996 Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš. Žalujoči ostali: Hčerke: Antonija Sega, Anna Klammer Boštjančič, Veronika Janežič z družinami 10 vnukov, 22 pravnukov in ostalo sorodstvo. Vsaj ob zadnjih dogodkih ob Natu in Evropski zvezi, ob kritičnem pisanju evropskega demokratičnega tiska, zlasti pa ob vse vidnejši notranjepolitični in gospodarski krizi bi morala za Slovenijo nastopiti ura resnice. Nastopiti bi moral tudi čas za sprostitev in deblokado našega političnega dogajanja. Temeljni pogoj za to je, da se izreče razločna obsodba prejšnjega režima in da se začnemo vsi vesti po pravilih evropskega demokratičnega življenja. Prepričani smo, da moramo končno v naši državi z deklarativnimi in normativnimi akti jasno in nepreklicno presekati popkovino, ki nas veže s totalitarnim sistemom. Kako naprej? Sedem let po prvih demokratičnih volitvah in šest let po osamosvojitvi je bil potreben širši uvid v nerazveseljivo stanje slovenskega duha, ki je pripeljalo do kritičnega stanja slovenske demokracije. V tem uvidu ni bilo mogoče zajeti vseh žgočih vprašanj, denimo zaščite okolja in kulturne krajine, kmetijstva, zdravstvenega in socialnega varstva ter še marsikaterega področja, kjer je stara miselnost v novi preobleki povzročila škodo, zastoj in blokado. Kljub temu smo navedli dovolj razlogov, iz katerih jasno izhaja, da sedanje stanje zahteva korenito spremembo. Menimo, da se morajo vse tri veje oblasti, torej politične stranke na oblasti in v opoziciji, vlada, predsednik države, sodstvo, ob njih pa organizirani delodajalci in delojemalci, mediji in vsa slovenska javnost soočiti z dejanskim sedanjim stanjem, premisliti dosedanji razvoj in se odločiti, kako naprej. Po našem mnenju je najmanj, kar je treba storiti naslednje: Slovenski parlament naj sprejme javno in slovesno izjavo, s katero se bo demokratična Republika Slovenija na deklarativni ravni jasno in nedvoumno izrekla za prekinitev s prejšnjim totalitarnim sistemom in njegovo prakso, ki se nadaljuje v slovenski tranzicijski dobi. V izjavo je treba v skladu z evropskimi kulturnimi in političnimi načeli zapisati, daje bil prejšnji režim obsojanja in prezira vreden, ker je zaradi svoje protidemokratične narave teptal človekove pravice in temeljne svoboščine. Izjava naj med drugim razloči partizanski narodnoosvobodilni boj proti okupatorju od komunistične revolucije kot uzurpacije absolutne oblasti Komunistične partije, katere nasledniki še danes ideološko in dejansko pretvarjajo upor proti okupatorju v instrument podaljševanja preteklosti. Ko bo to nujno dejanje o-pravljeno, bo treba: urediti odnos do totalitarne preteklosti, se pravi jasno obsoditi povojne zločine, imenovati insti The Ohio I.oIIcia ivmimls phiUTs lo |>l,i\ rcsponsihlv The Ohio l.ollrrx Commission is ,m n|h;il opporlimih <\mplo\i*i .iml srnin' provider. (Olll'iT Ute Ohio l.ollrn *lhised on Ohio Cullen I'isr.ilV.ir .lul\ lliroii«h .lune l‘M»7 tucije in osebe, ki so jih odredile, ter popraviti krivice, kolikor je mogoče, vrniti dobro ime vsem žrtvam političnega zatiranja, sestaviti seznam vseh žrtev, kulturno označiti vsa množična grobišča in objaviti vse izsledke; — razveljaviti vse politične sodbe, vse sodbe po členih o sovražni propagandi in verbalnem deliktu, ne da bi po totalitarnih zakonih obsojeni morali za to prositi; — uresničiti ideje in zahteve slovenske ustave glede pristojnosti posameznih, z ustavo določenih vej oblasti ter njihovih institucij. To pomeni, da je treba uveljaviti sankcije zoper tiste, ki ne spoštujejo meja svojih pristojnost. Dograditi je treba institucije pravne države, ki bo zagotavljala spoštovanje ustave in zakonov; — brez