Poštnina plačana v gotovfn!
Leto XV., štev. 244
Ljubljana, torek 23. oktobra I934
Cena 2.— Din
Upravništvo; Ljubljana Knafljeva ulica o. — Teleton št. S122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št U. — Teleton št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica ŠL
2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 Praga čislo 78.180. VVien št 105.241.
Po štirinajstih dneh
Štirinajsti dan poteka danes, odkar nas je marsejski zločin oropal našega Velikega kralja in pahnil v nesrečo ves naš narod. Še vedno skoro ne moremo doumeti, da je resnica, kar se je zgodilo, in da kralja Aleksandra res ni ve? med nami. Kakor težka mora, ki nas je v sanjah tlačila, se zdita ta dva tedna. Toda življenje gre dalje in zahteva tudi od nas vseh, da mu sledimo, ako nočp-rao propasti. In slediti mu moramo, drugače ne bi bili vredni najvišje žrtve, k* jo je za svoj narod in svojo domovino doprinesel Viteški kralj.
Cerkvena vrata na Oplencu so se zaprla. Na svoje domove se razšle brezštevilne množice, ki jih je bila bolesti polna ljubezen privedla v prestolnico, da še enkrat, poslednjič, pozdravijo svojega ljubljenega vladarja. Padel je zastor za zadnjim dejanjem tragedije velikega kralja in plemenitega človeka. Med nami in nad nami pa je ostal njegov duh. ki nam kaže pravo pot in nas kliče k izvrševanju dolžnosti do domovine. Oh grozodejstvu v Marseilleu je narodu zastal dih; življenje se je ustavilo in vse misli so bile posvečene samo njemu, ki je ležal na mrtvaškem odru in čakal, da nastopi zadnjo pot k svojim prednikom. Sedaj pa je treba dvigniti glave in strniti vrste, vse sposobnosti in vso voljo osredotočiti na izvrševanje poslednjega kraljevega naročila.
Sedaj je tudi čas, misliti na kruto žalitev, ki je bila narodu prizadejana z marsejskim zločinom. Žaljen ni bil samo narod v svojih najsvetejših občutjih, žaljena. je bila pravica, ranjena je bila velika ideja miru in sprave med narodi, katere plemeniti glasnik je bil kralj Aleksander.
Pravica gre svojo neizprosno pot. Ved. no višje se dviga zavesa izpred zločinske zarote in kmalu ne bo več nobene tajnosti, nobene nejasnosti o morilcih, ki so hladnokrvno in premišljeno pripravljali svoje krvavo hudodelstvo. Toda to je le kriminalna stran marsejskega grozodejstva. Zaslužena kazen bo zadela tiste, ki so neposredno dvignili roke k zavrženemu dejanju. Vsi ti atentatorji, kakorkoli se že imenujejo, ki čakajo v ječi pravične sodbe, pa so vendarle majhni, brezpomembni hlapci, katerim bi se izkazalo preveč časti, če bi se v njih iskalo resnične krivce dejanja, ki naj bi pretreslo zgodovino, če bi se videlo v njih več kakor manjvredne subjekte, ki se morajo iztrebiti iz človeške družbe, kakor se pohodi strupen mrčec. Pravica, ki bo nad njimi izpolnila svojo dolžnost, ne more pomeniti zadoščenja za v srce zadete moralne in etične vrednote civiliziranega sveta.
Zločm v Marseilleu je kakor z žarometom posvetil v brezdna političnega podzemlja in razkril spačeno sliko kulture in civilizacije izvestnega dela Evrope. Prezgodaj bi bilo govoriti že zdaj o rezultatih, ki jih .je in jih še bo spravila na beli dan že uvedena preiskava. Kadar bo končana, bo s prstom pokazala na prave krivce zločina, ki je zahteval tako dragoceno žrtev. Pokazala bo pa tudi, kje se skrivajo sovražniki miru in mednarodne solidarnosti. Kajti ideji miru so v resnici veljali marsejski streli.
Jugoslovenski narod je pokazal v tej neizmerni nesreči vso svojo resnobo in dostojanstvo, ki ne kričita po maščevanju. Navdaja ga pa neomajna volja, v zvezi z vsemi mednarodnimi činitelji. ki jih družijo plemenita načela, katerih glasnik je bil blagopokojni kralj Aleksander, storiti vse, da se za bodočnost onemogočijo katastrofalna dejanja, kakor je bil marsejski zločin. Komunike, ki so ga skupno izdali zunanji ministri Male antante in Balkanske zveze o svojih sejah v Beogradu, vsebuje aktualen program. Ta izjava dobiva tem večji pomen, ker je bila izdana v soglasju drugih v prestolnici zbranih mednarodnih činite-bev. V tem je dovolj jamstva, da se bodo v resnici dosegli potrebni mednarodni ukrepi, s katerimi bo iz evropske skupnosti odpravljena sramota zločinskega konspirantstva; še več, da se bodo ti ukrepi tudi z neizprosno doslednostjo izpolnjevali.
Solidarnost odličnih predstavnikov evropske mirovne politike, ki se je pod vtisom tragične smrti kralja Aleksandra le še poglobila, je visok aktivum, ki živo priča, da atentat ni dosegel svojega namena, če je bil zasnovan zato, da se prekine veliko delo evropske paeifikacije in da se poruši, kar se je ob plemenitem vodilnem sodelovanju kralja - mučenika doslej zgradilo. Politika sporazumevanja in zbližanja se bo nadaljevala in ni dvoma. da bo končno triumfirala nad sovraštvom in negacijo.
Še mani pa se je posrečil namen zločinskih spletk, če so njih avtorji morda hoteli vreči baklo razdora v zedinieni jugoslovenski narod. Morda nikdar ni jugoslovensko edinstvo bolj slovesno in prepričevalno manifestiralo svoje realnosti kakor ob odprtem grobu kralja Uedinitelia. .Tugosloveri=tvo ni ^fikena. kakor ?o njegovi Oovražniki skušali do-poved°t; =vetu .Tnsropiaviia ni tvorba diplomatov. marveč trdnn deistvo, s katerim mora svet računati.
To jugoslovenstvo, ki se je preko vseh ol^noeoskih in verskih razlik združilo
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
TEŽAVE IN OVIRE PRI RAZKRIVANJU
OZADJA ATENTATA V MARSEILLEU
Francoske oblasti sicer z veliko vnemo nadaljujejo preiskavo, vendar pa so zadele na velike težkoče — Ali bo Italija izročila Paveiiča in Kvaternika ali ne ?
Pariz. 22. oktobra, d. Francoska javnost ie zelo presenečena, ker italijanska policija v Turinj ni dovolila francoskemu policijskemu inspektonu Royeru. ki ie prišel iz Pariza, da bi videl dr Paveiiča in Kvaternika v zaporu. Razgovor m>?d odposlancem francoske policije in šefom italijanske policije ie potekel tako-le:
—	To so fotografije in odtisi dveh oseb, aretiranih na zahtevo francoske policije-Morete ugotoviti, da gre reva za pravo identiteto Paveiiča in Kvaternika.
Tega ne oporekam, ie odgovoril Rover, želel pa bi. če mi ni mogoče samemu zasli-šati nretirancev. da bi jim postavil nekoliko vprašani.
—	Nemogoče mi ?e ugoditi, je odgovoril šef italijanske polic>ie. in sicer iz razlogov mednarodne procedure. Imam izrecen nalog iz Rima. da ne morete prisostvovati zasliševanju. niti iu videti.
Obžaluiem. ie odgrtvoril Rover, toda po-vofte mi vsaj, v kakih okolišč:nah in katerega dne sta prišla Pavelič in Kvaternik v I taVio
—	To ie nemogoče, ie odvrnil šef italijanske polici i e
V	tem primeru mi vsa i povejte, v katerem hotelu sta se nastanila.
_ To ie nemogoče, se ie zopet glasil odgovor. ki ga ie šef italijanska policiie nato zaključil s faš'6tičn;m oozdravom
Francoskemu policijskemu inšpektorju Rovemi ni preostalo drugega, kakor_ da ie odšel k francoskemu konzulu v Turinu. ga obvestil o neuspeh .i svoie pnsiie ter ga naprosil. na»' tflioi obvesti o tem francoskega poslanika v R''mu in zahteva megovo inter-ver><*;io nri M'i.<=sol?nMii.
Franoosk- poliriiski inšpektor ie končno vendar1«3 'Vno^oval. d? so postavili Paveli-ču in Kv»ifernik'i neka? vprašanj, ki f>p li-?vio ni.mega sodelovanja nri atentatu v Marseillu. vendar pa sta oba ponovno izjavila. da o stvari ničesar ne vesta in da nimata z atentatom nobene zveze.
Lisiii. ki poročaio o ponovnem zaslišanju dr. Paveiiča in Kvaternika po italijanskih policii^kih organih v Turinu. prav;io. da ee zna Pavelič izredno veSče pretvarjati m da se ie tudi v tem pogledu izkazal za sposobnega in zvitega organizatorja. Pokazal je dovršeno hladnokrvnost in prisebno^.
V	nasproti j e prvimi poročili iz Turina ni točno, da sta Pavelič in Kvaternik uničila vse svoie dokumente Po najnoveiših iziavah italijanskih oblasti sta imela potne liste, ki niso bili francoski, niti italijanski, kakšni Pa so bili, Italijani nočeio povedati-
Paveličeve sledi
v Marseilleu
Pariz, 22. oktobra, p. Dosedanja preiskava je dokazala povsem neizpodbitno, da je bil Pavelič tik pred atentatom v Marseilleu. Policijski organi so točno dognali, kje vse se je mudil in s kom je govoril na ozemlju marseilleske občine Nastanil _se je v nekem hotelu blizu marseilleske železniške postaje V prijavno knj go se ie vpisal lastnoročno, vendar pa je navedel napačne podatke Marseilleska policija ima na razpolago njegov rokopis ter je s primerjanjem ugotovila njegovo pisavo vd->-tični prijavni knjigi Prispel je v Marseille. kakor je sam navedel v knj gi, 29. septembra ponoči V knjigo je vpisa' da je pn-spel v Marseille iz Rumunije preko Italije. Z njim v družbi se je nastanila v hotelu tudi neka okrog 40 let stara ženska, ki se je prijavila kot njesova žena Policijski organi so osebju hotela pokazal fotografije dr Paveiiča in vsi uslužbenci so potrdili. da je dotični človek stanoval v njihovem hotelu V hotelu je ostal do 3. oktobra Ko se je s hotelskim avtobusom^ v družbi svoje spremljevalke odpeljal na železniško postajo, je kupil vozni listek za pot do italijanske meje S postaje dal»e se 'zgublia vsaka sled za niim
Francoski tisk o postopanju italijanskih oblasti
Pariz, 22. oktobra, p. Glede na to, ker italijanske oblasti niso dovolile francoskemu policijskemu inšpektorju Royeru, da bi videl in zaslišal Paveiiča in Kvaternika, piše »Populaire«. da izkorišča italijanska policija vse možnosti za izigravanje preiskovalnega postopka z namenom. da bi preprečila končni uspeh preiskave v Annemassu in Marseilleu Listi tudi z obžalovanjem navajajo, da je pričel italijanski tisk zagovarjati Madžarsko, kar je povzročilo, da je legla pred vsem svetom na italijanski fašizem temna senca Listi so mnenja, da bo Italija sedaj tembolj gotovo izročila Paveiiča in Kvaternika Franciji. ker je nedvomno opazila kako mučen vtis je napravil na vse francoske kroge incident, ki se je pripetil včeraj v Turinu. ko francoskemu policijskemu inšpektorju niso dovoli!!, da bi prisostvoval ponovnemu zaslišanju obeh zločincev Vsekakor ni v interesu •Italije da se njena policija osumi neob-jektivnosti v preiskavi glede marseilleske tragedije Preiskava je dejansko že zaključena in ničesar več ne preostaja kakor da se krivci postavijo pred sodišče
Pavelič sicer taji, da bi imel kakšne zveze z atefitatom. toda to je samo premeteno izmikanje, ki ničesar ne pomeni spričo tolikih dokazov, ki ga obremenjujejo glede njegovega 'ntelektualnega sodelovanja pri marseilleskem zločinu že samo dejstvo, da so bili vsi. ki so bili doslej aretirani, neposredno in stalno v njegovi službi dokazuje dovolj jasno njegovo krivdo, ki ni zaščitena pred nobenim zakonom.
Značilno je po mnenju francoskih listov tudi to. da je prav te dni prispel v Rim madžarski zunanji mnister Kanya. ki raj bi bil posetil Mussolinija le zaradi tega. da bi ga pregovoril, naj ne donusti. da bi prišlo madžarsko Podpiranje teroristov pred vso evropsko javnost Kanya. pra-
vijo listi, je pričel igrati v Evropi strašno vlogo, ki so jo že sedaj točno prepoznali na Quaiu d' Orsav Njegova politika ne bo mogla nikoli koristiti niti Madžarski niti komu drugemu
Nemško mnenje
Berlin. 22 oktobra, p Listi objavljajo zanimive članke o atentatorjih in o preiskavi proti njim ter nasrlašajo. da vodi tudi nemška vla^a preiskavo Ob enem poudarjajo, da italijanske oMasti ne bodo ueodile Franciji ;n da Paveiiča ter Kvaternika ne bodo izročile marseilleskim preiskovalnim oblastem Listi smatrajo tu d i. da je nastal težak položaj za Madžarsko. ki n!kakor ne more dokazati svoje nedolžnosti.
okrog krste mrtvega voditelja v žalosti in ogorčenju kakor ena sama velika družina, ie iamstvD, da živlieniskn delo kralia Aleksandra ni bilo breznlodno da so globoko Dognale koren'ne niesrove vodilne ideje in da mrideta živlienie in razvoj naroda in države za vso bodočnost v smeri, ki jo je začrtal On.
Pavelič in Kvaternik
tajita vsako krivdo
Odločno odklanjata sumničenje, da bi bila kakorkoli zapletena v marseUleski atentat
Rim, 22. oktobra. w Uradna agencija Štefani je objavila dar.es izid prvih zaslišanj dr. Ante Paveiiča in Evgena Kvaternika v Turinu, ki so bila favedena v zvezi z marseilleskim atentatom.
Dr Pavelič je izjavil pred policijo, da z marseilleskim atentatom absolutno ni v nobeni zvezi. Sum tolmači s trditvijo, da pozna metode, s katerimi se ga skuša zaplesti v to afero »Jaz nisem nikomur dal nobenega mandata, če kdorkoli izmed aretiranih v Franciji trdi. da je dobil takšen nalog od mene, laže.«
Pri drugem zaslišanju v sodnih zaporih .v Turinu je dr Pavelič odgovarjal na vprašanja po vprašalni poli francoskih varnostnih oblasti Izjavil je med drugim:
»Nj res. da sem bil 30 septembra v Marseilleu V resnici še Disem bil nikoli v svojem življenju v t«--i; mestu, v Franciji sploh *>a samo enkrat iu sicer meseca junija 1 1927 v Parizu, kjer sem bival 4 do 5 dni kot zastopnik mesta Zagreba na nekem mednarodnem kongresu Dne 3o septembra sem bil v Turinu Dopoldne sem bil pri maši. popoldne pa na spreho du V petek dne 28 septembra sem prejel iz Karlovih varov brzojavno vest. da je tamkaj opoldne istesra dneva umrl moj prijatelj polkovnik Štefan Dujič Potoval sem v Mila?! in telefoniral na Dunaj, da bi dobil podrobnejše vesti še istega večera sem se vrnil v Turin Tudi v soboto dne 29 septembra sem bil ves dan v Turinu Dne 1 oktobra sem odšel z ženo v neko šolo, da bi vpisal svojega otroka Nadalje sem bil do 10. oktobra ves čas v Turinu, razen 5. oktobra, ko sem šel v Brescijo in 6 oktobra, ko sem potoval v Milan, da bi prisostvoval velikemu fašističnemu zborovanju na trgu pred stolnico.«
Evgen Kvaternik, ki je rojen 1. 1910 v
Zagrebu, je izjavil v prvem zaslišanju pred policijo, da obtožbe proti njegovi osebi nikakor ne držijo in jili odločno zavrača že aprila so me obtožili, je izjavil, da sem izročil zagrebškemu policijskemu agentu dva peklenska stroja, ki sta pozneje eksplodirala na policijskem ravnateljstvu in povzročila precej stvarne škode To je bil samo povod, da so opravičili zasledovanja za mojimi sorodniki Očeta so zaradi tega aretirali in konfinirali Proti meni je bila pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu vlo žena obtožba, ki pa jo je moral državni tožilec nazadnje umakniti
Na vprašanje slede osebe, s katero se je sestal in izvedel od nje za bivališče Paveiiča je izjavil Kvaternik. da imena te osebe kakor tudi kraja, kjer se je sestal z njo, noče navesti »V pregnanstvu živiai deset mesecev jn vso to dobe sem preživel skoraj »zključno v Berlinu, kjer sem se skrival pri nekem prijatelju Nemcu V tej dobi sem parkrat potoval v Avstrijo Dolžijo me da sem bil Paveli-čev delegat, kar pa je brez podlage in ima edino namen, da bi kr — promitiralo Paveiiča Imel nisem nobeneea mandata od nikogar in trdim kategorično, da od leta 1930 nisem bil več v Franciji Ne poznam nikogar Izmed aretiranih v Franciji in si nisem nikdar nadel ime Kramer
Pri drugem zaslišanju v turinskib sodnih zaporih po vprašalni poli francoskih varnostnih oblastev je Kvaternik ša enkrat ponovil svoje prejšnje izja\Te in de-mantiral. da bi bil v Franciii in se zato tudi ni sestal z osebami, ki so bile zapletene v marseilleski atentat. V zadnjem tednu od 28 septembra do 10 oktobra je biva' pri nekem prijatelju dijaku v Pado-vi, toda njegovega imena Kvaternik noče izdati.
Pravna stran izročitve
Neuspela misija francoskega policijskega inšpektorja v Turinu - Francosko- i talij a nska pogodba glede izročitve zločincev
Pariz. 22. oktobra, č. Misija inšpektorja francoske javne varnosti Royera ni uspela. Davi se je vrnil v Pariz in je obširno poročal o neuspehih svoje misije federalnemu kontrolorju francoske javne varnost5 v Parizu. Mondanellu. Poudarial ie. da Pavelič in Kvaternik ne bosta v Ttaliii ničesar priznala. Šele. če bosta ekstradirana. bosta priznala. da sta glavna krivca tnarseilleskega atentata. Čim bosta konfrot'rana s Pospiši-lom. Rančem in Kral?em. bosta morala priznati svoie Intelektualno sodelovanie v zaroti in bosta morala navesti tudi vse podrobnosti o nieni organizaciji.
Kakor ugotavljaio parišk- listi, ie vprašanje izroc tve Pavel;č« in Kvaternika sredi 7«n;m.ania vse Francije m vsega sveta Pariške oblasti m»a?o. da iim bo Ttal??a izročila oba zarotnika To ?e tudi dolžna že na osnovi mednarodnih pravnih določil Vora-šan?e o pks+rs)d'c:t? ie nreieno s francosko-italiiansko konvene'?o ki 'e h;la sH»nlena pred 64 leti Po te? knnvenc??? sta Franc?-ia in Ttal??a obvezan« ?zro*'t? s? medseboino vse zločince, 'zvzemš? ooI?t??n;h zločincev in atenta+orlev. Va rtoHIm*' francoske zakonodaje atentat na Se*«	države ne spada v kategor??o političnih atentatov, nego v vrsto nav»^«'1i zločinov. To vnrašanie ure iti 5e čl francoskega kazenskega zakonika tako glede udeležencev k<>Vor tudi glede soudeležencev Pavelič in Kvaternik sta odgovorna zaradi oW«'nega zločina, nikakor pa ne zarad: političnega atentata, kakor skušata to dopovedati itali lanskim oblastem. Pavelič In Kvatenvk. pravi io francoski listi, morata bit? so?ena v Pariz« skupno s Posp'5?lom. Raiičem ;n Kralierr ter ostalimi soudeleženci pri groznem mar se?Heskem z!o*?nu Tif vse n"bnve zlo*'"' določa francoski rakon smrtno kazen Tr vedo tud' itfl1!'RncVo oVilflsti in orflv take t"di obn »I«/!«'* \T!l»x« ne more dvnnr*' da francoske oWast? 7lo?'ncev ne hi nt>«o d'!e na smrt na ta način d» se iim v Marseilleu na javnem kra ja odseka to glave. Prav zaradi tega pa ie danes tudi vpraša-
nje o ekstradiciji glavnega pomena.
Pariški tisk ugotavlja, da o tem vprašanju živahno razpravljajo v vseh pravniških krogih Evrope Ugledni francoski odvetniki in pravniki, ki so pričeli diskusijo o tem izredno važnem vprašanju, so mnenja, da mednarodno pravo sicer še ni kodificirano. da razen nekaj važnih mednarodnih konferenc, izmed katerih je najpomembnejša haaška konferenca, ki je bila pred štirimi leti, ni bilo nikakih mero-dajnib sklepov o tem vprašanju Zato je treba zato računati z nekimi čas-ovnimi komplikacijami glede ekstradicije Paveiiča in Kvaternika, vendar pa moreta soudeleženca pri marseilleskem atentatu računati le s prihrankom nekaj dni ali tedni 'O nato z njuno neizbežno izročitvijo francoskemu sodišču v Marseilleu Pravica rahteva naglo in brezpogojno zadoščenje Ves francosk' narod se silno čudi. da se morejo formalnosti zaradi ekstradicije zavlačevati tako dolgo, kakor da bj zločin nad velikim kraljem, ki mu je iizkazal največjo čast baš te dni ves civilizirani svet. ne bil vreden takeza zado-
ščenja. Pri atentatu je sodelovalo mnogo alcčincev. Poles šefa zavezniške države je bil ubit tudi francoski zunanji minister. Ali je mogoče, da more civilizirani svet dopustiti, da se razbojniki in banditi s pomočjo raznih službenih zaore.t »zosi-baio kazni ter se njihovo kaznovanje vsaj zavlačuje? Najboli komPetentni faktor Profesor mednarodnega prava Andree Proudhomme je izrazil svoj0 neomajno sodbo, da morata biti Pavelič in Kvaternik brezpogojno izročena francoskim oblastem ter postavljena pred marseillesk® sodišče in da morata biti v smislu 61. 53 francosikega kazenskega zakonika usmr^ cena zaradi sodelovanja pri zločinskem atentatu na šefa tuje države. Na osnovi tega člena francoskega kazenskeaa zakonika se namreč kaznujejo s smrtjo vsi neposredni krivci, pa tudi vsi soudeleženci.
Izročitve
ni pričakovati
Milan, 22. oktobra, č- >Corricre della Sera« ie o vprašanju ekstradicije Paveiiča jn Kvaternika francoskim oblastem objavil naslednjo razpravico:
Vprašanje političnih krivcev le mnogo bolj kočljivo kakor menilo nekateri evropski listi. Mednarodni običaj Je in tudi večina mednarodnih pogodb določa v posebni klavzuli, da se atentati proti šefom držav ne smatrajo kot politični, temveč kot običajni zločini. Toda v pogodbi, ki je bila sklenjena med Francijo in Italiio L 1870. glede ekstradicije ni te klavzule in je v njej celo rečeno, da se tudi kriminalni politični delikti izključujejo iz te konvene je. V takem primeru mora priti vprašanje o ekstradiciji dr. Paveiiča in Kvaternika še pred apelaciisko sodišče, ki ima razsoditi, aH na| se inkriminirana dr. Pavelič in Kvaternik izročita francoskim oblastem in ali se hna umor kralia Aleksandra v Marseilleu smatrat? kot političen ali običajen zločin. Ze glede ita to, da pogodba iz L 1870. nima kfavzrle o taki ekstradiciji, nI verjetno, da bo zahteva francoskih oblasti sprejeta. Ne glede na vse to pa ekstracicija francoskim oblastem ni odvisna fe od razsodišč? J»pe-laciiskega sod šča, marveč ima o njej sklepati še italijanska vlada, ker vprašanje o ektradiciji ni le podrejeno sodni administracij?. nego je odvisno tudi od sklepov vlade. Zato zaključuje list, da Je Ftal Ji praktično popolnoma na prosto dana odločitev, ali sprejme <tli zavrne francosko zahtevo po ekstradiciij dr. Paveiiča in Kvaternika. Če bi se ekstnadicila obeh obtožencev zavrnila, se bosta sodila v Italij? na podlagi dokazanega gradiva, ki ga bodo zbrale francoske oblasti.
Tudi v Londonu pripravljen atentat
Pariz, 22. oktobra, p. Policijske oblasti so seda j ugotovile, da je poleg obeh skup n atentatoriev, ki bi morale izvršiti atentat v Marseilleu odnosno v Parizu, obstoiala še tretja skupina, ki bi morala izvršiti atentat na kralja v Londona, če bi prišel tja na obisk k svojemu sinu, sedanjemu kralju Petru II.
Kie bodo atentatorji sojeni
Pariz, 22. oktobra, p. »Temps: je mnenja, da bodo hisoslovenske sodne oblasti zahtevale izročitev vseh aretiranih soudeležencev pri atentat j v Marseilleu. da iih sodijo v Jugoslaviji, čim bo zaključena preiskava v Parizu Proces ee bo bržkone vršil v Zagrebu. če bodo francoske oblasti ugodile jugoslovenski zahtevi.
Zasledovanje
teroristov
Newyork. 22. oktobra, p. >United Prejet poroča, da je francoska policija naprosila ameriško, da izsledi in aretira v Ameriki bivajoča terorista dr. Je lica in Antona Va-lento.
Nadaljevanje na 2• strani
Demarša v Budimpešti
Nasa vlada je zahtevala izročitev nekega zarotnika Madžarska vlada je takoj uvedla preiskavo
Budimpešta, 22. oktobra. w Kakor poročajo uradno, je danes jugoslovenski po sianik Vukčevič izročil namestniku zuna njega ministra Horyju verbalno noto. v kateri naproša lugoslovenska vlada za Po •zvedovanja In aretacijo nekega emigran ta ki je Po Izjavi enega izmed v Franciii aretiranih teroristov sumljiv da |e Poma gal pripravljati zaroto za umor kralja Aleksandra. Ime sumljive osebe v uradnem poročilu ni navedeno.
Kakor nadalje zatrjujejo, je madžarska vlada ugodila želji jugoslovenske vlade ter naročila madžarskim oblastem, naj takoj uvedejo poizvedovanja Komunike o obisku Vukčeviča pri namestniku zunanjega ministra Horyju navaja še da je ju goslovenski poslanik oorabil to priliko ir se zahvalil zastopniku madžarske vlade za sožalne izjave Madžarske o priliki smrti kralja Aleksandra.
