Kranj — Pred predsednikom skupščine občine Kranj Stanetom Božičem je včeraj podpisalo slovesno izjavo 26 sodnikov sodišča združenega dela in trije sodniki temeljnega sodišča v Kranju. V krajšem nagovoru je predsednik Božič čestital sodnikom k izvolitvi, ki je bila obenem že tudi priznanje družbenopolitičnih organizacij njihovemu delu v pravosodnem sistemu. — Foto: F. Perdan XXXII. Številka 37 občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Škofja Loka * - Izdaja Časopisno podjetje jMaj _ Glavni urednik Igor Slavec '*vr)rnj urednik Andrej Žalar U SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, petek, 18. 5. 197S Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 195H kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO za skladen in hiter razvoj Voljeno novo predsedstvo SFRJ, na čelu katerega je Josip Broz Tito L . . • .. ___t.1 *._____ti v i "JJjk. 15. maja. sta zbora skup *RU v Beogradu obravnavala J*predsedstva SFRJ, predsed-^W Josip Broz Tito pa je v s poročilom imel obsežen ^ferat. Predsednik Tito je v 1 poudaril mednarodni polo-L^^vije. ki si ga naša država klub sedanjemu zapletene-dogajanju v svetu. Ugled J*Pa smo si pridobili z uveljavil* Politike miru in med na rodil »delovanja. V tem pogledu ' akor vedno bolj močni, F *«*na je lahko le država, ki 1 u veliko prijateljev. Tega Mogli doseči tudi brez no- tranje stabilnosti temelječe na družbenopolitični stabilnosti in jasno začrtanem nadaljnjem razvoju. Vendar pa ta stabilnost sistema samoupravnih družbenih odnosov ne pomeni tudi prizadevanja za ohranitev obsoječega, temveč njegov nadaljnji dinamičen razvoj. Ta sistem je živa oblika politike naše družbe, je v skladu s specifičnostmi in revolucionarno tradicijo naše skupnosti. Predsednik je pozval k odločnemu odpravljanju ovir v delovanju samoupravnega sistema: merilo njegove učinkovitosti mora biti le to, kako uspešno zagotavljamo skladen in hiter razvoj družbe in urejamo probleme delovnih ljudi. Predsednik Tito je tudi poudaril, da si moramo še posebej v sedanjem času neugodnih ekonomskih razmer in tudi zaradi nedavnega potresa še bolj prizadevati za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Po razpravi in sprejetih sklepih je bila razglasitev volitev in sestave novega predsedstva SFRJ. Predsednik predsedstva SFRJ je predsednik republike Josip Broz Tito, člani predsedstva SFRJ pa so: dr. Vladimir Bakarič, Stevan Doronjski, FadilHoxa, Lazar Koliševski, Sergej Kraigher, Cvijetin Mijatović, Petar Stamoblič in Vidoje Žarkovič. s le »hišne« številke? Podatkih skupnosti za zaposlovanje naj bi v°Ja Številke, ki jih prikazuje skup ^poštenosti v tržiški občini letos porasla ^V^J^JSSSSttS -±l.~,, ^eSOluciin dnDnllMP lf> 9 nrf. pa skv stotka UJO, Zap\JS>t^ll/KJ€>v,/ ^ *'*«"»■' w "-----~ ~ "— i----~^~>^ uiitijo m iore OdstotkOV — Resolucija dovoljuje le 2 od- Pav^upnost seveda ni kriva, naj b. tržiski občini letos zaposlili kar 238 '^T V srednjeročnem progra-•ftenega razvoja občine Tržič f drugim tudi zapisano, naj bi 1 k*tna stopnja rasti zapo-znašala največ 2,5 odstot-i**&r pa je bila prekoračena ■ J976. leta, ko je dosegla * ^stotke, višja od dogovor-Jj* bila tudi lani, ko se je šte-P*"lenih v občini povečalo za v primerjavi s prejšnjim ^fxjslovanje novih delav-J omejili, saj le-to prinaša -;up drugih težav kot so **** nerešena stanovanjska priseljenih delavcev, protega varstva, izobraže-^oriščanja prostega časa in se vsi nosilci družbene-**lranja v občini z letošnjo '-avezali, da bodo zapo-7<*itzili z dvema odstotko- ma, proizvodnjo pa skušali čim hitreje preusmeriti v kapitalno intenzivno, to je tako, ki zahteva sodobne tehnološke postopke in višjo raven znanja zaposlenih delavcev. Vendar pa vsi ti dobri nameni, kot trenutno kaže, ne držijo. Po podatkih strokovne službe skupnosti za zaposlovanje se namreč da ugotoviti, da so organizacije združenega dela prijavile toliko potreb po novih delavcih, da bi se v poprečju število zaposlenih letos povečalo skoraj za 5 odstotkov. Ko je izvrsni svet skupščine občine Tržič v torek razpravljal o tem, je podvomil v stvarnost podatkov. Vprašanje je namreč, koliko so organizacije združenega dela skupnosti sporočile resnično prave potrebe oziroma koliko so te usklajene z njihovimi letnimi programi dela in raz- aznik Prešernove hiše I* ZENICE — Spominu velikana naše literature Franceta lt**n« smo se Slovenci oddolžili z ustanovitvijo muzeja v *°vi roistni hiši. Letos poteka od tega dogodka štirideset let. Pripravlja jeseniška kulturna skupnost proslavo, s katero »Počastili obletnico delovanja muzeja v Vrbi. Na prireditvi, ft v nodolio 20. maja dopoldan pred rojstno hišo pesnika la bo imel slavnosti govor akademik Bratko Kreft, v *niem sporedu pa bosta sodelovala akademski komorni r»«Kranjain ženski pevski zbor z Jesenic. fro.li.va v Vrbi bo osrednja prireditev v okviru kulturnega , ki m kulturna skupnost z Jesenic prireja v počastitev 40. »ice delovanja muzeja v Prešernovi hiši. Prva prireditev je ^ k v fcnr^k 15. maja, ko so se v Vrbi srečah pevski zbori Vjih tol z Jesenic in Koroške Bele. V sredo popoldne je lo od^rtie razstave ročnih del učencev m krajanov v ilki Tnovni šoli, v četrtek zvečer pa koncert niske*« okteta v jeseniškem gledališču. Danes, 18. maja, ob otmih zvečer bo v gledališču Tone Cufar na Jesenicah *3 v katerem bodo igralci amaterskega gledališča z Jesenic živili rfia literatov slovenske moderne. Prireditve v ^n. knlturnetfa tedna bodo sklenili z osrednjo občinsko vo oh 60 obletnici naše partije, skoja in revolucionarnih tov na mesecu mladosti, ki bo v soboto dopoldan na *vi, ter nedeljsko proslavo v Vrbi._S. Saje novih ljudi. Od kod naj bi jih dobili — na Gorenjskem prav gotovo ne — organizacije združenega dela verjetno ne razmišljajo. Kot tudi ne o tem, kako bodo novim delavcem zagotovile vsaj minimalne pogoje za življenje. Izvršni svet ob tem vsekakor ni mogel biti ravnodušen. Zato bo od vseh organizacij združenega dela zahteval odgovore o dejanskih potrebah po novih delavcih, za kakšno izobrazbeno strukturo teh delavcev gre in tudi to, kako nameravajo uresničevati dogovor o minimalnih življenjskih pogojih delavcev. Žalostno pa je, in to številke ponovno potrjujejo, da je planiranje in spoštovanje dogovorov za večino temeljnih organizacij v občini še vedno deveta skrb. H. Jelovčan Pomembni predlogi Kranj — Po javni razpravi o pomembnih programih za leti 1979 in 1980 ter za prihodnje srednjeročno obdobje se bo v sredo, 23. maja, sešla skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti kranjske občine. Delegati združenega dela, krajevnih skupnosti in komunalnih organizacij združenega dela bodo obravnavali in sklepali o programu izgradnje vodovodnega omrežja, o programu izgradnje kanalizacije in čistilne naprave ter o programu ukrepov na cestah letos in prihodnje leto ter v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981 -1985. Na skupščini bo govora tudi 6 financiranju teh programov. -jk r V NAKLEM GRADIJO - V Naklem pospešeno opravljajo zemeljska in osnovna pripravljalna dela za gradnjo velikega blagovnega terminala, za katerega so v Naklem dobre možnosti, saj sta cestna in še posebno železniška povezava blizu. Graditelji upoštevajo pripombe krajevne skupnosti Naklo, le neznosen prah zaradi izsušene zemlje in prašne ceste do gradbišča nadleguje okolico ter se useda na bližnje drevje, predvsem pa sili v bližnje skladišče Živil. Graditelji bi morali prošenje preprečevati, (jk) - Foto: F. Perdan Slavje na Pristavi Jutri, 19. maja, bo na Pristavi v Javorniškem rovtu osrednja proslava jeseniške občine v počastitev 60. obletnice partijske in skojevske organizacije revolucionarnih sindikatov in meseca mladosti — V soboto zjutraj bo več tisoč udeležencev krenilo na pohod po partizanskih poteh na Pristavo, kjer bo imel slavnostni govor Martin Košir. Jesenice — Komite občinske konference Zveze komunistov Jesenice prireja v sodelovanju z mladinsko in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v jeseniški občini osrednjo občinsko proslavo ob 60. obletnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter mesecu mladosti. Prireditev bo jutri dopoldan na Pristavi v Javorniškem rovtu. Kot so pred dnevi povedali predstavniki organizacijskega odbora, ki deluje pri komiteju občinske konference ZKS Jesenice, bo prireditev predvidoma obiskalo več tisoč udeležencev. Tako bo jutri zjutraj krenilo z Jesenic in okolice proti Pristavi okrog tri tisoč mladincev, borcev, rezervnih vojaških starešin, planincev in drugih občanov. Le-ti bodo sestavili devet pohodnih enot, ki bodo odšle na že tradicionalni pohod po partizanskih poteh. Po-hodniki bodo spotoma obiskali obeležja naše narodnoosvobodilne borbe, kjer bodo imeli mladi krajše spominske svečanosti. Proti Pristavi pa se bo povzpelo predvidoma tudi okrog tri tisoč drugih delovnih ljudi in občanov, ki se bodo udeležili proslave. Odbor priporoča, naj bi se čimveč obiskovalcev pridružilo pohodnim enotam in odšlo v Javorni- ški rovt peš, saj bodo prevoz organizirali le za starejše občane. Na Pristavi, kjer se bodo zbrali udeleženci proslave, bo komandant pohoda ob 11. uri in 30 minut predal raport republiškemu sekretarju za ljudsko obrambo Martinu Koširju, ki bo imel zatem, ko bo sekretar komiteja občinske konference ZKS Jesenice Franc Kobentar pozdravil vse zbrane, slavnostni govor. Sledil bo kulturni spored, v katerem bodo sodelovali pihalni orkester jeseniških železarjev, mladinska zbora osnovnih šol Tone Cufar in Prežihov Voranc ter recitatorji amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic. Po slavnosti bod za udeležence priredili tovariški popoldan, v katerem se bodo razvedrili ob zabavnem sporedu in športno rekreacijskih tekmovanjih. S. Saje SALON POHIŠTVA OD CDeteiicg Zdruieim ksmt imiisfri/a far OPREMA ZA VAŠ V BISTRICI PRi TRŽIČU IiasssSSSglsgsisigGigigjGigjsjgj NASLOV: Slovenščina v javnosti V Portorožu se je končalo posvetovanje Slovenščina v javnosti. V razpravi o javni rabi slovenščine je sodelovalo skoraj 40 razpravljavcev, sprejeli pa so dogovor, ki naj bi ga začeli uresničevati v vsej Sloveniji. Med drugim so sklenili, naj bi po večjih delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih zaživeli posebni jezikovni odbori, ki naj bi bili kos najbolj pomembnim jezikovnim vpra šanjem. Srečanje mladih kovinarjev Od 18. do 20. maja bo v Mariboru srečanje mladih kovinarjev Jugoslavije, ki bo posvečeno letošnjim partijskim jubilejem in rojstnemu dnevu tovariša Tita. Srečanja se bo udeležilo okoli 300 mladih kovinarjev, ki bodo tekmovali v struženju, ključavničarstvu, rezkarstvu, brušenju in elektro varjenju. Ocenjevali bodo kakovost izdelkov, čas izdelave in praktično znanje. Izvoz v Španijo V Sloveniji so se mudili predstavniki nekaterih španskih podjetij, ki so se z jugoslovanskimi partnerji dogovorili o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju. Slove-nijales in madridska družba Narkavi se že pripravljata, da bosta na Kanarskih otokih ustanovili mešano trgovsko podjetje, sestavljalnico pohištva. Ko pa se v trgovsko menjavo z Jugoslavijo vključuje največje špansko trgovsko podjetje, se našim delovnim organizacijam obeta še tesnejše sodelovanje in možnost, da več izvažajo tudi v Španijo. Največ pripravnikov v industriji Po podatkih zveznega zavoda za statistiko se je lani v Jugoslaviji zaposlilo 57.900 pripravnikov. V primerjavi z letom prej jih je bilo 5400 več, kar pomeni, da se je to število povečalo za več kot 10 odstotkov. Največ pripravni kov je delalo v negospodarstvu in v industriji, mladi pa se neradi odločajo za zaposlitev v gradbeništvu. Največ je bilo mladih s srednješolsko izobrazbo, saj se jih je lani zaposlilo 4500 več kot leto prej. Po teh merilih je bilo sprejetih 3 odstotke več pripravnikov z visoko in 11 odstotkov več pripravnikov z višjo šolo. Razvoj domačega računalništva Jugoslovanski uporabniki in uvozniki računalnikov se še niso dogovorili, kako naj bi razdelili letošnji kontingent deviz za uvoz računalnikov in reprodukcijskega materiala. Eden od vzrokov za nesporazum je v tem, ker je višina sredstev za pol manjša kot lani, uvozniki računalnikov pa so se dogovorili, da bo šlo 90 odstotkov sredstev za uvoz računalnikov in 10 odstotkov sredstev za reprodukcijski material. Taka odločitev pa po mnenju domačih proizvajalcev ni sprejemljiva, hkrati pa takšen položaj opozarja na hitrejši razvoj domače industrije računalnikov. Pomoč Črni gori Na skupnem žiro računu Rdečega križa Slovenije se je za pomoč Crni gori zbralo že več kot 27 milijonov dinarjev. K tej vsoti pa sodi še 558.000 dinarjev obveznic cestnega posojila. Domala povsod po Sloveniji 80 se akciji takoj odzvali in prispevali, le v ne-akterih občinah še kasnijo. Tudi predsedstvo avstrijske zvezne gospodarske zbornice je namenilo poškodovanemu območju 500.000 šilingov, iz Avstrije pa prihaja tudi druga dodatna pomoč. Svet v tem tednu SPOMENIK ODSLEJ PRIVLAČNEJŠI - Mahavov grič, na katerem stoji spomenik, ki obeležuje ilegalno Titovo pot prek Karavank 1934. leta, je ta teden dobil lepšo podobo. Mladi iz tržiške občine so se lotili tridnevne delovne akcije. Do spomenika so speljali kamnite stopnice, zasadili okrasno grmičevje ter vgradili klopi in drogove za zastave. (H. J.) - Foto: F. Perdan JESENICE V ponedeljek, 14. maja, so na Jesenicah ustanovili Zvezo organizacij za tehnično kulturo, za kar je dala pobudo občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Na ustanovni seji so izvolili izvršni odbor Zveze organizacij za tehnično kulturo, za predsednika te organizacije pa imenovali Staneta Mencingerja. R. K. KRANJ V torek, 15. maja, je bila v Kranju 52. seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri so obravnavali družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike, predlog odloka o javnih pogrebnih svečanostih na območju kranjske občine, predlog odloka o razdelitvi letošnjih sredstev za krajevne skupnosti in nekatere urbanistične zadeve. Včeraj, 17. maja, je bila v Kranju 16. seja zbora krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so razpravljali in sklepali o delitvi združenih sredstev krajevnim skupnostim in obravnavali kriterije za delitev sredstev krajevnim skupnostim iz proračuna za osnovno dejavnost, predvsem za financiranje dela tajnikov. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič je sklical danes opoldne 31. sejo komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja bodo obravnavali uresničevanje sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja pri planiranju materialnega in družbenega razvoja kranjske občine, razpravljali o programu razvoja malega gospodarstva, o finančnem načrtu medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS, o politični šoli in marksističnem izobraževanju ter kadrovska vprašanja. -jk RADOVLJICA V ponedeljek, 21. maja, bo ob 16. uri v prostorih komiteja občinske konference ZKS redna seja komiteja. Na seji bodo spregovorili o pripravah na občinsko konferenco ZKS, o pripravah na delovne razgovore CK ZKS, o kadrovskih zadevah ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. SK. LOKA V ponedeljek, 21. maja, se bo v sejni dvorani občinske skupščine sestala občinska konferenca zveze komunistov Škofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o nalogah zveze komunistov za učinkovitejše gospodarjenje pri uresničevanju nalog v razvojni politiki in ekonomski stabilizaciji. M. V. TRZIC Danes ob 18. uri bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču volilno-programska konferenca osnovne organizacije ZSMS Bistrica. Mladi bodo razpravljali o svojem delu v preteklem obdobju, izvolili novo predsedstvo in sprejeli program dela za naprej. H. J. Izobraževanj e komunistov Jesenice — Komite občinske konference Zveze komunistov z Jesenic pripravlja ta mesec več oblik izobraževanja komunistov iz jeseniške občine. Tako je 9. maja organiziral prvi poučevalni seminar, na katerem je predstojnik regijskega študijskega središča centralnega komiteja ZKS za Gorenjsko Jože Bohinc spregovoril o idejni in akcijski krepitvi Zveze komunistov v boju za nove samoupravne socialistične odnose. Na drugem pouče-valem seminarju, ki bo po 20. maju, bo predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osredkar predstavil naloge komunistov v razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Od 21. do 26. maja bo v jeseniški občini potekal prvi del 7. oddelka občinske partijske politične šole, ki jo bo obiskovalo predvidoma 25 članov Zveze komunistov. Aprila letos je 6. oddelek te šole končalo 28 slušateljev. Od 28. maja do 6. junija bosta na sporedu 34. seminar za kandidate, ki jih pripravljajo na sprejem v članstvo Zveze komunistov, pa seminar za okrog 30 na novo sprejetih komunistov. R, K. Delovna akcija v Podnartu V okviru priprav za odhod na zvezno in republiško mladinsko delovno akcijo je center za mladinski' delovne akcije pri OK ZSMS Radovljica organiziral mladinsko akcijo v soboto. 19. maja v Podnartu. J. Rolc Volitve še enkrat Jesenice — V četrtek, 10. maja, so se novoizvoljeni delegati občinske konference Socialistične zveze z Jesenic sešli na ustanovni seji tega družbenopolitičnega telesa. Po izvolitvi organov konference so razpravljali o poročilu, ki se nanaša na delo konference v preteklem mandatnem obdobju, obravnavali programsko usmeritev frontne organizacije v letošnjem letu ter pregledali opravljene volilne postopke in opravila v Socialistični zvezi. Po razpravi o poročilih so izvedli volitve nadzornega odbora občinske konference SZDL pa predsedstva, predsednika, podpredsednika in sekretarja konference. Volitev niso mogli opraviti v celoti, ker se delegati občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic- niso strinjali s predlaganima kandidatoma za predsednika in sekir tarja. Mladi so namreč menili, da ne bi bila zagotovljena kontinuiteta dela konference, saj bi bila oba predlagana delegata i/ voljena že drugič Podpredsednik občinske koti ference Socialistične zveze z .Jesenic Vitomir Gričar je že sklical (trUgi sejo konference, ki bo 4. junija letos. Na njej bodo delegati med drugim ponovno volili pred sednika in sekretarja občinske konference- SZDL. S. Saje Predsednik Tito v Moskvi Našega predsednika sta v Moskvo povai centralni komite sovjetske partije in preži vrhovnega sovjeta — Uresničevanje mu nega sporazuma med Egiptom in Izrael nasprotovanje nekaterih arabskih držav boji na jugu Libanona — V Združenih . dih razprava o splošni razorožitvi — // pred volitvami — Napetost med Afgai nom in Pakistanom BEOGRAD — Na povabilo Centralnega komiteja Komur partije Sovjetske zveze in prezidija vrhovnega sovjeta je v 16. maja, odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo predsednik republik*■ Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito. Obisk je izrtdnep pomena za razvoj sodelovanja med državama in partijama, govora pa bo tudi o žgočih svetovnih problemih. Jugoslavija kot neuvrT" država se aktivno vključuje v njihovo razreševanje in zaradi tega skupaj s predsednikom Titom velik ugled v svetu. Dogajanja na Bližnjem vzhodu in uresničevanje mirovnega razuma med Egiptom in Izraelom spet prodira v ospredje svet političnih dogodkov. Egipt s predsednikom Sadatom vztraja pri: nem mirovnem sporazumevanju, nasprotniki tega pa vedno obsojajo Egipt, ki so ga pred tem že izključili iz islamske konf To je bilo še posebej izrazito med zadnjim obiskom libanonskega sednika Sarkisa v Siriji, kjer se je pogovarjal s predsednikom Asa Položaj v Libanonu se zapleta. Boji na jugu, kamor posegajo izraelske sile, so srditi, po drugi strani pa izraelski voditelj Begin ja Libanonu mirovna pogajanja. Takšno sporazumevanje je ponudil že Siriji in Jordaniji. Sicer pa se prvi del mirovnega spon med Egiptom in Izraelom uresničuje. Egipt je že deloma prevzel šče El Ariš na Sinaju od izraelskih vojaških oblasti, vendar v ugotavljajo, da je Izrael po začetni veliki pripravljenosti popusti uresničevanju mirovnega sporazuma. V Jeruzalemu pa so tudi obje* koledar nadaljnjih egiptovsko-izraelskih pogajanj in popolni vrairo El Ariša in zagotovitvi avtonomije zahodnega brega Jordana in Gm 25. maja naj bi bila opravljena prva faza umika z veliko ceremoni na kateri bodo sodelovali vojaki in voditelji obeh strani. Isti dan ameriški zunanji minister Vance začel pogajanja o palestinski a* nomiji med Egiptom in Izraelom. 26. maja bo v El Ariš prišel dan kasneje pa se bo srečal z Beginom. V Združenih narodih so začeli razpravljati o programu vsestrtB*fJ razorožitve, kar sovpada s prizadevanji Združenih držav in Sovj zveze pri sklenitvi sporazuma o omejevanju strateškega jedr oboroževanja. Delo usklajuje posebna komisija, razprava pa naj bi jala štiri tedne. Med pobudniki za to razpravo, prvo takšno v zgodon svetovne organizacije, so bile neuvrščene države. Tudi njih bren visoki izdatki za oboroževanje. Kako močna pa je odvisnost razvitega sveta od velikih sil pri oboroževanju, pove podatek, da Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Francija vsaka nad pogodb o vojaškem sodelovanju, kaj dosti pa ne zaostajata Vel; Britanija in Zvezna republika Nemčija. Italija je sredi priprav na volitve in marsikje je že opaziti prii prefinjene igre z volivci. Pričakovati je oster volilni boj krščans demokracije in komunistov, v katerega pa se skušajo vključevati tu socialisti. Na volitve se pripravljajo tudi Slovenci v Italiji, ki so odločili glasovati za tistega, ki bo pripravljen podpirati njihove zaht« po pravicah. Končan je bil kongres Komunistične partije Francije, katerem so za generalnega sekretarja spet izvolili Georga Marchai Kongres je med drugim potrdil podporo neuvrščenemu gibanju francosko pot k samoupravljanju. Med drugimi zunanjepolitičnimi dogodki kaže omeniti Se Wi heimov obisk na Cipru in v Moskvi, kamor je dopotoval po nekaterih azijskih držav. Spopad je izbruhnil tudi na meji med i stanom in Pakistanom. Afganistanski voditelj Taraki je za ni obtožil sosednji Pakistan. J. Košnjek Sklicana volilna konfereni Skofja Loka - V torek, 8. maja, je predsedstvo občinske konference SZDL sklicalo za sredo, 23. maja, ob 16. uri volilno Konferenco občinske konference SZDL ter potrdilo predlagane možne kandidate za organe občinske konference. Hkrati je predsedstvo sprejelo oceno volitev v krajevne organizacije SZDL in priprav na občinsko konferenco SZDL. V škofjeloški občini imajo odslej v dvajsetih krajevnih skupnostih 22 krajevnih organizacij SZDL. V krajevni skupnosti Skofja Loka so bde namreč oblikovane tri. Povsod so konstituirane delegatske konference in izvoljena predsedstva. Pokazalo se je, da so krajani ne le pripravljeni dajati ideje in predloge, temveč tudi aktivno sodelovati pri razreševanju težav in pomanjkljivosti, kadar lahko polno sodelujejo v akciji in so cilji jasno opredeljeni. Povsod tam, kjer so uveljavljali demokratične oblike in metode političnega dela. se je izredno razširil krog občanov ki se aktivno vključujejo v delo. Večinoma ni bilo težav s kadrovanjem. Bile so le tam, kjer organizacija zaradi velikosti krajevne skupnosti ni približala dejavnosti krajanom ali se m aktivno vključevala V oblikovan je stališč in odločitev v krajevni skupnosti. V vseh krajevnih organizacijah so vključili nove in mlade ljudi m pomladili vodstva krajevnih konferenc. Posebna pozornost ,e veljala vključevanju m delovanju sindikata V krajevni skupnosti ki ga je bilo doslej premalo čutiti. Treba se bo lotiti ustanavljanja koordinacijskih odborov sindikatov povsod tam, kjer so možnosti. V večjih krajevnih skupnostih pa s,, opozorili da nimajo urejenih prostorov za Besia-janje družbenopolitičnih organua-bij, delegacij ill financiranje njihove dejavnosti. Vzporedno so tekle tudi za izvolitev in konstituiranje ske konference. Vanje so se aktu vključile tudi druge druži litične organizacije. Pri konferenci je ustanovljenih 11 tov in 14 koordinacijskih Delo nekaterih teles je bilo nekateri pa se v mandatni dobi niti sestali. Zato bo treba f večjo racionalnost njihovega vanja. Sveti morajo prerasti \ s« je, tako da bodo člani sveta kw jedro, ki bo pripravilo širše vore in posvete o aktualnih šanjih in problemih s svojega ročja. M. Vi" Sodelovanje s Korošci Tržič - V okviru pred let: tega sodelovanja med mladi* tržiške občine in krajevnim tŠPd. n jem Zveze slovenske mladine K*-i ške v Bilčovsu bodo danes predstav niki komisije za mednarodno ^v^,« vanje pri občinski konferenci Tržič obiskali vrstnike \ R Na srečanju se bodo pogovj predvsem o oblikah nadaljnjega j delovanja med mladimi z obeh > ni Karavank ter o udeležbi dveh K rošcev v tržiški mladinski delc^ brigadi, ki bo julija sodelovala republiški akciji Kobansko 79l Kazen predstavnikov komisij« mednarodno sodelovanje danes v Bilčovs tudi člani tr?:šk filmskega kluba Tomo Kn* bodo gostiteljem pokazali tn VMM uspele filme. II. MAJA 1979 3 STRAN G LAS ikofjeloški sindikat kovinarjev «"Voji prvi seji se je ta teden občinski odbor sindikata proizvodnje in predelave fobčine Skofja Loka in se že i*popadeI z vprašanji, ki so najpomembnejši. Pred nji-tretje delovno tekmovanje »rjev Slovenije, ki bo od 6. do [V«nhra v Celju. Da bi organi-1 občinsko tekmovanje kovinar-r> od tu poslali tekmovalce v * že skoraj prepozno, saj bi ga končati že do 15. junija. Ker ■sodelovanje vseeno možno, če j1 to opravičljivi vzroki, bo po-1 komisija med orodjarji, brusil- ci, s t ruga rji. varilci in rezkalci iz tovrstnih podjetij iz Škofje Loke in obeh dolin poiskala delavce, ki bi jih zastopali na republiškem prvenstvu. Tekmovalcem, ki bodo morali pokazati poleg praktičnega, tudi teoretično znanje, predvsem iz našega samoupravljanja, bodo zagotovili tudi vso potrebno literaturo. Upajo pa, da bodo vsem udeležencem tudi matična podjetja nudila vso pomoč pri pripravah na to tekmovanje. Na tej svoji prvi seji pa je odbor ocenil tudi potek javnih razprav p nadaljnjem uresničevanju preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Razpra- vrtca v Bistrici delavcem Gradbinca, temeljne organizacije iz i precej otežuje zemljišče, ki ne prepušča vode - Foto: F. Perdan arstvo de za 80 malčkov Bistrici pri Tržiču so začeli dograjevati vrtec Mjica, ki bo že letos razbremenil 80 staršev -km bo v organizirano varstvo zajetih 39,5 od-*i predšolskih otrok, kar pa je zaradi viso-odstotka zaposlenih mater še vedno malo ■ • . -•_ u:> vrlini izhod, čeprav vseh težav z -' - Pred petimi leti je bil v ^ zgrajen prvi del vrtca Dete-ki sodi v sklop vzgojnovarstve-zavoda Tončke Mokorelove. i^.je bil za 104 otroke, vendar i rJ*m najde varstvo vsako leto t ?u?^' ^ar Je za 36 odstotkov več rj^hujejo republiški normati-"fetopanje je razumljivo, če da je v tržiški občini zaposle-52,7 odstotka žensk in da * območju, ki ga »pokriva« vrtec ^a, kar 466 predšolskih otrok. ^5 odstotka jih je zajetih v birano varstvo. **Jabše pa se obeta, ko bo Bistri-~~ 'ina. V naslednjih dveh letih nameravajo zgraditi še 120 stanovanj v družbeni r3 zasebni lasti. To pa pomeni '■'oglo 90 otrok več. ie dograditev vrtca Deteljica edini izhod, čeprav vseh težav z otroškim varstvom tudi poslej ne bo konec. Milejše pa bodo. Vrtec, ki ga že gradi tržiška temeljna organizacija Gradbinca iz Kranja, bo sprejel 80 otrok. Celotna površina bo znašala 443 kvadratne metre, v njem pa so predvidene štiri igralnice za otroke od 4. do 7. leta starosti. Vrtec naj bi bil dograjen že do novega šolskega leta. Predračunska vrednost celotnih del, tudi ureditve igrišča, znaša 8,4 milijona dinarjev. Denar bo skupnost otroškega varstva Tržič zagotovila z lastno udeležbo, s krediti pri Ljubljanski banki in s krediti pri zvezi skupnosti otroškega varstva Slovenije, naložbo pa so podkrepili še presežki skupnosti otroškega varstva in občinske izobraževalne skupnosti iz minulega leta. h. Jelovčan ve so tekle sicer zadovoljivo po vseh kovinskih delovnih organizacijah, bo pa treba res korenito spremeniti ta naš sistem izobraževanja in dati več poudarka in priznanja delavcu v neposredni proizvodnji. Viktor Leben, član občinskega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin občine Skofja Loka, Iskra Železniki: »Premalo praktičnega dela imajo naši šolarji na osnovnih šolah. Zakaj jim ne bi postavili v njihovo šolsko delavnico stružnico, rezkalnico, da bi res lahko že takrat praktično vadili na njej. Tako bi otrok dobil veselje do tega dela in ne bi tiščal le na tehnično in administrativno šolo. In ne bi se dogajalo, kot se zdaj pri nas, da gredo od 60 učencev, ki končujejo osnovno šolo, le 4 v poklic, vsi ostali pa drugam. Nevzdržno je, da v proizvodnji manjka strokovnega kadra, tehniki pa sede po pisarnah. Ko pride iz šole, takoj dobi lepo plačo, ne na to, kar je pokazal z delom, temveč na diplomo, s katero maha. Delavec pa največkrat za svoje delo dobi premajhno plačilo. Zakaj manjka orodjarjev? Poglejte, odlične orodjarje imamo, pa odhajajo naprej v tehnične šole in potem v administracijo, pa samo zato, ker ne dobijo plačano toliko kot za svoje kvalitetno in strokovno opravljeno delo res zaslužijo.« D. Dolenc Jože Ulčar predsednik Jesenice — V torek, 15. maja, so se novoizvoljeni delegati delavskega sveta železarne Jesenice sestali na ustanovni seji tega samoupravnega organa. Seje se je udeležil tudi novi predsednik poslovodnega odbora jeseniške železarne Štefan Nemec. Delegati so najprej obravnavali poročilo predsednika volilne komisije o rezultatih volitev v samoupravne organe železarne in razpravljali o poročilu predsednika delavskega sveta železarne, ki je govoril o delu delavskega sveta v prejšnjem mandatu. Zatem so delegati izvolili vodstvo in organe delavskega sveta. Za predsednika delavskega sveta so ponovno imenovali Jožeta Ulčarja, delavca temeljne organizacije Jeklarna, za njegovega namestnika pa Antona Mik-liča iz temeljne organizacije Valjarna bluming-štekel. V nadaljevanju seje so delegati med drugim obravnavali poslovne rezultate železarne v prvih treh mesecih letošnjega leta in uskladili pripombe k osnutku statuta svoje delovne organizacije. S. Saje DOGOVORIMO SE SEJA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 22. maja, ob 16. uri se bo sestal družbenopolitični zbor, v sredo, 23. maja, ob 16. uri pa zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Delegati se bodo zbrali v sejni dvorani skupščine občine v drugem nadstropju. Pomembni točki dnevnega reda obeh zasedanj je poročilo o uresničevanju stališč občinske skupščine na področju kmetijstva s programskimi izhodišči za nadaljnji razvoj in predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta med drugim razpravljala o predlogu odloka o določitvi gradnje in vzdrževanja PTT mreže in rajonskih telefonskih central kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena in predlog odloka o plačevanju posebnega prispevka določenih kategorij uporabnikov telefonskih storitev na območju občine Kamnik. SODELOVANJE VSEH N08ILCEV RAZVOJA KMETIJSTVA Izvršni svet občinske skupščine je obravnaval poročilo o uresničevanju stališč občinske skupščine na področju kmetijstva in izhodišča za nadaljnji razvoj, ki dosežke na področju kmetijstva ocenjuje kot zadovoljive ter opredeljuje cilje vseh dejavnikov na področju kmetijstva do konca srednjeročnega obdobja. Poleg sprejema poročila izvršni svet predlaga naslednje sklepe in priporočila: kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska pospeševalna služba naj pri razvoju zasebnega kmetijstva posebno pozornost posvetita hribovitim in gorskim predelom; kmetijska zemljiška skupnost naj se samoupravno organizira tako, da bodo v njej zastopane tudi organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki zagotavljajo sredstva za pospeševanje kmetijstva; delovni organizaciji Emona-Kmetijska kooperacija se priporoča, da prouči možnost zaposlitve še enega delavca na področju pospeševanja kmetijstva, za kar naj zagotovi sredstva v dogovoru s kmetijsko zemljiško skupnostjo; dosledno naj se izvaja prostorski plan za potrebe kmetijstva in se uskladi z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih, razvrstitev kmetijskih zemljišč po določbah skupnost; nadaljevati je treba z kmečkega turizma in pripraviti dejavnosti. zakona naj pripravi zemljiška zastavljenim delom na področju enoten program za razvoj te NUJNI UKREPI ZA RAZVOJ PTT ZMOGLJIVOSTI Za reševanje kritične situacije razvoja PTT zmogljivosti sta predlagana dva odloka. S prvim naj bi bila gradnja in vzdrževanje PTT mreže in rajonskih telefonskih central določena kot komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. Na ta način bi dosegli uveljavitev PTT dejavnosti kot sestavnega dela komunalne infrastrukture, kamor glede na svoj značaj, potrebe in interese delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti tudi spada. Drugi odlok pa določa plačevanje posebnega prispevka določenih kategorij uporabnikov telefonskih storitev na območju občine: individualni telefonski naročniki 0,10 din od cene ustvarjenega telefonskega impulza, uporabniki družbeno-pravne osebe in občani, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja PTT zmogljivosti za obdobje od leta 1976 do 1980, 43,52 odstotkov od cene ustvarjenega telefonskega impulza in bodoči uporabniki 7.500 dinarjev. Hkrati naj bi delegati podprli pobudo za sprejem intervencijskega zakona, s katerim bi se enotno uredilo vprašanje združevanja sredstev za razvoj PTT zmogljivosti v Sloveniji. ^ Volčjak »Črne« gradnje Radovljica — V radovljiški občini so sklenili obširno javno razpravo o predlogu odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, a so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Med drugim je razpravo spodbudilo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica in po vseh krajevnih skupnostih so o črnih gradnjah razpravljali. Ko je posebna delovna skupina zbrala pripombe, jih je strnila v več ugotovitev. Tako naj bi bili v kategoriji objektov, ki se morajo takoj odstraniti, objekti, zgrajeni brez dovoljenj na zavarovanih površinah zaradi var- stva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja, varstvo kmetijskih površin, trajno zagotavljanje splošnih koristnih funkcij gozda, zavarovanja rezervatov pitne vode, zavarovanja spomeniških in naravnovarstvenih vrednosti. V občini so takšna območja: Mlaka in območje desno od ceste Begunje — Tržič, planšarske planine Rčitno, Belska planina, planina za Jamo, Konjska planina in območje Stare Pokljuke, Koprivnik, Gorjuše, Po-krovci, Radovna in jelje, Planina Zajamniki in Konjščica, Planina Vogar in Planina Uskovnica. D. S. »udarek družbenemu planiranju Radovljiški sindikati organizirali več po-^mbnih akcij - Stalno ocenjevanje gospodarjenja in poslovanja v organizacijah združenega dela — Uspe na kulturna akcija — Poudarek predvsem ustreznemu družbenemu planiranju v'jica - V sindikalnih ijah so sklenili akcijo J»ih računov, vzporedno ^***ljevali ali zaceli s še akcijami. Pred sindikal-°*fanizacijami so nove na-jih bodo poskušali kar Je uresničiti. Predsednik ega sveta Zveze sindika-iovljica Janez Smole je odgovoril na vprašanja o najbolj aktualnih nalogah radovljiških sindikatov, o minuli in prihodnji aktivnosti. »Tovariš Smole, katere so bile najbolj pomembne akcije radovljiških sindikatov — poleg akcije zaključnih računov — v prvih mesecih letošnjega leta?