odloga pravno razčistiti postopke in mahinacije v obdobju »tranzicije«, kar je eden temeljnih pogojev za uveljavljanje in uresničevanje pravne države v Sloveniji. Na tem primeru mora slovenska država ugotoviti svoje lastne pomanjkljivosti in se istočasno spoprijeti z nesnažno prakso ljudi kontinuitete, ki so svoj nekdanji politični monopol v procesu lastninjenja transformirali v monopol kapitala. Ljudstvu temu pravi kraja. Pri teh zahtevi ne gre za abstraktno pravičnost ali kaznovalno politiko, temveč za vzpostavljanje temeljev demokracije ter pravne in socialne države; — ustvariti zakonske mehanizme in ozračje solidarnosti s tistimi državljani, ki so se v prehodu brez svoje krivde znašli v materialnih težavah in na družbenem obrobju; — brez odloga pospešiti in dokončati denacionalizacijo po vseh veljavnih zakonih, s Cerkvijo pa skleniti evropsko primerljiv sporazum o lastninskih in odškodninskih vprašanjih; — glede na opisano stanje medijskega prostora je nujno, da Slovenija namesto navidezne dobi pravo medijsko svo- bodo in pluralnost. Tega si ni mogoče predstavljati brez že obstoječih medijev ni ljudi v njih. Končno bi moralo dozoreti pozitivno spoznanje o tem, da so mediji poklicani skrbeti za evropske demokratične standarde, da morajo poročati fair in omogočati, da pride do besede celotni spekter demokratičnega življenja; — ustvariti razmere za poln razvoj slovenske kulture, znanosti in šolstva, kajti edino naš jezik, znanje, dediščina, u-stvarjalnost v najširšem smislu nas v evropskem prostoru potrjuje kot izvirno in vsem drugim enakopravno skupnost; — izdelati in izvajati je treba program povezovanja s Slovenci v zamejstvu in po vsem svetu, ne glede na politične razlike; — pridruževanje Evropski zvezi mora namesto dosedanjega mešetarjenja dobiti jasno zamišljen program, ki bo na enaki ravni združeval evropske standarde in slovenske nacionalne interese. Že v bližnji prihodnosti -ipamo, da v Evropski zveZ^ las čakajo resni izzivi. ^ lomo hoteli kot državna in na' odna skupnost v njej ohrani vojo identiteto, moramo naj' »rej sami sebi postaviti najvi»' a merila. Položaj je, žal, dosegel tako »orazno stopnjo, da ga ne b0 nogoče izboljšati, če bon10 »adaljevali po starem. Sedanj6 tanje terja bistven preobrat* ;i bo iz tranzicijske Slovenj’ obema nogama zakopan6 . tarih miselnih vzorcih in s* »raksi, ustvaril moderno in (Opomba: Vneseni medno* vi so uredniški iz DruŽine> številke z dne 27.7.1997.) MALI OGLAS1 FOR RENT ^ t0 Modern 3 room apt., neX j Slovene Home for the AS ^ off Neff Rd. Call 531-5754 . 951-3087. WATJ 1560 AM _______ PRESENTS Weekend Polkas Saturday 8:00 a.m. - 10 a.m. Polkas with Al Markič 10 am -12 Polka Spotlight, Host Joe Godina 12-1 p.m. Mario’s International Music Host Mario Kavcic I p.m. - 3 p.m. Almar with Guest Musician 3 p.m. - 5 p.m. Polkatime America Sunday 10 a.m. - 10:30 a.m. Magic Sound of the Button Host John Pestotnik 10:30 a.m. - 11 a.m. Reflections of the New Slovenia Hostess Linda Cimperman II a.m. - 1 p.m. Polka Fun With Al & Harry Host Al Markič A Harry Faint 1 p.m. - 2 p.m. Polka Tributes Host Al Markič 2 p.m. - 3 p.m. International Hour Host John Križancic 3 p.m. - 5 p.m. Polkatime Amenca^^jjjjj^^l Slovenec s seznama nedotaknjenih bančnih računov v Švici Pustil denar v Švici in se vrnil domov reven kot cerkvena miš Na seznamu imetnikov od konca vojne nedotaknjenih računov, ki ga je objavila veza švicarskih bank, je tudi nekdanji ljubljanski župan dr. Jurij Adlešič — eta 1965 se je vrnil v domovino in o svojem županovanju molčal kot grob Ljubljana Navzsezgodaj zjutraj sva se s fotoreporterjem Jure-om odpeljala proti vasici Adlešiči