Dr. Peric nI Perčec
V Liegu aretiram dr. Stjepan Peric priznava, da je bil član Paveličeve teroristične organizacije
Pariz, 22. oktobra, d. Listi so včeraj objavili vest, da v Liegu aretirana oseba ni nihče drugi kakor Gustav Perčec, kar pa je pomotno Domneva, da so aretiral: Perčeca, je nastala na podlagi imena dr. Stje-pana Penča, odvetn ka iz Dubrovnika. Na madžarskem potnem listu št. A 4768 — 83.720, ki je bil izdan v Budimpešti dne 23. junija in ki so ga našli pri njem. Stoji ime Peric, ki se je zdelo belgijskim oblastem slično s Perčecem Zato sc je tud raznesla vest da so Perčeca aretirali v Belgiji-
Pri zaslišanju, ki sta mu tudi prisostvovala zastopnik francoske policije ter jugoslovenski delegat Mi-ličevic. je dr. Stjepan Peric izjavil, da je odvetnik iz Dubrovnika, rojen v Stonu v Dalmaciji 12. oktobra 1896. Prijeli so ga v Liegu 17. oktobra zvečer. ko se je sestal s člani vodstva Paveličeve organizacije iz Serainga, pol ure daleč od Liego,
Peric je nadalje izpovedal, da je bil Pa-vcličev delegat za organizTanje delavcev in rekrutiranje »ustašev« v delavskih kolonijah v Belgiji, kamor je večkrat prišel v to svrho. Stalno je prebival v Berlinu, kier je bil sotrudnik glasila Paveličevib teroristov. Večkrat je potoval tud v Italijo k Pavel ou, zlasti pa v Milan, kier se je sestajal z njim v hiši na Via Bombay št. 4 in 6. ki jo ima sedai neki Pavle Gjurič.
Peric je bil v Parizu lani prve dni aprila skupno z Jeličem ki je sedaj glavni Pave-ličev delegat v Severni Ameriki.
V Berlinu je bil šef celokupne teroristične organizacije. Ko je bil v Parizu, je bil vedno v družbi Vladmrirja Radiča. Iz Pariza se je Peric vrnil v Berlin preko Metza. kjer se je sestal z Belicar čem. Paveličevim delegatom za Metz in okolico, ki je umrl nedavno v Za,dru. V svojih nadaljnjih iz-povedbah je izjavil, da je ostal v Berlinu dalje časa m de so se tu nato zbrali dr. Mile Budak, Ante Bubalo. ki je bil Buda-kov telesni stražnik dr Branimir Jel č, taj-nik organizacije Josip Milkovič in neki Marko, ki je nadomeščal Jelida, ko je odpotoval v Ameriko.
Perč je v nadaljnjih izjavah ident ficiral tega Marka, ki je bil doslej policiji neznan. Ta Marko je steklarski pomočnik Mi o Bzik. ki je v Paveličevem imenu odredil. naj atentatorji odidejo i Madžarske v Francijo, v Marseille, da izvršijo atentat na kralja Aleksandra.
Razen tega je izpovedal, da je večkrat prišel v Aachen na sestanke z zastopniki Paveličeve organizacije delavcev v Belgiji, kier jim je dajal navodila. Ko je b 1 namen i en v London, je bil v Liegu aretiran.
Podrobnosti iz Peričevih izpovedi
Ltege. 22. oktobra. AA Nadzornik francoske javne varnosti je skupaj z zastopniki belgijske policije preteklo soboto vso noč zasliševal Stjepana Perica, ki so ga v sredo aretirali v Liegu.
Perič trdi, da je 16. oktobra odpotoval iz Berlina", namenj-jo v London, kjer se Je hotel naučiti anglfščine V Liege je prišel. da bi mu dal teroristični odbor potrebne denarje za potovanje na Angleško in za organiz ran je terorističnega gibanja
Peric je nadalje priznal, da je eden izmed glavnih pomočnikov dr. Paveliča in da je od voditeljev teroristov že večkrat dobil različne zneske, k' jih je porabil za organiziranje terorističnega pokreta v raz n h evropskih mestih, kjer se ie mudil ▼ posebnih misijah.
Meseca julija se je sestal z enim Izmed teroristov, ki so jih aretirali, ker so osumljeni soudeležbe pri marseilleskem atentatu.
Glede potnega lista, ki so ga našli pr. njem, so ugotovili, da je ponarejen in da ga Je po vsej priliki izdelala ista »tovarna« potnih listov, ki jih je dobavljala tudi drugim aretiranim teroristom na Franco sJcem.
Perič še vedno trdovratno in energično taji. da b' bil sokrivec marseilleskega arentata Belgijske preiskovalne oblasti so ga obtožile uporabe ponarejenih dokumentov in uvedle proti njemu nadaljnjo preiskavo.
Pariz, 32. oktobra. AA Iz Ltega poročajo, da je aretirani terorist Perič pri zaslišanju izjavil, da se je sestal s Kvater-nikom. ko jc bil meseca julija na Francoskem.
Belgijski list »Meuse« trdi v snočnji številki, da je Perič 17. t m. dvignil pri podružnici neke bruseljske banke v Liegu ček za 4800 frankov, ki ga je na Peričev račun izda' neki Zubalo. ki ž vi v Berlinu. List pravi na koncu, da se je Perič 17 oktobra sestal na železniški postaji v Lregu s svojima rojakoma Aničem in Beldža-nom. ki živita stalno v Seraingu Po najnovejših vesteh iz Bruslja Anica in Beid-ana še niso aretirali
Prejšnje vesti, da sta Perič in Perčec ista oseba, zdaj kategorično demantirajo. Navzlic temu pa vsa poročila iz Liega soglašajo. da je Perič eden izmed glavnih po-magačev Anta Paveliča. k- je aktivno dela! za izvedbo terorističnih načrtov svoje organizacije.
Dubrovnik. 22. oktobra, č. V zvezi z aretacijo Stjepana Perica v Liesru. sn tu iz krocov. ki poznaio dr. Perica, razširile vesti. da je bil nekoč eden izmed slavnih članov federalistične stranke. Prvotno je bil v vrstah frankovcev. ko pa so nehali delovati. je pričel auitiratj za bivšo federalistično stranko- Iz inozemstva je že večkrat pisal pvojim priiatePem v Dubrovnik i. naj mu pošljejo kakšno denarno pomoč, ker po •«p njegove življenjske razmere silno poslabšale Sam ie prenehal vzdrževati tudi ženo in deco. Zato ee je žena tudi od nja-era ločila
Centrale teroristov
Beograd. 22 oktobra, p. Po vesteh iz Bn.:pliia ie dal pnoči v Lie<ru aretirani dr-Stjepan Perič zanimive izjave o delovanju teroristične organizacije. Povedal ie. da nu ie Miio Kralj v Bruslju nravil. da ima organizacija tri centrale v Evropi in eno v Južni Ameriki, in sirer v Avetriiii. na Madžarskem v B*>l?iji ter v Sao Paolu v Braziliji Krali mu ie tudi priznal, da ie Perčec letne potoval v Brazilijo in Argentino in se tam «*e«*tal 5 tamkaKnjimi teroristi Kakor vpe kaže. je skišal Perčec tam najti dobro i7. uri ene atentatorje, dobre strelce, ker jih v Evropi nI imeL
Perič je podal nekaj izpovedi tudi o Mariji Vondračkovi, ki jo je dobro poznal. Bila je poročena, pa ee je kmalu po poroki zopet ločila Peric meni, da je nieo mocrli videti v Mareeilleu z njenim možem, nesro gotovo z Mijom Kraljem, s katerim je imela že prej intimne-iše odnošaie.
Vloga dr. Artukoviča
Pariz, 22. oktobra, d. Kakor znano, Je francoska policija aretirala v Dieppu, v obmorskem pristanišču, kamor prihajajo ladje iz Anglije, dr. Andreja Artukoviča. Prijela ga je najprej angleška policija, ki pa ga je vrnila v Francijo, ker je francoska polic ja koncentrirala vso preiskavo ▼ svojih rokah. Pri Artukoviču so našli madžarski potni list. izdan v Budimnešti la-tos 5. februarja pod št. A 404.509/314 546. Artukovič je priznal francoskim oblastem, da je po svojem begu iz Jugoslavije leta 1932., po ponesrečeni vstaji banditov v L:ki. odšel v Italijo, kjer se je mudil v Paveličevem taborišču.
Kasneje je bil na Reki, v Brcsciji in Milanu, odkoder je odšel v Budimpešto, nato pa nu Dunaj, kjer je bil aretiran skuo-no z organizatorji Orehovega atentata na kralja Aleksandra. Aretiran je bil skupaj z Vladimirjem Singerjem in Evgen^m Kvatern kom. Vsi trije so imeli madžarske potne liste in sicer Artukovič na ime dr Pavič Arnaut, madžarski rezervni oficir z Keke. Tedaj so v preiskav' našli pri nieir. več strihnina, brunbe, peklenski stroi. revolverje in velik del arh va teroristov. Vse te stvari imajo še sedaj v zunanjem ministrstvu na Dunaju. Po tei aretaciji «o ga avstrijske oblasti izgnale na Madžarsko, odkoder je odšel z dvema madžarskima potnima listoma v Italijo. Prvi potni list je bil zdan na ime Miklas Nemetb trgovec iz Budimpešte, drugi pa na njegovo pravo ime Andreja Artukoviča.
Dne 3. septembra se je Artukovič sestal v Milanu z dr. Paveličem, s katerim ie imel tri ure dolg razgovor. Od tu je odšel v London, kamor je prispel 15. septembra Njegovo misijo v Londonu bo razsvetlila angleška polic;ja s Scottland Yarda, ki ga je izročila francoskim oblastem. Kakor se je zvedelo, so se angleške oblasti odločile, da bodo izročile vse sumljive ljudi, ki jih
/ostpo se do ddsrroniti z zovživonjem neškodljivih in znanih
&QXB^EKKISS'INGEKi TAB1EJ ZA H UJ SANJE
Dobijo se vvsakilekarni^irercriMSP-inN-Zeoc/
■■■HHHi^aMa S-Dr lit -od 5 lu/i/o nu 0
bodo te dni aretirale, takoj francoskim oblastem v svrho nadaljnje preiskav*
Pariz, 22 okt. g. Policijsko zasliševanje včeraj aret ranega dr. Andreja Artukoviča je ugotovilo, da je bil član organizacije »Uskoka« in dober znanec Paveliča. Dokazov za kakršnekoli sokrivdo pri pripravah za marseilleski atentat ni bilo mogoče dobiti. Dr. Artukovič se bo moral zaradi tega zaenkrat zagovarjati samo zaradi uporabe ponarejenega potnega Ista.
Kdo |e skrivnostna zarotnica
Pariz, 22. oktobra, d. V preiskavi o marseilleskem atentatu se omenjata tudi skr v-nostna ženska in njen spremljevalec. Tako je bilo ugotovljeno, da se je terorist M i-jo Kralj sestal z njima v Parizu, kjer sta se nastanila v nekem hotelu v ulici Saint Ana št. 10. V hotelsko knjigo sta se vpisala kot Jean Vondraček. star 34 let, in ga. Marija Vondraček. stara 24 let, oba iz Trsta. Ženska je s svojim pojavom izzvala pravo senzacijo. Posebno pozornost so zbujali njeni svetli plavi lasje. Hotelsko osobje jo je imenovalo »lepo Slovanko« in tako jo imenujejo tudi v francoskih listih. Njen spremljevalec je bil pravo nasprotje, priprost človek. Po gotovih podatkih sklepajo, da sta bila to Josip Metzger in njegova žena. Metzger je bil nižji avstrijski oficir ter je pobegnil iz Jugoslavije že pred 10 leti, nakar je živel na Madžarskem. V zadnjem času je bil s svojo ženo na Janka puszti kot član Paveličeve teroristične organizacije. Oblasti iščejo sedaj tajinstvenega Clarka. ki se je neko noč mudil v družbi Marije VondraČkove v hotelu v ulici Saint Ana v Parizu.
Pariz. 22. oktobra- p. V neki vaei blizj mesta Boulogne eur Mere 6o aretirali nekdanjega moža Marije VondraČkove. Pri njem ©o našli mnogo korespondence z njegovo bivšo ženo. Vsa pisma eo zaplenili.
Moralna odgovornost
švicarski tisk o podpornikih in zaščitnikih političnih
teroristov
Ženeva, 23. oktobra, č. «La Tribune de
Geneve« ie objavila zanimiv članek o preiskavi proti fizičnim in intelektualnim krivcem marseilleskega zločina. V članku pravi med drugim:
Kakor preiskava vedno bolj napreduje, tako smo vedno bolj začudeni, kakšne olajšave in ugodnosti ie ponekod uživala tajna organizacija, ki je izvršila zločin, in s kakšnimi sredstvi je razpolagala. Vse kaže, da si je znala ta organizacija dobiti povsem izredna pooblastila z nekih strani. Tu je neka koincidenca, ki je v interesu miru nikakor ni mogoče zamolčati. Preiskava ie dokazala, da so 'bili morilci kralja Aleksandra in ministra Barthouja fizčno in moralno vzgojen, v taborišču na Janka puszti. Stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov ie govoril o tem že meseca junija v svetu Društva narodov, zastopnik madžarske vlade pa je izjavil, da ie bil ta tabor že meseca aprila razpuščen, dasi je dejansko obstoial še nadalje.
Zadušnica za Poincareja in Barthouja
Beograd, 22. oktobra. AA. Ob 11. dopoldne ie bila v katoliški cerkvi zadušn ca za Raymonda Poincareja, bivšega predsednika francoske republike, in Lou sa Barthouja, bivšega predsednika vlade in francoskega zunanjega miniistra. Cerkev je bila vsa pregrnjena s ornim. Sredi cerkve je stal katafalk, pokrit s francosko trikoloro in o-bdan s svežim cvetjem in svečami. Za-dušnice so se poleg drugih udeležili odposlanec dvora prvi adiutant Nj. Vel. kralja general Ječmenič, člani vlade z g- Nikolo Uzunovičem na čelu. člani diplomatskega zbora s papeškim nuncijem msgr. Pelle-gr nettijem na čelu. šefi in zastopniki vseh \ tujih vojaških m trgovinskih odposlanstev, predsednik senata dr. Tomašič in predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi z več člani obeh zbornic, pomočnika zunanjega min stra Jurišič in Purič ravnatelj Centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič, ravnatelji in načel, oddelkov posameznih ministrstev. lepo število na j odličnejših zastopnikov francoske kolonije v Beogradu, med nj mi bivši ravnatelj »Batignolle>a« g. Du-ran-d in sedanji ravnatelj g Furie s soprogo. ki je nečakinja pokojnega Poincarčia. zastopniki društva prijateljev Francije, rektor univerze z več vseučiliškimi profesorji, viceguverner Narodne banke g. Ra-dovič. v imenu društva »Poilus d* Orient« profesor Lorant, bivši zunanji minister Momčilo Ninčič. kipar Jovanovič. šef fran-co-ke otroške bolnice dr. Garn e itd.
Po končani žalni slovesnosti je francoski poslanik na našem dvoru g- Naggiar spre-iernal sožalne iz.iave.
7*djia s^canost
v oraškem diiaškem domu
Praga. 22 oktobra. A A. Jugoslovensk: dijaki v Pragi so prired!li v soboto zvečer v Študentskem domu ze'o ganljivo žalno svečanost za pokojnim V:tešk'm kraliem Aleksandrom 1.. k' so 'i razen kolegiinšev prisostvovali tudi oos'an k dr Orisogono z ■>sobiem poslanstva in v-a praška jugoslo-•••enska kolonija
Svečanost ie otvoril z covorom predsednik »JugoslovensVesra kola* in častn' generalni konzul g. Bradanovič. Za njim je poslanik dr. Grisogono poveličeval delo po-
Preiskava je nadalje dokazala, da je bil glavni inspirator te akcije dr. Ante Pave-lič, eden izmed voditeljev emigracije, ki je v podunavskih državah in v novi Jugoslaviji hotela oživeti najslabše tradicije raz-bojništva. Vsakomur je znano, da ž:vi Pa-velič v Milanu, da ima v Italiji zveze z vsemi slovanofcbskimi krogi. Njemu je treba pripisati vso neprestano i« nezadrža-no kampanjo ital janskega tiska proti Jugoslaviji s pomočjo neštetih izmišljenih vesti o njenih notranjih težavah. Rimska vlada mora danes računati s tem, da lahko napačno pojmovanje azilske pravice v danem primeru po>tane nevarno vsej Evropi. Po svojem poslednjem govoru, ki je bil navdahnjen z željo po m!'ru, bo Mussolini pač znal postopati, kakor je treba proti zarotnikom. ki so zlorabili njegovo gostoljubnost, in proti novinarjem, ki so s svojimi napadi izzvali reakcijo jugoslovenskega tiska, proti kateri se je Mussolini v svoiesn govoru sam pritožil.
kojnega kralja m naglasi! zlasti neprecenljive zasluge dinastije Karagjorglevičev za narodno zedinjanje in veličino Jugoslavije. Govor jugoslovenskega poslanika je napravil globok vtis na vse prisotne. Na koncu je zibor jugoslovenskih dijakov zapel iugoslovensko himno.
Spomenik Viteškega kralja v Zagrebu
Zagreb, 22. oktobra č. Danes popoldne je imel zagrebški mestni svet izredno sejo. Sklenil je, da bo Zagreb postavil dostojen spomenik Viteškemu kralju Aleksandru L Mestna občina bo prispevala za spomenik 250.000 Din Organiziral se bo poseben odbor pod vodstvom župana, ki bo vodil nadaljnje nabiranje prispevkov in določil kraj, kjer naj se spomenik postavi. Mestni svet je nadalje sklenil, da se •ma ena najlepših zagrebških ulic krstili z imenom Louisa Barthouja. Tudi za določitev te ulice je bil izvoljen poseben odbor. Končno je občinski svet sklenil, da se ulica Josipa Franka prekrsti z imenom hrvatskega pesnika Dragutina Domjaniča.
Del hitlerjevcev premeščen iz Varazdina v Lipik
Varaždin, 22. oktobra č. Danes je zapustilo Varaždin 340 avstrijskih hitlerjevcev, ki so jih premestili v kopališče Lipik, kjer bodo čez zimo, ko ni zdraviliških gostov, lahko nastanjeni v tamošnjih hotelih. V treh taboriščih v Varaždinu je ostalo še okrog tisoč avstrijskih beguncev. Hitler-jevci, ki so bili premeščeni v Lipik. so morali zapustiti Varaždin, ker so bili nastanjeni v neki šoli. ki jo rabi mesto za šolsko deco.
Med hitlerjevci v Varaždinu je prišlo tudi do nekih manjših sporov Vodja inž. Jo. sef Wels se je spri z nekaterimi člani vod. stva, sedaj pa je bil ta spor likvidiran na ta način da je bil premeščen v Lipik tudi del vodstva.
Preokret v japonski politiki
Tokio, 22 oktobra. w. V krogih zunanjega ministrstva zatrjujejo, da razpravlja japonska vlada o možnost? angle§ko-ameri-ško-japonske pogodbe o nenapadanju Kot pogoj Zk preokret japonske zunanje politike se označuje zaključitev mornariškega dogovor?i med temi tremi državami.
Rezultat Gombosovega
poseta v Varšavi
Zaključitev poljskomadzarske konvencije o intelektualnem sodelovanju in ustanovitev mešane komisiie za pospeševanje medsebojne trgovine
Varšava, 22. oktobra AA. O konferencah madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Varšavi je bil objavljen danes naslednji komunike:
Predsednik madžarske vlade Gombos je ob svojem uradnem obisku v Varšavi skupaj s predsednikom poljske vlade Kozlovv-skim in zunanjim ministrom Beckom proučeval zaupno vprašanja poljsko - madžarskega razmerja, ki temelji na tradicionalnem prijateljstvu. Vsi trije državniki so nadalje razpravljali o mednarodnih problemih, zlasti o gospodarskem položaju srednje Evrope in o drugih problemih, ki se tičejo obeh držav. Izmenjava misli je potrdila obojestransko iskreno željo, da bi se čim bolj razvili in okrepili medsebojni od-noša.ji. Te želje so našle izraza v tem. da so dne 21. t. m. predsednik madžarske v!a_ de Gombos, poljski zunanji minister Beck ter prosvetni minister podpisali poljsko -madžarsko konvencijo o intelektualnem sodelovanju.
Razen tega je bila o priliki obiska Gom-bbsa sklenjena čimprejšnja ustanovitev odborov za proučevanje gospodarskih vprašanj na Madžarskem in na Poljskem ter ustanovitev poljsko .m ad ža rsk e mešane ko-
misije za razvoj trgovinske izmenjave blaga. Naposled so se dogovorili, de se Se letos začno pogajanja za sklenitev konvencije o tujskem prometu in konvencije za konzularna vprašanja.
Krakov, 22. oktobra g. Madžarski ministrski predsednik Gombos je opoldne prispel v Krakov, kjer so ga slovesno sprejeli in pozdravili zastopniki oblastev. Splošno se je opazilo, da je policija izvedla nenavadno obširne varnostne ukrepe, železniška postaja je bila že davno pred prihodom Gombosa popolnoma zaprta za splošen promet. Prav tako močno zastražen je bil tudi hotel, v katerem je stanoval, in vse ceste, ki vodijo tja. Ob 10. zvečer je Gombos odpotoval v Budimpešto, kamor prispe jutri popoldne.
Glede njegovega obiska v Rimu zatrjujejo. da pojde tjakaj zadnje dni oktobra ali prve dni novembra. Kakor znano, se bo pri tej priliki ustavil tudi na. Dunaju.
Madžarska gospodarska delegacija, ki se je pretekli teden vrnila v Budimpešto po nora navodila, je danes zopet odpotovala v Rim. da. zaključi gospodarska pogajanja. Vlada želi. da bi bila ta pogajanja končana še pred Gombosevim prihodom v Rim.
Janka puszta gnezdo zločincev
Janka puszta, kjer so imeli svoje taborišče Paveličevi teroristi, leži približno 7 km daleč od severne jugoslovenske meje na madžarskem ozemlju, in sicer na prostrani ravnini, nedaleč od Legrada na naši strani in Kotoribe Mesto za to taborišče je bilo zelo spretno izbrano, ker se nahaja v bližini železniških križišč. Prvotno je bilo na Janka puszti kakih 30 emigrantov, članov organizacije »Ustaša«. pozneje pa se je njihovo število povečalo in jih je bilo več sto. Na Janka puszti so živeli povsem vojaško življenje. Dopoldne in popoldne so se na lastnem strelišču vežbali v streljanju iz pušk fn revolverjev, v metanju bomb ter montiranju in preizkušanju raznih peklenskih strojev. Imeli so tudi posebne inštruktorje, ki so jih učili, kako se najlažje razstreljujejo
železniški mostovi, železniške proge, javne zgradbe in drugi objekti.
Člani 0Tganizac;je »Ustaša« so lani dobili tudi posebno uniformo sive barve. Nosili so posebne čepice, ukrojene tako, da se je mogel sprednji del potegniti pra-ko obraza kot maska
Vrhovni poveljnik je bil dr. Ante Pa-velič. ki si je postavil za namestnika Gustava Perčeca. Pavelič je pogosto prihajal na Janka puszto, kjer je izvrševal inšpekcije v družbi z bivšim podpolkovnikom Perčevičem. Ob takih prilikah sta oba nosila »ustaško« uniformo. Discip! na je bila v taborišču zelo stroga in so za manjše pogreške »ustaše« kaznovali z zaporom ter batinanjem. za večje prestopke pa so jib obsojali tudi na smrt
V javnosti je znan iz razprave pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu primer nekega Bosanca, ki je bil lani osumljen, da je jugoslovenski vohun. V imenu »poglavnika« dr Paveliča ga je obsodil Gustav Perčec na smrt, dvema »ustašema« pa je bilo odrejeno, naj obsodbo izvršita. Justifikacija je biLa izvršena na zverinski način. V kopalni-o. kjer je obsojenec ležal zaprt, sta planila dva »ustaša« ter ga zaklala z noži Niegovo truplo so kasneje sežgali v peči »ustaške-ga* štaba.
Na Janka puszti je bil eden izmed zelo agilnih inštruktorjev ves čas tudi morilec davnega urednika zagrebških »-Novosti« Tonija Schlegia. v Franciji aretirani P<>-spišil.
Na Janka puszti so imeli poleg poslopja in posestva, ki ga je Gustav Perčec najel. okoli 130 konj in približno 300 prašičev. kar je vse veljalo kot last Gustava Perčeca. »Ustaši« so se bavili tudi z gospodarstvom na račun »komandanta« Perčeca. Posebna zgradba je bila določena izključno za shrambo orožja in razstrelivnih snovi V to poslopje je bil dovoljen vstop samo nekaterim, med nj mi tudi Pospišilu.
Kot zanimivost navaiamo. da ie aprila 1. 1934 prejelo jugoslovensko poslaništvo v Budimpešti naslednjo noto:
»Kr. madžarsko ministrstvo ima čast obvestiti kr. jugoslovensko poslaništvo, daje
že dolgo pred prejemom nje&ove verbatn* note od 13. marca 1934 ukrenila madžarska vlada vse potrebno, da zapuste politični in jugoslovenski emigranti posesti* Janka puszto. ki so ga najeli pred nekaj časa. Jugoslovenski emigranti, ki so sed»i na Madžarskem, bodo ostali pod nadzorstvom oblasti.«
Razen na Madžarskem so imeli PiaveH« cevi teroristi svoja taborišča tudi v Italšfc
in sicer v Borgotaru in Vischettu in v vegnu pri Lago d'I«eo. Borgotaro ie maii>-no mesto v ligurskih Apenir.ih, južno o^ Piacence.
V eni Izmed največjih hiš. v starem poslopju »11 Palazzo« je stanovalo 61 »ustašev«. ki so vedno javno nosili uniforme, sive barve in čepice z znakom »l'c Poveljnik je bil neki Jasinski, dočim je imel Pavelič svojo pisarno v Piacenci. Živeli so povsem po vojaško in so vsak d?n hodili na vaje na Monte I-elpi Taborišče »o kasneje prenesli v Vischetto, majhno vas s kakimi 15 kmečkimi hišami pod fiora Greco. »Ustaši« so se vežbali vsak dan ter so dobivali po 10 lir na dan plače, v prostih urah pa so hodili v me rfece Bardi, kjer so veseljačili v kavarnah »Ceniral-« in »Trieste«. Iz teh taborišč jc bil poslan meseca decembra leta 1933. v Zagrefe Pater Oreb, da bi izvršil atentat na kralja Aleksandra. Kakor znano, je bil Oreb pred državnim sod ščerrw z-a zaščito države v Beogradu obsojen na smrt m justiticiTa**.