« »Poleg akcije zaključni računi 78 smo v radovljiških sindikatih razpravljali še o več drugih pomembnih vprašanjih. Tako smo imeli javno razpravo o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela. Na osnovi razprave v osnovnih organizacijah in v delovnih telesih občinskega sveta zveze sindikatov smo oblikovali enajst, po našem mnenju precej tehtnih pripomb na osnutek stališč republiškega sveta zveze sindikatov. Ta razprava je v osnovnih organizacijah spodbudila tudi ocenjevanje sedanjih odnosov v pridobivanju in razporejanju dohod-ter delitvi osebnih dohodkov. To> je drugi, pomembni rezultat te aktivn«- *v Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini smo temeljito pregledali u res- ic pa ničevanje zakona o združenem delu. Po razgovorih v organizacijah združenega dela v občini smo izdelali analizo in oceno uresničevanja zakona o združenem delu. Ocena bo služila za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Normativna ureditev odnosov po zakonu o združenem delu je končana, čaka nas uveljavljanje teh odnosov v praksi. Razprave o usmerjenem izobraževanju nismo vodili le v smislu obravnave osnutka zakona, temveč tudi v presojo kadrovskih razmer in v prihodnjo kadrovsko politiko v usmerjenem izobraževanju. Ta akcija je bila uspešna predvsem v večjih organizacijah s področja vzgoje in izobraževanja. Na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite smo se zavzeli za akcijo Nič nas ne sme presenetiti, skupaj z drugimi sveti zveze sindikatov smo pripravili prvomajsko srečanje delavcev Gorenjske, vzporedno s tem pa je tekla tudi široka rekreativna in kulturna dejavnost.« »Kako so obravnavali v delovnih organizacijah obračune po treh mesecih in kako so bili sindikati aktivni ob primerih delovnih organizacij z izgubo?« »Obravnavanje rezultatov gospodarjenja v prvem tromesečju je potekalo skladno z navodilom republiškega sveta, službe družbenega knjigovodstva in gospodarske zbornice Slovenije. Vsekakor akcija zaključnih računov prerašča v stalno periodično ocenjevanje dela in poslovanja. Opažamo, da je bila zavzetost ob prvih treh mesecih nekoliko manjša kot ob zaključnih računih. Občinski sindikalni svet in osnovne organizacije se bodo morale še naprej prizadevati, da bodo delavci zavestno, odgovorno in stalno spremljali rezultate gospodarjenja. V organizacijah, ki so poslovale z izgubo se skladno z zakonom delajo sanacijski programi. Še v tem mesecu bomo skupaj z republiškim sindikalnim svetom in izvršnim svetom skupščine občine obiskali organizacije združenega dela z nepokrito izgubo. Želimo točno ugotoviti prizadevanja delavcev v teh organizacijah združenega dela, želimo zvedeti, kaj bi poleg lastnih prizadevanj bilo še potrebno storiti za sanacijo stanja.« »Kako se sprejemajo in uresničujejo pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja?« »Še nobena pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja ni bila zavrnjena, povsod so jih dobronamerno sprejeli. Pogrešamo pa tesnejše stike med osnovno sindikalno organizacijo in družbenim pravobranilcem o sleherni pobudi. Težje se uresničujejo pobude v majhnih organizacijah združenega dela, kjer ni dovolj kadra za normativno urejanje samoupravnih odnosov.« »V okviru radovljiških sindikatov razmeroma zelo dobro poteka kulturna akcija. Kako ste se dogovorili, kako poteka in kako bo v prihodnje?« »2e pred osmimi leti smo sprejeli samoupravni sporazum o sofinanciranju med kulturno skupnostjo, sindikatom in organizacijami združenega dela. Letos je sporazum podpisalo 95 odstotkov vseh TOZD oziroma OZD v občini, za letos pa predvidevamo 61 kulturnih prireditev. V prvem tromesečju smo že organizirali 12 amaterskih gledaliških pred- stav, 4 gostovanja poklicnih gledališč, več glasbenih in drugih prireditev. Delavci so pokazali precejšen interes, saj je bilo v povprečju na eni predstavi 312 gledalcev ali je skupaj 22 kulturnih prireditev obiskalo 6800 delavcev. Predvidevamo pa prav takšno aktivnost tudi v prihodnje. Taka aktivnost nedvomno spodbuja tudi domače amaterske kulturne delavce k živahnejši aktivnosti.« »Kako je z akcijo za pomoč Crni gori?« »Vsi delavci radovljiške občine so ob potresu pokazali veliko solidarnost, ki jo sicer izkazujejo ob vseh elementarnih nesrečah. Takoj po potresu so organizacije združenega dela same ponudile pomoč v materialu ali pa so se odzvale pozivu občinskega štaba za civilno zaščito. Več kot 25 organizacij združenega dela je v prvih dneh pp .potresu dalo materialno pomoč, več kot 30 je že prispevalo enodnevni zaslužek, druge pa se pripravljajo, da bodo maja prispevale zaslužek delovnega dne za prizadete v Črni gori.« »Katere bodo v naslednjem obdobju najbolj pomembne sindikalne akcije in aktivnosti?« »Na prvem mestu je prav gotovo aktivnost na področju ustreznega družbenega planiranja. Nadaljevala se bo akcija Nič nas ne sme presenetiti. Med najpomembnejše naloge pa sodi tudi analiza in ocena gospodarjenja za prvo polletje letošnjega leta, analiza uveljavljanja delegatskih odnosov in uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Pri obravnavanju teh vprašanj bo potrebno zavzeto in odgovorno delo, saj je še vrsta vprašanj in problemov, ki zavirajo dosledno uresničevanje delegatskih odnosov ter interesov delovnih ljudi ii. občanov.« D. Sedej Uspešen družbenopolitični dogovor v Kranju Planiranje ima prednost Široko zasnovana akcija pri pripravi smernic družbenega plana kranjske občine med letoma 1981 in 1985 je združila vse odgovorne za planiranje v občini — Za posamezna področja pripravlja smernice 14 komisij, občinska skupščina pa naj bi smernice sprejela 11. julija — Uspešni obiski v združenem delu, kjer se zavedajo odgovornosti za srednjeročno planiranje Kranj - Kranj je med tistimi redkimi slovenskimi občinami, kjer so se resno lotili priprave prihodnjega srednjeročnega plana in kjer se držijo v republiki dogovorjenih rokov. Čeprav vseh obljubljenih navodil še ni. Nanje bi bilo nesmiselno čakati, saj hi se rok za pripravo prihodnjega plana skrajšal, kar bi nujno vplivalo na kvaliteto opravljenega dela in na usklajenost med temeljnimi nosilci planiranja: temeljnimi organizacijami združenega dela, interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi. Kranj po kvaliteti in širini lotevanja naloge izstopa, prav tako pa tudi po metodologiji, kar je rezultat v občini dogovorjene družbenopolitične akcije, kateri posvečamo vedno več pozornosti, žal pa se je povsod ne lotevajo dovolj resno. Veliko so v kranjski občini naredili od lanskega oktobra dalje, ko se je začela akcija pri pripravi družbenega plana za prihodnje srednjeročno obdobje. Široka je bila seznanitev s pomenom planiranja, temelj- ni nosilci planiranja pa so dobili osnovne informacije in izhodišča. Dragocena je bila analiza razvoja kranjske občine od leta 1965 dalje. 2e konec lanskega leta osnovna izhodišča družbenega plana niso bila več neznanka. Združeno delo je pokazalo veliko resnosti, znani pa so bili tudi prvi elementi za usklajevanje. Na dVe smeri načrtovanja je treba opozoriti v kranjskem primeru. Prva obsega pripravo planskega dokumenta za občinsko družbenopolitično skupnost. Prekoračitev dogovorjenih rokov ni, pripravljena pa je že tudi analiza razvojnih možnosti do leta 1985. Do 25. maja deluje v občini 14 začasnih komisij, ki bodo za posamezna področja družbenega in gospodarskega življenja pripravile predloge smernic za pripravo prihodnjega družbenega plana. Komisije bodo variantno opredelile smeri razvoja in kar je posebej pomembno, predlagale ukrepe, da bo to doseženo. Smernice za pripravo družbenega plana naj bi občinska skupšči- Prireditev svetovnih razsežnosti NOVI SAD - Jugoslovan, sko kmetijstvo je po vojni veliko napredovalo in tudi v svetovnem kmetijstvu ni več nepomembno, saj so dosegle nekatere kmetijske panoge takšno raven in proizvodnost, da brez škode za domačo potrošnjo nekatere pridelke lahko izvažamo. Pred dvajsetimi leti smo imeli okrog 25.000 traktorjev, lani pa jih je bilo skoraj 300.000. Na hektarju obdelovalne površine smo potrosili 110 kilogramov gnojil. Uveljavila se je kmetijska znanost, še posebno pri vzgoji novih in svetovno znanih sort pšenice, koruze, sladkorne pese in krompirja. Dosegamo zavidljive pridelke, ki pa bi bili lahko še višji, če bi znali družbeni in zasebni sektor kmetijstva bolje organizirati in povezati in izkoristiti številne možnosti, ki jih dajejo naravni in drugi pogoji. Zaostajamo pri proizvodnji hrane in zagotavljanju organizirane preskrbe ljudi. Jugoslavija pa je znana tudi po številnih kmetijskih sejemskih prireditvah. Novosadski mednarodni kmetijski sejem je brez dvoma največja med vsemi in dobiva vsako leto svetovne razsežnosti. 46. mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu, ki so ga odprli pred dnevi, je rekorden. Na 300.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora se predstavlja nad 1600 razstavljalcev iz 60 držav Evrope, Afrike, Azije, Amerike in Avstralije. Kmetijski sejem vsako leto obišče skoraj 600.000 ljudi. Posebnost letošnjega sejma je posebna razstava »Dežele v razvoju v boju za hrano«, na kateri sodeluje 33 držav. Zato ni čudno, če na sejmu sodelujejo tudi specializirane organizacije in agencije Združenih narodov: organizacija za industrijski razvoj UNIDO, organizacija za kmetijstvo in prehrano FAO, mednarodni trgovinski center UNCTAD-GATT, mednarodni fond za pospeševanje kmetijstva IFAD in svetovni prehrambeni svet pri OZN. .jk na sprejela že 11. julija! S tem bo dan okvir nadaljnjega razvoja, široko dogovorjen, v katerega okviru pa bodo potem nastajale smernice planov združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti ter drugih nosilcev planiranja. Le tako bo uveljavljen širši družbeni interes. Druga smer pri pripravi smernic pa je izobraževalna. V kranjski občini se že nekaj časa vrstijo seminarji za poslovodne organe. predsednike samoupravnih organov, za strokovne delavce na področju planiranja, aktiviste družbenopolitičnih organizacij in najodgovornejše predstavnike interesnih ter krajevnih skupnosti. Močna je pri tem družbenopolitična akcija, kar še posebej velja za Zvezo komunistov in sindikat. Planska prizadevanja preverjajo na terenu in za zdaj so ugotovitve razveseljive. Smernice za pripravo družbenega plana so pomembne, saj bo od njih odvisna kvaliteta in realnost plana samega. Obsegale bodo analizo dosedanjega razvoja, nerešenih problemov in vzrokov zanje, predvidene težave v prihodnjem obdobju ter ukrepe za odstranitev. Komisije, ki sedaj delujejo v Kranju in imajo prednost v družbenopolitični aktivnosti, imajo na voljo obilo analitičnih gradiv. Tako bo tudi v prihodnje. Le tako bo cilj dosežen! j. Košnjek j*-v Ko se odločamo za razne velike investicije, gradnje industrijskih hal, seveda poskrbimo, da je dovolj prostora za stroje, interni transport, pa tudi za obrobne pisarne mojstrov, tehnikov, inženirjev. Vse premalo pa poskrbimo za to, kako bodo izgledale garderobe delavcev, kadilnice, sanitarije ... In če ne poskrbimo za avtomate za kavo ob proizvodni hali, je treba tudi delavcu dati možnost, da jo dobi. Zakaj ne bi imeli svojega kotička zanjo? Saj bi jo delavec prav tako rad popil kot mojster, ki hodi nanjo v pisarno ... Zidovi utesnjujejo Čeprav je kranjska občina izrazito industrijska, kmetijstvo ne sme igrati podrejene vloge KRANJ — Marsikaj značilnega za slovensko kmetijstvo v letih 1976, 1977 in 1978 velja tudi za kranjsko občino. V republiki ugotavljamo, da razvoj proizvodnje in predelava hrast zaostajata za načrtovanim obsegom. Pričakovati je, da bomo planirane cilje dosegli le v živinoreji in proizvodnji mleka, pri rastlinski proizvodnji pa zaradi neorganiziranosti, slabših vremenskih razmer in neurejenega trga srednjeročnih ciljev najverjetneje ne bomo dosegli. Govedorejska proizvodnja je bila zaradi problemov z mesom na robu stagnacije. Razveseljiva je bila v prvih treh letih sedanjega srednjeročnega pisat pridelava mleka, saj je bila za leto 1980 načrtovana količina dosežena že lani. Prašičjega mesa je več, prav tako psi tati perutnine. Rastlinski proizvodnji je nagajalo predvsem vreza«. Proizvodnja pšenice, koruze in krompirja je usklajena s programom, vendar bi bila lahko ob dobrih pogojih, ki jih imamo, *e večja. Pri vrtninah zaostajamo, isto pa še posebej velja aa sadjarstvo in vinogradništvo. Pri melioracijah, nakupih no vik zemljišč, komasacijah in arondacijah je zaostanek prav tako očiten, čeprav je to področje kmetijske politike za Slovenijo, kjer zidovi kmetijske površine vedno bolj utesnjujejo, nadvse pomembno. Posebno slednje velja za kranjsko občino. Kmetijske površine so vedno manjše, z nakupi, komasacijami, melioracijami in urejanjem skupnih pašnikov pa zaostajajo. To ni spodbudno ob ugotovitvi, da število potrošnikov hrane narašča. Kmetijstvo torej zasluži posebno temeljito obravnavo. V kranjski občini imajo že analizo, kako je bilo v kmetijstvu zadnja tri leta. Analizo kaže dopolniti in jo posredovati v javno obravnavo. Kranjsko kmetijstvo je zadnja tri leta skušalo uresničevati načrtovane cilje. To mu je uspevalo pri doseganju rasti celotnega prihodka, pri zaposlenosti, rasti dohodka in družbenega proizvoda. Slabše je pri poslovnih skladih kmetijskih organizacij združenega dela. Zaostajanje za planom je precejšnje, marsikje pa se to zaostajanje še povečuje. Kar je ugotovljeno za družbeni sektor kmetijstva, velja tudi za zasebnega. Živinoreja in proizvodnja mleka naraščata ugodno. To ps ne velja za krompir. Vzroke gre iskati v cenah in njihovi neusklajenosti s stroški gnojil, krmil in zaščitnih sredstev. Prašiči in perutnina so v kranjski občini skromno zastopani, kar je razumljivo, saj je kranjsko in tudi gorenjsko kmetijstvo usmerjeno v živinorejo in proizvodnjo mleka. Bolj kot doslej bo treba utrjevati vezi med družbenim in zasebnim kmetijstvom in ve* pozornosti bo morala družbenopolitična skupnost posvetiti nivoju hribovskih kmetij in kmečkega turizma. Dragocena je pomoč pospeševalne službe. Rodovitna zemlja kranjske občine daje veliko, kmetijstvo je intenzivno, vendar ob večji uporabi znanosti in znanja lahko da še veliko več. Seveda pa je treba kmetijstvo in uporabo kmetijskega prostora še naprej upoštevati kot pomemben del družbenega in prostorskega planiranja. J. Košnjek Komenda dobila sodobno trgovino Komenda - V sredo, 9. maja, so se Komenčani zbrali še na eni otvoritvi. Potem, ko so pred praznikom dela dobili nov otroški vrtec, so ob dnevu zmage predali v uporabo sodobno samopostrežno trgovino z bifejem in stanovanjski blok, v katerega se bo v kratkem vselilo 14 družin. Na kratki slovesnosti s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci komenške osnovne šole, so se poleg številnih krajanov zbrali tudi predstavniki kamniškega družbenopolitičnega življenja in seveda sestavljene organizacije združenega dela ABC Pomurka v sklop katere spada trgovska organizacija Kočna iz Kamnika. Trak je slovesno prere-zal Janko Juhant, predsednik skupščine krajevne skupnosti Komenda, NA DELOVNEM MESTU Da le ni treba delati ponoči Ropotalo, migljalo in vrtelo se je vse, ko sem oni dan stopila v pletilnieo radovljiške Almire. Sani na avtomatih so tekale po strojih in se odganjale na robo-, vih, polni tulci na okroglih ple-' tilnih strojih so se vrteli kot brez uma in delavke pri strojih so budno spremljale vse te niti, zanke, kontrolne lučke, pletenino, ki sili izpod strojev . . . Angelca Jan je v Almiri že trinajst let. Tako mlada je še, da bi ji tega res ne prisodil. Za pletiljo se je izučila v Almiri in tu tudi ostala. Lep poklic se ji zdi, kljub temu, da je tudi zelo naporen. Šest ploskih pletilnih strojev ima ,čez'. Z njenih prihajajo največ puloverji, jope, obrobe in pa metraža. Pravkar dela predr.jike in zadnjike smučarskih puloverjev za prihodnjo zimo. Naj vam že kar malo izdam, da bodo spet. moderni tisti v priljubljenih treh barvah, rdeči, beli in modri. Tokrat bodo široke in ozke črte tekle čez prsa. Gosto so pleteni, v italijanski vezavi, kot se za športni pulover spodobi. Prišlo pa bo z Angelcinih strojev še nekaj novega: kompaktne pletenine, podobne, kot smo jih že videli na novih Almirinih »bluzonih«. Le da se mi zdi ta pletenina še lepša in bolj zanimiva. V pliš vezavi je delana. Sicer bomo pa videli te izdelke jeseni, ko bo Almira pokazala svetu svoje novosti. Zaenkrat pa je vse še tako novo, da Angelci še niti norma ni postavljena za te tkanine. Vse delo ima normirano in normo je tu kaj lahko postaviti. Točno vemo, koliko vrst lahko na uro naredi tak dvosistemski ploski pletilni stroj. Pravi, da je zadovoljna z delom. Normo navadno presega za deset, petnajst, pa tudi dvajset odstotkov. Poprečni osebni doho- dek pa ji pride okrog 5.000 din. Navajena je ropota, tudi stalnega tekanja od stroja do stroja. Vedno moraš imeti na očeh vseh šest in paziti na kontrolne lučke, ki se prižgejo, če zmanjka na kakšnem tulcu pletiva, če se zlomi igla in podobno. Če jo spregledaš, zgodi pa se tudi, da se ne prižge, je hudo. Vse ostale niti in igle pletejo naprej, tista, ki je izostala, pa pušča prazno vrsto . . . Najhuje pa je, če se potegne pletenina nazaj v stroj. Takrat gre lahko naenkrat tudi po štiristo igel k vragu. Kaj takega se Angelci ne zgodi pogosto. Paziti pa mora res pri svojem delu, kajti mimogrede se pri vseh teh desetinah in desetinah navitkov lahko pojavijo vozli, neprava barva, utrga nitka itd. In sproti mora kontrolirati kvaliteto izdelkov. To se pozna tudi pri osebnem dohodku. Če so napake, so odbitki, če pa je kvaliteta dobra, je za to precej dodatka. Najbolj je Angelca vesela, da ji ni treba več delati ponoči. Ze dobro leto je tega, kar so v Almiri ukinili nočno delo. Novi, hitrejši stroji, so jih zamenjali in tako se zdaj Almirine delavke lažje posvečajo svojim družinam. Ko Angelca pomisli na vse tiste hude prečute noči, ki so se vlekle zanjo kar deset let, si ne more već misliti, kako jih je zmogla in to še ob dveh majhnih ot rokih . .. Res, velik uspeh je bil to zanje. I). Dolenc ki ima veliko zaslug, da je bila več kot 15 let stara želja in potreba po sodobni trgovini uresničena. Stara prodajalna se je stiskala v skromnih prostorih, brež ustreznih skladišč, zato že dolgo ni več zadovoljevala potreb hitro se razvijajoče krajevne skupnosti. Zlasti v zadnjih letih se je število prebivalcev zelo povečalo in mnogi so odhajali po nakup v Kamnik ali celo dlje. Nova prodajalna kamniške Kočne v Komendi ima skupno površino 470 kvadratnih metrov, od tega je samopostrežni prodaji namenjenih 270, bifeju 60 ter skladiščem in ostalim prostorom 140 kvadratnih metrov. Kočna je tako povečala svoje prodajne zmogljivosti na skupno 11.597 kvadratnih metrov v 45 poslovnih enotah. Celotna investicija je znašala 950 milijonov dinarjev, od tega sam objekt 650 milijonov, vgrajena oprema 150 milijonov in zaloga trgovskega blaga 150 milijonov dinarjev. Lokal spada v sklop trgovsko-stanovanjskega bloka, ki ga je zgradilo splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika, inštalacijska dela je opravilo montažno podjetje Zarja iz Kamnika, objekt pa sta opremila Alprem iz Kamnika in Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke. V samopostrežni trgovini ki slenih 9 delavcev, v bifeju dva pričakujejo realizacijo v višin P milijarde dinarjev. Predstav Kočne je v pozdravnih bes poudaril, da se zavedajo, da M , skrbovalec občanov z osno\r:~ trebščinami. Zato bodo tudi v če odpirali samopostrežne pr ne v krajevnih skupnostih, oskrba slaba. Trenutno sta .. potrebni samopostrežni proda? Stranjah in v Vrhpolju-Ne Med največje bodoče naložbe _ niške Kočne pa spada blagovna v Kamniku. Za krajevno skupnost Komenda« letošnje leto izredno uspešno. Pokf otroškega vrtca in trgovsko-stasr-vanjskega bloka bo pomembna pridobitev kanalizacijsko omrežit J čistilno napravo, v gradnji >e k nova pošta z avtomatsko telefonsko centralno, ki bo omogočila n nom priključitev na telefonsk-omrežje. Niz delovnih zmag tone: s imajo svoje korenine v zavzet > krajanov za razvoj krajevne >k_: nosti in delavnosti njenih Tudi pri izgradnji nove trgovini: -krajani tesno sodelovali z im torjem, našli so skupen jezik, tal -bile želje in potrebe krajanov \ .? loti upoštevane. M. Vol C ,.pn/(, itr 7a da 7 VTA VLJA VCE - Posebna strokovna komisija je a* Zu^JSuSm**" eospodarstv* v Kranja ocen*~ miSiTdeme?ndo%žke na podralju inovacu m najuurnejltm ,»Mfc Ji 18. MAJA 1979 5.STRAN G LAS Linorezi pričajo o naravi i Eruj — V petek, 11. maja, smo * priče prijetnemu kulturnemu *&*tju. V ATC Telekomunikacije «i na Laborah je bila namreč •Hritev samostojne razstave enega **4 likovnih samorastnikov-gra-*» iz Kranja Izidorja Jalovca. S *mi grafičnimi deli se je Kranjca sicer že nekajkrat predstavil. * na samostojni razstavi v domu nikakor tudi na skupinskih raz-*m društva likovnikov Iskre, •mr pa smo bili tokrat presene-"•aad njegovo malo retrospekti-*m*nim pregledom dosedanjih *mvanj. fcjprej zasledimo razstavljena *a leta 1976 linorez Zidine in linorez Kompozicija II. Deli izredno pogumno zastavljeno •Jbivo in že kažeta na veliko •jevo prizadevanje za probleme W* barv v grafičnem delu. To sevanje se kaže tudi v linorezih 8«a 1977. kjer pa se že pojavljajo W variante stiliziranih biolo- Pred vrati za knjigo ŠENČUR - Štirinajst (14) «Tidratnih metrov meri pro-mr, v katerem se že sedem let *ka podružnica kranjske >dnje knjižnice v Šenčur-L Sobi sicer ni kaj očitati; i je in »strašno« lepo ureda se nakopičenost knjig maj opazi. , Zamislimo si sredo ali nede-koje knjižnica odprta. Ie-mpridrvijo šolarji po obvez-*Wva, pa odrasli krajani po *i»oma leposlovna dela. *dje prihajajo tudi od dru-m, z Visokega, iz Luž in Naje Srednje vasi. Prinašajo ^prebrane knjige in iščejo [X>dilo se je že,« pripove-'VCilka Pipan, ki knjižnico > Šenčurju vodi, »da so morah V.ld čakati pred vrat,, ker S naenkrat niso mogli noter *«pričana sem, da jih je prav ^radi tega precej nehalo pri- ^»kukamo v evi^čno **m, vidimo, da je bilo 1977. kar 4888 izposojenih W bfni na le še 3879, torej 5tmmM.Ce bo šlo tako [>prej, se utegne zgoditi, da Sieta edina s^ar knjižnica, '^drti pokonci šenčursko kul-Vo, zaprla vrata. .... I ^sedmimi leti, knjižni--■o odprli za 1-maja, je bil mmlen prostor,« nadaljuje »^PipaS. »Knjig tedaj Se Uneli toliko, pa tudi I braici prvo leto jih je ^ imamo že okrog 6000^raz *iih knjig; zaradi stiske s WoS Te po en i^od, raji mladinskih del. Knjižni W.r hitro narašča Vsako 2»dobimo po 500 do % knjig. Zanje m več praz ^ polic. Razporejene so kar ttatlah po tleh!« Ii kdaj se bo obrnilo na bo- *e vem« pravi Cilka Pi-^ kiir že skoraj izgubila a, ki je ze estankov je dobimo* nov prostor |>leu. Lepo, a kako do te /Wurju vlada precejšnja \£Z? primernega? »Mi-^.UM b?l prav*nji prostor Inlukšrno. O njem smo ie ^? oSednja knjižnica .2 . M«m ie pripravljena P%S^Tn t ■ kdaj bo moja *e,JV_n i ,Jeh bralcev «««1*eB*" Atkt veliko vprašanje.« H. Jelovčan Srečanje )skih zborov Bistrica - Zveza Wn,zac,J obc,nebRaa 'cSTi* Bohinjsk%B,stric: iJmvlU tradic onalno srečanje ^Zrov Srečanje bo v peek . -j. in v soboto .9. maja y •>»m domu JO|a dese,ih te 'SK Sr'ffim godina ^L8lT krbodovBoh,n.,Sk, Wi nastopili v soboto. JR ških oblik. Podobne like zasledimo tudi na Jalovčevih leto dni kasneje nastalih delih. Poudariti velja, da pomeni naslon na oblike, ki obstajajo v naravi, za Izidorja Jalovca odlično izhodišče za nadaljnje delo. Tudi če se bodo nje- govi linorezi čez čas začeli spreminjati v se bolj čiste in abstrahi-rane oblike, bo vendar slikarjeva siva povezava z naravo in njenimi pojavi poskrbela za to, da njegovo delo ne bo zdrselo na pot golega formalizma. B. J. Z razstave linorezov Izidorja Jalovca v Iskri na Laborah — Foto: B. J. Literarna vzgoja mladih Literarni krožek osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke nastopa na zaključni prireditvi Naše besede — Njihovo delo je treba ocenjevati s pedagoškimi merili Danes dopoldne se na zaključni prireditvi Naše besede v Novi Gorici, ki skuša prikazati gledališko in literarno dejavnost mladih, predstavlja tudi literarni krožek osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke. V za- Revija otroških in mladinskih zborov Skofja Loka — Po tednu dni, ko so se na reviji predstavili škofjeloški pevski zbori z moško, žensko ali mešano zasedbo, bomo lahko v soboto (jutri), 19. maja, ob 16. uri v prostorih osnovne šole Cvetko Golar na Trati pri Škofji Loki prisluhnili pesmi iz otroških ust. Na občinski reviji se bodo zbrali otroški in mladinski pevski zbori vseh osnovnih šol iz občine. M. V. Številne prireditve Radovljica - Po programu kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini bo v petek, 19. maja ob 20. uri gostovalo v kulturnem domu v Podnartu Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Človek na položaju. V sredo, 23. maja, ob 20. uri pa se bodo na odru novega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici prvič predstavili igralci gledališča Tone Cufar z Jesenic s komedijo Zakonski vrtiljak. Komorni zbor KUD Stane 7airar iz Krope bo nadaljeval program poučnih koncertov za učence višjih razredov osnovnih šol z nastopom v četrtek, 24. maja ob 16 45 uri v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Zbor Stane 2agar je tudi nosilec drugih kulturnih dejavnosti v Kropi. Tako bo še isti večer oh 20. uri pripravil otvoritev razstave akvarelov domačinke Metke Vovkove, likovne pedagoginje, ki poučuje v Zavodu Matevž Langus v Kamni gorici. Razstava bo na ogled do nedelje, 27. maja. J iz- ključno prireditev, to je bila gorenjska področna prireditev, : o se uvrstili z Literarno uro z angleškim pesnikom Brianom Pattom. Obiskali smo jih, predno so odšli na pot, na zadnji vaji pred nastopom. Mladi so literarno uro pripravili sami, mentor jim je le pomagal in usmerjal delo. Najprej so pobrskali po sodobni literaturi. Vselej izberejo dela, ki še niso prevedena. Odločili so se za angleškega pesnika Briana Patta, ki se je pojavil pred petnajstimi leti in spada danes med priznane sodobne angleške pesnike. Izbrane pesmi in pravljice so prevedli sami, naprej vsak posebej, nato so se vsedli skupaj in spletli najlepše verze. Da ne bi bila literarna ura zgolj recitatorska, so se odločili za malce dramatizacije, poskusili so obvladati prostor. V literarni uri se nam je predstavilo šest mladih: Andreja Boncelj, Aleš Jelovčan, Marko Ahčin, Karmen Kristan, Sandi Kržišnik in Matej Jocif. Slednja dva skrbita za glasbeno spremljavo, ki je domiselno vkomponirana v nastop. Mentor krožka, ki deluje še deset let, je Miha Mohor. Pravi, da je namen krožka predvsem izobraževalni. Pri sodelovanju na Naši besedi so se soočili z gledališko kritiško presojo njihovega dela, ki pa je zanje manj pomembna. Njihov namen ni blesteč nastop, temveč predvsem literarna vzgoja, ki jo moramo jemati kot del pouka. To je sodobna, individualizirana šola, ki pritegne sposobnejše v razredu, tiste, ki jih neko delo zanima, pri tem pa jih usmerja. Vsako stvar se je treba naučiti, tudi branja pesmi in proze. Zato jim ne gre za to, da bi odkrili nekaj novega, učijo se raziskovati. Zanje je pomembno, da nastopajo, da jim ni nerodno pred gledalci, da dobijo občutek za jezik, da obvladajo prostor. Tako dobivajo delovne navade, začnejo ceniti tuje delo. Ne prevajajo zaradi tega, da bi se učili tuje besede, to jim je le sredstvo za spoznavanje strukture jezika, kako v prevodu tuji jezik vpliva na slovenščino. Se nekaj je značilno za literarni krožek. Mladi" delajo z navdušenjem. Do tega jih spretno privede mentorjeva roka, ki jim dela ne vsiljuje, temveč pusti, da mladi sproščajo svoje pobude. M. Volčjak REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ od 19. do 29. maja 1970 SOBOTA, 19.5.1979, ob 20. uri F. Hadžič: »ČLOVEK NA POL02AJU«. Gostovanje v Podnartu TOREK, 22.5. 1979, ob 16. uri - red: DIJAŠKI za Tekstilni in obutveni šolski center Kranj ob 19.30 - red: DIJAŠKI za Dijaški dom in Ekonomsko administrativni šolski center Kranj S. Mrožek: »ČAROBNA NOČ - NA ODPRTEM MORJU« ČETRTEK, 24. 5. 1979, ob 16. uri - red: DIJAŠKI za osnovno šolo France Prešeren Kranj S. Mrožek: »ČAROBNA NOČ - NA ODPRTEM MORJU« PETEK, 25. 5. 1979, ob 8. uri - v Križah ob 9.30 in 11. uri - v Tržiču Exuperv-Rooss: »MALI PRINC« - lutkovna predstava GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je ob mednarodnem letu otroka odprta razstava likovnih del otrok vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol s področja kranjske občine. V petek, 18. maja bodo v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo fotografike avstrijskega umetnika Herberta Rybe. V kleti iste stavbe si lahko do nadaljnjega ogledate razstavo reportažne fotografije Marka Aljančiča. V galeriji Mestne hiše je do 18. maja odprta razstava del akad. slikarja Albina Polajnarja. Po tem bo v galeriji Mestne hiše razstavljal akad. slikar Rudi Gorjup. V mali galeriji Mestne hiše je razstava slikarskih del Karla Kuharja, v stebriščni dvorani iste stavbe pa razstava naravoslovne fotografije Luka Pintarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih in nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V SKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. Razstavo natečajnih osnutkov za štafeto mladosti z internega natečaja Akademije za likovno umetnost Ljubljana si lahko ogledate še do 18. maja 1979. V soboto, 19. maja, pa bo otvoritev nove razstave RAZSTAVA »AD HOC«. Razstavljali bodo VIDA FAKIN, JOŽE CIUHA, IVE ŠUBIC, PETER ADAMIČ. RAZSTAVI IN KONCERT V Kranju bodo drevi ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo fotografije avstrijskega umetnika Huberta Rybe. Pol ure za tem se bo v galeriji Mestne hiše predstavil s kolekcijo novejših del v olju akademski slikar Rudi Gorjup. % Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert, na katerem sodelujejo Marija Bitenc-Samčeva alt, violinist Janez Bokavšek in pianist Leon Engelman. Izvajali bodo dela skladateljev A. Poncchiellija, H. Wieniawskega, G. Verdija, A. Srebotnjaka, G. Kreka, C. Saint-Saensa in G. Bizeta. P. L. RAZSTAVA ZNAMK V počastitev dneva mladosti in zgodovinskih obletnic CK KPJ in 60-letnice ZKJ prireja filatelistično društvo Radovljica razstavo poštnih znamk SFRJ — pošte iz koncentracijskih taborišč II. svetovne vojne. Svečana otvoritev razstave bo v petek, 18. maja, ob 19. uri v dvorani radovljiške graščine. V kulturnem programu bodo nastopili: moški zbor A. T. Linhart ter pevci in recitatorji osnovne šole. Pokrovitelj razstave je skupščina občine Radovljica, ogled pa bo do 23. maja. J. Rok Kastelka iz Globasnice Visoko — Sodelovanje med člani kulturno prosvetne organizacije iz Globasnice na Koroškem in kultur-noumetniškega društva Valentin Kokalj z Visokega pri Kranju sloni že na dolgoletnih trdnih temeljih. Gostovanja kulturnih skupin in izmenjava izkušenj so postala običaj. V nedeljo. 20. maja, bodo ob 15.30 Globasničani gostovali v zadružnem domu na Visokem z dramsko predstavo Kastelka in tako vrnili obisk Visočanom, ki so bili letos na Koroškem s Cvetjem v jeseni. Predstava bo zanimiva toliko bolj, ker so jo pripravili rojaki v dosti bolj težavnih razmerah kot jih imajo naša društva. H. J. 'Bratstvo, prijateljstvo, enotnost, je folklorna sku-P??Jnrii!ra,,* **lstrice gostila v petek, 4. maja, folklorni skupini iz Lupo-glava priNišu in Kutine na Hrvaškem. Prireditev je spadala v okvir prazne x^;z?^0, mladi plesaici pa 5se d°™ni>da - GLAS 6.STRAN PETEK, 18. MAJA 1S79 Pogoji: pod 1.: Usluga Kranj objavlja prosta dela in naloge 1. 1 računovodje 2. 2 vulkanizer j a II. 3. 1 perice — likarice II. 4. 1 perice likarice II. srednja izobrazba ekonomske smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na odgovornih delovnih nalogah in opravilih na finančnem področju. Za določen čas (lahko tudi 20 ur tedensko). pod 2.: pod 3.: pod 4.: končana osemletka za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 1 mesecem poskusne dobe. končana osemletka za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. končana osemletka za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 1 mesec poskusne dobe. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi 15 dni po ?rJ? Y}„ na„ na8lov: Odbor za medsebojna delovna razmerja USLUGA Kranj, Seljakova 7. SŽ Tovarna verig Lesce z n. sol. o po sklepu DS TOZD vzdrževanje razpisuje dela in naloge vodje TOZD vzdrževanje Poleg pogojev, predpisanih v Zakonu o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijske proizvodne smeri, — pasivno znanje vsaj enega tujih jezikov, — da ima z visoko izobrazbo 4 leta, z višjo izobrazbo pa 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki, od tega najmanj 2 leti na vodstvenem položaju, — da ima moralnopolitične kvalitete, ki se kažejo zlasti v ustvarjalnem odnosu do samoupravljanja, do dela, do delovne skupnosti, spoštovanje zakonitosti ter zaščite socialističnih pridobitev, — da upošteva in obrazloži zamisel realizacije razvojnega programa ter plan temeljne organizacije. Prijave naj kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici na oznako TOZD Vzdrževanje kadrovski službi SZ Tovarne verig Lesce, Alpska 43, v 15 dneh od objave razpisa. GORENJSKA OBLAĆILA KRANJ GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi sklepa odbora za mesebojna razmerja objavljamo prosta delovna področja: 1. pomočnika vodje komerciale — kandidati morajo imeti dokončano višjo šolo ekonomske ali tekstilne smeri, 4 leta praktičnih izkušenj ali imeti z delom pridobljene ustrezne delovne zmožnosti za opravljanje zahtevnih del v komercialni službi. 