pri Črnomlju, kjer živijo soro-“iki nekdanjega ljubljanskega župana dr. Jurija Adlešiča. Nje-8°vo ime je na seznamu od leta 1945 »spečih« računov, ki ga je P°d pritiskom Svetovnega židovskega kongresa objavila Zveza švicarskih bank in je dvignil nemalo prahu. Pokrajina se je razprostirala velikansko zeleno slikarko platno. V tisto neskončno plenico si je kot osušel potok itala pot vijugasta cesta, ki jo osvetljevalo žgoče jutra-"Je Mnce' Deželica belih brez, snujoče Kolpe, čudovitih 3 ov ‘n cerkva brežkone kae'!Zame s*ebernega popotni-a- ki !>e za hip ustavi v tej neo-ttijeni naravi, v kateri ne-oncna tišina deluje kot bal-ui na dušo, pohabljeno od ustavljive hitrosti sodobne-8a uačina življenja. m°gel reči, ali je lep-ju.P° ,nev* ali v nočnem času, ranJern svitu ali večernem br?.nu.. sPomladi, ko drevje nj *’ a** P°d zlatimi klasi jese-Poh ° V !'ani °dpada listje, ali Bel .SneŽn° odejo, je zapisal •j'Q . ranJec Alojz Cvitkovič. je Je Pravšnji dan za piknik, redl?h^ Jure. Bil je eden tistih let' * V tem ‘Joževnem po-fijt^.’ bi ga prav lahko izko-krJ * Za PrBetna potovanja ob 7CU tedna. ^ Se je reven dr. ?a Adlešič, hči pranečaka p° s Ur'ja Adlešiča, je brskala Skaia°*inih in naposled izbr-jih § bste redke trenutke, ki d°]ge^1 Pozabila, tako kot po kup, f ^asu iz zaprašenega f°stj oto8rafij častitljive sta-dob0 Ote8nemo megleno po-°budi ki nenadoma ?abijenZe^0rajda povsem po-Adlejjv6 Case- Kuhinjske stene Uinoei T't domačije krasijo f‘j starei)fbelini’ nekaj fot°gra-Podoh3 • ega datuma, Titova Da ln rožni venec. Sp0lnintaPraV SC 8a lcar dobro g;]111’ rnenila gospa SVa 2 očpt° mi osem let. ko ^Va, jllr0rT1 b°dila v hosto po ^n° dal ° m' za na Pot ve-?troke • Vre^ko bonbonov. J'hg am ni?me:,2el° rad’ čePrav Smrtx!eŠič ni nič vedela o S ji jeT!"11 v tujini. Veliko ^dlešij leta' znano. da se je 5 septenih dom°vino, ko je hltl0semdp ra 1968 Umrl v šti- ;sr^~arosti' ^Prejela pSPa Ema priia- rh C)unajui‘Eavo je študiral ioUdl^evi?/ldidokto- Dr. JURIJ ADLEŠIC Ob koncu prve svetovne vojne je leta 1918 v Ljubljani odprl odvetniško pisarno, posvečal pa se je tudi študiju gospodarskih in političnih vprašanj. Vaščan Alojz Cvitkovič, zbiratelj ljudskega blaga v Adleši-čih, je poudaril, da je dr. Adlešič napisal obširno narodopisno delo Belokrajina, ki pa je ostalo v rokopisu in se je najverjetneje izgubilo. Veliko je pisal tudi o slovenskem izselje-ništvu, slovenskem pravu, socialnih tvorbah in zadružništvu. Umik v tujino Politično se je udejstvoval v SLS, bil sodelavec Slovenca in Edinosti ter podpredsednik Orlovske zveze. Po nastopu tedanjega režima je bil član banovinskega sveta in od decembra 1935 ljubljanski župan. Enajstega aprila 1941 je izročil ključe mesta Ljubljana italijanski vojski in bil nato župan še do junija 1942, ko je odstopil. Miloš Stare je 12. novembra 1942 v politično in situacijsko poročilo Slovenske zaveze, ki je bilo poslano v London, takole zapisal: »Dr. Adlešič je ponovno prosil, da se ga razreši županskih poslov, ko je videl, da ne more napraviti nič koristnega. Sele na četrto ali peto prošnjo je bil razrešen. Po razrešitvi se je prostovoljno umaknil v Italijo, ker je bil živčno strt in so mu komunisti grozili s smrtjo.