Janka puszta — prazna
Budimpešta. 22. oktobra, g. Inozemski novinarji, ki so jih madžarske (.Masti povabile v Nagv Kaniszo, da bi si ogledali tabor hrvatskih teroristov na Janka puszt', so prišli tjakaj že prepozno, kajti med tem je nekaj francoskih novinarjev ugotovilo, da se je velika večina emigrantov z Janka puszte že pred nekaj dnevi preselila na drugo veieposestvo Buza puszto, ki je oddaljeno okoli 30 km od Janka puszte. O lastništvu Janka puszte je znano, da jo posestvo, ki meri 240 oralov, last dedičev vladnega svetn ka Szajhelvja in jc tvorilo pred tem del fidejkonvsa grofa Edmunda Zichvja. Ti dediči so oddali posestvo leta 1931. v najem hrvaškemu emigrantu Emilu Horvatu, ki so ga baje pozneje nekoč umorili v Berlinu. Današnji najemnik Janka puszte je špediter Schlossrr iz	y Kanisze.
Krediti delavskega zavarovanja za javna dela
Beograd, 22. oktobra, p. Osrednji ur2d za zavarovanje delavcev je skleni staviti vsako leto po 120 milijonov dinarjev v obliki dolgoročnih posojil na razpolago našim samoupravam v svrho oživlienja gospodarstva, predvsem za javna dela, ki naj omilijo brezposelnost. SUZOR je v ta namen določil 35 odstotkov prispevkov, ki j h dobiva na račun jnvaHdnostnega zavarovanja. Banovne ter mestne in kmečke občine bodo dobivale 'z teh zneskov posojila za gradnje vodovodov, kanalov, bolnišnic in zdravliSč ter za izvedbo melioracijskih del in elektrifikacije. Za posojila bodo jamčili vsi dohodki samouprav, zlasti davščine. SUZOR ve že predložil ministrstvu za socialno politko in narodno zdravje načrt o spremembi svojih statutov glede porabe zbran h zavarovalnin. Ministrstvo ie spremembo statutov odobrilo in bodo prva posojila izdana 5e pred koncem tega leta.
o "

Rim
Pariz ?' .i-r-hra AA Listi poročajo, da pojde francoski zunanji minister Laval v Rim šele po zasedanju sveta Društva narodov. ki ee bo sestal 13. novembra.
Požar na Teharju pri Celju
Celje, 22. oktobra.
Snoči okrog 19.30 se je nenadoma pordečilo nebo nad Teharjem. Kmalu so švignili proti nebu visoki plameni, ki so daleč na okrog ožarevali vso okolico. Gorel je velik kozolec posestnika Franca Dimca. Na pomoč so prispeli gasilci iz Teharja, Gaberja, Celja in z Babnega z motorkami. Kozolca, ki je imel tri okna, ni bilo mogoče več rešiti. Zgorelo pa je tudi vse seno, žito in poljsko orodje. Rešili so samo en voz. Požrtvovalnim gasilcem je po dveurnem gašenju uspelo zadušiti ogenj in preprečiti, da bi se razširil na sosednja poslopja, ško. da je zelo velika, a le v neznatni meri krita z zavarovalnino. Ogenj je bil najbrž podtaknjen.
Iz finančne službe
Beograd 22 oktobra p. V finančni službi sta bila premeščena poverjenika Rudolf Uranič iz Šmarja pri Jelšah k finančni upravi za srez Maribor-levi breg ter Alojzij črepinko iz Dolnjega Logatca k finančni upravi v Novem mestu, oba na prošnjo.
Vremenska naaoved
Za«reb5ka vremenska napoved za dane« Precei vedro, pozneje nekoliko oblačno, zmerno toplo-
Dnnajeka vremenska napoved m torek: Najprej še mifcntše. toda boli oblačno vreme.
Maši kraji in ljudje
Koroška slovenska zemlja na grobu kralja Uedinitelja
Pričujoča slika nam kaže posodo z zemljo s področja Čme-Mežice-Prevalj in Gu-štanja, ki je b la položena v grob Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja.
Žalovanje v Olomoucu
Olomouc, oktobra
Takoj, ko so bile potrjene žalostne vrsti iz Marseillea. je sklical predsednik odbora Češkoslovaške-jugoslovenske lige dr. Bohuš Vvbiral odbor lige in zastopnike najvažnejših krajevnih narodnih in kulturnih korporacij na skupno sejo, ki jo je otvoril z žalno besedo o tragični smrti kralja Aleksandra in ministra Barthouja, dveh priznanih n vnetih prijateljev češkoslovaškega naroda. Nato so se zastopniki Olomouca posvetovali, kako bi najlepše skupno manifestirali svoja čustva, zlasti pa še svoje simpatije do Jugoslavije Ob istem času so se vršila podrobna posvetovanja tudi na olomouškem magistratu, kier so sklenil:. da se postavi na čelo sknnne akcije mestni svet glavnega mesta Olomouca, obenem z odborom češkoslovaške-jugoslovenske lige in Alliancc Francaise.
Žalna manifestacija se je vršila na dan pogreba kralja Aleksandra dne 18. t. m. po temle vrstnem redu: Od 18.30 do 18.10 so zvonili zvonovi vseh olomouških cerkva. Nato se je zbrala tisočglava množica na Masarvk o ve m trgu. Z balkona žalno okrašenega magistrata je spregovoril s.rvo-m nu kralja Aleksandra in min;stra Barthouja za jugoslovensk' in češkoslovaški narod predsednik odbora Če 5k oslova š.ke-iugoslovenske lige dr. Rf>huš Vvbiral Takoj nato je bila v mestnem gledališču, ki so sa v ta namen posebej okrasili, in ki ga je občinstvo zasedlo do zadnjega kotička, ža'na slavnost. ki so ji prisostvoval številni delegati vseh ob'asti, narodnih in (prosvetnih društev ter drugih korooracij. Program je obsegal med drugim Čajkovske-iga »Patetično simfonijo«, ki jo je -zvajal gledališki orkester, potem Smetanovo »Molitev«. ki jo je pel zbor »/te^-otima«. govor mestnega žunana dr Riharda Fischer-ja dalje zadnje dejanje Vojnovičeve »Smrti matere Jugovičev« ter več drugih gl::sben;h točk. Slavnost so zakiiučile jugoslovenska. francoska in češkoslovaška državna h mna.
Poleg teh glavnih prireditev je bila v Olomoucu cela vrsta drugih. Omenjamo panihido pravoslavne cerkve, dalje skupno žalno prireditev nlomouške posadke, žalne slavnosti na vseh olomouških šolah in komemoracijo. ki jo je priredil naraščaj češkoslovaškega Rdečega križa v jugoslo-vensikem mavzoleju Odbor Češkoslova-ko-jugosloven«ke lise je poslal brzojavne izraze sožalia poslan štvu kraljevine Jugoslavije v Prf<Ti. jugoslovemskemu konzu^-tu v Brnu. Zvezi jugoslovenskočeškoslo-vaških lis v Beogradu ter lisam v Mariboru. Ljubljani in Skonlju. Predsednik od-
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj ča-šico naravne »Franz Josefove« greneice, ki doseza radi teea. ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
bora Češkoslovaške-jugoslovenske ligo dr. Vybiral je imel žalne govore na pietetnih sl-vnosth v Veliki Bistrici, Lošticih, Lip-niku in Rebčini.
I v«v| • C 1 * v 1 * •
Luziski Srbi žalujejo za kraljem Aleksandrom I.
V sredo 10. t. m. je v Budiš nu zborovala Lužička Matica. Urednik Jan Skala je ob tej priliki javil zbranim veliko nesrečo, ki je zadela jugoslovensko državo in poudaril sožalje vsega lužičko-srbskega ljudstva. Tudi »Serbske Nowine« so istega dne prinesle na prvi strani obširno vest o umoru kralja Aleksandra in ministra Bar-thoua. Poročevalec končuje z besedami: »Morilčev napad na kralia Aleksandra I. je vzbudil tudi med Lužiškimi Srbi ogorčenje in odkritosrčno sočutje. Jugoslaviji je bila s tem zadana neozdravljiva rana. Toda sovražn ki Jugoslavije se mottio če upajo, da bo Jugoslavija sedaj razpadla in postala last poželjivih sosedov. Misel enotne Jugoslavije se ie že globoko vkoren:nila v vse jugoslovensko ljudstvo, ki se dobro zaveda, da si more samo z enotnostjo oču-vati svojo neodvisnost in svobodo.« Tudi središče društva prijateljev Lužice v Pragi je izj-nv lo svoje globoko sožalje juigo-slovenskemu poslan:ku dr. Grisogonu in društvu prijateljev Lužice v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani
Na istem zborovanju Lužičke Matice je bila poverjena jezikovnemu odboru naloga avtoritativno odločati v vseh vprašanjih lužičike slovn ce, tako v sintaksi, kakor v pravopisu. V literarnem odboru je predaval lužičti literarni zgodovinar prof. Ota Wičaz o pismih luž reke matere njenemu sinu. Ta pisma je pisala Mila Imišo-va, vneta lužička žena, snu Martinu. Pisma nam nudijo lep primer materinske in domovinske ljubezni. V zgodovinskem odboru je predaval bibliotekar dr. J. Wjacslawk o virih za študij lužičke zgodovine. Poudarjal je da se na šolah ne posveča dovolj pozornosti luži)5ki zgodovini ter da se jo marsikje napačno ra-zlaga. V muzilkalnem odboru je tudi nam Slovencem znani skladatelj Bjarnat Krawc predaval o bogastvu lužičke godbe in o delavnosti lu-žiSkih pevskih društev. V novembru se bo vršil v Budišinu veliki luž čki pevski koncert. Dr. Jan Cvž pa je predaval o življenju in delu velikega lužičkega buditelja J. A. Smolera. katerega petdesetletnice smrti se je spominjala letos vsa Lužica. Bjarnat Krawc se je spominjal tudi velikega prijatelja Lužice Poljaka prof. Alfonsa Par-czewskega. Vod tel j Domovine, zveze lu-žičkih društev, Pavel Neido je vzpodbujal navzoče k še večji delavnosti v narodnih društvih ter k živi ljubezni za sveto lužioko stvar. Zborovanje se je zaključilo z narodno himno »Rjana Lužica«. Nam pa so taka lužička zborovanja živ dokaz o trdnem in junaškem narodnem življenju Lužičkih Srbov.	Vera Dostalova
Prekmurje žaluje
l^endava. 19 oktobra
Velika narodna žalost, ki je domovala %rseh deset dn' za viteškim kraljem Aleksandrom po vseh jugoslovenskih domovih. je objela tudi prebivalstvo ob naši državni meji Strašna vest, da je naš ljubljeni vladar padel zadet od krogle podlega zločinca se je bi skovito razširila takoj drugi dan po vseh vaseh lendavskega sreza Ljudje pa prvim vestem niso verjeli in mnogi so prišli v Lendavo, da se uveri-jo o resničnosti žalostne novice. Povsod je zavladala nema žalost in mnogo ie bilo solza, k jih je privabila v oči iskrena tuga nad mučeniško smrtjo velikega kralja. Ne samo v Lendavi, ampak po vseh občinah m tudi na kmečkih hišah- so se pojavile črne zastave.
Vse občine v srezu so imele že tekom prvega tedna žalne seje, s katerih so bili poslani na pr stojna mesta brzojavi z izrazi globokega sožalja in vdanosti pre-vzvišenemu kraljevskemu domu Pa ne samo občine, tudi vsa društva organizacije in ustanove so imde žalne seje, ki so se prav tako z iskrenimi izraz' sožalja priključila deset n deset tisočem, ki si izrazili svoja sožalja nad nenadomestljivo izgubo, ki je zadela ves naš jugoslovenski narod.
Lendavski Sokol je imel žalno seio v nedeljo v risalnici meščanske šole. Pred zeto lepo okrašeno sliko blagopokojnega kralja Aleksandra in kralja Petra II. so poslušali pripadniki vite"ke sokolske organ zacije v srce segajoč govor brata staroste Sikiča in so se solznih oči poslovili od ve'ikega vzornika jugoslovenskih Sokolov. Takoj nato pa so položili prisego vernosti in vdanosti svojemu mlademu vladarju, da bodo čuvali Jugoslavijo.
V vseh 'zložbah lendavsk h trgovin m tudi v oknih drugih hiš so se pojavile podobe Nj Vel. pokojnega kralja, ovite v črno in okrašene z zelenjem, pred kateri-
mi »o gorele sveče. Na dan pogreba pa so
na slehernem oknu za časa dopoldanskih in popoldanskih žalnih svečanosti gorele sveče. Ulične svetilke so bile ovite v črn flor.
V četrtek na dan pogreba so bila bogoslužja v vseh treh božj h hramih, kjer se je zbralo toliko vernikov, kakor malokdaj Razen oficielnih zastopnikov in šolske mladine vseh okoliških šol, je bilo pri cerkvenih slovesnostih mnogo prebivalstva, kakor ob nedeljah. V katoliški cerkvi je bilo cerkveno opravlo tudi popoldne ob 14. Ogromne množice ljudi ni mogla prostrana cerkev sprejeti in mnogo ljudi je moralo ostati zunaj. Po cerkvenem opravilu se je množica zbrala na Cerkvenem trgu k žalnemu zborovanju. Pri kipu sv. Florijana. ki je bil ves zavit v črno. je bila postavliena velika sika blagopokojnega kralja Aleksandra, ovita v črno in okrašena z venci in šopki, ki jo je obsevala v črno ovita žarnica, pred njo pa so gorele sveče. Ves trg je bil poln množice, pred katero ie opisal življenje in smrt velikega našega kralja ravnatelj meščanske šole g Dobernik. Po petminut-nem molku je vojaška četa oddala častno salvo, nakar so zopet zapeli svojo turobno pesem zvonovi v poslednje slovo kralju mučeniku.
Enake žalne svečanosti so se vršile do vseh ostalih občinah in cerkvah lendavskega sreza, pri katerih je bilo navzoče vse prebivalstvo. Res je. še le sedaj se i«* vsakdo lahko prepričal, kako priljubljen je bil naš kra'i Aleksander pri vseh sloiih prebivalstva! Tudi naše Prekmurje ie dalo tej svoji ljubezni in vdanosti do blagopokojnega kralja in krakovskega dom* ob tem najtežjem udarcu za jugoslovenski narod prav vidnega izraza z globokim in iskrenim žalovanjem. Srez te zastopalo mnogo zastopnikov občin in društev na pogrebnih svečanostih v kraljevski prestolnici. Vsi ostal pa so se pobožno poslovili od svojega očeta doma.
Rudolf Konjedic f
O tragični in Jie vedno zagonetni smrti g. Rudolfa Konjedica, ki je šel 15. t. m. po opravkih od doma iz Cerknice in so
ga po nekaj dneh našli mrtvega v Škoci-janski jami, je »Jutro« že obširno poročalo. Pričujoča slika nam kaže pokojnika iz njegovih mlajših let, ko se je udejstvoval med najodličnejšimi in najagilnejšimi goriškimi Slovenci.
Narodni in mestni muzej se urejata
Ljubljana, 22. oktobra
Kakor smo zabeležil', je včeraj ostal Narodni muzej za običajne nedeljske obiske širšega občinstva zaprt. Vodstvo Narodnega muzeja se namreč te dni bavi z intenzivnim urejanjem obsežne zbirke zgodovinskih dragocenosti in zanimivosti, ki s jo je bil muzej pred dvema letoma pridobil od znanega vzgojitelja in organizatorja na polju umetne obrti prof. Gre-benca. Zbirka obsega nekaj nad 11.000 komadov izdelkov domače obrti, ljudske umetnosti in folklore Vsa zbirka prof. Grebenca. ki pri urejanju tega gradiva kot najboljši poznavatelj zbirke osebno prav marljivo sodeluje, je bila doslej zaradi pomanjkanja prostora, zaradi česar so morali nekateri oddelki muzeja ostati samo magacinirani. raztresena po hodnikih, poslej pa bo smotrno zbrana v dveh velikih vitrinah Llrejanje zbirke bo trajalo še kakšnih deset dni, nakar bo Narodni muzej za zanimiv kotiček bogatejši, spet do-stonen javnosti.
Medtem pa se živahno nadaljujejo priprave za ureditev Mestnega muzeja. Za naselitev v Auerspergovi palači so za zdaj sicer še neki majhni formalni zadržki, ker finančno ministrstvo banski upravi v Ljubljani še ni odobrio prodaje poslopja mestn občini Vendar pa je ta odobritev že zagotovljena in na mestnem magistratu se že bavi j o z načrti o razdelitvi prostora v bodočem Mestnem muzeju in ureditvi
zbirk. V prvem nadstropju bo po vsej priliki nameščen propagandni muzej, v katerem bodo zbrane stalne razstave propagandnega značaja. Tu bo med drugim razstavljena zgodovinska glasbena zbirka in pa zbirka reliefov naš h plan;n ter bo tako posvečen ta oddelek zlasti tudi propagandi za tujski promet. V drugem nadstropju hiše pa bo urejen historični muzej sam. Tu bo Narodni muzej razstavil nekaj zbirk, predvsem svoj starinski mobiliar, zgodovinske portrete in historične topografske slike, ki se tičejo Ljubljane. Narodni muzej bo v enem izmed prostorov »Mestnega muzeja uredil s svojim materialom poseben interier, bidermajerski, ro-kokojski, baročni ali gotski, ki bo z mo-biijarji, slikami in keramiko svojega sloga tvoril zaključno celoto.
Puškarska šola v Užicah
Edina šola, ki ima več učiteljev kakor učencev
Užice. 22. oktobra
Ze pred nekaj meseci je bilo odrejeno, da se bo puškarska šola iz Užic preselila v Sarajevo. To letos najbrž še ne bo izvedeno in prav za prav tudi nima pomena, ker je ta šola ed na v naši državi, ki ;ma več učiteljev kakor pa dijakov. Zgodovina te šole je zelo zanimiva. Ko so naše čete po polomu Avstrije zasedle slovenske dele Koroške, so se naša oblastva zavzela tudi za puškarsko šolo v Borovljah, ki je bila središče puškarske industrije, od katere je živelo in se v njej tudi odlično udejstvovalo mnogo naših rojakov. Po plebiscitu se je več na Slovencev, zaposlena v puškarski obrti in industriji, preselila v Jugoslavijo in v Kranju je bila ustanovljena puškarska zadruga. V oktobru 1921 je bila v Kranju ustanovljena tudi državna puškarska šola, ki je delovala tam do leta 1930., ko je bila prenešena v Užice.
Puškarska šola je razdeljena na štiri razrede in na oddelke v puškarski stroki po vzoru takih strokovnih zavodov v Belgiji. Odkar je bila šola prenešena v Užice, nima pravega pomena zaradi tega, ker v njo od blizu ne prihaja naraščaj, dočim je gospodarska kriza šoli preprečila dotok učencev iz onih krajev, ki so že od poprej poznali in cenili učilnice puškarske stroke. Ze v prvem letu, ko |e šola poslovaia v Užicah, je bila večina gojencev iz Slovenije. Prirastka ni bilo in tako so zapirali razred za razredom, da ima šola sedaj v svojem edinem — četrtem razredu samo 4 učence, dočim je ostalo še 6 uč:-teljev.
Bistrica razdira
Kamnik, 21. oktobra
V	Stahovici so te dni dogradili veliki Erjavškov jez na Bistrici Jez je odvajal vodo v prekop, ob katerem so dob vali vodni pogon dve žagi in dva mlina. Lani ga je ob poplavah Bistrica popolnoma porušila in vsestranskemu prizadevanju naših faktorjev se je posrečilo dobiti potrebno podporo za gradnjo novega jeza. Vreme je bilo cest. odboru naklonjeno, da je v razmeroma kratkem času dovršil težavno delo. Treba je bilo zavarovati še levo obrežje in ured ti dela pri prekopu.
Medtem pa je nastopilo lepo veme. sneg v planinah se je pričel topiti in voda v strugi je proti pričakovanju hitro narasla. Pritisk proti levemu bregu je bil prehud. Voda je izpodkopala obrežje, prodrla ob temelju jeza in ga obšla ter odplavila precejšen kos zemljišča. Sreča v nesreči je bila. da je voda kmalu upadla, drugače b« bila škoda še mnogo večla.
Bistrica je vnovič dokazala, da je nevaren hudournik, ki ga bo treba čimprej regulirati. Gradnja železobetonskega mosta pri »Korlnu« v Stahovici se je znatno zavlekla, ker cestni odbor ni mogel dobiti cementa. Vzrok je samo v prepozni dobavi cementa, ne pa morda kje drugje, kakor bi nekateri radi prikazali nepoučenim.
Lepi jesenski dnevi
Ljubljana, 22. oktobra
Po zanimivem vpadu mrzlega vzhodnega zraka, ki nam je v torek 16. t. m. zjutraj prinesel prvi sneg, se je začel barometer naglo dvigati. Vzhodni vetrovi, ki so se takrat vsilili pod tople plasti, ležeče nad našimi kraji, so dvigali v višine vlažen topel zrak, ga potem ohlajali in povzročali tako obilne padavine, kot smo jih imeli tisto noč od ponedeljka na torek 16. t m.
V	torek dopoldne se je začelo še pri vedno neprestanem dviganju barometra lepšati in jasniti Tako je že v sredo zjutraj ležala nad Ljubljano megla, ki se je začela okoli poldneva trgat' in nastopilo je najlepše, a hladno popoldne.
V	četrtek smo imeli zjutraj zopet meglo. nad njo so se pa razprostirali še višji oblaki. Ko je megla kmalu po deseti uri ;zginila, smo imeli priliko opazovati, kako je padal iz omenjenih oblakov po hribih in tudi nižje po dolinah sneg odn. dež. Ti oblaki so bili podobnega izvora kot nočna megla, zato ni čudno, da so se že kmalu popoldne posušili in dobili smo ta-
ko tudi v četrtek popoldne najlepše vreme.
Od tega dne naprej so si bili dnevi med seboj precej podobni: po dolinah jutra-jja megla, na višjih krajih lepe jasne noči. B la so za oktober zelo hladna jutra, ko je živo srebro v termometru na več krajih, kjer ni bilo megle padlo na —5" C in več. V Ljubljani, ki je zaradi goste megle dobo obvarovana pred nočnim izžarevanjem, smo beležili najnižjo temperaturo v soboto 30. t. m zjutraj — 1° C. Slana je padla le na mrazu najbolj izpostavljenih krajih. Dnevi so bili drugače razmeroma topli in po hribih se je predvsem na sončn;h legah sneg naglo topil.
V ponedeljek se zaradi slabih vzhodnih vetrov po dolinah ni pojavila megla, V zameno so pa ležali čez noč in zjutraj nad našimi kraji nekako 2500 m visoki oblaki, ki so tudi zavirali nočno ohlajevanje in so že zgodaj dopoldne izginili.
To lepo jesensko vreme pa se bo začelo temeljito preobračati verjetno šele tedaj, ko se bo znova pojavila kaka močna barometrska depresija in povzročila padavine po naših krajih Spoznali bomo to lahko po stalnem »padanju« barometra in pihanju južnozapadn h vetrov v oblakih in pri tleh.	AL
Pri sladkorni bolezni
Vam pomaga priznana Rogaška slatina »Donat« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika!
Res žalosten pogreb
»400 Din kavcije, če žele svojci kondukt«
Ni res, da je pogreb s konduktom, to se pravi s spremstvom duhovščine do pokopališča, običajen med dostojnimi kristjani na vasi — res pa je, da v Sv. Križu pri Litiji mrtvaški sprevod, kondukt iz niše sploh ni običajen tudi pri najsio resnejših pogrebih ne.
Ni res, da je župnik v vsem ornatu stal na vratih pokopališča, res pa je, da tudi ene minute ni stal župnik na vratih pokopališča, ampak sta takrat, ko so prinesli mrliča k cerkvi, prišla župnik in kaplan na prag cerkvenih vrat.
Ni res. da so ljudje potem, ko so se zanimali, zakaj župnik ne pride, zvedeli, da zahteva 400 Din kavcije, če žele svojci kondukt. Res pa je, da so ljudje že prejšnji dan vedeli, da se zahteva kavcija 400 Din za kondukt z dvema duhovnikoma in orga. nistom, za bilje, za po eno peto in eno tiho sv. mašo z libero na dan pogreba, na sedmi dan po pogrebu in na 30 dan po pogrebu, kakor je to naročil g. prof. Rado Miglič, ne da bi sploh kaj plačal.
Ni res, da se sme po taksah škofijskega ordinarisita v resnici računati samo 30 do 40 Din, res pa je, da je za vse izredne navedene pogrebne svečanosti kavcija 400 dinarjev mnogo prenizka.
Ni res, da so se trgala srca, ko so videli kako svetokrižki župnik brez vsakega sramu baranta za takso ob truplu žene, ki je 60 let živela z vsem svojim delom sa_ no cerkvi, res pa je, da Je pokojni Jeri Migličevi zato, ker je dolgo let služila cerkvi, župni urad v Sv. Križu brezplačno preskrbel tako lep pogreb, kakor ga ima malokdo v tem kraju, namreč slovesen pogreb z dvema duhovnikoma in dvema mažana, eno peto, eno tiho in petkratno zvonjenje v župni cerkvi in je o tem svojem sklepu en dan pred pogrebom obvestil sina pokojne prof. Rada Migliča; zahteval pa je župni urad predujem le za pete maše, ki jih je zahteval g. Miglič poleg onih, katere je oskrbel župni urad brezplačno.
Sv. Križ pri Litiji. 16. oktobra 1934.
* Leopold Erzin, župnik.
KULTURNI PREGLED
Gunnar Gimnarsson
Tičkovna zadruga je pravkar izdala v svoi; zbirki Ljudski roman obsežen pripo-vorln' sois islrndfkega oisa-ieVa G innaria Gunnart=sona »L i u d i e na B o r s u« (pre-vel Juš Kozak) Ta roman ie orvi prevod iz islandske literature v slovenščino Četvav rarorleva G mnais^nov sr>i/= nekatere splošne značilnosti skandinavskih pisateljev, nredvp^m nub globoke ljubezen do zemlje, ki ie doVa zlasti nri Knut'i Hnmsunu tako ; izraz, '-e vendar osobito v opisih i^-ipnri/sVf orirode in patriarhalnega kmečkega 7:vi?en'?» v te"' neverni oloski deželi tako evo;ptvr>no 'V^n^Vi da pomeni za sloven-oV-f-ra eitatelia literarno odVritie Islandske
Islandska! Pogled v najnovejši >G_eosrra-Dhi«i>h-stati«t;sches Handbfichlein 19S5« nas ooičnie da Steie t* otočka dežela, ki živi ooHtirno v personalni ivniri z I>^ko. 114 Hro? n-Phivalr«v bivajo?'h na 102.819 m-l-or nomen' dr* r>r?de na ^tvorni kilometer loVoK-n op r>rP-V<"W (v Jucros^vi,;? 58 na ^-v^inv^VPTTi 107 v TtflUH	Tsland-
•!?.. t.	» nJ te zamdni in
■-.u^n. konec <->7;tfl v večii me^s^boini rafc-Jclr 1-nVnr Beri'p in r>"nai P^el* ie močno vulkanska; v srednjem delu Otoka so cele pokraiine v večni nevarnosti, da oe
nenadno odpro tla in olane lava na dan; nešteti gejziri brjhajo vročo vodo. A če je zemeljska notraniost tako vroča, je nebo hladno: niti v poletju ne presega temperatura deset stopinj.