2. referenta prodaje I — kandidati morajo imeti dokončano srednjo šolo ekonomske ali tekstilne smeri in 3 leta praktičnih izkušenj pri podobnih delih 3. referent prodaje II — kandidati morajo imeti dokončano srednjo šolo ekonomske ali tekstilne smeri in 1 leto praktičnih izkušenj pri podobnih delih 4. disponenta v prodajnem oddelku — kandidati morajo imeti dokončano poklicno administrativno šolo ali drugo nepopolno srednjo šolo in obvladati strojepisje. Pred izbiro bo opravljen preizkus znanja iz strojepisja. 5. skladiščnega delavca — kandidati morajo imeti dokončano osemletno šolanje in biti sposobni opravljati težja fizična dela. 6. snažilke — kandidati morajo imeti dokončano osemletno šolanje, delo se opravlja v popoldanski delovni izmeni. 7. 20 šivilij (krojačev) — kandidati morajo imeti poklicno šolo širokega ali ozkega profila konfekcijske stroke ali z delom pridobljene ustrezne delovne zmožnosti za šivanje konfekcije. Pred izbiro bo opravljen preskus znanja. Vsa delovna razmerja se sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del pod 1., 2. in 3. točko razpisa je predvideno 3-mesečno poskusno delo, pot točko 5. in 6. pa 1-mesečno poskusno delo. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti in dosedanjem delu pošljejo v 15 dneh na kadrovsko službo delovne organizacije, Cesta JLA 24/a. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh po izbiri. HOTEL BOR GRAD HRIB PREDDVOR tel. 064-45080 Zeljne prirediti obletnico mature, valeto, poročno kosilo ali kako drugo srečanje v lepem kraju, v prijetnih prostorih in S solidno postrežbo? Vabimo vas v Preddvor. Razpolagamo z več prostori za zaključene družbe (55. 35, 20 sedežev). Obratovalni čas po dogovoru. K MESU ODLIČNA £fX KAMN GORČI IŠKA CA JSJŽ tovarna vijakov plamen kropa Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge KONTROLORJA POLIZDELKOV IN IZDELKOV, VIJAKOV, KOVIC IN ODKOVKOV - 1 delavca Pogoji: — dokončana srednja šola tehnične smeri, lahko začetnik. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o šolski izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SZ — Tovarna vijakov PLAMEN Kropa p. o. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni najkasneje v 30 dneh. murka 5*+i-i9 LOKA SKOfJA LOKA j LOKA TOZD Jelen gostinstvo Kranj objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer: GOSTINSKI INVENTAR mize, stoli, kompresorji in slično Licitacija bo v ponedeljek, 21. maja 1979, od 9. do 12. ure na dvorišču gostilne Gaštej Kranj, Škofjeloška cesta 8. Ogled bo možen uro pred pri-četkom licitacije, ko bodo objavljene tudi izklicne cene. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje prosta dela in naloge: V ODDELKU ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE 1. Vodja službe za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov Pogoji: — visoka strokovna izobrazba — štiri leta delovnih izkušenj V ODDELKU ZA SKUPNE SLUŽBE 2. Vodja službe za avtomatsko obdelavo podatkov in organizator Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske, oi cijske ali elektro smeri — štiri leta delovnih izkušenj 3. Strojepisec Pogoji: — nepopolna srednja šola administrativne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo 4. Snažilka Pogoji: — nekvalificirana delavka — dvomesečno poskusno delo V SEKRETARIATU OBČINSKE SKUPŠČINE 5. Stenodaktilograf Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-adminisrra tivne smeri — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo V DAVČNI UPRAVI 6. Davčni inšpektor Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali upi smeri — dve leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo 7. Davčni kontrolor Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske upravno-administrativne smeri — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo rar Za vsa dela in naloge je delovno razmerje za nedoločen Čas s zaposlitvijo, razen za dela in naloge pod točko^5, kjer je delovno"., merje za določen čas s polno zaposlitvijo — za čas nadomeščanjade- lavke odsotne na porodniškem dopustu. Za vsa dela in naloge se zahteva moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim živIjenjepisoL in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna rax-merja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščin« občine Kranj, Trg revolucije 1. Razpis velja do zasedbe objavljenih delovnih mest. Prve prijave bomo obravnavali po petnajstih dneh od dneva objave razpisa- Razpisna komisija DS Dimnikarskega podjetja JESENICE p. o. Jesenice, Delavska 10 objavlja na podlagi 54. člena statuta delovne organizacije prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja delovne organizacije V poštev pridejo kandidati, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje: — da je državljan SFRJ, — da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo v dimnikarski stroki. — da ima organizacijske sposobnosti, — da je moralno in politično neoporečen. Delovna organizacija nima na voljo stanovanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratki« življenjepisom sprejema komisija 15 dni po objavi. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANA Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge debatnega stenografa pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, sedež v Kranju, Cesta JLA 16 Potfoii srednja izobrazba upravno-administrativne smeri ali druga ustrezna srednja šola, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Oblikovanje osebnega dohodka je urejeno s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. Prijave z dokazili sprejema organizacijsko-kadrovska služba Gospodar-Tke zbornice Slovenije Ljubljana, Titova 19, 15 dni od dneva objave. O fzbiri boHo^^andidati obveščeni v 30 dneh po zaključku objave. Podrobnejša pojasnila bodo kandidati prejeli v ori»nizactfsko. k^v.kT.I««bi Gospodarske «bornice Aoven«e oziroma a. sedežu Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. 18 MAJA 1979 7.STRAN Delovna sobota, rosti ponedeljek ■'■sanka - TOZD Proizvodnja v »»Loki je že nekaj let med naj-"V*imi škofjeloškimi organiza-druženega dela. Zaposluje v od tega enota na Trati 1 Bodovijah 145 in v Poljanah »ai izdelek je kamena volna. 'Plujejo na Trati. Popraševa-'»njej ne morejo v celoti zado-Letošnja »nesezona« je *h »to kot »sezona«, saj na-> shajajo neprenehoma. Kon-anskega leta so morali celo nekaj kamene volne iz Mad-da m pokrili potrebe trga. ■ pospešeno gradijo tovarno volne v Novem Marofu pri nu ki bo začela obratovati v ~ kvartalu prihodnjega leta. •iložbe je zadovoljiti popraše->po kameni volni. Za njeno iz-I uporabljajo domače surovi-Ntti so vezani le pri proizvodov - izdelujejo jih v Bodov-- m pri izdelavi elementov iz ki jih izdelujejo v Polja- felovni enoti v Bodovljah so zavrnili predlog o novem em koledarju. Vprašal, ■»ekatere. zakaj. IVANKA KOŽUH, delavka v proizvodnji: Šerifi 7 rs «j.. P* J1NAR, ^ttričar: rfavci v proizvodnji so rekli, tlamo dopoldne, navadno ^-0 v^sobote, če delamo po-5- pridemo v soboto zjutra SbS prosto soboto spe ni ' Edino takrat, ko delamo v ^sk! izmeni, i-amo sobe, kHh. *~ Po novem še te ne ^nje v Bodovljah ni Lm koet na Trat, m m Sdno. da bi se cel kolekt v, k rog 150 delavcev, prilaga Vim vzdrževalcem.« ALOJZ SKOPEC i delavec v I proizvodnji: . vseeno, ker ni-Predvsem ženske družine. Pre ^ "*** Kko Hela. Večina je tmat t razumljivo, saj kar ' iihove družine MbotO nj,j_i;„iem z de- imam P°P ,. t)) v sobo-\e vseeno aH je • ponedeljek-« Večjo proizvodnjo skušajo doseči tudi /. boljšo organizacijo dela. V aprilu so pripravili predlog o spremembi delovnega časa in z majem začeli delati po novem, poskusno za dva meseca. O tem, kaj pomeni, smo vprašali Jožeta Stanonika, sekretarja temeljne organizacije. »Kakšna je sprememba?« »Po sedanjem delovnem koledarju smo delali v proizvodnji tako, da je bila ob sobotah na delu ena izmena, tista, ki je ves teden delala dopoldne. Ponedeljek se je začel s prvo izmeno ob 6. uri. Od 14. ure v soboto do 6. ure v ponedeljek pa smo morali opraviti vsa dela čiščenja proizvodne linije in vzdrževalna dela. To je pomenilo angažiranje tridesetih vzdrževalcev in čistilcev, ki so se izmenjali v soboto in nedeljo. Sicer so bili na delu tudi med tednom, zato je bilo za njih sobotno in nedeljsko delo dodatna obremenitev. Tako so nekateri delali tudi po 800 do 1170 nadur v koledarskem letu, kar pomeni več kot polovico rednega delovnega časa. Redna proizvodnja bi se sedaj podaljšala v soboto tudi v popoldanski čas, do 22. ure. V nedeljo bi opravili najnujnejše čiščenje, ki je pogoj za vzdrževanje. Redno vzdrževanje pa bi opravili v ponedeljek dopoldne. Ob 14. uri bi se začela redna proizvodnja.« »Kaj bo prinesla sprememba?« »Prednosti so v tem, da bi se vzdrževanje lahko organiziralo z dosti manjšim številom nadur, to pomeni, da bi bili vzdrževalci več prosti ob sobotah in nedeljah. Vzdrževanje samo bi bilo bolj kvalitetno, ker bi bili v času vzdrževalnih del na razpolago in prisotne tudi druge službe, ki jih vzdrževanje pri svojem delu potrebuje: tehnologi, skladišče, lahko bi tudi v trgovini nabavili potrebne stvari. Pozitivni vpliv bi bil tudi na samo kvaliteto v proizvodnji, ki ie pogojena z boljšim vzdrževanjem. Razmišljamo tudi o posebni čistilni skupini ki hi bila angažirana kot skupina tudi v drugih organizacijah združenega dela. Slaba stran pa je v tem da bi delali v soboto popoldne, na kar pa nismo več navajeni. Seveda velja to le za delavce v proizvodnji režijske službe bi delale tako kot doslej, drugo soboto v mesecu. Ker delamo v treh izmenah, to pomeni le, da bi vsaka izmena delala tretjino sobot v popoldanskem času.« »Torej sprememba delovnega časa ni povezana s tehnološkim procesom?« . , , „. . »Ne, s samim tehnološkim procesom ni povezana, le s kvaliteto proizvodnje, z organizacijo dela. Namen in cilj ie večja produktivnost in kvaliteta. Obseg naročil nas prisil juje, da iščemo notranje rezerve.« »Kaj pa solidarnostne sobote?« »Te imamo tako vključene v delovni koledar, za izredne, kot na primer za Črno goro, se sporazumemo za delo v soboto ali v nedeljo, druge možnosti ni več.« »Kakšen je bil postopek sprejemanja predloga?« " »predlog je bil obravnavan na zborih delavcev po izmenah, v enoti Trata v drugi polovici aprila. Ni bil sprejet z navdušenjem, zato smo se odločili, da ga sprejmemo kot poskusno delo za dobo dveh mesecev, da spremljamo učinke in se še pred potekom teh dveh mesecev pomeni- mo o učinkih in nadaljnjem delu. Sklep o takem delu je sprejel delavski svet na svojem zasedanju 26. aprila.« »Kaj o predlogu menijo družbenopolitične organizacije?« Sindikalna enota Trata podpira predlog, medtem ko sindikalna enota Bodovije odločno zavrača tudi poskus iskanja notranjih rezerv za boljšo produktivnost, ob tem. da nima boljšega predloga.« »Ali menite, da bi bil za sprejem spremenjenega delovnega časa potreben referendum?« »Mislim, da ne. Na zborih delavcev smo sprejeli gospodarski načrt, planske obveznosti za letos so znane, ta predlog je le ena od poti do realizacije načrta. Na zborih delavcev smo zato samo obravnavali predlog, da bi ob sodelovanju delavcev po izmenah prišli do boljšega. Ker je delavski svet kot samoupravni organ zadolžen za izvajanje gospodarskega načrta, je on tisti, ki je ukrep za doseganje tudi sprejel.« Kakšno je stališče družbenopolitičnih organizacij temeljne organizacije združenega dela, smo popra-šali Janeza Hafnerja, predsednika konference sindikata, ki združuje osnovne organizacije vseh treh delovnih enot. »Ali ste verificirali predlog, preden je šel na zbore delavcev oziroma je o njem sklepal delavski svet?« »Najprej smo dali predlog na zbore sindikalnih skupin. Odziv je bil različen. V Bodovljah so predlog zavrnili, na Trati so ga načeloma podprli, čeprav so bila tudi mnenja proti, posebno ženske, kar je razumljivo. Na podlagi tega je direktor temeljne organizacije sklical posvet družbenopolitičnih organizacij, še preje se je sestal strokovni kolegij. Analizirane so bile možnosti, da pristopimo k temu in sprejet dogovor da na Trati poskusimo za dva meseca, da bi prišli do rezultatov, ki bi pokazali, kakšna je situacija.« Ali je postopek sprejemanja v skladu s splošnimi akti temeljne organizacije?« »Tako daleč še nismo prišli. Na sestanku je bilo odkrito postavljeno vprašanje, ali gremo v to, da po dveh mesecih nadaljujemo; da ne bi sprejeli soboto popoldne kot delovne, ampak da bi delali na osnovi prostovoljnega dela. Menim, da naprej v to ne bomo šli, predvsem v poletnih mesecih je to težko uresničljivo. Gotovo bo treba iskati prožnejše oblike reševanja problemov proizvodnje. Za zdaj dogajanja ne moremo oceniti kot konflikt, ker se ni ukrepalo proti volji delavcev.« »Ali menite, da se s tem poslabšajo delovni pogoji delavcev* »Ne, ker so delavci na račun delovne sobote prosti v ponedeljek dopoldne. S stališča družine je to seveda korak nazaj. Dokler ne bomo razbili konjunkture na trgu, bo stanje takšno. Z izgradnjo Novega Marofa bomo precej razbremenjeni. Lani smo delali več sobot in nedelj na osnovi prostovoljne odločitve. V proizvodnjo so se vključile tudi režijske službe z direktorjem temeljne organizacije vred. Vsi so prišli pomagat. Na tem bomo skušali graditi tudi naprej, bolj kot da bi delavce silili v sobotno deio. M. Volčjak Dolgo čakanje na zobozdravnika Kje iskati ključ rešitve ? Ze dolgo ni bila kakšna družbena problematika tako V ospredju kot je morda prav sedaj zobozdravstvo. Vendar pa je bilo preuranjeno pri-čakovata. da bo zaradi priporočil tudi z najvišje republiške ravni kakor tudi ob obravnavi v bazi. to je med uporabniki in azvajalci zobozdravstvenega varstva, že čez noč kazalo na bolje. Probleme namreč že dolgo časa vlečemo in so tudi bolj ali manj znani in enaki že dlje časa, prav tako pa tudi posledice: preveč nas bolijo zobje, na zobozdravniški stol pa je treba dolgo, predolgo čakati. Iskanje rešitev iz takih zagat posebno v občinskih zdravstvenih skupnostih, kot je kranjska, kjer so čakalne dobe za zobozdravnika izrazito dolge, najdaljše v gorenjski regiji, se vleče že kar predolgo. Prav zato tudi kaže, da dialog med izvajalci zobozdravstvenega varstva in uporabniki oziroma samoupravnimi organi zdravstvene skupnosti pa tudi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ni mani oster, niti ne kaže, da bi se kaj kmalu uspešno zaključil. Brez dvoma imajo zobozdravstveni delavci prav, ko zahtevajo za tudi več opravljenega dela plačilo. Zakon o združenem delu je v tem jasen in ne dopušča nobenega dvoma. Druga stvar pa je seveda, če občinska zdravstvena skupnost nima toliko denarja, da bi lahko plačala tudi preseganje dogovorjenega programa storitev; v preseganje storitev pa izvajalce seveda silijo prav zelo velike potrebe po te vrste uslugah. Tako postane vprašljivo, do katere mere naj bi bil narahljan sporazum o svobodni menjavi dela, če izvajalci vedo, da vsega dela v celoti ni mogoče dobiti plačanega, ker enostavno še nismo toliko bogati, po drugi strani pa kot dejavnost posebnega družbenega pomena nikakor ne bi smeli preslišati tolikšnega problema, kot ga potrebe po zobozdravstvenem varstvu trenutno pri nas predstavljajo. Prav ta posluh zobozdravstvenih delavcev, ki jim sicer ne gre očitati, da delajo malo ali slabo, ravno nasprotno bi lahko rekli prav za kranjski tozd Poliklinike, je morda ravno še tisto manjkajoče železo v ognju kompromisnega dialoga. Kajti kljub občasno zelo ostrim zahtevam po »ureditvi problema«, slednje je bilo na tak način postavljeno na zadnji seji kranjskega komiteja ZK, je prav gotovo boljše, če izvajalci zobozdravstvenega varstva samoupravno organizirani najdejo učinkovitejše rešitve, do katerih je moralo v prizadevanju za večjo produktivnost, boljšo organizacijo dela priti tudi združeno delo. V tem pač zakon o združenem delu ne dela nobene razlike: dogovor bo torej uspešen le ob strpnem upoštevanju načela komplementarnosti - ob vsakih pravicah so tudi obveznosti. L. M. Medle turistične informacije V obratu na Trati so za dva meseca poskusno uvedli nov delovni čas. V soboto je nq delu tudi popoldanska izmena, v ponedeljek dopoldne pa so delavci prosti. 1 ............- - Jesenice — Jeseniški gostinski in turistični delavci so te dni prejeli po pošti neke vrste prospekt Turističnega društva Jesenice na Gorenjskem, s slovensko pisano besedo in z ustreznim nemškim prevodom. Ne bi se spuščali v tehnično in oblikovno sila borni in nereprezentančni prospekt — jasno nam je, da društva nimajo denarja — ustavili bi se le ob pisanem sporočilu, ki naj očitno nemškega ali nemško govorečega gosta seznani o nekem mestu, o njegovih značilnostih in o njegovih kvalitetah. Prospekt nima ne časa ne kraja svojega nastanka, tako, da človek niti ne ve, kje in kdaj se je porodil. Četudi je morda nastal že pred leti in naj bi ga turistični delavci kljub temu še vedno »plasirali« na tržišču, je v svojem sporočilu tako boren in siromašen, da si kaj takega ne bi smeli dovoliti niti pred leti. Poglejmo, kaj tujim in domačim gostom sporoča. Najprej v nekaj stavkih pove, da so Jesenice mesto in pomembno križišče poti iz zgornjesavske doline, bohinjskega kota, Ljubljane, skozi karavanški predor pa iz Beljaka. Nadaljuje s prometnimi zvezami v te smeri in pod naslovom Zdravstvo sporoča dobrodošlemu gostu, da je . . . »na Jesenicah moderno urejen zdravstveni dom, bolnišnica z vsemi oddelki in lekarna. Zdravstveni ambulanti sta še v Žirovnici in Kranjski gori . . .«. Pod rubriko Kulturne prilike in zabava je v tem prospektu kaj zabavno, saj turist mora vedeti, da imajo Jesenice... »osnovno, poklicno, tehnično srednjo šolo, glasbeno šolo, gimnazijo in delavsko univerzo. Zelo uspešno deluje tudi gledališče. Na Stari Savi je zelo zanimiv tehnični muzej razvoja železarstva. V njem je tudi oddelek, v katerem je prikazano delavsko gibanje in gibanje NOB . .. « Da Jesenice res niso kar tako, je bilo treba zapisati, da . . . »so na Jesenicah tri kinodvorane. v delavskem domu pri Jelenu pa pogosto likovne razstave. V zimskem času je v hotelu Pošta vsako soboto in nedeljo ples, v hotelu Korotan pa le občasno. Nasproti železniške postaje je minigolf. . .« Da ne bo pomote: na Pošti ni več plesa, v Koro-tanu že več let ne. nasproti železniške postaje pa je res minigolf, a zapuščen in zanemarjen. Turist ali bralec tega prospekta naj se pač sam pobriga, kje je stara Sava, kje so te fantastične in privlačne kinodvorane. kje je Jelen, kje hoteli. Tega v prospektu ni. kajti veliko bolj pomembno je bilo zapisat i še nekaj o športu, ki se bere takole: . . . »Jesenice imajo fizkulturni dom in enotno športno društvo. Glavne panoge športa so: hokej, nogomet, odbojka, košarka, atletika, smučanje in planinstvo. Pod Mežak-Ijo je na novo urejen teren za smučanje, kjer bo v kratkem dograjena tudi vlečnica...« (turist naj bi bil seznanjen še o takih vele-športnih planih) . . . »pri Savskih jamah pod Golico je sankaška steza, na Planini pod Golico pa sta dve vlečnici. V Ukovi ie kopališče z ogrevano vodo, ki ima vedno okrog 26 stopinj Celzija ...« In tako dalje in tako naprej, vse do tega, kje se dobijo nadaljnje »informationen«: pri Turističnem društvu. Turistični agenciji Kompas, pri turističnem biroju Viator in pri agenciji INEX Jesenice, vendar brez naslova. Upam trditi, da tri-četrt ali več Jeseničanov ne ve, kje domuje recimo, Turistično društvo, INEXa že zdavnaj ni več, tako kot ni več jeseniške Rožce, ampak je Golica in tako dalje in tako naprej, vse do izletniških točk, do katerih se po opisu v prospektu brez dodatnih informationen ne dokoplje niti bližnji Radovljičan. Te informacije so več kot medle. Čeprav Jesenice niso turistično mesto, bi bili lahko podatki o Jesenicah veliko boljši, vsaj povprečno zadovoljivi, ne pa, da se berejo kot spis učenčka nižjega razreda osnovne šole. Take informacije niso že več smešne, če se tiskajo v tisoč izvodih in celo v prevodu, postajajo že ponižujoče ... D. Sedej Osebni dohodki Radovljica — V prvih dveh mesecih je bilo v združenem delu zaposlenih 12.000 delavcev. Število zaposlenih se je povečalo za 3 odstotke v primerjavi s povprečjem prvih dveh mesecev lanskega leta. Od vseh zaposlenih je 52 odstotkov žensk. Povprečni čisti osebni dohodek delavca v združenem delu v prvih dveh mesecih je bil 6308 dinarjev in je bil za 23 odstotkov višji od lanskega povprečja prvih dveh mesecev. Republiški povprečni osebni dohodek v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bil višji od občinskega, povprečja za 254 dinarjev ali za 4 odstotke. V dveh mesecih letošnjega leta se je republiški povprečni osebni dohodek povečal v primerjavi z lanskim obdobjem za 11 odstotkov. Po republiški statistiki je bil lani najmanjši povprečni čisti osebni dohodek 4678 dinarjev v občini Metlika, najvišji pa 6708 dinarjev v občini Ljubijana-Center. Prvi je bil v primerjavi z republiškim povprečjem za 21 odstotkov nižji, drugi pa za 14 odstotkov višji. Na višino osebnega dohodka, ki se po občinah zelo razlikuje, vpliva različna gospodarska struktura ter drugi dejavniki. V primerjavi z republiškim povprečjem je bil lani v petnajstih občinah čisti osebni dohodek višji, najvišje so dosegli v gospodarsko in upravno razvitih občinah, predvsem v ljubljanskih ter v Velenju, kjer so bili osebni dohodki v primerjavi z republiškim povprečjem več kot 10 odstotkov višji. D. S. y^2JP\^ Razpisna komisija pri DS TOZD trgovina Bled v DO Veletrgovina Živila Kranj v skladu s sklepom DS in statutom razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD trgovina Bled Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline v smislu določil družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SO Radovljica Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v zaprtih kuvertah z oznako Za razpisno komisijo v 15 dneh po razpisu na naslov: Veletrgovina ŽIVILA Kranj, TOZD TRGOVINA BLED, Ljubljanska 15 - Bled. Mandatna doba razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. Razpisna komisija pri ZVEZI KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ Trg revolucije 3, p. p. 72 KRANJ objavlja prosta dela in naloge FINANČNO ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoji: srednješolska izobrazba, moralnopolitične kvalitete Prijave pošljite do 2. 6.1979 na gornji naslov. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJna zor jeva I Po sklepu Odbora za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE KRANJ objavljamo proste delovne naloge in opravila 1. referenta nabave v komercialnem sektorju za sektor Jesenice Pogoji: končana srednja šola — ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj 2. arhivarja Pogoji: končana srednja .šola — ekonomske oz. administrativne smeri in leto dni delovnih izkušenj 3. dva daktilografa Pogoji: končana administrativna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj Za razpisane delovne naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj, kadrovsko socialna služba, Kranj Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave v časopisu. K NOVO V DEKORJU O K R Salonu kuhinjske opreme Kranj Koroška cesta 35 Kuhinja IRIS Marles Kuhinje Marles Iris, Bela orhideja Kuhinja Gorenje G 141 (prejšnja PEA hrast) Kuhinja Brest 04, siva YcknXL so razstavljene v salonu Dekor Kranj, kjer si lahko ogledate tudi celotni program Marlesovih kuhinj, po želji dobite tudi prospekte Nudimo strokovne nasvete za sestavo vseh kuhinj Brezplačna dostava na dom, oziroma 25 km Prodaja na potrošniško posojilo do 50 000 din Polog lahko poravnate z obveznicami posojila za ceste, kupon št 1 Obisk v Murkini PLETNI na Bledu Če je kupec dobro postrežen se rad vrne Kot da bi se šele zdaj pokazalo, kako potrebna je bila takale trgovina na Bledu. Vedno smo tiščali turistom le spominke, kičaste ali pa malo manj kičaste, kot da je tujec željan le drobnarij, ki mu potem doma delajo šaro. Pa se je izkazalo, da želijo tudi kaj drugega. Tudi našol konfekcijo, pletenine, usnjene izdelke, celo naša postaljnina jim je zanimiva. In da ne govorimo o Blejcih samih. Saj v svojem rodnem kraju skoraj niso imeli trgovine, kjer bi se lahko oblekli in so iskali po vsej Gorenjski, tja do Ljubljane, da so si kupili vse potrebno. No, zdaj imajo to doma, le malo nezaupljivi so še morda, ker je tale Murkina PLET-NA tako nova, pa v hotelu, trgovine v hotelih so pa navadno zelo drage, ker so namenjene le tujcem in turistom. Saj imajo čisto prav, toda tokrat gre za izjemo. Murkina PLET-NA prodaja po cenah, kot drže za vse njihove poslovalnice tako v Radovljici, Lescah in na Jesenicah. Razlika je morda le v založenosti; VoUsio, KOKRA trgovska in proizvodna delovna organizacija Kranj n. sol. o. za potrebe TOZD Engro n. sub. o. ponovno objavlja prosta dela in naloge: Oddelek kozmetike in spominkov v PLETNI ima vedno kaj novega: zdajtl ves v pripravah za svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo avgusta na morda v drugih njenih trgovini; ni hoditi toliko modnega naeakfl kot prav v Pletni. Zasluga gre dljivim dekletom, kar trinajst ji*] ki imajo posluh za želje kupce« hitro naročajo tisto, kar so iskale, po čemer so povpraševale morejo povedati, kako so tujci vdušeni nad našimi bluzami ■ cami. Pa nad pleteninami. V*" gre Rašice, pa tudi Almire. in drugih. Gledajo, da imajo daj vedno vse modne novosti vodilnih konfekcijskih hiš. k* Elkroj, Gorenjska oblačila. Mura, Univerzale, Modni drugih, in če je mogoče, včasn unikate. V prvem, manjšem prostoru, prevladuje kozmetika, usnjena lanterija, steklo, kristal, pr tudi ročne ure in zlatnino, jetno, pravi poslovodkinja Markizeti, kako tujci poznajo tarno Celje in njeno odličn teto. POSLOVODJA PREVZEMA za kar morajo kandidati imeti kot posebni pogoj za izbiro poklic poslovodje tekstilno-galanterijske stroke. Nastop dela je možen takoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja Kranj, Poštna 1 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire. Tovarna obutve Peko n. sol. o. Tržič DSSS — splošni sektor, ponovno objavlja, za obrat družbene prehrane prosta dela in naloge: 1. KUHANJE TOPLIH OBROKOV (kuhar) Pogoji za sprejem: — kuhar s 6 meseci delovnih izkušenj, — izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni, 2. PRIPRAVLJANJE HRANE - 3 delavke Pogoji za sprejem: - priučen delavec in 2 meseca delovnih izkušenj na podobnih delih. - izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti oddajo v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dneh po objavi. murha shis Kako aktualni so v Murk ni, pove že to, da so že zdaj 1 jen i na svetovno prvenstvo nju. ki bo avgusta na Bf namreč že dobite vseh vrst uporabnih izdelkov z svetovnega prvenstva: , na kozarcih, majolikah. kaj)ah. pepelnikih, frotirkah. mih', dobili bodo pa še kravu, ke. vrhnje majice. lesene krv^n"1 usnjene torbe, alpinske klobuki vse vrste drobne usnjene gala ki bo vsa v znaku svetovnega pr stva v veslanju. Takrat se bodo tudi kadro1 okrepile in tudi prodajni čas lagojen množicam, ki se bodo vale takrat ob jezeru. In do bo gotova že tudi trgovinu a > nimi rekviziti v Kazini, fafl Sedemdeset novih kvadratov pridobili in tu bo vse potrebno ribič, kopalec, smučar, pa ftr drug. Kot povsod v Murki, m dekleta prijazna s kupci Ce < -ka dobro postrežena. se rada pravijo. Neradi vsiljujemo, ra* pokažemo. In v knjigi pripomb*' zdaj le še pohvale ... Velike * to, povedo dekleta, ker se vsr b pogovarjamo s tujci: angleščin* povečini vse imele v Soli. m m" no pa Murka organizira posebne čaje. To je velikega potnem nile trgovini, veste. Veliko razumevanja najdejo svojih dobaviteljih in največk imajo željeno blago že nasledil na policah. Morda je trenutna va le s filmi, barvnimi in tistimi kaset a k ki so iz uvoza ni uh ni biti in tujec skoraj ne iikmv meti. da jih ni. Od domačih artiklov pa najbolj manjka mod nogavic, tistih svetlih, skoraj Ml po katerih tako rado sega w ■ Drugih težav pa pra\ zar« s Dobro prodajajo, kup« i s, ni najbolj pa so zadovol so kupcu s svojo ponudbo ustrr* gre zadovoljen od njih. In če *• »** voljen danes, bo prišel tud. iutr. 18 MAJA 1979 9.STRAN GLAS \*eč pa je popraševanja po pleteninah, prodajalke še posebno . da jih je vedno dovolj in v bogati izbiri. NTRAL Gostinska in trgovska I DO CENTRAL KRANJ zn.sol.o. fcrtia na podlagi sklepa FS TOZD VINO in v fkia z določili samo-Nrtmega sporazuma o NKbojnih razmerjih protislovne naloge in opra-■ VOZNIKA VILIČARJA VA BLEDU r DELAVCA V POLNILCIH V KRANJU P Sna šola, tečaj za voznika ^arja. kusna doba 2 meseca Jtfc i^*na šola, "*«iwr.3 doba 2 meseca prijave s potrebni-Mazili pošljite v 7 po objavi na naslov: -Jj Kranj, Maistrov - kadrovski oddelek Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk UoLo. Kranj, . t Moše Pijadeja 1 •rlja *TOZD KARTONAŽA *ee delavcev z« delo v P«MM TOZD karto- Jm šola, oddulen. vojaški Delo ie dvoizmensko in se ■tttuS » nedoločen delovni ^objavljene naloge velja %**čno poskusno delo. ?irceT,«Kde.o v pro- 'ivodnji . . Motnost pridobitve inter-_ te kvalifikacije '"na lola. odslužen vojaški D^loje dvoizmensko in se tuje za nedoločen čas. Za 'Ijene naloge velja 1-me 'poskusno delo. ENGINEERING KRANJ 64000 KRANJ Postna 3 Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. pomočnika direktorja za finančne zadeve 2. tehničnega risarja Pogoji za zasedbo: 1. — visoka šolska izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — zaželeno znanje tujega jezika 2. — končana osemletka — tečaj tehničnega risanja — 4 mesece delovnih izkušenj Delo in naloge pomočnika direktorja za finančne zadeve se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, medtem ko se za delo in naloge tehničnega risarja združuje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Nastop dela takoj. OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje Čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev DO Engineering Kranj. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Komunalnega podjetja VODOVOD KRANJ ponovno razpisuje prosta dela in naloge: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. INKASANTA VODARINE 3. VEC NK DELAVCEV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima srednjo šolo ekonomske smeri in tri leta prakse na enakih opravilih in nalogah pod 2.: da ima dokončano osnovno šolo, poskusno delo 1 mesec, prednost imajo kandidati s stanovanjem v Kranju oziroma v bližnji okolici in lastnim prevoznim sredstvom pod 3.: da ima dokončano osnovno šolo, poskusno delo 1 mesec Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje VODOVOD Kranj - odbor za medsebojna razmerja. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh od dneva izbire kandidatov. MODNA KONFEKCIJA KROJ SKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge VODJE SKLADIŠČA osnovnega in pomožnega materiala Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje P°fu tma ooslovodsko ali poklicno šolo trgovske stroke, I da ima 2 teti delovnih izkušenj, od tega 1 leto na takih ah podobnih da'bo 3 mesece na poskusnem delu. DO s stanovanjem ne razpolaga. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepa o izb.n. EL/\N Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Plastika in sklepa 18. seje komisije za delovna razmerja TOZD Plastika objavljamo prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA 2. MODELARJA Pogoji: Ad 1. Višja izobrazba strojne, kemijske ali lesne smeri, 2 leti prakse in pasivno znanje 1 tujega jezika ali srednja izobrazba strojne, kemijske ali lesne smeri, 4 leta prakse in pasivno znanje 1 tujega jezika, odslužen vojaški rok. Poskusno delo 3 mesece. Ad 2. Poklicna šola lesne smeri, 3-mesečna praksa kot modelar lesne stroke, odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave sprejema kadrovska služba ELAN, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni od objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku SO dni od objave. Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD Zdravstveni dom Skofja Loka Delavski svet razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Skofja Loka še naslednje pogoje: — da je zdravstveni delavec z diplomo medicinske fakultete ali delavec z diplomo II. stopnje ekonomske ali pravne fakultete, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti, — da pripravi program dejavnosti zdravstvenega doma za svoje mandatno obdobje. Izbrani kandidat bo sprejet za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: TOZD Zdravstveni dom Skofja Loka. Skofja Loka, Stara cesta 10, z oznako za razpisno komisijo. ^3 KOVINSKO PODJETJE KRANJ KRANJ, Šuceva 27 Komisija za delovna razmerja (v skladu z 10. členom Pravilnika o delovnih razmerjih) objavlja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: 1 OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL za več NK delavcev 2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL za več KV ključavničarjev 3. OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH MONTAŽNIH DEL za več NK delavcev 4. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH VARILNIH DEL za več K V delavcev Kandidati morajo za opravljanje navedenih del oziroma nalog poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. in 3.: — da imajo končano osemletko in 6 mesecev delovnih izkušenj, — da imajo nepopolno osemletko in 2 leti delovnih izkušenj; pod 2. in 4.: - da imajo končano poklicno šolo, kovinar ali ključavničar, in 8 mesecev delovnih izkušenj, - da imajo nepopolno poklicno šolo, kovinar ali ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj. Za objavljena dela oziroma naloge je predvideno poskusno delo v skladu z določili Pravilnika o delovnih razmerjih. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati naslovijo na Komisijo za delovna razmerja in v 15 dneh po objavi oglasa v časopisu dostavijo na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27. Kandidati dobijo vse potrebne informacije po telefonu številka 23-160 interna 5. Pri Renkovi mami v Srednji vasi Nikar ne jokaj, mama Na podlagi sklepa komisije za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kadrovski sektor delovne organizacije Tako se je poslovil najstarejši sin Ivan, ne da bi vedel, da za vedno — Njegova in brata Mirka kri je skupaj z drugimi omočila pobočja partizanske Dobrče Renkova mama — Se vsa trdna, čeprav se ravno ne pohvali z zdravjem in kl/uh visoki starosti, Renkova mama sa motori pod Dobrčo. Sem prihajajo vsi njeni domači, tu živi s spomini na svoje fante, vesela pa je, če jo obiščejo tudi vsi, ki so v najhujših časih v njeni hiši vedno dobili zavetje. Na sliki: Ob dnevu varnosti so Renkovo mamo obiskali predstavniki UJV Kranj — Foto: L. M. Angela Renko kljub svojim 82 letom živi sama v svoji hiši v Srednji vasi pod partizansko Dobrčo. Saj bi končno lahko živela pri kateri od obeh hčera, ki sta že pred leti zapustili domačo hišo, pa noče. Zato jo obe hčeri kljub temu, da imata obe svojo družino in delo, obiskujeta po večkrat na teden, postorita to in ono in se pogovarjata z mamo. »Da bi šla v' dolino, v tisti hrup, dajte no,« - pravi Renkova in ostaja raje sama v hiši, ki je kot lastavičje gnezdo pripeta v breg le malo nad cesto »pod gorami«, med vojno pa je bila to zloglasna »banditenstrasse«. Renkova mama ostaja tu, blizu svojih sinov in moža, ki jih ni več med živimi. Oba starejša sinova sta padla prav blizu, skoraj bi rekli, da na domačem pragu. Starejši Ivan v sosednji Slatni, mlajši Mirko, star komaj 16 Klubi OZN orajo biti odprti vse Kranj — Klubi OZN so med mladimi v Sloveniji glavni nosilci mednarodne vzgoje in izobraževanja. Največ jih ie v osnovnih in srednjih šolah, manj pa v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Klubi se povezujejo v občinske centre klubov OZN, ki jih imajo skoraj v vseh naših občinah. Med temi je najbolj delaven center klubov OZN iz Kranja, ki so mu orav zaradi tega letos zaupali organizacijo finalnega kviz tekmovanja slovenskih klubov OZN. Predsednica cega centra je Marta Kovač, učenka srednje ekonomske šole v Kranju. »Občinski centri klubov OZN majo le nalogo povezovalca in lsmerjevalca dejavnosti klubov )ZN. Klubi so osnovna celica taše dejavnosti in kot take jih noramo tudi organizirati in razbijati. Ne smemo pustiti, da bi predstavljali zaprte skupine lju- di. Odprti morajo biti vsem ljudem v tisti sredini, kjer delujejo. Povezati se morajo z drugimi družbenimi organizacijami in društvi. S tem se bo učinkovitost in odmevnost dela klubov ter zanimanje zanje nedvomno povečala, kar prinaša s seboj tudi širše seznanjanje in sodelovanje množic v mednarodnih odnosih. To pa je tudi namen našega dela.« Kranjski center klubov OZN se te usmeritve držf. Poskrbel je za pestrost svojega dela, izbiral teme, za katere so se člani v klubih zanimali. Razen razgibanih in raznolikih oblik dela pa skrbijo tudi za informativno in propagandno delo. Kljub temu imajo težave. »Največ težav imamo z organiziranjem klubov OZN v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Takih klubov je zdaj sedem, vendar s tem nismo zadovoljni. Polomili smo ga, ker smo skušali klube organizirati v taki obliki kot v šolah. Da napake ne bi več ponovili, smo se odločili za drugačno metodo. Do jeseni bomo pripravili osnutek organiziranja klubov. Se posebej bomo upoštevali nekatere značilnosti. S tem osnutkom in z jasno začrtanimi cilji bomo odšli v krajevne skupnosti in organizacije združenega dela.« Prav zaradi takšnega dela, ko po eni strani resnično uresničuje izobraževalne in idejne naloge, po drugi strani pa navaja mladino k samostojnemu delu in kritičnemu presojanju, je kranjski center klubov OZN postal najboljši v Sloveniji. M. Erzin Prvomajski pohod v Bohinjsko Bistrico — Občinska konferenca ZSMS iz Škofje Loke je za praznik dela organizirala pohod na osrednjo prvomajsko prireditev v Bohinjsko Bistrico. Pohodniki so krenili na pot, ki je vodila ' Bohinj preko Soriške planine, r ponedeljek, 30. aprila. Pridružili so se jim nladi pohodniki iz Kranja. Prenočili so na Sonci, kjer so položili venec t spomeniku padlim, zvečer pa so se ob kresu srečali z mladimi iz Sorice. {ljub naporni poti, na kateri jih jc spremlja/ dež in sneg. sn srečni prispeli a kraj prireditve. - Mojca Pirman let pa streljaj nad hišo v bunkerju v pobočju Dobrče. Zdaj je njegovo ime skupaj z ostalimi padlimi na spomeniku le malo pod hišo. Spomenik so postavili maja lani padlim članom OZNE. med njimi pa je bila tistega usodnega 17. novembra 1944 tudi terenska delavka mladinka Marija Markovič. »Za bunker v Dobrči smo otroci vedeli,« pripoveduje Marija Cerni-lec, Mirkova sestra,« saj smo ga odkrili povsem sluičajno, ko smo pasli v Dobrči. Ko pa je bila hajka, je bil bunker izdan. Se sedaj ne morem pozabiti, kako so švigale proti gozdu zažigalne bombe. Vseh šest iz bunkerja je ubilo, trije, med njimi moj brat so umrli v bunkerju, trije pa zunaj, ko so se hoteli rešiti. Edini preživeli Beno. ki so ga med begom ujeli in zaprli v Begunjah, je po vojni povedal kako je bilo«. Pokopali so jih partizani, spodaj pri cerkvi, po vojni pa so jih prekopali in prenesli v Drago. »Meni niso pustili, da bi jih šla gledat,« se spominja Renkova mama,« pa sem vseeno šla. Vse sem jih poznala, če drugače ne, pa po obleki, saj sem jim dve leti prala. Zvečer so vedno prišli jest, zjutraj pa je običajno Mirko prišel po zajtrk; tako dobre volje je bil vedno, vesel, vsi so ga radi imeli. Ko je zapel v veži — mi smo tiči, nobena hajka nas ne uniči, sem vedela, da ne more biti nihče drug«. Mirko s partizanskim imenom Lado je s 16. letom v aprilu 1944 postal član VOS, sprva je bil kurir pri VOS, nato pri OZNI. Ko so v bunkerju čakali, da bodo lahko odšli v bataljon, jih je prehitela hajka. Mladega obveščevalca, vosovca Mirka so z drugimi skupaj pokopali v domačih tleh. Pa ni bil dolgo sam. Ze čez pol leta so k Mirku položili še starejšega Ivana. »To je bilo res čudno,« pravi Renkova.« Tu zgoraj je bilo že čisto mirno, kot bi bili na osvobojenem ozemlju. Po napadu na bunker v novembru, ni bilo ne belih ne Nemcev več sem, saj so tu gospodarili partizani. Vas je bila zavedna, tu ni bilo izdajalcev. Cesta pa je bila za bele in za Nemet nevarna. Ni bilo nič čudnega, če je kdaj na tej cesti izginila njihova patrulja, pa niso nikoli zvedeli, kaj se je zgodilo. Pa so vsi v vasi vedeli, celo otroci, kje so vaščani pokopali patruljo in skrili motor s prikolico. Mislili smo že, da je vsega konec, pa ni bilo. Prav na koncu, tik pred svobodo ja padel še Ivan.« »Nič ne skrbi, nikar ne jokaj,« je rekel mami, ko je šel zadnjikrat od doma. »Živega me ne dobe,« je še obljubil. Bilo je prav na večer pred 4. aprilom 1945. Ivan je vstopil v NOB novembra 1942, jeseni 1943 pa je bil sprejet v VOS in bil imenovan za načelnika okrajnega poverjeništva VOS, kasneje je bil načelnik oddelka OS okraja Brezje, od jeseni 1944 pa pomočnik pooblaščenca OZNE za okrožje Kranj. V Slatni se mu je sprva skupaj še z dvema tovariši-cama uspelo izogniti patrulji belih, nato pa so se še enkrat srečali. Zapokalo je, Ivan je bil ranjen, skušal se je zavleči v kritje, pa so ga našli in dotolkli. »Ata je odločil, da ga pokopljemo k Mirku,« se spominja hči Marija. Renkova mama pa se zagleda v fotografijo Ivana v knjigi Padli nepre-magani, ki so ji jo skupaj s cvetjem ob dnevu varnosti prinesli predstavniki kranjske Uprave javne varnosti. Ne skriva, da je ponosna na svoja sinova, tudi ne skriva solze. Takrat med vojno, ko je vedela, da sta oba tako blizu, pa vendar ves čas v nevarnosti, se pravzaprav niti ni tako bala zanju. Pogosto sta prihajala pod noč, sedla z drugimi k večerji, z mladeniškim tekom zajemala kašo, nato pa ju je vzela noč Hudo postane šele veliko kasneje, ko pride svoboda, ko se zaveš, da »našega pa ne bo nazaj nikoli več«, hudo je v nočeh brez spanja, ko navalijo žalostni spomini. Tudi najmlajšega sina Tončka, njegova fotografija je zataknjena k sliki obeh starejših bratov, je po nesrečnem naključju doletela smrt prav na pobočju Dobrče pred sedemnajstitni leti. Mož pa ji je umrl pred šestindvajsetimi leti. No, Renkova mama si potem obriše oči in pove, da pa ima kar štiri vnuke, vse že skoraj pod vrhom«. Pa hčerki sta skrbni, ni kaj, saj ji gre kar dobro. Le /. zdravjem je bolj slabo. Včasih jo kdo obišče, prido kdo, ki je med vojno v njeni hiši dobil vse. kar so imeli. Ob praznikih pa vedno piše partizanka Anuška. pravo ime je Renkova mama že pozabila, in se spominja tiste dobre kaše. ki jo je Renkova mama vedno postavila na mizo. če so prišli partizani. L. Mencinger sava commerce govma z gumenimi m kemičnimi izdelki ponovno razpisuje prosta dela in naloge POMOĆNIKA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE za dobo štirih let Vsebina delovne naloge Oblikovanje in usmerjanje tekoče prodajne politike z načrtovan*« prodajnih pogojev. Usklajevanje prodajne dejavnosti z izvajanjem ukrepov na podroen institucionarnih pogojev prodaje. Pogoji: — visoka šolska izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smer najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delovnih nalosja na komercialnem področju, od tega 3 leta prakse v zunanji trgovm — strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih dejavnosti. — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje še enega od ■* tovnih jezikov, — družbenopolitična aktivnost in aktiven odnos do samoupra cialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. i Na podlagi sklepa komisije za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi kadrovski sektor delovne organizacije m soua Uraivj industrija aumiievih, usnjenih in kemičnih i zde** I 1 razpisuje prosta dela in naloge za dobo 4 let DIREKTORJA SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE, Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjeva naslednje pogoje: - visoka strokovna izobrazba ekonomsko organizacijske ali tehi smeri s 5-letno uspešno prakso, od tega 3 leta na vodilnih ali stvenih delovnih mestih v industriji, - znanje in sposobnosti organiziranja in koordiniranja proi planske dejavnosti in vodenja sektorja, - uspešnost vodenja, koordinacije in strokovnosti se preveri* osnovi rezultata dela proizvodnih tozdov, - aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov, k! skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili samoupra«"-' socializma, - pasivno znanje enega svetovnega jezika. VODJE SLUŽBE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE tozda Tovarne avtopnevmatike Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevat: naslednje pogoje: - visoka strokovna izobrazba tehnične smeri s 5-letno prakso, od 3 leta na področju avtopnevmatike, - aktivno znanje nemškega jezika, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar se preverja po usp* nosti dela službe, ..... - aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, b ■ skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili samouprav»SJ»j socializma. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Priiave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejem« kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj. Škofjeloški I 15 dni po objavi s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 60 dneh po preteku razpisa. Istočasno vabimo k sodelovanju: - ELEKTRONIKE, - STRUGARJE, - REZKALCE, - KURJAČE _ in delavce ostalih kovinarskih poklicev ki bi se bili pripravljeni na organiziran način usposobiti za strugarje. II MAJA 1979 WKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO I I Črtomir Zoreč: 11. STRAN č». 'Potok — Okrog Tisinega hroma v Arboretumu 'Ma* že lepo cveto narcise. Vsak dan prihaja 'diko sprehaja/cev, se sprehajajo in počivajo v 'a so žal tudi taksni, ki ^ k akciji in opozorila, Pomembni sta čistoča in za kraj, kakršen je I Jr. preslišali! V Preddvo-I Vilkih vaseh so že mar-trili za čistejše okolje. *o smetiče in organizi-I smeti, kar je v zadovo-P**JBe krajanov. LJ*> je trajala preddvorska ■fea akcija. Prvi dan, *o se lotili urejevanja odstranjevanja manj-ir***-ov, čemur je bilo kos ^Of 9. maja pa je bil orga-odvoz kosovnega mate-' y8eh vaseh preddvorske ■ skupnosti. Med sodelu-•** očiščevalni akciji velja se posebej omeniti 86-letno upokojenko Frančiško Tičar, ki bi bila lahko marsikomu za zgled, se posebno pa mladim, ki se niso tako množično udeležili akcije. Posebej so se izkazali gojenci Vzgojnega zavoda. Organizatorji akcije pa so še posebej pogrešali predstavnike organizacij združenega dela, ki prav tako prispevajo k onesnaževanju kraja! -jk Čiščenje bregov Sor Železniki - Turistično društvo iz Železnikov bo v petek, danes 18. maja, popoldne pripravilo očiščevalno akcijo, v kateri bodo sodelovali učenci in učitelji osnovne šole, krajevna skupnost in ribiška družina. Akcija bo razširjena na vso Selško dolino in krajevne skupnosti in turistična društva Davča, Sorica, Selca, Bukovica in Dražgoše bodo zadolžene za del votoka Selške Sore in njenih pritokov. ,'ehitro minevajo leta L skupnih let TincejnJota Praprotnika iz Kovorjapn lrzicu ~ Vzela sta se v najlep-maja 1929. leta. Pet-minilo od tedaj. Dolga M ' :° imaš še pred seboj. Za ■ 'J°ža Praprotnika iz Ko-m\ kar prehitro minilo. T * Ma rojena v Besnici pod In je ie v zgodnjih letih r i"1 kmetih. Tudi pozneje, ko mlado Joža pripeljal v J ^ delala po poljih. On je t^°Ono kot pet njegovih /*fcar. Samo eden se je uprl 5*jer Se zdaj prebivata, sta J Kljuh temu življenje J> kot za večino ljudi pred 9 hiJo lahko. Dela je bilo Ov°0. denarja pa bo/j malo. Vojna je potegnila vase tudi Joža. Osemnajst mesecev se je bfl v Grad-nikovi brigadi po Primorski. Bil je pogumen borec, o čemer priča tudi odlikovanje za hrabrost. S svobodo so prišli boljši časi. Joža se je zaposlil v Peku. Zdaj je že dvajset let upokojen. »Lepo se imava!« zagotavlja klepetava Tinca. »Denarja imava za sproti, škoda je le, da nisva več mlada. Ampak zdrava sva še kar.« In pripoveduje, kako je bilo, ko se je Joža pred časom vrnil z zdravniškega pregleda. »Ne, ne boš se me še znebila, še sem zdrav,« ji je ponagajal. Upajmo, da se bo s takimi novicami še dolgo vračal domov, k svoji Tinci. ŠE ENKRAT: KJE SO ZASTAVE? Kranj — Ko sem opravil moj izlet po Bledu, Bohinju in Bohinjski Beli, sem bil delno zadovoljen, več je pa bilo nezadovoljstva in razočaranja pri izobešanju zastav za praznik 1. maja. Ker je bilo vreme lepo, sem si šel ogledat tudi del okolice Kranja. Pri mostu na Primskovem sem zavil takoj v Kajuhovo in Žanovo ulico. Tudi tu je bil uspeh ogleda še kar zadovoljiv. Ko pa sem prišel na Cesto na Klanec in Cesto talcev, ki imata obe ulici 85 hišnih številk, je bilo pa obupno žalostno. To je skoraj največja ulica, z lepimi hišami, a sem naštel — reci in piši — 19 zastav, ki so častile naš 1. maj. Sprašujem se? Kje je spoštovanje do tistih mladih življenj, ki so se prav iz tega okolja morala žrtvovati in danes ti zasebniki dobro živijo. 85 hiš ima 65 osebnih avtomobilov in traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo. Samo 8 lastnikov z jeklenimi konjički je bilo tako zavednih, da so počastili naš praznik. Vse druge pa je lahko sram . .. Le ulica Draga Breza rja je izobesi/a zastave, vsi so se spomnili minulega trpljenja in žrtev in obletnic . . . Sicer pa . .. Prav žalostno! Kje je njihova zavest, kje njihova pamet? B. K. Kranj Dežurne trgovine V soboto, 19. maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure. Od 7. do 19. ure pa so dežurne naslednje prodajalne TOZD: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib. Preddvor, prodajalni! Klemen-ček. Duplje, prodajalna Na vasi. Šenčur, prodajalna Krvavec*, Cerklje. V nedeljo pa je dežurna Delikatesa na Maistrovem trgu 11 od 7. do 11. ure. Živila - prodajalna SP Pri nebotičniku, StošiČeva 1. Samopostrežna prodajalna Planina I. Zupančičeva 1 7 JESENICE: Samopostrežna travma Rož< a na Plavžu SKOFJA LOKA: Nama Skofja Loka TRŽIČ: poslovalnica Mercator; Trg švobbde 21. poslovalnica Žito. JLA 6. poslovalnica Meroafor. Slap POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (118. zapis) Ni>. s tem zapisom pa se res moram posloviti od »gorenjske Vipave«, od leske kotline pod Dobrčo. UČITELJ IN PISATELJ Vmislih imam Julija Slapšaka (s pisateljskim imenom Mišjakov Juiček). ki je v letih 1897 do 1902 učiteljeva! v Lešah. Očitni) je bil eden od prvih učiteljev, saj je bila šola v Lešah ustanovljena šele leta 1895. Slapšak je bil šolnik starega, žlahtnega kova: ne le. kar veleva mu stan, kar more, ti) mož je storiti dolžan. Moči. ki mu jih je puščala šola, je posvečal čebelarstvu, zadru-garstvu, gasilstvu in prosvetnemu delu na vasi. Pri vsem tem pa je vse življenje marljivi) pisateljeva!, saj je izšlo kar šest knjig izbranih del za mladino (1909-1913). posebej še vrsta knjig z zgodovinsko snovjo (Turki pred Svetim Tilnom, Dedek je pravil. En starček je živel. Mizica, pogrni se in druge Grimmnove pravljice v prevodih). Zanimivi) nalogo bi si kak šolan Lešan zadal: koliki) motivov ima za osnovo petletno Slapšakovo službovanje v Lešah v njegovem pisateljskem opusu? SLOVO OD »GORENJSKE VIPAVE« Zomembo Slapšakovega uči-teljevanja v Lešah sem nameraval zapise i) »gorenjski Vipavi« skleniti — toda spričo želja nekaterih domačinov (Jakob Langus iz Peračice, Janki) Kersnik iz Leš idr.), moram le še nekatere stvari vsaj omeniti. Kaže, da je bito tudi narobe, ker sem segel s temi »radovljiškimi« zapisi v tržiški občinski prostor. Zakaj tako, sem razložil v 115. zapisu. Tudi kot fara so Leše vse od začetka sodile k radovljiški dekaniji. Tlačani iz Leš in okoliških vasi so bili obvezni oddajati desetino bri-ksenskim škofom, t. j. blejski gosposki, — Šele novejši čas je Leše prisodil Tržiču. Prijatelj — domačin mi je rahlo zameril, ker sem zapisal v 116. zapisu, da Leše »kake posebne zgodovine nimajo«. Menil sem pač, da omemba kraja v starih listinah, dosti o zgodovini ne pove. Saj so bile posesti le darovane .. . No, pa naj povem še to (po profesorju Simonu Milaču): »Neka listina, izdana 16. januarja 1040 v Augsburgu na Bavarskem, poroča, da je kralj Henrik III. podelil Poponu, škofu briksenške cerkve, neko svoje posestvo z vsemi pritiklinami med reko Bistrici) in Bledom ter gozd v Lešah imenovanem, v mejni grofiji Kranjski in grofiji mejnega grofa Eberharda«. Torej se Leše v zgodovini prvič imenujejo že pred 939 leti! »Med'leti 1050-1063 je Udalrik, mejni grof istrski in kranjski, podelil, po Taginu, ministerialu briksenške-ga škofa Altvvina, briksenški cerkvi svoje posestvo v Lešah.« Tudi imeni malih vasi Vadič (Wadizin) in Visoč (VVisathsah) se pojavita v starih listinah (1050 do 1065). VAŠKI DVOREC Največkrat zvemo, da so v nekem kmetijskem središču, imeli v tlačanskih časih poseben »grad«, manjši dvorec ali vsaj pristavo. Tu je bil nekak »zhuni center« za dajatvi', ki so jih tlačani morali prinašati svoji gosposki. Večinoma so bili pozneje ti stari »gradovi« prezidani v mogočnejše kmečke hiše ali pa žive le še v ljudski govorici o »starih časih«. No, tudi v Lešah si lahki) predstavljamo taki) pristavi) na mestu današnje domačije »pri Rahotu«. Seveda je ti) le domneva. Kaže. da je nemška gospoda naselila tudi v teh krajih okrog Leš. svoje rojake. Na ti) opozarjajo priimki ali hišna imena. Npr.: Klein-dienst. Bajželj. Sporn, Jurgele, Zottel. Cajhen, Bešter. Finžgar. Bergant. Frohlich, Golmajer. Cven-kelj idr. — Semkaj seve ne smemo šteti imen. ki so nastala po nekdanjih obrtnikih (n. pr.: Snajcar — kamnosek. Znidar. Tišler. Šuštar. Smid idr.). Kot v mnogih gorenjskih vaseh, so se tudi v Lešah ločevali ošabni grun-tarji in ponižni kajžarji. Le-1 i so se navadno posvečali obrtem, saj niso imeli zemlje za obdelovanje. Odtod tudi toliki) obrtnikov v Lešah (ti) seve ne velja za današnji čas!). Tu so bili tkalci, predite, krovci (s slami)), mlinarji, Siva rji — krojači, živino-celniki, gostilničarji, čevljarji, so-darji. kamnoseki, kovači. Žagarji, mizarji idr. Posebneži so bili tudi izdelovalci pip (ceder), ki so po lepoti tekmovale z gorjuškimi. Niso pa uporabljali češnjevine, pač pa orehov, gabrov in drenov les. Poleg že omenjene živinoreje je bila v preteklih stoletjih silno razširjena ovčjereja — dobra Dobrča je imela pašnike do vrha. No, tu se moram odduškati: ni prav, če rečem, dobra Dobrča saj se ime gore nanaša na staroslovenski dobr. t. j. dob, hrast. Tega drevja pa je bilo pobočje Dobrče polno! STARE LETNICE Cerkev v Lešah ni stara, postavili so jo šele leta ko je bila ustanovljena samostojna fara. Prej - leta 1664 - pa je bila zgrajena mala kapela, predhodnica današnje cerkve. Zanimiva je letnica 1668 na zvoniku. Mar kaže leto postavitve? Celih sto let pozneje (1768) je bilo zgrajeno župnišče; kaže da dotlej vas ni imela stalnega duhovnika. VINOGRADNIŠTVO Danes si Ie težko zamišljamo dejstvo, da je bila Gorenjska kar precej vinorodna deželica. Gojili so neko posebno trti), odporno na mraz in zajedalce. Šele konec preteklega stoletja so gorenjski vinogradi povsem opusteli. Ostala so le ledinska imena, ki pričajo o nekdanjih goricah, vinogradih, brdih (tudi nekaj krajevnih imen sodi k tem dokazom: Vinje, Vincarji ipd.). »Gorenjska Vipava« je bila kot nalašč pripravna za vinogradništvo: z Dobrči) zaščitena od severnih vetrov, ves dan od prisojnega sonca obsijana in topla. Sicer pa so Lešani sejali pšenico in rž, oves, proso in ajdo. Tudi lanenih njiv je bilo dosti. Za svobodnjake pa v leski preteklosti ne vemo. Zgodovina ve le za tlačane . . . Zal, da je bilo tako! No, to je bil tudi eden od vzrokov, zakaj nisem pisal kakih velikih besed v zgodovini Leš. Bolj svetli točki sta se mi videli bivanje Prešernovega strica Jakoba in Julija Slapšaka v Lešah! Skupščina občine Skofja Loka Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve razpisuje prosta dela in naloge 1 RAVNATELJA Osnovne šole Padlih prvoborcev — Žiri 2. RAVNATELJA Osnovne šole Cvetko Golar Skofja Loka RAVNATELJA Čevljarskega izobraževalnega šolskega centra 3. iin Kandidati za dela in naloge pod zaporedno število 1. in 2. morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, pod 3. pa pogoje za učitelja srednje šole; imeti mora pet let vzgojnoizobraže-valne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo biti pedagoški) razgledani, družbenopolitično aktivni in imeti ustrezne organizacijske sposobnosti. Kandidati bodi) izbrani za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom, v katerem so tudi podatki o dosedanjem delu, v 15 dneh od dneva objave na naslov: Skupščina občine Skofja Loka, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, Poljanska cesta 2, Skofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po preteku roka za prijave. G LAS12.STRAN 30 let Svobode Mošnje Krajam Mošenj so ob svojem krajevnem prazniku zirali zanimivo razstavo n delu in uspehih Svobode Mošnje, ki letos praznuje 30 letnico. Med drugim so natančno pred stavili vse režiserje in vse najbolj prizadevne člane Svobode s številom uprizorjenih iger in predstav v njihovem kulturnem domu. Največkrat so v teh letih uprizorili Špicarjevo ljudsko igro Miklova Zala. \' dom pa so rade prihajale tudi druge skupine, ki so v tem času predstavile 112 iger. ki si jih je ogledalo 15.000 ljudi. V Mošnjah domačega pevskega zbora niso imeli, vendar so v njihovi dvorani večkrat nastopili pevski zbori sosednjih kulturnih društev in Svobod. Marsikatere predstave so popestrile folklorne skupine, v dvorani so predvajali različne filme ter organizirali poučna in zanimiva predavanja. Knjižnica je bila ustanovljena že leta 1947, deluje pa r zgornjih prostorih doma. Delo DPD Svobode Mošnje je uspešno tudi zaradi prizadevanja in vztrajnega dela vseh, ki so se ukvarjali z dejav nostjo društva. Društvo so vodili v letih njegovega obstoja: Franc Mertelj, Ivan Korošec, Rudi Juršinič. Niko Sok, Anton Pene in Danilo Korošec. Kulturni dom v Mošnjah je tako postal pravo središče vsega življenja v vasi. V njem imajo danes prostor tudi športno društvo Mošnje. Strelska družina Mošnje, v njem so danes sestanki krajanov vseh družbenopolitičnih organizacij, občni zbori organizacij, zabavni in družabni večeri. Sodelovanje ni le beseda Krajani krajevne skupnosti Mošnje so vsa leta po vojni večinoma s prostovoljnimi deli pomagali urediti svoj kraj ter rešiti marsikateri komunalni problem — 30 let uspešnega dela Svobode — Izgradnja vrtca in obnova šole Mošnje — Mošnje so prijazna vas >b obrobju gozdov, sadovnjakov in polj v neposredni bližini Radovljice. Prve dni maja praznujejo v Mošnjah svoj krajevni praznik v spomin na dni, ko so Nemci izselili iz te vasi vse prebivalce, več hiš in gospodarskih poslopij pa so požgali. Spominjajo pa se tudi srečne vrnitve pregnancev v rodno vas ob osvoboditvi v začetku maja 1945. Vaščani Mošenj so takoj po vrnitvi začeli obnavljati svoje domove, istanovili so obnovitveno zadrugo n z udarniškim delom, ki jim ni tuje udi danes, začeli delati. Želeli so si predvsem zgraditi dom, kjer bi se v prostem času shajali. Pri prvi akciji ob gradnji doma so opravili 150 prostovoljnih delovnih ur leta 1950, v kratkem času pa je bil dom že pod streho. Takoj ob otvoritvi so postavili na oder prvo predstavo in do danes se jih je na odru zvrstilo že 124 z 21.600 obiskovalci, z gostovanji in proslavami pa je bilo v njihovem kulturnem domu 513 predstav s 63.800 obiskovalci. Krajevna skupnost Mošnje, ki poleg Mošenj vključuje še vasi Globoko ter Zgornji in Spodnji Otok. fteje danes okoli 500 ljudi. V Moš-ijah imajo osnovno šolo s štirimi •azredi, ki jo nameravajo obnoviti in j času adaptacije naj bi bila šola v kulturnem domu. Poleg kulturnega doma, okoli katerega so ob svojem krajevnem prazniku lepo uredili okolico, gradijo novo poslopje, v katerem bo trgovina, ki jo vaščani še kako potrebujejo. Še posebno, ker 80 v Mošnjah namenili več prostora za gradnjo zasebnih hiš in tako pričakujejo nove stanovalce. V krajevni skupnosti prizadevno delujejo družbenopolitične organizacije, organi in sveti krajevne skupnosti, društva, med katerimi je Padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja so na pokopališču postavili lep spomenik . . . treba omeniti predvsem Svobodo in prizadevne člane kulturnega društva - dolgoletno režiserko Cilko Mertelj, ki je režirala že 42 predstav. Vsi skupaj si prizadevajo za napredek vse krajevne skupnosti, vsi skrbijo za to, da se uresničuje srednjeročni program krajevne skupnosti. Tako imajo še danes nemalo problemov z napeljavo telefonov — v krajevni skupnosti jih je le šest — radi bi obnovili most v Globokem, nabavili kontejnerje, uredili podvinsko križišče, ki je »črna« prometna točka, avtobusno postajo, ki je neustrezna, želijo si, da bi skozi vasi vozili lokalni avtobusi. Večina vaščanbv je zaposlena v radovljiških delovnih organizacijah, nekaj tudi v gostinski organizaciji Hotel Grad Podvin, ki sodi v krajevno skupnost Mošnje. Delovna organizacija v Pod vinu ima precejšnje razumevanje za probleme krajevne skupnosti, sami pa nameravajo povečati svoje hotelske zmogljivosti, zgraditi depandanso in oh hotelu igrišča. Ob predvideni novogradnji zasebnih hiš pa se bo pojavil problem ustrezne vodne oskrbe. Vaščani so pripravljeni pomagati in s prostovoljnimi akcijami opraviti zemeljska dela, tako. kot so delali že večkrat. Povsem sami so pred leti zgradili železniško postajo v Globokem: opravili so 4500 udarniških ur in v kratkih štirih mesecih je bila zgradba ob železniški progi. V naslednjem srednjeročnem obdobju si bodo prizadevali, da bi zgradili prostore za vrtec, dva oddelka za 20 otrok, radi bi asfaltirali še ostale vaške poti, ki so zdaj makadamske ter razširili pokopališče. Krajevna skupnost Mošnje, čeprav razmeroma majhna, je ena redkih krajevnih skupnosti, ki je večinoma sama — tudi z materialom — poskrbela za svoj napredek. Sodelovanje v tej krajevni skupnosti ni nikoli bila le beseda na papirju, temveč resnična zavzetost vseh delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti. Kadarkoli se je že pokazala potreba po akcijah so povsem prostovoljno — razen redkih izjem — poprijel i za lopate in krampe ter opravili na tisoče prostovoljnih delovnih ur. Krajani vedo in se zavedajo, da bodo le tako tudi v prihodnje — in ob pomoči ustreznih interesnih skupnosti občine — dosegli še večji napredek vseh vasi ter zadovoljivo družbenopolitično in kulturno aktivnost. D. Sedej Foto: F. Perdan Most v Globokem bi radi obnovili, da ga ne bi kdaj narasla reka spet podrla. Krajani si želijo betonskega mostu, ki povezuje Globoko in Mošnje s sosednjo krajevno skupnostjo . . . ODetelii V Mošnjah bodo kmalu dobili novo trgovino in več drugih prostorov, kijih nujno potrebujejo . . Avtobusna postajo r Podvinu ie precejšen problem, kajti nima ustreznih ut. Razen tega pa je ob magistralni cesti sprelepljenimi plakati in z odpadki prav neokusna . .. KRAJEVNO SKUPNOST SO PREDSTAVILI: Anton Pene, Nikolaj Sok, Ciril Zupan, Rok Sitar, Danilo Korošec, Jože Urh in Anton Pintar ANTON PENE PETEK, 18. MAJA 1979 13.STRAN O LAS Stari mlini in žage trgana zapuščina ge in mlini so del narodne zgodovine, vendar prepuščamo zobu časa - Podrtije ne lepšajo doline Stare žage in mlini so del nase kolture. del nase zgodovine, tesno pavezani z življenjem kmetov in fcsjtarjev. z naseljevanjem, preživljanjem in razvojem. Kakor na eni !»rani skrbimo, da bi ohranili Oačilne vasi. mestne ulice in posa-t«ezne hiše. značilnosti arhitekture pozidave naših prednikov, mline "age puščamo zobu časa. Mlinske korita za vodo, kolesa in celo JHove so že zdavnaj pobrale povodnji in le lesene stavbe žag in razpadajoči zidovi mlinov še pripotujejo, da seje tukaj včasih mlelo, >. tolklo in ropotalo, kaže. da bomo kmalu, če ne naši otroci pa gotovo, poznali ta I naše preteklosti le še po slikah, ftavzaprav si lahko žago Gorenjci » drugi obiskovalci lahko ogledajo v Zeleznikarskem muzeju, kjer so prizadevni muzejski delavci pripravili M ogled pomanjšano podobo ned-tanjih žag, ki celo teče, če zaprosiš, i da jo poženejo. "fflhni so rasli hkrati s poselitvijo "ivalstva. Za Selško in Poljansko Pfcfino pravijo, da so pred tisoč leti »neli dolinci že skupne mline, medtem, ko je v hribih imel skoraj vsak kmet svojega ali pa kvečjemu dva aj. Mletje žita je bilo nujno po-tio za preživljanje in odtod tudi Hlna poselitev po grapah in ob ah, čeprav so marsikje pobočja j sončna in lepša, ge pa so mnogo mlajše. Zgodo-rji pravijo, da so nastajale med to in tisoč leti kasneje. O naj-rejših žagah na škofjeloškem po-ajo v Selški dolini, kar pa ni nič navadnega, saj so pobočja, ki jo obdajajo, bogato poraščena z gozdovi. Posebno spodbudo je dalo izkori-ttanju gozdov razvijajoče se fuži-aarstvo, ki je imelo že v srednjem »eku velik pomen v tem koncu. Po vseh okoliških gozdovih, predvsem pa na Jelovici so začeli kuhati oglje. Ker pa so fužinarji za svoje izdelke potrebovali zaboje, da so jih lahko pretovorili ali prevažali in prodajali daleč na okrog, so spodbudili razvoj žag. Zato je tudi nastanek prve v Železnikih povezan z nastankom fuži-narstva in tudi vest o prvi žagi izhaja iz najstarejših listinskih podatkov o rudarstvu v tem kraju. Vest o nastanku prve žage sega nazaj v leto 1358. V 18. stoletju je bilo v Selški dolini že več žag veneci-jank. Posebno pa se je izkoriščanje gozdov in razvoj žagarstva v Selški dolini razvilo proti koncu preteklega stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno. Med letom 1900 in 1910 je bilo v dolini kar 40 žag venecijank. Če pogledamo še nekoliko čez Ble-goško pogorje, na drugo stran, v Poljansko dolino, vidimo, da je bil razvoj podoben, čeprav ni zapiskov o tako starih žagah. Vendar pa se je izkoriščanje gozdov že zelo razmahnilo v prejšnjem stoletju in z njim so nastajale tudi žage, saj jih Poljanska dolina z vsemi svojimi stranskimi dolinami oziroma pritoki Sore ni imela nič manj kot Selška. Po vojni, zlasti pa zadnjih dvajset let, smo žage povsem opustili. Industrija zahteva sodobnejšo in hitrejšo predelavo in najbrž je prav tako. Nikakor pa ni prav. da vse kar je v več stoletjih bilo s skrbjo in muko zgrajeno, puščamo Sori — Poljanščici in Selščici, da ravnata z njimi, kakor se jima zahoče; ob povodnji odnašata kolesa, tam odlagata smeti, trgata jezove in potem nižepoplavljata .. . Podrtije in strgane stene pa tudi ne dajejo prav nič lepega videza, zlasti v Poljanski dolini. Če že nič drugega ne. L.Bogataj Žage bomo kmalu poznali le še na sliki. - Foto: F. Perdan Še bi rad delal Tu ;ti orumeneli napis v oknu čev-mfce delavnice tam nasproti Bu-»rja v Kranju »ROČNO DELO sprejemajo se popravila Izdeluje se P*> naročilu« stoji menda še prav od kkrat, ko nas je kranjske srednje-• e pokojni profesor za slovenščino, Vilko Rus, naganjal po Kranju. m -mo po plakatih in napisih iskali topake. Ob takihle »se« je bil naj-Mj hud . . . Mojster je bil tam ob svoji nizki movni mizici pod kuhinjskim ok-"•tt.-. na starem trinožniku. katere-~i -o bile v posebnih držalih zatak-ri"ne ,rašple\ da so vedno pri roki. Z • nšča prihaja svetloba in zdi se, mojster Mihael prav vso ujame v ■oder predpasnik v strgane podplate, ki so mu jih prinesli v delo, in jih pravkar obdeluje, pa v tiste majhne &&tlice od sardin, v katerih so leseni fyeki za zhite čevlje, pa .teksi". .šin-in v velika orodja, ko je .porar'. Pljscange', ,cvikcangv\ Jau/e'. v k^ita. škatle z lepili in trdili, polite ^k\tnice z rjavo in črno barvo, dre-Orodia so zdrsa na in vsa gladki od vseh teh let, kar jih vrti moj Mihael v rokah, in spoštljivo Pripovedujejo o delu, o preču tih no-' o policah polnih svetlečih se v-.'k-v. ki se spraznijo le za semanje "■'■i. o tem. da je včasih tu bolj dišalo y' -elikih \)alah usnja, o številnih ''■Muh. ki so tu zbijale s kladivi. \\-šivale, rezale. Zdaj je mojster ostal sam m le redka je stranka, ki hoče cele nove čevlje, zbite in šivane, take, da še jim beli ogrlica ob robu, in se na kapici in opetniku lakasto svetijo . . . Mojster Mihael Šter je doma iz Spodnjih Dupelj, kjer je .šuštarija' prehajala iz roda v rod. Oče je sina dal učit na Koroško, kot je bila tedaj na Gorenjskem navada. Štiri leta je bil V uku in ko se je trinajstega leta vrnil, je še malo delal pri očetu, marca naslednje leto pa je že moral na ,štelngo'. Le mesec kasneje je že ,aj-nrikan'. V šempeterski kasarni v Ljubljani so se morali /.glasiti, in tisti ki so le slovensko govorili, so stopili na levo, tisti, ki so pa znali nemško, na desno. K desnim se je javil, ker je mislil, da ga bodo dali služit kam okrog Celovca, pa se je takoj znašel na rusko-poljski meji. Srečo je imel, da na fronti ni bil ne ranjen, ne ujet in prišel nazaj živ in zdrav. Spet je na čevljarskem trinožni-ku; najprej pri nekem mojstru v Šiški, potem spet doma pri očetu. 