« Bil je natančen in vztrajen, molčeč, a včasih zgovoren, se ga spominja Ema. Čeprav je bil po vrnitvi v domovino že zelo star in precej obnemogel, je menil, da mu bo hoja dobro dela, zato se je s palico vztrajno sprehajal po domačem dvorišču. V letih, ko je bil v Ameriki, je pogosto pisal in se podrobne zanimal, kako gre s posestvom, ter pošiljal živež, sem in tja pa tudi kak novčič. Vedno je želel biti na tekočem, kako je z domačimi, na katere je bil zelo navezan. Pri Adleši-čevih še vedno hranijo njegova zdaj že orumenela pisma in druge osebne dokumente. Z znamenitim Jožetom Plečnikom sta bila velika prijatelja. Adlešič naj bi imel velike zasluge za gradnjo Žal in Plečnikovih tržnic v Ljubljani. Po odstopu s položaja župana je najprej pobegnil v Italijo, kjer naj bi bil čistil čevlje in prodajal žarnice, da bi zaslužil za pot v Ameriko. V ZDA, menda v Kaliforniji, je delal na nekem posestvu. Sprva je kmetoval in med drugim skrbel za štirideset glav živine, zatem pa je vodil računovodske posle ranča. Potlej je bilo precej laže, je povedal Alojziju Cvitkoviču, ko sta se s fičkom vozila po okoliških vaseh. Neko popoldne je spregovoril tudi o svojem posredovanju pri Grazio-liju in Robottiju glede 37 ljudi iz Adlešičev in okolice, ki so jih Italijani 8. septembra 1941 aretirali in odpeljali v novomeške zapore. Emilio Grazioli je bil visoki civilni komisar za Ljubljansko pokrajino in je februarja 1942 izdal odlok o prepovedi odhajanja iz Ljubljane; italijanske oblasti so obdale mesto z 41 kilometri bodeče žice in postavile več kot 70 bunkerjev. Mario Robotti pa je bil general italijanske vojske. Po mizi je vrtel pištolo in ko mu je na Adlešičevo posredovanje Grazioli dejal, naj jo odstrani, je odgovoril: »Ne, tu sem jaz gospodar!« Zaprti so bili nato izpuščeni, sovaščani pa so mu bili, kot je zatrdil Cvitkovič, nadvse hvaležni. Po njegovi smrti so v Adlešičih dosegli, da mu je dr- FrijateFs Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS un.wL1!?; 4kCeVal°l kf„ Univerzitetno berŠtude;; pnča> da je bil BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd Sl. — Euclid, Ohio Alojzij Cvitkovič, ki je dr. Jurija Adlešiča osebno poznal in z njim preživel prenekatero uro, ko se je ta vrnil v domovino, se spominja... Ema Adlešič pred hišo, v kateri se je rodil in umrl nekdanji ljubljanski župan Adlešičev grob z njegovim profilom, ki si ga je dal izdelati dolga leta pred smrtjo žava vrnila državljanstvo in tako omogočili zapuščinske razprave o njegovih nepremičninah (hiša na Groharjevi ulici, del Saturnusa, krakovsko predmestje ...), ki so bile nacionalizirane. Denar od odvetništva? Nekdanji ljubljanski župan, soustanovitelj Narodnega sveta Slovenije, soustanovitelj in član Fašističnega sveta Slovenije ter član eksekutivne slovenske stranke, ki je bil po vojni menda obsojen kot vojni zločinec, državljanstvo in premoženje (imel je precej nepremičnin) pa mu je bilo odvzeto, je le redko spregovoril o obdobju županovanja, tudi ko se je vrnil v domovino. Nihče ne ve povedati, kdaj naj bi bil odprl račun v eni od švicarskih bank. Ema Adlešič meni, da gre morda za denar, ki ga je precej in pošteno za- služil še kot odvetnik. Toda pri tem se vsiljuje vprašanje, zakaj se ga od leta 1945 ni nikdar dotaknil — gre za tako imenovane speče račune — in se reven vrnil domov. O kakršnem koli računu ni nikoli spregovoril, dediči, ki naj bi jih bilo okoli šestdeset, pa so o tem zvedeli šele iz medijev. Dr. Jurij Adlešič, ki je izhajal iz premožne družine, nasploh o teh časih ni govoril. Kar koli sem ga vprašal o tem obdobju, je pojasnjeval Cvitkovič, je molčal kot grob. Tudi molk je lahko zgovoren. Bojana Humar Delo, 31. julija 1997 Kaj se dogaja v Sloveniji? Z Ameriško Domovino boste vedno na tekočem! Progressive Slovene Women of America proudly announces the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name.......................... Address............................ City/State/Zip.......................... Number ordered______($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 Misijonska srečanja in pomenki 1194. »THE GIFT OF PEACE.