Teh dobrih 100.000 Islandcev ima svoje razvito kulturno življenie. med drugim samostojno univerzo v Reykjavikj. Njihove starodavne sage pričajo, da so imeli nekoč sorazmerno bogato kulturo, ki so io v teku stoletij osiromašile klimaticne eorememb^. izselitev prebivalstva in prevelika izoliranost. ki ni dopuščala trnih vplivov in izpod-bid (J Langfeldt). Reformaeiia {e 6egla tudi sem in navdihnila islandskega pesnika Hallgrimuria Pieturssona: stoletje pozneje so imeli v E. Olafssonu svojega vodilnega pro«vetlien<*a. Ob koncu 18. stoletja so oričeli razpravbaiH o tem. ali ne bi kazalo onustiti islandsčine in spreieti danski ie<zik : kajnak, pri tem so mislili zapustiti tudi zemlio in se preseliti na Jii ti and Romantika. ki je pospešila slovenski prenorod. ie dvignila tudi zavest Islandcev in njihovo emanr.inacijo od Danrev Politično in e-'*-soodarsko so se v teku preiSmoTji stole-tia fol'ksnii oproSčali da eo 1 1918 dosegli že arn.»ruPTIO perioorinlnn uni»o 7 f>»nsko.
Literarna zgodovina Islandcev ie prav skromna. Pred svetovno vojno so imeli dva
pisatelja, ki sta predstavljala slovstvo tega pritlikavega naroda: Johana Sigurjonssona (1880—1919) ki je pisal drame pod Hrenovim vplivom in ie malo pred zgodnjo smrtjo odkril originalen »islandski« dra-matsk? slog. in Jonasa Gudlaagssona (1887 do 1916), ki je dal svojemj narodu dobro liriko in nekoliko vzorne drobne proze.
Najpomembnejša islandska pisatelja sodobnosti sta Gudmundur Kamban in Gunnar Gunnarsson Tudi Kamban je predvsem dramatik, spisal pa je takisto več romanov, izmed katerih sta •»Ragnar Finsson« in »Spavaioča hiša« prevedena v nemščino. Avtor romana »Ljjdje na Borgu« poteka, kakor piše o njem J Langfeldt v »\Veltlitera-tur der Gegenwart«. iz kmečke hiše in je moral kot mladenič delati doma. Ko mu ie bilo osemnajst let. ie že izdal dve pesniški zbirki, nato pa se ie preselil na Dansko kier še vedno pisateljice. Izprva se je moral trdo boriti za vsakdanji kruh. šele roman »Ljudje na Borgu« ga je potegnil na suho. Ta roman ie poleg spisa »'^edem dni teme«, ki se je tudi imenoval »Blagor preprostim ljudem«, njegovo nai.boljše delo Pomembni 60 nadalje Gunnarssonovi avto-bipcrrafski spisi. n. or. »Ladia na nebu* »Noč in snnie«. »Neizkušen popotnik«. Roman »Obala živi,en ia« ie temen krik sever-nis£ke otožnosti. »Črno molčanje« pa poskus anaV^nera romana e kriminalnim našiv kom Po T,an<rfAldtj ie za Gimnarnsona nai-bols rnflč'lna fndnB rardvoienost niegovera celotnega dela Z ene strani imaš racionali-stične. z možgani napisane knjige z napeto
postavljenim problemom, in nad vsemi osebami leži nizko, mračno nebo, ki tišči ljudi k tlom in brezupno lomi njihovo življenjsko linijo. Z druge strani pa ima Gunnarsson vesele spise, polne duševnega bogastva, tople človeškosti in neskrbnnsti. Tjdi on bi lahko rekel z Goethejem: Dve duši bivata v meni...
Poleg Kambana in Gunnarssona je v zadnjih letih stoDil v ospredje islandske literature 1. 1902. rojeni Kristman Gudmunds-son. ki ie tudi kmalj zapustil domovino, morda bežeč pred njenim neprijaznim podnebjem. 2ivi stalno na Norveškem in se v zadnjem času uspešno uveljavlja ko romanopisec.
★
Roman 3>Ljudie na Borju«, ki ga je sedaj izdala Tiskovna zndruga v lepem prevodu pisatelja Juša Kozaka, je roman generacij. Pripoveduje nam o treh rodovih, ene tistih islandskih rodbin, ki žive v osamljenih seliščih. v senci gora. v bližini fiorda. na starih očetovskih tleh, kjer niso mogle ne dolge zime ne vremenske ujme vzet? liud«nn globoke ljubezni do zemlje Ljudje na Borgu žive na zunaj preprosto življenje, a v notranjosti ga gibljejo in oblikujejo nagoni m strasti. Avtor nam z živimi podobami prikazuje živlienie v maihni islandski fari. s takimile veljaki kakor ie očak Grlvgur. vaški kralj, ki vlada »množici poslov stotinam konf in goved, tiso-fem ovac«, r« s pastorjem, zdravnikom in z dragimi vaščani. V oeprednju celotnega de-
janja je usoda Orlvgurjeve rodbine, očeta, sinov in vnuka: rodbine, ki se ie pomehku-žila, pomeščanila in zašla na kriva pota. dokler se zopet ne vrne k starim rodbinskim izročilom. Pot zablod in nemirnega iskanja je not etičnega očiščenja, in nad vsem zlom zmag j je načelo ljubezni in miru. »Ljubite se med seboi!« ie hotel avtor ne le povedati, marveč tudi dokazati, in prigode ljudi z Borga je obdal z okvirjem islandske prirode in navdihnil s prerajajo-čo silo oravega severniaškega bogoiskatelj-stva. kakor ga ie teoretično morda najver-neie izpovedal Soren Kierkegaard.
Roman »Ljudje na Borgu« je ljjdski. ker je preprost in neposredno človeški, brez velikih idejnih globin in strmin, zgrajen na ideii. ki nosi dejan ie skozi tri rodove. Ni pa samo »liudski« roman, marveč ie predvsem ustvaritev, kakor vsaka dobra knjiga: slika prirode in človeškega življenja, donesek k lažjemu razumevanju ljudi in čisto človeškega v njih. obenem pa knjiga o T^landski. ki nam o razmerah na tem samotnem velikem otokj pove več od zemljepisnih monografi/i.
Prvi islandski roman v slovenskem pre-vodu je dobil (po osnutku inž. arh- D. Sera jn ika) dostoiro opremo Tako je pisatelj malo nad 100.000 duš broiečega naroda vsto-oil v našo previdno kniiževnost	—o.
Čitafte tedensko revtfa „ŽIVLJENJE IN SVET"
Domače vesti
*	Študije kustosa sarajevskega muzeja dr. čremošnika v Italiji. T« dni se je
vrnil v Sarajevo kustos muzeja dr. Gregor Cremošnik, ki je bil mesec dni oa študijskem potovanju po Italiji. Potovanje je bilo namenjeno proučevanju balkanske sve« n jevešie zgodovine v italijansk h arhivih omogočila pa ga je podpora akademije znanosti v Beogradu. V Bariju je dr.
črt'mi šnik doživel veliko razočaranje. Tam imajo samo dokumente od leta I87O naprej Precej zanimivega materiala pa je na?e) v napoljskem državnem arhivu In v Benetkah. Največ zgodovinskih dokumentov govori o dalmatinskih krajih, o Hereeg-Bosni pa ni bilo nobenih podatkov. V Bariju je obiskal starodavno rimskokatoliško cerkev sv. Nikolaja, ki ima križ, r ar srbskega kralja Milutina od leta 1318. Znanstvenik si je hotel ogledati tudi vatikanske arhive, kar pa ni bilo mogoče, ker ni imel oos^bnih priporočil od našega poslaništva in od škofijskih uradov.
*	Reforme našega monopola. Kakor cigarete »Vardar*. ki se že nekaj časa prodajajo v ličnih rdečih škatlicah iz lepenke, tako bodo začeli prodajati tudi vrsto *Drino« v škatlicah modre barve. V novih zavojčkih pa bodo kmalu prišle v promet tudi cigarete »Neretva« in »Morava«, ki bodo pridobile tudi v pogledu kvalitete. Cigarete teh dveh vrst ne bodo več okrogle kakor doslej, temveč v isti obliki, ka-ior so Vardar« in »Drina« ter ostale dražja vrste Monopolska tvora v a je izpolnila svoj inventar z najmodernejšimi stroji za izdelovanje cigaretnih škatlic in ovojev — V promet bod0 prišle naposled tudi cigarete brez nikotina. Te cigarete bodo namenjene kadilcem, ki ne prenašajo nikotina, a se vendar ne morejo odvaditi kajenja Sami zdravniki so predlagali, naj uvede monopolska uorava posebno vrsto sdenikotiniziranesa« tobaka.
*	Borza dela za inteligenčne poklice. Zveza mlaHh intelektualcev v Mariboru }<>. usta» vila pred časom posebno borzo dela, ki skuša nezaposlenim mladim izobražencem posredovati poklicno zaposlitev ali vsaj eks:stenco za silo. Borza dela se obrača na vse mlade brezposelne izobražence. naj ji sporoče svoje csebne podatke 7. navedbo strokovne izobrazbe ter osebnih in družinskih razmer. Praktično delo — intervencije in posredovanja pri cblastvih, organizacijah, industriji, bankah in zasebnikih — je omogočilo že mar-sikatero nastavitev. ZMI združuje svoje člane v strokovna združenja, ki samostojno rešujejo vsa strokovna vprašanja, po specialnih anketah pa tudi obče socialne iprcbleme Organizacija daje članom priliko za samoizobrazbo na raznih tečajih in zn splošno kulturno udejstvovanje po raznih odsekih. Tako se ustvarja potrebna povezanost vseh stanov in strok ter se utrjuje zavest skupnosti, samopomoči in soodgovornosti Pisarna ZMI in njene borze dela ima svoje stalne uradne tire ob delavnikih od 11 do 12. v društvenem lokalu. Sodna ulica 9/IH v Mariboru, v do-glednem času pa se bo preselila v nove prostore v Gradu na Trgu Svobode, ki jih je dala ped ugodnimi pogoji na razpolago mestna olčina.
*	Dr. Korošec izpuščen. Kakor smo poročali že v večjem delu svoje ponedeljske fc-daje »Jutra«, so pristojne oblasti preklicale odredbe, ki so bile svoječasno odrejene proti nekaterim voditeljem bivše SLS, gg. dr. Korošcu, dr. Natlačenu in dr. Ogrizku. Vsem tem gospodom so bila, ka-ikor znano, na osnovi zakona odrejena bivališča izven dravske banovine, dr. Korošcu n. pr. otok Hvar. Ob tragični smrti našega Velikega kralja so imenovani gospodje nastopili na način, ki je dal oblast,vom utemeljen povod za sodbo, da so spremenili svoje nekdanje stališče, zaradi katerega so bile proti njim izdane gori omenjene odredbe. Zato so bile te odredbe sedaj preklicane in vsem štirim gospodom zopet dovoljeno svobodno bivanje m kre-tanje, kjer hočejo.
*	Rudarske posredovalnice za delo ne bo? »Jutro« je zmerom posvečalo mnogo prostora vprašanjem praktične socialne politike v rudarskih revirjih in s tem v zvezi tudi vprašanju izvoza delovnih sil iz Trbovelj. Hrastnika in Zagorja. Na pobudo akcijskega odbora za pomoč gladu-jočim rudarjem in ob živahni zainteresiranosti Delavske zbornice, zlasti njenega tajnika g. Filipa Uratnika, ki je postal mentor in duša celotne akcije, je bilo sklenjeno, da se v Ljubljani osnuje posebna posredovalnica za delo, ki naj bi iskala zaposlitve brezposelnim rudarjem, zlasti pa mladini in ženskim delovnim silam iz revirjev Zamisel se je približala že svoji realizaciji. Na predlog Delavske zbornice naj bi DZ. TPD in Bratovska skladnica votirale primerne vsote za fi-nansiranje ustanove in DZ je kot prva dovolila iz svojih sredstev znesek 12.000 Din Sklep upravnega odbora DZ pa je bil vezan na pogoj, da primerne vsote pri-
spevata tudi TPD in Bratovska skladnica. Kakor smo poročali, je TPD prav tako odobrila subvencijo 12.000 Din. Bratovska skladnica v Ljubljani pa je tozadevno prošnjo oddala v rešitev osrednji upravi v Beograd, ki je pa podporo odklonila. Na vprašanja, k' nam o tej stvari prihajajo iz revirjev, smo se obrnili na DZ z vprašanjem, kako daleč je akcija za ustanovitev rudarske posredovalnice že dozorela in smo doznall, da obveznosti DZ odpadejo. če je odrekla podporo Bratovska skladnica, ki je vendar v prvi vrsti dolžna skrbeti tudi za brezposelne rudarje. — Po teh informacijah rudarske posredovalnice za delo torej ne bi bilo. Vendar pa smo mnenja, da bi z vsotama, ki sta ju dovolili DZ in TPD. posredovalnica brez dvoma lahko v zadostni meri delovala vsaj leto dni. Takšen manjši načrt bi bil aktualen zlasti spričo dejstva, da TPD svojega prispevka ni vezala na kakšne pogoje kakor DZ.
*	Sodne takse v septembru. Po statističnih podatkih apelacijskega sodišča v Ljubljani je bilo pri vseh. temu sodišču podrejenih okrožnih in sreskih sodiščih plačano za razne sodne pristojbine v ko-lekih 861.058 Din, dočim avgusta le 712.804 Din. Poleg marca je september edini mesec. ki so bile plačane pristojbine v tako visokem znesku. Pri posameznih okrožnih sodiščih je bilo nlačano: Ljubljana 70.477, Maribor 3:2.12«, Celje 9487 ln Novo mesto 5020 Pri mnogih sreskih sodiščih so bili septembra plačani zelo visoki zneski v kolekih tako: Maribor 9-5.136. Celje 55.50* Novo mesto 23.2®1, Radovljica 2,3.798. Kamnik 17.298, Kočevje 16.56«, Laško 16.764, Ptuj 17.370. Murska Sobota 19.138 Din. Mnogo pa je sreskih sodišč, ki izkazujejo le nizke svote, n. pr. od 2500 dn 7000 Din
*	Pregled motornih vozil za področje uprave policije v Ljubljani in sreskih na-čelstev okrog Ljubljane se bo vršil 26. t. m. ob S. pred upravo policije v Ljubljani, šubičeva ul. 5. K temu pregledu je pripeljati: 1. vsa motorna vozila (tudi bicikle s pomožnim motorjem), ki letos iz katerega koli vzroka doslej še niso bila uradno pregledana in 2. vse avtotakse in avtobuse ki še niso bili pregledani v letošnjem drugem polletju. Uprava policije poziva lastnike navedenih vozil, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu. Zamudnike bo po taksnih predpisih zadela občutna kazen, nepregledana vozila se bodo stavila takoj iz prometa in odvzeli se bosta evid. tablici.
*	Smrtna kosa. V Breznici pri Žirovnici je 22. t. m. umrl sreski šolski referent g. Elidij Schiffrer, starosta Sokola Žirovnica-Breznica. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob 10. na domačem pokopališču. — V Slovenjgradcu pa je umrl tovarnar g. Franc S. Pototschnig. star 71 let. Pokonali ga bodo jutri ob 16. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim iskreno sožalje.
» Smrt uglednega beograjskega zdravnika. Po kratki hudi bolezni je preminil v Beogradu zdravnik dr. Kosta Jovanovič, ki je bil star komaj 52 let in na videz zdrav in čil do zadnjega. Pokojni dr. Jovanovič je bil eden od najbolj znanih beograjskih zdravnikov za otroške bolezni, poleg tega pa tudi eden od najpožrtvoval-nejših delavcev v zdravniških stanovskih organizacijah. Bil je soustanovitelj tn do svoje smrti predsednik združenja privatnih zdravnikov, poleg tega pa tudi podpredsednik zdravniške zbornice. Velik sloves si je pridobil tudi kot strokovni pisatelj. Med vojnami je služboval z največjo požrtvovalnostjo kot vojaški zdravnik in zaslužil si je zlato svetinjo za hrabrost.
» V duševni zmedenosti si je vzel življenje. V četrtek se je v Poljčanah raznesla pretresljiva novica, da se je obesil 46-letni železmičar Vincenc Flajs. Flajs je doma večerjal kot navadno in se razgovar-jal z domačimi, nato Pa šel h počitku. Okrog 2. ponoči pa je vstal, se oblekel in odšel ven. žena je odšla gledat za njim šele čez čas, a ga ni našla. Flajs se tudi zjutraj ni vrnil. Ker je žena ugotovila, da je v hlevu odrezana vrv, je zaslutila nesrečo. Pozneje je Flajsa po naključju našla neka žena, ki je v gozdu nabirala suh-ljad. Visel je na nekem drevesu. Gotovo je storil svoje dejanje v duševni zmedenosti. Pokojnik, ki je bil zelo priljubljen, zapušča ženo in dva odrasla sinova. Pokopali so ga v soboto na pokopališču v Studenicah pri Poljčanah. Naj v miru počiva!
*	Nenavadno sleparijo z zemljiščem so
odkrili v neki vasi pri Doboju. Kmet Jelič je sam sebi prodal bratovo zemljišče. Brat njegov je bil nevarno bolan in §0 že vsi čakali na njegovo smrt. Ker je Imel vnetje možgan, je bil njegov brat tudi prepričan, da bo izdihnil brez oporoke. Najel si je dva pajdaša ter odšel z njima na sodišče, kjer se je eden predstavil za njegovega brata, drugi za pričo, Jelič sam
če Imate preveč želodčne kisline,
ali Vas celo peče v požiralniku in grlu, ali bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k čirom. Zato morate piti
ki v največji meri nevtralizira in veže kisline ter normalizira izločanje prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) in množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze.
pa za kupca bratovega posestva. V zemljiško knjigo so tako vpisali, da je starejši brat mlajšemu prodal svoje posestvo. Nekaj dni pozneje je starejši brat res umrl, sleparska kupčija pa je bila tudi odkrita, ker sta pajdaša vse izblebetala. Prepis v zemljiški knjigi je bil seveda črtan in Jeliča so zaradi goljufije zaprii.
*	Zasledovan slepar. Pri posestnici Frančiški Kavčičevi v Godešiču pri škofji Loki se je ustavil v soboto bivši ključavničarski pomočnik Lojze Petina, doma iz okolice Kranja. Ponudil se ji je, da ji popravi pokvarjeno električno napeljavo. Med pogovorom ji je izvabil 40 Din gotovine in kolo, s katerim se je pa odpeljal in se sploh ni več vrnil. Lojze, ki ga orožniki že dalje časa zasledujejo, ima na vesti več sličnih sleparij.
» Veselje je kratko, kesanje Pa dolgo! O resničnosti tega pregovora se je že marsikatere gospodinja prepričala, ko ie pregledovala svoje prezgodaj raztrgano perilo, ki ga je prala s kakim samodelu-jočim pralnim praškom ali z manj vrednim milom. Zato vsaki gospodinji svetujemo, da pere svoje perilo vedno le s priznano dobrim milom Zlatorog, da se na ta način obvaruje pred neprijetnim presenečenjem.
♦	Redno uživanje Radenske je za VaSe zdravje nujno potrebno.
» Tovarna Jos. Reich ^prejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
L L 3.....15.
. . . vsak dan mora biti n| mizi
ŽITNA KAVA ADRIA
Iz Ljubljane
u— Slovesni pontifikalni requiem za
pok. predsednikom francoske republike Poincarejem in ministrom zunanjih zadev Barthoujem bo danes v tcTek ob 10. dopoldne v stolnici St. Nikolaja. Občinstvo, zlasti lmejitelji francoskih odlikovanj, se vljud.no vabijo k udeležbi te žalne slovesnosti.
u— Francoski vojaki na Poti domov.
Včeraj ob 2.30 ponoči so prispeli vojaki slavnega verdunskega polka na povratku iz Beograda na ljubljanski glavni kolodvor. Navzlic nočni uri so se zbrali na kolodvoru komandant mesta zeneral Jovanovič. polkovnik Nedeljkovič, več častnikov in nekateri civilni dostojanstveniki. Francozi so bili zaradi naporov, ki jih imajo za seboj, hudo utrujeni in so ostaii v svoiih vozovih. Komandant mesta je Pozdravil polkovnika Duployja. pod čegar vodstvom so bili vojaki, ki so se udeležili pogreba Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, nakar je vlak po kratkem postanku odpeljal dalje proti Rakeku
u— Zahvalo Nj. Vel. kraljice Marije za dokaze ljubezni in vdanosti ob smrti blagopokojnega našega velikega kralja Uedinitelja bo izročila ljubljanskemu ženstvu dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva danes v sejni dvorani mestnega magistrata. Poziva žene vseh slojev, društev in organizacij, naj se zberejo danes, v torek, 23. t. m. ob 17. (5.) v omenjeni dvorani.
u— Delegacija ljubljanske Inženjerske zbornice na kraljevem grobu. K našim poročilom o udeležbi slovenskih deputacij pri pogrebnih svečanostih za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom i. Uedini-teljem dostavljamo še, da se je v petek poklonila manom velikega vladarja v za-dužbini na Oplencu tudi posebna delegacija Inženjerske zbornice iz Ljubljane, ki sta jo tvorila predsednik zborice inž. Pirkmajer in podpredsednik inž. Zupančič.
u— Sestanek v počastitev sPomina Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Lik našega mučenika in heroja naj ostane
svetal v naših srcih. Poklonili bi se radi skupno velikemu možu in obudili spomin na njegove nevenljive zasluge^ ki jih je kot žrtev podal na oltar domovine. Poziv-
ljemo vse odbornice, člane vseh odsekov in prijatelje društva, da se udeleže spominskega sestanka, kjer se bo v kratkem govoru počastil spomin na Njega in Njegovo trnjevo pot. Sestanek bo danes ob lfi. v prostorih šolske kuhinje NJ. Vel. kraljice Marije, Prečna ulica 2. — TKD Aten a.
u— Nabiralni dan. Mestna občina prireja že nekaj let »Nabiralni dan«, ko
mestni delavci in drugi mestni uslužbenci prodajajo kupone po 1, 5 in 10 Din v korist brezposelnih in drugih potrebnih ljubljanskih občanov in njihovih otrok. Nabiralni dan je bil doslej vedno 2. in 3. decembra. Izkušnla Da je pokazala, da v tem poznem zimskem času rade otežkoča-jo razpečavanje kuponov razne vremenske neprilike, zato bo letos »Nabiralni dan« dne 3. in 4i novembra. Slične nabiralne dneve prirejajo s prav lepim uspehom tudi na češkoslovaškem in v Nemčiji. Naj ne bo tudi pri nas nikogar, ki ne bi ta dan žrtvoval po svoji zmožnosti nekaj dinarjev za svoje trpeče soobčane!
u— Olepševalno društvo v Rožni dolini je imelo 15. t. m. v društveni sobi žalno sejo, na kateri je počastilo spomin blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra I. z govorom g. predsednika Rud. Galeta ter s »Slava« klici.
u— Ljubljanski klub objavlja, da se preloži predavanje g. univ. prof. Karla Ozvalda o predmetu: »Cilji in pota ljudske izobrazbe« na prihodnji torek. 30. t. m. Gospodje, ki so prejeli vabila, se prosijo, da vzamejo to obvestilo na znanje in da se udeležijo prireditve dne 30. L m.
u— Združenje trgovcev obvešča vse g g. člane, da se seznami o odmeri pridobnine, ki so razgrnjeni v pisarni mestnega poglavarstva v času od 20. do 27. t. m., ne tičejo trgovcev, temveč davkoplačevalcev II. skupine, ki so obrtniki, odvetniki itd. Seznami za trgovce bodo pozneje razgrnjeni, čim bo odmera za trgovska podjetja, ki spadajo v I. skupino, končana. Vsa nadaljnja pojasnila daje tajništvo združenja na razpolago. — Uprava.
—u Akademski pevski^ zbor javlja vsem svojim članom, da bo pričel z rednimi pevskimi vajami danes, v torek. Vaje se bodo vršile: v torek in četrtek za base, v sredo in petek za tenorje, vedno s pri-četkom točno ob 20. v balkonski dvorani na univerzi Pevska šola pa bo pričela z rednim delom v ponedeljek 29. t. m. Prosimo vse člane zbora, kakor tudi obiskovalce pevske šole, da se redno in točno udeležujejo vaj. — Odbor.
u— Jnad Jadran. Seja centralnega odbora bo jutri v sredo 24. t. m. Seje naj se udeleži tudi načelnica ženske sekcije. — Predsednik.
u— Društvo »Dom in šola« na Državni dvorazredni trgovski šoli ima svcrj redni sestanek v sredo, 24. t. m., ob pol 4. v šolskih prostorih. Vabijo se k udeležbi vsi člani, starši bivših učencev in učenk. — Odbor.
u— Predavanje o konzerviranju mesa in paštet bo danes ob pol 4. v prostorih Zveze gospodinj, Breg 8p. Predava gdčna Serko^a. Vstop prost.
u— Realitetni trg v septembru ni bil živahen. V mestu je bilo le 5 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 555.500 Din. V okolici je bilo septembra zatele-ženih 32 kupnih pogodb za 870.577 Din. Skupaj je bilo torej septembra 37 kupnih pogodb za 1.426.077 Din. V nobenem mesecu letos še ni bilo tako malo pogodb in tako nizkih kupnin. V neposredni okolici, kjer so živahne prometne žile, je veliko povpraševanje po stavbnih parcelah. V oktobru od 1. do 15. je bil realitetni trg že mnogo živahnejši ter je bilo v tem času prijavljenih samo v okolici že 35 kupnih pogodb. Prodanih je bilo mnogo stavbnih parcel v Zgornji šiški, Dravljah in Mostah. Računati je, da bo prihodnje leto živahnejša stavbna sezona.
u— Regulacija Ljubljanice. Kakor znano, je bila tudi pri tretji javni licitaciji oddaje regulačnih del v Ljubljanici tvrdka inž Dukič & Komp. najnižja ponudni-ca. Licitacija je bila 6. t. m. ter je bil od terenske sekcije akt takoj poslan ministrstvu za javna dela v odobritev. Letos pač ne bodo mogli pričeti z glavnimi deli, marveč bodo izvedli le velike priprave za prihodnje leto. V prvi vrsti bodo postavili zatvornice na špici, nato pa bodo položili tire za železnico, ki bo odvažala izkopani material. Posebna uradna komisija je že septembra odobrila vsa, letos v odseku od Novega trga do trimostja izvršena betonska dela. Celotni stroški so znašali 1,150.000 Din. Tehnična fakulteta univerze je ugotovila, da je beton, s katerim je bil zalit ta del Ljubljaničine struge, prvovrsten in trden.
u— Poškodba javne naprave. Neznani storilci so te dni najbrže v nočnih urah prelomili zatvornico ob progi na Selu. S tem so napravili železnici nad 200 Din škode. Uvedena je preiskava in upajo razgrajače kmalu izslediti.