1929. pa je začel na svoje. Oženil se je in pO šest. sedem pomočnikov je imel in še svojo ,steparico'. O takrat se je delalo! To je bilo goj-zdarjev, takih /. dvema vrstama železnih žbic. pa ta težkih, pa tudi ta lepih in otroških. Mešano si moral imeti, da je bilo vsem ustreženo. Takrat so tudi ženske goj/.darje nosile. In na semanje dni sta z ženo zapreg- la voz, pa v Kamnik, Domžale, Ziri, Ribnico, Lož, na Jesenice . . . Še vedno ima v veliki delavnici, ki gleda na cesto in v kateri dela le poleti, ko je toplo, očetovo staro Singerico, ki so jo v Duplje pripeljali s kočijo, ko mu je bilo šest let, in je prvi .zaštepal' nanjo ... Pa stara cilinderica, za .flike' šivat, in stroj za čiščenje čevljev, .ausputzmašina', kot so ji rekli, skozi katero je šel vsak nov par čevljev, da je dobil tisti pravi lesk zgoraj in na podplatih, ko je šel iz čev-Ijarjevih rok ... S pravo pobožno-stjo jo stari mojster — letos jih bo imel triinosemdeset — požene in posluša njeno glasno d rd ran je .. . Petdeset let bo letos, kar je mojster. Zdaj ima malo obrt, da se malo moti. pravi. Dela pa ni nobenega pravega. Le redki so, ki še pridejo naročit čevlje, le tisti, ki za svojo nogo ne dobe pravih. »Kar poglejte, kakšne izložbe so. Vse polne. In danes imaš v smeteh še čisto dobre, skoraj nove čevlje. Ja, tako dobro je zdaj na svetu. Mi je zadnjič en znanec rekel, da bosta njegov sin in žena začela zidati hišo, ker nimata kam z denarjem. Vsak po dva milijona prineseta vsak mesec domov ... So pa tudi taki, ki še pridejo čevlje potemplat, o še . . .« In vsakega je vesel. Naredi kolikor more in pomaga če se le da. Pa se pri teh novih materialih ne da dosti. Še peta je problem. Kar votle so. potem pa prihij nanjo podpetnik. če moreš. In v gumo, saj narediš s šilom luknjo, ga potegneš ven. pa ne vidiš več, kje si zabodel. »Včasih si pa čevelj popravljal, kolikor si hotel. Usnje se dobi dam s lepo, dobro, zgornje in za podplate. Sploh za podplate je veliko bolje obdelano, kot včasih, ko so podplatno usnje po pol leta namakali v borovem ali smrekovem lubju, pa še V kropu si ga potem močil, pa si ga še komaj rezal. Vh. kako trdo je bilo! Pa kako so ga ponujali. Vzel sem seveda tam, kjer je bilo kvalitetno in poceni in je toliko, kolikor sem lahko plačal, na ,puf pa nikoli. Bi te obresti požrle, tako je bilo- Celo življenje sem delal in rad sem delal in le to si želim in tO veselje imam. da bi delal in delal. Zdravja je toliko, da se ravno .pelje'. Nisem bil pa v življenju še nikoli pijan. Me je pa lani že tako sapa dajala, da sem mislil, da pom na Golniku zdihnil. pa sem se še zlizal. Še bo šlo. še. le da bom lahko delal...« D. Dolenc Količnik in leta Obdobje vrhunskih športnih storitev je razmeroma kratkotrajno. Ob skrbnejšem športnem usmerjanju in izboru, ob popolnejših metodah treniranja ter boljši tehniki so vrhunski športniki vse mlajši. V nekaterih panogah so še mladeniči, v drugih pa mladinci dvajsetih let ali mlajši člani. Le v težki atletiki, metih, maratonu in še v drugih panogah je tekmovalno obdobje daljše in se še uveljavljajo starejši športniki, vendar je takih primerov vedno manj. Zakonitosti dialektike so očitne tudi v športu. Gre za trajen boj nasprotij, pojavljajo se novi talenti, znana imena zatonejo v pozabo, njihovi rezultati so vpisani v kronikah. Iz množične osnove se porajajo dobri športniki, od teh pa se le najboljši uveljavljajo v svetovnem merilu. Čas nenehno zavrača zastarelo tehniko, načine treniranja in tudi staro miselnost, ki jo vse bolj izpodriva nova, po kateri naj bi športno razvedrilno treniranje postalo človekova trajna navada. Znano je, da je vse življenje potrebno skrbeti za ohranjevanje kondicije, za prožnost gibanja in mišljenja. Vendar se mnogi športniki prekmalu poslove, zapuste tekmovalne steze in jim vrhunsko športno udejstvovanje ostane le še v spominu, mislih in čustvih. Bolj osveščeni ravnajo obratno. Še naprej ostanejo zvesti tekmovalni panogi. Menjajo se le njihovi nagibi. V mladosti so tekali, metali, skakali, smučali, plavali in se udejstvovali v raznih panogah, da bi se dobro uvrstili in dosegli čim boljše rezultate. Kasneje tem tekmovalnim nagibom slede drugi. .Šport goje zaradi razvedrila, ohranjanja moči, bogatitve prostega časa in krepitve zdravja. Vendar, vsaka človekova dejavnost mora biti ovrednotena. V ocenjevanju športnih* rezultatov govori statistika. Ta je dovolj popolna, razni podatki in kazalci določajo najbolj ugodno starost, v kateri je danih največ možnosti za kar najboljši uspeh. Čim bolj se športniki po letih oddaljujejo od te optimalne starosti, tem manjše so njihove možnosti vrhunskih izidov. V športu je že zdavnaj tekmovanje po kategorijah.To so pionirske, mladinske, članske in kategorije po teži. V zadnjem času so se tem pridružile še kategorije po letih. Da bi bilo tekmovaw nje privlačno, so uvedli količnik na leta. Ta upošteva leta na starost, to je število let, ki športnika časovno oddaljujejo od najbolj ugodne — optimalne starosti, ki omogoča vrhunske storitve. J?ri upoštevanju tega količnika je npr. isti rezultat v teku, plavanju ali skoku športnika v starosti tridesetih let boljši od športnika pri dvajsetih letih. Čas trinajstih sekund atleta pri štiridesetih v teku na sto metrov bi bil enak rezultatu 10,8 sekunde, kar ni slab čas. Ob upoštevanju tega količ-'-nika, ko leta nanesejo nekaj metrov ali centimetrov in se rezultatu odbije nekaj sekund, v tujini že prirejajo tekmovanja. Na takih tekmovanjih tisti, ki doseže najboljši izid, še ni prvi. Ta količnik je bolj primeren v individualnih panogah, je dovolj utemeljen in daje treniranju tudi s športnega vidika več smisla. Zato bi bilo prav, da bi se sleherni že v mladosti izuril v primerni panogi in ji ostal zvest skozi vse življenje. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Poštarji štejejo štorklje Nenavadna postranska zaposlitev čaka madžarske pismonoše zdaj in v prihodnjih mesecih: preštevajo štorklje. Na poseben list morajo zapisati, ah par štorkelj gnezdi na dimniku ali na drevesu in koliko je mladičev. To bodo delali do avgusta. Zadnji popis štorkelj je bil leta 1974. Takrat so našteli 4005 parov štorkelj, to je plovico manj kot leta 1958. Strokovnjak za nezgode Zaradi goljufije in ogrožanja javne varnosti seje v Messini zna-svi' v preiskovalnem zaporu Pietro Vernuccio, ki je lani povzročil vsaj sto prometnih nezgod. Zaprli so ga, potem ko je več zavarovalnic sporočilo, da so mu izplačale visoko odškodnino. Po policijski oceni je pek Vernuccio pravi izvedenec za prometno pravo. V prostem času se je s svojim starim fiatom 500 vozil po cestah Messine, kjer je avtomobi-liste zapletal v prometne nezgode. Vedno je veljal za oškodovanca, zavarovalnice pa so plačevale. Lene čebele, manj jabolk Ameriški sadjarji se jezijo na čebele, ki so se polenile. Čedalje več čebel ima navado, da na jabolčni cvet ne priletijo od zgoraj, ampak se od strani prikradejo v notranjost. Tako ne pride do dotika s prašniki in mnogi jabolčni cvetovi ostanejo neoplojeni. Let od strani je menda zlasti lahek pri jabolčni sorti delicious, po kateri je največ povpraševanja. Biologi svetujejo nasad* z mešanmi sortami, da bi se čebele spet navadile pravilno prodirati v cvetbu&fi hkrati pa priporočajo občasen dovoz tistih čebel, ki se še niso navadile na ta trik. r TE DNI PO SVETU VARNOST IN SODELOVANJE V SREDOZEMLJU V torek se je v Kavuriji nedaleč od Aten začela tretja konferenca socialističnih in naprednih sil Sredozemlja. Predstavniki strank in pihani iz 14 sredozemskih držav, tudi iz Jugoslavije, ter dveh osvobodilnih gibanj, palestinskega in PoKsaria, so obravnavali vpraSanja skupnega boja naprednih sil sredozemskih držav za krepitev neodvisnosti, sodelovanja, varnosti in samostojnega razvoja vsake države na tem pomembnem geografsko-strate-škem območju. ZANIMANJE ZA PAPEŽEV OBISK Obisk papeža -Jane/a Pavla II. na Polj-skein. načrtovan za začetek junija, zbuja izjemno zanimanje svetovnega tiska. I )<> sedaj i«- izrazilo željo. papežev obisk, približno 2500 tujih novinarjev. Papež bo <>l>iskal Poljsku v okviru vsečlove-škega boja za mir in sodelovali je v svetu NESREČA NE SME BITI OVIRA V Hamburgu se je končali« evropska jedrska konferenca, na kateri so obravnavali posledice nedavne nesreče V jedrski centrali »Otok treh milj« v Pen-silvaniji (ZDA). Na njej je sodelovalo 3000 strokovnjakov iz 25 držav. Ob koncu konference je predsednik uprav«' za atomsko energijo V«'like Briianije John Hill poudaril, da nesreča nje sme odvrniti sveta od jedrske energije, sai je le-ta zelo pomembna za prihodnost človeštva. DESET LET ZA GROŽNJO Američana Heitha Robert sa. ki le tirojf.it. da l>o ubil auietiskega predsednika ('.n t« i ja. so obsodili na deset let zap ra Sodišče \ mestu Spnnuiield \ državi lllinoi> u- to kazen izreklo 2'Metiicinu Rolu-rtsu. Ta j« prvič zagrozil z atentatom v pismu, ki gaje avgusta lani poslal v Belo hišo. Ponovno m-grozil septembra, ko j«' poslal pismo agentu ameriške lajne služIt«-. SKLEP DVELETNEGA SOJENJA V južni Afriki se je končalo sojenje proti črnskim studentskim voditeljem, ki je trajalo skoraj dve leti. Štiri s«> obsodili na zaporne kazni od dveh do štirih let, drugih sedem pa so obsodili pogojno. Proces proti enajstim studentom, ki jih obtožnica bremeni, da so prek prepovedane studentske organiza cije v Sowetu, johannesburSkem predmestju, sirili nerede, je bil najdaljši v zgodovini južnoafriškega rasističnega režima. Preiskava je trajala 15 mesecev. NAJDALJŠI EVROPSKI PREDOR Kotle« minulega tedna so slavnostno prebili najdaljši evropski predoi za avtomobilski promet, ki teč«- skozi Alpe na meji (Hed Italijo in Francijo. Simboličnega rušenja zadnje »stene« sta se udeležila tudi italijanski prenii«-r Giulio Andreotti in francoski premier Kaimoud Bari«-. Predoi je doli; 12.H7H metrov. Promet bo skozenj st«-kel prihodnje let o TOKIO NAJDRAŽJE MESTO Tokio velja za najdražje mesto med tako imenovanimi svetovnimi poslov, nimi centri. Raziskava, ki je zajela 70 mest, je upoštevala račun«- za hotelsko prenočišče in hrano, izdatke za pijačo, cigarete, taksi in tudi za darila otrokom. Na primerjalni lestvici, na kateri je New York označ«-n s 100 točkami, je Tokio dobil 180 točk, za njim pa so Ziirich 146.5, Ženeva 135,8, Ko-henhavn 128,8. Stockholm 127.5, Pariz 121.1 in Madrid 108,1 točke. Cenejši od New Vorka so Rim, Moskva, Mexico Rio de Janeiro in druga mesta. Komentiramo Nesložnost Roga in Save KRANJ — Letošnja trinajsta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria se je končala s posamično zmago kolesarja iz italijanskega moštva Lanterna in moštva Interja iz Bratislave. Na končnem cilju v Beltincih, startali so v Portorožu in dirko nadaljevali po Benečiji in nato spet po Sloveniji, je na zmagoviti oder stopil tri-indvajsetletni Giuseppo Biasona. V mostveni generalni uvrstitvi pa so slavili Slovaki. Med najslabšo konkurenco itirintridesetih kolesarjev iz Italije, ČSSR in Jugoslavije so nasi kolesarji dobili bore malo. V končni posamični uvrstitvi je bil Savčan Bojan Ropret drugi, 2aubi (Rog) in Novak pa sta dobila dva etapna cilja. V moštveni konkurenci je bilo moštvo ljubljanskega Roga tretje, kranjska Sava pa četrta. To je bilo tudi vse, kar so dosegli nasi kolesarji. Da bi lahko slovenski kolesarji dosegli več, se je spet pokazalo nesloga savča-nov in rogovcev. Vse preveč so prevladovali klubski interesi. Med temi dvemi moštvi ni bilo složnosti, da bi lahko enemu od naših omogočili, da bi zmagal v generalni uvrstitvi. Zmagovalec Bioaon si je »nedosegljivo« prednost osmih sekund prikolesaril ie v drugi etapi od Variana do Vidma. Bojan Ropret, ki je bil drugi, si prav zaradi nesloge ni mogel nadoknaditi osem sekund prednosti Biasona. Res je sicer, da so Savčani imeli nekaj volje, da bi to prednost nadoknadili. Toda vsi po-iskusi so bili te v kali zatrti. Prekmalu so pri pobegih odnehali. Tako je Ropret ostal osamljen in ni mogel nadoknaditi zamujenega iz druge in tretje etape. V uteho mu je, da je drugi in da je zmagovalec gorskih ciljev. Med slabo konkurenco, odpovedali so Gruzijci in Poljaki, so najbolj presenetili mladi slovenski kolesarji. Savčan Marko Cuderman, ie lani mladinec, je bil dober deseti. To pa je tudi veliko, če bi bilo sodelovanje med Rogom in Savo, bi naii kolesarji prav gotovo dosegli več. Kako je treba voziti in sodelovati, so pokazali prav kolesarji iz italijanskih moštev. Zato tudi uspeh. Od te mednarodne dirke je oatala le vzorna organizacija, ki so jo pripravili delavci kolesarske zveze Slovenije. Vendar je ta zbledela ob slabi mednarodni udeležbi. Kolesarska zveza Slovenije se bo morala bolj odločno zavzeti za boljio konkurenco. Mednarodna dirka Alpe-Adria je bila doslej vedno ena od največjih v Sloveniji. D. Humer Tenis Kmalu nova igrišča JESENICE - JUBILEJ TELOVADNEGA DRUŠTVA - Letos mineva ^petinsedemdeset let, ko so na Jesenicah ustanovili prvo telovadno društvo. 'Oh tem visokem jubileju se bo v železarskem mestu zvrstilo več športnih pri-mvirtev. Tako bodo člani TVD Partizana dostojno proslavili petinsedemde- setletnico. iPrvo prireditev so spravili pod streho že v soboto v športni dvorani Podme-.žakljo s telovadnim nastopom. V pestrem programu je nastopilo nad osemsto telovadcev in telovadk. Hkrati so s to prireditvijo počastili tudi letošnje jubi-lleje partije, SKOJ in dneva mladosti. Slavnostni govornik je bil predsednik ♦TVD Partizana Jesenice Metod Balderman, ki je orisal petinsedemdeset-'getno prehojeno pot. Telovadni nastop je otvoril predstavnik pokrovitelja te športne manifestacije Železarne Jesenice Peter Kune. V izredno pestrem in bogatem programu so nastopili člani domačega Partizana, najmlajši iz vzgojnovarstvenih organizacij, moška in ženska gimnastična reprezentanca Slovenije ter člani Partizana Narodni dom iz Ljubljane in telovadke pionirke SSD Ivo Cankar iz Maribora. To prvo prireditev se je z navdušenjem ogledalo nad dva tisoč Jeseničanov. - Besedilo in slika: J. Rabič Šah Pionirsko prvenstvo KRANJ — Na pionirskem šahovskem prvenstvu za posameznike občine Kranj je nastopilo 79 tekmovalcev in to 36 starejših pionirjev, 28 mlajših pionirjev, 9 starejših pionirk in 6 mlajših pionirk. Na prvenstvo Gorenjske so se uvrstili naslednji šahisti. Starejši pionirji: 1. Lukovec Viktor 6,5 točk (o. š. J. S. Mlakar, Šenčur), 2. Bajželj Primož 6 točk in 3. Ušeničnik Dušan 5,5 točk (oba o.š. L. Seljak, Kranj), 4. Zorko Dušan 5 točk in 5. Deželak Tomaž 5 točk (oba o. š. J. B Tito, Predoslje). Pet točk je osvojil tudi Milačič Marko (o. š. S. Jenko), ki pa je zaradi slabšega rezultata proti zmagovalcem zaostal za tekmecema. Starejše pionirke: 1. Zupan Sonja 7,5 točke in 2. Rupnik Jana 6,5 točk (obe o.š. ... Mlakar). Mlajši pionirji: 1. Bušan Uroš 6 t., 2. Gašperlin Igor 5,5 t. (oba o. š. J. S. Mlakar), 8. Drinovec Ivo o. S. F. Prešeren, Kranj) 5,5 t. in 4. Popovič Sašo 5 t. (o. š. S. Jenko). Pet točk je osvojil tudi Štular Janez (o. š. S. Jenko podr. Primskovo). Mlajše pionirke: 1. Cencelj Jana (o. š. S. Jenko) 4,5 t., 2. Kočar Irena 4 t. (o. š. J. B. Tito) in 3. Balažič Mojca 2,5 t. (o. š. J. S. Mlakar). Dve in pol točki je osvojila tudi Cencelj Mira (o. š. S. Jenko). Najuspešnejši so bili zastopniki o. š. Janko in Stanko Mlakar iz Šenčurja; na regionalno prvenstvo se jih je uvrstilo šest. Ta šola je tudi sicer izredno uspešna na šahovskih tekmovanjih ter nastopa s kakovostno izenačenimi šahisti v vseh štirih disciplinah, t.j. pri st. in ml. pionirjih ter pri st. in ml. pionirkah. V vseh štirih disciplinah nastopa tudi o. š. S. Jenko, tokrat pa se je pojavila s številnejšim zastopstvom (15 tekmovalcev) tudi o. š. F. Prešeren. Tekmovanje je organiziral AD Kranj v sodelovanju z Zvezo DPM, na o. š. S. Žagar v Kranju. S Bavdek Športni četveroboj JESENICE - V nedeljo so se na Jesenicah pomerili na tradicionalnem športnem četveroboju mladi železarji iz Jesenic, Plamena iz Krope, Verige iz Lesc ter vojna pošta Radovljica. Letos so s to prireditvijo počastili, spomin 60-letnice SKOJ in partijskih jubilejev in praznovanja dneva mladosti. Mladi delavci so se med seboj pomerili v malem nogometu, kegljanju, streljanju z zračno puško ter šahu. ^Moštveno zmago so presenetljivo ter tes-i',o uosegli mladi iz vojne pošte Radovljica, ki so zbrali 16 točk. Enako število točk so dosegli tudi mladi železarji z Jesenic, tretja je bila Veriga iz Lesc z 12. točkami. Zadnji pa Plamen iz Krope ■ 10 točkami. V malem nogometu so zmagali vojaki vojne pošte iz Radovljice, druga, vendar z enakim številom točk je bila Veriga iz Lesc, tretji pa plamen iz Krope. V kegljanju so zmagali kegljači Železarne z 2401 kegljem, pred Verigo z 2338 keglji, vojna pošta Radovljica z 2150 keglji ter Plamenom z 2087 keglji. Najboljši posamezniki so bili Jože Slibar (428), Rasim Hadžič (425). oba iz Železarne ter Rudi Ravnikar (418) iz Verige. V streljanju z zračno puško je zmagala 2elezarna (691 krogov) pred Verigo (598), vojno pošto Radovljica (522 krogov) in Plamenom (450). Najboljši posamezniki pa so bili Pavel Je-zeršek (177), Andrej Janša (173) ter Drago Kotnik (171) vsi iz Železarne. V šahu pa je prepričljivo zmagala ekipa Vojne pošte Radovljica (7 točk) pred Železarno (3 točke) in Plamenom (2 točki). Posamezni dvoboji pa so se končali takole: Železarna Jesenice : Plamen 2:2, Železarna Jesenice : V.P. Radovljica 1:3, Plamen : V.P. 0:4. Tekmovanje je uspešno organiziral koordinacijski odbor mladine Železarne Jesenice. hef. Zmaga Mežnarja V Kopru je bila na progi v Tinjanu druga dirka za državno prevenstvo v motokrosu v razredu do 50 cem in 125 ccm. Pred okoli 5000 gledalci je v razredu do 50 ccm zmagal ptujčanSegula. Veliko bolj zanimiva fe bila dirka v ra/- >edu do 125 ccm. V obeh vožnjah je zmagal Tržičan Branko Mežnar. velika borba pa M ie bila za drugo mesto. Ker je lanskoletni državni prvak Drago Perdan (Orehova vas) odstopil, se je na drug«; mesto uvrstil Mežnarjev klubski kolega Pušavec Tržičan Stane Ro/man je med dirko padel m se i,, poškodoval. Po dveh dirkah vod. V tekmovanju /a državno prvenstvo Predan s točko prednosti pred Pušavcem, medtem ko ie Mežnar zaradi diskvalifikac.jc na pr- \t dirki za sedaj še holj v ozadju. I Na mednarodni dirki V motokrosu v raz- redu do 260vem. za »Pokal osvoboditve« v Zaboku je zmagal Švicar Buhler pred Av-hljom iz Lukovice, na dobro sedmo mesto pa 8€" je uvrstil Tržičan Ahačič. I RBANClC DRUGI AMD 1NA iz Zagreba je organiziralo drugo dirko za gorsko hitrostno prvenstvo Jugoslavije na Zagrebški gori. Na dirki je nastopilo 72 tekmovalcev. Ponovno so največ uspeha imeli beograjski tekmovalci, medtem ko mo se slovenski tekmovalci tokrat odrezali bolje kot na prvi dirki. Najboljšo uvrstitev je dosegel član AMD Skofja Loka Jane/. 1'rbančič, ki je v razredu do 1150 ccm. grupa 11. zasedel odlično drugo mesto. Na četrto mesto se Je v razredu do 1150 ccm. grupa 1. uvrstil Jereb (Olimpija). Kuzmič (SI. avto) pa na isto mesto v razredu do 2000 ccm. Ip KRANJ — Ze več kot mesci' dni petero peščenih teniških igrišč na stadionu Stanka Mlakarja nimajo miru. Teniški igralci in igralke kranjskega teniškega kluba Triglav so začeli vaditi za to sezono. Koje pobralo snežno odejo, je več kot petdeset članov dvestotega teniškega kolektiva skupaj z delavci Zavoda za izgradnjo športnih objektov Kranj začelo z deli na teniških igriščih. Ko so bili primerno urejeni, in ko so se tla posušila, so začeli igrati in trenirati. Kot kaže, je v Kranju tenis na pohodu, saj je vedno več ljudi, ki vihte loparje in se tako s to igro rekreira. Zaradi premajhnega števila igrišč so ta zasedena predvsem popoldne, v svoje vrste pa ne morejo sprejeti vseh, ki bi želeli igrati. Toda obrača se na bolje. Ze kmalu bodo začeli z deli na novih igriščih. Zasvetila je namreč zelena luč, da pridejo k izgradnji še štirih igrišč na travniku nasproti letnega bazena. Načrtujejo, da bodo do nove zime s »prostovoljnim delom naredili toliko, da bodo prihodnjo sezono lahko na njih že igrali. To bo razbremenilo že pretesna igri- Tečaj tenisa KRANJ — Z lepim vremenom je prišla tudi nova teniška sezona. Uspehi mladih igralcev in igralk tenisa pri TK Triglav so znani. Skrbe pa tudi za priliv novih. Tako bodo letos organizirali začetne tečaje za otroke od šestega do dvanajstega leta in tudi za odrasle. Vpis za začetnike — otroke je neomejen, medtem ko bodo starejše vpisovali le do določenega števila. Prijave bodo sprejemali na stadionu Stanka Mlakarja v ponedeljek 21. maja med 18. uro do 19.30. Tečajnina za otroke je 150, za odrasle pa 300 dinarjev. Jutri pa vse do nedelje bo prvo klubsko prvenstvo teniškega kluba Triglav. ■rfh Kolesarstvo Sava prva ZAGREB — Tu se je v soboto začela prva etapa tradicionalne kolesarske dirke, ki jo vsako leto pripravljajo jugoslovanski in madžarski kolesarski delavci. Udeležilo se je je 47 tekmovalcev iz najboljših madžarskih klubov, od jugoslovanskih pa so sodelovali le Zagrebčani in Kranjčani. Prva etapa od Zagreba do Varaždina (69 km) je pranesla zmago Madžaru Paszto-ru, drugi je bil Fumič, tretji pa s časom zmagovalca 1:47,0 Savčan Rakuš. Tuda druga etapa Varaždin — Nagjkaniža (66 kilometrov) je pripadla tekmovalcu iz sosednje države. Zmagal je Liska s časom 1:35,48, enak čas in osmo mesto pa je dosegel Rakuš. Tretja etapa Nagjkaniža — Barč — Nagjkaniža (133 km) je prinesla tudi končnega zmagovalca. Najboljši je bil Madžar Busi, drugi je bil prav tako s časom 3:43,47 Rakuš, četrti pa Pečnik s časom 3:45,58. Končni vrstni red: 1. Busi (Madžarska) 7:03.35, 2. Rakuš 7:03,35, 4. Pečnik 7:11,14, 26. Udovič (vsi Sava) 7:19,37. Sava je bila tudi ekipni zmagovalec etapne dirke, saj so Udovič, Rakuš, Kozjek in Pečnik prevozili progo kar tri minute hitreje kot tekmovalci madžarskega kluba Csepel. KOBARID — Nedeljska dirka solidarnosti v Kobaridu je bila posvečena prebivalcem, ki jih je pred tremi leti prizadel potres. Sodelovali so kolesarji vseh tekmovalnih skupin. Med člani je bil na 88 kilometrov dolgi progi najboljši Kranjčan Ropret, 2. je bil Kraker in 3. Pirš (Hrastnik). Na isti progi so vozili tudi mladinci. Zmagal je Kurent (Sava), 2. je bil Penko (Rog) in 3. Zupančič (Grosuplje). Mlajši mladinci (46 km): 1. Mam (Sava), 2. Zagore (Novoteks). 3. Tunič (Sava); pionirji A (12 km): 1. Papež (Novoteks), 2. Bauman (Sava), 3. Sircelj (Astra). Organizatorji so na koncu sešteli najboljših deset uvrstitev posameznikov iz vsake skupine. Sava je na ta način zbrala 72 točk, Astra 60 in Novoteks 47. H. Jelovčan Društveno prvenstvo TRŽIČ - Člani in članice strelske družine »Anton Štefe - Kostja« az Tržiča so se pred dnevi pomerili na družinskem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Tekmovanja za leto 1979 se je udeležilo 46 strelcev in strelk v štirih kategorijah. Rezultati: pionirji: 1. Snedic 84; 2. Koza-mernik 82; 3. Zupančič 72; mladinci: 1. Pehare 143; 2. Primožič 93; 3. Kavčič 92; članice: 1. Ležaja 145; 2. Perne 142; 3. Krevs 138; člani: 1. Jekovec 165; 2. Rustja 161; 2. M. Rustja 155; 4. Tribušon 155; 5. Pirih 154. J. Kikel Nesklepčna seja KRANJ - V sredo je bila sklicana seja IO TKS in predsedstva ZTKO Kranj. Na dnevnem redu seje so bile zanimive točke. Tako naj bi IO in predsedstvo ZTKO dale mnenje o programu Športne dvorane pri OS na Planini ter skupna stališča o upravljanju ter vzdrževanju dvorane po dograditvi. Kot osma točka pa naj bi bila podana informacija o akciji »Leto otroka.« Na dnevnem redu so bile tudi druge zanimive točke. A seje ni bilo, saj IO in predsedstvo nista bila sklepčna. Morali so jo preložiti. To pa ni bilo prvič, da seje IO niso bile sklepčne. Člani IO in predsedstva ZTKO naj si že enkrat pridejo na jasno, ali bodo sploh hodili na seje ali ne. Če hočejo, naj raje jasno in glasno povedo. Dobiti bo namreč treba nove člane, ki bodo voljni delati. -d h šča na stadionu Stanka Mlakarja, saj jih bodo na novi lokaciji pridobili Se štiri. Tako bodo lahko v svoje vrste sprejeli vse tiste, ki želijo igrati tenis. Načrtujejo, da bi se tem dvestotim članom priključilo ie tristo novih. To bo možno takrat ko bodo dograjena nova igrišča. Pereč problem niso samo igrišča, temveč tudi premalo teniških trenerjev in vaditeljev. To so amaterski, ki pa v dopoldanskem času nimajo na voljo časa. da bi lahko trenirali in učili vse nove navdušence teniške igre. V tej sezoni bo na enomesečni dopust prišel v goste trener iz CSSR. Toda to ni rešitev. Kmalu bo potrebno razmisliti o poklicnem teniškem trenerju. Le-ta pa naj bi s pomočjo domačih amaterskih trenerjev Se bolj dvignil kvaliteto tenisa v Kranju. Kvaliteta ni slaba. To še posebno velja za pionirje in pionirke do dvanajst in do štirinajst let ter za člana Davorja Znidarja in Janeza Muleja ter za članico Brencetovo. Vsi ti trije so že več let v vrhu slovenskega moškega in ženskega tenisa. Nič slabši niso pionirji in pionirke v dveh kategorijah. Pisk, Pivk, Arh, Porova in Tratnikova so lansko sezono pobrali skoraj vsa prva mesta na republiških prvenstvih. To jih vztrajno pelje tudi v sam vrh jugoslovanskega pionirskega tenisa. Na rangu jugoslovanske pionirske teniške lestvice so po lanskih uspehih pionirji in pionirke Triglava visoko. Pisk je v kategoriji do dvanajst let peti v državi, Pivk pa v isti kategoriji osmi. Tomaž Arh je v kategoriji pionirjev dvanajsti, medtem ko je Alenka Tratnik med starejšimi vrstnicami deveta, enako mesto pa zavzema tudi Parova v kategoriji pionirk do dvanajst let. Vsi ti uspehi pionirjev in pionirk pa so lepa spodbuda tudi za ostale. Vsi tisti triglava-ni, ki so visoko na jugoslovanskih teniških pionirskih lestvicah pa se bodo to teniško sezono med pionirji in pionirkami skušali povzpeli še višje. Pereč problem so še vedno mladinci. Pionirji, ki žanjejo uspehe v tej kategotiji, se v prehodu v mladinske vrste preveč razgu-be. To je delno upravičujoče, saj je pomanjkanje trenerjev. Pred leti je bila močna vrsta. Uranič, Cirič in Prinčič so bili tisti, ki so krojili slovenski mladinski teniški vrh. Upamo, da bo to in prihodnje sezone bolje, 9aj v mladinske vrste prihaja Tomaž Arh. D. Humer ;-->i Partizanski mnogoboj KRANJ - V počastitev ! dneva mladosti ter v okvira j akcije »Nič nas ne sme presenetiti« bo v nedeljo Partizan Kranj na stadionu Stanka Mlakarja organiziral »Parti- I zanski mnogoboj«. Partizanski mnogoboj je za ugotavljanje telesne pripravljenosti { občanov. Start bo od 8. do 12. ure. Vsi udeleženci bodo testira-ni v štirih starostnih skupi- j nah in sicer letnik 1960-85. letnik 1949-59, letnik 1934 -48 ter letnik 1933 in starejši. Točkovanje je pri- I rojeno po starosti in spolu. Pregled telesne pripravljeno- j sti obsega tek na 50 in 2400 metrov za moške ter 1600 metrov za ženske, dviganje te- I lesa s tal v petindvajsetih sekundah, skok v daljino z mesta, globoki predklon s klopi in metanje bombe v cilj. Po seštevku točk, doseženih v vseh šestih disciplinah, bo vsak udeleženec dobil stopnjo psihofizične pripravljenosti. Vse OZD, TOZD in druge organizacije ter pripadniki JLA in skupine občanov imajo možnost, da pripravijo tudi štiričlanske ekipe. Te pa morajo biti sestavljene od udeležencev iste starostne skupine in istega spola. Prijave sprejemajo na startnem mestu na stadionu Stanka Mlakarja. -rlh J Nogomet Prazni mreži KRANJ - SNL-zahod, KRANJ : KAMNIK 0:0, stadion Stanka Mlakarja, sodnik Glišovič (Nova Gorica), gledalcev 80. Kranjčanom ni uspelo premagati borbenih Kamničanov. Neodločen rezultat je gostom nedvomno več pomenil, kot domačim, ki so med sicer hudo povprečnim srečanjem vendarle ustvarili pet izrazitih priložnosti za gol. Ostale pa so neizkoriščene po zaslugi stare bolezni - neučinkovitosti. O tekmi kaj več ni potrebno dodati. V prihodnjih srečanjih pa čakajo Kranjčane težke preizkušnje v gosteh, ki bodo pokazale pravo lice ekipe, ki je po prejšnjih sila skromnih rezultatih vendarle prijetno presenetila. Morebitne točke v gosteh pa bi pomenile tudi precej visoko uvrstitev v končnem seštevku. MLADINCI so na gostovanju v Ljubljani iztržili točko proti solidni Iliriji. Gola za Kranjčane sta dosegla Ivanuša in Kužnik, rezultat pa pomeni realen prikaz moči obeh ekip. PIONIRJI pri drugih selekcijah nadaljujejo s tekmovanjem. Na vrhu sta Se naprej ekipi Naklega in Primskovega, za petama obeh pa so Britofljani. SAVA ŠE VODI Pri rekreativcih sta vodeči ekipi, Sava in Korotan, remizirali. Tako Sava zaradi boljše razlike v golih Se vodi, sledi Korotan, Kokrica in Šenčur pa se borita za tretje mesto. V neposrednem dvoboju so bili boljši igralci Kokrice. V drugem razredu Se naprej poteka b«H med tremi ekipami, na začelju prvega razreda pa še ostajajo Britofljani, ki so izm-bili z Naklom z 0:4, Primskovo in Trboje as sta se razšla brez golov. Pri mladincih »o Filmarji tesno zmagali v Preddvoru Kc-kričani pa so bili boljši od Primskovess Na vrhu ostaja še naprej Šenčur. M Suhi, Enotnost : Triglav 3:5 (1:3) SEVNICA - Na gostovanju v Sevnici •» nogometaši Triglava premagali domači moštvo Enotnost. Po dobri igri obeh sprotnikov v obeh delih so maloštevil^, gledalci videli osem lepih zadetkov Gole za Triglav so dosegli - Mokič S. Gros in Štular pa po enega. Tekmo je doSr^" sodil domačin Godec. J r Prvenstvo SRS LESCE - Na letališču v Lescah bo ALC Lesce organiziral letošnje republiško prvenstvo v jadralnem leteniu. Otvoritev sedemnajstega prvenstva bo jutri (sobota) ob 9. uri. Prvenstvo bo od jutri vse do 26. maja. Lahko pa traja tudi dlje, če bodo vremenske razmere neugodne. -dh Nogometno prvenstvo Gorenjske KRANJ - V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske so člani, mladinci in pionirji odigrali že đve koli pomladanskega dela. Prvi visoki letošnji zmagi so dosegli Tržičani. ki so doma visoko premagali Blejčane ter Kranjčani, ki so v Ratečah močno premagali domačine. Najbolj zanimiva tekma je bila v Tržiču, kjer so Jesenice s težavo zmagale in odbržale prvo mesto. Rezultati tekem pa so: člani: LTH:Triglav 0:3, Tržič : Bled 8:1. Jesenice : Bohinj 2:0. Reteče : Lesce 3:3. Tržič : Jesenice 1:2, Reteče : Triglav 1:6, LTH Bohinj 0:3, Lesce : Bled 3:0. Vodno Jesenice s 17 pred Triglavom s 16 in Lescami s 15 točkami atd. Mladinci: LTH : Triglav 0:3. Jesenice : Bohinj 3:0, LTH : Bohinj 0:3. Vodi Jesenic* pred Triglavom z 10 točkami, Bohinj z S točkami itd. Pionirji: LTH:Bohinj 6:3. Tržič B : Jesenice 5:2, LTH : Tržič A 6:3. Tržič B : Bled :1, Jesenice : Bohinj 3:4 Vodi Bohinj pred Tržičem A z 8 in Bledom s 7 točkami itd. TEI OVADBA ZA NAJMLAJŠE - Na predlog staršev otrok, ki obiskujejo vrtec Kurirček Rob, v Cerkljah, so letos v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerk Ijah organiziral, vadbo za predšolske otroke iz Cerkelj WOWft«. * >:.>• pretesni in redno zasedeni telovadnici so se zbirali malčki ki hodijo v vrtnin vrstniki, k, so :a to prikrajšam. Vadbo je ob pomoči staršev vodu Trefalt Včasih se je zbralo tudi po 50 otrok. Z vsemi nis0P^°J°™*r*> ,e vadbo otežkočalo. Poldrugo uro trajajoča srečanja so h,h PJ*™'*^1 je telovadnico skromno opremljena. Vadba je opozorila na radične gibah* sposobnost, otmk. Poskus ,.e uspel in bodo telovadbo najverjetneje nadalje vol, jeseni Foto: F Pvrdan Smrtna nezgoda v gozdu 15.STRAN C LA Preddvor — Vr ponedeljek. 14. auja. dopoldne je skupina delavcev rjCt Kranj tozd Gozdarstvo Preddvor delala v gozdu v kraju za Vrati. Med delavci je bil tudi žičničar Tune Gavrić (roj. 1937) iz Teslica, ki je s »vnosno vlečnico vlačil hlode. Skrili « prenosno vlečnico je imel pritrjen za suho macesnovo deblo, ki Pa ie nenadoma pod težo bremena >oustiIo in se izruvalo. Gavrić je to (pazil, stekel do bližnjega drevesa in tis počepnil. Pri padcu se je »resen prelomil na tri dele. od uterih je eden padel ravno na Mavrica. Sodelavci so sicer Gavriću takoj priskočili na pomoč, vendar so i\* poškodne tako hude. da je onalu nato umrl. Srečka št 30 3170 60230 340540 Din 30 400 2.030 10.000 Srečka š 41 91 271 511 .15371 143581 296591 466181 TRZNI PREGLED JESENICE Solata 20 do 30 din. špinača 22 di-^rjev, cvetača 40 din, korenček 4 din, česen 48 din. čebula 9,60 din, M 27 do 31 d in, kumare 42 din, paradižnik 60 din, slive 35 din, jabolka " din, hruške 24 din, pomaranče '-30 din, limone 23,40 din, ajdova ■Boka 24 din, koruzna moka 11,80 di-3*rja. kasa 17 din, surovo maslo ^din, smetana 41 din, skuta 31 din, ^adko zelje — novo 25 din, kislo ze-* 10 din, kisla repa 8 din, orehi 23.70 din, jajčka 1,90 do 2,50 din, •fotnpir 6,60 do 7 din, krompir novi ».50 din. KRANJ Solata 20 do 30 din, špinača 30 do W din, korenček 14 do 16 din, česen <2do 50 din, čebula 10 do 12 din, fi-W 25 do 28 din, pesa 10 din, kumare 28 do 30 din, paradižnik 56 din, slive » do 34 din, jabolka 12 do 16 din, Pomaranče 18 din, limone 23 din, ajdova moka 20 din, koruzna moka M do 11 din, kaša 25 din, surovo ••slo 80 din, smetana 38 din, skuta a do 20 din, sladko zelje 12 din, ludo zelje 14 din, kisla repa 12 din, *"thi 200 din, jajčka 2,20 din, krom-6 do 8 din, krompir novi 25 din, 1 70 din. 05232 I2312 13752 105352 209842 364772 44733 64763 091413 131323 44 54 124 274 00254 06484 57154 016634 517334 35 55 40 30 80 100 1.000 500.000 10.030 10.000 20 1.020 1.020 1.020 10.020 10.020 10.020 1.000 1.000 10.000 10.000 70 50 100 200 1.050 2.000 1.050 10.000 10.000 30 30 65 225 4995 05605 10305 38035 080555 095015 26 46 216 0966 33586 87536 563656 40 80 400 1.000 5.000 5.030 10.030 10.000 30 50 80 500 1.000 1.000 50.000 11317 15697 51037 91797 091977 182007 276587 98 22168 250178 19 39 59 0579 37249 78779 588629 20 1.020 2.020 1.020 5.020 10.020 10.020 10.020 40 1.000 10.000 30 40 50 500 1.000 2.000 10.000 Vzel čeke za bencin Jesenice — V noči od 15. na 16. maj je neznanec iz kombija novomeške registracije, last Trimo Trebnje, vzel čekovno knjižico za gorivo od številke 11785625 do 11785650. Avtomobil je bil parkiran pred hotelom Korotan na Jesenicah, verjetno pa je imel odprto trikotno okence, ki je zvabilo vlomilca. Na čeke je mogoče dvigniti večjo količino bencina, saj so čeki podpisani in žigosani, zato bi morda kazalo, da na bencinskih črpalkah čeke pozorneje pogledajo. ISKRA Široka potrošnja n. sol. o. Skofja Loka, TOZD — Tovarna gospodinjskih aparatov n. sub. o. Skofja Loka — Reteče 4 Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge: Nezgoda v križišču Kranj - V ponedeljek. 14. maja. nekaj pred 9. uro zjutraj se je v križišču na Oldhamski cesti pripetila lažja prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Bešter-Dovžan Antonija (roj. 1929) i/. Kranja je v semaforskem križišču zavijala v levo proti Zdravstvenemu domu. pri tem pa spregledala, da ima službeni avtomobil milice, ki ga je od Kokrice proti mestu vozil Miroslav Pejić. prednost. Kljub temu. da je voznik Pejić zaviral, sta avtomobila trčila, da je nastalo za okoli 10.000 din škode. Nenadna okvara Bled - V torek, 15. maja, ob 16.20 je med vožnjo od Lesc proti Bledu na Beltinskem klancu nenadoma zablokiralo zadnje kolo motornega kolesa nemške registracije, ki ga je vozil Rajko Božič (roj. 1949) iz Kranja. Zaradi tega je motorista vrglo s ceste kakih pet metrov proti potoku Ledina. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa v ljubljansko. PREVERJANJE ZNANJA — Gasilci s Primskovega so skupaj s pripadnik civilne zaščite pripravili v soboto preskus znanja v gašenju požarov, predvsem lahkovnetljivih tekočin. Vaja je dobro uspela in jih nameravajo na Primskovem še organizirati. — Foto: F. Perdan Avto s ceste Neprevidno na cesto Padel z mopedom Kranj — Na lokalni cesti Šenčur—Luže se je v sredo, 16. maja, ob 12.45 pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Vineene Grošelj (rojen 1913) s Poženka se je peljal proti Lužam, ko ga je zaneslo s ceste, da je padel. S pretresom možgan so ga prepeljali v Klinični center. Jesenice — V ponedeljek, 14. maja, ob 23.30 se je na magistralni cesti med odcepom ceste za Bled in Vrbo pripetila prometna nezgoda vozniku Zlatanu Islamoviču (roj. 1957) z Jesenic. Njegov avtomobil je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zapeljal je v levo s ceste in se večkrat prevrnil na travniku. Voznika so ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico, na avtomobilu pa je Škode za 60.000 din. Kranj — V sredo, 16. maja, nekaj po 16. uri se je na lokalni cesti Vo-klo —Voglje pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Bobnar (roj. 1957) iz Vogelj je peljal mimo gasilnega doma. ko je nenadoma z desne strani pritekel na cesto Boštjan Molj, star 8 let, iz 7> gelj in se zaletel v sredin*) avtomobila. Od tam ga je odbilo, da je padel in obležal z zlomljeno roko in drugimi poškodbami. Prepeljali so ga v Klinični center. L. M. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta in svaka JOŽETA AVSENEKA iz Brezij se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Gregori-čevim, Sakičevim, Kramarjevim in Prešernovim, zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Jesenice, vsem gasilcem, duhovniku za pogrebni obred, posebno patru Feliksu za pomoč, vsem sestram, posebno sestri Dori za pomoč na domu, bratom Zupan za zapete žalostinke in tov. Suštaršiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Anka, Marinka in Tončka z družinami. Brezje 14. maja 1979. 1 PROJEKTIRANJE, RAZISKOVANJE IN KONSTRUIRANJE ZAHTEVNEJŠIH NALOG, 2 APLIKATIVNE RAZISKAVE NA RAZVOJNEM PODROČJU, 3 PROJEKTIRANJE KONTROLNE TEHNOLOGIJE 4 VODENJE FINANČNIH DEL, 5 OPRAVLJANJE INVENTUR TER KONTROLA MATERIALNEGA POSLOVANJA, 6 SKLADIŠČENJE SUROVIN, 7. ZAHTEVNEJŠE VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME 8 UPRAVLJANJE Z OGREVALNIMI IN KOMPRESORSKIMI NAPRAVAMI, 9 VODENJE DELOVNE SKUPINE V MONTAŽI (trije delokrogi), 10. MANIPULIRANJE Z ODPADNIMI MATERIALI, 11. ClfiČENJE TOVARNIŠKIH PROSTOROV, 12. VEČ DELAVCEV ZA DELA V MEHANSKI OBDELAVI IN MONTAŽI GOSPODINJSKIH APARATOV. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1 VS izobrazba, strojne energetske smeri - lahko tudi začetnik pod 2 VS izobrazba, elektro smeri, šibki tok - industrijska elekt nika — lahko tudi začetnik, pod pod pod pod pod pod pod ro- nika — lanKu iuui ^accmi«»i 3 VS izobrazba, elektro smeri in tri leta delovnih izkušenj, 4 VS izobrazba, ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj, 5 SS izobrazba, ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj, g j(V — trgovska smer in dve leti delovnih izkušenj, 7 KV — strojna smer in štiri leta delovnih izkušenj, g j£V — strojna smer in eno leto delovnih izkušenj, 9 Delovodska šola - elektro ali strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj, pod 10 Tečaj za voznika viličarja in eno leto delovnih izkušenj, pod 11 Dokončana ali nedokončana osnovna šola, pod 12 Priučen delavec v kovinski in elektro stroki, odslužen vojaški rok in končana osemletka. Kandidati pod točko 1., 2., 3. in 4. morajo opraviti predhodni preizkus znania v obliki naloge s svojega področja, ki jo dobijo v tovarni in jo morajo oddati do konca poteka objave, pod točko 5., 6., 8. in 9. velja poskusno delo tri mesece, pod točko 7- in 12. velja poskusno delo dva meseca, pod točko 10. in 11. pa velja poskusno delo en mesec. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, splošno, pravno kadrovskemu sektorju, 1« dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od preteka roka za vložitev prijave. ZAHVALA V 88 letu starosti nas je po dolgi bolezni nenadoma zapustil naš dobri oče, stari oče, praded, tast in stric ALOJZIJ SEDLAR Mačurjev ata iz Britofa izrekamo prisrčno zahvalo vsem, kateri ste ga v dolgi bolezni obiskovali in mu dajali poguma. Hvala sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili cvetje, nam ustno in pismeno izrekli sožalje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za obiske med boleznijo, ter za lep pogrebni obred. Iskrena hvala cerkvenim pevcem za lepo petje kakor tudi pevskemu zboru upokojencev, kolektivu Oljarice za izreke sožalja in podarjeno cvetje, OŠ Josip Broz-Tito za vso pozornost, GD Britof za časten spomin ob krsti in za sprevod. Hvala vsem praporščakom in govornikoma ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Britof, 8. maja 1979. Ob ZAHVALA smrti naše drage sestre in tete MARIJE MUBI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali ob slovesu, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem, in prijateljem in vsem, ki so jo hodili obiskovat v času njene bolezni. Posebno se zahvaljujemo Upravi Doma oskrbovancev »ALBINA DROLCA« Preddvor, dalje dr. Beleharju in dr. Zgajnarju. Prav tako se zahvaljujemo ZB Preddvor za spremstvo in poslovilni govor ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni. Potoče, 15. maja 1979 16. STRAN. PfcTEK, 18. MAJA TS73 r Lidija — Kranj Kupila l>i rada tanjšc blago /a poletni kostim /. dolgimi rokavi. Nosim rada vse. kar je moderno. Stara sem 27 let. visoka 10!» t in. tehtam pa o7 kg. MARTA ODGOVARJA Odgovor Ker radi nosit«' oblačila po zadnji modi. vam svetujem model, ki vam bo verjetno všeč. Krilo je ravno z ra/.por-kom zadaj. za|h-nja pa se z zadrgo v stranskem šivu. Jakna oz. bluza ima pokončni ovratnik, podaljšane in podložene rame. spredaj in zadaj ima položene gube in v pasu zašite. Rokava so nabrano vstavljena, v zapestju pa ozka in se zapenjajo /. gumbom. Pas je raztegljiv, po želji pa tud! iz blaga ali usnja. Ta mesec na vrtu Rabarbara potrebuje maja mnogo sode in močan obrok gnojila. Gnojenje je najbolje združiti z zalivanjem, še bolje pa je. če za zalivanje uporabimo gnojilne raztopine. Ko nabiramo pecljc raharhare. ne smemo pretiravati: rastlina bi se preveč izčrpala, če bi ji pobrali vse liste. Praviloma smemo potrgati le polovično število listov ali samo toliko, kolikor jih znova zraste. Liste trgajmo vedno le z roko. nikoli z nožem. Brž ko se pokažejo nastavki cvetnega stebla, jih odstranimo. Čebula ne prenaša plevela in se ho. če ne bo vedno opleta in okopana, slabo redila. Prav tako se ne more čebula debeli t i v zbiti in trdi zemlji. Zato je moramo rahljati po vsakem nalivu in tudi po vsakem izdatnejšem zalivanju. Občasno jo (iognoiujemo s kompleksnimi gnojili, ki imajo malo dušika, pač pa obilo kalija. Pri gnojenju potrosimo na kvadratni meter približno 20 g gnojila, nato pa dobro zalijemo. Por ne mara svežega gnoja, potrebuje pa srednje težka red i I na iti humusna tla. Najugodnejša zanj je jeseni globoko prelopatena zemlja, kajti por moram«) saditi zelo globoko. Pred sajenjem izkopljemo jarkaste brazde in na dno posadimo porove sadike. Pri poru je največ vredno debelo in belo steblo pod zemljo, ne pa zeleni listi. Razdalja med vrstami naj bo 30 cm. v vrsti pa rastline po 15 cm narazen. Globoko sajenje je bolj preprost«) in učinkovitejše kot poznejše osipavanje. Sadike se hitreje vrastejo, če pred sajenjem nekoliko skrajšamo korenine in priščipnemo vršičke listov. Rožmarin DRUŽINSKI POMENKI EEEEEEEEEEEEEEEEEESEE Še o čiščenju preprog Naredimo liptaver doma Potrebujemo: 175 g masla ali margarine. 1 čebulo, 1 žlico kaper, 1 čajno žličko kumine, 1 žličko gorčice, sol, zmleti črni poper, jedilno žlico sladke rdeče paprike, 500 g skute, pest drobniaka. Maslo ali margarino penasto umešamo in dodamo vse začimbe in zelenjavo na drobno sesekljano, pridamo še skuto in z vilicami maso močno pretlačimo. Če hočete, pa liptaver lahko delate tudi z ročnim mešal-nikom, bo bolj kremast. Tudi malo smetane mu lahko dodaste, če se vam bo zdel presuh. Za dobri dve uri ga postavimo na hladno, da se skuta dobro prepoji. Servirajte ga na lesenem krožniku. Odlično gre s črnim kruhom in paradižniki. Preproge, ki jih čistimo ali prenašamo iz prostora v prostor, vedno samo zvijemo, da ne poškodujemo osnove tkanja, ki se rada nalomi. Da se preproga v prostoru enakomerno rabi, jo večkrat zasuka jmo. Za preprogo je škodljivo, če jo položimo na vlažen pod. pa tudi peni se pod njo slabše suši in zrači. Pod preprogami, posebno manjšimi, poda ne smemo preveč mazati in loščiti, ker je nevarno za padce. Če pa preveč namažemo tla okrog preproge, nosimo pasto z obutvijo na preprogo in jo mažemo. Preproge, ki drče, podložimo s penasto maso. klobučevino ali gumo. Tekače, pripete na stopnice, moramo večkrat premakniti, da se ob robu stopnic preveč ne odrgnejo. Za dnevno čiščenje zadostuje, če preprogo pometemo z nepreostro sirkovo metlico ali ročnim aspira-torjem, ki pobere s preproge vse smeti. Po potrebi jo očistimo prahu tudi s sesalnikom. Z njim vlečemo vedno v smeri ležanja niti. Za temeljito čiščenje enkrat ali dvakrat letno pa je še vedno najboljše izte-panje preproge. Stepamo jo le na narohni strani, okrtačimo pa na obeh. Pozimi za čiščenje preproge izkoristimo sneg: preprogo enostavno vržemo z licem na zmrznjen sneg in tolčemo z iztepačem po njej. Ko je sneg pod njo že umazan, jo premaknemo. Tako nadaljujemo, dokler ni sneg pod preprogo že povsem čist. Svež ali suh daje mesu, pečena« ribam, omakam, solatam, jajčnim jedem, marinadam ali pa pečenemu krompirju poseben žlahten okus. Ko bomo začeli kuriti naše žaur na pikniku in se bomo odločili za telečje zarebrnice ali piščanca a« žaru, poskusite to meso premazat rožmarinovim oljem, ki smo ga pn" pravile doma: v stekleničko z olivnim oljem vtaknemo vejico rožmarina. In še recept za mesno m ari nado rožmarin, čebula, limonine rvzm* česen, lovor, timijan, olivno o|j> n poper. In še v takšni .pači* puhtimo meso vsaj nekaj ur. bo še enkrat boljše. ETA KAMNIK PRIPOROČA! Gorčična omaka: na pol litra svetle osnovne omake dodamo 2-3 Hm KAMNIŠKE GORČICE k, previdno začinimo s soljo sladkorjem in kisom. Omaka s KAMNIŠKO GORČICO \ prilega k ribam, jajcem, jede-iz sesekljanega mesa in h gove-dini. Maček in kos Imeli smo mačko, ki je bila strasten lovec. Vedno je na l Itjiekaj čakala. Tudi ptičev ni pustila pri miru. Smrček se ji je kar tresel, če je prišel v bližino ptiček. Zelo rada je pre-žala na kosa, ki je iskal črve v travi. Skočila je nanj, pa je vedno ušel. Izzival jo je z vreščanjem: »Kar primi me, če me moreš!« Mačka pa ni odnehala. V kotu je sedela in tiho čakala. Nekoč je bil kos nepreviden in mačka ga je ujela. Prinesla ga je v stanovanje in ga hotela pojesti. Ko sem to opazila, sem mačko napodila. Pogledala sem kosa. Ni bil ranjen, samo perje je letelo od njega. Nesla sem ga na dvorišče in spustila. Kos se ni več hvalil, da ga mačka, ki ne zna leteti, ne more ujeti. Barbara Perko, 4. b r. osn. šole Heroja Bračiča, Tržič Praznični dnevi v Bohinju S ŠOLSKIH KLOPI Za svu djecu svijeta Djeco, pružimo si ruke! Učvrstimo dječje snage, da svuda mira bude, da se krv ne lije. Da bude više igre i cvijeća, jer svi mi čekamo ista proljeća, i ista ljeta ... i oni kojima toplo ognjište tijelo grije i oni kojima studen kosti bije. Djeco, budimo složni, hrabro stisnimo si ruke i svi budimo isti i u svakom času od zlih misli čisti. Vencel Culjak, 6. c r. osu. šole Anka Butorac, Osijek (pesem je bila objavljena v Brstju ' )h obisku karavane bratstva in prijateljstva v Kranju) V četrtek, 26. aprila, smo imeli v šoli proslavo, posvečeno ustanovitvi Osvobodilne fronte in 1. maju. Sprejeli smo tudi kurirč-kovo pošto, ki je prispela iz Srednje vasi. 27. aprila, na dan, ko je bila pred 38 leti v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, smo na Sturmovi hiši in na nekdanji sirarni odkrili spominski plošči. V obeh hišah sta bila namreč 13. in 14. decembra 1941 sestanka, na katerih so se zaupniki OF s Tomažem Godcem na čelu dogovorili za bohinjski upor. Zatem smo odšli še k odprtju restavracije Bistrica. 2e v četrtek sem v šoli zvedela, da bom z drugimi učenkami pripenjala nageljne udeležencem slavnostne seje centralnega komiteja ZKJ. Zato smo imele v nedeljo ob deseti uri vajo v kulturnem domu. Tam smo zvedele, kje naj stojimo in kako naj bomo oblečene. Nekaj naj bi nas bilo v taborniških oblekah, nekaj pa v narodnih nošah. Jaz naj bi imela narodno nošo. V ponedeljek dopoldne smo imeli vajo pevskega zbora. V tistem času so drugi sošolci pospravljali in čistili okrog kulturnega doma. Zvečer smo peli na proslavi ob odkritju spomenika. Končno je prišel tako težko pričakovani 1. maj. Toda dež! Kakšna škoda! Kljub temu sem odšla dobre volje od doma. Dobile smo posebne kartone, na katerih so bila napisana naša imena. Naročili so nam, naj pripenjamo nageljne le tistim, ki imajo zlato značko. Ko sem pripela prvi nagelj, je šlo bolj težko, potem pa vedno bolje. Treme sploh nisem imela. Približala se je ura, ko naj bi prišel Tito. Vsi smo bili kot na trnih. Nazadnje je Tito le vstopil. Ploskali smo. Prvič sem ga videla. Zdelo se mi je, da sanjam. Vidim človeka, čigar ime pomeni svobodo in mir. Samo to mi je pelo v glavi. Potem je odšel v dvorano. Me smo sedle na stole in nemo strmele predse. Bile smo zelo utrujene. Ko se je seja končala, smo dajale dežnike. Tito je prišel na oder in začulo se je burno ploskanje. Naš pevski zbor mu je zapel pesem Druže Tito. Nato je spregovoril Vinko Hafner in za njim še Tito. Ko je Tito odhajal, so mu naši pevci spet zapeli in naši tamburaši zaigrali. Nam vsem so ostali lepi, nepozabni spomini. Majda Podoreh, 8. b r. osn. šole dr. Janeza Mencingerja, Boh. Bistrica Na novo bodo zgradili Letos septembra bo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju. Marsikaj je potrebno še obnoviti in zgraditi, če hočemo, da bo Bled dobro pripravljen. Ker je na voljo le še nekaj mesecev, povsod hite z delom. Hotelska podjetja razširjajo svoje prostore. Tako so za eno nadstropje povišali hotel Jelovica in depandanso Jadran. Pri hotelu Lovec hitijo s prizidkom. Tudi Kazino, ki je s svojim starim izgledom kazila sliko Bleda, obnavljajo. Umetno drsališče, ki je že nekaj let čakalo na svojo končno podobo, bo letos dobilo streho. Nekaterih del so se Blejci lotili že lani. Pridno so asfaltirali makadamske ceste po zaselkih. Akcijo je vodila krajevna skupnost skupaj z občani. Srečanje z borcem Letos obnavljajo in razširjajo tudi cesto iz Mlina proti Zaki. V Zaki pripravljajo terene za nove tribune, obnavljajo pomole za tekmovalne čolne. Tudi okolico okrog cilja lepšajo, popravljajo in obnavljajo struge potokov, ki se iztekajo v jezero, najvažnejše pa je, da bodo skušali urediti čistilne naprave. Še pred septembrom je predvidena dograditev nove telefonske centrale, ki bo omogočila neposredno izbiranje zvez z devetnajstimi evropskimi državami. Veliko bo še treba narediti, predno bo vse pripravljeno za prvenstvo. Toda z dobro voljo in s tako zagnanostjo, kot jo je opaziti sedaj, bomo tudi to dosegli. Pri tem je pomembno, da je vsak občan pripravljen pomagati in vložiti svoj delež k lepšemu izgledu Bleda. Nataša Pola k, 6. c r. osn. šole dr. prof. Josipa Plemlja, Bled Praznovanje 1. maja Na večer pred prvim majem sea šla na bližnji hrib Radolco gfedtf kres. Oh njem se je zbralo kaka deset odraslih in veliko otrok. Naslednje jutro sem se z očkor: mamico ter sestro odpravila pozdravljat tovariša Tita. Nestrpr smo ga čakali. Ko je bila ura dewt sem se že hala, da ne bo pri.V uro in pol smo ga le zagledal; zdravljali smo ga. ploskali in vzklikali. Cicibani in pionirji so rmt zastavice. Z njimi so mahali in m-zdravljali tovariša Tita. Ob res« v je zbralo precej domačinov, domača gostov in štirje avtobusi tujih gostov. Malo pred tovarišem Titan ■ je peljala žena pokojnega Edvardi Kardelja. Ko tovariša Tita nismo več videli, smo se hitro odpravil domov, kjer smo gledali televizij prenos iz Bohinja. Bilo je zelo svečano. Nadvse pa sem bila srečna, ker sem videla tovariša Tita. ki nas t avta veselo pozdravljal. Metka Čop, 6. a r. osn. šole bratov Zvan, Gorje Tour de France Na sloviti kolesarski dirki IW' de France je risar upodobil Mr sarje 1, 2, 3 in 4. Pod njimi so nnh: ve zrcalne podobe, vendar v spremenjenem zaporedju. Vgotonšf-kateri kolesar iz zgornje vrste odfe~ varja kolesarju spodaj. Skozi našo vas vsako leto potuje kurirčkova torba. Tudi letos nas je obiskala. Trije kurirji so jo šli iskat s kolesi v Lajše. Čez pol ure so bili že nazaj. V šoli smo imeli proslavo. Na proslavo smo povabili tudi borca Prešernove brigade. Opisal nam je dve bitki. Povedal nam je tudi, da je bil kurir. Potem smo v kurirčkovo torbo dali pismo in narisali na zemljevid pot. Isti kurirji so kurirčkovo torbo odnesli v Kališe. Tam so jo predali pionirjem iz Selc. Kurirčkova torba je gotovo srečno prispela na cilj. Mirjana Suva. 4. r. osn. šole Dražg«»še J* 'PZ '91 : A**if i TELEVIZIJA 1». MAJ *» Poročila •as Gorio in Cezar — otroška oddaja ' B K. Cipci: Kobilja jajca — (lasbena pravljica Tako so živeli: A. Ingolič -Ce bi se odprlo UO Čarobno sedlo ' UV Pisani svet Družbena samozaščita: Osnovni pogoji preživetja BJ5 Dokumentarna oddaja *» J. Janicki Pota Poljske - TV nadaljevanka iJi Televizija brez trebuha 34» «25 4JI Evropsko prvenstvo v on m I m telovadbi za moške — posnetek iz Easna }J6 Poročila ,5SS NoKomet Hajduk : Borac - Šfeboni te več ljubil -mladinski film 310 Na* kraj Wl TV dnevnik Offenhachove norčije. TV nanizanka •-00 Lord Jim — telo večerni film aji TV dnevnik ^ssjalki II. TV mreže: »45 Test P. Konjovič: Koštana - I. del Poročila B 10 žrtve avtomobilizma — feljton ^YZagreb — I. program: *•> TV v soli: Nasi kraji. Risanka. TV izbor K TV v šoli: Okrog Loborja. Kronika v kamnu, Ali ste vedeli TV v soli. TV ordinacija 40 Poročila *4S TV koledar i 5J6 Nogomet Hajduk : Borac -prenos '45 Zlata sirena — prenos ■'45 Prizori iz družinskega življenja •*30 TV dnevnik I *• Celovečerni film *I45 TV dnevnik iOO Subotita 79 — festival zabavne glasbe *10 V soboto zvečer 20. MAJ 100 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Borisa Franka in Maksa Kumra *35 W. Mankowitz: Dickens iz Londona — TV nadaljevanka 10.2.S Sezamova ulica — mladinska serija 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 1.3.00 Katastrofe — dokumentarni film 13.25 Orhideje — oddaja o gojenju rož 13.40 Veseli tobogan: Velika Nedelja 14.40 Subotica 79. festival zabavne glasbe 15.50 Poročila 15.55 Evropsko prvenstvo v orodni telovadbi za moške — posnetek iz Essna 17.25 Športna poročila 17.30 Kačji brlog - film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Sušič: Tale - TV nadaljevanka 21.05 30 let radia Koper - dokumentarna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Zabavno glasbena oddaja 22.10 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 14.25 Test 14.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Skrivnosti morja - dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Film tedna T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Magnet — otroška oddaja 10.30 Družina Miki miške 11.00 Makedonske folklorne skupine 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.10 Kritična točka 13.40 Mladinski film 14.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Sušič: Tale. TV nadalj. 21.00 Potovanja 21.35 TV dnevnik 21.55 Zabavno glasbena odd. 22.10 Športni pregled 17. STRAN 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Zen: V gosti senci - T V drama 21.40 Kulturne diagonale 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 Zgodbe o palčku 18.00 Miti in legende 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zgodbe o palčku 18.00 Miti in legende 18.15 Bolezni ožilja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Mozaik - kulturna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Plesna suita 22. MAJ 16.25 Gucio in Cezar - otroška serija 16.35 Obzornik 16.45 Nogomet Partizan : Rijeka -prenos 18.45 Čarobno sedlo - i(-pha. Zgodba se doga h na vzhodnih morjih, fer nekdanji kapitan išče '"-nicc, r, življenju in časti, znradi katere nazadnje fcoS »am pade. Film od/i nje razen vsebine tudi od-/na igralska zasedba: Ptter O'Toole, James Ma- Torek V oddaji IZ KONCERTNIH DVORAN bo tokrat na sporedu fantastična simfonija Hectorja Berlioza, ki jo je izvedel Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Kolarja v prvi polovici marca letos. V pogovoru z dirigentom pa bomo pred oddajo zvedeli tudi kaj več o tem delu. KAMNIŠKA GORČICA Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali — aktualna oddaja 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik TV Zagreb — 1. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 10.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču — aktualna oddaja 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 23. MAJ 25. MAJ 16.25 Poročila 16.30 Praznični mladinski spored 17.30 Deček skok - otroška serija 17.45 Otroci kamnov - mladinska nadaljevanka 18.10 Slovenski ročk: Sončna pot 18.35 Obzornik 18.45 Moški — oddaja iz cikla Človekovo telo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Prireditev ob dnevu mladosti prenos 21.00 Mladina poje 21.55 TV dnevnik 22.10 625 22.30 Frank Ross spet na prostosti -serijski film Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test 17.30 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Risanke 19.00 Zborovske pesmi 19.30 TV dnevnik 19.55 Pripreditev ob dnevu mladosti — prenos 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Človek in čas, dokumentarna oddaja 21.50 Glasbeni atelie 22.50 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program: 16.10 TV dnevnik 16.30 Praznični mladinski spored 17.30 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Risanke 19.00 Zborovske pesmi 19.30 TV dnevnik 19.55 Prireditev ob dnevu mladosti 21.00 Mladina poje 21.45 TV dnevnik 22.00 A. Tolstoj: Trnova pot - TV nadaljevanka 23.20 Dosje našega časa. leto 1971 IZBRALI SO ZK MS No. zdaj so toliko reklamirani Iskrini kuhinjski električni noži le prisij na vrAo1,.,fe P°,ice- P" FC2I-NAKJU na Jesenicah smo ga poslikali. Pravijo, da se z njim res z lahkoto in lepo reže vae po vrsti. Cena: 898,60 din Tudi tole novost amo videli pri FUŽINARJU na Jesenicah: aparat za masažo, z vsema priključki, kot so ma-aažne ičeke, gobe itd. Dve brzini ima: manjša za vrat in obraz, močnejša za telo. Velja poskusiti. Sicer pa je masaža ena od najstarejših načinov pridobivanja mladosti in lepote. Cena: 1.191 din Tile kompleti, kombinacija pletenine in platna, so sicer še iz lanske Almirine kolekcije, toda se vedno jih bomo rade oblekle, ker so sešite iz prijetno hladnih materialov. V Almirini industrijski prodajalni v Radovljici jih imajo v svetlo in temno zeleni barvi, oker in beige. Velikosti: od 38 do 42. Cena: samo 538 din Sreda **, Eli Wallach, Paul Lu h», Daliah Lavi, Curt lurgens. Nedelja KAČJI BRLOG je že pa vendarle mojstr-•i narejen film. Zgodba * odvija v bolnišnici za hievno bolne, kamor za-"k neko dekle (igra jo Oli-lI« de Havilland), ki pa v ty ustanovi doživlja groz-Jfcr izkušnje. Film izzveni *°t klic po humanejših me (rjdah zdravljenja dušev bolnikov. Ponedeljek Fdm znanega dokumen-'insta Nikole Jovičeviča SVEČANO OBLJUBLJAM se problemsko lote '■i pereče teme zdravniške-grj poklica v Srbiji. Prika ZuJe silna nasprotja oziro neprimerno razporeje-nr'*t zdravnikov. V mestih ■n večjih industrijskih sre-Jtfčih je zdravnikov dovolj «fi celo preveč, v odročnih krajih pa jih kljub n'm pogojem ni biti. Ugod lahko do Mladi gledalci si bodo popoldne lahko ogledali pravljico MLADI KRALJ znanega angleškega pisatelja Oskarja Wildea, ki jo je prevedel Dušan Ogrizek, s slikami pa opremila Da rinka Lorenčak. Wilde sodi med pomembnejše pravljičarje 19. stoletja. Kot pravi sam, umetnost lahko s škrlatno nitjo potegne mesec z neba, da ji je tedaj mogoče vse. Tudi to, da mladi kralj noč pred svojim kronanjem spozna, koliko ljudi živi v pomanj k a nju. Pravljica bo na sporedu v dveh delih. Zgodba francoskega fil ma NAJBOLJŠI NAČIN HOJE je postavljena v leto 1960, v neko počitniško ko lonijo. Med vzgojitelji sta tudi Mare in Filip. Zelo različna sta po značajih M are je športnik in tudi dečki, za katere skrbi, se ukvarjajo predvsem s špor tom, Filipa pa zanima gledališče in s svojo skupino pripravlja gledališki nastop. Med Marcom in Fili pom vlada čuden odnos, ki v nekaterih pogledih meji na homoseksualnost. Po mnogih letih se M are in Filip spet srečata v neki novogradnji, kjer poskuša Marc kot stanovanjski agent prodati Filipu novo stanovanje. Film je predvsem film občutij, različnih karakterjev, različnih pogledov na življenje. Na drugi strani pa Claude Milic niza prizore vsak danjega življenja v počitniški koloniji. 9.00 TV v šoli: Pogovor z M. Antićem, Obramba Klisa. Rabska kronika 10.00 TVvšoli: Izobraževalni film. Risanka. Kocka, kocka. Reportaža 17.40 Poročila 17.45 Z besedo in sliko - O. VVilde: Mladi kralj - i del 18.00 Od slike do slike - serijska oddaja 18.25 Ne prezrite 18.40 Obzornik 18.50 Zgodnja glasbila 19.15 Risanka 19.30 tv dnevnik 20.00 Jazz na ekranu: Eddv Daviš-Harrv Edison 20.10 Dilsseldorf: Nogomet Borussia: Crvena zvezda — prenos evr priblil. '22.(K) Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.05 tv dnevnik 22.20 Film tedna: Najboljši način hoje Opomba: v primeru, da se nogometno srečanje Borrusia : Crvena zvezda ne bo končala do 22.00. bo odpadel Film tedna Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TVdnevnik 20.00 Aktualna sreda 21.45 Pop glasba 22.30 TVdnevnik FILM Kranj CENTER 18. maja angl. barv; pust. vohun. ki me je ljubil ob 1«.. in 18. uri. nastop ansambla lojzeta slaka oh 20.15. 19. maja angl. barv. pust. vohun, ki me je ljubil ob 1«.. 18. in 20. uri. prem. angl. barv. fant. ljudje. iz gubljeni v času ob 22. uri 20. maja nem. barv. pust. med jastrebi ob 10. uri. angl. barv pust. vohun. ki me je ljubil «.1» IV. 17. in 19. uri. prem, slov. barv. moja draga iza ob21. uri FILM Kamnik DOM KINO m~i*'M kino faiTI 19. maja jap barv.fant. SPOROČILO IZ VESOLJA ob 16. in 20, uri. amer. barv. vojn« drama PASJI VOJAKI lili _ 18. uri, pr«'in. amer. barv. krim. kom. VELIKI AVTOBUS oh 22. uri 20. maja amer. barv. krim. VELIKI IZZIV ob 15 in 19. uri. jap. barv. fant. SPOROČILO I/. VESOLJA oh 17 uri. prem. angl. barv. fant. LJUDJE. IZGUBLJENI V ČASU oh 21. uri 23, maja amer. barv, NEOPROSČA oh 20. uri POL KER/' in bil je Cas 21. maja angl. barv. fant izgubljeni v Času oh 20. uri 22. maja angl. barv. tam izgubljeni v času oh 20. uri 23. maja prem. amer.barv. zvezda ie rojena ob 15.30,17.45 in 201, uri LJUDJE. I«.. 18. n, LJUDJE 16.. 18. in 24. maja amer. barv. ZVEZDA ROJENA oh 15.30, 17.4") in 20. uri ie 21. maja ital. barv. erotič kom. Piti PRAVNICA oh 18. in 20. uri 22. maja ital. barv. erotič. kom. PRI« PRAVNICA ob 18. in 20. uri 23. maja amer. ital. barv. voj. PROSTOR V PEKLU ob 18. in 20. uri 24. maja nem. barv. pust. MKD JASTREBI ob 18. uri. amer. ital. barv. vojni PROSTOR V PEKLU oh 20. uri Duplica 24. maja amer ban VOJNE oh 20. uri Skofja Loka SORA 18 maja amer, /god. DRUM - ZAD NJI MANDINGO «.li 18 m 20. uri 19. maja amer. krim ELITA MORILCEV oh 18. in 20. uri 20. maja amer. krmi. ELITA MORILCEV Oh 18. in 20. uri 22. maja liane .drama JULIE ob 20. uri 23. maja hran« in 20. uri •Irama JULIE ol> 18 24. maja lian« kom BITKA za SAC IN LORKNol>2<> uri Al Kranj STORZlC 19. maja ital barv. erotič PRAVNICA ob 20. uri PRI MED MED (rane. T V Zagreb - L program: 17.15 TVdnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 18.50 Danes v skupščini 19.30 TVdnevnik 20.00 Aktualna sreda 21.45 Pop glasba 22.30 TVdnevnik 22.45 Dokumentarni film 18. maja nem. barv. pust. vvest. JASTREBI ob 16.. 18. in 20. uri 19. maja nem. barv. pust. Vvest. JASTREBI ob Iti. m 18.uri, .. barv VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 20. uri 20. maja ital. barv. akcij. ZMEDA V HONG KONGU ob 14. uri. ital. barv. erotič. kom. PRIPRAVNICA oh 16. uri. amer. ital. barv vojni PROSTOR V PEKLU ob 18. uri. prem. amer. barv. krim. k«)in. VELIKI AVTOBUS ob 20. uri 21. maja amer. barv. krim. kom.- VELIKI AVTOBUS <»b 16.. 18. in 20. uri krim. kom. VE-18. in 20. uri 20. maja prem. ital barv. krim ZBOGOM IN KONEC .....5. m 17 uri liane barv. vse življenje je pred teboj ob i!t. ur. 23. maja angl. barv. fant. ljudje izgubljeni v času ob 20. uri 24. maja slov. baii iza ob 20. uri MOJA DRAGA Cesnjica v Bohinju icvaTV^ČSŽJj!.*™ romantič, drama ISKALA JE SREČO oh 20 uri M?a«^i^r.ij2rv krim KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob | 7. ,„ 20. uri ZME 18. in murka sma ČETRTEK 24. MAJ 8.55 TVvšoli: Klub mladih tehnikov, Zgodovina. Vzhodna Makedonija 10.00 TVvšoli: Francoščina 10.30 TV V Soli: Umetnost. Risanka. Kemija maja amer. barv. LIKI AVTOBUS ob 16. 23. maja ital. barv, pust. akcij. DA V HONG KONGU ob 16., 20. uri 24. maja amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. maja ital. barv akcij ZMEDA V HONG KONGU oh 16. uri. prem. amer. filip. barv. akcij. pust. TROJNO IZDAJSTVO CLIFORDA »BUMMER-JA« ob 18. in 20. uri. prem. ital. amer barv. voj. PROSTOR V PEKLU oh 22. uri 20. maja amer. filip. barv. pust TROJNO IZDAJSTVO CLIFORDA »BUMMERJA« oh 15. in 17. uri. amer. bar. vojna drama PASJI VOJAKI ob 19. uri, prem.amer.barv. ZVEZDA JE ROJENA ob 21 uri 21. maja nem.'barv. pust. MED JASTREBI oh 18 uri. prem. dom. barv MOJA DRAGA IZA oh 20. uri maja angl. barv. pust. VOHUN. KI ME JE LJUBIL oh 18. in 20. uri 23. maja angl. barv. pust. VOHUN. KI MEJE LJUBIL ob 18 in 20. uri 24. maja amer. barv. roman, drama ISKALA JE SREČO oh 18. m 20. uri IN BIL JE Cas amer. barv. vvest. Radovljica 18. maja amer. barv IN BIL JE CAS VOJNE ob 20. uri 19. maja amer. barv VOJNE ob 18. uri. ODPADNIK JOSEY VVALES oh 20 uri 20. maja amer. barv. POL KERZI NE OPROSČA oh 18. uri. amer. barv. IN BIL JE CAS VOJNE oh 20. uri 21. maja amer. barv.vvest. ODPADNIK JOSEV VVALES oh 20 uri 22. maja anier. barv NE OPRO.ŠCA ob 20 ur POL KERZI mu Šv uVi'V •>*rv-w«*t. ODPADNIK JOSEV VVALES „1,20 uri 24. maja ital. barv 20. uri pust. LCANA ob Bled 18. maja ital rat ob 20. uri barv. pust. CRNI p|. 19. maja hrane, barv, PREDVSEM POLICAJ ob 18. uri. amer. barv. pust. PLAČILO ZA STRAH ob 20. uri 20. maja ital. barv. pust. RAT ob 18. uri. amer. bar\ ČILO ZA STRAH oh 20. uri 21. maja amer. barv. IN BIL JE ČAS VOJNE ob 20. uri 22. maja amer. i>arv. vvest. ODPADNIK JOSEV VVALES oh 20, uri 2elezniki OBZORJE 18. maja amer krim ELITA MORILCEV ob 20. uri 19. maja liane, drama TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA ob20 uri 20. maja amer zgod. DRUM - ZAD NJI MANDINGO oh 18. in 20. uri 23. maja amer. thrvler CARRIE ol 20. uri Jesenice RADIO 18. maja amer. Um. NORA VOJNA BRATOV MARX oh 17, in 19. uri 19. maja amer. barv. pust. GUSAR-JEVO MAŠČEVANJE ob 17. in 19. uri 20. maja amer. barv. pust. GUSARJE VO MAŠČEVANJE ob 1 7. in 19. uri 21. maja l domači 20 uri G L A S18. STRAN KTtK. 18. MAJA 1I7S RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30. 6.00. 6.30, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 19. MAJ PRVI PROGRAM 4.30 8.08 9.05 9.45 10.05 11.05 11.20 11.40 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.25 19.35 19.45 20.00 21.30 23.05 23.10 00.05 Dobro jutro! Pionirski tednik Z radiom na poti Turistični napotki za naše goste iz tujine Promenadni koncert Zapojmo pesem OPZ OS Peter Kavčič - Skofja Loka Svetovna reportaža Po domače Godala v ritmu Kmetijski nasveti — ing. Slavko Fidler: Možnosti poklicnega izobraževanja Kmetijskih traktoristov Veseli domači napevi Danes do 13.00-ih - Iz naSih krajev — posebna obvestila Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Kulturna panorama Od melodije do melodije »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Orkestrske miniature Zgodovinsko desetletje »Trboveljskega slavčka« Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Borisa Franka Sobotni zabavni večer Oddaja za naše izseljence Lirični utrinki Portreti jugoslovanskih ust arjalcev in poust varjalcev zabavne glasbe Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Janka Ropret a 16.00 Naš podlistek J. Kozak: Matija Gubec 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 S O S - V soboto obujamo spomine... 21.30 Ročk and roll v vsako slovensko vas 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Radio Triglav Jesenice CKVV-KM področje za radovljiško občino 87,7 MHz - Gorenjesavska dolina 103.8 MHz - Jesenice in okolica 100,6 MH* srednji val 1495 KHz Petek: l»i 03 Lokalna poročila -obvestila - 16.30 Kulturna oddaja - Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.0.1 Lokalna poročila -obvestila. Hi.JO Kani danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas i m . zanimalu Nedc'ja: I 1.03 Mi pa nismo se uklo-i mli - Koledar važnejših dogodi ov i/ preteklosti -Reklame - Nedeljska kio lllka — obvestila — 12.1X1 (es like - Morda VU* bo zanimalo Porodeljek: Hi.tU Lokalna poročil i -ob' estila - Hi.10 1'one dei|kov Apurtlii pregled -Morda va> bo zanimalo - Minule / nai < m 11111111 |m'>-mlllil Torek: 11)11.1 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morila vas bo zanimalo > Sreda: 16.0.1 Lokalna poročila -Obvestila - lb.10 Stop ze lena lue - Morda va> bo zanimalo Četrtek: 16.0.1 Lokalu Obvestila obzornik MokI.i v.i zanimalo - !**• mana« TRETJI PROGRAM 10.05 Promenadni koncert 10.50 Literarni dopoldan 11.30 Na ljudsko temo 16.00 16.20 16.45 18.05 18.25 19.00 19.30 19.50 20.00 22 10 22.50 Književnost jugoslovanskih narodov Virtuozno in privlačno Glasba je ... glasba Jugoslovanski feljton Zborovska pesem po želji poslušalcev Minute stare glasbe Nove prevodne strani Benjamin Constant: Adolphe Glasbena medigra Giuseppe Verdi: Traviata, opera v 3 dejanjih v nočnih urah ... Literarni nokturno pol oi i l.i — H).to Na- NEDELJA PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! 