« Personal reflections by Joseph Cardinal Bernardin, finished 13 days before his death on November 1, 1996, before he died of pancreatic cancer. He asked his followers to accompany him on the final miles of his life journey. His final touch was writing the title of the book and signing his name for the front cover. Pancreatic carcinoma extended into the liver was the diagnosis. Toliko iz njegove knjige. Moja bolezen je ista. 3. julija sem imel srečanje z dvema specialistoma, dr. Kochmann in dr. Vaughn v University of Pennsylvania Research Center Hospital. Razložila sta mi slides od cat-scan in biopsy ter povedala jasno, da imam naj hujši primer raka, za katerega medicina nima nobenega zdravila. Vsak poseg kirurgično vanj je »major surgery« in povzroči prizadetemu po operaciji silne bolečine. Spremljan je z »elusive fatigue«, da si vedno zelo utrujen; sam se se takoj odločil za sprejetje te utrujenosti kot naravne žrtve. Dala sta mi manj kot tri mesece življenja. Moje fakultete bodo ostale jasne, spomin prav tako in trpel ne bom. Ce bi se odločil za kemoterapijo, da znižam utrujenost, to nekaterim pomaga, drugim pa nič. V primeru bolečin imajo proti dobra zdravila. Jetra so v organizmu najhitreje po raku uničena in čim ne morejo več očiščevati kri, srca nima pomoči ter se ustavi s smrtjo, ker neha funkcionirati. Štiri mesece so iskali z vso moderno medicino, kje je z menoj kaj narobe in niso nikdar našli ničesar, razen pri tretjem catscan majhen tumor v pankreasu, ki je bil začetek križa in bolezni. Vsakemu in vsem sem za VSE sodelovanje iz dne duše hvaležen in vsem se lepo priporočam za zveste molitve v teh težkih urah in seveda tudi v letih pred nami. Obljubljam vam, za kar me mnogi prosite, da v večnosti ne bo nihče pozabljen. Zgobom in na svidenje, da se vsi enkrat srečamo pri Očetu! Albin Lipoid, Atty-at-Law 24913 Pleasant Trail Richmond Hts., OH 44143 (216) 692-0577 July 23, 1997 Dear Father Wolbang: At the picnic, I discussed your concerns about gifts made to the Catholic Mission Aid by way of Last Will & Testament. I suggested that when gifts are made by Last Will, that the gift be made to the Catholic Mission Aid in care of a church that has ties to the CM A. For example, a clause in a will might read as follows: ‘7 give the sum of ($....) to the Catholic Mission Aid, a charitable organization, in care of St...... Church (ad- dress), Cleveland, Ohio.” The reason being that as time passes, so do people. They move, change addresses, etc. We do not have a so-called permanent address. The ‘‘in care of” address of a church is more permanent than the address of a member or officer of the CM A. A last will and testament, once made, can only be changed by codicil or the making of a new will. Interlineation might void the gift and/or will. P.S. — Interlineation means inserting, adding, changing, writing in between or on top more than the testament contains. The name of the church would of course depend upon the parish church to which the person belongs. V primeru, da komu ni kaj jasno, pokličite advokata Lipolda za potrebna pojasnila. Pismo g. Wolbangu: 7. avgust 1997 Dear Charlie: May the grace of our Lord be always with us. Please know that you are very much in my thoughts and prayers during these most grace filled days. And, as I am sure you know very well, the little Community of Confreres here at St. Joseph’s remembers you daily at prayers and at the Eucharist. Ob 100-letnici prve kapelice na Kredarici KREDARICA — Ob prazniku Marije Snežne se je v ponedeljek začelo romanje na Triglav. V torek je bilo tam ob stoletnici blagoslovitve prve kapelice na Kredarici slovesno