Nov francoski obzornik za slovanske stvari
Pariz. 8. oktobra. Gospod, čast nam ie sporočiti vam. ria bomo v n a ik rameni času začeli izdajati časopis za občo informacijo in kultjro. posvečen edino slovanskim deželam. Ta časopis si bo prizadeval torej, da čim širše in čim popolneje uveljavi vse oblike delavnosti po teh deželah, ki so omembe vredne.
?rčno bi nas veselilo, če bi hoteli sode-lovati pri tei smotri, in dane« vafj vprašamo. ali bi vam bilo mogoče poslati nam čim prej kak članek iiznod vašega peresa- Glede izbire predmeta vam seveda pustimo neomejeno svobodo. Ta članek bi smel obsegati 6 do 8 tipkanih sl'rani. Ker bo naš list priobčeval tudi slike. bi vam bili nadalje tako hvaležni, ako bi svotemu bese-<iil j priložili nekaj fotoTafaV-ih posnetkov. ki so v zvezi s tem besedilom-
Da dobite nekoliko pojma o umstveni in nravstveni smeri našega obzorniki, vam omenimo, da so v uredniškem odboru nekateri izmed naiodMrnei.ših ?ran(w»kih pisateljev: oa. Andre Maurois. Jean Girandotix. Andre Therne. kakor tudi odlične osebnosti kot g. Edotiarr] Herriot. bivši ministrski predsednik: g Paul Bastid, nredspdn;V odseka za vnanje zadeve v zbornic": g Elbel. stalni odposlanec Franci ie nri Društvu narodov foddplek za trgovino) Vendar pa moram poudariti da bo na? obzornik vsekakor strogo stal Izven vseh vprašani političnega značaja.
Pričakujoč naglega pritrdilnega odgovora, se vam naprej zahvalimo in vas prosimo, gospod, da blagovolite sprejeti izraz naš.^a odličnega spoštovanja.
Georges Pet i t. a r.
Objavil sem to pismo, ker ooividno ni namenjeno eni sami osebi, pač pa vsem onim. ki bi hoteli sodelovati pri lej »Revue d'm-formation et de culture gen^rales«. Naslov: Editions R.-A. Correa 8. Rua Sainte-Beuve Pariš (VI) Francija. Dr. A. Debeljak.
Sedemdesetletnica Branislava Nušica. V
nedeljo je dopolnil sedemdeset let najpopularnejši jugoslovenski dramatik Branislav Nišič Njgov jubilej ie zaradi velikega narodnega žalovanja ostal v ozadju. Po dosedanjih dispozicijah bodo vsa naša gledališča slaivila sedemdesetletnico Nušica dne 28. novembra. Uprizoriti nameravajo njegovo najnovejšo komedijo »Ožaloščena por> dica«. ki jo je spisal kot sedemdesetletnik in ki sodi po mnenju naših gledaliških strokovnjakov med Nušičeve najboljše spise Taka proslava Br. Nušica bo tidf v Ljubljani. Zaradi tega smo jubilemi članek o slavnem sedemdesetletnico odložili za tiste dni. ko bode vsa večja jugoslovanska mesta slavila priljubljenega Ban Akiba. Naj 6amo zabeležimo, da so se vsi večji praški list' epomimiali v nedelio Nišičeve sedemdeset letnice. avBrnu in v nekaterih drugih gledališčih so ob tej priliki igrali njegove ko-
made. Branielav Nušič je postal v zadnjih letih tudi na Češkoslovaškem najpopularnejši jugoslovenski književnik
Priročni leksikon r en*m zvezku pri-prajvlja zagrebška založba »Minerva« v glavni redakem dr Gustava šamšaloviča Leksikon izide že v začetkj prihodnjega leta. Te dni »e jo mudil v Ljibliani oden izmed sourednikov, znani dramatik Pe*ar P r e r a d o v i 6. ki ie pridobil »Leksikonu Minerva« tudi nekolika slovenskih sodelavcev. Doslej so cbVub;li 6ortelov?nie jniv profesorji dr Nahtigal. dr Ramovš, dr. M Kos in dr. Saria. dalje režiser C. Deb ;ve? publicist B Borko :n še nekateri. Glavni sotrudnišk' kader je v Zagrebu, kjer pripravlja gradivo za novi leksikon najod-ličnejši stronovnjaki in Publicisti. Med njimi eo tudi naši ožji rojaki jniv piof dr Ljudmil Hauptmnnn. dr. Fran Tlešič dr Fr. Kogoj. dr. Alb. Ogrizek in dr. Tako bo novi leksikon, čigar cena 'e v subskribeij5 določena na 250 Din popolnoma samostojno delo 4>'n:i?"li st lelav.jev.
Tretja številka »Idej«, tednika, ki ga vzdaia in ureia pisatelj Miloš Crnjan-ski v Beogradu priobčije na uvodnem mestj poleg verzov o mladem kralju Jugoslavije članek univ prof- dr. Tim- Lokova »Narod i fovečanstvo«. Pisec polemizira z marksističnim pojmovanjem internacionali? ma in utemelj ije dosleden nacionalizem, kar na »apsoiutno ne znafi da doslediv nacionalizam Ima Sovin istički karakter Tdeal »en^a človeštva« ie utopisHfen in zgrešen, siklepa pisec. — Miloš Crnjanski
razglablja v duhu jugoslovenskega nacionalizma »načrt naeionalnog skipljantia snaga« in vidi smoter našega nacionalizma v tem, da obvaruje v narodu duha heroizma, ki ie dovslei gibal našo zgodovino. — O Skerliču kot najvišjem sodniku piše Stanislav Vina-ver. a Todor Manojlovič poroča o romanu Madžara Marai Sandora »A eziget«, ki se dogaja v našem Dibrovniku. O osnovnih vprašanjih avtorske zaščite razpravlja dr. Gustav Bazala o razgovoru s sodelavcem »Idej«, nadaljnje članke pa so prispevali Branislav Gj. Nušič. Antun Dobronič. Danica Jankovič. dr. A Petrovič, dr. Branimir Maleš in dr. Leposlovje zastopajo Pantelej-mon Romanov. Todor Manojlovič in Srečk<-Cičin Šain (lirika). List je ilustriran in niegova zanimiva vsebina kaže. da se lspe-šno razvija v vodilni kulturni organ nove nacionalistične generacije.
Nov življenjepis Leva Tolstega. Francoza M Hofmann in Andre Pierre sta izdala pri Gallimardu v Parizu knjigo >Vie de Tol-stoi. Spričo obsežne literature, ki obstoji o Tolstem, je bilo težko povedati kaj novega. vendar sodi francoska kritika, da sta omenjena avtorja spisala zanimivo »n inteligentno knjigo o iasnopolianskem umetnika in mislecu Pisca v vprašaniih. ki eo se vedno osebna in žgoča (n pr. Tolstega zakonsko življenje) ne zavzemata pristranske ga srtališča. marve? sknšatp vse gradivo oremotriti z obiektivn^a zgodovinskega vidika- Iz knjige vstaia Lev Tolstoi kot !.z-razit umetnik kar ie bil tudi tedaj, ko ie hotel zatajiti umetnost.
u— Zaplenjeni predmeti na polletji. Na
upravi policije se nehaja zlata verižica, ki Izvira od zapestne ure. Verižica obstoja iz podolgovatih členkov, ki b0 raztez-ljivi. Dalje '.e gori nalivno pero znamke -Pelikan.patent«. Pero je zlato. Tudi je na policiji še nekaj druge zlatnine. Oškodovanci naj se zglase in ogledajo predmete med uradnimi urami na upravi policije v sobi 22-a
u_ Aretirana vlomilca. V neko hišo na
Sv. Petra cest! sta predslnočnjim vlomila dva mlada neznanca, ki sta prebrskala dvoje stanovanj in odnesla več obleke. S.ploh se zadnje čase množe tatvine, zlast.' obleke. V stanovanje Franceta Gora-zda v Nunski ulici 19 je prišel pred nekaj dnevi mlajši človek, ki mu je odnesel čmo-sivkast suknjič, vreden 360 Din. Tat je našel v žepu tudi nekaj drobiža. Prav tako je neznan berač ukradel Angeli Seli-škarjevi v žitnikovi ulici 10 pleteno jopico, vredno 100 Din. Policija tatove zasleduje in je dva sumljiva človeka, ki Sta naibrže izvedla vlom na sv. Petra cesti, že aretirala.
u— Jenkov »spopolnjevalni plesni tečaji se namesto drevi otvori drugi torek 30. t. m. Redno poslovanje pleBne šole prične v nedeljo 28. t. m. s »popoldanskim tečajem«. »Začetniški tečaj« bo zopet v ponedeljek 29. t. m.
u— Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delikatesa - buffet Jancf židovska ulica 1.
Iz Celja
e— Manom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja sta se v petek dopoldne v imenu mestne občine celjske poklonila na Oplencu obč. odfc. gg. direktor Mravljak in šol upravitelj Vo-glar. Ob tej priliki sta se tudi vpisala v knjigo za so/al ja.
e— Umtl /e v nedeljo na svoji graščini Socki pri Novi cerkvi v starosti 70 let generalni direktor g. Viilter D ckin. Truplo bodo prepeljali v sredo v Gradec. Pogreb bo v četrtek ob 16 na pokopališču pri Sv. Lenartu v Gradcu, kjer bodo pokojnika položili v rodbinsko grobnico. Pokojnik je bil pred vojno generalni direktor Rumun-ske kreditne banke v Bukarešti in je bil markantna osebnost finančnega življenja predvojne Rumunije. Od L T>14. do 1929. je živel na svoji graščini Socki, nato pa se je zopet vrnil v Bukarešto, kjer je deloval kot administrativni vodja upravnega sveta banke Ohrissovelon.. Letos spomladi je stopil v pokoj in se zopet naselil v Socki. - V nedeljo je umrl v Celju, Aškerčeva ulica 6, v starosti 69 let upokojeni nadpreglednik finančne kontrole g. Fraa Povoden. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V celjski bolnišnei je umrla v soboto 7 tlet na občinska reva Helena Stojanškova z Go-milskega, v nedeljo pa 551etnu kočarica Antonija Tacerjeva s Sp. Tinskega
e— Uršulin sejem. Letni kramarski ia živinski sejem, ki je bil včeraj v Celju, je bi! srednje obiskan. Prodajalcev ;e b'.;o sicer mnogo, kupcev pa razmeroma malo. Tatvin, ki so na sejmih ob čajne, ni bilo mnogo. Dopoldne je neki prodajalec prijavil, da mu je neznan tat izmaknil p?.r čevljev.
e— Brezposelnost. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 43 brezposelnih (32 moških in 13 žensk), posredovanj je bilo 5, odpotovalo je 10, odpadla je 1 oseba. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 233 brezposelnih (195 moških in 38 žensk) nasproti 204 (171 moškim in 33 ženskam) dne 10. t. m
e— Nesreča v gozdu. V soboto jc šla 341etna posestnica Jera Pungartnikova 1 Lipe na Frankolovem v gozd nabirat drva. V gozdu je padla v neko jamo in si zlomila desno nogo pod kolenom. Posestnico so prepeljali v celjsko boln inico.
e_ Tatvina med požarom. Pri gašenju požara, ki je v nedeljo zvečer uničil kozolec posestn ka Franca Dimeca na Te-harju pri Celju, je sodeloval tudi gostilničar Anton Florič, ki je poveljnik gabr-ske gasilske čete. Okrog 21. mu je nekdo ukradel kolo, ki ga je bil g. Florč pustil pred neko kletjo. Kolo je vredno 500 do 600 Din, črno pleskano, znamke »Puch« in ima evidenčno številko 2 — 11.392 — 3.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 30.30 zvočni velefilm »Aniakchak« (»Pekel na zemlji«) in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Postavimo spomenik našemu kralju-mučenlku! Nj. Vel. kralj Aleksander ie padel tik pred udejstvitvijo svojih velikih plemenit h načrtov za naš mir in mir Evrope, smrtno zadet od rok onih, ki nočejo maru, sprave in ljubezni. Življenje je dal za svojo plemenito zamisel lepše bodočnosti >vo-jega naroda in človeštva. Postal je muče-nik svoje ideje, ideje miru. Umrl je, da bo večno živel v svojem narodu. Naša dolžnost je, da se mu za njegovo ne zmerno žrtev vidno oddolžimo Ln mu na zemlji, ki jo je toliko ljubil in ki je položena v njegov grob- postavimo spomenik vreden in dostojen Njega, najplemenitejšega moža. Vsak naj pripomore po svojih močeh. Za vsakega je skrbel; blagor slehernika mu je b 1 pri srcu. Varnost iinetia, mir in vzoren red v državi, da ni bilo vzornejšega na svetu, so pripomogli mnogim do blagostanja- Uprav ti mu naj izkažejo svojo hvaležnost in pomagajo ustvariti Ustvaritelju miru spomenik, kj bo v čast Njemu, nam v ponos, potomcem v podbudo in zgled-Oblasto: odbor Narodne odbrane v Mariboru.
a— Prisega naših gasilcev. Preteklo soboto zvečer so se zbrali mariborski gasilci in reševalci v okrašeni dvorani Gasilskega doma na Koroški cesti k svečani prisegi. Navzočni. so bili tudi predstavniki raznih oblastev, tako zastopnik vojske, kapetan Stanojevič, gradbeni nadsvetn k inž. Baran, zdravstveni nad>vetnik dr. Novak in drugi. Zbrane gasilce je v bodrilnih besedah nagovoril poveljnik Benedičič, ki se le spominjal blagopokojnega kralja kot prvega in najvišjega zaščitnika jugoslovenskega gasilstva in dejal, na] bo svečana prisega viden zunanji znak, da hočejo gasilci z vsemi svojimi močmi ln po svoji narboliši volji izvrševat gasilsko dolžnost • ne samo v smislu zakonskih predpisov, marveč da hočejo vso svojo dobro voljo
delo posvefti narodu ln državi. Nato je -ledila prisega in so gasile poslali tud? vdanostno brzojavko N.i. Vel. kralju Petru II
a— Ljudska univerza prične z rednim delom ta teden. Kakor je bilo že javljeno,
bo predaval v četrtek in petek 25. in 26. t. m naš odlični zgodovinar dr. Ljudevit Hauptman, univerzitetni profesor Iz Zagreba. o položaju Evrope leta 1914.
a— »Narodno gledališče« v Mariboru priredi te dni žalno komemoracijo za Po. kOjnlm viteškim kraljem Aleksandrom I. Na sporedu so deklamacije, točke gledališkega orkestra in Raynalova tragedija »Grob junaka«, ki jo režira gl. režiser J Kovič. Nastopijo Kraljeva, J. KoviČ in Furijan. Opozarjamo že danes javnost na to komemoracijo.
a— Mariborska sekcija »Združenja gle. dallških Igralcev« si Je na rednem občnem zboru, ki je bil pretekle dni. Izbrala naslednji odbor: predsednik Jože KoviČ, podpredsednik Vladimir Skrbinšek, tajnik Danilo Gorinšek, blagajničarka Elvi. ra Kraljeva, obornik Maks Furijan.
a— Prva Igralka mariborskega gledališča Elvira Kraljeva se najprierčneje za-hval.ruje za številni obisk, za krasno cvetje in za mnoge darove, ki jih je prejela ob premieri »Hlapcev«, ko je bila Interna proslava njenega 13-letnega gledališkega delovanja.
a— Dar Sokolu. Tekstilna tovarna Avgust Erlich je darovala Sokolskemu društvu Maribor-matica 1000 Din za novo postojanko, ki jo namerava društvo zgradit: na Pohorju. Društvena uprava se darovalcu javno zahvaljuje z žeJjo. naj bi se našlo še več posnemalcev.
a— Kostanj! ob Aleksandrovi cest; so padli. Na zadnji seii je mestni Svet. kakor smo že poročali, sklenil urediti promenadno pot ob Aleksandrovi cest: med Cajikarjevo ulico in Trgcm svobodeu Naš obmejni Ma-
r bor ie že dolgo potreben take moderne promenade, ker ie Gosposka ulioa, ki je
dozdaj služila za promenado, preozka. Moderni ureditvi tega najlepšega dela našega mesta so kljubovali stari kostanji. Pretekli teden so zapele žage :<n sekiTe In stari kostanji go padi. Kako ves drugačen je zdaj pogled na ta del me?ta, nekam prosteje ln svobodneje je zad:hala notranjost. Ko bo urejena še 10 m široka asfaltirana prome-nadna pot. ko bodo na tej cesti urejene tudi grede in pešpoti in ko bodo zažarele še nove električno luči, bo dobila promenada res lepo sliko, Maribor oa estetsko ul co. Upati ie, da bodo ta dela končana Šc letošnjo jesen. Zdaj delajo betonsKo podlago za novo promenadno pot, del promenadne poti med Cankarjevo in Prešernovo ulico so pa pričeli asfaltirati in bo delo končano že ta teden.
a— Hutterfev dimnik so podrli. Kakor smo poročali, se je komaj dograjen d;m-nik pri Hutterjevi tekstilni tovarni Z3dnje dni precej nagn-il in je tvoril veliko nevarnost za vso okolico, da se podre. 2c, v soboto popoldne pa so pričeli delavci nov dimnik podirati. V nedeljo, ko je bil lep dan. se je zbralo tam precej radovednežev. ki co si ogledovali dimnik m si vsak po svoje razlagali vzroke njegovega nr>g-banja. Dm.nik bodo morali nanovo z-cra-ditf.
a— Kegljaški klub »Torek«, v ka*erem so zavedni trgovci, obrtniki in uradniki, je daroval podružnici CMD 1000 Din v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. kot prispevek za božičnico revnim otrokom Za veliki dar se iskreno zahvaljuje podružnični odbor.
ospodarsfv
Vinski trg
Vinarsko društvo za dravsko banovino v Ma r i bo ni poroča:
Ljutomer. Splošna trgatev ee je pričela 1. oktobra. Drjga leta je trajala po več tednov. ietos je bilo v enem tednu vse končano z redkimi izjemami po graščinskih vinogradih. Vse do septembra smo cenili in pričakovali, da bo količina vi nekega pridelka vsraji tolikšna, kakor lani. toda deir*tva so dala prav tistim, ki m že prej sodili, da bo letošnji pridelek manjši nego lani. Nabrali smo povprečno komaj 5 do 6 hI na oral. kar ustreza približno dvem tretjinam količine lanskega vinskega pridelka 2e lani naš vinogradnik ni prišel na svoj račun, tem mani ca bo zadovoljila letošnja vinska letina- V pomanjkljive obdelanih vinogradih pe ni nabralo niti 3 hI mošta na oral. Količina vinskega pridelka torej ne zadovoljuje, pač Pa ie kakovost pridelka odlična. Mošti oktobrskih trgatev so kazali vsevprek nad 20* o sladkorja Po klcsterneuburški mostni tehtnici poleg zmerne vinske kisline. V boljših le^ah v Jerjzalemu in njegovi okolici s*> imeli mošt? 23 do 24 •/« sladkorja, ponekod celo 29.5 "'n Cene vinskemu moštu ob trgatvi so bile od 4 Din navzgor do 6 Din ra liter no kakovosti. V dra<*i dekadi oktobra so nam kupci nudili že do 8 Din za H-Mali posestniki so svo; vinski pridelek zaradi izbirne kaikovočrti vnovčil! že ob trgatvi po re« zmernih cenah, doč-im si veoli vinogradniki obetajo zna-tno izboljšan,je sedanjih cen. kar ie vsekakor upravičeno, če pomislimo, da ie blago prvovrstno in pa ie nialo Nekoč je bil običaj, da ie venk gostilničar razpolagal za posebno svečane prilike 7. bolijo vinsko kapliico. ki ie bila seveda v ceni nekoliko višia. Onozarjamo vinske k.mce. posebn-n gosti Inifarie, da si pravočasno o«krbe ta letošnji dar božji, ki ga v te? kakovosti ni bilo zadnjih sto let.
P(kre in Limhuš. Trgatev se je v splos-ne-n začela 1. oktobra Večji posestniki so podbirali ob konm septembra Termin trgatve ie določil občinski odbor na setfi dne 23. septembra. Večina vinogradnikov se ie ravnala no odredbi. Količina pridelka :e slaba. Neki posestnik, ki ima oral slabo oskrbovanega vinograda, ie nabral samo 120 litrov, dragi posestnik, ki hna bolie obdelan vinfvrrad. r>a je nabral na vinogradu 2l/4oraia 26 hI. torej povnrečno na oral 9.45 hektolitra- Cene za mošt se gibliejo od 4 do 6 Din za liter. Za pretočeno vino meša-
nih 6ort 7 Din za liter, za sortirano pa 8 Din liter. Trgatev je bila že v prvi polovici oktobra končana.
Maribor. Termfti za splošno trgatev je bil določen na 2. oktober. Mnogi vinogradniki v Slovenskih goricah pa s trgatvijo niso čakal? do tega termina, podbirali in brali so že mnogo prej. Kakovost mošta ranih trgatev seveda ni bila zadovoljiva, dočim so vsebovali mošti oktobrskih trgatev nad 20°/o sladkorja po klnsterneub irški mostni tehtnici- Vinski trgovci so plačevali mošta z 18°/* sladkorja po 3 Din liter, za mošte izpod 18°/o sladkorja pa sorazmerno manj. za boliše in sortirane mošte pa tudi več. do 5 Din liter. Živahnega prometa z vinskim moštom, kakor se je razvijal dr.iga leta, letos nismo opazili. Trgatev ie bila v splošnem slabša nego lanska, količinsko smo dosegli komaj dve tretjini lanskega nridelk«. Vinogradniki, ki mošta niso prodali. upajo na znaten dvig cen za mlado vino. ker ga ie malo. srtarih zalog na tudi ni.
Sromlje. Večinoma smo končali letošnjo trgatev okoli 1. oktobra. Količ n« pridelka ne dosega lanske in je tedaj daleč pod nor-malo. Kakovost pa je odlična V tem ozi-ru »sromeljčan 1934« ne zaostaja niti za najboljš;mi letniki. Legi sortam in č««u trgatve primerno so beležili mošti 18 do 23 stopinj sladkorja. Obeta se prvovrstna, harmonična vnska kapljica po vinskih trgovcih in konsumentih cenjene«« vins-kega tipa zlasti tam. kjer se je podfoiralo." Na trgu se onaža zaenkrat poleg rezervirano-sti tudi neka neorientiranost Večjih kupč'j še ni bilo. Nekai mo:ta druge vrste je šlo po 2.50 do 3 Din. Za prvovrstna vina glase ponudbe 4 do 5 D n, kar po mnenju poznavalcev našega vina in trga, za tukajšnja vina ni pretiro.no.
Novo mesto. Trgatev na Dolenjskem se je končala v začetku oktobra in mošt je pri ugodni ton'oti večinoma že popolnoma pokipel. Kvantitativno je 1et'n« s'«ba, kva-litatfvno pa je de'oma zaradi prisilnega prezgodnjega obrania komaj srednja, pozne trgatve, po 25. septembru, pa so dale boljši pedelek. Kumčjja z novimi vini je še šibka. Cene so še zmerne, ker je v:no-gradnik primoran prodati čim prej svoje blago zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
UsposoMieiPostni dokaz
za gostUnlčarsko stroko
n.
V nedeljski štev Iki je »Jutro« objavilo najvažnejše določbe uredbe o usposobi je-nostnem dokazu za izvrševanje gostiln:ških obratov. Navedeno je bilo, kakšni dokazi usposobiienosti so potrebni za posamezne gostiln'"ške obrate, t. j. za hotele, restavracije. prenr^sča, gostilne, kavarne, bifeje in krčme. Tozadevna uredba ki je objavljena v »Službenih nov'nah« 19. t. m., vse-buie še naslednic snlošne določbe:
Snrčevalo o uspešno dovršeni naimanj dvelefn" višii strokovni hotelirski šoli, po dovršenih št'"'"h razred:h srednje ali podobne šole. skrajša glede dokaza popolne strokovne snosobnosti pri hotelsk;h obratih štiriletni rok zaooslenja kot pomočnik v hotelu na eno leto ter pr restavratersk'h oVirj.t'h. nri obrfltih nrenoČ'šč in nri kavarniških obrat'h triletni ro-k zanoslenia kot pomo""n;k v unravi restavracije, prenočišča odno«nn kavarne na eno leto. Spričevalo o usoešno dovršeni na'mani dveletn' nižji go«t:1ničart=k? šol' po dnvršen;h št'rih razredih «redn'e šoV «krai-ša rok r>rglct!čnega rTnoslen'a v gorni;h nrmerih na dve leti. Spr'čeva1o o	do^-rSpn' -n^ima-ni dve-
fprn' niži' gost"n'čarck' soli. brez dnv-r^e-n;h Štirh razredov sredn'e šole. pa nadomešča strokovno i**nf>cob1ienost. tam kjer je za vršenje hot"l«ikega obrata nredn:sa-no erio leto zaposlen ie V uprnv' hotela n tam k?er ie za vršen ie restavraterskega ob'atfl nredn'sa"fl "štirletna nrftksa nr; ne-nosrMni nostre>b; gostov odnosno triletno zaposlen ie kot pomočn'k v upravi r»enz;ona al' kavarne in tam. k'er je za vršen ie ka-varn:škega brata nrpdr>'«ano zaposlen je nr' oenosredn' nostrezb' mostov skozi štir leta. Katere hote"rcke odnosno dost;Wir«ke šole v naš' d-*av' al; v rno^em^tvu bodo nž'-vale te ugodnost? bo odWV> trgovinsko m'n'strsrvo Prav tako bo odločilo trgovinsko m'n str«tvo v kolik' meri se bodo ti rok laMco ck-^i^al' rvrrm. ki so dovršili tečai oosti1ničar«ke stroke.
Dokaz o usnešno dov-šeni tr^ovsk akademiji. v:Šii trgovski šoli. srednji šoli ali dokaz o fakultetni izobrazbi skrajša za dve
leti roke. ki smo jih navedli glede s.priče-val o višji strokovn: hotelirski šoli. spričevalo o izvršeni dvorazredni trgovski šoli pa za eno leto. Delo kvalificiranih kuharjev ali kuharic v večjih privatni-h gospodinjstvih se v določnih primerih glede strokovne sposobnost' za restavracije, gostilne in kavarne lahko smatra kot praktično za-poslenje. predpisano v tej uredbi.
Za izvrševanje krčmarskega obrata ali obrata narodne kuhinje v občinah ki niso mesta trgi. sedeži državnih oblastev ali uradno priznani klimatski kraji in kopal;-šča, ni potrebna usposobljenost ne glede na obseg obrata: vendar morajo osebe, ki žele izvrševati take obrate, prožiti dokaz o dovršenih štirih razredih osnovne šole Za izvrševanje ostalih gostinskih obratov v teh kraj h pa se zahteva predpisana strokovna usposobljenost.