8.07 RAdijska igra za otroke Vesna Parun: Otroška rapsodija 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo iz pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 16.45 Glasba neuvrščenih 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra 18.20 Glasbeni intermezzo 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT - Studio Zagreb 23.05 Lirični utrinki 23.10 Glasbena parada — Radenci 79 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM % 8.00 Nedelja na valu 202 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje TRETJI PROGRAM 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Andrej Capuder PONEDELJEK PRVI PROGRAM 21. MAJ 4.30 8.08 8.25 8.40 9.05 9.45 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14.25 15.30 16.00 17.00 18.00 18.25 19.25 19.35 19.45 20.00 20.10 21.05 22.20 23.05 23.10 Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Ringaraja Izberite pesmico Z radiom na poti Turistični napotki za naše goste iz tujine Rezervirano za ... Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti ing. Jože Pogorele: Zlaganje desk Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Od melodije do melodije Vrtiljak Studio ob 17.00 Naša glasbena izročila Zvočni signali Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom Kamniški kvintet Kulturni globus Iz naše diskoteke Glasba velikanov Popevke iz jugoslovanskih studiev Lirični utrinki Za ljubitelje jazza DRUGI PROGRAM 8.00 Ponedel jek na valu 202 13.00 13.35 14.00 14.20 16.00 16.10 16.40 17,15 17.55 18.00 18.30 18.40 18.55 19 25 20.30 1.00 22 45 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri Znano in priljubljeno Ponedeljkov križemkraž Z vami in za vas Svet in mi Jazz na II. programu Klaus VVeiss — The Young-Holt Unlimited Od ena do pet Iz partitur orkestra in zbora Horst Jankovvski Filmski zasuk Glasbeni coektail Vremenska napoved in novice — Iz delovnih organizacij Koncert v ritmu Razgledi po kulturi Stereorama Iz zakladnice jazza - Tradicionalni jaz/. Popularnih dvajset Zrcalo dneva Glasba in konec oddaje TRETJI PROGRAM 10.05 Plesi in spev i 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.00 Kn sam./a dva./a t rt 1 1 50 Človek in /drav je INI Aktualni problemi marksizma 16.2(1 Tako muziciraju Pihali i Češke filbarmomie. pianisl Claudio Arrau in Londonski simfonični orkester 17 35 Jugoslovanska vokalna glasbena ust v arialnost m poust v arialnosl 20 stoletia — »DtihOVitUKt v besedilih /borovskih pesmi.. 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji — IgorŠtuhee 20.00 Literarni večer Dada 20.40 Z našimi operanimi pevci 21.45 Razgledi po sodobni glasbi Trio Lorenz v koncertnem ateljeju DSS 22.50 Literarni nokturno 22. MAJ. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasba za dober dan 8.30 Iz glasbenih Sol Posnetek revije glasbenih šol v Zagorju Z radiom na poti Turistični napotki za naše goste iz tujine Rezervirano za... Danes smo izbrali Kmetijski nasveti — Lojze Kastelic: Prispevek čebel pri varstvu okolja Po domače Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... V korak z mladimi Od melodije do melodije »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Iz literature za pozavno J. Havdn: Koncert za violino in orkester, št. 1 v C-duru Zborovska glasba v prostoru in času Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom »Predmestje« Slovenka zemlja v pesmi in besedi Tipke in godala Radijska igra Bertold Brecht: Zasliševanje Lukulla Glasbeni intermezzo S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Lirični utrinki S popevkami po Jugoslaviji Nočni program — glasba 9.05 9.45 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 15.30 16.00 17.00 18.00 18.15 18.35 19.25 19.35 19.45 20.00 20.45 21.05 21.50 22.20 23.05 23.10 00.05 DRUGI PROGRAM 8.00 Torek na valu 202 13.00 13.35 14.00 16.00 16.05 16.40 17.35 17.50 18.00 18.40 18.55 19.25 20.30 21.30 22.00 22.45 22.55 Iz obdobja svvinga ... z orkestrom Artie Shavv Znano in priljubljeno Z vami in za vas Pet minut humorja Lahke note Discomentalnost Iz partitur velikega zabavnega orkestra — Manfred Minnich Ljudje med seboj Danes vam izbira Koncert v ritmu Razgledi po kulturi Stereorama Sobotni zabavni večer Rezervirano za novo Pesmi svobodnih oblik Zrcalo dneva Glasba in konec oddaje TRETJI PROGRAM 10.05 Radijski operni list 10.40 Radijska šola za srednjo stopnjo Ljudski plesi jugoslovanskih narodov II 11.10 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Ljudski plesi jugoslovanskih narodov II 16.30 Operne aktualnosti 18.05 Pota sodobne medicine — dr. Janez Bajec: Replantacija amputiranih prstov in udov 18.20 Minute za pianista Acija Bertonclja 19.00 Z našimi solisti 20.00 Deseta muza 20.20 Frankfurtski glasbeni večeri 21.50 Bela Bartok: Glasba za godala, klavir, harfo, celesto in tolkala 22.20 Skupni program JRT -studio Sarajevo 23. MAJ PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasba za dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekšan: Ukrepi proti klorozi V breskovih nasadih 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 3.00-ih - I/. naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1 5.30 Od melodije rjo melodije 16(K) »Lotovrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlico / godbo 18.10 Odskočna deska - Jelka Krvzanovvski — klavir 19.25 Obvestila in zabavna glasb« 19.35 Lahko noč. otroci! 19 45 Minute / ansamblom Borisa Kov a«' 20.00 Naš gost 20 15 Koncert /a besedo - ljubezen 20.40 I/, komorne glasbe naših narodov 21.05 Otlo Nicolai: Odlomki i/ opere »Vesele žene VVindsorske« .'2 20 Revija slovenskih |>ev( ev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Ja/./ pred po|noč|o Reform art u nit - (iuuter Mambel & Jeaillle Lee on.") Nočni program - glasba DRUGI PROGRAM 8 00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 S solisti in ansambli JRT 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra Helmut Zacharias 18.00 Progresivna glasba 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Zvočni portreti - Dave Holland 21.00 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec- oddaje TRETJI PROGRAM 10.05 Zborovska glasba našega preporoda 10.20 vVolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za rog in kvartet godal, K 407 10.40 Dogovori, odločitve ... 11.00 Na krilih petja 11.35 Učimo se makedonščine in srbohrvaščine 16.00 16.20 17.00 17.40 18.05 18.15 19.30 19.45 20.00 21.40 22.50 Dogovori, odločitve... Ars anticjua Sonata 20. stoletja Ludvvig van Beethoven: Sonata v F-molu, op. 57, » Appassionata« Mednarodna radijska univerza Stereofonski operni koncert Izbrana proza Glasbeni predah Večer simfoničnega orkestra RTV Ljubljana V nočnih urah Literarni nokturno ČETRTEK 24. MAJ PRVI PROGRAM 4.30 8.08 8.30 9.05 10.05 12.10 12.30 Dobro jutro! Glasba za dober dan Mladina poje Z radiom na poti Rezervirano za . . . Znane melodije Kmetijski nasveti dr. Jože Colnarič: Nega vinogradniških tal Od vasi do vasi Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Enajsta šola Koncert za mlade poslušalce Jezikovni pogovori Od melodije do melodije »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... (Hej, brigade) Lokalne radijske postaje se vključujejo Jugoslovanska vokalna lirika Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Andreja Arnola Četrtkov večer domačih 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 16.00 17.00 18.00 18.15 18.35 19.25 19.35 19.45 20.00 Eesmi in napevov iterarni večer »Svobodna mladost« 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz — klub Gost: Andrej Lenič 17.40 Iz partitur orkestra Jack VVolfe 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda o rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje TRETJI PROGRAM 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Radijska šola za višjo stopnjo Partizansko šolstvo na Primorskem 11.10 Romantično ... .11.25 Zborovska glasba jugoslovanskih narodov 11.40 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo Partizansko šolstvo na Primorskem 16.30 Odmev Murnove poezije v delih slovenskih skladateljev 7.00 Ura s Feliksom Mendelssohnoni — Bartholdv jem 18.0.r) Zunanjepolitični feljton 18.20 Ljubljanska se/ona komornih koncertov 1978 79 20.00 Izšlo je 20.15 Boris Papandopulo Legende o tovarišu Titu 10 Tonske podobe hudskill junakov 1 ~>o Literarni nokl ui no 26. MAJ PRVI PROGRAM i to Dobro jutrn! 8 118 Glasba za dober dali 8,30 Glasbena prav l|i< a 9.05 Z radiom na poti 10.05 »Rezerviram* sa . « 12 10 Z orkestri in solisti I 2 30 Kmetiiski nasveti - ing Jože Pratnekar Pomen gov edorele /a obnav I lan |c kmetij v hribih 12 40 Pihalni- Kiidhe Vodoravno: 1. industrijsko mesto južnouralskega področja ob reki Uni SZ, 5. obod okoli slike, očal, okna itd., 9. navadno zelen, ploščat del ki raste iz veje, stebla, 13. povelje, kratek ustni ukaz, zlasti v vojaki, 15. nofa metu podobna tekmovalna igra, pri kateri si žogo podajajo in streljajo s rok* 17. privrženec animizma, 18. naročnik, kdor se vnaprej naroči na kaj. 19. Stane Sever, 20. delavec na terenu, 22. nikalnica, 23. utežna mera na Kitaj in v Kampučiji, 25. zelo majhna količina, navadno tekočine, kaplja, 26. južno drevo ali njegov sočni, sladki sad, 28. izletniška vas na slemenu nadaH* od Golovca, kjer so včasih v bližini kopali svinec in antracit, 30. češka besedica za naš nič, 31. rjav prah iz praženih semen kakavovca in pijača iz tep prahu, 32. Riko Debenjak, 33. kratica za ustanovljen, 35. vpraialnica ak 36. prislov samo, 37. alžirski politik, ki je bil do 1961 predsednik začasne vlade. Ferhat, 39. popolna zmaga pri taroku, 41. spolna celica, iz katere se raz>-.» riba, 43. list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v j a vnose 45. svod nad nami, 48. sremski kraj na F ruški gori pri Sidu, 49. zelo lep moafc. 51. medmet, ki posnema glas mačke, 52. psevdonim Edvarda Kardda. 54. prebivalec Etiopije, 56. glavno mesto Georgije ZDA, 57. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku. Navpično: 1. desni pritok Volge v SZ, 2. francoski pesnik, vodja plejade. (1525-1585), Pierre de, 3. pomen, vsebina, čut, 4. znana Prešernova pešec. 5. sekcija, oddelek, odsekani del, 6. gosta, temnorjava tekočina, ter. 7. Pen> jec, prebivalec Irana, 8. žepna ruta, 9. star izraz za plačilo, plača, 10. sernas imen, 11. država v Zahodni Afriki z glavnim mestom Dakar, 12. enaki sogta*-niki, 14. sukanec, 16. volnena odeja, zlasti slabša, 21. eden najstarejših lanjskih pesnikov, Quintus Ennius, 23. trenje, 24. ime odvetnice in pisateljic« Prennerjeve, 26. pripadnik župnije, fare, 27. starorimski pozdrav, 29. mednarodne avtomobilske oznake za Španijo, Švedsko in Belgijo, 31. mlada, a kalčka razvijajoča se rastlina, 34. bistroumnost, prirojena nadarjenost, 36-predmet, v zmanjšanem merilu izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavane«« objekta, naprave, 37. vrsta zadružne organizacije v Rusiji, 38. nevarna zastre pitev krvi z mikrobi, ki zaidejo v krvni obtok, 39. stara dolžinska mera u blago, 40. hitrost, naglica, 41. starinsko ime za naš otok Vis, 42. krščanat potomec starih Egipčanov, 44. Tine Orel, 46. v Ameriki živeča pevka moderni ritmov, Joan, 47. domača žival, ki daje predvsem volno, 49. industrijska ra lina, iz katere pridobivajo olje in predivo, 50. okus ali vonj po kislem, ki ga mu vino, če se kvari, 53. znak za kemično prvino radij, 55. gorski vrh v švicarske« kantonu Graubilnden. Rešitve pošljite do srede,23.maja na naslov: Glas Kranj, Mose Pija 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 11. maja: 1. Kreft, 6. stran, 11. prodor. 12. kismet. 14. erao. • Raman 17 dvom, 19. res, 20. Rusalke. 22. ave, 23. A V, 24. komandant, 26. AN. 27. narod. 29 "Ti ovira, 32. julij, 34. usadi, 35. pa. 36. alabaster. 40. še, 42. ALU, 44. aneroid. 45. tir, 46. ven*. 4S " 50. Cankar, 52. Venera, 54. Carra, 55. ekran. Prejeli emo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (70 din) prejme Janez Jazbec. Naklo :* 64202 Naklo 2 nagrado (60 din) prejme Tone Beiter, Roblekovas 11, 64240 Radovljica. & nag«*** (50 din) prejme Albin Urh, Jelovška 10.64264 Boh. Bistrica. Nagrade bomo poslali po pošt i KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — z n. sol. o. TOZD KLAVNICA KRANJ objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas obračunavanje osebnega dohodka Posebni pogoji: — ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, c. JLA 2 v 15 dneh po objavi. 13.00 13.20 13,30 1.3.50 14.05 14 25 15,30 15.35 16.00 17.00 18.00 18,30 19228 19.35 l».4.r) 20.00 22 20 22 30 23 0") 23 10 00.05 Danes do 13.00-ih - I* naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam . . . Človek in zdravje Glasbene miniature Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Od melodije Ho melodije »Vrtiljak« Studio ob I 7.00 Od arije d<> arije S knjižnega trga Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, ot roci! Minute / ansamblom Bratov Avsenik l Iganite, pa v ain uigramo Oddaja o morju in pomorščakih Glasbeni intermezzo Besede in /voki i/ lop^ domačih Lirični utrinki Petkov glasbeni nio/alk Nočni program - glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Petek na valu 202 (3,00 Ja/./v komornem-i ndiu Jac«|Uc» |.oii»-iei — Chris Hui/e I l IV Znano in priljubljen«' I4<>0 Z vami in /a va* I > t"> Vroče - hladno 17,35 Odmevi / gora Rezervirano /1 >• 1/11 Dnevu mladosti 17.45 Filmska glasba 18.40 Koncert v ritmu 18 55 Razgledi po kulturi 19 25 Stereorama 20 30 Stop pops 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba in konec oddaje TRETJI PROGRAM 10.05 Po Talijinih poteh K) 40 Radijska šola za nižjo stopnjo 11 10 Orkestrski utrinki 11.45—12.00 Jezikovni pogovori 16.00 16.30 17.15 18 05 I M 20 18 45 1<» 00 20 00 Kadilska šola za nitju Ntopnjo M Matošcc Deček s Sotle Pota naše glasbe 7. nekdanjimi pev< 1 -."). oddaja Ekonomska politika Sest najsi si run •Pozdrav Titu« Kadilska i^ra KrstoSkanata: Tito Alojz Srebotniak Preludil m harfo / jugoslovanskih kom ertmh odrov Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Portorožu Izbrani listi 1/ komornog lasbcne literature Odlomki 1/ Khivenskin o|>cr Literarni nokturno "zsfava in prodaja •»hišivo oprema za oddih •dekora H va rtprto \jsak dan od IO. -18. ure tudi ob nedeljah/ 0. 23. majj'79 19.STRAN GLAS MODNA REVIJA NA JESENICAH Osnovna organizacija ZSMS trgovske delovne organizacije Golica Jesenice prireja v nedeljo, 20. maja ob 19. uri v poslovalnici NOVOST (paviljon) na Titovi 18 a na Jesenicah modno revijo. Prizadevni mladinci bodo na reviji predstavili modno kolekcijo za pomlad in poletje, ki je na voljo kupcem v poslovalnicah TOZD Zarja. Vstopnine ne bo. A. Mali Odprt je že ribolov v Savi Bohinjki. Dnevna karta za ribolov velja domaćega gosta 150 din in tujega 300 din; dovolilnica za ribolov v jezeru pa velja domačega gosta 100 in tujega 150 din. NA PLES NA BLEDU LAHKO ZAPLEŠETE: v dancing baru hotela Golf vsak dan razen ponedeljka od 21. do 02.00 ure, v hali Grand hotela Toplice in v Bistroju vsak večer razen četrtka od 20.00 do 23.00 ure v diskoteki Stop v Park hotelu vsak večer razen nedelje od 20.00 do 02.00 ure v disko baru Pibernik vsak večer od 21.00 do 02.00 ure V baru hotela Lev v Ljubljani je vsako soboto od devetih zvečer do treh po polnoči KABARET. Na programu so šansoni in aongi, poezija in humor, pantomima in ples, satira in glasba (diskoteka). Nastopajo: Svetlana Makarovič, Jurij Souček. Polona Vetrih. Lali Jure, Aleš Kersnik. Borut Lesjak in Lado Lesko-var. Rezervacija in prodaja vstopnic: recepcija hotela LEV, tel. (061) 310-555 JUGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA MESU ODLIČNA KAMNIŠKA Se/ GORČICA -•m Bi se radi naučili jahanja oziroma radi jahakte konje? Na Bledu in v okolici izposojajo konje: Konjeniški klub »Triglav« Bled — na hipodromu ob cesti Lesce — Bled, Frčej Miha, Zasip 63, Rus Jerko, Bled, Koritenska 16, Bizjak Anton, Radovljica, Mlaka 1, Prešeren Janez, Vrbnje 39 pri Radovljici. Jahalna ura je 70 din, jahalna ura s »premHtvom 80 din in učna ura 80 din. Gostilna VIGRED Zdravko Debeljak RETEĆE p Škotja Loka O 064-60 354 Nudimo vam: Jedila po naročilu in specialitete kuhinje: • bi kota jajca • kalamarv • iabje krake • post ni • zrezke z gobami • ajdove igance I kislim zel/cm Velik letni vrt, parkirni prostor, narav-no kopališče na SOR1 Kranj je odprla novo ekspozituro v Kranju, Cesta JLA št 14, 28 271 Ekspozitura bo poslovala predvsem z občani z n ranja dinarskih in deviznih hranilnih vlog (obresti od 7,5 14, telefon (064) lamenom zbi-. % do 10 %), T-koftihi računov (obresti 7,5%). vodenja žiro računov (4% vodenja te*o ODveščanje o spremembah na računu), odobravanje obresti ifji azur odobravanja posojila za stanovanjsko gradnjo ter potrosniSKin y j ' |emu gospodarstvu za obratna in osnovna sred-odobravanja Pos°J" ' xeva|cem bo tu še bliže priljubljeni hranilnik stva. Na,^a,|^poz]tura bo poslovala ob delavnikih od 7. do 18. ure, ^tahPaod7.do11ure JUGOBANKA metalka 30 let Nakup z obveznicami v Metalki od 14. 5. dalje lahko v blagovnicah in prodajalnah Metalke s prvim kuponom obveznic Republiške skupnosti za ceste SRS kupite celotni izbor naše maloprodaje dober nasvet + dobro blago je dober nakup Ljubljana: Dalmatinova 2. Stritarjeva 7 Topniška 9 Maribor: Moše Pijade 21, Industrijska 6 Domžale, Kamnik, Metlika, Ptuj. n°VI K \\ublya<*llW 52 T" 19 G JLA S 20. STRAN. PtrEK, 18. MAJA itn Komisija za delovna razmerja pri Vzgojnovarstvenem zavodu SKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge finančnega knjigovodje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: srednja šola z najmanj 2 letoma izkušenj v knjigovodstvu, ali nepopolna srednja šola s pridobljeno strokovnostjo za opravljanje zahtevanih nalog z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih, poskusna doba 3 mesece. Prijave sprejema 15 dni po objavi razpisna komisija za delovna razmerja pri Vzgojnovarstvenem zavodu Skofja Loka. Kandidati bodo o sprejemu obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ, MAISTROV TRG 12 Na podlagi sklepa delavskega sveta vabimo v našo delovno organizacijo sodelavce za združitev opravil in nalog 1 KNJIGOVODJE 2 SKLADIŠČNIKA 3 VEČ FRIZERJEV MOŠKE - ŽENSKE STROKE Razpisni pogoji: 1. : srednja ekonomska šola — zaželena praksa, 2. : KV trgovec — po možnosti drogerijske stroke, 3. : kvalifikacija z ustrezno šolsko izobrazbo Ponudbe pošljite na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12. Razpis velja do združitve opravil in nalog. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK KRANJ objavlja na osnovi sklepov odborov za kadrovske in družbene zadeve razpis štipendij za šolsko leto 1979/80 za redni študij na Poklicni grafični šoli v Ljubljani TOZD TISK Kranj b.o. 4 štipendije za učenje poklica: tiskar za tisk s ploskve TOZD KARTONAŽA Kranj b.o. Primskovo 3 štipendije za učenje poklica: tiskar za tisk s ploskve 1 štipendijo za učenje poklica: retušer 1 štipendijo za učenje poklica: montažer — kopist 1 štipendijo za učenje poklica: kartonažer TOZD DODELAVA Kranj b.o. 6 štipendij za učenje poklica: knjigovez Pogoji za sprejem: končana osnovna šola najmanj z dobrim uspehom. Starost do 17 let na Srednji tehnični grafični šoli v Ljubljani TOZD BLAGOVNI PROMET Kranj, n.sol.o. 1 štipendijo za poklic: grafični tehnik TOZD KARTONAŽA Kranj b.o. Primskovo 2 štipendiji za poklic: grafični tehnik 2 štipendiji za poklic: papirniški tehnik DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj za tehnično področje 1 štipendijo za poklic: grafični tehnik Pogoji za sprejem: končana poklicna grafična šola in do 2 leti delovnih izkušenj v poklicih grafične stroke. na Višji grafični šoli v Zagrebu TOZD BLAGOVNI PROMET Kranj, b.sol.o. 2 štipendiji za poklic: grafični inženir TOZD KARTONAŽA Kranj, b.o. Primskovo 1 štipendijo za poklic: grafični inženir TOZD DODELAVA Kranj, b.o. 1 štipendijo za poklic: grafični inženir DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Kranj za tehnično področje 2 štipendiji za poklic: grafični inženir za plansko razvojno področje: 1 štipendija za poklic grafični inženir Pogoj: končana srednja šola grafične, tehnične ali ekonomske smeri in gimnazije. Poseben pogoj za sprejem je uspešno opravljen sprejemni izpit iz matematike in kemije, ki ga kandidati opravljajo v septembru. na Ekonomsko administrativni šoli v Kranju TOZD BLAGOVNI PROMET, n.sol.o. Kranj 1 štipendijo za poklic: ekonomski tehnik DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj za finančno računovodsko področje: 3 štipendije za poklic: ekonomski tehnik za splošno pravno področje: 1 štipendija za poklic: ekonomski tehnik 1 štipendija za poklic: administrativni tehnik Pogoj: uspešno končana osnovna šola. na Srednji tehnični srednji šoli — strojni oddelek DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj 1 Stipendija za poklic: strojni tehnik Pogoj. Uspešno končana osnovna šola. na Fakulteti za strojništvo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za tehnično področje 1 štipendijo za poklic: strojni inženir za razvojno plansko področje: 1 štipendija za poklic: diplomirani strojni inženir in sicer za študij 1. letniku 1 štipendija 3. letniku 1 štipendija 4. letniku 1 štipendija in 1 štipendija za absolventa Pogoj: uspešno končana srednja šola ali ustrezen letnik na Višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru TOZD BLAGOVNI PROMET n.sol.o. Kranj 2 štipendiji za poklic ekonomist — komercialist Pogoj: uspešno končana srednja šola. na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za razvojno plansko področje 1 štipendijo za poklic: inženir kemije (za študij v drugem letniku) Pogoj: uspešno zaključen 1. letnik. na Ekonomski fakulteti v Ljubljani DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za finančno računovodsko področje 2 štipendiji za poklic: ekonomist za razvojno plansko področje: 2 štipendiji za poklic: ekonomist (1 štipendija za L in 1 štipendija za 2. letnik) Poeoi: uspešno končana srednja ekonomska šola oz. uspešno končan 1. letnik ekonomske fakultete. za splošno pravno področje: 1 štipendija za poklic: ekonomist Pogoj: uspešno končana srednja ekonomska šola. na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za razvojno plansko področje 3 štipendije za poklic: inženir organizacije dela (2 štipendiji za 4. in 1 štipendija za 3. letnik) Pogoj: potrdila o opravljenih letnikih. na Pravni fakulteti v Ljubljani ali Višji pravni šoli DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za splošno pravno področje 1 štipendijo za poklic — pravnik Pogoj: uspešno končana gimnazija ali druga ustrezna srednja šola. na Višji varnostni šoli v Ljubljani DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za tehnično področje 1 štipendijo za poklic varnostni inženir. Pogoj: uspešno končana srednja šola. na Prirodoslovno matematični fakulteti v Ljubljani DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za razvojno plansko področje 1 štipendija za poklic: inženir matematike (za 4. letnik) Pogoj: Potrdila o opravljenih treh letnikih. na Filozofski fakulteti oddelek za psihologijo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB za razvojno plansko področje 1 štipendija za poklic: diplomirani psiholog Pogoj: uspešno opravljen 1 letnik Filozofske fakultete, oddelek za psihologijo. na Likovni akademiji v Ljubljani TOZD BLAGOVNI PROMET n.sol.o. Kranj 1 štipendija Pogoj: uspešno končana gimnazija ali šola /.a Oblikovanje v Ljubljani. Dokazila o izpolnjenih pogojih naj kandidati za štipendiranje predložijo skupno z vlogo v 15 dneh po objavi razpisa v tajništvo DO TK Gorenjski tisk, n.sol.o. Kranj. V vlogi mora biti navedeno v kateri TOZD želite stipendijo. Komisija za delovna razmerja pri Združenju obrtnikov občine Kranj objavlja prosto delovno mesto za vzdrževanje doma obrtnikov in strežba v bifeju zaprtega tipa Pogoji: končana osemletka veselje za strežbo, - zaželeno nekaj prakse na podobnem delovnem mestu. Prijave sprejema Združenje obrtnikov Kranj. Tomšičeva 14, kadrovska služba 15 dni po objavi. Odbor za delovna razmerja DO Poliks Žiri TOZD Lahka obutev v ustanavljanju objavlja oglas za naslednja prosta dela in naloge: 6 ročnih prešivalk telovadnih copat 3 NK delavci v sekalnici Delo je za določen čas 2 meseca (počitniško delo* Odbor za delovna razmerja DO Poliks Žiri TOZD Kovinarstvo v ustanavljanju objavlja oglas za naslednja prosta dela in naloge: 7 NK delavcev Delo je za določen čas 2 mesecev (počitniško deloi. Rok za prijavo je 15 dni po objavi oglasa. Geološki zavod Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Dimičeva ulica 16 TOZD Geologija, geotehnika in geofizika n. sub. o. Ljubljana, Parmova 33 vabi k sodelovanju za Rudnik urana Zirovski vrh -Todraž operaterje — 3 delavce za radiometrične meritve \ jami, s končano osemletko, odsluženim vojaškim rokom in po možnosti vozniškim izpitom B kategorije. Delo 9e združuje za nedoločen čas, poskusno delo traja tri mesece. Vsi kandidati naj prijave pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Geološki zavod Ljubljana, kadrovska aluiba. Dim i čf v* ulica 16. _ US, »g. MAJA 1979 21.STRAN GLAS /z\ Odbor za mesebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina ŽIVILA Kranj, TOZD Maloprodaja objavlja prosta dela in naloge: 1. KV prodajalke — več delavcev Pogoji: - Ma za prodajalce, I leto delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih po-Pjtv sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila Kranj, c. JLA 6/IV, 15 dni po objavi. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu 'de trgovi na Živila Kranj, n.sol.o., r0ZD TRGOVINA BLED •javlja naslednja prosta dela in naloge za področje Bleda in Sadovi jice: 1 delavec 2 delavca 3 delavci 2 delavca več delavcev več delavcev . KV poslovodje gostinskega obrata l VK poslovodje trgovine 1 K V kuharja i KV natakarja 5 PK natakarja i NK delavca rtfoji: L: poklicna gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni . . M 2.: poslovodska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni , , ; ., . , x M J.: poklicna gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni M 4.: poklicna gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno M I - gf1 osemletka, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni H>vno razmerje pod 1 - 6 se sklene za določen čas s polnim delovnim ^om za čas trajanja turistične sezone. Delovno razmerje pod 3 (1 delovno mesto) pa se sklene za nedoločen ^»spolnim delovnim časom. Usmene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev J2Ji Wletrgovina Živila Kranj, TOZD Trgovina Bled, Bled, I*bHanska cesta 15,15 dni po objavi. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ^trgovina »ŽIVILA« Kranj, TOZD Veleprodaja, •Naklo, 'Ajavlja prosta dela in naloge 1 čistilke -^mlPtka 1 mesec delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. . , Wne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih P*ofc£sprejema kadrovska služba Veletrgovina »Živila* R^ceJta JLA 6/IV, 15 dni po objavi. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina »Živila« Kranj, n.sol.o., TOZD Gostinstvo objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. slaščičarja 1 delavec 2. vodje izmene v kuhinji 1 delavec 3. kuharja 1 delavec 4. natakarja ali priučenega natakarja 3 delavci Pogoji: pod 1.: KV slaščičar, poklicna živilska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 2.: KV kuhar, poklicna gostinska šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 3.: KV kuhar, poklicna gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 4.: KV natakar ali PK natakar, poklicna gostinska šola ali opravljeni izpit za PK natakar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 oz. 30 dni. Za vsa prosta dela in naloge se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina »Živila« Kranj, c. jla 6/IV 15 dni po objavi. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o. TOZD Maloprodaja, TOZD Trgovina Bled in TOZD Gostinstvo na podlagi sklepa objavljajo naslednja prosta učna mesta: TOZD MALOPRODAJA: 35 učnih mest — KV prodajalec za območje Kranja 1 učno mesto — KV prodajalec za območje Skofja Loka 2 učni mesti — KV mesar-sekač za območje Kranja TOZD TRGOVINA BLED: 7 učnih mest — K V prodajalec za območje Bleda in Radovljice 1 učno mesto — KV kuhar 2 učni mesti - K V natakar 1 učno mesto — KV mesar-sekač TOZD GOSTINSTVO: - za območje Kranja 1 učno mesto — K V slaščičar 3 učna mesta — K V kuhar 4 učna mesta — K V natakar Kandidati morajo imeti uspešno dokončano osemletko in veselje do poklica za katerega se prijavljajo. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Veletrgovina »Živila« Kranj, c. JLA 6/IV. 30 dni po objavi. BKORJA^LOKA ■Mrovska komisija TOZD Gradbeništvo ^kvlja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas: ^aJkulanta ?9foji: končana gradbena tehnična šola - visoke gradnje in 3 leta delovnih izkušenj na enakih opravilih ali v gradbeni operativi, poskusno delo 2 meseca strojepiska ?*foji: administrativna šola ali začetni ali nadaljevalni strojepisni tečaj z dveletnimi izkušnjami. H Kandidati bodo opravljali preskus znanja strojepisja. *ađrovska komisija TOZD Komunalne dejavnosti '■)w\ja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas cvetlic arke i „ noklicna šola. lahko začetnik ali konča-P°«0ji: ^o^leTaJinTajma^inlefddovnih izkuSen, v cvetMaraki ....^L-1 .ifeass-........- strokovni r ^ -i rtnAlieio prijave z dokazili o zahtevani st ^didati »•.potnih Skiinjah na SGP Tehnik Skofja Loka, £brazbi im dek° drov8ka 8iužba kjer lahko dobijo tudi druge £m.ec!je (tel. 60-371) . «. ... , ,OI'pmamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri *S3uT» dneh po izbiri kandidata. D.O. »Varnost« Ljubljana o.sub. o. TOZD Fizično varovanje premoženja DELOVNA ENOTA KRANJ Kranj, Cesta JLA 16 objava prostih del in nalog 1. Dva nadzorna varnostnika za področje Kranja 2. Več varnostnikov za področja Kranj, Skofja Loka. Tržič. Radovljica. Bled in Jesenice 3. Za občasno pomoč v administraciji Pod točko 1. a) srednja izobrazba ali vsaj 3-letna poklicna šola b) da niso starejši od 34 let c) primerne moralnopolitične lastnosti d) pravica do nošenja orožja in da izpolnjuje pogoje iz pravilnika o poslovanju OZD, ki varuje družbeno premoženje Ur. list SRS 27/76. e) vozniški izpit in lastno osebno vozilo f) urejene vojaške obveznosti g) fizično zdrav h) opraviti bo moral enoletno šolo za nadzorne varnostnike pri našem centru za izobraževanje. Pod točko 2. a) da imajo dokončano osnovno šolo ali vsaj 6 razredov osn. šole b) da smejo nositi orožje v službene namene c) da niso starejši od 50 let d) da imajo urejene vojaške obveze e) da izpolnjujejo pogoje iz pravilnika o poslovanju OZD, ki varuje družbeno premoženje Ur. list SRS 27/76. Pod točko 3. Da ima srednjo ali dveletno administrativno šolo oziroma, da obvlada strojepisje in vodenje kadrovskih evidenc. Pismene vloge s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: DO »Varnost« Ljubljana, TOZD FVP DELOV- NA ENOTA Kranj, Cesta JLA 16. Podrobne informacije dobite vsak delovnik od 6. ure do 8. ure v pisarni DE VARNOST Kranj, Cesta JLA 16. JELOVICA lesna industrija Skofja Loka Komisija za delovna razmerja DSSS in TOZD proizvodnja oken in vrat vabita k sodelovali ju GRADBENEGA TEHNIKA za opravljanje del in nalog v zvezi z gradbenimi komunalnimi zadevami v oddelku investicij in vzdrževanja. Od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost in samostojnost pri delu. vsaj 3-letne delovne izkušnje, zaželen je tudi strokovni izpit. vec delavcev IN DELAVK v proizvodnem obratu oken in notranjih vrat. Od kandidatov pričakujemo, da imajo urejeno stanovanjsko vprašanje. Prijavo s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica LI Skofja Loka — kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili 30 dni po preteku objavne-ga roka. Svet delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuj?: javno dražbo za prodajo najdenih predmetov, dvokoles, mopedov, rabljene opreme in starih radiatorjev. Dražba bo v sredo, dne 3. maja 1979, ob 14. uri v garažnih prostorih občinske stavbe. Seznam najdenih predmetov je na vpogled na oglasni deski v avli pri glavnem vhodu. Interesenti si lahko ogledajo družbene predmete eno uro pred pričetkom dražbe. zavarovalna skupnost triglav POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila AUDI - 80, leto izdelave 1974 s prevoženimi 74.000 km. Začetna cena 50.000 din. Ogled vozila je možen na dan prodaje v sredo, dne 23. maja 1979, od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV7, Gorenjska območja skupnost Kranj — Oldhamska 2. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavarovalna skupnost TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj do srede, dne 23. maja 1979, do 12. ure. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodani lepe PEL ARGONI JE -AVSTRIJSKE BRSLINKE v različnih barvah. Šenčur. Kranjska cesta 25 :):)f)fi Prodam KRAVO po telit vi (možna izbira) Burja Frani-, Za gradom 7. Bled 3421 Prodam dva meseca stare jarčke. Dobre Helena. Loka 4. Tržič ' 3454 Prodam šotor za 5 oseb. Informa- cije v popoldanskem času po telefonu 0H4-82-211 3536 Prodam dolgo italijansko POROČNO OBLEKO krem barve, številka 40 in vodotesno »cerado« za avto 126 P. Informacije po telefonu 064-60-519. Novi svet 21. Skofja Loka 3540 Prodani pomivalni stroj za gostinstvo - juno (kapaciteta 900 na uro) z nerjavečo pločevino. Telefon številka 064-61-436 3637 Prodam kravo s teletom ali brez. Informacije Zg. Senica 26/a. Medvode 3638 Prodam Leschev MEŠALEC in CIRKULAR Remar. Kranj. Ber-toncljeva 18 3678 Prodani KRAVO po teletu. Pinta r. Begun je 53 3679 Prodam OMARO za dnevno sobo (3 omare) s sedežno garnituro. Možen je tudi kredit. Informacije na telefon 21-025 popoldan 3680 Ugodno prodani kombinirano peč za centralno ogrevanje z bojlerjetn TAM-STADLER 25 ccal. Zupan Fani, Ravne 20, Tržič 3681 Prodam črno-bel TELEVIZOR. RADIO HSR 48 stereo. GRAMOFON stereo, košek za dojenčka. Telefon 22-604 3682 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 44. Jenko, Reteče 74, Skofja Loka 3683 Prodam 200 k g jedilnega krom- ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega ata, starega ata, brata in strica JANEZA KEPICA gostilničarja Bavantovega ata iz Dvorij 7 pri Cerkljah se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo sosedom in kolektivu Strmol za pomoč v težkih trenutkih. Srčna hvala vsem, ki ste mu kakorkoli stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnice Golnik in Jesenice za njihov trud in skrb. Hvala duhovnikom za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Ivan, Franc, Vido z družinami, brata Jože in Tone ter ostalo sorodstvo. OBLETNICA 19. maja bo minilo 10 let odkar nas je zapustila naša draga, dobra mama in stara mama MARIJA KAVČIČ roj. ALIČ Rojčkova mama iz Prelesja Vsem, ki se je skupaj z nami spominjate ob njenem grobu, ji prižigate svečke in darujete cvetje, iskrena hvala. Žalujoče hčerke, sinova, vnukinje in vnuki Kranj, 19. maja 1979. ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, atka, sina, brata, strica in svaka JOŽETA FENDETA ml. Boštjanovega Joža iz Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovim prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam vsestransko pomagali, izrekli sožalje, mu darovali toliko vencev in cvetja, ter ga tako polnoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni birmovalcu Prelatu Šuštar Alojzu, g. župniku Kovačič Ladislavu za osebno izrečene sožalne besede. Enako zahvalo dr. Sajovic Mariji za nego in skrb na domu, Onkološkemu institutu Ljubljana in Internemu oddelku bolnice Golnik za ves trud v času njegove bolezni. Se enkrat hvala g. župniku za tako lepe poslovilne besede in skrbno opravljen pogrebni obred. Hvala vsem iz šole F. Prešerna, Iskra — TOZD ATC Labore-kontrola, TOZD Trgovina Jelovica Šk. Loka, pevcem za lepo zapete žalostinke, gasilcem za poslovilne besede in spremstvo. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA OMANA iz Strahinja št. 6 se zahvaljujemo vsem, ki sla nam v težkih trenutkih pomagali, mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dežurni ekipi ZD Kranj, dobrim sosedom, vsem sorodnikom, g. župniku za lep pogrebni obred, ter čebelarjem in vsem gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Ana, sin Anton z družino ter hčerki Marija in Danica. pirja »igor« in gnojnično črpalko. Suhadole 21. Komenda 3684 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ko/.jek. Stražišče. Bavdkova 7 3685 Prodam barvni TELEVIZOR -GORENJE za 8(KM),- din. Klemen-čič. Kuratova 34. tel. 21-194 3686 Prodam rabljeni OMARI, primerni za dnevno sobo. Gabrič. Kranj, Kidričeva 21 3687 Prodam 220 cm dolge SMUČI. Galjot. Velesovo 15, Cerklje 3688 Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA »igor«. Zaje Anton, Valburga 15, Smlednik 3689 Prodam dobro ohranjen MEŠALEC za seno »pajk«. Nasovče 25, Komenda 3690 Prodam 1000 kg SENA. Gorice 20, Golnik 3691 Prodam rabljeno OSTREŠJE in STRESNO OPEKO »folc« ter 10 m dolge I-nosilce »t ra verze«. Luže 6, Šenčur 3692 Ugodno prodam OBRAČALNIK - MARATON, rabljen eno sezono za kosilnico BČS. Informacije tel. 74-058 3693 Prodam 2 kubična metra rabljenih DESK, BANKINE, PUNTE in rabljena garažna VRATA. Pungert 15, Skofja Loka 3694 Prodam LATE za kozolec. Cena in dobava po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3695 Prodam kuhinjske elemente z jedilnim kotom. Arhar, Vincarje 12, Skofja Loka 3696 Prodam HRASTOVA DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 3697 Prodam OPEKO zidaka ali zamenjam za modelarca. Šmartno 7, Cerklje 3698 Prodam OBRAČALNIK za seno (pajk) in trofazni števec. Breg 5, Komenda 3699 Prodam večjo količino BREZOVIH METEL. Poizve se v trafiki Cerklje. 3700 Prodam 350 kosov STRESNE OPEKE (Novo mesto) rdeče barve. Spodnji Brnik 31, Cerklje 3701 Prodam mladega KOZLIČKA za zakol ali pleme. Zg. Brnik 32, Cerklje 3702 Prodam tri PRAŠIČKE od 70 do 80 kg in PSA ovčjaka. Zalog 32, Cerklje 3703 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA in KRAVO S TELETOM. Cerklje dežurni veterinarji OD 18. 5. DO 25. 5. 1979 dr. CEPUDER Bogdan, diplomirani veterinar, spec.. Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje št. 147, tel. 42-015 za občino Kranj VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet.. Šk. Loka, Novi svet 10, tele^ fon 60-577 ali 44-518 za občino Skofja Loka HOČEVAR Jernej, diplomirani veterinar, Jesenice, Titova 13, tel. 82-094 za občino Radovljica in Jesenice. Puha- st. 97 3704 Prodam novo KOSILNICO (Gari-baldi) za traktor Univerzal. Poženik št. 39, Cerklje 3705 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Knafelj, Lahovče 64, Cerklje 3706 Prodam devet mesecev brejo KRAVO in dva PRAŠIČA po 50 kg. Debeljak, Srednja vas 52, Šenčur 3707 Prodam mlado KRAVO po teletu. Senturska gora 12, Cerklje 3708 Prodam 300 kg težkega bika. Zgornja Bela 56 3709 Prodam več mladih PRAŠIČKOV. Glinje 7, Cerklje 3710 Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček - italijanski in tri metre balkonske ograje. Kranj, Škofjeloška 43 3711 Prodam S PRAŠIČEV, težke 100 do 120 kg. Visoko 90, Šenčur 3712 Prodam mizarsko kovinsko masivno ročno STISKALNICO z dvema potisnima vijakoma, velikosti 120 x X 220. Naslov v oglasnem oddelku. 3712 Prodam dve KRAVI: s teletom in brejo. Medvode 83, pri elektrarni 3713 Prodam štiri nove GUME »Sava« 175SR14 Tubeless. Praprotna polica 7, Cerklje 3714 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO »Bertolini«. Trboje 58. Kranj 3715 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Komendska Dobrava 1, Komenda 3716 Prodam LEZlSČE z jogijem, POLKAVČ in DIVAN. Smodila, Reševal Kranj, tel. 22-502 3717 Prodam črnobel TELEVIZOR. Pintarjeva 8, Cirče, Kranj 3718 Prodam 1800 kosov navadnega rabljenega ZIDAKA. Vukajlovič Drago, Struževo 40, Kranj 3719 Poceni prodam diatonično HARMONIKO znamke »Lubas« 3-vrst-no 3-krat glašeno be, es, as in klavirsko HARMONIKO, novo, 80 basov, 5 registrov, znamke »Veltmeister«. Partizanska 34, Kranj „j}2?2 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO s KLOBUKOM (italijanska) št. 40-42. Informacije po telefonu 21-115 3721 Prodam dve termoakumulacijski peči 2 in 6 kVV. Informacije na telefon 21 -030 K ranj '3722 Prodam 6 novih RADIATORJEV »Sombor«. Pot na Jošta 34, Kranj 3723 Prodam dobro ohranjen holandski ŠOTOR za 4 osebe. Telefon številka 064-75-531 Prodam električni ŠTEDILNIK. Kranj. Valjavčeva 4. stanovanje 1 3720 Prodam TELICO - simentalko. ki bo čez 1 mesec telila. Jeghč. Pod- brezje86 m FZ Po ugodni ceni prodam AtA.M- NE CEVI za vrtno ograjo Velesovska 15, Šenčur Prodam KRAVO simentalko. ric-bro mlekarico, ki bo v kratkem dn-gič telila in 14 dni starega bikca -simentalca. Šolar, Spodnja Dobrav« št. 1, Kropa Prodam belo obhajilno OBLEKC Šenčur, Delavska 1 Prodam KOBILO z ZREBETOM. KRAVO 8 mesecev brejo in šest mesecev staro TELICO. Šenčur. r>s-nova 40 Prodam SLAMOREZNICO s halnikom, znamke Kedel-Boa« Hudobivnik Jože, Cesta na Brdo 21 Kranj Prodam KRAVO s teletom sk brez teleta. Drulovka 9, Krani -~ -Prodam mlado KRAVO, osem mesecev brejo. Kranj, Zadružna ul 1 » m Prodam jedilni krompir. Nasfe* v oglasnem oddelku. m Prodam KOSILNICO »Rofcfc LESTVE in lesene VILE. Zabuk*- je 13 Prodam CEMENTNO OPEKO a suhe HRASTOVE PLOHE. Buke« nik, Okroglo 5 M Prodam lepe PRAŠIČKE. Dobit- i va 1, Cerklje Prodam 5,5 kubičnega metra m>1 hih borovih in smrekovih PLOHO IN DESK, izvenkrmni motor T MOS 18 — kratka os. Informaciie tu I telefon 47-380 (popoldne) Prodam TOMOS 4 s kratko os j za čoln. Kranj, Gosposvetska 6 ~> Prodam jarčke. Ljubno 1. Pod-j- Prodam KRAVO po teletu doto mlekarico ter TELICO. ki bo v knwv kem telila. Knific Janko, PodlraMI 23, Tržič 3741 Poceni prodam AVTOSEDE2 M otroški športni VOZIČEK. Košmrf Anica, V. Vlahoviča 8, Kranj Poceni prodam dobro ohraaj«« črno-bel TELEVIZOR s stabtfim torjem. Košir Majda, Zgoša 26. Begunje Prodam dobro ohranjen SOTOK za 4 osebe. Kerec, Podljubeli Tržič Prodam LATE za KOZOLFA PUNTE, 8 m drv in NOV SOT0R za 3 in 4 osebe. Vrečkova 7. Plana* telefon 26-858 Prodam dobro ohranien SPOR" NI VOZIČEK. Telefon 064-21-45: 3*4* Prodam dobro ohranjen gumijasti čoln MAESTRAL 7 in motor TO MOS 4. Turel, Skalica 4, Krani. 24-476 ST* Poceni prodam dve ležiSč. vzmetnicami in volnenimi vloH dva fotelja, okroglo mizico, kauV dve fantovski obleki za 8 let in italijanski športni otroški voziček (potreben manjšega popravila). Kc«s-Prečna 3, Boh. Bistrica Ugodno prodam dve mali KOB Cesta v ribnik 75, Golnik Prodam ŠKOLJKO za Z 101. 1* 49-012 Prodam MLADO KRAVO. bj*t 8 mesecev. Knape 10, Selca Prodam KRAVO, ki bo v kratta« tretjič telila. Podbrezje št. 27. Duplje Prodam 8 mesecev brejo KRAVO Golnikll Prodam KRAVO križanko. brejs 7 mesecev, s 6 litri mleka na dsa Vadiče 6, Tržič r?" Prodajam dva meseca stane jarčke, dobre nesnice po ceni 45.00" d:-Prav tako so na razpolago tudi . SV Prodam nov AVTORADIO znamke SHERBO, KASETE UKV program, STEROOZVOČENJE. Sod* j Martin. Gorjuše 71, Boh. BistnvJ Prodam MOTORNO ŽAGO »S: .* 12 kg« in HLADILNIK Zoppas*1 Ogled od 18. do 19. ure. Peračica 6. Brezje KUPIM S A M O N A K L AI) A L N () RIKOLICO 12- ali 15-kubično Jože Volča 20. Poljane 3750 (■pni KOSILNICO mortel za • i ZKTOR 25. Tomažin. Vrb-(•!<>. Radov Ijic a 3757 Kupim 17-ktibično rabljeno NAKLADALNO PRIKOLICO Naslov •dasnem oddelku. Vodnik. Trboje • £4000 Kranj 3758 Kupim S A M O N A K L A D A L N O OKOLICO 15-kuhično. Peračica 3759 Kupim nerjaveča VRATCA za «rfko peč. Markelj Vinko. Skovine Vzniki telefon 064 67-290 3760 Kupim HLODOVINO: oreh. češ-nrusko. lipo. Tršan, H rase 14. kkdnik 3761 m OTROŠKO KOLO za 6 let *Xrfa otroka. Telefon 27-792 »poldan 3762 Kupim starejšega KONJA za vsa •rfka dela. jerovšek. Nasovče 27. ■Kana 3763 VOZILA Prodam motor APN-4 in MZ 150. hiiafevo 4. Ogled popoldne. Tele-fsi 49-058 Prodam AUSTIN 1300, let. 1972. popoldne. Vzgojni zavod ImJdvnr 3765 CfKano prodam R-7 GORDINI v na#m stanju, celega ali po delih. i*»ai. Srednja vas 10. Po,J»^ Prodam FORD TAUNUS GXL. «*4 1972. Klemenčič. Hlebce 11/a. Ittrf 3767 Prodam novo PRIKOLICO za •bni avto nosilnosti 1000 kg ali *»jam za novejšo spalnico ali ko-fciro Biček. Mošnje 26. Radovljica 3768 Po ugodni ceni prodam FIAT 850 tenal. letnik 1971. registriran do %ta 1980 s parno registrsko števil-fellajten. Sp. Gorje, bi. c/1 3769 Prodam dobro ohranjen MOPED VS-4. letnik 1978. Telefon 77-691 Prodam ZASTAVO 750. let. 1969, fcMriran do oktobra. Pajerjeva 8 Prodam dobro ohranjeno ZASTA-0-50. letnik 1968, registrirano do t«n oktobra. Cena 12.000 din. vsak dan popoldne. Gorenjska .Radovljica ^nno Prodam karambol.rano SKOL30 "MB celo ali po delih. Naslov v«*snem oddelku Tnw0e Prodam dobro ohranjen TOMOS J*T0MATIC, letnik 1974. Hrast je Prodam PRIKOLICO in priklju-VkM R-4. Telefon 75-232 377o .Prodam VVV 1200. letnik 1966. **d v nedeljo popoldne. Šolar W Zg. Dobrava 21, KamM^ Modelih prodam ZASTAVO 75C.in P«?ALKE Frantar. Cerklje 108^ Prodam ZASTAVO 750 lux let- ^^karose^I **or odlična. Cotelj. tel. 75-140, **rna274. „ . ZZsn Prodam ZASTAVO 750 1 1969, >*ma št., po generalni. Gavnč Sfta. tel. .50-150 int. 295 K TRAKTOR »Zetor« 4718. ^7vRve^mih urah po te,. P^NCA .200 po «0. Jr Osredkar Franc Sutna .34, ^ o a oneciaL letnik 1978. R"iitnTe 1 Žabnica 3781 pS-POAf,Dl©0. »etnik 1969, do-. Prodam AUD Vnmažič Frankovo ohranjen. Tomazic 3?g2 t£52' 7ASTAVO101, letnik >m £nih 60.000 km. Ogled U prevoženih w Stirpnik 3, M dan. Lavtar -Jože, e- 37g3 'X. *KODO, letnik 1970, v >*«wn stanju. Mocnuv, 37g4 ntor TOMOS 14 TLC. lam motor * Podbrez-nranjen. Korencan, ^ JI j«; reni prodam ZASTA-vFs ugodni cen. f Miiutinovič, letnik i?'1- 3786 Hmkac. 24. Kranj , t ik jagodni ceni proda- J^go. Lešič 'i registriran do apr" 3787 *wtje 117, Kranj . l973 Prodam ZASTAVO 101. let. ^ «Bmo66, Kranj MOPED 3m dobro ohranjen^ ^.^ feST«* K-ni. 1^" M- BMW2002. letnik g •Jtt.GradS, Cerklje Prodani ZASTAVO 750. letnik 1969 v voznem stanju skupaj ali po delih. Bergant. Glinje 12, Cerklje 3793 Ugodno prodani ZASTAVO 750. letnik 1970, v voznem stanju. Stre-hovec. Voglje 103. Telefon 49-093 3794 Prodam ZAPOROZCA. starega eno leto in pol. brezhiben. Cena 4 M. Ogled vsak dan popoldne. Telefon st. 60-289. Luskovee, Sorska 34. Skofja Loka 3795 Prodam rogove) ŠPORTNO KOLO na 10 prestav. Zasavska c. 36, pri trgovini Kranj 3796 Prodam ZASTAVO 101. let. 1972. Tekstilna 1, Kranj 3797 Prodam OPEL REKORD 1900-C. Zupanec Zvone. Nadižarjeva 6, Kranj 3798 Prodam VVV 1500, limuzina, letnik 1967. Registriran do januarja 1980. Zupan Ciril, Brezje 76/c pri Radovljici 3799 Prodam TOVORNI AVTO ste-ver, kiper, 4 tone. dolžina 4,20 m, v voznem stanju. Slamnik Jože, Moste 16. Žirovnica 3800 Prodam ZASTAVO 750, let. 1971 z neparno številko. Hafner, Zabnica 68. telefon 44-539 3801 Ugodno prodam nov poni maxi KOLO. Potočnik, St. Žagarja 34, Kranj 3802 Prodam ŠKODO 100 in ŠKODO MB po delih. Meglic Frane, Lom 19, Tržič 3803 Prodam R-4, letnik 1977. Obrado-vič Vera, Koroška 23, Kranj 3804 Prodam AVTO 126 P, letnik 1977, nov. Dremelj, Hotemaže 46, Preddvor 3805 Prodam ZASTAVO 101, let. 1973. Hribar Brane, Golniška c. 32, Kokri ca 3806 Prodam MOPED T-12 ter 2 kubična metra OKROGLEGA LESA za kratke špirovce. Roblek Anton, Bašelj 15, Preddvor 3807 Prodam dobro ohranjeno LADO. letnik 1972. Jezerska c. 120/a, Kranj. Ogled v petek popoldan in v soboto 3808 Poceni prodam kombi IMV, tudi po delih in ZASTAVO kombi. Telefon 25-543 samo popoldne 3809 Prodam ZASTAVO 750, let. 1972 ter PLATIŠČA z gumami VVV. Le-sičnik, Pševska 2/i, Kranj 3810 Prodam ZASTAVO 750, let. 1971 s parno številko, Bizjak, Predos-ijel33 3811 Prodam ZASTAVO 750 z neparno številko in prevoženimi 16.700 km. Luznarjeva 13, Kranj 3812 Prodam RENAULT 4, letnik 1976. Ščekič, Stara c. 27 3813 Prodam ZASTAVO 750 s parno številko,v voznem stanju. Oddati ponudbe pod 7000 din 3814 Prodam BMVV 1600. Ahačič Branko, Slap 27, Tržič 3815 Prodam ZASTAVO 750, let. 1968. podnart 19 3816 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, registrirano do decembra 1979. Jenko, Pristava 131, Tržič 3817 Ugodno prodam FIAT 850 po delih Stibelj Srečko, Koritno 57. Bled 3819 Prodam avto SUMBEAM 1300, letnik 1974-75. Kličite tel. 26-263 od 14. do 15. ure 3820 Prodam dobro ohranjenega MO-SKVIĆA za 20.000 din. Pavlin Srečo, Na Skali 6, Kranj 3821 prodam ZASTAVO 750, let. 1970. Srednia vas 55, Šenčur 3822 PEUGEOT 504 GL, letnik 1976 s prevoženimi 55.000 km prodam ali zamenjam za manjši avto. Popovič Božo, Staretova 34, Čirče, Kranj 3823 Prodam ZASTAVO 750, let. 1972 _ oktober. Hafner, Zabnica 14 3824 FIAT 125 P, letnik 1975, prodam najboljšemu ponudniku. Debeljak Boris. Cankarjeva 8, Tržič 3825 Po ugodni ceni prodam MOPED 15SLC na 5 prestav s prevoženimi 3000 km in registriran do oktobra 1979. Ogled do 24. maja 1979. Ažman Viljem, Predoslje 31/a, Kranj 3826 Prodam SPAČKA, letnik 1968, celega ali po delih. Rajgelj, Zasavska cesta 39, Orehek 3827 Prodam dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO. Naklo 194, tel. 47-386 38*^8 Prodam KAMP PRIKOLICO IN ŠOTOR za štiri osebe ter PLETIL-NI dvoredni stroj super.5. Informa-,-iie telefon 27-601, samo popoldan 3829 Poceni prodam dobro ohranjen MOPED tomos avtomatik. Komat, Levstikova 1, Kranj 3831 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1973 s prevoženimi 62.000 km. Zupan, Old-namska 3, Kranj 3832 Prodam KATRCO R-4. let. 1977. Naslov v oglasnem oddelku 3822 Prodam AMI 8. letnik 1973. Informacije na telefon 064 24-335. Kavčič Franc C na Rupo 43, Kokrica, r •' 3834 K,I»rodam FORD TAUNUS 12 M. letnik 1967. Kavčič Ivo, Šempetrska 49. Krani ,3835 ZASTAVO 750. letnik 1970, delno obnovljeno, poceni prodam. Fink. Golnik'60, telefon 50-150, ™*<™ Ugodno prodani karambolirano ZASTAVO 101. Dragan. Nova vas 23/a. Radovljica 3476 Kupim novo ali malo rabljeno ZASTAVO 750. Oman. Sr. Bitnje 6 3505 Prodam široka ŠPORTNA PLATIŠČA, feifne. za 101 - 124 - 125 - 850 fiat in za 1500 ftat, ORIGINAL VPLINJAC solex in VVEBER. Poraba 9 litrov in razne dele za zastavo 1300 in zastavo 750. Barle Peter. K rasno va ul. 5, Krani. za tovarno I BI. 3837 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1972. Cesta na Klanec 49, telefon 23-019 3838 Kupim ZASTAVO 750 ali PZ 126 in KOMPRESOR za brizganje. Telefon 70-092 3839 Kupim novo ZASTAVO 750. 101. lado, lado karavan ali škodo. Naslov V oglasnem oddelku 3840 Kupim ZASTAVO 750 od letnika 1969 dalje. Plačam na obroke. Teran R. mL, Pristava 69. Tržič 3841 Kupim dobro ohranjenega FlC-KA, do pet let starega, zaželena neparna številka. Oddati ponudbe na telefon 064 61-010 vsak dan od 13. do 14. ure ali od 20. ure dalje 3842 Kupim 2 do 3 leta star OSEBNI AVTO vartburg karavan. Oddati ponudbe na telefon 064 74-061 (Vešter) 3843 Poceni prodam motor MZ 150-ku-bičen. Virmaše 98, Šk. Loka 3844 Prodam VW 1200 po delih. Dacar, Breg ob Savi 28 3845 Prodam 125 PZ, lahko tudi na kredit. Davidovič Stojan, Maistrov trg št. 6, Kranj 3846 Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnika 1975 ali 1976. Plačam takoj. Ponudbe po tel. 70-143 od 8. do 13. ure. 3847 Poceni prodam ZASTAVO 101. letnik 1979. Grašič, Gradnikova 2, telefon 23-338. 3848 Zamenjamo blizu Pod viha veliko kmečko bišo z vrtom. Hiša ima centralno ogrevanje, nov vodovod in vso novo električno napeljavo. Zamenjamo za manjšo hišo z vrtom ali lastniškim starejšim trosobnim stanovanjem v okolici Podnart — Radovljica — Lesce. Pismene ponudbe pošljite pod »Zamenjava«. 3871 Ugodno prodam zazidljivo parcelo na morju med Zadrom in Biogradom. Informacije- v oglas, oddelku. 3872 Nov, še neregistriran GOLF — JL zamenjam za zazidljivo parcelo, že začeto gradnjo ali staro hišo v bližnji in daljni okolici Škofje Loke. Razliko doplačani. Ponudbe po telefonu 064-61-851 od 18. do 20. ure. 3873 Po ugodni ceni kupim staro hišo v Radovljici, Lescah. Bledu ali Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 3874 Oddani v najem lokal s predplačilom, primeren za razne obrti. Naslov v oglasnem oddelku. 3875 GOSPODARSKO POSLOPJE ali KMETIJO v bližini Kranja kupim. Ponudbe pod: Tudi popravilo 3672 eSTANOVANJA^ Mamica z dveletnim sinom išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Škofji Loki, Kranju ali okolici. Ponudbe pod »september« 3854 Učitelj ica na Planini išče sobo v Kranju. Ponudbe pod »v ieseni«. 3855 Sobo ali garsonjero v Kranju iščejo študentke. Ponudbe pod »1. september«. 3856 V najem vzamem dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Predplačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Maj-junij«. 3857 Dvosobno, opremljeno stanovanje oddam za določen čas v bližini Kranja. Naslov v oglas, oddelku. 3858 Oddam opremljeno sobo v centru Bleda z možnostjo kuhanja. Naslov v oglasnem oddelku. 3859 m POSESTI Gozdno parcelo 3,14 ha v Lomu nad Tržičem za »Malijavcem« prodam. Dolžan, Tržič, Cankarjeva 25 3870 ZAPOSLITVE 1 Restavracija »Center« Lesce pri Bledu zaposli priučeno ali PKV kuharico za sezonsko delo. Možnost stalne zaposlitve. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe 15. junij, OD po dogovoru. 3860 V redno delovno razmerje sprejmem 2 NK delavca za delo kovinske stroke (značke). Javite se osebno na naslov: Bivic Ernest, zlatar, Cankarjeva 5, Kranj. 3861 Sprejmem NK delavca in vajenca. Ključavničarstvo Peklaj Pavel, Puštah/a, Skofja Loka. * 3862 Delavca, lahko KV avtomehanika sprejmem v redno delovno razmerje. Servis avto gum, Virmaše n. h., Skofja Loka 3863 Iščem inštruktorja za matematiko - za I. letnik TSŠ (profesor ali študent matematike). Plazenič Dragan, Frankovo naselje 74/a, Skofja Loka. 3864 Iščem KUHARICO za julij in avgust. Ponudbe pod: Gorenjska 9000. 3670 f¥r\ alples - OBVESTILA!!! NOVA KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, C. Staneta Žagarja 5 (80 metrov od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in vse vrste usnja (velur, semiš itd.) strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto non stop od 7. do 18. ure. Inž. B. Zoreč 2735 POZOR! Fotografije za vse dokumente dobite v enem dnevu. Razvijam filme vseh vrst. Izdelujem črno-bele in barvne fotografije v šestih Podjetje za ptt promet Kranj n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4 Delovna skupnost skupnih služb o. sub. o., Kranj, Poštna ulica 4 objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE ENOSTAVNEJŠIH STROJEPISNIH DEL za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Pogoji: strojepisni tečaj Preskusno znanje bo opravljeno pred izbiro kandidatke. Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja DS SS Podjetja za ptt promet Kranj 15 dni po objavi. Prijavljene kandidatke bodo obveščene o izbiri 15 dni po opravljeni izbiri. dneh. Kakovostno izdelujem povečave in reprodukcije. Izdelujem reklamne fotografije. Fotografiram poroke in ljudi za rojstne dneve po dogovoru. Delo prevzamem tudi po povzetju. Foto ZIVULOVIC. Kranj, Vcljka Vlahovića 7. telefon 27-658 1667 SERVIS za ciscenjc" tapisoma, >. sona s sodobnimi sredstvi in popolno garancijo izvršuje usluge po Gorenjski, tudi v družbenem sektorju. Zaupajte nam. Kličite po telefonu 22-043 od 14. do 20. ure 3620 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 3623 Od 20. maja dalje bo ponovno odprta RAZSTAVA OLJNIH SLIK samorastnika na JEZERSKEM v lastni stavbi za Planšarskim jezerom. Poleg običajnih ročno slikanih spominkov so letos na voljo tudi ZNAČKE. Lanskoletni naročniki lahko pridejo po zgotovljene slike. Za nadaljnjo naklonjenost in obi**'-se priproča Jaka Zadnikar-Jezei jan 3849 Izdelujem v kroparskem stilu: ELEMENTE za BALKONSKE OGRAJE. ZAŠČITNE MREŽE. KLJUKE. SVETILKE. LESTENCE in vse ZA VIKENDE. Priporoča se MIHA KRZIŠNIK. umetno ko-vaštvo, Predoslje 6, Krani Roletarstvo — parketarstvo vam nudi izdelavo in mon tažo vseh vrst rolet in žalu- / zij ter polaganje, brušenje in lakiranje parketa. MILJE 13 Pošta Šenčur telefon 061 50-720 ČISTIM talne obloge in oblazinjeno pohištvo. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, tel. Sen jak 22-059 3850 ROLETE in 2ALUZIJE naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064 75-610 3851 Opravljam ZIDARSKA DELA pr naročilu. Milje 15, Šenčur 385? Športno društvo Šenčur, odbor za rekreacijo, prireja v nedeljo, 20. maja, MNOŽIČNI IZLET NA JAKOBA. Do Preddvora se bomo peljali s kolesi. Zbirališče je pri Domu kulture ob 9. uri 3853 PRIREDITVE M Vsako soboto ob 19. uri PLES pri »JELENU« v Kranju. Igra ansambel JEVŠEK. 3865 Turistično društvo Kokrica prireja vsako nedeljo PLES ob običajnem času — ob 16.30. Nastopa skupina SELEKCIJA. 386\.« 00 ZSMS Naklo prireja vsak petek oh 19. uri PLES. Nastopa skupina SELEKCIJA. 3867 OO ZSMS prireja vsako soboto PLES ob 19. uri. Po PLESU brezplačen avtobus do Radovljice. Nastopa skupina SELEKCIJA. 3868 IZGUBLJENO Izgubil sem osebno izkaznico. Vrniti jo na naslov: Bvtvči Azem, Cesta na Brdo 49, Kokrica. 3869 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportazi 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete IVANE PRIMOŽIČ z Jezerskega št. 1, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji v bolezni pomagali lajšati trpljenje, ji stali ob strani in ji pomagali, ji darovali številne vence, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala pevcem Društva upokojencev iz Kranja in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sinova Lojze in Ivan z družinama, hčerka Tončka z družino in sestra Minka z družino. Pridobitev jeseniških gasilcev r Poklicna gasilska in reševalna četa železarne Jesenice je pred nedavnim dobila dolgo pričakovani avtomobil Magirus s 30-metrsko raztegljivo hidravlično lestvijo - Zdaj čaka na ureditev urinskega postopka, po kateri bo napravo dokončno predala svojemu namenu. Jesenice — Poklicna gasilska ril reševalna četa Železarne Jesenice, ki jo v glavnem financirata delovna organizacija in delno občinska interesna skupnost za varstvo pred požarom, deluje z namenom, da bi uresničevala potrebe delavcev železarne in prebivalstva jeseniške občine glede požarne varnosti in reševalno tehničnih opravil. Pri svojem delu se je v preteklosti večkrat srečala s problematiko reševanja ljudi Novi avtomobil Magirus z raztegljivo lestvijo je velika pridobitev tako za poklicno gasilsko m reševalno četo železarne Jesenice kot za vse prebivalce jeseniške občine. — Foto: S. Saje O mJ o SAWNaf»BfMm CS^ Združena lesna induslrijnlriii OPREMA 7. . Zfl VAS V BISTRICI PRI TRŽIČU gggE)gE]gE]BigggEigriigggiigE]DOltl in premoženja iz višjih nadstropij zaradi pomanjkanja ustrezne opreme. Kljub dolgoletnim prizadevanjem ji ni uspelo zbrati zadostnih sredstev za nakup raztegljive hidravlične lestve Magirus, s pomočjo katere bi lahko hitreje in uspešneje opravljali tudi takšne- naloge. Šele po ustanovitvi občinske interesne skupnosti za varstvo pred požarom pred tremi leti seje premaknilo. Samoupravna interesna skupnost je sprožila akcijo za zbiranje finančnih sredstev. Zanjo so pokazali mnogo razumevanja zlasti Železarna Jesenice, zavarovalna skupnost Triglav ter jeseniški biro za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo. Akcija pa ni bila niti enostavna niti kratkotrajna, saj ni bilo lahko zagotoviti potrebnih sredstev za nakup naprave, ki stane nekaj prek 329 tisoč nemških mark. Avtomobil Magirus s 30-metrsko raztegljivo hidravlično lestvijo, ki je opremljena s košaro za reševanje ljudi in lučmi za osvetljevanje okolice, je zdaj končno na Jesenicah. Ko ho rešeno vprašanje oprostitve carinskih dajatev, ga bo poklicna gasilska in reševalna četa jeseniške železarne dokončno predala svojemu namenu. S to sodobno gasilsko napravo ni moč reševati ljudi in njihovega imetja le z večjih višin, ampak tudi s prostora, ki se nahaja pod stojiščem avtomobila, saj se lahko lestev povesi do 15-odstotnega naklona. Tako je z njo moč popravljati razne napeljave pod nivojem okolice, pregraditi reko ali jo uporabljati kako drugače. Prav zato bo lestev služila za izpopolnjevanje nalog s področja civilne zaščite in ljudske obrambe, v znatni meri pa bo ojačana tudi moč enote, saj bo pripomogla k uspešnejši obrambi in zaščiti človeških življenj ter ljudskega premoženja. V poklicni gasilski in reševalni četi jeseniške železarne so že poskrbeli za priučitev gasilcev, ki bodo upravljali napravo. Trije gasilci so obiskali štiridnevni uvajalni seminar v Zahodni Nemčiji, z namenom lestve pa so seznanili tudi druge člane enote. Kot načrtujejo, jo bodo prvič preizkusili na večji gasilski vaji v bližnji prihodnosti. S. Saje ::x'.::vl':-;:v:..... Baklada, če ne bo dežja Jutri ob 19.45 bo s Slapa krenila tradicionalna povorka z baklami — Na parkirnem prostoru pred občinsko skupščino občine Tržič bogat kulturni program Tržič - Občinska konferenca ZSMS Tržič prireja jutri, v soboto zvečer tradicionalno povorko z baklami. Sodi v okvir praznovanja itfeseca mladosti, letošnja pa je še posebej posvečena obletnicama SKOJ in KPJ. Slavnostna povorka z baklami bo krenila s Slapa ob 19.45, se napotila po Cankarjevi cesti do Cankarjevega doma, od tam po Partizanski cesti do Trga svobode in nato mimo postaje milice in avtobusne postaje do parkirnega prostora pred skupščino občine. Tu bo zaključna prireditev z -Kt>gatim kulturnim programom. 'Kulturni program bo trajal približno uro, v njem pa bodo sode- lovali: godba na pihala, člani Mladinskega gledališča z baletom in recitacijami, učenci tržiške glasbene šole, učenci osnovne šole iz Bistrice s telovadnim nastopom, folklorna skupina Karavanke, medtem ko bo slavnostna govornica predsednica občinske konference ZSMS Maja Ahačič. Zanimivo prireditev bodo popestrili še taborniki in znani trži-Ški športniki Ogrinova in Borštarje-va ter Križaj, Zibler in Pehare. Če bo dež nameraval bakle pogasiti, pravijo mladi organizatorji, bodo baklado pripravili v enem od naslednjih sobotnih večerov. H. J. tovarniška prodajalna DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Tito v Moskrvi — Predsedniki) Tita so na letališču v Moskrvi sprejeli Venerah)i sekretar Brtznjcv tet drugi najvišji sov letski državni m partijski voditi lp Predsednik Tito prihaja v Sovejtsko zvezo na prijateljski obisk, v glavnom mestu Sovjetske zveze pa se I mi mudil štiri dni. Sovjetska javnost je namenila obisku Tita precejšnjo pozornost. Visoko odlikovanje Stanetu Dolan-cu — Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval Staneta Dolanca, dosedanjega sekretarja predsedstva ("K ZKJ / redom junaka socialističnega dela za dolgoletno revolucionarno delo-in izredne uspehe v organizaciji in graditvi socialistične samoupravne družbe kot tudi za pomemben prispevek k splošnemu razvoju države in utrjevanju svobode in neodvisnosti socialistične federativne republike Jugoslavije, Obnova Crne gore - Letošnje lepo spomladansko vreme je naklonjeno ogroženi Črni gori. ki jo je prizadel potres. Kljub pospešeni obnovi večina ljudi še nima ustrezne strehe, med okoli LMOOO Zgradbami, kolikor so jih pregledali na območju občine Budve, jih je uporabnih le 1506, 'M jih je neuporabnih, pa delno ali popolnoma porušenih. Podobno stanje je tudi v kotorski občini. Kotor nameravajo vpisati v seznam svetovne kul-t urne in narav ne dediščine. I) S. etel ica vam nudi lahko in modno za tople dni obutev Bohinj pred sezono Bohinj — V Bohinju se že pripravljajo na novo turistično sezono in pričakujejo vsaj toliko gostov kot lani. Bohinj ima več kot 1000 postelj, ki so večinoma zasedene v sezoni. Največ sprejme Bohinj domačih gostov, ki prebivajo v bohinjskih hotelih ali pri zasebnikih. Tudi letos bodo organizirali tradicionalne turistične prireditve kot Vasovanje pod skalco. Kmečko ohcet. Kresno noč na bohinjskem jezeru ter Kravji bal v Ckancu. ki bo letos jubilejni, 25. po vrsti. Ponatisnili so prospekt in ga izdali v 80.000 izvodih, junija pa bo izšla nova panoramska karta Bohinja. Vsekakor pa bodo v Bohinju v prihodnje morali poskrbeti za nove hotelske zmogljivosti višjih kvalitet, saj so hoteli v Bohinju stari, kar goste odbija. V prejšnjih sezonah so imeli v tem času že inozemske goste, danes prihajajo le šolske skupine, razen v hotel Zlatorog, ki je sodoben in moderen in vedno zaseden. Upajo, da bodo tudi z obnovo hotela Jezero kaj kmalu začeli, saj je že nekaj let zaprt zaradi pot resa. I). S. Nova trojica na vrhu Ob povratku z vrha Everesta se je smrtno ponesrečil vodja šerp Ang Pu — Predsednik Tito odlikoval alpinistično odpravo — Alpinisti se zahvaljujejo za pozdrave Kranj - Po Nejcu Zaplotniku in Andreju Stremflju je v torek stopila na streho sveta druga dvojica naših alpinistov Stane Belak ir. Stipe Božič skupaj z vodjo šerp Ang ^ujem, ki je bil na vrhu že lar. z Avstrijci. Vendar vodji šerp ni bila usojena srečna vrnitev. Med sestopanjem je omahnil v prepad in se ubil. Štiri ure so se naši trudili, da bi našli ponesrečenega, vendar je bil trud zaman. Na naslov naše alpinistične odprave še vedno prihajajo številne čestitke. Alpinisti so bili najbolj veseli pozdr%vov in čestitk predsednika Tita, ki je našo alpinistično odpravo odlikoval z redom zaslu> narod z zlato zvezdo. Alpinistični odpravi so poslali iskrene čest tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine in Gorenjske. Prek radioamaterjev ljubljanskega Kričača so vzpostavili direktno zvezo z odpravo Člani odprave se zahvaljujejo za čestitke in dobre želje, še posebej pa pozdravljajo Gorenjce in br Glasa. .jk ! J! II..... 1. Komenda — Komenčani so vendarle dobili prepotrebni otroški vrtec. Gmd-nja je namreč krepko kasnila, sai ie moral montažni vrtec, ki ga je posta::' Marles iz Maribora, čakati na priključitev na kanalizacijsko omrežje, kita gradijo v Komendi. V četrtek, 26. aprila, so vrtec slovesno odprli, otroci pa X. bodo vanj vselili sredi maja. Vrtec, ki bo delal v sklopu osnovne šole K ornem da-Moste, bo sprejel 100 otrok, starih od dveh do šestih let, imel bo tudi mati šolo, kije doslej delala v osnovni šoli. Tudi okolica vrtca je že urejena, igrmk so postavljena in komenški otroci že veselo skačejo okrog njih. — M. V. r ZASKRBLJENI MEŠČAN Sam pravim, ob teh varčevalnih torkih in četrtkih, ob teh lihih in sodih dnevih, kar bo, pa bo, bomo že kako! Malo bolj se bomo tiščali po avtobusih in trolejbusih in malo več pešačili in se končno privadili. Tisti, ki se vozijo od daleč iz odmaknjenih vasi in zaselkov, kamor še ni vpeljanih rednih avtobusnih linij, bodo pa morali pošteno stisniti zobe in se kakorkoli že znajti, kakor se morajo ob številnih drugih problemih, kijih prinaša življenje nekje daleč iz mesta. Zase me torej ne skrbi, za odmaknjene in pozabljene hribovce tudi ne, še najbolj me skrbi za tiste meščane, ki brez avtomobila očitno ne bodo mogli zdržati. Zdaj opazujem soseda iz bloka, kako v ranem jutru nestrpno vžiga avto, da njegova občutljiva ženička sede že na topli sedež in se odpelje natanko petsto metrov daleč do svo/e' pisarnice, sam pa Še dvesto metrov naprej, da nato avto zaparkia za naslednjih osem ur. Po osmih urah kakih petnajst minut čaka v koloni, da sploh pride na cesto, nato nekaj minut pred semaforji in nato še šest minut svojo zakonsko polovico in sta že čez pol ure doma. Z avtom se potem popoldne prevažata od trgovine do trgovine... In zdaj ti ukrepi! Da bi iz kože skoči/, si najbrž misli ta gospa, ki se bo zdaj zjutraj prav gotovo prehladila, ko bo morala prepe-šačiti to neskončno dolgo pot v službo in nazaj. Saj jo bo konec, ko ji bo - vsej zagreti od blokovske centralne - veter ostro zapihal v obraz in ji mraz lezel v koža! Prav res. smili se mi m mirni ne pravite o tistih hribovcih, ki jim /e topl<> te na klopi ob peči in ki gazi/<> sneg m so premočeni kot cucki kadar gre dež. Ti SO utrjeni in znajo potrpeti, nasi meščani pa že zdavnaj ne več. čeprav so tudi nami prišli s hribov. Cc boste tisti dan lahko na cesti in če boste videli mojo sosedo, jo, lepo prosim, vzemite v avto. pa magari za sto in dva metra poti. Neskončna vam bo hvaležna m še na kofetek vas povabi za tira goceno uslugo, ker ste ji ju pri hranili to Utrujajoči), zoprno prisilno pešpot . ■ ž,?& ■ up«. IGRE BREZ MEJA Kranj - A. D. je avtobusni potnik, s številnimi izkušnjami, ki jih je strnil v dopis Igre brez meja. Povzemamo najbolj ak tualne, za premislek avtobusnim sprevodnikom. »Vsak, kdor se mora z avtobu som voziti v Ljubljano, bi lahko napisal zajetno knjigo avtobu* nih prigod in doživljajev. Na primer: na vprašanje vozniku ali pelje avtobus na Bled, je že kar kla sičen odgovor: ,Vse piše spreda? na tabli." Ali ne bi bil bolj preprost, manj utrudljiv in veliko prijaznejši odgovor: .Da. hm!' Ah kaj drugega! Ali pa odgovor na vprašanje, kdaj ima avtobus odhod: .Če se ti mudi, imaš tamle taksi!' Ti (xigo-vori so že standardni in smo jih že navajeni. Veliko bolj pa razburjajo drugi primeri: na postajališču za Kranj je v Ljubljani ivliko ljudi, ob 13.35, ponedeljek. En avtobus je že popolnoma poln, ko ob 13. pripelje drugi, za Bled. Voz odpre vrata, potniki vstopajo, pa jih je v avtobusu približno liko, kolikor je sedežev, pa sprevodnik zapre vrata. Mi. srečneži, v avtobusu sedimo in z začudenjem pogledujemo še nekaj prostih sedežev in sprevodnika, ki začne brati časopis. Potem voznik mirno odpelje in pusti zumr lepo število Gorenjcev. Ali je to nov način z manjša c nja gneče na Alpetourovih a: t busi h? Kaj, ko bi v konicah iz Ljubljane odpeljal še en avtobm več! ' te bi bil ta primer osamljen, prav. Toda s takimi primeri se srečujemo dan na dan. mišim da bi si lahko avtobusne postu/t zapomnile, da niso potniki zc\: di avtobusov, temveč avtobus; trn radi potnikov. Tako se bomo psi bolje vozili!«