bogoslužje. Med tistimi, ki so se na romanje odpravili že v ponedeljek, je bil tudi apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat. Osrednja slovesnost je bilo bogoslužje, ki ga je vodil prav nuncij Farhat. Nova kapelica na Kredarici je bila zgrajena leta 1991, z njo pa je Župnijski urad Dovje nadomestil po drugi svetovni vojni porušeno kapelico, blagoslovil pa jo je pred petimi leti takratni slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Kapelica, ob kateri je potekalo torkovo versko slavje, je posvečena triglavski Materi božji — Mariji Snežne. Delo, 12.8.1997 It gave me great joy to know that your heart is at peace, and that you lovingly embrace God’s will. I want you to know that I give you all my loving support. Thank you, Charlie, for all your kindness to me. It has always been a joy to work with you. Thank you, too, for your loving devotion to the Little Company, for your hard work over so many years, for your generous acceptance of difficult tasks, for your love for the Confreres. There are thousands of people who have been touched by your ministry. I join them in praying with you and for you. I ask you, please, Charlie, during these days, to say a prayer for me so that I can follow your example as a priest and a son of St. Vincent. With much love and prayers Your brother in Christ, John G. Nugent, C.M. l.r. MZA Bridgeport Predsednik MZA v Bridge-portu Anton Malenšek nam je končno sporočil, da so darovi za MZA na Telovo prihajali v župnišče in so se imena posebnih darovalcev tam izgubila, zato jih ne moremo objaviti. Smo pa povprašali, če sta dve sestri v Odseku, ki redno letno dajeta za vzdrževanje bogoslovca, storili to tudi letos (po $300). Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. p.o. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) John E. Pozun Dne 7. avgusta je v Hospice House umrl 82 let stari John E. Pozun, mož Dorothy, roj. Smaltz, oče Johna ml., Dorothy Johnston in Linde Burt, 8-krat stari oče, brat Jennie, Gladys Luzar, Jamesa Pevec te že pok. Stanleya in Maxa, veteran, zaposlen pri National Acme 43 let, do svoje upokojitve, član SNPJ št. 26 in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil 11. avgusta v oskrbi Zelotovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine in pokopom na Vernih duš pokopališču. John J. Vintar Dne 6. avgusta je nenadno umrl 79 let stari John J. Vintar, brat Anne J. Kern, Franka Winter ter že pok. č.s. Mary • Juanita SND, Charlesa, Jean McNeill in Stanleya, veteran 2. Dr. Zenon A. Klos E. 185,h Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) 1997/98 — Prvo šolsko leto Škofijska gimnazija A.M. Slomšek v Mariboru Vzhodni del Slovenije je z letos ustanovljeno Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška v Mariboru dobil svojo cerkveno gimnazijo. Njen prag bo v prihajajočem šolskem letu 1997/98 prestopilo prvih 133 učencev. Gimnazija bo delovala v okviru Vzgojnoizobraževalnega zavoda A.M. Slomšek, ki je bil ustanovljen 1.9.1995. Tako omenjeni zavod kot tudi Škofijska gimnazija sta dobila ime po ustanovitelju slovenskega šolstva in škofu lavantinske škofije Slomšku. Vzgojno-izobraževalno delo bo na tej gimnaziji temeljilo na klasični judovsko-krščanski in grško-rimski kulturi ter na njih gradilo sodobne dosežke zahodno-evropske civilizacije. Pobuda za ustanovitev gimnazije je zrasla po demokratičnih spremembah v Sloveniji v krogu izobražencev, ki so se skupaj z dr. Ivanom Stuhecem zbrali v Klubu katoliških izobražencev. Večina teh ljudi je pristala v politiki in je tako to idejo vodil dr. Štuhec v okviru mešane krovne komisije, ki je nastala med državo in Cerkvijo. Glavni