0.d dneva uveliavlienia te uredbe se ocenjuje dokaz usposobi inosti za gostinske obrate tudi po prošnjah, ki do dneva obia-ve te uredbe še niso bile rešene. Vse pravice. pridobi iene za Izvrševanje gostinskih obratov do uveliavljenfa te uredbe, ostanejo tudi nadalje v veliavi. V primerih, kadar ni mogoče predložiti pravilnih 1 stin o dovršeni šoli. o delu odnosno o zapo-sleniu v smislu te uredbe sme ban pros'1ca osvoboditi od predlaganja naveden-ih list'n ako se na kateri drug vero-dostoin' način dokaže da prosilec izpolnhiie predn sane pogoje. Osebe, ki so na osnovi p^avMnega obrtnega list« že izvrševale gost'n«ki obrat, pa so ga pozneje opust-He ali prek;-nile. n;so dolžne predlagati dmkazov o usposobljenosti po tej uredb', ker se P'ej-šnji obrtni list smatra kot pono'n dokaz usposobiienost za one gostinske obrate, za katere vetja obrtni list.
Določbe te uredbe ne veljaio ra točenje lastnega proizvoda v smishi § 4^7. obrtnega zakona za producente. ki a'koholne ni-iače lastnega proizvoda z lastnega zemljišča prodajajo na način, ki je določen v § 2 zakona o dr?svn: troŠa-'n; Prav +«ko ne velia io dr»!o*be te uredbe proda'o p-iafe v originalnih ratir*!h *+eVlen<cs«h al? za proda io p\iače na debelo Za restavracije. gostilne in bifeje kjer se ne točijo alkoholne pijače in se vodijo pod 'zrecn;m
nazivom brezalkoholnih obratov, je potreben enak dokaz usposobljenosti, kakor za obrate iste vrste, kjer se točijo tudi alkoholne pijače. Obrati, kjer se toči samo kava n čaj in so se prej vodili pod nazivom bosanskih kavarn, se smatrajo kot brezalkoholne krč-me in je za vršenje takega obrata potrebna usposobljenost, kakor za krčme. Za bare se zahteva uposobljenost, ki jc predpisana za restavracije ali kavarne.
Uredba je stoplla v veljavo 19. oktobra in so s tem dnem prenehali veljati vsi predpisi, ki se nanašajo na usposobljenost za gostinske obrate.
Gospodarske vesti
= Nemčija nam dulguje že 160 milijon°v dinarjev. Pred dobrimi tremi tedni je Narodna banka opozorila naše izvoznike v Nemčijo, da so neizvršem nalogi po plačilnem sporazumu z Nemčijo dosegli na dan 27. septembra vsoto 7.3 milijona mark. t. j. 126 milijonov Din, in da bodo morali izvozniki našega blaga v Nemčijo čakati na časovni red izplačila približno 3 in pol meseca. Medtem pa ae je klirinški dolg Nemčije nasproti naši državi še p°večal. Sedaj objavlja Naro-dna banka, da je stanje terjatev nsših izvoznikov v Nemčijo v okviru klirmga doseglo 20. t. m. že 160 milijonov in da bodo morali naši izvozniki blaga v Nemčijo glede na stanje salda in na razvoj klirinških izplačil pri nas in v Ne.m-čiji čakati na časo-ni red izplačila približno 4 mesece. — Nadalje objavlja Narodna banka, da je znaSalo 20. t. m. stanje terjatev nažih izvoznikov v Grčijo, in sicer onih terjatev, ki tvorijo 30% del faJiture in se zadržujejo na vezanem računu pri grški Narodni banki v Solunu, že 107 milijonov G:ede na sedanje okolnosti bodo morali izvozniki blaga v Grčijo za navedeni del svojih terjatev čakati še dalj časa na časovni red izplačila, kakor izvozniki v Nemčijo, ker sedaj Narodna banka nima praktične možnosti, da bi realizirala ta del svojih terjatev nasproti grški Narodni banki na podlagi obstoječega sporazuma med našo državo in Grčijo
= Zmanjšanje klirinškega »ulda v pro. metu s Švico. V teku septembra se je naš pasivni klirinški saldo v prometu s Švico bistveno zmanjšal. Dne 7. septembra je znaša! ta saldo (to je naš dolg nasproti Švici) 7C8.000 švicarskih frankov, dne 29. septembra pa je znašal le še 350.000 frankov. — Naša trgovinska bilanca s Švico je nadalje precej aktivna. Po švicarski statistiki je Švica v septembru izvozila iz naše države za 1.384.000 frankov blaga (od tega žita in stročnic 759 \agonov v vrednosti 892 000 frankov), Švica pa je v tem mesecu izvozila v Jugoslavijo za 729.000 frankov.
—	Pravilnik o obrazcu potrdla za kmetovalce, ki uživajo zaščito. Kmetijski minister je sporazumno s pravosodnim ministrom in s trgovinskim min strom izdal tia podlagi uredbe o zaščiti kmeta pravilnik o obrazcu potrdila, da je ta ali ona oseba kmcunaiec. Po tem pravilniku bodo obč:nska obla tva izdajala potrdla na tem obrazcu samo onim kmetovalcem, ki so bili že za Časa svoje zadolžitve kmetje. Obrazec potrdila vsebuje vse do'očbe. ki jih odreja uredba o zaščiti kmeta. Osebam. ki ne ustrezajo tem pogojem i-n niso kmetje v srnMu uredbe, obč nska oblast fie bo izdaia poirdiia po tem obrazcu, temveč jim bo d-Ia potrdila, da niso kmetje, ter bodo navedia razloge, zakaj ne.
—	Izvor, n-aš^ga Ie*a v Palestino. Zavod za. pospeševanje zunanje trgovine je v sodelovanju z jugoslovensko-levantinskim gospodarskim odborom priredil o priliki velesejma v Tel-Avivu razstavo naših izvoznih proizvodov, zlasti lesa, ki je pokazala lep uspeh Uspelo je zainteresirati tamoš-nje uvoznike za naš les. Z interesenti so se vršile številne konference, nakar so ta-mošnji uvozniki naročili od naših tvrdk za nekaj milijonov dinarjev gradbenega lesa in zabojev.
= Konferenca guvernerjev n°v6aničnih bank Male antante. 2e napovedana konferenca guvernerjev novčaničnih bank Male antante se bo vrSila v zadnjih treh dneh meseca oktobra v Bukarešti. Češkoslovaško Narodno banko bo zastopal guverner dr. Engliš, konference pa se bo najbrž udeležil tudi glavni direktor dr. Peroutka, ki bo po običajni tedensid seji uprave češko, slovaške Narodne banke odpotoval ob koncu tekočega tedna.
= Izvoz živalskih proizvodov v Rumu-nijo. Izvoznike opozarjamo, aa so za uvoz živalskih pro zvodov in surovin v Rumuni-jo potrebna uvozna dovoljenja rumunskili oblastev. Ta predpis sloni na določbah veterinarske konvencije med našo državo in Rumunijo.
= Vozne olajšave za celulozni les. Prometni minister je dovolil vozno olajšavo za izvoz celuloznega !e>a po razredu št 76. Ta olajšava velja za izvoz čez mejo tla suhem in čez prstanišča.
Hmelj
+ £vr*tejfia tendenca v Satcu. žateško hmeljarsko združenje poroča, da se Je povpraševanje po hmelju na žateškem tržišču proti koncu preteklega tedna povečalo in je kupčija zavzela živahnejši značaj. Tako na deželi, kakor tudi v 2atcu je prišlo do večjega prometa. Poleg izvoznikov je v večjem obsegu nakupovala neka inozemska pivovarna Cene so se nekoliko dvignile in se je pri čvrsti tendenci plačevalo 1625 do 2050 Kč za 50 kg.
+ Niiritberškj hmeUskj ti*. Pretekli teden je bila kupčija mirnejša, vendar so cene ostale v glavnem neizpremenjene in znašajo za hallertauski hmelj 365 do 290 mark. za tettnanški 310 mark in za gorski 225 do 24S mark za. 50 kg. Tudi kupčija v rridelovaln h okoliših ie bila manfša. vendar so producenti prodali še 3637 -totov hmelja. Neprodane zaloge pri producentih se ceniio samo še na 12.000 do 13.000 sto-tov Skupni hmeliski pfdelek Nemčije je bil večji, kakor po prvotnih cenitvah, in se sedaj ceni na 125 000 stotov. od kater h ra je prodano 120 000 stotov. Kupčija Vranskem hmelhi ie bila mirna in je bilo za inozemski račun prodan h še 40 ba' hallertau-kega hmelja po In 175 mark
Borze
22. oktobra
Na ljubljanski borz' so ofic.elni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni le London n Newyork sta se dvignila V privatnem kliringu notiraio Šiling' nespreme-
njeno 8.10 do 8.30 (v Zagrebu promet po 8.15), giški boni pa 28.65 do 29.35 (v Zagrebu promet po 28.50). V skladu z okrepitvijo angleškega funta na zunanjih tržiščih (v Curihu se je deviza London od začetka preteklega tedna dvign la od 14.93 na 15.16) se Ofaža tudi pri nas v privatnem kliringu okrepitev tečaia; angleški funti so bili danes v Zagrebu zaključeni po 228.10. Španske pezete so bile v Zagrebu zaključene po 5.7750, v Beogradu pa so se nudile po 5.93. Madžarski pengi not rajo v Beogradu 9.90 do 10.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila vojna škoda danes v zaCetKu prometa zaključena po 350. pozneje pa je tečaj za malenkost popustil na 346 do 347. V o-tafh državnih vrednotah ni bilo premeta.
Devize
Liubljana. Amsterdam 2302.63 — 2313 90, Berlin 1364.5S — 1375 38 bru?eij 793.57 — 797 51, Curih 1108 35 — 1113 55 LondoD I67.64 — 169 24. NTewvork 3340 94—33?8 2fi Pariz »24.02—225.14. Praga 141.87—142.73 Trst 290.57 — 292.97 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8 20.
Cnrih. Pariz 20.2125. London 1508. New-vork ?,04.75. Brisali 71.60. Milan 26 26, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.7750. Berlin 1°3 35. Dunaj 5710. ^torkholm 77.75. Oslo 75.75. Kobenhavn 67 30 Praga 12.S075. Varšava 57.90. Atene 2 95 B.'kareeta 3-05.
Dnnai. (Tečaii v nriv. kliringu ) Beograd 12.29. London °6.o3. Milan J612. Ne\work 5*U.95. Pariz 35 56. Pra^ra 21-86. Curih 175.M. 100 S v zlat j 128 s nap Efekti
Ljiiblima. Vojna škoda 3r>0 bi.. T'» in-ve«'.ipi:sl--o 71 den.. « Blair 65 bi.. 7f'« Blair 55 b!.. 7n/« Drž hipotekaraa banka '>5 do 66. 4fl/» a-grarne 41 den , 6®'o begluške 60 den.
7agreh Državne vrednote: Vojna Škoda 3466 — 347. za december 350 b!.. 7°/o in-vestioivko 70 _ 72. 7"'o BMr 58 bi.. 8°'o B!a;r 68 bi-. 6J't> begluške 60 50 hI.: delnice: Priv. agrarna h*nVa 210 — 220 terana Osijek 135 - 145 Trboveljska FO — 104. Ljevaonica O^^k 145 hI
Peo^rn-I 7«'r investicijsko 71 — 71.50 (71.25. 71). 4"'r. agrarne 41.50 _ 42 51 r41.n01 ft°/o be-dušk« 60 — 60.50 (60). 7'".. Blair 55.50 — 57 <50). Narodna banka 4120 denar
Dnnaj. Dirnsv-Sava-Jadran 1°.15. Državne železnice 14 40. Trbo^-elvska 12.18. Aln'ne-Mon^n. 9.85- V nredborzi: R.iše 6, Šečerana 14.
Sladko
presetie*
čenje
čokolada
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Chicago, 22. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za dccember 98.125. za maj 98. za •julij 93.75.
+ Ljubljanska berz« (22. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi se (vse /a slovensko pota jo. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): tCška 78 k^ po 160-162.50; baška 79 k<r po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): slara suha za oktober po 147.50 — 150; nova umetno sušena s kvalitetno garanciio po 117.50 do 120; časa primerno suha po 107.50 do 110; nioka: baška >0« po 260 — 265: banatska po 265 — 270.
-f \ovosadska blago rna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednii. Pšenica: baška. okol. Sombor 109—111; okol. Novi Sad, slavor.. gornjebanat. 112 — 114; sredniebaška in gornjebaška 113—115: sremska In južnobanatska 110—112; baška ladja T'sa 122—124; ladia Bege! 121—123. Oves: baški, -rerrskl. slavonski 70—72.50. Rž: baška 105—107.50. Ječmen: b?.šk:. sremski 65-66 kg 102.50—105; iari 67-6S kilogramov 120—122.50 Koruza: baška 81 — 83: sremska, pariteta Indija 81—83: baška in sreimska novo sušena 65—67. za december - januar 60—62: banatska, nova, sušena 63—65 Moka: baška. banatska (v ^klepai^h sremska. slavonska) »Og« in 190—210 (187.50—197.50); »2« 170 do 190 (167 50—177.50); ,5« 150—170 (147.50 do 157.50); »6« 125—145 (122.50—132.50): »7« 110—115 (107.50—112 50); »8« 104—106 (104—106). Otrobi: fraški in sremski 79 do 8: banatski 76—78: baški ladia 82 do 84.
4- Bn^impeštanska terminska borza (?2. t. m.) Tendenca slaba. Pšenic!*: za mar" 16.73 _ 16.75. za mai 17 00 — 17 02: koruza: za maj 10-6S — 10.70
Izrazi tuge
in prisege zvestobe
Podkoren. Prostovoljna gasilska četa je skupno s pevskim odsekom Jadranske straže priredila spominsko svečanost za bla-gopokojnim vladarjem na predvečer njegovega pogreba. V črno odet salon gostilne Rasinger so do zadnjega kotička napolnili vaščani v prazničn h oblekah ter gasilci v krojih. Vsakdo je nemo in s tugo v srcu zrl na kraljevo sii>ko. kateri so utripajoči plamenčki nagrobnih lučk, žalna tro-bojnica in bele krizanteme dajale neki nadnaravni izraz. Po otvoritvenem govoru je povzel besedo poveljn k g. Lovro Cuznar. ki je v kratkem očrtal plodonosno m junaško življenje mučenika-kralja Po eno-m nutnem molku so pevci-domačm: zapeli žalostinko :n mnogo solznih oči je pričalo o iskreni žalosti preprostih kmetov. Po daljšem govoru predsednika Jadranske stra/e g. Svaglja Ljudevita je po tr krat-nem klicu »Slava!«, žalostinki in državni himni sledila ustmena in pismena prisega gasilcev.
Dobrepolje. žalno komemorac:jo za bla-gopokojnim kraljem Uedinitel.iem smo pri nas opravili v četrtek na najpietetnejši način. "Zjutraj ob 8. se je izpred šole razvil za tukajšnje razmere ogromen sprevod s Sokoli, rezervrvmi častniki, gasilci, godbo in šolarj- pod vodstvom učiteljstva, za njimi pa velika množica ljudi iz vse razsežne dobrepoljske doline. Po maši zadušnici, pri kateri je župnik Merkim prebral pastirski list, je sprevod krenil pred Zadružni dom. v katerem je bile namenjena žalna spomnska svečanost. Dvorano je učiteljstvo vso zastrlo v črno. stena za katafal-kom pa je bila od vrha do tal zastrta s črnimi zavesami. Nad katafalkom. ki je bil ves zagrnjen s cvetjem in so ob n.iem brlele sveče, je visela črno zastrta podoba mu-čeniškega vkudarjo. Častna straža so bili učitelji, rezervni častniki. Sokoli in gasilci. K spominski svečanosti pa se je zbralo preko 2000 ljudi, zato so svečanost hitro prestavili pred dom. V tihi zbranosti je najprej spregovoril g. župnik Merkun o življenju Vel kega Uedinitelja. nato pa šolski upravitelj g Stanič o njegovem zglednem delu za nas in za vso Jugoslavijo. Malo očes je ostalo suhih, ko so pr šotni čuli o plemenitem življenju Njega ki mu je sleherna misel veljak za blagor in napredek nas vseh. Godba je zaigrala žalne koračnice, moški pevski zbor pa je zapel žalo-stmke Med tem ie vsa velika množica korakala skozi dvorano mimo katafalka in se je vsakdo še enkrat s tiho žalostjo poslovil od Njega, čigar delo bo znal spoštovati in ceniti vsi svoje življenje. Pji nas ne pomnijo, da bi se h kaki svečanosti zbralo toliko ljudi, saj jih je od posameznih hiš prišlo po šest io sedem Lep dokaz, kako je narod ljubil svojega vladarja.
Dol pri Hrastniku. Da jjaio izraza svoji duševni boli in poča^te spom n narodnega mučeni« kralja, so ae v četrtek 12. t. m. zvečer zbrali v telovadnici predstavniki vseh društev, korporacij m uradov ter mnogo drugega občinstva. Žalno sejo je otvoril starosta Sokola z govorom o nevenljivih zaslugah heroja-kralja. katerega spomin so počastili zborovale! t enom trutnim molkom Tiho kakor so prBH. so zborovalci
rkomemorac ji zopet z žalostjo odhajali.
velike »like b'agopokojnika' pa se je odbijal motni refleks »večne lučke« v temno, z žalnim florom odeto dvorano.
Trebeljevo. V nedeljo 21. t. m. se Je vršila komemoracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom pod predsedstvom predsednika občinske organizacije JNS Petra Končarja. Poleg odbora JNS Je prisostvovalo komemoraciji tudi oroiniStvo in več občanov Pred žalno odeto sliko pokojnega vladarje je govoril o njeeovem zgodovinskem pos'anstvu g Jeriha Franc iz šmart. na pri Litiji Zborovalci so počastili spomin pokojnega vladarja ter se v duhu njegove oporoke zaobljubili domovini in na-
I sledniku kralja mučenika, Nj. Vel. kralju Petru II. v smislu izvajanj na žalnem zborovanju so bile odposlane spomenice kraljevskemu dvoru in vladi.
Vuhred. Na dan pogreba Viteškega kralja Aleksandra I. je bilo v Vuhredu kakor na največji žalni praznik. Dopoldanske žalne sv. maše so se udeležili zastopniki občine, državnih železnic, sokolstva, gasilstva Jadranske straJte, učiteljstva. strelske družine in drugih društev in korporacij ter šolska mladina. Cerkev je bila nabito polna. Po končanem cerkvenem opravilu so se podali vsi predstavniki v občinsko pi_ sarno k podpisu žalne listine, da bodo ?e-danji tužni dnevi poznim rodovom v spomin. Besedilo te listine je bilo brzojavno poslano maršalatu dvora. Popoldne so zopet prihiteli ljudje tudi iz okoliških vasi k žalnemu zborovanju pred cerkvijo. Prsd rliko kralja mučenika so bili razvrščeni Sokoli, gasilci Ln četa strelske družine in borcev. Sredino prostora je zavzela šolska deca, o?radie pa mnogoštevilno občinstvo. Po žalnem zvonjenju je opravil g- dekan Me sne r kratko molitev, nakar je sledil .">-minutni molk. žalni govor je imel šef železniške postaje g. Završnik. potem pa so člani strelske družine in lovcev oddali čast. no salvo.
specialni shampob žabTondirike
deluje tako nežno, da ga milijoni mater uporabljajo na nego las svojih malčkov. Dobiva se povsod.
Iz Trbovelj
t—Trt>oveljski športniki »e zahvaljujejo.
Športniki — brezposelni rudarji izrekajo najtoplejšo zahvalo pekovskemu mojstru g. Vargi, ki je brezplačno razdedil mednje večjo količino živil.
Repertoar
Drama.
Začetek ob 20. Torek. 23.: Zaprto. Sreda, 24.: Hlapci. Premiera. Sreda. Četrtek, 25-: Migo. dekle z Montparnasea
Četrtek. Petek. 26 : Orli«. C. Sobr la : Gagalnica. A.
Opera.
Začetek ob 20. Torek. 23.: Zaprto. Sreda. 24.: Hovanščina. C. Četrtek. 25.: Hoffmannove pripovedke. Premiera. Izven.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra, 3 tempe, ratura. 4. relativna vlaga v odstotkih, 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. padavine v mm 8 vrsta padavin. — 22. oktobra.
Ljubljana 7. 767.4, 5.0, 84, N2, 10,--;
Ljubljana 13, 762.3, 12.8, 49, ENE3, 7, —
Maribor 7. 767.6, 5.0, 90, 0. 6,--;
Zagreb 7. 767-8, 6.0. 80. E>SE2, 4,--;
Beograd 7, 767 2, 8.0. 80. BSE2. 4,--;
Sarajevo 7. 768.9, —2.0, 90, 0. megla 10.
--; Skoplje 7. 768-0, 2.0, 90, 0, 4,--;
Split 7 761.7 11.0. — NE1. 6,--; Kum.
bor 7. 761.4. 14.0. 60. E2. 7,--; Rab
7. 763 7. 11.0. 0. NNE2. 4.--.
Temperatura: Ljubljana — 4.0; 13.2, —j Maribor 10.8. 5.0; Zaerreb 14.0. 5.0: Beograd 15.0. 6.0; Sarajevo — —2.0: Skoplje 1S.0. 0.0; Split 18.0, 11.0; Kumbor —, 11.0; Rab —, 11.0.
iiloenhallO
>0U>NDRE8)
Jodhpur/ . ^ LAlNDE^lTorrStat?
.ivttu
Narronriine
ANEKDOTA
Ko je bil Clemenceau prvič imenovan za ministra, ga je obiskal neki novinar ter prosil, naj mu da izjavo. Clemenceau se je nasmehnil in odvrnil: »Prijatelj, potrpite nekoFko, da ne bom koj prvi dan kvasil budalostil«
lz angleške jeseni v avstralsko pomlad
Svetovna letalska tekma lz Londona v Melbourne - Najslovitejši letalci najnaprednejših narodov med nebom in morjem—Kdo bo prvi ?
Poincare v Pantheonu
Francoski državnik na zadnji poti
Pokojnega francoskega državnika Ray-monda Poincareja so, preden so njegove posmrtne ostanke izročili materi zemlj , izpostavili v Pantheonu, kamor polagajo Francozi svoje najboljše s:nove in najzaslužnejše može. Ze iz preddvorja je mogel vsak obiskovalec videti grandiozni katafalk. Na koncu ladje, pod kupolo, se je dvigal 11 m visoki mrtvaški oder in na njem je ležala rakev s Po ncarejevim truplom. Krsta jc bila ovita s triikoloro.
Na desni in levi strani katafalka je stra-žilo po šestnajst gardistov, na obeh straneh mrtvaške straže pa so se kupičile grma-
de vencev in cvetja. V soboto ob enajstih so dvignili Poincarejevo rakev s katafalka ter jo prenesli pred stebrišče, kjer so opravili žalna opravila. Ko je bila blagoslovitev pri kraju so se zvrstil za sprevodom pokojnikova rodbina, prezident Francije Lebrun. ministrski predsednik Doumergue m drugi odličn:ki. Vojaške godbe so into-nirale žalno koračnico n sprevod se je začel pomikati dalje. Okrog 13. ure je sprevod šel mimo katedrale Notre Dame. Lafeta s krsto pokojnega državnika je za trenutek obstale in pariški kardinal Verdier jo je za slovo še enkrat blagoslovil.
Obsojen prijatelj
Staviskega
Pariško sodišče je te dni obsodilo prijatelja sleparja Staviskega. bivšega generala konjenice Bardija de Fourtouija na 18 mesecev ječe. Fourtouja so zaradi njegovih zvez z židovskim velesleparjem že prej izključili iz Častne legije. General se je moral zagovarjat zaradi brezvestnih špekulacij. Bil je poleg zaporne kazni obsojen tudi na globo 200.000 frankov._
Rusija in Rdeči križ
Odbor 15. konference mednarodnega združenja Rdečega križa, ki zboruje te dni v Tokiju jc soglasno potrdil prošnjo za vstop Rusije v to mednarodno ustanovo.
Levo: Belgijski kralj Leopold UL (v desnem kotu) in kraljica A stri d med žalnim cerkvenim opravilom za blagopokojnega kralja Aleksandra v pravoslavni cerkvi v Bruslju — Desno: Predsednik frane. min. sveta g. Doumergue s soprogo in spremstvom prihaja od žalne svečanosti iz ruske cerkve v Parizu
V zadnjem desetletju smo imeli že ne-številno letalskih tekem, prekooceanskih, hitrostnih in vztrajnostnih, ki so dokazale visoko stopnjo modernega letalstva. Toda tako velike in važne, kakršna je ta, ki se pravkar vrši na progi London Melbourne, še ni bilo. Udeležujejo se je najštevilnejši letalci najbolj naprednih narodov na svetu, tako da ni imela še nobena takšnega mednarodnega značaja, a vsak zase je prepričan, da odnese palmo zmage, z drugimi besedami: poleg ogromne slave 10.000 angleških funtov in mogočnega zlatega pokala, kar predstavlja prvo nagrado za najhitrejše premaganje omenjene proge. Druga in tretja nagrada v tej kategoriji je 1000 in 500 funtov, v tako zvani handicapski tekmi pa dobi prvi nagrado 2000 funtov, drugi 1000 funtov. Za tiste, ki bi na tej progi ne imeli sreče, so si Avstralci izmislili še drugo možnost uspeha v obliki dodatne tekme iz Melbourna v Cootamun. dro, za katero so tudi določene visoke nagrade. šele tu v Cootamundri se obeta vsem udeležencem v domovih avstralskih veleposestnikov zaslužen odpočlteK.
Med tem pa prihajajo že prva poročila o tej epohalni tekmi, ki sicer še ne dovoljujejo nobene stvarne sodbe o končnem uspehu.
2e teden dni m več pred startom je vladala na novem vojaškem letališču pri vasici Mildenhallu 100 km severno od Londona, mrzlična delavnost. V četrtek in petek so se začele zgrinjati od vseh strani mase radovednega in navdušenega občinstva. Pravijo, da je v Mildenhall prispelo najmanj 60.000 ljudi. V petek je prispel tudi lord Londonderry, angleški letalski minister, ki je hotel biti na vsak način navzoč startu. Vreme sprva ni kazalo dobro, tako da je obstajala nevarnost, da se tekma preloži, toda potem se je toliko izboljšalo, da so start dokončno določili za soboto ob pol 7. zjutraj.