problem za začetek Škofijske gimnazije v Mariboru je bila ves čas prostorska zagata. Kljub temu, da je mariborska škofija lastnik štirih velikih objektov v Maribo- svetovne vojne in služil v vojski polnih 25 let. Pogreb je bil 11. avgusta v oskrbi Zak zavoda na St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Albina L Zejewski Umrla je Albina L Zejewski, rojena Zore, vdova po Ed-war du, mati Edwarda E., 2-krat stara mati, sestra Laure Sedlak, Ernesta in že pok. Louise Alexander. Pogreb je bil 11. avgusta v oskrbi Fortunovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca in pokopom na Kalvarije pokopališču. Molly J. Šajn Umrla je 89 let stara Molly J. Šajn iz Euclida, vdova po Franku, mati Franka, 3-krat stara mati. Pogreb je bil 9. avgusta s sv. mašo v cerkvi St. Anthony of Padua v Fairport Harborju. Dorothy C. Strumbel Umrla je Dorothy C. Strumbel, rojena Turk, žena Josepha, mati Loreen Palangio, sestra Irene Petrulis, Clarencea, Esther Kechavar, Richarda, Joanne Woe ter že pok. Elea-nore Knuff, Elmerja, Franka, Therese Rakar in Connie Zel-ko. Pogreb je bil 9. avgusta s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla s pokopom na Vernih duš pokopališču. BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE: PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! ru, v katerih so bile pred vojno vzgojno-izobraževalne ustanove, se v omenjenem obdobju ni bilo mogoče dokopati do dogovora, ki bi omogočil ustanovitev gimnazije. Realna možnost se je poka-zala, ko so na škofiji ugotavljali, da obstaja v okviru i«re' že srednjih šol dovolj neizkoriščenega prostora. Ravnatelj^2 srednje kovinarske šole na Teznem pri Mariboru je takoj iz' razila pripravljenost, da začasno sprejme gimnazijo P° streho kovinarske šole. T^0 je 5. marca letos tudi minister dr. Slavko Gaber odločil, da bo Škofijska gimnazija v šo-skem letu 1997/98 začela delovati v prostorih Srednje kovi narske šole. V teh dneh bosta ministr stvo za šolstvo in šport ter Škofijska gimnazija podpis2 a pogodbo o začasnem najet1111 prostorov za prvo leto delov2 nja v kovinarski šoli na znem, za razrešitev prostorske problematike v prihodnjih tih v okviru obstoječih sred# šolskih kapacitet v centru nit« ribora in o daljnoročni vrni Škofijskega bogoslovja P° Kalvarijo. S strani minist# za šolstvo pa prav zdaj Pote tudi verifikacija šole. Do informativnega dneva začetka prvega kroga vp150^ nja učencev je imela Škofij8 gimnazija samo pet dni č#' Informativni dan je bil na v ko presenečenje ustano« šole zelo dobro obiskan, f1'. so učenci in starši v glavn61’1 Maribora in okolice. ^ teH1 zelo kratkem roku se je ta vpisalo 27 učencev. Od 3. aprila je bilo m0^ prenašati prijave z ene na ^ go šolo. V tem času se J ^ gimnazijo prijavilo čez st° jakov. Pred t.i. drugin1 jj, gom so imeli 120 razp1 ^ j mest polnih. Zdaj po dru krogu je skupno 133 ^ ^ | učencev za štiriletno ! jo. Od teh je polovica -I borčanov, druga polov# iz bližnje in daljne 0^° ^ Več kot polovica je dek#’ jf je zelo dobro po pravilo, ^ v gimnazijski program VP | ena tretjina fantov, P^jf se je prijavilo za bivaI^ $ tretjini deklet. Le 15 dijaškem domu, ki je ^ Teznem v bližini kov*0 tc# šole, kjer je dovolj Pr°s,li^ :______________:^ala odn% Sola je sprejemala ° 0$ prav dobre učence, jj* deset učencev pa je sPre\^ dobrim učnim uspehon1' Rebolj Kraner je ravr>a od sprejetih profeso# ,e f štiri redno zaposlili, ns ^ po pogodbi o delu-Štuhec je v.d. direktof da- .. .eZa8^ Vodstvo gimnazije J je dijake pripravilo SP -p, dneve, ki so potekali^ ^ 5 nija do 5. julija. C e $$ jih je večina iz Prve^$ijU prijavljenih 5 i skupino z okoli 33 /11 bila na voljo dva ' NO*