Točno ob tem času in ob ogromnem navdušenju vseh gledalcev je dal londonski vrhovni župan Alfred Bower 20 tekmujočim letalom znamenje za vzlet. Prva sta se dvignila zakonca Mollisonova. šlo je zelo težko. Tudi drugo letalo pod vodstvom angleškega pilota Jonesa se je dvignilo zelo težko v zrak. start je uspel šele pri drugem poskusu. Jones skoraj do zadnjega trenutka sploh ni upal, da se bo mogel tekme udeležiti, ker se mu je letalo pri poskusnem poletu dva dni prej poškodovalo, tako da so morali iz Londona poslati zanj nadomestne dele v Mildenhall. Tretje se je dvignilo po 12 minutnem težkem vzletnem manevru mogočno transportno letalo pod vodstvom ameriškega pilota polkovnika Turnerja. Da pa težave pri vzletu nikakor niso odločilne, dokazuje baš primer tega letala, ki je prišlo potem že prvo do prve kontrolne postaje v Bagdadu in je nato takoj nadaljevalo pot v Alahabad. Druga letala so se dvignila razmeroma lahko. Ob
Zračna proga od Londona do Melbournea
6.45 je bilo zadnje v zraku, eno uro pozneje ni bilo že nobenega več nad angleškim ozemljem, ob 8.35 pa se je na francoskem ozemlju, pri Abbevillu, zgodila že prva »nezgoda«. Letalo tipa Airspeed, ki ga je pilotiral Stack, je moralo zaradi goste megle, v kateri se ni moglo orientirati, po sili pristati. Pristanek se je izvršil za srečo brez hudih posledic.
Ni pa izključeno, da bi se tvegano podjetje za tega ali onega udeleženca končalo slabo. Prcga je aelo da ga, 20.000 km, uradno določena kontrolna pristajališča zelo na redko posejana, a največjo nevarnost pomenijo ostre spremembe podnebja, ki jih morajo tako ljudje kakor stroji prenesti v teku nekoliko dni. Prvo letalo bo dospelo v Melbourne predvidoma v 86 do 88 urah, kakor se glasijo stave na borzah,
Pri prtljažnici neke velike pariške postaje se je oglasil pred kratkim neki možakar. Potegnil je iz žepa navaden zobotrebec iz slonovine, dejal, naj mu to »prtljago« zavarujejo za 1000 frankov in shranijo. Uradnik se mu je nasmehnil, češ: dober dovtipnež! A ker je hotel pokazati, da dovtip razume, je storil po njegovi volji.
Drugi dan se je mož vrnil, pokazal oddajno potrdilo in zahteval zobotrebec nazaj. Sprva je uradnik menil, da se šali, a ko je oni napravil odločen obraz, je šel. da zobotrebec poišče. Zaman je bilo vse iskanje, zaman prigovarjanje, mož je zahteval. naj mu plačajo 1000 frankov, če že ne morejo najti zobotrebca. Tedaj se je uradnik ujezil in mu dejal, naj stopi s svojo zahtevo k zavarovalni družbi.
Mož si tega ni dal dvakrat reči. Zavarovalnica seveda ni hotela nič slišati o tem,
Hauptmanna so izročili
Newvorška polici ia je te dni izročila državi New Jersey Bruna Riharda Hauipt-manna, ki je obtožen, da je ugrabil Lind-berghovega sna in zahteval od pollkovn'-kove družine odkupnino. Iz New Yorka so odpeljali Hauptmanna v brzem avtomobilu ki so ga sitražile močne policijske kolone. Izročitev se je izvršila v Flemingtonu potem, ko so newyorške oblasti odb;le Hauiptmannovo pritožbo glede zločina. Ko je Hauptrnarmove žena izvedela za ta prevoz, je hotela izvršiti samomor. Pr pravila se je na skok s strehe stanovanjske h;še na cesto. Ljudje pa so njeno nakano pravočasno spoznali ter jo onemogočili. Hauipt-matmova žena bo v -kratkem zopet postala mati.
na cilju bo tedaj danes proti večernim uram, a v tem času bo moralo iz hladnega in vlažnega jesenskega podnebja Anglije preko sončnega Sredozemskega morja, preko večno zasneženih azijskih gorovij, preko neobljudenih puščav Perzije, južnega Afganistana in Hindustama nad tropska morja, kjer vladajo strašni viharji, in spet preko nenaseljenih avstrilskih žgočih pustinj. Na počitek v tem času ni misliti, a tudi na koncu poti bo sprva prav malo prilike zanj. Razumljivo je, da pripravljajo Avstralci vsem udeležencem hrupen sprejem na letališču v Melbourneu jih bo pričakoval sam vojv fca Gloucesterski. tretji sin angleškega kralja, in ker se zgodovinska tekma vrši bsš za dni, ko praznuje Melbourne svojo stoletnico, slavnosti ne bo kmalu konec.
da bi mu zavarovalnino izplačala, češ da navaden zobotrebec ne more imeti takšne cene. Ce že ni drugače, mu ga nadomestijo z drugim, pa čeprav z zlatim. A ta predlog se je slabo obnesel. Mcžak je vpil, da hoče imeti baš svoje trebilo, ker predstavlja zanj dragocen spomin, ali pa 1000 frankov. Ker se niso mogli sporazumeti, je stopil na sodnijo.
Sodniki so sprva vzeli stvar z lahke stra. ni, a ker je delal tožitelj resen obraz, so ga odbili. Tedaj je šel mož na drugo in-štanoo in je znal to prepričati, da gre res za dragocen spominek. Druga inštanca je zavarovalno družbo obrodil, da mora plačati zahtevano vsoto. Tudi če bi izgubljeni zobotrebec ne imel tiste vrednosti, ki mu jo je pritikal tožitelj. bi morala zavarovalnica p'ačati, je velela sodba, kajti zavarovanje se je izvršilo po predpisih in to drži.
Poderžaj bo le moral v Ameriko
Ameriške oVasti v New Yorku prej ko slej vztrajajo pri zahtevi, da jim Avstrija mora izročiti Ivana Poderžaia. ki je imel zveze z iz^nolo odvetn:co Tufversonovo. Posebni odposlanec ameriškega državnega tožilstva ki se je mudil dali časa na Dunaju, je napravil zap;snik o Poderžajevih izpovedih pri dunajski policiji in se je z njim odpeljal v Ameriko. Formalnost za izročitev bodo urejene zdaj med wash in g tonsko vlado in avstrijskim poslaništvom v Ameriki. Poderžajeva žena Suzana Farran-dova je na svobodi in bo v kratikem odpotovala v Francijo kjer si bo preskrbela službo vzgojiteljice.
Pogodba je pogodba
Tisoč frankov za zobotrebec
žalne svečanosti
v inozemskih prestolnicah
Pariške množice čakajo pred Pantheonom, da se zadnjič poklonijo smrtnim ostankom
Raymonda Poincareja
Smrt premaganca na Marni
Kaj pravijo
Američani
V Grunewaldu pri Berlinu je umrl nemški generaloberst Aleksander von Kluck, eden najbolj popularnih nemških vojskovodij v svetovni vojni. Kluck se je narodil 1. 1846 v Miinstiu in se je udeležil nemško-francoske vojne v letih 1870/71.
S prekomornikom »Washingtonom« so priši v Ameriko prvi filmski posnet/ki marsejskega aten-tata. Kinematografske družbe so poslale ladji naproti motorne čolne, ki so že na odprtem morju prevzeli tovor in odbrzeli s fiLmi v mesto, kjer se je začela tekma za prvo predstavo. Vsak biosskop je hotel prvi predvajati film, za katerega so si ljudje že davno rezerv rali vstopnice.
Poleg zastopnikov oblasti so bili k prvim predvajanjem pripuščeni zastopniki tiska. Oni so tudi prvi spregovorili besedo o stvari in napisali v poroč lih, da je bila slaba varnostna služba v Marseilieu poglavitni vzrok strahotne katastrofe. V New Yorku imajo takšno varnostno službo tedaj, ko pride v mesto kakšen plavač ali športnik. Kadar pa obiščejo Ameriko takšne odlične osebnosti kakor je bil blagopo-kojni kralj Aleksander, postavi polic ja v Ncw Yonku petkrat toliko stražnikov in detektivov kakor jih je bilo v Marseilieu. Ameriški listi močno kritizirajo tudi dejstvo, da so bili varnostni organi v Marseilieu obrnjeni z obrazi proč od množice v sprevod. Samo na ta način, pravijo, se je mogel posrečiti atentat.
Generaloberst von Kluck
Pred izbruhom svetovne vojne je bil ar-madni inšpektor, v vojni so mu izročili vodstvo I. armade, ki je prodirala sikozi Belgijo p robi severni Franciji. Ko se je prodiranje ustav jo so zašle njegove čete v opasen položaj: Francozi so jih obkrožili in bi jih bili popolnoma zmleli, da se ni Kluck umel izviti iz francoskega objema. Samo njegovi treznosti in hladnokrvnosti gre hvala, da je b la po porazu na Marni njegova vojska rešena.
V marcu 1915 je bil von Kluck na Aisni ranjen od gTanatskega izstrelka. Zaradi tega ga je vrhovno armadno poveljstvo postavilo na razpoloženje.

Živali in pazniki
Vodstvo živalskega vrta v Frankfurtu je pred kratKim kupilo slona samca od zoološkega vrta v Hannovru. Ker pa so takšni transporti slonov vedno komplicirani, če ne spremlja živali pazn k, ki mu je žival pokorna, je vodstvo živalskega vrta v Hannovru sklenilo, da bo spremljal slona na njegovi poti v novo bivališče nadpaznik Kiewitz. Z njim je bil slon vedno prijazen in ga je rad ubogal.
Transport se je izvršil v redu. Slona, ki sliši na me Jumbo, so v novem bivališču privezali z nogo na verigo. Ki-evvitz je hotel te dni verigo popraviti in je stopil k živali. Ko je Jumbo videl, da se mu je približal paznik, je zamahnil na vso moč z r lcem po Kiewjtzovi glavi, da je počila lobanja, Kiewi*z je imel le še toliko moči, da se je splazil ;z slonove kletke. Tam so ga naložili na nosila m odnesli v bolnišneo. Izdihnil je po kratLem trpljenju.
V zvezi s tem dogodkom poročajo listi še o nekem drugem .incidentu, ki se je primeril 13. t. m. v Berlinu. 437 funtov težki gorila Bob>by je tega dne pri neki produkciji napadel svojega paznika. Ljudi se je spričo tega prizora polastila silna panika. Začeli so vpiti na pomoč, kar pa je gorilo samo podžigalo k še večji divjosti in razdraže-nostl Opica je oklen la pazniika z vsemi štirimi in ga začela grizti.
Ko jc kritičen trenutek dosegel višek, se jc pojavil popolnoma nepričakovan rešitelj. Bil je to šimpanz. ki je bil v isti kletki kakor gorila. Planil je nad gorilo, iztrgal pazniku, ki je bil v oblasti grozne opice, bič iz rok in jel z njim mahati po gor li. Op »ca, ki se ni nadejala takšne intervencije. je besna izpustila paznika in se vrgla na šimpanza. Paznik je porabil ta trenu-tek, da je urno zbežal iz kletke. Moral je seveda takoj oditi v sanatorij.
Marcel le Tinayre:
36
Upornica
Roman
Gospodična Bonova je poslušala Jozanine besede, ne da bi ji oporekala. Mlada žena se je razvnemala čedalje bolj-
so omožene, se ne morejo osvoboditi moža, če so samske, se ne morejo odreči ljubimca... Nevoljnice so, kakor so bile njihove matere in kakor bodo njihove hčere ...«
J-Zenske so,« je rekla gospodična Bonova in se nasmehnila. * .Rojene so v prehodnem času in se puntajo zoper moralko in zoper zakone, ki trpijo pod njihovim pritiskom. Družba z vseh strani omejuje učinek njihovega upora, in njihova dejanja se ne ujemajo zmerom z njihovim mišljenjem. Podobne so anarhistom, ki sluiijo vojake in plačujejo davke. — Nagon suženjstva ^ v njih ohranjen. Ne pozabite, da so stoletja in stoletja navajala njihovo čuvstvo k službi in samozatajevanju. — Nevrednim darujejo svojo ljubezen. V	časih in vzlic vsemu razvoju moralke se bodo dogajale
zablod
c čuvstev; prav tako. ka.kor ves napredek zdravstva in zdravilstva ne bo odpravil bolezni... Ne posmehujte se ženskam, ki so potrgale stare verige, zato, ker vlačijo še kose teh verig za seboj!... In
vi sami, Jozana, mar niste šele v vajenskih letih prostosti? ... Če v sebi ne čutite poguma, ga vsaj drugim ne jemljite.«
>Hudi ste name, gospodična Bonova!... Užalila sem vas.. .<
»Zelo me jo zabolelo ... Prej ste bili pravični, velikomiselni !n tako hrabri!... Kaj vam je skalilo dušni mir?...«
>Ne vem ... Telesno se ne počutim dobro ... In potem ta istorija z .go^po devet'...«
>Ni prav, da si jo tolikanj ženete k srcu... Uboga Jozana —
življenje vas je trdo zagrabilo, to vem... Obhajajo vas ure dvoma in živčne razdražljivosti...«
»In popolnega malodušja!... Gospodična Bonova, občudujem vas!«
»Eh, kajlc
»Še več: rada vas imam ...«
»To je lepo od vas... Torej se vara ne zdim smešna?«
»Smešni! Vi, ki imate toliko pameti in prizanesljivosti, toliko zaupanja in mirnega optimizma!-.. Prava usmHjena sestra ste, vzlic svojemu protiklerikalnemu mišljenju...«
Jozana se je zasmejala:
»Morali bi se bili omožiti; kaj lahko si vas predstavljam orao-ženo in mater ...«
»Omorila bi se bila lahko,« je s senčico ponosa rekla stara gospodična. »Ko mi je bilo dvajset let, nisem bila dosti grja od drugih... In sem tudi imela snubca — celo dva!...«
»Pa ste ju odbili? ... Zakaj?«
»Zato, ker sem bila boječe, plašljive, pri tem pa zelo vestne narave... in sem imela razen tega svoje lastne nazore... in sem hotela po teh nazorih tudi ravnati. Bila sem dekle iz ljudstva, in med ljudstvom tudi čednostne seveda niso nepoučene... Vedela sem, kako živijo moški pred zakonom, in sem bila videla mnogo zapeljanih in zapuščenih deklet, ki so bile potem ... padle ... lahko si mislite, kako globoko... Zarekla sem se bila, da vzamem samo takega, ki... ki...«
Gospodična Bonova je zardela.
»... ki se ni nikoli okoristil z bedo in slabostjo teh nesrečnic, da bi... saj razumete... moža, mladega in čistega, kakor sem bila sama... In takega nisem nikoli srečala.«
> Ljubili tudi niste nikoli?«
»V običajnem zmislu te besede? Ne... Ljubila sem očeta in
mater, prijateljice in prijatelje, svoje nazore in vse nesrečne ljudi ... Mnogo ljudi in mnogo stvari sem ljubila... In sliko, ki mi je bila v sanjah pred dušo, sem ohranila neokrnjeno... Pa o tem nikoli ne govorim, in danes je prvikrat...«
Jozana je poljubila gospodično Bonovo:
»Tako dobro mi de, ko vas poslušam ...«
*In jaz sem tako vesela, da vam morem dati nekaj poguma...«
Stara gospodična je pritisnila na električni gumb in se pri beli svetlobi zagledala v Jozanin shujšani obraz, v njene temno obrobljene oči in njena žalostna usta. Misel je vstala v njei, ki se je ni upala izreči.
»Prepričana sem. da ne jeste, kakor je treba — da jeste ob kateremkoli času... in sedite doma in si belite glavo... To mi ne ugaja... Upam, da jO z vašim sinkom vse v redu?«
»Vse v redu!«
»Najbolje bo, da ga vzamete k sebi.«
3-Da... kmalu... Aprila meseca mu bo pet let... Potem ga lahko pošljem v šolo. Morala bom imeti postrežnico, vsaj za nekaj ur na dan. To je draga reč, in mimo tega sein dolžna teti Miraelovi še nekaj denarja. Čeprav ni bogata, mi ie vendar posodila večjo vsoto, ko sem si zdaj iznova uredila življenje v Parizu. Zato pa varčujem in čakam.«
»Nekoliko razvedrila bi si morali poiskati... Dajte, pridite na zborovanje ,Lige'.«
Jozana se ni ravno navduševala za >Žensko ligo«, društvo, ki so bile njegove članice emancipiranke in revolucijonarVe in ki so v njem pehtraste in brkate ženščine in mršave, navdušene device ogovarjale druga drugo s »tovarišico« ter v odločnih resolucijah izražalle svoje ogorčenje nad parlamentom, sestavljenim iz buržujev.
PORT
Zaprisega nogometašev
V nedeljo bodo v vseh krajih naše domovine prisegli nogometaši, da bodo zvesto izvrševali sporočilo blagopokojnega kralja »Čuvajte mi Jugoslavijo« — Fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja
Naše športno- življenje počiva še vedno. Velika je žalost v srcih naših športnikov, ki so z gnusnem zločinom v Marseilleu izgubili svojega vrhovnega pokrovitelja in podpornika. Mnogo naših športnikov in delegatov .športnih organizacij in društev se je udeležilo pogreba Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja.
V soboto 20. t. m. se je vršila izredna seja upravnega odbora našega nogometnega saveza, na kateri so razpravljali edinole o poii-ast tvi spomina velikega kraLja od stra-n naš:h sportnkov. O tej seji je bilo izdano naslednje službeno sporočilo, ki ga nam dostavlja LNP.
Upravni odbor Jugoslovenskega nogometnega saveza je s predstavniki podsave-zov, zbranim' v Beogradu zaradi počašče-nja in udeležbe na pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra I. sklenil in sporoča
Vsem podsaveznim klubom, funkcionarjem, sodnikom in igralcem
Naš kralj )e umrl za Jugoslavijo in umirajoč je naslovil kraljevski poziv vsemu narodu, da čuva ued njeno domovino.
MIad'na in nieni voditelji, zbrani v nogometnih društv:h. so dolžni na prvem mestu. ker je bodočnost domovine v znatni meri v njihovih rokah, odslej še bolj krepko in vestno vsak čas in ob vsaki priliki delati na to, da se kraljeva želja in narodova težnja uresniči.
Strti od bolesti in tuge, toda odločeni uresničiti Njegovo delo, se bomo zbrali ob istem času v vsej državi, vsi z istimi občutki in bomo usmerili svoje msli proti Onemu, ki je dal vse za nas, za dobrobit naroda in države.
Klanjajoč se Njemu in Njegovemu spominu naj zatripljejo naša srca z istimi utripi, naj nasa hotenja streme za istim ciljem in naj val teh besed obiame vso našo domovino od njen h severnih do južnih, od vzhodnih do zahodnih meja:
»M1, sportn'ki Jugoslavije, se obvezujemo s svojo besedo poštenih ljudi, da bomo vedno čuvali sporočilo našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja in da bomo vedno imeli pred očmi interese domovine in narodnega ed nsHa.
Do skrajnih meja svoiih moči hočemo čuvati Jugoslavijo in b";ti zvesti Nj. Vel. kralju Petru II!«
Ta zaobljuba sc bo izvršila 28. oktobra 1934 v vseh krajih ob 14.30 na enem izmed igrišč (za primer lepega vremena), aii v za-
Bržavao nogometno prvenstvo
Zagrebški »Jutarnji list« doznava z dobro poučene strani, da bo Jugoslovenski nogometni savez imel danes v torek sejo, na kateri se bo predvsem bavil z vprašanjem sistema državnega, prvenstva. Imenovani list pravi, da je to vprašanje skoraj že rešeno. Savez bo sklenil, da bo v finalnih tekmah sodelovalo deset klubov, torej tudi Concordia Gradjanski in Hajduk.
Vse nadaljnje kvalifikacijske tekme bodo odpadle ter se bodo takoj žrebali termini za finalne tekme.
Glavna skupščina GZSP
Jesenice, 21. oktobra.
Danes popoldne se je vršila na Jesenicah III. redna glavna skupščina Gorenjskega zimsko.sportnega podsaveza, na kateri so bili zastopani predvsem izvenjeseniški klubi Skupščino, kateri je prisostvovalo 11 delegatov, 6 pa je bilo odsotnih, je vodil zaradi odsotnosti predsednika župana g. Žabkarja podpredsednik g. Zupan iz Mojstrane, ki je predvsem pozdravil zastopnika JZSS g. Parmo iz Ljubljane.
S trikratnim vzklikom »Slava« je skupščina počastila spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. velikega podpornika smučarskega športa, ter s trikratnim »živijo« izrazila svojo udanost in ljubezen novemu kralju Petru II.
Tajniško poročilo je podal g. Šinkovec, ki je predvsem naglasU, da se v pretekli sezoni ni tako delalo, kakor bi ae moralo, in sicer zaradi raznih diferenc, ki so nastale v podsavezu.
Edino tehnično poročilo je bilo sankar.
sko poročilo.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da izkazuje blagajna aktiva 10.042.09 Din, pasiva pa 5.382.25 Din. čisto premoženje znaša 4459.84 Din Izdatki so znašali 7658 Din. dohodki pa 8221 Din.
V debati se je razpravljalo tudi o pod-saveznem prvenstvu, ki se je vršilo na Bledu in zaradi katerega je bilo nekaj pritožb. Eadeva se bo izročila v odločitev savezu.
prtem prostoru (za primer slabega vremena).
Prisostvovati morajo zaobljubi v vsakem kraju vsi podsavezni, okrožni in klubski funkc'onarji, vsi sodniki in igralci.
Pred zaobljubo bo imel predsednik pod-saveza (okrožnega odbora ali kluba) na zbrane športnike nagovor o blagopokojnem kralju in državnem edinstvu.
V	Beogradu se bodo vsi savezni funkcionarji zbrali skupaj z drugimi športniki na igrišču SK Jugoslavije, odnosno za primer slabega vremena v dvorani Delavske zborn^e v Nemanjini ulici.
Ob 14.40 bo v Beogradu predsednik sa-veza naslovil na prisotne sportn ke, po prenosu radia pa na vse športnike Jugoslavije, svoje besede o blagopokojnem kralju Aleksandru I. in jih bo pozval, naj izrečejo zaobljubo.
Potem se bodo odigrale v vseh krajih tekme med krajevnimi rivali v korist »Fonda Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja«, ki se snuje pri savezu.
V	krajh, kjer obstoji samo en klub, bosta javno tekmo igrali dve njegovi moštvi.
Vsi podsavezi bodo celokupno organizacijo izvedli na svojem ozemlju, in v kolikor bo mogoče, bodo organizirali tudi prenos po radiu iz Beograda.
Od 9. do 10 minute prvega polčasa se tekme prekinejo, »minuta molka«.
Od 28. oktobra dalje se bo za vedno v korespondenci uporabljal papir, na katerem bodo zgoraj na desni ali levi strani vidno natisnjene besede: ČUVALI BOMO JUGOSLAVIJO!
V	znak žalosti za blagopokojnim kraljem odrejena prekinitev tekem traja do 28. oktobra 1934 ob 14.50.
Od 28. oktobra 1934 do 9. aprila 1935 se morajo med igranjem vseh tekem izobe-šati državne in klubske zastave na pol droga.
Vsi igralci morajo v času od 28. oktobra 1934 do 9. aprMa 1935 na tekmah doma in v inozemstvu nositi črn trak na levem rokavu dresa.
Za JNS: M. P*vličevič, tajnik, M. Filipovi č, predsednik.
Nalaga se vsem okrožnim odborom in klubom LNP, da pripravijo vse potrebno za izvršitev sporeda prihodnje nedelje v smislu gornje službene objave JNS in da se točno držijo tudi vseh ostalih odredb te objave. Podrobnejša navodila sledijo. Dr. Janko Kosti, predsednik LNP.
Poročilo nadzornega odbora je bilo nato sprejeto. Sedež podsaveza ostane še dalje na Jesenicah.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. žabkarjem na čelu. Službeno glasilo ostane tudi dalje »Jutro«. Glede kraja podsaveznega prvenstva bo odločil podsavezni odbor. V debati so sodelovali gg. Parma, Piki, Šinkovec, Smolej, Pečar in Kramer.
Ko je bil še sprejet sklep, da se odpoš-ljeta pozdravni brzojavki g. ministru za telesno vzgojo Angjelinoviču in banu dr. Ma-rušiču, je bila skupščina zaključena.
Nedeljske tekme v inozemstvu
Dunaj; FAC : Austria 3:1 (1:1), Admi-ra : Rapid 1:1 (1:0), Libertas : Hakoah 2:2 (1:1), Favoritner FC : FC Wien 1:1
(1:0).
Praga: Kladno : Sparta 4:2 (1:1), Slavija : Kolin 7:3 (3:0), Viktorija Plzen : Bohemians 2:1 (2:1), Plzen : DFC 4:0 (1:0), židenice : Teplitzer FC 5:0 (1:0). čeehie Karlin : Prostejov 3:2 (2:1).
Budimpešta: Szeged : Ujpest 2:1 (2:0), Ilungaria : Phobus 5:2 (1:2), Kispest : Attila 5:1 (3:1), Budai : III. okraj 3:1 (0:0), Ferencvaros : Somogy 7:3 (3:0), Soroksar : Bocskai 1:1 (0:0).
Rim: Bologna : Ambrosiana 0:0, Juven-tus : Torino 1:1, Roma : San Pier 2:0, Mi-lano : Napoli 2:2, Firenze : Palermo 2:0 Triestina : Livorno 1:0.
Službeno iz LNP. Seja u. o. drevi ob 20. v tajništvu.
Sekcija zbora plavalnih sodnikov. (Službeno.) Glavna skupščina ljubljanske seK. cije zbora plavalnih sodnikov bo v nedeljo 28. t. m. obenem s skupščino LPP v posebni sobi restavracije Emone. Pričetek ob 9. dopoldne. Dnevni red kakor Je predviden v pravilih Naprošajo se vsi plavalni sodniki. člani ljubljanske sekcije, da skupščini prisostvujejo.
A.SK Primorje (nogometna sekcija). Da nes od 14. naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo skupino. Slamič. šlam-berger, Boncelj sigurno. Do preklica se
vršijo treningi za ligino in prvo moštvo v torkih in četrtkih od 14. naprej. Za vse ostale skupine v sredah in petkih od 14. dalje.
ŽSK Herme« (nogometna sekcija). Važna seja odbora nogometne sekcije drevi točno ob 20. pri »Beliču«. Polnoštevilno. — (Moto sekcija.) Seja sekcijskega odbora danes ob 19.30 v pisarni načelnika. Seja je važna.
SK Slovan. Zaradi globoke žalosti ee izredni občni zbor v sredo 24. t. m. ne vrši. Ob istem času in istem kraju pa se vrši žalna, seja za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, na katero so vabljeni vsi člani. — Drevi ob 21. pri Krušiču redna od bo rova seja. Dnevni red važen, zato udeležba strogo obvezna.
SK Grafika. Drevi ob 20. redna odborova seja. Vsi odborniki »očno in sigurno.
SK Mars. Drevi ob 20. odborova seja pri g. predsedniku. Milovanovič, Novak, Gra-brijan. Košar, Vrhovec I, II in IU, Baver, Slamič, Pogačar Igo, Vospernik, Straži-ščar, Zupančič, Ocvirk, Strah sigurno!
TKD Atena poziva vse članice hazen-skega in lahkoatletičnega odseka, da se obvezno udeleže danes ob 16. v prostorih šolske kuhinje v Prečni ulici sestanka v počastitev spomina Nj. Vel. pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja.
Gajeva ulica dobiva svoje trajno lice
Gajeva ulica, ki je bi'a pred malo leti še vsa zanemarjena in zapuščena ter je slovela samo po stari razpadajoč^ hiši z »Domovino«, ki je po Srečku Kosovelu postala nekaka druga cukrarna mlade, slovenske literature, je v kratkem času postala ena najbolj naprednih in modernih ulic Ljubljane. Nasproti »Domovini« je stal nebot čniik s celim blokom velemestnih hiš, na veliki parceli med Tyrševo cesto m Gledališko ulico, ki jo je kupilo podjetje Dukič, sta lan' zrasli dve novi ponosni stanovanjski stavbi. Kot ob Tyr-ševi in Gajevi nasproti nebotičniku je sicer še zmerom skromen in beden, stara hiša na voglu pomalem razpada, ob ograji kraj nje so naloženi vozički in vsake vrste prtljaga kakor kje v predmestju, toda vsa znamenja kažejo, da bo Gajeva ulica sčasoma vendarle dobi*? trajno, tudi estetsko dognano lice Pred kratkim so uredili trotoarje na obeb straneh ulice, razširili so pločnik pred hišo Hranilnega in posojilnega konzorcija in so trotoar pred Dukičevim blokom l robniki podaljšali do Tyrševe ceste Zarad< večjih gradbenih del, ki so še predvidena, ulice pa za zdaj še ne bodo tlakovali
Med prvima hišama Duk'čevega bloka, ki sta obe 5- oziroma 6-nadstropni. je podjetje Dukič in drug pričelo pred dnevi zidati novo stanovanjsko poslopje. N}va hiša bo precej manjša od prejšnjih dveh tako po tlorsu, kakor po višini. Imela bo samo 4 nadstropja in je bila prvotno namenjena za 10 modernih, z vsem potrebnim komfortom opremljenih dvosobnih stanovanj. Prvotni načrt pa je podjetje iz-premenilo tako, da bo nekaj stanovanj tudi s 4 sobami. V resnici manjka v središču mesta predvsem majhnih, cenenih, pa vendar zahtevam sodobne stanovanjske kulture ustrezajočih stanovanj. Hiša bo po vsej priliki dograjena do maja. Ce ne bo prehudega mraza bodo delavci, ki jih je stalno zaposlenih 40 — 50, delali vso zimo.
Da bo Gajeva ulica dozidana do kraja, bo treba rešiti zdaj samo še vprašanje kota ob Tvrševi cesti. Svo* čas je šla govorica. da bo Dukič postavil tu nov nebotičnik Jasno pa je. da tako drage gradnje, kakor jo predstavlja nebotičnk, dandanes ne more podvzeti nobeno zasebno podjetje. Tvrdka Dukič in drug ima za to parcelo že 'zdelane načrte, ki jih je gradbeni urad mestne občine 'e tudi odobril. Tudi ob Tvrševi cesti na' bi stala velika šestnadstropna palača z modernimi stanovanji ;n lokali, ki bo z ostalimi hišami bloka po slogv povezana v urbanistično enoto*. Ta načrt pa je pripuščen seveda še dobri volji bodočnosti in danes se ne da reči, ali bo izveden v enem letu ali pa morda v petih
Iz življenja na dežel?
Iz Kranja
r— Občni zbor krajevne protituberkuloz-ne iige v Kranju se bo vršil v četrtek 25. t. m. v fizikalni dvorani državne gimnazije z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru bo predavaj tudi šef zdravnik dr. Robert Neubauer o temi: Kaj nam je treba v borbi proti jetiki. Prosimo, da se občnega zbora udeležijo vsi člani, kakor tudi drugi ki do sedaj še niso pristopili.
Iz Kamnika
ka— Sožalje »Tabora«. Vsem društvom in organizacijam, ki so na žalnih komemo. racijah dala izraza naši veliki boli ob izgubi viteškega vladarja kralja Aleksandra, se je pridružil tudi kamniški »Tabor«. V soboto so 9e zbrali člani iz vsega okraja na žalnem sestanku, na katerem je govo-
ril predsednik društva g. Lojze Peterlin -Batog.
ka— Slike veličastnega pogreba kralja Aleksandra je razstavil g. Koželj v oknu čitalnice. Ljudje se gnetejo pred oknom in občudujejo prizore, ki kažejo, kako se narod poslavlja od svojega viteškega kralja.
ka— Gradnja mostu na Duplici Se bliža koncu, že poldrugi mesec gradijo veliki most na Duplici, ki bo zopet omogočil promet na banovinski cesti Kamnik - Radomlje. Most bo zgrajen po najnovejših izkušnjah gradnje mostov pri hudournikih in bo lesen. Pod mostom so zgradili močan jez, obrežje pa zavarovali z visokimi zidanimi stenami, ki jih divja Bistrica ne bo mogla izpodkopati. Zdaj dokončujejo Zgornjo konstrukcijo mosta in polagajo mostnice iz 10 cm debelih hrastovih plohov.
Radio
Torek, 23. oktobra.
LJUBLJANA U: Šolska ura. — 12: Resna glasba na ploščah. — 12.20: Radio-or-kester. — 12.50: Poročila. 13: Cas. — 18: Kralj Aleksander — m?cen naših umetnikov (Ante Gaber). _ 18.20: Radio - orkester — 19: Nacionalna ura: Naše selo. — 19.25: Louis Barthou (Ruda Jjrčec). — 19.50: Jedilni list. program za sredo. — 20: Orgedski koncert (prof. Tome), vmesne samospeve poje ca. Šuštarjeva. — 21: Radio - orkesler. — 22: Čas. poročila, radio-orkester.
Sroda. 24. oktobra.
LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 12.50: Po ročila. — 13:' čas. — 18: Sokol. — 1S.20: Radio - orkester. — 19: Nacionalna ura: Bitka pri Kunianovem. — 19.25: Plošče. --19.50: Jedilni list, program za četrtek. — 20: Vojska godba 40. pešpolika Triglavskega. — 21: Žalne pesmi poje ga. Kogojeva.
—	21.30: Djo: klavir in harmonij (Svetel in Neffait). — 22: Čas, poročila, radio-orke-eter.
BEOGRAD 19.30: Godalni kvariet. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 20.30: Orkestralen koncert. _ 22-15: Plošča. — BRNO 20.25: Orkestralen in pevski koncert. — 20.55: Igra. — VARŠAVA 21: Chopinov koncert. — 21.40: Pesmi. — DUNAJ 12: Plošče. — 17-30: Moderna glasba.
—	19-20: Voj-ačkagodba. — 21: Mešan program — 23.45: Lahka glasba. — BERLIN 21: Prenos iz Varšave. — 23.20: Plošče. — K5NIGSBERG 21: Kitare. - 22.30: Lahka godba. — STUTTGART 20.35: Orkestralen koncert. — 24: Nočni koncert. _ RIM 17.10: Komorna glasba. — 20.45: Operetni večer.
Mag. štev. 47.901-34.
8779
RAZGLAS
Mestno poglavarstvo Ljubljana, razpisuje dobavo cca 33.000 kg zdravega, suhega, re-šetanega ovsa ter cca 30.000 kg zdravih, suhih, srednje debelih pšeničnih otrobov. Oves za takojšnjo dobavo, otrobe na odpoklic mesečno po 2.500 kg.
Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra II. nadstropje.
Pravilno kolkovane ponudbe z vzorci je vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 2. novembra 1934 do 11. ure dop.
Mestno poglavarstvo Ljubljana.
dne 22. oktobra 1934.
Predsednik mestne občine: DR. DINKO PUC, L r.
Pazite
na svoje zdravje in obutev!
Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev ncpremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK. Ljubljana, Resljeva cesta št. 1.
»ALGA« ZA MASA20 PRI REVMATIZ-MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU IN TRGANJU V MIŠICAH.
Na dlan roke izlijte malo jALGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat, že po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin, čim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje, Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo jALGE:.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.	Reg. S. Br. 18117/32.
Kako zavarujete
POLT
PRED SLABIM VREMENOM
Pravkar sem srečala neko ženo, ki mora od doma ob vsakem vremenu in je zaradi tega njeno- lice podvrženo škodljivim učinkom vetra in zime. Vkljub temu pa je njena koža tako divno sveža, mehka in gladka. Vprašala sem jo, kako se varuje posledic slabega vremena, kakor rdeče in raskave kože. Evo, njenega enostavnega recepta:
Uporabljajte remo Tokalon, hranilo ze
■Bs^evaIn
1jeNaovecJ.caR
"'"m r
kožo, rožnate barve, po noči. Ona hrani in pomlajuje Vašo kožo med počivanjem. Kremo Tokalon bele barve (ne mastno), pa uporabljajte, zjutraj. Ona osvežuje kožo, odstranjuje razširjene znojnice in zaje-dalce ter umiruje razdražene kožne žleze. Vsaka žena bo navdušena, ker bo po tej eno-Jjj stavni metodi s pomočjo kreme Tokalon dobila mehko in »mat« kožo.
o
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za Deaedu, did 2.— davka za vsau oglas io enKraLno pristojbino Din 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki I66e)c služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglatta Din 12.—. Dopisi m ženitve se zaračunajo po Dtn Z.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Sitro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek ra enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne orflaeaite znamk? Le. ee zanrevare oa
Oerlasneea oddelka »Jutra« T|:n » _ ______.__«.
odeovnr priložite U1I1 )» ▼ ZnamKan.
Vse pristojbine za male oglase le plačati pn predali naročila oziroma tih ie vposlati v pismu obenem z naročilom, ali Da po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11842. sicei se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LinMiana.
GOSTILNIČARJI!
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKO V,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
m LH srnam
jeseda J Din davek 2 Din sa šllro ali dajanje na 6lova 5 Din. Najmanj&i enesek 17 Dm
Zastopnika
vpeljamega v Ljub ja-oi 'in okolici, ozironui trgovca t skladiščem išče rnJčn^k o podjetje. Ponudbe na ogl. od .Jeiti »J iiira« pod šiiw> > JI iiwk o podj t«ie «■
31304-5
Zastopnika
za Ljubljano
»možnega ka>vcije, ki M dnevno dor-t»i.vIjAi' Drgov-cera prvov-stoo čajno m«a^ *!o, iščemo. — Ponudbe z a« ved bo ga-rarvije na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro >Dn ev.no eveže oujno ina-alo«.	33400-5
Pridne potnike (ce)
7« nov predmet sprejmem takoj. Visok zaslužek. — StreuSka ulica 37. pritličje 31414-6
Trgovska moč
e 5000 Din kavcij e v gotovini, dobi službo v trafiki. Poleg o?krl>e t hiši plača po dogovoru. — Na razpolago trgovski prost-o-ri, v katerih lahko izvršil je kakršnokoli lastno trgovino. Ponud'be na og'as. odde'ek »Jutra« -pod šifro > Bodoč nos.«.	31399-tl
Gospodična
fpredn«*t š»vrl!:a). ki ras-fv>!aga i 8—10.000 Din. dobi etapno službo z 1200 Din mesečne p*ače. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod >Staino mesto 30«.
31468-1
Potnflka
7 m*>sečnio plačo in dnev-nieanv sprejme takoj zavarovalnic«. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na. oglas, oddelek i J<u.tra«. 31430-5

ieseda I Din davek 2 Dtn «a Stfre ali dajanle na ulova S On Natmanlš-znesek 17 Din
Iščemo zbiralce naročil!
Tudi '«ke ki že prodajo jo trgovcem io pekom in o ko Ponudbe naslovit! a3: Separaior Ljubljana i>o štni p-eda! 3(/7. Znamko za odgovori	166-1
Frizerko
prdno in dobno dela.vko »prejme 6 1. novembrom Jurij Simunac. Kranj.
31419-1
-tpseds 1 Dm davpfc 2 Dir za Slfro Ml daianje ns «Iova 5 Din Natmanlš-mesek 17 Din
Trg. vajenca
s primerno izobrazbo aprej-me ta.koj Jnsip Ogoreuitz. trgovec v Novem mestu.
313012-44
ipsertn l Din daveit 2 Dir '■a Slfro ali dajanje na Mova 5 Oin Naimantš zne=pfe 17 ntn nimid t? nin
Tujih jezikov
'nemški francoski angleški italijanski! se naučite brezhibno v 4—6 mesecih, iteniigrafije v 2 mesecih potom dopisovanja Me sečno 30 Din. Prospekti poskusne ekcije tvrezplač no — Dopisna 5ola trnih iezikov »Perfekt«. pošt pret. 557. Beograd. 248-4
fpspds 50 Dara da*e> oin za Slfro ili da anje naslova 3Din Na« -nanIS'	15 r>ln
Vrtnar
išoe pfsi'no službo z« takoj. Naslov v vseh pošlo-vairticaih »Jutra«. 3:296-2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta
Kurjač
kljiučavnič-ar in «rt.rojmk, z dobrimi apriičeva-li, i š S e takojšnjo službo. Vojaščino odslužil pri mornarici. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kinrjaič«.
3lc596-e
Mlajša kuharica
samostojna, dobra moč — išče službo v hotelu, gostilni »'i prive.tmo. Zmofee tudi viodii.ti mesarijo. Ponudbe »a oglasni oddelek ,Jutra« pod »Greim tudi na deželo«.	3M12-2
Telefon štev. 2708 Ia trbovelj premog
suba buiova drva aa koks za centralo, kurjavo ou4 po k-mkurenčn: cenr Ve •epič. Lubljana VII Sv Jerneja 25	30TO8-6
Mlada gospa
simpatična, obu.pana, ponižno prosi gosijH>1ru ki bi ji mogel v veliiki potrebi miditi kak.šno r!u®bo v pi-s^inni al.i gofpoda.njs.tvu. — Ponudbe prosn na oglasim oddelek »Jutra« pod šifno »Lepo prosim«. 31411-2
Mlajše dekle
pridno in pošteno, z dolgoletnim: spričevali, vajeno vseh hišnih del ln kuhe Išče zaradi premestitve gospodarjev ln od istih priporočena, službe Rli postrežbe. — Ponudbe na oel odi. »Jutra« pod »Notranika«.
Mlaiša frizerka
vešča nemščine, išče službo Nastop; te.ko: ali po dogovoru. — Nas'ln#v v vseh poslovalnicah »J uit no«.
31.41S-2
r««»(»d9 1 Din daoeS 2Dtt za Slfro aii daianje na slova 5 Din Naimani'
CTiPsplr	rM-n
Parni kotel
mioderoe konstruikcije, cca 20 m- kurilne površine, kupimo ta-koj. Samo res dobro ohranjene ko^-le ponudite pod značko »Pcrni kotel« Da oglasni oddelek »Jutra«. Navedite vse podatke: 6iistpm. kurfno površino. pritisk, eta.rost i.n ceno.	3130S-7
Ježice
divji kostanj, arornoo. dlako. mezdro. rogove, repe. volno im šetine kupuje S i rovi na Mosikovič. Zagreb Minama reka ceet« št. 43.
31401-7
Drobilec za srram^T
(stabilnn") kupim. Poroidbe na pod^ižnico »Jutra« v Celju pod »Drobilec«. __31436-7
IžSE^GlSJ
•teseda 1 Din davelt 2 Dtn za Slfro ali dajanle na <siov8 5 Oin Nalmani* 17 nin
Vabimo Vas
i nakupo » oejeenejš* ob .ačilnico A Presker Sv P-f.ra eesta 14	133
Peči na žagovino
najboljšega sistema, ki ne povzročajo nobenega s-nra-du. izdeluje ter rampoeiJja na 8 dnevno posikušnjo II. Jakelj, Bied. ?/,4">2-6
Železno peč
CDBuprbrandoFfn) p-edaim. H-adee.kega cesta štev. 8 (pri doenrskem roc^tu).
31406-6
Spomenike
M sk.«<iiit«i i* nra-nvlnt-knjižic« dobrih tavo-lov prodaja Fr Ru.Q-.vaf kam nosek Sv Krid Ljoo jajie
2» 16
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice v Ljubljani približno 100 tisoč Din prodam ali zamenjam Ponudbe na ogl odd »Jutra« {»d šifro »Kmetska 100«
31387-16
Stoječ gramofon
skoraj nov. 115/55 c.m. s krasnim zvokom, prodam. Ponudbe na ogabni oddelek »JuiTa« pod zjuič-ko »Gra.mofon«.	3MCO-6
Plinsko Autr pečko
lično, za ocreva.nje kopalnice, p.ed<tm. Ponudbe no o:r'as. oddelek »Ju.tra« pod »Toplota«.	31404-6
Otroški voriček
ti«p-nda; na A'odopod.nii P. št. 36/11. desmo. 31432-3
Kovaško orod»e
kompletno, d''bro nh-a-n;e-no. poceitM proda Set-ič Jože. Po'b-ežje pri Ma-i-boru, Irkovgika ce^ta "3.
3!42fT-6
1 nin	5 m?
'b Sifrc ali 1aianlp na ■slova 5 Dtn Naimu"'
ttjp^pl. 1^iri
Nova trg. hiša
s praznim s.ta.no-vaTi.ieTO i,n lepim vrt.om. v večjii fari na Gorenjsikem. k;er je sedež občine, na.orodaj vs.!ed prezaposlitve. Vpra.ša.ni;a na ogla«, oddelek »Juit-a« pod šifro »Sija-'na
311-393-20
'Vrednote
*espda I Din dnvpfc 2 Dir ^a Slfro ali 1alanle na «lnv8 5 Din Natmanli-TOPspk 17 nin
Vsakovrstno zlato
kupuje t>" najv:žjiih "emah
CERNF - iuvelfer
Ljubljana, Wolfova ulica 3
jspda 1 nin da^pjt 2 Dir 'a Slfro 811 dajanje oa 'nva i Dir. Najniani* m«"1)! 1*' ^iTl
Vložno knjižico
Jadransko-Podunavske ^an ke v Ljubljani - 100.000 Din. kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Prilika 1581S94«.
31.176-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudolf Zore, LJubljana
Gledališka 12. te'ef. 3«-10 24160-16
MMm
I Din davpit 2 ntr. ■a Slfrc ali dajanje na •"vb b Din Naimani
rneeplr nin Trgovski lokal
oddam — Istotam prodam
otroški voziček
Vodovodna cesta št. 36/11 dte.no.	3I'4c3-:£>
Trgovino
specijalnega blaga
dio-bro ^eljano. na na.pro-mer.nejši točki Ljubljene prodam. Ponud'be na ogl. oddelek »Ju.tra« pod šifro »Gotovina«.	31434-19
""eda 1 Din davek 2 Din ca Šifro aH dajanje na lova S Din NaimanlSt znesek 17 Din
EnO^oH c*9novsn"
v I. nad^tropjiu. 6 1. novembrom oddam na Vodovodni c osni 83 (četrta za predorom).	3l41i3-31
Dvosob. stanovanje
solnčno. parketira.no — in
enosobno s kuhinjo
oddam na Rimsikr. c. 23/1.
31417-dll
p»eda i Din daven 2Dii Mirt al) dajanje na
-iovb 6 Din Najmanis mesek mn
Zakonski par
brez otrok, išče enosobno stanovanje v okolini Trnovega ali sv. Jakoba. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Reden plač n-ik«.	31401-211/a
Dvosob. stanovanje
s prit-iklinami, iščem z novemibrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značkio »500 Din«.
31415-21/a
1
109.
A Petra in Janka ni prav nič mikalo, da bi tako storila. »Domov se vrneva lahko tudi brez redarjev in ne da bi naju poprej zaprli v črno luknjo!« sta pomislila in mahoma vzela podplate Pod pazduho. Redar je bil dosti predebel, da bi ju dohitel. In ko so se spustile tudi še zapore pri železniškem prehodu tik za Petrom in Jankom in tik pred redarjem, je moral opustiti zasledovanje.
Sokolsho društvo žirovnica-Breznlca naznanja žalostno vest, da je naš dobri starosta brat, gospod
Egidij SchlSSrer
SREZKI ŠOLSKI NADZORNIK
v ponedeljek, dne 22. oktobra 1934 po daljši in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 24. oktobra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na Breznici na pokopališče na Breznici pri Žirovnici.
V Žirovnici, dne 22. oktobra 1934.
8778
Žalujoče članstvo.
I

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA JAVLJA TU2NO VEST, DA JE ČLAN PREDSTOJNIŠTVA NJENE PODRUŽNICE V SLOVENJGRADCU, GOSPOD
POSESTNIK, INDUSTRIJALEC IN LASTNIK TV. FRANC X.
POTOTSCHNIG
NENADOMA PREMINIL.
BLAGOPOKOJNIKU OHRANIMO TRAJNO HVALEŽEN SPOMIN.
V LJUBLJANI, DNE 22. OKTOBRA 1934.
-•.•»edB I Din dave* JDlt a Sifrc ali dajanj« na iova 6 Din Najm»nit taenft n r>tn
Mesečno sobo
■ epo	d aeperiranuE vho
dom.	poleg oper« oddam
8 1.	novembrom ie stal
ne-mu	gospodo Knafl;e-ve
alica	13/11	31,121-i3
Opremljeno sobo
z 2 posteljama oddam s L novembrom. Ljub .a,r>a VII (Šiška), Jernejev« cesta 4(7 31405-23
Sobo
s posebnim vhodom, vbo oskrbo in kopalnico, v centru mesta oddaim po-sp.idoma. Naslov v og'.is. oddelku »Ju':r««. 3U!6-.'3
Opremljene sobe
s posebnem vhodom, za eno in d've os*»bi. oddam na Friškovcu štev. 3.
31425-23
<«se<j« St par« da»p»
Din sa Min aH di» inje naslova 3 Din Na Tian««- »noflpk i? mr
Prazno sobo
s sou.porabu kopalnice, v centru mee'a »li bližini iščem Ponudbe na oglasno oddelek »Jutra« pod šifro »Se.panra.no«. 31194-28/«
Dijakinja
TI. drž. realne gifnme.zij«, Sšče sobico. Ponudbe na og'as. oddelet »Ju.tra« pod »Dijakinja«. 3MO&-28/a
Opremljeno sobo
« souporabo kopalnic^ in e^'ent. telefonom, tudi n« periferiji iščem e 1. no-vemb-om. Ponudite z navedbo cene na oglasni od de>k »Jmtra«ipod znač.ko »Solnčno«.	3!.*0-:3/a
»«ed8 i nin ia®«« i Dir 'B Slfrr ali dalanle oa 5 Din Nalmant' »n«»p» 1 run
Zimska jabolka
namizna sortiran« ▼ t« bojčkih
in sadne drevje
visoko lo pritično za je sensko saditev dobit« pr« K. m e ti ;sk: družb'. » Ljub jatti. N-.>vi trg štev 3
31076-34
m
. eseda i Lhn davek dUlv >j> ture on lajanje aa nova S Din Najmanje. nml tc Dtn
Ločenec
želi iTia.n,a z goopod ično, vdovo ali ločenio, v fvrbo skiipnrg« gospodinj stva. Ponudbe na o§ a&ui oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtnik«.	31Ž02-1
»Spominjam«
Prosim, jutri (sreda) okrog druge ure. — Iskrene!
31-JOT-34
Kranj 32
V četrtek. 35. t. m. od 10.—lil. dopoldne L:. pf-š ja.	3143:-i4
^ffffln
eseda i Oin dave* i nu /a Slfrc aH dajanje na inva S Din Na<man ' mpiipit •"> nin
Kratek klavir
&m, zeo dobro ohranjen, za 2800 Din proda Z>ima, Woifova uiica št. 10.1.
314120-36
Stroji
•«»«»da • Din davek 2I)il za Slfrc aH dajanje aa «lova d Din Najmanta-znraek i* mn
Šivalni stroj
z okroglim čolničikom — rabljen naprodaj. Ogleda se lahko pni tvrdiki Iva.n Jax :ji sin. Ljub ja.no — Goepo6.vet«ika cesta št. 2.
314i9-20
Zdravstvo
Slabotni moški!
Radar »te oopo noma aie botn- »li Derazpo uien; vam pomore patentirano mehanično sred«;tvo »SA LUS STANDARD« k ga ;e zumi zdravoii n 6i-ga- oči nek »o a go4ov.il i mnog- zd-avtnk- o z«seb niki — Nove pr.ispekte »SALUS STANDARD, za m-rškf moč -azp.išil.amo diskretno » tapr •: b kuvertah t>rei vsakega naslova tvrdke »|- vst-bice proti 10.— Din » (KrJtn-ih znam kah 'Ka'«log c slikami »SoLa . in+>ean'« k' vsebu je intimne p»-:»ke speoa lit Me ta polno živ1 j en je v zakonu zanm"ve dov>-sti gumaste predmete -t<i. C^n 10.— v poštnih znamkah! - Zasirops-tvc »Sa lus«, Zagreb 6, Jo. Samostanska 11.	230-40
Razno
dobavlja tudi v manjših količinah na dom
Gospodarska zveza
Dunajska cesta
Telefon ™cr
Premog f \ Knrbopaket-jC drva «n kok^ * ^ nudi
POGAČNIK
tnhorieevi« «i'ict>
led mestom ^n deželo
posreduie »Jutrov« malt og-lasnik
R O D I T E l JI!
Otroku, ki pohaja šolo. dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina« za jačenje krvi. živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«. ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte -iekletu med 10 in 17 leti. ako je slabotno To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br 19147-33
Al! si že član MV<*dmkave dražbe"?
-|i BBBBž

Naznanjamo tužno vest, da je dne 22. t. m. po težki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminil naš ljubljeni, dobri soprog in oče
EGIDIJ SCHIFFRE
SRESKI ŠOLSKI REFERENT
Pogreb blagopokojnika bo 24^ oktobra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti.
Breznica, dne 22. oktobra 1934.	8768
Žalujoča soproga ANICA SCHIFFRER roj. ČOP, šolska uprav.;
DR. ŽIVKO, MARJAN, SAVO, sinovi in ostalo sorodstvo.
: r	rt'*.
	;. .Tt - •'jiHR		
			■
			U
s.
Wm
.^V-	. -
^ - ■-
V globoki tugi naznanjamo bolečo vest, da je bil naš srčno dobri in nepozabni soprog in oče, gospod
if
I
|l|ij|!!i!|
TOVARNAR USNJA
po delapolnem in družini posvečenem življenju v 71. letu starosti nenadoma od Boga poklican in nas je za vedno zapustil.
Svečana blagoslovitev se bo vršila v sredo, dne 24. oktobra ob 16. uri v hiši žalosti, nakar se položi blagopokoj" nika na mestnem pokopališču v Slovenjgradcu k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo čitala v četrtek zjutraj v tukajšnji župni cerkvi.
Slovenjgradec, 22. oktobra 1934.
MARIJA POTOTSCHNIG, soproga;
MAUD, FRANC, BERTL, otroci, v imenu ostalega sorodstva.

mn pi§

■' - v-v,'- . . .',-
• . ' .---j."-, v i i •
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. —- Vsi v Ljubljani